FINANCE ZAHODNIH DRŽAV
POTREBA NOVE VALUTNE STRUKTURE
„Kulturna drama našega časa tiči v nesorazmerju med visoko stopnjo pozitivnih znanosti in moralno, literarno in filozofsko izobrazbo, ki ni nikdar stala tako nizko kakor danes. Svet ne pričakuje novih fizikov ali sociologov, ampak metafizikov, moralistov, umetnikov. Kristjani pa zapuščajo prav ta bistvena področja kulture.“
Kardinal Jean Danielou
Vezanje hrvaške bodočnosti
ENI GLEDAJO V MOSKVO, DRUGI V WASHIGTON
¡Svetovna valutna kriza, ki je zajela svet meseca avgusta, k0 je severnoameriški predsednik Nixon objavil, da ameriški dolar ni več podlaga za ostale valute svobodnega sveta in u-peljal deset odstotno carino na ameriški uvoz, še vedno traja.
V minulih mesecih so valute gospodarsko močnih držav, kakor so Zah. Nemčija, Nizozemska, Belgija in druge zahodnoevropske države, dalje Južna Afrika, Avstralija, Japonska itd. našle novo ceno napram ameriškemu dolarju, tako, da je bil dejansko dolar napram tem valutam razvrednoten, odn. je vrednost teh valut narasla.
Finančni strokovnjaki opozarjajo, da bo treba to krizo čimprej prebroditi odn. jo odpraviti z novo mednarodno finančno strukturo. Od vseh strani pritiskajo na ZDA, naj uradno razvrednoti dolar. Pritisk je zlasti močan iz Japonske, katere gospodarstvo je bilo doslej tesno navezano na severnoameriško gospodarstvo.
Urugvajci bodo volili novega predsednika v nedeljo, 28. t. m., v strahovito razrvanih razmerah. Komunistični zarotniki stopnjujejo teror v državi, da bi bil duhovni in materialni razkroj čim večji. Tu in tam se slišijo mnenja, da bo zmaga demokratskim zdravim silam kljub položaju zagotovljena, spet drugi so mnenja, da ima Urugvaj že zapečateno usodo.
Do minule sobote, ko je opolnoči
MSGR. JAKOB UKMAR - UMRL
(Nad. s 1. str.)
ki ga je nosil, ko so ga napadli v Istri. Na desni strani je bila podloga še umazana od mučeniške krvi.
Msgr. Ukmar je bil pokopan ob nav-začnosti ogromnega števila zamejskih rojakov. Pogrebno mašo je v družbi šestih koncelehrantov vodil škofov vikar dr. Lojze Škerlj. Imel je tudi glavni nagovor o zaslugah pokojnika. Maši je prisostvoval tudi tržaški nadškof msgr. Santin in ljubljanski pomožni škof dr. Stanko Lenič.
'Po maši se je razvil veličasten žalni sprevod, v katerem je bilo nad sto duhovnikov s Tržaškega, Goriškega, Krasa, Istre in ostale Slovenije; pa tudi nad pet tisoč pogrebcev. Ob odprtem grobu so spregovorili: dekan teološke fakultete iz Ljubljane dr. Marijan ■Smolnik, goriški škofijski kancler msgr. Rudolf Klinec ter deželni svetovalec dr. Drago Štoka. Žalostinko pa je zapel openski cerkveni pevski zbor pod vodstvom g. Maliča.
Do poznega mraka so še pogrebci mudili ob grobu in rajniku izkazali še zadnjo hvaležnost za njegovo veliko ljubezen.
V nedeljo, 31. oktobra, so tudi v Clevelandu proslavili slovenski narodni praznik 29. oktober in obhajali dan slovenske zastave. Uvodni govor je imel g. Janez Ovsenik in je med drugim poudaril tele misli:
S tem, ko smo po odpetju himen počastili ameriško in slovensko zastavo, smo počastili življenje vseh, ki sta jim ta simbola izraz zavestni pripadnosti k neki človeški skupnosti, k neki posebni enoti.
. Upravičeni in dolžni smo, da se vsako leto zbiramo na take naše vseslovenske narodne prireditve. Hočemo s tem jasno poudariti, da smo 1. 1918 storili državno pravni korak in se je s tem naš narod svobodno izločil iz do tedaj obstoječe Avstro-Ogrske državne tvorbe.
Sedanji oblastniki v domovini zani-kavajo ta datum in ise ga v domovini ne dovolijo spominjati. Zato pripada nam, ki živimo v svobodnem svetu, da odločno in jasno poudarimo, da se naš narod zaveda upravičenosti suverenega naroda in hoče, za kar se je dolga stoletja boril, to tudi ustvariti in se temu ne more in noče odreči.
Slovenska zastava nam je kot rojstnj list, kot državljansko izkazilo, kot dnevna izkaznica, da pripadamo k slovenskemu narodu v celoti in za to hočemo
Severnoameriški finančni minister John Connally se je zato več dni mudil v Tokiu ter je po razgovorih z japonskimi finančniki izjavil, da so ZDA storile vse, kar so mogle, da bi bila svetovna finančna kriza čim prej rešena in da bosta morali sedaj napraviti korak Zahodna Evropa in Japonska.
Na tiskovni konferenci je na predlog o devalvaciji dolarja Connally odgovoril: „Dolar je bil dejansko že razvrednoten napram vsem vodilnim valutam, japonskemu jenu, kanadskemu dolarju, švicarskemu i n francoskemu franku, nemški marki, itd. če svobodni narodi hočejo, da bi se mi ponižali z devalvacijo dolarja, smo to že storili, in še več: prepustili smo stabilnost dolaria njegovi usodi, kar pomeni, ponižati se do skrajnosti.“
V finančnih krogih menijo, da se bodo decembra t. 1. sestali v Rimu delegati tkim. desetih (evropskih držav) in začeli pripravljati dokončni načrt za ponovno ureditev finančnih razmer svobodnega sveta.
potekel zakoniti rok, se je za volitve prijavilo sedem političnih strank, ki so skupaj prijavile 272 volilnih list. Število volilnih list — na katerih so našteti kandidati za različne položaje — je letos skoro za tretjino večje od števila volilnih list pri zadnjih predsedniških volitvah leta 1966. Takrat so stranke predložile 209 volilnih list.
Vladna stranka Colorado je predložila 84 volilnih list, opozicionalna Narodna stranka pa 160. široka fronta (levičarski Frente amplio) je predložila 20 volilnih list, ostale manjše s(ranke pa osem.
Man.iše politične stranke, ki nimajo vpliva na izid volitev, so: Gibanje upokojencev, Mladinska stranka, Zveza radikalnih kristjanov in Justicialistično gibanje.
V volilni kuverti bo tudi listek z besedico ,.da“, s katero nai bi Urugvai-oi olebisei+no dovolili sedanjemu predsedniku Pachecn Arecu novo predsedniško dobo. Politični onazovalci menijo, da ima Pacheco Areco malo izgledov, da hi dobil plebiscit.
Ameriška zunani a
___ pomoč
Ameriški senat je pretekli teden spremenil svojo prvotno odločitev in je glasoval za nadaljnjo vojaško in gospodarsko pomoč različnim državam, le pod pogojem, da sta proračun za gospodarsko in proračun za vojaško pomoč ločena.
Za vojaško pomoč tujini so v ameriškem senatu izglasovali 1500 milijonov dolarjev, za gospodarsko pomoč pa 1100 milijonov. ZDA bodo tako razdelile 905 milijonov manj, kakor je prvotno nameraval storiti Nixon.
storiti vse, da bo ta zastava zavihrala v naši domovini čista, brez vsake navlake rdeče zvezde. Hočemo storiti vse, da bo ta praznik slovenske zastave in narodnega praznika v spomin na 29. oktober 1918, praznik svobodnega, sa-mopravnega slovenskega naroda praz-novan v Sloveniji pod svobodnim slovenskim soncem.
V tem duhu, vsj ki ste danes tu navzoči, in še ¡stotine, ki jih tu ni, pa so zavestno istega hotenja z nami, prav lepo pozdravljeni! Poseben pozdrav pa naj velja tudi tu med nami navzočemu dr. Valentinu Meršolu.
Med nastopajočimi je bil pevski zbor „Slovenski fantje“, ki je lepo odpel nekaj slovenskih pesmi. Posebno razveseljivo je bilo, da so ves ostali spored izvajali mladi, ki so bili deležni toplega priznanja navzočega občinstva. Posebno pa je vzbudil pozornost glavni govornik mladj Jože Likozar, ki je odlično prikazal pogled mlade generacije na slovenski narodni praznik. Po uvodnih besedah je izvajal:
Govor g. Jožeta Likozarja Kaj naj mladini povemo o 29. oktobru? Ob praznovanju marsikdo vpraša, kaj 53. obletnica tega datuma za nas pomeni. Na to vprašanje najraje odgovorimo, da je 29. oktober največji slovenski narodni praznik, in že mislimo,
Mednarodni teden
Severnoameriška raketa Mariner—9 je srečno priletela do Marsa in sedaj kroži okoli rdečega planeta. Poslala je že veliko fotografskih in televizijskih posnetkov Marsove površine, toda strokovnjaki iz njih doslej niso mogli bogve kaj razbrati, kef po Marsu divjajo veliki peščeni viharji, ki zastirajo pogled na njegovo površino. Upajo, da se bo vreme na Marsu v kratkem pomirilo. Marsu se tudi bližata dve sovjetski raketi, ki nameravata pristati na planetu, če bo šlo vse po sreči.
Vodja kitajske delegacije, ki je pripravila vse potrebno za včlanjenje Kitajske v ZN, je, kakor je objavil čika-ški Sun-Times, eden vodilnih kitajskih vohunov. Kao Ling je bil kot kitajski vohun izgnan iz Indije leta 1960, iz Mauritiusa leta 1964 ter je istega leta sodeloval pr; komunističnem udaru v Zanzibar™. Kitajska delegacija si je najela v New Yorku stanovanje v hotelu Roosevelt ter plačuje zanj 36750 do-'ariev (ok. 28 milijonov starih nesov) mesečno. Kitajci doma pa živijo ob nrgišču riža.
Med Indijo in Pakistanom je v zadnjih dneh prišlo do več obmeinih vojaških spopadov ter opazovalci napovedujejo resen vojaški spopad med obema državama, če se razvoja v to smer ne bo posrečilo ustaviti.
