IZHAJA VSAK ČETRTEK Poštnina plačana v gotovini GLASILO OSVOBODILNE FRONTE OBMURSKIH OKRAJEV Uredništvo in uprava: Murska Sobota. Okr. odbor OP — čekovni račun: Narodna banka Murska Sobota 641-906-030. — Naročnina: Celoletna 100din, polletna 50 din. četrtletna 25 din. Štev. 40 — Leto I. Murska Sobota, 24. novembra 1949 Cena 2 din Pred volitvam v okraju Pravilne izvajanje gospodarskih uredb in predpisov je osnovna naloga krajevnih ljudskih odborov Delovne množice Slovenije se pri pravljajo na volitve v ljudske odbore v času najtežje borbe za izgradnjo socializma pri nas, v času, ko hočejo klevetniki s podlimi lažmi in obrekovanjem onemogočiti gospodarski razvoj v naši državi in zrušiti ljudsko oblast. Dokaz neomajnega zaupanja v našo Partijo in ljudsko oblast so tudi v tem času pokazali delavci v industriji — saj so že dva meseca ali več pred rokom dosegli plane za leto 1949 — in kmetje, ki z intenzivno obdelavo polja v kmetijsko obdelovalnih zadrugah dajejo v fond prehrane in fond industrijskih surovin vedno več svojih pridelkov. Ko postaja slehernemu državljanu jasno, zakaj padajo na našo Partijo in na delovno ljudstvo Jugoslavije sploh taka obrekovanja, čutijo potrebo še po čim prejšnji utrditvi ljudskih odborov, ki bodo v nadalje pravilno sprovajali linijo naše Partije in odredbe naše vlade za čim hitrejšo gospodarsko osamosvojitev, ki bo obenem odgovor državam Informbiroja, da ljudstvo lahko grada svojo oblast in svojo gospodarstvo le takrat, ko nad sabo nima nobenih višjih ras. kakor je to skušala doseči SZ v odnosu do Jugoslavije in kakor je to dosegla v odnosu do nekaterih drugih demokratičnih držav. Krajevni ljudski odbori, ki so v razvoju našega gospodarstva na podeželju dosegli do danes znatne uspehe, tako v razvoju zadružništva, kakor v planskem usmerjanju kmetijske proizvodnje in odkupu kmetijskih pridelkov, morajo sedaj z novimi volitvami postati dejansko, naj višji organ ljudske oblasti na svojem teritoriju, kakor to določa splošni zakon o ljudskih odborih. To bo mogoče le tedaj, ko bomo za kandidate v ljudske odbore izbrali res delovne ljudi — delovnega kmeta, ki uspešno razvija zadružništvo in oddaja svoje pridelke državi — iz ljudskih odborov pa odstranili ljudi z miselnostjo starih županov, špekulantov in zaviračev izgrad- nje socializma. Tudi v murskosoboškem okraju je mnogo primerov, da je zaradi nedelavnosti ali celotnega ljudskega odbora ali pa samo nekaterih odbornikov bil oškodovan pošteni kmet — špekulantje pa so prikrivali svoje tržne presežke in sabotiral izvajanje planskih nalog. Predsednik krajevnega ljudskega odbora Bakovci tov. Obal Franč je smatral, da več koristi skupnosti, če dela svojo krojaško obrt kot privatnik, če tudi je bil vpisan v kmetijsko obdelovalno zadrugo. Povsem razumljivo je da se po zgledu takega predsednika ne more uspešno razvijati socialistični sektor v krajevnem odboru Vodenje evidence o izvrševanju odkupov je bila temu krajevnemu odboru postranska stvar, dasiravno le pravilna odkupna politika omogoča borbo proti špekulantom in obenem daje pomoč pri dviganju življenjskega standarda delovnim kmetom. Dolžnost krajevnega ljudskega odbora Mur. Črnci bi bila, da že v času jesenske setve zasigura izvršitev plana odkupa, ne pa dopustiti posestniku Matej Francu, ki ima 7.15 ha orne zemlje, da je posejal le 2.80 ha belih žit namesto 4.50 ha To ni način socialističnega gospodarstva, gospodarstva splošno družbene koristi, ampak se v tem primeru ščitijo interesi sovražno nastrojenih ljudi. Krajevni ljudski odbor, je lahko regulator gospodarstva na svojem teritoriju le takrat, kadar pozna strukturo svojih gospodarstev Nerazumljivo je, da je po treh letih planskega gospodarstva nekemu Šavel Aleksandru iz Vaneč št. 36 mogoče zatajiti 85 arov posevka belih žit. ne da bi krajevni odbor za to vedel Utaja setvenih površin v tem primeru e bila mogoča samo zato, ker je celo predsednik krajevnega odbora sam zatajil svoje posevke in s tem dajal vzgled, kako špekulirati, tudi ostalim kmetom Ni slučajno v izvrševanju jesenske setve v letu 1949, da so n. pr. v krajevnem ljudskem odboru Noršinci posestniki v II. skupini posejali od plana 27 ha le 20 hektarov belih žit, ampak je to posledic nepravilne politike do poštenega kmeta, katerega hočejo sovražno nastrojeni elementi odvajati od planskega gospodarstva, češ kaj bi sejal, saj ti bodo pobrali. Da pa zakrijejo svoj hrbet, pa sami setveni plan izvršijo. Pravilno izvajanje gospodarskih uredb in predpisov na našem podeželju je ena izmed osnovnih nalog ljudskih odborov. Odredbe in uredbe Zvezne in Republiške vlade služijo samo za čim hitrejši razvoj našega kmetijstva in obenem služijo za uničevanje kapitalističnih ostankov na vasi. Uredb in predpisov pa ni mogoče izvajati brez poznavanja istih. Krajevna komisija za ocenjevanje ha donosov v Cankovi, katere predsednik je bil tov. Kolmanko Karel, ni mogla ha donos belih žit pravilno ocenjevati, zato, ker je prejeta navodila vložila v predal. Naš kmet pozna linijo naše Partije in pozna uredbe naše vlade in zato ne dovoli, da se z njim nezakonito postopa, kakor se je to izvršilo z nepravilno zaplembo pohištva, obleke itd, za poravnavo davkov v krajevnem ljudskem odboru Šalovci in Strukovci. To so izvršili sicer mimo krajevnih odborov ali krajevni ljudski odbori bi morali preko komisij za rubeže in izterjavo davkov taka dejanja preprečiti. V krajevne ljudske odbore moramo izvoliti ljudi s pravilnim odnosom do gradnje socializacije na vasi. Nerazumljivo je, da ima zadružna ekonomija v Dokležovju na 25 ha orne zemlje samo enega merjasca, za katerega se ne ve, zakaj se rabi. ko nima nobenih plemenskih svinj. Zadružna ekonomija v Šalovcih, če tud je imela na razpolago gradbeni kredit, ni pristopila k obnovi zadružnega hleva in bo zaradi tega potrebno po mnenju tamkajšnih zadružnikov nekaj živine prodati. Krajevni ljudski odbor, kol organi ljudske oblasti morajo, s svojimi ukrepi utrjevati socialistični sektor, nikakor pa ne omogočati, da se v Dokležovju redi na zadružnih ekonomijah samo merjasec, ki ga potem uporabljajo privatniki, namesto, da bi služil predvsem za povečanje staleža svinj na ekonomiji. Kakršen je bil in kakršen bo sestav ljudskih odborov, takšno bo izvrševanje planskih nalog v njem. V Krajevnem odboru Strukovci se plani odkupa še dokaj dobro izvajajo, ker je predsednik Lulek Ludvik sam discipliniran v izvrševanju svojih obvez. Demokratičnost ljudskih odborov se mora odražati v izvrševanju nalog ljudskega odbora s pomočjo volivcev preko vaških sestankov in zborov volivcev. Popolnoma napačno je, da je krajevni ljudski odbor Bakovci v pisarni razbil obvezno rejo živine, ne da bi za to sklical zbora volivcev, celo vseh odbornikov ni k izdelavi plana pozval. Ne sme se dogajati več, da bi ljudskim odborom vsiljevali voljo vaški mogotci, ampak ljudski odbor in njegovo delo mora postati odraz volje ljudi in odraz pravilne linije naše Partije. Tudi demokratičnih pravic državljanov ne smemo kršiti več. Pritožbo, ki jo kmet vloži proti kakršni koli planski nalogi, je treba rešiti v času. ki ga določa uredba in pritožitelju utemeljiti, zakaj je pritožba zavrnjena ali ugodno rešena. Ljudi, ki pa hočejo z vlaganjem pritožb zavirati pravočasno izvrševanje planskih nalog, je razkrinkati na zborih volivcev kot godrnjače in jim take primere za vnaprej onemogočati. Velike so naloge ljudskih odborov, toda častne, saj od pravilne ivzršitve istih zavisi življenje, ne Samo prebivalcev obmurskih okrajev, ampak petnajstmilijonskih narodov Jugoslavije. Kritično moramo presojati svoje delo in odstranjevati napake, ki so se pojavile iz neznanja s pravilnim pojasnjevanjem, napake. ki pa so povzročene namerno v škodo delovnih ljudi, pa je odločno obsoditi in ljudi, ki jih povzročajo, klicati na odgovor. Pošteni in delavni kmetje so pripravljeni postati in bodo postali dobri ljudski odborniki takrat, kadar jim bodo pomagati vsi državljani. Oni vedo, da informbirojevska politika ne dviga proizvodne storilnosti in ne dviga življenjskega standarda, ampak hoče prav njega določiti kot žrtev izkoriščanja. Zato se je pripravljen proti taki politik: boriti povsod, le potrebno ga je pravilno pritegniti v to borbo, ki je obenem borba proti kapitalističnim ostankom na vasi, ki so zrasli iz žuljev njegovih rok Ko dajemo zaupnico našim novim odbornikom, se istočasno zavezujemo, da jim bomo pri izvrševanju njihovih dolžnosti in nalog dajali vso pomoč v obliki množičnih organizacij katere pod vodstvom Partije Jugoslavije, z revolucionarno teorijo marksizma-leninizma, prevzgajajo ljudske množice v svobodno mislečega človeka, človeka, ki ne pozna izkoriščanja in ne trpljenja, ampak delovnih ljudi vredno bodočnost. Uspelo 6 dnevno taborenje mladine radgonskega okraja Obisk mladine pri redni predvojaški vzgoji je v splošnem dober, ponekod celo prav dober. V 16. centrih je obiskovalo predvojaške vaje 884 mladincev. 