UDK 379 .8:316.6(497 .1)
Nevenka Černigoj Sadar
SOCIALNI POLOZAJ, MATERIALNI STANDARD IN
NAČIN PREŽIVLJANJA PROSTEGA ČASA
Teoretska izhodišča članka pojasnjujejo odnose med strukturalnimi omejitvami in
omejitvami, ki jih prinašajo socialne vloge, na eni strani ter individualo izbiro in
samo realizacijo na drugi strani. Prosti čas je opredeljen z naslednjimi elementi : s svobodo,
individualno izbiro in samoekspresijo. Materialni in socialni dejavniki, ki vplivajo na način
preživljanja prostega časa in njegovo evalvacijo, so bili identificirani z metodami
multivariantne analize podatkov, zbranih na vzorcu za Jugoslavijo 1987 . Narejena je
primerjava med Slovenijo, razvitimi, polrazvitimi in nerazvitimi regijami Jugoslavije .
Motivacijski potenciali skupin iz različno razvitih socialnih okolij so bih pojasnjeni z
Maslowo teorijo hierarhije motivov in s teorijo socialnih sprememb Chombarta de Lauwa .
In the theoretical introduction relationships between structural restrictions and
limitations imposed by different social roles on the one band and individual choice and
self realization on the other are discussed . Free time is defined by the concepts offreedom,
individual choice and self expression . Material and social factors influencing the leisure
time are identified by means ofmultivariant analysis apphed on data gathered on Yugoslav
sample in 1987. Comparison between Slovenia, developed, semi- developed and
undeveloped regions is made . The interpretation of motivational potentials of the groups
is based on Maslow theory and the explanation of social change by Chombart de Lauwe .
prosti čas, kvaliteta življenja, motivacija, socialna diferenciacija, regije
UVOD
Stopnjo in oblike povezovanja med različnimi področji življenja so odvisne od
nivoja družbenega in produkcijskega razvoja . Tako je bila na primer družina v
predindustrijskem obdobju osredje mesto za različne oblike socializacije, proizvodnjo
materialnih dobrin, biološko in psihosocialno reprodukcijo . V primerih, ko so bile
produktivne dejavnosti povezane s socialnimi interakcijami, pesmijo, plesom in rituali, je
bilo težko ločiti delo od igre . Organizacijo življenja so določali dnevni, mesečni in sezonski
ritmi naravnega univerzuma . Čas so si predstavljali na podlagi ponavljanja aktivnosti,
prevladovalo je ciklično pojmovanje časa .
Proces industrializacije je povzročil diferenciacijo družbenih institucij in njihovih
funkcij na vseh področjih življenja . Dokončen razcep med delovnim in bivalnim okoljem
pomeni tudi ločitev med produkcijo, reprodukcijo in porabo . Začrtale so se meje med
posameznimi področji življenja, kot so plačano delo, družina in prosti čas, med javno in
zasebno sfero . Vsaj iz psihološkega zornega kota je bilo takšno ločevanje vedno
dvomljivo, z uveljavljanjem informacijske družbe pa se pojavijo nove osnove za
povezovanje med posameznimi področji življenja .
52
Povezanost prostega časa z vsakokratnim zgodovinskim in socialnim kontekstom
pojasni zakaj ni splošno sprejete opredelitve prostega časa in zakaj zadrege raziskovalcev
pri operacionalizaciji tega pojma . Najbolj splošno lahko prosti čas opredelimo kot
hkratnost specifičnih aktivnosti (le-te naj ne bi bile vezane neposredno na ekonomske
vloge), izkušenj (pozitivne) in časa, ki ga predstavlja tako imenovani zunajdelovni čas
(Roberts, 1988) . Naštete značilnosti pa se ne ujemajo vedno, kar pomeni, da ni jasnih in
rigidnih mej, ki bi ločevale prosti čas od preostalih področij življenja . Meje prostega časa
so relativne in v mnogih primerih zgolj subjektivno določljive . Na ta način bi pravzaprav
lahko opredelili katerokoli področje življenja, saj sta čas in aktivnost dimenziji, navzoči
v vseh segmentih življenjskega prostora . Iz teh razlogov je v sodobnih teoretskih modelih
razlage prostega časa predvsem izpostavljen odnos med strukturalnimi omejitvami in
omejitvami, ki jih prinašajo socialne vloge, na eni strani ter individualno izbiro in
samorealizacijo na drugi strani. V večini primerov je večji poudarek na vprašanjih kako in
zakaj kot pa na vprašanjih kaj in kje . Prednost je torej dana razumevanju tistih socialnih
in osebnih kontekstov, ki omogočajo izbiro, in ne pojasnjevanju industrijske segmentacije
življenja .
ELEMENTI ZA OPREDELITEV PROSTEGA ČASA
Svoboda je sestavni del konvencionalne definicije prostega časa . Nekateri avtorji jo
opredeljujejo zgolj kot osebno izkušnjo - to je občutek svobode, ko ne zaznamo omejitev,
in je možna individualna izbira ; drugi ta pojem razširijo do transcendence socialne
realnosti. Tudi sociološko usmerjeni avtorji si niso enotni, eni pojmujejo svobodo kot
situacijsko možnost smiselne akcije, drugi kot pozitiven in neločljiv del socialnega reda .
Po mnenju slednjih naj bi bila svoboda pozitiven učinek izkušnje noči, pozitivna sankcija
v primeru, ko se "dovoljene svobode odgovorno uporablja" (Mommas & van der Poel,
1987:164) . Prosti čas se nanaša na proces socialne kontrole ali sisteme legitimizacij, ki so
sestavni del prakse vsakdanjega življenja . Tako vsaka socialna skupina opredeljuje svoj
prosti čas v nekem referenčnem okviru, v odnosu do zahtev drugc(ih) socialne(ih)
skupin(e) : delavci na primer opredeljujejo svoj prosti čas v odnosu do zahtev delodajalcev,
gospodinje v odnosu do zahtev otrok in moža, itd . "Prosti čas ni 'odprt prostor' brez vlog
in strukture, je socialni prostor z določenimi vrstami odprtosti" (Kelly, 1987:168), torej ni
definiran z odsotnostjo pravil, ampak z njihovo prisotnostjo . Različni sistemi legitimizacije
sicer osmišljajo individualno prakso, toda če jih je preveč, ali pa, če so izključujoči, lahko
povsem blokirajo posameznikovo samoekspresijo .