Belgijska policija je ugotovila, da v Belgiji deluje nad 30 sovjetskih vohunov, zlasti okoli glavnega stana NATO v Bruslju. Več kot 15 sovjetskih vohunov je zapustilo Belgijo, predno bi jih belgijske oblasti izgnale.
Heikal, glavrii urednik kairskega dnevnika Al Ahram, ki piše Nasserjev življenjepis, je izjavil, da je Cuenlaj leta 1965 Nasserju dejal, da Kitajska namerava z opijem uničiti severnoameriško vojsko v Vietnamu. Prav tako je Čuenlaj izjavil Nasserju, da si Kitajska želi čim več ameriške vojske v Vietnamu, ker je tako Peking najbolj zaščiten pred ameriško atomsko nevarnostjo. Nasser je pozneje o opiju govoril z ameriškim delegatom Harrima-nom, ni mu pa povedal o ameriški vojski v Vietnamu.
da smo vse povedali. Odgovor, čeprav pravilen, zadošča samo tistim, ki so borbo, strah, negotovost in odločitev onega dne sami doživeli. Brez široke zgodovinske razlage ozadja in okoliščin, ki so privedle do odločitve 29. oktobra, je mogoče razložiti, kaj se je slovenskemu narodu ta dan zgodilo, samo v primeri. Že je bilo rečeno, da je 29. oktober rojstni dan slovenskega naroda. Lepa primera! Vendar, brez rojstva ni življenja. Vemo pa, da so Slovenci živeli na današnjem ozemlju in preko sedanjih meja Slovenije že od leta 568. Živeli so — le svobodni niso bili mnogo. Bavarci in Franki sc bili njih gospodarji, Turki so jih uničevali, nemški fevdi izmozgavali. Končno so 640 let preživeli pod dunajskimi cesarji, Habsburžani. O, bili so to pravi, živi Slovenci! Da niso živeli, bi v pomladi narodov 1848. leta ne bili sodelovali. Še več! Da niso živeli, in to živeli v želji in zavesti, da hočejo biti svobodni, bi šel 29. oktober 1918. leta mimo njih' braz posebnega dogodka.
Kot primero bi še dejal, da je 29. oktober za slovenski narod to, kar je krst za vsakega kristjana. Za zveličanje neprecenljive vrednosti, pa v vsakdanjem življenju večkrat povsem pozabljen dogodek. Da, slovenski narod je bil 29. oktobra krščen za svobodo! S tem krstom mu je bila dana milost, da se je uspešneje upiral sovražniku. Ni pa bil s tem dejanjem strt vrag, ki je narodu stregel po življenju Slovenec je dobil pogum, da je javno zaue!, kar
Jugoslovanskim komunistom nikakor ni uspelo pridobiti si za svoje ideale mladih ljudi. To je bilo razvidno že od vsega početka njihove oblasti. Zadnje čase pa je prišlo celo do tega, da so zlasti študentje javno pokazali nezadovoljstvo z vladno politiko zlasti do razmerja med narodi Jugoslavije, in v konkretnem primeru do položaja posameznih republik. Najbolj je to vidno v Zagrebu. Med tamošnjo univerzitetno mladino so se razvile razne struje, katere sicer opazimo tudi v emigraciji.
Tako je bilo 29. oktobra na filozofski fakulteti v Zagrebu zborovanje, ki se ga je udeležilo približno tisoč študentov in na katerem je prišlo do zelo nenavadnih predlogov, kot sta na primer ta, da bi Hrvaška postala članica Združenih narodov in da bi ustanovila
V začetku novembra je imelo vrhovno peronistično vodstvo v Argentini razburkano sejo. Kmalu se je razvedelo, da je Peronov osebni delegat v Argentini (že šestnajsti od revolucije 1. 1955) Jorge ‘Paladino odstopil s tega mesta. Padec je menda povzročila ženska veja peronistične stranke.
Vendar politični analisti vidijo pravi vzrok padca v spletkah, ki jih v Madridu vodijo najbližji Peronovi prijatelji. Tem pa so seveda pomagale razne skupine, ki v Argentini niso bile zadovoljne s politiko, ki jo je vodil Paladino, čeprav je ta le izpolnjeval ukaze, ki jih je prejemal iz Španije.
Za boljše razumevanje tega dogodka je treba vedno imeti pred očmi, da
še danes z enako veljavo odmeva iz naše himne:
Z orožjem in desnico nesimo vragu grom.
Zapisat v krj pravico, ki terja jo naš dom!
Sprašujemo ¡se danes in težko je z gotovostjo trditi, kakšna bi bila usoda Slovencev brez 29. oktobra. V zagovor našim prednikom in v zaupanju do slovenske krvi, njenega poguma in vztrajnosti, ki je kljubovala sovražniku nad šest st0 let» trdimo, da bi slovenski narod ostal živ, toda suženj že nadaljnjih šest sto let. Skušnja pa nas uči, da nas Nemci in Italijani nimajo za narod, temveč le za ljudi, ki so jim na poti. Vemo tudi, da je italijanski in nemškj pritisk še živ, da je njih pohlep po naši zemlji resničen in nič manjši kot pred leti. Vse to nam pravi, da bi bilo življenje Slovencev pod tujčevo peto težje iz leta v leto. Njih svobode bi bilo bore malo ali nič. V najboljšem primeru bi kot celota životarili s papirnatimi pravicami, kot jih imajo danes Slovenci na Koroškem in Primorskem. Živeli bi v velikem Adventu in kot Izraelci nekoč, ki so pričakovali Odrešenika, Bogu bi tožili svoje gorje in Ga sveto prosili, naj nam že skoro pošlje 29. oktober.
Vsi navzoči so nagradili govornika s prisrčnim ploskanjem in so mu bili hvaležni, da tudi mlada generacija tako jasno gleda na slovenski narodni praznik in se spoštljivo klanja slovenski zastavi.
svojo hrvatsko banko. Govora je bilo tudi o ustavnih dopolnilih, za katera so študentje menili, da se jih poskuša „vsiliti hrvaškemu narodu“. Predlagali so, da se dopolnila zavrnejo kot nesprejemljiva.
Znano je, da se v emigraciji zlasti dr. Jelic prizadeva, da bi dobil blagoslov iz Moskve za svoje načrte glede bodočnosti Hrvatske. Zborovalci v Zagrebu so bili pač drugače usmerjeni, saj je bilo predloženo glede na ustanovitev hrvatske narodne banke, naj bi takoj izbrali bančnega guvernerja in ga poslali — v Washington po denar.
To so sicer precej svojevrstne zahteve, ki pa jasno kažejo, da si mladina išče poti kjerkoli, da je le izven ozkih tirnic partije.
je peronistično gibanje v Argentini razdeljeno na dva velika tabora: politični in sindikalni. Prvega je do sedaj vodil Paladino. Sindikalnega pa trenutno nadzira glavni tajnik CGT José Ru-cci, ki je prav v zadnjem času znova pridobil na ugledu. Pred njim 'sta bila važna peronistična sindikalna voditelja tudi metalurgik Vandor in tekstilec A-lonso, pa sta oba padla pod kroglami neznanih napadalcev. Opazovalci so vedeli povedati, da sta zaradi svojega vpliva med delavci postala nevarna centralnemu peronističnemu vodstvu. Kakor v vseh krogih, tako tudi v pe-ronizmu vsi mislijo (čeprav o tem nihče ne govori) na trenutek, ko bo glavni vodja moral oditi s tega sveta, in seveda na to, kdo ga bo nasledil. Notranja trenja so tako neizogibna. Seveda pa tudi trenja zaradi vsakdanje politike.
Čeprav je Perón medtem že imenoval novega delegata (Cámpora, bivši predsednik peronističnega kluba v poslanski zbornici), Paladinova usoda še ni zapečatena. Ta ima za seboj precej močno skupino, na katero se mora Perón še vedno ozirati. Dogodki ženske zveze v Cordobi in zlasti v Buenos Airesu (kjer je prišlo do oboroženega spopada med dvema ženskima vejama!) o tem zgovorno pričata.
Padec pa ima še važnejše posledice. Paladino je bil tisti, ki je za peronistično stranko sklenil zvezo z radikali za časa Levingstonove vlade. Ta zveza, katere prvi namen je bil doseči volitve (imenuje se „Hora del pueblo“), je sedaj postala že okostenela. Opazovalci menijo, da ne služi več ne Peronu ne vladi, torej ne bi žalovali za njo, če bi se podrla. Zlasti ne, ker se govori o povezavi peronistov z desa-rrollisti (skupina okoli bivšega predsednika Frondizija) torej pakt, ki je leta 58 že zmagal na takratnih volitvah; po drugi strani pa vlada kljub raznim govoricam in zahtevam, ni zanikala možnosti, da bi se na prihodnjih volitvah leta 1973 (?), predstavil kot kandidat močne zveze strank, sedanji predsednik general Lanusse. Tudi v tej luči ima Paladinov padec svoj pomen.
Medtem pa je v Bruslju Argentina podpisala pogodbo s Skupnim Evropskim Trgom, kar daje tej državi poseben privilegiran položaj v zunanji trgovini z evropsko skupnostjo. Je to nov uspeh zunanje politike, ki jo vodi katoliško nacionalni minister Luis Maria de Pablo Pardo, ki je bil pred dnevi tudi sprejet v zasebni avdienci pri papežu.
V torek 16. pa je prišel v Buenos Aires Nixonov potujoči delegat po Latinski Ameriki Robert Finch. Razgo-varjal se bo s predsednikom in raznimi vladnimi osebnostmi o nadaljnjem gospodarskem in zlastj političnem sodelovanjem Argentine (kot ostalih latinskoameriških držav) z ZDA. Seveda z vidika udarca, ki so ga ZDA čutile ob priliki, ko je skoraj ves latinskoameriški blok v Združenih narodih volil proti ameriškemu predlogu glede Kitajske. Finchova misija seveda prihaja nekoliko pozno. Po toči je prepozno zvoniti. In Amerikancev doslej kopa sličnih porazov še ni izučila.
