liJO XXXV., ST. 34 Ptuj, 2. septembra 1982 CENA 8 DINARJEV YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISUCNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA O investicijski politiki (stran 2) V zadrugah morajo zavihati rokave (stran 3) Pospešiti turistično ponudbo (stran 5) Pokljuške partizanke (stran 8) Trinajsti festival (stran 9-14) z otvoritvene slovesnosti Prostori nove fizioterapije foto: Ciani NOVA FIZIOTERAPIJA ODPRTA PTUJ v Ptujskih toplicah je bilo minuli petek izredno slovesno — tega dne so namreč predali namenu novo fizioterapijo, ki se uvršča med najboljše tovrstne objekte v Podravju. Slovesnost je sodila v letošnji program prireditev ob občinskem prazniku. Nov objekt je rezultat združevanja sredstev med izvajalci in uporabniki, med občinsko zdravstveno skupnostjo Ptuj, ZC Ptuj-Ormož, temeljno organizacijo Bolnica in KK Ptuj — temeljno organizacijo Ptujske toplice. Objekt je veljal sedem milijonov 140 tisoč dinarjev. Na slovesnosti seje zvrstilo več govornikov. Najprej je investicijo predstavil Marjan Ciglenečki, direktor toplic, ki je povedal, da delavci toplic pričakujejo od novega objekta, da bo prispeval k povečanemu dohodku in boljšemu poslovnemu rezultatu. Pomembni pa niso samo finančni učinki, temveč tudi neposredni učinki na človeškem zdravju. Dr. Ljubo Toš, vodja TOZD bolnica v ZC Ptuj-Ormož je govoril o zdravstvenem vidiku Ptujskih toplic in o prizadevanjih, da se toplice uvrstijo v seznam zdravilišč. Poudaril je. da odprtje nove fizioterapije pomeni klico bodočega zdraviliškega razvoja toplic. V imenu občinskih družbenopolitičnih organi- zacij in skupščine občine pa je govoril Stanko Lepej, sekretar komiteja OK ZKS Ptuj, ki je izluščil pomen združevanja sredstev med uporabniki in izvajalci ter poudaril, da je uresničevanje samoupravnega sporazumeva- nja in družbenega dogovarjanja vzvod, ki vodi v boljši jutri. Anton Purg, predsednik turističnega društ- va Ptuj pa se je dotaknil turističn^ega vidika Ptujskih toplic. Posebej je omenil kronično pomanjkanje nočitvenih zmogljivosti, ki tudi ovira nadaljnji kakovostni turistični razvoj. Nov objekt pa so predah namenu Boris Horvat, predsednik skupščine udeležencev skupnega poslovanja v Ptujskih toplicah ter Majda Stojanovič in Zdenka Bjekovič iz ZC Ptuj-Ormož — TOZD Bolnica. MG BRIGADIRSKE ZASTAVE SPUSCENE V mladih je velika ustvarjalna moč Za nami je 37. brigadirsko po- letje. V Sloveniji je letos nad 5.000 mladih na petih zveznih in petih re- publiških mladinskih delovnih akcijah opravilo ogromno delo, ovrednoteno na okoli 120 milijo- nov dinarjev. Izkopani so novi ki- lometri jarka za vodovod, izsušeni so novi hektarji močvirnatega zem- ljišča, napeljani so novi kilometri telefonskega omrežja, urejeni so ki- lometri cest in jarkov, skratka veli- ko je storjenega. In bolj kot vred- nost opravljenega dela cenimo šte- vilna nova prijateljstva sklenjena med mladimi iz vseh republik in po- krajin. S tem je naše bratstvo in enotnost ponovno potrjeno in pre- neseno na mladi rod. Vse akcije so bile zaključene ko- nec prejšnjega tedna, vseh pet zvez- nih akcij pa je spustilo zastave v so- boto, 28. avgusta dopoldne. Slo- vesnost ob zaključku ZMDA Slo- venske gorice 82 je bila v brigadir- skem naselju v Dornavi pri Ptuju. Razen brigadirjev zadnje — tre- tje izmene so se slovesnosti udeležili tudi posamezni brigadirji, ki so de- lali v prvi in drugi izmeni, nekaj pa je bilo tudi tistih, ki so bili na akciji v Slovenskih goricah lani ali pred leti. Razen njih so se na slovesnosti zbrali še predstavniki družbeno po- litičnih organizacij ptujske in lenar- ške občine ter domačini. Zbrane je pozdravil Janko Bezjak, predsed- nik izvršnega sveta SO Ptuj. Na ZMDA Slovenske gorice je od 6. junija dalje v treh izmenah sodelovalo 520 brigadirjev iz Nove- ga Sarajeva, Pucareva, Titovega Velenja, Kranja, Novega mesta, Sremske Mitrovice, Varvarina, Trebnjega, Hrastnika, Nove Gori- ce, Sarajeva, Mojkovca in Metkoviča. Posebej velja omeniti brigado Rdečega križa Slovenije, ki je s svojo specifično vlogo v drugi izmeni akcije opravila izredno koristno delo. Brigade so v popre- čju presegale normo za 46 odstot- kov, v slabih treh mesecih pa so po- daljšale vodovodno omrežje v Slo- venskih goricah in Halozah za dob- rih 10 km v ptujski in za okoli 6 km v lenarški občini. Vrednost oprav- ljenih del je ovrednotena na 18 mi- lijonov. Poudariti je treba tudi uspešno izvedbo programa družbe- nih aktivnosti brigadirjev na pod- ročju idejnopolitične vzgoje, iz- obraževanja, kulture, tehnične kul- ture in telesne kulture, pa seveda delo v številnih krožkih in tečajih. Pri vsem tem ne moremo mimo ugotovitve, da so letos domačini na posameznih deloviščih z brigadirji še tesneje sodelovali, nepozabni pa bodo udarniški dnevi s člani kluba brigadirjev Franc Belšak-Tone iz Ptuja. Tudi sodelovanje s pet-član- sko ekipo izvajalca vseh del — Ko- munalnega podjetja Ptuj je bilo le- tos izredno uspešno. Vsi skupaj so ob zaključku najbolj veseli, da letos ni bilo nobenih težav pri oskr- bi s cevmi in orodjem. Lepe pesmi brigadirjev iz raznih krajev naše domovine, smeh in vedrina, ki so kljub težkemu delu 84 dni dajali živahen utrip brigadir- skemu naselju in vsem krajem kjer so delali, so za leto dni prenehali. Toda ob slovesu je med objemi in stiski rok bilo vse polno obljub: prihodnje leto se spet vidimo na akciji! M. Ozmec Svečan spust zastave ob zvokih himne Je pomenil slovesen konec letošnje akc^e. PRED FESTIVALOM Stari Ptuj bo ponovno gostil ansamble narodno- ^bavne glasbe, ki bodo v sklopu X. letnih kulturnih Prireditev v Ptuju, nastopili na Dtujskem festivalu. To je že trinajsti festival domače zabavne glasbe. Prvi festival je bil ob 1900-letnici Ptuja, se pravi leta 1969, leta 1979 festivala ni bilo, zato je letos 13. Na festivalu je doslej nastopilo 161 različnih an- samblov, 309 pa je bilo vseh nastopov posameznih Ansamblov. Več kot petkrat so na ptujskih festivalih nastopili naslednji ansambli: Kvintet Gorenjci, §IK zelenje, ansambel Franca Lipičnika iz Zagorja ob ^avi, Šaleški fantje iz Velenja, ansambel Franca i^fmeta iz Vojnika, ansambel Toneta Žagarja iz Ljubljane, ansambel Jožeta Krežeta iz Maribora, Veseli slavčki iz Maribora, Mavrica iz Ptuja, Dobri Prijatelji iz Brežic, ansambel Tonija Hervola iz Bre- rekorder med vsemi pa je ansambel Vikija Ašiča ^ Celja, ki je na Ptuju sodeloval 10 krat. Mnogo ansamblov se je z nastopom na ptujskem '^stivalu prvič pokazalo širši javnosti, pozneje pa so Postali priznani slovenski ansambli domače zabavne glasbe. Domača zabavna glasba je mednajširšim krogom JUdi zelo priljubljena, ima pa tudi mnogo sovražni- kom, ki ji očitajo neizvirnost, zastarela, neživljenjska "^'»edila. Za mnoge je opevanje lepot domače zemlje. ljubezni, fantovske hud«.,mušnosti in nostalgije za izgubljeno idiliko podeželja, zastarelo, neokusno in zatorej nepotrebno. Vsi taki pa pozabljajo, da je to vendarle naša glasba. Res je, da je tudi v tej glasbi kaj neestetskega, neokusnega, tega pa je veliko tudi v drugih zvrsteh glasbenega ustvarjanja in reproduciranja. Smo turistična dežela, ki vabi in gosti številne tuje goste. Gost si želi pri nas tudi zabave, želi slišati na- šo glasbo (slovenska domača zabavna glasba je v sve- tu zelo poznana in cenjena po zaslugi ansambla Avsenik), mi pa jim v hotelih največkrat ponujamo le najrazličnejše vokalno instrumentalne skupine z električnimi kitarami oboroženih mladcev in deklet z oglušujočimi foni v ospredju. V raznih turističnih deželah je del turistične ponud- be tudi ljudska glasba (Sanija, Grčija) in to mora biti vodilo tudi našim turističnim delavcem. Tudi v Ptuju bi v bodoče bilo dobro, da v dogaja- nja ob festivalu vključimo tudi druge dejavnosti, da se dogovorimo gostinci, turistični delavci, kmetijci, perutninarji, trgovci in še kdo in pripravimo celovi- tejšo turistično ponudbo našega starega Ptuja. Torej z domačo zabavno glasbo v vedrejši jutri in na svidenje na XIII. festivalu. L. Začelo se je novo šolsko leto Po dveh mesecih premora so se včeraj, 1. septembra ponovno odprla Šolska vrata za 8300 učencev osnovnih šol v ptujski občini in 2500 učen- cev, ki obiskujejo srednješolski center. Med osnovnošolci je okrog 100 prvošolčkov, za katere so tudi včeraj pripravili njihovi starejši vrstniki prisrčne sprejeme s krajšim kulturnim programom in pogostitvijo. Tako je skoraj 11 tisoč mladih, točnejše številke bomo imeli že v naslednjih dneh, zamenjalo brezskrbno počitniško življenje z resnim delom, ki bo velikokrat tudi zelo trdo, naporno in nenazadnje tudi odgovorno za njihovo prihodnost. Najtežje pa je bilo zamenjati vrtec za šolo in kar nekaj dni in tednov bo potrebnih za prilaganje najmlajših. Sicer pa so tudi za to ponekod zelo dobro poskrbeli, da bo ta prehod čim manj boleč in opazen. Tu se najbolj kaže sodelovanje šole z vrtcem oziroma vzgojiteljicami, ki so te nove člane velike družine šolarjev pripravljale v poprejšnji mali šoli. Iz posameznih šolskih kolektivov nam tudi poročajo, da so počit- niška meseca julij in avgust izkoristili za najnujnejša popravila in urejanje šolskih prostorov, ki so v večini primerov zelo lepi dočakali svoje uporabnike. Zal pa se ob tem ne morejo pohvaliti z nekaterimi izvajalci zidarskih in drugih del, ki so vse prej kot odgovorno in pravočasno opravili svojo nalogo, da o delovni storilnosti, ki nam že tako ni v čast, niti ne govorimo. Osnovnošolci so se v osemnajstih popolnih in dvanajstih podružničnih šolah razvrstili v 348 oddelkih, ukinjena pa je podružnična šola v Gruškovju, ki jo je v lanskem šolskem letu obiskovalo le 21 učencev. To število pa bi letos padlo pod 20 kar več ne daje možnosti za nadaljnje delo šole. Odpadel bo tudi dosedanji kombinirani pouk, ker se Potrčeva cesta v Pti^u Je na sliki sicer slioraj prazna, vendar v resnici zelo prometna, zato je previdnost na njej toliko boU potrebna. bodo ti otroci že sedaj lahko vključili v razrede, v katerih bodo osnovno šolanje tudi zaključili in se skupaj s starejšimi vrstniki vozili v OS Martina Koresa v Podlehniku. Tako se je šoli v Narapljah, ki že nekaj let več ne dela, priključila še ena podružnična šola v Halozah, ki je ostala brez zadostnega števila otrok in pogojev za delo. Minule dni pa so tudi na delovnih konferencah veliko razpravljali o tem — kako šolarjem omogočiti varno pot v šolo in domov, zlasti na najbolj izpostavljenih prometnicah, kjer so v stalni nevarnosti in je družbena skrb za njihovo varnost toliko bolj potrebna. V ta namen so imenovali tudi ustrezne komisije, ki skupaj z delavci milice, narodno zaščito in šolarji prometniki že skrbijo za varno hojo najmlajših udeležencev v prometu. Tako kot za učence je tudi za starše začetek šolskega leta zelo odgovoren trenutek, ki mu je potrebno posvetiti veliko pozornosti in s to pozornostjo nadaljevati vse do konca šolskega leta. Ni samo dovolj, da smo svojemu otroku kupili knjige in zvezke, mu dali denar za malico in kosilo, ga primerno oblekli . . . Stalno moramo spremljati njegovo delo in napredovanje v šoli, mu pravočasno priskočiti na pomoč, ko se bo kje zataknilo, zlasti pa redno obiskovati njegovo učiteljico ali razrednika, da ne bomo pozneje govorili kako nismo vedeli . . . Otrok vidi v svojem očetu in materi največjega vzornika, pri vama bo iskal potrebno pomoč ali tolažbo, zato ga ne smeta razočarati. Pomagajta v težavah, nagrajujta uspehe in tudi sama bosta zato bogato nagrajena. Razvojne možnosti v letu 1983? Možnosti razvoja v letu 1983 bodo predvsem odvisne od tega, kako bomo uresničili gospodar- ske naloge v letošnjem letu. Če- prav so bili gospodarski rezultati v letošnjem prvem polletju razme- roma ugodni, bo v drugem polle- tju precej slabše. Zato je izvršni svet skupščine občine Ptuj na zadnji seji ocenil, da bo v letu 1983 možno realno doseči le 1.5 od- stotno stopnjo rasti družbenega proizvoda celotnega gospodar- stva. Industrijsko proizvodnjo bo moč povečati največ za 2 odstotka, kmetijstvo za 3 odstotke, izvoz za 8 in uvoz za 2 odstotka. Tudi zapo- slovanje bo moč povečati največ za en odstotek. Kljub temu je ta prva ocena dokaj negotova, saj je razvoj v letu 1983 predvsem od- visen od sposobnosti gospodar- stva v prilagajanju zaostrenim posojem gospodarjenja. F 0RM02 Komunisti o gospodarjenju Člani občinske konference zveze komunistov Slovenije Or- mož se bodo v ponedeljek, 6. septembra, sestali na redni seji. Pogovorili se bodo o aktualnih nalogah članov zveze komuni- stov pri uresničevanju dolgoroč- nega programa ekonomske stabi- lizacije in tekoče ekonomske politike. Za sejo so pripravili povzetek poslovnih rezultatov organizacij združenega dela ma- terialne proizvodnje v prvem polletju tega leta in hkrati tudi izhodišča za aktivnosti do konca leta. Gre predvsem za to, da bi okrepili vlogo osnovne organiza- cije ZK za delo v bazi. da bi analizirali sprotno doseganje za- stavljenih ciljev, pospešili aktiv- no vključevanje v izvoz in varče- vanje na vseh področjih. 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 2. september 1982 — TEDNIK TOZD GOSAD SREDSCE OB DRAVI Predlog za ustanovitev kompostamika v lemcljn: ganizaciji Ciosad HP Droga Portorož v Središču ob Dravi žc nci enoto so se dogovorili za deliie\ dela in tako secTai meljejo le r/. mesečni« /ineljejo kar okoli 3n(i t(Mi r/enega /rnja. Tudi oni vc pri s\ojenf delu srečujejo z nekaterimi" te/avami: cena zrnja je precej visoka, cena moke pa ni temu ustrezna, še posebno po odKKit\i. da je potrebno iz kilograma zrnja dobiti \ečji od- stittek moke. moka je tako manj bela. njena cena pa seveda nižja. Poleg tega je njiho\ o delo precej ležaCno^žaradi zastarelih strojev, ki i/hajajo še iz predvojnih časov. .1B Stroji v ptujskem mlinu izhajajo še iz predvojnih Časov. Obrato\odja Zvonko Napast TEDKIK ~ september 1982 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 V zadrugah morajo zavihati rokave Pa ne samo v zadrugah, tudi v komiteju za kmetijstvo pri SO Ptuj, v izvršnem svetu občinske skupščine, v občinski konferenci ZSMS in še kje. Tako so ugotovili člani komiteja OK ZKS Ptuj, ko so na nedavni seji ocenjevali ure- sničevanje sprejetih sklepov s področja organiziranega zasebnega kmetijstva v občini. Mnogi, več kot leto dni neuresničeni sklepi, ne govore v prid vsem naštetim, tudi ne kažejo na pripravljenost komunistov, da bi vendarle stvari premaknili na bolje. Zato so člani komiteja obvezali komuniste v obeh zadrugah, da temeljito ocenijo odgovornost in delo ter kadrovsko zasedenost v ptujski in lovrenški zadrugi in na podlagi ocene tudi ukrepajo. Ob- veze so sprejete tudi za pospeševal- no službo, ki mora biti bolj prisot- na na terenu in si prizadevati za povečano tržno usmerjeno pridela- vo hrane na kmetijah. Občinska konferenca mladih se bo morala prek osnovnih organianizacij ZSMS vključiti v spravilo poljščin in pomagati, da bodo pridelki pra- vočasno v skladiščih oziroma na odkupnih mestih. Zahtevno akcijo — uresničiti planirane setvene programe — morajo izpeljati v vseh okoljih sekcije za kmetijstvo pri krajevnih konferencah SZDL, vendar mora- jo kmetje pri sprejemanju in ure- sničevanju programov postati subjektivni dejavniki, ne pa le iz- vajalci dogovorjenega. Zahtevna naloga, ki je pred zadrugama, pa je tudi izdelava operativnega programa za spravilo in odkup poljskih pridelkov, s tem da morata biti na to tudi ustrezno pripravljeni, da ne bi prihajalo do zastojev. Poleg tega pa so člani komiteja le še ugotovili, da v občini zao- stajamo s hidro in agromelioracija- Storhi moramo vse, da bomo imeli kar največ kruha. Foto: I. Ciani mi, da ni dodelan oziroma uskla- jen kolobar v kmetijski proizvod- nji z letnimi zahtevami po različnih poljšinah in razvoju ži- vinoreje, da se kmetijski programi prepočasi snujejo oziroma izvaja- jo, čeprav so bili vloženi mak- simalni napori za pridobivanje kmetijskega dinarja, da se prepočasi izvajajo programi preusmerjanja kmetij in da pri izdelavi prostorsko ureditvenega plana in agrokarte zelo zamujamo, zaradi česar prihaja do družbeno nesprejemljivih posegov v kmetij- ska zemljišča in celo do političnih konfliktov. Zaključkov, sklepov in stališč k tem ugotovitvam pa niso sprejeli. Vendar pa komite OK ZKS Ptuj zahteva od komunistov v izvršnem svetu SO, v komiteju za kmetijst- vo, v Kmetijski zemljiški skupnosti in kmetijskih organizacijah, zlgsti od vodstvenih in vodilnih delav- cev, da vložijo vse napore za dose- ganje teh družbenih ciljev. Posebej zahtevajo, da realizacijo prej omenjenih sklepov sproti obravnavajo zbori občinske skupščine in v primeru neizvajanja planskih in resolucijskih ciljev sproti izrekajo tudi ukrepe, nenazadnje tudi ukrepe družbe- nega varstva v kmetijskih zadru- gah. N. Dobljekar DElEGATi 10. KONGRESA IZ PTUJSKE OBCINE ^Sindikat tudi o upokojencih" Med 15 delegati iz ptujske ob- čine na 10. kongresu ZSS. je tudi Franc Klemenčič. sekretar zbora krajevnih skupnosti SO Ptuj, sicer pa dolgoletni sindikalni delavec. Glede priprav na letošnji kon- gres je povedal, da so sicer vse- binsko, organizacijsko in tehnič- no dobro zastavljene, da pa se pri uresničevanju pograma aktivno- sti in obravnavi kongresnih do-^^ kumentov pozna dopustniški čas. Zato je potrebno preostali čas skrbno izkoristiti in do začetka* .septembra razpravo zaključiti. V primerjavi z 9. kongresom, so »priprave na 10. kongres bolj od- govorne, takšen pristop pa zahte- va tudi sedanja bitka za stabili- zacijo. V pripravah na 9. kongres je še nismo resno jemali, danes je uresničevanje stabilizacijskih ukrepov naloga slehernega člana sindikata in s tem delavca. Poka- zalo pa seje tudi, da tisti, ki so že takrat spoznali resnost in nujnost stabilizacijskih prizadevanj, da- nes nimajo težav. Če smo še pred nedavnim v ptujski občini odkla- njali izvoz, češ, da zanj nimamo pogojev, je današnja slika dru- gačna. Izvozne načrte celo prese- gamo. Drži, da je sindikat v obdobju priprav na 9. kongres, imel tudi lažje. delo. standard ni padel in zanimanje za politično delo tudi ne. V oteženih razmerah pa je toliko pomembneje, da se še bolj utrdi politična vloga sindikata, potrditi pa se mora tudi njegova ni o b i I i zac i j sk a f u n k c i j a. Kje sindikat danes še ni dovolj pri.soten? Tovariš Klemenčič pove. da ga manjka v krajevnih skupnostih, v.katerih bi morali delali koordinacijski odbori. V ptujski občini tem prizadevanjem nismo sledili in smo zadovoljni s prisotnostjo predstavnikov sindi- kata v skup.ščini krajevne sku- pnosti in v krajevni konferenci socialistične zveze. Sam pa se ogreva, da bi na kongresu govoril o odnosu sindi- kata do upokojencev. Odločitev za to vprašanje, je bila toliko lažja, ker sedaj že nekaj časa vodi skupščino pokojnin.skega in in- validskega zavarovanja občine Ptuj ter je spoznal njegovo speci- fiko. Povedal je, da so danes upo- kojenci premalo prisotni v občin- skih organih sindikata. V plenu- Franc Klemenčič foto: I. Ciani mu je le en upokojenec in ker se le-ia sestaja le nekajkrat letno, je ilu/onio pričakovati, da bi bil lahko upokojenski glas priznan. Krivda leži tudi na upokojencih, n ijii} po\ ezan i v takšni ali drugačni t)bliki delovanja. Upokojenska driištvci v občini delajo le v 16 kiajc\ nih skupnostih, v ostalih pa ne. Zel II. ptujskih krajevnih sku- pnosti pa dela društvo upokojen- cc\ Ptuj. Za nameček še podatek, da jc v ptujski občini čez 5 tisoč upokojencev. Kdo danes skrbi za upokojence in druge starejše ob- čane'.' Dcknnc organizacije bore malo. Te sc spomnijo svojih nek- danjih delavcev le redkokdaj, morda enkrat ali dvakrat letno ali pa nikoli. Zakon o pokojninskem zavarovanju pa o tem drugače piše. Morda pa bomo s kongresno razpravo le spodbudili tudi sin- dikalno skrb za upokojence, zdramili tudi druge, kijih skrb za starejše ljudi .sedaj ni obreme- njevala iz različnih vzrokov? Pričakovanja od kongresa? Nič posebnega ni tovariš Klemenčič odgovoril na to vprašanje, pove- daje le. da bi bil zadovoljen, če bi urešničih vsaj del tistega, za kar se bomo na kongresu dogovorili. Za \ sc drugo pa .se ne izplača izgub- ljati besed, bolj ko[ kdajkoli prej. \ rcdnolimo sedaj: dejanja. MG Potrebujemo močnejšo pospeševalno službo . Minuli četrtek se ie prvič sestal občinski komite za kmetijstvo občme Ptuj. Ker je bila to kot re- čeno prva seja, so sprejeli poslo- vnik o delu komiteja,'v nadaljnih točkah dnevnega reda pa je stekla zelo obetajoča razprava, obetajo- ča v primeru, da bodo sklepi, ki so bili'rezultat te razprave našli od- mevnost v našem kmetijstvu. Glede uresničevanja ciljev reso- lucije na področju kmetijstva v prvem polletju letošnjega leta so razpravljale! dejali, da smo lahko ?