236 jih je sedaj izpadlo zaradi odhoda k vojakom. Kjer so se krajevni ljudski odbori za stvar zavzeli in mladino o vajah pravočasno obvestili, je bila udeležba 100-odstotna, sicer pa je znašal povprečni obisk 80%. V pogledu obiska in discipline sta bila najboljša centra Lutverci in Apače, ki sta zabeležila 100% udeležbo mladincev. Ker nekateri vaški centri prav zaradi neenake udeležbe s strani mladincev v rednem času niso predelali predvidene teme, je vojni odsek v soglasju s svetom za predvojaške vzgojo pri okrajnem ljudskem odboru sklenil, da se uvede na 6 centrih in to v Cerkvenjaku, Benediktu, Dražen vrhu v Apačah, Radencih in v Gornji Radgoni 6-dnevno taborenje, ki je bilo ta teden z uspehom zaključeno. Da bi bila kvaliteta dela čim boljša, so izbrali za predavatelje najboljše rezervne oficirje in podoficirje. Pričeli so ki je sam organiziral mladince iz 17 krajevnih ljudskih odborov, zato je bila v zjutraj s praktičnimi vajami, nato pa so sledila strokovna in politična predavanja. Predelali so med drugim zakon o vojni obveznosti in o predvojaški vzgoji. Delovni čas je trajal dnevno 8 ur. Taborenje je imelo značaj zborovanja in je mladina zvečer lahko šla domov. Organizacijsko je taborenje najboljše pripravil rezervni podporočnik Kreft Vladimir Cerkvenjaku udeležba na taborenju najboljša. Pri organizaciji se je dobro izkazal tudi rezervni zastavnik Horvat Jurij, mizar okrajne mizarske delavnice v Apačah. Zato je bila udeležba tudi v Apačah stoodstotna. V udeležbi se je najslabše izkazal center Dražen vrh, kar pa ni kriv krajevni ljudski odbor Dražen vrh, ampak krajevni ljudski odbor Velka, ki je podrejen centru Dražen vrh. Odgovorni ljudje v krajevnem ljudskem odboru Velka niso pravočasno obvestili o taborenju svoje mladince. Isti primer je bil v Nasavi in sta ta dva krajevna odbora zakrivila, da je bila udeležba tam le 50% V splošnem pa je taborenje uspelo. Mladina se je ponašala disciplinirano in vojaško. Taborenje ji bo olajšalo delo pri vojakih. Zbori volivcev V Gornji Bistrici V petek v preteklem tednu so se prebivalci G. Bistrice pripravljali na predvolivni sestanek, na katerem bodo sprejeli kandidatne liste. Tudi aktivist z okraja je prišel. Z domačim frontnim odborom so sklenili, da bodo sestanki po volivnih enotah, tako da bo vsaka volivna enota sprejela kandidatno listo posebej. Prebivalci pa so hoteli, da bi bil masovni sestanek in da se pogovorijo kar vsi o volitvah in da skupno prediskutirajo pred sprejemom poedinega kandidata. Tako je bil tokrat iz nameravanih sestankov po volivnih enotah zbor volivcev. Tega zbora se je udeležilo 170 volivnih upravičencev. Po govoru tovariša Vučka o pomenu volitev z ozirom na gospodarsko in politično dejavnost se je razvila živahna diskusija. Diskusija je potekala predvsem o gospodarskih vprašanjih in o samih volitvah. Končno so sprejeli kandidatne liste, kar pomeni, da je frontna organizacija pravilno izbirala izmed svojih članov za kandidate. -v V Murski Soboti V soboto zvečer so se zbrali volivni upravičenci Murske Sobote v dvorani Fizkulturnega doma. Zbrali so se, da se pogovorijo o bližajočih se volitvah in da slišijo predsednika Prezidija Ljudske skupščine, tov. Ferda Kozaka, svojega ljudskega poslanca. Tovariš Ferdo Kozak je zbranim govoril o volitvah in jim pojasnil tudi našo gospodarsko politiko, katera je še marsikateremu kmetu slabo poznana. Objasnil pa je tudi vprašanje Informbiroja v tem času. Po njegovem govoru se je razvila živahna diskusija o vseh vprašanjih, tako na goskodarskem kot političnem polju. Na volivnih sestankih sprejemajo obveze Te dni so se vršili in se še vršijo sestanki po vseh volivnih enotah, kjer volivci sprejemajo kandidate in podpisujejo kandidatne liste. Najbolj aktivne so se pokazali krajevni ljudski odbori v Žepovcih, Apačah, Lutvercih, v Podgorju in pri Benediktu ter sploh povsod, kjer so frontni odbori aktivni in se zavedajo velikih nalog-ki so v zvezi z volitvami. V teh KLO go volivci podrobno razpravljali, koga bodo kandidirali. Na predvolivnih sestankih so sprejeli razne obveze. Tako so frontovci v Apačah sklenili, da bodo do volitev popravili in nasuli cesto od glavne ceste do pošte. Napravili bodo cevi za cestni most ter organizirali sekanje in žaganje lesa za klopi, ki jih bodo izdelali za dvorano v zadružnem domu. Sklenili so tudi, da bodo volitve izvršene stoodstotno že do 9. ure dopoldne. Vsa volišča bodo okrasili. Zato sta se obvezali tovarišici Jagodič Jožica ii Kumk Tončka, za postavitev mlajev ter za parole pa tovariši zadružniki Ohan in Cesar ter Novak Alojz Osvobodilna fronta v Grabah je med drugim osvojila sklep, da bo vložila ves trud v to. da bodo s prepričevanjem pripravili ljudi, da se bodo vključili v kmetijsko obdelovalno zadrugo. Na Rožičkem vrhu bodo v predvolivnih dneh očistili vse sadno drevje ter bodo popravili cesto. Imeli bodo redne 14 dnevno seje, na katere bodo vabili zastopnike vseh množičnih organizacij. Sprejeli so dalje tekmovanje. ki ga je napovedal KOOF Apače. V Segovcih je Fronta ustanovila štab frontne brigade na vasi, katerega naloga bo organizirati poljske brigade, ki bodo skrbele, da bo vse poljsko delo pravočasno opravljeno, posebno pri družinah, ki so dale ljudi v frontne brigade. V zvezi s tekmovanjem, ki ga je napovedal okrajni odbor Osvobodilne fronte, so povečali število članstva krajevni odbori OF Negova, Kapela in Janžev vrh. Članarino do konca leta pa so poravnali KOOF Žepovci, Šegovci, Rihtarovci, Rožengrunt, Župetinci in Brengova. K. I. Dokaz, da je KLO v Rožičkem vrhu dober, je ustanovitev KOZ v vasi V nedeljo popoldne so v Rožičkem vrhu, znani napredni vasi v radgonskem okraju, ustanovili kmečko obdelovalno zadrugo. V prostorih kmetijske zadruge se je zbralo 17 družin, večinoma malih kmetov in bajtarjev. Sklenili so, da preidejo iz zadružne ekonomije v višji tip zadruge ter so ustanovili obdelovalno zadrugo, ki so ji dali ime: Kmetijska obdelovalna zadruga »Viktorja Avblja«. Dosedanja ekonomija je obsegala 30 ha obdelovalne zemlje, povečini vinogradov. V njo je bilo vključenih 8 družin, z ustanovitvijo zadruge pa so pridobili zraven še 9 družin. Že zdaj se je površina povečala na 40 ha, z vstopom novih članov in na podlagi agrarnega sklada pa bo znašala površina te najmlajše zadruge čez 80 ha zemlje. Zadruga ima doslej 20 članov delovne sile. Vzajemno delo Fronte in krajevnega ljudskega odbora se kaže tudi v dobrih predpripravah za volitve. Fronta je izbrala najboljše kandidate, ki so bili na sestankih soglasno sprejeti. Med kandidati je tudi 6 članov zadruge. Vsi zadružani, predvsem mladina, so se vpisali v izobraževalni tečaj. Lansko leto je bil tu številčno eden najmočnejših izobraževalnih tečajev radgonskega okraja. Nova zadruga ima vse pogoje, da se razvije v eno prav dobrih obdelovalnih zadrug. Da se gospodarsko okrepi, je potrebno, da se dokonča do kraja cesta in izvede elektrifikacija kraja. Cesta je že trasirana, potrebna so le še ostala dela. Tudi elektrifikacija ni nikak velik problem. Treba je podaljšati le 3 km lokalnega daljnovoda visoke napetosti od Kapele ter posta- viti transformator. Za tega se je zavezalo prebivalstvo, da ga postavi iz lastnih sredstev iz lokalnih virov. V to novo omrežje s centrom Rožički vrh bi bili vključeni še kraji Stajnetinci, Dragotinci ter Dragotinski vrh. kar bi bila velika gospodarska pridobitev. Zadružni dom, ki so ga postavili vaščani lansko leto, služi delno že svojemu namenu. Do Dneva republike bo v Zadružnem domu že začela obratovati zadružna čevljarska delavnica, v najkrajšem času pa bodo začeli tudi z ureditvijo dvorane in ostalih prostorov. Vsa ta dejstva in ukrepi dokazujejo, da sta krajevni ljudski odbor in Fronta v Rožičkem vrhu ubrala pravo pot za socialistično preobrazbo vasi. K. I. Pri volitvah v krajevne ljudske odbore v Bosni in Hercegovini je večina volivcev glasovala že v dopoldanskih urah S a r a j e v o, 22. novembra. — Ne popolni rezultati volitev v ljudske odbore v LR Bosne in Hercegovini kažejo, da so volivci v številnih krajih republike do poldneva množično odšli na volitve. Vsi prebivalci visoškega okraja so glasovali do 12. ure. V Sarajevski oblasti je v tajniškem okraju dopoldne volilo 91 odst. volivcev, v vlaseniškem okraju pa 75 odst. V večini okrajev je v vsej republiki glasovalo 60 do 70 odst. volivcev do 12. ure. V Sarajevu je do 17. ure glasovalo 82,2 odst volivcev. V okraju Bosanska Dubica je glasovalo do 10. ure 63 odst., v okraju Bos. Novi ter na nekaterih voliščih Blagaja in drugih okrajih pa vseh 100 odst. volivcev. V vaseh Jarogi, Kazaruši, Bistrici in drugih so zaključili volitve do 13. ure. Stran 2 »LJUDSKI GLAS« M. Sobota, 24. novembra 1949 Zadružni dom v Čepincih je urejen Prvi popolnoma dograjeni zadružni dom v okraju M. Sobota V nedeljo je bila velika svečanost v Čepincih. V svojem vztrajnem delu so zopet zmagali. Njihov zadružni dom je dokončno dograjen. Obveza, ki so si jo zadali od otvoritvi doma, ko je bil dogotovljen v surovem stanju, je izvršena. Tukaj bo žarišče kultumo-prosvetnega dela. Ideološko se bodo izgrajevali — tudi v njem. Ob večerih pa bodo poslušali, kako je v svetu, saj imajo v svojem domu tudi radio. Čepinčani so pričeli z delom na gradnji zadružnega doma že lani v novembru. Da je delo že v samem začetku dobro potekalo, bilo dobro in organizirano in da so se vključile v to delo takoj vse množične organizacije, je zasluga dobre uprave za gradnjo zadružnega doma in predvsem dobrega predsednika krajevnega ljudskega odbora tovariša Korpiča, ki je nudil v vsem vso pomoč graditeljem, je tudi sam delal in bil obenem predsednik uprave za gradnjo zadružnega doma. V surovem stanju je bil zadružni dom dograjen že v času tekmovanja v čast II. kongresu KPS. V tem času je napovedala uprava za gradnjo zadružnega doma tekmovanje vsem gradiliščem zadružnih domov v okraju in izšla iz tekmovanja kot zmagovalec. Ob otvoritvi zadružnega doma, dograjenega v surovem stanju, ki je bila 29. novembra lani, so sklenili, da bodo dvorano, ki se jim je zdela premala, razširili in da bodo dom uredili, da bo služil svojemu namenu vsaj delno do 1. maja 1949. Oba sklepa sta bila izvršena. V času tekmovanja v zadružnih gradnjah, ki ga je napovedal okraj Ljutomer vsem okrajem, so Čepinčani s podvojenim elanom prijeli za delo in izvršili še preostala dela. V tem delu so veliko prispevali iz lokalnih virov. Tako so izkopali gline in je prežgali v opeko v vrednost 70.000 din, zbrali lesa 80 m3 in nakopali peska ter gramoza 240 m3. Ta delovna zmaga je lep primer, koliko in kaj se da narediti pod dobrim vodstvom in z dobrimi množičnimi organizacijami v vasi, predvsem pa z dobrim krajevnim ljudskim odborom. Uspehi bodo večji, če bo disciplina trdnejša Okrajno gradbeno podjetje v Murski Soboti je sprejelo koncem oktobra napovedano tekmovanje od Okrajnega gradbenega podjetja iz Poljčan. Tekmovanje sta obe podjetji vzeli resno in ostra borba za prvo mesto se je pričela že s prvim dnevom tekmovanja. Vendar se je v ocenjevanju meseca oktobra pokazalo, da je Okrajno gradbeno podjetje v Murski Soboti slabše. Analiza dela delovnega kolektiva je prinesla ugotovitve, ki nam povedo, zakaj si Okrajno gradbeno podjetje v Murski Soboti ni moglo osvojiti prvega mesta. Po rezultatih, ki so jih objavili 15. t. m., je vidno, da je podjetje v zadnjih tednih doseglo lepe uspehe. Obveze, ki jih je sprejel kolektiv v počastitev Dneva republike, se vidno izvršujejo Da pa niso Še večji uspehi, Je kriva slaba organizacija prevoznih sredstev. Prav mobilizaciji ki organizaciji prevoza bo potrebno v bodoče