Predsedniške volitve v Urugvaju
7 STRANK IN 272 LIST
Proslava Narodnega praznika in dneva slovenske zastave v Clevelandu
Že zunanja oprema ZBORNIKA SVOBODNE SLOVENIJE za leto 1970, ki je delo akademskega slikarja Ivana Bukovca, je tako lepa in izvirna, da bo Zbornik že zaradi tega vzbujal pozornost v vsaki knjižnici.
Na 328 straneh že tradicionalnega velikega formata ZBORNIKOV SVOBODNE SLOVENIJE je toliko zanimive vsebine, da bo vsak bralec našel članke, razprave, poročilo ali opis, ki ga bo posebej zanimal. Naj bo bralec zgodovinar ali znanstvenik, pesnik ali pisatelj, gornik ali umetnik, javni delavec ali ljubitelj narave. Poleg 328 strani ima ZBORNIK tudi številne ilustracije in še gorniško in umetniško prilogo.
Noben Slovenec, ki duhovne vrednote ceni in mu je pri srcu ustvarjalnost slovenskih izseljencev, ne more biti brezbrižen do te knjige.
Cena v Argentini je 2.800 pesov za izvod (po pošti 3.000 pesov). V Severni Ameriki in Kanadi je prodajna cena 6 dolarjev, v ostalih državah pa šestim dolarjem odgovarjajoči znesek.
V Argentini je ZBORNIK na razpolago v Slovenski hiši in v vseh slovenskih domovih v Buenos Airesu. V Mendozi pri Rudolfu Hirsch-eggerju in v Bariločah pri dr. Vojku Arku.
Iz življenja in dogajanja v Argentini
PADEC DELEGATA IN POLITIČNA BODOČNOST
BUENOS AIRES
18.	novembra 1971
Castro in Allende v objemu
Čilski marksistični predsednik- Allende je te dni pripravil čilskemu -narodu pravi demagoški cirkus, ko je povabil „svojega starega prijatelja'1 kubanskega marksista Castra na večdnevni obisk v Čile.
Castro, čigar politična zvezda je v komunističnem bloku in izven njega, zadnje mesece močno otemnela, je seveda priliko z veseljem izkoristil in se sprehaja v Čilu v dvojni vlogi: kot predsednik Kube in kot latinskoameriški komunistični agent.
Allende si je Castrovo potovanje V čile zamislil kot okrepilo za svojo razkrajajočo se vladno koalicijo, toda Castro je obisk sprevrgel v svoj osebni marksistični show. Sestala sta se dva bivša zdravnika, ki sta zgrešila svoi poklic in sedai zastrupljata z marksi-srično-leninističnimi injekcijami versko. družbeno in gosnodarsko življenje dveh latinskoameriških narodov.
Castro je v Čilu še posebno glasen zato, ker hoče s tem prikriti svojo resnično nebogljenost doma, na Kubi, kjer se je že zdavnaj, posebno pa še v minulih mesecih, spremenil v totalnega sovjetskega vazala.
Moskva je doslej potrošila za vzdrževanje Castrovega režima več kot 5.700 milijonov dolarjev, za katere ve, da iih ne bo več dobila nazaj, kaj šele. da bi se ji obrestovali. Kubanski gospodarski položaj je namreč tako zavožen in obubožanje kubanskega prebivalstva je 'že tako napredovalo, da so se celo nekoč najbolj navdušeni kubanski revolucionarji spremenili v apatične figure, katerih edina skrb je še izogibati se delu.
Moskva je na Kubi tudi • povečala svoj vojaški potencial. Trenutno je na Kubi okoli 7000 Sovjetov, ki so prevzeli vodstvo vseh tovarn in podjetij, ki proizvajajo za izvoz, ne glede na njihovo velikost in važnost. Moskva je začela na Kubi izvajati totalno kontrolo Castrovega gospodarstva.
Ko je pred kratkim obiskal Kubo sovjetski obrambni minister Grečko, je pripeljal s seboj tudi nove velike količine sovjetskega orožja, ki ga upravljajo sovjetski strokovnjaki. Tudi vojaško je Kuba pod totalno sovjetsko kontrolo, z njo tudi Castro osebno, saj ima danes v svoji 21 članski vladi polovico vojakov.
Castro je doma, na Kubi, že moral, po ukazu iz Moskve, prenehati z ognjevitimi revolucionarnimi demagoškimi govori in izjavami, ki so, kakor v Moskvi dobro vedo, le propagandnega značaja, ter uzakoniti stroge delovne zakone proti splošnemu sabotiranju kubanskega delavstva. Trenutno je kaznovanih za različne delovne prestopke nad 400.000 kubanskih delavcev, se pravi dvajset odstotkov celotne kubanske delovne sile. Tudi z uvedbo tkim. norm, ki so jih v ZSSR uvedli leta 1930, Castro ne uspeva spremeniti tok gospodarstva.
Castro je tudi brez moči, kd ZDA ne reagirajo na njegove kolerične iz pade proti Washingtonu ali ko se v Kremlju, mimo njega, dogovarjajo z Washingtonom o nadaljnjem položaju Kube v karibskem prostoru. Castro je tudi brez moči, ko je moral uvesti ra-cioniranje živil ter danes na Kubi dobi posameznik mesečno poldrugo kilo mesa i.pd. V Havani je režim moral racionirati celo potrošnjo vode, ker je vsled razpadajočih vodnih instalacij vedno bolj primanjkuje in jo po nekaterih predelih mesta prodajajo na litre. Celotno kubansko poljedelistvo se nahaja v hujši krizi, kakor sovjetsko.
Moskva je ugotovila, da gre Castru v prvi vrsti za izvoz revolucije na la-tinsko-ameriški kontinent, ne za ureditev razmer na Kubi. Ker so doslej vsi Castrovi poskusi izvažanja revolucije končali z neuspehom, Moskvi pa so večkrat prinesli neprijetne posledice na mednarodnem torišču, so se v Kremlju odločili še za strožjo kontrolo Ca-s'rovega režima.
Castro se zato v Čilu počuti svoboden in si je spet dal duška svoji kole-
SOCIALNE RAZLIKE
Večkrat smo že poudarili, da so komunisti v Sloveniji zašli v slepo ulico in da so pri reševanju vsakodnevnih problemov postali brez moči. Življenje se razvija mimo njih. Le aparat policije in diktature jih drži na oblasti.
To stanje je razvidno iz jadikovanja njihovih funkcionarjev samih. Značilen primer je razgovor Vinka Hafnerja, predsednika komisije, lu pripravlja razpravo o socialnem razlikovanju z uredništvom ljubljanskega Dela. Razgovor je bil objavljen v Delu 30. oktobra. Objavljamo prvi del. Bralec naj si sam napravi komentar.
Delo: Kaj bi bilo potrebno zdajle napraviti v boju proti neupravičenim socialnim razlikam ? Predvsem, ali so socialne razlike nasploh velike?
Hafner: Ocene o tem se precej razlikujejo glede na to, v kakšnem materialnem in družbenem položaju je tisti, ki jih daje. Posamezniki iz boljše situiranih slojev, predvsem pa iz gospodarskih krogov, menijo, da so razlike pri nas premajhne in da težijo k škodljivi uravnilovki. Delavci in ljudje iz nižjih dohodkovnih kategorij pa menijo nasprotno, da so socialne razlike in torej tudi razlike v osebnih dohodkih velike in pretirane. Pri tem pa vidijo predvsem nekatere ekscese in neuoravičljive bogatitve, kar iih spodbuja, da se za-vzemaio za zelo radikalne ukrepe za zmanjševanje socialnih razlik.
Zakaj ekscesov ne odpravljamo?
Delo: Zakaj ekscesov ne fllpravlja-mo v skladu s političnimi in pravnimi možnostmi, ki jih že imamo? Tisti eksces; namreč povzročajo slabo politično ozračje. Ali nimamo moči, da bi se temu postavili po robu?
Hafner: Te moči vsekakor imamo, vendar jih ne znamo uspešno uporabiti. Izvor tega je v slabitvi odgovornosti do temeljnih interesov delavskega razreda in delovnih ljudi- Gre za nekakšno popustljivost do raznih moralnih deviacij v naši družbi, zaradi .česar se pri ljudeh ustvarja vtis, kot da je vsa vodilna struktura preveč prepletena med seboj, da bi bila pripravljena stvari počistiti do kraja. To sicer ni res, res pa je, da so se v našem pojmovanju in praksi uveljavila lažna liberalna načela, kaj je v socialistični družbi dovoljeno in kaj ne. Glede tega je zelo poučen znan primer Kemija-Impex in sojenja Srečku Rihtarju. Temeljita družbena analiza tega primera bi bilo prav tako zanimiva za Zvezo komunistov in vso našo družbo, kot je bila „akcija 25 poslancev", čeprav ne podcenjujem globljih političnih vzrokov in posledic te akcije. Analiza primera Kemije-Impex :n Rihtarja bi pokazala, kakšna morala se ie ustvarita pri delu ljudi pri nas. torej liudi, ki sicer sam; nimajo ničesar na vesti, pa vendarle mislijo, da je neka’ normalnega, če špekuliraš z gospodarskimi okolnostmi, izigravaš za-kone ,’n se tako kolektivno okoristiš. io „„vit: moraš, da ti ne dokažejo direktne kraie. Brž ko bi ti to dol'-*»*»1’ k! te isti Ijudie seveda moralno in dejansko obsodili.
Delo: S čim se lahko uspešno upiramo takšnim pojavom in miselnosti ?
Hafner: Možnosti za to je seveda zelo veliko. Toda najbolj načelno povedano: širše moramo odpreti vrata za organiziran pritisk in neposredno kontrolo tistih delovnih ljudi in še posebej delavcev, ki so objektivno v položaju, da žive le od svojega dela, so trdo na-
grajevani za delo in žive v glavnem iz rok v usta. Le-ti so najbolj zainteresirani za odpravo raznih 'ekscesov, kot ie podkupovanje; izigravanje zakonov ipd. Brž ko" bi v večji meri ’ uveljavili njihov neposredni vpliv na družbeno dogajanie: in odločitve od podjetja do federacije, bi se naglo oblikovali tudi drugačn; pogledi na take primere, kot ie razsojanje o Rihtarjevi odgovornosti. Ne verjamem, da bi se tedaj našlo kakšno sodišče, ki bi slabosti sistema in neko splošno nemoralno prakso jemalo kot olajševalno okolnost pri kršenju zakonitosti. Resda gre v vseh takih primerih tudi za pomanikljivosti administrativnega in finančno-kontrolnega mehanizma, bistveno pa je vprašanje moralnih vrednot in njihovo uveljavljanje v naši družbi. Gre za nekatere vrednote, ki s0 obče človeške in znane že tisoč let. Gre pa tudi za nekatere ki se ustvarjajo v socialistični družb’ jp rie morejo povzemati meščanskega poimovanja v stikih med Hudmi in v poslovni morali. Teh vrednot do-siei nismo dovoli utrjevali in »p tndi nismo odločneie uprli socializmu t”uh moralnih pojmovanj.