>o eni strani zadovoljni z rezultati, eprav na primer pri odkupu plenice nismo dosegli planskih nalog, ugotovitev je ponovno iz- zvenela v zahtevo, daje potrebno ugotoviti naše realne možnosti kot osnovo za realno načrtovanje. Letos bomo, kot vse kaže, imeli eno boljših letin, kar nas navdaja z optimizmom, na drugi strani pa moramo biti zaskrblieni zaradi nedoseeania melioracijskih in ko- masacijskih načrtov v pesniški in DoLskavskidoimi. V mescem, kir«o letos še na voljo, je za to potrebno popraviti kar največ zamujenega, za to so prevzeli obveznost kme- tijski zaarugi in kombinat. Posebno poglavje so seveda priprave na jesensko, pa tudi že spomladansko setev. Predstavni- ka pbeh kmetijskih zadrug sta iz- razila dvom. da bo mogoče ure- sničiti planske naloge, ki so letos kljub spoznanju, da lanskolemo planiranje ni bilo realno, še večje, v obeh kmetijskih zadrugah bi naj to jesen posejali kar 1 SOCfhektarov pšenice, kar pomeni 3.000 ton tr- žnih viškov pšenice. Kako bo to mogoče ^lede na letošnjo nekaj nad tretjmsko izpohiitev plana, je seveda veliko vprašanje, kljub prizadevanjem o beh zadrug, da z obiskom sleherne kmetije skle- nejo kar največ pogodb. Kako težavna naloga je to pove podatek, da je 64 tisoč hektarov zemljišč v ptujski občini razde- ljenih kar na 205 tisoč parcel. Pri vsem tem se postavi vpra- šanje pospeševabie službe, za ka- tero smo na tem sestanku prvič slišali, daje kadrovsko prešibka in mdi Dremalo stimulirana oziroma nepravilno stimulirana. Doslej je bilo namreč mogoče slišati le ob- tožbe na račun te službe, ne da bi se kdo (razen prizadetih seveda) vprašal o resničnih vzrokih njene neučinkovitosti. Ker zemlje ne bomo imeli bistveno več, pndelati pa moramo precej več hrane,Je edina možnost v boljši izkorišče- nosti zemlje. Danes je po izjavah strokovnjakov zemlja izkoriščena le do tretjine in prav v tej smeri bodo morala odslej potekati vsa prizadevanja pospeševalne služ- be. Letošnji poskusi intenzivnega pridelovanja pšenice so dali od- lične rezultate, zato velja z njimi nadaljevati in v naslednji sezoni vključiti v ta proces vsaj deset do 20 odstotkov pšeničnih polj, pri proizvajalcih zaščitnih sredstev in umetnih gnojil pa je potrebno istočasno zagotoviti proizvodnjo teh preparatov, prihodnje leto bodo vse pospeševalne naloge v Podravju usklaiene, tako so se na seji komiteja dogovorili s pred- stavnikom kmetijskega zavoda Maribor. Tudi na tem področju je bilo namreč doslej precej na- sprotujočih si dejavnosti. V nadaljevanju so člani komi- teja podprli predlog odločbe, o uvedbi komasacijskega območja Ločič. pa tudi osnutek odloka o prispevku za kritje stroškov ve- terinarsko higienske službe v ob- čini Ptuj. Pomembna je tudi po- buda za spremembo odloka o reji živali v občini Ptuj. Gre namreč za to, da sedanji odlok prepoveduje rejo živali na širšem mesmem območju, kar pa je neprimerno, taJco na možnosti reje živali, kot z vidika samooskrbe z mesom. Imenovah so še komisijo za lov- stvo in ribištvo. JB PRIPRAVE NA OBČINSKO TEKMOVANJE Vsakoletna akcija predsedstva občinske konference ZRVS je občinsko tekmovanje ekip iz krajevnih organizacij. Letošnje tekmova- nje bo v nedeljo, 12. septembra dopoldan na območju krajevne skup- nosti Franc Osojnik. Na tekmovanju bodo štiri discipline oziroma področja. Rezervni starešine bodo merili svoje znanje m spretnosti v reševanju taktične naloge, orijentaciji, streljanju z MK puško in metanju ročne bombe v cuj. Ekipe bodo štele tri člane, vsaj izmed članov ekipe pa bo nastopil v svoji disciplini. To je novost, saj so na prejšnjih, telanovanjih člani ekipe delali skupaj vse naloge. Zato bi kazalo, da se člani ekip že pred tekmovajem pripravijo na svojo nalogo, da si torej naloge razdelijo. Začetek tekmovanja bo ob 7.30 pred osnovno šolo Franc Osojnik, bo po opravljenih nalogah tudi svečan zaključek. V sodelovanju s ZRVS Franc Osojnik bo tekmovnje izvedlo predsedstvo OK ^i^VS. EkijJeje potrebno prijaviti 5,septembra. I kotar i Vabilo borcem in kurirjem Odbor za pripravo in izvedlra pohoda po poteh Kozjanske čete organizira v okviru pohoda v petek, 10. septembra velik partizanski miting, ki bo na Jelovicah od 18. do 21. ure. Odbor posebej vabi vse l)orce Kozjanskega odreda, zlasti še Kozjanske čete in kurirje NOV, ki so delovali na našem olnnočju, da se udeležijo mitinga in s tem prispevajo k obujanju tradicij NOB in k prenašanju njiiio- vega izročila na mlajše rodove. S POSVETA O DELAVSKI KONTROLI Potrebna je večja odločnost V preleklem tednu je svet /a samoupravljanje in delegatski sistem pri občinskem svetu ZSS Ptuj organiziral dva posveta za predsednike delavskih kontrol, na katerih .so bile začrtane smeri bodočega sodelo- vanja lega pomembnega instituta socialističnega samftupravljanja. Vse pa \ prizadevanjih za okrepitev kontrolnega sistema v naši družbi. IX'lavske kontrole bi delale, če bi ne bilo različnih ovir. Ustavimo se najprej pri kadrovski sestavi. Pogosto dajejo sliko, kot da nam je vseeno, kdo so njeni člani. Pri kadrovanju postrgamo še zadnje ostanke na kadroN ski listi. Sestavljati bi jo morali ljudje, ki jim ljudje zaupajo, ki so pošteni in ne od.stopajo od postavljenih ciljev. Delavska kontrola ima \eIiko »zaslombo<( v zakonu in v ustavi, zato izgovorov, da ne more delali, ne moremo upoštevati. Sindikat ji mora dati politično oporo, njena sposobnost pa sc mora pokazati, .še posebno sedaj, ko je potrebno s takimi ali drugačnimi napori obvladovali družbene tokove. Na po.svetih je bilo ugotovljeno, daje dosedanje delovanje delav- skih kontrol precej šibko, čez 80 odstotkov kontrol dela le na papirju, fakšno stanje pa .se potem odraža na različnih področjih: širi se družbeni kriminal, širijo pa se tudi druge slabosti. Delavska kontrola mora imeli občutek za ugotavljanje napak, ne sme pa se izgubljati v malenkostih, kot so preverjanje dnevnic, kilo- metrin. Stabilizacija ji je primarna naloga. Med ugotovitve, ki potrjujejo slabo delo delavskih kontrol, je ■ zapisali, da so tudi slabo obveščene in če nimajo podatkov, tudi ne morejo delovali. Delavska kontrola bi morala tudi bolj javno delovati, pre\eriti kako je s programi ob zaostrenih pogojih gospodarjenja, kako se uresničuje dogovor o delitvi dohodka in podobno. Posnetek različnih kršitev, dokazuje, da še tako veliko število predpisov, ne more zajeziti anarhije. Delavska kontrola bi morala dati na dnevni red tudi vprašanje ncurcsničevanja dohodkovnih odnosov, vprašanje nadurnega in po- godbenega dela. dalje zakaj porast osebnih dohodkov v delovnih sku- pnostih skupnih služb, kjer delijo mimo sprejetih dogovorov itn. Razprava, v kateri je sodelovalo več predstavnikov delavskih kontrol, je pokazala, da poznajo napake, da pa .se zatika, ko bi jih bilo potrebno odpravljali, predvsem pa je čutiti premajhno odgovornost za uresničevanje že sprejetih sklepov. Eden izmed razpravljavcev je predlagal, da bi vprašali direktorje o delu delavskih kontrol, drugi je \piašaT. kaj storiti, če se direktorji med .seboj ne razumejo (dobil je .t)dgo\or. da delavska kontrola lahko predlaga odpoklic), tretji zakaj tistim, ki so že zafurali neko stvar, ponujamo še odgovomej.ša delovna oprav ila. Enotna pa je bila v ugotovitvi, da strokovni kader slabo dela (to ne dr/i povsod) in daje premalo odgovornosti. Zanimiv je tudi moralni problem delovanja delavskih kontrol: grd je tisti, ki nekaj odkrije, ne pa listi, ki je kriv. Sprejeti sklepi, ki naj bi bili podpora bodočemu boljšemu delovanju delav skih kontrol, bodo v večji ali manjši meri prišli med ostale člane delavskih kontrol. Na njih pa je. da jih uresničujejo, pričenši od pregleda samoupravnih aktov, v katerih je opredeljena delavska kon- lrt)la, pa do boljšega dela kontrol. To pa bomo zagotovili tudi tako, da bomo-pregledali kadrovskisestav le-teh. Po predlogu sveta za samo- upravljanje in delegatski sistem pa naj bi .se predsedniki delavskih kontrol dobili vsake tri mesece in ob teh priložnostih analizirali opra- vljeno delo. Predsedniki delavskih kontrol so se tudi dogovorili, da bi v bodoče delali v manjših skupinah, saj bi tako mnogo lažje in tudi uspešneje odkrivali določene pojave. Na posvetih .so poleg predstavnikov občinskega sveta ZZS Ptuj sodelovali še družbeni pravobranilec samoupravljanja, komandir po- staje milice v Ptuju, služba družbenega knjigovodstva — podružnica Ptuj. v bodoče pa bodo k sodelovanju povabili tudi javnega tožilca. Uvajanje delavske kontrole v naše družbeno-ekonomske odnose pomeni utrjevanje družbeno-ekonomskega in družbeno-političnega položaja delavskega razreda, hkrati pa odpravljanje privilegiranih po- ložajev določenih protisamoupravnih sil. Pri uveljavljanju delavskih kontrol gre za razredni boj. za organiziran nadzor nad sprejemanjem in i/vajanjem samoupravnih odločitev o rezultatih in pogojih dela ter ti ru / be n i re p rod u k cij i. Z ustavo SFRJ in pa z zakonom o združenem delu je delavska kontrola institucionalizirana, da bi lažje opravljala .svojo funkcijo o delilv i samoupravnega dela, pri tem pa ne zmanj^šuje vloge delavcev, delavskih svetov in drugih samoupravnih organov pri opravljanju nj'i- lu)vih funkcij. Samoupravna delavska kontrola je samo ena izmed oblik nad/onK)-/aščilne funkcije v samoupravni organiziranosti dela. Skupaj / drugimi organi varuje pridobitve n^Se samoupravne ^socialistične družbe. MG SLOVENSKA BISTRICA PREMAJHNA UČINKOVITOST DELAVSKIH KONTROL Tudi v občini Slovenska Bistrica ugotavljajo, daje začetna zagna- nost pri delu samoupravnih delavskih kontrol sedaj že močno usahnila. Vzrokov za to je več. kar še posebno skrbno ugotavljajo in spremljajo pri občinskem svetu ZSS Slovenska Bistrica, kjer delo samoupravnih de- lavskih kontrol spodbujajo in / njimi po potrebi tudi tesneje sodelujejo. Žal je takšnih .sodelovanj v zadnjem obdobju vse manj. Delovanje samoupravnih delavskih kontrol je sekretar občinskega sveta ZSS Slo- venska Bistrica. Janko Štukl ocenil takole: •>Pri mnogih samoupravnih delavskih kontrolah vobčini Slovenska Bistrica ugotavljajo, da so še vedno v začetni fazi delovanja, da so v posameznih sredinah še premalo organizirani in tudi brez potrebnih pravilnikov. Spričo tega pa ni nič posebnega, da so samoupravne de- lavske kontrole še danes brc/ večjih delovnih izku.šenj. Nemalokrat pa so te že na samem začetku naletele na nerazumevanje določenih delo- vnih sredin v katerih delujejo, /ato je njihovo delo otežkočeno in ovirano.<' Da bi delovanje samoupravnih delavskih kontrol v občini Slovenska Bistrica le zaživelo, je občinski sindikalni svet Slovenska Bistrica pred nedav nim na posvetu s predsedniki delavskih kontrol sklenil, da bodo to jesen organizirali posebne oblike izobraževanja za predsednike in druge člane samoupravnih delavskih kontrol. Do tega časa pa bodo v sredinah, kjer so te ustanov Ijene. v sodelov anju /občinskim svetom ZSS Slovenska Bistrica, izpopolnili prograine dela m sestav ili pcrirebnc pravilnike. Pospeševanje aktivnosti samoupravnih delavskih kontrol na ob- močju občine Slovenska Bistrica jc razumljivo, saj ugotavljajo, da v /adnjem obdobju tako v združenem delu kot tudi drugih oj:)likah /dru/enega dela družbeni kriminal narašča. Viktor Horvat 4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO 2. september 1982 - TEDNIK j! Zakaj praznujemo 3. september Dan I slovenskega sodstva? | Zaradi boljšega razumevanja tega vprašanja se moramo vrniti ■ nekoliko v zgodovino, v čas narodnoosvobodilne borbe, ko je začelo j nastajati novo slovensko sodstvo. Kot prve zametke našega sodstva lahko i štejemo tajna sodišča osvobodilne fronte, ki so bila ustanovljena naj podlagi odloka vrhovnega plenuma osvobodilne fronte o zaščiti sloven- i skega naroda že dne 16. 9. 1941. Naloga teh revolucionarnih sodišč je bila \ obračun z narodnimi izdajalci in nosilci samovolje. Z razvojem narod- i noosvobodilnega gibanja pa so nato pri vojaških organih in enotah ter pri ] NO odborih nastajala vojaška sodišča, ki so bila pomemben dejavnik ] boja proti okupatorju, domačim izdajalcem ter boja za novi družbeni red. Tako lahko med NOB, zlasti od druge polovice leta 1943 dalje govorimo ; o dobro organiziranem vojaškem sodstvu, kar najbolje dokazuje zname- ' niti kočevski proces zoper 21 vodilnih članov bele in plave garde. Ves ta ; čas poznamo, kot je bilo že povedano, le vojaško sodstvo oz. vojaška I sodišča. Nenehen bujni razvoj narodnoosvobodilnega gibanja in nove' slovenske in jugoslovanske državnosti pa je narekoval tudi ustanovitev! civilnih sodišč. To je storilo predsedstvo slovenskega narodnoosvobodil-1 nega sveta dne 3. septembra 1944. leta z odlokom o začasni ureditvi i narodnih sodišč in narodnih sodnikov. Ta dokument je ob že obstoječih ; vojaških sodiščih uveljavil še civilna sodišča in zato ta dan vsako leto ; praznujemo kot dan slovenskega sodstva. NekoUko besed o delovanju Temeljnega sodišča v Mariboru, zlasti: enote v Ptuju. Novi zakon o rednih sodiščih je namesto dotakratnih občinskih sodišč uveljavil temeljna sodišča. Tako je bilo za področje koroške in podravske regije ustanovljeno Temeljno sodišče v Mariboru, ki ima svojo' enoto tudi v Ptuju. Bistvena razlika od prejšnjih občinskih sodišč je v; tem, da sodi temeljno sodišče po svojih enotah na prvi stopnji v vseh' zadevah. Na ptujski enoti odločamo tako na prvi stopnji v vseh kazen-! skih, civilno-spornih, civilno-nespornih, zapuščinskih in izvršilnih! zadevah. Razen tega opravlja en sodnik, sicer v okviru oddelka mari-' borske enote, tudi preiskavo in preiskovalna dejanja. Mladinsko oz.^ mladoletniško sodstvo ter gospodarsko sodstvo pa se opravlja za celotno temeljno sodišče na enoti v Mariboru. Naša želja pa je, da bi tudi mlado-i letniško sodstvo za naše področje opravljali na sedežu naše enote, saj^ obstojajo za to vsi pogoji, po drugi strani pa bi na ta način še bolj zado-i stili osnovnemu načelu ustavne preobrazbe, namreč čimbolj približati' sodstvo občanom. j Kar se tiče uspešnosti dela naše enote moram povedati, da smo imeli.i v začetku delovanja temeljnega sodišča zaradi dolgoletnega pomanjkanja' sodniškega kadra, precejšnje zaostanke. Tekoip nekaj let smo te' zaostanke v glavnem odpravili, tako da poslujemo sedaj skoraj že tekoče.! Poseben problem je na naši enoti doslej predstavljalo reševanje zemljiško-; knjižnih zadev. Pripad se je namreč ob istem številu zemljiško-knjižnihi delavcev iz leta v leto večal, deloma zaradi večjega prometa z nepre-.i mičninami, zaradi večjega števila z. k. izpiskov, deloma pa tudi zaradi i obsežnih zemljiških operacij na področju naše občine, zlasti komasacije, i Zato so nam na tem področju zaostanki nenormalno narastli, saj je bilo i število nerešenih zadev koncem leta 1981 skoraj 3.000, kar je upravičeno! vzbujalo nezadovoljstvo pri naših občanih. Zato smo na ta problem] opozorili občinsko skupščino ter njeni izvršni svet, predlagali smo tudi j rešitev in povedati moram, da smo pri obeh organih naleteli na polno ^ razumevanje in podporo. Skupščina občine Ptuj je ob polni podpori; izvršnega sveta namreč izven rednega financiranja odobrila dodatnaj sredstva za dva z. k. delavca. Sadovi te odločitve so se že pokazali, saj; smo že v prvem polletju tega leta rešili ves tekoči pripad, razen tega pa j zmanjšali zaostanek za več kot za 1.200 zadev. Tako se bo stanje tudi nai tem področju, po našem mnenju, povsem normaliziralo v prvi polovici! sledečega leta. Mirno lahko tedaj ugotovimo, da se delavcr enote v Ptuju! zavedamo odgovornosti, ki nam jo je zaupala družba ter se trudimo po- svojih najboljših močeh to zaupanje tudi izpolniti oz. opravičiti. | Ob dnevu slovenskega sodstva iskreno čestitam vsem pravosodnimi delavcem. j Franc Stiplovšekj vodja TS Maribor, enota v Ptuju i Posebno priznanje Rdečega križa Slovenije Ivanu Gavezu za 47-kratni odvzem krvi. Priznanje izroča Janko Korpar. Ne le ploha izpod oblakov, temveč tudi ploha pikrih iz ust Jake Šrauf- »^'»"j« • • • Foto: L. Cajnko ENAJSTI DAN PERUTNINARJEV Zal tudi letos vreme ni bilo naklonjeno delavcem in kooperan- tom ptujske Perutnine, k\]ub temu pa je popularnost prireditve pritegnila izredno število obi- skovalcev tako, da so bile vse mize zasedene že nekaj po 14. uri. Tako se je napovedani dan perutninarjev (v soboto je prireditev odpadla za- radi dežja) začel z nastopom moškega komornega zbora iz Ptuja, nakar je predsednik kolek- tivnega poslovodnega organa Perutnine Alojz Gojčič uvodoma dejal: ,,;-.*'tno srečanje kolektiva, ki skozi vse leto marljivo dela, poskuša optimalno doprinašati k boljšim gospodarskim razmeram ne le lastne delovne organizacije, ampak družbe kot celote, se ne more označiti kot nestabilizacijsko obnašanje. Prepričan sem, da se v Perutnini delavci in kooperanti dobro zavedamo razmer, v katerih smo se znašli, ne le kot delovna^ organizacija, ampak celotno — nacionalno, v nekaterih prvinah pa tudi svetovno gospodarstvo." Po tem, ko je na kratko označil svetovne razmere in tiste doma je nadaljeval: ,,Ni spodbudno kazati na druge, prav' je, da najprej pometemo pred svojim pragom. Pogled v lastno preteklost in sedanjost naj omogo- ča le načrtovanje prihodnosti. Razvojni uspehi v preteklih dvaj- setih letih ptujskega perutninarstva so neizpodbitni. Prepričan sem, da je materialna osnova in pripravlje- nost vseh nas v kolektivu poroštvo za premagovanje zatečenih gospodarskih razmer. Le složni, ob edini zavesti med delavci in kooperanti, da bo v prihodnje potrebno marljiveje delati, ne le z rokami, ampak je um proizvajalna .sila bodočnosti, ie lahko naše jamstvo lepše prihodnosti. Čvr- sto je potrebno oblikovati enotnost kolektiva delavcev in kooperantov s prepričanjem, da le vsi skupaj gradimo lastno in obče družbeno bogatejšo in svobodnejšo priho- dnost. Enotnost ne sme biti zlagana, temeljiti mora na čistih računih, da dobi vsakdo plačano svoje delo in vložena sredstva. Ne priznavamo teorije ,,enakih želodcev", nagrajujemo pridne in sposobne delavce in kooperante. Vzreja piščancev, matičnih jat, starih staršev, staršev, brojlerjev in predelava mesa zahteva stroge tehnološke, zdravstvene in sanitar- ne mere. Nima vsak delavec — kooperant pri nas izoblikovane zavesti, da ima mala napaka v neupoštevanju zastavljenih preventivnih mer, tehnološkega re- da lahko za kolektiv katastrofalne posledice. Dokazi so sveži in kruta je bila njihova cena. Vsi vemo, da je dežela močno zadolžena, dolgovi segajo v milijarde. In mi v Perutnini? Trudimo se skladno s splošnimi družbenimi prizadevanji, ob težkih, deviznih pogojih gospodar- jenja, ko nam ostaja le 31 od 100 zasluženih dolarjev, da bi izvozili vsaj toliko, da bi s pomočjo potre- bnega uvoza zagotavljali normalne proizvodne pogoje. 10.000 ton izvoženega perutninskega mesa nam ob sedanjih deviznih pogojih ne bo dovoljevalo uvoziti potre- bnih količin sojinih tropin, ribje moke, zdravil in rezervnih delov. §e bomo povečevali izvoz in zmanjševali uvoz. S tem pa bistve- no zaostrujemo pogoje gospodar- jenja v podjetju. Zmanjšujemo dohodek, čisti dohodek, manj bo denarja za investicije, pa tudi ose- bni dohodki bodo naraščali le s pridnim delom, z neprestanim izboljševanjem organizacije dela, z razmišljanjem slehernega delavca, Kljub nič kaj obetavnemu vremenu seje na prireditvenem prostoru zbralo veliko delavcev, kooperantov in drugih občanov. kjer se lahko izboljša tehnološki postopek in s splošno pripravlje- nostjo upoštevanja zdravstvene preventive in sanitarne discipline. Bodočnost je v rokah vseh nas, ki smo organizirani v ZK, sindika- tih, ZSMS, ki odločamo v samo- upravnih organih, na zborih kooperantov in delavcev, pa mi dovolite, da vam nazdravim za mirno in bogatejšo prihodnost!" Po nastopu folklorne skupine Anton Strafela iz Markovec, so najzaslužnejšim krvodajalcem podelili značke in priznanja za 5, 10, 15, 20, 25 in večkratno darova- nje krvi. To nalogo je opravil Jan- ko Krpar — predsednik komisije za krvodajalstvo pri OO Rdečega križa v Ptuju, ki je izročil tudi posebno pismeno priznanje repu- bliške organizacije Rdečega križa rekorderju Ivanu Gavezu za 47 kratili odvzem krvi. Na nedeljskem' enajstem dnevu perutninarjev so nato razglasili še športne rezultate v tekmovanjih, ki so jih pripravili delavci vseh temeljnih organizacij, Ak)jz Gojčič, predsednik kolekti- vnega poslovodnega organa govori perutninarjem. za dobro voljo gostov pa sta ob koncu poskrbela še ansambel §1K iz Titovega Velenja in hurhorist Jaka Sraufciger, ki si je ,,sposo- dil" marsikaterega odgovornega delavca. mš O samoprispevkih v občini Ptuj Samoprispevek brez dvoma predstavlja pomem- ben denarni vir financiranja potreb delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih, saj ima svojo utemeljitev v 74. členu ustave SR Slovenije. Prak- tično pa smo oblike združevanja sredstev s samo- prispevkom tako v obliki denarja, materiala ali dela poznali že ves čas po vojni, leta 1973 pa je področje samoprispevka urejeno z republiškim zakonom. Z namenom, da bi odpravili nekatere lomanjkljivosti v zvezi z zakonom o samoprispev- cu. ga uskladili z načeli nove ustave in sistemom samoupravnega planiranja, je Skupščina SRS sprožila postopek za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o samoprispevku. O tem smo na kratko že poročali v 31. številki Tednika. Ob razpravi o predlogu za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o samopri- spevku je prav. da ocenimo, kakšno je stanje na območju ptujske občine, da opozorimo na težave in pomanjkljivosti v zvezi s krajevnimi samopri- spevki. V ptujski občini ima uveden krajevni samopri- spevek vseh 35 krajevnih skupnosti. Prispevki so različni, tako ima 7 KS le I % samoprispevka od čistega osebnega dohodka delavcev. 6 KS 1.$%. večina, to je 18 KS 2 %. 2 KS po 2.5 % in 2 KS po 3 odstotke krajevnega samoprispeka od čistega osebnega dohodka. Prispevki od pokojnin so prav tako različni od 0.5 do 3 %: od katastrskega dohod- ka znašajo prispevki od 2 do 8 odstotkov, od dohodka obrti in intelektualnih storitev pa 1.5 do 5 odstotkov. Za zdomce je povsod določen prispevek v letnem pavšalnem znesku, vendar so ti med najslabšimi plačniki. Vsi redni krajevni samoprispevki so izglasovani za obdobje 5 let. V letošnjem letu se izteče samo- prispevek v 2 KS (Lovrenc in Trnovska vas), v letu 1983 v treh K S. v letu 1984 v 5 KS. v letu 1985 v kar 23 KS. leta 1986 v 3 KS in v eni KS (Podleh- nik) šele v letu 1987, Iz pregleda je razvidno, daje večina krajevnih skupnosti uskladila krajevne samoprispevke s srednjeročnim planskim obdob- jem. Dodatne samoprispevke imajo uvedene .še v KS Gorišniea za na.selje Tibolci. Grajena za naselje (del) Grajenščak in Markovci za naselje Bukovci. Poleg rednih krajevnih samoprispevkov so v vseh krajevnih skupnostih občine Ptuj uvedh še skupen občinski samoprispevek za zgraditev šolskega prostora za čas od 1. 1. 1982 do 31. 12. 1986 po stopnji 1 % od osebnih dohodkov in, pokojnin. 2 % od katastrskega dohodka ter dohod- ka obrti in intelektualnih storitev. Samo v letu 1981 .so delovni ljudje in občani v^ vseh krajevnih skupnostih območju ptujske občine združili iz naslova samoprispevkov okoli 86.305.000 dinarjev, kar je brez dvoma pom.emben znesek za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih. TEŽAVE IN POMANJKLJIVOSTI S krajevnim.i samoprispevki so občani ptujske občine, samoupravno povezani v krajevnih skup- nostih zadovoljili že celo vrsto skupnih potreb, zlasti na področju urejanja cest, naselij, vodovo- dov, telefonskega omrežja, elektrifikacije, otroške- ga varstva, vzgoje in izobraževanja, kulture in telesne kulture, ljudske obrambe in družbene samozaščite in drugih dejavnosti. Z občinskim samoprispevkom smo .sofinancirali gradnjo 1. faze srednjer.