NOVI TEDNIK
Odgovorni urednik NT Branko Stamejčič
Urednica NT Milena Brečko Poklic
ŠT. 41 • LETO 53 - CELJE, 15.10.1998 - CENA 280 SIT
ČRNI TRG Z BELIM BLAGOM
Bili smo sredi policijsice racije v siatinsicem lolcalu Trst, lqer so sumili, da se »estradne umetnice« ukvarjajo tudi
z najstarejšo obrtjo. Stran 18.
Poznik,
kdo bo tebe
- kupil?
ugledno družinsko prajetje Vilija Poznika
__je naprodaj. Stran 17._
Ključi za novo življenje
10-mesečni Žiga Rožič sije z zanimanjem ogledal ključe novega stanovanja, ki sta
ga očka in mamica dobila v ulici Pod gabri. Veselje vseh je bilo veliko, saj se bodo
preselili iz podnajemniškega stanovanja in se tako pridružili 54 srečnim
družinam, ki so pred dnevi dobile ključe neprofitnih stanovanj na Dolgem polju v
Celju. Več o tem na strani 12.
Celjani v najlažjo skupino
žreb lige prvakov je celjskim rokometašem določil nasprotnike, kakršne so si želeli. Stran 19.
v zibiko položena pamet
Kronika s Celjskega na strani 32.
Jaz sem O.K.
- ti si O.K.
Mladinske delavnice pomagajo najstnikom pri spopadanju
z življenjem, stran 11.
2
DOGODKI
Začenja se obnova Mariborske cesfe
V devetih mesecih bo odsek od Kovinotehninego prodajnega centra do Dečkove ceste razširjen v štiripasovnico
Cestno podjetje Celje je v
ponedeljek pričelo z gradbe-
nimi deli ob Mariborski ce-
sti, od danes, torej od četrtka
dalje, pa bo že oviran pro-
met. Gre namreč za prenovo
Mariborske ceste, ki v prvi
fazi zajema kilometer dolg
odsek od Kovinotehninega
prodajnega centra do križiš-
ča z Dečkovo cesto. Po bese-
dah direktorja cestnega pod-
jetja Andreja Kamenška bo v
tem času promet sicer ovi-
ran, vendar bo potekal v obe
smeri.
DARS, Družba za avtoceste
v Republiki Sloveniji in Mest-
na občina Celje so v ponede-
ljek v Celju podpisali pogodbo
s celjskim cestnim podjetjem,
ki je izvajalec gradbenih del
pri rekonstrukciji prve faze
prenove Mariborske ceste.
Vrednost del je ocenjena na
539 milijonov tolarjev, od ka-
terih jih bo tri četrtine prispe-
val DARS, preostanek pa
Mestna občina Celje.
V okviru rekonstrukcije bo-
do ta cestni odsek razširili v
štiripasovnico, uredili bodo
pločnike, kolesarske steze, av-
tobusna postajališča, na novo
semaforizirali štiri križišča,
uredili javno razsvetljavo,
elektroenergetske vode, pre-
stavili telekomunikacijsko
omrežje, uredili bodo prepust
čez Travniški potok, zgradili
meteorno in mešano kanaliza-
cijo. Poleg tega bodo uredili
zavijalne pasove, vse priključ-
ke in protihrupno zaščito. De-
la naj bi končali v devetih
mesecih.
Mariborsko cesto bodo, kot
smo že poročali, v celoti ure-
dili do leta 2001. V drugi etapi
bodo uredili odsek od križiš-
ča z Dečkovo cesto do križiš-
ča Mariborske s Kidričevo uli-
co, v tretji bodo Mariborsko
cesto uredili do konca, torej
do križišča z Aškerčevo ulico.
V tem delu bodo gradili tudi
podvoz pod železniško pro-
go, ki prečka Mariborsko ce-
sto. Četrta in hkrati zadnja
etapa pa predvideva ureditev
cestišča v Ulici XIV. divizije
do mostu čez Savinjo. Samo
ta del bo dvopasovnica. Mari-
borska cesta pa naj bi do leta
2001 postala v celoti štiripa-
sovnica.
Ob podpisu pogodbe je v
ponedeljek predsednik upra-
ve Darsa Jože Brodnik dejal,
da bo Celje kmalu dobilo tudi
vzhodni in zahodni priključek
na avtocesto.
NGL
Foto: GREGOR KATIČ
Direktor Cestnega podjetja Andrej Kamenšek, celjski župan Jože Zimšek in direktor uprave Darsa
Jože Brodnik so v ponedeljek podpisali pogodbo o rekonstrukciji prve faze Mariborske ceste.
Avtocestna cestninska postaja v Celju že nekaj časa ni več potrebna, zato jo te dni rušijo.
Posodobite!
magistralke
skozi Laškd
v Laškem so začeli u
jati magistralno ces
M10/3 na odseku Debi
Laško. Glavni izvajali
del je Cestno podjetje (J
Ije, investitor pa direkcij
za državne ceste. i
Rekonstrukcija omenje
ne magistralke se bo izv|
jala postopoma, v prvi faz
pa je predvidena posodo
bitev cestnega odseka o(
Debra do bencinske črpal
ke Ina, nato pa se bodo'
Laškem lotili še rekon
strukcije dela cestnega od
seka od Ine do zdravilišča
V državnem proračunu jI
letos za ta namen rezervi
ranih 80 milijonov tolar
jev, naložba, vredna vef
kot 300 milijonov tolarjev,
pa naj bi bila dokončana v
dveh letih. Občina Laško
bo v prvi fazi zagotovila
sredstva za izgradnjo ploč
nika.
V začetku prihodnjega le
ta pa se bodo v Lašken
lotili še ureditve podvoza
pri Petrolovem bencinskeni
servisu v sodelovanju s Slo
venskimi železnicami, k
nameravajo po poglobitv
podvoza in ureditvi križih
ča ukiniti nivojsko križanjt
ceste in železnice nasprot
pivovarninega distribuciji
skega centra.
SM
Moderna Kidričeva
v Velenju so v petek, 9. oktobra, odprli prenovljeno Kidričevo
cesto, ki jo vsak dan prevozi približno štirinajst tisoč vozil.
Mestna občina Velenje je v obnovo vložila 95 milijonov tolarjev.
Na voljo je 75 novih parkirnih mest, uredili so cestišče, pešpoti,
kolesarsko stezo in razsvetljavo. Kakšnih 400 metrov dolg cestni
odsek je moderniziran in privlačen tudi na pogled.	K.L.
Ženske v
politiki
v prostorih Britanskega sve-
ta v Ljubljani bo od 23. do 25.
oktobra seminar na temo žen-
ske v politiki, ki ga bo organi-
zirala in vodila britanska orga-
nizacija Project Parity ob so-
delovanju Evropske komisije
in programa Phare. Seminar
omogoča pridobivanje znanj o
pripravi in izvedbi političnih
kampanj ter seznanja z mož-
nostmi graditve enakovred-
nejšega odnosa med ženskami
in moškimi v Sloveniji. K.L.
Nevarna cesta
V Velenju zahtevajo temeljito rekonstrukcijo ceste Velenje-Arja vas
Državni zbor je decembra
lani sprejel zakon o izvrševa-
nju proračuna in ministrstvu
za promet in zveze dovolil, da
najame posojilo za rekon-
strukcijo ceste MlO/8 Dravo-
grad-Arja vas, četudi bi to po-
menilo dolgoročno zadolži-
tev državnega proračuna. Na-
mero o obnovi te ceste so pred
dnevi podpisali, vendar v Ve-
lenju opozarjajo, da bi se mo-
rali rekonstrukcije ceste Ve-
lenje-Arja vas, ki bo v petih
kilometrih deležna zgolj no-
ve asfaltne prevleke, lotiti
bolj temeljito.
Na tiskovni konferenci
Mestne občine Velenje so
prejšnji četrtek poudarili, da
je cesta Velenje-Arja vas, nji-
hova edina povezava z avtoce-
sto, izredno poškodovana in
nevarna za vse udeležence v
prometu. Po predvidenih na-
črtih rekonstrukcije naj bi jo
zgolj preplastili, v občini pa so
prepričani, da bi bili nujno
potrebni večji gradbeni pose-
gi, s tem da bi morali cesto
ponekod speljati drugje.
Med najbolj kritičnimi odse-
ki je območje Pirešice, kjer je
cesta že ob najmanjšem nalivu
poplavljena in zaprta za pro-
met, Velenjčani pa se znajdejo
v mrtvem žepu. Prav ta odsek,
je dejal predstojnik urada za
javne gospodarske zadeve To-
ne Brodnik, bi morali zgraditi
čisto na novo in cesto speljati
tako, da bi se izognila kamno-
lomu. Z odločitvijo o rekon-
strukciji so le napol zadovoljni,
saj bo njihova občina deležna
obnove osmih kilometrov ce-
ste, petih kilometrov na cesti
Velenje-Arja vas in treh na cesti
Velenje-Dolič. Župan Srečki
Meh je dejal, da je Velenj
gospodarsko pomembno z
Slovenijo, vendar se država d(
problema urejanja cest v «
občini obnaša mačehovsko
Velenje ni primerno povezani
z ostalimi deli Slovenije, je ši
poudaril Meh in dodal, da sei
občino vsak dan po slabih ce
stah vozi kakšnih deset tisrt
delavcev.
Problematična bo tudi iz
gradnja mestne obvoznice, ^
bi jo nujno potrebovali, sa
Šaleško cesto vsak dan prevo
zi dvajset tisoč vozil in je preo
bremenjena. Prizadevanja i
izgradnjo obvoznice so star;
že dvajset let, vendar ne more,
jo doseči niti tega, da bi drža ,
va dala denar za novo prepih,
stitev, čeprav je cesta reput^:
liškega značaja.
K.l
Pred gradnjo nove sejemske dvorane
V ponedeljek so v Celj-
skem sejmu d.d. podpisali
dve pismi o nameri za iz-
gradnjo nove sejemske dvo-
rane. Temeljni kamen za no-
vogradnjo pa bodo na sej-
mišču položili v sredo, 21.
oktobra.
Kot smo že poročali, so po-
nudbe izvajalcev za gradnjo
nove sejemske dvorane v
družbi Celjski sejem pregleda-
li tik pred zaključkom letoš-
njega 31. MOS, v ponedeljek
pa so podpisali 2 pismi o na-
meri za izgradnjo nove sejem-
ske dvorane z 11.000 kvadrat-
nimi metri razstavnih površin.
Prvo pismo o nameri so za
izvedbo zemeljskih in gradbe-
nih del v vrednosti 424 milijo-
nov tolarjev podpisali s celj-
skim podjetjem Ingrad VNG,
drugo za izdelavo kovinske
konstrukcije, kovinskega dela
stropov in stopnic vmesnih
etaž v višini 315 milijonov to-
larjev pa z italijanskim podjet-
jem Cometal iz Milana.
Celotna naložba bo veljala
okoli 850 milijonov tolarjev,
pri tem pa naj bi 60 do 70
odstotkov financirali z banč-
nim posojilom. Po besedah di-
rektorja Celjskega sejma d.d.
mag. Franca Pangerla se z
bankami še dogovarjajo, s p^':
pravljalnimi deli za novo gradi
njo pa so na sejmišču že zaf^ |
li. V sredo, 21. oktobra, bod'I
na sejmišču položili temelj'^'
kamen za novogradnjo, po
oktobru pa bodo javnosti sp*^!
ročili tudi razstavni prograi^
novega pomladanskega s^l;
ma, za katerega bo nova
jemska dvorana zgrajena do
marca.
DOGODKI
3
Doitiofin za fin dom
[sja razstaviščih Celjskega
fjnia bo v sredo, 21. okto-
predsednik Obrtne zbor-
•jce Slovenije Miha Grah od-
ifl 2. sejem Domofin, med-
i^rodni specializirani sejem
J zaključna dela v gradbe-
jŠtvu in renoviranje, ki ga
fireja mešano podjetje Ces-
0 v lasti Celjskega sejma
d., Obrtne zbornice Slove-
jje in GHM Miinchen. Se-
jm bo na ogled do nedelje,
5. oktobra.
m
odziv razstavljavcev za le-
)šnji sejem je izjemno dober,
aj se ga bo udeležilo kar 196
izstavljavcev iz 17 držav; od
;ga 105 iz Slovenije, 11 jih
rihaja iz Nemčije, Italije, Av-
[rije in Češke, preostali iz
elgije. Danske, Francije, Hr-
aške, Izraela, Japonske, Ni-
ozemske. Norveške, Madžar-
ke, Švice, Velike Britanije in
vezne republike Jugoslavije
la se bodo predstavili preko
astopstev. Na skupno 6.000
fadratnih metrih razstavišč v
voranah D, C, C1 in E bodo
la ogled izdelki in storitve s
področja zaključnih del v
gradbeništvu in obnove obsto-
ječih objektov. Prednjačili bo-
do zlasti strešni in izolacijski
materiali, barve, elektro-insta-
lacijska tehnika in materiali,
materiali za izdelavo fasad,,
stavbno pohištvo, materiali za
notranjo ureditev, sanitarna
tehnika, varnostne naprave in
naprave za čiščenje stavb,
predstavljene pa bodo tudi
številne novosti, zanimive zla-
sti za strokovne obiskovalce,
kot so novosti pri izdelavi stro-
pov, fasad, novi dosežki na
področju suhomontaže,
stavbnega pohištva, hidro, ter-
mo in zvočnih izolacij ter no-
vosti v ponudbi barv in deko-
rativnih ometov.
»Domofin '98 je namenjen
zlasti strokovni javnosti, ker
pa je znano, da Slovenci radi
gradimo in prenavljamo svoje
domove, pričakujemo tudi
precejšnje zanimanje splošnih
obiskovalcev,« pravi vodja
projekta Domofin '98 Breda
Obrez-Preskar in dodaja, da
bo sejem spremljala tudi vrsta
obsejeinskih strokovnih prire-
ditev. Vse sejemske dni bo za
obiskovalce energetsko sveto-
vanje, v sredo še gradbeno, v
Četrtek svetovanje arhitekta
ter v petek nasveti o varovanju
objektov.
Vodja projektov za vzhodno
Evropo GHM Miinchen Olive-
ra Baro je na torkovi novinar-
ski konferenci izpostavila smel
razvoj novega projekta, kot po-
sebej razveseljujoč podatek pa
poudarila dejstvo, da letos na
Domofin preko zastopstev pri-
haja vrsta tujih podjetij, ki so
lani v Celju sklenila partners-
tvo s slovenskimi proizvajalci.
Da je Domofin uspešen sejem-
ski projekt, pa je zagotovil tudi
predstavnik Miinchenskega
sejma Stane Terlep in to pona-
zoril z dejstvom, da v sejemski
stroki velja pravilo, da v treh
letih propadeta kar dve tretjini
novih sejemskih projektov.
»Domofin je že v drugem letu
svojega obstoja močno zrasel,
zanj pa je veliko zanimanje
tako domačih kot tujih razstav-
ljavcev,« je povedal in dodal, da
bo prav sejem priložnost za
primerjavo domačih izdelkov
in storitev s področja gradbe-
ništva in renoviranja z dosežki,
ki jih na tem področju dosega-
jo v tujini.
> I. STAMEJČIČ
PPobri mož iz
[ Dobrine
Med krvodajalci iz šent-
urske občine, ki bodo pre-
eli priznanja Rdečega kri-
!a, je Jože Žlender, ki je
laroval kri 135-krat. Pode-
jtev priznanj bo na prosla-
n 45-Ietnice krvodajalstva
ifGorici pri Slivnici, kjer bo
hkrati srečanje krvodajal-
cev.
Na prireditvi, ki bo v sobo-
to, 17. oktobra, v slivniškem
biturnem domu, bodo po-
delili republiška priznanja
RKS štirim krvodajalcem, ki
» darovali kri več kot 100-
bat. Največkrat je pomagal
soljudem omenjeni Jože
^ender (Dobrina pri Loki
PriŽusmu), 118-krat Marija
Pušnik (Planina), 110-krat
^anc Romih (Bukovje pri
''Orici pri Slivnici) ter Ko-
Brad Lenart (Dramlje).
Na proslavi bodo podelili
''bniočna priznanja RK de-
^'etnajstim krvodajalcem, ki
^ darovali kri od več kot 50-
^at do 100-krat. Posebne
^hvale območnega RK so
'•^menili štirim dolgoletnim
Sodelavcem na področju kr-
vodajalstva. To so Angela in
^nton Hribernik (Kalobje),
^ihaela Tiselj (Planina), dr.
'^nez Šmid (Planina) in kra-
'^viia organizacija RK Gorica
Slivnici.
Slavnostna govornica bo
Podpredsednica šentj-urske-
^ območnega združenja RK
"^šanka Pešak, pripravljajo
^^tudi zanimiv kulturni pro-
Sf^in. Prireditev bo v Gorici
ker je tam ena najuspe-
J^^jših krajevnih organizacij
^^ečega križa.
BRANE JERANKO
Brez skupnega fezika
v Rogatcu je bil v soboto
10. volilni kongres Mladega
foruma Združene liste so-
cialnih demokratov, ki se ga
je udeležilo blizu sto udele-
žencev iz vse Slovenije.
Na kongresu so med drugim
govorili o novih zamislih vo-
denja podmladka združene li-
ste ter o predstavljanju njiho-
vih idej v najširši javnosti. Se-
stali so se po marčevskem vo-
lilnem kongresu v Izoli, kjer
so izvolili za predsednika Loj-
zeta Primoža Pečana, ki se je
nato s funkcije umaknil.
V Rogatcu je kandidiral za
predsednika Sebastijan Jere-
tič (Piran), za podpredsedni-
co Barbara Ferk (Slovenska
Bistrica), za generalnega se-
kretaija Uroš Jauševec (Ra-
dovljica) ter za mednarodno
sekretarko Mojca Kleva (Ko-
per). Ker v soboto niso uspeli
najti skupnega jezika, je mo-
goče, da se bodo pojavila tudi
nova imena. O njih se bodo
odločali 28. novembra na kon-
gresu, ki bo v Ljubljani.
Udeležence kongresa so
pozdravili predsednik ZLSD
Borut Pahor ter poslanca Mi-
loš Pavlica in Aurelio Juri. V
mladem forumu so se za kon-
gres v Rogatcu odločili tudi
zato, ker sta odbora v Rogatcu
ter Rogaški Slatini med najde-
javnejšimi in najštevilčnejšimi
v Sloveniji.
BRANE JERANKO
Slavka še v zraku
Sindikat zdravstva in socialnega varstva ni zadovoljen z
dosedanjimi pogajanji z vlado o spremembi kolektivne po-
godbe, zato se priprave za napovedano stavko za 20, oktober
nadaljujejo.
Vladna pogajalska skupina je namreč pripravljena pristati na
povečane dodatke k plači le za poklice, ki so neposredno
zdravstveni delavci, ne pa tudi za administrativni kader, s čimer
pa se sindikat ne strinja. Danes, v četrtek, bo o predlogu
pogajalske skupine govorila vlada, nato pa naj bi se nadaljevala
pogajanja s sindikatom.	TC
Udeleženci posvetovanja o zaščiti slovenskih mest in vasi so obiskali kmetijo Arlič v Škalah.
Naj imajo prednost slovenski izdelki
strokovnega posvetovanja o zaščiti slovenskih mest in vasi, ki je bilo v Velenju, se je
udeležilo več kot 150 kmetovalcev iz Šaleške doline. Minister za kmetijstvo Ciril Smrkolj jih
je seznanil s stališči vlade, mednarodnih ustanov in z metodologijo približevanja Evropski
uniji. Bolj kot na zaščito mest in vasi so se pogovori nanašali na kmetijsko politiko in
izkušnje.
Kmetje so imeli konkretna vprašanja, odgovori pa so bili zamotani, kakršna je tudi naša
kmetijska realnost. K lastni, slovenski proizvodnji je navzoče spodbudil generalni konzul v
Celovcu Jože Jeraj, ki je menil, da bi morali svojo kmetijsko in prehrambeno proizvodnjo bolj
ceniti in priznati kakovost lastnih izdelkov glede na sicer cenejšo uvoženo hrano, ki pa ni zdravo
in kakovostno pridelana. Ekonomija nekoliko dražjega proizvoda, ki ga tržimo doma, bi morala
imeti prednost pred vsemi cilji, ne glede na nujno približevanje in sodelovanje z deželami
Evropske unije.	JOŽE MIKLAVC
PO SVETU
Piše: DAMJAN KOŠEC,
POPtv
NATO misli zares
Na sedežu zveze Nato v
Bruslju je Severnoatlantski
svet razpravljal o kosovski
krizi, vendar ni sprejel od-
ločitve o aktivaciji sil. Gre
za politično odločitev, s ka-
tero bi vojaške oblasti poob-
lastil za posredovanje v kri-
zi, Vendar pa je aktivacijo
preprečil posebni ameriški
posrednik Holbrooke, ki se
z jugoslovanskim predsed-
nikom Miloševičem že ne-
kaj časa pogaja o zahtevah,
zapisanih v resoluciji VS
OZN.
Te pa so takojšnje premirje
na Kosovu, umik srbskih vo-
jaških in političnih sil od tam,
omogočiti mora vrnitev be-
guncev in dostop predstavni-
kom mednarodnih humani-
tarnih organizacij, z Albanci
mora začeti dialog o prihod-
njem statusu Kosova in sode-
lovati z mednarodnim kazen-
skim sodiščem. Nekaj zahtev
naj bi MiloŠevič sprejel, zato
so na Natu dejansko izvedbo
posredovanja odložili za 96
ur, to je do sobote zjutraj. Če
do dogovora ne bo prišlo, je
430 Natovih letal (kar 260
ameriških), v polni priprav-
ljenosti na bombardiranje.
Brez žrtev ne bo šlo; nek
ameriški pilot-veteran meni,
da bodo ZDA izgubile kar ne-
kaj pilotov in letal, saj ima
ZRJ relativno dobre protile-
talske sisteme sovjetskega iz-
vora. Ameriški vohunski po-
snetki kažejo, da ima ZRJ ra-
kete v pripravljenosti. Nekaj
najboljših letal vrste Mig-29s
pa je MiloŠevič menda spravil
na varno v bunkerje.
Prodijeva Oljka
pozebla
Italija je spet ostala brez
vlade. Premieru Prodiju, ki
je vodil že 55. povojno vla-
do, so namreč v parlamentu
izglasovali nezaupnico. Šlo
je precej na tesno, saj je za
glasovalo 313 poslancev,
proti pa jih je bilo 312, Koa-
licija Oljka in njena levosre-
dinska vlada |e tako končala
876 dni dolg mandat, drugi
najdaljši po vojni.
Prodi je takoj po glasovanju
predsedniku republike odne-
sel odstopno izjavo, ta pa jo je
tudi sprejel. Zdaj bodo sledila
posvetovanja o novem man-
datarju; največ možnosti naj
bi imel gospodarski minister
Ciampi, nekateri pa stavijo
tudi na šefa Demokratične
stranke levice D'Alemo. Vlad-
na kriza se je začela, ko so
Prodijevi 28-mesečni zavez-
niki iz Stranke komunistične
prenove napovedali, da bodo
glasovali proti njegovem os-
nutku proračuna za leto
1999. Na Prodija so tudi vse
bolj pritiskali, naj že izvede
obljubljeno skrajšanje delov-
nega tedna s 40 na 35 ur.
Premier je zato zahteval gla-
sovanje o zaupnici in je bil
prepričan, da se bo le-to izte-
klo njemu v prid. Kljub pora-
zu pa ni bil videti razočaran.
Nekateri menijo, da zato, ker
bo prihodnjega maja na pred-
sedniškem položaju najver-
jetneje zamenjal Scalfara ali
pa predsednika Evropske ko-
misije Santerja.
Za Clintonovo
odstavitev
Uradni postopek o odstavi-
tvi ameriškega predsednika
Clintona se lahko začne. Naj-
prej je pravosodni odbor
predstavniškega doma kon-
gresa odobril uvedbo prei-
skave, ki bi upravičila im-
peachment. Zatem pa so isto
odločitev ponovili še poslanci
predstavniškega doma. Za je
glasovalo 258 poslancev (vsi
republikanci in še 31 demo-
kratov), 176 jih je bilo proti.
Preiskava se bo začela te-
den dni po kongresnih voli-
tvah, ki so predvidene za 3.
november. Po končani prei-
skavi bo predstavniški dom
Clintona oprostil ali pa sena-
tu predlagal glasovanje o od-
stavitvi. V tem primeru bi
Clinton moral na javno soje-
nje v senat in če ta z dvotret-
jinsko večino ugotovi, da je
predsednik kršil zakon, bo
moral Clinton zapustiti Belo
hišo. V vsej ameriški zgodovi-
ni je bil postopek odstavitve
doslej sprožen proti dvema
predsednikoma. Leta 1868
odstavitev Andrewa Johnso-
na ni uspela, saj je za dvotret-
jinsko izglasovanje odstavitve
v senatu zmanjkal en sam
glas. Leta 1974 pa je predsed-
nik Richard Nixon (Waterga-
te) odstopil sam, še preden je
o odstavitvi glasoval senat.
Proti Jelcinu in za
plače
Po vsej Rusiji so potekale
velike demonstracije, ki so
jih organizirali sindikati in
komunisti. Več kot 600 tisoč
ljudi je odšlo na ulice, da bi
dosegli takojšnje izplačilo
zaostalih plač in pokojnin,
slišati pa je bilo tudi zahteve
po Jelcinovem odstopu in po
predčasnih volitvah.
Poleg demonstrantov so v
znak protesta za uro ali dve
tudi ustavili delo v številnih
tovarnah širom Rusije, v znak
solidarnosti z Rusi pa so de-
monstracije potekale tudi v
nekaterih od držav nekdanje
Sovjetske zveze. In odgovor
Jelcina? Kot poroča agencija
Interfax, je predsednik izrazil
zadovoljstvo zaradi mirnega
poteka protestov, kar priča o
»visoki državljanski odgovor-
nosti«. Ironično, kot nekateri
od transparentov, ki so jih
nosili demonstranti. Npr.:
transparent z likom kamboš-
kega klavca Pol Pota, pod
njim pa napis: »Dobri buržuji
so mrtvi buržuji.« Ali pa: »Jel-
cin je iz mene naredil bera-
ča«, pa »Obesite Jelcina«. Ali
kot je dejal neki upokojenec s
25-imi dolarji neredne pokoj-
nine: »Jelcin je izdal svoje
ljudstvo in mi mu zdaj odgo-
varjamo. Naj odide!«
□
VOLITVE '98
Dobri iciini za razvoj mesta
Kandidat SLS za celjskega župana je 38-letni pravnik Bojan Šrot
»Celje je pred leti dejansko
bilo 3. največje slovensko
mesto in to se je odražalo
tudi v njegovem pomenu, za
zdajšnji položaj, ki ga ima
mesto ob Savinji v državi, pa
tega vsekakor ne moremo
več trditi,« je v uvodu pred-
stavitve 38-letnega pravnika
Bojana Šrota kot kandidata
za celjskega župana dejal
predsednik celjske in vojniš-
ke podružnice SLS Peter
Vrisk.
V SLS bodo volilno kampa-
njo zasnovali na izrazito pozi-
tivnih osnovah, za cilj pa so si
zastavili zlasti povezovanje
politike in gospodarstva, saj
po Vriskovih besedah politika
nikakor ni sama sebi namen,
ampak mora v lokalnih skup-
nostih delati v prid gospodar-
skemu razvoju. »Z lobiranjem,
s pripravo programov za šte-
vilne državne razpise, lahko v
občino pripeljemo veliko pre-
potrebnega denarja za raz-
voj,« je dejal in poudaril, da je
to v času slovenskega približe-
vanja Evropski skupnosti še
kako pomembno.
Bojan Šrot je od 1. oktobra
državni sekretar in namestnik
ministra za pravosodje v odsto-
pu, zato bo čas do novembr-
skih lokalnih volitev dodobra
izkoristil za promocijo predvo-
lilnega programa, ki ga ponuja
v premislek Celjanom. Za kan-
didaturo se je odločil po teht-
nem premisleku, sam pa pravi,
da zato, ker bi rad, tako kot
odličen alpinist pred leti v Hi-
malaji, zabil dobre kline za
razvoj mesta. »Nazadovanje
kakovosti življenja v mestu, ki
je nekoč veljalo za tretje najpo-
membnejše slovensko središ-
če, je zadeva vsakega Celjana.
Kritičnost do razmer pa je bo-
lje kot v kritizerstvo usmeriti v
delo, ki lahko to nazadovanje
ustavi in da mestu nov zagon,«
pravi Šrot in dodaja, da so te-
meljne točke njegovega volil-
nega programa zagotavljanje
manjše brezposelnosti, uredi-
tev prometa, stanovanjska
gradnja (zlasti za mlade druži-
ne in strokovne kadre) ter
vprašanja izobraževanja in
športa. Celjanom sporoča, da
je mesto, v kakršnem bi rad
živel (v Zagradu živi vseh svo-
jih 38 let, mesta ni zapustil niti
med študijem in zadnje leto
službovanja v Ljubljani) boga-
tejše, lepše, prijaznejše, bolj
živo in bolj podjetno, kakor ga
vidimo danes. »Zato, da bi po-
Stalo takšno, kakršnega si želi-
mo, je upravljanje in usmerja-
nje občinskih zadev pomem-
bnejše, kot se zdi na prvi po-
gled. In zato, ker vidim prilož-
nosti, ki nas lahko odpeljejo v
takšno mesto, želim postati žu-
pan Celja.«
I. STAMEJČIČ
Foto: G. KATIČ
Bojan Šrot, pravnik, od leta
1990 sodnik, odvetnik in zad-
nje leto namestnik ministra
za pravosodje, alpinist in že
18 let gorski reševalec, meni
da županovanje Mestni obči-
ni Celje terja dnevno več kot
12 ur dela. »Sam sem Celju
voljan posvetiti toliko časa in
dela, kljub temu pa bi zadr-
žal status samostojnega od-
vetnika in z delovnim raz-
merjem v občinski upravi ne
bi obvisel na proračunu.«
Županska koalicija
Občinski odbori Demokra-
tične stranke upokojencev,
Liberalne demokracije Slo-
venije, Slovenske ljudske
stranke, Združene liste so-
cialnih demokratov in Zele-
nih Slovenije bodo na voli-
tvah v novi občini Žalec pod-
prle skupnega županskega
kandidata, Lojzeta Posedela,
ki pa ni včlanjen v nobeno
stranko.
Lojze Posedel je diplomiran
ekonomist in je zaposlen kot
vodja oddelka za finance v
občini Žalec. »Gre za človeka,
ki bo s svojim znanjem in
strokovnostjo zmogel na naj-
boljši način voditi občino,« so
zapisali v izjavi dobre volje
petih političnih strank Spod-
nje Savinjske doline. Pred-
stavniki strank so prejšnji te-
den na novinarski konferenci
sedanjemu županu Milan
Dobniku očitali premalo na-
prednosti pri gospodarskem
razvoju doline. Ravno gospo-
darstvo je tisto področje, ki
mu bo Lojze Posedel, seveda
če bo izvoljen, posvetil največ
pozornosti. »Kar je dobro, naj
ostaja, slabo izboljšajmo!« se
glasi moto Lojzeta Posedela.
Kakor so še povedali pred-
stavniki političnih strank, se s
koalicijo strinjajo tudi v stran-
karskih vodstvih. Skupen na-
stop petih strank velja pri kan-
didatu za župana, medtem ko
bodo posamezne stranke v
spodnjesavinjskih občinah za
volitve občinskih svetnikov na-
stopile s svojimi listami. US
Lojze Posedel: »Aktivno bom
sodeloval pri pripravi statuta
občine Žalec, predlagal sistemi-
zacijo in zasedbo delovnih mest
v občinski upravi ter sodeloval
v dogovorih o delitvi posamez-
nih mest v občinskem svetu in
organih sveta. Zaradi delitve
sedanje občine Žalec bo potreb-
no takoj pristopiti k delitveni
premoženjski bilanci in določiti
območja kmjevnih skupnosti v
novi občini Žalec.«
Za boljše
sodelovanje
Zgornjesavinjska podruž-
nica Slovenske ljudske stran-
ke je minuli petek na novi-
narski konferenci predstavila
svoje kandidate za župana.
V občini Gornji Grad se bo za
župana potegoval Rafko Žerov-
nik, v občini Luče Toni Brez-
nik, v občini Mozirje pa sedanji
župan in poslanec Jakob Pre-
sečnik, ki pa se petkove uradne
predstavitve zaradi seje parla-
mentarnega odbora za infra-
strukturo in okolje ni udeležil.
V občinah Nazarje in Solčava
SLS nima svojega kandidata, v
občini Ljubno pa bodo podprli
sedanjo županjo Anko Rakun,
ki bo na volitvah nastopila kot
neodvisna kandidatka.
V SLS ocenjujejo, da je bil
minuli mandat v vseh občinah
uspešen in da se je marsikaj
spremenilo na bolje, pred-
vsem pri izgradnji infrastruk-
ture, opazno pa je tudi boljše
sodelovanje krajanov. Vendar
pa je na nekaterih področjih,
pomembnih za celo Zgornjo
Savinjsko dolino, prišlo do
zaostrovanj - kot primer je taj-
nik podružnice Andrej Preseč-
nik omenil Javno podjetje Ko-
munala in dom upokojencev.
Ravno zaradi tega so vj
kandidati izpostavili potreb
po boljšem sodelovanju me
občinami, veliko pozornost
pa bodo kot župani, seveda ^
bodo izvoljeni, namenili gos
podarstvu, šolstvu in infri
strukturi.	U
Rafko Žerovnik: »Kot župan
bom predvsem poskušal rešiti
podjetje Smreka. Področja
mojega dela bodo pomoč
drobnemu gospodarstvu,
adaptacija šole in nadaljnja
izgradnja cest ter prizadeva-
nje, da bi kraj postal kultur-
no središče Zgornje Savinjske
doline. Hkrati obljubljam, da
v Gornjem Gradu ne bo ra-
darja, razen v primeru višje
sile.«
Toni Breznik: »Formalno n
sem član SLS, kot župan p
bom delal predvsem na p(
dročju obrti, turizma in rai
rešitvi cestne problematiki
Prizadeval si bom tudi z
boljše sodelovanje z drugin
občinami. Sicer kaj velike^
sedaj nima smisla obljublji
ti, obljubim le to, da bon
trdno delali in o svojem de
obveščali krajane.«
Jakob Presečnik: »Kot župa
si bom najbolj prizadeval i
dokončanje šolskih investic
(šola na Rečici, dvorana
Mozirju), poskrbel bom i
ureditev trgov Mozirje in Rt
čica, predvsem pa poskusi
zagotoviti možnosti za stanu
vanjsko gradnjo ter razvoj
obrti in oodietništva.«
Dobrno je treba
postaviti na noge
Ena tistih občin, ki bo v
Sloveniji dejansko zaživela z
januarjem prihodnjega leta,
je tudi Dobrna. Zato besede
županskega kandidata SLS
Martina Breda, da bo treba
Dobrno najprej postaviti na
noge, niso iz trte zvite.
»V bistvu je Dobrna po svoji
podobi in razvitih dejavnosti
zelo podobna dosedanji ma-
tični občini Vojnik, njen raz-
voj pa bi po mojem moral
sloneti zlasti na turizmu. Gre
za oživitev zdravilišča, saj me-
nim, da je v primerjavi z dru-
gimi slovenskimi zdraviliški-
mi kraji Dobrna zadnja leta
stagnirala. Predvsem pa bi se
morali na Dobrni zavzeti za
povezovanje zdraviliškega tu-
rizma z drugimi oblikami tu-
rizma in zagotovitvijo čimšir-
še tovrstne ponudbe,« je pre-
pričan Bred, ki dodaja, da je
trenutno izredno velika ovira
za razvoj samega središča Do-
brne prav moratorij, ki velja
za velik del središča zdraviliš-
kega kraja zaradi izvajanja za-
kona o denacionalizaciji.
Ker bo Dobrno kot novona-
stalo občino najprej treba po-
staviti na noge, je Bred prepri-
čan, da bi v mandatu do leta
2002 župan moral svoje delo
opravljati vsaj polprofesional-
no. »Sam bi v primeru izvolitve
ostal za štiri ure zaposlen v
Komunalnem podjetju Vele-
nje, preostali čas pa bi namenil
vodenju občine,« pravi 41-letni
Martin Bred in dodaja, da bo
na Dobrni prihodnja leta veli-
ko truda terjala tudi izgradnja
komunalne infrastrukture v
občini, kraj potrebuje bencin-
ski servis, v novem vzgojno
varstvenem centru pa bo dobi-
lo ddo 70 ljudi.	IS
Martin Bred, kandidat SLS
za župana Občine Dobrna,
meni, da bi za zagon in po-
stavitev nove občine na noge
moral župan do leta 2002
opravljati svoje delo polpro-
fesionalno.
Znan še en kandidat
Peter B. Slapnik iz Sloven-
skih Konjic je drugi uradni
županski kandidat v konjiš-
ki občini.
Za župana občine Slovenske
Konjice sta ga predlagala občin-
ska odbora socialdemokratske
stranke in slovenskih krščan-
skih demokratov. Peter B. Slap-
nik je po poklicu inženir goz-
darstva, zaposlen pri Zavodu za
gozdove. Opravlja delo vodje
revirja z načrtovanjem s sede-
žem v krajevni enoti Slovenske
Konjice. Za skupni nastop sta se
stranki odločili, ker želita »po-
nuditi alternativo sedanji stag-
naciji v občini in združiti vse
pozitivne potenciale ter poiska-
ti odgovore na najbolj pereča
vprašanja občine Slovenske Ko-
njice«. Stranki sta v izjavi zapi-
sali, da računata, da se jim bodo
v prizadevanjih za zdrav razvoj
pridružili vsi, ki jim ni vseeno,
kaj se bo dogajalo z nami in
našimi otroki. »Preveč smo iz-
gubili, da bi lahko nadaljevali
po sedanji poti,« še piše v izjavi.
Kot je znano, je v Konjicah
županski kandidat tudi sedanji
župan Janez Jazbec. Ponovno
kandidaturo za župana pa sta
še napovedala tudi zreški žu-
pan Jože Košir in župan občine
Vitanje Slavko Krajnc.
Prihodnost v razvoju podeželja
»Ena največjih prednosti
Občine Vojnik je, da je njeno
območje ekološko čisto, zato
bi tudi v prihodnje morali
skrbeti zlasti za razvoj male-
ga gospodarstva in turizma,
mladim in tudi starejšim ob-
čanom pa dati možnosti za
aktivno preživljanje proste-
ga časa v bolj razvitih šport-
nih dejavnostih,« je ob svoji
predstavitvi kandidature
SLS za župana Občine Voj-
nik dejal Marijan Kovač.