posvečati več pažnje, da bodo obveze pravočasno izpolnjene in tudi presežene. Ni pa to edini vzrok. Po statistiki je ugotovljeno, da je velika ovira doseganju večjih in boljših uspehov tudi iz* ostajanje od dela. Tako je bilo v zadnjih štirinajstih dnevih 27% neopravičenih izostankov To da zopet misliti, ali bo kolektiv v tem mesecu dosegel prvo me« sto! Da se to vprašanje ugodno reši je potrebno več truda od strani sindikalne podružnice kot tudi od uprave same. Vprašanje izboljšanja organizacije dela in utrditve discipline je najbolj pereče vprašanje. Če se to pravilno reši. bo delo na raznih gradiliščih hitreje in boljše izvršeno. Da bo to doseženo, se priprav- ljajo v zadnjih dnevih na tekmovanje po Turčičevem načinu zidanja. Predpriprave za to tekmovanje se vršijo v Nemščaku, kjer je trenutno najbolj razgibano gradilišče. Najboljše gradilišče v poslednjem času pa je Mestna ekonomija, nekoliko zaostaja gradilišče v Skakovcih, kjer gradijo nove svinjake in tudi na Jezerih se je delo v zadnjem času izboljšalo. Najslabše gradilišče pa je Petanjci, kjer je krivda v tem, da uprava pitališča v Petanjcih, za katero gradijo svinjake, nima dovoljno uvidevnost! in ne nudi dovolj pomoči v prevoznem parku, katerega čestokrat uporablja za trenutno manj važne prevoze. Vse to kaže, da je potrebno vse sile vložiti v utrditev discipline in v izboljšanje organizacije dela. Če pa hočemo to doseči, pa je nujno potrebno več ideološko vzgojnega dela med delavstvom in le tako lahko računamo s tem. da bo uspeh večji in zadovoljiv, posameznim delavcem, ki sicer dosegajo viden delovni efekt, pa bo lahko dano primemo priznanje, podružnici sindikata pa bo v povezavi s upravo laže predlagati izmed najboljših zaslužne za naslov udarnika. Prav pred tem vprašanjem je podružniča sindikata Okrajnega gradbenega podjetja, pa ga ne more pravilno rešiti, to pa z ozirom na to, da večina delavcev, ki bi sicer lahko nosili ta časten naziv, glede na delavnost vse preveč neopravičeno izostaja od dela. -pJ Odkup krompirja v radgonskem okraju bo kmalu končan Izmed vseh važnih odkupnih kampanij zavzema odkup krompirja v radgonskem okraju važno mesto, saj predstavlja ta produkt za ta okraj poleg žita v prehrani delovnega ljudstva važen pripomoček z ozirom na postavljeno izvršitev odkupne obveznosti kot agrarnem okraju. Z ozirom na izdaten plan odkupa vkljub precejšnjim naporom odkupnega podjetja in okrajnega aktiva je plan odkupa krompirja dosežen doslej 83%. Da ta procent odkupa ni višji, so krive napake, ki so bile narejene v začetku kampanje v centru Trate, kjer je odmera v KLO-ju Velka bila nepravilna in ta ni nudil pri ugotovitvi pravilne višine hektarskega donosa nobene pomoči. Na splošno je bila akcija odkupa v tem izvedena le površno ter so bila ponekod preobremenjena mala gospodarstva, a večja oproščena. Znatno je odkup oviralo tudi premalo število voznega parka. Z ozirom na druge prevozne storitve sta po večini opravljala posel prevoza le dva avtomobila, a skladišča na odkupnih centrih niso bila dovolj prostorna za prevzem večje količine krompirja. Tako so morali kmetovalci dolgo čakati in vse to je vplivalo na neizpolnitev obvez. Lepo količino prostih viškov krompirja so zadnje dni oddale kmetijsko-obdelovalne zadruge v Lutvercih in Stogovcih vkljub izpolnitvi svoje obveze in to 78.000 kg viška. Večja količina krompirja čaka na prevoz v kmetijsko-obdelovalni zadrugi v Žepovcih. Tudi pri malih gospodarstvih z malo obvezo je precej prostih viškov krompirjevega pri- delka, ki ga pridelovalci pridno odprodajajo, zlasti zadružniki iz svojih ohišnic, da na ta način prihajajo do pripadajočih bonov iz teh gospodarstev. Ob zaključku odkupne kampanje v prihodnjih dneh se posveča precej naporov za dosledno izvedbo te akcije, da bo plan odkupa dosežen in na ta način zasiguran našemu delovnemu ljudstvu po tovarnah, rudnikih in ostalih ustanovah potreben prehrambeni fond. R. J. V desetih centrih je bilo 6 dnevno taborenje obveznikov predvojaške vzgoje V preteklih tednih so v desetih centrih soboškega okraja taborili obvezniki predvojaške vzgoje. To taborenje je trajalo po šest dni in je bilo v različnih centrih v dnevih od 24. oktobra pa do 20. novembra. Udeležba je bila precejšna: 85 procentna. Najboljše je bilo organizirano v Krogu, kjer je vse taborenje vodil komandir Vevč Anton, ki je v tem pokazal veliko samoiniciative in mu je zato uspelo vključiti v to taborenje obveznike predvojaške vzgoje 100%. V cankovskem sektorju pa so nudili še posebno pomoč učitelji, ki so izvedli politično nastavo. V Beltincih je bila udeležba 100%. Veliko truda so tukaj vložili komandirji vodov, predvsem Jerič iz Gančan in Krapec iz Ižakovcev. Pomoč pa je mladincem nudila tudi vojska. V Gornji Lendavi pa so se vsi udeleženci vključili v izobraževalni tečaj. Pod vodstvom domačega zdravnika pa so imeli še sanitetni tečaj. Veliko truda je vložil v tem času v pravilno izvajanje politične nastave Kovač Franc. Prav tako kot v G. Lendavi je ob zaključku sodelovala edi- dinica sob. garnizije, ki je pokazala obveznikom vaje. V Mačkovcih je bila disciplina kljub slabemu vremenu dobra in tudi vaje so se izvajale nemoteno. Požrtvovalni so se pokazali v tem centru komandirji: Dežider in Čahuk. Tudi v Martjancih so izvajali ob koncu taborenja vaje vojaki edinice soboške garnizije. V Tišini pa so se izkazali nedisciplinirani prav v zadnjem dnevu, ko jih je skoraj polovica manjkala. Slično je bilo tudi v šalovskem sektorju, kjer pa so bili neredni obvezniki iz Hodoša. Stoodstotna udeležba pa je bila zopet v Fokovcih. Izvedbi taborenj so mnogo prispevali krajevni ljudski odbori, ki so preskrbeli potrebne prostore, kot tudi gorivo; veliko premalo razumevanja pa je pokazal Okrajni komite mladine, ki je obljubil predvsem pomoč na kulturnoprosvetnem področju in v ideološki vzgoji. Vse jeostalo seveda samo pri obljubi in poedinci so obiskali nekatera taborenja samo ob zaključku in šeto samo spotoma, ko so prišli na teren po drugih opravkih. V glavnem je taborenje v vseh centrih zadovoljivo kljub slabemu vremenu, ki je izvedbo v mnogočem oviralo. Da pa je taborenje v splošnem uspelo, je mnogo doprineslo tudi zanimanje od strani obveznikov in zadovoljiva disciplina. Mnogo pa so prispevali tudi oficirji JA, ki so v glavnem sodelovali kot politični predavatelji, pa tudi kot inštruktorji. Zelo so se potrudili predvsem podporočnik Paunovič, podporočnik Krnič in podporočnik Mile. Pravočasna in redna kontrola od strani vojnega odseka je prav tako prispevala k pravilnemu poteku taborenja. V sklopu teh taborenj pa je bil izveden tudi jesenski kros v večini centrov, kjer je bilo taborenje. Vsekakor pa bi mladinci imeli veliko več od teh taborenj, Če bi Okrajni komite mladine pravilno razporedil tudi aktiviste, ali po sektorjih zadolžil mladince za kulturnoprosvetno delo. —zv— Kulturnoprosvetno delo na Velki Po daljšem času je tudi na Velki zaživelo kulturnoprosvetno delo. V okviru Tedna Rdečega križa smo nastopili z igro »Srečanje«. Prireditev je dobro uspela. Vsi sodelavci so izrazili željo, da bi še več igrali, kar dokazuje, da so ljudje, ki imajo voljo do udejstvovanja na kulturnoprosvetnem polju. Ta želja jim bo v kratkem uresničena: ustanovili bodo kulturno izobraževalno društvo, za katerega se je prijavilo že lepo število prebivalcev. Pripravljalni odbor bo moral to nalogo v najkrajšem času uresničiti, kajti na ta način bo ustvarjena možnost najširšega kulturnoprosvetnega dela. Sedaj se pripravljamo na kulturno prireditev, ki bo na Praznik republike 29. novembra. Pri proslavi bodo obveze niso izpolnili. V zbiranju te- sodelovale vse množične organizacije, ki »daj tekmujejo, katera bo pripravila boljšo točko za program. Prireditev bo odraz vestnega dela Članov posameznih množičnih organizacij. Te dni bodo pričeli z izobraževalnim tečajem, za katerega pa kažejo množične organizacije premalo zanimanja. Po njihovi krivdi se tečaj še vedno ni pričel. To pa vsled tega, ker posamezni odbori in posamezniki, ki so se obvezali, da bodo zainteresirali člane množičnih organizacij za tečaj, obveze niso izpolnili. V zbiranju tečajnikov je treba delo vsekakor pospešiti, saj predstavljajo izobraževalni tečaji veliko nalogo za preobrazbo vasi. Prav s tem izobraževalnim tečajem pa bomo postavili temelje za uspešen razvoj ostalih panog kulturno prosvetnega življenja. AJ— Naši bralci pišejo ,,Zaman sprašujem za mladinski aktivʻʻ V poslednjih tednih se zelo malo sliši o mladinskih aktivih v mestu Murska Sobota V času festivala so nastopali, toda vsega programa le niso izvedli. Vendar pa se je takrat vsaj vedelo, da je v Murski Soboti mladina in da živi. Zdaj pa vse kaže, da mladinskih aktivov v mestu sploh ni in prav tako ne mestnega komiteja. Vsaj po delu se da tako soditi, pa tudi po Številu sestankov. Tako na primer sem imel priliko srečati mladinca, ki mi je povedal, da je sicer član mladinske organizacije in ima legitimacijo in bi plačal članarino, pa ne ve kje, »Sram me je povedati, toda res je, nisem več mladinec, ne morem najti mladinskega aktiva v mestu, pa čeprav že precej časa sprašujem.