šolskega centra, začeli smo graditi drugo fazo ter zgradili osnovni šoli v Markovcih in Trnovski vasi. Sredstva so bila uporabljena in se uporabljajo v skladu s srednjeročnimi in letnimi programi KS. O porabi sredstev organi k.ajevnih skupnosti letno obveščajo občane. Pri krajevnih samoprispevkih pa ugotavljamo predvsem naslednje težave in pomanjkljivosti: — nekateri programi krajevnih skupnosti so še vedno presplošni in niso usklajeni s srednjeročnimi plani SIS; — pojavljajo se akcije za uvedbo samoprispev- kov za krajši čas. ki niso načrtovane \' srednjeroč- nem programu KS: — načrtovalci nekaterih samoprispevkov ne upoštevajo dovolj stvarnih materialnih možnosti delovnih ljudi in občanov; — pri izgla.sovanju samoprispevkov večkrat odloča skupina občanov, ki ne plačuje samopri- spevkov ali pa ga plačuje po ugodnejši stopnji; — načrtovalci ne pritegnejo zavezancev, ki imajo nepremičnine na območju krajevne skupno- sti, so pa iz drugih krajevnih skupnosti, k načrtova- nju in gla.sovanju. obveznosti pa prenašajo nanje: — načrtovalci imajD tudi neenoten pristop do višine stopenj za posamezne kategorije občanov. O teh vprašanjih je na zadnji .seji razpravljal izvršni svet skupščine občine Ptuj in predlagal, da bi v ptujski občini takoj pristopili k sprejemanju dogovora o zgornji meji možnih obremenitev s samoprispevkom. Zaradi uvajanja novih samopri- spevkov bi tak dogovor morali .sprejeti do konca leta 1982. GLAVNE SPREMEMBE IN DOPOLNITVE V NOVEM ZAKONU Glavne spremembe in dopolnitve, kijih prinaša predlog za izdajo zakona o samoprispevku so v naslednjem. Delovni ljudje in občani lahko uvedejo samopri- spevek za zgraditev objektov ali za zadovoljevanje drugih skupnih potreb v krajevnih skupnostih na področju urejanja naselij, komunalnih dejavnosti, varstva življenjskega okolja, ljudske obrambe in družbene samozaščite, otroškega varstva, socialne- ga skrbstva, zdravstvenega varstva, kulturnih dejavnosti, vzgoje in izobraževanja, telesne kulture in drugih dejavnosti, ki so namenjene za te potre- be. Torej v glavnem za enake potrebe, za katere smo uvajali samoprispevke že doslej. V predlogu je posebej določilo, da se samopri- spevek lahko uvede le. če je zgraditev takih objek- tov ali zadovoljevanje skupnih potreb predvidena s samoupravnim sporazumom o temeljih plana oz. v planu krajevne skupnosti za ustrezno srednjeročno obdobje, in če so v planu zagotovljena sredstva za izvajanje ustreznih dejavnosti. Prav sedaj, ko sprejemamo spremembe in dopolnitve srednjeroč- nih planov za obdobje 1982—1985 je čas, da te plane uskladimo z načrtovanimi samoprispevki. . Samoprispevek uvede pristojni organ krajevne skupnosti za območje KS ali za del tega območja. Le izjemoma lahko uvede samoprispevek občinska skupščina, če gre za zgraditev objektov, ki so namenjeni za zadovoljevanje skupnih potreb delo\ nih ljudi in občanov na območju občine. Predmet širše razprave bo prav gotovo določilo v predlogu za izdajo zakona, da se samoprispevek lahko uvede le. če je na območju, na katerem je bil razpisan referendum, glasovalo zarj več kot dve tretjini občanov, ki imajo pravico glasovati na referendumu. Dosedanja praksa je bila. da so imeli pravico glasovati vsi vodilni upravičenci in tudi mlajši od 18 let. če so že bili v delovnem razmerju. in samoprispevek seje uvedel, če je zanj gla.sovala več kol polovica volilnih upravičencev. Novi predlog določa dvetretjinsko večino. Ko je izvršni svet SO Ptuj razpravljal o tem. je prevladalo mnenje, da bi naj imeli gla.sovalno pravico le plačevalci — zavezanci samoprispevka, saj je to v skladu z načelom, da vsak, ki ustvarja dohodek — ima tudi pravico odločati o njegovi razporeditvi. V tem primeru pa bi moralo biti v zakonu določilo, da je samoprispevek uveden, če je zanj glasovala večina glasovalnih upravičencev. Kakšno bo določilo sprememb in dopolnitev zakona pa bo odločilo mnenje večina izjavne razprave. Novi predlog konkretno določa, da se lahko z dogovorom določi zgornja meja možnih obremeni- tev s samoprispevkom. Dogovor sprejemajo kra- jevne skupnosti, občinska skupščina, občinska konferenca SZDL in občinski svet ZSS. Če se uvaja samoprispevek za zgraditev objektiv ali za izvajanje del, s katerimi naj bi se bistveno izboljšali tudi pogoji za uporabo nepremičnin občanov na določenem območju, se lahko zavežejo za samoprispevek tudi občani, ki imajo take nepremičnine, čeprav nimajo stalnega prebivališča in tam območju. Zavezanci imajo pravico sodelo- vati v pripravljalnem postoku za razpis referednu- ma in pravico osebnega izjavljanja z referendu- mom ali s pospisovanjcm. OD ČESA SAMOPRISPEVKA NI MOČ UVE- STI V predlogu za izdajo zakona je zapisano, da se samoprispevek ne more uvesti od z zakonom zajamčenega letnega zneska osebnega dohodka, ki ne presega zneska minimalnih življenjskih stroškov v smislu ustreznih predpisov, prav tako od dohod- kov od kmetijstva, ki ne presegajo letnega zneske osebnega dohodka minimalnih življenjskih stro- škov, enako od pokojnine, ki ne presegajo mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov, od socialnih podpor, invalidnin, otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov in od nagrad, kijih prejemajo študenti in učenci na proizvodnem delu ali na delovni praksi. Zakon o samoprispevku prav gotovo sodi med interese vseh občanov, zato je prav. da o tezah razpravljajo v vseh krajevnih skupnostih, povedo stališča m predloge, da bo zakon resnično v intere- su \ečina delovnih ljudi. FF' 'f EDNIK ~ ^- september 1982 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 nova FIZIOTERAPUA v PTUJSKIH TOPLICAH POiVllbMiBNA PRIDOBITEV Žo ob združilvi fi/ioterapevi- skc in laboratorijske dejavnosti v j,| se pogovarjali z dr. Ljubom Tošem. vodjem TOZD Bolnica Ptuj. kije razčlenil pomen nove- ga objekta ter poudaril njegovo vrednost /a zdravstvenega delav- ca in uporabnika zdravstvenih storitev. Vled drugim je povedal: »Pridobitev je toliko pomemb- nejša, če upoštevamo težavnost stanja, ki spremlja gradnjo zdravstvenih objektov. Pričeti moram z »zgodovino«. Že ob prvem projektu Ptujskih toplic .se je pojavila želja, da ta objekt nekoliko prilagodimo tudi za zdravstveno službo. Vendar .so bili takrat investicijski načrti zaradi pomanjkanja sredstev za ta del tako zmanjšani, da so bile toplice take. kot .so bile po končani gradnji, nesposobne opravljali kakršnekoli zdravstve- ne storitve. V zadnjih treh letih se je /dravslvcna služba predvsem /aradi svojih potreb, močno angažirala v smeri i/grajevanja zdravstvenega dela toplic. V toplicah smo pričeli najprej uporabljati sanu) bazen brez stranskih prostorov. Sedaj pa nam je uspelo dobili v toplicah bivše garderobe in jih preurediti v kompleksno enoto, kjer se lahko nudijo vse fizioterapevtske usluge na enem mestu. Dt) danes smo jih tipravljali na treh mestih. Bolnike, ki jim jc bilo predpi.sano Dr. ljub« Toš kopanje, smo najprej napotili v toplice, ostale oblike fizikalne terapije pa smo morali opravljati bodisi v bolnišnici bodisi v zdravstvenem domu. Z otvoritvijo novega objekta bomo v Ptuju dobili enega od /elo lepih objektov za to vrsto zdravstvenih storitev, najpo- membneje pa je. da bomo dobili i>bjekl. kjer Kmio opravljali \sl storitve na enem mestu. Prepričani smo. daje ta otvori- ie\ prvi zametek širše afirmacije toplic tudi kot kasnejšega /dra\stvenega oziroma zdravili- škega objekta.« Kako pa se bo odprtje novega objekta odrazilo na stroških zdraviliškega zdravljenja, vsako leto namreč ugotavljamo, da so stroški i/redno veliki? •>('e ptv.namo način financira- nja /dravslva. lahko uginovimo. Magda Brenčič Foto: M. Ozmec da m) stroški odliva — to je odliv /branih sredstev za zdravstveno varstvo \ določeni regiji v druge regije ravno na področju zdravi- liškega zdravljenja, izredno viso- ki. Ne bi mogel reči. da zdravili- ško zdravljenje ni v polni meri nujno /a naše varovance, vendar na te cene mi v Ptuju ne moremo vplivati. S tem objektom pa bomo zagotovili, da .se bo zmanjšala potreba po zdraviliškem zdra- vljenju i/ven regije, ker bt>mo ra/en hotelskega dela. v toplicah niidili popolnoma enakovredne /dravsivcne storitve, kol v drugih zdraviliščih. ( e bo naše delo v bt)doče uspešno, smo hihko pre- pričani, daje ta fizikalna terapija tudi zametek bodočega zdravili- šča Ptuj. Sredstva /a ureditev objekta smo zagotovili / /dru/evanjem sredstev. Celotna naložba pa je veljala blizu sedem milij(mov dinarjev.« jc povedal dr. 1 jubo foš. " Nove fi/iiuerapije niso veseli samo pacienti, temveč tudi i/va- jalci — fi/ioterapevti. O tem nam je Magda Brenčič. odgovorna tlziterapevtka povedala: »K vsemu že povedanemu bi dodala, da so prednosti nove fizioterapije izredne, največja pa jc v tem. da bomo te storitve lahko opravljali na enem mestu. Paciente bomo dnevno sprejema- li od šeste do 14. ure. Ce bo piUiebno. lx)mo delovni čas tudi podaljšali in sicer do 16. ure. V ■>naši<' fizioterapiji pa bomo zdravili vsa degenerativna obole- nja, dalje revmatizem. poškodbe in slak) dr/o otrok, l/vajali boim> v aje v vodi. vaje na suhem. podv(,)dno in suho masa/o ter vse storitve v elektrotcrapiji. Dnevno bomo sprejemali od 100 do 150 pacientov, (eprav smo sedaj kadrovsko okrnjeni, pričakuje- mo, da bomo naše delo dobro opravljali in da bodo pacienti od nas odhajali /adovoljni.« MG med mmmi ki^ietovalci pri lovrencu SKUPNI INTERESI, SKUPNI CILJI O mladih kmetovalcih smo letos že veliko pisali saj je bilo v zadnjih nekaj mesecih čutiti njihovo prisot- nost skoraj povsod. Izvedli so vrsto prireditev, kot traktorsko tekmova- nje, udeležili so se kmečke kuhinje v Vran.skem. Na dvodnevni ekskur- ziji so si ogledali gorenjski sejem, v Kobaridu so si ogledali mlekarno in organizirano.st odkupa mleka, v Novi Gorici mesno industrijo, v Li- pici pa kobilarno in način konjere- je. V prejšnjem tednu so se mladi kmetovalci, skupaj s člani, udeležili regijskega traktorskega tekmova- nja v Pesnici pri Mariboru. V četrtek so mladi kmetovalci pri Lovrencu prejeli posebno priznanje za svoje aktivno delo na področju kmetijstva, podelila jim ga je Za- družna zve/a Slovenije na slavnost- ni seji v Gornji Radgoni. O delu mladih kmetovalcev smo se pogo- varjali z mentorjem aktiva mladih kmetovalcev, ki deluje v okviru kmetijske zadruge Lovrenc, Fran- cem Planinškom. ,,Naš aktiv šteje 48 članov, pov- prečna starost pa je okoli 23 let. Le ti delajo aktivno do 25 leta, ko pa si ustvarijo družino, nehajo delati v aktivu. Na,ša aktivnost se kaže tudi navzven, saj smo prejeli priznanje Zadružne zveze Slovenije. Pobud- nik za prejetje tega priznanja pa je bila kmetijska zadruga pri Lovren- cu, saj smo izpolnjevali vse pogoje, ki so bili razpisani. Udeležujemo se vseh tekmovanj, ki so organizirana na nivoju občine, regije in republi- ke. Letos smo se udeležili traktor- skega tekmovanja v oranju, spret- nostni vožnji in teoretičnem zna- nju, udeležili smo se tudi kv;^ tek- movanja Mladi in kmetijstvo, srečanja mladih zadružnikov na Vranskem, kjer sodelujemo vsako leto, udeležimo se tudi kakšnih kmečkih iger in podobno. Letos smo ponovno dosegli zelo dobre rezultate na občinskem tek- movanju, ki je bilo v Markovcih, saj smo dosegli skoraj vsa prva, druga in tretja mesta. Najboljša tekmovalka, ki je dosegla na občin- skem tekmovanju največ točk je prav tako doma od Lovrenca. Le- tošnji zmagovalec regijskega tekmovanja je Anton Planinšek, doma od Lovrenca. Dosegel je naj- več točk in upamo lahko, da bo svoje znanje in spretnosti zna! pra- vilno uporabiti ludi na republiškem tekmovanju, ki bo od 3. do 5. sep- tembra v Novi Gorici. Do konca leta imamo v načrtu spodbuditi kmetovalce za setev pšenice in sladkorne pese v pomla- danskem času, v zimskem času bo- mo organizirali predavanja za člane in mladince. V zadnjih letih se je stanje ostajanja mladih na kmeti- jah izboljšalo, saj je kmetijstvo v današnjem času vse bolj cenjeno, in mladi so spoznali, da je življenje na kmetiji lahko prav tako lepo, kot v mestu. Ce ne še boljše. V petek so mladi kmetovalci šli na udarniški dan. Se zadnji dan so pomagali brigadirjem zvezne mla- dinske delovne akcije. Mladih je si- cer bilo manj, vendar je potrebno razum.eti, da je v tem času zelo ve- liko dela tudi na kmetijah. S tem hočemo širiti bratstvo in prijatelj- stvo, želimo si, da tudi mladi iz kmetijstva pripomoremo k napred- ku. Zelo dobro sodelujemo s kmetij- sko zadrugo. Daje nam dotacijo za razna tekmovanja, za regijsko tek- movanje pa nam je posodila tudi avtomobile, da smo lahko prepelja- li traktorje in orodje. Zelo dobro sodelujemo tudi z drugimi aktivi. Dobil) sodelujemo še s konferenco mladih iz kmetijstva, saj usklajuje- mo interese in se udeležujemo tek- movanj enkrat eni, drugič drugi. Rečemo lahko, da poskušajo mladi kmetovalci obdržati čim več mladih na kmetijah. To jim v pre- cejšnji meri tudi uspeva. J. Hvaleč 0RM02 Popestriti turistično ponudbo Ormoški hotelski delavci se že lep čas otepajo z izgubo, ki je bila v prvem poletju tega leta manjša od planirane, pa vendar za 15 odstotkov večja kot v enakem lanskem obdobju. Okrog štiri milijone dinarjev znaSa, vzjokc zanjo pa vidijo v manjšem obisku in v upadajoči kupni moči prebivalstva. Precej jih bremenijo tudi visoka vračila kreditdv, saj so ob nedavni investiciji prispevali le 15 odstotkov lastnih sredstev. V hotelu je zaposlenih 43 delavcev, kar je številčno sicer dovolj, vendar kadrovska zasedba ni ustrezna. Predvsem primanjkuje strežnga osebja, novih zaposlitev pa v hotelu ne načrtujejo. Tudi v primeru dopustov ali bolniških izostankov ne zaposlujejo nadomestnih delavcev. To je eden od njihovih prispevkov k zmanjševanju izgube, je povedala direktorica hotela Majda Herga. ,,Seveda si tudi mi želimo povečanega obiska, zato smo tudi za letošnjo jesen pripravili nekaj ponudb za zabave in sprostitve željne goste. Za jesensko obdobje je hotel čez vikende zaseden — prirejamo namreč trgatev s piknikom, prek turističnih agencij. Obisk bo dober. Vsak petek in soboto je v prostorih hotela ples, razen ob torkih pa je odprt tudi V Ormožu se staro vse bolj umika novemu. Foto: M. Flšer disko. Obisk je kar zadovoljiv, le nočitvene zmogljivosti so v poletnem času zasedene samo 20 — odstotno." Septembra bodo priredili vinsko trgatev, novembra martinovanje, pa tudi silvestrovanje bo. Treba je povedati, da imajo hotel za silvestrovanje skorajda razprodan, vse sobe so že zasedene. Poleg vsega tega v hotelu dnevno pripravljajo 250 malic — družbeno prehrano. Ciani ormoškega komiteja ZKS so na eni od avgustovskih sej temeljilo ocenili vzroke izgube v hotelu. Med drugim so menili, da bi morali v hotelu precej spremeniti odnos do gostov, skrbeti za čistočo in urejenost hotela in njegove okolice. Prav gotovo lahko s tem precej iz- boljšajo obisk, saj je znano, da mnogi gostje prihajajo v lokale zaradi dobre postrežbe in čistoče. Seveda sodi k temu Se dobra kuhinja, urejenost lokala in podobno. Pri slednjem pa ormoškemu hotelu ni kaj očitati. Dejstvo je, da je mnogo odvisno od delavcev samih. Ce bodo začrtane naloge znali uresničiti, gotovo tudi uspeh ne bo izostal. N. Dobljekar Ženske pa v vojski!? Marsikdo se vpraša: ,,Zakaj gredo dekleta v voj- sko?" Saj imamo zato fante, ki bodo obvarovali na- šo domovino! A žene naj ostanejo doma in pazijo na dom in otroke! A zakaj bi me mogle s strahom ča- kati, kdaj bo kdo prišel in nas napadel. Tudi me smo zmožne nositi puško in se borili kot moški. Na tem štirinajstdnevnem vojaškem usposabljanju za mla- dinke, katerih večina že obiskuje visoko ali višjo šo- lo, ki je na Pokljuki, bomo dokazale, da nismo samo zato, da ugajamo moškemu in rojevamo otroke, skr- b-mo za dom ter stojimo ob štedilniku. Kot enakopravne članice naše družbe imamo pravi- co, da branimo to, kar smo si med NOB in soci- alistično revolucijo priborili. Pa vas vprašam: ,,Kdi.) je med vojno skrbel za ranjence? Kdo je nosil puško kot ostali fantje? Kdo je prenašal najluijše napore in tudi mučenje?" — ,,Me, žene in dekkta!" Izgleda, da se mnogi ne strinjajo s tem, da bi v JI A služile ludi me, ženske. Moški .se bojijo, da bi jim dokazale, da smo tudi me močne in da bi jim s tem zmanjšale njihov vpliv. Se vedno se najdejo po sv:^>tu takšni možje, ki bi nas radi zasužnjili. Radi bi, da bi se vrnili tisti zlati časi, ko smo jim bile pokorne in jim stregle ter prenašale njihove muhe. A me se ne damo. Borile smo se in se še borimo zn svoje mesto v družbi, ki bi nam moralo pripadati. ?^e vedno ponekod prevladujejo siari nazo- ri, da ženske prepočasi reagiramo in da jc naša um- ska sposobnost nekoliko manjša od moške. Fizično smo res nekoliko šibkejše, a imamo moč, da rojevamo otroke in nosimo druga bremena, ki jih moški ne morejo. Vendar se je danes že marsikaj spremenilo. Predvsem pri nas v Jugoslaviji je položaj ženske enakopraven moškemu, razen v nekaterih manj razvitih območjih. Enakopravnost smo si priborile med NOB in nam ni bila podarjena. Tako je danes to uzakonjeno. Žalostno je, da še danes v nera/vitili deželah dekle- ta ne hodijo v šole, se ženijo že s štirinajstimi leti, ker .so jih pač starši prodali. In jih gledaš, kako so že pri tridesetih zgarane, kakor bi imele že najmanj šestde- sel let. Tako sva se iz lastnega nagnjenja znašli na Poklju- ki, čeprav nama je komaj šestnajst let. Ob kakršni- koli nevarnosti nočeva stali ob strani in čakati križem rok, kaj bo. Veva pa tudi, da je najina domovina na siiaieško pomembnem območju v svetu in velesile komaj čakajo, da bi Jugoslavija pokazala svojo šibko točko. Danes jc način bojevanja tak, da je večina žrtev piav med civilnim prebivalstvom, ker le to ni usposo- bljeno za obrambo. Zalo je dobro, da vsak občan naše družbe /na vsaj prijeli puško v roke in streljati, tei tako obvarovali sebe in domovino. Danica in Marija Seruga, Videm pri F^tuju Slikoviti pogled na Makole s Štatenbergom v ozadju. Foto: Konrad Zoreč Četrti praznik KS Maitole V nedeljo, 29. avgusta so v krajevni skupnosti Makole skle- nili prireditve ob letošnjem že četrtem krajevnem prazniku. V promet so izročili asfaltirano cesto od Jelovca do Dednega vrha ter izvedli več kulturnih in športnih prireditev. Na slavno- stni seji skupščine in DPO kra- jevne skupnosti pa so pregledali opravljeno delo in nakazali mož- nosti nadaljnjega razvoja. Na prvem mestu bo zgraditev vodo- vodnega omrežja. -u Izgubarji in izplačevanje osebnih dohodkov V ptujski občini je letošnje prvo polletje zaključilo z izgubo 8 temeljnih in drugih OZD, med temi, zlasti s področja kmetijstva, so izgube predvsem sezonske- ga značaja. Izvršni svet SO Ptuj je na seji v začetku avgusta sprejel sklep, da v tistih TOZD, ki so v polletnem obračunu izkazale izgubo, smejo izplačati akontacijo osebnih dohodkov za mesec julij v skladu s svojimi samoupravnimi splošnimi akti, vendar ne več kot znaša poprečna rast OD v gospodarstvu v občini in kot je poprečje OD tiste podskupine. Na seji izvršnega sveta SO Ptuj, ki je bila 25. avgusta pa so enak sklep sprejeli še za meseca avgust in september 1982, kar pomeni, da večja omejitev izplačevanja osebnih dohodkov tudi še z.a navedena dva meseca. p 6 - IZ NASlH KRAJEV 2. september 1982 — TEDNIH Dober dan no po dugen cajti drgoč lep pozdrav. Presenečeni sen bija prejšji tjeden gdo sen zagledna v Tedniki pismo nepodpisanega vujeca, ki nan je enoh por lepih molitvic natrosa Ne ven sen si jaz s tistim vujecom kaj v žlohli ali ne, čista zagvišno pa srna si pri islen sumi ri. i grela. Piše, da mi je Ioni posoda murke za nakup Iraklora. To nede držalo, saj .sen jaz ozko specializirani na svojo kosilnico, če kakšne .šverc marke nucan pa mi jih maja hčerJula z Dojčlanda pošlje. Priporočan pa se za drugič, saj se mi je na kosilnici nekšni vrag strja, pa mi v vseh naših trgovinah pravijo: Ja, stric Lujzek, tali del pa te si mogli tan ga ri na podaljšk i Sentiljske ceste za šilinge ali pa marke kupiti. Pa si rajši kaj boj veselega zgučima: store no mlade, vejke na male vas vahin na naš ptujski festival. Zavala stabilizacije de letošji festival samo v petek zvečer. Saj vete kak so že negda v starih cajtih pravli muzikantje — za mala dnara — mala muzike. J a, pridite nede van žal, za rezervni dela pa simarele krese prineste, saj na laten festivali človiknikal ne vegdodezačeja dež na bobne igrati. Pred nekaj leti sen van obluba, da de tati festivalski prastar na dvariši minoritskega samostana streha doba. Pa kak vidite s lotih obluh nič neje haska grotalo. Je pa bija z nebeškimi gasilci samo- upravni sporazum sklenjeni, da bodo v cajti festivala svoje pipe daj zaprli. Drsači še z Mico živima tak za sila. Pri najinen sosidi Juži pa je vse narobe. Mojo štiri šoloobvezne otroke na m, .:: mogli kredit vzeti, da so lehko deco za šolo opremil. Jebal ga vrag, pa mi naj še kdo reče, da je pri nas osnovna .šolanje brezplačno. V goricah lepo kože, sama grozdje nam je začelo zavala preveč deža gnili t i. Saj smo špricali no švicali pa nič ne pomaga. Lepo bi bila, če bi že vedli po kakšni cenimo letos grozdje, mošt na jabolka adavali. Najbrž je to poslovna tajna, da nič pravega nemremo zvedeti. Jaj, nekoga bi trebalo malo na preši podprešpanam stisnati. Pozdravlja Vas LUJZEK Konec počitnic Iztekla sta se zadnja dneva šolskih počitnic v tem tednu, tako je tu spet novo šolsko leto. Nasmehi veselih, razigranih otrok bodo kmalu zbledeli ob prvih ocenah. Veseli so spomini na dneve ob morju, kjer smo uživali brezskrbnost. Marsikaj bo ostalo zapisanega, veliko pa se bo porazgubilo med šolskimi klopmi. Danes, ko že drugi dan korakamo v šolo, ko se na videz že-poznamo z novimi sošolci, predvsem pa poznamo nove učitelje. Med nekoliko plašnej- šimi pa so seveda prvošolčki, ki so že tudi naredili prve korake po šolskih Lepi spomini na počitnkre, sedaj je šola tu, pa saj je tudi v šoli lepo, kajne? učilnicah, se spoznali s šolo in uvideli, da le ni tako hudo kot so jim pripo- vedovali starejši. Besedilo in posnetek: Jože Voglar ZAVRC TUDI z DELOM DO TELEFONSKEGA PRIKLJUČKA v krajevni skupnosti Zavrč so pri ureditvi telefonskega omrežja v tistem delu. ko urejujejo posamezne priključke. Tako so v naselju Zavrč že postavili drogove za vodnike do posameznih naročnikov. Osnovno povezavo na centralo v Cirkulanah so opravili z veliko prostovoljnega dela, ki ga nadaljujejo tudi sedaj. Bodoči naročniki so namreč sami izkopali jame za drogove in si tako prihranili precej denarja. Podobno bo tudi v drugih vaseh in naseljih v tem delu Haloz. 