Delo v mladi občini Vojnik
45-letni kmetovalec Marijan
Kovač dobro pozna, saj kot
predsednik krajevne skup-
nosti, občinski svetnik in
predsednik občinskega od-
bora za kmetijstvo v njej ak-
tivno deluje. »Županovanje v
prihodnjem mandatu vidim
zlasti kot povezovanje in us-
klajevanje dela in aktivnosti
v občini, zato menim, dal
lahko to funkcijo opravlja
neprofesionalno. Menim, ^
vem, kaj Vojnik potrebuje
sam pa se zavzemam pre(
vsem za razvoj malega go'
podarstva in turizma ter c«
lovit razvoj podeželja, ki ''
naši občini lahko prinesel
liko dobrega.«
Kovač dodaja, da je v Vojn'
ku potrebno urediti samo
jedro, v bodočnosti pa ga vi^
kot cehovsko središče številn''
malih delavnic in obratovalo'^
»Temeljito pa bo treba razi^i'
sliti, kako rešiti promet v Vojn'
ku, saj je v primeru izgradi'
obvoznice potrebno le-to ^
staviti tako, da bi mimo Voj"'
ka speljala le tranzit, obisl^l
valce in ljudi pa pustila v trg^'
je prepričan Kovač.
Marijan Kovač, kandidat SLS
za župana Občine Vojnik, vidi
prihodnost svoje občine zlasti
v razvoju podeželja in ohra-
njanju ekološke či stosti
DOGODKI
5
Kdo ve, kje so Loke?
Naselje v osrčju Tabora povzročilo zaplete - Vprašljive volitve v Taboru in na Vranskem
2aradi napake v zakonu o
jpremembah in dopolnitvah
jkona o ustanovitvi občin
fr določitvi njihovih obmo-
jj je vprašljiva izvedba lo-
alnih volitev v dveh novou-
lanovljenih občinah Spod-
jesavinjske doline, v Tabo-
uin na Vranskem.
p.
V novem zakonu namreč
aselek Loke, ki leži v središ-
u bodoče občine Tabor in
pada v sedanjo Krajevno
kupnost Tabor, prištevajo k
jovi občini Vransko. Tako v
^Icu kot v Taboru so prepri-
!ani, da .gre za pomoto držav-
nih služb, do katere naj bi
irišlo pri prepisovanju oziro-
na pripravi čistopisa zakona,
[alski svetniki so avgusta pri
ioločitvi volilnih enot za lo-
ialne volitve Loke pravilno
imestili v Tabor, po objavi v
uradnem listu pa so o napaki
v zakonu takoj obvestili dr-
žavni zbor.
V Žalcu so pričakovali, da
bo državni zbor napako po-
pravil na septembrskem za-
sedanju, vendar se to ni zgo-
dilo. Zato se je predsednik
žalskega občinskega sveta
Franc Žolnir pred desetimi
dnevi za pomoč obrnil na
predsednika državnega zbo-
ra in vodje poslanskih sku-
pin ter zahteval, da državni
zbor čimprej popravi napako
in naselje Loke zapiše kot
sestavni del občine Tabor.
Žalski župan Milan Dobnik
je prejšnji četrtek na ustavno
sodišče poslal zahtevo za
oceno ustavnosti in zakoni-
tosti teh dveh spornih točk
zakona. »Občinski svet je ob
določitvi volilnih enot za lo-
kalne volitve- Loke pravilnp
umestil v Tabor, zato gre po
mojem mnenju za >lapsus<
oziroma za napako zaradi
nepoznavanja naselij. Z naše
strani so bili predlogi pravil-
no vloženi, zato z ustavnim
sporom nimam namena ni-
kogar obtoževati, želim le
zadostiti zakonskim formal-
nostim,« je zadevo komenti-
ral Dobnik,
V Žalcu se bojijo, da zaradi
napačne umestitve Lok pri-
stojne službe ne bodo izdela-
le volilnih imenikov za iz-
vedbo volitev v teh občinah,
kar pomeni, da volitev v Ta-
boru in na Vranskem ne bo.
Kljub vsemu ostajajo v Tabo-
ru optimisti in upajo, da bo-
do v parlamentu zbrali do-
volj politične volje, da bodo
popravili storjene napake.
»Loke so edino naselje, ki ne
meji na nobeno sosednjo ob-
čino, še najmanj pa na no-
volistanovijerio občino' Vran-
sko;« pojasnjuje predsednica
sveta Krajevne skupnosti Ta-
bor Vida Slakan. »V Taboru
si ne moremo predstavljati,
da bi bila zaradi površnosti
pri pisanju čistopisa spre-
memb in dopolnitev zakona
ter pomanjkanja politične
volje za pravočasno odpravo
napake, sedaj pod vprašajem
ustanovitev in konstituiranje
organov občine Tabor, za ka-
tero smo se Taborjani na vso
moč borili,« je še dodala Sla-
kanova.
SERGEJA MITIČ
Loke (J/21, 2491), u Lokah (360 m), loški, Ločani (165
preb.). Razloženo hribovsko naselje v skrajnem severnem delu
Posavskega hribovja leži južno od Tabora v Spodnji Savinjski
dolini. Na jugu se dvigujejo Krvavica (909 m), skalnati čok z
naravnim oknom in rastiščem tis, Brložen (851 m) in Štrben-
kel (869 m), na vzhodu pa Štrukljeu grič (727 m). Jedro
naselja, obcestni zaselek Loke, je v dolini ob sotočju potokov
Ojstrice in Konjščice. Drugi zaselki so Nogradi, Vrhe in Ojstri-
ca. K naselju spadajo še samotne kmetije; mnoge so po 2.
svetovni vojni opustili. Glavni viri zaslužka na kmetijah so
govedoreja, perutninarstvo, prodaja lesa in v dolini tudi
hmeljarstvo. Močna Tonov in Križnikov izvir sta zajeta za
savinjski vodovod. V prvi polovici 19. stoletja je tu obratovala
steklarna. Nad zaselkom Ojstrica so razvaline Starega gradu
(636 m), kije bil last celjskih grofov. Podrli so ga leta 1830. Pod
Krvavico je Zajčeva planinska koča. (M.N.)
Vir: Krajevni leksikon Slovenije
PEČENO (ne)STORJENO
Prva izdaja
Dopovedujete si, da se vam
e more zgoditi nič, a se kar
aprcj spopadate s težavami,
i se spreminjajo iz ene v dru-
I nam je pred časom razla-
il junak ene bolj ali manj
\vprečnih TV nanizank. Prva
tiaja. Nosilec zgodbe nekako
zvišeno trpeče bdi in lebdi
ad vsakdanjimi dogodki, ki
h zaradi tega, ker prejema
idajo časopisa en dan pred
hgimi, že pozna. Zdi se, da
e je prav to, pred kakšnim
hetletjem, dogajalo tudi
m, bivšim državljanom biv-
f Jugoslavije. Takrat so na-
ireč Albanci na Kosovu prote-
limli_ zaradi težkih razmer
plitični, etnični, gospodar-
\ipritisk), v katerih so morali
iveti pod srbsko oblastjo. Po-
ffn je šlo vse po vrsti. Najprej
lapad na Slovenijo in desetd-
'ma vojna, pa na Hrvaškem
'finska vstaja, grozljiva voj-
■2, padec Vukovarja, nato na-
W in katastrofa v Bosni ...
'fc pred koncem so se lani,
^itno, vsaj nekoliko, predra-
mil celo Črnogorci. Sedaj, na
Oficu, bi lahko rekli deja vu.
že videno - znova nemiri na
Kosovu, demonstracije študen-
tov in potem vseh tamkaj žive-
čih Albancev, napadi na vasi,
kjer naj bi se domnevno skri-
vali »šiptarski teroristi«, okrut-
ni poboji itd. Nič drugega kot
ponovitev »prve izdaje« bi rekel
človek. A glede na dokaj odloč-
no reakcijo mednarodne skup-
nosti, Nata in ZDA, bi se vse
skupaj tokrat vendarle utegnilo
izteči drugače. Pravijo, da kjer
se začne, se tudi konča. Zato bi
si skoraj upal trditi, da bomo
po prvi končno videli tudi zad-
njo izdajo - vase zagledanosti,
zvitosti in cinične ignorantsko-
sti srbskega diktatorskega poli-
tičnega režima. Če seveda ne
bo tako kot nam razlaga filozof
Cioran, ki, poenostavljeno re-
čeno pravi, da vedno zmagajo
barbari, ki se potem spremeni-
jo v kultivirane, ki jih potem
znova premagajo novi barbari
itn. Skratka - »razviti del člo-
veštva« si kar naprej dopovedu-
je, da se ne more zgoditi nič, v
resnici pa svet rine iz ene teža-
ve v drugo.
ZORAN PEVEC
Novo igrišče
za šolo v
Rečici
Laška podružnična osnov-
na šola Rečica je po dolgolet-
nih prizadevanjih dobila
svoje šolsko igrišče.
Ta podružnična osnovna
šola je bila namreč edina v
laški občini, ki doslej ni ime-
la asfaltiranega igrišča. Zato
je vodstvo šole prošnjo za
ureditev igrišča že pred le-
tom dni naslovilo direktorju
Pivovarne Laško, kjer so za
rešitev problema pokazali
veliko razumevanja. Izgrad-
nja večnamenskega športne-
ga in otroškega igrišča se je
začela ob koncu minulega
šolskega leta, naložbo pa sta
poleg Pivovarne Laško, ki je
prispevala polovico sredstev,
finančno podprla tudi občina
in ministrstvo za šolstvo in
šport, ki je za ureditev igriš-
ča namenilo dva in pol mili-
jona tolarjev. Poleg novega
igrišča se lahko v šoU pohva-
lijo tudi z novo streho in
novo kotlovnico.
Slavnostno odprtje košar-
karskega igrišča s tribunami,
ki je po besedah vodje po-
družnične osnovne šole Erike
Krašek že postalo družabno
središče, bo jutri, v petek, ob
12. uri. Poleg predstavnikov
občinskih strokovnih služb
naj bi se ga udeležila tudi sve-
tovalka vlade Mojca Pleste-
njak in državni sekretar v mi-
nistrstvu za šolstvo in šport
Matjaž Vrčko.	SM
Spominska slovesnost
na Čreti
Lepo sobotno jesensko vre-
me je privabilo na Čreto na
Dobrovljah več sto udeležen-
cev, ki so s spominsko slove-
snostjo počastili prvo fron-
talno bitko slovenskih parti-
zanov z okupatorjevo vojsko
v oktobru leta 1941.
Slovesnost sta organizirala
Območna organizacija Zveze
borcev NOB Žalec-Mozirje in
domicilni odbor II. grupe
odredov Celje. Med udele-
ženci proslave so bili pred-
stavniki borčevskih organiza-
cij, nosilci partizanskih spo-
mefiic, predsednik republiš-
ke borčevske organizacije
Ivah Dolničar, župani občin,
poslanci v državnem zboru,
predstavniki slovenske voj-
ske in drugi. Slavnostni go-
vornik Sergej Kraigher je v
svojem govoru je poudaril po-
men te frontalne bitke, ki je
odmevala ne samo v sloven-
skem in jugoslovanskem pro-
storu, temveč so ji poseben
pomen pripisovali tudi v anti-
fašistični Evropi.
Zbranim sta spregovorila še
predsednik 00 ZB NOV Žalec
Janko Cvikl in Ivo Zupanc-
Ludvik, ki se je te bitke udele-
žil. Kulturni program so pri-
pravili Jožica Ocvirk, Moški
pevski zbor KD Braslovče,
učenci OŠ Mozirje in harmo-
nikarji.
T. TAVČAR
PO DRŽAVI
Ogrožena
Slovenija
LJUBLJANA, 7. oktobra
(Dnevnik) - Poplave ogroža-
jo skoraj 300 tisoč hektarjev
površin, kar je skoraj 15 od-
stotkov slovenskega ozemlja.
Najbolj so ogrožene doline
vzdolž hudourniških rek in
potokov. Precejšen del Slove-
nije pa ogrožajo še zemeljski
plazovi, podori in usadi.
Zidar zanika
LJUBLJANA, 8. oktobra
(Delo) - Glavni direktor
družbe SCT Ivan Zidar je za-
nikal, da bi grozil podpred-
sedniku vlade Marjanu Po-
dobniku. Zidar naj bi grožnje
izrekel posredno, direktorici
agencije za privatizacijo So-
nji Bukovec. Notranji mini-
ster Mirko Bandelj je zadevo
predal kriminalistom, ki pa
bodo verjetno o vsem skupaj
napisali le poročilo, saj je Bu-
kovčeva kasneje menda izja-
vila, da direktor SCT ni ome-
nil podpredsednika vlade.
Stavka v Celju
UUBUANA, 8. oktobra
(Delo) - Sindikat železničarjev
Slovenije je uresničil pred ča-
som napovedano opozorilno
stavko. Tako so delno zausta-
vili tovorni promet na tovornih
postajah Zalog pri Ljubljani in
Tovorna - Celje. Za stavko so
se odločili, ker vodstvo Sloven-
skih železnic ni ugodilo njiho-
vim zahtevam.
Dva kandidata
LJUBLJANA, 9. oktobra
(Delo) - Predsednik države
Milan Kučan je za kandidata
za sodnika ustavnega sodišča
predlagal Dušana Ogrizka,
sodnika vrhovnega sodišča,
in prof. dr. Mirjam Škrk,
izredno profesorico na prav-
ni fakulteti in predstojnico
njenega inštituta za medna-
rodno pravo in mednarodne
odnose.
Nezakonito do
stanovanja
LJUBLJANA, 12. oktobra
(Delo) - V mnenju vladne
službe za zakonodajo v zvezi
z dodelitvijo vojaškega sta-
novanja obrambnemu mini-
stru Alojzu Krapežu je zapi-
sano, da spornega stanovanja
ni mogoče dodeliti funkcio-
narju vlade, torej niti mini-
stru. Kakor so sporočili iz
urada predsednika vlade, bo
premier Janez Drnovšek na
podlagi tega mnenja opravil
pogovor z ministrom Krape-
žem in po njem sprejel odlo-
čitev.
Nova afera
LJUBLJANA, 12. oktobra
(Delo) - SCT d.d. naj bi mar-
ca podjetju Tita Turnška In-
des d.o.o. nakazal dobrih
200 tisoč mark »za zagonske
stroške«. Kakor kaže, pa je
Turnškovo podjetje denar
nakazalo na tri žiro račune,
katerih lastniki so Slovenska
ljudska stranka, Brazde
d.o.o. in slovenjgraško pod-
jetje Pisar. Direktor SCT Ivan
Zidar je priznal, da je denar
res nakazal SLS, ki pa si je
premislila in sklenila denar
vrniti, a ga SCT še ni dobil.
□
GOSPODARSTVO
Agencije icar v icopainicah
Zakon o pospeševanju turizma bo napravil več reda tudi na področju turističnega posredništva - Število turističnih agencij naj bi se prepolovilo
Zakon o pospeševanju tu-
rizma, ki je pričel veljati zad-
nje dni letošnjega avgusta, bo
končno napravil red tudi na
področju organiziranja in
prodaje turističnih potovanj.
Pravila igre, ki jih bodo mora-
le upoštevati potovalne ali tu-
ristične agencije, so dokaj
stroga in pričakovati je, da bo
marsikatera agencija morala
zapreti vrata. Po nekaterih
napovedih naj bi se to zgodilo
kar s tretjino ali celo polovi-
co. Glede na to, da je v Slove-
niji trenutno registriranih
preko 800 agencij, deluje pa
jih manj kot polovica, posle-
dice ne bodo drastične.
— , , , - ^	IJMli« Jg
^.iin I	linii« IIII „ _	.--------~— -a
Prav nasprotno. Pričakovati
je, da bo selekcija, ki bo pustila
pri življenju le najboljše, kori-
stila predvsem dopustnikom in
izletnikom. Pritožb in prijav na
račun nestrokovno in slabo
opravljenih storitev je bilo v
preteklih letih kar precej.
Odslej bodo morale vse
agencije za delovanje pridobi-
ti licenco, saj sicer ne bodo
smele organizirati in prodajati
turističnih potovanj. Licence
bo izdajala Gospodarska zbor-
nica Slovenije, način in posto-
pek pridobitve pa mora mini-
strstvo za turizem v skladu z
zakonom predpisati do konca
februarja prihodnje leto.
Agencije, ki že poslujejo, mo-
rajo licenco pridobiti najka-
sneje v dveh letih od uveljavi-
tve zakona, to je do 28. avgu-
sta leta 2000. Čeprav je torej
prehodno obdobje kar dolgo,
pa se bo, napovedujejo pozna-
valci, zaradi drugih restriktiv-
nih določil število agencij
zmanjšalo že prej.
Med določili, ki jih prinaša
zakon, je namreč tudi ta, da
podjetja in posamezniki, ki or-
ganizirajo in prodajajo turistič-
na potovanja, lahko opravljajo
dejavnost le, če imajo poslovni
prostor, ki ne sme biti v stano-
vanju, in če izpolnjujejo pogoje
glede minimalne stopnje izo-
brazbe. Agencije lahko zapo-
slujejo samo ljudi z najmanj
srednjo izobrazbo in znanjem
dveh tujih jezikov, vodstveni
delavci pa morajo imeti po no-
vem najmanj višjo strokovno
izobrazbo, znanje dveh svetov-
nih jezikov in tri leta delovnih
izkušenj v tej dejavnosti. Pogoj
glede poslovnih prostorov mo-
rajo agencije izpolniti najka-
sneje v roku šestih mesecev od
uveljavitve zakona, kar pome-
ni, da imajo na voljo le še
dobre štiri mesece.
Za uporabnike turističnih
storitev je zelo pomembno tudi
določilo, da morajo agencije še
pred pričetkom opravljanja de-
javnosti skleniti pogodbo z za-
varovalnico za primer nesol-
ventnosti, ki jo morajo predlo-
žiti k vlogi za pridobitev licen-
ce. Zavarovanje se nanaša na
kritje stroškov vrnitve ljudi s
potovanj, kadar jih organizator
ni sposoben kriti sam.
V združenju za turizem in
gostinstvo pri Gospodarski
zbornici Slovenije upajo, da
bodo pravila, ki jih določa za-
kon, ter kazni, ki so predpisa-
ne za kršitelje (najmanj en
milijon tolarjev), preprečile
organizacijo in prodajo poto-
vanj na črno. »Če bomo hoteli
doseči ta cilj, bodo morale vse
potovalne in turistične agenci-
je spoštovati določila zakona,«
pravi sekretar združenja Miro
Pretnar. »Agencije bi morale
tudi same poskrbeti za red ter
v primeru kršitev obvestiti inš-
pekcijske službe, saj bomo
lahko le skupaj preprečili ne-
lojalno konkurenco.«
Sezonci šlcodijo
ugledu urejenili
agencij
In kako so novo zakonodajo
sprejele turistične agencije?
Marsikatera se zakona ni raz-
veselila, mnoge se mrzlično
pripravljajo na izpolnitev
predpisanih pravil, tiste, ki so
na tržišču prisotne že dolgo
časa in torej ne poslujejo samo
na kratki rok, pa so zakon
sprejele z velikim olajšanjem.
»Zakon ima sicer nekaj po-
mankljivosti, vendar smo ga
mnogi, ki delamo na področju
turizma, težko pričakovali,«
meni Edi Masnec, direktor tu-
ristične agencije Dober dan iz
Šempetra. »Določila o tem,
kdo se lahko ukvarja z agencij-
skimi posli, in kakšne pogoje
mora pri tem izpolnjevati, bo-
do končno naredila red na po-
dročju turističnega posredniš-
tva pri nas. Dejstvo je namreč,
da mnogi delajo škodo tistim,
ki imajo stvari urejene. Zdaj je
veliko takšnih, ki imajo agen-
cije kar v kopalnici, o turizmu
pa nimajo pojma. Mislim
predvsem na tako imenovane
sezonce, ki se običajno pojavi-
jo tik pred pričetkom turistič-
ne sezone, na hitro nekaj za-
služijo, nato pa izginejo. Od-
slej to ne bo več mogoče, saj
so pravila igre zelo jasna. Me-
nim pa, da poslovni prostor in
ustrezna strokovna izobrazba
sama po sebi še ne pomenita
poslovno in tržno solidnost.
Za pripravo zares dobrih turi-
stičnih programov je treba
imeti veliko znanja, človek pa
mora imeti tudi veliko naklo-
njenost do te dejavnosti.« V
agenciji Dober dan pravijo, da
imajo svoje poslovanje že se-
daj naravnano tako, da je v
skladu z novo zakonodajo, za-
to so prepričani,'da bodo še
naprej obdržali sedanje po-
membno mesto med turistič-
nimi agencijami v regijskem in
tudi slovenskem prostoru.
Podobno razmišljajo tudi v
celjski turistični agenciji Pal-
ma, kjer celo menijo, da bi
pogoji opravljanja dejavnosti
organiziranja in prodaje turi-
stičnih potovanj lahko bili še
bolj strogi, motijo pa jih nedo-
rečenosti nekaterih členov v
prvem delu zakona, zlasti ti-
stih, ki določajo obvezno
članstvo turističnih agencij v
lokalnih turističnih organizaci-
jah. »Moti me, da bodo nekate-
re institucije, na primer obči-
ne, dobile v turizmu zelo po-
memben položaj, zato se bo-
jim, kaj se bo zaradi prevelike
neprofesionalnosti dogajalo na
lokalni ravni,« pravi direktor
agencije Matej Knaus. »Zakon
namreč določa obvezno člans-
tvo v lokalni turistični organi-
zaciji in tudi obvezno članari-
no. Izračunali smo že, da bo
naša agencija na leto plačala od
pol do enega milijona tolarjev
članarine. Vprašanje je, kaj se
bo dogajalo s to članarino, ali
bodo od nje imele koristi tudi
turistične agencije. Bojim se,
da bodo podzakonski akti, ki
bodo podrobneje urejali to po-
dročje, napisani le na kožo ob-
činam. Sicer pa zakon podpira-
mo, saj so v preteklosti turistič-
ne agencije pogosto delale pod
velikimi pritiski, naše delo pa
ni imelo prave veljave. Če ne-
koliko posplošim, izlete je lah-
ko organizirala vsaka stara ma-
ma, če je le imela doma faks in
telefon. Prepričan sem, da se
bodo v nekaj letih zadeve ure-
dile in ne bo več dela na črno,
agencije pa se bodo najverjet-
neje pričele združevati. To bo
za porabnike naših storitev ze-
lo dobro, čeprav se lahko zgo-
di, da bodo cene nekoliko viš-
je. Bodo pa zato dobili več, tudi
tiste drobne stvari, zaradi kate-
rih je doslej marsikdo raje po-
toval s katero od tujih agencij.«
JANJA INTIHAR
Eleganca polzelskih nogavic
Polzela, Tovarna nogavic
d.d., se je minuli konec ted-
na v kristalni dvorani Zdra-
vilišča Dobrna predstavila
številnim domačim in tujim
kupcem ter drugim poslov-
nim partnerjem.
Na bogau modni reviji z ma-
nekensko skupino Pavline
Tiirk-Mavrin iz Maribora in vo-
diteljem Mariom Galuničem so
pričarali blišč in eleganco, pom-
lad in jesen, svežino in mladost
nogavic za prihajajočo sezono
jesen/zima ter za pomlad/po-
letje 1999. Predstavo je požlah-
tila pevka Alenka Pinterič.
Na reviji so najprej predsta-
vili novosti za sezono pomlad/
poletje 1999. Pri ženskih noga-
vicah je dominantna blagovna
znamka Fler, ki je sinonim za
visoko kakovost, samozavest
in eleganco. Novost v tem pro-
gramu so ženske hlačne noga-
vice Fler Zala v mat - nesvetleči
izvedbi. Novost na področju
barvnih kombinacij sta Julija,
peščena barva s sivim pridi-
hom, in Opera, temno sivkasto
rjava barva. Na reviji so prika-
zali tudi bogato ponudbo moš-
kih in otroških nogavic, ki jih
odlikujejo prijetna mehkoba,
dobro prileganje, udobje in to-
plota. Moški program zajema
visoko kakovostne gladke in
vzorčaste nogavice, ojačane z
lycra prejo, otroške nogavice
pa so živahnih barv in izdelane
iz naravnih materialov.
Polzelska tovarna nogavic je
skupaj s sodelujočimi ustvari-
la čudovito predstavitev last-
nih modelov, s katero je nav-
dušila svoje kupce in dala
smernice za prihodnjo sezo-
no. Na modni reviji je sprego-
voril direktor uprave Polzela
Alojz Došler, ki je na kratko
orisal 71-letni razvoj tega naj-
večjega slovenskega nogavi-
čarja ter položaj in načrte za
prihodnost.
mmmmmmmm t. tavčar
Gospodarnost orodjarjev
Včeraj, 14. oktobra, se je v Velenju pričelo dvodnevno
tradicionalno posvetovanje orodjarjev, ki ga organizirata
Združenje kovinske industrije pri Gospodarski zbornici Slo-
venije in Fakulteta za strojništvo iz Ljubljane.
Na letošnjem posvetovanju želijo posredovati potrebna zna-
nja za dvig inovativnosti in gospodarnosti v slovenskih orodjar-
nah. Fakulteti za strojništvo bosta predstavili rezultate razisko-
valnega dela, orodjarji pa bodo opozorili na spoznanja iz
prakse.	K.L.
BAROMETER
Hišni aparati i
namesto MGA
v začetku novembra naj bj
začeli s proizvodnjo v novili
poslovnih prostorih, ki jih že
nekaj časa pospešeno gradijo
pri nazarskem podjetju Mali
gospodinjski aparati. Novo-
gradnja pomeni preusmeritev
proizvodnje na področje elek-
tromotorjev za znane kupce.
Gre za motorje za pralne in
pomivalne stroje, za kompre-
sorje v hladilni tehniki, za ma-
le gospodinjske aparate in za
motorje za strateške partner-
je, med katerimi je v ospredju
firma Forwerk. Še eno novost
pripravljajo v Nazarjah - pod-
jetje MGA bodo preimenovali
v Hišni aparati d.o.o.
Cehovski praznik
v Zdraviliškem domu v Ro-
gaški Slatini bodo v torek, 20,
oktobra, ob 10. uri odprli 45,
Gostinsko turistični zbor Slo-
venije. Tradicionalni dvod-
nevni zbor je največji cehov-
ski praznik turističnih in go
stinskih delavcev, ki se bodo
pomerili v raznih ekipnih tek-
movanjih, pripravili bodo
različne razstave in podelili
priznanja. Druženje priprav^
Ija Gospodarska zbornia
Slovenije v sodelovanju s Sek-
cijo za turizem in gostinstvo
pri Obrtni zbornici Slovenije.
Eicher ali lnexa?
Posebna komisija ministrs
tva za gospodarstvo, ki jo vo
di državni sekretar dr. Bori^
Šušter, naj bi včeraj končno
začela pogajanja za nakup
štorskega Jekla. Na medna-
rodni natečaj, ki je bil objav-
ljen maja letos, sta se prijavila
le nemško podjetje Eicher in
švedski koncem Inexa. Kak-
šni sta ponudbi obeh podjetij,
ni znano, glede na zavlačeva-
nje s pogajanjem pa je mogo-
če sklepati, da tako Nemci kot
Švedi ne zadovoljujejo v celo-
ti pričakovanja Slovenskih že-
lezarn. Morda ima nekoliko
več prednosti Inexa, ki se za
sodelovanje z Jeklom zanima
že nekaj let, v ponudbi pa
nastopa skupaj z Uniorjem iz
Zreč. Unior namreč v Štorah
kupuje kar petino celotne
proizvodnje jekla.	JI
Ljubljanska borza vrednostnih papirjev v avgustu 1998
GOSPODARSTVO
□
»Odnosov ne bomo rušili«
Direktor Cestnega podjetja Celje Andrej Kamenšek o načrtovanih delih, kamnolomu v Veliki Pirešici
in odnosih z Galičani
0
Cestno podjetje Celje bo letos z deli
ijdoločenih odsekih cest pričelo ka-
„eje. Do zamika je prišlo, ker sta
ij|a letošnji državni proračun, s tem
(tudi načrt vzdrževanja in obnove
5f rekonstrukcije državnih cest,
l^rejeta z zamudo. Poleg tega je lani
prejeta zakonodaja podaljšala in za-
jetla postopke, tako da procedure
ujajo od 6 mesecev do enega leta,
jr povzroča dodatne probleme.
m -	^
Lansko in predlansko leto sta Din za
jstno podjetje Celje zelo uspešni, de-
iina tudi zato, ker je izgradnja avtoce-
tepotekala na relaciji Slovenske Konji-
E-Vransko, v neposredni bližini proi-
»odnih in surovinskih virov podjetja,
etos pa predvsem zaradi zamud pri
ibalansu nacionalnega programa iz-
radnje avtocest ne bo tako. O letošnjih
elih smo se pogovarjali z direktorjem
estnega podjetja Celje Andrejem Ka-
lenškom.
Med letoma 1997 in 1998 je, glede
iposlitve vaših virov, precejšnja raz-
ii. Če ste še lani ustvarili nekaj več
)t 9 milijard tolarjev prihodka, bo
tošnji prihodek, tudi če bodo vre-
enske okoliščine primerne, znašal
•ecej manj?
To je za naše podjetje ogromna razli-
I. Podjetje bo kljub temu preživelo,
ndar pa tokrat ne bo razvoja in dru-
li dejavnosti, npr. obnove mehaniza-
e in materialnih resursov. Res pa je
di, da je bilo lansko leto izjemno
,odno, vendar ne z vidika cen, temveč
ridika obsega del. Gradnja avtocest-
li odsekov je namreč potekala v bliži-
naše materialne baze. Velike Pireši-
I. Lanskoletne uspešne sezone ni mo-
lče ponoviti, kljub temu pa letos ni-
Do pričakovali tolikšnega padca. Če
) vreme ugodno, bomo letos uspeli
stvariti največ 5,5 milijarde tolarjev
tihodka.
V cestnih podjetjih ugotavljate, da
lani sprejeta zakonodaja bistveno
ipletla in podaljšala postopke prido-
ivanja soglasij. To je večja ovira kot
Iz zamudo sprejet rebalans nacio-
ilnega programa...
To je res. Pri tem mislim predvsem na
ikon o javnih naročilih, na zakon o
netijskih zemljiščih in gradbenih par-
olah ter na probleme v povezavi z
bcijsko dokumentacijo. Zakonodaja
povzročila, da so se postopki pridobi-
f dokumentacije podaljšali, v nekate-
ti primerih celo na leto dni in več,
'loh če se zatakne pri zemljiščih. Ker
»o v preteklem letu vse pogodbene
Zveznosti že izvršili, nam za letos
fsvzaprav ni ostalo nič.
l^akšen je obseg del, ki jih letos
^čakujete od državnih naročil, koli-
'pogodb je že podpisanih?
Letos smo večino pogodb podpisali
•'e v jeseni. Kandidirali smo za podod-
'l^na Ločici (projekt Trojane je razde-
'fina štiri pododseke) in za pododsek
'^ovnik, in sicer za pridobitev sposob-
"^ti, vendar v nobenem od obeh pri-
'^■"ov še nimamo končne odločitve. Pri
'ojanah, kjer največ stroškov pred-
tunel, se nismo odločili za kan-
'tiaturo. Če bomo uspeli pridobiti spo-
'^nost, pa bomo sodelovali na kasnej-
razpisih. Glede na to, da smo že
"^lej precej objektov gradili tudi dru-
po Sloveniji, nameravamo kandidi-
tudi na razpisih v drugih delih
na primer na Primorskem. Sicer
za nas zelo pomembno, da prido-
dela na odsekih, ki so blizu naše
^^erialne baze.
Nekaj pogodb je že podpisanih, zad-
nja je za rekonstrukcijo Mariborske
ceste?
Letos smo že podpisali pogodbo za
rehabilitacijo skoraj 47 kilometrov glav-
ne ceste med Dravogradom in Slovenj
Gradcem, Dravogradom in Mariborom,
Slovenj Gradcem in Petrovčami ter Pe-
trovčami in Celjem. Za glavnega izva-
jalca del je bilo izbrano Cestno podjetje
Maribor kot vodilni partner, vendar v
skupnem nastopu s Cestnim podjetjem
Celje, Cestnim podjetjem Ljubljana,
Cestnim podjetjem Novo IVlesto in GIZ
Gradisom. Pogodbena vrednost del
znaša 1,359 milijarde tolarjev, priprave
pa so se začele že lani. Podpisali smo
tudi že pogodbo za rehabilitacijo 72
kilometrov državnih cest v osrednji Slo-
veniji v vrednosti 1,633 milijarde tolar-
jev, kjer nastopamo z istimi partnerji.
Podpisane so tudi pogodbe za rekon-
strukcijo ceste Slovenska Bistrica- Pra-
gersko, ureditev ceste Arja vas-Celje, ta
teden smo podpisali pogodbo tudi za
Mariborsko cesto, podpisane pa so tudi
pogodbe za rekonstrukcijo ceste Roga-
tec-Majšperk, rekonstrukcijo Križnega
vrha, ceste Črnolica -Lesično, ceste pri
Pavličevem sedlu, ureditev ceste skozi
Veliko Pirešico, preplastitev ceste Viš-
nja vas-Celje in ceste Tepanje-Sloven-
ske Konjice, pričeli pa smo tudi z deli
pri Debru v Laškem ter z deli na križiš-
ču v Višnji vasi in v Vojniku.
Kdaj boste pričeli z deli na omenje-
nih projektih?
Z vsemi temi deli bomo pričeli letos,
nadaljevali bomo prihodnje leto in jih
zaključili nekje v sredini leta, nekatera
dela pa šele septembra. V tem trenutku
končujemo z deli pri ureditvi bencinske
črpalke v Slovenski Bistrici, pripravlja-
mo pa se na podoben projekt v Štorah.
Kaj pričakujete od avtocestnega
programa v prihodnjem letu? Bo dela
dovolj?
Program izgradnje avtocest je v pri-
hodnjem letu predviden v precejšnjem
obsegu in zato pričakujemo, da bo dela
dovolj. Ker smo si doslej že pridobili
reference pri izvedbi avtocestnih odse-
kov Dramlje-Slovenske Konjice (9,7
km), Celje-Arja vas (6,7 km) in zgor-
njem ustroju na odseku Arja vas-Vran-
sko (21,6 km) ter na objektih viadukt
Lešnica pri Ormožu (322 m), pri sanaci-
ji mostov čez Dravo pri Ptuju in Verže-
ju. vidimo pri izgradnji avtocest tudi
svojo priložnost. Vsa dela smo izvedli v
roku ali pa celo prej, in ker smo kot prvi
med cestnimi podjetji pridobili certifi-
kat kakovosti ISO 9001, mislimo, da
bomo na razpisih uspešni.
Kako pa je z dovoljenjem za kamno-
lom?
Cestno podjetje Celje, ki je lastnik
zemljišč, proizvodnih zmogljivosti in
druge opreme na območju kamnoloma
v Veliki Pirešici, ima vsa dovoljenja,
potrebna za obratovanje, in dokumen-
tacijo za pridobivanje kamna, gramoza
in peškam, skladno z Zakonom o ru-
darstvu. Rudarska inšpekcija opravlja
redne in izredne preglede že 22 let, o
čemer obstaja dokumentacija pri teh-
ničnem vodji kamnoloma.
Kakšno je po vaši oceni sodelovanje
s KS Galicija?
Tvorno sodelujemo že več kot četrt
stoletja. Pomembni rezultati sodelova-
nja so bili doseženi prvič pred dvema
desetletjema, drugič pa pred 10 leti, ko
smo rešili problem pitne vode v zasel-
kih okrog kamnoloma. Tudi telefonsko
omrežje prej ni obstajalo. Ta razvoj je
povzročil, da so se v kraj pričeli prise-
Ijevati novi prebivalci, tako da se je
število skoraj podvojilo.
Izplačujete odškodnine?
Odškodnine izplačujemo že več kot
četrt stoletja. Gre za dvostranski odnos
in ravno zaradi tega se javno ne objav-
lja, kdo in koliko je dobil odškodnine,
razen če prejemnik tega ne pove sam.
Mi tudi v prihodnje ne bomo rušili tega
odnosa in objavljali podatkov, ki so
zasebna stvar posameznika. Povem lah-
ko, da smo lani izplačali 62 posamez-
nih odškodnin v skupnem znesku 10
milijonov tolarjev. Vendar te niso bile
zajete niti v povračilih po Odloku in
Odredbi (Ur.l. RS št. 56 - 11.10.1996 in
Ur. 1. RS št. 43 - 18. 07. 1997) niti v
razvojnem vložku po sporazumu o
skupnem vlaganju v KS med CP Celje
d.d. in KS Galicija. 44 milijonov tolar-
jev, o katerih nekateri govorijo, niso
odškodnine, ki bi se oblikovale po kak-
šnem predpisu. Znesek predstavlja
vrednost materialov in storitev, ki jih je
podjetje vložilo v KS Galicija kot razvoj-
ni vložek po dogovoru, ki sta ga skleni-
la KS Galicija in CP Celje 11.03.1997. Po
tem sporazumu je obseg sredstev odvi-
sen predvsem od gospodarskega in
proizvodnega uspeha našega podjetja
ter s tem usklajenih razvojnih potreb
KS Galicija.
Kako je z urejanjem prostorskih ak-
tov?
Prizadevamo si, da bi za kamnolom
Velika Pirešica uredili prostorsko doku-
mentacijo, skladno s prostorsko zako-
nodajo. Težava je v tem, ker Občina
Žalec, kot tudi ostale občine, v veliki
meri nima celovito urejene prostorske
dokumentacije, zato morajo lastniki te
stvari urejati sami. CPC d.d. je doslej
preverilo strokovno nalogo izdelave
projekta »zaključnih brežin« in projek-
ta rekultivacije kamnoloma. Projekt
končnih brežin, ki upošteva razvoj
kamnoloma do njegovega zaprtja, t.j.
okoli leta 2060, kaže, da se kamnolom
horizontalno ne bo širil v smeri zasel-
kov Gorce in Velike Pirešice, temveč
delno v smeri proti Velenju. Sedanja
meja, ki je tudi fizično označena z
zaščitno mrežo med zaselkom in kam-
nolom, do koder se bo izkop približal,
pa bo ostala nedotaknjena. Kamnolom
se količinsko širi v glavnem v globino,
zato bosta varovalni nasip in varovalna
ograja med kamnolomom in zaselkoma
ostala na istem mestu do konca obrato-
vanja kamnoloma. O tem smo prebival-
ce v obeh zaselkih, ki prebivajo v
obrobnem pasu kamnoloma, seznanili
lani, letos pa smo jim vročili ustrezne
potrjene dokumente.
VESNA LEJIČ
Andrej Kamenšek,
direktor CPC d. d.
Ugodna ocena Banke
Celje
Ena vodilnih svetovnih institucij za ocenjevanje bonite-
te bank - Fitch IBCA, je na podlagi poslovnih rezultatov za
leto 1997 in za prvo polletje tega leta izdelala analizo
poslovanja Banke Celje ter ji dodelila zelo ugodne bonitet-
ne ocene.
Banka je dobila dolgoročno oceno BBB, kratkoročno oceno
A3, individualno oceno C/D ter oceno možne podpore 4. Po
teh ocenah je Banka Celje vključena v kategorijo investicij-
sko sprejemljivih bank. To pomeni, da ni uvrščena le med
tiste vodilne slovenske banke, ki so jim dodelili mednarodne
bonitetne ocene, ampak sodi tudi v kategorijo najboljših
bank srednje in vzhodne Evrope. Analitiki so poudarili, da
ocene temeljijo na dobri kapitalski ustreznosti, donosnosti
ter zdravi strukturi aktive, seveda ob upoštevanju bančnega
sektorja v državi in regionalnega značaja banke.