« Tako je povedal. Lep primer je to, da mladinec išče organizacijo, toda žalostno je to, da organizacije ni. Zakaj bi se torej čudili, če v soboškem okraju ni po vaseh mladinskih aktivov, ko pa jih ni niti v Murski Soboti. Pravijo, da natakarji, predvsem kavarniški vedo po navadi vse. Sicer je to tudi res. Res je tudi to, da ti vedo povedati, kdo je kaj, toda tudi to je resnica, da v soboški kavarni prav natakar sprašuje znane goste, kje naj bi našel blagajničarja mladinskega komiteja za mesto ali pa koga drugega, kateremu bi predal članarino, ki jo je zbral od mladine, uslužbene v kavarni. Kaj poreče na to Okrajni komite LMS? Vsekakor je njegova naloga, da poskrbi za to, da ne bo mladina iskala organizacijo, ampak bo organizacija iskala in vključevala mladino, ji dajala to, kar lahko da: ideološko vzgojo in možnost udejstvovati se na vseh področjih današnjega življenja. op. Zmago Veseli Otrok vojne (Nadaljevanje) Oče se ni zmenil za gospodinjino pripovedovanje. Mama se je vsedla na divan in Maca poleg nje. Tudi Vladko je prisedel. Molčali sp. Oče je stopil k oknu in opazoval vrvež na ulici Okno je bilo nizko, da bi človek lahko kar stopil skozi okno na ulico. Pohištvo je bilo staro, miza sredi sobe že majava, na divanu platno že razcefrano. Sobica pa mala in vse je bilo tako stlačeno, da še je človek komaj gibal. Vladku je bilo tako neprijetno v tem okolišu. V svoji otroški domišljiji si je bil pričaral vse kaj drugega. Sicer nič kaj veličastnega okolja, toda tisto prijazno domačnost. Če že drugega ne, pa je pričakoval vsaj več pestrosti, a našel je vse samo zanemarjeno, pusto in odbijajoče ... Naslonil se je mami na roko in polagoma zadremal. Mama ga je položila na divan, ogrnila z odejo in pričela pripravljati postelje. Maca pa je brez besed pristopila h kovčegom in prekladala obleko in perilo v omaro. Jutro je bilo svetlo in sončno. Oče je že zgodaj odšel. Vladko pa je tokrat dolgo spal. Plaho je stopil prvič na dvorišče. Tudi tukaj so vse štiri strani za- pirali zidovi. Bilo pa je vseeno prostorno, čeprav zmazano in polno smeti. Otrok ni bilo nikjer. Včasih je kateri od odraslih stopil v drvarnico, ali pa k sosedu, drugače pa je bilo vedno prazno. Vladko je takoj v prvi minuti dobil vtis prazničnosti, obenem pa je imel občutek osamljenosti in dolgočasja .. Predpoldan je prebil v kuhinji pri ma- mi. Sedel je v kotu in molče opazoval gospodinjo in njeno hčerko ter posluša! njun pogovor. Malo je razumel. Tako čudno tuje sta naglašali besede in jih tako zavlačevali. Včasih pa sta povedali kakšno besedo, ki je Vladko še sploh ni slišal. Če pa se je sam oglasil, ali pa je Maca kaj spregovorila, pa sta obe poslušali zopet njih in spraševali za kak- šno besedo... Tako je bilo nekaj dni zaporedoma. Vladko je polagoma spoznaval okolje, sostanovalce in svoje vrstnike. V dvorišču je bilo mnogo otrok. Samo mizar jih je imel šest, hišnik štiri, gospodinja tri in še ostali trije stanovalci pet. Nezaupljivi so bili otroci proti njemu. Nezaupljivi in radovedni. Igrali so se vedno po svoje in sami in Vladko ie občutil, da ga nimajo radi v svoji družbi. Zato pa se jih ie tudi izogibal in iskal svoje kotičke na dvorišču. Najraje pa je sedel v kotu ob kuhinjski omari in bral. Sicer je v prvih dneh malo razumel, kajti hrvaščine ni bil vajen, toda šlo je le. Vživljal se je v branje in postajal molčeč in zaprt vase. Resen se je zdel vsem in odrasli so ga z zanimanjem opazovali. Knjig pa je imel vedno dovolj. Posojevala mu jih je gospodinjina hčerka Mirca... Molčal je. Težko mu je bilo med temi ljudmi, toda tega ni povedal nikomur. Niti staršem ni zaupal. Sicer pa je vedel, da je tudi njim hudo in da trpijo in jim ni hotel povzročati nepotrebnih težav in žalosti. Iskal je dobrih besed pri odraslih. Posebno mnogo se je zadrževal pri mizarju v delavnici. Včasih je šel tudi k njim na stanovanje. Ta je vedno tako lepo vedel pripovedovati o vsem. in tudi obziren je bil do njega. Vladku je ugajalo, da govori z njim kot z odraslim. Bolelo pa ga je, da so tudi med odraslimi taki, ki ga sovražijo kot otroki, takšni, ki se norčujejo in ga zasmehujejo. »Kranjec je zopet tukaj!« je slišal Često godrnjati mizarjevo mamo. »Nikdar ne ve biti doma.« Vedno je bil napoti tej ženski. Čeprav je bil vedno tam, kjer bi ji bil čim manj v napoto, toda opazil je vedno bolj, da ona išče prilike, da bi lahko godrnjala. Ni se zmenila za prigovarjanje svojega sina, češ: »Kaj pa nam je potreben tukaj! Naj bi ostali vsi, kar jih je, tam, kjer so bili. Tak postopek stare žene je vplival tudi na otroke. Prvi so bili mizarjevi. Dolgi, droben bledoličen mizarjev Mirček se je vedno spotikal ob njega. Slišal ga je v prveh dneh, ko je Vladko občudoval petelina, katerega je prinesla hišnica in zdaj se ie vedno norčaril iz njega: »Petelin, petelin.« Vladko je šele pozneje izvedel, da je tu krivo samo to, da ni vedel po hrvaški povedati: kokot Slično je bilo tudi pozneje, ko je oblekel svoje cajgaste kratke hlače rumeno-zelene barve. Takrat se je oglasila hčerka Žida, ki je stanoval v prvem nadstropju: »Žuti žabe guti« in potem so vsi zavpili v zboru, kot da bi se dogovorili: »Žuti žabe guti« Tako se je razlegalo vpitje za njim iz dneva v dan. On pa je bil sam s seboj in molče poslušal. Bolelo ga je to. Izogibal se je itn včasih je po ves dan presedel v mračni sobici in premišljeval Domotožje se ga je lotevalo ob takih prilikah in tako težko mu je postajalo, da bi zajokal. Toda Vladko ni hotel jokati. Premagoval se je, a v njem je rilo in ga razjedalo. Neopazno se je v njem razmahnilo sovraštvo. Želel si je vedno toliko sonca, a tukaj je bilo vedno tako mračno, čeprav so bili dnevi vedno lepši, toplejši in prijetnejši Na dvorišču ie bilo sicer prijetno kljub neprijetni zunanjosti, toda to, kar je čutil, je bilo tisto, kar je naredilo iz vsega puščobo... In Vladko je imel toliko časa za premišljevanje... Ostali otroci s tega dvorišča so obiskovali šolo. a Vladko je pohajal. Jeseni komaj ga bodo vpisali v gimnazijo in do tega časa je še nekaj mesecev. Pa kljub vsemu je pričakoval nekaj od teh otrok. Po njegovem ni mogoče, da bi ga kar tako brez razloga sovražili in zavračali. Na vsak način je hotel zbližanja z njimi. Hotel je nekaj, česar ni mogel pričakovati od njih. Med vsemi pa je bila prijazna z njim le Katica. Pri- jetno ga je včasih presenetila. Tako prijetno kot takrat, ko je imel imendan in se niti sam ni spomnil nanj... Kupila mu je bonbončke in mu jih v zadregi podarila. Ni vedela, kaj bi prav za prav povedala, on pa je bil srečen. Vendar se je nekdo našel ki ga je vsaj malo razumel in ga poskušal razveseliti... Toda to je bilo tako malo in tisto, kar je videl v ostalih, je vse zakrilo. Tisti vsakodnevni vrišč za njim: »Žuti žabe guti.« Ni mogel vedno mirovati. Ni mogel. Pa če bi samo kričali, bi še kako šlo; toda ko ga tako niso mogli zganiti, so poskušali drugače... Videl jih je kako so se zbrani v kotu dvorišča pogovarjali in prijetno hihitali. Z negotovostjo se ie oziral proti njim. Ni se jim hotel približati. Umaknil se je v svoj kotiček ob drvarnicah, sedel na Štor in se zagledal v sinjino. Prav lahen oblačič se je neopazno pomikal preko svoda Zopet je začutil v sebi tisti trpki občutek zavrženega. Vedel je, da ga tudi tukaj ne puste v miru... Tako je tudi bilo. Približevali so se mu zdaj eden zdaj drugi kot slučajno in pričelo se je kot ponavadi. Tokrat so kar vsi razposajeno skakali okrog njega in se na vse pretege trudili, da bi ga s svojimi zabavljivkami izvabili iz zatišja. Ko se jim to ni hotelo posrečiti, so postajali že nestrpni in se zopet zbrali v gručo. Vladko je pričakoval, kaj bo. V njem je pričel rasti srd in nemir. Oprezljivo se je oziral proti njim in počenil. Tih te bil in miren, toda videlo se je, da se pripravlja na nekaj... Približal se mu je mali Željko. Oprezno se je bližal, vsak čas pripravljen zbežati. V roki je držal daleč od sebe ve- liko gumijasto žogo. Nekaj metrov od Vladka se je ustavil in pritisnil s prsti. Po Vladku je brizgnil mrzel curek. Pognal se je brez besed za njim, toda proden ga je ujel, so ga obkrožili ostali in kar deževalo je po njem. V nekaj sekundah je bil ves moker. Vladko pa se si oziral na ostale Ujel je Željka in ga izpustil šele takrat, ko je ta tako obupno zavreščal, da so pogledali stanovalci z vseh oken. Toda preden so razumeli, kaj se dogaja, se je vsa čreda otrok vrešče razbežala. Vladko se je skril za drva in čakal Željko je vreščal v hiši. Njegova mati je prav tako vreščala. Vladko je prislonil polena k drvarnici, se naslonil nanje in molče opazoval obleko, s katere je komaj opazno puhtelo. Neprijetno mu je bilo. Obleka se mu je prilepila na telo. sonce pa je vroče pripekalo. Vladko je potrpežljivo čakal, kdaj se posuši. Ni hotel takšen pred starše. Vedel je, da mu ne bodo ničesar očitali, vedel pa je tudi to, da bo njim prav tako kot njemu Molčali bodo, kaj pa naj povedo tem ljudem, ki vidijo samo sebe in svoje otroke in sl ne dajo ničesar dopovedati, posebno pa od teh »kranjcev« ne... Nekaj dni pozneje se je priselil v to dvorišče čuden zakonski par krepka srednje visoka žena in droben nizek mož. Nastanila sta se v temni sobici takoj ob vhodu v hišo Še isti dan je bil na vratih droben napis: »Kraljica železa«. Nekoliko pozneje so že vsi vedeli, da je to žena, ki zvija z rokami železo, debelejše od enega centimetra, drži v zobeh po pet šest stolcev naenkrat, za njenega moža pa, da je fakir in da čara. To je odvrnilo pozornost otrok od Vladka, a pritegnilo Vladkovo pozornost Hitro se je sprijaznil z novimi stanovalci, predvsem se je dobro razumel z malim čarovnjakom in ta mu je kazal, kako se človek lahko nauči čarati predvsem s čarobno palico. Vladko mu je zato po- magal pri prenašanju njegovih priprav in zastonj gledal njegova in njegove žene predvajanja. Privadil se je temu življenju in zadovoljen je bil z učinkom, ki ga je naredilo na ostale njegove vrstnike prijateljstvo s temi novimi stanovalci. Privadil pa se je tudi vse pogostejšemu pohajanju po mestu. Vabilo ga je vse novo, česar je bilo toliko v tem mesta... Poletje se je bližalo h koncu. Sicer Vladko tega tukaj ni videl po ničemer drugem kot po koledarju in po tem, da je na trgu bilo vedno več sadja. Vroče pa je bilo še vedno. V tem dnevu je bilo vse mesto nemirno. Vladko dolgo ni vedel, zakaj, toda kmalu je tudi do njega prišla novica: vse žide preseljujejo. Vladko se je spomnil, kako ga je Kranc, ki je imel na nasprotni strani ulice trgovino, vedno spraševal, kako je bilo z njimi in kdaj in zakaj so jih preselili. Vladko mu je odgovarjal, kakor je pač vedel, žid pa je samo zaskrbljeno zmajeval z glavo in stokal; »Zakaj delajo tako z ljudmi, ki niso ničesar zakrivili...« Vladko se je spomnil besed fantiča, ki jim je nesel kovčeg od kolodvora. Že takrat se je govorilo po mestu da pride kmalu na vrsto teh nekaj mestnih Židov. Zdaj je bilo tako. Tudi pri Krancu se je ustavil avto. Slišalo se je tekanje po Krancovem stanovanju in kmalu po tem so se na vratih pokazali možje v rjavo-zelenih uniformah s črko U na čepicah. Za temi so šli Kranc, njegova žena in otrok. Potočnikove, ki so to početje opa- zovali, je vse tako spominjali na njihovo izselitev. Mami so spolzele po licih solze, oče je samo težko vzdihnil, Maca pa je sovražno zašepetala: »Vse to jim bo vrnjeno.