1 kotar Izkop jam za drogove (foto 1. k.) KS „DUSAN KVEOER" PTUJ Občani vztrajajo! Ze nekaj mesecev je naj- aktualnejša razprava v KS ,,Dušan Kveder" Ptuj, razprava o zaprtju prodajalne kruha v Prešernovi ulici v Ptuju. Na sklep TOZD Pekarne ,,Vinko Reš" Ptuj so kra- jani te krajevne skupnosti burno reagirali. Ne morejo in ne morejo razumeti, da TOZD želi zapreti prodajalno, ker ni rentabilna. Njihov sklep je podprl tudi IS SO Ptuj, ki je ugotovil, da prodajalna kruha ni ,,življenjskega pomena", ker je kruh in ostale artikle, ki so v prodajalni na voljo, mogoče kupiti v 100 metrov oddaljeni trgovini. Krajani pa kljub vsemu želijo še v bodoče kupovati v tej proda- jalni. Sklepe prvega zbora obča- nov, so sedaj dopolnili s sklepi drugega zbora, ki je bil 26. avgu- sta. Ostajajo pri tem, da se proda- jalna ne zapre, ker je nujno po- trebna zaradi starejših občanov, ženske mladine in občanov, ki se zjutraj pred odhodom na delo oskrbijo z malico, predlagajo tudi, da se prodajalna bolj založi in da bi v njej občani lahko kupovali tudi ostale Intesove izdelke. Drugega zbora občanov se je udeležilo čez 100 občanov in vsi so bili enotnega mnenja, da TOZD ne bi smela prodajalne zapreti, brez da upošteva mnenja občanov. Predstavnica TOZD, ki je s pooblastilom direktorja sodelovala na zboru je povedala, da se bo delavski svet TOZD sestal v torek, 31. avgusta in da bo imel ponovno na dnevnem redu zaprtje proda- jalne v Prešernovi in če je KS pripravljena sodelovati pri sofinanciranju ureditve lokala, potem bi prodajalna ostala odprta. Prodajalna bojda tudi ne odgo- varja po sanitarni plati. Kot proti- utež so občani te KS navedli prodajalno kruha na Ormoški, ki je po iunanjem izgledu še hujša. Prodajalna v Prešernovi pa ima še eno prednost, ima zelo, zelo vljudno prodajalko, ki želi vsako- gar zadovoljiti. Poleg tega občani vztrajajo, da od temeljne organi- zacije dobijo stroškovnik in da skupno z njo ugotovijo ali ima prodajalna res izgubo. Jože Sotler, predsednik mestne konference svetov potrošnikov mesta Ptuj je na zboru povedal, da se s kruhom res nič ne zasluži, da pa so druge poti za pokrivanje stroškov. Prav pa je tudi, da se občani tako vztrajno borijo za svojo prodajalno. Po drugi strani pa je potrebno upoštevati tudi ekonomsko plat. Ce bodo tako delali v bodoče tudi ostali po- trošniški sveti, je pričakovati, da bodo dosegli tisto kakovost pri svojem delu, za katero so bili tudi ustanovljeni. MG Odbor za medsebojna razmerja TOZD PTUJSKA TISKARNA objavlja dela m naloge: pomožna dela v tiskarni Pogoj: NKV delavec, odslužen vojaški rok, tečaj za viličarja Kandidati naj pošljejo prijave v 15 dneh po objavi v kadrovski oddelek Rujske tiskarne, Zagrebška c. 46/a. Izbrani kandidat bo sklenil delovno razmerje za nedo- ločen čas z enomesečnim poskusnim delom. Komlkija za delovna razmerja EMONA KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ TOZD KMETIJSTVO -PTUJSKO POUE« DORNAVA objavlja oglas del oziroma nalog KUHANJE MALIC v DE Trnovska vas Pogoji: KV kuhar In eno leto delovnih izkušenj. Zahteva se trimesečno poskusno delo. Pismene prijave za objavljena dela oziroma naloge poslati v roku 15 dni po objavi v TEDNIKU na naslov: Emona Kmetijski kombinat Ptuj, TOZD Kmetijstvo, »Ptujsko polje« Domava. V SOBOTO 7. FESTIVALSKA NOČ v soboto. 4. septembra bo na prostoru pred hotelom Poetovio izredno veselo. Delavci temeljne organizacije gostinstvo »Haloški biser« namreč pripravljajo ze sedmo tradicionalno festivalsko noc. kije prejšnja leta bila spremljevalka ptujskega festivala. Letos pa bo festival že dan prej. Kljub vsemu pa ostaja zanimiva turistična prireditev, ki dopolnjuje gostinsko — turistično ponudbo. Njena vrednost pa se kaže tudi v ohrajanju domače pesmi, plesa, poleg tega pa skrbi za aktualnost. Letošnji program festivalske noči bodo izvajali: folklorna skupma iz Markovec. Janez Hočevar- Ritle s satiričnim programom in ptujski instrumen- talni ansambel, ki bo zabaval do zgodnjih jutranjih ur. Ptujski gostinci pa so obljubili, da se predstavijo tudi z novo ponudbo, s katero so štartali že pred dnevi in za katero so se odločili ob vstopu v tretje desetletje poslovanja edinega ptujskega hotela. MG 55 LET GD ZABOVCI Ob jubileju novi dom člani prostovoljnega gasilske- ga društva iz Žabovec .so v nedeljo. 29. avgusta proslavili 55 let obstoja. Slavje pa .so obogatili z veliko pridobitvijo, saj so predali svojemu namenu novi gasilski dom, ki stoji na terrJfeljih starega. Slovesnosti so se razen domačih gasilcev udeležili tudi tasilci iz Markovec, Spuhlje. tojnc. Nove vasi, Podvinc. So- betinc. Bukovec. Zagojič. Nove vasi in Zavrča. Po slovesnem mimohodu gos- tujočih gasilskih desetin je zbra- ne pozdravil Jože Cigula. pred- sednik GD Zabovci. ki je zatem orisal prizadevanja vašcanov in tasilcev za postavitev novega oma. Gasilsko društvo je gonil- na sila na vasi, ki skupaj s krajev- no konferenco SZDL, mladino in pionirji organizira in pripravlja vse pomembnejše prireditve, za- to je bil skrajni čas, da so gasilci iz Žabovec dobili novi večji dom. v akcijo za gradnjo so stopili složno. Da so nili uspešni dovolj zeovorno priča sodoben gasilski cfbm, ki stoji tik ob starem gasilskem stolpu. Vaščani so zanj opravili 8.179 prostovoljnih ur ročnih del in 158 ur strojnih del. Prispevali so tudi ogromno grad- benega materiala, velik pa je bil tudi delež, ki so ga pridobili ob rušenju starega doma gasilcev v Ptuju. V dom so vložifi nad 3,5 milijona din. Ta dom je ponos zabov.ških gasilcev. Za to so hvaležni vsem vaščanom, še posebej pa botrom Jožetu Zem- Ijariču, Janezu Fijanu in Vladku Korošcu. Tajnica društva Ivanka Obra- nova je na slovesnosti prebrala kroniko zabovških gasilcev, od ustanovitve leta 1927 pa do Pred novim domom zabovških gasilcev so se zbrali gasilci iz desetih okoliških društev. danes. V imenu KS Markovci je gasilcem čestital Janez Petrovič, v imenu občinske gasilske zveze Ptuj pa Anton Vojsk. Vrvico pred novim domom je simbolično prerezal edini še živeči ustanovi- telj društva, prekaljeni gasilec Ignac Meznarič. Slavje pa so Zabovški gasilci zaklj_ucili z vese- lim delom, kjer .so številne ob- iskovalce »držali na nogah« fan- ne ansambla Vikija Ašiča iz Celja, nekdanjega ljubljenca ptujskega občinstva. M. Ozmec BRIGADIRJI DOSEGLI ZAČRTANO LAPORJE v soboto, 21. avgusta je bila v Laporju krajša slovesnost, ki je bila velikega pomena za brigadirje mladinske delovne akcije Laporje 82, še večjega pa za prebivalce med kraji Mostečno' in Laporje, kjer so brigadirji združeni v mla- dinsko delovno brigado izkopali in zagrnili primarni vodovod v dolžini okoli 4800 metrov. Mladinsko delovno akcijo Laporje 82 je organizirala OK ZSMS Slovenska B'strica in center za MDA pri OK ZSMS. Sestavljalo jo je skupno 42 brigadirjev iz pobratenih in prija- teljskih občin Ptuj, Svetozarevo, Cičevac, Koprivnica in Slovenska Bistrica. Kljub temu, da je bilo med brigadirji tudi nekaj pionirjev, so nalogo v celoti uresničili, pri čemer prav gotovo ni mogoče zamolčali velikega prispevka vojakov garnizije JLA iz Maribora, ki so s posebnim kopačem izkopali skoraj polovico dolžine celotne vodovodne trase med kraji Laporje in Mostečno. Prav tako so vojaki pomagali v ok- viru udarniških dni, ti so bili organizirani pred- vsem ob sobotah pri ročnem izkopu jarkov. Pomembna je tudi ugotovitev, da so z brigadirji tesno sodelovali mladi iz krajevne skupnosti Laporje, tako pri izkopavanju jarkov kot pri skupnem organiziranju kulturnega življenja brigadirjev. Med udeleženci akcije pa ni manjkalo tudi starejših krajanov, predvsem tistih, ki od nove pridobitve pričakujejo novo, lepše in bolj zdravo življenje. Cas med 1. in 21. avgustom je bil za vseh 42 brigadirjev novo obdobje v njihovem mladem življenju, saj je povprečna starost brigadirjev bila med 17. in 18. leti. Spoprijemali so se z delovnimi nalogami, utrjevali medsebojna prijateljstva in pridobivali še nova znanja. Največje zanimanje je veljalo predvsem za mladinsko politično šolo, vzgojo o prometnih predpisih in nudenju prve medicinske pomoči. Bogato je bilo tudi kulturno življenje briga- dirjev, katerega so pripravljali skupno z mladimi iz KS Laporje. Kljub napornemu fizičnemu delu pa so imeli še dovolj moči za športna srečanja v sami brigadi in tudi z ekipami iz Laporja in Slovenske Bistrice. Posebnost vključevanja brigadirjev v življe- nje kraja, kjer kopali primarni vodovod pa so bile tudi posebne delovne akcije, ko so po opravljenem brigadirskem dopoldnevu, popoldne odšli še pomagat kmetom pri domačih opravilih ali pa urejati krajevne ceste. Vsa svoja dogajanja na trasi in ob njej pa so pridno beležili v posebnih stenskih časopisih in biltenih, ki bodo ostali bogat pismeni dokument prav gotovo zelo uspele delovne akcije Laporje 82. Brigadirji so se pred nedavnim poslovili, toda večina med njimi samo za eno leto, saj so si obljubili, da se prihodnje leto ponovno dobijo na skupni delovni akciji. ^ Viktor Horvat MDB Jože Kerenčič" Ormož na MDA Kras 82 MDB ,.Jožc Kerenčič" iz Ormoža se letos udeležuje republiške MDA ,,Kras 82" in sicer v tretji izmeni. Brigadirsko naselje je v Kostanje- vici na Krasu. Zraven ormoške brigade sta v na- selju šc MDB ,.I ranjo Golob" iz Dravograda in PDB ,,Kokrški odred" z Jesenic. Brigada ,,Jože Kerenčič" iz Ormoža šteje 38 brigadirjev, od te- ga jih je 8 iz pobratenega mesta Vrnjačka Banja iz SR Srbije. Brigadirji in Vrnjačke Banje so hitro našli prijatelje v Ormožu tako. da sedaj ni opaziti, da bi bili iz druge republike niti na trasi niti v naselju. Naše delo, ki ga opravljamo na trasi je izgra- dnja \odovoda v krajevni skupnosti Opat je se- lo. Na delo smo se hitro privadili in krepko pri- jeli /a krampe in lopate. Težave, ki so se sprva pojavljale so bile te, da trase ni bila pripravlje- na in brigadirji nismo imeli dela, kolikor pa ga jc bilo smo hitro opravili in potem do dvanajste. ure, ko se zaključi delo na trasi, počivali. Na udarni dan smo celo čistili traso, na kateri so delali brigadirji "pred dvema letoma. Naša nalo- ga jc bila, da kamenje z leve strani trase preme- čcmo na desno stran. Tako delo pa nam je niža- lo delovno moralo, saj se naša brigada sestoji iz brigadirjev, ki so navajeni težkega dela. Naša povprečna norma v prvi dckadi jc bila 130 "/o. Tudi v naselju se naši brigadirji pridno vklju- čujejo v interesne dejavnosti in sicer v foto kro- žek, tečaj cestnoprometnih predpisov, obiskuje- jo tudi Mladinsko politično šolo Edvarda Kar- delja, večkrat pa tudi organizirajo kulturne ve- čere in šporina tekmovanja. Bili smo že na izle- tu v Portorožu in na obisku graničarjcv v ka- ravlah Lokvica in Nova vas, enkrat na teden pa se gremo kopat v bazen v Novo Gorico. Vzdušje v naselju je precej prijetno. Naša bri- gada je najbolj pov^zima s PDB ,,Kokrški od-^ red" z Jesenic, z MDB ,,Franjo Golob" Dravograda pa se brigadirji povezujemo manj. ker so ti brigadirji bolj z^iprti vase. Kontaktirati smo poskušali z njimi, vendar brez večjih usp&; hov, čeprav bi se s to brigado morali povezati bolji ker bi s tem izmenjali izkušnje. Prva dekada je za nami. S pridnim delom irasi in v naselju na področju interesnih dejav- nosti smo osvojili udarništvo" udarnega dne ii udarnišlvo prve dckade in s tem izpolnili vse poKoic za trak akcije v prvi dckadi. Sedaj več ne pomišljamo, kako je bilo v prvi de- kadi, ker že pridno delamo v drugi, da bi tudi v tej dckadi osvojili vsa priznanja in s tem trak akcije, najvišje priznanje brigade. Hngadiiski Z-D-R-A-V-O Bricadirka - S. Luknef; TEDNIK ~ sePlei^t^er 1982 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 LJUBICA ŠULIGOJ Predvojna ptujska mladina v boju za napredek in družbeno preobrazbo (25. nadaljevanje) Ko so oblasti 1931. odobrile društvena pravila Kulturbunda (KVB) za v.so državo, so pričele nastajati krajevne skupine. V Ptuju je bila ustanovljena 26. avg. istega leta. Pomeni, da seje začela dejav- nost ptujskega KB že pred prihodom Hitlerja. Težišče nemške dejav- nosti je bilo doslej v pevskem, športnem in gasilskem društvu, v čitalni- ških krožkih — v tridesetih letih pa so se pričenjali tudi v našem mestu odkriti nacistični nastopi. Izvore politične moči nemštva je seveda iskati v krepitvi njihovega kapitala, kije dobival z zmago nacionalsocializma v Nemčiji tudi svojo moralno oporo; Statistični podatki marsikaj povedo: Okrog polovica vinogradov v okolici Ormoža in nad polovica vinorodnih Haloz je bilo 1938 v rokah nemških velepo.sestnikov. V Ptuju je bilo skoraj 60% stanovanj in drugih poslopij v nemški lasti. Vorschuss Verein v Ptuju je celo finančno podpiral nacistično dejavnost po Sloveniji.'"^ Tik pred okupacijo, to je jan. 1941, so statistiki Kulturbunda zborovali v Mariboru in podali zanimive podatke o mreži KB na Slovenskem. Kulturbundovsko okrožje na Slovenskem je namreč štelo 52 krajevnih skupin, razdeljenih v pet okrajev, med katerimi je bil tudi ptujski. Ta je zajernal krajevne skupine v Ptuju, Ormožu, Gornji Radgoni, Apačah, Žibercih, Serdici, Fikšincih in v Murski Soboti. Ormoška krajevna skupina je bila po podatkih ustanovljena 3. jan. 1941. V ptujskem okraju KB naj bi bilo 1549 članov Kulturbunda. KB je v letih pred okupacijo pripravljal vse potrebno za prihod nemških »odrešiteljev«"'-'. Nemška nadutost se je v Ptuju še zlasti kazala po Anschlussu. Takrat so tukajšnji Nemci in nemčurji javno obžalovali, zakaj ni namesto Avstrije priključena k Nemčiji Spodnja Štajerska. Kmalu po Anschlussu se je v Ptuju zgodilo nekaj, kar v suvereni državi ne bi bilo dopustno — v zgodnjih jutranjih urah je za Hitlerjev rojstni dan, 20. aprila 1938 zavihrala na mestnem stolpu zastava s kljukastim križem. Absurdno, vendar res: z udeleženci akcije se ni nič zgodilo, oblasti si niso upale razgnati javnih shodov Kulturbunda .. . Že nekaj dni pred dogodkom je prišlo do .spopada med hitlerjan- sko in slovensko mladino pred nemškim Društvenim domom, ko so tam proslavljali .svoje »Jožefe« ter z divjim petjem izzivali slovensko prebivalstvo. Podrobneje o sodelavcih pri izobešanju zastave ne bom govorila. Želim opozoriti, da so v akciji sodelovali tudi dijaki nemške narodno- sti, otroci zagrizenih ptujskih hitlerjancev ali natančneje štirje gimna- zijci. Nacistična propaganda je namreč leta 1937 zajela tudi srednješol- sko mladino. Ostali udeleženci aprilskega izgreda so bili starejši pripadniki Kulturbunda. — Osvetlimo dogodek skozi nekaj zgodovin- skih virov. Oogodek je vzbudil ogorčenje zavednega slovenstva v Ptuju. Nemška mladež je zvesto sledila svojim starejšim vzornikom. Zastavo sta izobesila Emest Wersel in Hilde Hutter. — Oblasti so uvedle preiskavo in aretirali so 15 nemških mladincev in meščanov. Nemški manjšin.ski tisk je reagiral na dogodek tako, češ da so zastavo »izobesili marksistični elementi, da bi tako sprožili preganjanje nemške narodne manjšine«'"'', medtem ko je rajhovski tisk sporočil, da je preiskava ugotovila nedolžnost mladincev. — V začetku novembra 1938 je bil končno Wersel obsojen na tri mesece zapora, ostali pa na pogojne kazni. Ob tem dogodku naj le citiram »Slovenski poročevalec«, ki je oktobta 1938 v št. 2 zapisal: ».. .. S svojim dejanjem so manifestirali za odcepitev od države in s tem zakrivili veleizdajo nad državo . .. pripe- ljani so bili v sodne zapore, a takoj zopet izpuščeni, na protest nemške- ga konzula, ki pri nas komandira, a kar je najstrašnejše, je to, daje bil ravnatelj šole, kije nastopil proti njim, upokojen . . .« Dogodku so sledile narodnoobrambne akcije, bojkotiranje nem- ških trgovin in podjetij, zbiranje narodnih sil v narodnoobrambnem odboru. Tako združevanje pa je ocenil profašistični režim JRZ kot ljudskofrontno gibanje pod vodstvom KP in ni čudno, če .so morali na zahtevo notranjega ministra dr. Korošca in bana dr. Natlačena ptujski župan in predsednik krajevne organizacije JRZ dr. Remec s svojimi pristaši izstopiti iz narodnoobrambnega odbora, ki je pričel delovati 1938. leta. Iz bojazni pred komunističnim gibanjem je začel dr. Koro- šec povezovati »nepohtična društva in posamezne osebnosti« za obrambo interesov države."'' — V dneh, ko bi bila potrebna enomost. se je starojugoslovanski režim iz strahu pred lastnim ljudstvom raje vdinjal hitlerizmu; politično neenotnost v državi so še kako izrabljah Nemci in nemčurji. V teh dneh pred zgodovinsko odločitvijo slovenskega naroda pa so zdrave družbene sile pod vodstvom KP tudi v Ptuju začrtovale jasne cilje — boj proti korumpiranemu sistemu in fašizmu je bil neizogiben. Povsem logično je, da je aprilski dogodek 1. 1938 med poštenimi Slovenci globoko odmeval in da je javno mnenje terjalo obsodbo storilcev. Lokalne oblasti so morale reagirati, pa čeprav se je spet pokazal oportunizem do domačega nemštva pri obsodbi storilcev. Iz zapisnika seje mestnega sveta v Ptuju 4. 7. 1938 je razvidno, da so se morale izvršiti spremembe v mestnem svetu, saj so bili razrešeni njegovi štirje člani, ki .so bili nemške narodnosti, in sicer: Fichtenau Sixt, Schamer Albert, Kodella Viktor in Straschil Ivan. Oblast naj bi to storila »v interesu reda v državi«, ker je aprilski dogodek sprožil v mestu »razburjenje med našim ljudstvom«.'"* Kako se je zadeva končala, sem že povedala. Narodnoobrambni Loj je postal nujnost in v tem boju .se je še zlasti odlikovala zavedna slovenska mladina. Prav mladinci so natisnili mnogo propagandnega gradiva s protihitlerjevsko vsebino. Ilegalni tisk ter predanost napredne mladine pod vodstvom Partije sta opravila svoje. Zato Ptuj kot nemčursko gnezdo pomeni med vojnama tudi mesto, v katerem se je razmahnilo komunistično gibanje, kjer se je bil revolucionarni boj za družbeno preobrazbo in hkrati narodijoobrambni boj. 3. DEJAVNOST MLADINE V NARODNOOBRAMBNEM BOJU Široka partijska aktivnost v množičnih organizacijah, kot je bil »Sokol«, seje pričela po letu 1935. To aktivnost so zlasti vzpodbujali visokošolci. Njihova predavanja sresko načelstvo ni z zadovoljstvom sprejemalo. Predavanja namreč niso zadevala le sokolsko dejavnost, ampak so imela globljo socialno in ideološko vsebino. Dejstvo je, daje preko »Sokola« Partija mladino politično usmerjala. Ptujski »Sokol«, kije nastal 1908. leta, v času narodnoobrambnih bojev pred prvo vojno, je imel povsem narodnoobrambni značaj. Zdaj, ko je hitlerizem že kazal svoje agresivne namene, je bila ta vsebina sokolskega dela še zlasti vidna. Osnovan je bil namreč narodnoo- brambni od.sek, da bi dvigal narodno samozavest. Iz zapisnikov sej ptujskega sokolskega društva je razvidna narodnoobrambna funkcija sokolske organizacije. (se nadaljuje) 101 D. Biber: Nacizem in Nemci v Jugoslaviji, str. 34 102 D. Biber: Nacizem in Nemci v Jugoslaviji, str, 28 103 Glej op. 102. str. 21.219.395! 104 Glej op. 102. str. 142/143; PIVI P. fas. Nemška predvojna •JCjavnost. W erselovo originalno poročilo o izobešanju zastave: 105 Glej op. 102. str. 144/145! 106 ZAP. Zapisniki občinskih sej Ptuj 1937/38 XIV. slikarska kolonija Poetovio - Ptuj v okviru ptujskih kulturnih sre- čanj je bila minuli četrtek še ena prireditev — začetek dela 14. slikarske kolonije Poetovio — Ptuj, ki jeimela prvotno svoj sedež na Borlu, sedaj pa že nekaj let go- stuje na drugem koncu Haloz, v Petrolovem motelu v Podlehniku. Na priložnostni slovesnosti so se poleg letošnjih udeležencev koloni- je zbrali še dr. Vladimir Bračič — predsednik upravnega odbora, Franc Tetičkovič — predsednik skupščine občine Ptuj, Jože Glazer — predsednik skupščine kulturne skupnosti in nekateri drugi gostje. Dr. Vladimir Bračič je v svojem govoru poudaril, da že izkušnje iz prejšnjih let govorijo, da je teh nekaj dni na ustvarjalnem delu pri- jeten kolektiv, ki čuti to pokrajino m ljudi kot si to tudi zaslužijo saj je po svoji lepoti in slikovitosti izred- no zanimiva za slikarja.,,Želim, da bi bilo 14. srečanje slikarjev v okvi- ru naše resnično tradicionalne in v Sloveniji znane slikarske kolonije prijetno, ustvarjalno, bogato," je ob koncu svojega pozdravnega na- govora dejal dr. Bračič. Gostom, slikarjem iz Ljubljane. Maribora, Zagreba, Avstrije in ZR Nemčije sta nato govorila še pred- sednik skupščine občine Ptuj Franc Tetičkovič, ki jim je na kratko predstavil tudi razvoj občine v po- vojnem obdobju, Jože Glazer — predsednik skupščine kuhurne skupnosti občine Ptuj pa je nato govoril še o pomenu ptujskih kul- turnih srečanj, ki letno privabijo tudi do 35 tisoč obiskovalcev. Slikar Hugo Hčgner iz Bavarske je izrekel vse priznanje organizator- jem, da omogočijo udeležbo na sli- karski koloniji tudi slikarjem iz drugih dežel — kar bi kazalo — kot je dfejal prenesti tudi v Nemčijo. Mladen Vukelič iz Zagreba pa je poudaril pomembnost odločitve upravnega odbora slikarske koloni- je, da slike razdelijo med ljudi, v delovne organizacije, ne le v muzej ali galerijo. Slikarji bodo v Podlehniku ostali še do konca tega tedna, umetniška dela, ki bodo letos na srečanju na- stala pa si bomo lahko ogledali šele na razstavi ob prihodnji slikarski koloniji, ki bo v letu 1983. _____________ mš Štirinajst udeležencev sliJtarske kolonije Poetovio - Ptuj razstavlja v prisotnosti nekaterih avtorjev, članov upravnega odbora slikarske kolonije Poetovio — Ptuj in števil- nih ljubiteljev likovne umetnosti je dr. Vladimir Bračič v ponedeljek, 30. avgusta odprl razstavo likovnih del, ki so nastala ob lanskoletnem — 13. srečanju slikarjev v Podleh- niku. V svojem priložnostnem govoru je predvsem obudil spomin na pred desetimi leti umrlega ptuj- skega slikarja Janeza Mežana, sicer rojenega Gorenjca. Na razstavi je namreč spominski kotiček s tremi značilnimi Mežanovimi akvareli, saj ga sicer tudi uvrščamo na naj- vidnejše mesto med slovenskimi akvarelisti. Janez Mežan, po rodu Gorenje, je kazal nagnjenje do umetnosti, do slikarstva, predvsem pa do risbe že v rani mladosti, kasneje seje šolal, najprej poizkusil na Dunaju in ka- sneje končal v Zagrebu. Nekaj let je bil zaposlen kot profesor na gi- mnaziji v Mariboru, nato v Novem mestu, Ljubljani in po vojni naj- prej v Ribnici na Dolenjskem in že leta 1946 je prišel v Ptuj. Ostal je tu do svoje tragične in prerane smrti — 3. decembra 1972. Mnogi so Ja- neza — kot smo mu radi rekli, po- znali osebno, mnogi samo po ime- nu. Ostal pa bo vedno zapisan med nami kot čudovit prijatelj, tovariš, vedno tako neposreden in človeško topel, pa tudi zato, ker je bil tako naš — ptujski. Postal je pravi Ptuj- čan, zrastel je v tem mestu in tudi v zgodovini tega mesta bo ostal zapi- san za vso obdobje svojega življe- nja. Stotine dijakov gimnazije in stro- kovnih šol se ga spominia kot pri- jetnega in dobrega učitelja. Mnogi Ptujčani kot dobrega prijatelja in enega najboljših slovenskih akvare- listov. Zapustil nam je nekaj sto akvarelnih listov, nekaj sto risb in vseh registriranih del, ki jih je pred leti evidentirala dr. Štefka Cobljeva je nekaj nad dva tisoč. Že same šte- vilke povedo, da gre za izredno produktivnega in delovnega umetnika, ki nam mora ostati v trajnem spominu, zato tudi povsem upravičena njegova prisotnost na letošnji razstavi slikarske kolonije, ki se je je sam udeležil — prve 1969 in druge 1971. Vsako leto ugotavljamo, da je razstava rezultat dela slikarjev, ki so ustvarjali prejšnje leto, prihaja- jo iz vseh krajev naše domovine, iz različnih sredin in starosti, zato je tudi njihovo delo različno. Letos se predstavljajo Peter Adamič, Boris Jesih, Ivan in Larisa Cobal, Ivan Lesjak, Vera Fišer, Jožef Štefan, Valentin Oman, Sonja Vončina-Se- gula, Mladen Vukelič, Hugo HOg- ner, Milutin Krajnc, Miloš Lavren- čič in Štefan Potočnik. mš IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Minoritsko cerkev je zaznamo- vala roka še enega velikega umet- nika — Jožefa Strauba. ki je leta 1752 izdelal glavni in stranska oltarja ter vso drugo rezbarsko opremo. Delo Jožefa Strauba imenujemo kar »drugi vrh sloven- skega baročnega kiparstva.