Samoekspresija pa je tesno povezana z drugim elementom opredelitve prostega časa
to je z zadovoljstvom, veseljem, užitkom . Iz psihološkega zornega kota bi ta element lahko
opredelili kot optimalno razmerje sred posameznikovo sposobnostjo in interesi ter
izvajanjem aktivnosti . Csikszentmihalyi (1975) na primer, opredeli prosti čas kot
ekspresivno aktivnosf, ki je intrinsično nagrajujoča . Iz sociološkega zornega kota pa je
tisto, karje šteto za legitimno, socialno produciran učinek strukturalnih pravil zadovoljstva
in nezadovoljstva . Iz zgodovine posegov države v prosti čas in zgodovine športa je
razvidno, da je veselje, zadovoljstvo vključeno v širok razpon kodov, od socialne
integracije, moralne in politične vzgoje do načel "zdrav duh v zdravem telesu" . Ljudje sicer
lahko opravljajo določeno aktivnost, ali pa so pasivni "iz čistega zadovoljstva", toda
povezava z obstoječimi načeli dominantnega socialnega reda je tista, ki to zadovoljstvo
ohranja, ali pa ga popolnoma nevtralizira .
53
Gledano zgodovinsko je bil prosti čas v preteklosti privilegij manjšine . Veblen (1953)
ugotavlja, da seje s pojavom zasebnega lastništva družba razdelila na dva osnovna razreda :
nižji razred, ki se ukvarja s proizvodnim delom, in višji razred, ki se ukvarja z
neproduktivnim delom oziroma upravljanjem . Težnja k materializaciji in vidni uspešnosti
ob pomoči določenih simbolov predstavlja osnovni vzorec življenja vladajočega razreda .
Zagotavljanje sredstev z namenom zadovoljiti predvsem eksistenčne potrebe pa je značilno
za razrede, ki se ukvarjajo s fizičnim oziroma proizvodnim delom . Avtor meni, da sta
osnovna dejavnika, ki pokažeta ugled in bogastvo, poraba denarja in prosti čas . Tudi Weber
(1968) omenja življenjski stil, kulturne okuse in interese kot elemente, po katerih se statusne
skupine med seboj razlikujejo . Od sodobnejših avtorjev pa je Bourdieu (1984) eden izmed
tistih, ki najbolj jasno pokaže, da so vzorci obnašanja in razne oblike kulturnega kapitala
bolj subtilni indikatorji razlikovanja med socialnimi skupinami, kot pa so to lahko različne
oblike posedovanja materialnih dobrin .
IZHODIŠČA ZA EMPIRIČNO ANALIZO
Skrajševanje delovnega časa je v programu delavskih sindikatov že od njihovega
začetka. Tako je minimum prostega časa zagotovljen vsem delovnim ljudem, medtem ko
sta njegova vsebina in dostop do virov, ki so potrebni za osebno samorealizacijo, še vedno
odvisna od socialnega in ekonomskega položaja . Nekateri raziskovalci so napovedovali,
načrtovalci države blaginje pa pričakovali, da se bodo z večjo razvitostjo razlike v načinu
preživljanja prostega časa, ki izhajajo iz socialnega in materialnega položaja zmanjšale .
Empirična dejstva pa za zdaj kažejo Ie na skromne začetke tega procesa, zato še naprej
ostajajo v središču pozornosti vprašanja, kot so :
- Kateri soeialni in materialni dejavniki vplivajo na način preživljanja prostega
časa?
- Kako pomembni so posamezni dejavniki v različno razvitih okoljih?
Pri našem raziskovanju smo izhajali iz naslednjih hipotez :
1) Cim bolj so socialne in materialne razmere ugodne tem večja je raznoličnost v
načinu preživljanja prostega časa .
2) Čim večja je stopnja razvitosti okolja, tem manjši pomen imajo konvencionalne
sociodemografskee značilnosti, kot sta na primer spol in starost. Isto velja tudi za
materialni standard .
3) Dejavnosti, povezane z zadovoljevanjem nadeksistenčnih potreb, so konstitutivni
element prostega časa . Aspiracije po novih dejavnosti v prostem času so bolj pogoste
v razvitih kot v nerazvitih okoljih .
Izbira indikatorjev socialnih in materialnih pogojev življenja je bila narejena na osnovi
dosedanjih raziskav (Chapin,1974 ; Černigoj- Sadar,1976; Gershuny & Jones, 1987 :
Thalin,1986), ki so obravnavale odnos med socialnimi in materialnimi dejavniki ter vzorci
aktivnosti oziroma načinom porabe časa in denarja . Teoretska izhodišča teh raziskav so
temeljila na pojmih, kot so socialna diferenciacije, življenjska obdobja, delitev dela,
modernizacija, način življenja, socializacija in kakovost življenja .
Indikatorji materialnih pogojev t so razvrščeni v dve skupini . V prvo so vključeni
indikatorji širšega fizičnega okolja, kot so : regije, stopnja urbanizacije, infrastrukura in
objekti oziroma prostori, namenjeni dejavnostim v prostem času (kinodvorane, gledališča,
prostori za rekreacijo) .
54
V drugo skupino pa so uvrščeni indikatorji standarda gospodinjstva, to so :
stanovanjski standard, opremljenost gospodinjstva z raznimi gospodinjskimi pripomočki
in subjektivna zaznava pomanjkanja denarja za vsakdanje življenje .
Socialni indikatorji pa so razvrščeni v dve skupini, v indikatorje socializacije in
družinske situacije. Med indikatorje socializacije so bili uvrščeni : spol, starost, izobrazba
respondenta in njegovih staršev ter verske dejavnost . Družinska situacija pa je
opredeljena s številom otrok, časom, porabljenim za nego in vzgojo otrok, ter časom,
porabljenim za gospodinjsko delo .
Zdravje je opredeljeno s številom subjektivno zaznanih bolezenskih simptomov .
Konkretne dejavnosti so tiste, ki kažejo na način zadovoljevanja individualnih in
družbenih potreb : predstavljajo aktualizacijo danih življenskih razmer  obenem pa
ustvarjajo možnosti za individualne in družbene izboljšave . Dejavnosti v prostem času
imajo številne pozitivne učinke (Iso-Ahola & Weissinger, 1984), zato so standarden
kazalec kakovosti življenja v vseh izčrpnejših socioloških in psiholoških študijah ; poleg
tega pa so tudi nepogrešljiv del študij o načinih življenja in življenskih stilih . V tej študiji
so za indikatorje načina preživljanja prostega časa uporabljeni odgovori na vprašanje : " S
čim se ukvarjate v svojem prostem času?" Sledila je lista 27 dejavnosti .