In druga skrajnost?
Delo: Govorili ste o eni skrajnosti, ko gledajo ljudje na probleme socialnega razlikovanja predvsem skozi takšne ekscese ? Katere sb\>.?. druge skrajnosti oziroma druge poti za odpravo pretiranih socialnih razlik?
Hafner: Glede tega, kako se lotevati problemov socialnega razlikovanja, je nekaj razlik, ki se kažejo tudi v raz-'ičnih pogledih posameznikov na vsak-dnnie življenje in politiko. Delovni liu-die nri nas takole razmišHajo: socialne razlike so bile, s0 in bodo v razviti družbi, kot je danes naša. To je naravna nuinost in hkrari spodbuda učinkovitega razvoja. Bolj ko socialne razlike ppvečrrier-	' spodbuiamo vsak
dm*hen/	osameznika k temu.
da bi v c	in $ tem tudi več
nrisnevr' skupnemu napredku.
Delo : K. j ■ če lok prei poči ?
Hafner: 'Tudi tu to imajo odgovor: do kraja je, ' /ljaviti zakone tržnega gospodarstva in dovoljevati vse socialne razlike, ki nastajajo iz tržnega vrednoten ia Jela. Zato naj se država in uoli+ika čim manj vmešavata v dohodkovna razim Ha. ker takšna svoboda spodbuja pogiavitn nosilce razvoja lu s tem tudi povečanje celotnega družbenega bogastva. Od tega pa nastaja korist za vse sloje revnejših in nremož-ueiših. Ko na bomo dovolj bogati, bomo lohte mislili na zoževauie socialnih razlik. Medtem pa je treba revneišim — računalo, da je teh 10 odst. slovenskega nrehivnlstva, — nekoliko nomagari -nn ta rumbi. da se jim dodala nnr. r>reko o+roš^eo-a dodatka, za zdravstveno var-
Libertad de prensa en Chile
_	. ? A-.. A _ sifS
Bajo el título de “El milagro de la libertad de prensa”, el matutino independiente “El Mercurio”, de Santiago de Chile, ataca la medida- del gobierno de -Salvador Allende, ¡que trata de estatizar la industria papelera nacional; lo. cual amenaza seriamente la libertad de prensa. En ese artículo desmiente-pri-, mero las razones que da el gobierno, y luego detalla los movimientos que, en contra de la medida, han surgido en Chile.
“Se comprende,” dice “El Merqupip”, que este alud de expresiones esté debilitando los impulsos para absorber la papelera en .el momento preciso en que se cierne por, el país una estruendo^ ..propaganda político-jgvolucionaria alimentada poj la presencia de Fidel Castro. Pese al carisma _ de Jíjier, cubano y su poder de seducción, la atención pública no ha .podido desviar la atención de la libertad de prensa efectivamente amenazada
“Podra la U. P-, a espaldas de la'ley, lleyar a cabo la incorporación de industrias a la propiedad fiscal,. pero lo que no podrá apagar ya de un manotón, es el ansia de la mayoría de los chilenos y de seguir sabiendo lo que pasa en Chile y de ¡seguir conociendo otras opiniones que no sean las prefabricadas en La Moneda”. -
Svoboda tiska v Čilu
Pod naslovom „¡čudež svobode tiska" je neodvisn; jutranjik „El Mercurio" iz Santiago de Chile napadel korak vlade ¡Salvadorja Allendeja, s katerim hoče ■ ta podržaviti industrijo papirja, kar resno ogroža svobodo tiska v državi. V omenjenem članku se zavračajo vladni razlogi za tak postopek, nakar se navajajo gibanja, ki ¡so ¡se pojavili v Čilu proti temu postopku.
„Razumljivo je," pravi „El Mercurio“, da je ta plaz protestov nekoliko zaustavil zagon, da se absorbira industrija papirja v trenutku, ko deželo preplavlja val politično-revolucionarne propagande, katero nasičuje Castrova prisotnost v Čilu. Kljub njegovi osebnosti in privlačnosti se javno mnenje ni moglo odtegniti pozornosti od svobode tiska, ki je resno ogrožana,
„Ljudska enotnost (Unidad Popular) bo lahko za hrbtom zakonov izvedla oriključitev industrij državni lasti, ne bo pa mogla z enim zamahom ugasiti žejo večine Čilencev, ki želijo vedeti, kaj se dogaja v Čilu, in spoznati še druga mnenja, poleg tistih, ki so prefabricirana v vladni palači."
rični revolucionarnosti in neodgovornosti. Vedno večjo nepremišljenost in neodgovornost je začel kazati tudi do-slei še izredno previdni Allende, ker mu pač marksistični razvoj v Čilu u-haja iž kontrole. Gospodarski zakoni se ne razvijajo po marksistično-leninistič-ni ideologiji, temveč po svoje. Allen-deievi pozivi čilskemu delavstvu na natriotizem naletavajo na gluha ušesa, ko si morajo rudarii in tovarniški delavci vedno bolj zategovati pasove, ker te vse kai drugega, kakor raj zemlji. V okoliščinah, ko prihaja že do sluča-tev, da ni mogoče več dobiti bla^a za obleke, da hi Allende rad znižal rudarjem dnevnice, da nrimanikuje živil na te boleče izstopil tudi nrizar. ko to pjaoHaški kardinal objemal Castra, izumitelja kubanskega, naredona. Na, drugi .«'■rani na izgleda kakor boo-stvarnostjo, da se prav sedaj vml-r
čilskih krščanskih demokratov Frei zadržuje v Evropi. V -Čilu tako ni bilo osebnosti, ki hi lahko javno pokazala, da še ni vse gnilo onstran Kordiljere.
Iz Moskve in iz Washingtona skrbno za, „dujejo dogajanje na Kubi in v Čilu. Washington je, vsled svojih preteklib. zunanjepolitičnih napak lahko samo opazovalec, Moskva pa na Kubi že gospodari, v Čilu pa še bo, mimo Allendeja, kajti za svojo kontrolo čilske države ima pripravljeno tudi svojo posebno ekipo. Za kubanske državljane p ¡oskvi ni mar, prav tako ne za Čilske Gre za geografski prostor in za gospodarsko izkoriščanje tega prostora, ne giede na to, kakšni in kateri Ijudie na njem žive. To je bil nekoč im-oerializem zahodnih velesil, to je danes imperializem Moskve. Ljudje Castrovega kova so agenti tega moskovskega 'mperiaBzma.
stvo, za izobraževanje ipd. Sredstva. za to pa je treba vzeti s. primernim obdavčenjem ljudi z visokimi dohodki in-
iz drugih družbenih virov.
To je -tipičen pristop vseh razvitih meščanskih družb, ki tako branijo svoj obstoj, da s posredovanjem države gasilo najhujše socialne konflikte in se tako še kar uspešno razvijajo. Seveda s tem temeljnega konflikta med delom in kapitalom, torej med mezdnim delavcem in kapitalističnim lastnikom in njihovo državo ne morejo razrešiti in ta konflikt jih ho prej ali slej razdejal.
Protiutež uravnilovki
Delo: Kakšen naj hi bil potemtakem naš pristop k zmanjšanju socialnih razlik, da ne bi potiskali družbe v dohodkovno uravnilovko in s tem tudi v zmanjšanje razvojnih možnosti ?
Hafner: Res je, da moramo pri tem tudi mi uporabljati nekatere instrumente za prerazdelitev dohodka, ki jih uporabila za omili en te socialnih razlik meščanska družba. To moramo opraviti po načelu solidarnosti, da t0rei vsak prispeva k družbenim potrebam po svoiih ^^-noafih in da «e nekatere družbene a^P-rine rmorabllaio po potrebah Hndi. TV> je epa stran posredovanja. Poleg 'ee-a moramo z družbenim usmerjanjem "strežno nosegati tudi v oblikovanih In deli'ev dohodka, če hi snreieli misel, da l-.i-.Vr, nnlsnavamo vse socialne razlike, i-l n-ns+alalo jz tržnega gosnodnrstva, ir, on/iarle lasno, da hi pretirane so-
cialne razlike in iz njih izvirajoči socialni konflikti prej ali slej razdejali tudi samoupravno socialistično družbo.
‘Derio: Nemara pri nas nekaterih zadev nimamo tako dobro urejenih, kot meščanske družbe. Tam bolj računajo s pokojninami kot pri nas, bolj uravnavalo višino dohodkov kot mi. V vsej Evropi se marsikje z več poguma kot mi usmerjajo na socialno področje, bolj obdavčujejo nepremičnine, luksuz, nacionalizirajo gradbena zemljišča in jih potem ceneje prodajajo stanovanjskim interesentom, radikalneje se usmerjajo na gradnjo delavskih stanovanj' kot mi. Nekaterih stvari, kj so že poznane in uveliavliene nri nas, ne uporabljamo ali vsai ne kažemo posebnega navdušenja za to. Nemara tudi zaradi tega, ker le postala usmeritev na osebno porabo že tako ukoreninjena, da kai drugega tudi nismo sposobni urejati.
Hafner: Mislim, da precej pretiravamo pri oceni uspešnosti razvitih meščanskih družb pri vzdrževanju socialnega ravnovesja. Predvsem je treba upoštevati, da one lahko preko države in humanitarnih ustanov delijo mnogo večjo maso dohodka, ker so pač mnogo bolj razvite ter so zato sposobne mar-sikai uspešneje reševati kot revnejše dežele, pa čeprav so te socialistične. Zato v razvitejših meščanskih družbah revščine vsaj na zunaj ni videti, ker so nižji družbeni sloni pri njih bolje situirani kot- npr. pri nas.