Ob koncu lanskega leta je bilančna vsota Banke Celje
znašala 109,25 milijarde tolarjev, ob letošnjem polletju pa
115,45 milijarde tolarjev. Lani je imela banka 1,16 milijarde
tolarjev čistega dobička, po prvih šestih mesecih letos pa
1,04 milijarde tolarjev.	JI
Žito pomaga
nadarienim
Ljubljansko podjetje Žito je ob 50-letnici dela podelilo
petdeset štipendij - Septembra zaključek lastninjenja
Največje slovensko živil-
sko predelovalno podjetje Ži-
to, ki ima prek 2000 zaposle-
nih, je prejšnji teden obele-
žilo 50-letnico delovanja.
Praznovanje jubileja je bilo
še toliko bolj slovesno, saj je
podjetje septembra dobilo
drugo soglasje agencije za
privatizacijo in s tem po pe-
tih letih zaključilo postopek
lastninjenja.
Hkrati s procesom lastninje-
nja so v Žitu opravili sanacijo
in reorganizacijo tistih družb,
ki so poslovale pod povpreč-
jem. Šlo je zlasti za konditor-
ska podjetja, ki so ob izgubi
jugoslovanskega trga doživela
hud udarec. Danes sestavljajo
Žito družbe Mlini, Pekarstvo
in testeninarstvo. Pekarna
Vrhnika in Pekarna Krško, Šu-
mi, Imperial Krško in Gorenj-
ka. Lani je čisti prihodek od
prodaje v vseh Žitovih druž-
bah znašal 12,1 milijarde to-
larjev, letos pa računajo, da bo
za pet odstotkov višji. Pretež-
ni del prodaje je usmerjen na
domači trg, okoli 12 odstotkov
vrednosti prodaje pa ustvarijo
na tujih trgih. Pretežno izva-
žajo konditorske programe, in
sicer v Nemčijo, Jugoslavijo in
vzhodno Evropo, v zadnjem
času pa tudi v ZDA in Kanado.
Lani je znašala vrednost izvo-
za nekaj čez 14 milijonov do-
larjev, kar je za dobro deseti-
no več kot v letu 1996.
Kljub nekaterim težavam, ki
so zlasti posledica ukrepov dr-
žave, imajo v Žitu zelo jasne
razvojne cilje. Povečati želijo
izvoz, razviti nove izdelke,
dvigniti produktivnost in še
izboljšati kakovost poslova-
nja. Nekatere družbe so že tik
pred zaključkom priprav za
pridobivanje standardov ka-
kovosti ISO. V Žitu so prepri-
čani, da bodo vstop Slovenije
v Evropsko unijo pričakali do-
bro pripravljeni.
Petdeset let obstoja podjetja
so v Žitu proslavili na poseben
način. Ustanovili so poseben
sklad za štipendiranje petde-
setih dijakov prvih letnikov
srednjih šol iz vse Slovenije.
Dijake so izbrali med najbolj-
šimi osnovnošolci, pri tem pa
so upoštevali predvsem slabši
socialni status. Petdeset Žito-
vih štipendistov, med katerimi
je tudi pet dijakov iz celjske
regije, bo prvo štipendijo do-
bilo v začetku novembra.
JANJA INTIHAR
Komisija za prodajo nepremičnin objavlja na podlagi
sklepa Občinskega sveta Občine Žalec z dne 30. 6. 1998
JAVNO DRAŽBO
za prodajo vrstne garaže v velikosti 16 m^ ki stoji na
pare. št. 572/73 k.o. Prebold, ob stanovanjskem bloku B
v Preboldu in je last Občine Žalec. Navedena garaža je
trenutno zasedena.
Izklicna cena znaša 297.400,00 SIT.
Javna dražba bo v petek, 30. 10. 1998, ob 8. uri v sejni sobi
Občine Žalec, Ul. Savinjske čete 5, Žalec (prizidek soba št.
11). Pred javno dražbo mora vsak ponudnik vplačati varščino v
višini 10 % izklicne cene na žiro račun št. 50750- 630-10238.
Varščino bomo uspešnemu ponudniku vračunali v kupnino, dru-
gim ponudnikom, ki na javni dražbi ne bodo uspeli, pa brez
obresti vrnili v treh dneh po končani dražbi.
Uspešen kupec mora skleniti pogodbo v osmih dneh po oprav-
ljeni javni dražbi, kupnino pa plačati v petih dneh po sklenitvi
pogodbe. Prometni davek in vse morebitne druge dajatve ter
stroške v zvezi s prenosom lastništva plača kupec.
Dodatne informacije lahko dobite po tel.: 063/715-313, int. 268.
□
KULTURA
Srečanje
cerkvenih
pevcev
v farni cerkvi v Mozirju
so se v nedeljo predstavili
cerkveni pevski zbori in
skupine iz vseh župnij
Zgornje Savinjske doline.
Na srečanju so nastopili
Otroški cerkveni zbor Mozir-
je, ki ga vodi Jelka Repenšek,
Savinjski rožmarin in Naza-
ret iz Nazarij pod vodstvom
Tadeje Cigale ter Sinaj s pe-
vovodjo Heleno Pečnik. Iz
Nove Štifte, Šmihela nad Mo-
zirjem, z Rečice, Ljubnega,
Gornjega Grada in Mozirja
so se srečanja udeležili me-
šani cerkveni zbori, ki jih
vodijo Jože Fustoslemšek,
Anton Acman, Darko Atel-
šek, Minka Zalesnik, Feliks
Ugovšek in Anton Petek. Pe-
vovodji Barbara in Danica
Senica sta na srečanje pripe-
ljali Dekliški cerkveni zbor
Rečica, Klementina Rednak
pa Moški cerkveni zbor Lepa
Njiva. Izredno dobro obiska-
no srečanje zborov in skupin
sta pripravila mozirska žup-
nija in zgornjesavinjska me-
dobčinska zveza kulturnih
društev.	US
Živim in
ustvarjam
v knjižnici Gimnazije Ce-
lje - Center bodo jutri, v pe-
tek ob IZ uri, odprli razstavo
likovnih del Petre Kačičnik.
Avtorica je svojo razstavo
naslovila z »Živim, ljubim,
upam, verujem, ustvarjam«,
razstavljena dela pa bodo na
ogled do 6. novembra v času,
ko je knjižnica odprta za obi-
skovalce.	IS
Zakonske luknje
ovirajo knjižničarje
Slovenski knjižničarji so
minuli teden v Celju govorili
o normativnem položaju
svoje dejavnosti, torej o prob-
lematiki, s katero se srečuje-
jo v svojih delovnih okoljih
in jih zaradi nedorečenosti
marsikdaj ovira pri delu. Za-
konodaja namreč izvira še iz
časov prejšnje države in je
zato zastarela in pomanjklji-
va.
Predsednik Zveze bibliote-
karskih društev Slovenije Sta-
nislav Bahor je opozoril, da
novega zakona o knjižničars-
tvu, še vedno ni, čeprav naj bi
urejal osnovna vprašanja de-
javnosti. Po zagotovilu državne
sekretarke z ministrstva za kul-
turo Majde Širca, ki je prišla na
otvoritev posvetovanja, naj bi
bil zakon pripravljen za proce-
duro v državnem zboru. Zakon
o obveznem izvodu, ki je izred-
nega pomena za širjenje slo-
venske knjige, pa je še v fazi
usklajevanja. V regijskih knjiž-
nicah se bojijo, da bodo novo-
sti zanje, pa tudi za knjižnici v
Trstu in Celovcu, slabe, saj naj
bi bili po predlogu do obvezne-
ga izvoda založnikov upraviče-
ni samo univerzitetni knjižnici^.
Med letošnjimi dobitniki
Čopovih priznanj, ki jih po-
deljuje ZBDS, je tudi Ana La-
mut, vodja Matične knjižni-
ce Mozirje.
Knjižničarji (v Celju se jih je
zbralo približno 350) imajo
težave tudi zaradi nove zako-
nodaje na področju avtorske-
ga prava, poseben sklop pa
predstavlja problematika stro-
kovnih izpitov, pripravništva
in napredovanja v stroki. O
vsem tem so govorili na trid-
nevnem posvetu z več okrogli-
mi mizami in razpravami po
posameznih sekcijah v Celj-
skem domu in kinu Union.
Ena od okroglih miz je bila
posvečena problematiki slo-
venskega pravilnika za katalo-
gizacijo, nato pa so se sestali
še člani posebne ekspertne
skupine ministrstva za zna-
nost, predstavniki NUK ter mi-
nistrstva za kulturo in sklenili,
da se bodo konec meseca do-
govorili o najustreznejšem na-
činu za pripravo omenjenega
pravilnika.
Sekcija za šolske knjižnice
pa je pripravila tudi delavnico.
saj je posvetovanje letos prvič
uvrščeno v katalog stalnega
strokovnega spopolnjevanja
ministrstva za šolstvo in šport.'
Izobraževanje uporabnikov
naj postane stalna naloga
knjižnice, so med drugim
sklenili v Sekcija za splošnoi-
zobraževalne knjižnice, ki
morajo imeti v svojih aktih
jasno opredeljene pravice in
obveznosti tako knjižničarjev
kot uporabnikov. V sekciji za
domoznanstvo so sklenili, da
bodo izdelali strategijo zbira-
nja tistega domoznanskega
gradiva, ki ne pride po poti
obveznega izvoda in da bodo
financerje opozorili na nuj-
nost sredstev za varovanje in
za nakup knjižničnega gradi-
va, saj je velik del tega starej-
šega in poškodovanega.
TC
Slovenski knjižničarji so ob posvetu spoznavali Celje in regijo
tudi po njenih naravnih lepotah in zanimivostih in sicer na
videoprojekcijah, izletih in z materialom na posebni stojnici v
Celjskem domu.
ZAPISOVANJA
Piše: TADEJ ČATER
Visoke pete
Tako zelo simbolično! In ta-
ko zelo hrupno, da te mora
nekdo opaziti. V soboto so se u
prestolnici oglasili bobni. Po
njih so udarile tolkalke škotske
skupine SheBoom. Točno, to so
tiste punce, ki bobnajo skupaj
s fantoma iz Pet Shop Boys na
njihovem albumu Bilingual.
Hočete še več? Prav, to so točno
tiste punce, ki so lanskega sep-
tembra za nekaj minut »oku-
pirale« televizijsko postajo
CNN in vzele prostor Jelcinu in
ClintoTni; bile so paradne akti-
vistke proslave ob večji neodvi-
snosti Škotske. In, jasno, ko so
se sprehajale tam po našem
glavnem mestu, so se jim pri-
družile še nekatere domačin-
ke. Hrup je bil..., no ja, ne
ravno neznosen, vsekakor pa
huronski. J a, točno to, huron-
ski. Tako zelo huronski, da so
punce - če že ne s svojo navzoč-
nostjo - vsekakor opozorile na-
se. Kot so tam pred straniščem
neke kavarne, kjer sva s prija-
teljem srebala kavo, pravza-
prav ložem, on je v resnici pil
čaj, kar pa seveda sploh ni
pomembno, nase opozarjale
punce. Hja, čeprav so zgolj sta-
le v vrsti, saj veste, v javnih
prostorih je problem ženskih
stranišč vselej prisoten, so s
svojo množičnostjo in rahlim
čebljanjem ter prikritim preri-
vanjem, preprosto silile k te-
mu, da jih nekdo vsaj pogleda.
Prej omenjeni prijatelj je umno
pripomnil, da se je gotovo za-
čel festival Mesto žensk. In je
uganil! Pa čeprav imajo tiste
»bejbike« s festivalom opraviti
toliko, kolikor inmni sam
opravka recimo z Monico Le-
winsky. Torej nič. Lahko mi
verjamete! In gotovo se je tudi
kakšen mimoidoči tam v sre-
dišču prestolnega mesta spra-
ševal, če ni mogoče v mestu
spet tisti ženski festival. Ne
vem. Morda. V vsakem prime-
ru pa so ženske s svojim vsto-
pom v mesto opozorile nase.
Bile so glasne. In bile so v
skupini. Kot da bi ženske nase
opozarjale le takrat, kadar so
v skupijii. Kadar sta vsaj dn
Paradoksalno, ni kaj. če vetrn
da tam v kakšni diskoteki m
bolj sovražimo, če se ženi
prilepi njena prijateljica, ki<
nikakor noče odlepiti.
No ja, s festivalom, ki'
seveda kot sleherni festk
umetnosti zbirališče intek
tualnih moči, ki ne stavi n
tako pogrošne zadeve, ka\\
šne denimo predstavljajo i
skoteke in nesramne želje ot
skovalcev v takih diskoteka!
ki znajo biti do tistih prilepm
nih prijateljic vsaj osorni, če.
ne grobi in nekulturni, tovn
no razmišljanje nima n
skupnega. Pa čeprav smo po
kožo vsi krvavi. Ima pa s /ea r
valom veliko skupnega tu i
pripomba mojega prijate\
(ne znanca, ampak prijal
Ija), ki je pred leti, mislim i\
ob drugi reprizi festivala l&
1996, s festivalom na nek n
čin celo sodeloval in punca-
takrat prav fino pomagal. Z t
del je namreč žebljico na glai I
co. Ženske morajo zato, da i
jih opazili, kričati. Delati »ril
vajs«. Sicer jih v moško kon
pirani družbi ne slišimo. Ali
bolje - jih preprosto preslišim
Če sedi za mizo pet fantov
dve dekleti, bosta tisti d\
punčki prav težko prišli do
sede. Če pa že prideta... Ki
ve?
In ravno zato se mi zdi ah
ja, ki so jo izvedli ob sai
otvoritvi letošnjega festival
tako zelo smela. In tako n
odlična. Ker je s svojo simbol
ko načela tisto, kar se festi^
Mesto žensko trudi povedati^
četrto leto. Preprosto. In
kovito.
Zanimanje za različne motive
v petek so v avli mestne
občine Velenje odprli razsta-
vo likovnih del, ki jih je na-
redil Oskar Sovine.
Avtor je eden od soustanovi-
teljev Društva šaleških likovni-
kov ter član skupine 83. Po
poklicu je aranžer, na likovnem
področju se je mnogo izobraže-
val, svoje dela je predstavil že
na več deset samostojnih raz-
stavah, njegova dela pa so bila
tudi razstavljena na več kot sto
skupinskih predstavitvah.
Sovine se ukvarja z različni-
mi likovnimi tehnikami, z risa-
njem, slikanjem, grafiko ter tu-
di kiparstvom in pri tem po-
skuša kar najbolj izraziti po-
sebnosti, ki so značilne za vsa-
ko likovno tehniko. Pri slikanju
se najpogosteje odloča za akva-
rel, s katerim dosega široko
paleto barvitosti, pri čemer v
posameznih kompozicijah
poudarja nekoliko bolj enovito
barvno izhodišče, v kakšnih
drugih pa razvija izrazito kon-
trastna barvna razmerja. Med
slikami je opazna tudi razlika
pri samemu načinu nanašanja
barve, ki je ponekod bolj na-
tančno in izpeljano s potezami,
ki določajo oblike posamez-
nim motivom, medtem ko se v
kakšnih drugih slikah odloča
za masivnejše barvne nanose
ter za manj natančno oblikova-
nje motiva, zaradi česar ta tudi
nima toliko realističnih poseb-
nosti, kot jih lahko zaznamo v
kakšnem drugem delu. Njegov
način likovnega izražanja zara-
di tega nima enotnih posebno-
sti, temveč v tem smislu razvija
različne oblike in pri tem lahko
poudarja realističen koncept
slikanja, ali pa tudi povsem
stilizirane likovne forme. Za te
pa je značilno, da ne vsebujejo
podrobnejših posebnosti posa-
meznega motiva, temveč je
poudarek na izgradnji same li-
kovne celote. Sicer pa so v
njegovih likovnih delih različni
motivi, med katerimi so figura-
lika, tihožitja ter tudi krajine.
BORIS GORUPIČ
Oskar Sovine s soprogo ob otvoritvi petdesete samostojne
razstave. V velenjski mestni hiši jo je odprl predsednik Druš-
tva šaleških likovnikov in velenjski župan Srečko Meh in ob
tej priložnosti slikarju dejal, da bodo za njegove slike in kipe
vedno našli pravi prostor, (foto: Jože Miklavc)
Med nastopom godbe na pihala iz Zabukovice, ki bo prihodnje leto proslavila 120-letnicO>
vodi pa jo Januš Rasiewicz.
Občinska revija pihalnih orkestrov
Zveza kulturnih društev Žalec, DPD Svoboda Prebold in Pihalni orkester TT Prebold
nedeljo popoldan pripravili občinsko revijo pihalnih orkestrov občine Žalec 98.
Na njej so se predstavili Godba na pihala Zabukovica, ki jih vodi Januš Rasiewicz, Pih^'
orkester TT Prebold pod vodstvom Milana Posavca in Godba na pihala Liboje, ki jih vodi Alt'^
Završnik. Revija, ki je bila pod šotorom, je privabila veliko poslušalcev, kar je dokaz, da so
prireditve še vedno priljubljene.	T. TAVC'
KULTURA
□
Ikof Rozman in
kontinuiteta
v Muzeju novejše zgodo-
yine Celje bodo nocoj, v če-
(ftek ob 18. uri, predstavili
Icnjigo publicista in zgodo-
vinarja Ivana Jana Škof
Ijožnian in kontinuiteta.
Škof Gregorij Rožman goto-
vo spada med najkontraverz-
iiejše osebe slovenske polpre-
tekle zgodovine, zlasti zadnja
leta pa se je polemika o njego-
vem delovanju pred in med 2.
svetovno vojno razvila do te
mere, da se o njem govori kot
o dveh popolnoma različnih
osebali, glede njegove zgodo-
nnske vloge pa obstojata dve
popolnoma nasprotujoči si
(rrednotenji. »Je bil torej »ob-
futljivi in blagi« škof Rožman
les nedolžna žrtev komuni-
stične zarote,« se v vabilu na
predstavitev knjige sprašujejo
organizatorji in v isti sapi do-
dajajo, da ga v svojem najno-
rejšem delu publicist in zgo-
dovinar Ivan Jan vrednoti dru-
gače. Janov, z arhivskimi do-
kumenti podkrepljen pogled
}a ne seže samo v preteklost,
HČ pa se ustavlja tudi pri
lekaterih aktualnih dogodkih
n osebali današnjega sloven-
ikega trenutka.	IS
Eksiibris kot dialog
Mednarodno sodelovanje knjižnic - Otroški eksiibrisi v Mestni galeriji Riemer
v Mestni galeriji Riemer v
Slovenskih Konjicah so v so-
boto odprli razstavo likovnih
del, ki so bila izbrana in na-
grajena na drugem medna-
rodnem tekmovanju otroških
ekslibrisov, ki je bil razpisan
na temo Otroci in narava.
Razstavo je obiskala tudi
številna delegacija iz slovaške-
ga mesta Hlohovca. Tamkajš-
nja Mestna knjižnica je na-
mreč soorganizatorica te raz-
stave v sodelovanju z Osnovno
šolo Ob Dravinji iz Slovenskih
Konjic. Sodelovanje je dolgo-
letno in temelji na tem, da sta
Mestna knjižnica iz Hlohovca
in šolska knjižnica iz šole Ob
Dravinji članici pridruženih
knjižnic Unescovega omrežja
UNAL.
Preko omrežja UNAL knjiž-
nice v medsebojnem sodelova-
nju z različnimi dejavnostmi
spodbujajo branje pri otrocih
in zanimanje za običaje in kul-
ture drugih dežel. Spodbuda
velja zlasti mladim različnih
kultur za življenje v multikul-
turalni skupnosti, ki vodi do
večjega mednarodnega spora-
zumevanja. Omrežje je ustvar-
jeno posebej za povezovanje
tistih knjižnic, ki jih zanima
delo na področju pospeševanja
mednarodnega razumevanja,
podpore dialogu med kultura-
mi ter povečanja pozornosti ob
izidih mednarodnih publika-
cij, ki so povezani s cilji Unes-
ca, to so promocija kulture mi-
ru in človekovih pravic, boj
proti nepismenosti ter izboljša-
nje položaja žensk in mladost-
nikov. Eksiibrisi, ki so razstav-
ljeni v konjiški galeriji, pa so
eden od projektov z naštetimi
nameni in cilji.
Eksiibrisi so lističi papirja,
potiskani z določeno vrsto
grafičnih tehnik in prilepljeni
na notranjo stran knjižne ve-
zave. Služijo kot pečat ali znak
za prepoznavnost lastnika
vsake knjige in njegove lastne
knjižnice. Tekmovanje za naj-
boljši eksiibris je bilo pred-
stavljeno v reviji UNAL INFO
in v elektronski obliki na Inter-
netu. Na natečaj je prispelo
okrog tisoč predlogov iz Ar-
gentine, Belgije, Estonije, Slo-
vaške in Slovenije in za razsta-
vo jih je bilo izbranih 316.
Žirija je izbrala tudi nagrajen-
ce, med katerimi prevladujejo
eksiibrisi iz Hlohovca na Slo-
vaškem.
Slovaška delegacija, ki je
štela 18 odrashh in 16 otrok, je
v Slovenskih Konjicah gosto-
vala tri dni. Otroci so bili v
času bivanja nameščeni pri
svojih sovrstnikih iz Osnovne
šole Ob Dravinji. Stkane prija-
teljske vezi in življenjske iz-
kušnje preko tovrstnih med-
narodnih knjižničnih aktivno-
sti potrjujejo pomembnost no-
vega pristopa in so čudovit
primer širjenja znanja, med-
narodnega razumevanja in
kulturnega dialoga.
MIRAGORENŠEK
Prvi koncert in jubilej
Celjski godalni orkester je
dini ljubiteljski sestav v
elju, ki ima že vrsto let svoj
bonma in tudi številno
lasbeno občinstvo. Letos ga
Bseto leto, tudi mali jubi-
uspešno vodi prof. Ne-
ad Firšt. Tudi za to sezono
; ansambel razpisal abon-
la, ki ga vpisujejo pri Zvezi
uhurnih društev za 5000
3larjev.
Prvi od petih koncertov
'eljskega godalnega orkestra
o v torek. Za začetek glasbe-
e sezone bo občinstvo sliša-
) Detonijeve Pozabljene
lasbe, Škerjančev Koncert za
iolončelo, godala in harfo
!r Respighijeve Stare plese in
rije. Solist bo vilolončelist
5or Švarc.
Drugi abonmajski koncert
o že tradicionalni novoletni
oncert, s programom del
traussa, Ziehrerja in Lehar-
I. Solista bosta sopranistka
■ndreja Zakonjšek in tenorist
rinko Sočo.
Marca prihodnje leto, na
etjem abonmajskem kon-
ertu, ki bo prav tako kot vsi
stali v dvorani Narodnega
oiTia, pa bo celjsko glasbeno
bčinstvo imelo priložnost
|išati Beethovnov Koncert za
jolino in orkester, s solistom
'olinistom Markom Zupa-
oin. V nadaljevanju sezone
o na četrtem abonmajskem
t^ncertu kot gost nastopil
'ruštveni orkester hrvaškega
'asbenega zavoda iz Zagre-
z Haydnovo Simfonijo v
"duru in Simfonijo št. 88 v
'"duru ter Mozartovim kon-
^rtom za klavir in orkester v
'■duru. Dirigent bo Igor Gja-
■"ov, solist pa pianist Branko
epčič.
2a konec sezone se obeta
l^sebna glasbena poslastica,
■oljsko občinstvo bo imelo
Nd drugim priložnost slišati
^tno izvedbo Mihelčičeve
Svetlobe dneva ali Diverti-
menta za godala. Nastopila
bosta vrhunska glasbenica,
flavtistka Irena Grafenauer in
mladi klarinetist Mate Beka-
vac.
Celjski godalni orkester, le-
tošnji dobitnik »zlatega celj-
skega grba«, se na prvi abon-
majski koncert, napovedan
za 20. oktobra ob pol osmih
zvečer, že skrbno pripravlja.
Konec tega tedna tudi na in-
tenzivnih vajah v Termah
Zreče.
MP
Firi je odprla muzejček
Pravljična rifniška deklica
Firi je v soboto na vrhu Rifni-
ka odprla vrata svojega mu-
zejčka. Hkrati so tako kot že
nekaj let zapored pripravili
mašo, ki so jo tokrat posvetili
pokojnemu arheologu Lojze-
tu Bolti, ki je večino svojega
dela namenil prav raziskova-
nju Rifnika.
Muzejček je postavljen v
rekonstruirani prazgodovin-
ski hiši iz 7. stoletja pred
našim štetjem. Lesena kon-
strukcija stoji na temeljih iz
suhega zidu, ometana je z
glino in pobeljena, streha pa
je iz prepletenih vej. V sobo-
to je bila v njej na ogled
priložnostna razstava, sicer
pa bo od aprila v njej celovita
predstavitev Rifnika, tega
pomembnega prazgodovin-
skega in poznoantičnega ar-
heološkega najdišča nad
Šentjurjem, ki ga Pokrajinski
muzej Celje ureja že nekaj
let. Arheološki park bo dobil
pravo podobo z dokonča-
njem pozidave poznoantič-
nega obzidja in z ureditvijo
gostinskih uslug pod Rifni-
kom »Pri Jazbec« in »Pri Me-
cen«, kot je bilo to nekdaj.
Pravljična deklica Firi bo tako
»vodila« najmlajše, pa tudi sta-
rejše obiskovalce parka. Izmisli-
li so si jo v celjskem Pokrajin-
skem muzeju ob zaključku raz-
stave o Rifniku v Ljubljani in
otroci so jo dobro sprejeli, sku-
paj z bajko o dekličinem zlatem
teletu, ki je pokopano na Rifni-
ku. Da pa bo tako oddaljena
preteklost otrokom še bolj ra-
zumljiva, pripravlja Bina Štam-
pe Žmavc pravljico o obeh.
TC, Foto: SHERPA
PRIREDITVE
GLEDALIŠČE
V	Slovenskem ljudskem
gledališču v Celju bodo da-
nes ob 10.30 za abonma Sred-
nje ekonomske šole Celje, ju-
tri ob 19.30 za abonma petek
večerni in izven in v soboto za
abonma sobota popoldan in
za izven uprizorili predstavo
Zasledovanje in usmrtitev
Jean-Paula Marata..., v režiji
Dušana Mlakarja. V torek bo-
do ob 19.30 izven abonmaja
uprizorili predstavo Svatba
Rudija Šelige in v režiji Matije
Logarja.
V	Kulturnem domu v Šent-
jurju bo danes ob 17. uri go-
stovalo Lutkovno gledališče
Tri iz Kranja. Za najmlajše
bodo uprizorili lutkovno igri-
co Peter Klepec.
V	Kuhurnem domu KUD
Zarja v Trnovljah bo KUD
Zarja jutri ob 19.30 uprizorilo
komedijo Ženitna mešetarka.
KONCERTI
V	Kulturnem centru Laško
bo v petek ob 19.30 koncert
popularne južnoameriške
glasbe v izvedbi Gaucho dua,
ki ga sestavljata vokalistka
Elizah in kitarist Guinha.
V	Zdravilišču Laško bo no-
coj ob 20. uri koncert mešane-
ga pevskega zbora SCT iz
Ljubljane. V sredo ob 20. uri
pa bo večer domačih pesmi,
plesov in narodnih običajev, s
folklorno skupino iz Kompol.
V	dvorani Zdraviliškega
doma na Dobrni bo jutri ob
20. uri koncert Moškega pev-
skega zbora PD Dobrna, pod
vodstvom Emila Lenarčiča.
V	Kristalni dvorani Zdra-
viliškega doma v Rogaški
Slatini bo nocoj ob 20. uri
koncert pianistke Olivie Kre-
nek, v nedeljo ob 20. uri pa
koncert Gianija Rijavca.
V	Paviljonu Tempel bo v
nedeljo ob 10.30 promenadni
koncert Pihalnega orkestra
Steklarne, pod vodstvom Ju-
reta Kranjca.
RAZSTAVE
V	Savinovem likovnem sa-
lonu v Žalcu bodo jutri ob 18.
uri odprli posthumno razsta-
vo likovnih del Ferda Mayerja.
V	Ipavčevi hiši v Šentjurju
bo v torek ob 19. uri otvoritev
slikarske razstave Karla Meh-
leta.
V	Galeriji Zavoda za
zdravstveno varstvo Celje
bodo v sredo, 14. oktobra, ob
19. uri odprli razstavo del sli-
karja Narcisa Kantardžiča.
V	Zlatorog clubu je razsta-
va »Na policah« znanih celjskih
in okoliških umetnikov ter moj-
strov z različnih področij.
V	Galeriji sodobne umet-
nosti je na ogled razstava ki-
parke Dube Sambolec z naslo-
vom »Devided Zones«.
V	Pokrajinskem muzeju je
do 31. oktobra na ogled razsta-
va Odmevi na razstavo Habs-
buržani. Do 15. novembra pa
si lahko ogledate tudi razstavo
Na grmado z veščami.
Na razstavišču Celjskega
sejma v Celjanki ima Pokra-
jinski muzej do 25. oktobra
odprto prodajno razstavo so-
dobnih slovenskih umetniš-
kih del MOS 98.
V	razstavnem prostoru
Banke Velenje, d. d. ekspozi-
ture Šoštanj ima dela razstav-
ljena slikar Jože Svetina.
V	Osrednji knjižnici v Ce-
lju je do 31. decembra na og-
led razstava starih fotografij
Žalca »Spomini še živijo«, v
Levstikovi sobi pa je stalna
razstava Življenje in delo Vla-
dimirja Levstika.
V	razstavišču Kulturnega
centra v Laškem je na ogled
razstava akademskega slikar-
ja Kristoferja Meška in aka-
demskega slikarja ter kiparja
Kiarja Meška.
V	Galeriji Mozaik so na
ogled dela 6. Mozaikove sli-
karsko kiparske kolonije
MOS'98.
Muzej novejše zgodovine
ima do 24. oktobra na ogled
razstavo Škarje in platno -
predstavitev krojaške delavni-
ce, do 14. novembra razstavo
»1. svetovna vojna v fondih
Zgodovinskega arhiva Celje«
in do konca leta tudi Sloven-
sko zobozdravstveno zbirko.
Otroški muzej ima do konca
leta na ogled razstavo Hitreje,
višje, močneje, v fotograf-
skem ateljeju Josipa Pelika-
na je razstava njegovih foto-
grafij, v Starem piskru pa je
na ogled razstava »Zatirani, a
nikdar poteptani«. V prosto-
rih njihove galerije Keleia pa
do 22. oktobra razstavlja Tre-
vor Bell dela z naslovom Pi-
ranski ciklus.
V	Razstavnem salonu Piv-
nice v Rogaški Slatini je do
konca oktobra na ogled raz-
stava slik in grafik Arpada Ša-
lamona iz Slovenskih Konjic
in skulptur Petra Veneta iz
Sevnice.
V	Muzeju grafičnih umet-
nosti Zdravilišča Rogaška
Slatina si lahko od torka, 20.
oktobra, ogledate grafične li-
ste, ki predstavljajo umet-
nostno-zgodovinske sloge.
Na Dobrni je razstava slik
iz slikarskega Ex-tempora Do-
brna '98.
V	Celjskem domu razstav-
lja Ida Šprah, v galeriji Volk
Jože Baracliini, v Termah
Zreče Amina Kolarič, v Etolu
Desanka Kreča, v Merxu Jana
Strušnik, v Razvojnem cen-
tru ustvarjalci Likovne šole
Umbra, na Glavni pošti Lju-
ban Šega in v jedilnici Bolni-
šnice Vesna Plemej.
OSTALO
V	Pokrajinskem muzeju,
na Muzejskem trgu 9, poteka-
jo od srede do petka vsak
teden do konca meseca od 9.
do 12. in od 15. do 16.30 ure,
ob sobotah pa od 9. do 12.
ure, delavnice za staro in mla-
do z naslovom Kako posta-
nem čarovnica?
V	knjižnici v Šentjurju
lahko v torek ob 16. uri pri-
sluhnete pravljici za otroke.
V	knjižnici v Rogaški Sla-
tini bo danes ob 19. uri poto-
pisno predavanje z diapozitivi
o Gruziji, popotnika Braneta
Kobala.
V	Levstikovi sobi Osrednje
knjižnice bo v torek ob 17. uri
v okviru domoznanskega
krožka Univerze za III. živ-
ljenjsko obdobje pogovor o
nastajanju knjige Ohcet po
stari šegi z avtorjem Juretom
Krašovcem.
10
KULTURA
Mala slika, mala plastika
Nocoj v celjski Galeriji Hest odpirajo skupinsko razstavo umetniških del
v Galeriji Hest na Staneto-
vi ulici v Celju bodo nocoj ob
18. uri odprli skupinsko raz-
stavo umetniških del, malih
slik in plastik 37 domačih in
tujih avtorjev.
»Problematika male slike in
male plastike, ki sta bili defi-
nirani kot pojava sama po se-
bi oziroma v praktični izved-
bi zabeleženi v delu številnih
avtorjev doma in po svetu,
predstavljata dandanes torej
že dorečeno dejstvo. Sloven-
ski prostor je v tem oziru še
posebej odziven: vrstile so se
že specializirane slikarske
razstave, mala plastika je sle-
dila vsemu spreminjanju li-
kovnega jezika in ostala nav-
zoča v bienalnem, tudi med-
narodnem kontekstu,« je v
uvodu preglednega kataloga,
ki so ga v Galeriji Hest izdali
ob razstavi, zapisal likovni
kritik Aleksander Bassin.
Tokratno razstavo je označil
za nadaljevanje odprtega »de-
lavniškega« dialoga v organi-
zaciji Galerije Hest, odziv av-
torjev pa po njegovem ostaja
na ravni zrele in ustaljene
tradicije; do stopnje, ki ji v
profesionalnem smislu ni kaj
ugovarjati.
»Mala slika, omejena v svo-
ji površini na največ 30 krat
30 centimetrov, je v večini
primerov prešla pozicijo sa-
mo osnovne zabeležene mi-
sli: od skice je praktično pre-
rasla v kompletno delo, ki ji
pomanjšana površina sploh
ne predstavlja zamejenosti,
niti v formalnem, niti v izraz-
nem smislu. Prepoznavnost
jezika v delu posameznega
avtorja je skoraj brez izjeme
uveljavljena kvaliteta: zani-
miva je tudi primerjava med
izrazito figuralnimi zaključe-
nimi in figuralno simbolno
zastavljenimi primeri oziro-
ma abstraktnimi str-ukturni-
mi odzivi. Avtorski prepričlji-
vosti ali v določenem primeru
celo zasvojenosti ni takore-
koč kaj dodati - ena slika za
drugo ostaja prepričljivo za-
snovana in izpiljena do per-
fekcije, ki jo še dovoljuje pri-
marni ustvarjalni vzgib,« me-
ni o malih slikah Bassin in
dodaja, da je razpon male
plastike izjemno širok, vse-
binski naboj pa ostaja kljub
navidez igrivemu pristopu še
kako pomembna sestavina,
brez katere sodobna mala
plastika ne bi zmogla upravi-
čeno vzdrževati svojo eksi-
stenco.
V Galeriji Hest se s svojimi
deli predstavljajo: Zvest Apol-
lonio, Nikolaj Beer, Mirsad
Begič, Mersad Berber, Petar
Beus, Jiri Bezlaj, Janez Boljka,
Jože Ciuha, Dragica Cvek Jor-
dan, Peter Černe, Rajko Ču-
ber, Klementina Golija, Darko
Golija, Zdenko Huzjan, Zma-
go Jeraj, Vasilij Josip Jordan,
Lojze Logar, Vladimir Makuc,
Ludvik Pandur, Viktor Pleste-
njak, Oton Polak, Dimitrije
Popovič, Zmago Posega, Jasna
Samarin, France Slana, Mojca
Smerdu, Viktor Šest, Jože Šu-
bic, Jože Tisnikar, Klavdij Tut-
ta. Rudi Uran, Franc Vozel,
Marij Vrenko, Boris Zaplatil,
Safet Zec, Karel Zelenko in
Vlasta Zorko.
VT-I^^^tj	IS
Orkester svojskega zvoka
Orkester Akord ima v Ce-
lju 50-letno tradicijo in rfa-
daljuje delo nekdanjega
'tamburaškega orkestra Že-
lezničarsko prosvetnega
društva France Prešeren. Že
vrsto let uspešno deluje pod
umetniškim vodstvom in
taktirko mladega celjskega
dirigenta Matjaža Brežnika.
Tamburicam so postopno
dodali še vrsto drugih inštru-
mentov, tako da ima orkester
specifični zvok, kakršnih je
pravzaprav malo, ne samo pri
nas, ampak tudi v svetu. Tre-
nutno šteje orkester 30 aktiv-
nih članov. To so mladi glas-
beniki: srednješolci, študent-
je, polni zagnanosti in svežih
idej. Temu primerni so tudi
rezultati. Samo lani je orke-
ster pripravil 25 samostojnih
koncertov širom po Sloveniji,
k temu pa je treba dodati še
vrsto drugih nastopov, na ka-
terih so sodelovali. Na koncer-
tih jim je prisluhnilo ktff 10
tisoč giedalcev.
Zadnja leta so največjo od-
mevnost dosegli s tematsko
zaokroženimi koncerti, v lan-
ski sezoni je td bila španska,
predlani filmska glasba. K iz-
vedbi povabijo tudi različne
instrumentalne in operne soli-
ste. Med tematsko zaokrožene
koncerte^sodj tudi. njihov vsa-
koletni-/ ' btižično-his.voletni
koncert. Kot zanimiv poskus
so tovrstno glasbo v komenti-
ranem koncertu izjemno do-
bro plasirali osnovnošolske-
mu občinstvu vseh starosti.
Kot so se dogovorili v sobo-
to na občnem zboru, bodo v
sezoni 1998/99 pripravili
približno enako število kon-
certov in drugih nastopov. Nji-
hov redni letni koncert naj bi
bil to pot na prostem, na Sta-
rem gradu. Tematsko ga na-
meravajo zaokrožiti s popu-
larnimi opernimi arijami, se-
veda tudi to pot s sodelova-
njem tako instrumentalnih
kot tudi vokalnih solistov. Ob
novem letu bodo tudi letos
pripravili koncert Straussovih
melodij, že 10. novembra pa
bodo s koncertom sodelovali
na otvoritvi mednarodnega in-
formacijskega sejma v Zagre-
■bu.
V svoje vrste vabijo tudi nove
prijatelje, sodelavce. V ta na-
imen innajo letos tudi lastno
šolO; tamburice, medse pa bo-
do z veseljem sprejeli tudi glas-
benike drugih instrumentov.
Svoje vadbene prostore imajo v
preurejenih prostorih nekda-
njega skladišča Elektrotehne v
Celju na Stanetovi 16 a.
^ ŽIVKO BEŠKOVNIK
Marko Slokar podeljuje nagrado Ireni Guček.
Kolonija prijateljstva
Do nedelje bo v mali dvorani kulturnega doma na Polzeli
odprta razstava likovnih del šestnajstih likovnikov, ki so
ustvarjali na 8. koloniji prijateljstva - Polzela 98.
Dela za razstavo je izbral dr. Mirko Juteršek, ki je za otvoritev
razstave pripravil kritiko za vse razstavljavce. Izbral je tudi štiri
najbolj uspešne ustvarjalce, ki so prejeli enakovredne nagrade.
