PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	•.
Abb. postale I gruppo	" LiCDd VU IlF
Leto XXIX. Št. 243 (8645)
TRST, sreda, 17. oktobra 1973
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1244 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Govora egiptovskega predsednika in predsednice izraelske vlade
NA POTI K MOSKVE V ALZIR
Sadat: Pripravljeni smo prekiniti sovražnosti rSvToSS Solda Meir: Premirje šele po arabskem porazu
Umerjen in trezen Sadatov govor: «Naš edini ciij je osvoboditev arabskih ozemelj» - Propagandne in izzivalne izjave Golde Meir
KAIRO, TEL AVIV, 16. — Med divjanjem hudih bojev na o-beh frontah arabsko - izraelske vojne sta najvišja predstavnika o-beh držav pojasnila svoja stališča do vojne same in do perspektiv njenega skorajšnjega konca. Za govora egiptovskega predsednika Sadata v ljudski skupščini in izraelske ministrske predsednice Gci-de Meir v parlamentu je vladalo veliko pričakovanje, saj je šlo za prve uradne izjave po izbruhu sovražnosti 6. oktobra. V tem posrednem «besednem spopadu» pa je bil mnogo boli prepričljiv Sadat s svojimi umirjenimi in treznimi izvajanji, kot pa Golda Meir, ki je s svojimi propagandnimi izpad' prav gotovo ni znala pridobiti simpatij za izraelsko stvar.
Sadat je takoj v uvodu svoje-.----------------
ga govora svečano izjavi!, da ;e Egipt v kateremkoli trenutku pripravljen privoliti v prekinitev ognja na osnovi resolucije varnostnega sveta OZN, ki predvideva u-mik Izraelcev z vseh zasedenih a-rabskih ozemelj.
Sadat je izrazil tudi pripravljenost, da se udeleži mednarodne konference na Bližnjem vzhodu, ki naj jo skliče OZN, ter da prepriča tudi ostale arabske in palestinske voditelje, da privolijo v tako konferenco, ki naj bi privedla do pravičnega miru na tem področju.
Bojujemo se za mir — je dejal egiptovski predsednik — za edini
trajen. Mi nismo sprožili vojne — je nadaljeval Sadat — smo pa sprožili pobudo za sedanje spopade na osnovi načela samoobrambe. Sadat je še posebno poudaril, da namen Arabcev nikakor ni uničenje Izraela, pač pa je osvoboditev arabskega ozemlja. Zato je tudi Egipt pripravljen takoj prekiniti ogenj, ni pa pripravljen, po besedah Sadata, se zadovoljiti z meglenimi jamstvi ali z elastičnimi zagotovili, ki bi lahko privedli samo do ponovne zamrznitve položaja.
Sadat je obžaloval naraščajočo u-deležbo ZDA v vojni ter dejal, da je nameraval pisati predsedniku Nixonu, da bi ga seznanil z egiptov-
mir, v katerega verjamemo, nam- Nixonu, da bi ga seznami z egipio/-reč za mir, ki bi temeljil na pra- i skim stališčem, oodal pa je, da je vičnosti, kajti mir, ki bi slonel na I današnji govor nekakšno «odprto izvršenem dejstvu, bi ne mogel biti I pismo» šefu Bele hiše. Egiptovski
VELIKA ZRAČNA MOSTOVA SZ-EGIPT IN ZDA-IZRAEL
Dnevno prihaja na Bližnji vzhod ogromno vojaškega materiala	oS
in z mednarodno dipi ornaci jo, češ
predsednik je tudi dejal, da je za pomiritev med ZDÀ in Sovjetsko zvezo in da jo namerava podpreti, da pa se to ne more zgoditi, dokler traja agresija na Bližnjem vzhodu.
Sadat je pohvalil egiptovske o-borožene sile zaradi uspehov, ki so jih dosegle v emajst'h dneh vojne ter v tej zvwi navedel, da je egiptovska vojska. BCKrfbowaJa samo šest ur za pir^hcd preko Sueškega prekopa in za razbitje izraelske obrambne črte Bar Lev. Končno je Sadat obsodil izraelske akcije proti civilnemu prebivalstvu in povedal, da Egipt razpolaga z raketami vrste «zafer», s katerimi bi lahko v vsakem trenutku zadeli izraelska mesta. Tega ukaza pa Sadat ni dal, ker Egipt spoštuje človeško živ; jen e.
Občutno drugačen je bil ton govora izraelske predsednice Golde Meir v «knesset«». Mehova je začela s propagandno trditvijo, da «so izraelske oborožene sile prekoračile Sueški prekop ter se bojujejo na zahodnem bregu». To je seveda izzvalo navdušen ie izraelskega parlamenta, vendar pa verodostojnosti trditve Golite Meir doslej niso potrdili. Verjetno je [ tir za povsem lažno propagandno trditev, v najboljšem primeru pa za omejeno diverzansko akcijo brez bistvenih vojaških posledic. Tudi Golda Meir je govorila o premirju, pri tem pa sarkastično pripomnila, da Egipčani in Sirci še , niso bili dovolj potolčeni, da bi I kazal-, želje po premirju. Do pre-! mir ja bo zato prišlo, je'dejala Gol-j da Meir, ko bodo sovražnikove
tudi «svetovalce», ki naj bi pomagali pri uporabljanju poslanega orožja.
šega orožja se steka vsak dan na Po drugi strani pa je Sirija že Bližnji vzhod po dveh zračnih mo-!v preteklih dneh trdila, da so se
WASHINGTON, 16. — Na stotine ton vojaškega materiala, letal, tankov in vsakovrstnega najmodernej-
stovih; eden gre od ZDA preko | ameriška letala z ameriškimi piloti ameriških baz na Azorskih otokih | udeležila bombardiranja Damaska, v Izrael, drugi pa iz Sovjetske I Sovjetska agencija TASS pa danes zveze v Sirijo in Egipt. Niti Wa- i dodaja, da se bojev udeležuje okrog ssington niti Moskva ne prikrivata 130 tisoč Američanov^ z dvojnim Ha zalagata vniskuioče se stra-! državljanstvom, ameriškim in izra-
več, da zalagata vojskujoče se stra- j državljanstvom, ni z orožjem, v obeh prestolnicah pa se istočasno zavedajo, da je prisotna nevarnost neposredne udeležbe v vojni, kar bi imelo katastrofalne posledice ne samo za po- j na fronto.
litiko pomiritve, ki je v teku med Sam Pentagon pa je uradno spo-SZ in ZDA, pač pa tudi za svetov-1 ročil, da bodo iz ZDA poslali 2.000
m
41, ,
Na sinajski fronti je prišlo včeraj do silovitih spopadov med izraelskimi fn egiptovskimi tanki. Na sliki; egiptovski tank med oblaki dima, ki jih povzročajo eksplozije
V Buenos Airesu je Peron sprejel podpredsednika predsedstva SFRJ Mitjo Ribičiča
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 16. — Predsednik Alžirije Huari 3umed;en se je včeraj ob vrnitvi iz Moskve, kjer se .je razgovarjal z Brežnjevom, Podgor-nim in Kosiginom o položaju na Bližnjem vzhodu, ustavil za kratek čas v Beogradu, kjer je izmenjal s predsednikom Titom misli o položaju na Bližnjem vzhodu in o mednarodni dejavnosti neuvrščenih držav po konferenci na vrhu.
Razgovora Tito - Bumedien so se z jugoslovanske strani udeležili član sveta federacije Edvard Kardelj, predsednik zveznega izvršnega sveta Bijedič, tajnik izvršnega biroja predsedstva ZKJ Stane Dolanc, zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minic, armadni general Nikola Ljubičič in namestnik zveznega tajnika za zunanje zadeve Jakša Petrič; z alžirske strani člani spremstva predsedmka Bu mediena, med njimi član sveta revolucije in državni minister Serif Belka sem, član sveta revoluci je Braja Ahmed in poveljnik tretjega vojaškega področja polkovnik Zer-guini Mohamed Hadž.
V razgovoru so proučili najnovejše vojaške in politične dogodke na Bližnjem vzhodu. Pri tem sta obe strani pozdravili rezultate, ki ki sta jih dosegla v borbi za osvoboditev okupiranih ozemelj Egipt in Sirija. Obe strani sta izjavili, d? je treba vsestransko pomagati državam Bližnjega vzhoda, ki se borijo za osvoboditev svoje zemlje
V OKVIRU BOJA ZA OBSTANEK MALIH IN SREDNJIH DNEVNIKOV
Na posredovanje ministra Bertoldija preklicana vsedržavna stavka tiskarjev
Poslanska komisija nadaljuje s proučevanjem položaja dnevnega časopisja
da se bodo ob arabskem porazu takoj pojavili «prostovoljci», ki bodo skušali rešiti Arabce z uvedbo .
^ 6 r^a	! RIM, 16. — Sindikati tiskarjev »o preklicali vsedržavno stavkk),
Glede vojaškega položaja je Gol-j ki je bila napovedana za jutri. To so sklenili po daljšem sestanku da Meir dala dokaj optimistično | z ministrom za delo Berdoldijem, ki se je ponudil, da bo posredoval sliko obeh front: «Na sirski fron- ' v sporu z nekaterimi založniki
1 ne |kj
• na
ti — je dejala — smo odbili sovražnikov napad ter zadali hude izgube. Na Sinaju smo v ključ-
elskim. Med njimi naj bi bilo več I nem trenutku bitke». Pri tem pa veteranov iz vietnamske vojne, ki je Meirova še pojasnila, da «voj-
naj bi nodpisali pogodbo z izraelsko vlado in ki naj bi jih že poslali
ni mir.
Zato je tudi razumljivo, da se pojavljajo ostre polemike o tem, ali se ta pomoč omejuje le na vojaški material, ali pa tudi na vojaško osebje. Sama Golda Meir je v današnjem govoru obtožila Sovjete, da ne pošiljajo samo orožja, ampak
V svojem prvem javnem govoru po izbruhu četrte arabsko-izraelske vojne je egiptovski predsednik Sadat v zelo umerjenem in treznem tonu izjavil, da je Egipt pripravljen v katerem koli trenutku ustaviti sovražnosti na osnovi resolucije varnostnega sveta iz leta 1967, ki predvideva umik izraelskih čet z zasedenih arabskih ozemelj. Sadat je tudi izrazil pripravljenost, da se udeleži mednarodne konference v okviru OZN za dokončno rešitev spora na Bližnjem vzhodu.
Izraelska predsednica Golda Meir pa je med včerajšnjim govorom v parlamentu dejala, da ne bo premirja, dokler ne bodo Arabci poraženi.
Na posredovanje ministra za deio Bertoldija so sindikalne organizacije tiskarskih delavcev dnevnikov preklicale današnjo vsedržavno stavko, ki bi preprečila izid vseh italijanskih dnevnikov danes popoldne in jutri zjutraj. Do preklica stavke je prišlo na osnovi zagotovil ministra, da ne bodo odpustili tiskarjev pri dnevniku «Telegrafo» iz Livorna in da se bo minister še naprej zanimal za ostala vprašanja dnevnega časopisja. Sindikalisti so ministru obrazložili resen položaj italijanskih časnikov zaradi koncentracije dnevnega časopisja v rokah maloštevilnih velekapitalistov.
Odbornik za kulturo deželne uprave Dal Mas je včeraj sprejel člane izvršnega odbora Stalnega slovenskega gledališča, katerim je zagotovil politično podporo dežele, v prizadevanju za priznanje stalnosti gledališča s strani rimske vlade. Govor je tudi bil o trenutnem izredno kritičnem finančnem stanju in o načinih, da se težave vsaj začasno premostijo.
marincev za okrepitev enot šeste flote na Sredozemlju. Marince bodo poslali na Bližnji vzhod z nosilko helikopterjev «Iwo Jima», ki je v ponedeljek odplula iz Norfolka v neko pristanišče Severne Karoline, kjer bo vkrcala vojake. V bližnjevzhodnih vodah se že nahajata letalonosilki «Independence» in «Franklin Delano Roosevelt» ter nosilka helikopterjev «Guadalcanal», ki ima na krovu več kot 4.000 marincev.
Nafte ne bo manjkalo pravi vlada
RIM, 16. — Tukaj so sporočili, da so izvedenci ministrstva za industrijo. za državne udeležbe, za proračun in gospodarsko načrtovanje in za zunanje zadeve ugotovili, da je Italija v stanju kljubovati morebitni «delni zapori» izvoza petroleja iz Bližnjega vzhoda. To vest so sporočili v zvezi z jutrišnjim sestankom predstavnikov arabskih držav, proizvajalk petroleja, v Ku-vaitu, kjer bodo razpravljali o odnosih z ZDA in ostalim zahodnim svetom. Zunanje ministrstvo je bilo pri tem zelo aktivno in je v zadnjih dneh imelo številne diplomatske stike s prizadetimi državami, da se zagotovi Italiji dobava surovega petroleja iz Bližnjega vzhoda. Poleg tega ima Italija precejšnje «rezerve», državna ustanova ENI pa dobre odnose z arabskimi državami.
Leone obišče Holandsko Luksemburg in Belgijo
RIM, 16. — Predsednik republike Leone bo 23. oktobra odpotoval na večdnevni obisk na Holandsko, v Luksemburg in Belgijo. 23. t. m. bo Leone prispel v Amsterdam in se bo na Holandskem zadržal do 26. oktobra, ko bo popoldne odpotoval v Luksemburg. V luksemburški kneževini bo predsednik republike preživel tri dni, nakar bo 29. oktobra dospel v Belgijo.
BEOGRAD, 16. — Na vabilo predsedstva ZKJ je včeraj prispela v Beograd študijska delegacija poljske Združene delavske partije, ki bo proučila v Jugoslaviji vprašanje Vere in Cerkve. Delegacijo vodi član CK poljske Združene delavske partije Teodor Palimonka.
na še ni končana». Predsednica izraelske vlade je z vnemo trdila, da Egiot in Sirija nista hotela o-svoboditi arabska ozemlja, pač pa «uničiti izraelsko državo». Obsodila je tudi pošiljanje sovjetskega orožja Arabcem, češ da gre za «neodgovorno politiko ne samo do Izraela, ampak do vsega sveta». Golda Meir je jordanski sklep o pošiljanju oklepne brigade z 80 tanki na sirsko fronto ocenila kot «zaskrbljujočega in nevarnega» ter zagrozila Jordaniji, naj se ne vme šava v vojno, ker bo morala drugače nositi težke posledice. Na koncu je izraelska predsednica polemizirala še s Francijo zaradi «embarga» nad dobavo orožja Izraelu in istočasnega dobavljanja letal vrste «mirage» Libiji. Prav tako je obserdila britanski »embargo», na koncu pa se je še zahvalila Američanom za vojaško pomoč.
Po sporočilu ministrstva za delo je minister Bertoldi zagotovil navzočim sindikalistom veljavnost podjetnih sporazumov od 25. julija letos. S to zagotovitvijo in z zanimanjem ter prizadetostjo, ki jo je minister pok«zai za Tei'te v perečih vprašanj tiskarjev nekaterih
odborov nekaterih prizadetih dnevnikov Navzoči so bili tudi predstavniki zveze založnikov.
Na posredovanje ministra Bertoldija je lastnik dnevnika «Teiegra-fo» pristal, da bodo ponovno tiska li tri od šestih ukinjenih strani, da
Kissinger in Le Dne Tho Nobelova nagrajenca za rair
italijanskih dnevnikov in za sploš-	^večaliVskupm _
dikate, naj prekinejo stavko. Sin- j Na sestanku so se dogovorili, da j
*4	'
dikati so stavko prekinili na vsedržavni, deželni in krajevni ravni.
Jutrišnja je bila napovedana predvsem zaradi položaja pn dnev- ;
_ * I   rp  0   t — T It- y-, »- v t n Ir SdS» K
se bodo ponovno sestali čez pet- j najst dni.
Posebna komisija poslanske zbornice, ki proučuje položaj Italijan- j
niku «Telegrafo» iz Livorna, kjer j skega dnevnega časopisja, je daje založnik zagrozil, da bo dnevnik	J~'~ 'T 1
ukinil in odpustil iz službe mnogo tiskarjev. To vprašanje pa je povezano s širšim vprašanjem koncentracije italijanskega dnevnega časopisja v rokah nekaterih velekapitalistov. da bi zadušili male in srednje časnike in s tem omejili svobodo tiska. Zato se srečanja z ministrom Bertoldijem niso udeležili samo sindikati tiskarjev, temveč tudi Vsedržavna časnikarska zveza in predstavniki uredniških
iiiimiiiiimiii»i«i»iiiiiiiiii»»iiiiiHiiiiiiiii»««nii»»Hin«miiniMMiiMiiiiii**nm»iiiiiiiMiiMnniHmiii«i«i»i»«niii
DANES V SENATU IN JUTRI V ZBORNICI
Moro bo obrazložil vladno stališče do Bližnjega vzhoda
RIM, 16. — V tukajšnjih političnih krogih vlada veliko zanimanje za jutrišnje odgovore, ki jih bo dal zunanji minister Moro v senatu na številna vprašanja, ki so bila vložena v zvezi s položajem na Bližnjem vzhodu. O istem vprašanju bo Moro govoril v četrtek v poslanski zbornici. Zunanji minister bo tako v senatu kot v zbornici obrazložil stališče italijanske vlade do izraelsko - arabskega spopada.
V senatu so danes odobrili zakonski osnutek o kmetijskih najemnih pogodbah z nekaterimi bistvenimi popravki. Zato bo morala o tem zakonu ponovno razpravljati poslanka zbornica, čeprav je zakon odobrila že preteklo spomlad. Za zakon so glasovali senatorji strank vladne večine, medtem ko so se komunisti in neodvisna levica vzdržali glasovanja. Proti so glasovali misovci in liberalci.
Gospodarski odnosi med Italijo in Bolgarijo
SOFIJA, 16. — Minister za zunanjo trgovino Matteotti je sedaj na uradnem obisku v Bolgariji. Včeraj je imel pogovore z bolgarskim zunanjim ministrom Mladenovem ter z ministrom za zunanjo trgovino in za kmetijstvo. Med pogovori so proučili številna politična, zlasti še trgovin ska vprašanja, ki zanimajo obe državi in so še posebno ugodno ocenili razvoj trgovinskih odnosov med EGS in vzhodnimi državami. Ugotovili so tudi, da Bolgarija izvaža v Italijo največ govejega mesa. Ob tej priložnosti se je Matteotti dogovoril z bolgarskimi ministri, da bodo okrepili trgovinske odnose med obema državama. Pričakujejo, da bo letos trgavinska izmenjava med Italijo in Bolgarijo dosegla 71 milijard lir vrednosti.	-	-------
nes ponovno zasedala. Vnovič je j zaslišala predstavnike Vsedržavne časnikarske zveze. Član izvršnega odbora Curzj je komisiji povedal, da so sedaj mnogi časniki v ve likih težavah zaradi pomanjkanja papirja in dia preti nevarnost, da bodo morali dnevniki zmanjšati število strani. Komisiji je poročal tudi tajnik časnikarske zveze Ce-schia, ki je poudaril potrebo po gospodarskih in finančnih ukrepih v korist dnevnikov, ki morajo biti povezani s splošno reformo javnega obveščanja. Ceschia je menil, da se mora ta reforma izražati predvsem v boju proti monopolom in v publidzaciji finančnih virov časnikov.
Na sindikalnem področju je bil danes važen sestanek vsedržavnega tajništva enotne sindikalne federacije, na katerem so proučili sindikalni položaj po nedavnih vladnih sklepih, da se povišajo najnižje pokojnine, družinske doklade, doklada za brezposelne. Obravnavali so stališča, ki jih bodo zavzeli na skorajšnjih srečanjih z vlado o cenah, politiki naložb na Jugu in o socialnih reformah. Zelo važen je bil tudi današnji sestanek na sedežu enotne sindikalne federacije s federacijo kovinarjev in tovarniškimi odbori Fiata iz Turina. Govorili so o platformi zahtev Fiatovih delavcev, ki se nanaša tudi na zahteve po novih naložbah na Jugu in podobnih vprašanjih, ki so v korist vseh italijanskih delavcev. Dogovorili so se, da bodo vsa pogajanja z vodstvom Fiata vodili skupno enotna federacija, federacija kovinarjev in krajevne ter tovarniške sindikalne organizacije.
RIM, 16. — Ministrstvo za proračun in gospodarsko načrtovanje je sporočilo, da bodo na jutrišnji seji medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje sklepali o uresničitvi petrolejskega načrta na osnovi vladnih sklepov, da bodo proučili vprašanja, ki se nanašajo na nadzorstvo in zamrznitev cen ter
OSLO, 16. — Posebna komisija norveškega parlamenta je sklenila podeliti Nobelovo nagrado za mir za leto 1973 Henryju Kissingerju in Le Due Thoju zaradi njunih prizadevanj v iskanju mirne rešitve vietnamske vojne. Poročilo komisije ugotavlja, da je bila vietnamska vojna najbolj okrutna in dolga po drugi svetovni vojni in da zato zaslužita nagrado pogajalca, ki sta cela tri leta intenzivno delovala z
Sklep o podelitvi Nobelove nagrada za mir Kissingerju in Thoju je vzbudila nemalo presenečenja, saj njunih imen ni bilo na seznamu kandidatov za nagrado. Za odločnega favorita je do včeraj veljal brazilski škof Heldera Camara, med kandidati pa je bil tudi jugoslovanski predsednik Tito.
Na sliki «zgodovinski» stisk roke med Kissingerjem in I.e Due Tlin-jem 23. januarja lete v Parizu,
Bumedien
in za vrnitev zakonitih pravic palestinskemu Ljudstvu. V razgovorih je bilo ocenjeno, da je podpora neuvrščenih in drugih držav dragocena za izbojevanje pravične borbe arabskih narodov.
Obe strani sta prav tako proučili razvoj mednarodnega položaja v luči resolucije četrte konference neuvrščenih na vrhu in ugotovili popolno enakost pogledov o vseh vprašanjih.
* # #
BEOGRAD, 16. - Predsednik republike Argentine Peron in podpredsednica republike Maria Estolla Martinez Peron sta sprejela včeraj pred odhodom iz Argentine člene jugoslovanske delegacije, so se udeležili umestitve Pero-• na. pod vodstvom podpredsednika ! predsedstva SFRJ Mitje Ribičiča. Ob tej priložnosti je Ribičič predal Peronu sporočilo predsednika Tita in ga seznanil s stališčem Jug;>slavije o najvažnejših mednarodnih vprašanjih in dvostranskih odnosih.
V središču pozornosti so bila čet~ta konferenca, neuvrščenih na vrhu, krizna žarišča na svetu, kriza na Bližnjem vzhocu, stanje v Čilu ter druga aktualna vprašanja. Posebna pozornost je bila posvečena dvostranskim odnosom. Predsednik Peron je v daljšem razgovoru posebno poudaril, da visoko cenj osebnost in politično dejavnost predsednika Tita, posebno njegovo borbo za mir, varnost na svetu in hitrejši gospodarski razvoj nezadostno razvitih držav. Predsednik Argentine je poudaril, da so pogledi Argentine in Jugoslavije na mednarodna vprašanja popolnoma enaki. Peron je nadalje seznanil jugoslovansko delegacijo z aktualnim položajem Latinske A-merike.