Goriška in Primorska
MSGR. JAKOB UKMAR UMRL
3. novembra je umrl znani slovenski duhovnik, teolog in znanstvenik, msgr. dr. Jakob Ukmar. Rodil se je 13. julija 1878 na Opčinah, torej je dosegel častitljivo starost 93 let. Za duhovnika je bil posvečen leta 1901, leta 1917 je promoviral na Dunaju za doktorja bogoslovnih ved. Ljubljanska teološka fakulteta pa mu je 29. februarja .1970, ob proslavi svoje 50-letnice, podelila častni doktorat -iz bogoslovja-
Avstroogrske oblasti so ga med I. svetovno vojno konfiriirale na Dunaj, ker jim ni bilo po volji, da se je že mlad uveljavil v javnem življenju. V času fašizma je msgr. Ukmar kot zaveden ¡Slovenec vedno ostal ob. strani našemu ljudstvu ter v svojih pridigah obsojal fašistično nasilje. Bil je velik prijatelj tedanjega tržaškega škofa Alojzija Fogarja. Fašisti so mu večkrat grozili s konfinacijo in zaporom, vendar si niso upali nastopati proti njemu,
ker je užival velik ugled ne samo na Tržaškem.
Tudi še po vojski je dr. Ukmar preživel težke preizkušnje. Leta 1947 ga je tržaški škof Santin z dovoljenjem Svetega sedeža poslal v Istro na bir-movanje. Ali so hoteli nasprotniki pohiti prav njega ali škofa samega ni povsem jasno. Vsekakor je šlo za napad prot; oznanjevalcu božje besede in de-lilcu milosti ¡Svetega ¡Duha. Pri napadu v župnišču v Lanišču je obležal mrtev mlad hrvatški duhovnik. Msgr. Ukmar je ostal pri življenju, ker so bili ha- • padalci prepričani, da so ga že do smrti pobili.
Ta dogodek mu je ostal globoko v spominu. Ni ga mogel pozabiti in je bil prisoten celo še po njegovi smrti. Mrtvega duhovnika navadno oblečejo v mašniška oblačila vijolične barve. Toda pokojni msgr. je večkrat izrazil željo, da hoče ležati v krsti v tistem talarju, (Nad. na 2. str.)
OBVESTILA
PETEK, 12. novembra 1971:
Pod okriljem Slovenskega planinskega društva v Buenos Airesu bo imel ob 20 v mali dvorani Slovenske hiše ikioptično predavanje g- Peter Skvarča o odpravah na kontinentalni led v letih 1970 in 1971.
SOBOTA, 13. novembra 1971:
V	Slomškovem domu ob 20 srečanje s slovenskimi ustvarjalci in književniki. Združeno bo s slovesno večerjo ob desetem jubileju Slomškovega doma. Pri programu sodeluje SPZ Gallus.
Izlet vseh slovenskih osnovnih sol v Ranelagh, župnija Nuestra Señora de la Merced. — Dohod: Od križišča Florencio Varela po Camino Grah Belgrano do križišča Ranelagh, nato po cesti Antártida Argentina dva kilometra na levo do prve asfaltirane.ceste, nato 600 metrov po tej Cesti do župnijske cerkve.
V	Slovenski hiši zaključek srednješolskega tečaja ravn. Marka Bajuka. Dijaki se zberejo ob 16.30 v razredih. Ña programu je razdelitev spričeval, zatem blagoslovitev zastave in zaključna sv. maša.
ČETRTEK, 18. novembra 1971:
Liga Žena Mati v San Martinu ima ob 18.30 -svoj redni sestanek v domu. Vabljene vse gospe iz -San .Martina na razgovor o božičnici in o izvolitvi nové voditeljice Lige.
tiovivo fo iviT»
ZAMBIJA
O delu misijonarja Tomazina
številni slovenski misijonarji orjejo Kristusovo njivo v Zambiji. Med njimi je gotovo eden najbolj delavnih p. Lovro Tomazin. O tem gotovo priča list slovenskih misijonarjev „Iz so ične Zambije“ od septembra letošnjega leta, v katerem med drugim zanimivim čtivom lahko beremo, da pater Tomazin usoeš-no izvaja svoi načrt: zgraditi 6 cerkva v svojem velikem misijonu Kstonwde--	- '-.-večeni, za tretjo
pa so vaščani prtčeli delafi opeko.
Misijonarju Lovrotu Tomazinu, kakor tudi ostalim zambijskim misijonarjem, želimo pri njihovem delu obilo uspeha in božjega blagoslova.
NEDELJA, 14. novembra 1971:
V	Slovenskem domu v Berazategui-
ju obletnica doma.
V	Carapachayu ob 11.30 sv. maša; popoldne ob 17 roditeljski sestanek.
SOBOTA, 20. novembra 1971:
V	Slovenskem domu v San Martinu
ob 18-30 roditeljski sestanek s predavanjem g. Marka Kremžarja: Mladina pred izbiro. Poleg -staršev vabljeni tudi ustali rojaki, zlasti še dekleta in fantje.
V	Slovenskem domu v San Martinu ob 20 članski asado ob zaključku poslovnega lela.
V	Slovenski hiši ob 15.45 izpiti teološkega tečaja.
ČETRTEK, 25. novembra 1971:
V	Slovenski hiši redni mesečni sestanek Zveze slovenskih žena in mater ob 16.30. Predaval bo g- Tone Rant o vzgoji otrok v dobi od 12. do 18. leta.
NEDELJA, 12. decembra 1971:
V	Našem domu V San Justu Tombola.
DRUŠTVENI OGLASNIK 11. novembra bo seja izvršnega odbora Zedinjene -Slovenije.
Sestanek referentov Zedinjene Slovenije bo 18. novembra ob 20 v prostorih Zedinjene Slovenije.
19. novembra bo seja upravnega sveta Zedinjene Slovenije ob 20.
Dne 19. novembra ob 20 seja zveze okrajnih šolskih svetov v Slovenski hiši na Ramón Falconu.
Že^ sedaj opozarjamo na 6. prosvetni večer Zedinjene Slovenije, ki bo 11. decembra. Predaval bo dr. Lojze Berce o temi: „Kajenje in rak“.
Skupni izlet slovenskih šol bo 13. novembra v Ranelagh. Vse šole se zberejo do 10 na kraju izleta.
nCvTčT R IN NOVOLETNE KARTICE
Že lansko leto je Zveza slovenskih /ona iri mater izdala kartice za božična in novoletna voščila z ilustracijami umetnice Lare Remčeve. Namen izdaje teh kartic je dvojen: nuditi našim ljudem slovenske motive in slovensko besedilo za tradicionalna voščila; čisti dobiček od izkupička bo služil v dobrodelne namene.
Ilustracije za izdajo letošnjih božičnih in novoletnih kartic je poklonila Zvezi ga. stud. arh. Jožejka Debeliak-Žakelj, ostalo skrb in delo za to izdajo pa je ljubeznivo sprejela ga. prof. Jana Peternelj-Dobovšek. Torej je ta izdaja v rokah dveh mladih žena. Letošnje kartice imajo poleg slovenskega tudi kasteljansko besedilo.
Božične in novoletne kartice se dobijo v Slovenski hiši in pri odbornicah Zveze -slovenskih žena in mater.
Za dobro voljo
Pri mesarju
„Glejte, kakšnega piščanca ste mi dali. Eno nogo ima krajšo od druge.“
„I no, saj ga boste menda pojedli, ne pa plesali valčka z njim.“
V restavraciji
„Natakar, ti raki niso sveži!“
.- „Slo, gospod, pravkar so prišli iz morja.“
„Ampak najbrž peš.“
Prefriganost
„Če veš, kdo ti je ukradel avto, zakaj ga ne prijaviš?“
„čakam, da ga bo prebarval.“
Tekstilni delavci zapuščajo stroko, ker ne zaslužijo niti toliko, da bi se pošteno oblekli.
Nekateri zavežejo zastavo v vozel, da ne bi pozabili na domovino.
Dr. Tone žužek
ADVOKAT
Uraduje od 17.30 do 19.30. Ponedeljek, sredo, petek
Lavalle 2331, p. 5. of. 10 T.E. 47-4852
SPOMINU
■
■
našega škofa
j dr. Greg. Rožmana
■
■	bo posvečena radijska ura 13. nov.
i oh 22 na Radio del Pueblo.
■ a a ■ a
! Poslušali bomo -slovenske pesmi ■ s pravkar izišle plošče okteta Ivana Cankarja iz Berazategui.
UNIV. PROF.
DR. JUAN RLAZNIK
Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855 C. José E. Uriburu 285, Cap. Fed
specialist za ortopedijo in travmatologijo
Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20
V nedeljo, 14. novembra, bo slovenska skupnost v -Slovenski vasi v Lanusu obhajala dvanajsto obletnico prihoda slovenskih lazaristov med rojake v Slovensko vas.
-Dopoldne ob 9.30 bo peta sveta maša, nato v dvorani farnega kolegija kratek program z nagovorom in pevskimi točkami in skupni vaški asado. Po asadu bodo v cerkvi pete litanije in -slovesni blagoslov. Ob štirih popoldne bo tako ves program končan.
Lepo vabljeni tudi rojaki iz drugih slovenskih središč.

27. XI. 1971 ob 20. uri NA PRISTAVI
Igra
“Učiteljica”
KREDITNA ZADRUGA S. U. O. G. A.
(Cooperativa de Crédito Ltda.)
Bmé Mitre 97
T.E. 658-6574
Ramos Mejia
ZAČETEK POLETNE SEZONE 1971-72 na kinti Sloga, Del Cielito 279, Villa UdaontJo, bo v nedeljo, 28. novembra' t. 1.
Cene: ob delavnikih 2.— pesa;
ob sobotah, nedeljah in praznikih 4.— pese; otroci članov od izpolnjenega 14. do izpolnjenega 18. leta polovična; do izpolnjenega 14. leta zastonj.
Sezonska vstopnica po 40.— pesov, za mladoletne 20. pesov.
Vstop na kinto je dovoljen samo članom Kreditne zadruge SLOGA -s posebno izkaznico, katero za 1.— peso lahko dvignete v zadružni pisarni ali ob vstopu na kinto.
Na kinti bo vedno na razpolago hrana in pijača po zmernih cenah.