To so Irena Guček, Vika Meh in Oskar Sovine (vsi iz Velenja) ter
Peter Petrovič iz Slovenj Gradca. V kulturnem programu ob
odprtju razstave je nastopil kvintet Lastovka, pozdravni nagovor
je imel predsednik KUD Polzela Marko Slokar, nekaj spodbudnih
in pohvalnih besed pa je ustvarjalcem namenil tudi predsednik
sveta KS Polzela Stanko Novak.	T. TAVČAR
Razstava del z
ex-tempora na
Dobrni
V razstavnem prostoru ho-
tela Dobrna so razstavljene
slike, ki so jih naredili avtor-
ji, ki so sodelovali na letošnji
likovni koloniji na Dobrni.
Tam že sedemnajst let pri-
pravljajo srečanja likovnih av-
torjev. Povabljeni slikarji v
svoja dela vnašajo motive
zdravilišča, kraja in njegove
okolice. Likovna kolonija je
bila v drugi polovici pretekle-
ga tedna, udeležili pa se jo je
šestnajst slikarjev. Dela s pou-
darkom na slikanju krajine so
bila narejena v različnih tehni-
kah, med katerimi so akril,
olje, tempera, risba. Ocenila
jih je strokovna žirija, ki jo je
vodil prof. dr. Mirko Juteršek.
Nagrade so prejeli Jože Foltin
za sliko Krajina, Stojan Špegel
za delo Dobrna I ter Adolf
Pen, ki je naredil sliko z naslo-
vom Ob tretjem litru. Poleg
njih so na likovni koloniji so-
delovali še Cecilija Bernjak,
Reander Fužir, Arpad Šala-
mon, Mojca Vilar, Branko
Dum, Vladimir Renčelj, Aleš
Zavolovšek, Janko Orač, Fe-
liks Fruhauf, Srečko Škober-
ne, Marjan Maznik, Matjaž
Mavšer in Alojz Zavolovšek.
BORIS GORUPIČ
Goran Horvat
razstavljal v
Srbiji
. V prvi polovici septembra,
je slikar Goran Horvat kot
prvi slovenski likovnik po
razpadu Jugoslavije razsta-
vil v beograjski mestni
knjižnici 20 risb in predsta-
vil svojo knjigo Risbe 1963-
1996.
' . Razstavo z novejšimi risba,tni
ih nekaterimi "iz knjige, so po-
stavili v razstavnem delu knjiž-
nice, predstavitev knjige pa je
bila v takoimenovani rimski
dvorani te častitljive beograjske
kulturne hiše. Beograjski likov-
ni kritik Dorde Kadijevič je za-
pisal, da gre za dela, ki spomi-
njajo na parodijo baroka.
Naslednji dan pa so odprli v
Narodnem muzeju v Kragujev-
cu razstavo tridesetih risb no-
vejšega datuma in tudi nekate-
re iz knjige. Goran Horvat je
napovedal, da obstajajo velike
možnosti, da bi prihodnje leto
razstavljala v Beogradu skupaj
z očetom Jakijem. D. M.
i VSPOA^ 1
Karel Mekle
Pred dnevi je na celjskem
pokopališču našel svoj zad-
nji dom in počitek slovenski
slikar Karel Mehle, ki je v
Celju živel in delal v letih od
1936 do 1954. Njegov rod
izhaja s Svetine nad Štora-
mi, Karel pa je bil rojen leta
1906 v Ljubljani. Njegov oče
Mihael Mehle se je kot ne-
mirni izumiteljski duh od-
pravil z družino leta 1911 v
ZDA in tam uspel. V novem
svetu odprtih možnosti si je
Karel pridobil temeljno izo-
brazbo, likovno pa na skri-
vaj na večerni akademiji v
New Vorku, kajti oče ni ma-
ral, da bi se ukvarjal s sli-
karstvom.
Leta 1936 se je družina
vrnila v stari kraj, torej v
domovino, kajti oče Karel
Mehle je menil, da morajo
imeti slovenski podjetniki
denar v slovenskih bankah.
Zaradi posledic velike sve-
tovne gospodarske krize, se
je družina leta 1939 spet od-
pravila v Ameriko, oče Mi-
hael pa zaradi zlomljene no-
ge ni mogel na pot. Ostal je v
Celju, z njim pa sin Karel.
Karel Mehle je bil bokem-
ska slikarska duša od glave
do peta. V Celju je slikal in to
mu je bil najpomembnejše.
Po očeta ni podedoval smisla
za denar in vrednote, kot so
stalna služba in stabilno živ-
ljenje. Poročil seje leta 1943 v
Celju, nakar sta še z ženo
preselila v Šentjur in žena
Marija mu je istega leta rodi-
la sina Draga, leta 1945 pa
še hčerko Virginijo.
Ob slikanju se je preživljal
s. poučevanjem angleščine,
stalne zaposlitve pa ni ma-
ral, čeprav mu je prijatelj
slikar Božidar Jakac priskr-
bel službo na celjski gimna-
ziji. Kot slikarja ga prvič
omenjajo v Novi dobi leta
1939, ko je tedaj edinkrat
javno prikazal svoje slike na
skupinski razstavi skupaj z
Vero Pristovšek, Albertom
Sirkom, Cvetom Ščuko in
Miroslavom Modicem. Poz-
neje ga omenja umetnostni
zgodovinar Jože Curk v Celj-
skem zborniku leta 1959,
zatem pa še umetnostna
zgodovinarka Alenka Dam-
jan v knjigi Trideseta leta na
Celjskem.
Letos spomladi je Karlov
sin Drago organiziral posta-
vitev razstave očetovih slik,
ki je bila na ogled aprila i;
Pokrajinskem muzeju v Ce-
lju. Avtor razstave in obsež-
nega kataloga z barvnimi
reprodukcijami prvič objav-
ljenih slik, umetnostni zgo-
dovinar Aleš Stopar, je tako
Karla Mehleta umestil kot
slikarja v slovenski likovni
prostor in zapisal, da je
»MeHletovd_ poteza svobod-
na in slikovita, njegova dela
ne odstopajo od realistične-
ga slikarstva, čeprav je zaz-
navno njegovo iskanje' svet-
lobe in s tem navezovanje
na impresionizem«. ,
Poletu 1954 ježivelvpD^,,
iri se ni^več vrnil v Slovenijo
o^irojr\a ^y [Celje: Tdrn^e je
'pYež^vijal deloma
'tvom; deloma kot 'fdčunil-
vodjai Žddnja leta je živet v
Masseni ob reki Suefe^a Ld-
vrenca in tam umrl 3. sep-
tembra. Žaro s posmrtnimi
ostanki je dala v Celje prepe-
ljati njegova hči Virginija, ki
je poskrbela tudi''za njegov
grob. Tako se je spet vrnil v
svoje Celje, kjer sicer ni pre-
živel najdaljšo dobo svojega
življenja, je pa gotovo v njej
ustvaril svoja najboljša li-
kovna dela in Celje ga je
tudi iztrgalo iz pozabe.
DRAGO MEDVED
Umbra na ogled
Učenci likovne šole Umbra, ki v Celju deluje že peto leto pod vodstvom oblikovalke
ilustratorke Damjane Brumec, se te dni predstavljajo s svojimi stvaritvami v avli Razvojne^
centra.
Dela, ki so nastala v minulem šolskem letu, bodo na ogled ves mesec. Predstavlja se še^
avtoric: Urška Bevc, Barbara Brinar, Marinka Kerstein, Lara Kristan, Iva Tratnik in Andr^)'
Vidmajer, ki so zelo različne tako po starosti (od 13 do 33 let) kot po ustvarjalnih motivih in z*'''
so tudi izdelki najrazličnejši: od prvih otroških iskanj do pravih malih mojstrovin.
Delavnico likovnih talentov tudi letos obiskuje kar precej mladih in malo starejših, ki čuti)
željo po likovnem ustvarjanju, zato bo podobnih razstav gotovo še veliko.	^
TEMA TEDNA
11
Jaz sem O.K. - ti si O.K.
Pomoč v obdobju najstništva ponujajo tudi mladinsl<e delavnice v osnovnih šolah - Najstniki potrebujejo pozitiven odnos do sebe in drugih
Starševstvo v naglici in še
liitrejši nasveti. Najstniku cur-
ljajo bežni napotki iz enega v
ilrugo uho. Zatrjujemo, da si
želimo otrok in jih imamo ra-
di, toda otrok imamo vedno
manj in dajemo jim vedno
manj časa. Starši in otroci vse
več vsakdanjega življenja pre-
življamo narazen. Nasilje med
mladimi se povečuje in zgod-
be mladoletnikov polnijo
stolpce črne kronike.
»Najstništvo je občutljivo ob-
dobje osebnega mzvoja, v kate-
rem se dogajajo odločilne spre-
membe za posameznika. Prav
način, kako se otrok znajde v
teh spremembah, zelo močno
vpliva nanj, ko odraste. Podatki
kažejo, da se število mladih, ki
uživajo mamila in alkohol, iz
leta v leto povečuje. Vedno več
mladih je vpletenih v kriminal.
Šolski sistem od otrok zahteva
vedno več in je zanje vedno bolj
stresen. Število samomorov
med mladimi v Sloveniji se žal
ne znižuje. Težave mladih se
množijo, vendar smo prepriča-
ni, da je možno s sistematičnim
preventivnim delovanjem pris-
pevati k zmanjševanju proble-
mov in otrokom pomagati, da
lahko bolj uspešno razrešujejo
razvojne težave. Zato smo zače-
i z delom v mladinskih delavni-
ah,« pojasnjuje psiholog Zo-
fln Maksimovič, predsednik
Društva za preventivno delo,
nevladne organizacije, ki skrbi
za izvajanje programa na nacio-
nalni ravni.
S projektom mladinskih de-
lavnic, ki je razvejan po vsej
Sloveniji in namenjen sedmo-
šolcem in osmošolcem, želijo
prispevati k razširjanju razvoj-
nih in socialnih možnosti za
rast in razvoj mladih. Primarna
preventiva ni le preprečevanje
nezaželenega odklonskega
vedenja mladih, temveč prinaša
spodbujanje	vzorcev
pozitivnega vedenja in vrednot,
ki mlade osebnostno krepijo.
Svetovalne službe v osnovnih
šolah so za projekt pokazale
zanimanje in že leta 1994 so ga
izvajali v več kot 100 osnovnih
H. Lani je bilo v program
vključenih 30 centrov za social-
no delo in 130 osnovnih šol,
program, ki ga je oblikovala
skupina psihologov, pa je izva-
jalo 260 prostovoljcev-inštruk-
torjev. Najstnikom približajo te-
■ne o verbalni in neverbalni ko-
munikaciji, vrednotah, spolno-
sti, avtoriteti, strahu, moških in
^nskah, zdravi prehrani, čus-
tvih, željah, spoznavanju dru-
Sih in samega sebe. Pogovarjajo
v majhnih skupinah enkrat
teden po dve uri skozi vse
Msko leto. Najstnike seznanijo
^ informacijami o nevarnostih
^'Žičnega vedenja.
Menite, da imajo mladi v
l^j starosti premalo pravih
"iformacij?
Gotovo manjka sistematičen
Pristop. Pozitivni učinki infor-
'^acij, ki jih imajo na voljo, so
Preveč kratkotrajni in zato smo
Prepričani, da mora biti pre-
ventivno delovanje kontinuira-
sistematično in dolgoroč-
no. Ne moremo priti v šolo na
obisk le občasno, povedati, kaj
mislimo in nato oditi. Naš na-
men ni zgolj v posredovanju
ustreznih informacij, ampak
otrokom dejansko pomagamo,
da se znajdejo v stresnih in
včasih nevarnih spremembah,
ki jih prinaša odraščanje.
Kaj potrebuje sedmošolec
ali osmošolec, da bi brez več-
jih pretresov premostil raz-
vojne krize?
Najprej potrebuje razume-
vanje staršev. V tem občutlji-
vem obdobju prihaja do pro-
cesa odvajanja od staršev in
mladi se bolj integrirajo v vrst-
niške skupine, vendar je razu-
mevanje staršev zanje še kako
pomembno.
Kako mladostniki - glede na
izkušnje iz mladinskih delav-
nic - doživljajo starše in kaj v
odnosih z njimi pogrešajo?
Najstnik načeloma potrebuje
drugačnega starša, kot ga je po-
treboval kot otrok. Potrebuje
drugačen status v družini in
želi, da ga sprejmemo kot bolj
odraslega. Status iz otroštva ga
ne zadovoljuje več. Mladostniki
včasih zbežijo od doma, ker
čutijo, da jih starši ovirajo. V
uporu proti staršem se zatečejo
v narkomanijo, alkoholizem...
Trdite, da so predvsem
starši krivi za otrokove
stranpoti?
Ne menim, da so izključno
starši odgovorni za to, kako se
bo razrešilo najstništvo, am-
pak poudarjam, da to obdobje
nujno prinaša tudi zahtevo po
spremembi odnosov v druži-
ni. Starši naj to zahtevo pre-
poznajo, si vzamejo čas in se z
otroki ukvarjajo. Vedno si želi-
mo, da bi nas sprejeli tisti, ki
jih imamo najraje.
Ena izmed tem mladinskih
delavnic je namenjena pogo-
voru o strahu. Česa je mla-
dostnike najbolj strah?
Otrok se mora v zgodnjem
obdobju adolescence naučiti
tudi razumevanja in obvlado-
vanja čustev. S strahom se uk-
varjamo zato, ker je ravno
strah eno najbolj prisotnih ču-
stev v puberteti, čeprav se na
zunaj ne kaže in ga zato mno-
gi starši ne prepoznajo.
Strahu pred čim ne prepoz-
najo?
Pred vsem: pred socialnimi
odnosi, jutrišnjim dnem, pri-
hodnostjo, ljudmi, neuspe-
hom... Pubertetniki naenkrat
povsem drugače razmišljajo o
svetu, sebi in drugih - iz tega
izvira njihova negotovost. Vse
postaja novo in strah je sestav-
ni del doživljanja. V delavnicah
s strahom eksperimentiramo
in ustvarjamo situacije, v kate-
rih strah izzivamo. O strahu na
glas razmišljamo. S strahom je
podobno kot z vsakim drugim
čustvom: če ga sprejmemo in
ne zaviramo, dovolimo, da se
dogaja in o njem razmišljamo,
je to obenem pot za njegovo
obvladovanje. Ko čustva obvla-
dujemo, jim ne dovolimo delo-
vati mimo naših želja in po-
treb. Zavest o čustvu je tudi
obvladovanje čustva.
Čustva lahko izbruhnejo v
nasilje. Kako pojasnjujete
povečevanje nasilja med
mladostniki?
Še posebej v zgodnji adoles-
cenci so čustva hitra, močna in
spremenljiva. Mladostniki se
svojih čustev žal ne zavedajo
dovolj, ker temu področju v
družini namenjamo premalo
časa. Starši naj ne bi reagirali le
na nezaželene vzorce vedenja
pri otrocih, temveč naj bi skupaj
z njimi razmišljali o pozitivnih
vedenjskih vzorcih. Nasilje, ki
je med vrstniki vse bolj prisot-
no, je plod socialnih in indivi-
dualno psiholoških sprememb.
Zaradi zahtev sistema šolanja,
ki je predvsem storilnostno na-
ravnan in vedno manj razume-
vajoč za neuspešne, kaže veliko
mladih zaskrbljujoče znake
stresa. Imajo probleme s spa-
njem, prehranjevanjem, trpijo
zaradi glavobolov, doživljajo
čustvene stiske... Problemom
niso kos in reagirajo nasilno.
Tudi obdobje gospodarske in
politične tranzicije se odraža na
mladih. Z odpiranjem možno-
sti, ki mladim omogočijo, da se
ustvarjalno izrazijo, . pridobijo
izobrazbo in se zaposlijo, se
manjša tudi stopnja nasilja.
Energijo mladih je treba pravil-
no usmeriti.
Imajo mladostniki pozitiv-
no samopodobo? Kakšne so
izkušnje iz mladinske delav-
nice Jaz sem O.K. - ti so O.KI
Večina mladih gre skozi ob-
dobje negativne samopodobe
in če se le-ta utrdi ter postane
temelj identitete odraslega, je
za duševno zdravje nevarna. V
delavnicah se trudimo dati otro-
kom izkušnjo pozitivne samo-
podobe. Drug o drugem smo
pripravljeni povedati veliko do-
brega. Pohvala, pravzaprav po-
zitiven odnos do drugih je v
obdobju odraščanja izjemnega
pomena za graditev pozitivne
samopodobe. Najstnik jo na-
mreč gradi skozi oči drugih.
Kako naj potem najstnik,
ki je v šoli neuspešen, med
vrstniki ne uživa ugleda, do-
ma pa je deležen kritike, o
sebi misli dobro?
Za izgradnjo pozitivne samo-
podobe ima majhne možnosti,
ampak še vedno ni brez upanja.
Če se bo lahko vključil v progra-
me in dejavnosti, iz katerih bo
lahko izluščil zase kaj pozitiv-
nega, je večja verjetnost, da bo
premagal rizične dejavnike. Če
ne bo mogel najti prav nobene
samopotrditve, se bo znašel v
skorajda brezizhodni situaciji.
Pogrešajo pogovor
Prostovoljci-inštruktorji, ki
vodijo mladinske delavnice, so
večinoma študentje družbo-
slovnih usmeritev in morajo
pod okriljem Društva za pre-
ventivno delo opraviti 100-urni
izobraževalni seminar. Vsakdo
ne more biti inštruktor, ker
zahteva delo z mladimi poseb-
ne veščine. Pomembno je tudi,
da prostovoljci ne delajo za de-
nar. Projekt mladinskih delav-
nic je v Celju zaživel pred dve-
ma letoma pod vodstvom so-
cialnega delavca Roka Smeha,
lani pa je mentorstvo prevzela
socialna delavka in absolvent-
ka sociologije Maja Mlinar.
»Projekt je podprlo ministrstvo
za delo, družine in socialne
zadeve, a večji del denarja (po-
trebujemo ga predvsem za izo-
braževanje prostovoljcev, ma-
terialne stroške in strokovno
podporo) zagotavlja oddelek
za družbene dejavnosti Mestne
občine Celje. Izvajalec projekta
je celjski center za socialno de-
lo. Lani smo imeli mladinske
delavnice v osmih skupinah v
petih celjskih osnovnih šolah,
letos jih bomo izvajali v petnaj-
stih skupinah v devetih osnov-
nih šolah, vodilo pa jih bo štiri-
najst inštruktorjev. Preventiv-
no delo z najstniki se zelo do-
bro obnese,« je povedala Maja
Mlinar in pristavila: »Inštruk-
torji opažamo, da otroci pogre-
šajo predvsem pogovor s starši
in z vrstniki, še zlasti pa si
želijo, da bi jih kdo znal poslu-
šati. Mi znamo prisluhniti in
jim obenem skozi teme, ki jih
črpamo iz vsakdanjega življe-
nja, skušamo približati izgrad-
njo zdravih življenjskih stilov.«
KSENIJA LEKIČ
»Najstništvo prinaša tudi zahtevo po spre-
membi odnosov v družini. Energijo mladih je
treba pravilno usmeriti,« meni psiholog Zo-
ran Maksimovič, predsednik Društva za pre-
ventivno delo in ustanovitelj mladinskih
delavnic v Sloveniji.
»Z mladimi se pogovarjamo o temah iz vsak-
danjega življenja, s katerimi se srečujemo
tako odrasli kot otroci, a ne najdemo časa za
odkrit in resen pogovor,« pravi Maja Mlinar,
mentorica mladinskih delavnic v celjskih
osnovnih šolah.
Otroci, ugasnite televizijo
Z okrogle mize o vplivu medijev na otroke
V sklopu letošnjega tedna
otroka, katerega osrednja te-
ma je bila »Otrok in mediji«,
je bila minuli četrtek na OŠ
Frana Roša v Celju okrogla
miza z naslovom Vpliv medi-
jev na otroke, na kateri so
sodelovali učitelji, učenci in
starši.
Okroglo mizo je povezoval
psiholog, profesor Ljubo Rai-
čevič, ki je poudaril predvsem
škodljiv vpliv elektronskih
medijev na otroke in izposta-
vil vprašanje, kaj lahko starši
storijo za to, da njihovi otroci
večino svojega časa ne bodo
več preživljali pred televizor-
jem ali računalnikom. Želj ko
Cigler, vodja Službe za druž-
bene dejavnosti pri Mestni ob-
čini Celje, si bo prizadeval, da
se bo za celjske osnovnošolce
našlo več prostora v lokalnih
medijih. Rok Smeh, socialni
delavec z OŠ Frana Roša, je
predstavil rezultate ankete, iz
katere je razvidno, da skoraj
tri četrtine otrok med tednom
sedi pred televizijo vsak dan
do 21. ure, več kot desetina pa
celo do polnoči. »Ob koncih
tedna gledanje televizije še za
eno uro podaljšajo,« je Rok
Smeh izpostavil podatke, ki bi
morali staršem pomeniti pravi
alarm.
Učenci, ki so sodelovali na
okrogli mizi, so povedali, da
jih moti predvsem premajhna
pestrost otroškega programa
na televiziji, učitelji in starši
pa so jim odgovorili, da tako
ali tako raje gledajo oddaje, ki
so namenjene odraslim oziro-
ma so za otroke neprimerne.
»In kako vedeti, kdaj je pravi
čas, da ugasnem televizijo?«
je osnovnošolka Ana vprašala
svoje učitelje in starše. Kljub
temu, da ji je Željko Cigler
odgovoril tako, da je stopil do
prižgane televizije v dvorani
in jo ugasnil, deklica z odgo-
vorom najbrž ni bila najbolj
zadovoljna. Navsezadnje naj
bi bili namreč odrasli tisti, ki
bi znali otroke motivirati ta-
ko, da jim televizija ne bi
pomenila več glavnega sreds-
tva, h kateremu se lahko zate-
čejo, ko jim je dolgčas ali ko
so sami...
Posvet, na katerem bodo
obravnavali enako temo, bo
tudi danes, v četrtek, ob 16.
uri v Osnovni šoli Vojnik, otro-
ci pa bodo povzetke z okrogle
mize in posveta posredovali
tudi na občinskem otroškem
parlamentu, ki bo sredi no-
vembra v Celju.
NINAM. SEDLAR
12
NASI KRAJI IN UUDJE
Ključi za novo življenje
V Celju je dobilo neprofitna stanovanja 54 družin - Spomladi na Dolgem polju začetek gradnje 140 stanovanj
Drugi ponedeljek v oktobru
je bil poseben dan za štiriin-
j)etdeset družin, ki so dobile
ključe novih neprofitnih sta-
novanj v celjski soseski Dolgo
polje. Cena teh stanovanj, ki
jih je letos zgradil Stanovanj-
ski sklad občine Celje, znaša
155 tisoč tolarjev na kvadratni
meter. V stanovanjskem blo-
ku, ki ima skupno površino v
izmeri 3020 kvadratnih me-
trov, je deset dvoinpolsobnih
stanovanj, ostala so dvosobna.
Naložba je vredna 434 milijo-
nov tolarjev.
Na razpis -Stanovanjskega^^
sklada občine Celje za oddajo
neprofitnih stanovanj v najem
se je junija letos prijavilo 184
prosilcev, na prednostno listo
se je uvrstilo 159 udeležencev
razpisa. Želja je bilo trikrat
več kot možnosti. Med novimi
stanovalci na Dolgem polju, ki
so imeli prednost na razpisu,
bodo tudi šestčlanska in dve
petčlanski družini.
»Stanovanjski blok smo
zgradili v dogovorjenem roku.
Posojilo v višini 198 milijonov
tolarjev smo najeli pri repub-
liškem stanovanjskem skladu,
razliko pa krili z lastnimi
sr(?dstvi,« je na tiskovni konfe-
renci v novem stanovanjskem
bloku povedal Slavko Sotlar,
v.d. direktorja Stanovanjskega
sklada občine Celje, in dodal,
da se je s pridobljenimi novi-
mi štanoyanji.;Mestn;a občina
Celje še močneje usidrala rtš ^
prvem mestu v državi po šte-
vilu zgrajenih stanovanj na
prebivalca. Sotlar je napove-
dal, da bodo spomladi začeli z
gradnjo 140 stanovanjskih
enot na Dolgem polju. Razpis
za socialna stanovanja naj bi
objavili še letos, takoj ko bodo
z ministrstva za okolje in pro-
stor dobili spremembe pravil-
nika, ki se nanašajo na dodeli-
tev stanovanj.
Stanovanjski sklad občine
Celje je v štirih letih od usta-
novitve zgradil 217 neprofit-
nih, 7 službenih in 79 social-
nih stanovanj ter razrešil sta-
novanjsko stisko 97 družin
in posameznikov. Sklad ima
v lasti 2.320 stanovanj in
upravlja s 451 poslovnimi
prostori.
" Jože Zimšek, celjski župan,
je zatrdil, da ima Celje učinko-
vito organizirano stanovanj-
sko gradnjo, spodbudno pa je
tudi, da je na voljo dovolj pri-
mernih zemljišč tako za sta-
novanjsko kot individualno
gradnjo. »Med prvimi se mo-
ramo vključiti v stanovanjski
nacionalni program, ki bo
omogočal hitrejšo stanovanj-
sko gradnjo,« je poudaril Zim-
šek. Napovedal je še, da naj bi
drugo leto začeli graditi manj-
ša stanovanja, namenjena bi
bila ostarelim, v neposredni
bližini celjskega doma upoko-
jencev. V starem mestnem je-
dru bi želeli zagotoviti več
profitnih stanovanj, ki ponuja-
jo visoke bivalne standarde.
Na Jurčičevi ali Ljubljanski naj
bi predvidoma prihodnje leto
pričeli z gradnjo poslovno-sta-
novanjskega objekta, ki bo
enako zanimiv tako za podjet-
nike kot za stanovalce. Stano-
vanjski sklad občine Celje išče
tudi banke, ki'bi želele poslov-
ni interes usmeriti v gradnjo
stanovanj. - •
■■	; ■ KSENIJA LEKIČ
Edulcativni
pregled dojk
Krajevna organizacija Rdečega križa Laško je
minulo soboto za vse svoje članice te humanitar-
ne organizacije pripravila in tudi nadvse uspešno
izpeljala edukativni pregled dojk s predavanjem.
Odziv na akcijo je bil izjemen, saj se je za pregled
od nekaj več kot sedemsto članic, odločilo preko 300
žena in deklet, ki so prejele domov obvestila in se
nato prijavile. Pregled sta izvajali mag. dr. Vida
Stražinar (aktivna tudi v Društvu za boj proti raku
Slovenije) in dr. Sonja Bebar, obe ginekologinji-
specialistki, zaposleni na Onkološkem inštitutu v
Ljubljani. Po njunih besedah je razveseljivo, da so se
ženske tako množično odločile za možnost tovrstne-
ga pregleda v domačem kraju, še posebej pa to, da
kakšnega zelo hudega primera nista odkrili.
Glede na to, da je akcija zelo dobro uspela in da so
vse članice to potrdile tudi s prostovoljnimi prispevki in
iskreno pohvalo organizatorjem, bodo pri Krajevni
organizaciji Rdečega križa Laško čez kakšni dve leti
akcijo pregleda dojk zagotovo ponovili.
MOJCA MAROT
Adrialicova nagradna akcija
Zavarovalna družba Adriatic je septembra zaključila nagradno-promocij-
sko akcijo, v kateri so več mesecev zavarovance po vsej Sloveniji seznanjali z
možnostmi življenjskih, rentnih, nezgodnih in promocijskih programov.
V Kopru so konec septembra izžrebali 46 nagrajencev, ki so pravilno
odgovorili na nagradno vprašanje, in jim nagrade podelili 8. oktobra v Velenju.
Prvo nagrado, zamrzovalno omaro Gorenje, je prejela Marta Gašperšič iz
Mirne Peči, drugo nagrado, Gorenjev pralni stroj, Irena Debeljak iz Medvod in
tretjo nagrado, Gorenjev sušilni stroj, je prejel Dorde Legen iz Maribora. KL
Skupno priznanje - tudi zato, ker obe instituciji izjemno
dobro sodelujeta na številnih skupnih projektih.
Laškemu posebno
priznanje
Turistična zveza Slovenije
je ob zaključku leta kulture
v turizmu za aktivno sodelo-
vanje minulo sredo podelila
v Mariboru posebna prizna-
nja štirim posameznikom in
enajstim društvom, zavo-
dom in drugim asociacijam
na področju turizma in kul-
ture v Sloveniji.
Iz celjskega območja je bilo
posebno priznanje podeljeno
Turističnemu društvu Laško
in Prireditvenemu centru Laš-
ko. Priznanje sta iz rok pred-
sednika Turistične zveze Slo-
venije Marjana Rožiča sprejela
Vlado Marot, predsednik Tu-
rističnega društva, in Jure
Jan, direktor Prireditvenega
centra, oba iz Laškega.
Turistična zveza Slovenije je v
obrazložitev zapisala, da priredi-
tveni center in turistično društvo
v Laškem vsako leto organizirata
številne zelo kvalitetne in od-
mevne kulturne prireditve^ ki so
pritegnile pozornost ljudi daleč
izven krajevnih meja Laškega. V
prijetnem ambientu mesta ali na
še ne tako dolgo obnovljenih
grajskih prostorih se vsako leto
odvijajo številne prireditve, na
katerih nastopajo priznani do-
mači in tuji umetniki, tako da
kultura ob Pivovarni Laško svo-
jemu mestu daje svojevrstni kul
turno turistični pečat. M. M.
Cepljenje proti gripi
Edino učinkovito zaščito pred gripo ponuja cepljenje, opo-
zarjajo v Zavodu za zdravstveno varstvo Celje. Proti gripi se
lahko cepimo v vseh zdravstvenih domovih in postajah ter v
Zavodu za zdravstveno varstvo Celje na Ipavčevi 18 vsak dan,
tudi ob sobotah in nedeljah, med 8. in 12. uro. Starejši od 60
let in kronični bolniki bodo za cepljenje odšteli 500 tolarjev,
vsi ostali, ki so zdravi in mlajši, pa 1.300 tolarjev.	K.L.
Vozilo za devet milijonov
člani Prostovoljnega gasilskega društva Laško so v soboto dopoldan pri gasilskem domu na
Trubarjevi ulici v Laškem pripravili dan odprtih vrat.
Pripravili so ga v mesecu požarne varnosti. Poleg predstavitve gasilske tehnike, njenega
namena in uporabe, so namenu uradno predali tudi povsem novo, sodobno gasilsko vozilo,
opremljeno za učinkovito tehnično reševanje, v vrednosti več kot devet milijonov tolarjev.
Sredstva zanj so zbrali s pomočjo donatorjev, prostovoljnih prispevkov in lastnih sredstev.
Prisotnim so predstavili tudi tehnično ekipo in njihovo delo z novim vozilom ob prometni nesreči
ter hkrati opozorili na veliko prostorsko utesnjenost gasilskega doma. Zbranim je spregovoril
predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Laško Slavko Špiler.	VLADO MAROT
Pod mentorskim vodstvom Nadje Robnik so tretje in četrtošolci likovnega krožka HI. OŠ
Celju poslikali izložbo trgovine Stefanel na Stanetovi ulici.
Za otroke v njihovem tednu
Med 5. in 11. oktobrom so v Medobčinski zvezi prijateljev mladine Celje pripravili vrst"
dejavnosti za otroke, saj je bil teden posvečen prav najmlajšim.
V organizaciji Kluba staršev pri MZPM Celje in OŠ Frana Roša so minuli četrtek pripravi''
okroglo mizo na temo Vpliv medijev na otroke, ki se je je ob starših, učiteljih in strokovni!^
delavcih udeležil tudi prof. Ljubo Raičevič iz Mladinskega raziskovalnega središča v Ljubljan'
Dan kasneje so v kavarni Celjskega doma odprii za ogled dve slikarski razstavi, otvoritev paje -
svojim nastopom popestril otroški pevski zborček z 11. OŠ v Celju, ki ga vodi Sabina Vizjak. Že^
torek je 21 mladih umetnikov, likovnikov iz občin Celje, Vojnik in Štore, odpotovalo v Hrastovi)^
na Primorskem, kjer so pod vodstvom likovne pedagoginje in svetovalke Marije Cene slik^'
akvarele v znani hrastoveljski cerkvi, po opravljenem delu pa so obiskali še Piran. Njihovi akvar^'
bodo decembra razstavljeni v knjižnici Gimnazije Celje - Center.	''
NASI KRAJI IN UUDJE
13
Država stotlsočih
krvodajalcev
V Celju smo slavili z zadovoljstvom 45-letnico krvodajalstva
v Sloveniji še vedno pokri-
vamo naše potrebe po krvi,
čeprav je to v tržnem gospo-
darstvu težje. Na to je med
slovesnostjo v celjskem Na-
rodnem domu, kjer so v pe-
tek slavili 45-letnico krvoda-
jalstva v Sloveniji, opozoril
slavnostni govornik asis.
mag. dr. Igor Bizjak.
V Celju je danes po zaslugi
ravnateljev 1079 krvodajalcev
srednješolcev, govornik pa se
je prav tako zahvalil poveljs-
tvu celjske vojašnice, od koder
je zadnja tri leta darovalo kri
1853 vojakov. Sicer pa je krvo-
dajalstvo, ki temelji na načelih
anonimnosti, brezplačnosti in
prostovoljnosti, eden najpo-
membnejših programov Rde-
čega križa.
Med petkovo slovesnostjo,
ki jo je pripravilo celjsko ob-
močno združenje Rdečega
križa, je predsednica Majda
Brenčič spomnila, da je celj-
sko krvodajalstvo na zavidljivi
ravni, kar pričujejo podatki.
Zato so podelili številna priz-
nanja Rdečega križa.
Za več kot 100-kratno da-
rovanje krvi so prejeli različ-
na priznanja Franc Dečko,
dr. Rudi Čajevec, Janez Štor-
gelj, Rudolf Stante, Franc
Jančič in Zvonimir Karajič.
Posebni priznanji glavnega
odbora RKS, Srebrna znaka,
sta najprej prejeli nemški me-
sti Singen in Wevelinghoven
(Grevenbroich), ki sta poma-
gali celjskim beguncem in so-
cialno ogroženim s številnimi
pošiljkami človekoljubne po-
moči. Predstavniki Wevelin-
hovna so priznanje prevzeli
osebno, Singnu pa ga bodo
izročili v prihodnjih dneh, ko
bodo prijateljsko mesto obi-
skali predstavniki Celja.
Priznanja glavnega odbora
RKS so prav tako prejeli aktiv
ravnateljev celjskih srednjih
šol, celjska vojašnica, transfu-
zijski oddelek in Zavarovalnica
Triglav. Dobili so jih za vzgojo
srednješolcev, pridobivanje
novih krvodajalcev, sodelova-
nje pri izobraževanju ter pod-
poro krvodajalskim srečanjem.
Prav tako so podelili priznanja
mnogim darovalcem krvi, ki so
se odločili za človekoljubno
dejanje od 25-krat do več kot
100-krat. Podelili so še različne
zahvale te človekoljubne orga-
nizacije (med drugimi jo je
prejela hiša NT&RC).
Za več kot 90-kratno daro-
vanje krvi so dobili priznanja
Stane Knific, Alojz Kramer,
Boris-Mišo Miheljak, Jože
Mlakar, Avgust Oštir, Simon
Petkovski in Štefan "Rirnšek.
V kulturnem programu so na-
stopili Štajerski rogisti ter oktet
komornega moškega zbora Ce-
lje, program pa je povezoval
Mitja Umnik. Slovesnost so za-
ključili s pogostitvijo in družab-
nim srečanjem krvodajalcev, ki
so jih zabavale Mlade frajle.
Srečanje so omogočili Mestna
občina. Zavarovalnica Triglav
in Pivovarna Laško.
BRANEJERANKO
S podelitve priznanj. V Celju smo ponosni na devet krvodajalcev, ki so darovali kri več kot
100-krat.
Aktivne pocitnice za šolarje
v Občinski zvezi prijate-
ljev mladine Celje so po za-
ključku prireditev v tednu
otroka včeraj popoldne že
Začeli z oblikovalno delavni-
co poslikave stekla in kera-
niike, ki je namenjena otro-
kom med 7. in 14. letom, v
osmih urah v sredinih po-
poldnevih pa se bodo šolarji
družili do 11. novembra.
Za zadnji teden oktobra, ko
iniajo slovenski šolarji jesen-
ske počitnice, so pripravili
program veselih družinskih in
aktivnih jesenskih počitnic za
otroke, med 26. in 30. okto-
brom pa še jesenska potepa-
'ija v okolico Celja. Počitniško
dogajanje za otroke oziroma
Celotne družine so pripravili v
'kranjski Gori, ob bivanju s pol
Oziroma polnimi penzioni v
hotelu Larix (2 in 4-posteljne
sobe, bazen), pa ponujajo še
planinarjenje, izlete v bližnjo
okolico ter skrb aniniatorjev
za šolarje. Za 5-dnevne aktiv-
ne počitnice šolarjev bo treba
odšteti 14.100 tolarjev, starši
pa lahko počitnikovanje pla-
čajo tudi na 3 obroke.
Za jesenska potepanja na
Celjsko kočo, v Robanov kot,
na laški grad s kopanjem v
zdraviliškem bazenu, v jamo
Pekel ter na Šmartinsko jeze-
ro, kamor se bodo šolarji lah-
ko odpravili med 26. in 30.
oktobrom ob 10. uri dopold-
ne, bodo starši za organizacijo
potovanja in malico dnevno
prispevali 600 tolarjev.
IS
Podjetje BOSlO, d.O.O.
Mariborska 38, 3000 Celje
OBJAVLJA
prosta delovna mesta:
1.	PROJEKTANT - KONSTRUKTOR - Projektiranje strojnih naprav
dipl. ing. strojništva, znanje ACAD-konstruiranja,
3 leta delovnih izkušenj, izpit B kategorije
2.	ELEKTRO DEUVECII - instalacije in regulacije el. strojev
elektro tehnik, 3 leta delovnih izkušenj, izpit B kategorije
3.	DELAVEC II - izdelovanje izdelkov iz pločevine
ključavničar, 5 let delovnih izkušenj, izpit B kategorije
Prijave z življenjepisom pošljite na zgornji naslov.
Razpis je odprt do izbire kandidata.
Po asfaltu v Miklavž pri Taboru
Tople jesenske barve so
poleg sonca zaljšale že tako
lep kotiček Savinjske doline,
kjer leži na nekoliko privz-
dignjeni planoti naselje Mi-
klavž pri Taboru. Nedelj3ko
popoldne pa je ogrelo tudi
veliko veselje tukajšnjih
krajanov, ki so slovesno pre-
dali namenu 1,3 kilometra
dolg odsek asfaltirane ceste,
ki jih povezuje s Taborom.
Na slovesnosti so se poleg
domala vseh krajanov zbrali
tudi številni gostje. Predsed-
nik režijskega odbora Martin
Šalamon je zbranim na kratko
opisal rekonstrukcijo in asfal-
tiranje tega odseka ceste, po-
vedal pa je tudi, da so v petih
letih rešili vse bistvene proble-
me infrastrukture v kraju - kot
so nov vodovod, odvoz smeti,
novi telefonski priključki, do-
stava pošte na dom in podob-
no. O zadnji pridobitvi, odse-
ku ceste, je povedal, da je
njena vrednost 12 milijonov
tolarjev. Eno tretjino so v delu
in denarju prispevali krajani
sami, ostalo pa Občina Žalec
in KS Tabor.