Predsednik Peron in njegova soproga sta z zadovoljstvom sprejela vabilo predsednika Tita, da obiščeta Jugoslavijo. Razgovore Peron - Ribičič ocenjujejo kot začetek nove plodne dobe v gospodarskih, političnih in kulturnih odnosih med Argentino in Jugoslavijo.
Član zveznega izvršnega sveta in zvezni tajnik za zunanjo trgovino Emil Ludviger, član jugoslovanske delegacije na umestitvi Perona je imel danes pred odhodom iz Argentine enourni razgovor z ministrom za gospodarstvo Gelbardom, s katerim je proučil možnosti bodočega gospodarskega sodelovanja med obema državama. Ludviger je povabil ministea Gdbardo, da obišče Jugoslavijo.
B. BOŽIČ
poslušali programsko poročilo mi i največjo mero dobre volje za do j je bil končno dosežni sporazum o nistra za državne udeležbe.	1 sego mirne rešitve vojne.	1 miru v Vietnamu.	1
Priprave za gradnjo železarskega centra v Gioia Tauro
RIM, 16. — Komisija za industrijo in proračun poslanske zbornice je danes obravnavala vprašanje gradnje petega železarskega centra v Gioia Tauro v Kalabriji. Predsednik komisije za industrijo demokristjan Misasi je dejal, da je gradnja tega velikega industrijskega podjetja v Kalabriji izrednega pomena in bo imela velik vpliv pri industrializaciji Juga. Precej ostro je polemiziral z ministrom za Jug Donat-Cattinom, ki je svoj čas izjavil, da je gradnja tako velikega železarskega centra v Kalabriji metanje denarja proč in da bi lahko s tem denarjem zgradili večje število malih in srednjih industrijskih podjetij, ki bi zaposlila več delovne sile. V komisiji so se vsi strinjali, da je treba to železarsko podjetje zgraditi, da pa je treba obe iem pomisliti na druge pobude za Kalabrijo, Sicilijo in Sardinijo.
PREDSTAVNIKI STALNEGA SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA PRI ODBORNIKU ZA KULTURO
Dal Mas zagotovil podporo dežele za popolno puhlicizacijo SSG
Predsednik prof. Tavčar je utemeljil izredno kritično finančno stanje usta-nove - V četrtek podoben razgovor z odbornikom za finance Colonijem
in bo s svojim pritiskom nadalje«
Odbornik za kulturo deželne uprave Bernardo Dal Mas je včeraj skupaj s funkcionarjem odbomi-štva prof. Venierjem sprejel predstavnike Stalnega slovenskega gledališča:	predsednika nrof. Tav-
čarja, podpredsednika Hreščaka m Slamo, blagajnika Samso, člana nadzornega odbora deželnega svetovalca Štoko in ravnatelja Bene-detiča.
Predsednik Stalnega slovenskega gledališča prof. Tavčar je zgoščeno, vendar pa izčrpno, prikazal dolgoletne tradicije gledališkega snovanja Slovencev še zlasti v Trstu in nato sedanji pravni status ter izredno kritično stanje gledališča. Prof. Tavčar je podčrtal, da so krajevni politični činitelji priznali dejanski status «stalnosti» slovenski gledališki ustanovi, da pa obstajajo še vedno zapreke v Rimu. Zaradi tega je zaprosil za odločno politično podporo deželne uprave in političnih sil, katerih odraz je, da se najde dokončna rešitev za ureditev Stalnega slovenskega gledališča. Predvsem gre za zahtevo, da se gledališče dokončno nublicizira, kar pomeni da mu tudi osrednja vlada oziroma ministrstvo za turizem in predstave prizna status stalnosti in s tem prevzame tudi breme v višini 60 odstotkov izdatkov.
Trenutno stanje gledališča pa je takšno, da bo uprava primorana gledališče zapreti že zadnje dni decembra, če ne dobi kritja za stalno naraščajoče izdatke. V tej zvezi je prof. Tavčar navedel konkretne predloge in tudi izrazil pričakovanje, da bo de'ela bistveno povečala svoj prispevek.
Odbornik za kulturo Dal Mas je odgovoril, da se povsem strinja z osnovnimi zahtevami in ugotovitvami predsednika Stalnega slovenskega gledališča prof. Tavčarja in predvsem z zahtevo, da je treba temu gledališču priznati dokončni status stalnosti. Zagotovil je tudi, da bo posredoval pri predsedniku deželne uprave Comelliju, da v okviru svojih pristojnosti in stikov posreduje v Rimu. V tem okviru je tudi podčrtal, da so nesmiselne omejitve, da ne moreta biti v enem mestu dve stalni gledališči. Taka omejitev je lahko razumljiva na primer v Neaplju, nesmiselna pa je v Trstu, ko gre za dve gledališči, ki se obračata k različnemu občinstvu.
Odbornik je nadaljeval, da tudi priznanje države ne bo moglo dokončno rešiti vseh vprašanj, _ saj so v resni krizi vsa gledališča v Italiji in je nujno potreben zakon za vse, ki mora poleg že obstoječih vključiti tudi slovensko gledališče. Dežela se trudi v tej smeri
vala.
V	nadaljevanju je odbornik zagotovil, da bo natančno preučil izjavo predsednika SSG Tavčarja glede zahtev o finansiranju dežele in glede predlogov, da se reši trenutno kritično finančno stanje. Omenil je razne težave, ki so prišle do izraza pri sestavljanju proračuna in dejal, da je treba o teh vprašanjih govoriti tudi z odbornikoma, ki sta neposredno zainteresirana pri proračunu.
V	prisrčnem in tovariškem raz-
govoru so nadalje posegli v razpravo vsi prisotni predstavniki, ki so poudarili izredno nujnost takojšnje in dalekožnejše rešitve, ki je lahko samo politična. Podčrtali so upravno in administrativno resnost Stalnega slovenskega gledališča.
V četrtek bo člane izvršnega odbora Slovenskega stalnega gledališča sprejel odbornik za finance in za splošne zadeve Coloni.
• Jutri ob 18. uri se bo v sedežu na Trgu V. Veneto sestal pokrajinski j svet.	I
Srrscfesai-illii SSG pri deželnem oftuoi.niku Dal Masu
....................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................11 m mn.............
VCZHJU V DEŽELNEM SVETU
Večina izglasovala zakonsko normo o spremembah v proračunu za 1973
Večji priliv od dohodninskega davka v deželi
Na včerajšnji seji, ki jo je vodil predsednik Berzanti, je deželni svet obravnaval vrsto vprašanj, za katera so v zadnjem času zahtevali pojasnila posamezni svetovalci, nato je bil z večino glasov sprejet nov zakon, ki uvaja vrsto popravkov v deželni proračun. Na dnevnem redu je bilo tudi imenovanje novih članov v razne odbore in komisije, ki spadajo v pristojnost deželnega sveta, vendar pa je bila ta točka dnevnega reda na predlog predstavnika PSDI Lonze odložena na poznejši čas.
V začetku seje je svetovalec Ba-racetti (KPI) s krajšim govorom počastil spomin nedavno preminulega komunističnega parlamentarca Gina Beltrama. Baracettijevemu govoru se je pridružil v imenu deželnega sveta predsednik dr. Berzanti.
Sledila je razprava o raznih vprašanjih in interpelacijah, nakar je deželni svet vzel v pretres zakonski načrt, ki uvaja vrsto sprememb v deželni proračun za leto 1973 in ki sta ga predložila odbornika za finance Coloni in za načrtovanje in proračun De Carli. Kakor je naglasil poročevalec Ginal-di (KD), gre za drugo spremembo k izvirnim postavkam letošnjega proračuna. Zakon se oslanja na predvidevanja, da bo letošnji priliv od dohodninskega davka v deželi za 150 milijonov večji kakor je bilo predvideno v začetku leta. Poleg tega uvaja vrsto manjših spre-' memb v posamezne bilančne postavke, tako da se finančne razpoložljivosti za letošnje leto v bistvu povečajo za 240 milijonov. Od
tega nakazuje novi zakon 140 milijonov lir za kritje stroškov pri deželnem osebju in v uradih, razliko 100 milijonov pa odvaja v «globalni sklad» (to je v sklad, iz katerega se črpajo sredstva za kritje nepredvidenih stroškov).
Med razpravo, v katero so posegli svetovalci Lonza (PSDI), Bettoli (KPI), Morelli (MSI), Zanfa-gnini (PSI), Trauner (PLI) in Vi-gini (KD), se je med drugim slišala pripomba, da priznava deželna uprava posebne honorarje za izredno delo določenim notranjim funkcionarjem. V tej zvezi je odbornik za finance Coloni izključil kakršno koli dodatno honoriranje vodilnega osebja v okviru deželne uprave.
Komunistični svetovalci Bettoli, Zorzenon in Colli so v zvezi z no-
.................111111.1m11111111111.ini........•■•■■■•■IH.....
VPRAŠANJA V DEŽELNEM SVETU
BOLJŠI KREDITNI POGOJI ZA KRAJEVNE USTANOVE
«Ambriabella» v Gradežu - Dežela in dobavitelji
Med vprašanji, ki so jih v zadnjem času sprožili v deželnem svetu posamezni svetovalci, je odbornik Cocianni včeraj obrazložil razloge, zaradi katerih motorna ladja «Ambriabella», ki vzdržuje progo Trst — Gradež, pristaja v Gradežu ob pomolu Torpediniere in ne več v pravem pristanišču. Vprašanje je svoj čas postavil svetovalec Morelli (MSI). Odbornik Cocianni je dejal, da so se plovna družba in vojaške oblasti odločile za novo pristajališče iz varnostnih in praktičnih razlogov. Pristanišče v Gradežu je namreč natrpano s čolni, poleg tega pa ie klasificira«) kot luka-zaklonišče I. kategorije, «Ambriabella» pa je s svojimi razsežnostmi predstavljala preveliko oviro za redno plovbo manjših plovil v notranjosti pristanišča.
Odbornik za finance Coloni je nato načel vprašanje finančnega stanja krajevnih ustanov po nedavnih vladnih ukrepih za omejevanje kreditov. (Ustrezno vprašanje sta vložila svetovalca KPI Ba-racetti in Zorzenon). Coloni je dejal, da je deželna uprava že upoštevala težave, v katere so zašle krajevne ustanove zaradi do-višania obrestne mere na bančna posojila za izvajanje raznih javnih del in prevzela nase 9 od sto obresti ter dosegla ort Blagaini za vloge in posojila in nri Konzorciju za javna dela boljše kreditne pogoie za krajevne ustanove. V okviru p-oračuna za leto 1974 — ie zakliučil Coloni — pa bo dežela skušala določiti še večie olaj Save za urcsei^evanje javnih del v Furlaniji - Julijski krajini.
Odbornik Coloni ie odgovoril tu di misovskemu svetovalcu DeFer riju. ki je zahteval pojasnila glede govoric, češ da dežela plačuje z veliko zamudo račune raznih do baviteliev Coloni je pojasnil da deželna uprava praviloma hkvidi ra prispele fakture v roku 90 dni. v prvi polovici letošnjega leta pa je res prišlo v nekaterih prime rib do zamud, te pa ie treba pri pisatj predvsem uvedbi davka na dodatno vrednost IVA.
A Pretekli petek sta obiskala Trbiž d-želna odbornika za promet Coeian r' bi za kraievne ustanove Varisco. Na občini sta se odbornika sestala
z županom Stoffijem, občinskim odbornikom za turizem Feleschinijein in odbornikom za javno šolstvo Kla voro. Razpravljali so o izboljšavah, ki so še potrebne na mejnih prehodih pri Kukovem in na Predelu, o finančnih težavah trbiške občine in o vprašanju, ki ga tudi s finančnega vidika predstavlja redno prevažanje šoloobveznih otrok v šolo in iz šole domov.
Predstavniki Kmečke zveze pri prefeku Di Lorenzu
Predstavništvo Kmečke zveze, ki so ga sestavljali predsednik Alfonz Guštin, načelnik komisije za živinorejo Mirko Križmančič in tajnik Lucijan Volk, se je včeraj sestalo s prefektom dr. Di Loren-zom. Na sestanku so mu obraz ložili resno krizo krajevne živinoreje, zaskrbljenost organizacije in rejcev spričo naraščajočih stroškov za prirejo mleka ob nerentabilni ceni v prodaji. Letošnja huda suša je še nadalje zaostrila položaj in bodo živinorejci, če jim javne uprave ne priskočijo na pomoč, prisiljeni zaradi pomanjkanja krme prodajati živino.
Prefekt je sporočil predstavnikom Kmečke zveze, da je o sta nju že obvestil pristojno ministrstvo in posredoval pri deželni u-pravi. Obljubil je, da bo zadevi sledil in še dalje vložil svoje posredovanje, da se olajšajo težave živinorejcev.
DREVI OB 20.30
Srečanje med predstavniki PSI in vaščani Gropade
Sekcija PSI za vzhodni Kras or ganizira danes ob 20.30 v prostorih gostilne Milkovič v Gropadi srečanje med predstavniki socialistične stranke in vaščani iz Gropade. Govor bo o vaških problemih in o problemih Slovencev. Sodelovali bodo podpredsednik deželnega sveta Arnaldo Pittoni, pokrajinski odbor nik Lucijan Volk, občinski odbor nik Dušan Hreščak ter člana ra jonske konzuitr za vzhodni Kras arh. Darij Jagodic in Mirko Križ mančič.
vim zakonom vložili popravek, po katerem naj bi deželna uprava drugače porazdelila finančna sredstva, ki jih predstavlja nenadejani priliv od dohodninskega davka. Popravek je večina pri ustreznem glasovanju zavrnila. Pri končnem glasovanju so zakon podprle vse svetovalske skupine razen KPI. PLI in MSI.
• Nemški kulturni inštitut in Tržaško združenje prijateljev lirike prirejata jutri ob 21. uri v veliki dvorani v Ul. Coroneo 15 predvajanje barvnega filma opere Albana Berga «Wozzek» v izvedbi opernega ansambla iz Hamburga, ki ga vodi Bruno Madema.
Vstop je prost za člane Nemškega inštituta in za člane Združenja prijateljev lirike, ter za povabljence.
PO SKLEPU STARŠEV
Danes pri Korošcih zopet reden pouk
Starši otrok slovenske osnovne šole pri Korošcih so se odločili, da bodo z današnjim dnem, v sredo, 17. oktobra 1973, po desetdnevni protestni odsotnosti, zopet pošiljali svoje otroke v šolo. Za ta korak so se odločili, da ne bi otroci utrpeli večje škode in ker so jim na pobudo Sindikata slovenske šole v Trstu obljubili nekateri državni poslanci in deželni svetovalci, da bodo napravili vse, kar je v njihovih močeh, da bi šolska oblast dodelila slovenski osnovni šoli pri Korošcih še drugo učno moč, kakor jo je že italijanski. Vsekakor pa so starši pripravljeni, da bodo zopet posegli po vseh zakonitih stredstvib, če ne bo zadoščeno njihovim upravičenim zahtevam.
Danes praznuje svoj 60. rojstni dan
MARIO KOZINA
Vso srečo mu želi žena s hčerkama. Željam se pridružuje Primorski dnevnik.
Gledališča
Kino
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE • Trst
Otvoritvena predstava sezone 1973-74: Anton Pavlovič Čehov — ČEŠNJEV VRT, komedija v štirih dejanjih.
Danes, 17. oktobra 1973 ob 20.30 (A-
bonma mladinski v sredo — Red D) — Jutri, 18. oktobra 1973 ob 20.30 (A-bonma mladinski v četrtek — Red E) — V petek, 19. oktobra ob 20. uri (Red G mladinski). V soboto. 20. oktobra ob 21. uri (izven abonmaja). V nedeljo, 21. oktobra ob 16. uri (Red F — okoliški).
Abonmaji in vstopnice (rezervacija) so na razpolago pri blagajni Kulturnega doma vsak dan (razen nedelje) od 12. do 14. nre ter eno uro pred pričetkom predstav.
VERDI
V petek, 19. oktobra ob 21. uri bo
v gledališču Verdi nastopil filharmonični orkester iz Moskve. Orkester bo pod vodstvom dirigenta Aleksandra Lazareva izvajal skladbe Prokofjeva, Čajkovskega in drugih ruskih skladateljev.
Vstopnice so na razpolago pri gledališki blagajni (tel. 31948).
Pri gledališki blagajni Verdija sprejemajo potrditev abonmajev za letošnjo sezono. Rok za potrditev zapade 21. oktobra.
Nazionale 13.30—21.15 «I dieci comandamenti». Barvni zgodovinski film. Charlton Heston, Yul Brynner, Anne Baxter, Yvonne De Carlo, Debra Paget, John Derek.
Excelsior 15.00 «La proprietà non è più un furto». Igrata Ugo Tognazzi in Daria Nicolodi. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Grattacielo 16.00 «Un tocco di classe». Barvni film. George Segai, Glen-da Jackson. Paul Sarvino.
Fenice 15.00-17.20-19.45-22.15 «Tony Arzente», Igra Alain Delon.
Eden 16.00 «Quando l’amore è sensualità». Barvni film. Igrata Agostina Belli in Gianni Macchia. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ritz 16.00 «Io e lui». Barvni film. Igrajo: Landò Buzzanca, Bulle O-gier, Vittorio Caprioli. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Aurora 16.30 «Crescete e moltiplicatevi». Barvni film. Igrata R. Pel-legrin in L. Stender. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Capitol 15.00 «Ludwig». Barvni film. Igra Helmut Berger. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Cristallo 16.30 «Tre uomini in fuga». Barvni zabavni film. Igra Luis De Funes.
Impero 16.30 «Racconti dello zio Tom».
Barvni film za vsakogar. Filodrammatico 16.30 «La ragazza di Pigalle». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.00 «Le 14 Amazzoni». Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Vittorio Veneto 16.30 «Il commissario Laguen e il caso Gassot». Barvni film. Igra Jean Gabin. Detektivka. Ideale 16.30 «La sfida dei MacCenna». Igrata John Ireland in Anabella Incontrerà. Barvna kavbojka.
Abbazia 16.00 «Gangster tutto fare».
V	glavnih vlogah Telly Savalas in Warren Oates. Barvni film.
Astra 16.30 «Mare blu morte bianca». Barvni film.
Radio 16.00 «Frogs». Igra Lay Mil-land. Barvni film.
aMULUlK
V	spomin Josipa Kureta darujeta družini Kozina in Bubola 3.000 lir za PD France Prešeren.
Ob 60-letnici rojstva daruje Mario Kozina iz Boljunca 5.000 Ur za Tržaški partizanski pevski zbor.
V	počastitev spomina pok. Josipa Starca darujejo Milenine prijateljice Vojka 2.000 Ur. Egidia 2.000 Ur, Milena 2.000 Ur, Marina 2.000 Ur in Marija 2.000 Ur za ŠD Kontovel.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU KULTURNI DOM
ANTON PAVLOVIČ ČEHOV
ČEŠNJEV VRT
komedija v štirih dejanjih
prevod Josip Vidmar kostumi Marija Kobi Jambrek scena Demetrij Cej režija Mile Korun
Danes, 17. oktobra ob 20.30 (Abonma mladinski v sredo — Red D)
Razstave
Prej prečkaš po zebrah
V Trstu je razširjen naslednji občutek: pešec naj bi postal žrtev nove prometne ureditve.
«Meščani na kolesih» bi naj bili priviligi-rani, ker morejo po ulicah drveti.
To je povsem zgrešeno. Še več, v novem prometnem sistemu se prvič upošteva pešec.
Ustanovila so se nova področja za pešce v samem središču mesta: s tem je Tržačan ponovno oživil voljo do sprehoda po središču mesta.
«•
A__________
'***“—*— N
Ž
f!
Ustvarjeni so bili novi prehodi, zaščiten) s semaforji, prave steze, namenjene pešcem.
Prav gotovo bo tudi meščan-pešec moral sodelovati.
Skušati prečkati cesto kjerkoli, se več ne izplača. Semafor ter «zebre» so edino jamstvo za varen in tudi hiter prehod. Na teh mestih so avtomobilisti dolžni ustaviti se. Hkrati pa pi prav to zlorabiti. Z novo prometno ureditvijo imajo vsi svoje pravice.
'if
Ih


Da se bomo laže vozili po Trstu
Tržaška občina, Odsek XIII, Oddelek za promet
Fotoamaterski odsek kulturnega krožka pristaniške ustanove (Gruppo Fotoamatori CRAL Ente Porto) bo začel novo sezono svoje dejavnosti z razstavo ter s proiciranjem diapozitivov, ki so jih pripravili člani Foto kino kluba «Nova Gorica». Razstava se bo začela v petek. 19. t. m. ob 18.30, ko bo predsednik FKK «Nova Gorica» Milenko Pegan prikazal nekaj diapozitivov, na stenah in panojih v pristaniški postaji pa bodo na ogled občinstvu fotografski posnetki, ki so jih pripravili že omenjeni Milenko Pegan, nadalje Marko Mladovan, Branko Lozar, Rafael Podobnik in Ante Škrobonja.
Razstava bo odprta sleherni dan do 27. oktobra in sicer z umikom od 17. do 20. ure ob delavnikih ter od 10. do 12.30 ob praznikih.
V	Tržaški knjigami je razobesil svoje naj novejše sUke Boris Zuljan. Vljudno vabljeni na ogled razstave, ki bo trajala do konca oktobra.
V	galeriji «La Lanterna» v Ul. sv. Nikolaja 6, razstavlja svoja najnovejša dela tržaški slikar Federico Righi, ki sicer živi in ustvarja v Rimu in ki nikakor ne more pozabiti svojega mesta, saj je od časa do časa gost bolj izbranih tržaških galerij. Razstavljal bo do 19. oktobra.
V	galeriji Tommaseo v Ul. Canal Piccolo so odprli razstavo del avstrijskega slikarja Roberta Zeppel-Sperla, ki bo odprta do 2. novembra.
V	galeriji Cariesius so odprU razstavo del tržaške slikarke Fride de Reya, ki bo razstavljala do 26. t. m.
V	galeriji «Forum» v Ul. Coroneo 1 je odprl razstavo svojih del tržaški slikar Carlo Carrà.
Danes, 17. t. m. bo v občinski galeriji odprl razstavo svojih del tržaški sUkar Vittorio Cossuta, ki bo razstavljal do 25. oktobra.
Izleti
SPDT priredi 3. in 4. novembra avtobusni izlet na otok Krk z ogledom najlepših knajev otoka. Prijave sprejo* majo v UL Ceppa 9 (gdč. Norči). Pogoji (cene in zaključek vpisovanja) bodo objavljeni v prihodnjih dneh.
PD «France Prešeren» — Boljunec priredi v nedeljo, 21. oktobra izlet v Vrbo, Begunje, Kranj in Predvor. Cena izleta s kosilom 4.700 lir. Odhod avtobusa ob 6. uri. Vpisovanje pri Lauri.
Včeraj-danes
Danes, SREDA, 17. oktobra MIRA
Sonce vzide ob 6.24 in zatone ob 17.17 — Dolžina dneva 10.53 — Luna vzide ob 21.25 in zatone ob 12.24.