PREVLADUJOČE DEJAVNOSTI V PROSTEM ČASU
Najbolj razširjene dejavnosti v prostem času so socialni stiki s sorodniki, prijatelji in
znanci, vendar pa so le-ti v večini primerov bolj redki. Skoraj tretjina vprašanih v
jugoslovanskem vzorcu 2 pogosto obiskuje prijatelje ali znance oziroma oni prihajajo k
njim na obisk, le dobra petina pa je to izjavila za svoje sorodnike . Relativna socialna
izolacija, to se pravi, da posameznik v prostem času nima stikov niti s sorodniki niti s
prijatelji, ali pa so le-ti redki in enosmerni, je ugotovljena pri 5 .1% vprašanih . Nekaj manj
- 3 .5%, pa je takih, ki nimajo nobenih stikov ne s sorodniki in ne s prijatelji . Ti deleži so
višji od deležev, dobljenih na reprezentativnem vzorcu za Slovenijo (1984), pa tudi od
deležev dobljenih na reprezentativnem vzorcu švedske populacije . Visoki deleži socialne
prikrajšanosti pa veljajo zgolj za družabne stike, saj v primeru, ko potrebujejo konkretno
pomoč, skoraj vsi (z izjemo treh vprašanih) prosijo za pomoč sorodnika, prijatelja, ali pa
soseda, če le ni problem preveč intimen in ga hočejo rešiti sami . Slovenija pa zaostaja za
drugimi deli Jugoslavije glede družabnosti, ki se razvije ob srečanjih na ulici . S
kvalitativnimi raziskavami bi bilo zanimivo ugotoviti kakšno vlogo imata "iti na obisk" in
"se srečati" v različno razvitih regijah .
Tudi poslušanje radia in televizije so dejavnosti v prostem času, značilne skoraj za vse .
Vse druge dejavnosti, povezane z množičnimi komunikacijskimi sredstvi, pa so manj
pogoste . Branje časopisov in revij je šele na sedmem mestu, temu pa sledi branje
beletristike . S sprehajanjem v prostem času po ulicah in trgovinah pa se konča seznam
dejavnosti, s katerimi se ukvarja v prostem času več kot polovica vprašanih na
jugoslovanskem vzorcu .
Socialni stiki s sorodniki in prijatelji ter poslušanje radia in gledanje televizije so
običajno med najbolj pogostimi dejavnostmi v prostem času tudi v drugih evropskih
deželah. Primerjava rezultatov na vzorcu za Jugoslavijo z rezultati na reprezentativnem
vzorcu za Slovenijo dobljenimi leta 1984, pokaže, da ljudje v slovenskem prostoru
pogosteje segajo po pisanih virih informacij kot ljudje v drugih delih Jugoslavije, več jih
bere časopise in tudi beletristiko . V načinu preživljanja prostega časa sta med predstavniki
55
slovenskega in jugoslovanskega vzorca dve bistveni razliki, in sicer v virih informiranja
in aktivnem oziroma pasivnem načinu porabe časa .
Tabela l Aktivnosti v prostem časti
Deleži pozitivnih odgovorov :*
Pocročja aktivnosti :
	
Jugoslavija Slovenija regije :
J razvite polrazvite nerazvite
N=2240 N=288 N=988 N=582 N=670
MKS, kultura, izobraževanje
- radio 87.9 90 .3 89.1 88 .1 85 .8
- televizija 87 .1 92.4 89.7 85.2 85 .1
- branjebeletristike 60.4 77 .5 69 .0 54 .6 52.7
- glecališče, koncerti . . 30.1 42.7 36 .0 26 .5 24.5
- študijski krožki, tečaji 12.3 16.3 16.0 13.2 9.0
Vrtnarjenje, hobiji, rekreacija.
- vrtnarjenje 40.4 49.5 45 .0 34 .1 39.1
- hobiji, ročna dela 37.6 50.0 43.1 35.7 31.0
- izleti 46 .3 62 .3 49 .7 39 .3 47.2
- šport 24.9 40.9 31 .1 18 .I 21 .1
Družabne aktivnosti
obiski sorocnikov, 41.6 34.3 43 .6 43 .6 37.0
prijateljev, znancev**
obiski restavracij/gostiln, 51.2 65 .6 57 .6 43 .1 48.9
plesov***	
* Če ni označeno posebej, pozitivni odgovori pomenijo : redko ali pogosto se ukvarja
z določeno aktivnostjo .
** Upoštevani so hkrati odgovori na štiri vprašanja, pozitivna vrednost pomeni vsaj
en odgovor z oznako "pogosto" .
*** Upoštevani so hkrati odgovori na tri vprašanja, pozitivna vrednost pomeni vsaj
en odgovor z oznako "redko" ali "pogosto" .
RAZLIKE MED REGIJAMI GLEDE POGOSTOSTI POJAVLJANJA
POSAMEZNIH PODROČIJ DEJAVNOSTI
Iz tabele 1 je razvidno, da se deleži udeležencev na posameznih področjih dejavnosti
praviloma večajo s stopnjo razvitosti regij in so najvišji v Sloveniji . To dejstvo potrjuje
našo prvo hipotezo. V prid tej hipotezi govorijo tudi razlike v osnovnih usmeritvah v
prostem času med regijami .
Diferenciacija v načinu preživljanja prostega časa je na nerazvitih območjih
minimalna, prevladuje en modalni vzorec, to je fižično pasivni način preživljanja prostega
časa . Na razvifih območjih pa so razlike med modalnim vzorcem in preostalitui minimalne,
delež ljudi s pasivnim vzorcem je skoraj enak deležu ljudj z utilitarnim načinom
preživljanja prostega časa, dokaj pa se pribliza tudi kulturnemu oziroma rekreativnemu
vzorcu. Torej ne samo, da je na razvitih območjih način preživljanja prostega časa bolj
56
pester, poleg tega so tudi manjše razlike v pogostosti pojavljanja osnovnih usmeritev v
prostem času .