« Vladko je nehote pomislil na tisto, o čemer je včasih pripovedoval mizar, kadar se je pogovarjal z odraslimi: o par- tizanih in četnikih, ki so se uprli in pobijajo Nemce in ustaše in so vedno povsod, a vedno tam, kjer jih je najmanj pričakovati. Vladko ni prav razumel tega, vendar je toliko dojel, da Maca misli prav na te ljudi... Krancovi so bili bledi in prestrašeni. Slutili so, kaj se jim pripravlja, a morali so biti pokorni. Vdano so stopili v avto, prav tako, kot pred nekaj meseci Potočnikovi — z nekaj culami v rokah. Nekje iz predmestja je pridrvel prav takšen avto. V njem je bilo več ljudi in vojak. Slišalo se je, kako zunaj pritajeno vzklikajo: »Šrampa peljejo...« Motoristi-ustaši so drveli neprenehoma sem in tja. Vedno jih je bilo videti, kot da bi nekoga iskali... Vse to, kar so ljudje v tem dnevu videvali, je vzbudilo v njih preplah. Sicer so dobro vedeli, da so tokrat na vrsti le Židje, toda v vseh je bilo nekakšno napeto občuti e. kot da bi jih nekaj opominjalo: kmalu bo tudi na vas vrsta! Vladko je neopazno izginil na dvorišče. Nemiren je bil Pogledoval je v prvo nadstropje. Tam so stanovali Roštovi. Ni mogel pozabiti tega kar so mu naredile hčerke tega žida. Na tihem je maščevalno mislil: zdaj bodo videle, kako je takim, kot smo mi, v svetu! Pa mu je vseeno bilo žal. Čutil je, da nima prav in da ne sme želeti nikomur slabega, toda sovraštvo se je. polagoma razbohotilo v njem. Privoščil jim je to, kar sam doživlja... Toda ustašev ni bilo. Rošt je blizu poldneva mimo prikorakal v dvorišče in Vladko je opazil, da se pritajeno smeje, kot da bi mu bilo vse to, kar se v mestu dogaja, prav in popolnoma vseeno. Zdelo se je, kot da se počuti v vsem tem popolnoma varnega... Večer se je bližal. Direndaj po ulicah je prenehal. Roštovi so mirno večerjali. V stanovanje Kranca pa so prišli mladi fantje v delovnih oblekah. Ti so vse dneve potlej razgrajali v tem stanovanju. Hripav glas starega Krancovega gramofona je besno trobil Fantalini pa so se mastili s Krancovimi zalogami jedil in si klicali čez ulico: »Kaj vam je še ostalo od zaloge starega?... Mi smo že vse maslo pojedli... Tudi meso nam je že pošlo...« »Mi smo boljše naleteli. Tri litre kavinega likerja nam je pustil možakar...« so se krohotali z one strani, da je odmevalo po vsej ulici. Oče in mama sta vse to poslušala in molčala. Tudi Vladko in Maca sta prisluškovala temu vpitju in vsiljevala se jim je predstava o dogajanju v njihovem domu... O izseljenih Židih pa so se razširjale čedalje slabše novice. Nihče pa ni vedel povedati ničesar pravega. Najprej so pripovedovali, da so jih preselili v Srbijo, pozneje, da v Nemčijo v koncentracijsko taborišča, a nekaj dni pozneje zopet, da so v taborišču v Jasenovcu in še pozneje, da noben od teh več ni živ. Ustaši so jih baje. postavili v vrsto in potem kar s kladivom pobili, češ da je škoda toliko nabojev, ko se lahko nared bolj eno stavno. Vse te vesti niti najmanj niso prizadevale Roštovih, kot da se njim ničesar ne more zgoditi. To se je zdelo čudno vsem. Mizar je na tihem pripovedoval, da so baje vsi skupaj ustaški agenti in da se je treba paziti pred njimi, če se kaj pove... Nihče v dvorišču jim ni bil prijatelj, čeprav so še pred nekaj tedni mislili o njih popolnoma drugače. Vsak je jih je izogibal. Starši so prepovedovali svojim otrokom družiti se z Roštovimi hčerkami. Vladko pa se je na vse to na tihem smejal. Prav mu je bilo, da so prav nje tako izločili iz svoje srede, kot so prej njega. Sicer še vedno niso pokazali proti njemu nič prijazno- sti, toda več obzirnosti... Po nekaj tednih je nastal po mestu prav tak vrvež, kot takrat ko so preseljevali žide, toda tokrat ni bil v nevarnosti nihče. Imovino izseljenih Židov so zbirali in prevažali v židovski tempelj. Vladko je zopet lahko opazil nekaj, kar bi težko pričakoval. Roštovi so od časa do časa odhajali v Krancovo stanovanje in se vračali s polnimi taškami pod rokami in nekam čudno debeli. Mizar in oče sta stala ob velikih vežnih vratih in vse to opazovala. Tudi Vladko je bil tam. Mizar se je zaničljivo nasmihal. Na njegovem koščenem obrazu je bilo brati prezir. Njegov pogled pa je povedal mnogo več. Vladku se je zdelo kot bi poslušal Maco: »Vse jim bo vrnjeno!« (Nadaljevanje prihodnjič). M. Sobota, 24. novembra 1949 »LJUDSKI GLAS« Stran 3 Odpravili nepismenost - resno naloga slehernega S plenuma Ljudske prosvete v Murski Soboti Plenum ljudske prosvete v Murski Soboti je pokazal precejšno rast kulturno prosvetne dejavnosti, prikazal pa je tuli nepravilnosti na tem področju. Vsekakor bi z načrtnim delom, katerega je r vsem letu občutno primanjkovalo, veliko več dosegli. Kulturno prosvetno deta se je sicer usmerjalo v tem smislu, saj se je vse delo preneslo v glavnem ta društva, toda do prave delavnosti je prišlo šele v času kmečkega festivala. V tem času je bila tudi izpolnjena in presežena obveza Okrajnega odbora ljudske prosvete, zadana v čast II. kongresu Ljudske prosvete — ustanovljenih je bilo reč izobraževalno umetniških društev, tako, da ]e zdaj v okraju 23 društev, obveza pa je bila 20. Od teh je 1 SKUD, I DKUD, 2 KPUD in 19 izobraževalno umetniških društev. V kratkem pa bodo ustanovljena društva Še v nekaj vaseh. V vseh že ustanovljenih društvih je včlanjenih 1321 članov. V raznih krajih soboškega okraja so pričeli z delom izobraževalni tečaji, kar je trenutno najvažnejša naloga. Do zdaj je teh tečajev v okraju 14. V nekaterih vaseh je delo v tem vprašanju dokaj zanemarjeno. Ponekod manjka predavateljev, ali so predavanja neredna. Največ primerov pa je takih: Množične organizacije niso poskrbele za dovoljno agitacijo in tako se ljudje ne vključujejo v tečaj. Lep primer pravilnega dela je ras Križevci, kjer je partijski celici uspelo s tem, da se je celotna vključila v tečaj in razvila široko agitacijo, vključiti vse množične organizacije v tečaj, a predvsem vse člane izobraževalno umetniškega društva. Da se delo poživi, Je napovedalo izobraževalno umetniško društvo »Kočan Koloman« iz Andrijancev vsem ostalim društvom v okraju tekmovanje, kar je Še večjega pomena zaradi tega, ker je društvo šele v začetnih težavah svojega delovanja. Veliko več pažnje bo treba v bodoče posvečati knjižnicam, ki so ponekod popolnoma zanemarjene. Tako se dogaja, da knjige izdajo, a jih več ne zberejo in tako ostane knjižnica brez knjig. V vsem okraju Je le 7 knjižnic. Te je izpokolnil Okrajni odbor ljudske prosvete, ki je razdelil dobrim knjižnicam knjige, ki jih je nakupil z denarjem, katerega je zbral v »Tednu knjig« za značke. Tega denarja je bilo 22.727 din. Prav tako so premalo pažnje posvetili odrskim družinam. Teh Je v okraju 34, a ocenjenih je od teh vsega 18. Vse te družine nastopajo v glavnem v zimskih mesecih in ponekod popolnoma odcepljeno od društev in brez kontrole. Tako se dogaja, da posamezne skupine nastopajo tudi z deli, ki so jih slabo naštudirale, kajti pričele so »vaditi komade, ki presegajo, njihove zmožnosti. Največjega grajanja pa je vredna odrska skupina SKUD »Štefan Kovač« v Murski Soboti, ki je imela vse možnosti zbrati dobre igralce in z njimi naštudirati primerno igro, a v enoletnem času svojega obstoja sploh ni nastopila na festivalu. Sicer je ta napaka v zadnjem času popravljena, kajti zdaj vadita dve skupini v dramatski sekciji in upati je, da bo prvi nastop kmalu. Večje težave pa so z godbami in folkloro. Godbe so do zdaj nastopale popolnoma nenačrtno ali pa sploh niso vadile, kot na primer godba SKUD »Štefan Kovač«, ki iz tega vzroka ni nastopila na kmečkem festivalu. Prav tako ni nastopila godba iz Bakovcev, čeprav ie po kvaliteti med najboljšimi v okraju. Ta se je v zadnjem času vključila v izobraževalno društvo in vzgaja mladince, kar Je vsekakor vzorno. Tudi folklorne skupine vadijo samo od časa do časa. Tako so pričele vaditi v času priprav za festival in zdaj s tem delom nadaljujejo. Zelo pozitivno je, da so v Cankovi prenesli vadbo tudi na pionirje in izdali načrt plesov, katere bodo naštudirali. Pevski zbori so pričeli z delom ob ustanovitvi društev in tudi tukaj sodelujejo v več mestih pionirji. Tako je eden izmed zelo dobrih pionirskih pevskih zborov v Gornji Lendavi in v Tišini. Najboljši izmed pevskih zborov pa je vse- kakor pevski zbor SKUD »Štefan Kovač« v Murski Soboti, ki se zaveda tudi vzgojne naloge na političnem polju. Tako je ta zbor sodeloval pri vseh otvoritvah zadružnih domov, obiskal ]e državna posestva, nastopal na večini proslav in obiskal tudi nekatera podjetja. Veliko premalo pažnje pa se je posvečalo ljudski univerzi. Tega pa je kriv predvsem odbor za ljudsko univerzo, ki ni polagal važnosti na svoje delo. V vsem letu je bilo vsega 16 predavanj, kar je z ozirom na velikost okraja veliko premalo. Kar pa je pomembno in tudi po- trebno, pa je bila ustanovitev lutkovne sekcije. Sicer bi ta sekcija lahko pričela z delom veliko prej, ker so bile lutke in vse potrebno že več mesecev pripravljene, toda nikogar ni bilo, ki bi za delo na tem področju skrbel. Najvažnejša naloga, katere reševanja se je potrebno z največjo odločnostjo lotiti, pa je odpravljanje nepismenosti v soboškem okraju. Po podatkih je še vedno okrog 400 nepismenih. V tem je potrebna vsa pomoč od strani množičnih organizacij, kot tudi pomoč s strani KLO-jev. Na državnem posestvu v Črešnjevcih Malo državno posestvo v Črešnjevcih pri Radgoni, eno najmanjših v vrsti Republiških kmetijskih gospodarstev Slovenije. direkcije Gornja Radgona, vendar dosegla, kakor tudi ostala državna posestva v okraju Radgona prav lepe uspehe. Leži dobre pol ure od Radgone na prijaznem gričku, sredi vinskih goric, obdano od lepo obdelanih njiv, sadonosnikov in travnikov. Kamorkoli stopiš ali v hlev h goveji živini, ali v svinjski hlev, ali v slet, napolnjeno z moštom, ki se je po Martinovem spremenil v še slajše vino, ali v upravno poslopje, ki je naslonjeno v zatišje smrekovega gaja, ali doli po vinogradih, ki jih je tu naivec, ali po lepo pospravljenih njivah, povsod vlada vzoren red, To je delo rok delovnega kolektiva tega posestva, to je delo skrbne in vešče roke pridnega upravnika, ki tudi sam prime, če je treba za vsako delo... Mlado je še to posestvo, zapuščina nekdanjih izkoriščevalcev... Do 1. julija t. 1. je bilo okrajnega značaja, potem pa se vključilo v vrsto republiških posestev. Njegova skupna površina