Jutri, ČETRTEK, 18. oktobra LUKA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 21,2 stopinje, najnižja 14,7, ob 19. uri 18,8 stopinje, zračni pritisk 998,4 narašča. veter 18 km zahodnik, sunki vetra 30 km, vlaga 90 odst., nebo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 18,6 stopinje, dežja je padlo 13,1 mm.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 16. oktobra se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 14 oseb.
Umrli so: 73-letna Maria Trevisi-ni vd. Furlani, 75-letna Bianca A-bruzzini vd. Ferrucci. 78-letna Antonia Vecchiet vd. Ostrovska. 57-letni Ferdinando Salvador. 95-letni Adolfo Martellani, 60-ietni Nerone Duranti, 82-letna Marianna Treppa vd. Cedin, 98-letna Francesca Rozman vd. Ferlu-ga, 80-letna Anna Bordon por. Braini, 24-letni Roberto Dughieri, 69-letna Maria Blasich vd. Grassi, 74-letna A-melia Facchinetti vd. Muratore. 60-letna Ermenegilda Mantovani vd. Ridolfo, 79-letni Giovanni Subelli.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlTEsculapio, Ul. Roma 15; INAM, Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; Alla Maddalena, Istrska ulica 35; Chiari - Grotti, Ul. Tor S. Piero 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Busolini, Ul. P. Revoltella 41; Fiz-zul - Cignola, Korzo Italija 14; Pren-dini. Ul. T. Vecellio 24; Serra vallo, Trg Cavana 1.
salsi . .
BANCA Ql CREDITO’DI TRIgSTE T R 2 A S K'À ■ K R E Q*TN A BANKA
TRST - UL. R FAZI	A*Vrt, Li .-.5
URADNI TEČAJI BANKOVCEV
Ameriški dolar	594,50
Funt iterling	1448,—
Švicarski frank	198—
Francoski frank	139,75
Nemška marka	247,25
Avstrijski šiling	33,20
Dinari debeli	39,50
drobni	39,50
MENJALNICA
vseh tujih valut
IHtUtiK VESTI NA ŠESTI STRANI
ORISKI DNEVNIK

DOKUMENT TAJNIŠTEV CGIL, CISL IN UIL V TRSTU
Vodstvo sindikalne federacije zavrača čistilnico «Vincor»
Poziv dolinski in zgoniški občini, naj dopuste namestitev podzemskega voda za bencin iz «Aquile», ki jo je treba okrepiti
šnega regulacijskega načrta. Splošno mnenje prebivalcev naših vasi pa je (in to je jasno pokazalo tudi srečanje na Opčinah), da morajo pri reševanju obeh problemov soodločati vaščani sami.
Na sestangu je občinski svetovalec Dolfi Wilhelm orisal celoten program, ki ga je izdelala komunistična skupina v konzulti in ki obsega poleg vprašanj regulacijskega načrta, jusarskih zemljišč in ljudskih gradenj tudi vprašanja na šolskem področju ter številne druge probleme kot so kanalizacija, varstvo okolja, zaščita kmetijstva, izvajanje dvojezičnosti na vseh ravneh, podpora slovenskim društvom itd. Wilhelm je obenem spregovoril o pomenu in namenu ter o vlogi, ki bi jo morale imeti konzulte kot aktiven posrednik med prebivalstvom in občinskimi oblastmi ter ob tem izrazil željo, da bi tudi konzulta za vzhodni Kras priredila javna srečanja po vaseh, izvedela in ust prebivalstva kateri problemi so najbolj občuteni ter na podlagi zaključkov teh srečanj ustrezno ukrepala.
Prejšnje dni se je sestalo tajništvo sindikalne federacije CGIL-CISL-UIL in razpravljalo o poskusu nekaterih političnih sil, da bi — tudi z razlastitvami v Osapski dolini za namestitev naprav rafinerije «Vincor» — spremenili Trst in severovzhodni Jadran v veliko «naftno pristanišče».
Tako perspektivo sindikalna federacija odločno zavrača in utemeljuje to negativno stališče z ugotovitvijo, da je nesorazmerje med investicijami za naprave in potrebne infrastrukture, zaposlitvijo in škodo naravnemu okolju. Pač pa se sindikalna federacija zavzema, da bi v dolini pri Orehu zgradili tovarno za veliko število domačih delavcev, za katero je CIPE sprejel obvezo in obljubil, da bo «vodilnega» značaja, se pravi, da bo I svojo dejavnostjo vplivala na razvoj proizvodnih dejavnosti v Trstu.
Drugačno stališče pa je sindikalna federacija zavzela do vprašanja čistilnice «Aquila». V izjavi je namreč rečeno, da je treba delavcem v «Aquili» zagotoviti zaposlitev, kar pomeni, da je treba to čistilnico okrepiti. Za to zahteva federacija varnostna jamstva za prebivalstvo področij in reorganizacijo dejavnosti v industrijski coni.
Pač pa meni sindikalna federacija CGIL-CISL-UIL, da je pogoj za okrepitev čistilnice «Aquila» ureditev podzemskega voda za tekoče gorivo preko Krasa. «Aquila» naj bi — vedno po mnenju sindikalne federacije — morala na ta način zagotoviti dobavo bencina deželi in sosednjim področjem.
Zato poziva sindikalna federacija občinski upravi v Dolini in Zgoniku, naj prekličeta svoj sklep, po katerem ti občinski upravi ne dopuščata ureditve naftovodov, vsaj kar zadeva podzemski vod za tekoče gorivo iz čistilnice «Aquila». V nasprotnem primeru, trdijo sindikati, bo zaradi slabih cestnih povezav promet iz «Aquile» nemogoč. —
Na Opčinah odbor za reševanje vprašanj jusarskih zemljišč
Na Opčinah so ustanovili petčlanski pripravljalni odbor za reševanje vprašanja jusarskih zemljišč. To pomembno pobudo so Openci sprejeli na predsinočnjem javnem sestanku v Prosvetnem domu, ki ga je priredila openska sekcija KPI v okviru prizadevanj za pripravo predlogov, ki naj bi jih sprejela konzulta za vzhodni Kras in jih posredovala občinskim oblastem. Pri izdelovanju petletnega načrta, občinska uprava ne sme mimo tako občutenega problema kot so ju sarska zemljišča, kot se ne more in ne sme več odlašati z izdelavo podrobnih načrtov v okviru spio-
KONEC MESECA V TRSTU
Izredni občni zbor delničarjev Gerolimich
V Genovi se je te dni sestal upravni svet pomorske družbe Gerolimich, katere delnice notirajo na tržaški borzi in ki sedaj deluje v sklopu znane ladijske družbe Cameli v glavnem mestu Ligurije. Gerolimich namerava nabaviti večjo ladjo in raztegniti svoje delovanje tudi na čezoceanske proge. V ta namen bo upravni svet predlagal delničarjem, naj bi primerno povečali glavnico družbe s prilivom svežega kapitala. O tem bo sklepal izredni občni zbor delničarjev, ki bo konec tega meseca v Trstu (29. oziroma v drugem sklicanju 30. oktobra) in na katerem bo upravni svet predlagal najprej povečanje glavnice s sedanjih 210 na 262,5 milijona lir, in sicer tako, da bi starim delničarjem brezplačno priznali razliko in ustrezne stroške pokrili iz sklada, ki se nanaša na povračilo vojne škode, nato pa ponovno dvignili glavnico, in sicer z 262,5 na 735 milijonov lir.
IZLETNIKOM
V	LENINGRAD
IN MOSKVO
V	Tržaški knjigami, v Ulici sv. Frančiška 20, so na ogled fotografije, ki jih je na izletu posnel Franc Berginc. Fotografije za morebitna naročila bodo izletnikom na razpolago do vključno sobote, 20. oktobra.
iiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiitiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimirMiiniimiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiittiiiiimiiitimimimiiiiiimiiH
POHVALE VREDNA POBUDA LONJERSKE MLADINE
Obnoviti članstvo v p. d. in sklicati občni zbor
Koristen sestanek med mladino in predsedstvom p. d. Lonjer-Katinara
Prejšnjo sredo zvečer je bil v Lonjerju sestanek med predsedstvom prosvetnega društva «Lonjer-Katinara» in med mladinci ter mladinkami iz obeh vasi. Do srečanja je prišlo na pobudo slednjih, ki so začeli že pred meseci z načrtnim delom, da bi zopet obudili društveno delovanje, ki je v zadnjih letih zamrlo prav zaradi pomanjkanja mladine.
Sedaj pa so se ustvarili ugodni pogoji, da se delovanje zopet obnovi, saj je bilo občutno vsako pomanjkanje prosvetne dejavnosti.
Na srečanju med člani odbora in med številnim zastopstvom mladine so orisali težave, ki so nastale v v zadnjih letih, zaradi katerih je prosvetno društvo počasi zamrlo, nakazane pa so bile tudi smernice, po katerih bi bilo treba delati, da bi se nekdanje stanje obnovilo in še izboljšalo. Predsedstvo je bilo soglasno, da bi bilo treba prepustiti vsako pobudo mladim in jim zaupati vodstvo društva, kot se je to že zgodilo po drugih krajih. Edinole tako bi lahko upali, da bo prosvetno delovanje zopet zaživelo in da se ne bo mladina, steber vsakega učinkovitega delovanja, takoj zopet oddaljila.
Na sestanku rtied predstavniki prosvetnega društva in med mla-
PATRONAT INAC	obvestila
34133 Tr>*1, Ul. Ci perirne 8/b Telef. 62785
POGOJI ZA INVALIDSKO POKOJNINO
«Dosti sem slišala o invalidski pokojnini. Tudi več mojih prijateljic dobiva invalidsko pokojnino. Jaz pa že delam od mlajših let na zemlji. Sedaj pa imam že 56 let in le težko delam. Bi lahko dobila tudi jaz invalidsko pokojnino?»
V. T. — Dolina * * *
Več ljudi je v zadnjem času vlo-žilo prošnje za invalidsko pokojnino, ko so odkupili dobo od 1920 do 1926. Govori se, da je bilo teh prošenj kar na tisoče. Zato ni čuda, če ste «dosti slišali* o invalidskih pokojtiinah.
Da lahko vložite prošnjo za invalidsko pokojnino, pa je potrebno:
1.	Da ste plačevali prispevke (v svojem vprašanju nam niste obrazložili, če ste vpisani v kmečki bolniški blagajni) vsaj pet let. 3. Da ste plačali prispevkov vsaj za eno leto v zadnjih petih letih. 3. Da ste za 50 od sto nesposobni za delo. To pa boste ugotovili z zdravniškim pregledom, ki ga boste lahko opravili (in to brezplačno) pri našem patronatu.
Prošnjo boste izpolnili na posebnem formularju, ki ga lahko dobite pri našem patronatu ali na IN PS, priložili pa boste naslednje dokumente:
1.	Zdravniško spričevalo
2.	Družinski list
3.	Morebitna potrdila o plačanih prispevkih.
Če pa mislite že v tem mesecu vložiti to prošnjo, pohitite, saj bi Vam, v primeru ugodne rešitve, morali izplačevati pokojnino s prvim dnem prihodnjega meseca. PRAVICA
DO JUGOSLOVANSKE STAROSTNE POKOJNINE
«Več let sem delala v Jugoslaviji, trenutno pa živim v Trstu. Ker bom prav kmalu imela 55 let, bi rada vedela, če bom lahko dobila pokojnino iz Jugoslavije. Ali bi mi lahko povedali, koliko let je treba delati v Jugoslaviji, da se lahko potem dobiva pokojnina?»
Najlepša hvala.
S. B. D. (Trst)
* še »
Ker je več takih primerov, kot je Vaš, Vam z veseljem odgovarjamo in izkoriščamo priložnost, da istočasno oh-oinimo tudi drugim našim čitateljem. ki so za to zainteresirani. Pravico do starostne pokojnine v
Jugoslaviji ima:
1.	Zavarovanec, ki je dopolnil 40 let pokojninske dobe, in zavarovanka, ki je dopolnila 35 let pokojninske dobe, in sicer ne glede na starost in ne glede na to. kdaj je bila ta pokojninska doba dopolnjena.
2.	Zavarovanec, ki je dopolnil starost 60 let in zavarovanka 55 let, če ima vsaj 20 let pokojninske dobe, vendar je moral biti pokojninsko zavarovan tudi po 1. januarju 1965.
3.	Zavarovanec, ki je dopolnil 65 let in zavarovanka 60 let starosti če ima najmanj 15 let zavarovalne dobe (torej zavarovalne, ne pa pokojninske dobe), imeti pa mora izpolnjeno tudi gostoto zavarovalne dobe, kar pomeni, da je moral biti v zadnjih petih letih zavarovan najmanj 40 mesecev oziroma v zadnjih desetih letih najmanj 80 mesecev.
4.	Zavarovanec, ki je dopolnil 65 let in zavarovanka 60 let starosti, če ima zavarovanec najmanj 30 let in zavarovanka najmanj 25 let pokojninske dobe, ki jo je dopolnil kadarkoli.
V primeru, da ste izpolnili enega od teh pogojev, boste lahko vložili prošnjo za avtonomno starostno no-kojnino v Jugoslaviji. V primeru pa, da nimate dovolj plačanih prispevkov in da ste medtem delali tudi v Italiji, bi lahko uveljavili dobo «po konvenciji».
Da bomo lahko podrobneje preučili Vašo zadevo, Vam svetuiemo, da se zglasite v naših uradih pri
patronatu INAC.
• « »
Za vsa pojasnila se lahko obrnete na naš patronat INAC, Ulica Cicerone, 8-B, tel. 62-785. Umik' vsak dan od 8.30 do 14. ure in v četrtkih od 15.30 do 18. ure. Ob sobotah od 8.30 do 13. ure.
dimi iz Lonjerja in s Katinare je bilo sklenjeno, da se najprej obnovi članstvo društva, tako da bo mogoče do polovice novembra sklicati redni občni zbor, na katerem bi morali izvoliti nov odbor. Vanj bi morala stopiti, pravzaprav prevzeti mesto starejših, mladina, ki se je v dosedanjem, sicer kratkem delu, izkazala za sposobno in zrelo. Splošno mnenje je bilo, da bi morali v prihodnosti delati mladinci, starejši pa bi sodelovali z nasveti v kritičnih trenutkih.
Pobuda za obnovitev delovanja prosvetnega društva je prišla tokrat s strani mladih, ki so se prvič zbrali pred dobrimi petimi meseci. Takrat so sklenili prirediti v vasi šagro, ki so jo zadnjič priredili pred približno osmimi leti, nato pa se je vedno bolj skristalizirala ideja, da bi bilo treba delovanje še razširiti. Najprej se je pojavila misel, da bi ustanovili mladinski krožek pod okriljem obstoječega prosvetnega društva, nato pa se je prešlo na konkretnejšo zamisel, da se skliče občni zbor društva, saj bi bil tudi mladinski odsek praktično edini odraz delovanja, kajti z drugih strani je v zadnjem času prišlo kaj malo pobud.
Radi
Vesti z onstran meje
V Sažani končujejo s pripravami za izgradnjo velikega suhozemskega terminala, ki ga bodo začeli graditi predvidoma že letos, končali pa v prihodnje'.! letu. Stroški bodo znašali okrog 50 milijonov dinarjev. Prva faza bo obsegala izgradnjo carinarnica. špedicijske prostore, carinska skladišča, razne servise in motel. Ker gre za obmejni objekt, vezan na promet s tujino in ker bodo tudi na drugi strani meje zgradili podobne objekte, bo akcija potekala koordinirano.
• * •
Radio Koper in Primorske novice sta v nedeljo priredila v Knežaku ustni časopis, na katerem se je zbralo okrog 300 prebivalcev Knežaka in okoliških vasi. Domačini so se pogovarjali z novinarji, kako bo v prihodnje organizirana krajevna skupnost, nadalje o cestni povezavi z večjimi središči, o sodelovanju s kmetijsko zadrugo in o drugih aktualnih vprašanjih. Govorili so tudi o partizanstvu v teh krajih in o problemih športa na podeželju. V okviru ustnega časopisa je bil tudi kulturni program.
» * •
Medtem ko so zasebni vinogradniki na Krasu večino terana že pobrali, je začelo s trgatvijo tudi podjetje Kras. Trgatev bo trajala približno do 20. oktobra. Strokovnjaki menijo, da bo letos pridelek dober tako glede kvantitete kot glede kvalitete in bo za najmanj 10 odst. višji od lanskega. Kakor povsod na Primorskem je tudi na Krasu nekaj težav zaradi pomanjkanja delovne sile, vendar so priskočili na pomoč delavci od drugod in tudi prioadniki JLA. Podjetje Kras bo tudi letos vložilo vse napore, da bi prišel na trg res samo pristen teran in je v zvezi s tem sprejelo tudi vrsto zaščitnih ukrepov.
Medtem so v slovenski Istri že skoraj zaključili trgatev in so prav tako zadovoljni glede količine in kvalitete pridelka. Rešili so tudi problem pomanjkanja zmogljivosti v kleti, saj so dobili iz Italije dva 150.000-litrska bazena za vino, visoka po 12 metrov. Stala sta 500 tisoč dinarjev.
ENALOTTO
«udnji
denarni dobilek za
L. 40.249.000
DOBI SE TUDI Z
IN 11 TOČKAMI
NA SEJI, KI BO V PONEDELJEK ZVEČER
Občinski svet v Gorici bo razpravljal o vojnem spopadu na Bližnjem vzhodu
Župan De Simone je že povedal svoje stališče na prejšnji seji, vendar je ostalo osamljeno - Predlog osnutka KPI za stališče občinskega sveta
Goriški občinski svet se bo znova i nov. sestal v ponedeljek, 22. oktobra ob :	Odborniki so na seji v ponedeljek
18.30. Na dne/nem redu bo razprava \ zvečer razpravljali o nekaterih ur-
M	1-1 Z 1 _ 1_________ i • v • i	’ i * Y	__—»n X 11't-,	» rr-v IV»
o resoluciji, ki jo je komunistični svetovalec Battello predložil v petek, takoj po županovih izjavah o vojni na Bližnjem vzhodu. Battello je ob tisti priložnosti dejal, da sprejema plemenite besede župana De Simoneja. s katerimi je priznal resne nevarnosti za mir v svetu, ki jih predstavlja vojna na Bližnjem vzhodu. Vendar je svetovalec Battello obžaloval, da o tem vprašanju, ki se nas tiče tako od blizu, ni spregovoril noben svetovalec. Zato je predložil svojo resolucijo, ki bo dala vsem skupinam priložnost, da povedo svoje stališče. V tej resoluciji komunistična svetovalska skupina opozarja na nevarnosti, ki jih vojna predstavlja za vse države, in tudi Italijo, ob Sredozemskem morju. Vzroki za spor so v odlašanju izvajanja resolucije OZN, na podlagi katere bi moral Izrael, če naj se zajamči trajen mir. umakniti za stare meje iz leta 1967. Resolucija nadalje pričakuje, da bo vlada Italije v okviru svoje odločne nevtralne politike tolmačila miroljubne težnje italijanskega ljudstva ter sprejela v soglasju z evropskimi narodi takšne pobude, da bo avtonomna evropska politika postala sredstvo za posredovanje in ravnovesje in ki naj hkrati zagotovi spoštovanje pravic narodov, ki so zapleteni v ta spor.
Predmet razprave bo nadalje interpelacija liberalne skupine o cenah blaga proste cone. Svetovalci bodo razpravljali še o pravilniku, ki urejuje delovanje frizerskih salo-
banističnih vprašanjih. Državo in deželo bodo vprašali za denarni prispevek za simfonično sezono z orkestrom in zborom «Jacopo Tomadi-ni» iz Vidma. Koncerti bodo v maju, juniju in novembru leta 1974 ter bodo sodili med najbolj pomembne glasbene prireditve, ki jih bo občinska uprava priredila prihodnje leto.
Glede kulturne dejavnosti občinske uprave velja omeniti še razstavo beneških slikarjev iz 18. stoletja.
V Sovodnjah zamenjava poveljstva karabinjerjev
Karabinjerski marešalo Luca Va-jani, ki je tri leta vodil vojašnico v Sovodnjah, je bil te dni premeščen v Gorico. Na njegovo mesto je prišel brigadir Antonino Rugge-
ro. Marešalo Vajani je bil med domačini precej priljubljen.
Nova sezona UGG
Unione Ginnastica Goriziana je že pričela z novo sezono. UGG sporoča, da so s ponedeljkom pričeli z rednimi vajami naslednjih panog: telovadba, judo, minibasket, kotalkanje, hokej ter telovadba za odrasle.
Kdor se še ni vpisal to lahko stori v uradu UGG v Ulici Rismondo.
• Planinsko društvo «Ljubljana - matica» iz Ljubljane je pismeno sporočilo SPD v Gorici, da hrani na svojem sedežu denarnico z lirami. Če je kdo od zamejskih planincev bil v začetku avgusta v Julijskih Alpah in prenočeval v koči pri Triglavskih jezerih in tam pozabil denarnico, naj sé oglasi na sedežu SPD v Gorici, Ul. Malta 2.
V PRIREDBI EMAC
Na goriškem gradu koncert dunajskega komornega orkestra
Koncert bo prihodnjo sredo
V tej sezoni bomo imeli v Gorici, na pobudo in s sodelovanjem Ustanove za kulturne prireditve — EMAC, vrsto koncertov in gledaliških predstav. Verjetno bodo te predstave v Verdijevem gledališču, za katero pa ni še do sedaj ustreznega dovoljenja, ker manjkajo v njem nekatere naprave. Vendarle pa kaže, da bo stvar, vsaj za to sezono, pozitivno rešena.
Kljub temu pa bo EMAC pričel s svojo dejavnostjo. Uvodna prireditev bo prihodnjo sredo, 24. oktobra, v dvorani deželnih stanov na goriškem gradu. Na koncertu bo nastopil znani Wiener Kammer Or-chester z Dunaja, ki ga vodi dirigent Carlo Zecchi. Na sporedu imajo Mozartove skladbe. Znani dunajski orkester bo priredil turnejo v glavnih mestih Italije in za Gorico bo ta obisk pomenil velik dogodek.
Koncert se bo pričel ob 21. uri. Vstopnice bodo po 1.000 lir, abonenti lanske gledališke sezone bodo plačali samo 500 lir, za mladino pa bo vstopnica veljala 300 lir. Dvorana bo ogrevana.

ZARADI NEMARNOSTI OBČINSKE UPRAVE
V Revmi, na Oslavju in v Stmavru polni kanali, trava pa raste na asfaltu
Pokopališče je docela zanemarjeno - Ljudje so takega stanja siti!