Diagram
Osnovne usmeritve v PC po regijah
45	
40 	 nerazviti
35 polrazviti
30
25
	
-	 _	razviti
20
15-
-
-
10 =
_ -
5 - - - -
nediferenc . pasivna utilitarna šport, kultura
SUBJEKTIVNA OCENA NAČINA PREŽIVLJANJA PROSTEGA ČASA
Odnos med zadovoljstvom s prostim časom in pozitivno oceno splošne blaginje je
pozitiven (Ragheb, 1989) . Zadovoljstvo z dejavnostmi je pozitivno povezano tudi z
razpoloženjem, emocionalnim ravnotežjem, in negativno z depresijo (Lewinsohn & Libet,
1972; Lewinsohn & Graf, 1973) . To dokazuje transfer zadovoljstva in povezanost izkušenj
na posameznih področjih življenja . Iz tega razloga je pomembno vedeti ne samo, ali so
ljudje zadovoljni ali ne, ampak tudi kaj zaznajo kot ovire za opravljanje željenih dejavnosti .
Pri zadovoljevanju nadeksistenčnih potreb, ki implicirajo možnost izbire, ločimo več
stopenj : od negativne skrajnosti, ko posameznik meni, da prostega časa nima, do pozitivne
skrajnosti, ki se kaže v zadovoljstvu z obstoječim načinom preživljanja prostega časa .
Tabela 2 Subjektivna ocena načina preživljanja prostega časa
Jugoslavija Slovenija regije:Subjekfivna ocena : razvite polrazvite nerazvite
N=2240 N=282 N=977 N=576 N=664
nima prostega časa 9.5 8 .5 10 .5 9 .2 7 .5
ni zadovoljen 16.8 9 .9 14 .9 20 .5 16 .1
niti zadovoljen, niti 22.4 23.4 23.4 20 .1 23.2
nezadovoljen
je zadovoljen 51.3 58.2 51 .4 50.2 53.2
	100.0	100.0	100.0	100.0	100.0	
57
Skoraj eden izmed desetih respondentov v jugoslovanskem vzorcu meni, da nima
prostega časa; približno še enkrat toliko pa jih z načinom preživljanja prostega časa ni
zadovoljnih . To so izredno visoki deleži, saj gre za prikrajševanje formalno sicer
zagotovljenih pravic in omejevanje zadovoljitve tistih potreb, ki so osnova za kakovost
življenja . Zenske bolj pogosto kot moški menijo, da nimajo prostega časa in da so s
kakovostjo le-tega nezadovoljne . Več negativnih ocen zasledimo tudi v obdobjih od 25 .
do 54 . leta ter med srednje in visoko izobraženimi . Najbolj zadovoljni z obstoječim
načinom preživljanja prostega časa so v Sloveniji, najmanj pa v ožji Srbiji . Tudi izrazite
deprivacije na področju prostega časa je najmanj v Sloveniji, največ pa v ožji Srbiji .
OVIRE ZA REALIZACIJO ŽELJENEGA NAČINA PREŽIVLJANJA
PROSTEGA ČASA
Skoraj vsak drugi vprašani (46.5%) navaja eno ali več ovir, ki preprečujejo, da bi svoj
prosti čas preživel tako, kot si želi . Med najbolj pogosto omenjenimi ovirami sta denar in
čas. Denarne ovire skoraj enako pogosto omenjajo tako moških kot ženske, v različnih
starostnih obdobjih in izobrazbenih skupinah . Zaznava te ovire je bolj povezana z
aspiracijami kot pa z dejanskim finančnim stanjem, obenem pa je v naši kulturi tudi
socialno najbolj sprejemljiva ; omenjanje drugih ovir (na primer, pomanjkanje časa, družbe
ipd .) se lahko šteje tudi za osebno pomanjkljivost . V nerazvitih regijah denar bolj pogosto
(70.45) omenjajo kot oviro kot v razvitih (63.8%) ali v Sloveniji (58.3%) .
Pomanjkanje časa je povezano tako z dejanskimi obveznostmi kot z aspiracijami in
(ne) sposobnostjo racionalne organizacije življenja. To dokazujejo razlike, ki jih ni moč
pojasniti zgolj s pripadnostjo posameznim socialnim skupinam . Ženske to oviro bolj
pogosto omenjajo (69 .2%) kot moški (61 .2%), mladi in del srednje generacije bolj pogosto
(okoli 70%) kot starejši (42.7%) ; in celo kar za petino upokojenih je čas pomembna ovira .
Tudi za večino ljudi (79.0%v) z visoko izobrazbo je čas najbolj pomembna ovira, medtem
ko to oviro omenja le približno vsak drugi (54.8%) z nižjo izobrazbo. Ljudje v razvitih
regijah bolj pogosto omenjajo pomanjkanje časa (68.5%) kot tisti v nerazvitih (57.2%) .
Pomanjkanje časa je, z izjemo žensk, značilno za skupine, ki so v boljšem socialnem
položaju . Nakazuje se teza, da imajo čas tisti, ki imajo sorazmerno slabe socialno
ekonomske vire, so manj aktivni in imajo nizke aspiracije .
Pomanjkanje ustreznih objektov oziroma prostorov za dejavnosti v prostem času
pomeni oviro le za dobro četrtino (27.6%) . To je predvsem problem mlajše generacije in
tistih, ki imajo srednjo ali višjo izobrazbo .
Slabo splošno kondicijo ali bolezen omenja kot oviro za preživljanje prostega časa
vsak četrti . Pri tem vodijo ženske (27.7%) pred moškimi (21 .6%), najstarejši (60.1%) pred
najmlajšimi (8.7%), ter najnižje izobraženi (53 .45%) pred najvišje izbraženimi (16.6%) .
Glede na to, da so subjektivne zaznave ovir lahko le en vjr informacij pri analizah
prostega časa, si poglejmo še druge objektivne indikatorje . Zanimalo nas je, po katerih
značilnostih se razlikujejo skupine, ki poročajo o ovirah za željeni način preživljanja
prostega časa, od tistih, ki takšnih ovir ne zaznalo .
58
Tabela 3 Značilnosti skupin, ki poročajo o ovirah za željeni prosti čas
Koeficienti standardizirane diskriminativne funkcije :
Spremenljivke :
	
Jugoslavija Slovenija
regije:
razvite polrazvite nerazvite
Fizično okolje.