znaša 76 hektarov. Od tega je 63 ha obdelovalne zemlje, 11 ha gozdov, 2 ha pa zavzema stavbišče. Posestvo je večji del vinogradniškega značaja. V zadnjem času so povečali površino vinogradov za 3 ha s tem. da so zrigolali ledino in jo zasadili z novimi mladimi nasadi. Stari nasadi so že precej izčrpani. Toda sledovi starih vinogradov bodo sčasoma povsem izginili. Stare nasade bodo povsod nadomestili z novimi. Postopoma bodo prerigolali ves vinograd in se poslužili pri svojem delu, kjer bo le dopuščal teren, strojne obdelave. Tako se bo z leti dvigna proizvodnja, lastna polna cena pa se bo stem ukrepom dvignila za 45 odst Kljub starim nasadom pa je znašal vsled skrbne obdelave hektarski donos v zadnjih treh letih povprečno 15 hl vina. Vinogradniška brigada, ki ima 7 desetin, si je osvojila brigadni sistem dela Vinogradniško delo je vse normirano Delovni kolektiv je presegal norme pri vseh vniogradniških delih povprečno od 5—10%. Vse delo je bilo izvršeno kvalitetno in strokovno dobro. V vinogradih so mešani nasadi. Kljub temu je kakovost pridelka dobra. V treh letih je posestvo pridelalo 10 vagonov kvalitetnega vina. SADJARSTVO je druga važna panoga tega posestva V zadnjih letih je kljub zimskemu škropljenju sadovnjak precej ogrožen po kaparju. Zato bodo izvedli popolno reorganizacijo sadonosnikov, kar bo našlo odmev tudi pri privatnem sektorju. Za vzgled ostalim je državno posestvo že zastavilo prve korake. Zasadilo je 300 dreves pritličnega sadnega drevja in s tem prišlo iz gojenja visokodebelnega v plantažno sadjarstvo, s čimer bo olajšalo borbo proti grozečemu kaparju. Obstoji že pol ha te vrste nasajenega sadja, postopoma pa bodo zasadili na ta način še ostale dele, skupno okrog 12 ha. Povprečni pridelek v zadnjih treh letih je znašal 3000 kg jabolk na ha. Sadje se je uporabilo za široko potrošnjo. Letošnja letina, ne glede na bolezen, ni bila ugodna. GOSPODARSTVO Orne zemlje je 8 ha. (Del orne zemlje imajo še vinogradniški delavci za svoje ohišnice). Letošnji hektarski donosi so bili sledeči: pri pšenici 2000 kg, pri rži 2100 kg, pri ječmenu 2300 kg pri ovsu, ki je bil izredno lep, 2600 kg, pri pesi 650 metrskih stotov, posamezni kosi so tehtali 9 kg. Polno hlevsko gnojenje in umetno gnojenje ter sajenje s presledki 70 x 70 cm. so pripomogli k lepim uspehom pri mešani koruzi, pri kateri so dosegli hektarski donos 4000 kg. S 36 arov zemlje so odpeljali v storžih 4800 kg koruze. Poleg tega se peča posestvo z vrtnarstvom. Za široko potrošnjo so pridelali 22.500 kg (od tega 8000 kg na površini 66 arov) razne povrtnine. »K temu sta nam pripomogla pravilna razdelitev in kolobarjenje vrta,« doda upravnik Statističarju. Skupna denarja vrednost povrtnine je znašala 135.000 din En kvadratni meter je vrgel povprečno 20 in pol dinarja. Posestvo obsega 5 ha travnikov in redi 17 glav goveje živine, 4 konje in 40 svinj. Z domačo prirejo in z dobavo se je v teh letin dvignila proizvodnja pri živini za 125%. Povprečna dnevna mlečnost je 12 litrov. Hlev za govejo živino so obnovili, V hlevu je vzoren red, živina je lepo negovana. Zato skrbi, kakor za svoje otroke 65 letni Hari Jože. »Tu je moj dom,« pravi, ko ga nagovorim, »to so moji otroci...« Krmljenje je vzorno urejeno, čeprav je staja majhnega obsega. Posestvo ima 14 silosnih jam v obsegu 120 kub. metrov. Vsi so napolnjeni z zeleno krmo. Hlevar, stari Hari ti pojasni: »Na vsako glavo pride denvno 10 kg sena, 15 kg silosa za molzne krave pa še 2 kg otrobov za priboljšek.« V drugem oddelku so svinjaki za 40 svinj. Tam je 9 lepilih plemehk, en plemenski merjasec, ostali pa so predpitanci, tekači in sesalci. »Ker dosedanji hlevi kljub temu, da so jih že razširili, ne odgovarjajo za rejo plemenskih svinj, bomo gradili nove hleve,« pripomni ob našem ogledovanju upravnik. »V teh novih hlevih bo prostora za 150 svinj«. »Vse delo smo plansko in v roku izvršili,« teče razgovor dalje. »Plan smo v vseh delih dosegli 103% in to kljub temu, da so posamezni člani kolektiva šli na prostovoljno delo v gozdne brigade ter na cesto Bratstva in enotnosti in k vojakom. Tudi jesenski sestveni plan smo 100% izvedli, V »Tednu cest« in pri ostalih delih smo opravili 2800 udarniških ur...« Skrbijo tudi za vzgojo kadra. Po enega člana so poslali v tečaj za normirce, za delavske inšpektorje ter za administratorje. V zadnjem času so razglasili enega udarnika, 10 pa je bilo pohvaljenih. Poleg Harija, ki pri živinoreji svoje delo stoodstotno izpolnjuje, sta med najboljšimi delavci vodja desetine Javšovec Peter ter brigadir Mulec Jakob. sindikalni dvorani imajo vzgledno urejen Rdeči kotiček z obsežno knjižnico. Dvakrat mesečno imajo sestanke z rednim študijem. PREDVOLIVNO TEKMOVANJE Delovni kolektiv državnega posestva Črešnjevci tudi pri socialističnem tekmo- vanju noče biti zadnji. Na zadnjem množičnem sestanku so sklenili, da bodo v času priprav za volitve v krajevne ljudske odbore in pa do volitev samih, t. j. do 18. decembra njih desetine med seboj tekmovale v izvedbi jesenske vinogradniške kopi. Pogoji tekmovanja so sledeči: 1. Norma pri jesenski vinogradniški kopi je postavljena na 8 umi trudodan in to z gnojenjem 200 m2, brez gnojenja pa 250 m2 površine. 2. Vse delo mora strokovno in kakovostno stoodstotno odgovarjati, za kar so odgovorni posamezni desetarji. 3. Zmagovalec bo tista desetina, ki bo izvedla vse navedene pogoje ter bo pri preseganju norm dosegla največji odstotek. Delavci in nameščenci so se na tem sestanku obvezali, da ne bodo imeli nobenih neopravičenih izostankov, ter da bodo kot dobri člani sindikata skrbeli, da pridejo v operativno vodstvo pri volitvah v krajevne ljudske odbore. S svojim delom in socialističnim tekmovanjem hoče tudi delovni kolektiv enega najmanjših državnih posestev v okraju Radgona pokazati pred svetom, da je edina pravilna pot ta, po kateri nas vodi naša Partija z maršalom Titom na čelu. To njihovo tekmovanje pa bo najboljši odgovor klevetnikom, ki hočejo rušiti enotnost narod v in delavskega razreda. ik. Etiketerka Kegel Marija je ena najstarejših delavk pri podjetju Slatina Radenci. V predvolivnem tekmovanju so doseženi in se dosegajo povsod veliki uspehi. V vseh krajih se vršijo Predvolivni sestanki in zbori volivcev. Razkrivajo se nepravilnosti v dosedanjem delu krajevnih ljudskih odborov in prav tako je jasna vidna moč ali slabost sleherne množične organizacije. Skratka, v predvolivnih pripravah se pretresa vse, kar je v zvezi s krajevnimi ljudskimi odbori, od slehernega posameznika do celokupnega odbora in njegovega delovanja. V zvezi z vsem tem razpisuje izvršni odbor Osvobodilne fronte Slovenije NAGRADNO TEKMOVANJE za najboljše poročilo, dopis ali reportažo, za najboljše in hitre prispevke v predvolivnem času, in sicer: 1. Za najboljše prispevke o zborih volivcev 2. Za najboljši kritični prispevek z dobrimi in slabimi primeri dela krajevnega ljudskega odbora 3. Za najboljši prispevek s področja lokalne in komunalne dejavnosti krajevnega ljudskega odbora 4. Za najboljši prispevek o delu in utrjevanja množičnih organizacij na vasi 5. Za najboljši prispevek iz notranje organizacije in vsebino dela kmetijsko-obdelovalnih zadrug ali utrjevanja kmetijsko-obdelovalnih zadrug. Prva nagrada je v znesku 3000 din, dve nagradi po 2000 din, tri nagrade po 1000 din in štiri nagrade po 500 din. Dopise je pošiljati na naslov: Uredništvo »Ljudski glas«, Murska Sobota. MLADINSKI VESTNIK M adrnski aktiv v Križevcih za 29. november Mladinski aktiv Križevci šteje vsega 19 mladincev, toda ti so delavni in hočejo tekmovati za Dan republike in s tem pokazati svojo pripadnost Partiji in ljudstvu. Večino zadanih sklepov za to tekmovanje so že izpolnili. Tako so se vsi vključili v KUD »Staneta Rozmana« in v tem tudi aktivno delajo. Vsi člani aktiva so se prav tako vključili v izobraževalni tečaj in ga tudi redno obiskujejo. Pripravili so se tudi za kulturno prireditev ter jo tudi izvedli, in to šestega novembra. Nastopili so z igro »Lovorjev venec«. Mladinke so vmes zapele »Ko grem čez hribček« in »Dekle, daj mi rož rdečih«. Tudi udarniško so delali in obvezo 100 prostovoljnih delovnih ur tudi presegli. Za predvečer Dneva republike pa bor do pripravili taborni ogenj. S tem je mladinski aktiv Križevci pokazal svojo moč in trdnost in je lahko za vzgled vsem ostalim krajevnim aktivom mladine v obmurskih okrajih, č z. Stran 4 »LJUDSKI GLAS« M. Sobota, 24. novembra 1949 Ljudska tehnika Zakaj delo ne napreduje Na to vprašanje ni težko odgovoriti. Predvsem je potrebno povedati nekaj dejstev in odgovor je jasen. Tako na primer je krivda za nedelo letalske grupe poleg drugega v tem: predsednik Okrajnega odbora Ljudske tehnike tovariš Filipčič je sprejel od sekretarja Okrajnega odbora Ljudske tehnike nakazilo za 1 kubik desk, katere je treba prepeljati v Mursko Soboto, z obvezo, da bo za prevoz preskrbel. Že sekretar je to nakazilo nekaj dni nosil v žepu. Predsednik pa je z njim odšel na dopust. Letalska grupa pa nima inventarja za delavnico, ki bi bila učilnica za modelarje, kajti deske so bile namenjene izdelavi tega inventarja. V nedeljo bo tretjič ustanovna skupščina Okrajnega odbora Ljudske tehnike, ki. kot je po statutu določeno, še ni izvoljen. Prvič nihče ni dobil povabila, torej so nekateri prišli na ustno obvestilo. Drugič so obvestila dobili vsi izvoljeni delegati iz društev in krožkov, toda tokrat ni bilo sekretarja Okrajnega odbora Ljudske tehnike, ki bi vodil skupščino. Takšnih primerov pa bi bilo še več, toda ti so dovolj. Povedo nam, da ljudje, ki imajo za razširitev in dvig delavnosti Ljudske tehnike največ odgovornosti, ne postopajo tako kot je potrebno, da sprejemajo obveze, za katere vedo že v naprej, da jih ne bodo izvršili. Zdi se jim, da je vseeno, ali izvršujejo svoje obveznosti ali ne. Ne zavedajo pa se tega, da je prav od njih odvisna tehnična vzgoja mladine v vsem okraju in da bo razvoj Ljudske tehnike v soboškem okraju tak, kakršen bo njihov delež v pomoči posameznim organizacijam klubov tehnike in krožkom. Za višjo storilnost dela v Tovorni mesnih izdelkov v Murski Soboti Klavnica in tovarna mesnih izdelkov v Murski Soboti je dobivala v prvih letih po osvoboditvi le manjšo količino surovin, to pa vsled nenačrtnega gospodarstva v