Robida je prerasla jekleno ograjo na cesti iz Pevme v Štinaver
llllliiliuiiiniiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiitiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiKuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiHiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiii
SPET TEŽAVE V KRMINU
Zaradi obsodbe župana KD v Krminu v škripcih
Solidarnost KD s Stecchino - Komunisti za širšo platformo
Politični položaj v Krminu je danes, po obsodbi župana, bolj zapleten kot kdajkoli. Ker je župan lani izdal deset gradbenih dovoljenj, ki so bile v nasprotju z določili regulacijskega načrta in ker je dobil v zvezi s tem negativno mnenje deželne uprave ter prijavo nekaterih članov gradbene komisije, ga je kr-minski sodnik prejšnji teden obsodil na leto dni zapora pogojno in na plačilo sodnih stroškov ter ustrezne denarne kazni. Župan Stecchina je vložil priziv, zaradi česar je še možno, da bo višje sodišče mnenje krminskega sodnika dr. Trampuša spremenilo. To pa ne oprošča popolnoma prvega zastopnika občinske u-prave, ki ga v Krminu javnost danes kritizira. Ljudje pravijo, da bi bil moral župan odstopiti in se tako moralno oddolžiti volivcem, saj ga je sodnik obsodil zaradi dejanja, ki ga je napravil kot javni funkcionar.
V	stvar se je seveda vmešala pol litika. Voditelji krščanskodemokrat-ske stranke so se sestali prejšnji večer v Krminu in izrekli popolno solidarnost županu Stecchini. Poleg tajnika KD De Simona sta bila prisotna tudi deželna odbornika Tripani in Cocianni ter deželni svetovalec Ginaldi. Vsa krščanska demokracija, vključno deželni odborniki in svetovalci, so torej solidarni s Stecchmo, čeprav je deželna uprava lani zanikala z uradnim aktom vrednost sklepov krminskega župana, ki je bil potem zaradi tega tudi obsojen.
Dogodek pa ljudje v Krminu javno komentirajo in zaradi tega bo priredila krščanska demokracija v nedeljo zjutraj v krminskem občinskem gledališču javno zborovanje, na katerem bodo javnosti prikazali svojo verzijo dogodkov.
V	polemiko so posegli tudi komunisti s svojim letakom. KPI ocenjuje pozitivno sedanje sodelovanje s socialisti v opoziciji v občinskem svetu in ostro napada KD in PSDI. Komunisti se zavzemajo za enotno upravno platformo, ki naj se prikaže v pripravi proračuna občine za prihodnje leto in v katerem naj najdejo mesto in finansiranje številni odprti problemi v Krminu. To mestece naj postane središče vsega okrožja, tudi na področju raznih konzorcijev.
Kaj bo torej nastalo v Krminu?
Bo KD do kraja podpirala župana Stecchino tudi proti volji prebivalstva? Na drugi strani pa imamo socialdemokrate, ki so že takrat, ko je župan izdal omenjena gradbena dovoljenja, izrazili svoje nasprotovanje o tem vprašanju. Danes so socialdemokrati tisti, ki omogočajo krščanski demokraciji vladanje v Krminu. Bodo tudi oni nosili krivdo za to kar je napravil, čeprav v dobri veri, krminski župan? Se to socialdemokratom izplača?
Izgubljeno, najdeno
Na sedežu mestnih redarjev v Ulici Mazzini so na razpolago lastnikov sledeči predmeti: dve torbici z denarjem, tri denarnice z vsoto denarja, tri vsote denarja, moška zapestna ura, ženska zapestna ura, registrator, žensko kolo, moško kolo, kolo «americano», kolo «graz;ella», moped, moška jopa, o-troški jopič, otroški čevelj, križ iz dragocene kovine, dva para očal za vid, televizorski drog, ženska torbica, aktovka, več šopov ključev.
Občinski možje in vodilni_ funkcionarji goriške občine se očividno zelo malo zanimajo za potrebe predmestij in vasi, ki spadajo pod goriško občino. Tak vtis imamo vsakokrat ko govorimo z ljudmi iz Pevme, z Oslavja in iz Štmavra kajti vsakokrat slišiš pritožbe in nejevoljo zaradi nekaterih pomanjkljivosti, ki bi jih lahko občina le z malo dobre volje odpravila.
Tak vtis smo imeli tudi včeraj, ko smo se odzvali vabilu domačinov in smo pod dežjem šli po cestah teh krajev. Glavna cesta skozi Pevmo je umazana, obcestni kanali polni smeti in blata in voda je drla kar čez cesto, na cestišču pa raste trava. Enaka slika je na za'Mku ceste v štmaver, sredi Pevme. Tu je trava kar na kraju, kjer je nevaren ovinek.*
Isti prizori so na cesti, ki pelje v Štmaver. Pred približno štirimi ali petimi leti je pokrajinska u-prava cesto asTSItirala z deželnim prispevkom, občina pa je ni od takrat sploh vzdrževala, kot bi bila njena naloga. Tudi tu so obcestni kanali, ali kar je od njih ostalo, polni blata, voda teče kar čez cesto, ker ne najde v kanalh več prostora. Na koncu «stradona» proti Štmavru je polno trave na cesti, na prvem ovinku v dolini Pev-mice pa je trava prerasla obcestno jekleno varnostno ograjo, ki jo le stežka vidiš.
Na cesti iz Štmavra v Bužo spet enaki prizori. Cesta iz Pevme v Bužo je že tri leta v delu s strani deželne gozdarske uprave, dela še vedno niso končana in v zadnjem času se je že asfaltirani del ceste udrl. Treba bo torej tudi tu urediti plazove, na kar tehniki prej niso mislili. Domačim prav;jo, da bi morala tu občina postaviti nekaj cestnih luči, tako da bi bila nono"i vožnja po tej poti manj nevarna.
Tudi bližnjica iz Pevme na Oslav-je je skoro neprehodna, ker povsod raste robida. Domačini se spominjajo koliko posegov je bilo potrebnih na občini, da so to bližnjico tlakovali pred nekaj leti. Od takrat pa nisi več videl tu obč n-skega delavca. Kanali so polni blata tudi ob cesti iz Pevme na Oslav-je in tudi tu smo včeraj videli vo-dn teči kar čez cesto.
Poleti smo v našem listu objavili fotografijo ovinka pod kostnico, kjer je bilo toliko robide, da je prerasla jekleno varnostno ograjo. Nekaj dni po objavi te fotografije so občinski delavci stvar uredili. Domačini upajo, da bo tako tudi tokrat.
Višek nemarnosti občinske uprave pa je pokopališče v Pevmi. Trava je visoka skoro en meter, to že več mesecev in kljub raznim posegom in telefonsk m prošnjam, se ni javil še noben občinski delavec. Kar sredi stez so že več mesecev
i J
Ste* «K,«*».-'-* 'N 4
Trava prerašča grobove na pokopališča v Pevmi
kupi zemlje blizu novih grobov in ljudje ne morejo niti stopati po pokopališču. Bo občina pokopališče očistila pred 1. novembrom?
Ljudje v Pevmi, na Oslavju in v štmavru se upravičeno hudujejo. Pred leti sta prišla v vas občinska odbornika za javna dela in za zdravstvo, poslušala pritožbe domačinov, ki so še danes iste, potem pa ju ni nihče več videl. Tudi nekateri protesti, tako pri prejšnjem kot pri sedanjem županu, niso nič zalegli. Se morajo torej ljudje v Pevmi vedno samo hudovati proti nemarni občinski u-pravi?
Pes rešil življenj« kmetu iz Jezice
Pes je rešil življenje 59-letnemu kmetu Giovanniju Predanu iz Jezice pri Šent Lenartu v Beneški Sloveniji. Predan je včeraj zjutraj s psom odšel na svojo njivo. Da bi si skrajšal pot, je odšel kar po gmajni. Moral pa je preskočiti potok Arbeč, pri čemer mu je spodrsnilo in je padel v vodo. Zaradi zadnjega deževja je voda v potoitu zelo narasla in Predan se je nemočno o-tepal v deročem potoku. Njegov pes se je zavedal nevarnosti in začel lajati, obenem pa tekal ob potoku. To je vzbudilo pozornost pri Predanovih vaščanih, Luigiju Stimazu in Guidu Crucilu, ki sta pritekla k potoku, skočila v vodo in rešila Predana, ki so mu že pojemale moči. Z rešilnim avtomobilom so ga prepeljali v videmsko bolnišnico, kjer so mu dali prvo pomoč, nato pa ga odpustili.
Razna obvestila
Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ obvešča, da bo v Prosvetni dvorani v Gorici, Korzo Verdi 13, telovadba za predšolske o-troke vsak torek in petek od 16. do
17.	ure s pričetkom v torek, 23. oktobra. Vpisovanje bo v petek, 19. oktobra ob 16. uri. Isti dan ob 15. bo, vedno v prosvetni dvorani, vpisovanje za pouk ritmične telovadbe in folklore za dekleta.
Državna ustanova za papir in celulozo bo tudi letos dala podpore kmetovalcem, ki si hočejo nabaviti topolove sadike. Podpora bo znašala 30 odstotkov. Prošnje je treba poslati omenjeni ustanovi, imeti pa morajo potrdilo trgovinske zbornice, kjer je moč dobiti tudi podrobnejša pojasnila.
Izleti
Nesreča v Gorici
V jutranjih urah se je včeraj na Korzu Italija, pri parku «Rimembranza», ponesrečila 30-letna gospodinja Silvana Bradaschia iz Gorice, Ulica Sile 9.
Žensko so v bolnišnico sprejeli za 30 dni na zdravljenje zaradi zloma leve noge in lažje poškodbe na drugi nogi,
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči ie dežurna lekarna Villa San Giusto. Korzo Ita lija 244, tel. 83538.
Slovensko planinska društvo v Gorici priredi v nedeljo, 28. oktobra zaključni družinski izlet z avtobusom v Istro (Sežana, Buzet, Motovun, Pazin, Bale, Pulj, Opatija). Vpisani izletniki naj prinesejo s seboj na sedež veljavni potni list ali prepustnico z osebno izkaznico najkasneje do ponedeljka, 22. oktobra.
Slovensko planinsko društvo v Gorici
priredi v nedeljo, 11. novembra popoldne tradicionalno martinovanje v hotelu «Soča» v Mostu na Soči. Vpisovanje sprejemajo na sedežu v Ulici Malta do konca oktobra.
Iz goriškeja matičnega urada
ROJSTVA: Alessandro Viezzoli, Mauro Olivieri, Stefania Trincherò.
SMRTI: gospodinja 80-letna Eugenia Cappellaro, por. Catalani, upokojenka 79-letna Cecilija Silič vd. Bres-
iiimiiiiiiiMifiiiiiiiiimiiimiiiuiiiMiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiiiiHiuiiiinimiiiiiiuiiimiimimmuuMi
OB PRISOTNOSTI ČASTNEGA OBČANA C0MELUJA
V Tipani v zapadni Benečiji odprli nov sedež županstva
Poudarjena nova vloga krajevnih ustanov
V nedeljo so v Tipani, slovenski občini v zapadni Beneški Sloveniji odprli novo županstvo in vojašnico karabinjerjev. Tipana je središče razsežne občine, ki meji na eni strani s furlansko občino Ahten, na severu pa z jugoslovansko mejo, in sicer s tolminsko občino. Na tem prostoru, ki je zelo razsežno, obstajajo med obmejnim prebivalstvom bolj slabi stiki, saj je med Breginjem in Tipano več desetm kilometrov makadamske ceste, polne ovinkov, vzponov in spustov. Na tem kraju je tudi mejni prehod Most na Nadiži, kjer imajo celo v sezoni majhen obmejni promet.
Tipanske vasi so se po vojni izpraznile. Veliko hiš se podira, ker že leta v njih nihče ne stanuje. Prebivalstvo je priletno, mladine skorajda ni videti in po cestah in trgih ni tistega otroškega živžava, ki smo ga navajeni videti drugod. Če vas med poletjem pot zanese v te kraje in se z ljudmi spustite v pogovor, vam bodo povedali, da so prišli na počitnice iz Milana. Tjakaj so odšle na delo hčere, potem pa so za njimi odšle še ovdovele matere. Moški prebivalci so se izselili večinoma v Švico, Belgijo in delno v Lombardijo.
Kljub temu pa je bilo prav v vaseh od mejnega prehoda v smeri nervti Ti nanj ona zi ti več novih hiš, pa tudi stare so pričeli popravljati. Vasi, kolikor so oddaljene od velikih središč, pa tudi od samega občinskega središča, se bodo venderle ohranile. Če bi v teh krajih asfaltirali ceste, bi hribovita in z gozdom poraščena področja lahko postala prav zanimiva turistična privlačnost.
Na otvoritveni svečanosti pred novim županstvom je spregovoril predsednik deželnega odbora Co-melli, ki je tipanskj častni občan. V svojem govoru je predsednik deželnega odbora poudaril pomembno vlogo občinskih uprav v javnem življenju sodobne družbe. Deželna uprava si prizadeva, da se dejavnost krajevnih oblastvenih teles s strogo administrativnega področja razširi tudi na druga. S priznavanjem večjih pooblastil pokra-
jinam, občinam bo dežela spodbujala njihovo ustvarjalnost.
Pred novo vojašnico karabinjerjev pa je spregovoril poveljnik legije karabinjerjev v Vidmu polkovnik Mingarelli.
-Kino
(, or ir n
VERDI 17.15—22.00 «Una giornata spesa bene». J. Dufilo in V. Caprioli. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CORSO 16.45—22.00 «Bisturi, la mafia bianca». E. M. Salerno in G. Fer-zetti. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
MODERNISSIMO 17.00—22.00 «D pio-cione d’argilla». R. Vanghn in R. Klark. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
VITTORIA 17.15—22.00 «Manson e la famiglia di Satana». C. Manson, S. Atkins. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE 17.15—21.30 «Colpo maestro al servizio di Sua maestà britannica». R. Harrison, M. Lee. Barvni film.
Ivi li*
AZZURRO 17.30—22.00 «La vestale di Satana». Barvni film.
EXCELSIOR 16.00 «Wang, la furia che uccide». Barvni film.
PRINCIPE 17.30—22.00 «Una giornata spesa bene» Barvni film.
AZZURRO Zaprto.
kovu Corica
SOČA «Normanski meč», italijanski barvni film ob 18.00 in 20.00
SVOBODA «Ni rož za agenta OSS 117», francoski barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Pridite k nam na kavo», italijanski barvni film ob 20.00.
PRVAČINA «Priznanje policijskega poverjenika», italijanski barvni film ob 20.00.
RENČE «Zvezda z juga», ameriški barvni film ob 19.00.
KANAL «Hoja po luni», italijanski barvni film ob 20.00.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČO
Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Alla Salute, Ul. Cosulich, tel. 72480.
PRIMORSKI DNEVNIK
4
<7. oktobra 1973
NAPAD NA SOCIALISTIČNO JUGOSLAVIJO
Neokusno pisanje bivšega diplomata
Nekdanji ameriški diplomat v Beogradu Walter Roberts skuša rehabilitirati četni-štvo in oblatiti narodnoosvobodilno borbo
šala Tita so edina sila, ki se tudi danes stvarno bori proti Nemcem ... ».
Toda vsa ta zgodovinska dejstva niso važna za Robertsa, on zgodovinsko resnico podreja svojim željam, stališčem in namenom. Zanimivo je tudi, da se je Robertsova knjiga pojavila prav v času okrepljene protijugoslovanske gonje v nekaterih zahodnih deželah. Knjiga naj bi — tako se zdi — posredovala nove «avtentične» dokaze vsem skritim in odkritim sovražnikom neuvrščene socialistične Jugoslavije, da bi jo lahko še bolj blatili in klevetali.
Naj avtor to prizna ali ne, njegovo delo je nedvomno izraz tiste psihologije in gledanja v nekaterih ameriških krogih, pa tudi drugje na Zahodu, ki se nikoli niso sprijaznili z jugoslovansko stvarnostjo danes in včeraj. Sicer niti ni treba trošiti okrog tega toliko besed, kako je vse to v popolnem nasprotju z že davno izrečeno resnico tudi na Zahodu o vlogi jugoslovanskega narodnoosvobodilnega gibanja ter o njegovem pomenu v drugi svetovni vojni, med drugim tudi v delih F. McLeana, F. Deakina in drugih zavezniških častnikov, ki so osebno bili priča dogajanjem v Jugoslaviji v teku druge svetovne vojne.
DVE ZANIMIVI RAZSTAVI V LJUBLJANI
GOTSKA PUSTIKA IN ŠESTA INTART
0 razstavi v Narodni galeriji je izšel zelo bogat katalog ki daleč prekaša priložnostno publikacijo ob neki razstavi
itiiiitiiiiiumiiiiHitiinmiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimiiitnmiiuiiiifiiiiiiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiituiiiiimnitl
OB SEDANJI VOJNI NA SUŽNJEM VZHODU
Petrolejska skrb zahodnega sveta
Razviti svet zahoda je že dolgo v težavah glede energetike V ZDA začenjajo varčevati, kar pa ne zadošča - Pot iz zagate?
Walter Roberts je nekoč bil ameriški diplomat v Jugoslaviji (1960-1961), danes je namestnik direktorja oddelka za raziskovanja Informativne službe ameriške vlade. Julija letos je objavil knjigo «Tito,
Mihajlovič in zavezniki 1941-1945».
O knjigi ima sam pisec zelo la-' skavo mnenje. Rekel je, da «osvobojen sleherne lažne skromnosti,» zanjo lahko reče, da predstavlja «doslej še neizrečeno zgodovino o odnosih med zavezniki in raznimi jugoslovanskimi grupacijami v času druge svetovne vojne.»
Kaj v resnici Robertsova knjiga predstavlja? Poizkus, da jugoslovansko narodnoosvobodilno gibanje prikaže zgolj kot notranji spopad, kot državljansko vojno med partizani in četniki. Za Robertsa druge sile v Jugoslaviji v tem času ne obstajajo. Ne obstaja okupator, ne obstajajo njegovi sodelavci in podrepniki. Ne obstajajo neke bistvene, objektivne kvalitete, ki jih je treba pripisati partizanstvu in nasploh narodnoosvobodilnemu gibanju. Skratka, s pomočjo falsifika-tov, laži in izmišljotin skuša Roberts v svoji knjigi kompromitirati narodnoosvobodilno gibanic v Juao-slavjji in rehabilitirati Mihajloviča ter njegovo gibanje.
Da pa ni neobveščenega bralca temeljiteje prepričal, si pri tem pomaga z zvijačo tako, da ga skuša premotiti s svojo «znanstveno objektivnostjo», navajajoč od časa do časa v svojem delu tudi nekatere pozitivne podatke o jugoslovanskem narodnoosvobodilnem gibanju.
Specifiko, originalne oblike jugoslovanskega osvobodilnega boja skuša med drugim odpraviti z izjavo, da je jugoslovanska KP delovala izključno za koristi in račun SZ. In še na misel mu ne pride, da bi kot «objektiven, znanstveni raziskovalec» vsaj omenil rezerve, ki jih je Stalin imel, recimo, do konstituiranja in zasedanja AVNOJ ali do vprašanja avtonomnosti vodstva revolucije v Jugoslaviji.
Pač pa se Roberts na vse prete-ge trudi, da bi rehabilitiral Mihaj-lovica in četnike in «pojasnil» njihovo pasivnost v odnosu do okupatorja oziroma zmanjšal obseg njihovega sodelovanja z okupatorjem.
Da so četniki že konec 1. 1941 sodelovali z Nemci, to Roberts enostavno zamolči. V svoji knjigi sicer navaja četniško - italijansko sodelovanje v Črni gori, pravi pa, da o tem Mihajlovič ni bil obveščen, kakor tudi, da so četnike na to sodelovanje navedli partizani s svojo politiko.
Izredno se Roberts tudi trudi, da bi opravičil Mihajlovičev sestanek z Nemci, do katerega je prišlo 11. novembra 1. 1941 v vasi Divcih. nadalje njegovo neposredno sodelovanje z gestapovskimi komandosi in povezavo s kvizlingom Nedičem.
Vse to v cilju skupne borbe proti narodnoosvobodilnem gibanju. Kot je v tem cilju tudi aprila 1945 vzpostavil neposredno zvezo z ustaškim poglavnikom Paveličem in sosednimi fašističnimi režimi na Madžarskem, v Romuniji in Bolgariji
Kot dokaz, da je bil Mihajlovič pravzaprav na strani zaveznikov, navaja Roberts njegovo brzojavko generalu Alexandru. Toda. kakšno mnenje sta o Mihajloviču kot zavezniku imela britanska vrhovna komanda za Srednji vzhod in sam Churchill, priča naslednje poročilo, ki ga je maja 1. 1943 poslal omenjenemu poveljstvu šef britanske misije pri Mihajloviču. V poročilu je med drugim rečeno: «... General Mihajlovič ne predstavlja kot borbena sila južno od Kopaonika nobene vrednosti. Njegove enote v Črni gori, Hercegovini in Bosni so ali že likvidirane ali pa tesno sodelujejo z Osjo . . . Partizani predstavljajo dobro in učinkovito borbeno silo v vseh rajonih, kjer Mihajlovič predstavlja edinole kviz-linštvo.»
Februarja 1944 pa je Churchil i-mel v Spodnjem domu govor, v katerem je med drugim rekel: General Mihajlovič je — žal mi je. da moram to reči — postopno prišel v položaj, da so nekateri njegovi komandanti sklenili sporazum z i-talijanskimi in nemškimi trupami...
Medtem je na prizorišče stopil mnogo večji borec. V jeseni 1. 1941 so partizani maršala Tita začeli silovito bitko na življenje in smrt proti Nemcem. Trgali so orožje jz nemških rok. Partizansko gibanje je kmalu preraslo generala Mihajloviča .... Naravno, partizani mar-
......................................................mili.....
Ko smo v nedeljo poročali o sobotnem srečanju predstavnikov naše dežele s predstavniki SR Slovenije v Ljubljani, smo omenili, da si je deželni odbornik Bernardo Del Mas s svojimi sodelavci ogledal tudi razstavo «Gotska plastika na Slovenskem» v Narodni galeriji ter prisostvoval otvoritvi razstave «Intart» v ljubljanski Mestni galeriji, kjer razstavljajo umetniki iz avtoitomne dežele Furlanije - Julijsize krajine iz Slovenije ter iz Koroške.
Ker gre za dve pomembnejši prireditvi, ki zaslužita tudi obisk iz naših krajev, se bomo pri njiju vsaj na kratko ustavili. Stopimo najprej v Narodno galerijo, kjer je znani slovenski strokovnjak za umetnostno zgodovino Emilijan Cevc s skupino svojih sodelavcev po štirih letih zavzetega dela zbral kakih 170 kipov, kipcev, reliefov in drugih eksponatov, ki pričajo, kako bogato je bilo tudi pri nas umetnostno izživljanje v dobi od 13. do 16. stoletja. V vseh prostorih prvega nadstropja Narodne galerije vidimo stare kipe, ki so jih zbrali ali si jih izposodili za to prireditev iz raznih slovenskih svetišč in muzejev. Težko bi mogli v nriložnostnem članku tudi le približno očrtati to veliko bogastvo, kajti le ogled sam nas prepriča. da smo vkljub pogostim
Ta čas večina razvitih držav skrbno pregleduje svoje račune za energijo, predvsem pa za petrolej. Alarm o pomanjkanju energetskih virov v industrijsko razvitem svetu traja sicer že nekaj let, vendar pa ob sedanjem spopadu na Bližnjem vzhodu in ob možnosti, da bi se utegnilo marsikaj zatakniti v dobavah petroleja z bližnjevzhodnega področja, prihaja še boli v ospredje.