« Ro- dil se je v družini, kjer so kar štirje bratje postali pomembni kiparji. Janez Baptist je bil munchenski dvomi kipar in je s svojim akadem- skim stilom močno vplival na brate. Filip Jakob je bil graški dvomi kipar in je s svojimi deli segel tudi k nam. Tako je v Ptuju izc' lal oltar Žalostne Matere božje za proštijsko cerkev, pripisujejo pa mu tudi plastiko vrtnih portalov v domavski graščini. O najmlajšem bratu Janezu Juriju ne vemo posebno veliko, bil pa je prav tako kipar. Jožef Straub (1712—1756) se je učil pri bratu v Gradcu, od katerega je zanesel k nam nadih akademizma in izročilo velikih sred- njeevropskih delavnic, in v Ljubljani, kjer so nanj vplivali delavnica Mihaela Lohra in dela Francesca Robbe. Delavnico si je ustvaril v Mariboru, naročil pa mu nikoli ni manjkalo, saj je njegov sloves segel tudi na Hrvaško in Madžarsko. Njegova najbolj znana dela so kužno znamenje v Mariboru (1743). veliki oltar v cerkvi v Studencih pri Mariboru (1750), oprema ptujske minoritske cerkve (1752), naredil pa je tudi plastike na stopnišču pred cerkvijo na Ptujski gori. Pri izdelavi oltarjev je Jožef Straub gradil kontrast med dokaj umirjeno arhitekturo in poudarjenimi, razgibanimi ter v prostor segajočimi in večinoma nadnaravno velikimi figurami. To njegovo značihiost lahko spremljamo tudi na ptujskih oltarjih. Belo pobarvane plastike, ki svoje čustveno doživljanje izražajo s patetičnimi in eksplo- zivnimi gibi. močno izstopajo od umirjenega in temnega arhitekturne- ga ozadja. Z razgibanostjo in nemirom so zapohiile tudi prostor pred sabo. Čas po letu 1750 je pravzaprav že čas lahkotnejšega rokokoja. a se mu je Jožef Straub podredil le v nekaterih manj pomembnih obli- kah, sicer pa seje izražal še vedno v včliki baročni formi. Konec druge svetovne vojne je bila seveda tudi notranja oprema minoritske cerkve hudo poškodovana. Od baročnih umetnin velikega kiparja Jožefa Strauba so ostali le fragmenti, ki so shranjeni v mino- ritskem samostanu. Marjeta Ciglenečki Stranski in glavni oltar v minoritski cerkvi pred porušenjem. Fototeka kulturnozgodovinskega oddelka št. F 591. RAZSTAVA OB GRADNIKOV! STOLETNICI Ljudska in študijska knjižnica Ptuj je v programu Ptujskih kulturnih srečanj pripravila razstavo ALOJZ GRADNIK (1882—1982), ki bo odprta od danes, 2. septembra do konca meseca, vsak dan od 7. do 19. ure, v soboto od 7. do 12. ure. Ne pozabimo si ogledati literature o življenju in delu našega pesnika- klasika, pesnika Goriških Brd, in njegov delež v slovenskem slovstvu, bodi- si kot pesnika bodisi prevajalca. Razstava bo v študijskem oddelku v novih prostorih knjižnice, prav tako kot prej — na Trgu svobode 1. E. J. VEČ MOŽNOSTI ZA SREDNJEŠOLCE s srednjim usmerjenim izobraževanjem smo v Sloveniji dobili tudi nekatere spremembe v zve- zi z opravljanjem izpitov v srednješolskih vzgoj- no izobraževalnih organizacijah. O novostih je ravnateljica TOZD gimnazija Meta Puklavec povedala: ,,Z novim zakonom o usmerjenem izobraževanju so uveljavljeni sprejemni, dopolnilni, naknadni, diferencialni in predmetni izpiti. Se vedno pa so v veljavi tudi popravni izpiti. S sprejemnim izpitom se preverja in ocenjuje znanje, ki ga mora v skladu z vzgojno izobraževalnim programom dokazati kandidat, da se lahko vključi v izobraževanje. Z dopolnil- nim izpitom se ponovno preverja in ocenjuje znanje udeležencev izobraževanja iz predmetov pri katerih želijo izboljšati poziti' no oceno. To je novost, saj doslej takih izpitov nismo poznali." In kdaj sploh pride do takih izpitov? ,,V nekaterih programih je za vpis v smer pogoj višja ocena kot pozitivna iz posameznega predmeta. Za primer lahko dam upravno admi- nistrati\no usmeritev, kjer morajo kandidati za program upravnega tehnika imeti iz slovenskega in angleškega ali nemškega jezika oceno najmanj dobro — če te ocene ne dosežejo, se lahko prijavijo na dopolnilni izpit. Iz letošnje prakse lahke povem, da je nekaj učencev opravljalo te izpite in večina si je oceno tudi izboljšala, še to naj dodam, — če na izpitu slučajno ne dokažejo primernega znanja, si ocene ne morejo poslabša- ti. Lahko bi rekli, da je dopolnilni izpit neke vrste spodbuda za boljše delo in za pridobivanje znanja." V zakonu so omenjeni še nekateri drugi izpi- ti. Bi lahko povedali kaj še o teh? ,,Naknadni izpiti s katerimi preverjamo in ocenjujemo znanje učencev iz predmetov iz ka- terih so bili ob koncu pouka neocenjeni so tudi novost. Potem so še diferencialni izpiti, s kateri- mi se preverja znanje učencev, ki želijo prestopiti v drugo smer izobraževanja in znanje občanov, ki si želijo po končanem izobraževanju posamez- ni smeri pridobiti izobrazbo v drugi smeri izobraževanja in morajo dokazati, da obvladajo razlike v znanju. Končno so tu še predmetni izpiti, ki jih opravljajo učenci kot obliko sprotnega preverja- nja in ocenjevanja znanja, tudi kandidati, ki se izobražujejo ob delu in učenci, ki so dalj ča.sa odsotni. Gre za preverjanje znanja iz posameznega predmeta." Kako pa je s sprejemnimi izpiti takrat, ko se vpiše v posamezno smer več učencev kot je pro- stih mest? Je sprejemni izpit pogoj ali le eden od kriterijev? ,,Po pravilniku o preverjanju in ocenjevanju znanja v usmerjenem izobraževanju temu niti ne rečemo sprejemni izpit. V primerih, ko se prijavi več kandidatov kot je razpisanih mest, sklenejo v okviru posebne izobraževalne skupnosti sklep o omejitvi vpisa. Ta sklep lahko vsebuje tudi določilo, da je treba za učence, ki se prijavljajo v posamezni vzgojno izobraževalni program, opraviti tudi preizkus znanja. Ponavadi je ta preizkus znanja 30 do 50 odstotkov točkovne vrednosti sprejemnih pogoje^. Vsi se borimo, da bi ta trenutni preizkus znanja čim manj vplival na sprejemne pogoje. Vemo, da so učenci pred odločitvami pod velikim psihološkim pritiskom in nagibamo se k temu, da bi pri izbiri kandida- tov le obveljalo spremljanje učencev iz osnovne šole in beležke, ki jih imajo na skupnosti za zaposlovanje. Torej, da bi bilo trenutnih izbor- nih situacij čim manj in da bi učenca kompleks- no usmerjali v posamezno usmeritev." Poleg sprejemnih so precej aktualni tudi popravni izpiti, ki ste jih v Centru srednjega usmerjenega izobiciževanja opravljali ob koncu avgusta. Kaj po zakonu o usmerjenem izobraževanju pomeni popravni izpit? ,,V juniju zaključimo pouk, ne končamo pa šolskega leta. To se zaključi z zadnjim avgu- stom. Učenci, ki ob zaključku pouka niso bili pozitivno ocenjeni, imajo pravico do opravlja- nja popravnega izpita iz posameznih predmetov. Prvi izpitni rok je že deset dni po koncu pouka, drugi pa med 20. in 30. avgustu. Torej je mogoče popravni izpit opravljati dvakrat, če učenec prvič ni uspešen. Če učenec popravnega izpita ne opravi, mora letnik ponavljati. Vendar je tu omejitev — v celotnem srednjem usmerjenem izobraževanju lahko letnik ponavljajo samo enk- rat. Ce nekdo ponavlja prvi letnik nima več pravice do ponavljanja kateregakoH letnika do konca izobraževanja." Dodamo naj še, da v srednjem usmerjenem izobraževanju mature ali zaključnega izpita ne poznamo več. S tem, ko je udeleženec izobraževanja opravil program znanj iz posameznih vzgojno izobraževalnih programov, je pridobil poklic. N. Dobljekar 8 - NASI DOPISNIKI 2. september 1982 - TEDNIK Preživljanje počitnic malo drugače v drugi polovici avgusta so na vseh hmeljiščnih nasadili pričeli obirati hmelj. Skoraj na vseh hmeljiSčih že obirajo strojno, le ko smo obiskali nasade v Zavrču, smo namesto strojev med nasadi hmelja našli obiralce. Malo jih je letos, saj pravijo, da ni časa, da je veliko dela doma, da pa se jim tudi ne splača, da bi šli obirat. Res smo naleteli na nekaj obiralcev, ki so bili v vrsti sami, ponekod pa so obirali kar cele družine. Dopoldan obirajo matere, ki so doma gospodinje, popoldan jim pridejo pomagat možje in otroci. Pomešali smo se med obiralce in jih povprašali, kako so zadovoljni z obiranjem hmelja, kaj menijo o plačilu, ki ga dobijo za merico. Helena Kolednik je delovodkinja na delovišču v Zavrču. O delu in spravilu hmelja nam je dejala: ,,Naše hmeljišče zajema okrog 16 ha in pol nasadov. Od tega imamo 3,60 ha novega hmelja, to je prvi letnik-savinjski golding, 2,70 ha apolona, ostalo pa imamo nasajen golding. Z obiranjem hmelja smo pričeli že 13. avgusta. Tako zgodaj smo pričeli z obiranjem zato, ker je pri nas toplejše podnebje, kot na primer v Savinjski dolini, z obiranjem smo pričeli tako zgodaj tudi zaradi majhnega števila obiralcev. Namreč ugotovili smo, da število obiralcev iz leta v leto pada. Nekaj nasadov nam Hmeljiščni nasadi v Zavrču je poškodovalo tudi neureje, predvsem žico in je bilo treba podrti hmelj tudi prej obrati, da ni pričel rjaveti. Imamo malo obiralcev, danes jih je sicer 220, medtem ko jih je v običajnih dneh samo po 120. Pomagajo nam sezonski delavci ki jih je okrog 120 to so predvsem domačini, danes jih je prihajajo tudi iz SR Hrvatske, predvsem iz Lovrečana, Cestice . . . Kvaliteta hmelja je dosedaj bila še zelo dobra. Hmelj začenja počasi rjaveti, zato smo pričeli z obiranjem nekaj dni prej kot ostali. Neurje nam je poškodovalo okrog 15 do 20 "lo hmelja, precej soh, žic in sider, ki pa jih bo potrebno popraviti takoj ko bo obran hmelj. Do sedaj smo obrali že dve parceli in računamo, da bo pridelek takšen, kot lansko leto, kljub temu, da nam je neurje poškodovalo nekaj hmeljiščnih nasadov. Ker je hmelj že pričel rjaveti, in da ne bi nastala večja škoda, so prišli na pomoč tudi vinogradniški delavci iz delovne enote v Podlehniku. O tem ali ne bo odsotnosti čutiti v vinogradih pa smo se pogovarja'' z vodjem enote v Podlehniku Maksom Novakom, ki je dejal: ,,Pomoč nujno potrebujejo, ker se bo pričela šola in nastane lahko tudi neugodno vreme, smo se na naši enoti odločili, da gremo na pomoč hmeljarjem, da pridelek čimprej pospravijo. Iz delovne enote Podlehnik je prišlo na pomoč kar 75 delavcev. Ce hočemo, da se hmelj čimprej obere, bomo verjetno pomagali pri obiranju kakšen teden. Naše od- stotnosti ne bo čutiti v vinogradih, kajti te smo zvršičkali, pokosili travo in praktično vinograd v tem času mora tudi mirovad, da grozdje lahko zori. Ker pa je možno, da tukaj nastane še hujša gospodarska škoda, je potrebno hmelj obrati čimprej." Hmelja pa niso obirali samo delavci iz delovne enote Podlehmk m Zavrč, temveč tudi ,,sezonski delavci". Ena od teh je bila Pavlica Turščak, doma iz Goričaka pri ZavrČH. ,,Hmelj obiram že vrsto let, kajti ko so se pojavili Zavrču prvi nasadi, smo bili vsi navdušeni. V prejšnjih letih je obiralo hmelj okrog 600 obiralcev, danes pa vidimo v nasadih predvsem starejše, praktično tiste ljudi, ki hodijo obirat hmelj že vrsto let. Včasih se je na hmeljiščih kar trlo ljudi, bilo je tudi precej prepiranja, bilo pa je tudi veliko prijetnih in zabavnih uric, kar pa danes ne vidiš več. Danes se je težko odločiti in iti na hmeljiščne nasade, ker je v tem času precej dela tudi doma. Danes Število obirakev iz leta v leto pada, zakaj? Foto: L. Kotar pomagam možu, ker pač nimam nujnega dela doma. Sicer pa z dobro voljo in veseljem lahko nabereš precej meric. Reči moram, da je delo zanimivo in da ti dan pač hitro mine." Hmelj obirajo tudi tisti ki ne dobijo zaposlitve. Marija Zebec je doma iz Lovrečana iz SR Hrvatske. Po poklicu je sicer vrtnarica, vendar ne dobi zaposlitve, zato se vsaki drugi dan odpravi obirat hmelj. Doma je sama z mamo, sestra je v službi in pomagati je potrebno tudi pri hišnih opravilih. Zima bo kmalu tu in potrebno bo kupiti tudi kakšno toplo oblačilo. Na dan nabere do 15 meric, merica pa je plačana po 23.— din. Pravi, da je potrebno nabrati precej hmelja preden nabereš merico. Nekateri pa so se odpravili obirat hmelj kar s celo družino. ,,Sedaj je kar lepo, ko mi pomagajo otroci. Zjutraj otroci opravijo hišna dela, jaz pa se odpravim obirat hmelj", tako pravi Marija Klec, doma iz Goričaka pri Zavrču. ,,Prijetno je obiranje hmelja, to nam je tudi sprostitev. Ni potrebno gledati na uro, kdaj bo minil dan, kajti tukaj ti mine dan kot bi pihnil. V popoldanskih urah nam pride pomagat tudi mož. Otroci so dokaj pridni, saj pridno trgajo hmelj. Tukaj se sprostimo, se pozabavamo. Zmeraj se najde kdo, ki pride mimo, nam pomaga utrgati nekaj kobulj in se odpravi naprej. Na dan naberemo od 30 do 40 meric. Odvisno je predvsem od hmelia in volje." V Zavrču večina ljudi preživlja dopust kar na hmeljiščnih nasadih. Verjetno pa ni tako samo v Zavrču, temveč tudi drugje. Vse več ljudi se odloča preživeti počitnice malo drugače kot sicer. J. Hvaleč POKLJUŠKE PARTIZANKE V šoli sva se prijavili, da greva kot prosto- voljki za štirinajst dni na Pokljuko. Domov sva dobili pismo, v katerem je bil naveden datum odhoda, kraj zbirališča ter spisek stvari, kijih naj vzameva s seboj. Bližala seje sobota, tretjega julija in najina nahrbmika sta bila že pripravljena. Dan je bil l^p, ko sva v Ljubljani, skupaj z ostalimi dekleti, ki jih je bilo okoli osemdeset, čakali na avtobuse, ki bi nas odpeljali na Pokljuko. Avtobusa sta nas peljala .skozi lepo pokraji- no. Večina deklet je že hodila v višjo in visoko šolo, nekaj pa jih je že bilo v službi. Dekleta smo bila polna pričakovanj, ko sta se avtobu- sa ustavila pred kasarno in smo zadihale svež zrak. Razporedili so nas po oddelkih, vodih in četah (imeli .smo dve četi; v eni četi so bili trije vodi, v vsakem vodu pa dva oddelka). Medve .sva prišli skupaj s tremi Ptujčankami, po eno Gorenjčanko in Dolenjčanko v prvi oddelek, prvega voda, druge čete. Naša razvodnica je bila Mariborčanka Rosvita Lešnik, ki je dobila ta čin lani na takšnem usposabljanju v Pekrah blizu Maribora. Prvi dan smo dobile voja.ško obleko, kapo, škornje, zvezek, pisalo, pas, opasač; naslednje dneve pa še obleko za prosti čas, vojaški nahrbtnik in spalno vrečo, nogavice, šotorsko krilo (šotorko) ter čutaro in puško (PAP- polavtomatsko ali PM-puškomitraljez ali AP- avtomatsko puško). Vsaka si je morala zapo- mniti svojo številko puške. Puške in škornje smo imele lepo po vrsti zložene na nekakšnih stojalih, ki so bila v hodniku. Vsak dan smo si čistile obuvala in kako jezna je bila včasih katera, če jih je pomotoma kateri drugi sčistila in jo je zvečer razvodnica poklicala, zakaj nima očiščenih škornjev. Naš delovni dan se je začel ob 5. uri (razen v nedeljo). V tridesetih minutah smo se morale umiti (voda je bila ledenomrzla, a smo se sčasoma navadile), obleči in pospraviti posteljo, daje bila brez gub. Na naših kasetah (prostor za osebne stvari in obleko) ni smelo biti ničesar, razen vaz z rožami, ki smo si jih same naredile iz steklenic in travniških cvetlic. Sledila je telovadba. Ob 6. uri do 6.30 • je bil zajtrk, nato pa strojeva vzgoja. Od 6.45 do 7. ure je bil zbor, pregled, dviganje in pozdrav zastavi ter priprava na pouk. Za tem se je začel pouk (6 ur), ki je trajal do kosila z vmesno malico ob 9.45 ter odmori. Morava priznati, da so bili obroki zelo obilni in okusni. Kuharji so se zares potrudili. No, včasih smo malicale na prostem (malico smo si nesle v nahrbtnikih). Kosilo je trajalo od 13. ure do 13.30. Nato je sledil odmor do 15.45. Tedaj smo si čistile puške, škornje in obleke, se vključevale špormih tekmovanj (odbojko, rokomet, nogomet, košarko, namizni tenis, drugih iger), plesnega krožka, pevskega zbora, dramske sekcije ali pa smo šle v kanti- no na pijačo, telefonirale, pisale razglednice in pisma, hodile na sprehode, brale knjige, pisale prispevke za naša dva biltena. Kmalu so bile stene polne stenčasov in fotografij. Uživale smo ob poslušanju glasbe, ki je bila po zvočniku. Včasih pa je katera izmed nas dobila obisk ali pismo. Lahko smo šle k zdravniku, če smo imele žulje ali kakšno poškodbo (največ poškodb smo staknile pri športu). Veliko smo imele tudi opravka z novinarji in z drugimi obiskovalci, ki so se zanimali za naše življenje ter za rezultate dela. Res škoda, da ni bilo nikogar iz ptujske občine, čeprav nas je bilo kar sedem deklet. " Kadarkoli se je mimo nas peljal kakšen avtomobil, smo se šalile, da je to civilizacija. Do 16. ure smo se morale spet preobleči in preobuti ter se postrojiti. Nato sla sledili dve uri pouka. Ob 18.15 je bil zbor, spuščanje in pozdrav zastavi ter pregled dela. Večerja je trajala od 18.30 do 19. ure. Vsak dan smo sledile TV dnevniku. Po dnevniku smo se udeleževale družbenih aktivnosti in interes- nih dejavnosti. Ustanovile smo namreč: kulturno športno, idejno-politično ter infor- mativno komisijo. Velikokrat smo zvečer imele večer ob tabornem ognju s skeči, jle.som in pesmijo, ali pa nas je obiskala cakšna folklorna skupina ali pisatelj. Na dan so prinesle svoje pesmi tudi mlade pesnice. Trikrat tedensko smo imele skupinsko tuširanje (s toplo vodo), imele pa smo na razpolago še dva tuša, vendar si nanju moral čakati v vrsti. Spat smo šle ob 22. uri. Ko smo imele pouk, smo bile v učilnicah ali pa na poligonih. Učile smo se o samopomoči in prvi pomoči, o mladih v SLO in DS, o nalogah stražarja na stražarskem mestu, razstavljanje pušk, DSZ v praksi, TO in NZ ter psihološka propaganda. Ogledale smo si tudi film »Mine presenečenja« ter o pripra- vljenosti naših ljudi za obrambo domovine. Poslušale smo predavanje o mladinskem prestopništvu ter o pripravah mladih na kongres ZSMS, obiskal pa nas je tudi član predsedstva ZSMJ. Imele smo sestanek članic ZKS. Vsaka izmed deklet je ponoči dve uri stražila, ne glede, da jo je zeblo (noči so bile izredno hladne, zato smo imele oblečene vojaške plašče) ali pa je deževalo. Včasih so nas na stražarskem mestu presenetili in če nas kdorkoli ne bi na besedo ubogal, bi ga morale ustreliti. Dežurni vod je moral v prostem času čistiti učilnice, spalnice, hodnike, sanitarije in umivalnice; požarni pa je pazil na obleke, medtem ko smo telovadile ali pa na puške, ko smo jedle. Dežurna pa je sprejemala pošto in imela pri sebi ključ od sušilnice. Neko noč je bila uzbuna. Dekleta smo bila zadovoljna, saj smo v treh minutah izpraznile kasarno ter oblečene, obute in z osebno oborožitvijo počakale na dogovorjenem me- stu. Ampak smola, nekatere so pozabile kape in ko so se z njimi vrnile je bilo sedem minut. Na poligonu smo se učile zalegati ter načine premikanja po bojišču (plezanje, premikanje vzravnano, pripognjeno, po boku, četveronoško itd.) To je bilo zelo naporno, saj smo med izvajanjem tega v roki držale puško. Metale smo bombe in dosegle zadovoljive rezultate. Izvršile smo napad, pri katerem smo se pomikale po bojišču s pretekanjem. Drugič spet smo bile v obrambi, za kar smo si izdelale kritja in se maskirale. Ko smo takšen napad in obrambo uprizorile med vodoma, je naš vod zajel ujetnico (razvodnico). Krave, ki so se tam pasle, so bile naši zvesti gledalci, muhe pa obiskovalci. Te pokljuške muhe so bile res sitne. Ko smo celo uro čakale v zasedi, so ..as skoraj oglodale do kosti. No, po eni strani je bilo to dobro, saj bi zaradi vro- čine lahko še zaspale. Pomikale smo se tudi skozi žične ovire. Najbolj zanimiv pa je bil napad na sovražni- kov objekt (v tem primeru je bil naš sovražnik prva četa), pri katerem smo uporabile vse .svoje znanje in marsikatera je zalegla v »mino presenečenja«. Spoznale smo najrazličnejše mine in tudi same smo zakopavale z ašovčiči (posebne lopatke) protipehotne in protitankovske mi- ne. Učile smo se, kako na najrazličnejše načine onesposobiti tank in druga oklopna vozila. Streljale smo z zračno puško; PAP, AP in PM (z bojno municijo na 100 m) ter s tromb- lonom. Uporabljale smo zaščitno masko in obleko, ter izvajale postopke pri RBK nevarnosti. Pokazali so nam, kako se iz šotorke naredi zaščitna obleka, nosila in šotor' Šotore smo namreč postavljale, ko smo bile na dvodnev- nem pohodu in smo prehodile 28 km. Za naju je bilo to zelo zanimivo. Ponoči nas je dobil dež in marsikateri šotor je plaval. Naslednji dan. po zajtrku, smo se odpravile naprej in padle v dobro pripravljeno zasedo. Ob koncu pohoda smo vstopile v TO (katere smo hotele) in se slovesno zaobljubile. Sledila je kratka proslava. Sle smo tudi v Poljče, kjer je center za LO. Stavbe so bile moderno opremljene. Nato smo obiskale še Begunje in Bled. Naslednji dan smo šle v Kranj na proslavo ob ustanovi- tvi Prešernove brigade. Nastopile so folklorne skupine, potem pa je bilo kosilo. Kako veliko doživetje je bilo za nas, ko smo z ostalimi vojaki stale v stroju. Bile smo pohvaljene, kar je ublažilo na.