kmetijstvu. Takrat je dobavljalo podjetje predvsem prašiče. Po ustanovitvi državnih pitališč in po razširitvi zadružnega sektorja se je dobava živine znatno povečala in tudi izboljšala. Po uvedbi pitališč pa je delovni kolektiv začutil pomanjkanje delovne sile in to kvalificirane. Prav v času ustanovitve pitališč oziroma že prej so mnogi trdili, dn podjetje poslej ne bo zaposlovalo več d lovne sile kot v letu 1947 a že v prvih mesecih po ustanovitvi pitališč se je izkazalo, da ni tako. V zadnjem letu pa lahko ugotovimo, da podjetje zaposluje 115% več delavcev kakor v letu 1946-46. Delovni kolektiv ima še vedno težave s tehničnimi napravami, kajti tovarna je bila v prejšnji Jugoslaviji zgrajena docela nenačrtno. Zelo požrtvovalen je v vsem delu v podjetju tehnični vodja tovariš Vodička Jože. Predvsem skrbi za to, da ne bi prišlo, do okvare pri izdelkih, kajti vsakodnevno se nahaja v tovarni 150—200.000 kg raznega nasoljenega mesa, katero je predvideno za različne izdelke. Prav tako skrbita za to tovariša Gal Franč in Lipaj Ladislav, ki delata pri nasoljevanju mesa. V tem podjetju je bil lani tudi tečaj za visoko kvalifikacijo. Tečaj je obiskovalo 18 tovarišev iz vse Slovenije. Ta tečaj je dal predvsem dobre strokovnjake podjetju samemu, a pravtako ostalim podjetjem v Sloveniji. Hiter dotok surovin v zadnjih letih je zahteval boljšo organizacijo dela; da to vprašanje rešijo, sta partijska celica in sindikat poskušala z uvedbo norm. Kmalu je to tudi uspelo. Zdaj so norme uve- dene že skoraj za vse operacije dela. S tem je dokazano, da se tudi v tej stroki da opravljati delo po normah, čeprav še vedno po nekaterih podjetjih dvomijo o tem. Delovni kolektiv pa se udeležuje tudi raznega prostovoljnega dela. Predvsem je veliko doprinesel v »Tednu požarne varnosti« in v »Tednu cest«. Skupina 12 tovarišev je sodelovala tudi v akciji sečnja drv; svoj plan sečnje je visoko presegla ter si priborila tudi prehodno zastavico. Delovni kolektiv pa še vedno ni dobil dodeljen niti 1 m3 drv. za kar bi moral poskrbeti Okrajni svet zveze sindikatov. Vsekakor je priznati delovnemu kolektivu Tovarne mesnih izdelkov vestnost in požrtvovalnost pri delu, predvsem pa v poslednjih dneh, ko so sklenili, da bodo tekmovali za višjo storilnost in so ta sklep tudi izvršili ter dosegli lepe uspehe. Da bodo tekmovali, so se odločili na sestanku. Za dan tekmovanja so izbrali nedeljo, dne 13 nov., a tekmovala je brigada pri klanju goved. Brigada se je tega dne zbrala že ob pol petih zjutraj. Brigadir Zadravec Ivan je razdelil brigado na dve skupini in točno ob 5. uri zjutraj je brigada pričela tekmovati. Po dveh uran je normo presegla za 9%. Do 10,45 je brigada petih kvalificiranih delavcev in enega vajenca presegla normo za 69%. V tem času je zaklala 34 komadov goved povprečne težine 430 kg. Delo je bilo strokovno dobro opravljeno in ni bila poškodovana nobena koža. Naslednjega dne so tekmovali pri klanju svinj, klanju goved, izločevanju goved in izločevanju govejih glav. Ob šesti uri zjutraj je brigada, ki je štela 17 kvalificiranih delavcev in 4 nekvalificirane delavce, pričela tekmovati za višjo storilnost pri klanju svinj. To brigado je vodil tovariš Merklin Karel. Do pol enajste ure je brigada zaklala 127 svinj povprečne težine 120 kg, kar pomeni, da je presegla normo za 38%. Pri tem tekmovanju so se najboljše izkazali derači svinj. Za odiranje vsake svinjske kože so porabili povprečno 11 minut, kar pomeni 80% presežene norme. Pri tem pa so istočasno izboljšali kvaliteto kož, tako da sta bili od 127 komadov le dve koži malenkostno poškodovani. Vsi člani te brigade so se pri tekmovanju dobro izkazali. Poseben uspeh pa je dosegel Gregor Štefan pri britju svinjskih nogic. Pri tem delu sta bila poprej zaposlena vedno po dva. V času tekmovanja pa je Gregor delal sam in presegel normo kljub temu za 48%. Ob istem času je ponovno tekmovala brigada pri klanju goved. Tokrat je presegla normo za 67%. Najbolj zanimivo od vseh pa je bilo individvalno tekmovanje pri izločevanju govejih glav. Tekmovalo je 19 kvalificiranih delavcev. Najboljši uspeh je dosegel med temi tovariš Škafar, ki je porabil za izločevanje ene goveje glave povprečno 8 minut Normo je presegel za 100%. Pri izločevanju goved pa so tekmovali Gregor Štefan, Šmidlehner Aleksander in Škafar Martin. Vsak je izločil po eno težko govedo v 69 minutah. Normo so presegli za 123%. Kolektiv pa se ne bori samo za večjo storilnost z ozirom na preseganje norm, ampak mu je glavno pri tem kvaliteta. Predvsem je to važno za kvaliteto kož. Izboljšanje kvalitete kož pa se je opazilo prav v času tekmovanja, kar pomeni velik uspeh, poleg rezultatov, ki jih je dosegel v tem tekmovanju. ★ Tekmovanje, skrb za dvig kvalitete dela v podjetju delo na kulturnem prosvetnem polju, vse to priča o tem, kako dela in živi kolektiv, kako se bori za izpolnitev plana in kako se vsak posameznik še poleg težkega dela izgrajuje. Za to skrbita predvsem partijska celica in sindikat. V tem se vidi, kakšni so lahko uspehi, če je organizacija dobra in volja na mestu. Lep primer požrtvovalnosti, na vseh področjih je prav dejstvo, da dramatska skupina redno vadi, kljub temu, da delavci delajo večinoma tudi po dvanajst ur za pravočasno izpolnitev plana. Vadijo pa zato, da bodo lahko dostojno proslavili Dan republike. Takšno je delo naših delovnih kolektivov. Sklep delovnega kolektiva Tovarne mesnih izdelkov pa je: zaostriti borbo za dvig storilnosti v podjetju, Pojačati borbo za dvig kvalitete izdelkov in s tem doseči pravočasno izvršitev plana in ga če le mogoče tudi preseči. -ŠR Tečaj za otroške negovalke v zadružnik sezonskih dečjih jaslih Močno, naraščajoča industrijska proizvodnja in nov organiziran način dela, ki se uveljavlja v obdelovalnih zadrugah, priteguje iz naših vasi vsak dan večje Število delavcev. K izgradnji socializma v naši zemlji so poklicane tudi žene, da prispevajo svoj delež. Naša ljudska oblast je v skrbi za pravilno vzgojo otrok in vključitev mater v proizvodnjo priredila v poslednjem času vrsto tečajev za otroške negovalke v jaslih in DID-ih. Po mestih že imamo ustanove, kjer matere v svojih delovnih urah oddajajo svoje otroke v oskrbo negovalk. Otroške jasli pa niso potrebne le v mestih, temveč tudi na deželi. Kjer koli je večja obdelovalna zadruga, je dolžnost vseh zadružnikov, da mislijo na ustanovitev teh potrebnih otroških domov Ministrstvo za kmetijstvo bo skupno z Ministrstvom za ljudske zdravje priredilo s 1. decembrom t. l. v zadružnem naselju v Ljubljani-Šiška nov štirimesečni zadružni tečaj za otroške nego- valke v zadružnih sezonskih dečjih jaslih. Namen tega tečaja je izobraziti vrsto otroških negovalk-zadružnic, ki imajo veselje do tega poklica, da bodo z nego otrok lahko razbremenile zadružnice-matere. Tečaja se lahko udeleže zadružnice od 17. do 30. leta, morajo pa biti zdrave, neoporečne in morajo imeti veselje do tega vzgojnega dela. Za tečajnice je ministrstvo preskrbelo izbran predavateljski kader, ki bo usposabljal tečajnice za to lepo nalogo. Tovarišicam, ki se bodo izkazale v teoriji in praksi, pa bo dana možnost, da bodo postale kvalificirane otroške vzgojiteljice. Oblastni in okrajni ljudski odbori bodo v najkrajšem času obvestili kmetijsko obdelovalne zadruge o potrebnem številu tečajnic in jim dali vsa nadaljnja navodila. Dolžnost upravnih odborov KOZ pa je da bodo poslali na tečaj najboljša in zaslužne zadružnice, ki bodo po tečaju vestno opravljale svoje delo. P. G. Novi kadri mladih delavcev so odšli to leto s Ceste bratstva in enotnosti v industrijo in rudarstvo Po planu CK ljudske mladine Jugoslavije bi moralo iti to leto z Avto- ceste v razne panoge gospodarstva 14 tisoč članov Ljudske mladine. Plan so izpolnili že v prvi polovici preteklega meseca. Skupno s starimi delavci se bore v rudnikih, tekstilnih in drugih tovarnah, da bi pridobili novih proizvodov ter izpolnili Petletni plan. Več kot 15.000 mladincev se je na ta način vključilo v proizvodnjo. Za rudarstvo, med našo mladino najbolj popularno panogo gospodarstva, se ie prijavilo to leto z Avtoceste 6416 brigadirjev; med njimi jih je iz prve izmene odšlo 3280. V brigadah so ustanovili posebne čete rudarjev, ki so nosile imena Škobiča, Sirotanoviča, Timotijeviča ter ostalih borcev za visoko storilnost dela Dosegle so najboljše uspehe ne samo na sekcijah, temveč na vsej Avtocesti. Vsa prva Labska brigada s VI. sekcije se ie prijavila za delo v Trepči. Brigadisti Ljubiša Petrovič, Batir Bratir, Milan Maksič, Alija Zečir so se odločili za rudarstvo. Glavni štab jih je pohvalil kot primer borcev za izvršitev plana. V podjetjih težke industrije že dela 3783 mladincev in mladink z Avtoceste. Lahka ter vojna industrija sta sprejeli več kot 3000 graditeljev Avtoceste; nje so tovariši lepo dočakali ter so se že prve dni prav dobro uvedli v delo. O tem pišejo graditeljem ceste mladinci, ki so odšli v železarno »Jesenice«. »Nas vse je zelo navdušilo delo in komaj smo čakali, da bi sami pričali z njim. Pogoji, pod katerimi živimo in delamo v podjetju, so zelo ugodni. Imamo dobro stanovanje, hrano in bogato kulturno prosvetno življenje. Mi, graditelji Avtoceste, se bomo sedaj borili za stroji z največjim poletom, da bi izvršili vse naloge, ki jih pred nas postavlja Partija in tovariš Tito.