-regije .27
-urbanizacija 28
-infrastruktura -.27 -.25
-objekti za prosti č . -.33 .16
Materialni položaj
-stanovanjski stancard - .24 - .12 .34 .27
-opremljenost gosp . - .19 - .46 - .28 .15
-pomanjkanje denarja - .43 - .29 .49 .47
Socializacija
-leto rojstva .26 .42 .20 - .51
-spol .38
-izobrazba .4I .59 .51 - .45
-izobrazba očefa - .19 .28
-izobrazba matere .25 - .34
-obisk verskih obr . - .16 .31
Družinska situacija
-število otrok .21 .18
-nega in vzgoja otr . .15 .54 .18 -.30
-gospodinjsko delo .36
Zdravje
štev . bolezen . sim trm.	.66 .50 .60 -.62		-.46
kanonične korelacije .31 .22 .31 .39 .33
Ccntroidi skupin :
1-nič ga ne ovira - .31 -.25 - .34 .38 .29
2-ovira ga	.35 .2I .31 - .48 - .41
*prazen prostor - spremenljivka ni vključena v končno enačbo
Upoštevali smo več dimenzij hkrati, najpomembnejše in najpostejše za razlikovanje
obeh skupin pa so: število bolezenskih simptomov, izobrazba, pas, porabljen za nego in
vzgojo otrok, materialni položaj gospodinjstva in starost . To so dimenzije, ki so se pokazale
za pomembne, z redkimi izjemami pri vseh vzorcih . Tisti, ki ne morejo preživeti svojega
prostega časa tako, kot bi želeli, imajo več bolezenskih simptomov, so bolj izobraženi, jim
sicer ne zmanjkuje denarja za vsakdanje življenje, imajo pa slabše opremljena
gospodinjstva in nižji stanovanjski standard - kar kaže na to, da večino svojega denarja
porabijo za najbolj osnovne življenske potrebe . Poleg tega pa precej časa porabijo za nego
in vzgojo otrok - to je mlajša in delno generacija srednjih let . Socialni in ekonomski
dejavniki so za razlikovanje med obema skupinama v bolj razvitih okoljih manj pomembni
kot v preostalih . To je najbolj razvidno, če primerjamo vzorec Jugoslavije s podvzorcem
59
za Slovenijo . Pri jugoslovanskem vzorcu je pomembnih devet dimenzij, med njimi še
posebej kazalci socializacije in ekonomskega položaja . Pri podvzorcu za Slovenijo pa
jih je pomembnih samo pet: izobrazba, čas, porabjen za nego in vzgojo otrok, število
bolezenskih simptomov, opremljenost gospodinjstva ter prostori in objekti za prosti čas .
Tudi skupina, ki zazna ovire, se od skupine, ki ne zazna ovir, bolj razlikuje na
jugoslovanskem vzorcu kot na slovenskem . Tako ekstremnih razlik med regijami ni
zaslediti, je pa pomen ekonomskih in demografskih dimenzij večji v nerazvitih regijah kot
v razvitih .
Rezultati analize objektivnih kazalcev socialnega in ekonomskega položaja so v
skladu s subjektivno zaznanimi ovirami, le da običajno ljudje svojega zdravstvenega stanje
ne izpostavijo, ali pa vsaj ne uvrstijo na prvo mesto (to naredijo le starejši) ; pomanjkanje
denarja in časa je običajno tisto, kar je zaznano kot najbolj moteče . Analiza objektivnih
podatkov pa je odkrila povezanosti, ki pri subjektivnih poročanjih niso poudarjene, to je,
da gredo obremenjenost, produktivnost, bolezenska simptomatika z roko v roki z
neizpolnjenimi aspiracijami glede željenega načina preživljanja prostega časa . Takšne
povezave pa lahko izničijo učinek še tako dobro načrtovane socialne politike .
SOCIALNE IN EKONOMSKE DETERMINANTE DEJAVNOSTI V PROSTEM
ČASU
Različni načini preživljanja prostega časa so kulturno in zgodovinsko določeni, poleg
tega pa obstajajo še številni socialni, materialni in osebnostni vplivi . V Jugoslavijj so izmed
kazalcev širšega fizičnega okolja, materialnega standarda, družinske situacije in zdravja
kazalci socializacije in demografski kazalci najbolj pomembni (Tabela 4) . Slednje lahko
prištejemo med socializacijo v širšem pomenu, saj različne starosti ne implicirajo samo
različnih fizičnih in psihičnih potencialov, ampak tudi različne socializacijske vplive,
podobno velja tudi za spol .
Osebna izobrazba ima največjo prediktivno vrednost za pestrost dejavnosti v prostem
času. Izobrazba je bolj pomembna v razvitih kot v manj razvitih regijah, po vsej verjetnosti
gre za komulativen učinek osebnih virov in širšega socialnega okolja . Čeprav so bile
napovedi, da bo izobrazba s tem, ko bo zajela širše sloje ljudi, postala manj pomembna za
način preživljanja prostega časa, pa ima tako v Jugoslaviji kot tudi v drugih deželah še
vedno odločilno vlogo. Največje razlike so v srednjih izobrazbenih nivojih, med
poklicnimi šolami in preostalimi srednjimi šolami . Pri izobrazbi staršev pa ima izobrazba
matere večji vpliv na prosti čas kot izobrazba očeta, izjema je le vzorec osrednje Srbije,
v katerem ima izobraba očeta večji ponder v primerjavi z materino izobrazbo . Tudi v drugih
raziskavah (Černigoj Sadar, 1979) se je izobrazba matere pokazala odločilna za vzorce
dejavnosti v zunajdelovnem času . Po vsej verjetnosti se v takšnih primerih kaže specifičen
socializacijski vzorec, v katerem je vloga matere odločilnejša od vloge očeta .
Med najbolj pomembne prediktorje spada tudi starost, največjo pojasnjevalno
vrednost ima v nerazvitih regijah. V teh regijah ima spol tak pomen kot izobrazba, medtem
ko v drugih regijah spol nima odločilnega vpliva .
Stanovanjski standard nima pomembnega vpliva na število dejavnosti v prostem času,
po vsej verjetnosti ima bolj posreden vpljv v smislu preusmeritve finančnih virov od
kulturnih dobrin k materialnim, potrditev za to tezo dobimo predvsem v manj razvitjh
okoljih (glej tabelo 3) . Opremljenost gospodinjstva s predmeti bele tehnike in raznimi
pripomočki, ki skrajšujejo čas gospodinjskega dela, pa ima pomemben vpliv na način
preživljanja prostega časa, zlasti v manj razvitih regijah . Kazalci materialnega položaja
00
gospodinjstva so bili dopolnjeni tudi z zaznavo pomanjkanja denarja za najnujnejše
življenjske potrebščine, vendar pa subjektivna zaznava pomanjkanja denarja ni bistveno
pripomogla k pojasnitvi variabilnosti v prostem času posameznih območjih le minimalno
v celotnem jugoslovanskem vzorcu .