šo jezo, saj smo slišale pripom- be, češ, kaj pa bo ženska v vojski. Za tem smo se odpeljale še na Vrhniko na ogled oklopnih vozil. Mimogrede smo se ustavile v Ljubljani. Ker smo bile v vojaških uniformah, nam je bilo zelo vroče in smo si poiskale senco v parku. Ljudje so nas z zanimanjem opazovali. Na Vrhniki smo splezale v vsako vozilo in z zanimanjem smo poslušale vojake, ki so nam podali nekaj glavnih podatkov. Najbolj všeč pa nam je bil mostonosilec. Tako so nam tekli dnevi. Medtem so nekatere šle domov opravit izpite, a so se kmalu spet vrnile. Zadnji večer smo skupaj s predstavnikom ZSMS in s predstavnikom SLO analizirali naše delo; kaj je bilo dobro, kaj slabo, kaj bi naslednje leto lahko izboljša- li. Sledil je družaben večer. Zadnji dan smo vse oddale, razen obleke za prosti čas in zvezkov. Pripravile smo na- irbtnike in ko smo zaanjič stale v stroju, smo dobile knjige, značko, biltena ter čin razvod- nice. Tudi potne stroške smo dobile povrnje- ne. S solzami v očeh smo se poslovile. To so bili nepozabni dnevi, lepi, čeprav polni naporov, ki smo jih premagovale s pesmijo na ustih. Sedaj smo bile že vajene strogega vojaškega življenja, v katerem je bila za vsako stvar določena ura. Med nami se je razvila trdna vez tovarištva, saj smo si v urah naporov pomagale, močnejše so šibkejšim nosile nahrbtnike in puške in tako smo skupaj prebrodile teh nepozabnih štirinajst dni. Težko je bilo slovo od našega zastavnika, starejšega možaka, kije budno pazil na nas in nas pohvalil, ko so nas oficirji zviška gledali in dejal, da nas ne bi dal za cel bataljon fantov. V Ljubljani smo si še zadnjič podale roke in se poslovile od naših desetarjev, mlajših vodnikov, podporočnikov ter komandirjev in vsaka se je vrnila domov, polna lepih vtisov in občutkov. Danica in Marija Šeruga, Videm pri Ptuju NEPRIMERNO OBNAŠANJE Podpisana Jurgec Jožefa iz Gruškovca 4, sem naročnica ptujskega Tednika, katerega vsak teden skoraj vsega preberem. Tako sem med drugim tudi zasledila članek, kako so nekateri ljudje napadeni od mladih »huli- ganov«, ki jih iz strahu pred ponovnim napadom ne prijavijo. Jaz pa vam želim opisati nek primer, ki se je zgodil na cesti Medribnik—Spod. Gruškovec. Ta cesta je speljana največ po našem posestvu in je ob njej travnik. Tako smo 18. avgusta 82 okrog 17. ure imeli suho otavo in voznika, da jo spravimo domov. Ker je krma ob cesti, torej je ni mogoče drugače spraviti domov, kakor po cesti. Ko so začeli naši nakladati na voz, seje pripeljal s hriba avtomobil in v njem pet nam dobro znanih mladeničev. Seveda niso mogli takoj mimo traktorja in kupa krme. Ker traktor ni vžigalična škatlica, ga voznik ni mogel takoj umakniti in je eden teh mladih udaril s kamnom po traktorju, čeprav so naši rekli, da naj potrpi za nekaj minut, da bo šel traktor mimo in bo cesta prosta. A vse lepe besede niso pomagale. Ko je voznik videl udarec po traktorju, je skočil na tla, takrat pa mu je eden od peterih vrgel kamen v glavo. Prav takrat .sem prišla zraven in videla, ko so s tal dvignili voznika, oblitega s krvjo. To me je tako prizadelo in razjezilo, da sem začela nad njimi kričati: »Vas ni sram, da ste prišli v Haloze ljudi ubijat, vi huligani!« Sem že 82 let stara, pa še kaj takega nisem doživela. »Sram vas bodi!« Začeli so me zasmeho- vati in kričati: »Kaj boš ti stara baba trepetlava! Tiho bodi! Mi Polanci smo ti napravili cesto.« Ali se ti mladeniči zavedajo na čigavi zemlji je ta cesta in kdo je največ v njo vložil, da je cesta že od leta 1967 in da so v teh letih zrasle v Gruškovcu lične hišice pa še nikoli ni bilo nobenih težav in nesoglasij. Naj še pripomnim kako so tisti mladi napadli dve šolarki, ki sta nesli delavcem pijačo iz kleti. K sreči sta že zakleniU vrata, druga- če bi vdrli v klet. Mislili so jima vzeti steklenico pa sta pobegnili. Jožefa Jurgec — zaščito betonskih, kovinskih in lesenih površin pred škodljivimi vplivi; — sanacijo ravnih streh po sodobnih tehno- loških postopkih Z dodatnimi toplotnimi izolacijami; — toplotne izolacije fasad po postopku DEMIT Vsem nastopajočim natrinajstem festivalu pa mnogo glasbenega zadovoljstva! TEDNIK — 2. september 1982 TRINAJSTI FESTIVAL - 9 NA XIII. FESTIVALU BODO NASTOPILI ANSAMBLI 1. Ansambel Bratov Krt iz gtahovice 2. Ansambel [)obri znanci iz Ljubljane 3. Ansambel Dravski val iz \iute na Koroškem 4. Fantje z vseh vetrov iz No- vega mesta 5. Ansambel Francija Zemeta iz Vojnika pri Celju 6. Ansambel Gomjesavski kvintet z Bleda 7. Ansambel Jožeta Šerug? iz Vidma pri Ptuju 8. Ansambel Jožeta Škobemeta \z Brestanice 9. Ansambel Mavrica iz Ptuja 10. Ansambel Oglarji iz Škofje Loke 11. Rogaški instrumentalni kvintet iz Rogaške Slatine 12. Savinjskih sedem iz Petrove pri Celju 13. Ansambel Slavček iz Novega jnesta 14. Slovenskogoriški kvintet iz Vidma ob Ščavnici 15. Ansambel Šaleški fantje iz Velenja 16. Ansambel Tone Videč iz Ce- lja [7. Ansambel Vetrovi iz Radeč 18. Ansambel Vili Kolman iz Begunj 19. Ansambel Viličarji iz Jareni- ne pri Mariboru 20. Ansambel Vita Muženiča iz Ljubljane 21. Ansambel Zračni most iz Murske Sobote. Nagrade na festivalu SO prispevali Na trmajslem lesti\alu domače zabavne glasbe Slovenije Ptuj '82 bodo podeljene naslednje nagrade, ki so jih prispevali: — prva nagrada občinstva 6.000 dinarjev prispeva Har- monija Maribor. — druga nagrada občinstva 5.000 dinarjev prispeva Ob- činski svet ZSS Ptuj. — tretja nagrada i>bčinstva 4.000 dinarjev prispeva Zavod Radio-Tednik Ptu|. Nagrada za najboljše besedilo 6.000 dinarjev prispeva Kulturiui skupnost občine Ptuj. N agrade /a trikratno doseženo zlato značko Orfeja po 5.000 dinarjev prispevajo: Kmečki glas Ljubljana in delovni kolektiv Ivana (jomilška i/ Krčevine pri Ptuju. MIP Mercator Izbira Panonija Ruj KUPUJTE DOBRO, KUPUJTE PRI NAS Na XIII. festivalu domače zabavne glasbe Slovenije PTUJ '82. vam želimo prijetno počutje in veliko glasbenega užitka. KREDITNA BANKA MARIBOR je pokrovitelj trinajstega festivala domače zabavne glasbe Slovenije Ptuj '82 KREDITNA BANKA MARIBOR POSLOVNA ENOTA PTUJ s svojimi poslovno-organizacijskimi deli: — na Titovem trgu 5 — na Titovem trgu 10 — na Srbskem trgu 8 — v Mestni hranilnici, Miklošičeva 5 — na Bregu, Zagrebška cesta 8 — v Kidričevem — v Majšperku — v Gorišnici — v Vidmu pri Ptuju — m v Juršincih — v Mestni hranilnici, *" Pozdravlja obiskovalce trinajstega festivala in vseh prireditev v okviru desetih Ptujskih kulturnih srečanj! V vseh navedenih enotah lahko občan odpre hranilno knjižico, opravi vplačila m izplačila po dinarskih in deviznih hranilnih vlogah, vpiše osebni dohodek ali pokojnino, opravi vsa ostala vplačila (davki, takse m druga nakazila), menja valuto in čeke ter dobi vse potrebne informacije v zvezi s stanovanjskimi in potrošniškimi krediti občanov. Če se ukvarjate s kmetijsko oziroma drugo dejavnostjo za proizvodnjo hrane ali se poleg redne zaposlitve ukvarjate s kmetijsko dejavnostjo in boste svoje proizvode tudi prodajali, lahko dobite v Poslovni enoti Ptuj ustrezne namenske kredite. Z ugodnimi namenskimi krediti pospešujemo tudi razvoj malega gospodarstva. Kreditna banka Maribor s Poslovno enoto v Ptuju že vsa leta usmerja svoja prizadevanja v zbiranje deviznih sredstev občanov, kar dobiva v naši družbeni skupnosti vse večji pomen m je družbeno koristno tako gospodarstvu kot občanu. Z ugodnostmi, ki jih prinaša devizno varčevanje, se lahko podrobneje seznanite v vseh organizacijskih delih KBM Poslovna enota Ptuj.' v skladu z določili samoupravnega sporazuma o pospeševanju domače zabavne glasbe Slovenije in samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v delovno organizacijo Zavoda Radio- Tednik Ptuj. ter na podlagi 21. člena pravil festi\ala domače zabavne glasbe Slovenije v Ptuju in dogovora z Zvezo kulturnih organizacij Slov enije_je upravni odbor festivala sprejel POSLOVNIK XIII. FESTIVALA DOMAČE ZABAVNE GLASBE SLOVENIJE PTUJ '82 Ta poslovnik določa potek festivala, njegov namen in pomen, opredeljen v razpisu z dne 10. decembra 1981. določa njegove organe, višino in vrsto nagrad, ceno vstopnicam in druga za javnost pomembna določila. Pred pričetkom festivala morajo biti s poslovnikom seznanjeni vsi sodelujoči in ja\ nost. I. SPLOŠNA DOLOČILA: ^ 1. člen Trinajsti festival domače zabavne glasbe Slovenije Ptuj "82 (v nadaljnjem besedilu: trinaj- sti festival) bo 3. septembra 1982 na Letnem prireditvenem prostoru v Ptuju. Trg svobode, pod pokroN iteljstvom Kreditne banke Maribor s poslovno enoto Ptuj. 2. člen Na festivalu ansamblov domače zabavne glasbe sodelujejo slovenski ansambli domače zabavne glasbe iz domovine in zamejstva, ki so se prijavili na razpis, izpolnjujejo njegove pogoje in ki jim je strokovna komisija dalfi .soglasje za nastop. Pra\ ice in obveznosti ansamblov in organi- zatorja festivala so določene s posebno pogodbo. 3. člen Za celotno organizacijo trinajstega festivala in njegov nemoten potek, v skladu z določili tega pt)slo\ nika. so odgovorni: upravni odbor festivala in organizator — delovna skupnost Zavoda Radio"^Tednik Ptuj. Za ocenjevanje skladb, njihove izvedbe in besedila ter razvrstitve ansamblov na kakovostne skupine je odgovorna po.sebna strokovna komisi- 4. člen Komisijo za oceno glasbe, besedil in kakovo- sti izvedbe sestavljajo: 1. Kajetan ZUPAN, glasbeni urednik RTV Ljubljana, predsednik komisije. 2. Tomaž TOZON. producent kasetne produkcije RTV Ljubljana, član komisije. 3. Marjan STARE, glasbeni urednik TV Ljubljana. 4. Boris KOVAČIČ. profesor glasbe in komponist, šef trgovine plošč in kaset RTB Beograd v Ljubljani, član komisije. 5. Boris ROŠKAR. glasbeni urednik radia .VI ar i bor. 5. člen Naloge komisije: — preizkusi kakovo,st in usposobljenost na ra/pis prijavljenih ansamblov in jim da soglasje /a nastop na festivalu; — na festivalu ansamblov spremlja nastop vseh ansamblov in na podlagi ocene skladb in i/vedbe. vsak ansambel razporedi v kakovostno skupino za podelitev značke Orfeja s plaketo: a) /late. h) srebrne, c) bronaste ali pismenega prizn anja — oceni besedila avtorjev vokalnih melodij in predlaga najboljše besedilo za nagrado. 6. člen Na trinajstem festivalu bodo podeljene naslednje nagrade: 1. /a najboljše melodije — prva nagrada občinstva 6.000 dinarjev — druga nagrada občinstva 5.000 dinarjev — tretja nagrada občinstva 4.000 dinarjev 2. za najboljše besedilo — nagrada strokovne komisije 6.000 dinar- ie\- 3. za trikratno doseženo zlato značko Orfeja — nagrada 5.000 din 7. člen II. POTEK TRINAJSTEGA FESTIVALA: Trinajsti festival se začne v petek. 3. septem- bra 1982 ob 19. uri. Vodita ga Nevenka Doblje- kar in Marjan Šneberger. ki občinstvu predsta- \l)ala nastopajoče ansamble, avtorje melodij, sporočata odločitve komisij, vodita nagradna žrebanja in sporočala druga obvestila za javnost. 8. člen PROCiRAM FESTIVALA — u\od in začetek enajstega festivala. — nastop 21 ansamblov domače zabavne glasbe. — vmesna nagradna žrebanja in podelitev nagrad, ki so jih prispevale razne organizacije združenega dela in skupnosti. — poročilo strokovne komisije o razvrstitvi nastopajočih ansamblov na kakovostne skupine /a podelitev zlate, srebrne in bronaste značke Orfeja s plaketo. — poročilo komisije za štetje glasov občin- st\a. podelitev nagrad in predstavitev nagrajenih melodij. — zaključek festivala * 9. člen Vrstni red nastopajočih ansamblov določi strokovna komisija in o tem obvesti vodje an- samhkn vsaj uro pred začetkom festivala. Vsak obiskovalec trinajstega festivala dobi seznam nastopajočih ansamblov, z navedbo skladb in njihovih avtorjev. Seznam služi obisko- valcem kol glasovnica občinstva. Dobitniki nagrad, ki jih z žrebom razdelijo med občinstvo organizacije združenega dela, se i/kažejo z veljavno vstopnico. 10. člen Vsak ansambel nastopi z dvema skladbama, od teh mora bili ena vokalna. Skladbe morajo biti izvirne in na festivalu prvič javno predvajane. Besedila morajo biti v slovenščini ali v enem od slovenskih narečij. 11. člen Vsak ansambel, ki ho nastopil na festivalu bo strokovna komisija razvrstila v kakovostne skupi- ne za podelitev značke Orfeja s plaketo, ki jo dobi ansambel, vsak član ansambla pa značko, ustrez- no razvrstitvi ansambla. 12. člen ZNAČKA ORFEJ S PLAKETO IN NJENE PREDNOSTI: Ansambli, ki bodo na trinajstem festivalu prejeli ZLATO značko ORFEJA s plaketo bodo imeli pravico snemanja na RTV Ljubljana brez predhodne avdicije, organizirano gostovati v drugih republikah in v zamejstvu s priporočilom ZKO Slovenije in pravico sodelovati na štirinaj- stem festivalu domače zabavne glasbe v Ptuju brez predhodne avdicije. .Ansambli, ki bodo prejeli SREBRNO ZNA- ČKO ORFEJA s plaketo bodo imeli pravico snemanja na RTV Ljubljana, vendar po pred- • hodni avdiciji in pravico sodelovati na štirinaj- stem festivalu domače zabavne glasbe v Ptuju brez predhodne avdicije. Ansambli, ki bodo prejeli BRONASTO ZNA- ČKO ORFEJA s plaketo bodo imeli pravico sodeknati na štirinajstem festivalu domače /aba\ ne glasbe v Ptuju brez predhodne avdicije. 13. člen lil. TEHNIČNO IN MATERIALNO POSLO- \ ANJF: Trinajsti festival je sestavni del redne dejavno- sti \ okviru radijskega glasbenega programa uredništva Radio-Tednik Ptuj. vendar s samostoj- nim obračunom prihodkov in odhodkov. 14. člen Trinajsti festival se financira iz prispevkov temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter družbenopolitičnih in samoupravnih intete.s- nih skupnosti, iz lastne gospodarsko propagand- ne, reklamne in turistično-pospeševalne dejavno- sti in i/ vstopnine. 15. člen Cene vstopnicam za festival .so naslednje — sedeži do petnajste vrste 120 dinarjev — ostali sedeži 100 dinarjev — stojišča 80 dinarjev. 16. člen Brezplačen vstop imajo samo neposredno sodelujoči na trinajstem festivalu, predstavniki tiska, radia in televizije. Vsem tem organizator festivala izda posebne karte. 17. člen .Administralivno-tehnično in finančno-mate- rialno poslovanje trinajstega festivala opravlja strokovna služba delovne skupnosti Zavoda Radio-Tednik Ptuj. 18. člen Komisijo za štetje glasov občinstva vodi Franc I IDERŠEK. odgovorni urednik Radia in Tedni- ka Ptuj. Ostali člani komisije so: — .\nton BRGLEZ. PD Cirkovce — Majda GOZNIK. članica UO — 1 ranci GOLOB. RT\' Ljubljana — \eronika ILOVŠEK. Zavod Radio-Tednik Naloga komisije je: — da pravočasno organizira natis potrebnega šie\ ila glasovnic občinstva in jih overi s štampilj- ko Zavoda Radio-Tednik. — da organizira razdelitev glasovnic obisko- valcem in jih zbere po opravljenem glasovanju. — da ugotovi izid glasovanja o nagradah občinstva in pripravi poročilo za občinstvo. Komisija je odgovorna za pravilnost dela, zato s\())c delo. ugotovitve in odločitve beleži v zapisniku, ki ga podpišejo vsi člani komisije, (jlasovnice — uporabljene in neuporabljene, in neveljavne pa komisija ustrezno deponira. 19. člen Delo strokovne komisije in komisije za štetje glasov občinstva je javno. 20. člen VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE: Ta poslovnik se objavi v festivalski prilogi fednika št. 34. ki izide 2. septembra 1982 in velja lakoj po (ibjavi. Ptuj. 26. avgusta 1982 Predsednik upravnega odKira festivala DZG Franc fOMANIČ. dipl. oec. 1. r. 10 - TRINAJSTI FESTIVAL 2. september 1982 — TEDNIK Požeta rž — v času kombajniranja vse redkejši prizor. Foto: I. Ciani PROIZVODNI PROGRAM hidrat metalurška glinica specialne glinice aluminij gnetne zlitine Al odlitki rondice liti trakovi lita žica Mesokombinat PERUTNINA Ruj . ^ Delavci, ki združujejo delo v TOZD: — Tovarna krmil — Perutninske farme — Mesna industrija — Temeljna organizacija kooperantov — Transservis — Commerce — Ptujska tiskarna — in delovna skupnost skupnih služb POZDRAVUAJO VSE OBISKOVALCE FESTIVALA DZG PTUJ '82 obenem pa želijo mnogo prijetnega počutja ob poslušanju te glasbene zvrsti. GENO TINEV Poletje je zame minilo Veter se tiho z zlatim listjem igra, mislim si — glej no, saj bo kmalu zima prišla. Kam le kam poletje je šlo saj v iivljenju ga mojem Se sploh ni bilo. Tudi jaz bil sem včasih srečen, vesel, komaj čakal sem, da poletje sadei bi vzel. Kdaj, ko suho listje šumi čudim se — le kako, da poletje več ni. Refren: Poletje je zame minilo mlad sem a v srcu je mraz. Sadov zame ni obrodilo, truden postajal je moj obraz. Le kje so zdaj vse moje sanje, J upanja polne noči? 1 Oči slepo gledajo vanje - 1 v njih ni več svetle luči. \ EMIL DOBNIK Dolina spominov Prelepa ti moja dolina, mladosti si davne spomin. Kje polja so tvoja zelena, kje stari pozabljen je mlin? Le misel na tebe dolina, v tujini mi greje srce, al' slika zbledela je davna, ki hranim za sina jo še . . . Dolina, spominov, na mater, na dom in na vse, na zih'ko, ki tekla mi je. Dolina, spominov, ti moje mladosti si dom, na tebe pozabil ne bom. Prelepa ti moja dolina, mladosti si davne spomin. Kje polja so tvoja zelena, kje stari pozabljen je mlin? Prelepa si moja dolina, hmeljarjev tam vrisk je vesel, kjer štajerska dobra so vina, se čuje slovenski napev. Franc Koren (umri letos spomladi) in sin Braco na lan^em 12. festivalu i DZG Ptuj 81. (Vroča vaja za večer novih melodij). Foto: I. Ciani : Stara vinska klet na Destmiku. Foto: I. Ciani IVAN MALAVAŠIČ Novi Časi Včasih fantje so hodili tja pod okna vzdihovat, pesmi deklicam so peli, ko vzcvetela je pomlad. Vriskali so v časi ianjicam, šli jeseni grozdje brat, a pozimi pa k predicam so hodili vasovat. Danes pa je vse drugače, peš nič več ne hodijo, z avtom pridrve pod okno in v pozdrav zatrobijo. V avto deklica se vsede, ,,čav" zakliče mu v pozdrav se na veselico pelje, kdo bi zdaj še vasoval. Kje žanjice so, predice, kje dekleta iz vasi? Taka, kot bila so včasih, danes jih nikjer več ni! Ali peti pa še znajo, vrisk odmeva v tiho noč in ljubezen glave meša —' kot je delala nekoč. \ ASTA MALAVAŠIČ Vinska Na hribčku sonce se zbudi in trtice objame veselo z žarki zaiskri obsije vinske hrame. Le rasti, rasti trtica, nabiraj si moči, le toči, toči v grozde sok nam za jesenske dni. Ko se v vinograd mrak spusti je trtica zaspana, le v vetru z listi še šumi, ko z grozdi je obdana. Le sanjaj, sanjaj trtica in grozdje naj zori, jeseni v vince sladko se tvoj sok nam spremeni. Oktobra grozdje dozori, prijatelji so zbrani, s trgatvijo se nam mudi, ie so odprti hrami. V kadeh je grozije, sodi pa pripravljeni stoje, vesele pesmi v zidancah v večerni mrak zvene. Mi pa prijatelji sedaj kupice natočimo na zdravje vseh zdaj trčimo in se poveselimo. Saj v zimi vince grelo bo premraiene kosti, a trta se spočila bo spet za pomladne dni. LABOD TOZD DELTA Ptuj Priporoča svoje visokokvalitetne proizvode in vas vabi v svojo so- dobno opremljeno prodajalno. UDELEŽENCE PTUJSKEGA FE- STIVALA LEPO POZDRAVUAJO! TEDNIK ^' september 1982 TRINAJST! FESTIVAL - 11 Rekreacijski skoki v Ptujskih toplicah. Foto: Alfred Bradač HP DROGA PORTOROŽ TOZD GOSAD SREDIŠČE OB DRAVI V vseh živilskih trgovinah nudimo naše visoko kvalitetne proizvode: — čaje, kavo, sladkor za posip, začimbe, — konzervirane vrtnine, gobe in ribe za široko potrošnjo ter družbeno prehrano. Po konkurenčnih cenah odkupujemo: — zdravilna zelišča, — sveže in suhe gobe ter — razne gozdne sadeže. V kooperaciji organiziramo proizvodnjo vrtnin in vzgojo šampinjo- nov. CERTUS TOZD POTNIŠKI PROMET PTUJ — pozdravlja vse nastopajoče na Xlii. festivalu DOMAČE ZABAVNE GLAS- BE SLOVENIJE PTUJ '82 iN JIM ŽELI VELIKO GLASBENEGA ZADOVOLJ- STVA IN USPEHA! Vsem, ki potujete z našimi avtobusi pa želimo prijetno in varno potovanje! KOMUNALA, GRADBENIŠTVO IN PRO- MET PTUJ n. sol. o., Ruj, Žnidaričevo nabrežje — TOZD Avtopark — TOZD Nizke gradnje in hidrogradnje — TOZD Komunalni servisi in vrtnar- stvo, — TOZD Vodovod in kanalizacija In — delovna skupnost skupnih služb pozdravljajo vse obiskovalce festivala DZG Ptuj '82. Rezanje vzmetne žice v Agisovem tozdu Vzmetama Formin. Foto: M. Menoni EMONA MERKUR PTUJ VAS VABI V SVOJE BOGATO ZALOŽENE PRODAJALNE — Tekstilna hiša Merkur — Dom — Biserka — Zvezda — Jasmin — Tehnika — Oprema — Volan — Ideal POZDRAVLJA VSE NASTOPAJOČE NA XIII. FESTIVALU IN JIM ŽELI VELIKO GLASBENEGA USPEHA! AGIS Ruj s svojimi TOZD-i in skupnostjo skupnih služb vsem obiskovalcem festivala želi mnogo zadovoljstva ob poslušanju narodne glasbe, ansamblom pa mnogo nadaljnjih uspehov! Z VSEMI TOZD-i SKUPNOSTJO SKUPNIH SLUŽB IN DRUŽBENOPOLITIČNIMI ORGANIZACIJAMI ŽELI VSEM OBISKOVALCEM IN ČLANOM ANSAMBLOV PRIJETNO POČUTJE NA FESTIVALU, ANSAMBLOM PAMNOGO USPEHA PRI NASTOPU! v okviru prireditev ob prazniku občine Ptuj so v soboto, 7. avgusta 1982 v Dražencih svečano predali v obratovanje nove žitne silose in prenovljeno mešalnico krmil Emone Kmetijskega kombinata Ptuj TOZD Tovarne močnih krmil. Foto: S. Kosi DRAVSKE ELEKTRARNE MARIBOR TOZD ELEKTRARNA FORMIN Pozdravljajo nastopajoče in obiskovalce Xiil. festivala domače zabavne glasbe ter želimo obilo glasbenega zadovoljstva. 