Govorila sta še predsednica
sveta KS Tabor Vida Slakan in
žalski župan Milan Dobnik, ki
sta s skupnimi močmi tudi pre-
rezala trak in s tem cesto sim-
bolično izročila namenu, cesto
pa je blagoslovil taborski de-
kan Leopold Selčan. Seveda pa
so pripravili tudi lep kulturni
program.	T. TAVČAR
Kmalu po obnovljeni cesti
Prebold-Trbovlje
Regionalna cesta Prebold-
Trbovlje je kljub večletnim pri-
zadevanjem in obljubam še
vedno makadamska. Iz smeri
Trbovelj so cesto sicer postopo-
ma začeli obnavljati, pred
kratkim pa so se končno priče-
la dela na savinjski strani.
Ker je bil začetek del velik
razlog za veselje, je KS Pre-
bold skupaj s krajani Marija
Reke v petek popoldan na Vr-
heh pripravila srečanje pred-
stavnikov izvajalcev del, po-
slancev in županov občin
Hrastnik, Trbovlje in Žalec.
Srečali so se na najvišji točki
regionalne ceste, 742 metrov
visoko.
Kot je ob tej priložnosti po-
vedal pomočnik direktorja
Cestnega podjetja Ljubljana
Bojan Hočevar, je iz smeri Tr-
bovelj v gradnji zadnji, 1,5
kilometra dolg odsek do meje
z občino Žalec. Dela naj bi bila
končana spomladi prihodnje
leto. Cestno podjetje Celje pa
je pred dnevi začelo z deli na
2,7 kilometra dolgem odseku
proti Preboldu. Po besedah
vodje projekta CP Celje Vojka
Strmeckega, je pogodbena
vrednost del približno 200 mi-
lijonov tolarjev. Glavnina del s
prvo plastjo asfalta naj bi bila
končana še v tem letu, do-
končno pa spomladi prihod-
nje leto. Poslanec in podpred-
sednik odbora za infrastruktu-
ro v državnem zboru Miran
Jerič pa je povedal, da je priče-
tek modernizacije te regional-
ne ceste posledica dopolnitve
nacionalnega programa avto-
cest. V okviru tega programa
je namreč predvidenih več ta-
ko imenovanih rehabilitacij
cest, bolj obremenjenih zaradi
gradnje avto cest. Po tem pro-
gramu je za modernizacijo re-
gionalne ceste Trbovlje-Pre-
bold v dveh letih namenjenih
680 milijonov tolarjev.
O pomenu ceste so nato
spregovorili tudi župani občin
Hrastnik Leopold Grošelj, ob-
čine Trbovlje Janez Malovrh
in občine Žalec Milan Dobnik.
Ljudski pevci iz Marija Reke
pa so zapeli nekaj ljudskih
starih pesmi.
T. TAVČAR
S srečanja ob pričetku del na Vrheh - 734 m visoko.
14
NASI KRAJI IN UUDJE
Jubilej skozi vse
šolsko leto
v I. Gimnaziji v Celju so v
ponedeljek dopoldne z glasbe-
no-slikarsko-kiparsko-plesno
prireditvijo Planeti skozi naše
oči začeli s prireditvami ob
praznovanju 190-letnice šole.
Gimnazijci, učenci 2. letnikov
skupaj z nekaterimi gosti iz
višjih letnikov, so pod vods-
tvom profesorice Adriane Po-
žun Pavlovič predstavili lastne
ustvarjalne pristope k temu,
kako si predstavljajo planete.
Prireditve ob praznovanju
190-letnice šole se bodo po bese-
dah ravnatelja prof. Jožeta Zu-
pančiča vrstile vse do maja.
vsak mesec pa bodo še srečanja
s tematskimi pogovori, ki se jih
bodo udek?žili tudi bivši učenci
I. Gimnazije v Celju. Do konca
koledarskega leta bo novembr-
sko srečanje v znamenju športa,
o trenerskem delu pa bodo go-
vorili Boris Zrinski, Zmago Saga-
din, Aleš Pipan, Zoran Martič,
Vlado Gobec, Bojan Prašnikar in
Tone Tiselj, decembrsko razpra-
vo literarnih ustvarjalcev pa bo-
do sooblikovali dr. Matjaž
Kmecl, Robert Hutinski, Igor
KariovšeR, Ivan Dobnik, Peter
Kolšek in Matej Krajnc.
Konec prihodnjega tedna pri-
pravljajo v'I. Gimnaziji v Celju še
dan zdrave šole, v okviru vseslo-
venskega projekta zdravih šol pa
bodo pripravili vrsto delavnic z
različnih področjih, vezanih na
zdravo življenje. Ob zaključku
koledarskega leta pripravljajo
gimnazijci tudi tradicionalni bo-
žično-novoletni koncert v Na-
rodnem domu, občinstvu pa se
bo predstavil Godalni orkester I.
Gimnazije v Celju z gosti. IS
Lucani v novem domu
s prisrčno slovesnostjo, ki se je je udeležilo precejšnje Število krajanov, so v soboto
v Lučah uradno odprli nov gasilski dom.
V domu že nekaj časa deluje pošta, sedaj pa so predali namenu še druge prostore, štiri
stanovanja in večnamensko dvorano. Celotna gradnja je veljala skoraj 100 milijonov
tolarjev, dom pa so zgradili v letu dni. Večnamenski objekt, kj je za Luče izjemnega
pomena, je v soboto blagoslovil škof Franc Kramberger.	US
Polzelani so
Polzelani
Kako je prav: Polzelani ali Polzelja-
ni? O tem so razpravljali na okrogij
mizi ob krajevnem prazniku Polzele,
Razprave, ki je bila v mali dvorani
kulturnega doma na Polzeli, se je ude-
ležil prof. Milan Natek iz Ljubljane, o
rabi imen pa so spregovorili še domači-
ni prof. Marica Kotnik-Šipec, mag. Ma-
rinka Marovt, prof. Vili Vybihal, Bogo-
mir Šipec in Stanko Novak. Svoje mne-
nje o imenu sta prispevali tudi nekdanji
Polzelanki Darinka Pavletič-Lorenčak
in Neža Maurer.
Skupno so ugotovili, da se beseda
Polzeljani na Polzeli nikoli ni uporab-
ljala in da predstavlja tujek. S takšno
ugotovitvijo so najbolj zadovoljni Pol-
zelani, ki se niso mogli sprijazniti s
Polzeljani, kot so jih predvsem novinar-
ji pogosto preimenovali. V večini pri-
merov so menili, da gre za napako
novinarjev, šele v razgovoru s slavisti je
bilo ugotovljeno, da je tako uzakonjeno
v slovenskem pravopisu iz leta 1962.
T. TAVČAR
Na hčerini zlati poroki
V Dramljah so se pred dne-
vi veselili rojstnega dneva
najstarejše krajanke. Terezi-
ja Podkrajšek iz Pletovarja je
praznovala 96. rojstni dan.
Za častitljivi praznik so jo
obiskali tudi predstavniki kra-
jevnega Rdečega križa in kra-
jevne skupnosti. Obiske ima
rada ter jim pove veliko zani-
mivega o nekdanjih časih.
Med drugim o bližnji Svetelki,
kjer se je rodila v družini s
sedmimi otroki.
Leta 1926 se je poročila v
Pletovarje, kjer je dolga de-
setletja garala na kmetiji, še
zlasti potem, ko je ovdovela.
Vso to trpljenje ni bilo brez
posledic, zato preživlja zad-
nja leta med posteljo in inva-
lidskim vozičkom. Zanjo le-
po skrbi hči Terezija Kolar,
ki je letos z možem slavila
zlato poroko. Hčerina zlata
poroka je bila za slavljenko
Terezijo Podkrajšek nepo-
zabni dogodek. Tako kot so
bila tudi rojstva njenih sed-
mih vnukov in triindvajsetih
pravnukov.	BJ
Nefrološko
srečanje v
Zrečah
v soboto, 17. oktobra, bo
v dvorani hotela Dobrava
v Zrečah 3. Nefrološko
srečanje, ki se ga bodo
udeležili člani vseh slo-
venskih dializnih društev.
Organizator je VIVA,
Društvo za življenje iz
Zreč.
V programu je pripravlje-
nih šest predavanj. Doc. dr.
Radovan Hojs iz Maribora
bo govoril o simptomih led-
vične bolezni, prim. Mari-
jan Močivnik, dr. med. iz
Zreč o vplivu presnove maš-
čob na nastanek bolezni led-
vic, Marta Močivnik, glavna
sestra Nefrodial Zreče, pa bo
poročala o Evropski konfe-
renci o sestrski nefrološki os-
krbi v Barceloni. Prim. dr.
Franc Fazarinc, bo predsta-
vil kronično ledvično odpo-
ved in vpliv na nastanek bo-
lezni srca, Stojana Vrhovec,
glavna sestra Centra za he-
modializo iz Ljubljane,
problem žeje med zdravlje-
njem z dializo in prim. Ja-
sna Vončina, dr. med.,
predsednica Razširjenega
strokovnega kolegija za
transplantacijo pri Medicin-
skem svetu, pa organizacijo
transplantacije ledvic. Stro-
kovno srečanje se bo začelo
ob štirinajstih.	TV
Najboljši med gasilci
Gasilska zveza Žalec je pretekli teden pripravila občinsko gasilsko tekmovanje. Najprej se
je v Ločici ob Savinji pomerilo 57 tekmovalnih enot pionirjev in mladincev, nato pa v Latkovi
vasi še 52 enot članov in članic.
Pionirji so tekmovali v vaji z vedrovko in štafeti z ovirami na 450 metrov. Pri pionirjih je
zmagala desetina Braslovč, pri pionirkah pa druga ekipa Andraža. Mladinci in mladinke so
tekmovali v vaji z ovirami in štafeti 400 metrov z ovirami. Pri mladinkah je zmagala desetina
Grajske vasi, pri mladincih pa prva desetina Gomilskega. Člani in članice so tekmovali v vaji z
motorno brizgalno in štafeti na 450 metrov in v razvrščanju. Pri članih A je zmagala desetina
Dobrovelj, pri članicah Braslovče, pri članicah in članih B pa desetina Grajske vasi. Poveljnik GZ
Žalec Franci Naraks je ob koncu tekmovanja povedal, da je v vseh desetinah dosežen viden
napredek.	T. TAVČAR
Obnova šole v Letušu
v letuški osnovni šoli, ki je podružnica OŠ Braslovče, že nekaj časa pridno delajo.
Ravnatelj Emil Ribič je povedal, da bodo v celoti obnovili podstrešje in s tem pridobili novo
učilnico, večnamenski večji prostor, multimedijsko učilnico in kabinet za učitelje. Poleg tega bodo
obnovili celotno fasado in streho. Vrednost del znaša 42 milijonov tolarjev, denar pa so prispevali
občina Žalec, KS Letuš in šola iz sredstev investicijskega vzdrževanja. Seveda bodo potrebovali tudi
novo opremo, za katero bodo odšteli približno 3 milijone tolarjev. Obnova naj bi bila zaključena 7.
novembra letos, za zunanjo ureditev pa bodo poskrbeli prihodnje leto.	T. TAVČAR
PLANINSKI KOTIČEK
Na Slemenovo
Špico in po
Kočevski poli
Planinsko društvo Zlatarne
Celje organizira to soboto, z od-
hodom s parkirišča na Glaziji ob
5. uri zjutraj, pohod na Sleme-
novo Špico in Malo Mojstrovko.
V soboto, 24., in v nedeljo,
25. oktobra, pa pripravljajo
pohod po Kočevski planinski
poti. Odhod bo ob 6. uri zju-
traj s parkirišča na Glaziji.
Po poteh Andraža
Planinska sekcija športnega
društva Andraž vabi v nedeljo
ob 8. uri na voden pohod po
poteh Andraža. Zbor bo na
športnem igrišču v Andražu in
pri domačiji Bajht, šli pa bodo
v smeri Gore Oljke in nazaj.
Pohod bo predvidoma trajal
štiri ure.
Ob koncu bodo vsem novim
udeležencem podelili brona-
ste značke, večkratni pohod-
niki pa bodo prejeli posebne
plakete.
Na Pristovški
Storžič in Virnikov
Grintavec
Planinsko društvo Celje or-
ganizira v nedeljo. 18. okto-
bra. pohod ob meji nad Jezer-
skim in Kortami. S parkirišč^
na Glaziji bo odhod ob 7. ur'
zjutraj, pot pa bo vodila (i"
Kranja in nato ob Kokri tl^
Jezerskega Vrha, od koder bo-
do pot nadaljevali peš po Krai-
nerjevi poti do Pristovškeg''
Storžiča. Pot bo vodila tudi n^
Ankovo planino in do Virnikf'
vega Grintavca, od tam pa b"
spust do Zgornjega Jezerske'
ga, kjer bo čakal tudi avtobus
M. MARO"^
NASI KRAJI IN UUDJE
15
Umetnik plemenitega značaja
Med Ipavcevimi dnevi razstava ameriškega Slovenca
v Šentjurju se danes zače-
njajo vsakoletni Ipavčevi dne-
vi, ki so jih letos prestavili na
poznejši datum. Prireditelji
uienijo, da si jih bo ogledalo
več ljudi kot prej, v času ob-
činskega praznika, ko je tudi
veliko drugih prireditev.
Prva prireditev, lutkovna igri-
ca kranjskega lutkovnega gleda-
lišča Tri bo danes, v četrtek, 15.
oktobra. Gre za Bevkovega in
Lužanovega Petra Klepca, šib-
kega dečka, ki se svojim prega-
njalcem uspe upreti z vso moč-
jo. Prireditev bo v šentjurskem
Kulturnem domu ob 17. uri.
Šentjurska likovna javnost z
velikim zanimanjem pričakuje
odprtje razstave slikarja Karla
Mehleta, ki bo v torek, 20. okto-
bra, ob 18. uri v Ipavčevi hiši.
Rod leta 1906 rojenega umetni-
ka, ki je kot 5-letni deček moral v
ZDA, izvira s Svetine. V New
Vorku se je izobraževal na likov-
ni akademiji, pred II. svetovno
vojno pa se je vrnil v Celje. Med
vojno se je poročil ter preselil v
Šentjur, nakar pa se je vrnil v
ZDA. Tam je Kari Mehle, ki ga
imenujejo »tiha duša s plemeni-
tim značajem«, letos umri.
Med Ipavčevimi dnevi, ki se
bodo vrstili vse do 13. novem-
bra, si bo mogoče ogledati še
del opere Seviljski brivec (mari-
borska opera), komedijo Pod
svobodnim soncem Pavliha
(Šentjakobsko gledališče), kon-
cert Celjskega pevskega društva
s skladbami dr. Antona Schwa-
ba ter večer ljudske glasbe s
Klariso Jovanovič in Venom Do-
lencem.
V Ipavčevi hiši se bodo zvrsti-
li tudi trije zanimivi sredini po-
govori. Najprej, v sredo, 21. ok-
tobra, bo Malgajev večer, ko bo
predstavitev avtorja junakovega
kipa, Kiarja Meška ter Malgaje-
vih sorodnikov. Pozneje bodo
še predstavitev Slomškovega
rodovnika ter pogovor prof. Ed-
varda Goršiča z nekdanjimi naj-
boljšimi učenci domače glasbe-
ne šole.
BRANE JERANKO
e eobotna eiafcanoatjo in s konccrtom Celjskega pavskega društva v tej cerkvi teden dni prej,
SO se v krajevni skupnosti Prebold končale prireditve ob letošnjem krajevnem prazniku.
100-letnica župnijsice cerkve sv. Pavel
v soboto popoldan so v Preboldu s slovesnim bogoslužjem počastili 100-letnico župnijske
cerkve sv. Pavel. Ob somaševanju domačega župnika Franca Serca, duhovnikov sosednjih
župnij in dekana Leopolda Selčana je bogoslužje vodil mariborski pomožni škof Jožef Smej,
ki je nato blagoslovil obnovljeno zunanjost cerkve.
Kot je povedal predsednik gospodarskega sveta župnije svetega Pavla, je bila odločitev o
obnovi fasade sprejeta januarja lani. Kljub skrbi, kako zagotoviti potreben denar, so se lotili tega
projekta, s katerim so želeli na najbolj primeren način počastiti 100-letnico cerkve. Za izvajalca so
izbrali podjetje Pluton, ki je s podizvajalcema z deh končalo letos poleti. Strošek fasade je bil
približno 13 milijonov tolarjev, s pomočjo faranov in botrov pa so do sedaj zbraU že 11,7 milijona
tolarjev.	T. TAVČAR
Odprta vrata
Starega
gradu
v Turističnem društvu
Celje, ki upravlja s celj-
skim Starim gradom, so
za jesen napovedali spre-
menjen odpiralni čas na
grajskem območju.
Med tednom, od pone-
deljka do petka, je Stari grad
odprt od 8. do 15. ure, ob
sobotah in nedeljah pa 2 uri
dlje, do 17. ure. V Turistič-
nem društvu Celje še vedno
zagotavljajo organizirano
vodstvo po gradu za najav-
ljene skupine, prijave pa
sprejemajo po telefonu 481-
062 ali na sedežu društva,
na Prešernovi 17 v Celju. IS
Zdenko Purnat in njegov pes Dusty Polivcov med izvedbo
vaje v obrambi.
Kinologi v Varpoljah
Na vadbišču zgornjesa-
vinjskega kinološkega druš-
tva v Varpoljah so minulo
soboto pripravili tradicional-
no tekmo, ki šteje za držav-
no prvenstvo.
Državnega prvaka dobijo po
štirih tekmah, tradicionalna
oktobrska tekma v Varpoljah
pa pomeni začetek nove sezo-
ne. Lastniki in njihovi psi so
tekmovali v treh kategorijah,
in sicer IPO L, IPO III. in ISP-
A. Zgornjesavinjski kinologi
so se najbolje odrezali v prvi
kategoriji, v kateri sta Ivan
Škoflek in Zdenko Purnat os-
vojila prvi dve mesti.
US
Frankolovske bolhe
Na Frankolovem bo v nedeljo, 18. oktobra, bolšji sejem, na
katerem bo mogoče prodati ali zamenjati najrazličnejše
stvari.
Tako se boste lahko med vsem mogočim pred zimo oskrbeli
tudi s smučarsko opremo. Za veselo vzdušje pripravlja organi-
zator, Turistično društvo Frankolovo, pečen kostanj, razstavo
gob in konjske dirke. Začetek prireditve, ki bo v graščinskem
parku, bo ob 8.30.	BJ
Mačke se
predstavijo
v soboto, 17. in v nedeljo,
18. oktobra, bo v dvorani E
Celjskega sejma mednarod-
na razstava pasemskih
mačk, ki jo prireja Felinološ-
ko društvo Celje.
Na ogled bo več različnih
pasem mačk iz Italije, Avstrije,
Madžarske, Hrvaške in Slove-
nije. Mačke se bodo potegova-
le za odlične ocene sodnikov in
letos tudi za naziv najlepše po
izboru obiskovalcev. Nagradili
bodo tri otroške, risbe z muca-
mi, ki jih otroci prinesejo s
seboj na razstavo.	TC
Po napornem barantanju se prileze tudi lepa pesem - sploh če dirigira ciganski Pavel.
Dobra kupčija na Lenartovem sejmu
Sončna nedelja in Lenartov sejem sta privabila na Rečico ob Savinji kar precej obiskoval-
'^ev, ki so barantali in kupčevali pri številnih stojnicah, se zabavali in prodajali firbce - pač
'^ot se spodobi za semanji dan.
Člani rečiškega turističnega društva so z Lenartovim sejmom četrtič obudili spomin na čas, ko
na Rečici živelo več sejmov. Tudi letos so v goste pripeljali precej oseb, ki so bile spremljevalke
•Nekdanjih zgornjesavinjskih sejmov. Lajnar, cukrova Liza, pičkurin, ciganski Pavel z Urško in
^^veda trška stražnika so poskrbeli za pestro sejemsko dogajanje. Letos je na sejmu sodelovalo 40
■^^zličnih izdelovalcev, med njimi so bili lectar, kovač, čevljar, prodajali so koše in grablje ter
^^veda obilo domačih dobrot. Vsem je bilo skupno to, da so podobne izdelke in jedi na sejmih
Prodajali že nred več kot doI stoletja.	US
Za varnost otrok v prometu
Minuli petek je svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Žalec pod
vodstvom predsednice Ivice Čretnik organiziral srečanje predstavnikov osnovnih šol in
vrtcev z županom Milanom Dobnikom.
Srečanja, ki so ga pripravili ob tednu otroka in tednu prometne varnosti, so se udeležili tudi
člani sveta, predsednik občinskega sveta, predstavniki Policije Žalec, upravne enote in mentorji
prometne vzgoje v osnovnih šolah. Župan Milan Dobnik je prisotne seznanil o dosežkih pri
izboljšanju varnosti otrok v prometu, pri čemer so posebnega pomena razbremenitev magistral-
ne ceste Celje-Vransko, izgradnja pločnikov in označba cestišč na šolskih poteh. Več sredstev so
namenili avtobusnim prevozom otrok v šolo, načrtujejo pa še gradnjo pločnikov v Libojah,
Grižah, Zabukovici, Letušu, Gotovljah in Ložnici. Predsednica sveta Ivica Čretnik se je zahvalila
vsem, ki kakor koli prispevajo za večjo varnost otrok v prometu.	T. TAVČAR
16
NASI KRAJI IN UUDJE
Otroško, užitka polno gledališče
Helena Korošec, ustvarjalka improvizacijskih otroških gledaliških delavnic
Skupina otrok iz prvega,
drugega, tretjega in četrtega
razreda je bila med šolskim
letom v velikem pričakova-
nju: kdaj bomo začeli z uče-
njem besedila, kdaj bomo
naredili pravo gledališko
predstavo? »Saj jo že vsesko-
zi pripravljamo,« jim je od-
govorila mentorica Helena
Korošec. Niso se naučili prav
nobenega besedila, a poznali
so zgodbo o Rdeči kapici in
nastala je predstava, vsakič
drugačna, v kateri so mali
improvizatorji pošteno uži-
vali.
»Gledališče je tudi za otro-
ke,« je ob neki priložnosti za-
pisal prvošolec Dino. Prav je
imel, saj je sodeloval v gleda-
lišču, ki ni namenjeno užitku
mentorja ali zapolnitvi potreb
odraslega občinstva, ampak
njemu, malčku, ki si želi na
odru uživati, ustvarjati, plesa-
ti, peti in igrati. Nič hudega, če
ne zna besedila in nič ni naro-
be, če je neroden in če celo
pozabi na to, kdaj je začetek
in kdaj konec predstave.
Celjanka Helena Korošec,
profesorica razrednega pouka
in voditeljica improvizacijskih
gledaliških delavnic, pusti
otrokom pri ustvarjanju kar
največ svobode, saj pravi, da
je edini zakon otroškega gle-
dališča - užitek. »Tega me je
naučil Igor Štromajer, znani
pedagog otroškega gledališča
in gledališki režiser. Ustvarjati
želim v delavnicah, ki otroka
ne utesnjujejo z besedili, gle-
dališko dramaturgijo in drugi-
mi omejitvami,« je dejala He-
lena Korošec, avtorica priroč-
nika Radost gledaliških de-
lavnic, ki je namenjen učite-
ljem razrednega pouka in
mentorjem otroških gledališ-
kih skupin. Njena ljubezen do
gledališča se je pričela že v
srednji šoli in nadaljevala med
študijem, ko je igrala v amater-
skem Prešernovem gledališču
v Kranju. V Angliji, kjer je
preživela leto dni po opravlje-
ni diplomi, je dobro spoznala
otroško gledališče in ga po
vrnitvi skušala vnesti tudi v
domače okolje. Delavnic, ka-
kršne vodi ona, je v Sloveniji
zelo malo. Gledališke predsta-
ve, ki nastanejo z improvizaci-
jo, so za občinstvo, milo reče-
no, nenavadne. Zelo drugač-
ne, vendar polne pozitivne
energije, vzdušja in zabave.
Otroci se ne dolgočasijo, saj
jim ni treba slediti mentorjevi
režiji, ko pa imajo svojo. Hele-
na se spomni besed režiserja
Štromajerja, ko je študentom
pripovedoval o mentorici, ki
mu je potožila, da otroci ne
marajo igrati besedil Cankarja
in drugih izjemnih literarnih
mož, da jih zanimajo samo še
glasbene skupine. In? »Pa naj
naredijo predstavo iz glasbene
skupine, če jih to zanima. Naj
uživajo, plešejo, pojejo in igra-
jo,« je menil Štromajer. Ko bo-
do starejši, bodo sami prišli k
mentorju in zahtevali Becket-
ta, kasneje morda tudi Can-
karja. A dokler hočejo užitek,
naj ga dobijo. Četudi bo pred-
stava na zunaj za vodstvo šole
smešna, nerodna, nepopolna,
navidez povsem neorganizira-
na, brez repa in glave, je to
hkrati lahko predstava, ki jo
polni očarljiv nedolžni užitek
malih igralcev.
»Cilj gledaliških delavnic ni,
da bi otrok postal igralec, tem-
več je njihov namen, da bi se
razvijal vsestransko. Uči se
veščine gibanja, izražanja,
spretnosti na odru, pri tem pa
ga le usmerjamo. Naučila sem
se, da lahko predstavo naredi-
mo iz drobnih reči, na primer
iz telefonskega imenika ali ku-
harskega recepta, le dovolj
svobode moramo dovoliti, na-
to pa otroške ideje ugledališči-
ti in narediti na odru red,«
pravi Helena Korošec. »Večina
staršev in učiteljev tovrstnih
delavnic sploh ne pozna, ko
pa se z njimi seznanijo, jih
zelo dobro sprejmejo.« Ravno
to je Heleno spodbudilo, da je
o delavnicah napisala priroč-
nik in prispevala nov pogled v
literaturi o otroškem gledališ-
ču, ki je imamo v Sloveniji
izjemno malo.
»Delo z otroki v gledališču se
mi je zdelo vedno privlačno,
saj so prav pri gledališki dejav-
nosti otroci tako neposredni,
enkratni in neponovljivi. Na
dan pride čista otroška iskre-
nost. Vse to so moje delavnice
potrdile. Otroci skozi igro in
improvizacijo povedo tudi ti-
sto, kar sicer zadržujejo v sebi.
Radi se igrajo igre vlog, v kate-
rih imajo možnosti za ustvar-
jalnost, ki so sicer pri pouku
pogosto zavrte. Igraje pridejo
do določenih spoznanj o gleda-
lišču, medsebojnih odnosih,
dogajanjih v življenju, saj teme
improvizacije običajno črpamo
kar iz otroškega doživljajskega
sveta, pa tudi pravljic,« pravi
Helena Korošec, ki skuša svoje
metode tudi v razredu, ko pou-
čuje prvošolce v šentjurski Os-
novni šoli Pranja Malgaja, s
pridom uporabiti. Zelo korist-
ne so lahko vaje sproščanja in
komunikacije. Te vaje so vedno
uvod v gledališke delavnice in
improvizacijo, včasih tudi
uvod k pouku. Zanimivo je,
pojasnjuje, da lahko otroci im-
provizirajo z navadno prazno
škatlo več kot dve uri. Vse je
dovoljeno in otroci spletajo do-
miselne zgodbe. Pri improviza-
ciji prikazujejo značaje ljudi,
(sitne radovedne, lene, zaspa-
ne, pozabljive), prizore iz
vsakdanjega življenja, govorijo
ali pa morajo vse izraziti le z
mimiko, ustvarjajo pravljična
bitja, povedo svoja mnenja o
raznih problemih, imajo se-
stanke za idealno šolo, ustano-
vijo posvajalnico za starše...
»Otroška domišljija je brezmej-
na in ne moremo ji priti do
dna,« pravi Helena Korošec. »A
pustimo otrokom, naj jo izživi-
jo. Naj ohranijo svojo logiko,
čeprav je odrasli ne moremo
razumeti.«
ms^mmm ksenijalekič
Ko nataknemo preproste papirnate prstne lutke, prsti takoj
oživijo. Zgodba se lahko začne, a kam jo bo zaneslo, nihče ne
ve. Improvizacijsko otroško gledališče je velika ljubezen Hele-
ne Korošec.
Živijeiiie \e rešil lastnemu otroku
Med celjskimi krvodajalci je rekorder Franc Dečko - Kri je daroval že 123-krat
Celjan Franc Dečko je iz
rodbine velikih mož. Njego-
va sorodnika sta Ivan Dečko,
ki so mu Celjani posvetili
ulico, ter Alojz Dečko, nek-
danji župnik v Sv, Roku pri
Rogatcu, sam pa je človek, ki
je daroval kri že 123-krat.
Največkrat med celjskimi kr-
vodajalci.
Prvič jo je daroval leta 1951
med služenjem vojaškega ro-
ka v Pulju. Tam je granata
hudo poškodovala tri vojake.
Enemu je odtrgalo roko, izgu-
bil je veliko krvi, zato mu je
Franc Dečko pomagal z lastno
krvjo. Tistega leta je daroval
kri še enkrat, ko je železo na
ladji vojaku tako razmesarilo
roko, da so mu jo morali odre-
zati. Slovenec Dečko je poma-
gal še temu nesrečniku.
Po vrnitvi domov krvi nekaj
časa ni daroval, od leta 1954
pa se udeležuje krvodajalskih
akcij. Prišlo je nepozabno, hu-
do leto 1966. Takrat je z lastno
krvjo rešil življenje pol leta
staremu sinu, ki se je zastru-
pil. Danes je sin, Bojan Dečko,
povsem zdrav ter je po odlič-
nem očetovem zgledu postal
krvodajalec. Franc Dečko se je
v lastni družini prepričal o
pomenu krvodajalstva, zato
po letu 1966 odhaja na krvo-
dajalske akcije po štirikrat ali
petkrat na leto.
Pred nekaj leti, po operaciji
kolka, je za krajši čas nehal
hoditi na akcije, vendar se je
vrnil takoj ko je bilo mogoče.
Letos je bil že na treh akcijah,
novembra bo daroval kri četr-
tič. Ugotavlja, da je vzdušje na
akcijah prijetno, krvodajalci
so postaU prijatelji, pa tudi
medicinsko osebje, z dr. Mari-
jo Šunjevarič na čelu, je izjem-
no. »Kri bom daroval, dokler
mi bo to dopuščalo zdravje.«
V zadnjih letih so se razme-
re v družbi temeljito spreme-
nile, nekaj na boljše, nekaj na
slabše. »Včasih je država bolj
gledala na krvodajalce,« je
prepričan. Za 50-kratno daro-
vanje krvi je prejel uro, ki mu
še vedno dobro služi, ter za
100-kratno darovanje visoko
državno odlikovanje za zaslu-
ge za narod s srebrnim ven-
cem. »Danes podeljujejo vsa
mogoča državna odlikovanja
in to vsem mogočim ljudem. O
tem, da bi se spomniU na naj-
zaslužnejše krvodajalce, pa ni
slišati.« K sreči beleži sloven-
sko krvodajalstvo, ki ga odli-
kujeta brezplačnost in prosto-
voljnost, odlične rezultate tu-
di v času, ko vlada denar.
Predvsem po zaslugi plemeni-
tih ljudi, kot je Franc Dečko.
Kri, šah in ribe
v Cinkarni, kjer je delal več
kot 38 let, je bilo precej krvo-
dajalcev. Ti so lahko za nagra-
do vsake dve ali tri leta izbirali
med 10-dnevnim dopustom
na morju, v Čateških toplicah
ali Logarski dolini.
Z ženo sta se odločala za
Logarsko dolino, kjer še vedno
vsako leto preživita nekaj dni
oddiha. Rada dopustujeta tudi
v Moravskih toplicah. V pri-
hodnjih dneh se odpravljata v
Prlekijo, na znamenito Dečko-
vo domačijo v Središču ob
Dravi.
Od tam je bil doma njegov
oče, ki se je v Rogaški Slatini
izučil za čevljarja. Po preseli-
tvi v Celje je imel oče čevljar-
sko delavnico najprej na De-
lavski ulici, nato na Aškerčevi
ulici ter Glavnem trgu. Sicer
pa je bilo otroštvo Franca Deč-
ka v znamenju mamine smrti,
ki ga je zapustila, ko je bil star
le 5 let. Po očetovem zgledu se
je najprej izučil za čevljarja,
med delom v Cinkarni pa so
mu ponudili možnost nadalj-
njega izobraževanja. Tako je
bil pozneje v tem podjetju dol-
ga leta delovodja. V Cinkarni
je sprva delala tudi njegova
žena, ki je sedaj na dermato-
loškem oddelku celjske bolni-
šnice. Obema so v veliko vese-
lje sin Bojan, ki tudi dela v
Cinkarni, ter hči Lidija in pa
vnukinji. Barbara in Nina. Sta-
rejša je šestošolka, mlajša v
mah šoli.
Franca Dečka spremljata
skoraj vse življenje še dve veli-
ki ljubezni. Od 17. leta igra šah
ter je na različnih sindikalnih
tekmovanjih dosegal visoke
uvrstitve. Več kot štiri desetlet-
ja je bil navdušen ribič, ki je
lovil med levško brvjo ter tre-
merskim mostom.
Veliko zanimivega je doživel
Franc Dečko z Otoka. V petek
je bil v Narodnem domu na^
proslavi za 45-letnico krvoda-
jalstva v Sloveniji. Med množi'
co krvodajalcev se je pozdravil
tudi z dr. Marijo Šunjevarič
»Lepo je delati z dobrimi ljud;
mi,« mi je rekla predstojnici
transfuzijskega oddelka ter s?
ozria proti sogovorniku.
BRANE JERANKO
Marija in Franc Dečko z Otoka. Krvodajalec, ki je s svojo
krvjo rešil življenje celo sinu.
AKTUALNO
17
Poznilc, kdo bo tebe kupil?
Vili Poznik ima dovolj medalj, zdaj bi rad izpregel - Ugledno družinsko podjetje na prodaj - Samo denar ne bo zadoščal
2iiani celjski izumitelj in
jjiiovitelj družinskega
ijjetja Medicinska oprema
i^ik, se je odločil, da svoje
jjetje proda in ga s tem
fl^i nekomu, ki bo zmogel
znal vso bogastvo izumov
izdelkov, ki je rezultat
jpiskega dela, ponuditi tr-
j^u ter ga prodajati, ga oču-
ti in vlagati del kapitala v
^oj. Ob tem pa bi moral
leti bodoči kupec dovolj po-
jlia za raziskovalno delo na
idročju alternativnih ved.
Vili Poznik pravi, da je utrn-
il, da ga medalje za inovator-
e dosežke ne vznemirjajo
t, mu pa ni vseeno, kakšna
I nadaljnja usoda vsega tiste-
I,kar je doslej izumil, ustvaril
svojimi sodelavci, kar nastaja
proizvodnih prostorih Pozni-
3ve Medicinske opreme. Bli-
u70 medalj je prejel do zdaj,
3 je svoje izume predstavljal
i številnih tovrstnih razsta-
ih in sejmih doma in v tujini.
Vsako leto se z Mednarodne-
Iobrtnega sejma v Celju vrne
najvišjimi odličji. Na svetovni
Estavi inovacij v Pittsburghu
DA) je letos prejel zlato in
masto medaljo, lani zlato in
ebrno. Na nuernberški raz-
avi je lani prejel srebrno in
ranasto odličje, letos je v Že-
rn prejel 2 orcbrni in 3 fcrrcma-
^ medalje. V letu 1996 je pre-
Ibriljantni ceh, odličje, ki ga
! slovenska obrtna zbornica
odelila prvič v zgodovini. Le-
)sje na sejmu v Gornji Radgo-
i prejel kar osem najvišjih
iedalj, med njimi tri zlate. Na
los v Celju je bil lani 7-krat
lat, letos so ga nagradili s
faimi zlatimi odličji: za aparat
Jkuumpres (za zdravljenje
hotenj mikrocirkulacije tele-'
lih tekočin) za gripper (apa-
Jt za uničevanje bolnih celic,
inisov in bakterij), za napra-
1. imenovano shi (terapevtski
ofivalnik z mnogimi terapevt-
'^mi funkcijami) in za Aerovit
"oprava, ki s pomočjo nekaj
bilijonov let starih kristalov
^ene soli, oddaja v prostor
^ativne ione, dragocene za
^živa bitja).
^a mednarodnih razstavah
' sejmih inovacij je Vili Poz-
^do tega leta prejel 19 priz-
za dosežke, ki večinoma
na področje fizikalne
Medicine. Tu so še že vrsto let
^^nani in priznani aparati s
^'zirajočim eletromagnetnim
^'iem, kot sta Elmag in Auro-
pa aparati za optično-
akustično stimulacijo možga-
nov (Mind machine), kroglice
za mehčanje vode, elektromag-
netni aparat za stimuliranje
moške potence (Amor), aku-
punkturne masažne ščetke itd.
Prednost kupcu s
Celjskega
»s programom fizikalne me-
dicine nameravam končati,
zdaj v našem podjetju prehaja-
mo na raziskovalno delo s po-
dročja alternativnih ved. Oboje
hkrati ne gre. V fizikalni medi-
cini smo dosegli maksimum,
zato želimo to področje predati
iickomii, ki bo nadaljeval naše
delo in si prizadeval za rast
podjetja v programskem, teh-
nološkem in tržnem smislu,«
nam je povedal Vili Poznik in
pri tem poudaril, da je večina
izdelkov blagovne znamke Me-
dicinska oprema Poznik pa-
tentno-modelno zaščitenih,
vendar le v Sloveniji. Pravi, da
bo pri odprodaji (tehnologije,
blagovne znamke, vzorcev,
modelov, itd.) dal prednost
kupcu z območja Celja, saj si
želi, da bi v tem mestu zrasel
manjši inštitut, kjer se bodo
rojevale nove in nove zamisli in
kjer bo pri snovanjih tudi sam
rad sodeloval. »V Celju je zna-
nje, so ideje, je dobro vpeljan
in usposobljen kader - tu mi-
slim na delavce našega podjet-
ja - zato naj se to, kar sem jaz
nekoč tu začel, tukaj tudi nada-
ljuje,« razmišlja inovator, ki že
dolgo vrsto let sodeluje z insti-
tucijami in strokovnjaki, do-
mači in tujimi, kot so na
primer ljubljanska fakulteta za
elektrotehniko in računalniš-
tvo, inštitut Jožef Štefan, inšti-
tut za mikrobiologijo in imu-
nologijo medicinske fakultete
iz Ljubljane, pa Inštitut za
zdravo življenje dr. Heustadler
iz Avstrije, Dr. Breves inštitut iz
Nemčije, inštituit JATE Madžar-
ska, graška medicinska fakulte-
ta, zdravstveni domovi in bolni-
šnice širom po Sloveniji itd.,
sicer pa se v Poznikovem »razi-
skovalnem laboratoriju« sreču-
jejo znanstveniki z vseh koncev
sveta. Vse naprave, ki jih razvi-
jajo v tem družinskem podjetju,
nastalem v letu 1966, so torej
khnično preizkušene, kar po-
meni, da že v fazi razvoja sode-
lujejo z znanstveniki z različnih
področij medicine, fizike, kemi-
je, elektronike, strojništva ipd.
Ob vseh dosežkih pa Vili Poz-
nik vedno znova poudarja, da
brez dobrih sodelavcev takšnih
uspehov ne bi bilo.