Tabela 4 Socialne in ekonomske determinante števila prostočasnih dejavnosti
Standardizirani beta koeficienti :
Neodvisne spremenljivke : Jugoslavija
	
Slovenija
regije:
razvite polrazvite nerazvite
fizično okolje
-regije .07*
-urbanizacija
-infrastruktura -.06* - .10*
-objekti za prosti č . .11*** .20*** .17***
Materialni položaj
-stanovanjski standard
-OpremIjenost gosp . .13*** .11*** .15*** .19***
-pomanjkanje denarja .04*
Socializacija
-leto rojstva .19*** .31*** .19*** .11*** .22***
-spol .05 * * .20*
-izobrazba .27*** .36*** .32*** .25*** .21***
-izobrazba očeta .06* .20***
-izobrazbamatere .11*** .16*** .12** .08*
-obisk verskih obr . -.10*
Družinska situacija
-število otrok	 - .08*** - .14** - .08** - .12*** -.13***
-nega in vzgoja otr .
-gospocinjsko delo .10*
Zdravje
štev . bolezen . simpt . .04* .12***
multipni R .63 .68 .63 .70 .58	
Signif. T : * * * = .001, * * _ .01, * = .05
Prazen prostor - spremenljivka ni vključena v končno enačbo
Od kazalcev družinske situacije ima najbolj pomemben vpliv število otrok, tisti, ki
imajo otroke, so v slabšem položaju. Cas, porabljen za delo v gospodinjstvu, pa je
pomemben samo v nerazvitih regijah, v teh regijah porabijo v poprečju več časa za
gospodinjska opravila kot drugod .
Pri prediktorjih širšega fizičnega okolja pa so pomembni objekti in prostori za prosti
čas, predvsem v bolj razvitih krajih, pa tudi v Jugoslaviji kot celoti . Zanimivo je, da ima
stopnja razvitosti, vsaj za število dejavnosti v prostem času, v prjmerjavi s socializacijskim
dejavniki zanemarljiv vpliv ; zlasti za elitne dejavnosti v prostem času je bolj pomembna
osebna izobrazba kot pa kraj bivanja .
61
Bolezenska simptomatika je v pomembni povezavi s številom dejavnosti na
nerazvitih območjih . Število bolezenskih simptomov ima nizko, toda pozitivno vrednost,
kar nakazuje preobremenjenost tistih, ki se ukvarjajo z večjim številom aktivnosti v
prostem času kot drugi .
Empirični podatki kažejo, da obstaja nekaj skupnih dimenzij, ki vplivajo na način .
preživljanja prostega časa v različnih regijah Jugoslavije, čeprav se pomen le-teh
razlikuje. Te dimenzije so : izobrazba, starost, opremljenost gospodinjstva, izobrazba
matere in število otrok . Praviloma imajo te dimenzije večji pomen na manj razvitih
območjih . Z izjemo opremljenosti gospodinjstva (ta dimenzija leta 1975 ni bila vključena
v analizo reprezentativnega vzorca za Slovenijo) so to dimenzije, ki so pomembno
prispevale k razlikovanju med različnimi vzorci aktivnosti po končanem delu leta 1975
(Černigoj-Sadar, 1979) .
Prediktorji, po katerih se razlikujejo razvite in nerazvite regije, pa so :
preskrbljenost z objekti in prostori za prosti čas za razvite regije ter spol in religiozna praksa
za nerazvite regije . V nerazvitih regijah je več socializacijskih dimenzij, ki so pomembne
za prakso v prostem času, kot v razvitih regijah . Spol, ki se je v dosedanjih raziskavah pri
nas in po svetu pojavljal kot najbolj pomemben prediktor za način preživljanja prostega
časa, za število dejavnosti v prostem času za razvita območja ni pomemben . Toda tudi za
razvita območja je pomemben, če upoštevamo vsebino aktivnosti, vendar pa vpliv spola
ni več tako konstanten in predvidljiv, kot seje kazalo do sredine osemdesetih let. To velja
predvsem za mlajše generacije (na primer nekatere družabno zabavne dejavnosti zunaj
doma in kulturne aktivnosti) . Ali je to specifika življenjskega obdobja (mladosti oziroma
zgodnje odraslosti) ali gre za trajnejšo spremembo v vzorcih obnašanja nove generacije,za
zdaj še ni možno odgovoriti .
Uporabljeni kazalci socialnega in ekonomskega položaja so dokaj dobri prediktorji,
saj pri različnih vzorcih pojasnijo od dobre tretjine do polovice variance števila aktivnosti
v prostem času . In če prosti čas ni več samo domena priviligiranih, pa je pester in razgiban
način porabe tega časa še naprej dosegljiv le tistim z boljšim socialnim in ekonomskim
položajem . Iz predstavljene analize empiričnih podatkov je razvidno, da je za način
preživljanja prostega časa v nerazvitih regijah pomembnih več socialnih in materialnih
dejavnikov kot v razvitih regijah, toda zmanjševanje pomena posameznih dejavnikov,
zlasti starosti, ni tako enoznačno, kot smo predvidevali v drugi izhodiščni hipotezi, zato jo
lahko le delno potrdimo .
MOTIVACIJSKI POTENCIALI ZA SPREMEMBE
Stopnja zadovoljstva z načinom preživljanja prostega časa še ne omogoča predikcije
sprememb . Kritičen element so aspiracije . To je psihosociološki proces, ki spodbuja
subjekte k bližnjim ali bolj oddaljenim objektom (ti so lahko materialni produkti, aktivnosti
ali abstraktne ideje) in jim pomaga pri definiranju in usmerjanju njihovih načrtov
(Chombart de Lauwe et all, 1976 :7). Ni nujno, da je vsaka aspiracija realizirana, toda
gotovo je vsaka aspiracija predhodnik svobodne dejavnosti .
Aspiracije po novih dejavnostih v prostem času so pomembno povezane s starostjo,
izobrazbo in regijo, medtem ko razlik po spolu ni . Pri aspiracijah se nakazujejo spremembe
glede razlikovanja po spolu, kijih pri dosedanjih raziskovanjih ni bilo zaslediti . Pri vzorcih
populacije, zajetih od sredine sedemdesetih let do prve polovice osemdesetih let7 , so
namreč ugotovljene pomembne razlike med skupinami moških in žensk v različnih
življenskih obdobjih. Vendar pa analiza podatkov iz druge polovice osedemdesetih let
62
upošteva zgolj kvantitativne kazalce aspiracij, tako da je le-te možno intepretirati ali kot
pozitivne ali kot negativne premike v razmerjih med skupinami moških in žensk .