12 - TRINAJSTI FESTIVAL 2. september 1982 - XEDNIK opekarna ptuj Med novejšimi izdelki za hitro m enostavno ureditev okolja (parki, vrtci, osnovne šole, stanovanjske hiše, vrtovi ipd.) so armirano betonske klinker plošče. Di- menzijaploščejeSO x 50cm. Plošče lahko enostavno polaga vsak sam m jih prilagaja različnim vrstam te- renov. Poleg tega imamo v proizvodnem programu še: — montažne preklade, okenske m vratne, za enosta- vno, hitro, brezopažno m zato ceneno gradnjo — montažni strop do dolžine 6,40 metra m z osnim razmakom 50 cm — betonske stebre za brajde in ograje od 2 do 4 metrov — razne opečne izdelke, modularne bloke, modularne dihnne tuljave, polnila za montažni strop. Vsem nastopajočim in obiskovalcem, mnogo zadovoljstva in prijetno počutje na festivalu DZG Ptuj '82. JEKLO TEHNA TOZD MERKUR prodajalna glasbil Maribor Gospostva 11 pozdravlja vse nastopapče m obiskovalce festivala ter se priporoča za o6/sfc, ELEKTROINSTALATERSTVO Jože MILOŠIČ Potrčeva cesta 28 tel. 771-577 vam priporoča svoje kvalitetne usluge! Vsem obiskovalcem, nastopajočim pevcem in ansamblom pa prijetno počutje v starem Ptuju in mnogo uspeha. KEMIČNA ČISTILNICA MARJAN FRANGEŽ PTUJ Vam hitro m po konkurenčnih cenah opravlja usluge! Priporoča se za obisk! Vsem obiskovalcem XHI. festivala DZG Ptuj '82pa želi mnogo glasbenega užitka! SUROVINA MARIBOR poslovna enota PTUJ Zadružni trg 2 se priporoča vsem dobaviteljem za odkup vseh vrst sekundarnih surovin. Obiskovalcem XIII. festivala pa mnogo zadovoljstva ob poslušanju narodne glasbe. Ptuj OsojnJkova 9 SE PRIPOROCAZ VSEMI GRADBENIMI DELI. UDELEŽENCE PTUJSKEGA FESTIVALA PA LEPO POZDRAVLJA! PEKO PRODAJALNA PTUJ, je bogato založena z modnimi jesenskimi modeli žen- ske, otroške in moške obutve, usnjeno konfekcijo, konfekcijo iz umetnega materiala, vse vrste galanterije in športnih artiklov. Prodajalna je bogato založena tudi z obutvijo za vašega šolarja, s šolskimi torbicami, športno opremo, skratka z vsem, kar potrebuje vaš šolar za novo šolsko leto. PRIPOROČAJO SE ZA OBISK! Vsem obiskovalcem na XIII. festivalu DZG Ptuj '82 pa mnogo glasbenega zadovoljstva! Gradnja družbenih stanovanj na območju zazidalnega okoliša Rabelčja vas zahod v letu 1982. Foto: S. Kosi Delovni prostori Elkom H iko Olga Meglic temeljnih organizacij ASPO (avtomobilska, stavbena in pohištvena kovinska ter plastična oprema) in HIDO (projektiranje in proizvodnja hidravlične, pnevmatske in dvižne opreme) \ Dolanah pri Cirkulanah. Foto: Ivan Preac TEDNIK ~ ^' september 1982 TRINAJSTI FESTIVAL - 13 14 - TRINAJSTI FESTIVAL 2. september 1982 - TEDNIK TEDNIK ~ ^' september 1982 DELO DRUŠTEV - 15 Srečanje v Bogojini člani N K Markovci smo se v nedeljo, 22. avgusta, skupaj s svojimi \ navijači, odpeljali s posebnim avtobusom v prekmurski kraj, Bogojino s j katero že več let uspešno sodelujemo. Spoloma smo se ustavili v Mo-; ravskih toplicah, kjer smo .se lahko tudi kopali. Vodja je bil učitelj markovške šole Štefan Vugrinec. kije prav v Bogojini rojen. Veliko nam je znal povedali o leh krajih, tako. da smo jih ludi nekoliko podrobneje spoznali. V samo Bogojino smo prispeli okrog 13. ure. Ogledali smo si znano bogojinsko cerkev, nakar.so nas sprejeli domači nogometaši, ki so slavili pomemben delovni uspeh. Svojemu namenu so predali novo Ob zvokih glasbe so se gostitelji in gostje veselo zavrteli. >odobno nogometno igrišče, ki so ga gradili dve leti. Ob tej priložnosti .so pripravili krajšo proslavo, kjer so sodelovali učenci osnovne šole in domač mešani pevski zbor. nakar je predsednik NK Bogojina prerezal vrvico in igrišče predal v uporabo, da krepijo bratske vezi in širijo tradicijo športa še naprej. Po tej svečanosti pa je sledila otvoritvena tekma, med domačini in NK Markovci. Po 90 minutah dobrega nogometa, .so zmagali domačini z rezultatom 1:0 in tako krstili mrežo. Po končani tekmi so nam priredili zabavo, na kateri so poskrbeli za lačne želodce in suha grla. V ritmih vesele glasbe pa smo se tudi veselo zavrteli, a kaj ko je dan hitro minil in smo se morali kaj kmali vrniti. Z željo, da se še večkrat snidemo smo zapustili bratsko Bogojino in se odpeljali nazaj v domači kraj. Jože Voglar Tokrat pa zares ,,Tovariši ribiči, dober dan, dober prijem, in vaSe ribiške dokumente prosim", je povedal miličnik prijazno, vendar strogo službeno . . . Takšnih obiskov smo ribiči zelo veseli in si takšnih obiskov želimo še pogosteje. Povedati moram, da nam ribičem miličniki zelo veliko pomagajo, predvsem v času, ko se rilje drstijo. Besedilo in posnetek: Ivan Preac ^ TovariSi mOičniki, cesto na svidenje ob naSih vodah! 16 - NASI DOPISNIKI 2. september 1982 - TEDNIK BIROGRAFIKA ŠTEFAN JURANČIČ Ptuj Krempljeva 8 fotokopira vse vrste dokumentov, kolektiv obvešča, da razmnožuje samoupravne sporazume in druge samo- upravne akte. Za naročila se priporoča. Vsem ob- iskovalcem pa želi mnogo glasbenega užitka. GOSTILNO Stanka ŠEGULA Polenci 41, POLENŠAK so že doslej rade obiskale razne organizirane skupine. Tudi oddaljene goste vedno privablja prijazna po- strežba, dobro vino in jedi iz tunke. Te dni so obnovili točilnico tako, daje lokal še privlačnejši. GOSTILNA Emica SELŠEK Ptuj Spolenjakova 1 se priporoča za obisk. Vedno boste prijazno postre- ženi poleg drugega z odličnim domačim vinom in do- mačimi klobasami. PRIDITE in PREPRIČAJTE SE. SPLOŠNO KLEPARSTVO KONRAD HENTAK Ptuj Zagrebška 101 opravlja poleg običajnih kleparskih del, kot je montaža strešnih žlebov in snegolovilcev, tudi vse zahtevne pločevinaste kritine na zasebnih zgradbah in objektih družbenega sektorja ter strelovode. Opravlja izolacijska dela na toplovodnih in hladilnih napeljavah in napravah. Delo Splošnega kleparstva Konrad Hentak pa krasi tudi več kupol in stolpov na javnih zgradbah in spomenikih v raznih krajih. PRIPOROČA SVOJE KVALITETNE USLUGE. Na razpotju! Obstala sva na razpotju nekega življenja, ko je veter nežno šepetal in vroča so bila še hrepenenja, ko si roko nemo mi podal. Greva zdaj vsak na svojo stran, naj križišče srečanj najinih ne moti, \ zdaj ko je vsak dan tako teman. \ Hodiva vsak po svoji poti, k sreči, soncu in dobroti, globoko v tej samoti tvoj obraz pokoj in mir mi moti, nekje globoko čisto, liho šepetaš, ljuba, saj mi svoje srce daš? S/ Naš praznik v soboto 21. julija in v nedeljo, 1. avgusta smo krajani KS Podgorci' praznovali že svoj 5. krajevni praznik. V prostorih šole je bila odprta; razstava cvetja, peciva in šolskih izdelkov. Obiskovali so nas tudi ne-, kateri krajani iz naše pobratene KS v Srbiji. V nedeljo je bil nastop; recitatoijev iz OŠ Podgorci. Potem so lovci in starešine merili svoje sposobnosti. Lovci v stre- ljanju na glinaste golobe, starešme pa v tarče. Poglabljamo bratstvo m enotnost, ker vemo, da nam je prav to bratstvo pripomoglo, da smo zmagali v NOB, zato je potrebno, da to' bratstvo še poglabljamo in varujemo. Ida Kovačec, OŠ Velika Nedelja Srebro za ekipo ribičev društva invalidov Ptuj na 11. republiškem prvenstvu v Postojni Ekipa ribičev društva invalidov Ptuj, ki so jo sestavljali Angelca Šmigoc, Martin Zavec, Anton Fajfer in Štefan Knaus, je v močni konkurenci ekip iz Slovenije zasedla odlično drugo mesto v lovu rib na III. republiškem prvenstvu na reki Pivki v Postojni. Tudi v posamezni konkurenci so se dobro odrezali. Drugo mesto in srebrno odličje si je med 78 tekmovalci prilovil Štefan Knaus s 130 ribami, bronasto pa še Martin Zavec z uvrstitvijo do 5. mesta s 77 ribami Vreme je precej nagajalo saj je zadnjo uro tekmovanja (trajalo je 3 ure] močno deževalo in pihal močan veter, toda tekmovalci so vztrajali na svoiih tekmovalnih mestih ob vodi. Zato so ob koncu tudi bili deležni pohvale od člana sekretariata Društev invalidov Slovenije, kije zlasti pohvalil vzdržljivost in voljo invalidov, ki se borijo kot enakopravni člani naše socialistične družbe. Ob koncu nam je zaželel še veliko uspehov in srečno snidenje na IV. republiškem prvenstvu 1983. mi BRIGADIRJI Ljudi mladi u našoj brigadi živimo ovaj jcdini mesec u našem životu svi ovako skupljeni pred iicdovršenom trakom puta. svi tako nespojivi s tako pristno \c/ani nečim nevidljivim i visim sa i/.vorom u plavim očima i umt>rnim lopatama. Gledao sam lica tih mladiča i dcvojaka, te dcce i tih zrelih ljudi, i na tren /abtMavio i odakic su i .šta su. i da li su komunisti, i da li su nižni ili lepi. Zorica sa svojom tortX)m za prvu pomoč i nestašnim o.srne- iiom mrzo voljno svakog dana uzima lopatu u ruke i gundjc ■>/ar opel«. I ako joj neko iz brigade kontrira na njenu rečeni- cu. ona ga ili izudara ili .se sa njim »debelo« posvada. pa je /ato svi zovu Zorica »muško«. Mali Mladjan naš vodonoša sa s\ojim iscepanim sudom za .vodu Mali prina^alec osvežilne pijače na Ptujski gori. Foto: J. Hvaleč je sigurno najvredniji vodonoša u na.šelju. On kasni sa vodom kao aulobusi. Zbog toga mu je glava puna čvoruga od žednih brigadi- ra. ORG »Mirko Tomič«. Varvarin KAKO NAM JUTRO POČINJE? Do nas dopiru zvuci naSe budilnice ,,Hej haj brigade", a mi sa težkom mukom pokušavamo otvori- ti oči. I tako ljuti pitamo, da li je več 4 sata. Čudno, kako u Dornavi, noč brzo prolazi. Dok rovinjamo po našoj prtljazi i tražimo odječu naš fisko, po ko zna koji put, poziva da idemu u zbor. Lijeno vukuči nogu za nogom, sa na pola spuštenim očnini kapcima postrojavamo se. A onda dolazi ta ,,voljena" fiskultura. Interesantno, ali mi više volimo našeg tra- ska nego fiskulturu. Poslije te jake gimnastike, natmurenog lica odlazimo u sobe, namještamo kreve- ta, po ko zna koji put, pa opet iste muke, iste greške. A'i navedene muke sc zaborave kad krečemo nadoru- čak. Sa punim stomkom več možemo, da pjevamo, pa sa pjesmom i osmjehom (jer smo se razbudili) odlazi- mo autobusima na trasu. I u autobusu opet pjesma ali se ne čuje glas svih brigada jer neki spavaju ili poku- šavaju, a neki naši brigadiri su udarni u partizaniji pa je svaki minut spavanja u autobusu dragocjen. Sa pjesmom sve brže prolazi, pa i put do trase. Izlazimo iz autobusa i oama zapažamo kanal, koji treba, da uradimo. zahvaliuči kome čemo dobiti još koji žulj. A onda dolazi rad — za udarnike, a hladni kukuruzi za zabušante, i za još ponekog. Kako vrije- me polako odmiče sve više mislimo na onih pola sata odmora, na marendu i pitamo se da li čemo opet dobi- ti konzerve bez otvarača. Nakon i marenda je stigla i naš ekonom počinje raditi. Marendu dijeli po onoj narodnoj ,,ko če kome neg' svoj svome". E, da smo u postrojavanju za fiskulturu brzi kao za marendu, imali bi dobre ocjene, a Riple bi manje galamio na nas. I opet vrije- me brzo prolazi. Marenda je zavržena i počinje se sa radom. Ali kako sada raditi kad smo svi siti, to je malo teže, pa se zbog toga priža kulturu da so malo prilegne, a partizani da odspavaju ... ... I opet se radi, radi sve do 12.30 sati. A onda zbor i povratak uz pjesmu ,,Sa trase se vračamo ..." ORB „Zivko Matic" Metkovič Razprava o gradivu za 11. kongres ZSMS v MDB 3. julij Na razpravi smo v glavnem predelali vso gra- divo. Bolj natančno smo obdelali temo o usmerjenem izobraževanju, mladinsko prosto- voljno delo ter ZSMS v KS. Pri tem smo si pomagali s pripombami na osnutek gradiva za XI. kongres ZSMS OK ZSMS Hrastnik, ter povezali probleme vseh mladincev s problemi naše občine. Poskušali smo odkriti probleme oz. pomanjkljivosti kongresnega gradiva, ter dati konkretne predloge /ja razširitev problemov v gradivu. V celoti jc osnutek programskih usmeritev za XI. kongres ZSMS pisan v zelo zahtevni besedni obliki, zato ga nismo mogli bolj podrobno obdelati. V delu, ki govori o specifičnem družbeno ekonomskem položaju mladih opozarja na ni- zek odstotek mladih v samoupravnih organih in delegacijah. Takšna ocena za našo občino ni ^prejemljiva, saj je odstotek .mladine na Jem. področju dovolj visok. Zato menimo, da bi bilo potrebno opredeliti odgovornost mladih do na- log, ki so jim zaupane. Pri odnosih med starimi in mladimi delavci (str. 6), bi bilo potrebno bolj opredeliti, kakšne so možnosti mladih delavcev za napredovanje na delovnem mestu. Na področju SLO in DS se ne moremo strinjati z oceno, da je ZSMS tudi strokovni organizator usposabljanja. To za našo občino ne velja. V naši občini vodi vse strokovne or- ganizacije obč. štab TO oz. oddelek za LO. .Misel, da je ohranjanje revolucionarnih tradicij mrtva zgodovina zagotovo ne drži, poleg tega pa v besedilu ni omenjena vloga TITA in KARDELJA. Prva tema, ki smo jo bolj po- drobno obdelali je usmerjeno izobraževanje. Mladi mislimo, da je usmerjeno izobraževanje vpeljano v veliki naglici, zato tako učitelji kot_ učenci, niso dovolj zavestni, da bi ga izpeljali. Učitelji imajo še vedno njihov vzvi.šeni položaj, ki ovira samoupravljanje mladih v delih. Poleg tega, pa so učbeniki kot tudi učni program preobsežni. Pri drugi temi — mladinsko prostovoljno de- lo, smo ugotavljali, da je informiranje o mla- dinskih akcijah premajhno in zato smo ugotavljali, da je sestavljanje kvalitetnih MDE otežkočeno. Poleg tega pa ugotavljamo, da so študentje prikrajšani za udejstvovanje na MDB, ker imajo ravno takrat, ko so akcije veli- ko dela s študijem. Zadnja tema ZSMS je razkrila, da so mladi v nekaterih KS v naši občini nezainteresirani za delo, to pa izhaja iz prostorskih stisk, ter pre- majhnega zanimanja starejših za miselno delo mladih. ^_____________ .......... , ... . Nekaj iskric iz otroških ust Starejši otroci v vrtcu so kar pridni. Sami gredo lulat. Neki fant ogleduje drugega in mu pravi: ,,Ti imaš pa jajčka, ti imaš pa jajčka!" Prizadeti takoj teče k tovarišici in jo vpraša: ,,Tovarišica ali imam jaz tista jajčka iz hladilnika?" ,,Tovarišica v laseh imate rdečo nit." Ugotovi Mitja. ,,§e, še vedno jo imate." Ugotovi ob neuspelih poizkusih tovarišice, da bi si jo odstranila. ,,No, pa mi jo ti vzemi proč," pravi končno tovarišica. ,,0, ta pa raste!" Presenečeno ugotovi Mitja. Jožek pride k tovarišici in si menca ,,luleka", ko ga tovarišica vpraša, če ga tišči na WC, ta pa ji odgovori da ne. Ko ga drugič vpraša isto, odgovori isto nazaj. Ko pa ga vpraša: ,,Pa bi šel lulat?" — izdavi Jožko samo še pritrdilni ,,da". Gregor je divjal s kolesom, opozorila niso nič zalegla. Padel je in za- jokal. Vzgojiteljica, ki je vse to opazovala, mu pravi: ,,Gregor pridi sem, da te poberem!" Gregor — ne bodi len — takoj vstane in priteče k vzgojiteljici, se vrže na tla in reče: ,,Na, zdaj pa me poberite." V vrtcu se Milan nikoli ne vključi v igro in sploh ne sodeluje. Tudi ob prigovarjanju tovarišice se ne zmeni za nobeno igračko in ne za družbo. Nekega dne, ko smo ga pustili kar tako, brez prigovarjanj, seje ob vneti igri otrok sam vključil. Zal le za nekaj minut. Toda prvi korak je bil storjen. Tega smo se vsi veselili. ___ Joži P. Brigada RK. Dr. Maks Pahor MALA ANKETA \ pravanja 1 K.i| misliš /akaj dobimo s turizmom manj deviz kot pa bi jin l.ihko'.' 2 Kaj ti pomeni beseda ideologija? }. Kaj \ es o 22. juliju? OJuovori 1. Slabo JC \ sc narejeno, slaba proizvodnja . .. Premala vljudnost, slaba postrc/ha . . . Prevelika zasedenost, onesnaženost v nekaterih kraiih . . . Zelo dolgo nisem bila na morju in zato ne morem kaj določenega odgovorili. \salda . ... Začeli smo se boriti s puško v roki . .. Prelomnica v slovenski Ziiodovini. kajti narod je pokazal, da se zna postaviti v bran. ROMANA G. Intervju Besede brigadirjev na vpraša- nje, kakšen naj bi bil komandant. ZVONE: Tak.šen kakršen je. Vedno pripravljen za zafrkanci- jo. Da JC resen kadar je potrebno. lANJA: Prijateljski, mislim, m . . . MIROSLAV: Nemam neko posebno mišljenje, komandanti jcdnosiavno nisu ljudi. MILAN: Luckast. SRDŽAN: Ru/an. pamctan i mlad. Al.EN: Kao »čelikc. Treba, da budc čtnck. da budc do posled- niosii najbolja oso b in a. SRi:CKO: Velik zabavljač, human človek. Preprost pa vča- sih slrt)g. kot |c Stane. VOJKO: Takšen kot je Stane. Dober z nami. razumeti nas mora. /ezati se z nami. ZORICA: Žensko. Svaki ko- mandant treba, da bude stroži prema brigadirima. DRACiO: V določenih prime- rih naj bi bil strog, vendar se mora usklajevati z brigadirji, upoštevali njihove želje in jih prenesti v štab. Skrbeti za briga- dirje, njihovo delo. Pomaga bri- gadirjem jim svetuje pri delu in jih opo/arja na nanakc. t.ORAN: Zver. pre svega. Da nežna za drugarstvo. prijatelj- stvo. Prema svima isti aršin. da ima. Da sc drži do kraja principa, makar arcši. SNi:ŽANA: Lep. dober. KAl AJ: Gumbav. da voli pivo i klapu. JASMINA: Lin. dobar. lep in poslušan. DRAGANA: Lep. dobar drug. dobar švaler. ozbiljan. čvrstog karaktera i visok 190 cm. ambi- ciozan. scntimcntalan. MARTINA: Malo drugačen kot jc. DANIELA: Odnos med briga- diri. prijateljstvom, brez razlike v lotih. S()NJ.'\: Malo manj va/cn. 1-..\11CA: Malo manj /atrkljiv. JOŽIC"A: Odločen, naj bi imel Cul /a odgovornost, naj bi popu- stil kadar bi vedel, da nima prav, skušal naj bi čutiti s posamezno osebnostjo v svoji brigadi in ji skušal pomagati po svojih nuKch \ stiski. V/lrajen. kadar bi želel vedeli kaj več. nekaj novega. Znali mora voditi brigado po pravi poli in ji vedno stali ob sirani. Predvsem pa naj bi bil človek, ki bi ga /iiali cenili tudi d ruiii. Bri-ada RK »Dr. Maks Pahor<. TEDNIK ~ ^' september 1982 TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 17 PRVO KOLO ■ V NOGOMETU Zmaga Aluminija in poraz Drave v nedeljo je biio na sporedu prvo kolo tekmovanja v vzhodni skupini republiške območne lige v sezoni 1982/1983. Obe članski selekciji iz ptujske občine. Drava in Aluminij, sta v prvem Jcolu gostovali in dosegli polovičen fzkupiček. Nflado moštvo NK Drava je gostovalo v Brežicah in proti gomačinom visoko izgubilo, re- zultat je bil 6:0 (4:0i za Brežice, poraz je logična posledica velike pomladitve moštva in zelo krat- kih priprav, v katerih trener Jože Hauler resnično ni mogel storiti tistega, kar bi se v normalnih pripravah moralo. Upajmo, da začetni neuspeh ni vzel morale igralcem in odvrnil gledalcev. Veliko bolje je v prvem kolu šlo Aluminiju. Kidricani so gos- tovali v Zagorju in domačega Proletarca premagali s 3:0 (2:0). Zmaga Aluminija je zaslužena, saj je bil razen v začetku srečanja bolj^ši nasprotnik z več znanja in fizične moči. Prvi zadetek je ob pompči domačega branilca dose- gel Štefan Doncec, drugega in tretjega pa Fruk. Po besedan Iva Kmjica so igralci Aluminija izpolnili dogovorjene naloge, igrali so zavzeto, fer in borbeno. I. kotar prestavljeni prirfditvi V nedeljo vsi na kolo za zdravo telo Minulo nedeljo vreme ni bilo naklonjeno organizatorjem mno- žične trimske akcije Vsi na kolo za zdravo telo, DTV Partizan Grajena in Zvezi telesnokultur- nih organizacij občine Ptuj. Akci- jo so morah prestaviti na to nedeljo, torej 5. septembra. Pro- gram ostaja isti, pravtako tudi erogam in vstopna mesta. Akcija o trajala med 8. in 12. uro. Progi sta naslednji: Grajena — Krčevi- na — Mestni vrh — Ptuj — Grajena (dolžina 30 km) in Grajena — Mestni vrh — Ptuj — Grajena (dolžina 12 lan). Vstop- na mesta na progo pa bodo: na Potrčevi cesti, pod P^anoramo, na Grajeni, Krčevini, Železni most. Mestni vrh in pri Vičarju. Seveda vozite na svojo odgovornost z brezhibnimi kolesi in ob upošte- vanju cestno prometnih predpi- sov. Prestavljen pa je tudi nogo- metni turnir v Maišperku. Mladi s Ptujske gore ga Dodo izvedli to soboto s pričetkom ob 8. uri. 1. kotar V SOBOTO ZAČETEK PRVENSTVA V ROKOMETU V vseh republiških rokometnih ligah bodo v soboto in nedeljo pri- čeli s prvimi srečanji v tekmovalni sezoni 1982/83. Med članskimi ekipami bodo s tega območja (Or- mož, Ptuj) nastopale članice RK Drava in člani RK Velika Nedelja v enotnih, Ormožani pa v vzhodni območni ligi. Mladinske in pionir- ske vrste pa bodo nastopale v svo- jih območnih republiških ligah. Članice RK Drava so se na pr- venstvo dobro pripravile. Vadile so od začetka avgusta, vmes pa bile tudi na šestdnevnih pripravah v Preddvoru. V tem tednu pa je in- tenzivnost nekoliko zmanjšana za- radi šolskih obveznosti nekaterih igralk (zaključni izled, izpiti, šola v naravi). Ekipa bo močnejša, to je gotovo. Kluba ni zapustila no- bena članica, ekipa pa je je mo- čnejša 7ja igralki RK Velika Nede- lja Radanovič in Miklašič, ki sta se odlično vključili v ekipo. Po drugi strani pa imajo Dravašice iz prej- šnjega prvenstva precej izkušenj, saj se ne želijo več držati spodnjega dela ali pa sredine lestvice. V leto- šnji sezoni bodo poskušale doseči uvrstitev pri vrhu. Morda je to za nekatere precenjevanje moči. Vendar so si prav vse ekipe v klu- bu zastavile za cilj, da uvrstitve iz V soboto za prve točke (foto b. Rode) prejšnje sezone izboljšajo in se na lestvici najboljših ženskih klubov v Sloveniji (v minuli sezoni so bili sedmi) povzpnejo za kakšno mesto. Zato so tudi vse ekipe z zelo inten- zivno vadbo (skoraj vsak dan) pri- čele v začetku prejšnjega meseca. Koliko so v pripravah uspeli bodo pokazala že prva srečanja. Članice Drave, člani Velike Ne- delje in mladinci Drave bodo v prvem kolu domačini. Na stadionu Drava se bo v soboto ob 16. uri pričelo mladinsko srečanje Dra- va—Minerva, za tem točneje ob 17.30 pa se bo pričelo srečanje čla- nic Drava—Polana. Ciani Velike Nedelje bodo svoje srečanje z eki- po Aero—Celje pričeli ob 19. 1. kotar VELIKA DELOVNA ZMAGA MLADIH NA ROGOZNICI v soboto, 28. avgusta so člani TVD Partizan Rogoznica predali svojemu namenu novo travnato nogometno igrišče. K razgovoru sem povabil predsednika TVD Partizan Rogoznica Marka Potočnika, ki je obenem, tudi nosi- lec organizacije vseh delovnih ak- cij. Kdaj se je porajala potreba po novem igrišču, saj vemo, da je igrišče bilo in ste na njem nogo- metaši dosegli lepe rezultate. ,,Potrebe so se kazale že leta 1978, ko je teren postal že prav nemogoč pa tudi osnovnim dimen- zijam ni ustrezalo. Glavno skrb so predstavljala finančna sredstva, ki pa smo jih premostili z veliko po- močjo krajanov KS Rogoznica, Krajevne konference SZDL Rogoznica, Opekarne Zabjak, TKS Ptuj in nekaterih samostojnih obrtnikov. V glavnem smo vsa dela opravili udarniško. Število teh ur presega 1000. Izkoriščam to priložnost za zahvalo vsem, ki so nam pomagali uresničevati naše načrte." Kako naprej? ,,Posebej moram opozoriti, da je nogometno igrišče šele prva faza NaS sogovornik Marko Potočnik del, ki jih načrtujemo. Se letos načrtujemo razširitev asfaltne po- vršine za rokomet, košarko itd. Nato zaščitne ograje v dolžini 2 x 20 m in sicer v smislu zaščite sosednjih vrtov. Leta 1983 načrtujemo gradnjo garderobnih prostorov. S tem menim, da bomo imeli zelo dobre pogoje za športne in rekreativne aktivnosti. Nena- zadnje pa imamo v načrtu vzgojo mladih športnikov. Tu ne mislim samo na nogomet, ampak na vso športno dejavnost." V počastitev otvoritve novega igrišča je bilo nogometno srečanje pionirjev. Nato pa tradicionalno srečanje starih proti mladim. Starih, tu mislim na vse tiste igralce, ki so leta 1959 nogomet začeli uveljavljati in igrati na Rogoznici. Po športnih srečanjih pa so se ljubitelji športa srečali ob ražnju. Organizacija je v celoti uspela. Uspela zato, ker so se je mladi lotili z vso resnostjo in odgovornostjo tako, kot v vseh akcijah doslej. In prepričan sem, da jim bo uspevalo tudi vnaprej. M. Menoni NOVO VODSTVO CAKA VELIKO DELA OBČNI ZBOR NK DRAVA v sredo, 25. avgusta so člani nogometnega kluba Drava izvedli letni občni zbor, na kate- rem so pregledali dosedanje delo in izvolili novo vodstvo. Udeleženci, njih 35, so bili enotnega mnenja, da je potrebno delo izboljšati in opravičiti pričakovanja ljubiteljev nogometa in ostalih občanov ptujske občine. Za dosego tega cilja, ki pomeni tudi kvalitetnejši nogomet in ustrezne tekmovalne rezultate, bo potrebno vlo- žiti veliko naporov in skupnega dela. Poročilo o delu izvršnega odbora kluba je na zboru podal predsednik Savo Kozjak. V dvelet- nem obdobju, izvršni odbor je bil namreč iz- voljen v juniju 1980, so se srečevali s številnimi problemi, tudi z nedelavnostjo nekaterih članov izvršnega odbora. Tako so med delom morali pritegniti nove moči. V začetku dela so bili že pred prvim velikim problemom. Članska selek- cija Drave je namreč izpadla iz enotne repub- liške lige v območno, kjer pa je že nastopalo Člansko moštvo NK Aluminij. Dve članski selekciji iz ene občine pa takrat v isti ligi nista smeli nastopati. Zato je prišlo do ustanovitve skupne selekcije, ki je odlično začela in si v prvem delu priigrala izdatno prednost in s tem Velike možnosti za povratek v enotno republi- ško ligo. Med sezono pa so se vezi pričele krhati, prišlo je do zamenjave trenerja (Krnjič — Zaje), iz skopne selekcije pa so se umaknili 'gralci iz Kidričevega. Selekcija si je vseeno pri- igrala