IZŠLA JE NOVA PLOŠČA!
Prva slovensko-argentinska, s katero se nam predstavi mladinski oktet Ivan Cankar.
Dobite jo lahko v Dušnopastirski pisarni na Ramón Falconu 4158, pri v-seh članih okteta in v -Slovenskem domu v Berazategui.
To soboto zvečer jo bomo poslušali pri naši slovenski radijski oddaji, Radio América.
Ker je naklada plošče omejena, je vredno, da pohitite, sicer bi bilo res škoda, da bi vi, ki vam je mar lepa pesem, prišli prepozno.
TORROLA 12. 12. 1971
San Justo
ORLETNICA RLAGOSLOVITVE SLOVENSKEGA DOMA RERAZATEGUI
Nedelja, 14. novembra t. I., celodnevno slavje
DOPOLDNE: Ob 11 bo zastopnik mladine prižgal plamenico slavja.
Dviganje zastav
Sv. maša, ki jo bo daroval preč. g. msgr. Anton Orehar
Pozdrav gostov
Kosilo
POPOLDNE: Ob 4 nastop mladine v pestrih -točkah.
'Storili bomo vse, da vam bo lepo v prijetni senci zelenja in cvetju ob blejskem otoku z dobro pijačo ob skrbni
postrežbi-
Pridite gotovo!	Pričakujemo vas!
13. nov. — sv. Stanislav Kostka
ZAKLJUČEK
SREDNJEŠOLSKEGA
TEČAJA
Spored:
Ob 17 blagoslovitev narodne zastave, zatem -sv. maša, ob 18 zaključek šole — govorita Alojzij Geržinič in Milan Magister, sledi nastop petošolcev, prigrizek in zabava.
Na razpolago bo že Almanah 1971
Starši in vsi prijatelji mladine, vabljeni!
Šolski -svet
Srednješolskega tečaja ravn. Marka Bajuka
ESLOVENA UBRE
Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mizerit Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires T.E. 69-9503 Argentina Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N’ 1.086.173	
Izšla je IV. knjiga
Franc Ižanec ODPRTI GROROVI
„Posmrtni zagovor vetrinjskih junakov“
Knjiga vsebuje
Preko 300 strani dokumentov iz let strahote:
•	Pričevanja
•	Črteži predaj in morišč
•	Dva zemljevida slovenske Koroške
•	Okoli štirideset fotografij
•	Celoten pregled morišč Najpomembnejša knjiga mora za
trideseto obletnc0 slovenske Kalvarije v vsako slovensko hišo.
Na razpolago je v dušnopastirski pisarni, Ramón Falcón 4158 za ceno $ 2.000—
Prav tam dobite po nižji ceni tudi prejšnje knjige.
Naročnina -Svob. Slovenije za leto 1971: za Argentino $ 3.500.—. Pri pošiljanju po pošti $ 3.600.—. — ZDA in Kanada 13 USA dolarjev; za Evropo pa 18 USA dolarjev za pošiljanje z avionske pošto. — Evropa, ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 9 USA doL Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, Buenas Aires. T. E. 33-7213
V SLOV. DOMU V SAN MARTINU bo v soboto, 20. novembra, ob 18 30
roditeljski sestanek
s predavanjem g. M. Kremžarja: Mladina pred izbiro. Poleg staršev so vabljeni tudi ostali rojaki in posebej mladina.
Po roditeljskem sestanku ob 20
članski asado
za vse člane in prijatelje doma ob zaključku poslovne dobe. Vstopnice po 5 novih pesov so na razpolago pri odbornikih.
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RAUL CASCANTE
Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires Pta. baja, ofic. 2 T. E. 35-8827
Zedinjena Slovenija žaluje, ko je umrl velik prijatelj Slovencev
general Bartolomé Ernesto Gallo
Dragega pokojnika bomo ohranili v častnem spominu.
Gospe soprogi in sinovoma naše iskreno sožalje.
t
Vsem rojakom sporočamo, da nas je za vedno zapustila naša članica in botra, gospa
Neža Gornik roj. Mahar
Ohranili jo bomo v trajnem spominu.
Miramar, 20. oktobra 1971
Zahvala
Vsem, ki so obiskovali našega dragega očeta, IGORJA L. M. DOMICELJA tekom njegove bolezni, ga prišli kropit in darovali cvetje; še posebej gre naša zahvala č. g. J. Košičku za njegove obiske in tolažila sv. vere, č. g. dr. A. 'Starcu za vodstvo pogreba in molitve in vsem, ki so ga spremili na zadnji zemeljski poti, kakor tudi govornikom, ki so -se od njega poslovili ob odprtem grobu.
Prisrčna hvala!
Ing. Jorge S. A. Domicelj V imenu družine
Buenos Aires, 5. novembra 1971
Spoštovanje do naših mučencev nam naroča podpreti Slovensko zavetišče

NOVA GORICA — Na solkanskem pokopališču so 30. oktobra odkrili spomenik nagrobnik pisatelju Francetu Bevku. Pisateljeva žena, ki je kmalu nato sama umrla, je takoj po Bevkovi smrti naročila doprsni kip in zasnovo spomenika prof. Akad. Borisu Kalinu, ki je spomenik tudi izdelal. Sedaj v istem grobu, na pokopališču nad reko Sočo, počivajo France Bevk, njegova žena Davorina in hčerkica Jerica.
GOLNIK — Inštitut za pljučne bolezni in tuberkulozo na Golniku je septembra slavil 50 letnico delovanja. Predstojnik Inštituta dr. Dušan Fortič je na proslavi orisal lika zdravnikov dr. Ro-bera Neubauerja in dr. Tomaža Furlana, ki sta s svojim delom pripomogla tej ustanovi do izrednega ugleda.
LJUBLJANA — šest največjih slovenskih pohištvenih podjetij (Meblo iz Nove Gorice, Brest iz Cerknice, Marles iz Maribora Stol iz Kamnika, Novoles iz Novega mesta in Javor s Pivke) si že dalj časa dogovarjajo za skupno nastopanje. Te dni je tik pred podpisom pogodba o konzorciju, ki bo v bodoče usklajeval posamezne proizvodne programe, bedel nad smotrno delitvijo dela in zastopal vse in posameznika na tujih tržiščih.
LJUBLJANA — Zveza komunistov Slovenije je sklenila ustanoviti koordinacijski odbor za mednarodno obveščanje. Odbor bo združeval vse ki imajo kot temeljno ali vzporedno dejavnost tudi informativno-propagandne stike s tujino (Tiskovni svet .Socialistične zveze delovnega ljudstva, sekretariati za informacije, za notranje zadeve n; narodno obrambo, Slovenska izseljenska matica, inštituti, ki raziskujejo javno mnenje, gospodarska zbornica, turistična zveza, itd.). Med najvažnejše politične naloge odbora bodo poleg stalnega spremljanja stanja na tem področju spadali tudi problemi v zvezi z emigrantskim tiskom, obveščanje zdomcev in informiranje tujine o naših političnih zadevah.
CELJE — V celjski tovarni perila „Toper“ ie 300 delavk stopilo 2. oktobra v stavko, ker je podjetje zavlačevalo izplačilo za nazaj po novih določilih sporazuma 0 „delitvi dohodka“. Podjetje bi moralo izplačati skoraj 2,500.000 dinarjev razlike; izgovarjalo se je, da bi to izplačilo poleg rednih plač preveč pretreslo podjetje. Toda delavke niso hotele ničesar slišati 0 podaljšanju roka. Podjetje je obljubilo izplačati 70% vsote takoj, ostanek pa po novem letu.
DOBRNA — V tem zdravilišču so se zbrali na posvet strokovnjaki rev-
matologije iz Slovenije in Hrvatske, nekaj pa jih je bilo tudi iz Nemčije in Francije.
LJUBLJANA — Na Gospodarskem razstavišču so 2. oktobra odprli razstavo cvetja, sadja in gob.
MARIBOR — Metalurški inštitut iz Ljubljane je priredil v štajerski metropoli 14. strokovno posvetovanje metalurgov Slovenije. Na njem so ugotavljali pomen znanstveno raziskovalnega dela v črni in barvasti metalurgiji.
TRBOVLJE — Trboveljska občina je dodelila 14.000 kv. metrov zemljišča v Gabrskem za gradnjo „montažne dvorane za sestavljanje osebnih avtomobilov“ podjetjem Investicijski biroji Trbovlje (IBT), Rudis in Strojne tovarne. Direktor IBT Karel Forte je povedal, da se pogajajo z zahodnonemško tovarno BMW za sestavljanje avtomobilov, vendar pa 'so pogajanja še v za četni fazi. Pač pa so se z BMW že februarja dogovorili za izdelavo nekaterih delov v trboveljski tovarni.
LJUTOMER — Ljutomerski vinogradniki so vložili v Gradcu tožbo proti tvrdki Bouvier in Hansmueller, ki predajata avstriiska vina pod oznako „Ljutomerčan“, kar je v nasprotju s predpisi obeh dežel pa tudi s pogodbo pariške unije za zaščito industrijske lastnine iz leta 1948-
P. ODILO HANJŠEK — umrl
Prišlo je žalostno sporočilo, da je v Bogu zaspal p. Odilo Hanjšek. Umrl je po dolgi bolezni. Pokopali so ga 2-novembra pri sv. Trojici v 'Slov. Goricah. P. Odilo je bil rojen 30. 9. 1895 v kraju 'Pristava pri Zibiki V mašnika je pa bil posvečen 10. 7. 1921.
Umrli so od 10. do 12. oktobra
LJUBLJANA: Josipina Gliha r. Gorišek, Alojzij Zajc kmetovalec, Majda Komar predmetna uč v p., Ivana Krašovec r. Umek, Franc Jerančič, Marija Milačič r- Peternelj, Viktor Kegelj višji kmet. tehnik v p., Edo Vujčič up., Viljem Klemenc (85) inšp. drž. žel v p., Marija Mencinger r. Minkuš.