Aspiracije po novih dejavnostih drastično upadejo po 35 . letu . Približno polovica ljudi
med 15 . in 24. letom ima želje po novih dejavnostih, po 55 . letu pa je takih le 15 .4% .
Podobne rezultate dobimo, če primerjamo najvišjo in najnižjo izobrazbeno skupino .
Aspiracije upadejo s splošnim nivojem razvoja regije .
Tabela 5 Aspiracije za nove aktivnosti
Deleži pozitivnih odgovorov:
Jugoslavija
	
Slovenija regije :
razvite polrazvite nerazvite
aspiracije za nove 32 .0 41 .8 39 .2 27 .1 26 .3aktivnosti	
Po analogiji z Maslowo teorijo motivacije (Maslow, 1954) lahko govorimo o
motivaciji pomanjkanja v primeru, ko ljudje, ki niso zadovoljni z načinom preživljanja
prostega časa, želijo spremembe, in o motivaciji rasti takrat, ko ljudje, ki so sicer zadovoljni
z načinom preživljanja prostega časa, želijo novih dejavnosti . In delež slednjih je v razvitih
regijah kar dvakrat višji (27,3%) od deleža v nerazvitih (3,1%) . Torej so možnosti za
spremembe v razvitejših regijah v primerjavi z manj razvitimi regijami ne samo večje,
ampak tudi kakovostno drugačne, iz naslednjih razlogov : vzorce aktivnosti določa manj
socialno ekonomskih dejavnikov, pomen le-teh je v poprečju manjši, motivacijski
potenciali pa so večji in drugačni .
K večji razliki v procesih spreminjanja pa prispeva tudi drugačna aktualna socializacija
dejavnosti šoloobveznih otrok v prostem času . V primerjavi s starši iz drugih republik na
primer slovenski starši najbolj pogosto poročajo o organizirani zunaj dejavnosti svojih
otrok, to pa pomeni večjo heterogenost socializacijskih virov in s tem tudi večjo možnost
izbire. Ti starši vodijo tudi v aspiracijah, da bi se njihovi otroci učili tujega jezika in
računalništva, medtem ko so aspiracije za druga področja kulture in športa dokaj
neenakomerno razporejene in niso neposredno povezane s stopnjo razvitosti republike .
ZAKLJUČKI
V vseh okoljih so navzoči nekateri elementi globalizacije prostega časa, ki ne poznajo
kulturnih in socialnih mej . Raznoličnost v načinu preživljanja zunajdelovnega časa pa je
še vedno vezana na ugodne socialne in materialne razmere . Razlike v deležih posameznih
vzorcev dejavnosti so v razvitih regijah manjše kot v nerazvitih, kjer se pojavljata le eden
ali dva prevladujoča vzorca aktivnosti .
Izobrazba, starost, družinski cikel in izobrazba matere se pojavljajo kot najbolj
pomembne dimenzije pri razlikovanju različnih načinov porabe zunajdelovnega časa v
zadnjih dvajsetih letih v Sloveniji . Iste dimenzije so se pokazale kot pomembne tudi na
različnih območjih Jugoslavije . Te ugotovitve so v skladu z rezultati tujih raziskav (Chapin,
F.S ., 1974; Gershuny,J . & Jones, S ., 1987; Thalin, M ., 1986) . Toda pojasnjevalna vrednost
posameznih dimenzij se razlikuje od okolja do okolja tako imajo na primer v Jugoslaviji
skoraj vse naštete dimenzije praviloma večji pomen v manj razvitih regijah kot v razvitih .
Poleg tega pa se povečuje tudi število socializacijskih dimenzij, ki določajo način porabe
prostega časa, z nižjo razvitostjo okolja. Vse našteto pa pomeni manjšo možnost izbire,
63
večjo odvisnost od pripisanih socialnih vlog in nanj oseben način preživljanja prostega
časa v manj razvitih okoljih . Večja možnost izbire, relativna neodvisnost od pripisanih
socialnih vlog pa ni samo konstitutiven element prostega časa, ampak odločilen element
pri evalvaciji kakovosti življenja .
Pri skupinah z višjim socialno ekonomskim položajem so deleži pozitivnih ocen
načina preživljanja prostega časa večji, vendar pa odnos ni linearen . Subjektivne ocene so
povezane z aspiracijami in družinskim ciklom . Zaznavo ovir za željen način preživljanja
prostega časa določa pri skupinah iz manj razvitega okolja več socialno ekonomskih
dejavnikov kot pri skupinah iz razvitega okolja . Tudi aspiracije so povezane s socialno
ekonomskim položajem, čim višji je, tem bolj pogoste so aspiracije po spremembah . Poleg
tega pa je motivacija rasti v razvitem okolju bolj pogosta kot v manj razvitem okolju .
Gre torej za sklop med seboj povezanih dejavnikov, kot so boljši socialno ekonomski
položaj, manjša povezanost aktualnih vzorcev aktivnosti s konvencionalnimi prediktorji
vedenja in večja ter kvalitativno različna motivacijska osnova . Takšen splet ekonomskih,
socialnih in psiholoških značilnosti daje možnost za hitrejše in vsebinsko drugačne
spremembe v razvitih regijah v primerjavi z manj razvitimi regija mi v Jugoslaviji, in to ne
samo v prostem času, ampak na vseh področjih življenja .
OPOMBE
1 V analizo so vključeni kompleksni indikatorji materialnega standarda, ki sojih naredile sodelavke projekta
"Kvaliteta življenja v Jugoslaviji" (ISU, 1987-1990), in sicer : stanovanjski standard - Srna Mandič,
infrastruktura - Barbara Dekleva, opremljenost gospodinjstva - Mojca Novak. Opisi indeksov so v K. Boh
et all . (1988) : Stratifikacija in kvaliteta življenja v Jugoslaviji, ISU: Ljubljana.
Večina variabel je ražvrščenih od najnižje do najvišje vrednosti, izjema so stopnja urbanizacije, kjer je
1-republiško središče . . . .
5pvas in zaznava pomanjkanja denarja 1-mu ne zmanjkuje denarja, 2- mu zmanjkuje denarja. Ženske imajo
vrednost I, moški pa 2.