«Naslednjih 15 'ret — to je razdobje petrolejskih držav,» piše z debelimi črkami dunajska «Die Presse». Politično - ekonomski tisk skoraj dnevno opozarja na novice bodi v iskanju novih virov e-n ergi je ali pa na nove dogovore, ki naj bi se oprli na dobave iz SZ in tako čim bolj zmanjšali «tvegani» petrolej z Bližnjega vzhoda. Zvezna republika Nemčija je n. pr. pred kratkim na hitro naročila 100.000 ton kuri'ne ga olja iz SZ, konzorcij Esso -Shell je razkril bogato podmorsko ležišče v Severnem morju, ki ga bo mogoče izkoriščat’ že čez 3 leta, Francozi so objavili sporazume z Alžirijo po katerih bo Alžirija prodajala evropskemu konzorciju 15 milijard kub. m zemeljskega plina na leto. dodajajo pa, da je v preskrbi s plinom šc bolj važna potodba s SZ za dc bavo dveh milijard in pol kub. m zemeljskega plina na leto. Francoska družba za plin ho sovjetski plin «prevzemala» v Bratislavi od tu bo tekel do Gemone, nakar ga bodo tukaj mešali z alžirskim plinom in vodili v plinovode Zvezne republike Nemčije in naprej do francoskih plinovodov.
Iz ZDA te dni prihajajo novice o racionalizaciji plina in kurilnega olja. Nekaj industrij je zaradi pomanjkanja energije ustavilo delo, druge so prisiljene preusmerjati proizvodnjo na manj učinkovita pogonska sredstva. Avtomobilske tovarne v Detroitu ustavljajo vse tiste stroje, ki niso stoodstotno izkoriščeni, da bi tako prihranili na potrošnji energije. Letalske družbe so zmanjšale hitrost in o-pustile več prog, da bi zavrte potrošnjo motornega olja.
ZDA sicer črpajo same precej petroleja, vendar se zaloge vztrajno manjšajo. Tako so ZDA prisiljene pokrivati tretjino svojih potreb v tujini — največ petroleja uvažajo iz Kanade, iz, Venezuele, iz Kuvajta in iz Libije. Že nekaj
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) če boste previdni, bo šlo vse gladko, če ne, bi znali doživeti nevšečnosti. V družini presenečenje.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Preden se lotite dela; skrbno proučite situacijo. Tudi v čustvenih odno-cih je treba poznati mero.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Bodite praktični, da vam ne bodo jutri očitali, da niste bili na višini svojih dolžnosti. Prijetno
srečanje.	„„ „ x „
RAK (od 23.6. do 22.7.) Ne računajte samo z obljubami, ker se te laže dajo, kot držijo. V ljubezni bodite dosledni.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Kar krepko po že uhojeni poti. Pustite novotarije drugim. Večer skušajte posvetiti družini.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) S kompromisom ne boste rešili ničesar. Doslednost je tokrat nujna. Ne tolmačite napačno besed pri-
jatelja.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Ne spuščajte se v tveganja, ker niste za to rojeni. V krogu družine boste preživeli prijeten večer.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11. ) Vse elemente boste imeli v rokah, da rešite neko zadevo, ki vas že dolgo moti. Ne bodite ljubosumni.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Bodite kolikor se da previdni, kajte sicer vam bi znalo kaj spodleteti. Pozor na srčne tegobe.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Vaši načrti bodo predmet ostrih kritik. Treba bi jih bilo nekoliko popraviti. Zanimivo srečanje.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) če ne boste popustili in ostali pri svojih sklepih, boste gotovo prodrli. čustvene motnje.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Lotite se posla, ki je tvegan, ki pa vam veliko obeta. V srčnih zadevah bo treba stvar premisliti.
časa pa iščejo nove vire za plin in nafto po vsem svojem ozemlju in ob obalah. Za eno najvažnejših ležišč imajo Aljasko. Neugodni podnebni pogoji — mraz, veter, sneg — močno dražijo proizvodnjo, razen tega pa dela napredujejo počasneje, kot so pričakovali. Verjetno bo prvi petrolej z Alja« ske po naftovodih, do obale stekel Šele čez kakih Tfflet. Sedanje pomanjkanje petroleja in vseh drugih proizvodov — vseh jih je o-koli 300.000 — ki so1 jim osnova nafta ali naftni derivati, v ZDA izhaja tudi zaradi tega. ker ni majo dovolj čistilnic. Gradnje naftnih čistilnic so namreč pred leti zavrli zaradi onesnaževanja zraka in deloma zaradi nizkih profitov. Petrolejske družbe so raje vlagale kapital v čistilnice v tuji ni, n. pr. v Italiji, ker imajo tu dosti večje dobičke kot pa v ZDA.
Na drugi strani pa strokovnjaki za petrolej namigujejo, da so pe-troleisko krizo v ZDA močno na-pihndi domači monopoli, da bi tako dosegli zvišanje cen. V četrti fazi stabilizacijskih ukrepov je namreč ameriška vlada sprostila vse cene, razen cene za meso, bencin in motorno olje. Vendar pa zdaj vse kaže, da ne bo moglo o-stati pri tem. Nacionalni petrolejski svet napoveduje stoodstotno zvišanje cen nafti in 250 odst. zvišanje zemeljskega plina v naslednjih 8 letih. Prav tako napovedo «> podražHve ameriška vodilna petrokemična industrija, ki se suče v začaranem krogu: na eni strani bi sedanji razvoji ostale industrije zahteval velikanske nove proizvodne moči — kakih dvajset stomilijonskih (v dolarjih) naložb vsega skupaj — vprašanje pa je, kje dobiti surovino za tako razširjeno proizvodnjo. Kritične točke so že zdaj dosegli v proizvodnji etilena in propana, napovedujejo zastoj v proizvodnji umetnih gnojil, primanjkovalo pa bo tudi polivinil klorida, kar bo najbolj prizadelo industrijo izdelkov iz plastičnih mas.
Razčlembe kritičnih pojavov v preskrbi z energijo in s surovinami, ki so neposredno navezane na dobave nafte in zemeljskega plina, in čedalje večja odvisnost ZDA od uvoza iz tujine, so napotili predsednika Nixona, da je v začetku preteklega meseca objavil petletni načrt, po katerem bi se ZDA osamosvojile od uvoza iz tujine. Po tem načrtu bi veljalo strogo varčevanje, na drugi strani pa pospeševanje pridobivanja energije iz drugih virov. Gradili bodo n.pr. take potrošniške centre, ki se bodo pozimi o-grevali iz sežganih odpadkov
Tudi evropski gospodarski krogi zaskrbljeno gledajo v bodočnost saj je zahodna Evropa za 90 odst. navezana na uvoz nafte z Bližnjega vzhoda in Afrike. Evropska gospodarska skupnost ima v zalogi petroleja za kaka dva meseca, vendar pa vojna, kakršna se razvija na Bližnjem vzhodu, u-tegne temeljito prizadeti dobave nafte. Kairski «Al Ahram» je n.pr. pozval proizvodnice petroleja, naj ustavijo dobave nafte Združenim državgm, ker so zdaj znova z o-rožjem podprle Izrael, možno pa je, da se taka grožnja ne bo u-stavila samo pri ZDA.
Evropska gospodarska skupnost se že nekaj časa zavzema za to, da bi porabnice petroleja ustanovile poseben «pool», ki naj bi razdeljeval surovino v primeru, ka-M. F.
navalom, ki jih je doživljala naša majhna dežela v svoji zgodovini, vendarle ohranili marsikaj, kar izpričuje našo staro kulturo. Ker se ne bomo ustavljali niti pri naštevanju eksponatov, bomo posvetili nekaj besed bogatemu katalogu, ki je izšel ob tej priložnosti.
Ne gre za priložnostni katalog, pač pa že za bogato publikacijo, saj šteje 370 strani, od česar odpade skoraj polovico strani na tekste, ostala polovica pa na reprodukcije. Uvodno besedo je napisala direktorica Narodne galerije prof. Anica Cevc, o gotski plastiki na Slovenskem pa je študijo napisal prof. Emilijan Cevc. V tekstovnem delu bogatega kataloga imamo nadalje seznam lastnikov razstavljenih del in nahajališča eksponatov. Nato imamo v katalogu seznam razstavljenih del in kratke zgodovinske označbe z vsemi potrebnimi pripombami in z navedbo ustrezne literature. Ta del je najobširnejši del tekstnega dela kataloga in obsega skoraj 100 strani. Končno sledi krajevno kazalo. Vmes pa je 171 reprodukcij, od katerih je nekaj tudi v barvah, ostale pa so v čmobelem tisku.
Toliko o razstavi v Narodni galeriji in o bogatem katalogu, sedaj pa še nekaj besed o razstavi «Intart VI» v Mestni galeriji v Ljubljani.
Sedanja razstava «Intart» je druga tovrstna razstava v Ljubljani, hkrati pa v splošnem šesta razstava «Intart». Na tej razstavi sodelujejo, kot smo že rekli, umetniki iz Slovenije, iz dežele Furlanije - Julijske krajine ter iz Koroške. Na razstavi je najbo-gateje in tudi najbolj kvalitetno zastopana Slovenija, pa čeprav se marsikdo opredeljuje raje za koroški del razstave, ker da je ta bolj izrazita, bolj moderna in bolj «t-ščoča». Ne bomo se spuščali v o-cenjevanje razstave, ker bi nas to privedlo predaleč in priložnostni prikaz temu nikakor ne more služiti, saj je na razstavi navzočih kakih 40 imen, med katerimi so številni z dvema ali celo tremi deli. V splošnem gre za slovenske, italijanske in koroške likovnike modernejših tokov, pa čeprav i-mamo posebno med zastopniki iz naše dežele več figurativcev, med katerimi vsekakor prednjači Ugo Magnano, pa tudi Maria Teresa De Zorzi, ali pa Norino Martinis, vtem ko je Klavdij Palčič zvest samemu sebi, skrajno moderen pa je tudi mladi Livio Schiozzi, ki se je tudi v Ljubljani predstavil s tremi dobrimi deli. Navzoč je tudi Bruno Chersicla s svojimi lesnimi skulpturami - slikami.
Med slovenskimi likovniki, ki so pritegnili našo pozornost, s čimer pa nočemo reči, da so najboljši, vzbuja zanimanje Danijel Fugger s svojim delom «Picassove ugasle oči», prav tako je zanimiv Celjan Avgust Lavrenčič s svojim «Kronosom». kot se nam zdi za-nim v Kamilo Legat s svojim «Bukovim vrhom», vtem ko Maksim Sedej ml. prav nič ne spominja na nekega drugega slovenskega umetnika z istim imenom.
Še besedo dve o koroških umetnikih.
Za te smo rekli, da močno poudarjajo svojo modernost in da so zanimim zaradi svoje rekli bi že sle po iskanju novega. Ne bomo sodili, niti ocenjevali, zdi se pa. da so pogosto v svojem iskanju tudi nekoliko nerazumljivi, nedojemljivi. rekli bi raje težko dostopni, posebno ko gre za razstavo v tem smislu, pa čeprav je Melita Volkova, predsednica društva slovenskih umetnikov, v svoji uvodni besedi na otvoritvi poudarila, da razstave Intart povezujejo tri dežele, Slovenijo, Koroško in Furlanijo - Julijsko krajino, hkrati pa da te razstave služijo kot razstave, na katerih se kažejo v skupnem umetniškem jeziku tudi različnosti v izražanju.
Vsekakor je razstava «Intart» zanimiva in vredna obiska, za sedanjo razstavo Intart pa je izšel bogat katalog, ki vsebuje vrsto reprodukcij razstavljenih del, kratke življenjepise razstavljavcev in v začetku uvode, ki so jih napisali Janez Mesesnel, umetniški direktor furlanskega centra za plastič ne umetnosti dr. Pier Luigi Man fredi ter v imenu Korošcev dr Ernst Leher.
Fre
(Nadaljevanje na 6. strani)
ŠE O SOBOTNI PRIREDITVI V DIJAŠKEM DOMU
V Mladinskem krožku ustanovili diskoklub
Kakor smo že poročali, so v soboto zvečer v Dijaškem domu u-stanovili slovenski diskoklub, ki je prvi tovrstni klub v našem zamejstvu. Kot je bilo pričakovati, se je prireditve udeležilo zelo veliko ljudi, samo ob sebi se razume predvsem mladine, ki je dobesedno do zadnjega kotička napolnila veliko dvorano Dijaškega doma. Na otvoritvi, ki so ji prisostvovali tudi predstavniki raznih ustanov in organizacij, je predsednik Mladinskega krožka Radojko Starc pozdravil navzoče in v svojem priložnostnem nagovoru, med drugim rekel:
«Po dokaj uspešni lanski sezoni, ko se je m.š krožek šele formiral, stopamo v novo sezmo bolj organizirani kot smo bili lani. Naši lanskoletni program je sezal na dokaj raznolika področja kulturnega in družabnega delovanja, vseboval je predavanja z raznovrstnih področij, fotokrožek, tol-klomo skupino, družabne večere itd. Delo na vseh teh področjih ni bilo brez problemov in marsikaj je bilo storjenega le na pol ali pa je b lo preloženo na letošnjo sezono. Cilj, ki smo si ga zastavili letos, v samem začetku sezone, je
prav ta, da lanskoletno dejavnost izpopolnimo in se potrudimo, da bo delovanje v ostalih odsekih pravilno steklo.
«Letošnjo sezono pa začenjamo z novo pobudo. Nabavili smo visoko kvalitetno stereo ozvočenje, ki omogoča brezhibno poslušanje vsakovrstne glasbe. To ozvočenje ima dvojno vlogo. Predvsem je to obogatitev, s kakršno razpolagajo le redke sorodne organizacije, z druge strani ozvočenje o-mogoča glasbeno izobrazbo in bo prav gotovo zelo dobrodošla naši mladim, ki se bo lahko zbirala tu.»
Svoja izvajanja je predsednik Mladinskega krožka zaključil z zagotavljanjem, da bo slovenska mladina «s pomočjo novega ozvočenja znala iz glasbe povzeti vse. kar nudi glasba kulturnega, socialnega in ne nazadnje tudi zabavnega.»
(Na gornji sliki vidimo predsednika krožka Eadojka Starca, na desni, pred mikrofonom pa je prof. Pavle Merkn, ki je navzoči mladini spregovoril o kulturnem bogastvu. ki ga predstavlja glasba. Na drugi sliki pa vidimo do zad-njeg,* kotička polno dvorano Dijaškega doma.)

PISMO UREDNIŠTVU____
Pojasnilo in popravek
Pisca razprave «Slovenska narodnostna skupnost v Italiji (H)», objavljene v «Teoriji in praksi», št. 5-6, 1973 in ki je bila ponatisnjena tudi v «Primorskem dnevniku», nisva dobila na vpogled korekturnih odtisov in tako nisva mogla izločiti napak, ki jih je v besedilu precej. Med njimi so tudi take, ki so bistvenega značaja in izkrivljajo posamezne misli ali navedbe.
V tem popravku se bova omejila na vsebinsko pomembnejše primere:
3.	nadaljevanje, 4. odstavek. 12. vrsta... ter v dejavnosti... (pravilno — ter v javnosti);
4.	nadaljevanje, 2. odstavek, 14. in 15. vrsta... naj bi poleg društva sprejeli... (pravilno — naj bi poleg drugega sprejeli);
S slikarskega tekmovanja ki ga je priredila KASTA1

Kakor smo podrobneje pisali včeraj, je KASTA priredila v nedelo slikarsko tekmovanje na Proseku. Na sliki vidimo Filipa Fischerja, ki K' tekmovanje vodil, ob njem pa direktorja muzeja Revoltella dr. Giulia Montenera, ko čestita prvonagrajencu Robertu Rozmanu
6.	nadaljevanje, 10. in 11. vrsta... urejeno tisto slovensko društvo... (pravilno — urejeno tisto slovensko šolstvo);
7.	nadaljevanje, 1. odstavek. 12., 13. in 14. vrsta... L. Paladin med drugim ugotavlja, da se «ratio» obravnavanja posebne Aoste... (pravilno — L. Paladin med drugim ugotavlja, da se «ratio» obravnavanja posebne avtonomije Furlanije - Julijske krajine razlikuje od tistega v Dolini Aoste, kjer je...):
v istem nadaljevanju, 3. odstavek, 52. vrsta... 23. člena tega odstavka... (pravilno — 23. člena tega poslovnika);
9. nadaljevanje, 2. odstavek. 26. vrsta... še vrsto izvedenih državnih zakonov... (pravilno — še vrsto izvedbenih državnih zakonov);
v istem nadaljevanju, 4. odstavek, 33. in 34. vrsta... poslovanje sodobnih in drugih... (pravilno — poslovanje sodnih in drugih);
12.	nadaljevanje, 1. odstavek, 32. vrsta... da se izbira in združuje... (pravilno — da se zbira in združuje) ;
v istem nadaljevanju, 3. odstavek, 28. in 29. vrsta... nikakor ne zagotavljajo kakega zapiranja... (pravilno — nikakor ne pomenijo kakega zapiranja);
13.	nadaljevanje, 2. odstavek, 23. vrsta... po 11. členu ustave... (pravilno — po 116. členu ustave);
v istem nadaljevanju, 3. odstavek, 29. in 30. vrsta.... v ustavno-revizijskem postopku, ki bo seveda pomenilo... (pravilno — v u-stavnorevizijskem postopku, bi to seveda pomenilo);
v istem nadaljevanju, 4. odstavek, 10. in 11. vrsta... ki opravlja prepoved... (pravilno — ki odpravlja prepoved).
V opombah je citiran «idem» namesto pravilno — ibidem.
Ti popravki pa ne zajemajo še nekaterih očitnih tiskovnih napak (zamenjane, izpuščene črke in podobno).
Dr. Janko Jeri
Univ. prof. dr. Gorazd Kušej
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
12.30	POLJUDNA ZNANOST
Vohuni in komandosi v evropskem odporniškem gibanju
13.00	Neznana obzorja
V MORSKIH GLOBINAH V ANGOLI
Danes bomo prisostvovali filmu, ki so ga posneli pri prvem bolj sistematičnem raziskovanju flore in favne v morskih globinah v južni Angoli. Film je posnela skupina podvodnih ribičev - športnikov, ki so lovili posamezne primerke rib in drugih morskih živih bitij za laboratorije lizbonske univerze. Vsak član te odprave je imel posebno nalogo, kar je tudi razumljivo, kajti to področje je izredno zanimivo, saj pravijo, da je voda kar motna zradi gostote planktona in dragih živih bitij mikroskopskega značaja, ki tvorijo pašo ostali morski favni. Seveda je v tem precej pretiravanega, dejstvo pa je, da so ta morja zelo bogata. To nam bodo skušali prikazati tudi s pomočjo najsodobnejših sredstev. 13.25 Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
17.00	Program za otroke RUNDRUM TOLOVAJ Dve slikanici
17.30	DNEVNIK
17.45	Program za mladino NAPO, ORSO CAPO Slikanica
18.15	Pustimo jih živeti
NA OTOKIH GALAPAGOS Dokumentarec
18.45	ČLOVEK IN NJEGOV KRAJ
Gino Covili ter Pavullo nel Frignano
19.15	Znanstvena antologija ARHITEKTURA
19.45	ŠPORTNE VESTI
Kronike dela in ekonomije. Danes v parlamentu in Vremenska slika
20.30	DNEVNIK
21.00	ALESSANDRO MANZONI
Program je pripravil Pier Paolo Ruggerini Prvo nadaljevanje
Nocoj je na sporedu prvo nadaljevanje programa, ki bo prikazal življenje italijanskega pisatelja Alessandra Man-zondja. Oddaja bo polna dokumentov, podob in tekstov, ki govorijo o velikem pisatelju. Logično, da bo govor tudi o deželi, iz katere izhaja, torej Lombardiji, ki jo tako pogosto srečujemo tudi v Mamzonijevih delih, kajti Lombardija je bila vedno v Manzonijevih mislih.
Oddaja, oziroma ciklus oddaj je posvečen stoletnici smrti Alessandra Manzondja, ki je star 88 let umrl leta 1873.
22.15	Športna sreda
23.00	DNEVNIK
Danes v parlamentu, Napoved vremena in Športne vesti
DRUGI KANAL
21.00	DNEVNIK
21.20	SAN MICHELE AVEVA UN GALLO
Film sta izdelala Paolo in Vittorio Taviani po neki noveli Leva Tolstoja. V glavnih vlogah igrata Giulio B-ogi in Daniele Dublino, nadalje igrajo v tem filmu še Vito Cipolla, Virginia Ciuffini, Marcello Di Martire, Vittorio Fan-toni, Francesco Ssnvilli, Renato Scarpa itd.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
8.20, 11.00 TV ŠOLA
Kitajska, Aluminij, Sestava snovi. Humanizem in renesansa v Dubrovniku, Aktualnosti, Prvi hrvaški pisani spomeniki. Matematika itd.
17.45	OTROCI NAŠE ŠOLE Serijski film
18.05 OBZORNIK
18.20	NA SEDMI STEZI Športna oddaja
18.40	Arhitektura in družba IZOBRAŽEVANJE
19.15	KAJ HOČEMO?
Ob ustavnih in kongresnih razpravah
19.40	Kozmetično ogledalo
19.45	BARVNA RISANKA 20.CO DNEVNIK
20.35 KDOR ZNA, TA ZNA Angleški film
V glavnih vlogah nastopajo:	Rita Tuslvngham, Michael
C~awfor-, Donald Dcnnelly itd.
Fi'm «Kdor zna, ta zna», ki nosi v izvirniku naslov «Knack», je v marsičem nenavaden. Ta svojevrstnost se kaže predvsem v posebnem režijskem obravnavanju zelo človeške teme. namreč v prikazu mladih ljudi na pragu življenja. Režijski koncept poudarja njihovo mladost in iskanje samozavesti, predvsem pa njihov odnos do okolja, v katerem živijo.
22.00	POROČILA
22 05 Nogometna tekma
ANGLIJA — POUSKA
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
19.40 Nogometna tekma
ANGLIJA - POLJSKA
20.30	POROČILA
21.30	ZA KAPLJO OLJA Dokumentarni film
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Koncert; 19.10 Higiena in zdravje; 19.20 Zbor in folklora;
20.00	šport; 20.35 Simf. koncert; 20.50 Nove knjige; 21.45 Orkestri in zbor; 22.05 Zabavna glasba.
TRST
12.10 Plošče; 14.30 Deželne kronike; 15.10 Pisan spored; 16.20 Koncert; 19.30 Deželne kronike.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 9.10 Orkestri; 10.10 Otroški kotiček; 11.15 Prisluhnimo jim; 11.45 Orkester; 12.00 Glasba po željah; 14.10 Plošče; 14.40 Ob j uk? boxu; 15.15 Simf. glasba; 15.45 Plošče; 17.00 Mladinski giub; 17.45 Portreti: Predsednik krajevne skupnosti Črni kal; 18.00 Sestanek ob juke boxu;
19.00	Male skladbe velikih mojstrov; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 20.45 Ritmi;
22.00	Pop in jazz.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.30 Četrti program; 13.20 Poseben program z Delio Scala; 15.10 Program za; mladino; 16 00 Sončnica; 17.05 Popoldanski spored; 17.55 Nadaljevanka; 18.10 Verdijev «Nabu-codonosor»; 19.30 Plošče; 20.20 «Andata e ritorno» z Mino; 21.15 Turgenjev: «Kjer je nit tanka, se pretrga»; 22.10 Operni koncert, sodelujeta sopranistka Ele-
na Souliotis in tenorist Mario Del Monaco.
II. PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pojeta Marisa Sacchetto in Harry Nilson; 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Melodrama; 9.50 Tri-stan in Izolda;; 10.05 Pesem , za vsakogar; 12.40 Opravljivci; 13.50 Kako in zakaj?; 15.00 Iz kulturnega življenja; 15.40 Glasbeno-govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 7.50 Telefonski pogovori; 20.10 Sestanek petih; 21.00 Plošče; 22.45 Glasba in govorni spored.
Ili PROGRAM
9.30 Stara glasba; 10 00 Koncert za začetek; 11.40 Dva tenorista; 12.20 Sodobna ital. jJa.-.ta;
13.00	Glasba skozi čf>. :	15.05
Haydnova simf. glasba; li.20 Strani iz albuma: 18.00 Violo .c"Io in klavir; 18.45 Kulturni preg' d; 19.15 Vsakovečerni koncert' Sociologija v ZDA; 21.30 EaJu' vi koncerti.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00,
19.30	Poročila; 6.50 Rekreacija; 8.10 Glasbena matineja: 9.05 Nenavadni pogovori: 9.25 Otroške igre: 9.40 Zgradba marksističnega mišljena; 10.15 Urednikov dnevnik; 11.15 Z nami na poti; 12.10 Znane melodije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi;
13.30	Priporočajo vam...;	14.10
Valpurgina noč; 15.40 Brahms: Štirje resni spevi; 16.00 «Loto vrtiljak»; 17.10 Najnovejši posnetki; 17.45 Jezikovni pogovori;
18.00	Aktualnosti; 18.15 S pop ansambli; 18.30 Naš razgovor; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 Simf. orkester; 22.15 S festivalov jazza; 23.05 Literarni nokturno.
SPORT SPORT SPORT
KOLESARSTVO	' 'r
H NA NEDELJSKI DRUŠTVENI DIRKI | f*"
Odlično drugo mesto za Nina Maver ja
Mladi Zuzich ga je prehitel šele tik pred ciljem
Na nedeljski društveni dirki Cot- j lične možnosti za zmago ali vsaj za turja v Zgoniku, ki jo je oviralo • dobro uvrstitev. Prvič mu je spod-zelo slabo vreme, je zmagal mladi ( ietelo na deželnem prvenstvu, drugič
kolesar Interja Giuliano Zuzich, ki je v zadnjih metrih premaga! veterana lonjerske Adrie Maverja. Lo-njerski kolesar je bil med glavnimi protagonisti naporne, 56 kilometrov dolge proge. Tekmovalci vseh kategorij, ki so nastopali skupaj, so morali prevoziti osem krogov od Zgonika do Saleža, Gabrovca in znova do Zgonika.
Že v tretjem krogu je ušel mladinec Ceschia, ki si je nabral nekaj prednosti, vendar jo je zaradi preluknjane zračnice zgubil. Tedaj je prešel v napad Zuzich, skupno z deželnim prvakom veteranom San-tonijem in mladim Bracchettijem ter si je nabral zadovoljivo prednost. V petem krogu pa je na lahkem vzponu proti Zgoniku ostro potegnil Maver, ki je pustil za sabo glavnino in se je podal v zasledovanje u-bežnikov: «Uporabljal sem najtršo menjavo (52X14), da bi ujel trojico ubežnikov. Po napornem zasledovanju mi je namera uspela in le malo je manjkalo, da se nisem znašel sam na begu, saj so ubežniki le s težavo ostali v moji sledi. Pravzaprav je to uspelo le Zuzichu in Santoniju, medtem ko Bracchetti ni vzdržal hudega ritma,» je dejal po prihodu na cilj. Nova trojica je tako nadaljevala še en krog, nakar je najprej klonil Santoni, le nekaj sto metrov pred ciljem pa še Maver, ki ni mogel nič proti hitremu in predvsem mlademu sedemnajstletnemu nasprotniku. Vseeno pa mu je uspelo obdržati drugo mesto in pustiti za sabo marsikaterega amaterja, ki bi moral zmagati na tem tekmovanju.
Dirka je veljala tudi za notranje društveno prvenstvo Cotturja, kjer je zmagal Grancampi, ki je sicer prispel kot peti na cilj, po 40 sekundah.
Vrstni red na cilju:
1.	Giuliano Zuzich (Inter 1904) v 1.29” s poprečno hitrostjo 37.753 km na uro
2.	Maver Nino (Adria) 12” zaost.
3.	Marino Santoni (SCAT)
4.	Paolo Bracchetti (Coppi - Haus-brandt) 40”
5.	Umberto Grancampi (Cottur).
Radi
NA DIRKI V VICENZI
Vižintin imel smolo
Bruno Vižintin je na nedeljski dirki veteranov v Vicenzi imel veliko smolo. Potem ko je bil v izredni formi in je bil med glavnimi pobudniki odločilnega bega, v katerem je sodelovala sedmerica najboljših kolesarjev iz Veneta, je nekaj kilometrov pred končnim ciljem silovito padel ter se precej hudo potolkel. S padcem si je zapravil dobro uvrstitev, saj je prispel na cilj šele z glavnino dobre štiri minute za zmagovalcem.
Vižintin je bil na naporni progi, ki je bila še bolj nevarna zaradi hudega naliva, med najaktivnejšimi. Paziti se je moral nekaterih odličnih predstavnikov Veneta in Lombardije, kot so Marchi, Tosato, Selvatico, Tonno in Aiardi, ki je pred dvema letoma prepričljivo zmagal v Lonjer-ju z desetminutno prednostjo. Skupno s to skupino sta bila še dobra znanca tržaških kolesarjev brata Billato, ki sta popustila v zaključnem delu dirke in sta prispela na cilj poldrugo minuto za zmagovito peterico (ki se je borila za prvo mesto v sprintu).
To je že drugič v enem mesecu, da se je Vižintin poškodoval na pomembni dirki, potem ko je imel od-
iimiiniiiiiiiiiHiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiimiiiii
OBVESTILA
Tekmovanje v igri med dvema ognjema za tržaško - brežansko področje bo v nedeljo, 21. t.m. ob 9. uri na stadionu «1. maj» v Trstu.
Podrobni pravilnik tekmovanja
bo objavljen v četrtek.
* « *
ZSŠDI sporoča, da bo tekmovanje v šahu v okviru 13. SŠI v soboto, 20. t. m. aa Proseku, v Soščevi hiši ob 20. uri.
pa v nedeljo, ko bi prav lahko v sprintu odpravil svoje nasprotnike. Vrstni red na cilju:
1. Marchi, 2. Aiardi, 3. Tonno, 4. Selvatico, 5. Tosato.
Radi
SMUČARSKI TEK
Na plastični progi v Nabrežini je bilo v nedeljo tekmovanje v smučarskih tekih, veljavno za «4. trofejo štirih letnih časov». Skupno je nastopilo 150 tekmovalcev.
V članski kategoriji si je priboril zmago znani tekač Ulich Kosmer, ki je pretekel 5 km v 25’01”79. 2. je bil Biondini.
V ČLANSKEM NOGOMETU
Drevi na Proseku polfinale IB. SŠI
Nogometna ekipa Juventine iz Štan-dreža bo danes odigrala nočno srečanje na Proseku proti ekipi Konto-vela. Ker je Juventina zmagovalec goriškega dela turnirja v okviru 13. SŠI bo to srečanje veljavno za polfinale. Na istem igrišču se bosta prav tako drevi pomerila Breg in Zarja ob 19.30. Srečanje Juventina - Kon-tovel pa bo ob 21.30.
Trener in vodstvo Juventine obveščata igralce, da bo odhod na Pro-j sek točno ob 20. uri izpred sedeža na trgu v štandrežu. Vabljeni so tudi navijači in simpatizerji, da v čim večjem številu spremljajo svojo e-kipo in jo tako moralno podprejo.
D. R.
V okviru tekmovanja za italijanski košarkarski pokal je Duco premagal Lloyd Adriatico s 67:48 (33:24).
MMMV
Primorec — Virtus: v nedeljskem prvem kohi 3. amaterske nogometne lige, se je moral marsikateri vratar pognati, v obrambi svojih vrat, v blato tako, kot se je na naši sliki vratar Virtusa
TELOVADBA
Na balkanskem telovadnem prvenstvu v Sf. Gheorgheju je v športni ženski gimnastiki zmagala Romunija pred Bolgarijo, Jugoslavijo in Grčijo.
l■llllllllllllllllllllllì1lllllllllllIIIllIll■lllllllllllllllllllMlllllllllllllllllllllllllIllmmllll■lllllllllllllllllrlllllll|||ll||||ll||||||||||||||||mnlllllllllllllllllllllll|||||||||||||||l||l||||||||[|||||l|J|l|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||| iiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiin
STRELJANJE
NA KONIOVELU V OKVIRU IB. SŠI
Trije strehi Krasa na prvih mestih zahodnokraške področne lestvice
S tega področja sc je v finale uvrstilo IB tekmovalcev - Alojz Furlan najboljši strelec
Pod pokroviteljstvom ŠD Konto; vel, so v petek zvečer v Soščevi hiši na Proseku potekala izločilna tekmovanja v streljanju, veljavna za zahodnokraško področje 13. SŠI.
V tej panogi se je pomerilo veliko strelcev b eh društev, in sicer Krasa, Vesne ter Kontov eia. Tekmovanje je potekalo po olimp'j-skem pravilniku, ki dotoča, da ima vsak tekmovalec na razpolago deset strelov z 10-nietrske razdalje v tarčo, ki je razdeljena na deset enakih krogov. Premer vsakega kroga znaša 4,5 mm. Pred začetkom je ša vsak tekmovalec lahko preveril svojo mirno roko, nato pa se je tekmovanje uradno začelo. Lestvica je bila naslednja:
1.	Alojz Furlan (Kras)	79
2.	Zvezdan Doljak (Kras) 75 2. Marčeto Doljak (Kras) 75
NOGOMET
NASE EKIPE V MLADINSKIH PRVENSTVIH
ina zmaga in trije remiji slovenskih moštev
Obe točki so osvojili mladinci Brega, remizirali pa so mladinci Mladosti in Gaje ter naraščajniki Brega
MLADINCI
Breg — Lib. Sv. Marko 2:0
(1:0)
BREG: Ota, Polese, Pavletič, Strnad, Košuta, Sovič, Bržan, Stranj, Lovriha M., Lovriha P., Jež.
LIB. Sv. MARKO: Grassi, Appolo-nio, Raugna, Marchesati, Zoiiia, Volar!, Bencich, Cellie, Gonni, Ravemia. Miglia.
Strelca: 10. min. Jež in 55. min. Lovriha P. (iz enajstmetrovke).
«Plavi» so tudi v nedeljo zmagali in na lestvici sledijo vodečim ekipam. Nasprotnik, ki je pred tekmo nekoliko «prestrašil» naše igralce zaradi visoke postave svojih nogometašev se kasneje ni izkazal, kot jt; bito pričakovati. Brežani so namreč takoj vsilili svoj tempo igre in so ga obdržali vse do konca srečanja. Blatno igrišče in močne plohe so vseskozi motile igro in nekajkrat je tudi kazalo, da se tekma ne bo dala speljati do konca. Naši igralci so k- eakva! dokazali, da so dovolj izkušeni, saj so razvoj igre prilagajali svoji volji. V obrambi se je izkazal Strnad, ki je bil z Oto vred nepremostljiv, medtem ko sta na sredini polja gospodarila Sovič in štranj. Slednja dva sta poleg preprečevanja nasprotnikove igre, posredovala prednjim napadalcem nič koliko plodnih žog, katerih sadova sta oba zadetka. Obe konici brežanskega napada: Jež in Bržan, sta se lepo izkazali; prvi zaradi prisebnosti pred vrati, drugi pa zaradi hitrosti in zagrizenosti.
Kljub očitni premoči predstavnikov dolinske občine, je bil izid srečanja negotov do polovice drugega polčasa. «Plavi» so namreč povedli v uvodnih minutah in jim je zaradi spolzkega igrišča uspelo podvojiti šele v 55. min. z enajstmetrovko P. Lovrihe.
Igra Brežanov je bila bolj praktična kot kakovostna.
IST
Ronke — Mladost 1:1 (0:1)
MLADOST:	Boscarcl, Devetak,
Jarc, Cijan, Gergolet L., Gergolet V., Zuljan (Marušič), Uršič, Cotič, Jarc, Marušič.
RONKE: Tentar, Bedin, Salvador, Trevisan, Monelli, Spessot, Chiesa, Ustolin, De Carli, Longo, Rosin.
STRELCA: v 30. min. p.p. Marušič, v 32. min. d.p. Monelli.
SODNIK: Karel Gergolet iz Do berdoba.
Po treh zaporednih porazih je mladinska doberdobska ekipa prišla do prve točke z nedeljskim remijem proti ekipi iz Ronk.
V prvem polčasu so Doberdobci zaigrali bolje kot domačini in to predvsem na sredini igrišča, kjer je bila njihova igra zelo učinkovita. Do gola je prišlo v 32. minuti po lepem strelu Marušiča.
SPEC IA TOR.-
MAFIJA
VČERAJ in DANES
So, seveda, italijanski avtorji, ki si prizadevajo dokazati, da ameriški gangsterizem, ki ga pogosto nazivajo tudi mafija, nima nobene zveze s Sicilijo. Ugledni publicist in poslanec v parlamentu Luigi Barziru mlajši, na primer, zastopa v nekem svojem članku dve tezi. Ameriški Narootics Bureau sodi, da obstaja enotna mafija na Siciliji in v ZDA, medtem ko federalna policija FBI trdi, da ni dokazov za to enotnost. Barzini se nagiba k drugi tezi.
Vodstvo federalnega urada za boj proti tihotapstvu mamil
trdi :
Obstaja neka razvejana in čvrsta organizacija Italijanov, predvsem Sicilijancev in to tistih z zahodnega dela otoka Sicilije, ki kontrolira številne ilegalne in zasebne legalne dejavnosti v celotnih Združenih državah, v glavnem pa so to hazardne igre, uvoz heroine, kokaina, morfija in drugih mamil ali narkotikov, ki jih razpečuje na veliko in ne na drobno. Organizacija ima velik vpliv celo na politične ljudi, na visoke funkcionarjev v posameznih državah in občinah, na banke, sindikate itd. To ni tipična piramidna organizacija, v kateri se zbira v bazi nešteto majhnih združenj ah skupin, ki na nekak «demokratski» način volijo višje sodstvo. Organizacije ni mogoče primerjati niti z masonerijo. Oblikuje se iz večjega števila ločenih skupin, ki delujejo sorazmerno samostojno,
Drugi polčas je bil v rokah domačinov, ki so neprestano streljali v Boscarolova vrata tako, da je mladi igralec imel polne roke ddla. Kljub temu se je obramba dobro držala in gol je padel 15 minut pred koncem, ko je Monelli naubianlji-va poslal -žogo v mrežo.
K. F.
Lib. Sv. Sergij — Gaja 2:2 ((0:5)
GAJA: Ghezzo, Milič, Grgič, Milkovič L. (kap.) in D., Križmančič, Kralj M. in D., Brasi,, Qliviero in Guštin, 13 Stojkovič.
LIBERTAS SV. SERGIJ: Bager, Crivici, Franch, Giacopci G. in G-, Bursich, Cladonia, Bussani B. in S., Suber in Spadaro.
STRELCI: v 0. min. p.p. Guštin, v 16. min. Brass, v 8 min. d.p. Bussani in v 19. min. Suber.
KOTI: 6:4 za Ga jo.
SODNIK: Rinucci iz Trsta.
Še en lep uspeh Gaje, tokrat proti Liberiasu iz naselja Sv. Sergija. ki je trenutno drugi na lestvici. Mladinci «zeleno-rumene» ekipe so zasluženo osvojili točko in z učinkovito igro, zlasti v prvem polčasu, ko so vodili že z dvema goloma razlike, presenetili domačine.:
Gajevci so se predstavili na igrišče s svojo standardno ekipo, le da jim je manjkal poškodovani vratar Škabar. Nadomestil ga je neizkušeni Ghezzo, ki nosi del krivde za remi.
Začetek tekme je bil zanimiv, gostje so stisnili Tržačane v obrambo in že v 9. minuti so povedli z Guštinom, ki se je prebil v kazenski prostor, neubranljivo streljal in presenetil vratarja. Gajevci niso popustili in le 6 minut je manjkalo do konca, ko so vnovič pretresli mrežo. Strelec je bil tokrat razigrani Brass, ki je spretno izkoristil Kraljevo lepo podajo in z glavo usmeril žogo v prazno mrežo. V nadaljevanju pa bi z nekoliko več sreče gostje rezultat še povišali, toda napadalci so bili netočni.
V začetku drugega polčasa pa je prišlo do preobrata. K temu sta prispevala najprej vratar Ghezzo, pozneje pa obramba, ki je znatno popustila. To so izkoristili tržaški napadalci, ki so nepričakovano izenačili.
Darko Grgič
NARAŠČAJNIKI Breg — Cremcaffè 2:2 (2:1)
BREG: Krmec, Kalin, Kuret M., Grizonič, Novello, Žerjal, Klun, Kre-valin, Kuret Dino, Perossa, Ferluga.
CREMCAFFE':	Brusadin, Flego,
Andreutti, Favaretto, Camedelli, Bu-dicin, Cisek, Santalesa, Consoli, Poli, Chersicla, 13 Žaro.
Brežani so verjetno odigrali svojo
najlepšo tekmo v letošnji izdaji «Pokala Pacco». Dolinsko igrišče je bilo razmočeno in težko. Skoraj ves čas je deževalo, vendar to ni motilo naših igralcev, ki so se bolj borbeno spoprijeti s Tržačani. Junak dneva je bil tokrat Ferluga, ki je z dvema lepima goloma «krstil» nove čevlje.
Nasprotnik je bii enakovreden Brežanom vendar pa so bili naši predstavniki veliko bolj napadalni in nevarni pred vrati. Cremcaffè je povedel prav tedaj, ko so bili «plavi» najaktivnejši. Prejeti gol je plave» še bolj podžgal in so v pičli minuti krasno izenačili ter pred koncem polčasa še podvojili.
Po odmoru se je igra odvijala približno na enak način. Brežani so naprej pritiskali, a zaradi spolzkega terena niso imeli sreče, medtem ko so nasprotniki dosègli izenačenje po zamotani akciji.
Ves trud «plavih» je bil zaman, ker si res niso zaslužili gola v zadnjih minutah, saj so ves čas na padali.
Pri ekipi se pozna napredek, saj je v zadnjem času redno trenirala na igrišču!' Žal, ne bodo «plavi»_ nastopili v prihodnjem kolu s popolno postavo, ker je bil tokrat Dino Kuret že četrtič opomnjen. Vsekakor je razpoloženje v taboru «plavih» dobro. Vsi zaslužijo pohvalo, posebno pa strelec Ferluga.
IST
Union — CGS
1:2 (1:1)
UNION: Fornasaro, Malalan, Del Bosco, Ballarin, Benčič, Čepar, Ancona, Koc, Sassi, Colja, Kreva-tin, 12 Dussi.
CGS: Maschietto, Dalle Aste, Nagnano, Sartori, Brandmayr, Chin-nici, Martin, Siderini, Burba, Marini, Lippi.
STRELCI: v 6. min. p.p. Burba, v 9. min. Colja, v 25. min. d.p. Martin.
V petem kolu naraščajniškega prvenstva je Union doživel nezaslužen poraz proti prvouvrščeni ekipi CGS. Podlonjerci so se predstavili na igrišču z namenom, da bi odnesli obe točki. Zaigrali so dobro že v prvih minutah igre in resno ogrožali nasprotnikova vrata. Toda prvi je prišel v vodstvo CGS iz enajstmetrovke. Vratar Uniona je sicer odbil žogo, toda nasprotnik je vseeno realiziral. Po kratki zmedi Uniona je kazalo, da bodo Trža čani spet povedli, toda Colja je iz kota streljal naravnost v vrata in izenačil. Tedaj je Union prevzel igro v svoje roke in večkrat ogrožal nasprotnega vratarja. V drugem polčasu so Podlonjerci predvajali bolj obrambno igro, s hitrimi protinapadi, toda prav tedaj je CGS spet povedel, toda ne zaradi svoje premoči, ampak zaradi napake obrambe. Od tega trenutna je postala igra groba in sodnik je
izključil levega branilca Uniona Del Eosca. Omeniti je treba, da so «piavo - rumeni» zastreljali enajstmetrovko prav v zadnji minuti srečanja. Upamo, da bo prihodnjo nedeljo Unton zaigral prav tako dobro kot tokrat in da bo imel več sreče.
Mauro
Pro Farra — Juventina 1:0
PRO FARRA: Furlan, Ballaben, Rigotti, Mauri, Marega, Glede, Tu-rus, Pantarotto, Glede B, Bressan, Ballaben B.
JUVENTINA:	Maraž, Mozetič,
Frassina, Malič, Colin, Paškulin, Tavčar, Kozlin, Bajc, Tomasin, Plesničar, Mučič.
SODNIK: Brumatti.
STRELEC: v 10. min. p.p. Glede B.
Naraščajniki Juventine so okusili v četrti tekmi prvenstva svoj prvi poraz. Zasluženo so klonili proti Pro Farri, čeprav ni ta pokazala kdove kakšne igre. Toda štandrež-ci so igrali še slabše: zgledalo j da so prvič na igrišču. Obe enajsterici -sta., se. klavrno premikali po igrišču in čakali le na konec srečanja. Gol je padel čisto slučajno, ne da bi se Pro Farra preveč trudila in še manj Juventina, da bi se ga ubranila. V 25. min. d.p. je bil zaradi protestov izključen Tavčar in to je zelo čudno, saj je b'l prav ta igralec s svojim vedenjem vedno za zgled ostalim igralcem in so ga uporabili celo v prvi ekipi juventine. Nekaj prizadevnosti pri igri so od vseh dvaindvajsetih igralcev na tereni: pokazali le Pantarotto in Bressan B pri Pro Farri, pri Juventini pa Malič in Bajc.
D. R.
ZAČETNIKI
Breg — Esperia Pio XII 0:2 (0:1)
BREG: Mauri, Sancin, Grizonič P., Klabjan, Lovrečič, Ražem, Škerjan (Kocijančič), Divis, Kralj Prašelj, Viola.
ESPERIA PIO XII: Mezzavilla, Tu-rella, Cragnolin, Furlan. Bossi, Ma-racic, Panariti, Francini, Businelli, Pioietto, Olivo, 13 Sadar.