Se bo težko ločiti od podjet-
ja, ki ga je zgradil, če mu
prodaja uspe tako, kot si je
zamislil? »Nikakor. Še vedno
bom rad sodeloval, moja ino-
vatorska žilica se s tem ne bo
umirila. Kot sem že rekel, bi se
rad posvetil raziskovanju na
področju alternativnih ved,
sodeloval s hčerko Mojco, ki
ima v okviru našega družin-
skega podjetja salon za koz-
metiko in nego telesa. Zanjo
že zdaj pripravljam kreme za
obraz in telo. Pri tem uporab-
ljam informacije, ki jih prene-
sem na kremo, s tem pa jih
posredujem kožnim celicam.
Na tak način se da priti tudi do
viagrinih učinkov...«
Svet zunajcutnega
Področje, s katerim se Vili
Poznik ukvarja že zelo dolgo,
sega v svet energij, zadnja leta
pa je segel na področje radioni-
ke, ki je manj znano področje
energij oziroma informacij.
»Radionika v vseh smereh pre-
bija meje konvencionalnega
znanja. Je veščina in umetnost,
ki širi naš pogled na človeško
naravo. Premošča in premaguje
meje med znanostjo, filozofijo
in religijo, predvsem pa se uk-
varja s človekom kot posamez-
nikom v celoti in celovito. Pre-
prosto rečeno je radionika si-
stem daljinskega odkrivanja
(diagnosticiranja) in zdravlje-
nja bolezni, ki izkorišča človeš-
ko sposobnost zunajčutnega
zaznavanja v povezavi z določe-
nimi, posebej konstruiranimi
instrumenti. Tako omogoča od-
krivanje temeljnih vzrokov bo-
lezni v živem organizmu. Ra-
dionika je zdravilstvo, ki raste
iz medicine dvajsetega stoletja,
vendar je enkratna, ker zavest-
no in namerno uporablja višje
duševne zmožnosti, katerih ob-
stoj uradna znanost praviloma
zanika,« smo prebrali v zadnji
številki specializirane revije Mi-
sterij, ki je Vililju Pozniku in
njegovemu izumiteljskemu de-
lu posvetila kar štiri strani.
Vili Poznik je gotovo eden
največjih slovenskih inovator-
jev in je med najbolj aktivnimi
ter kreativnimi slovenskimi
upokojenci. Trenutno se uk-
varja z vprašanjem: »Poznik,
kdo bo tebe kupil?« Ne Vilija,
ampak njegovo bogato dediš-
čino znanja, imetja.
MARJELA AGREŽ
Vili Poznik
Za Poznikovo izumiteljsko delo je vedno veliko zanimanja. Med občudovalci so tudi naši
najvišji politiki, fotografija pa je nastala na lanskem MOS.
Invalidi obirajo jabolka
Zaposlitveni projekt za delovne invalide je tudi obiranje jabolk, vendar se temu delu nekateri upirajo
Na Ponikvi naj bi v sezoni obiranja
jabolk za delo poprijeli tudi delovni
invalidi, vključeni v Izobraževalni cen-
ter Štore, ki razrešuje problematiko
presežnih delavcev. Obiranje jabolk so
ponudili enajstim invalidom. Delo je
sprejelo devet invalidov, nakar so trije
odšli v bolniško med obiranjem, dva pa
sta delo vnaprej odklonila s pojasni-
lom, da mu nista kos in v dokaz priloži-
la odločbi o invalidnosti.
Anton Paj z Grobelnega, štiridesetletni
ključavničar, ki je delal v železarni Štore
in v Jeklu Štore dvajset let, je invalid tretje
kategorije zaradi posledic bolezni hrbte-
nice in očesa. »V Izobraževalni center
Štore sem vključen slabo leto in prvo
delo, ki so mi ga ponudili, je bilo obiranje
jabolk. Pokazal sem odločbo invalidske
komisije, v kateri je zapisano, da ne
smem delati v prisilni drži in prenašati
bremen nad pet kilogramov ter delati na
višini. Dejali so, da odločba ne zadošča,
da bi delo odklonil. Nato sem poiskal
pomoč na območni sindikalni organizaci-
ji in na koncu je zalegel ugovor službe
pravne pomoči, v katerem so zapisali, da
obiranje jabolk zame ni ustrezno delo,« je
povedal Paj.
Ferida Šodič, osemintridesetletna de-
lavka, je invalidka tretje kategorije zaradi
bolezni hrbtenice, ker je šestnajst let
opravljala težko fizično delo v nekdanji
Žični. »V izobraževalnem centru sem tri
leta. Ponudili so mi obiranje jabolk, ven-
dar tega dela ne zmorem,« pravi Šodiče-
va. Tudi ona je prinesla ugovor službe
pravne pomoči in na delo ji ni bilo treba.
Šodičeva in Paj opozarjata, naj invalidom
ponudijo ustrezno delo, pri tem pa upo-
števajo njihove odločbe o invalidnosti.
»Naše odločbe sicer lahko skrijemo, bo-
lezni ne moremo,« sta še pristavila.
V Izobraževalnem centru Štore so pou-
darili, da naj bi invalidi delali le toliko,
kolikor zmorejo. Pri obiranju jabolk naj
ne bi imeli določene norme, ne bi jim bilo
treba prenašati polnih gajbic in delaU naj
bi samo v lepem vremenu. »Mi ne more-
mo presojati, kdo je bolan in kdo lahko
kaj dela, to lahko opravijo le zdravniki,«
je dejala direktorica Izobraževalnega
centra Štore Slavica Glavan in dodala, da
se žal velikokrat srečujejo z odklonilnim
odnosom do dela. »Delovni invalidi,
vključeni v izobraževalni center, preje-
majo nadomestilo osebnega dohodka z
ministrstva za delo, družino in socialne
zadeve. Letos se je položaj zelo zaostril,
saj na ministrstvu denarja ne želijo izpla-
čevati, če invalidi niso aktivni. Torej mo-
rajo delati vsaj toliko, kolikor zmorejo,
čeprav včasih menijo, da imajo pravico
biti doma in prejemati denar za nedelo.
Ministrstvo od nas vsak mesec zahteva
poročila o tem, kaj je kdo delal. Pereč
problem je v tem, da jim delo zelo težko
najdemo,« je zatrdila Glavanova in prista-
vila, da tudi takrat, ko jim delo ponudijo,
gredo velikokrat v bolniško. Izobraževal-
ni center vključuje 72 invalidov, med
njimi je ta hip 23 delavcev v bolniški.
Delovni invalidi, nekateri so brez dela
že več let, po vključitvi v izobraževalni
center najprej preživijo štiri tedne v moti-
vacijski delavnici, kjer jih navajajo na
aktivno iskanje zaposlitve, saj ne verja-
mejo, da bi še vendarle lahko našli pri-
merno delo ali celo redno zaposlitev. V
izobraževalnem centru imajo na voljo
šest zaposlitvenih projektov, na primer
čiščenje, urejanje arhiva, urejanje okolja
in individualne zaposlitve. »Naši delovni
invalidi - mnogim med njimi manjka do
upokojitve tudi več kot petnajst let - naj
bi ostali aktivni, saj jim država navsezad-
nje vsak mesec nameni sedem milijonov
tolarjev. Plače morajo po svojih močeh
opravičiti.«
..............................................KSENIJA LEKIČ
V podjetju Meja Šentjur, ki ima na
Ponikvi sadovnjake na 64 hektarjih, so
povedali, da z letošnjo ekipo sezonskih
delavcev, več kot sto jih je vsak dan,
niso najbolj zadovoljni. Prejšnja leta
so zaposlili delavce iz Hrvaške, ki so
bili pripravljeni delati od jutra do veče-
ra in so normo dosegali. Lani ob takem
času so jabolka že pobrali, letos pa je
podjetje v zamudi. »Prvič smo dobili
delavce prek javnih del in ugotavlja-
mo, da večinoma ne dosegajo niti 50-
odstotne norme, nekateri z dela izosta-
jajo, imajo osebne opravke in prihajajo
z bolniškimi potrdili. Po 15. uri pro-
duktivnost izjemno pade,« je povedala
Danica Dosedla, vodja splošnega sek-
torja v podjetju. Dejala je, da so za
obiranje jabolk zahtevali popolnoma
zdrave ljudi, ker je delo fizično zahtev-
no in določeno z normo. »Vse, ki so
imeli kakšne delovne omejitve, smo
zato zavrnili,« je povedala Danica Do-
sedla, pri tem pa pojasnila, da z delavci
iz Izobraževalnega centra Štore podjet-
je Meja Šentjur nima nobenih stroškov.
18
REPORTAŽA
Črni trg z belim blagom
Policijska racija v slatinskem lokalu Trst ali kaj se zgodi, ce se namesto v objemu lepotice znajdeš v policijskem primežu
v enega najstarejših hote-
lov v Rogaški Slatini je v noči
iz sobote na nedeljo pridrve-
lo kakšnih 20 policistov.
Razlog? Sum, da se v lokalu,
ki slovi po »estradnih umet-
nicah«, ukvarjajo tudi s pro-
stitucijo. Rezultat? Trije are-
tirani, med njimi lastnik lo-
kala Zvonko B. in sedem pre-
strašenih Ukrajink. Podobno
akcijo so istočasno izpeljali
še v nekem mariborskem lo-
kalu podobnega slovesa.
Takšne so skope policijske
navedbe. In kako bi spodaj
podpisani naključni obisko-
valec z epskimi nagnjenji
lahko opisal dogajanja?
V prijetnem in tisti večer ne
preveč polnem nočnem barč-
ku se običajno zbere pisana
druščina. Pravijo, da največ
Italijanov in Hrvatov. Prijatelja
postavim pred izziv: »Greva?«
Ko sliši, da bova v družbi brh-
kih »plesalk«, ne razmišlja kaj
dosti. Pri vhodu moraš pozvo-
niti in pripraviti tisočaka za
konzumacijo. »Pustita to, daj-
ta raje puncam za pijačo,« pra-
vi mišičasti redar, ki nama je
prišel odpret. Stalni obiskoval-
ci žgečkljivih lokalov so po-
dobnih štosov že navajeni. Ce-
ne pijač so namreč takšne, da
bankovec z motivom največje-
ga pesnika služi za drobiž.
Na delo v hotel
v primerno zatemnjenem
salonu se pozibava peščica
mladenk. Zdi se, da nas one
veliko bolj opazujejo, kot mi
njih. Glede na to, da sva v
dotičnem lokalu prvič, si izza
točilnega pulta in iz primerne
razdalje vse ogledava. Kot
vsak, ki »na kaj računa«, hitro
ugotoviva, da se »naročila« po-
birajo kar tu, »tisto« pa nato
opraviš v hotelu čez cesto.
»Umetniški program« se še ni
pričel, zato ob dogovoru, da
punc ne bova iskala, naročiva
novo pijačo. Taktika zažge in
kmalu pristopita mladenki.
»Sva lahko poleg vaju?« spre-
govori prva z imenom Oksana
in točaj že pripravlja koktejla.
Tudi dekle, ki je namenjeno
meni, nosi isto ime, a je mno-
go privlačnejše, toda plaho.
Preselimo se v oblazinjen koti-
ček, prijatelj z zavijajočimi oč-
mi komentira izbor deklet.
»Kdaj se začenja program?« se
obrnem k moji Ukrajinki in
takoj vidim, da sem zinil
neumnost. »A vidva sta prišla
gledat program?« sledi retorič-
no vprašanje iz njenih ust in v
polomljeni hrvaščini hitim po-
jasnjevati, da sva prvič tukaj,
da želiva poprej še malo po-
gledati, sploh pa s temi stvar-
mi ne velja preveč hiteti, da pa
se bomo že še domenili. Spre-
govorimo nekaj neobveznih
besed, račun pri točilnem pul-
tu je medtem krepko narasel.
V trenutku konec
vsega
»Sem izšolana medicinska
sestra,« se razgovori dvajset-
letnica ob meni, doma iz kraja
s težko izgovorljivim imenom
južno od Kijeva. »V Ukrajini bi
težko dobila službo. Plača, če
jo sploh dobiš, pa znaša le
okoli 150 mark. Tukaj sem 14
dni in bila sem že v Celju.
Veliko trgovin imate.« Prijate-
ljeva Oksana pripoveduje o
svojem »službovanju« v Turči-
ji, na Madžarskem, v Sloveniji
je tudi že bila. Izkaževa se s
poznavanjem zemljepisa, zato
se nama skušata še bolj priku-
piti, češ »tako razgledanih
strank še nisva imeli«. Tudi
prav!
Nehote razmišljam, koliko
naju bo tale avantura udarila
po finančni plati. Prijatelj od-
hiti do sanitarij in se vrne ves
zelen: »Poslušaj, zdi se mi, da
sem videl policaje. Zdaj sva pa
tam!« Nagnem se, da bi bolje
videl, v tistem trenutku glasba
utihne. Možje v neprebojnih
jopičih, primerno mrkih obra-
zov in z napisom institucije,
kateri pripadajo, s svetilkami
v rokah dobesedno popadajo
skozi vsa razpoložljiva vrata.
»Pripravite dokumente!« vpije
možakar z očali, verjetno vod-
ja enote. DomisHm se, da je v
takšnih trenutkih najbolje biti
miren in ne narediti ničesar
nepredvidljivega, temveč ubo-
gati one v modrem. Ukrajinki
sta zbegani. Ne vem, ali imata
urejene papirje. Danes jih po-
večini že imajo, a ju tega seve-
da nisem vprašal. Še preden se
dobro zavem, vidim, da so po-
licisti zgrabili redarja in toča-
ja. Tretjega prej nisem opazil,
kasneje izvem, da je bojda
lastnik lokala. Napovedo
osebni pregled. S prijateljem
naju temeljito preiščejo, naj-
dejo dva mobitela, šope klju-
čev in pisal, dokumente ima-
va, zato sledi še popis. Najinih
spremljevalk se sploh ne do-
taknejo, medtem ko vsa ostala
dekleta ločijo med seboj.
Ukrajinko poleg mene kar pre-
metava, zato jo z nežnim doti-
kom skušam pomiriti in ji po-
nudim cigareto. Izkušenejša
je to storila že prej.
K steni nasproti naše mize
sta policista pritisnila redarja,
ki se niti ne poskuša premak-
niti, tudi z gosti ni težav, saj so
obstali kot vkopani. Postopek
teče hitro, učinkovito in ko-
rektno. Statistika pravi, da je
99 odstotkov obiskovalcev
nočnih lokalov »čistih«. Poli-
cist, ki je prej popisoval, poja-
sni: »Spijta do konca, potem
bomo lokal zaprli in opravili
hišno preiskavo!« Zdi se, da
tile točno vedo, po kaj so priš-
li. Na vnovično opozorilo se
zganeva. Nesojeni ukrajinski
medicinski sestri še uspem za-
šepetati, naj se ne boji, podob-
no stori še prijatelj. Pot na
piano je vsaj trikrat hitrejša,
kot je bila v nasprotno smer.
Hamletovska
legalizacija
Po poizvedovanju pri načel-
niku kriminalistov UNZ Celje
izvem, da je racijo oziroma
hišno preiskavo v lokalu Trst
vodilo ministrstvo za notranje
zadeve, celjski policisti so jo le
izvedli. Kot pravijo, so našli
tisto, kar so iskali, da pa ne gre
za kdo ve kakšen uspeh polici-
je. »Umetnicam« so najbrž
pregledali dovoljenja za biva-
nje in delo, morda se bo kate-
ra preko prehodnega don^^
tujce morala vrniti v doi^^
no. Odredbe preiskovak
sodnika v zvezi s pripof|
prijetih oseb (do zaključka,
daiccije) niso znane. In ^^
dovolim malo komentarj
vsakršno moraliziranje je
kaj odveč, saj je problem
ključno materialne narj
Mnogo jih deli mnenje, dj
prostitucijo pri nas velj
čimprej legalizirati in usti
no zakonsko urediti. Kaj t
tem dosegli? Država bi
nov vir polnjenja pogol
davčne blagajne (davek iz
javnosti, zdravniški pregl
ipd.), ljudje bi se privadili,]
stali bolj sproščeni, zanimj
za tovrstne usluge pa bi sč;
ma najbrž upadlo. Stabiliz
ja tržnih razmer, poreko e
nomisti. Tako pa država
pravlja čas in denar s pr?
njanjem črnega trga z be
blagom. Ali nismo nekaj tj
ga doživljali tudi z devizan
PRIMOŽ ŠKB
Foto: GREGOR KA1
ŠPORT
m
Začetek preporoda?
Velenjski »hladilniki« so v tekmi sezone povsem zamrznili švicarski St. Gallen - Juteks s porazom v 2. krog
jsrčno borbo so rokonieta-
(jorenja postavili nove te-
Ije ter pred polno dvorano
0	nazorno postavili zgled,
■o se je za svoj klub prav-
irav potrebno boriti. Zao-
[lek 5 golov je bil izničen
jnatično napadalno igro
gibljivo obrambo s
imtchenkom na čelu.
lokometna Evropa je v 2.
pgu pokala pokalnih zmago-
Lev videla švicarsko ekipo
smele napovedi so prihajale
|jiiz vrst St. Gallna, kjer so
^li na neodločen izid. Tre-
fTone Tiselj se je nekaj noči
fd povratno tekmo zbujal z
jvobolom, razmišljajoč, kaj
bilo v prvem srečanju, ki so
1	Velenjčani izgubili v dru-
m polčasu, narobe. Zmago-
Ina formula pa je vendarle
plavala na dan in je zelo
jtka: »Trening!« In to je bilo
mala vse, kar je velenjskemu
egu uspelo izdahniti v tre-
ah zmagoslavja. Ko si je
mogel in ob nenehnem sti-
iju rok uredil misli, je še
Si: »Kar se je zgodilo, je
mik za vso Slovenijo. Pre-
;ati ekipo, za katero igrata
■kratni islandski reprezen-
"Oulius Jonasson in 195-
Bii švedski reprezentant
fcrt Hedin, je podvig tudi za
pij izbirčne. Moji igralci^so
izvrstni in enako velja za
toče.« Prav slednji, ki so do
mega kotička napolnili
KO dvorano, so že pred tek-
'dali vedeti, da so čvrsto na
3ni svojih ljubljencev in da
lamejo v podvig. Z ogromno
'bsko zastavo so pokrili ves
^nji del tribune, poletelo je
Hsoče rumenih in modrih
'onov, ob zadnjem znaku si-
pa se je množica v trenut-
znašla na parketu in Velenj-
ponesla na ramenih.
»Bo Bedekovic
sameval?« •••
■ so se spraševali prisotni,
J So gostje najnevarnejšega
'Nskega strelca (tako kot v
J^i) pokrili šele v drugem
»Poskušali smo z obram-
na Bedekoviču, a nobe-
'^brambna inačica se ni ob-
je po tekmi potožil Ro-
Hedin. A vselej le ni bilo
Preglavice je domačim na
boku povzročal visoki in okor-
ni Markus Keller, Hedin ga je le
rutinirano sledil ter hkrati razi-
graval napad. Gorenje je po
uvodni nezbranosti v napadu
in negotovem vratarju Matovi-
ču zaostanek s prve tekme iz-
ničilo z zadetkom Boštjana To-
meta (25. min), Borut Plaskan
je v slogu pravega kapefana-
zadeval v trenutkih, ko je bilo
najbolj potrebno, še vedno
poškodovani Sandi Krejan pa
je dodal plin ob številčni pre-
moči St. Gallna. Fanatizem ve-
lenjskih rokometašev se je še
bolj odrazil v nadaljevanju, ko
je Sebastijan Sovič na levem
boku velikokrat vtaknil glavo
tja, kamor nihče ne bi podsta-
vil niti noge, do svojih minut je
na nasprotni strani prišel še
Branko Tamše. Švicarji so po-
skusili vse, kar je v rokometu
sploh možno poskusiti. Bede-
kovič, Plaskan in Rozman so
izmenično dobivali svoje čuva-
je, v igro je vstopal sedmi (na-
padalni) igralec ipd., a obram-
ba Gorenja z (za silo) ozdrav-
ljenim Khimtchenkom ni klo-
nila. Svetli trenutek St. Gallno-
vih naporov je bil le zeppelin z
dvema igralcema manj. »Pre-
malo smo se gibali in naredili
preveč napak v tehniki. Jonas-
sonu ni uspelo ničesar (realiza-
cija 0:6), na sojenje pa nimam
pripomb,« je še uspel dodati
vodja švicarskega moštva Do-
minique Gmur in napovedal
kaljen je svojih varovancev v tej
sezoni, saj jim z mladimi ne
uspevajo elementi večkratnega
prilagajanja igri.
Juteks s +6
Žalčankam je uspelo tudi
gostovanje nedaleč od Milana.
Proti ekipi Casano Magnano je
Juteks še zadržal 6 zadetkov
prednosti in se brez stresov
uvrstil v 2. krog EHF. Italijan-
ke, ki na prvi tekmi v Žalcu v
rokometnih veščinah ravno
niso briljirale, so tokrat kljub
razigrani Sonji Zidar (9 golov)
le dosegle zmago, potem ko so
Žalčanke na kazenski klopi
presedele več kot tretjino tek-
me, domačinke pa le 2 minuti.
PRIMOŽ ŠKERL
Foto: GREGOR KATIČ
Prodornega Branka Bedekoviča sta zaman poskušala zaustaviti Marcel Huser (št. 11) in
Robert Hedin (5).
Šaleški graščaki so tretjino severne tribune prekrili s klubsko zastavo.
Eni se prebujajo, drugi popuščajo...
Zaradi reprezentančnih
nastopov Slovenije z Norveš-
ko in Latvijo so prvoligaši
konec prejšnjega tedna poči-
vali, drugo- in tretjeligaši pa
ne. V obeh omenjenih kon-
kurencah je prišlo do neka-
terih zasukov.
V II. SNL sta tokrat oba
predstavnika s Celjskega z go-
stovanj prihajala zadovoljna.
Še posebej so se uspeha vese-
lili v Šmartnem ob Paki. Šmar-
čane so pretresli dogodki v
prejšnjem krogu, ko je prišlo
do incidentov zaradi slabega
sojenja, v prvenstvu jim nika-
kor ne steče in tekma v Trbov-
ljah je prišla ravno v pravem
trenutku. Zmaga je obliž na
rane in spodbuda pred veli-
kim dogodkom za Šmarčane:
četrtfinalom slovenskega po-
kala, kjer so absolutni favoriti
za zgodovinski vstop v polfi-
nale.
Šentjurčani za razliko od
Esotecha nastopajo le v poka-
lu MNZ Celje, kjer so doživeli
hladno prho, saj so jih prema-
gali celo Sodniki! V prvenstvu
so se iz Maribora vrnili z novi-
mi tremi točkami, osvojenimi
na tekmi z Železničarjem. Te
so jih krvavo potrebovali, sicer
bi bile nekatere »glave« v NK
Šentjur pripravljene za padec.
A do polovice prvenstva bo
očitno vse ostalo nespreme-
njeno. Trener Drago Grbavac
zaenkrat razmišlja pametno:
»V Šentjurju prvoligaških am-
bicij ne gojijo, v boj za obsta-
nek verjetno ne bo treba, gle-
dalce pa je mogoče zvabiti na
stadion le z atraktivno odprto
igro. Za drugoligaške razmere
pa je igra Šentjurja trenutno
povsem solidna.«
V III. SNL-sever prihaja do
preobratov iz tedna v teden,
sledijo si silni vzponi in padci
na trda tla. Najprej je presene-
čala Gerečja vas, klavrni Mons
Claudius je dokazal, da se tudi
z njim ne gre šaliti, Dravinja je
po pričakovanjih štartala od-
lično, v zadnjih tekmah pa
popušča. Če bo šlo tako na-
prej, z drugo ligo ne bo nič.
Unior in Usnjar sta se očitno
sprijaznila z vlogo statistov, ki
le na trenutke opozorijo nase,
TIM Laško pa izpolnjuje cilje
in napovedi. Laščani so bili
pred sezono realni in želje se
jim bodo zagotovo uresničile.
Tudi mirna plovba v tretjeli-
gaških vodah šteje! T.L.
Celjani v najlažjo
skupino
Žreb Lige prvakov je celjske rokometoše potisnil v skupino
D skupaj s San Antonijem, Kovopetrolom in Goteborgom
Velenjsko Gorenje se bo v
osmini finala PPZ pomerilo
z makedonskim predstavni-
kom Vatrostalno Vardar
Skopje, Žalčankam pa je v
pokalu EHF pripadla ukra-
jinska Galičanka Lvov. Vsa
moštva bodo 7. novembra
najprej gostovala.
- ,, ' , ■ ■
Pravzaprav se je Celjanom
izšlo v skladu z željami. V
skupino so dobili drugega
španskega predstavnika z
malo evropskimi izkušnjami,
lanskega švedskega znanca
in češke naftarje iz Plzna, ki
naj bi bili v tej skupini naj-
slabši. Bolj nevarna je »križ-
na« skupina C, kjer so Klel
(Nem), Kaustik Volgograd
(Rus), Viking (Nor) in GOG
Gudme (Dan). Če bi »kozoro-
gi« v svoji skupini zmagali,
bi se tako izognili nemškemu
prvaku, preko dru^ouvršče-
nega iz skupine C pa bi imeli
odprto pot vsaj do polfinala.
A cilji v tej sezoni segajo še
višje. »Imel sem srečno roko.
Izšlo se je po naših željah,«
je bil kratek predsednik OU
RK GPL Andrej Šušterič, ki je
na sedežu EHF sodeloval pri
žrebanju. »Skupina D je ma-
lenkostno slabša in je po naši
meri, čeprav nasprotniki ni-
so slabi,« je še dodal direktor
RK GPL Vlado Privšek.
Veselja ni bilo opaziti v ve-
lenjskem in žalskem taboru.
Pri Gorenju so tudi v 2. krogu
želeli nasprotnika iz zahod-
ne Evrope, dobili pa skopske
metalurge, ki še zdaleč niso
nepremagljivi. Manj atrakti-
ven nasprotnik, toda prilož-
nost več za prodor v četrtfi-
nale. Najbolj naporni oprav-
ki čakajo rokometašice Ju-
teksa, ki slabe izkušnje z dol-
gimi potovanji vlečejo še iz
prejšnjih evropskih sezon.
Ukrajinski rokomet se z do-
sežki še ni proslavil, a je tipi-
Preostali skupini Lige pr-
vakov: skupina A - Badel Za-
greb (Hrv), Fotex Veszprem
(Mad), Montpellier (Fra),
Prato (Ita). B - Barcelona
(Špa), Pfadi VVinterthur
(Švi), Zaporožje (Ukr), SKA
Minsk (Blr).
čen predstavnik »vzhodne
šole«, za kar pa ima žalski
trener Bogosav Peric menda
že pripravljen recept. Ekipa
Trebnjega, ki jo vodi celjski
strateg Mišo Toplak, bo v na-
daljevanju Pokala mest poto-
vala na skrajni sever Nemčije
v Flensburg, kar zanje najbrž
pomeni slovo. Zagotovo pa
bi Toplaku o tem lahko k^j
več povedal kolega iz Gore-
nja Tone Tiselj, ki se je v
četrtfinalu EHF pred dvema
sezonama na lastne oči lahko
prepričal v kakovost pred-
stavnika iz Bundeslige. Nem-
ci so Velenjčane takrat od-
pravili s prednostjo 21 zadet-
kov.
PRIMOŽ ŠKERL
Razpored tekem Celja Pi-
vovarne Laško v Ligi prva-
kov: Kovopetrol-CPL (7.11.),
CPL-Goteborg (14.11.), CPL-
San Antonio (5.12.), Gbte-
borg-CPL (12.12.), CPL-Kovo-
petrol (2.1.), San Antonio-
CPL (9.1.).
Zmagoslavji V
Tacnu
Na državnem mladin-
skem prvenstvu v ju-jitsu
borbah se je 9-članska se-
lekcija PKBV v Tacnu okiti-
la s 7 medaljami.
Čeprav je tekmovanje štelo
le v posamičnih konkurenci,
je celjski Policijski klub bo-
rilnih veščin med vsemi eki-
pami dosegel največ. Mihael
Jug (do 85 kg) in Boštjan
Bevc (nad 85) sta stopila na
najvišji stopnički. Gorazd
Zapušek (do 85), Dejan Žni-
dar (do 62), Marko Deželak
(do 55) in Leon Žaberl (do
69) so si priborili srebrne
medalje, za nameček si je
bronasto ovesil še Primož
Manojlovič (do 69).
Člane PKBV do konca leta
čaka še nekaj pomembnejših
tekmovanj, med drugim se
bo Peter Petrovič s trenerjem
Markom Gabrom v novem-
bru udeležil svetovnega pr-
venstva v Berlinu, decembra
pa bodo v Celju pripravili še
svojevrsten turnir za kadete
in člane. PRIMOŽ ŠKERL
20
ŠPORT
z rekordom na
svetovni pokal
Od danes do sobote bo v
nemškem Ausgbiirgii svetov-
ni kegljaški pokal državnih
prvakov. Med 19 ekipami so-
deluje tudi Mirotel« Celje,
kateremu je to že 15. nastop.
Do sedaj so kegljavke Celja
dosegale izredne uspehe.
Trikrat so bile najboljše v
Evropi (zmagale so v letih
89, 91 in 95), trikrat druge
(90, 94 in 96), dvakrat tretje
(79, 93), štirikrat četrte ter
enkrat pete in šeste. Pa letos?
Po odličnem nastopu na dr-
žavnem prvenstvu, ko so mi-
nulo soboto v Postojni posta-
vile nov rekord kegljišča
(2847 kegljev) in s povpreč-
jem na tekmovalko kar 474,5
kegljev, je vodja celjske eki-
pe in trener Lado Gobec
pred odhodom v Ausgburg
napovedal: »Zadnji rezultati
naše ekipe so zelo spodbud-
ni. Toda v konkurenci 19 dr-
žav, ko bomo danes in jutri
nastopili v polfinalu, se lah-
ko pripeti vse. Če ponovimo
rezultate iz Postojne, bomo v
sobotnem finalu najboljše
četverice zagotovo nastopili.
Tam pa odločajo izkušnje in
zmagovalni duh, kar nam v
odločilnih trenutkih pri-
manjkuje. Želimo si deveto
medaljo, zelo nevarne na po-
ti do finala pa so nam prvaki-
nje Hrvaške Podravka, Nem-
čije Dresner SV 1910, Romu-
nije Electromures, Madžar-
ske Ferencvarosi in Češke
Slavia Praga.»
JOŽE KUZMA
Člani prihodnje leto?
Hokejski klub Celje je v
novo sezono ponovno štartal
brez prve ekipe. Podoben
scenarij so odgovorni napo-
vedali že ob izteku prejšnje-
ga tekmovalnega ciklusa in
zgodilo se je.
Vsekakor je pomanjkanje
vrhunskih predstav na ledeni
ploskvi v celjskem Mestnem
parku že kar kronično, toda
kriza iz sredine devetdesetih
se nadaljuje, kar se razumljivo
odraža tudi letos. »Za člansko
moštvo enostavno ni bilo do-
volj interesa, težko bi skrpali
ekipo, kajti igralcev ni na pre-
tek, težave so tudi z opremo,
vse skupaj je seveda povezano
z denarjem,« pravi tehnični
vodja Miran Skale, ki je prev-
zel najzahtevnejša vodstvena
opravila po odhodu predsed-
nika Roberta Samca in umiku
pokrovitelja Inposa. HK Celje
se bo letos usmeril predvsem
v vzgojo mlajših kadrov, pose-
ben poudarek pa namenjajo
pridobivanju začetnikov. Le-ti
se lahko klubu priključijo vsak
dan (razen v torek) ob 18. uri.
Sodelovanje z mariborskim
kolektivom se bo nadaljevalo,
delo v klubu pa bo podrejeno
le dvema ciljema: ustvarjanju
široke baze in pripravi razmer
za vnovično vrnitev članskega
moštva v celjsko ledeno dvo-
rano. Trener Zdenek Jelen je s
Češke prišel za majhen denar,
strokovno je dovolj podkovan
in skupaj s pomočnikom Voj-
kom Bratcem bo bdel nad
mladimi nadobudneži. Seve-
da pa ponovnega razmaha ho-
keja v mestu ob Savinji ne gre
pričakovati brez članskega
moštva. Če ga ne bo tudi pri-
hodnje leto, bodo stvari za-
skrbljujoče, sicer pa bo nekaj
smernic in s tem možnosti za
sestavo prve ekipe znanih že
danes zvečer, ko bo skupščina
HK Celje.
t.l
BRSKAMO PO ARHIVU
Pred natanko 15 leti so se na
Rogli pred pričetkom nove se-
zone zbrali člani jugoslovan-
ske smučarske reprezentan-
ce. Z desne: Rok Petrovič, tre-
ner Filip Gartner, Boris Strel,
Bojan Križaj in Grega Bene-
dik. Takrat je slovenska jav-
nost ob spremljanju njihovih
nastopov še norela.
Ponatis knjige Mož treh stoletij
Kljub temu, da smo v
naši hiši NT&RC izdali
knjigo Mož treh stoletij o
Leonu Štuklju avtorja novi-
narja Toneta Vrabla v na-
kladi 1500 izvodov, je bilo
zanimanje za knjigo tolik-
šno, da je bila že na dan
predstavitve, 5. oktobra
1998 v Zdravilišču Laško,
razprodana.
Zanimanje za knjigo je
še vedno zelo veliko, zato
smo se odločili za ponatis.
S priloženo naročilnico si
.boste lahko zagotovili knji-
go v ponatisu po ugodni
ceni 2000 tolarjev. Prosimo
vas tudi, da nam izpolnje-
no naročilnico vrnete čim-
prej, da se bomo lahko od-
ločili za pravo naklado in
knjigo natisnili še pred
100. jubilejem Leona Štu-
klja, 12. novembrom.
PANORAMA
NOGOMET
2.SNL
9, krog: Rudar(T)-Esotech
Šmartno 0:1 (0:0) Šoštar 81.
Železničar-Šentjur 1:2 (0:1)
Radič 42, Kocjančič 78. Vrstni
red: Dravograd 23, Tabor Se-
žana in Pohorje 22, Drava in
Goriške Opekarne 15, Elan in
Zagorje 14, Nafta in Šentjur
13, Aluminij 11, Esotech
Šmartno in Železničar 10, Slo-
van-Slavija 9, Factor 6, Jadran
Šepič 4, Rudar (T) 0.
3.SNL sever
9. krog: Paloma Šega-Mons
Claudius 3:0, Kungota-Usnjar
2:3, Gerečja vas-Unior 2:5,
Dravinja-Hajdina 0:0, TIM
Laško-Pobrežje 2:1. Vrstni
red: Montavar Rogoza 20,
Dravinja 17, Unior 16, Paloma
Šega, Pobrežje, Usnjar in MM
Brunšvik 14, Hajdina in TIM
Laško 13, Gerečja vas 9, Kovi-
nar in Mons Claudius 5, Kovi-
nar 4.
"~ko1arka ^^
fj :: -< _ .. sr _ *	_ .St jt
Pokal Liliane Ronchelti
1. krog: BSE Budimpešta-
ŽKK Ingrad Celje 72:64
(34:39)
Liga Kolinsica
7. krog: Helios-PIL 70:89
(33:41) Bečirovič 22, Lisica 18,
Dončič 11, Jurak, Kune in
Dragšič 10, Goljovič 7, Tilinger
I.	Postojna-Savinjski Hopsi
73:76 (38:35) Kobale 22, Stevi-
č 21, Jagodnik 12, Trifunovič
10, Cizej 8, MiUč 4. Vrstni red:
Union Olimpija 14, PIL, Krka
in Savinjski Hopsi 13, Loka
kava 10, Slovan, ZM Lumar
MB, Pošta MB Branik, Postoj-
na in Helios 9, Triglav (-1) 8,
Kraški Zidar (-1) 7.
1.B SKL
3. krog: Union Olimpija ml.-
Rogla Atras 66:69 (40:40) Zi-
nrajh 29, Ravnikar 12, Temnik
II,	Benič 8, Pučnik 4, Sedmi-
nek 3, Herman 2. Banex-Ra-
denska 75:61 (43:20) Ritonja
23, Ravnihar 19, Sivka 14,
Amidžič in Novak 8, Jesenek
2,	Keblič 1. Gradbinec Rg^
Ijica-Elektra 64:75 (29:33)
žič 18, Rizman 15, Zupan^
Medvešek in Mirt 12, Rrjj,
šek in Črešnik 2. Kemopi
Nova Gorica 78:80 (34:44)
banija 28, Sušin 14, Vuki(
Rovšnik 7, Gajšek in Ko^j
Jovanovič 4, Josipovič 2, s
nik 1. Vrstni red: Rogla
in Zagorje 6, Krško in Elel
5, Kemoplast, Banex, Gra,
nec Radovljica, Union Olin
ja mL, Radenska, Ilirija,
Gorica in GD Hrastnik 4.
2.SKL
3. krog: Litija-Celje 76
Vrstni red: Bistrica in Celji
Malgaj Rudar in ŽKK Mari
5, Ruše, Litija BP Kamnik,
rij Plava Laguna in Ekipa j
če 4, Črnomelj 3.
1.SKL (Ž)
3. krog: Ingrad Celje-In
Ježica ml. 84:79 (44:40) V;
26, A. Vodopivec 17, Veble
Jurše 12, Radeovič in Ram
4, Potočnik 3, Obrovnik
Vrstni red: Imos Ježica inl
ja 6, Ingrad Celje 5, Od
Marmor, Maribor, SKB Jež
ml. in Pomurje 4, BTC
grand 3.
2.SKL (Ž)
2, krog: Comet - Toln
100:46 (52:25). Vrstni i
Šentvid in Jesenice 4, Coi
3,	Tolmin 2, Šentvid in D(
Žale 1.
ROKOMET
PPZ
1. krog (povratna tekn
Gorenje-St. Otmar St. Gd
33:23 (16:10) Bedekovič, R
man in Plaskan 6, Tamše
Sovič 4, Krejan 3, Oštir in
me 2.
Pokal EHF (Ž)
1. krog (povratna teku
Cassano Magnago-Juti
23:20 (12:10).
1.DRL
4. krog: CPL-AFP Dobi
32:26 (18:12) Stefanovic
Škrbičin Šerbec 5, Puc4,Pi
gartnik in Manaskov 3, Šafa
in Pajovič 2, Tomšič in Vuj
nec L Izola-Radeče 29:
(13:13) Šantl, Burdijan, O;
in Ivančič 5, Privšek in Žvi
3. Vrstni red: GPL 8, Radečf
Gorenje (-1) in Prevent (-1)
Trebnje (-1) in Prule 4, ^
Dobova, Izola in Slovan 3,1
mo 2, Krško (-1) 1, AndorO
1.DRL(Ž)
3. krog: M Degro Piran'
grad 24:22 (10:9). Vrstni f
Krim Electa NR 6, Robit Oli
pija (-1), Juteks (-1), JelovU
Gramiz Kočevje in Izola
Degro Piran 2, Vegrad, Vi'
Branik in Burja Škofije 0.
ODBOJKA
1.D0L
1, krog: Šoštanj Topolsij
Stavbar IGM 0:3 (10:15, 6:*
13:15).
2.D0L
1. krog: SIP Šempeter-V^'
niča 3:0 (15:9, 15:7, 15:10)
2.D0L	(Ž)
l.krog: Asics Tabor-Zg''^
Savinjska 3:1 (15:4, l^;
15:8, 15:6), Kajuh ŠoštaiF
ŠOU FV 0:3 (13:15, l^'!