« Zorica Milakovič je odšla z Avtoceste v tovarno »Rade Končar«. Sedaj dela pri navijanju električnih motorjev. Štirikratna udarnica Erna Groš pravi, da se je Zorica že prve dni odlično znašla. Kakovost njenega dela je zelo dobra, še malo, pa bo presegla celo norme. To je bilo pred tremi meseci; sedaj pa že Zorica in tisoči drugih graditeljev Avtoceste dose- gajo in presegalo normo v novih podjetjih oo vsej naši domovini. V taborišču štev. 2 na VIII. sekciji je v malem naselju barak poleg trase živelo nekaj rudarskih brigad. Sestavljene so iz okrog 300 kmečkih sinov iz vseh republik. Na spisku je bilo napisano poleg imena tudi podjetje, kamor želi iti. Nekateri so dali zapisati »Bor«. drugi »Trepča«, tretji »Raša,, itd. V mnogih brigadah ob trasi kot na primer v Mileševski, se je več kot polovica brigad isto v prijavilo za stalno zaposlitev v raznih panogah gospodarstva. Na Avtocesti dela sedaj nad 100 mladinskih brigad, ki bodo ostale na gradbišču do konca del. Med njimi je tudi okrog 2500 brigadistov, ki bodo odšli v rudnike, podjetja težke, lahke in vojne industrije. To bodo zadnje stotine vaških mladincev ki se bodo to leto vključili s tega velikanskega delovnega mesta v borbo za izpolnitev Petletnega plana v proizvodnji. V Prekmurju pred Dnevom republike Poleg številnih proslav in akademij, ki se bodo na Praznik republike vršile po vsem Prekmurju, se prekmurski delavci in delovni kmetje pripravljajo na ta veliki dan tudi s pojačanim delom v podjetjih, na državnih posestvih in v kmečko obdelovalnih zadrugah. Številna podjetja so sl v polastitev 29. novembra napovedala medsebojno tekmovanje, ki bo v veliki meri doprineslo k hitrejši izpolnitvi letnega plana, V mnogih podjetjih bodo ta dan najboljši delavci razglašeni za udarnike. Nekatera podjetja, kot na primer trgovsko podjetje »Okrajni magazin« v Murski Soboti pa so v tekmovanju v počastitev Dneva republike že izpolnila svoj letni plan. Lepe uspehe v tekmovanju za počastitev 29. novembra so dosegli delavci okrajnega gradbenega podjetja v Murski Soboti. Zidarji podjetja tekmujejo v čast 29. novembra z vsemi ostalimi okrajnimi gradbenimi podjetij v Mariborski sti. Na Praznik republike bodo javno razglašeni njihovi uspehi. Nedavno sta zidarja Alojz Sraka in Štefan Krauthaker po novem načinu zidanja. Tu sta dosegla izredne uspehe. V rekordnem času pet in pol ur sta oba zidarja dogradila stene dvostanovanjske hiše na državnem posestvu v Beltincih. V pet in pol urah sta sezidala skupno preko 54 kubikov zidu, za kar sta porabita 21.200 komadov opeke. S tem sta zidarja v čast Dnevu republike presegla normalno delovno normo za okrog 1600 odstotkov. Delavke v Tovarni perila v Murski Soboti se že nekaj mesecev vsak dan borijo za preseganje dnevnih planov, da bi tako nadoknadile pomanjkanje delovne sile in pripomogle k predčasni izpolnitvi letnega plana. V počastitev Dneva republike so delavke to tekmovanje še pospešile. Mladinske brigade in brigade antifašitične fronte žena v tovarni so št v tekmovanju za naslov najboljše brigade neprestano najresnejši tekmeci. Petdnevno tekmovanje v čast 29. novembra so napovedala tudi vsa mestna podjetja v Murski Soboti. S tem bodo delavci mestnih podjetij omogočili, da bo v mnogih podjetjih letni plan predčasno izpolnjen. Čeprav je delovni kolektiv državnega posestva v Beltincih že pred enim mesecem končal z jesenskimi setvenimi deli, so sl poljedelski delavci na posestvu v počastitev Dneva republike napovedali enomesečno tekmovanje, v katerem bodo pospešili vsa ona zimska dela, ki so na tako. velikem posestvu potrebna, da jih pomlad ne najde nepripravljene. Ob koncu tekmovanja bo ta delovni kolektiv slavil veliko zmago. Prihodnjo nedeljo bodo na posestvu razglašeni prvi udarniki. Tudi sosedni lendavski okraj se vneto pripravlja na Praznik republike. Vidno mesto je zavzelo zlasti tekmovanje industrijskih delavcev v proizvodnji nafte. Delovni polet, ki ga je vnesel med bele rudarje najboljši vrtalec v Jugoslaviji Salko Hukič, je zajel tudi vse ostale delavce. S tekmovanjem v Čast 29. novembra bodo vrtalci na naftinih poljih v Prekmurju omogočili izpolnitev letnega plana, ki so ga v začetku letošnjega leta informbirojevske države s pošiljanjem neuporabnih strojev zavirale. Razpis tritedenskega knjižničarskega tečaja v Mariboru Poverjeništvo za Prosveto ObLO za Mariborsko oblast, oddelek za ljudsko prosveto, organizira tritedenski knjižničarski tečaj za knjižničarje Ljudskih in sindikalnih knjižnic. Pogoji sprejema so: 1. Starost najmanj 16 let. 2. Obveza, da bo po uspešno končanem tečaju aktivno deloval v knjižniči. 3. Veselje do knjige in knjižničarskega dela. Prijave za tečaj vložiti čim preje, a najkasneje do 25. novembra pristojnemu Okrajnemu odboru Ljudske prosvete z navedbo imena, rojstnih podatkov in eventualnega delovanja v knjižnici. Za čas trajanja tečaja si sami, odnosno Okrajni odbor Ljudske prosvete, izposlujte dopuste. Prijavljenci se naj prijavijo ob pričetku tečaja, t. j. dne 1. decembra 1949, ob 15. uri v čitalnici KUD »Jože Hermanko« v Mariboru, Partizanska c. 7, odnosno Prešernova št. 1. S seboj morajo prinesti rjuho in odejo. Oskrbo tečaja, t j. hrano in stanovanje ter stroške nosi organizator tečaja. O. DOLC: Justika Ko sonce izgublja svojo moč in se v krajino prihuljeno plazi jesen, takrat oživijo travniki za vasjo. Kmetje trgajo koruzo in kopljejo krompir, deca pa pase živino. Spuščajo krave po vseh travnikih, kjer se hočejo pasti, kajti nenapisana pogodba naših kmetov pravi, da se po Mali maši lahko pase povsod, ne glede na to čigav je travnik. Naš travnik je bil ob Ledavi. Puste smo imenovali tisti kraj. Večkrat sera vprašal očeta, zakaj se imenujejo tako, toda nikdar mi ni. vedel tega točno povedati. »Najbrž zato, kjer je pust in kameni t,« mi je vedno odgovoril. »Ne pridelamo nikdar toliko krme, da bi je bilo zadosti čez zimo.« Naša parma je bila vedno slabo založena s krmo. Če smo kdaj nasušili dva voza sena, smo rekli, da je bila dobra letina. Krave so dobile seno le takrat, ko smo ga spravljali, drugače pa jim je oče vedno polagal mešanico. Pozimi, ko je seno že pošlo, so dobivale le sečko in slamo. Ker jih je bila sama kost in koža, smo jim privili »trlice«. Da bi nam polaganje prehitro ne zmanjkalo, smo začeli zelo zgodaj s pašo. Pasli smo ves dan. Predpoldne sem pasel jaz, popoldan sestra. Dopoldanska paša je bila vedno najhujša. Rosa je bila hladna in je neusmiljeno žgala v bose noge, ki so bile vse razpokane in rdeče od mraza. Tisti dan sem gnal na pašo v mraku. Sonce se še ni dvignilo izza lendavskih bregov, ko sem bil na Pustah, čeprav so Puste od naše hiše, ki je na dolnjem koncu vasi, dobro uro hoda. Zrak je bil jesensko mrzel trava vsa pobeljena od slane in ležala je gosta megla, da sem moral biti v bližini živine, da se mi ni kam izgubila. Končno se je krmežljavo sonce dvignilo od bregov in razgnalo meglo. Na drugi starni travnika sem zagledal ogenj in drobno deklico, ki ie čepela ob njem in si grela roke. Razveselil sem se, vendar ne deklice, pač pa ognja, ob katerem bi si lahko ogrel podplate, ki so me pekli, kot bi bili posipani z žerjavico. Rad bi šel k ognju, toda nikakor se nisem mogel odločiti. Deklic nisem maral. Že iz šole jih nisem mogel, ker so mi vedno rade nagajale in če sem zaradi tega povlekel katero za kite, se je začela cmeriti in me je zatožila učitelju, da je moral s palico posredovati. Kolenčeva Justika ni bila taka. Ona mi ni nikdar nagajala. Bila je vedno z vsemi prijazna in se ni brigala za nič drugega, kakor za knjige. Tudi na paši se je učila in imel sem jo nekam rad, čeprav bi tega ne mogel nikomur priznati. Ko sem zagledal Justiko ob ognju, sem neodločno obstal na travniku. Zeblo me je precej, dvigal sem nogi kakor petelin, toda pred deklico se kljub temu ne bi rad ponižal. Stal sem nedaleč vstran od ognja in se oziral za živino, kakor da mi je ogenj deveta briga, čeprav je tako prijetno vabil. Justika je zapazila mojo zadrego, ozrla se je vame s svojimi velikimi, plavimi očmi in me poklicala k ognju. »Kaj se me bojiš?« se je zasmejala. »Pridi in se ogrej!« Počasi sem še približal ognju, počenil ob njem in se začel greti. »Te zelo zebe?« me je vprašala. »Zelo!« sem odgovoril in gledal v ogenj, da bi se ne srečal z njenim pogledom. Dolgo sva molčala. »Kaj če bi pojedla kruh?« je vprašala Justika. »Pa dajva,« sem privolil in privlekel iz žepa zaloš koruznega kruha, ki mi ga je dala zjutraj mama s seboj. »Mi pa imamo bel kruh,« se je pohvalila Justika in potegnila iz cekarja še večji zaloš. kot ie bil moj. Postalo me je sram naše siromaščine. S strahom v očeh sem opazoval deklico, če mi bo še kaj rekla. Toda ona je molčala. Ko je opajala kruh, ga je razlomila in mi ponudila polovico. »Vzemi našega. Vi nimate takšnega vsak dan.« Bilo mi je nerodno, toda kruh sem vseeno vzel. Pri nas smo imeli takšen kruh le ob praznikih, drugače pa smo vedno otepali le koruznega in še tega ni bilo na pretek. Kolnečevi pa so imeli vedno bel kruh. Po južini sva obsedela ob ognju. Začela sva se pogovarjati. »Ko bom velik, bom dokupil zemlje in tudi mi bomo imeli bel kruh,« sem dejal, »tebe vzamem za ženo in...« Še nisem dokončal stavka, ko se mi je začela Justika glasno smejati. »Jaz se bom poročila z gospodom, to pa ti nikdar ne boš!« Oblila me je rdečica. Najrajši bi bil zbežal od sramu daleč vstran od ognja in se mu nikdar več ne približal. Toda noge so mi postale težke in ogenj je tako prijetno grel. Sklonil sem glavo in nekaj časa molčal. Nenadoma pa sem zajecljal: »Tudi jaz bom gospod!« Ne vem, kako so mi prišle te besede na jezik. Kar ustrašil sem se jih. Besedo »gospod« sem z muko spregovoril. Gospode sem sovražil. Vsakega, ki je bil lepo oblečen in je hodil z aktovko po vasi, smo imenovali gospoda in pred vsakim takim gospodom je bilo treba dvigniti kapo in ga spoštljivo pozdraviti, da bi se mu ne zameril. Poleg tega pa so ti gospodje prinašali samo nesrečo koder so prišli. Navadno so hodili pobirat davke ali pa rubit. Moj oče je vedno klel, ko je zagledal katerega na vasi: »Ti hudiči so krivi, da siromak ne more pošteno živeti!« Jaz sicer nisem hotel biti takšen gospod, da bi hodil pobirat davke in ruh pač pa da bi siromakom pomagal. Zamišljal sem si, da tudi takšni gospodi morajo nekje biti, čeprav jih je zelo malo. Justika me je začudeno pogledala. »Gospod, da boš? Kako pa?« »Ne vem,« sem se zmedel. »Ko boš gospod, takrat pridi po mene,« je dejala. Potem nisva o tem več govorila. Sonce je bilo že visoko, rosa je izginila in ogenj je postal nepotreben. Šla sva vsak k svoji družini. Drugo leto me je dal oče v šolo. Doma nam je šlo čedalje slabše. Mama mu je pisala, da je oče prodal Puste. Takrat sem se zjokal. Na Puste sem bil vezan z vso svojo mladostjo in ko smo izgubili tisti zeleni travnik ob Ledavi, sem izgubil tudi svojo mladost. O Justiki sem slišal samo še enkrat. Nekoč o Božiču, ko sem prišel na počitnice, me je sestra vprašala: »Se še spominjaš tiste Justike, s katero sta pasla na Pustah? Ni je več Prehladila se je in pred dnevi smo jo pokopali.« Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Širec Viktor ml. — Naslov uredništva. »Ljudski glas«. Murska Sobota. Tiska Mariborska tiskarna.