V zadnjem kolu so začetniki Brega sprejeli v goste prvouvrščeno Esperio XII. Tržačani so stopili na igrišče prepričani, da bodo z lahkoto o-svojili obe točki. «Plavi» pa so bili zelo zagrizeni in polni dobre volje.
Tržačani so takoj po začetnih udarcih pokazali, da so zelo razigrani in so silili v napad. Breg je redno odgovarjal in se je izkazal predvsem v obrambi, kjer sta gospodarila Lovrečič in Klabjan.
Tekmo je motila močna burja. ki je v prvem polčasu pihala v hrbet
Svetoivančanom. V tem polčasu so se «plavi» redkokdaj pognali v napad, predvsem zato, ker niso imeli dovolj moči. da bi kljubovali vetru.
Prvi gol za Esperio je dosegel po sreči BusineUi. Polčas se je končal pri stanju 1:0 za Esperio. Po odmoru so imeli naši zastopniki burjo v hrbet, zato so se krepko pognali v napad, da bi izenačili. Streljali so z vseh mogočih strani, vendar je bil vratar gostov vedno na pravem mestu. Ko so Brežani najbolj napadali so Tržačani v protinapadu podvojili zaradi napake Bregovega vratarja Màurija, ki mu je žoga ušla iz rok. Ta gol je potrl najmlajše Brežane, ki niso imeli več dovolj moči, da bi vrnili milo za drago. Lahko mimo rečemo, da so bili «plavi» nasprotniku enakovredni in če bi imeli več sreče bi lahko dosegli remi. Pri ekipi se vidi da je v zadnjih tekmah napredovala in mislimo, da se bo v sobotnem derbiju z Ro sandro dobro izkazala.
Joto
NOGOMET
V ZAHODNI CONSKI. UČI„
Vozila-WMin S'(3:0j1
Igrišče v športnem parku. Vreme oblačno in mrzlo. Gledalcev 1000.
Sodnik: Bradaška (Kranj).
VOZILA: Vuk, Kavčič, Žižmond, Korpar, Bučan, Pikula, Marušič, Bvala, Klanjšček, Kravos (Jurca), Leban.
TOLMIN: Papič. Šavli, Leban, Rutar. Lenarčič, Kavčič, Cimerman, Uršič, Geklin, Kanalec, Podrekar.
STRELCI: Za Vozila Korpar (dva) in Pikula, za Tolmin pa Kanalec in Podrekar.
Čeprav je bila tekma v soboto, se je zopet zbralo na stadionu več kol 1000 gledalcev, ki so videli izredno lepo tekmo in na koncu tudi zmago, ki so jo domačini zaslužili.
Prvi polčas je povsem prioadal domačinom, saj gosti niso niti enkrat resno ogrozili vrat domačinov. Danes odlični Korpar je dosegel v tem delu tekme dva pomembna gola, Pikula pa je lepo streljeno žogo Korparja iz kota spremenil v gol in se tako tudi on vpisal v lestvico strelcev.
V	drugem delu se je premoč domačinov zmanjšala, saj so gostje nevarneje ogrožali vrata Vuka. Domačini so igrali dokaj ležerno in posledica tega je bilo zmanjšanje izida na 3:2.
Vozila so si s to zmago še povečala možnosti, da postanejo jesenski prvak v ligi, saj imajo sedaj 13 točk (z odlično gol - razliko 14:5).
V	soboto gostujejo Vozila proti Usnjarju na Vrhniki.
Rajmud Kolenc
2. Boris Štoka (Kontovel)
5.	Franc Tence (Vesna)
6.	Marino Regent (Kontovel)
7.	Boris Rusu (Kontovel)
8.	Vojko Bukavec (Kontovel)
9. Robert Milič (Kras)
9. Ivan Rebula (Kras)
9. Marjan Štoka (Kontovel)
9. Danilo Daneu (Kontovel)
9. Igor Pavletič (Kontovel)
14.	Dorijan Regent (Kontovel)
15.	Danilo Štoka (Kontovel)
15. Ljubo Štoka (Kontovel)
17.	Sergij Štoka (Kontovel)
18.	Ado Ban (Kontovel)
19.	Cveto Prašelj (Kontovel)
20.	Mario Daneu (Kontovel)
21.	Dario Starc (Kontovel)
22.	Miloš Kalc (KontoveD
23.	Igor Štoka (Kontovel)
Pohvalo zasluži predvsem Krasov
predstavnik Alojz Furlan, ki je od 100 možnih točk dosegel kar 79. Enako dobro so se odrezali Zvezdan Doljak, Marčelo Doljak in Boris Štoka, ki so vsi trije dosegli enako število točk, in sicer 75.
V finale pa je napredovalo 13 strelcev (in ne 10, kot je bilo prvotno predvideno), ker je imelo ob zaključku tekmovanja kar 5 tekmovalcev enak količnik v zadetkih.
Tekmovanje je zelo dobro uspelo, bodisi ker je bilo dobro organizirano, bodisi ker se ga je udeležilo veliko ljudi.
H. L.
NOGOMET
V TEKMI ZA SP
Danes Anpja-Poljska
LONDON, 16. — Nogometni reprezentanci Anglije in Poljske se bosta jutri zvečer spoprijeli v Wim-bledonu v kvalifikacijski tekmi za nastop ria svetovnem nogometnem prvenstvu.
Poljakom, ki so lani osvojili naslov olimpijskega prvaka v Mun-chnu zadostuje že remi. Anglija pa mora na vsak način zmagati, ne le da se uvrsti v finale, pač pa tudi zato, da se nadaljuje njena tradicija, saj ni doslej manjkala še na nobenem finalu svetovnega prvenstva.
Poljska bo nastopila z isto postai«), ki je pred kratkim premagala Wales. Angleški vodja sir Alf Ramsey pa ima s sestavo svojega moštva še vedno težave, predvsem s kapetanom Bobbyem Moorom.
Moštvi se bosta, verjetno, pred stavili na Wimbledonu v naslednjih postavah:«!
ANGLIJA; Stal ton; Madeley, Mc Farland,. Mooi e.,Bughes, Bell (Bun-ter)_,, Cum^,. geterSj, Channon, Olivere, Clarke.
POLJSKA:	Tomaszewski; Szy-
mabws I, Zrgon, Musial, Bulzacki, Kasperczak. Deyna, Cmikiwicz, Ga dzha. Omarski, Lato.
SODNIK: Vita Izraux (Belgija).
ZA SOBOTNO TEKMO S ŠVICO
Izbranih osemnajst italijanskih igralcev
RIM, 15. — Za mednarodno nogometno tekmo med Italijo in Švico, ki bo v soboto v Rimu in bo veljala za kvalifikacije za SP, so bili izbrani naslednji italijanski nogometaši:
Cagliari: Albertosi, Riva.
Inter, Bellugi, Burgnich, Facchet ti, Mazzola.
Juventus: Anastasi, Capello, Cau-sio, Merini, Spinosi, Zoff.
Milan: Benetti, Rivera.
Lazio: Chinaglia, Re Cecconi in Wilson.
Torino: Pulici.
• • •
Za tekmo Italija «under 23» — Švica «B», ki bo v nedeljo v St. Gallnu, so bili pozvani naslednji italijanski nogometaši:
Fiorentina: Antognoni, Speggiorin, Genoa: Maselli,
Inter: Bordon, Oriali,
Juventus: Bettega, Cuccureddu, Furino, Longobucco,
Lazio: Garlaschelli,
Milan: Bergamaschi, Bigon,
Napoli: Vavassori,
Sampdoria: Boni,
Torino: Castellini, Lombardi, Mozzini, Zecchini.
KOŠARKA
V SOBOTO V SEŽANI
Zmaga mladih igralcev Poleta
Polet — KK Sežana 54:48 (27:25)
KK SEŽANA: Krt, Kecmanovič 2, Križan, Pavlovič 4, Mahnič 11, Uljanič 4, Klobas 2, Šonc, Novak 10, Rudolf 9, Ražem, Marjanovič 6, Prešeren.
POLET: Valter Sosič 6, Andol-šek, Ivan Sosič, Kalin 4, Rudi Tavčar 7, Marko Sosič 3, Loris Tavčar 2, Edi Sosič 32, Ferluga.
SODNIK: Brce (Sežana).
V soboto sta se v Sežani v prijateljski trening tekmi za letnike 1957 in mlajše spoprijeli peterki KK Sežane in Poleta. V razgibani igri se je posebno odlikoval Edi Sosič, ki je v največji meri pripomogel k Poletovi zmagi.
b. 1.
ŠPORT NA TV
RIM, 16. — Italijanska televizija bo prenašala jutri dva športna dogodka: ob 19. uri na drugem sporedu kolesarsko dirko po Siciliji, zvečer ob 22. uri v «Športni sredi» pa nogometno tekmo med Anglijo in Poljsko.
KOLESARSTVO
25. TROFEJA BARACCHI
Gimondi-Rodriguez favorit za zmago
MILAN, 1?. — V Milanu so danes objavili imena dvojic kolesarjev, ki bodo v nedeljo tekmovali na 25. kolesarski dirki na kronometer za trofejo Baracchi. Nastopalo bo osem profesionalnih dvojic in šest amaterskih. Tako je propadel poskus prireditelja Mina Baracchija. da bi poslal na progo od Bergama do Brescie mešane dvojice (profesionalec in a-mater). Med profesionalci manjka i-me osme dvojice, ki bo znana v o-smih dnph, kolikor ni hotel imeti Baracchi na svoji dirki vsaj eno belgijsko dvojico. Med profesionalci bodo nastopale te dvojice: Gimondi - Ro-driguez. Boifava - Gosta Pettersson, Thevenet - Danguìllaume, Lloyd - Day-ton, Guerra - Santambrogio, Borgognoni - Dalla Bona.
Največja favorita sta vsekakor Gimondi in Rodriguez, potem ko sta odpovedala svoj nastop Merckx in O-cana.
V okviru odbojkarskega turnirja 13. SŠI za mladinke je s'noči v Dolini Breg premagal Cankar z 2:0 (15:5, 15:4).
NAMIZNI TENIS
Mlado igralko tržaške dulie A-lessandro Eccardi so poklicali na skupne priprave najboljših mladinskih italijanskih namiznoteniških i-gralk v Bergamo.

ZSŠDI sporoča, da bosta polfinalni tekmi članskega nogometnega turnirja 13. SŠI danes, v sredo, 17. L m. na Proseku z naslednjim razporedom:
19.30	- BREG - ZARJA
21.30	— Kontovel - Juventina
Finale bo teden dni kasneje.
med seboj pa se razlikujejo po moči in celo po značaju, omenjene skupine pa so povezane na različne načine, oziroma kot nekakšna lose federation oj indipendent groups, oziroma kot nekakšna ohlapna federacija avtonomnih skupin. Toda Nar-cotìcs Bureau je bil vedno prepričan, da vse te ohlapno piove-zane skupine («famiglie») sprejemajo avtoriteto šefov, oziroma hierarhijo, ki gre vse tja do šefa nad šefi. Obstajajo vrhunski gangsterji the masterminds, vodilni možgani, ki poveljujejo na dveh celinah, v Ameriki in v Evropi. Tisti šef šefov ima pred svojim imenom vzdevek «dan». Od njega je največ odvisno. Kdor se mu upre, ta je bum-ped oj), to pa pomeni, da bo ubit. Organizacija je italo-ameriška. Narcotics Bureau izraža tudi to-le mišljenje:
Sefi in izvrševalci so tako spretni in posedujejo tako znatne naravne sposobnosti, da je agentom, še posebej tistim, ki so anglosaksonskega porekla, težko voditi z njimi uspešen boj. To je toliko težje, ker nima organizacija globokih korenin samo v ZDA, temveč tudi v Italiji, glavna baza pa je Palermo, odkoder so pretežno tudi šefi, manjši gangsterji ameriškega podzemlja. Glede na to bi lahko samo s pomočjo italijanske policije uspešneje delovali proti gangsterizmu v Ameriki.
Proti tej tezi pa je stala Hooverjeva teza ali teza FBI. Teza FBI pa je bila takšna:
Sleherna etnična skupina v Združenih državah daje celotnemu življenju nekaj svojega obeležja, to pa je v razmerju s številom ljudi v tej etnični skupini in z njeno kulturno, socialno in ekonomsko ravnijo. V različnih časih je bilo to različno. V minulem stoletju so v vsem prevladovali Irci, pa so ti počenjali največ' zločinov in dajali svoj pečat gangsterskim bandam. Nekaj časa so prevladovali emigranti iz Poljske in carske Rusije. Prišli so na vrsto tudi Italijani. V novejšem času začenjajo, na primer, v New Yorku prevladovati Portoričani. če pa analiziramo statistike kriminala, prihajamo do nepričakovanega zaključka, da so proporcionalno s številom
celotne etnične skupine storili največ umorov Turki. Res je, nasprotno, tudi to, da se posamezne etnične skupine v kriminalu tudi razlikujejo, pa imajo prve te, druge pa one značilnosti. Italijani ali Sicilijanci imajo rajši nekatere panoge kriminala, druge pa jih ne zanimajo. Nagibljejo se k tistemu kriminalu, v katerem sta najvažnejši zvitost in «diplomacija», manj pa se nagibljejo k fizični brutalnosti. Čeprav so gangsterji, imajo neko svojo moralo. Zelo redko se opijejo. Kak gangster iz te skupine ne bo nudil odpora, ko pride do aretacije, vljuden je, zdrži pa dolge ure zasliševanja, ne da bi spregovoril besede, ki bi lahko koristila policiji. Sicilijanec, ki se ukvarja z razpečevanjem mamil, dela to proti zakonu, toda trgovsko korektno, vedno drži dano besedo, ne goljufa v kvaliteti, ne bo prekršil sporazuma. Družinsko življenje sicilijanskih gangsterjev je korektno. Zelo razvit imajo občutek medsebojne povezanosti, drug drugemu slepo verjamejo, nimajo pa zaupanja v gangsterje drugih narodnosti in zato tudi tvorijo izrazito zaprt krog z nacionalnim obeležjem.
Da pa bi obstajala neka enotna organizacija, v kateri so vse italijanske gangsterske skupine Amerike in da je to eno telo s sicilsko mafijo na otoku, v to FBI ne verjame.
Imamo torej dve tezi:
Po prvi je mafija enotna, tista na Siciliji in ona v Ameriki. sta eno, ne samo po poreklu, metodah in duhu, temveč tudi kot organizacija. Tisti, iti zagovarjajo to tezo, gredo celo tako daleč, da trdijo in poskušajo dokazati, kako obstaja tudi eno samo vodstvo, oziroma en sam človek kot šef celotne mafije (sicilske in ameriške) in si prizadevajo dokazati tudi to, da ima sedež v Ameriki.
Po drugi tezi, sta sicilska in ameriška mafija sorodni, toda čvrsto povezani in nista niti organizem, čeprav so lahko tudi osebne zveze, oziroma pretapljanje iz sicilske mafije v ameriški gangsterizem italijanskega obeležja.
Domnevajmo, da je pravilna prva teza o enotnosti mafije.
Zanima nas, kakšno vodstvo ima.
Zato je logično vprašanje: kdo zdaj diktira, mafija v Ameriki ah mafija na Siciliji? če je neko glavno vodstvo, kje pa je potem? Ali sta zares v najnovejšem času, po drugi svetovni vojni, Don Calogero Vizzini ali Don Giuseppe Russo, sicilska pezzo da novanta, vrhovna šefa celotne mafije?
Italijanski publicist Gian Carlo Fusco je delal anketo na Siciliji za italijanski list «Il Giorno», pa je v nekem izmed številnih svojih ilustrativnih in prepričljivih člankov o mafiji povedal tudi nekatera, širši javnosti neznana dejstva.
Fusco sodi, da niti Vizzini niti Russo nista resnična šefa celotne mafije, temveč sta samo eksponenta ali predstavnika neke mogočne osebnosti, ki živi v Ameriki.
Leta 1908, pred 57 leti, je pobegnil s Sicilije v Ameriko Raffaele Palizzolo, o katerem so takrat domnevali, da je bil pravi šef sicilske mafije ali pezzo da novanta. Bil je ogrožen, ker je dal ubiti barona Emanuela Notarbartola. Zatajil je vpliv mafije na italijansko policijo in z begom sd je moral reševati glavo.
Ko je Palizzolo prispel v New York, ga je tam zmagoslavno sprejela tamkajšnja Unione Siciliana, to je tamkajšnja mafija. Priredih so mu banket s tisoč povabljenci tri dni po prihodu. Ostal je v Ameriki, to pa pomeni, da je v Ameriki ostal vrhovni šef sicilske mafije. Fusco sodi, da je Palizzolo vladal nad Sicilijo tudi iz New Yorka do smrti, da pa ga je po smrti nasledil neki Sicilijanec emigrant in da je od takrat vodstvo celotne mafije v Ameriki.
Obstaja sicer železni zakon mafije, da mora biti «oče spoštovane družine» to je mafije, izvoljen na Siciliji, da mora biti sicilijanske krvi in da mora stalno bivati na Siciliji. Toda Palizzolo je moral zaradi višjih sil zapustiti Sicilijo in tako je zavoljo tega postal precedent, ki ga «zakon» ni predvideval. Palizzolo je bB tako močan, pa tudi toliko zaslužen za mafijo, da ni imel razloga odstopiti.	(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70
Podružnica
GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletne 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18,— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
17. oktobra 1973
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.l.
Glavni urednik Stanislav Renko
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaja In tiska ZTT - Trst
VČERAJ POPOLDNE V V0GHERI
Neofašist zabodel
Avto z veliko hitrostjo zavozil '”^ v stavkajoče delavce: 19 ranjenih
TRŽAŠKI DNEVNIK
SKLEP «UNITED WORLD COLLEGES»
Eden izmed ranjencev v smrtni nevarnosti • Karabinjerji aretirali voznico avtomobila
VOGHERA, 16. - V Vogheri se je včeraj okoli 14. ure pripetila huda prometna nesreča, pri kateri je bilo ranjenih 19 delavcev; eden izmed njih leži v bolnišnici s strogo pridržano prognozo.
Pred vhodom v tovarno «Brondi e Saroldi» je stala velika skupina ljudi. Večina je bila delavcev iz omenjene tovarne, ki so napovedali enourno stavko v znak protesta zaradi napada na nekega sindikalista, do katerega je prišlo pred nekaj dnevi. V tem je privozil iz tovarne Volkswagen, v katerem so bile tri delavke. Zaradi velike hitrosti ni uspelo
00 ZAČETKA
voznici, da bi zavrta in avtomobil se je ustavil sredi skupine delavcev. Troje izmed njih je pri tem vrglo v zrak drugih 16 pa je avto le oplazil. En delavec je hudo ranjen, o-sem so jih sprejeli v bolnišnico s prognozo okrevanja v največ 30 dneh, ostalim pa so le nudili prvo pomoč. Med ranjenci je tud; delav
Petrolejska skrb
(Nadaljevanie s 4. strani)
BOLOGNA, 16. -- Mlad neofašist, 17-letni Pier Paolo Borghi, je zabodel 21-letnega študenta Gioacchina Mairi ja, ki je simpatizer nekega levičarskega gibanja.
Marri je s tremi tovariši hodil v šolo, ko je pred seboj zagledal skupino kakih ddsetih mladeničev. Ti so se obrnili prot; četverici, ki se je skušala naglo oddaljiti. To pa je uspelo le trem, medtem ko so Marrija prijeli in eden ga je zabodel. Nato se je fašistična tolpa razbežala.
VNETO DELO EVROPSKIH P0UCIJ
___________________________Na sledi tajni organizaciji
v Sesljanu mednarodni zavodi23 tihotapljenje Afričanov
na ravni višje srednje šole	Mi “y,,kciie-Tropl* ^kodo ve,ie,"°pokopali, T"lu
dar bi prišlo do zastojev. O tem že tečejo pogajanja v okviru komiteja za petrolej pri Organiza-pomoc. iviea ranjenci je tun; delav-j cjji za ekonomsko pomoč in soka ki je sedela na prednjem sedežu ! delovanje, ki ima sedež v Parizu, volkswagna in se je pri trčenju po- - j- -- .-j- j--------------------i:
Mlada Danka se je odpravila v veleblagovnico na nakup v tako neobičajnem oblačilu. «.Ker sem že morala kupiti vrsto novih oblačil, se mi je zdelo najbolj umestno, da začnem kar pri perilu», je pojasnila fotoreporterjem.
NAGRADA
Senat Harvardove univerze je podelil italijanskemu režiserju Bernardu Bertolucciju nagrado Lampoon za film «Last tango», ki je vzbudil toliko polemik, Z dodelitvijo nagrade senat ameriške univerze ni imel namena utišati polemik, saj dodeljujejo Lampoon najslabšemu filmu leta.
MOŠKA MODA
Vsak moški se po navadi rad pošali s svojo boljšo polovico, koliko ga stanejo njene modne muhe, koliko nadur terjajo njena oblačila. Kaže pa, da je taka trditev le grobo natolcevanje, vsaj po rezultatu ankete, ki jo je izvedel neki pariški ženski modni tednik. Medtem ko ženska potroši v dobri trgovini okrog 650 frankov (90 tisoč lir) za elegantno obleko, porabi moški od 900 do 1.200 frankov (120 do 160 tisoč lir) za lepo krojeno obleko.
Cene so seveda drugačne, ko stopi moški do krojača,^ kar postaja že nuja za moške z več kot 40 leti spričo preveč razvitih trebušnih mišic (beri prevelikega vampa). Medtem ko mora moški odšteti od 300 do 400 tisoč lir za po meri krojeno obleko, mora za boljšo polovico šeči globje v žep in odšteli vsaj milijon lir.
-------O--—	J'-	^
rezala z drobci avtomobilske šipe.
Na kraj nesreče so nemudoma prihiteli karabinjerji, ki so aretirali voznico, 42-letno Mario Belcore.
Capanna in Liverani obsojena
MILAN, 16. — Milansko kazensko sodišče je danes obsodilo na pet mesecev in deset dni zaporne kazni vodji študentovskega gibanja Maria Capanno in Giuseppa Liveranija zaradi nasilja in obrekovanja v obte-žilnih okoliščinah, oprostilo pa je tretjega obtoženca Fabia Guzzinija.
Sodijo, da se bodo dogovorili za določene zaključke že do konca prihodnjega meseca, ni pa izključeno, da bi prišlo do velike skupne konference petrolejskih potrošnikov in porabnikov, kot jo že dalj časa predlagajo Japonci. Je pa seveda vprašanje, koliko so arabske proizvodnice nafte zdaj zainteresirane za taka pogajanja, kolikor seveda že vnaprej ne bi vključevala njihovih zahtev po zvišanju cen nafti v skladu z in flacijsicimi stopnjami dolarja. Ni pa izključeno, da bi bile pripravljene na sporazume tudi v primeru, da bi to dalo neposredne politične koristi za pravično reševa-
Fredov prijatelj Borghi se je javil sodišču
PADOVA, 16. — Danes dopoldne se je prostovoljno javil na sodišču v Padovi bovši pokrajinski tajnik MSI Giuliano Borghi, ki ga je policija iskala že pet mesecev in pol.