8:15), B&L Utrip-Infond
nik 0:3 (15:17, 10:15,8:15)
ŠPORTNI KOLEDAR
PETEK, 16.10.
Rokomet
l.DRL, 5. krog - Radeče:
Radeče-Gorenje, Trebnje:
Trebnje-CPL.
SOBOTA, 17.10.
Nogomet
2.SNL, 10. krog - Nova Gori-
ca: Goriške opekarne-Esotech
Šmartno (15.30).
3.SNL sever, 10. krog - Ro-
gatec: Mons Claudius-Monta-
var Rogoza, Hajdina: Hajdina-
TIM Laško, Zreče: Unior-Dra-
vinja, Šoštanj: Usnjar-Gerečja
vas (vse ob 15.30).
Košarka
Liga Kolinska, 8. krog -
Laško: PIL-Krka (19), Polzela:
Savinjski Hopsi-Union Olimpi-
ja (18).
l.B SKL, 4. krog - Zreče:
Rogla Atras-GD Hrastnik, Za-
gorje: Zagorje-Banex (obe ob
19), Šoštanj: Elektra-Kemo-
plast (17.30).
2.SKL, 4. krog - Celje: Celje-
Ruše (17).
l.SKL (Ž), 4. krog - Laško:
Ingrad Celje-Pomurje Skiny.
Državni turnir - Celje: Spe-
cialna olimpiada (9.30).
Rokomet
l.DRL (Ž), 4. krog - Žalec:
Juteks-Vegrad.
Odbojka
1.DOL,	2. krog - Šoštanj: Šo-
štanj Topolšica-Titan Kamnik.
2.DOL,	2. krcg - Črnuče:
GSL Črnuče-SIP Šempeter
(17.30)
2.D0L (Ž), 2. krog - Mozir-
je: Zgornja Savinjska-Infond
Branik (17), Ruše: Ruše-B&L
Utrip (16), Koper: Kemiplas
Koper II.-Kajuh (16.30).
NEDEUA, 18.10.
Nogomet
l.SNL, 10. krog - Beltinci: Po-
trošnik-Publikum, Velenje: Ru-
dar-BS Tehnik (obe ob 15.30).
2.SNL. 10. krog - Šentjur:
Šentjur-Rudar (T) (15.30).
ŠPORT
21
r
Zapravljen plus
krogu pokala Saporta: Pivovarna Laško-Zepter Partizan 71:86 (42:42) in Savinjski
Hopsi-Atletos Kaunas 73:88 (40:37).
porazil obeh naših predstav-
ljiv na domačih parketih ni-
, usodna, v marsičem pa sta
jjjila težko priborjena ugod-
jzhodiščna položaja. Če je
pgrajski Partizan v Laškem
jlj potrdil vlogo favorita, pa
I Polzelani zapravili plus z
(jtovanja v Milanu.
VTreh Lilijah je dolgo kazalo
ijrugačen razplet. Trener Aleš
bn ni upal tvegati s poškodo-
(lim Gregorjem Hafnarjem
cleno). Po začetnem vodstvu
^opskih prvakov iz leta 1992
, lanskih udeležencev. »final
iir« so doma"?! z delnim izidom
tO vzpostavili ravnotežje, kar
obveljalo do konca prvega
ii. Prednost gostov v višini so
lS^ani izničili s cono in sko-
im v napadu. Jurak je zaustavil
ijboljšega beograjskega centra
Dejana Tomaševiča, Goljoviču
so uspevali prodori, Dragšič je
imel mirno roko (v tem obdobju
met za 3 točke: 3/3). Pokrivanje
širokega prostora so večkratni
jugoslovanski prvaki kronali z
več uspešno izpeljanimi protina-
padi, ki so se skoraj praviloma
končali z zabijanjem. Pivovarji
bi ob polčasu še lahko zadržali
vsaj minimalno prednost, a se je
Dragšiču in Dončiču s trojkami
preveč mudilo. Peščica Partiza-
novih navijačev se je v skoraj
polni dvorani pričela veseliti v
nadaljevanju, ko ,so--domači v
.desetih minutah uspeli doseči le
3 točke, gostje pa 17, Prednost je
nato naraščala in trener Pipan ni
imel več prave rešitve, medtem
ko je Branislav Lučič na drugi
strani kljub kopici izgubljenih
žog (Pivovarna Laško 19, Parti-
zan 21) razbil domačo cono in
razigral vse razpoložljive moči,
vključno z orjakom Zoranom
Stevanovičem in najboljšim Par-
tizanovim strelcem Miroslavom
Radoševičem. Domačim je ob
koncu še uspelo zmetati nekaj
žog v beograjski koš (Bečirovič
je v zadnji sekundi zadel še
trojko), poraza pa bistveno niso
omiliti. Strelci za PIL: Dragšič
15, Goljovič in Bečirovič 14, Ju-
rak in Dončič 8. Pil in Partizan
sta v skupini A družno na dru-
gem mestu (3 zmage in poraz).
V 5. krogu se bo Pivovarna Laš-
ko pomerila z atenskim AEK.
Pravo razočaranje so svojim
navijačem pripravili Savinjski
Hopsi, ko na Polzeli niso uspeli
premagati podprvaka Litve, ki je
v skupini A trikrat gladko izgubil
in obvisel na repu razpredelnice.
Hopsi so imeli le tri razpoložene
igralce, toda Jagodniku, Cijezu
in Kobaletu ni sledil nihče. V
domačem taboru so močno ra-
zočarani nad igranjem centra
Dušana Steviča, za katerega me-
nijo, da je prikazal manj kot nič.
Pri Atletasu se prav tako ni pro-
slavil 209 cm visoki center in
najboljši igralec Rus Margunov
(odpravlja se celo v NBA), nereš-
ljivi uganki pa sta bila Staniulis
in Jurgilas (oba 23 točk), proti-
napade pa je zaključeval hitri
Tribe (18). V gorbi in trdi košar-
karski predstavi sta bila sodnika
malenkost bolj naklonjena go-
stom. Strelci za Savinjske Hop-
se: Jagodnik 25, Cizej 17, Kobale
14. Polzelani imajo 2 žmagi in 2
poraza in bodo v nadaljevanju
znova zaigrali pred domačim av-
ditorijem, tokrat pa bo njihov
nasprotnik Varna.
■ i r t ' ^PRIMOŽŠKERL
NA KRATKO
Maribor: Na odprtem strel-
£m pokalu s pištolo velikega
Jibra so največ uspeha poželi
Ijski strelci. Rezultati - ekip-
i: 1. Celje 555 krogov (Zore,
ece, Čepin), 2. Policist Mari-
ir 536, 3. D. Poženel Rečica
7 (Teržan, V. Lavrinc, Z. La-
iDc). Posamezno: 1. Slavko
fce 190 (Celje), 2. Vinko La-
nc 186 (D. Poženel), 4. Mar-
1	Zdovc 183, 5. Mojca Čepin
2	(oba Celje).
Zidani Most: V 9. krogu ob-
nske lige v streljanju s serijsko
ačno puško so bili doseženi
islednji izidi - ekipno: 1. Zida-
Most 1082 krogov, 2. Sedraž
)44, 3. Rečica 1032. Posamez-
ni 1. Boris Gorišek 277, 2.
ejan Matek 276, 3. Vojka Ma-
lt 270 , 4. Roman Matek 270
-siZid. Most).
Mislinja: Na pokalni tekmi
Bučarjev skakalcev je nastopi-
' preko 100 tekmovalcev Re-
iltati - dečki do 8 let: 8. Kle-
len Omladič, 11. Rok Pečov-
k 17. Žiga Omladič (vsi Vele-
le). Dečki do 10 let: 7 Klemen
mladič. 18. Lovro Zupane
•ba Velenje). V petek bo v
flenju še meddruštvena tek-
'^na 55 m skakalnici.
Polzela: Rezultati 2. kroga
^injske košarkarske lige: Ser-
5 2T Celje-TEŠ Šoštanj 50:55,
orma Soft Velenje-Tris Vrbo-
^57:41, ŠD Mozirje-Minerva
"že 58:42, Veterani Laško-
'fbold 70:59. Vrstni red: Vete-
Laško, ŠD Mozirje in TEŠ
tištanj 4, Norma Soft in Miner-
^Griže 3, Prebold in Tris Vrbo-
Servis ZT Celje (-1) 1. Pari
"•^odnjega kroga (18.10.): Pre-
°'d-Tris Vrbovec, Minerva Gri-
[■^erani Laško, TEŠ Šoštanj-
J Mozirje, Norma SOft-Servis
fCelje.'
■^^htel: Na zadnji tekmi ja-
^^'nih padalcev za Pokal Slo-
[^'je v natančnem pristajanju
^^•avko Kolar (Albatros Celje)
^^del 5. mesto, v seštevku
jjiih tekem pa je pristal na 24.
°atros je med 27 društvi kon-
12. mestu,
^ostojna: V 3. krogu držav-
^^ kegljaškega prvenstva je
CP Celje z najvišjim možnim
izidom izgubilo z ekipo Proteus
Liv. Na lestvici vodi Prosol (6
točk), Celjani so na 8. mestu
(2). Bolj uspešne so bile keg-
Ijavke Miroteksa, ki so Postojn-
sko jamo odpravile s 7:1 in s 6
točkami tudi vodijo.
Celje: Alen Pevec (AMD Ce-
lje) je ubranil naslov državnega
prvaka v kartingu (kategorija
do 125 ccm) in tako že četrtič
zapovrstjo postal najboljši.
Hkrati je bil najuspešnejši v
skupni razvrstitvi slovensko-hr-
vaškega prvenstva, Klemen Pe-
vec pa je osvojil 3. mesto.
Celje: V prijateljskem malo-
nogometnem srečanju je ekipa
policijske postaje Celje s 13:2
premagala selekcijo celjskih
športnih novinarjev.
Griže: Na mednarodnem ša-
hovskem turnirju z nagradnim
skladom 200 tisoč tolar-jev je
nastopilo preko 100 tekmoval-
cev. Zmagovalci - absolutno: Ja-
nez Barle (Slo). Ženske: Ana
Srebrnič (Slo). Veterani nad 55
let: Predrag Klinska (Hrv). Vete-
rani: Ivan Hojan (Slo). Mladinci
do 20 let: Boštjan Šumiga (Slo).
Dečki do 15 let: Žiga Žvan (Slo).
Dečki: Matija Kovač. Deklice:
Kermen Orel in Veronika Hari
(obe Slo).
Velenje: Balinarji štajersko-
dolenjske območne zveze so
odigrali tekme za pokalnega pr-
vaka regij in s tem udeležbo na
državnem prvenstvu. Vrstni
red: Megrad L, Megrad 11., Be-
sednjak Maribor, ŠC Rogaška
Slatina, Branik MB, Velenje Pre-
mogovnik, Mirna, Gip Vegrad.
Ferjan do brona na MSP
Navkljub zelo zadržanim napovedim se je Celjanu
Klemnu Ferjanu posrečil nastop v malem finalu MSP v
kolumbijski kokainski prestolnici Caliju. Nastope v mla-
dinski konkurenci je z iponom končal po 15 sekundah.
Trener Štefan Cuk je pred odhodom večje možnosti pripiso-
val ženski vrsti (Ljubljančanka Raša Sraka je prav tako prišla do
brona), -Ferjan pa je po tihem računal na uvrstitev med 8
najboljših. Pravilno izbrana taktika je člana celjskega JK Ivo
Reya dobesedno ponesla do polfinala, kjer je bil zanj premočan
kasnejši zmagovalec Rus Denis Oguienko. Mali finale v katego-
riji do 73 kg je Ferjan (na 19. rojstni dan) končal v četrt minute,
ko se je Brazilec Luis Camilo že znašel z nogami v zraku. Uspeh
mladega Celjana je še toliko bolj presenetljiv, saj v tej sezoni ni
beležil odmevnejših rezultatov	PRIMOŽ ŠKERL
Damir Vrbanič in Rok Gajšek.
Koncina in Vrbanic na SP
Od danes do nedelje bo v Riu de Janeiru 14. svetovno
prvenstvo v karateju, kamor sta odpotovala tudi Žalčana
Damir Vrbanič in Matjaž Končina.
Na seznamu reprezentantov je bil tudi njun klubski kolega
Rok Gajšek, ki pa zaradi študijskih obveznosti ni opravil
zahtevnih priprav, zato je ostal doma. Vrbanič bo nastopil v
športnih borbah v kategoriji do 60 kg, kjer je na zadnjem SP v
Sun Cityju osvojil 7. mesto, Končina pa v kategoriji do 75 kg.
»Vsekakor bi ponovitev 7 mesta bila zame uspeh. Letos mi bo
lažje, saj imam ob sebi še Končino,« je pred odhodom povedal
Damir Vrbanič. Trener Silvo Marič je še pojasnil, da so bile vse
aktivnosti podrejene svetovnemu prvenstvu, želi pa si vsaj ene
uvrstitve med osmerico.	TONE TAVČAR
Predsednik KS Rečica Jože Kramer in predsednik ŠD Mladost
Zvone Hribernik predajata namena prenovljeno igrišče.
Rečlški športniki na
novem igrišču
člani Športnega društva Mladost z Rečice ob Savinji si
prizadevajo, da bi krajanom in tudi drugim ljubiteljem
športa zagotovili čimboljše pogoje za rekreacijo.
Zaradi tega so pred kratkim s pomočjo občine Mozirje in
Krajevne skupnosti Rečica predali namenu novo asfaltirano
igrišče za odbojko, mali nogomet in košarko. Dela so veljala
nekaj več kot milijon tolarjev, kar za športnike pomeni kar
precejšen zalogaj. Ob odprtju igrišča so se rečiški športniki
pomerili s tenisači in nogometaši z Raba, kar je po dolgem času
prvo srečanje z ekipo s Hrvaške.	US
Na osnovi 3. člena Pravilnika o pogojih in merilih za reševanje stanovanjskih
vprašanj delavcev pri obrtnikih v Mestni občini Celje in sklepa Upravnega
odbora Stanovanjskega sklada delavcev obrti z dne 6.7.1998
OBJAVUA
STANOVANJSKI SKLAD
DELAVCEV OBRTI V OBČINI CELJE
v REVIJI DEU\VEC IN NOVI TEDNIK 15.10.1998
RAZPIS
ZA ODDAJO KADROVSKIH STANOVANJ V
NAJEM ZA LETO 1998 IN 1999
I.	PREDMET RAZPISA
Stanovanjski sklad delavcev obrti razpisuje:
-šest dvosobnih stanovanj s površino 61.14 m^
-eno dvoinpolsobno stanovanje s površino 71.33 m^
Ta stanovanja bodo vseljiva najkasneje do 31.12.1998.
II.	RAZPISNI POGOJI
1. Upravičenci za pridobitev kadrovskega stanovanja so delavci, ki so
zaposleni pri obrtnikih-samostojnih podjetnikih, posameznikih, so državljani
Republike Slovenije in izpolnjujejo naslednje pogoje:
a)	da so zaposleni v obrtništvu - SP najmanj 5 let
b)da	prosilec oziroma kdo od članov njegovega gospodinjstva ni
najemnik primernega stanovanja ali lastnik primernega vseljivega
stanovanja
c)	da prosilec živi v neustreznem stanovanju
d)	da ni lastnik počitniške hišice, kjer bi lahko bival
e)	da prosilec oziroma njegova družina doslej še ni imela ustrezno
rešeno stanovanjsko vprašanje
f)	da ni odkupil stanovanja skladno z določbami stanovanjskega zakona
o privatizaciji stanovanj.
III.	NATEČAJNI POSTOPEK
Upravičenci, ki se želijo prijaviti na razpis, lahko dobijo obrazec za prijavo od
16.10 do vključno 31.10.1998 vsak ponedeljek in četrtek od 8. do 9.
in od 15. do 16. ure na sedežu Stanovanjskega sklada, Gledališka 2.
Samo popolne vloge bo sprejemal Stanovanjski sklad delavcev obrti
občine Celje, Gledališka 2, II. nadstropje, soba 44, od 2. do
5.11.1998 od 8. do 9. in od 15. do 16. ure.
Vlogi je potrebno priložiti naslednje listine:
-potrdilo o državljanstvu
-potrdilo delodajalca, da je član Obrtne zbornice Celje in da je v letu
1997 redno nakazoval prispevke za Stanovanjski sklad
-fotokopijo delavske knjige kot dokaz, da je prosilec zaposlen v
obrtništvu najmanj pet let
-potrdilo o skupnem gospodinjstvu (potrdi Upravna enota Celje, Trg
Celjskih knezov 9)
-najemno ali podnajemno pogodbo ali dokazilo o lastništvu stanovanja,
v katerem stanuje vlagatelj
-druga dokazila o posebnih socialnih in zdravstvenih razmerah prosilca
in njegovih družinskih članov.
Statut in pravilnik o pogojih in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj
delavcev pri obrtnikih sta izobešena na oglasni deski na sedežu Sklada.
USTANOVA STANOVANJSKI SKLAD
DELAVCEV OBRTI OBČINE CELJE
22
ZA RAZVEDRILO
RADIO - INFORMACIJE
23
Radio Celje tudi na 100,9 Mhz
Z vami smo v Zgornji Savinjski dolini
od prejšnjega tedna je Ra-
H, Celje trem frekvencam,
Icaterih oddajamo že več
[(95,1,95,9 in 100,3 MHz),
^a! še četrto, 100,9 MHz.
iltaj? Zato, da bi postali sli-
,j tudi v Zgornji Savinjski
jljni. Vse tja do Solčave nas
itiko odslej poslušate, to pa
Igrati pomeni, da bomo v
fihodnje v naših dnevno in-
finativnih oddajah poroča-
tudi o dogajanju v zgornje-
yinjskih občinah.
2e doslej smo se nemalokrat
ipeljali z našim terenskim
-tomobilom v ta prelep ko-
»c Slovenije in pripravljali te-
nska javljanja, od tam, četu-
nas domačini niso mogli
slušati. Sedaj bomo teren-
ajavljanja iz Zgornje Savinj-
£ doline delali še raje. V
naših številnih kontaktnih od-
dajah pričakujemo, da se bo-
do pojavili tudi telefonski klici
iz zgornjesavinjskega konca.
Naši studijski številki sta: 490-
08-80 ali 490-08-81. In katere
so naše redne kontaktne odda-
je? Od ponedeljka do petka
vsak dan ob 8.30 Poslušalci
poslušalcem. Oddaja, v kateri
lahko poslušalci sami pošljete
pozdrav svojim . najbližjim,
prijateljem, sosedom, sodelav-
cem... Ob 7.15 te klice spreje-
mamo, odvrtimo pa jih, z glas-
beno željo vred, dobro uro
kasneje. Ob 14.20 je vsak dan
na sporedu oddaja Greš v ki-
no? V njej lahko poslušalci
dobijo vstopnico za obisk celj-
skih kinematografov. Ob 17.30
Bingo bango - glasbeno kon-
taktna oddaja, kjer tudi ne
manjka nagrad. Gospodinje še
posebej vabljene k poslušanju
in sodelovanju ob sredah do-
poldne, ko Ivica Burnik pri-
pravi ob 12.20 kuharski koti-
ček, v katerem s poslušalkami
kuha. Uro kasneje pa je na
sporedu še oddaja Mali O, v
kateri poslušalci podarjajo, iš-
čejo nasvete, ali povedo kaj bi
potrebovali. Ljubitelji narod-
nozabavne glasbe pridejo na
svoj račun ob ponedeljkih, ko
je ob 20. uri na sporedu Vrti-
ljak polk in valčkov Toneta
Vrabla. Zimzelene melodije
vrtimo ob torkih ob 18. uri.
Športno dopoldne pripravlja-
mo ob ponedeljkih, študentje
imajo svojo oddajo ob petkih
ob 18.30, glasbene želje pa
izpolnjujemo od ponedeljka
do petka po 11. uri, ob sobotah
zvečer in v nedeljo popoldne.
Če imate dostop do Interne-
ta, pa nam lahko deskarsko
glasbeno željo ali le pozdrav.
pripombo, pohvalo, kritiko,
sugestijo, pošljete na naslov:
radio@nt-rc.si. Če boste po-
slali glasbeno željo, vam jo od
ponedeljka do petka izpolni-
mo ob 16.15.
Čeprav ime radijske postaje
Radio Celje zavaja, češ da
smo le celjska radijska posta-
ja, vedo Laščani, Šentjurčani,
Žalčani, Vojničani, Štorovča-
ni, Šmarčani, Konjičani, Zre-
čani, da ni tako. Da na Radiu
Celje veliko pozornosti name-
njamo vsem tem, poleg našte-
tih še številnim drugim, od-
slej pa hočemo biti prijazni
vsakodnevni sopotniki tudi
prebivalcem Zgornje Savinj-
ske doline. Ne pozabite:
100,9 MHz, vsak dan, od 5.00
do 22.00!
Radio Celje - že 44 let radio
aktivni!
rZ3 NATAŠA GERKEŠ LEDNIK
|Festival radijskih
I postaj Slovenije
Medtem ko to prebirate, je del ekipe Radia Celje že v
yubljahi, na festivalu nekomercialnih radijskih postaj
ilovenije. Gre za tradicionalno srečanje slovenskih neko-
nercialnih radijskih jppstaj, ki ga tokrat organizira Radio
E^ LjubljaliatrlC^S b^	novinarskih ^:vTSteh
tiefebifte^čt^	postaj, naše delo pa
(^"ocenjevale tri strokovne žirije.
iRadib Celje se že po tradiciji na festival prijavlja v vseh
ekmovalnih kategorijah. Tokrat smo na festival poslali kot
|eyii^'^^1n;foriTiatiyiio, pd^	ob .13;uri. lA
pbrt^žo smo se odločili, da na festival pošljeino tisto, ki jo je
psneia Mateja Podjed ob otvoritvi razstave o čarovništvu na
slikovitim naslovbrit Na grmado z
p'a §v6fd'fep^^	Abrakadabra. V
santaktni oddaji smo na tekmovanje poslali kramljanje Ivice
feirnik S'poslušalkami, ki sodelujejo v oddaji Kuhajmo skupaj,
žaintervju smo se odločili, da pošljemo Zapornikovo zgodbo,
6^)0 je v celjskih zaporih posnel Primož Škerl. V tekmovalni
sategoriji komentar smo poslali tistega, ki ga je v začetku
septembra napisal Tomaž Lukač na temo jemanja poživil v
feortu ob mini aferi, ki je izbruhnila v zvezi s slovenskim
pinastičarjem Aljažem Peganom in celjskim zdravnikom dr.
Nijem Škapinom, ki naj bi mu predpisoval sporne tabletke.
Mežna tabletka, je naslovil svoj komentar Tomaž. Tudi v
tiuinoristično satirični oddaji tekmujemo. Tokrat smo se odlo-
poslati duhovito kolednico, ki jo je na pragu novega leta
dožil naš novinarski kolega Miran Korošec, izvrstno pa jo je
prebral dramski igralec Miro Podjed. In tu je še glasbena
Izdaja Saute surmadi, ki jo pripravlja in vodi Boštjan Leben.
P tekmovanje smo prijavili še samoreklamni spot in ekonom-
propagandno sporočilo.
O uvrstitvah vnaprej ne bomo govorili, koneckoncev to ni
''istvo festivala. Pomembneje je, da se tri dni družimo,
'^nienjavamo izkušnje, se pogovorimo o skupnih težavah, ki
"^s tarejo, in skušamo najti tudi odgovore na to. kako jih
Premagati. Tudi letos bo v okviru festivala več strokovnih
Nanj, okroglih miz, obetata se nam sprejema pri predsedni-
ku državnega zbora dr. Janezu Podobniku in predsedniku
ftžave Milanu Kučanu, in seveda družabni del festivala, ki ga
'^idi ue gre zanemariti.	NATAŠA GERKEŠ LEDNIK
NE PRESLIŠITE NA
RADIU CEUE!
Prenos zaključka festivala radijskih
postaj: petek, 16. oktobra ob 18.00
Tradicionalno srečanje nekomercialnih radijskih postaj Slove-
nije bo letos v Ljubljani, v organizaciji Radia Glas Ljubljana.
Tako kot vedno doslej bomo tudi letos celjski radijcisodelovali v
vseh tekmovalnih kategorijah. Zaključno prireditev, ki bo v.
gradu Fužine, bomo prenašali preko četrte radijske mreže vsi
sodelujoči na festivalu.
Prenos Trebnje - Celje Pivovarna Laško:
petek, 16. oktobra ob 20.00
v neposrednem radijskem prenosu boste lahko spremljali
derbi četrtega kroga 1. A državne rokometne lige, v katerem se
bosta pomerili ekipi Trebnja in Celja Pivovarne Laško. Reporter
bo Dean Šuster.
Zlatorogovo rolanje:
sobota, 17. oktobra ob 12.15
Zlatorogovo rolanje, v katerem se poslušalcem radijska ekipa
skrije na terenu, bo tokrat izjemoma na sporedu v soboto
dopoldne - sicer ste oddaje vajeni ob torkih. Zakaj v soboto? To
boste izvedeli, če boste takrat ob radijskem sprejemniku.
Potrošnik: Publikum:
nedelja, 18. oktobra ob 15.30
Med čestitkami in pozdravi bomo poročali s tekme 10. kroga
prve slovenske nogometne lige med Potrošnikom in Publikumom.
Celjani in Beltinčani si trenutno delijo peto mesto na lestvici.
PROSTA DELOTOA MESTA
Območna enota Celje
Celje: pomožni delavec, čistilec metalurških
izdelkov, mizar (2), ključavničar, strugar, stavb-
ni klepar, strojni mehanik, finomehanik, tiskar
za tisk s ploskve, tesar, voznik avtomehanik,
gradbeni tehnik, receptor, industrijski oblikova-
lec, gimnazijski maturant, inženir gradbeništva,
ekonomist za analize in planiranje, ekonomist
za denarniš., finance, računov., diplomirani in-
ženir strojništva, diplomirani inženir računal-
ništva, diplomirani inženir farmacije (2), profe-
sor za družboslovne predmete, profesor za slo-
venski jezik in diplomirani arheolog.
Laško: pomožni delavec, mizar (5), kuhar in
natakar.
Slovenske Konjice: avtoličar in farmacevtski
tehnik.
Šentjur pri Celju: gradbeni delavec (3), po-
možni delavec, snažilka, kmečka gospodinja,
mizar, zidar, prodajalec, natakar, lesarski teh-
nik in elektrotehnik elektronik.
Šmarje pri Jelšah: gradbeni delavec, delavec
brez poklica, prodajalec (4), kuhar, natakar,
ekonomski tehnik (2) in laboratorijski tehnik.
Žalec:šivalec tekstilij, elektrikar energetik,
voznik avtomehanik, prometni tehnik, eko-
nomski tehnik, ekonomsko komercialni tehnik
(2) in inženir lesarstva.
Podrobnejše informacije po telefonu, šte-
vilka 442-630.
Območna enota Velenje
Slaščičar, strojni mehanik, avtomehanik,
elektrikar energetik, keramik, zidar, voznik
avtomehanik, kuhar natakar, natakar (5), eko-
nomski tehnik, inženir strojništva, inženir ra-
čunalništva, inženir geodezije, ekonomist,
predmetni učitelj za slovenski jezik, diplomira-
ni inženir računalništva, diplomirani inženir
geodezije in diplomirani ekonomist (2).
Podrobnejše informacije po telefonu, šte-
vilka 855-421.
ROJSTVA
v celjski porodnišnici so
rodile:
5.10.: Lidija GUČEK iz Le-
sičnega - deklico, Martina
GERL z Dobrne - deklico, Ka-
rina KANTOCI iz Rogaške
Slatine - dečka, Andreja
RORIČ s Frankolovega - deč-
ka, Metka REMIH iz Podče-
trtka - dečka. Barbara KOZ-
MEU iz Tabora - dečka, Maj-
da ZUPANC iz Škofje vasi -
deklico, Margareta RURGL iz
Loke pri Zidanem Mostu -
deklico, Miriam LOVAS iz Ce-
lja - deklico.
^ 6.10.: Dušanka BUKŠEK iz
Šempetra - deklico, Bernarda
MAUHAR iz Celja - deklico,
Damjana ALEKSENCEV iz Ce-
lja - dečka, Ingrid STROPNIK
iz Šentjurja - deklico, Petra
GAŠPARIČ iz Šmarja - dečka,
Cita HRIBERŠEK iz Petrovč -
dečka.
7.10.: Petra BASTL ČEP-
LAK iz Gornjega Grada - de-
klico, Lilijana RATEJ iz Rim-
skih Toplic - dečka, Nataša
JAGER s Ponikve - dečka,
Marjeta FARAZIN iz Sloven-
skih Konjic - dečka, Ingrid
GABER iz Zreč - deklico,
Anica RANDL iz Šempetra -
dečka.
8.10.: Rosvita LUPINŠEK iz
Rogatca - deklico, Aleksandra
KOREZ iz Rogatca - dečka,
Tamara KNEŽEVIČ iz Sevnice
- dečka, Marija KORITNIK iz
Pristave - deklico.
POROKE
Celje
j Poročili so se: Bruno DU-
JIČ in Nina PENCA iz Celja ter
tomislav ZELJKOVIČ iz Žalca
in Stana GRUJIČIČ iz Bosne.
Žalec
Poročili so se: Robert HIR-
C1 in Veronika GREŠAK iz Do-
brteše vasi ter Tomaž AŠEN-
BERGER iz Železnega in Alja
LESJAK iz Celja.
SMRTI
Celje
Umrli so: Barbara KITEK
iz Ljubnice, 64 let, Ana
FURST iz Mozirja, 70 let.
Avgust GORINŠEK iz Vele-
nja, 68 let, Janez UŽMAH iz
Celja, 71 let, Frančišek
ARTNAK iz Trnovelj pri Ce-
lju, 64 let, Jožef VEBER iz
Levca, 75 let, Antonija BEV-
CER iz Celja, 87 let, Milan
DEČAR iz Gorenja pri Zre-
čah, 20 let, Franc PLEVNIK
iz Celja, 53 let.
Šentjur pri Celju
Umrl je Bojan ZUPANČIČ iz
Šentjurja, 23 let.
Žalec
Umrla sta: Jernej VIPAVC
iz Pernovega, 54 let in Ljud-
mila LEDNIK iz Arje vasi, 74
let.
Podjetje NT&RC d.o.o.,
nadzorni svet: Irena Jelen Baša ^ f;
predsednica, Matjaž Jainnikar, Vesna
Leji^. . : ;;
direktor Jože Cerovšek. "
poslovni sekretar Suzana Rober i
Podjetje q3ravija časopisno-zalpžnišl^,
radijsko in agendjskcHržno dejavnost.
- Naslov: Prešernova 19,3000 Celje,
telefon (063) 422-50, fax: 441-032,;.
Novi tednik izliaja vsak četrtek. Cena
izvodaje280tolaijev .
Naročnine: Majda Klanšek. -:
Mesečna naroaiina je 930 tolaijev. Ža
tujino [e letna naročnina^2.000 i
tolarjev. SteVilkfžiro faČiina: SO/OO-"'
601-106900. Nenaročenih rokopisov ih
fotografij ne vračamo. ' -
Tisk: Delo, Tisk časopisov in revij d.d.,
Ljubljana, Dunajska 5, direktor Alojz
Zibelnik
Na pailagi mnenja Ministrstva za
infomiiranje z dne 23.6.1992 sodi fcisopis
Novi tednik med proizvode informativne-
ga ziVTČaja, za katete se plačuje 5% davek
od prometa proizvodov.
iMimm
Odgovorni urednik:
Branko Stamejčič.
Urednica Novega tednika:
Milena B. Poklič.
Urednica I^ce: Tatjana Cvirn.
Uredništvo: Maijela Agrež, Irena Jelen
Baša. Janja Intiliar, Brane Jeranko,
Ksenija Lekič, Gregor Katič, Urška
Selisnik, Ivana Stamejčič, Željko Zule.
Tajnica uredništva: Mojai Marot.
Tehnični urednik: Franjo Bogadi,
Računalniški prdom; Robert
Kojterer, IgorŠarlah.
Oblikovanje: Minja Bajagič.
E-mail: tednik@NT-RC.si
RADIO CEUE
Odgovorna urednica:
Nataša Geri<eš-Lednik.
Uredništvo: Simona Brglez, Vesna
Lejič, Sergeja Mitič, Mateja Podjed,
Tone Vrabl.
Glasbeni urednik Stane Špegd.
Vodja teiuiike: Ekjjan Pišek.
Telefon studia (za oddaje v živo):
4900-880,4900-881
E-maiL Radio@NT-RC.si
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v
Novem tedniku in Radiu Celje
ter nudi ostale agencijske storitve.
Vodja Agencije: Franček I\ingerčič
Propaganda: Valter Leben, Vt^ko
Grabar, Zlatko Bobinac, Carmen
Koprivica, Vesna Matjašič;
Koordinator trženja: Mitja Unmik
Telefon: 063/422-50
£ax: 441-032,443-511
E-mail: AgendjaaW-RC.si
24
PISMA BRALCEV - ROMAN
Opravičilo
v prejšnji številki Novega
tednika smo pozvali avtor-
ja(-ico) pisma, da se oglasi in
pomaga pojasniti zaplet v
zvezi s pismom, objavljenim
pod naslovom »Vljudnost?«,
ki je izšel v rubriki Pritožna
knjiga, 1. oktobra 1998, št.
39. Medtem se je izkazalo,
da je se je avtor (-ica) pisma
skril za lažnim imenom in da
je očitno tudi dogodek izmiš-
ljen. Prizadetim, predvsem
natakarici Editi K., zaposleni
v Atomskih toplicah, se zato
opravičujemo.
ODMEVI
O načelnikov!
izjavi
Družini Anič in Češek sta v
odprtem pismu ministru za
notranje zadeve izrazili nestri-
njanje z disciplinskim postop-
kom zoper policista Policijske
postaje Velenje, ki bi naj za-
krivil prometno nesrečo v Ve-
lenju s tragično smrtjo dveh
mladih motoristov. V njem sta
zapisali tudi trditve o Policij-
skem sindikatu Slovenije, ki
niso točne.
Špekulacije piscev pisma,
da sindikalna podpora polici-
stu iz Velenja pomeni oziroma
bi lahko pomenila odobrava-
nje nasilništva in nezakonito-
sti dela policistov, nima nika-
kršne realne in ne dejanske
podlage. PSS ni nikoli podpi-
ral takšnih dejanj ali jih opra-
vičeval, če so jih posamezni
policisti storili. Naše stališče
do odgovornosti pri delu je
zelo jasno: za opravljeno delo
pripada policistu ustrezno
plačilo, za nadpovprečno delo
ustrezna nagrada, za storjeno
kršitev pa ustrezen ukrep -
kazen.
Sporočilo novinarke POP TV,
na kar se sklicujejo pisci pi-
sma, je bilo povsem korektno,
saj se je nanašalo na disciplin-
ski postopek zoper policista in
na podporo sindikata policistu
v tem postopku. PSS nudi svo-
jim članom podporo v disci-
plinskih zadevah v obliki prav-
nih nasvetov in strokovnega
odvetniškega zastopanja zato,
ker zagovarja stališče, da ima
vsak delavec pravico do pravič-
ne obravnave in presoje o oči-
tani kršitvi delovne discipline v
postopkih pred objektivno
močnejšim delodajalcem. Pre-
pričani smo, da enako velja
tudi za policista iz Velenja.V
disciplinskem postopku bo de-
lodajalec odločal o policistovi
disciplinski odgovornosti, kar
pomeni odločanje o usodi nje-
govega nadaljnjega službova-
nja v policiji, ne pa o njegovi
odgovornosti za prometno
nezgodo s tragičnimi posledi-
cami. Za odločanje o slednjem
je pristojno sodišče.
Pristop PSS v velenjskem
primeru je povsem običajen in
normalen za vsak sindikat v
tej državi ali v Evropi: zastopa-
nje delavcev-članov sindikata
v postopkih iz delovnega raz-
merja. Tu ni nikakršne nega-
tivne solidarnosti, ki jo nava-
jajo pisci odprtega pisma.
Neosnovano obtoževanje ni
korektno in ni pošteno, ne gle-
de na vzroke piscev, posploše-
vanje enega primera na več
tisoč slovenskih policistov pa
je povsem nesmiselno in zanje
žaljivo. Policisti so v državni
službi, so na uslugo državlja-
nom, niso pa njihovi služabni-
ki in niso njihovi pljuvalniki.
ZDRAVKO MEI.ANŠEK,
izvršni sekretar
A TrusI je
mrtev
Iz članka pod tem naslovom
izhaja, da se je A Trustu zgodila
krivica, ker mu je bila neupravi-
čeno odvzeta licenca za uprav-
ljanje skladov. Po vsem, kar so
odgovorni navedli, dobi človek
občutek, da to družbo ne vodijo
specialisti za tovrstno dejav-
nost. Vendar, kolikor je meni
poznano, imata vsaj dva od vo-
dilnih delavcev ustrezne izpite
in ustrezne licence za vodenje
DZU. Prav čudno!
V prospektu pred 3 leti, kate-
rega namen je bil lastnike certi-
fikatov prepričati, kako dobro
naložbo ponujajo, so napisali:
»Smo družba izkušenih stro-
kovnjakov, izvedenci na različ-
nih finančnih in upravljavskih
področjih...«. Danes pa pravijo,
kako so po svoje razumeli do-
ločila Zakona o investicijskih
skladih in družbah za upravlja-
nje (v nadaljevanju ZISDU)
glede strukture naložb in njene
uskladitve z zakonom. Če niso
prebrali 141. člena, naj se po-
trudijo. Za njih je sicer prepoz-
no... Na skupščini delničarjev
Trdnjave avgusta 1997 in fe-
bruarja 1998 sem na to določi-
lo opozarjal. Prav tako je bil
nasprotni predlog za skupšči-
no delničarjev 28. maja 1998,
vložen z namenom preprečitve
kršitve zakona, pa so ga na
skupščini preglasovali usluž-
benci povezane družbe Afi-
ning s »kupljenimi« delnicami
Trdnjave... Zato sem vložil tož-
bo na ničnost te skupščine.
Tožba je v teku. Kaj mislite? Da
nič ne vedo ali pa se spreneve-
dajo. Odločite se.
Prav enako velja za drugi iz-
govor, kdo je povezana oseba.
To je v 6.a členu ZISDU jasno
napisano. Prvi odstavek defini-
ra, kaj so povezane osebe, drugi
pa, kako. Če citiram samo drugi
odstavek in sedmo točko: »Za
povezane osebe iz prvega od-
stavka tega člena se štejejo zla-
sti osebe, ki so med seboj pove-
zane.... Z kot člani uprave ali
nadzornega sveta z družbo, v
kateri opravljajo to funkcijo in
...« Gospod Darko Zupane je
član nadzornega sveta DZU A
Trust in direktor ter glavni last-
nik Afininga. Trgovanje med
povezanimi osebami je pa pre-
povedano. O kršitvah zakonov
torej ni dvoma. Vsaj verjemimo
vrhovnemu sodišču. Mogoče je
malo več dvoma o škodljivosti
takega ravnanja za delničarje
pidov. O cenah transakcij je mo-
goče vsaj dvomiti, mogoče pa je
škodo tudi dokazati. Umetno
napihnjene cene so osnova za
več provizija za DZU. Mogoče
bomo pa del dokazane škode
tudi sodno izterjali.