prvo mesto in uvrstitev med najboljše slovenske klube. Na zboru smo slišali, da je pri- šlo do zamenjave trenerja na zahtevo igralcev. Pred začetkom prvenstva v SNL so bili znova pred problemom — kako zagotoviti trenerja z Ustrezno licenco za vodenje moštva v tem rangu tekmovanja. Znova je prišlo do ustanovitve skupne selekcije, novega vodstva in novega tre- nerja (Pšajd). Znova je bil začetek zelo obeta- ven, v prvih kolih je bila selekcija Ptuj fiajprijetnejše presenečenje lige z nabiranjem 'očk tudi na gostovanjih. Vendar je po dveh Porazih proti boljšim ekipam (Rudar in Mari- ^r) znova prišlo do problemov, o katerih smo ^Tedniku veliko pisali. Tako je prišlo do zame- njave trenerja (Pšajd — Zaje), pred tem domači Igralci (iz Ptuja) niso vadili in igrali (nastopili so 'gralci iz Kidričevega), odstopili so člani vodstva^ skupne selekcije iz Kidričevega. Na zboru smo slišali, da se je pojavila ideja, da se selekcija preseli v Kidričevo, .saj so od tam bili pred- sednik vodstva (RumpO, sekretar (Meško) in trener (Pšajd). Zaradi renomeja in 50-letnice delovanja NK Drava pa se je oglasil izvršni odbor Drave in je selekcija ostala v Ptuju. Odstop trenerja Pšajda so zahtevali igralci. V drugem delu sezone je selekcija znova do- bro začela, nato pa vedno slabše. Iz republiške lige je izpadla, tako je bilo rečeno na zboru, zaradi nediscipline igralcev, ki je pogojena z igralčevo osebnostjo. Ob tem velja dodati, da sta oba kluba ne glede na skupno člansko selekcijo delala naprej z mlajšimi selekcijami. Izvršni odbor NK Drava je reševal tudi finančne težave, saj sredstva skupnosti niso zadostovala niti za eno moštvo kaj šele za ce- lotno piramido. Težave in probleme so skušali reševati skupno, pri tem pa vedno niso imeli srečne roke. Precej kritičnih smo slišali tudi na račun sredstev javnega obveščanja, ki so o delu v NK Drava pisala v slabi luči, pa tudi o selekcijskem sistemu, ki naj ne bi opravičil pričakovanj. O strokovnem delu v NK Drava je na zboru govoril Marjan Lenartič. Predstavil je selek- cijsko delo in rezultate, izpostavil pa zagnanost in delo trenerjev ter vaditeljev, posebej pa še usmeritve v prihodnje, ko bo potrebno pospešiti strokovno delo z mlajšimi igralci, od članske vrste, ki je zelo pomlajena, pa ne zahtevati več kot je sposobna v tem trenutku pokazati. Med poročilom blagajnika Rajka Pavaleca smo slišali tudi poročilo o pregledu blagajni- škega poslovanja, ki ga je v začetku leta opravila SDK iz Ptuja. Ugotovljeno je, da v NK Drava od leta 1976 do letos v poslovanju ni bilo nepravilnosti. V razpravi je predsednik 10 Medobčinske nogometne zveze Ptuj Erik Berčnik predstavil delo zveze. Poudaril je, da zveza še ni tako močna, da bi lahko vplivala na kvaliteto dela v klubih, v prihodnje pa bo opravljala tudi to, saj bo zadolžena za del piramide v tekmovalnem delu nogometa. V sezoni 1982/83 bo zveza organizirala in izvedla tekmovanja v kar šestih ligah: dveh pionirskih, eni kadetski in treh rekreacijskih. Menil je, da morajo v NK Drava močno organizacijo graditi na tradiciji in teme- ljih, ki so jih gradili 50 let. Selekcijski sistem smo sprejeli, zato se moramo vanj s svojimi oblikami dela vklopiti. Za tem je Erik Berčnik v imenu Nogometne zveze Slovenije klubu podelil posebno priznanje NZS ob 50-letnici kluba in 60-letnici NZS. Predstavnik ZTKO Milan Šeruga je opozoril na nekatere pomanjkljivosti iz minulega ob- dobja, zlasti pri organizacijskem in delu z mladimi, potrebo po skupnih akcijah obeh no- silcev tekmovalnega nogometa v občini (Drave in Aluminija) in na prevelike ambicije nekaterih klubov v rekreacijskem delu nogometa. Po potrditvi poročil so dosedanjemu vodstvu podali razrešnico in izvolili nove člane posa- meznih organov in komisij. Izvršni odbor, v njem je veliko novih članov, bo v prihodnjem obdobju Janez Lah, njegov namestnik pa je Dragan Zivkovič. Novi predsednik je že v kraj- šem nagovoru po izvolitvi nakazal, da dela ne bo malo. Tako je izpostavil potrebo po skuf>- nem in ne delu posameznikov, delo v skladu s sprejetimi klubskimi akti, rezultati pa morajo opravičiti pričakovanja ljubiteljev nogometa. V tej smeri bo potrebno med nogometnima klu- boma Drava in Aluminij vzpostaviti dobre odnose in sodelovanje. Eden izmed dolgoletnih članov NK Drava Strehar je ob koncu poudaril, da mladi prevze- majo odgovornost za bodočnost kluba. Zato morajo veliko vaditi, ob zavzetosti pa biti tudi pravi športniki. Tako je bilo na občnem zboru NK Drava. Iz zapisanega lahko razt)erete, da novo organiza- cijsko in strokovno vodstvo čaka veliko dela. Uspeh pa bodo ob svojem delu dosegli tudi s sodelovanjem vseh udeležencev v nogometu ptujske, občine. Namreč, le s skupnim delom se v najbolj množičnem športu v ptujski občini da doseči ustrezno kvaliteto in tekmovalne do- sežke, ki jih ljubitelji nogometa pričakujejo. 1. kotar KS .i)U$AN KVEDER" PTUJ DRAVA-ALUMINIJ Nogometni članski selekciji Drave in Aluminija sta v novo prven- stvo startali zelo različno. Žreb startnih številk pa je odločil, da se že v drugem kolu pomerila v medsebojnem srečanju. Tako bo v nedeljo popoldan na stadionu Drava znova lokalni derbi Drava—Aluminij, ki so ga včasih ljubitelji nogometa nestrpno pričakovali. Morda tokrat tak.snega zanimanja ne bo, morda pa! Glede na pomlajenost obeh moštev lahko pričakujemo zanimivo igro, saj se bodo ob)oji gotovo trudili, da občinstvu pokažejo največ kar v tem trenutku zmorejo. Upajmo, da prejšnjih nestrpnosti ni več ter da bomo gledali fer in korektno srečanje. Srečanje bo vqdil sodnik Ka- roenSek iz Maribora. I. kotar V nedeljo znova »domači« obračun Drava—Aluminij (foto B. Rode) Državni naslov za ptujske modelarje člani modelarske sekcije ptujskega aerokluba so se udeležili državnega prvenstva, ki jef bilo v Livnem. Znova so se vrnili z naslo- vom državnih prvakov. Zmagali so namreč v ekipni uvrstitvi v katego- riji F-l-C. Na prvenstvu, bilo je že šestintrideseto, je nastopilo 120 tekmovalcev iz 27 jugoslovanskih aeroklubov. Vendar pa se Ptujča- nom letos ni uspelo prebiti med najboljše v posamični uvrstitvi. Tako jih ni med najboljšimi tremi. Ob državnem prvenstvu pa je potekalo tudi šesto tekmovanje za memorial Izeta Kurtaliča. Tu so bili Ptujčani uspešnejši. Med posa- mezniki je zmagal Oto Velunšek. ptujska ekipa pa je osvojila tudi ekipni naslov. 1. k. Republiška naslova Sonje Pajenk in Mirka Vindiša v minulem tednu so bila na sporedu republiška posamična atletska prvenstva za mlajše ter starejše mladinke in mladince. Prvenstva starejših mladincev v Ljubljani se je zelo uspešno udeležil nadarjeni in zelo delavni adet AK Ptuj Mirko Vindiš. Mirko je znova do- kazal, da je med najboljšimi mladi tekači na daljše proge v Sloveniji, tok- rat pa je bil celo najboljši. Zmagal je namreč v teku na 3000 metrov, v daljši preiskušnji na 5000 m pa je bil drugi. Na prvenstvu mlajših mladink, ki je bilo v Mariboru, se je izkazala na- darjena skakalka v višino Sonja Pajenk. Ob zanesljivi zmagi in republi- škemu naslovu je dosegla tudi nov osebni rekord. Preskočila je 178 cm in rekord popravila za tri centimetre. S tem rezltatom pa se je že močno pri- bližala tudi jugoslovanskemu mladinskemu vrhu in ob nadaljnem zavze- tem delu si s trenerjem Ljubom Cuckom lahko obeta Se veliko boljše rezultate in uvrstitve. 1. kotar Skok v višino je trenutno najkvalitetnejša disciplina ženske pti^ske atleti- ke (foto B. Rode) Športna tekmovanja v krajevni skupnosti Olga Meglic v okviru 1. krajevnega praznika organizira KS Olga Meglic šporma srečanja, ki se bodo odvijala na športnem igrišču ob domu občanov na Vičavi, po naslednjem razporedu: ŠAH: 3. septembra 1982 ob 18. uri v dvorani doma obča- nov K S Olga Meglic. Sodelujejo naslednje ekipe — Gamizija Dušana Kvedra-Tomaža, KS Budina-Brstje in KSOlga Meglic. MALI NOGOMET: 4. septembra 1982, ob 9. uri na igrišču KS Olga Meglic. Sodelujejo naslednje ekipe: Gamizija Dušana Kvedra-Tomaža, KS Budina-Brstje, KS Boris Ziherl in KS Olga Meglic. STRELJANJE Z ZRAČNO PUŠKO: 6, septembra ob 18. uri v športni dvorani Mladika. Sodelujejo naslednje ekipe: Gamizija Dušana Kvedra-Tomaža. KS Budina-Brstje in KS Olga Meglic. ROKOMET: 8. septembra ob 16. uri na igrišču KS Olga Meglic. Sodelujejo naslednje ekipe: Gamizija Dušana Kvedra- Tomaža, KS Budina-Brstje in KS Olga Meglic. Izvedbo športnih srečanj je omogočila tudi Zveza telesno- kult':mih organizacij ob)čine Ptuj. Vsem gledalcem in športnikom želimo športni zdravo! Športna komisija KS Olga Meglic 18 - ZA RAZVEDRILO 2. september 1982 - fEDNIR TEDNIK ^' september 1982 OGLASI IN OBJAVE - 19 DARJA COLARIC O AKCIJAH Nezadovoljna s pripravami brigad Na slovesnosti ob zaključku zvezne mladinske delovne akcije Slovenske gorice 82 je zbranim brigadirjem in gostom govorila tudi Darja Colarič, predsednica republiške konference ZSMS. ki je dejala: »Prav zadnji vikend v avgustu v Sloveniji zaključujemo 10 mla- dinskih delovnih akcij. Letošnji podatki govorijo, daje na teh ak- Darja Colarič govori na sklepni slovesnosti ob zaključku letošnje akcije. cijah sodelovalo okrog 5.000 bri- gadirjev združenih v 125 mladin- skih delovnih brigadah iz vseh republik in pokrajin Jugoslavije. Kljub nekaterim težavam so pro- grami v celoti doseženi in prese- ženi, tako da je vrednost opra- vljenih del brigadirjev ovredno- tena na 120 milijonov. Akcije potekajo v Sloveniji že enajsto leto zapored in sicer predvsem na manj razvitih območjih cele Slo- venije. Sicer pa je bilo v brigadirskih naseljih živahno tudi vsako po- poldne, kjer so brigadirji v pestri paleti programov vzgoje izobra- ževanja in usposabljanja dogra- jevali svoje znanje ter iskali svoja interesna področja. V oblikah idejno-političnega izobraževanja je bilo vključenih 35 odstotkov vseh brigadirjev, v različne tečaje in druge izobraževalna področja pa preostalih 65 odstotkov briga- dirjev. Pri tem gre zahvala v.sem družbeno političnim organizaci- jam, samoupravnim interesnim skupnostim, družbenim organi- zacijam in društvom ter seveda po.sameznikom. ki so dali prispe- vek k temu delu brigadirskega življenja. Čeprav .so letošnji rezultati do- bri ne moremo biti zadovoljni s pripravo in izvedbo vseh mladin- skih delovnih akcij, ter s pripra- vljenostjo in številčnostjo posa- meznih mladinskih delovnih bri- gad, sajje žal v nekaterih sredinah še zmeraj neorganiziran in neod- govoren odnos do tega. V vseh lakih sredinah je potrebno pro- učiti vzroke in odkriti odgovor- nost. Danes se poslavljamo od dela brigadirjev, ki so v poletnih dneh dajali svojevrsten utrip delu in življenju na območju Slovenskih goric in Haloz. Rezultati kažejo, da so vsi udeleženci ZMDA Slo- venske gorice delo uspešno opra- vili, saj so rezultati njihovega dela krepko vidni. Zato se v imenu republiške konference Zveze so- cialistične mladine Slovenije za- hvaljujem vsem. ki ste vložili — .svoje delo. znanje, voljo in trud v priprave in izvedbo ZMDA Slo- venske gorice Š2. Še posebej se zahvaljujem vodstvu letošnje ak- cije, ki je uspešno skrbelo za ne- moten potek akcije. Prepričana sem, da bo udeležba na letošnji akciji ostala v lepem spominu vsem brigadirkam in brigadirjem, vsi pa smo nrenričani. da bodo brigadirji tudi prihodnje leto dali svoj prispevek k hitrejšemu raz- voju manj razvitih območij v Sloveniji in krepitvi bratstva in prijateljstva jugoslovanskih na- rodov. Predlagam, da spustimo zastavo, kije bila vse te dni simbol, vaše akcije in s tem zaključujem ZMDA Slovenske gorice 82.« - OM Zdaj še regulacija Polskave Medtem, ko je regulacija Dravinje za letošnje leto v glavnem zaključe- na, so pred kratkim zabrneli stroji v neposredni bližini, pričeli so z regu- lacijo Polskave od njenega izliva v Dravinjo navzgor. Kot so povedali predstavniki TOZD Vodnogospodarska enota Drava Ptuj, ki izvajajo ta dela, bodo letos uredili nekaj nad tisoč metrov tega potoka, do jezu v Tržcu. Do sicer že urejenega zgornjega dela bo tako ostalo še nekaj sto metrov neregulirane Polskave, ureditev tega dela pa bo prišla na vrsto prihodnje leto. Ko bo zgrajen še zadrževalnik v zgornjem toku, bodo pre- Končno so stroji zabrneH tudi v Tržcu bivaki ob Polskavi varni pred 50-letnimi vodami. V Tržcu so na regulaci- jo potoka čakali še posebno težko, saj je ta tesno povezana z rešitvijo va- ške ceste, ki je zaradi drsenja nevarna za promet. Kot je znano se je pre- cej časa zatikalo zaradi negativnega stališča ribičev, ki zaradi vsakoletne- ga drstenja ix)dusti niso dovolili posega v ta del narave. jg DELO KREPI IN IZGRAJUJE ČVRSTO OSEBNOST Ob slovesnem zaključku letošnje ZMDA ,.Slovenske gorice 82" je zbranim brigadirjem in gostom spregovoril Janko Bezjak, pred- sednik izvršnega sveta SO Ptuj, ki je med drugim dejal: ,,V mladih je velika ustvarjalna moč, le priložnosti jim je treba da- ti. Delo na M DA je dobra pri- ložnost za to, kajti delo ne le osvo- baja človeka, temveč ga tudi krepi in izgrajuje v čvrsto osebnost. Zal še vedno veliko mladih postopa in samotari, zato bi moral občasno na prostovoljno delo sleherni mla- dinec, ki mu ni treba delati za strojem na kmetiji. To še posebej velja za tiste učence, ki prejemajo štipendije. Kdor v času celotnega šolanja ni pripravljen žrtvovati v enih počitnicah vsaj en mesec za prostovoljno delo na MDA pa je ustrezno zdrav in močan, gotovo ne zasluži štipendije iz družbenih sredstev. Udeležba v brigadi bi Janko Bezjak, predsednik IS SO Ptuj govori brigadirjem. morala dajati mladim tudi dbloče- ne prednosti pri zaposlitvi, vddju- čevanju v politično delo, pri> šti- pendijah, itd . . ." Na sobotnem zaključku akcije je v imenu občinske konference ZSMS Ptuj čestital brigadirjem tu- di sekretar Milan Kuri. Po tem.^o so najbolj marljivim brigadam po- delili tri najvišja priznanja — trak akcije, najzaslužnejšim brigadir- jem in njihovim sodelavcem pa udarniške značkfe in priznanja, pa je akcijo zaključila predsednica slovenske mladine Darja Colarič. Ob zaključku so spustili zastavo akcije in se s solzami v. očeh poslo- vili. Številni gostje in domačini pa so si v naselju akcije z zanimanjem ogledali dokumentarni barvni film En dan v brigadi, ki sta ga posnela snemalec ljubljanske televizije Vla- do Sere in komandant akcije Mile Mildševič. M. Ozmec VEČ POZORNOSTI SEBI IN SVOJEMU JEKLENEMU KONJIČKU VOZNIKI POZOR! Na zadnji seji komisije za prometno vzgojo občanov, ki deluje pri svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu SO Ptuj — seja je bila v petek, 20. avgusta — so člani med drugim razčlenili potek dosedanjih akcij pod geslom ,,brezhibno vozilo je varno vozilo". Pri tem je zanimiv podatek, da so v razdobju od 1. aprila do 31. julija v Agisovih servisih brezplačno pre- ventivno tehnično pregledali 92 vozil, ki so sicer v rednem prometu, kot ,,tehnično brezhibna". Po pregledu so mehaniki kar pri 61 vozilih ugo- tovili hujše ali manjše napake, ki so lahko nema- lokrat usodne v prometu. Grozljiv je podatek, da je od 92 ,,brezhibnih" vozil bilo zares brez- hibnih le 31. Miličniki ugotavljajo, da je tako porazno stanje predvsem zaradi malomarnega odnosa voznikov do svojih vozil, nemalokrat pa tudi zaradi navadnih samogoljufij. Posamezni vozniki si namreč za tehnične preglede sposojajo razne dotrajane dele vozila z brezhibnimi iz vozi- la prijatelja ali znanca. Tako ,,gredo skozi" pri tehničnem pregledu, nikakor pa ne varno na ce- stišču. Po takšnem pregledu seveda vrnejo brez- hibni del (pnevmatiko, svetlobna telesa, ipd.), pravemu lastniku, sami pa nadaljujejo vožnjo z uničenim delom. S tem seveda ne goljufajo le mehanike in strokovnjake na tehničnih pregle- dih, ampak veliko bolj sami sebe. Nemalokrat smo na strani črne kronike zapisali: vzrok nesreče je bil zaradi hib na vozilu in nemalokrat je v takih nesrečah pomenilo to tudi človeško življenje. Ko bodo člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu skupaj z miličniki in člani AMD Ptuj v teh dneh spet izvajali akcijo ,,brez- hibno vozilo je varno vozilo" in ko bo še naprej vsako prvo soboto v mesecu potekala akcija brezplačnih preventivnih tehničnih pregledov, pričakujemo, da bo predvsem boljši odziv vozni- kov in pa seveda, da bi ti vozniki prihajali na preglede zavestno. Včasih je dovolj, da pravoča- sno opazimo napako (npr.: neenakomerna obra- ba pnevmatik), pa do uničenja ali okvare sploh ne bi prišlo. Torej več pozornosti sebi in svojemu jeklenemu konjičku, pa bo vožnja varnejša in navsezadnje tudi prijetnejša. Pa srečno vožnjo! ............ .... , _ M. OzmeCi Razprave o presežkih bodo Iz preglednice, ki so jo v skladu z navodili SDK izpohiile vse samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti, je razvidno, da je ob letošnjem polletju bilo skupno za 237.000 din presežkov planiranih izvirnih prihodkov in 4.786. din primanjkljaja planiranih izvirnih prihodkov. Takšno stanje je razumljivo glede na nizke prispev- ne stopnje, sajje bila občina Ptuj pred znižanjem prispevnih stopenj na 58. mestu v SiRS. po znižanju prispevnih stopenj pa na 57. mestu. To hkrati potrjuje, da smo v ptujski občini že do .sedaj dosledno upoštevali usmeritev o znižanju skupne porabe. Izhajajoč iz tega je izvršni svet SO Ptuj, na seji v začetku avgusta ocenil, da "bi bilo glede na nizke ugotovljene planirane presežke ob polletju v višini 237.000 din družbeno nesmotrno predlagati organiza- cijam združenega dela, da bi te minimalne presežke združevale po posebnem sporazumu za stimuliranje izvoza, ker bi bili stroški spora- zumevanja večji od teh presežkov. SIS družbenih dejavnosti pa so te presežke že poračunale v znižanih prispevnih stopnjah, ki veljajo od 1. avgusta dalje. Medtem pa je bilo ugotovljeno, da so precejšnji presežki v repu- bliških samoupravnih interesnih skupnostih družbenih dejavnosti, o katerih morajo delavci v združenem delu prav tako razpravljati, (tudi stališče sindikatov je. da se gre v razprave na zbore delavcev), zato je izvršni svet SO Ptuj na seji. 25. avgusta sklenil, da .se gre za razpravo o presežkih na prve redne zbore delavcev v OZD. Vendar delavcem doslej ni znana višina presežkov v republiških SIS družbenih dejavno- sti, zato je izvršni svet zahteval, da se na zborih delavce seznani tudi z višino ten sredstev. Ce se bodo delavci odločali o združevanju sredstev po po.sebnem sporazumu za spodbujanje izvoza, potem je prav. da tudi vedo. za kakšna sredstva dejansko gre. ČRNA KRONIKA Teden od 23. do vključno 31. avgusta je na cestah ožjega območja pnijske občine minil razmeroma mirno. Miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov so tokrat posredovali le v dveh lažjih prometnih nesrečah in pri tem zabeležili iri lažje telesne poškodbe. Veni nesreči je bil udeležen otrok, vzrok je bit neprevidno prečkanje ceste, v drugem primeru pa je nesreči botroval alkohol Sicer pa so miličniki zabeležili tudi 8 lažjih trčenj z večjo materialno škodo, vendar brez človeških poškodb. Nekoliko slabše je bilo na magistralni cesti Hajdina—Podlehnik. kjer so bile težje nesreče, vendar 10 območje nadzira postaja prometne milice Maribor. Ker se je včeraj pričelo tudi šolsko leto je prav. da opozorimo vse voznike, naj bodo pri vožnji skrajno previdni, pozornost pa naj še posebej namenjajo otrokom na cesti in oh njej. Namestnik komandirja postaje milice v Ptuju. Aleksander Majdič poudarja, da miličniki ne bodo več opozarjali zaradi kršitev cestno prometnih predpl.wv in, da bodo predvsem v primerih kadar gre za otroke dosledno ukrepali — represivno .seveda. - OM ZAVOD RADIO-TEDNIK se kot organizator festi- vala domače zabavne glasbe Slovenije v Ptuju zahvaljuje vsem delavcem v organizacijah združenega dela, delavcem in delovnim ljudem, ki z osebnim delom samostojno opravljajo poklicno dejavnost, da so materialno podprli pripravo In Izvedbo TRINAJSTEGA FESTIVALA DO- MAČE ZABAVNE GLASBE SLOVENIJE PTUJ '82. Posebna zahvala velja tudi Skupščini občine Ptuj, Ob- činski konferenci SZDL Ptuj, Občinskemu svetu ZSS Ptuj in ostalim družbenopolitičnim organizacijam ptujske občine za družbeno in materialno podporo trinajstemu festivalu. osebna kronika Rodile so: Marija Cimerman, Libanja 42 — Marijo; Minka Jerebic, Hum 21 — deklico; Marija Cimerman, Markovci 74 — Vesno; Zdenka Pšajd, Črmlja 5 — dečka; Milena Breznik. Biš 36/a — Natašo; Janja Bratušek, Vareja 16 — Borisa; Marija Šerec, Pušenci 4 — Anito; Slavica Slanic, Rado- slavci 35 — Moniko; Danica Praprotnik, Kolodvorska 2, Or- mož — Urško; Slavica Metličar, Potrčeva 26 — deklico; Barbara Murko, Sišečki vrh 47 — deklico; Marija Cafuta, Pobrežje 89 — dečka; Marija Hebar, Rakovci 3 — dečka; Štefanija Car, Apače 94 _ dečka; Ema Črešnik, Vi- dem 30 — deklico; Marija Kola- rič, Kajžar 66 — Barbaro; Ida Pucko, Njiverce 27 — Dejana; Jožica Kovačec, Hvaletinci 3 — Ireno; Jelka Matjašič, Hajdoše 26 — Roberta; Ana Adamič, Zamu- šani 62 — Dušana; Elizabeta Furek, Videm pri Ptuju 44 — Mihaela; Kristina Žuran, Zasadi 5 — Lidijo; Majda Rašl, Cvet- kovci 105 — dečka; Dragica Premužič, Njiverce n. h. — dečka; Justina Šegula, Cunkovci 3 — dečka. Poroke: . Jožef Bukošek, Kidričevo 44 in Nada Kosec, Kidričevo 44; Stje- pan Petek, Kolarovec II in Marija Sluga, Stogovci 16/a; Alojz Kokol, Mele 15, G. Radgo- na in Zvonka Štem, Lešje 33; Drago Korez, Stanečka vas 23 in Zdenka Vinkler, Stanečka vas 5; Franc Sagadin, Trniče 41 in Angela Ambrož, Sp. Hajdina 18; Umrli so: Antonija Nipič, Dolič 24, roj. 1929, umrla 23. avgusta 1982; Ana Brumen, Savci 59, roj. 1923, umrla 22. avgusta 1982; Marija Vidovič, Dom upokojencev Ptuj, roj. 1909, umria 22. avgusta 1982; Matija Skok, Orošje 3, roj. 1912, umrl 26. avgusta 1982; Štefan Jambrovič, Kog 57, roj. I9I0, umrl 27. avgusta 1982. TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO- TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnja- kova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestav- ljajo vsi novinarji zavoda, direk- tor in glavni urednik FRANC LAČEN, odgovorni urednik FRANC FIDERSEK, tehnični urednik ŠTEFAN PUŠNIK. Uredništvo in uprava Radio- Tednik, tefon (062) 771-261 in 771 226. Celotena naročnina znaša 360 dinarjev, za tujino 610 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400 603-31023. Tiska ČGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proiz- vodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med proiz- vode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa pro- izvodov.