Obtožen je sodelovanja pri protizakonitem delovanju «Palestinskega odbora za solidarnost s Francom F redo»; obtožnica govori o združevanju v zločinske namene, požigu in grožnjah. «Odbor» je med drugim pripravil atentat na sinagogo v Padovi in odposlal vrsto grozdnih pi-| g	Vancouvru v
sem članom judovske občine. V po- °	_
poldanskih urah so Borghija. ki ga
Pobudo bo finančno podprla dezela - Zavod bo izdajal mednarodno veljavna spričevala
Naša dežela se uveljavlja kot štu- na ustanova s sedežem v našem dijsko središče v mednarodnem | mestu. V zvezi z novo pobudo ve-merilu: organizacija «United World Ija pripomniti, da se italijanske Colleges» je te dni sporočila pred-! zakonodajne oblasti pravkar ukvar-sedriku deželnega odbora Comelli-i jajo z mislijo, da bi s posebnim ju, da namerava urediti v bližini | zakonom priznali veljavnost med-Sesljana mednarodni učni zavod na | narodnega spričevala (bakalavrea-višini gimnazije, ki naj bi ga obl- ; ta> za pngiasitev k javnim nate-skovalo 300 do 350 dijakov »z za-j čajem. hodne in vzhodne Evrope m ii ne- j
JOrVl» 1	«JV»	a?* “ j“ • — o —
je pred kratkim vodstvo MSI izključilo iz stranke, zapustili na začasno svobodo.
Licicto	______nje arabsko - izraelske krize.
.....UH....Minil........................iiiii..
PRED DANAŠNJIM SESTANKOM ARABSKIH MINISTROV V KUVAITU
Surova nafta kot orožje proti zaveznikom Izraela
Po mnenju političnih komentatorjev, naj bi troleja osvojila predloge Saudove Arabije •
konferenca držav proizvajalk pe-Evropi ne grozi energetska kriza
N v
KI
»
rV ‘ W
* H/ mmFmm
/
je v
minulem desetletju — od 1962
Zgornja zemljevida kažeta, kako se . --------------- ---------
do 1972 — povečala odvisnost razvitega sveta od bližnjevzhodnega Petroleja. Številke označujejo milijone ton surove nafte, ki prihaja z Bližnjega vzhoda in drugih naftnih področij v druge države sveta
...................m.............................................
V REZERVATU CAUGNAWAGA V BLIŽINI MONTREALA
Spopad med Indijanci in policijo
Do spopada je prišlo, ker se družina belcev ni bolela izseliti iz rezervata
MONTREAL, 16. — V indijanskem rezervatu Caugnawaga pri Montrealu je prišlo do spopada med Indijanci in kanadsko policijo. Indijanci niso trpeli v svoji sredi belopolte družine in so zažgali hišo, v kateri so stanovali «bledoličniki». Pri spopadu so bili trije policisti ranjeni, osem Indijancev pa je policija aretirala. Osem policijskih avtomobilov je bilo poškodovanih.
Do prvih nemirov je prišlo včeraj okoli 19. ure. Takrat se je začela akcija indijanskega «Združenja bojevnikov», ki si je dalo nalogo, da spodi belopolto družino iz svoje srede.
V rezervatu Caugnawaga je stanovalo kakih 40 belopoltih družin in Indijanci niso nikoli skrivali odpora, ki so ga imeli do teh nezaželenih sosedov. Caugnawaga je e-den največjih rezervatov v Quebe-cu in šteje približno 5.000 prebivalcev. Do nemirov je prišlo že pred mesecem dni; takrat je pose gla krajevna policija, ki jo sestavlja šest Indijancev. Ker pa niso domači stražniki dosegli ničesar, so vsi odstopili. Temu odstopu je sledilo posvetovanje med kanadskimi krajevnimi oblastmi in predstavni-
ki nekega indijanskega organa, ki ga priznava tudi kanadska vlada.
Po tem posvetovanju je vseh šest policistov preklicalo odstop, to pa je bila le obrobna posledica. Kanadske oblasti so namreč ugotovile, da belopolti prebivalci ovirajo reden razvoj rezervata in so jim ukazale, naj se do 15. oktobra izselijo.
Dejstvo, da so bili nekaj ur, preden je zapadel rok, belci še vedno tam, je razburilo Indijance. Ker ni nič kazalo, da bi nameravali nepriljubljeni sosedje zapustiti svoj dom, je «Združenje bojevnikov» sklenilo, da bo poseglo na svoj način. Rezervat Caugnawaga se je tako spremenil v prizorišče, ki je spominjalo na stare čase, ko so se Indijanci odločno upirali belcem, ki so osvajali Ameriko.
Ko so člani «Združenja bojevnikov» razbib šipe hiše, v kateri je stanovala belopolta družina, so krajevni policaji poklicali na pomoč quebeško policijo. V kratkem je prišla na kraj obhodnica, ki je najprej pozvala Indijance k miru, ko pa jih ti niso poslušali, so agenti vrgli v sredo dvestoglave množice nekaj solzilnih bomb. Te so odgnale Indijance, policija pa je morala o-
stati na kraju spopada, da bi preprečila nadaljnje spopade. Še danes se bodo verjetno začela ponovna pogajanja, na katerih bodo Indijanci vztrajali pri zahtevi, da nočejo belcev v rezervatu.
Zaradi neurejenih avtobusnih prog
Protestna manifestacija beneških delavcev
BENETKE, 16. — Na Tržaški cesti v bližini Benetk je prišlo da nes dopoldne do manifestacije. Večja skupina delavcev, ki se vsak dan vodjo na delo z avtobusi beneškega podjetja FAP, je namreč protestirala, ker vozniki večkrat niso pustili stopiti v av tobus več ljudi, kot je dovoljeno. Tako je prišel marsikateri dela vec v službo z zamudo, v najslabšem primeru pa je moral celo ostati doma. Delavci so za dalj časa zaustavili promet na cesti, ki se je začel redno odvijati šele popoldanskih urah. Podjetje FAP ima koncesijo za nekatere krajevne proge, na teh progah pa vozi premajhno število avtobusov.
KUVAIT, 16. — Danes so dopotovali skoraj vsi arabski ministri za petrolej v Kuvait, kjer se bo jutri začela konferenca, na kateri bodo verjetno odločili če in kako uporabiti surovo nafto kot orožje za pritisk na Izrael in njegove za veznike, v prvi vrsti ZDA.
Nekateri ministri — libijski, abu-dabijski in alžirski — so se že snoči sestali na zasebnem posvetu, da bi preučili nekatere točke dnevnega reda konference. Ministri niso hoteli dati nobene izjave v zvezi s snočnjim sestankom, poudarili pa so, da uoaio, da bodo arabski ministri za petrolej ukrepali kot terja vojna na Bližnjem vzhodu.
Danes je še prerano ugibati kakšno stališče bo zavzela konferenca do ZDA in držav zahodne Evrope, politični komentatorji pa so mnenja, da se bo odločila za predloge Saudove Arabije, največje proizvajalke petroleja na Bližnjem vzhodu.
Doslej ni še znano, če se bodo konference udeležili vsi arabski ministri za petrolej, vključno Egipt in Sirija in tudi ni znano, če bo konferenca pod pokroviteljstvom Kuvaita, ki jo je sklical, ali pa v okviru organizacije držav proizvajalk petroleja OAPEC.
Z naslovom «Arabske države ne bodo zelo verjetno v kratkem prekinile pridobivanja petroleja» kuvait-ski Ust «Daily News» napoveduje kakšna bo odločitev konference arab skih ministrov za petrolej. Kot vir informacij Ust navaja vpUvne diplomatske kroge, po vsej verjetnosti ku vaitske. List trdi, da bodo arabske države odložile vsako drastično odločitev in počakale na izid oboroženega spopada med Sirijo, Egiptom in Izraelom. Nekatere države pa naj bi že zavzele zelo zmerno stališče in naj bi nudile ZDA še eno možnost, da spremenijo svojo politiko brezpogojne podpore Izraelu. Viri, ki jih navaja kuvaitski Ust, menijo, da se konferenca zelo verjetno ne bo odločila za prekinitev proizvodnje. Če pa bi do take odločitve prišlo, predlagajo, da bi še vnaprej oskrbovaU s petrolejem Francijo, VeUko Britanijo in druge države prijateljice arabskega j naroda.	[
Tudi generalni tajnik arabske lige Mahmud Riad je poudaril, da morebitna prekinitev arabske proizvodnje tekočega goriva ne bo prizadela evropskih držav. Riad je pribil, da imajo arabske države pravico izrabiti vsa sredstva za pritisk na zaveznike Izraela, dejal pa je, da ta grožnja ni naperjena proti zahodnoevropskim državam. V tej zvezi je bilo slišati nekatere domneve, po katerih naj bi arabske države omejde proizvodnjo petroleja.
Proizvodnja naj bi zadostovala samo potrebam zahodnoevropskih držav, istočasno pa naj bi jim onemogočila izvoz petrolejskih derivatov v ZDA. Amerika namreč uvaža le v majhni meri bližnje-vzhodno surovo nafto (6 odstotkov svoje potrebe po nekaterih ocenah) a v veliki meri uvaža bencin in druge derivate arabskega petroleja, ki ga rafinirajo v Evropi.
PoUtika pritiska držav proizvajalk petroleja na ZDA je že dosegla določene rezultate. Washington sicer še vedno dobavlja Izraelu orožje, vidne pa so nekatere spremembe v njihovi politiki na Bližnjem vzhodu. Komentatorji navajajo med temi spremembami predvsem dejstvo, da je pred nedavnim ameriški predstavnik v OZN obsodil Tel Aviv zaradi preusmeritve libanonskega potniškega letala in predlog ZDA, da bi zgradile v Egiptu naftovod od Ain Suke na Rdečem do Sidd Krera na Sredozemskem morju.
razvitih dežel vsega sveta.
Organizacija «United World Colleges» deluje v kakih trideset državah. Njen namer, je vzgajati mlade ljudi različnega porekla in kulture in pospeševati njihovo športno udejstvovanje in sodelovanje pri reševanju družbenih vprašanj. Organizaciji predseduje lord Mountbatten . of Burma. Podobne zavode, kakr-i šen bo sesljanski, ima združenje v kraju St. Donatis na Galskem, v I Singapuru in v Vancouvru v Kanadi. Tečaji trajajo po dve leti (po 36-38 tednov), obiskujejo pa jih dijaki stari 16 do 17 let in pol, ki prejmejo ob koncu dveletja mednarodno veljavno spričevalo o o-pravljeni višji srednji šoli. Dokument daje pravico do vpisa na univerze v številnih državah, tako tudi v Italiji in Jugoslaviji, številnim dijakom, zlasti iz revnejših družin, podeljuje posebne študijske štipendije sama organizacija «United World Colleges».
Kandidaturo naše dežele za uresničitev novega kolegija v sklopu mednarodne organizacije so lordu Mountbattnu ponudili predstavniki deželne uprave (že v prejšnji zakonodajni dobi), poslanec Belci in bivši deželni odbornik za urbanistiko De Carli. V dneh 7. in 8. oktobra je bila v Londonu letna seja mednarodnega sveta «United World Colleges» in na njej sta ponubo ponovila odbornik za finance Coloni in njegov kolega za šolstvo in kulturo Dal Mas. Med tem časom je podpredsednik deželnega odbora De Carli v sodelovanju z arh. Cellijem pripravil tudi ustrezne načrte ze novo studijsko središče.
Mednarodni svet je te dni spo roči! deželnemu vodstvu, da sprejema ponudbo in da bo v prihodnjih treh letih uresničil novo študijske središče pri Sesljanu. Za nase področje se je «United World Colleges» odločila predvsem zaradi mednarodnih stikov, ki jih goji na-kultumega in znanstvenega življenja (pri Miramaru deluje kakor znano Mednarodno središče za teoretsko fiziko). zaradi ugodnega zemljepisnega položaja in zaradi mednarodni stikov, ki jih goji naša dežela. Gradnjo novega središča bo finančno podprla deželna uprava. Uradni jezik na dveletni višji šoli bo angleščina, docenti pa bodo predavali v angleščini, nemščini, francoščini in v slovanskih jezikih. Docenti in slušatelji pa se bodo istočasno učili tudi italijanščine. Središče bo upravljala poseb
V Trstu zaseden sedež geofizikalnega zavoda
Osebje geofizikalnega zavoda v Trstu je zasedlo sedež laboratorija in sizrnično postajo v jami pri Bri-ščkih. Srtem nameravajo protestirati proti zadržanju uprave, ki ni sprejela njihovih sindikalnih zahtev.
Sindikat -CISL, ki zastopa osebje, trdi, da uprava ni hotela sprejeti zahteve, naj se osebju priznajo stalnost in pravice* ki jih imajo uslužbenci poljavnih podjetij oziroma ustanov.
Temnopolti «posrednik» Traore, ki bi moral voditi rojake do Milana, a jih je pripeljal do Boršta, kjer so trije izmučeni mladeniči podlegli mrazu
ODGOVOR NA ZAPORO USTNIKOV TAKSIJEV
T ARSISTI - ZADRUG AR JI SO VOZILI ZASTONJ
Zadrugarji ter občinska uprava nasprotujejo zvišanju tarif
Danes zjutraj, ob 11. uri, se bo občinski odbornik Dušan Hreščak srečal s taksisti, ali točneje, z delavci, ki so zaposleni kot taksisti in ki niso odobravali izsiljevalne «zapore» lastnikov taksijev.
Kot so verjetno bralci opazili, so lastniki taksijev napovedali zaporo (sami so jo imenovali «stavko»). Pri tem jih je podprla CCdL-UIL. Kaj zahtevajo lastniki taksijev? Predvsem povišanje prevoznih tarif. Pri tem se izgovarjajo, da so tarife že izpred desetih let.
Nasprotnega mnenja so bili u-službenci, ki opravljajo službo na taksijih, katere upravljajo lastniki, z njimi pa tudi člani zadruge «Alabarda». Teh je 45, katerim je občinska uprava izdala dovoljenje, kljub ostremu nasprotovanju lastnikov.
Kaj zahtevajo taksisti - zadrugarji in delavci tega sektorja? Predvsem povečanje števila taksijev v Trstu (potrebovali bi jih najmanj 300, sedaj pa jih imamo 227), nadalje skrčenje urnika, kajti sedaj delajo po 12 ur dnevno za skupnih 70 ur tedensko in so s tem podvrženi neusmiljenemu izkoriščanju lastnikov taksijev. Le-ti bi radi povečali dobiček «na parazitski način», kot ugotavljata sindikata taksistov CGIL in CISL, s pomočjo
zvišanja tarif. Temu pa zadrugarji
...............................
Skladišče orožja na podstrešju
in osebje tega sektorja nasprotujejo. Enako nasprotujeta zvišanju tarif župan Spaccini in odbornik Hreščak, saj se zavedata, da so tarife že visoke.
Sindikata taksistov CGIL in CISL zahtevata torej, poleg novih 73 dovoljenj, ki bi omogočila razširitev zadrugarskega gibanja med taksisti in s tem omejila špekulativne možnosti gospodarjev, tudi spremembo občinskega pravilnika, ki je še iz časov fašizma.
Zaradi vsega tega so se taksisti zadrugarji in taksisti, ki so člani CGIL in CISL, uprli zapori (ali «stavki») ter sklenili demonstrativno prevažati, v zasebnih vozilih, potnike zastonj. Akcija je popolnoma uspela in osamila, še enkrat, lastnike taksijev in tiste, ki jih podpirajo, pa čeprav s sindikalno oznako.
Vlada sprejela priporočilo o TV-oddajah v slovenščini
Vlada posl. Mariana Rumorja je te dni sprejela kot «priporočilo» predlog skupine komunističnih senatorjev, med katerimi je tudi prof. Paolo Sema, ..i predvideva ustano-
Medtem ko se delo preiskovalcev • karabinjerjev, agentov tržaške kvesture, italijanske policije, jugoslovanskih organov javne varnosti ter mednarodne policije Interpol — vneto nadaljuje, da bi razkrinkali trgovce «črnih sužnjev», je obdukcija trupel treh Afričanov, ki so u-mrli v noči med petkom in soboto pri Borštu, že dala prve izsledke. Analiza tkiv je pokazala, da so mladi črnci umrli zaradi mraza, kljub temu pa bodo še izvedli nekaj podrobnejših analiz, da bi ugotovili, ali niso bili morda zastrupljeni ali vsaj omamljeni.
Lahko bi se nam zdelo čudno, da mlad človek zmrzne ob takem vremenu. Vendar moramo pomisliti, da je poprečna temperatura v Maliju, od koder so bili doma, skoro 26 stopinj, zaradi česar je zanje bila noč s 4-5 stopinjami in ostro burjo nekaj podobnega, kot za nas sibirski mraz. Poleg tega so bili sestradani in trudni. Verjetno so onemogli legli na zemljo in niso mogli naprej proti mestu, ki so ga videli v daljavi.
Trije so umrli, tri pa so prepeljali v bolnišnico. Od teh je okreval v ponedeljek 25-letni Tidia Dafan-ga. ki so ga najprej zaslišali karabinjerji in namestnik državnega pravdnika dr. Coassin, nato pa so ga prepeljali v taborišče na Padri-čah. V oddelku za oživljanje je še vedno na zdravljenju 33-letni Las-sana Baradij, ki pa ni več v smrtni nevarnosti. V 15 dneh bo verjetno ozdravel od globokih ran v stopalih, ki jih je utrpel zaradi hoje po ostrem kamenju Glinščice ob takem mrazu. Tretji preživeli 27-letni Djambou Lassani se zdravi pri Magdaleni v oddelku za kužne bolezni, ker je zbolel za kolitisom.
V zaporu pa sedi «posrednik» organizacije, Traore Foussenon, ki je vodil v našem mestu organizacijo za dobavljanje črne delovne sile francoskim industrijcem. Preiskovalci še
------------, — r------------ ------ vedno vrtajo vanj, da bi se dokopali
vitev televizijskih oddaj v sloven- do pravih organizatorjev, tistih, ki

skem jeziku.
Sema in drugi so namreč predlagali vladi, naj «izpolni že dano obvezo o ustanovitvi, slovenskih televizijskih oddaj na področju dežele Furlanije - Julijske krajine. Zato naj se vlada obveže, da bo v najkrajšem času predložila stvaren načrt za ustrezno količino slovenskih televizijskih oddaj v okviru postaje «Trst A».
Komunistični senatorji predlagajo nadalje, naj «oddaje izražajo kulturno višino zainteresirane narodne skupnosti». V ta namen naj bi vsebino oddaj nadzoroval organ, v katerem naj bodo Slovenci, člane nadzornega organa naj bi imenovali deželni svet Furlanije - Julijske krajine in druge krajevne uprave.
• V Tridentu je bila včeraj posebna deželna konferenca Tridentinske-Gomjega Poadižja o «preosnovi zadružnih zdruzo». Konference sta se udeležila tudi odbornik za zadružništvo iz Furlanije - Julijske krajine F. Mauro in strokovnjak dr. Peloso. Odbornik je poročal o razvoju zadružništva in o ustreznih problemih v naši deželi.
Ladja odplula po plačilu kavcije
Včeraj je odplula 25.000-tonska tankerska ladja «Loyal Kolokotronis», ki jo je pred dnevi dal zapleniti tržaški pretor dr. Losapio. Iz grške ladje, ki je bila zasidrana ob pomolu naftovoda SIOT, je pred dnevi pritekla večja količina nafte, ki se je razširila po vodah Miljskega zaliva.
Pretor je odredil plačilo kavcije v znesku petih milijonov, nato pa je ladja lahko odplula. V primeru, da bi bil kapitan obsojen zaradi onesnaženja vode, bo kavcija služila za plačilo globe.
__ si s prekupčevanjem pridobili masten dobiček. Foussenon pa vztrajno molči, saj se prav dobro zaveda, da mu v nasprotnem primeru preti velika nevarnost, ker se mu bo mogočna organizacija, katere tipalke se raztezajo od črne Afrike do Zagreba, od Sicilije do Trsta, Milana in Francije, prav gotovo maščevala.
Da je organizacija tihotapcev «črnih sužnjev» zelo razpredena, dokazujejo tudi sumi na račun nekega Sardinca, ki sicer biva v Rimu. Gre za istega Alda Puscedda, ki je julija lani organiziral prevoz 56 delavcev iz Malija v Francijo. Policija pa jih je odkrila v tovornjaku na meji s Francijo. Govori se tudi o določenih posrednikih v Zagrebu in o stikih s siciljsko mafijo (lani so namreč črnci dopotovali v Palermo).
Da zadeva ni končana, dokazuje tudi dejstvo, da so te dni dopotovali v našo deželo še trije črnci, ki so se javili policiji. Dva sta se javila v Vidmu, tretji pa se je zatekel na tržaško kvesturo, od koder so ga spravili v taborišče na Padri-čah, danes pa ga bodo poslali v Rim. Kaže, da V skupinica ni bila povezana s tisto, ki je obnemogla pri Borštu. Zato se nadaljuje strogo nadzorstvo policije nad mejami, da se ne bi pritihotapili še drugi črnci.
V zvezi s posmrtnimi ostanki treh Afričanov, ki so umrli pri Borštu (22-letni Seydou Dembele, 19-letni Namadar Niakhate in 30-letni Ba-kore Traore, katerega so spočetka zamenjati za Djambona Lassanija, bil pa je v hotelu Roma in so ga nato prepeljali k Magdaleni), se je razširila vest, da jih bodo pokopati v Dolini, ker so umrli v tisti občini. Kaže pa da odgovorne oblasti ne bodo sprejele takega ukrepa, ker je tamkajšnje pokopališče premajhno. Pri Sv. Ani je tudi laže izkopati rakve, v sicer malo verjetnem primeru, da bi družine zahtevale ostanke svojcev.
Prejšnji popoldan so med urejevanjem novega dvigala v poslopju v Ul. Cel lini 2 odkrili skladišče orožja. Iz luknje v stropu zadnjega nadstropja so padle štiri puške «mod. 81 lungo», ročaj in cev mitraljeza «breda 37» in štiri pra zne usnjene torbe za naboje. Vse je bilo skrito v špranji med dve-
ma podstrešnima sobicama verjetno že iz časov zadnje svetovne vojne.
Po mnenju izvedencev so puške še vedno v dobrem stanju; zadostovalo bi jih namazati, pa bi bila spet uporabne. Agenti političnega oddelka so uvedli preiskavo.
Na sliki: najdeno orožje
V popoldanskih urah se je 56-letni zidar Alberto Stocca iz Palazzola della Stella resno ranil na delu. Padel je z odra v gradbišču Riccarda Zo-cha v Ul. Cologna in Monte. Pri padcu si je zlomil desni gleženj.
Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so ga sprejeli v ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja v 30 dneh.
Prejšnje dni so neznani tatovi vlomili v skladišče kemičnih proizvodov na Furlanski cesti 88 last 31-let-nega Riccarda Calzija iz Ul. Montebello 25. Vdrli so skozi okno, ki je bilo sicer zavarovano z debelo mrežo. Prebrskali so po vseh prostorih, ker pa niso dobili denarja, so se «zadovoljili» z magnetofonom «grun-dig» vrednim 260.000 lir.