2 Podal ki se nanašajo na vzorec za Jugoslavijo, ki je proporcionalen glede na število gospodinjstev v republikah
in avtonomnih pokrajinah, dvostopenjski in stratificiran . Podatki so bili zbrani jeseni 1987, število oseb v
vzorcu je 2242 . Iz tega vzorca so izdvojeni podvzorci za Slovenijo, razvito, polrazvite in nerazvite regije . Na
osnovi več indikatorjev stopnje razvoja (Dolenc et all, 1978) so bile med razvite regije uvrščene Slovenija,
Hrvaška in Vojvodina, med polrazvite ožja Srbija ter med nerazvite Bosna in Hercegovina, Makedonija,
Črna gora in Kosovo . Če v tekstu ni omenjeno drugače, govorimo o tem vzorcu in o podvzrocih, izdvojenih
iz njega.
3 Odgovori na vprašanje : " Ali se sprehajate po ulicah in trgovinah ?"
Slovenija(1984)
	
Jugoslavija(1987)
nikoli 62 .2 42 .2
včasih 31 .4 39 . .0
pogosto 6 .4 18 .9
100.0 100 .0
število v vzorcu 2471 2242
4 V štiri osnovne usmeritve v prostem času so kili vključeni naslednji vžorci aktivnosti :
Osnovne usmeritve : Vzorci aktivnosti:
NEDIFERENCIRANA p z nobeno aktivnostjo se ne ukvarja pogosto ;
TELESNA PASIVNOST - masmedia (IV,radio, časopisi) :
masmedia in masmedial (branje knjig,obisk kina) ;
masmedia in sociabilne (obisk prijateljev, znancev) ;
UTILITARNA - masmedia in utilitarne (lov, vrtnarjenje, ročna d ., hobiji,
nabiranje gozd . sadežev);
64
masmedia, sociabilne in utilitarne ;
masmedia, masmedial, utilitarne in sociab . :
ŠPORT, KULTURA,
	
- masmedia, masmedil, utilitarne, sociabilne in rekreacija ;
IZOBRAŽEVANJE p masmedia, masmedial, utilitarne, soeiabilne
in kulturno izobraževalne .
isto kot predhodni vzorec, dodan je šport.
Pogoj za uvrstitev v posamezen vžorec aktivnosti je, da se na vsakem področju oseba ukvarja najmanj ž eno
dejavnostjo
Obrazložitev formiranja indeksaje opisana v članku Možnosti v zunajdelovnem času (Černigoj Sadar, 1986) .
Na vzorcu za Jugoslavijo 1987 je bilo ugotovljenih istih šest osnovnih vžorcev aktivnosti . razlike so bile le
v pogostosti pojavljanja posameznega vzorca .
5 Uporabljena je bila multipna diskriminativna analiza metoda postopnega izdvajanja spremenljivk . Pri vseh
vzoreih je bila statistično značilna le prva diskriminativna funkcija . Vse statistične obdelave so bile narejene
po programu SPSS (Nie et al ., 1970) .
6 Uporabljena je bila multipna regresijska analiza metoda postopnega izdvajanja spremeljivk .
7 Upoštevane so naslednje študije, ki so bile narejene na Inštitutu za sociologijo : Problemi razvoja Slovenije
- 1975, Delo in družina - 1982, Kvaliteta življenja 1984 .
LITERATURA
Boh et al. (1988), Stratifikacija in kvaliteta življenja v Jugoslaviji . Ljubljana : Inštitut ža sociologijo
Bourdieu,P .(1984), Distinction . London : Routledge and Kegan
Chapin,F.S . (1974), Human activity pattern in the city, London : John Wiley
Chombart de Lauwe, P.H. et all .(1976), Transformations de I'environnement, des aspirations et des valcurs.
Paris : Edition du CNRS
Csikszentmihalyi, M . (1975), Beyond boredom and anxiety. San Francisco : Jossey-Bass
Černigoj Sadar, N . (1976), Socialne razlike v strukturi prostega časa . Determinante aktivnosti II, Raziskovalno
poročilo . Ljubjana : Inštitut za sociologijo
Černigoj Sadar, N.(1979), Vzorci obnašanja, Raziskovalno poročilo . Ljubljana : Inštitut za sociologijo
Černigoj Sadar, N. (1986), "Možnosti v izvendelovnem času ." Družboslovne razprave, 4, 85-100, Ljubljana
Gershuny,J . & S .Joncs (1987), "The changing work/leisure balance in Britain, 1961-1984" . Sociological Rev .,
33, 9-52 .
Dolenc, M . et al .(1978), Utvrdivanje jedinstvenih objekliviziranih kriterijuma za odredivanje stupnja
razvijenosti republika i autonomnih pokrajina . Raziskovalno poročilo . Ljubljana : Inštitut za ekonomska
raziskovanja
Iso-Ahola,S .E . & E .Weissinger (1984),"Leisure and well-being : Is there a connection ." Parks and Recreation,
June, 40p44.
Kelly, J.R . (1985), Leisure identities and interactions . London : Allen and Anwin .
Lewinsohn,P .M. & M.Graf (1973), "Pleasant activities and depression ." J . of Consulting and Ctinical
Psychology, 41(2),261p 268 .
Lewinsohn, P .M. & J .Libert (1972), "Pleasant events, activity, schedules and depression ." J . of abnormal
Psychology,79,291-268.
Maslow, A.H. (1954), Motivation and personatity . New York : Harper and Row
Mommaas,H. & H .van der Poel (1987), "New perspectives on theorizing leisure ." Society and Leisure, 10 (2),
161-176
Nie, N.H. et al . (1970), SPSS . McGraw-Flill .
Ragheb, M.N. (1989), "Step-wise regression analysis of leisure domains and the reported contribution of leisure
activities to individuals's well-being : an exploratory study ." Society and Leisure, 12 (2), 399-41 Z .
Rapoport, R . & R .N.Rapoport (1975), Leisure and family life cycle . London: Routledge and Kegan Paul .
Roberts, K.(1988), "Leisure theory : defending the roots and cultivating the new branches ." ISA Conferences :
Leisure, Labour and Lifestyles. Brighton .
Tahlin, M . (1986) . "Leisure and recreation ." V R. Erikson & R. Aber (Eds .), Welfare in transition : Living
conditions in Sweden 1968- 1981 . Oxford Univ . Press .
Veblen, T.(1953), 'ne theory of leisure class : An economic study of institutions. New York .
Weber, M . (1968), Economy and society . New York : Bedminster Press
65