RAZNI KRAJI: Drago Majer (94) šol upr. v p., Trbovlje, Alojz Avbar zidar, Daljni vrh; Pavel Kump dipl. inž. agr., Kranj; Dr. Rihard Pintar odvetnik v p., Celje; Francka Potočnik delavka, Prezid; Maks Istenič uradnik, Dravlje; Ana Mehkovec gospodinja, Kresničke poljane; Dr. Janez Potočnik, Dvor pri Polhovem Gradcu; Jože Blažič bivši trg. na Mimi; Anton Janša skladišnik, Log pri Brezovici; Nežka Ponikvar r. Zalar (92), ¡Staje; Vincenc Rozman up (94), Dravlje; Inž. France Legat, Bled; Pavla Suša r. Pečar (86), Zagorje ob Savi; Žan Gliha Kostanjevica; Danica Kogoj šol- upr. v j., Koper; Ivanka čeme r. Šuštar (77), Sp-Zadobrova.
SLOVENCI V
Osebne novice
Družinska sreča. V družini ing. arh. Franca Perniška in njegove gospe Marie roj. Deleau se je 23. oktobra rodil sinček, ki je pri krstu prejel ime Maksimilijan- — V družini ing. arh. Jureta Vombergarja in gospe Marjete roj. Debeljak šo tudi dobili sinčka; rojen je bil 7. novembra, klicali ga pa bodo za Ivana Jožeta.
Poročila sta se 5. novembra v kapeli Rožmanovega zavoda v Adrogueju prof. Tine Vivod in prof. Marjana Hri-iar. ženinu sta bila za pričo ga. Iva Vi-rod in g. Bogo Pregelj, nevesti pa g. Viktor Hribar in ga. Ljudmila Hribar. Poročil ju je g. Rode Jurij. Novoporočen-cema iskreno čestitamo!
V	soboto, 23. oktobra sta se v cerkvi sv, Juda Tadeja v Ituzaingó poročila g. Janez Urbanija in gdč. Antonija Sušak. Za pričo sta bila ženinova mati ga. Marija Urbanija in nevestin eče Marko Sušak. Poročno sv. mašo in poročne obrede je opravil župnik g. Štefan Novak ob asistenci prelata Franca Novaka.
Gen. Bartolomé E. Gallo — umrl
V	ponedeljek 7. t.m. je nenadoma umrl argentinski brigadni general Bartolomé E. Gallo. Pokojni se je rodil 10. septembra 1892 v La Plati. Kmalu se je posvetil vojaški karieri, v kateri je prišel do najvidnejših mest in važnih funkcij. Zaradi političnih razlogov je bil leta 1945 upokojen, pa ga je vojaška oblast po Osvobodilni revoluciji le-;a 1955 rehabilitirala in povišala v ge-leralsko čast.
Pokojni general Gallo je bil znan po svojem demokratskem čutenju in protikomunističnem prepričanju. Kot tak je bil velik prijatelj narodnih skupin, katerih domovine trpijo pod komunističnim jarmom. Bil je tudi velik orijatelj Slovencev. Tako je ob priliki proslav 25-letnice naše narodne trage-iije, v juniju 1970, sprejel častno predsedstvo naših žalnih proslav. Ob tej priložnosti je tudi pred spomenikom Osvoboditelja San Martina imel slavnostni govor, v čast naših pobitih protikomunističnih borcev.
Naj počiva v miru! Prizadetim pa aaše iskreno sožalje.
BARILOČE
Bariloški Slovenci in 29. okober!
Dokaz da narodno še živimo, je le -po uspeli kulturni večer posvečen našemu narodnemu prazniku 29. oktobru.
Zbrali smo se v našem domu v Planinskem Stanu. Postaven fant v spremstvu dveh deklič,ev v narodnih nošah je prinesel belo modro rdečo slovensko zastavo in tak0 otvorili prireditev. Zadonela je pesem Naprej zastava slave, nato govor g. predsednika Jermana, ki je poudaril pomen tega praznika za nas Slovence' tako važnega, ter zaključek s himno „Hej, Slovenci“.
Sledilo je 'skioptično predavanje ge. Arkove z barvnimi diapozitivi o lepotah Slovenije, o čemer se lahko pohvalno izrazimo, radi lepe razlage in dobro izbranih posnetkov.
Če se bomo večkrat tako zbrali, bomo ohranjali v nas slovensko zavest, s pomočjo slovenske pesmi po možnosti ob spremljavi harmonike, pa bomo
ARGENTINI
našim najmlajšim prikazali lepoto Slovenije, sami sebi pa pričarali košček daljne domovine, katere sinovi smo, kot pravi pesem, „Saj sinovi smo Slovenije, naše lepe slavne matere“, le tako bomo upravičeno ponosni na rod in zemljo iz katere izhajamo in o nje lepoti tako radi pripovedujemo.
Končno je tudi k nam ob Nahuel Huapi prišla zelena pomlad; sonce prijetno greje, dasiravno so vrhovi gora še vedno pokriti z debelo snežno odejo, ki omogoča še vedno možnost smučanja.
Vsem bralcem in uredništvu Svobodne Slovenije pošilja planinske pozdrave
Peter Amšek
SAN JUSTO
V sklopu sestankov, ki jih prireja Zveza žena in mater, je bilo predavanje (24. oktobra) gdč. Vlade Remec, o današnji modi. Predavanje je bilo zelo zanimivo in poučno, saj so žene in dekleta izluščile iz njega mnogo koristnih idej o modi obleke, ki je zunanji izraz ženske duše. Obleka naj bo kar mogoče kvalitetna in preprosta, ne sme pa žaliti čuta dostojnosti tistih, ki jo nosijo, kot drugih, ki jo srečujejo. Obleke, poceni v blagu in kroju so muhe enodnevnice, ki letajo in umirajo ob estetskem užitku prave mode. Gdč-Remčevi v imenu prirediteljic in poslušalk — iskren Bog plačaj!
MIRAMAR
Smrt Gornikove mame
Zopet je posegla smrt med mira-tnarske Slovence. To pot nam je vzela Gornikovo mamo. 20. oktobra je v naročju najmlajšega sina izdihnila isvojo dušo.
Čeprav je bila mati že dolgo let bolehna, je ta novica vse Slovence težko prizadela.
Pokojna se je rodila leta 1905 v Zamostecu pri Sodražici. Kot mlado dekle se je poročila z zidarskim mojstrom Francetom Gornikom. V Zima-ricah sta kupila prijetno hišico. Tam sta se jima rodila sin France in hčerka Nežka, dočim je bil sin Janko rojen v Spittalu, kjer je družina preživela begunska leta.
Leta 1949 se je rajnica z možem in družino naselila v Argentini. Nekaj časa so vsi skupaj živeli v Buenos Al-resu. Potem pa sta mož in sin France debila delo v Miramaru. Tukaj so si kasneje tudi postavili svoj dom. Mama je nad vse ljubila rože, zato je marsikdo občudoval njen lepi vrt.
Pred tremi leti jo je hudo prizadela nesreča moža, ko se je ponesrečil pri delu. Od takrat je onesposobljen za delo.
V slovenski skupnosti je bila zelo priljubljena zaradi svoje vesele narave. Zlasti je bila rada pri slovenskih prireditvah, ker je tako rada pela naše lepe pesmi. Dokler je še kaj mogla, je rada pomagala pri delu v skupnosti.
Za vedno je zaspala predvidena s svetimi zakramenti, katere ji je podelil gospod Koman. Vsi Slovenci smo jo '-premili na zadnji poti ob navzočnosti g. Komana, ki je tudi opravil pogrebne obrede.
Rajna zapušča v Argentini moža Franceta, hčerko Nežko z družino, sina Franceta z družino in sina Jankota. Vsem prizadetim pri tako težki izgubi
Vsak teden ena
BALADA
Josip Murn Aleksandrov
O Damijan, Damijan, ne bodi vendar preveč bolan.
Pošljem ti rajši vinca pit, da potolažim soseda te skoz zid.
Meni ni tudi nič kaj lahko, pa da bi skoro mi že bilo!
Takrat potrkam, Damijan, ti na zid, takrat bom mandeljnov in življenja
sit.
naše sožalje, rajnici pa naj bo lahka argentinska zemlja.
Za vse miramarske Slovence
Ani Marolt
PO ŠPORTNEM SVETU
Odbojkarska ekipa River Plate je po dolgem presledku spet osvojila naslov prvaka buenosaireške odbojkarske zveze. V zmagovalni ekipi igrata tudi naša rojaka Bogdan in Franc Kosan-čič, ekipo pa trenira rojak Karel Lojk.
Na sredozemskih igrah, ki so bile letos v Smirni v Turčiji sredi oktobra, je prvo medaljo — srebrno — priborila za Jugoslavijo plavalka Splitčanka Ana Boban na 200 m mešano, drugo srebrno pa težkoatlet Herenčič iz reke v dviganju uteži v lahki kategoriji. Bobanova je preplavala v času 2,37,1. Herenčič je pa dvignil v treh načinih 405 kg. Jugoslovanski športniki so imeli tudi precej možnosti za uvrstitev v nogometu in seveda v košarki.
Jeseniški hokejisti so v prvi tekmi za pokal evropskih hokejskih prvakov premagali avstrijskega prvaka KAC iz Jelovca so: 4. Seveda daje en gol prednosti kaj malo upanja, da bi z večjim zaupanjem čakali na povratno tekmo v Oelovcu. _ Kljub temu pa so bili tako strokovnjaki kot ljubitelji hokeja pri-jetno presenečeni nad borbenostjo Jeseničanov, ki so prvo tretjino izgubili z 1:3, ostali pa dobili z 2:0 in 2:1.
POPRAVEK
V našem poročilu o prazniku slovenskega zavetišča v zadnji številki je ime inž. Emila Eckerja pomotoma izo-stalo. ^'S tem lojalno popravljamo, ker g. inž. Ecker vodi tehnične posle že od prvega dne in se mu s tem tudi zahvaljujemo.
19.	MLADINSKI DAN
Preteklo nedeljo je bil na Pristavi v Castelarju 19. dan vse slovenske mladine v Argentini. O lepo uspeli prireditvi bomo obširno poročali v prhod-nii številki našega tednika. * V
SVETA BIRMA SLOVENSKIH OTROK
V nedeljo, 21. novembra, ob 8-30 bo v ukrajinski stolnici, ulica Ramón Fal-cón 3960 (dve kvadri od Slovenske hiše), sveta birma za slovenske otroke. K lepim obredom v slovenskem jeziku ■'n k somaševanju vsi lepo vabljeni.
PROSLAVA 20-LETNICE ROŽMANOVEGA ZAVODA
(Nad. s 1. str.)
čitve. Škoduje nam to, da po prvi žrtvi, ki smo jo doprinesli, ko smo zapustili domovino, ne znamo doprinesti druge težie in važnejše, da bi zapustili sami sebe in sebičnost svoje skupine.
Vodstvo zavoda in po svoje vsi rojaki, smo odgovorni, da bo Rožmanov zavod izpolnil poslanstvo, ki ga ima: Vzgojiti v gojencih slovenskega krščanskega izobražnea.
Po končani maši so se rojaki po-služili zavodskih prostorov in 'senčnih kotičkov po zavodskem vrtu za opoldanski odmor in kosilo. Naj že tukaj izrazimo iskren: Bog plačaj! vsem gospem in gospodičnam, ki so vodile in nomagale v kuhinji, vsem darovalkam peciva ter članom SFZ in članicam SDO za strežbo pri kosilu! Veliko je bilo priprav in dela, posebno ob nepričakovano visokem številu rojakov. Vsem smo res hvaležni in se vam že vnaprej priporočamo za drugo leto! Medtem pa =e vas bomo spominjali med dobrotniki pri naših molitvah.
Ves čas je bila v učilnici razstava v?eh številk „Zavodarja“, to je notranji list, ki ga izdajajo gojenci sami. Izhaia že od začetka, vsako leto od časa do časa. Tudi za 20-letnico so za-vodarii izdali posebno jubilejno številko na off-set v 300 izvodih, ki bi sama zase zaslužila posebno obravnavo. (Če bi se kdo zanimal, je „Zavodar“ še na razpolago, zanimiv ie posebno zaradi celotnega pregleda Rožmanovega zavoda od začetkov do danes). Poleg ..Zavodarja“ so bila razstavljena ročna dela m risbe (svinčnik in tempera).
Okoli treh prmoldne je bivši za„o-dan Mariian Zorko, kot napovedovalec, mčel slavnos+no akademijo. Točke proslave so bile: govor vzgojnega vodia
g. Franceta Urbanija, govor bivšega zavodarja g. inž. Jožeta Žaklja in govor v imenu staršev g. Rajmunda Kin-klja. Objavljamo iz posameznih glavne misli:
Govor vzgojnega vodje Fr. Urbanija
„Bodite srčno pozdravljeni v tem koščku našega slovenskega občestva v Argentini. Skupaj z vami se veselimo danes 20-letnice ustanovitve škofovega zavoda, kot ga je poimenoval njegov ustanovitelj škof Gregorij Rožman. Po njem se ta ustanova sedaj imenuje „Rožmanov zavod“, prevzvišenemu v priznanje in zahvalo za vse delo. ki ga je z ljubeznijo brez meja opravljal do umrti v korist vseh izseljencev in še posebej do tega zavoda, ki mu je bil kot punčica v očesu in njegov dom v tujini, kot se je sam večkrat izrazil.
„Pred dvajsetimi leti je bil ta zavod ustanovljen ne samo kot malo semenišče, ampak po zgledu škofovih zavodov v Št. Vidu, tudi za vzgojo zavednih katoličanov in Slovencev, v katerem koli 'stanu ali poklicu bi razvijali svoje kasnejše življenje.
„Če kdaj, potem gotovo ob 20-let-nici pravičnost zahteva, da izkažemo hvaležnost vsem predstojnikom, predvsem g. rektorju dr. Fr. Gnidovcu in g. špiritualu dr. F. Žaklju, ki sta vsak na svojem področju tako vestno in požrtvovalno skozi dvajset let bogatila gojence s svojim verskim in narodnim poučevanjem, prepričevanjem in opominjanjem. Predolgo bi bilo naštevati vse delo. ki sta ga opravila g. rektor in g. špirPual v teh dvajsetih letih. Njihov trud in požrtvovalnost sta omogočila, da se je zavod ohranil v pristnem duhu njegovega ustanovitelja škofa Rožmana.
Ta obletnica pa je tudi najlepša priložnost, da se iskreno in globoko zahvalimo vsem našim dobrotnikom. Mislimo
s tem na vse, ki se za zavod zanimajo, zanj molijo in sodelujejo pri njega vzdrževanju. Obstajati, živeti in dosegati svoj namen more le tako in zato, ker ga vzdržujejo vsa leta krščansko in narodno zavedni rojaki v Argentini, v Severni Ameriki in sploh po svetu. Vaša naklonjenost Rozmanovi ustanovi se je še posebej izkazala pri tako hitri in velikodušni nabirki za tlakovanje obeh cest ob zavodu; s tem ste znova pokazali, da vam je zavod pri srcu, za nas pa je bila velikanska moralna in denarna opora. Vsa leta čutimo do vas veliko hvaležnosti. In danes se vam hočemo zahvaliti.
Spoštovani predstojniki, dragi starši in rojaki! Bog daj zavodski vzgoji blagoslov, da bi vsak zavodar vračal slovenskemu človeku vsaj nekaj verske in narodne zavesti, ki mu jih je skušal vcepiti zavod v letih vzgoje!“
Govor inž. Jožeta Žaklja
„Zopet smo 'se zbrali v Adrogueju, r tem škofovem zavodu, ki je obenem tudi naš zavod. In ko pravim naš mislim na bivše zavodarje, na vse one, ki so tod preživeli eno, dve, tri ali več let svoje mladosti, in v imenu katerih bi rad spregovoril nekaj besed.
Dvajset let je minilo, zavod je prehodil lepo pot- Dal je sadove, ki počasi postajajo otipljivi. V njem je prejemalo vzgojo 180 bivših zavodarjev, poleg 25, ki iso še v zavodu. Vsi bivši zavodarji se veselimo ob tem dogodku, navdaja nas radost, ko vidimo, da ustanova, ki je bila pred leti tudi naš dom, danes napreduje, raste v širino in višino, in upamo, da bodo naše družine razumele važnost tega zavoda in ga znale izkoristiti, v dobro svojim sinovom z izpolnitvijo človečanske, verske in narodne vzgoje ter splošne izobrazbe — v zavodu.
Danes, ko pregledujemo dvajset let
življenja tega zavoda in obujamo spomine, pa ne moremo mimo njih, ne da bi zbudili v nas občutje zahvale do vseh tistih, ki so poklicali zavod k življenju in ga vodili. Bog vam bodi plačnik za ves trud, ki ste ga skozi leta do-prinašali za nas, gojence.“
Govor g. R. Kinki j a v imenu staršev
G. Rajmund Kinkelj sé je v imenu staršev sedanjih zavodarjev zahvalil predstojnikom zavoda za vzgojo, katere s0 bili ali so še deležni njihovi sinovi v Rožmanovi ustanovi. Močno je poudaril vzgojni pomen „Zavodarja“ za leposlovno oblikovanje gojencev. V znak zahvale je g. Kinkelj v imenu staršev podaril g. rektorju veliko stensko fotografijo (motiv: pastir na planini s čredo ovac) in pravtako g. špiritualu (motiv: narcisno polje s Triglavom v ozadju).
Obe sliki je oskrbel g. Keber, ki je tudi podaril veliko stensko fotografijo za žrebanje, katerega izkupiček je podaril zavodu (motiv: Bariloche, Llao-Llao, Puerto Pañuelo). G. Kebru se za letošnjo in lansko naklonjenost iskreno zahvaljujemo!
„Poslednje ustoličenje“
Po govoru g. Kinklja je sledila res veličastna vprizoritev na prostem „Poslednjega ustoličenja“. Delo Fr. Brenka je za to priložnost priredil, in skupaj z režijo nosil vso težo priprav in Izvedbe g. Marijan Willenpart, veliki prijatelj zavoda in prav s svojim neumornim delom pri zavodskih prireditvah tudi velik dobrotnik ustanove.
Pri vprizoritvi „Poslednjega ustoličenja“ je nastopilo nad 60 oseb. Med temi so med glavnim vlogami kot gostje nastopili prijatelji iz Slovenskega gledališča (gg. Borštnik, Jerebič Sit. idr.), zbor ge. Marije Fink-Geržiničeve, bivši zavodarji (Janez Jelenc, Janez
Mežnar, Polde Malalan idr.), zavodarji (Janez Vasle, Matjaž Jerman, štrubelj, Pavšer idr.). Igra v celoti in posamezne vloge hi zaslužile posebne omembe. Celota kot taka je pod vodstvom g. Wi-llenparta ustvarila res mogočen prikaz poslednjega ustoličenja leta 1414. Namerna razlika je bila v tem, da je režiser spremenil igro v tragedijo; medtem ko 'se namreč pri Brenku Juri vrne in poroči z Mojco, pa se tu ne vrne, marveč poroči z grajsko damo. Posebno močne so misli, ki poudarjajo ljubezen do zemlje, do domačije in potrebnost sloge. Pri tehničnem vodstvu in maskiranju je sodeloval Frido Beznik; za zvočne naprave in efekte je skrbel Fr. Willenpart. Posebej je treba omeniti obleke, ki jih je izdelala oz. prikrojila ga. Milena Kovačič ter vsa družina Wi-Uenpart. Koliko dela je bilo potrebno, da je bila dosežena tako bogata slikovitost! Hvala vsem sodelavkam in sodelavcem! Kljub temu, da ni vsak igralec in sodelavec posebej omenjen, naj bo vsak prepričan, da so rojaki z velikim zadoščenjem sledili predvajanju zgodovinskega ustoličenja in odnesli v srcih obnovljeno željo, da bi skoraj mogli obnoviti ustoličevanje slovenskih vo-3ij po svobodni izbiri naroda!
Po predstavi so se rojaki še precej časa zadržali v večernem somraku na zavodskem vrtu. Dragi rojaki! Prihodnje leto vas spet pričakujemo! Za šolsko leto 1972 pa se priporočamo staršem, ki imajo sinove za 6. in 7. razred ljudske šole ter za gimnazijo, da pošljete fante v Rožmanov zavod! Tako boste pomagali svojim otrokom; zavodu boste omogočili okolje in vsa skupnost bo tako prejemala močnejši pritok vernih slovenskih fantov. Naj nas pri tem podpira zgled in priprošnja ustanovitelja zavoda, našega pokojnega škofa Gregorija Rožmana!
Bivši zavodar