Zanimiv pa je izziv, ki ga je
ponudil gospod Darko Zupane.
Po njegovem bi bilo mogoče
kršitve zakonov odpraviti v 24
urah. Od 30. aprila, ko so dobi-
li nasprotni predlog, do sredi-
ne julija je minilo 1800 ur. 12.
junija so odpravili samo en del
prepovedanih transakcij, naj-
bolj očitne pa ne. Delničarji bi
bili zelo zadovoljni, če bi lahko
v 24 urah odpravili zastavne
pravice tretjih na premoženju
pida Trdnjava, z vrnitvijo poso-
jil, ki jih ima povezana oseba
na osnovi teh zastav. Ali pa z
dobro gesto upnikov v našo
korist. Utopična misel. Enaka
kot ona o 24 urah.
Za sedaj drži le eno: z od-
vzemom dovoljenja imamo
delničarji Trdnjave možnost,
da bomo na koncu le imeli še
nekaj od ostanka premoženja,
ki še ni izgubljeno. Zato s
sklepom nismo oškodovani.
Dobili bomo nazaj nekaj povr-
njenih stroškov ustanavljanja
in upravljanja. Vrnitev delnic
pa bo hudo breme za DZU A
Trust. Sklicujejo tiskovne kon-
ference, da bi ljudi prepričali,
kako jih skrbi za varnost naših
naložb, v bistvu pa jim je za
lastne interese. Pri tem pa se
smešijo in delajo nevedne.
Torej »Agencija....« hvala v
imenu 16 tisoč delničarjev pi-
dov Trdnjava in Trdnjava 1. Na
srečo še ni prepozno za nas.
HAROLD KARNER,
zastopnik delničarjev,
Velenje
PREJELI
SMO
Nasilje nad
otrokom
S tem pismom bi rada opo-
zorila starše in šole, kaj se
lahko zgodi otroku, če ga pre-
pustite oziroma zaupate neko-
mu, ki ni dovolj strokoven in
odgovoren.
Letošnje dogajanje na
kamor so se učenci odpra^^
šolo v naravi, bo mojemu $
ostalo globoko v spomini
grda nočna mora, ki jo Še S|
včasih podoživlja. Sin jg
učenec ene izmed šol v Cejjj
sošolci je bil v spalnici, ko^
brutalno napadel T. U.: do
sedno ga je vrgel v omaro,
tem pa je sin dobil modrico
desni strani obraza, počila
je ustnica, iz katere je krvai
po vrnitvi domov pa mu je
4 dni izpadel zobek. Očivi
tega dogajanja so bili tudi i
gi otroci, seveda vsi prestr;
ni, ki so potrdili, da je moj
sina napadel T. U.
T. U., ki je napadel moj(
sina, se ni počutil nič krivi
nič prizadetega, nekateri
verjeli njegovim izjavam in
teli napad prikriti pred razi
nikom, ravnateljem in starš
Pričakovala sem, da se
gospod T. U. pokesal in ob
loval ta kruti dogodek. Ti
zgodilo se ni nič, še naprej
zanikal, da bi storil to dejaii
V dveh mesecih so v šoli d
krat zasliševali otroke, šelei
to pa me je ravnatelj obves
da je gospod res bolj moč
vrgel mojega sina, ki je za
tega dobil poškodbe.
Edino, kar sem hotela in z
tevala, je bilo pisno opravil
sinu in staršem. Opravičila
bilo, še več, sledila je grož
po telefonu, da nas bo tožil,
ima priče, da si nekaj zmiš
jem, da ni dolžen in da se ni
za ničesar opravičevati, saj
mojega sina ni dotaknil.
Res ne morem verjeti, da
to besede izobraženega člo
ka. Zato gospodu T. U. spo
čam, da se bomo res videli
sodišču, saj sem jaz tožila. 1
Veronika omaiine pred pričami
Naslednji dan je bil sončen in vroč, čeprav se je poletje že
poslavljalo. Že dve uri pred napovedano uro za začetek
pisnih izpitov se nas je večina kandidatov že zbrala pred
neugledno stavbo v Uskočki ulici. Prišli so mladi iz Beogra-
da, bližnjih srbskih mest, iz južne Srbije, Vojvodine, Srema,
Dalmacije, eden iz hrvaške Istre, iz Slovenije pa samo jaz.
Zbralo se nas je toliko, kot bi šlo za kakšen miting. Dekleta in
fantje, ki so se med seboj že poznali, so se objemali, glasno
izražali dobrodošlico in se poljubljali kot za stavo. Drugi iz
oddaljenejših krajev so bili manj samozavestni in manj
glasni. Opazovala sem dekleta, med katerimi je bilo nekaj
lepotic, kakršnih še nisem videla. Bile so pristne blondinke
nežne polti in svetlih oči s težkimi trepalnicami. Primerjala
sem jih z Ofelijo, Margareto in Švedinjami iz filmov. Dekle iz
Dubrovnika je imelo mačje zelenkaste oči, polt zamolklo
temno ter rdečkaste valovite lase. Novosadčanka je tako zelo
spominjala na Avo Gardner, da bi jo v Ameriki gotovo
proglasili za njeno dvojnico. Beograjčanka, ki je že zaigrala
na filmu, pa je pobliskovala z bisernatimi zobmi in kot oglje
črnimi očmi. »Lepa je kot vihar,« jo je v zanosu nekdo
mimogrede ocenil. Fantje so na pogled bili manj zanimivi.
Skrivala sem se pred samozavestno glasno množico mlade-
ga vrveža in če bi se pred mano odprla zemlja, bi z veseljem
skočila vanjo. Nekaj pustolovcev iz višjih letnikov si je brez
predsodkov utiralo pot med nestrpnimi kandidatkami in
kandidati. Glasno so izmenjavali pripombe na račun tega ali
onega bodočega študenta. Roke so imeli globoko potisnjene
v žepe ter vzvišeno delili pojasnila naivnim prišlecem, če jih
je kateri vprašal zanje. »Slovenka?« se je zarežal študent
Akademije z velikimi usti in pokroviteljsko dodal: »Vse se bo
dobro končalo. Samo brez panike. Lepe noge prinesejo
največ točk.«
Beseda »Slovenka« je pritegnila pozornost mnogih, ki me
prej še opazili niso.
»Kako ti je ime? Jaz sem Mirjana,« me je prijazno ogovorilo
dekle manjše postave, angelskega obraza in gostih svetlih
las.
»Ne sme te biti strah,« mi je rekla. »Če vidijo, da si zbegan,
te odpišejo. Narediti se moramo močne. Le tako bomo
zmagali. Če si brez družbe, se drži mene. Simpatična si mi.«
Ko je v prostorni predavalnici sedla za mizo izpitna
komisija, smo se lotili pisne naloge. Mimogrede sem sestavi-
la spis s temo o poslanstvu gledališča. Mladi Beograjčani so
nam v šali predstavili profesorski zbor. V njem so bili »velika
budala,« »pomahnitali pesnik«, »klimaks lepotica« itd..
Pesmi in monologe smo interpretirali naslednji dan. Mono-
log Veronike Deseniške sem začela govoriti z veliko tremo,
vendar s čvrstim glasom. »Šestnajst let mi je bilo, ko sem ga
prvič videla. Bil je na lovu pri nas...«. Na koncu so mi
odpovedala kolena, telo pa mi je postalo tako mlahavo, da se
nisem mogla pobrati s tal, na katerih sem sprva na kolenih in
potem skoraj leže končala svoj monolog. Nastala je popolna
tišina. Profesorji so čakali in čakali. Ker pa se nisem ganila,
sta me dva profesorja obzirno prijela pod roki in me posadila
na stol.
»Rezultati izpitov bodo objavljeni na razglasni deski čez
štiri dni,« so nam povedali. In potem smo se razšli. Jaz sem
ostala v hotelu, čez dan pa sem se družila z Mirjano, ki je bila
doma v Zemunu in ki mi je nenehno zatrjevala, da sva izpit
zagotovo dobro opravili. Jaz pa sem bila kljub temu nestrp-
na, polna dvomov in vsa prestrašena. Nisem mogla jesti ne
spati. Tretji dan proti večeru me je na Terazijah ustavil
sekretar Akademije. »Kar sama?« me je nadvse prijazno
ogovoril.
»Kako to, da moramo tako dolgo čakati na rezultate
sprejemnih izpitov? Za nas, ki smo prišli od daleč, je negoto-
vost zelo neprijetna.«
»Izjemoma ti bom naredil uslugo. Pa veš, zakaj? Tvoje
pegice na nosu so mi nepopisno všeč, pa te tvoje...«
Prekinila sem ga. To, da me je na vsem lepem začel tikati,
se mi je zdelo žaljivo. Zaslutil je, da se mu lahko izmuznem,
zato me je gentlemansko prijel pod roko in dejal: »Pridi,
stopiva do moje pisarne. Uskočka ni daleč.« Moja radoved-
nost je bila močnejša od nezaupljivosti. Torej sem šla.
V stari zgradbi je bilo mrtvaško tiho. Stopila sva v pisarno.
Sekretar je prižgal luč in s pretirano zbranostjo začel brskati
po spisih na pisalni mizi. Potem je brez naglice, nekako
mimogrede, zaklenil pisarniška vrata in vtaknil ključ v žep.
Nato je ugasnil luč. Takoj se mi je posvetilo, kaj namerava.
Bila pa sem povsem mirna, kajti v hipu sem se odločila, da bo
tole igrico z mano dolgo"pomnil. Nisem pa pričakovala, da bo
njegov objem podoben stisku železnih obročev. Kljub temu
se mi je posrečilo izviti se in pobegniti za mizo. Pričel se,
lov, med katerim sem podirala stole in premikala mi
Zadihan mi je grozil: »In ti, Slovenka, si mislila, da ti bom
takole brez protiusluge povedal rezultate? Nikar se ne p
tvarjaj, da je to res. Saj vas poznamo, brez skrbi. Delate
emancipiranke, ste pa vse po vrsti kurbe.«
Ne vem, kako se mi je posrečilo odpreti okno.
»Samo še korak proti meni pa bom na ves glas poklicala
pomoč. Ljudje so še na ulici.«
Sekretar je prižgal luč, odklenil vrata in mi stisnjenih z
zaukazal, naj pri priči izginem.
V	hotelski sobi sem preštevala modrice na svojem tele
Na srečo jih na obrazu nisem imela. Najraje bi se na g
smejala: »Sanjam, sem v norišnici, na drugem planetu?« ,
Naslednji dan sem Mirjani opisala svojo dogodivščino.
»Joj, joj, le kako si mogla z njim tako pozno v pisarno?«
je čudila.
»Mar kaj takega pomeni tukaj že tudi namig, da bi del
rado bilo posiljeno?«
»Da, to se tukaj lahko tako razume. Tukaj poudarjam zal
ker sem jaz iz Zemuna in to je, gledano zgodovinsko, nel
povsem drugega. Poleg tega sem Judinja in me že dolgo vl^
v svet, v drugačen svet.«
V	prvi letnik nas je bilo sprejetih šestnajst; šestnajst
množice mladih ljudi iz vseh koncev Jugoslavije. Ko smo
prvič znašli skupaj v predavalnici, smo se drug drugefl
predstavili. Na videz smo se že poznali. Z Mirjano sva se ce
zbližali. Zaslutila sem, da bo tako tudi z Radmilo. Visokoi
slo dekle s kot mleko belo poltjo, črnih las, spetih v Čo
velikih poševnih temnih oči, širokih ličnic in polnih ust se
vsakemu posebej srčno nasmehnila in se z njim rokoval
Mene je nenehno objemanje in poljubljanje odbijalo.
so v vseh letnikih vedeli, da se »ona Slovenka ne voli ljul'
kao što je uobičajeno.«
Od fantov se mi je prikupil Nenad iz Splita, imponiral p3'
je predvsem Fulvio Tomizza, ki se je vedel zadržano, simpalj
no, ustrežljivo in je, gladko počesan, negovan in oblečem®
tržaško, vnesel med nas pridih drugačne, bolj pretanj^l
kulture. Bil je načitan in zelo razgledan. Fantje mu tudi vt^
pogledu niso segli visoko. Mirjana je igrala na več inštriini^
tov in je tekoče govorila francosko. Spoznala se je na slikar?'^
in je uživala pri poslušanju klasične glasbe. Radmilin oče je _
pravoslavni duhovnik. Nekoč me je Radmila povabila na
dom. Takrat sem spoznala, da otrok tako prijaznega in sve'
ga doma ne more biti drugačen kot odprtega srca in
Tomizza nas je prvi zapustil. Nekega dne mi je rekel, da sOr^
okradli in da tudi sicer vse skupaj ne odgovarja nje^^j
predstavi o visoki šoli gledališke umetnosti. Danes šir*^
kulturna javnost dobro pozna tega uspešnega pisatelja.
PISMA BRALCEV
25
jgr bova s sinom namenila
j^im in revnim otrokom, saj
jgovega denarja ne potrebu-
je Starši očividcev mi stoji-
strani in bodo dovolili,
hodo otroci pričali na so-
Gospoda pa sprašujem,
jjo bi se počutil, če bi njegov
, trpel in preživljal to, kar
P^ivlja moj sin. iMzična bo-
ijiia namreč izgine, ostane
^psihično trpljenje in strah v
jfoku - posledica so nočne
jfe in kričanje v spanju.
\rsem, ki so bili odgovorni
pravilen potek šole v nara-
sporočam, da me najbolj
|(i, ker niso zaščitili mojega
(oka in ga celo grajali. Pošle-
ga vsega dogajanja je, da
jn otroka prešolala na drugo
jlo in mu poskušala lajšati
iranje bolečine. Prepričana
[n, da vsak že ne more biti
pfesor ali diplomirani eko-
^ist, toda naziv še nikomur
I dovoljeval, da bi vzel pravi-
jv svoje roke; ljubeznivosti,
orale ali dobrote pa ti itak ne
nobena izobrazba.
LEPA JANKOVIČ,
Celje
Razmišljanje
Sem študentka 4. letnika
»loške fakultete v Ljubljani,
ji ni vseeno za prihodnost
ladih rodov. V današnjem
su je na žalost mnogih vse
ilj ali manj stvar politike ter
Bnih interesov in ciljev.
Zavest o dejanskem položa-
,ki vključuje tudi našo pre-
Uost, je temelj za uspešno
ihodnost, saj ima sleherno
igajanje svoje vzroke in po-
'dice. Zato so velikokrat
umestna vprašanja ljudi,
i je z današnjo mladino (al-
hol, droge, agresija, krimi-
1...). Ob tem bi se morali
prej vprašati, kaj je s sloven-
D družino, da je tako raz-
ednotena in kje so razlogi za
,da je tudi v njej veliko
zaželenega in nepotrebne-
inasilja, v katerem ni prosto-
za potrebe otrok.
Od vzgoje v družini preide-
«)na šolsko vzgojo in izobra-
!vanje, ko gre za uveljavljanje
'oboščin in pravic staršev in
tok po načelu subsidiarnosti.
^rašujem se, ali ne gre mini-
fstvu za šolstvo in šport bolj
'uveljavljanje interesov posa-
leznikov, ki imajo moč in ob-
st pri vztrajanju v sistemu
orsiranja znanja«, in ne tudi
^Tianizaciji otroka v etično-
'oralno odgovorno osebnost,
' bo vseeno lahko razvijala
'Oje sposobnosti in bo hkrati
dela tudi splošno dobro ce-
^'le družbe, ne samo egoistič-
'h teženj uveljavljanja posa-
'fznika, podvrženega potro-
^iški miselnosti in razvoju.
Tudi gospodarska in socialna
[iza se kaže v velikih razkora-
finančnih zmožnosti manj-
ki na račun drugih bogati,
'okenci smo najbrž zaradi tak-
in podobnih problemov
'di v samem svetovnem vrhu
pomorov. Ali niso to proble-
^ človekovega etično-moralne-
®fundamenta, ko gre za odgo-
človeka na temeljna
''f^Šanja osmišljevanja njego-
^ lastnega življenja oziroma
sebe v odnosu do dru-
človeka, sveta in končno
v odnosu do Boga?
.•"ritem
pa smo že pri nasled-
l^rn vprašanju človekove reli-
^^nosti in njegovih pravic do
^^oizpovedi. Vsem svobodno
različno mislečim zato po-
stavljam vprašanje, kakšno
mesto in vlogo inja pri tem
Cerkev v slovenski družbi?
Osebno menim, da pomem-
bno predvsem z vidika ene
izmed temeljnih graditeljic
zgodovinske in kulturno-du-
hovne zavesti slovenskega člo-
veka in da skuša sistematično
pomagati pri izobraževanju,
vzgoji in osveščanju človeka v
odgovornega kristjana oziro-
ma državljana, ki bi naj svo-
bodno in odgovorno sodeloval
pri uresničevanju splošnega
blagra celotne družbe. Ob tem
pa ne želim zanemariti dolž-
nosti, svoboščin in pravic os-
talih veroizpovedi.
Ko gre za razreševanje prob-
lemov spornih vprašanj pravne
in socialne države z demokra-
tično ureditvijo, ne morem mi-
mo tega, da ne bi napeljala tudi
na »svoj mlin« razreševanja že
večkrat omenjenih problemov
zaposlovanja laiških teologij in
teologov. Pri tem se zavedam
osebne odgovornosti do tega,
kakšno identiteto laiškega teo-
loga si bomo gradili, saj se
prvič v zgodovini slovenskega
naroda pojavljamo v tem pro-
storu. Vendar pa je odgovor-
nost tudi na strani slovenske
družbe oziroma Cerkve, kakr-
šne možnosti in sistemske reši-
tve sta nam sploh pripravljeni
ponuditi na različnih področ-
jih našega uresničevanja v delu
na župnijah, šolstvu, sociali,
zdravstvu, vojski, politiki, me-
dijih itd. Tu gre tudi ta razreše-
vanje vanje problemov financi-
ranja oziroma naše socialne
varnosti.
Članek ni namenjen temu,
da bi ga spremenili v spolitizi-
ran problem razreševanja od-
nosov med državo in Cerkvijo,
saj skušam opozoriti pred-
vsem na problematiko uresni-
čevanja mnogih mladih ljudi,
različnih strok in prepričanj,
ki si želimo življenja v pravič-
nih medosebnih odnosih, mi-
ru, strpnosti in solidarnosti, in
ki smo pripravljeni prispevati
k splošnemu blagu celotne
družbe. Ob razreševanju tega
bi poudarila tudi potrebnost
interdisciplinarnosti povezo-
vanja in sodelovanja.
Zaključujem pa z vpraša-
njem: »Ali niso razprtije nera-
zrešenih konfliktov, ki vladajo
med nami in nas pehajo v
nesrečo, izraz ne samo polpre-
tekle zgodovine in današnje
spolitiziranosti razmer ampak
predvsem izraz preprostega
dejstva naše srčne kulture ozi-
roma tega, da se imamo ljudje
premalo radi?«
MATEJA TOMINŠEK,
Andraž nad Polzelo
Odprlo pismo
dr. Kmeclu
v TV oddaji Tednik je dr.
Matjaž Kmecl, predsednik Ko-
misije za državna odlikovanja,
obrazložil državljanom Slove-
nije in tujcem vse načine pred-
laganj za državno odlikovanje
in opisal sam izbor prejemni-
ka odlikovanja s strani komisi-
je.
Dr. Kmecl se je v omenjeni
oddaji dotaknil tudi kritik na
račun podelitve državnega od-
likovanja zdravniku proL dr.
Francu Novaku. Z vso zavze-
tostjo je želel dr. Kmecl osvet-
liti čistost lika prof. dr. Novaka
in povojne revolucionarne do-
godke, v katere je bil vpleten
tudi dr. Novak, prikazati Slo-
vencem in tujcem kot margi-
nalne (obrobne), nepomem-
bne dogodke tam daleč v pol-
pretekli dobi, češ da so med
Slovenci te zadeve že davno
pozabljene. Dr. Kmecl je tudi
poudaril, da bi marsikateri
Slovenec nekatere dogodke
najraje pozabil.
S strani dr. Kmecla izrečene
besede na račun žrtev povoj-
nega revolucionarnega nasilja
(tudi mojega očeta), montira-
nih procesov in sodnih zmot v
letih 1945/46, »da so to margi-
nalne zadeve«, so izzvenele
tako, kot da Slovenci še vedno
živimo v dobi revolucije in ne
v demokratični ter pravni dr-
žavi Sloveniji.
Povojna revolucionarna ob-
last je celjske trgovce, med
njimi tudi Miloša Pšeničnika,
mojega očeta in družino iz-
bral za razrednega sovražni-
ka, kar je razvidno iz Zapisni-
ka izrednega sestanka sekre-
tarjev celic KP Okraja Celje-
Mesto, ki se je vršil 13. 12.
1945. Navzočih je bilo devet
sekretarjev KP. Sekretar Jaka
Draksler je pozval vse sekre-
tarje celic za pritegnitev vseh
partijcev, delavcev in dr. v
demonstracijo, ki so bo vršila
14, t. m. ob 5. uri popoldan,
proti špekulantom in črno-
borzijancem; Člani partije
morajo demonstracijo organi-
zirati ter pritegniti ljudstvo za
sabo, da bo demonstracija či-
sto spontana. Prikazati je tre-
ba ljudem, kako so delali ne-
pošteni trgovci Stermecki,
Pšeničnik, Dobovičnik itd.
Vse to pa mora ostati v kons-
piraciji v toliko, da ne bo nih-
če slutil, da to pripravljajo
člani KP. Pri demonstraciji je
treba zahtevati razlastitev
vseh nepoštenih trgovcev.
(Dobeseden prepis zapisni-
ka).
Montirana sodna procesa
sta bila izvedena v Celju 24.
12. 1945 (Božični proces) in
nato še 4. 1. 1946 na Vrhov-
nem sodišču v Ljubljani. Po-
sebni senat pri VS v zasedbi:
predsednik dr. Heli Modic ter
sosodnika, zdravnik dr. Franc
Novak in delavec Anton Dolin-
šek, so obsodili v poznih noč-
nih urah (brez zaslišanja
prič!) Miloša Pšeničnika in
Franca Dobovičnika na smrt z
ustrelitvijo, Rudolfa Stermec-
kija na 10 let zapora, vsem
trem pa so zaplenili celotno
premoženje. Na koncu sodbe
so zapisali: »Strogost kazni naj
bo resen opomin vsem dru-
gim izkoriščevalcem ljuds-
tva.«
Moj oče in g. Dobovičnik sta
bila ustreljena 22. 1. 1946 v
Ljubljani in rehabilitirana dne
14. 12. 1991 na Temeljnem
sodišču v Celju. Gospod dr.
Kmecl, beseda »marginalno«,
ki ste jo izrekli na račun žrtev
komunističnega nasilja, M.
Pšeničnika in F. Dobovičnika,
v oddaji Odlikovanja v četrt-
kovem Tedniku, je neumestna
in grozljiva.
MILENA HOHNJEC, roj.
PŠENIČNIK,
Celje
V icamnolomu
se nekaj
dogaja
Kljub temu, da uradno ne-
formalne skupine krajanov
od kamnoloma ogroženih za-
selkov, vodstvo KS Galicija in
CPC PAK Vel. Pirešica ne jem-
lje resno, so sklepi zadnje se-
je z dne 2. 10. 1998 zelo razgi-
bali aktivnosti na našem ob-
močju.
Kamnolom je na naše nas-
protovanje prvotnemu planu
širitve kamnoloma do 2063
takoj izdelal nov načrt širitve
kamnoloma, s katerim se še
vedno ne strinjamo. Zato ga
je potrebno nujno javno
obravnavati.
CP PAK Vel. Pirešica je pre-
ko zadnjega vikenda 12 kraja-
nom posredovalo sezname
oseb, ki so dobile odškodni-
ne, jim dajalo v podpis po-
godbe o poravnavi škode in
jih seznanjalo z novim načr-
tom širitve kamnoloma. Žal
krajani niso imeli časa za
preučitev pogodb, saj so jih
morali podpisovati takoj ob
vročitvi. Iz seznamov o po-
ravnavi škode so že na prvi
pogled razvidne nepravilno-
sti kot na primer, da so na
seznamu krajani, ki nikoli ni-
so dobili odškodnine ne v de-
narju niti v materialu, so pa
do nje upravičeni. Pri porav-
navanju odškodnin v materia-
lu, ki so bile izplačane v vred-
nosti od 59.067 SIT do
1,138.347 SIT 14. krajanom,
so le štirje iz najbolj ogrože-
nega območja. Krajani so nas
seznanili, da je te odškodnine
odrejal funkcionar KS.
Že v sredo, 7. oktobra, sta
bila pozvana Vinko Verdel
starejši in njegova žena k di-
rektorju PAK Vel. Pirešica,
kjer so jima zagotovili, da
bodo takoj pričeli z gradnjo
nadomestne hiše pod pogo-
jem, da se odpovesta sodelo-
vanju v odboru in podpišeta
izjavo, da sta bila zavedena
od treh članov odbora. Vinko
Verdel je na lastno pobudo
organiziral prvi zbor kraja-
nov v Gorci 22. avgusta 1998.
Na drugem zboru krajanov
je bil izvoljen v odbor pred-
stavnikov ogroženega ob-
močja in je do datuma, ko je
bil pozvan na PAK Vel. Pire-
šica, aktivno deloval pri reše-
vanju problemov v zvezi z
kamnolomom, zato je njego-
va izjava popolnoma nere-
snična in se nad njo zgražajo
odbor in krajani, ki so bili
navzoči na zborih.
Navedeni primer načina re-
ševanja problemov krajanov
ni osamljen. S strani CP PAK
Vel. Pirešica in nekaterih funk-
cionarjev KS Galicija se izvaja-
jo pritiski in zastraševanje kra-
janov. Takšen primer, ki pa ni
edini, so tudi zadnje pogodbe
o prejeti odškodnini za mote-
nje posesti. Sprašujemo se:
»Do kdaj še tako?« Tako so
reševali probleme v mračni
preteklosti. V času demokraci-
je jih rešujemo na drugačen
način.
Odbor ugotavlja, da CP PAK
Vel. Pirešica sodeluje samo z
določenimi krajani. Ker je
problem širitve kamnoloma
širšega pomeiia, bi bilo treba
ta problem obravnavati javno
na zboru krajanov prizadete-
ga območja.
Kljub temu, da vsi sklepi
zbora krajanov še niso bili v
celoti realizirani, odbor ugo-
tavlja pozitivne rezultate, ki
nam dajejo vzpodbudo za de-
lo v naprej.
Odbor krajanov zaselkov,
ogroženih od kamnoloma
PRITOŽNA
KNJIGA
Vedeževalka
Prebrala sem v Novem ted-
niku, da vedeževalka Eržbet
Šerkezi zdravi tudi ginekološ-
ke težav. Odločila sem se, da
jo bom poklicala in povedala
mi je, da lahko pridem takoj. K
njej sem šla s prijateljico. Po-
vedala mi je, da bo z mano vse
v redu glede ginekoloških te-
žav. Rekla je, koliko naj ji pla-
čam, ker je povedala, da mora
kupiti neke črne sveče in da je
to drago. Dala sem ji 300 DEM
in zlat prstan v vrednosti
16.000 SIT. Povedala je, da bo
ta prstan topila na sveči.
Čez teden dni sem jo pokli-
cala in jo vprašala, kako na-
prej. Odgovorila mi je, da nima
denarja za sveče in da naj pri-
dem takoj in ji prinesem še 300
DEM. Kdor bo to moje pismo
prebral, se lahko prepriča, ka-
ko je ta vedeževalka požrešna
na denar, jaz pa sem bila ne-
normalna, da sem sploh odšla
k Eržbet Šerkezi. Star pregovor
pravi, da če bi bil človek vedež,
bi ne bil revež. Zato tole pišem,
da bi ji ostali ljudje ne nasedali
tako, kot sem jaz. Če bo brala
tole pismo ga. Eržbet, naj se
vpraša, kaj počne. Če misli
zdravit in če sploh zna, naj
zdravi, ne pa da nas reveže
goljufa in samo išče denar. Mi
ga ne pobiramo na ulici, am-
pak ga pošteno zaslužimo. Mi-
slim pa, da je še kdo, ki ga je
ga. Eržbet ogoljufala tako kot
mene.
Naslov v uredništvu
26
MALI OGLASI - INFORMACIJE
MALI OGLASI - INFORMACIJE
27
28
MALI OGLASI - INFORMACIJE
INFORMACIJE
29
30
KRONIKA
Narkomanska
scena na prepiku
Celjski policisti in krimi-
nalisti so te dni stopili na
prste skupini Celjanov,
osumljenih storitev različ-
nih kaznivih dejanj, vsi pa
so odvisniki od mamil.
L.U. (20) je osumljen, da je
na območju Celja storil števil-
ne vlome v prodajalne in dru-
ge objekte, G.H.(26) pa je z
ukradeno plačilno kartico Ak-
tiva spravljal v zmoto trgovke
v prodajalnah na območju na-
še regije ter si s tem pridobil
večjo protipravno premoženj-
sko korist.
L.U., ki so ga policisti pridrža-
li, sumijo, da je 1. novembra
lani (v sostorilstvu z M.G. in
A.K.) vlomil v trgovino Vezenin
v Celju in tam ukradel različna
oblačila v vrednosti 2 milijona
800 tisoč tolarjev. Januarja letos
naj bi vlomil v nenaseljeno sta-
novanjsko hišo v Prožinski vasi,
a ni od tam ničesar odnesel, 17.
julija pa je vlomil v trafiko na
Vodnikovi ulici v Celju in ukra-
del za okoli 110 tisoč tolarjev
cigaret, 10 dag kave in telefon-
ske kartice. 10. septembra je, ob
pomoči S.B., vlomil v kiosk na
Stanetovi ulici v Celju, a ga je od
tam pregnala alarmna naprava,
z istim sostorilcem pa je 13.
septembra vlomil v prodajni
kiosk na Linhartovi ulici v Celju
in ukradel pa približno 600 ti-
soč tolarjev različnih cigaret in
nekaj vžigalnikov. Pridržani
L.U. in ostali navedeni osum-
ljenci so znani celjski narkoma-
ni, so brez redne zaposlitve, vse
kar ukradejo pa pretežno pora-
bijo (prodajo) za nakup mamil
in življenjskih potrebščin. L.U.
so v četrtek privedli k preisko-
valnemu sodniku, ki je zanj
odredil pripor.
Celjski policisti so 8. okto-
bra k preiskovalnemu sodniku
privedli tudi 26-letnega G.K.,
dan pred tem pa T.E. (22).
G.H. je osumljen drznih ta-
tvin, tatvin v pisarnah, golju-
fij, vnovčevanja ukradenih če-
kov in plačevanja z ukradeni-
mi plačilnimi karticami. T.E.
pa naj bi z G.K. sodelovala pri
izvrševanju omenjenih kazni-
vih dejanj. Preiskovalni sod-
nik, ki je oba osumljenca za-
slišal, je zanju odredil pripor.
M.A.
MINI KRIMICI
Mehurčki iz
skladišča
Neznani storilec je v času od
3. do 5. oktobra kradel v skla-
dišču Rogaških vrelcev (Kolin-
ska Ljubljana) na Kidričevi
ulici v Rogaški Slatini. Odpe-
ljal je večjo količino gaziranih
brezalkoholnih pijač v skupni
vrednosti 119.309 tolarjev.
Pogled v poln
prtljažnik
V torek, 6. oktobra zjutraj,
so žalski policisti v Šempetru
ustaviU in preverili osebno
vozilo, v katerem sta se vozila
41-letni A.P. iz Kisovca pri
Zagorju in 32-letni J.P. iz
Šempetra v Savinjski dolini.
Ugotovili so, da imata v prt-
ljažniku veliko prtljage, pri
ugotavljanju izvora teh pred-
metov (televizijski sprejem-
nik, pnevmatike, kuhinjska
posoda, oblačila, različno
orodje) so ugotovili, da vse to
izvira iz stanovanjske hiše Pa-
vla P. v Podlogu, ki je prejšnji
dan prijavil vlom. Zaradi su-
ma, da sta A.P. in J.P. storila
več kaznivih dejanj, so ju po-
licisti pridržali.
Pri nadaljnji preiskavi so
ugotovili, da sta prijeta osum-
ljenca v mesecu septembru
vlomila še v stanovanjske hiše
Jožefa S., Milana L., Saše Š.,
Silve H. in v vikend Zdravka S.
Kradla sta različne predmete,
s tem pa omenjene lastnike
oškodovala za okoli 3 milijone
tolarjev. Nekaj ukradenih
stvari jima je uspelo prodati,
večino pa so jima zasegli pri
hišnih preiskavah in potem vr-
nili lastnikom.
Drzni tatvini
Drzno tatvino je v torek, 6.
oktobra popoldne, storil nek-
do, ki je na Jurčičevi ulici v
Celju sledil Pavlini Ž. ter ji iz
rok iztrgal torbico in vrečko z
denarjem in osebnimi doku-
menti. Ženska je oškodovana
za približno 60 tisoč tolarjev.
Dva dni kasneje je neznan
mlajši moški storil drzno tatvi-
no na Ljubljanski cesti v bliži-
ni tamkajšnjega dijaškega do-
ma. Mariji K. je iztrgal torbico,
v kateri je imela denar in do-_
kumente. Oškodoval jo je za
približno 40 tisoč tolarjev.
Tujci k sorodnikom
v noči na 7. oktober so poli-
cisti, v Brezovcu pri Rogatcu,
ustavili osebni avtomobil
znamke Lada, v katerem se je
prevažalo pet odraslih oseb in
štirje otroci. Pri postopku so
ugotovili, da gre za jugoslo-
vanske državljane, ki so na
območju Murske Sobote ile-
galno vstopili v našo državo in
so bili namenjeni k sorodni-
kom v Krško.
Tat v Hudičevem
grabnu
v sredo, 7. oktobra zgodaj
zjutraj, je neznani storilec v
Parožu nad Dobrno vlomil v
bife Hudičev graben. Ukradel
in odpeljal je "večjo količino
različnih alkoholnih in brezal-
koholnih pijač ter glasbeni
stolp z ojačevalcem in zvočni-
koma. Lastnica Marija D. iz
Lokovine je oškodovana za
okoli 200 tisoč tolarjev.
Pogreša kolo
Sredi minulega tedna je nek-
do ukradel gorsko kolo znam-
ke Purgatora Scott, bele barve,
ki je bilo prislonjeno pri vho-
du v trgovino Savinjska v Žal-
cu. Kolo je vredno okoli 80
tisoč tolarjev, pogreša pa ga
lastnica Tina H.
Kradel v vikendu
Prejšnji teden je neznani
storilec vlomil v vikend Stani-
slava V. v Gotovljah. Odnesel
je manjšo količino kave, kav-
bojke, bundo, ročno uro in
startno pištolo. Lastnik je oš-
kodovan za okoli 35 tisoč to-
larjev.
Polo brez kap
v noči na 8. oktober se je
nekdo lotil osebnega avtomo-
bila VW Polo, ki je bil parkiran
v stanovanjski soseski Pod ga-
bri v Celju. Z vseh štirih koles
je ukradel okrasne obroče ter
odvil radijsko anteno z ojače-
valcem za GSM. Lastnik Alek-
sander M. je oškodovan za
približno 40 tisoč tolarjev.
GSM iz vitrine
v času od julija letos do 8.
oktobra je neznani storilec iz
razstavne vitrine trgovine in
servisa Arčan v Žalcu ukradel
GSM telefon znamke Alcatem,
s tem pa lastnika Danila A. iz
Letuša oškodoval za 91.800 to-
larjev.
Skozi okno po
klobase
Minulo soboto zgodaj zju-
traj je 24-letni Elvir H. iz Celja
splezal na okno in vlomil v
upravno zgradbo Aera na
Ipavčevi ulici v Celju. Iz kuhi-
nje je odnesel kranjske kloba-
se, napolitanke in kokakolo, iz
pisarn pa nekaj kozmetičnih
drobnarij. Pri izhodu iz zgrad-
be ga je zasačil nočni čuvaj in
ga zadržal do prihoda-policij-
ske patrulje.
Prijavil napad
Ivan F. (34) se je v nedeljo
oglasil na PP Laško in prijavil,
da ga je, 9. oktobra zvečer v
gostišču Kocman v Šentruper-
tu, 28-letni Milan H. med pre-
pirom udaril s pepelnikom in
mu povzročil rane po obrazu.
Med obiskom pri zdravniku je
le-ta ugotovil, da je Ivan F.
utrpel hudo telesno poškod-
bo.
Ukradeni megane
v noči na 13. oktober je
neznani storilec ukradel oseb-
no vozilo znamke Renault Me-
gane 1,4 RL, bele barve, z reg.
oznako CE 48-07V, last Irene
V. Vozilo je bilo parkirano na
območju stanovanjske sose-
ske Pod gabri v Celju. Če kdo
kar koli ve o pogrešanem avto-
mobilu, naj to sporoči na tel.
št. 113.
Vlom v vozilo
v petek, 8. oktobra zvečer,
je neznani storilec vlomil v
osebni avtomobil VW Golf, ki
je bil parkiran na Šaleški cesti
v Velenju. Ukradel je avtora-
dio Sony in lastnika Uroša L.
oškodoval za okoli 40 tisoč
tolarjev.	M.A.
Številka: 350-03-53/97-GB/naz.
Datum: 13. 10. 1998
Ministrstvo za okolje in prostor. Dunajska c. 48, Ljubljana, na podlagi 2. točke 6(
člena Zakona o varstvu okolja (Ur. list RS, št. 32/93 in 1/96) v postopku izdaj
lokacijskega dovoljenja za dopolnilni program na bencinskem servisu Radež
investitorja PETROL - SLOVENSKA NAFTNA DRUŽBA d.d., Dunajska cesta S(
LJUBLJANA, s tem
JAVNIM NAZNANILOM
OBVEŠČA JAVNOST
1.	da bosta osnutek lokacijskega dovoljenja za dopolnilni program na bencinskei
servisu Radeče in poročilo o vplivih na okolje tega posega v okolje, ki ga je po
št. CEVO - 210/98 dne 06.08.1998 izdelal Inštitut za varstvo pri delu in varstv
okolja Maribor, Valvasorjeva 73, Maribor, javno predstavljena oziroma dan
javnosti na vpogled in seznanitev
v pošti Radeče
od 20.10.1998 do 06.11.1998
vsak delavnik med 8.00 in 18.00 uro
2.	da bo javna obravnava z zaslišanjem investitorja PETROL - SLOVENSK
NAFTNA DRUŽBA d.d., Dunajska cesta 50, LJUBLJANA, opravljena
dne 05.11.1998 ob 16.00 uri
v sejni sobi Občine Radeče - Ul. Milana Majcna 1,
3.	da se mnenja in pripombe lahko vpišejo v knjigo pripomb, ki se nahaja v poš
Radeče, Titova ulica 6, v času javne predstavitve ali v pisni obliki posreduje
Ministrstvu za okolje in prostor do konca javne predstavitve, kakor tudi podaj
na zapisnik na javni obravnavi.
Sanja TRAUNŠEK, dia
SVETOVALKA VLADE
POVZETEK POROČILA IN SKLEPNA OCENA SPREJEMUIVOSTI POSEGA, ki j
sestavni del Poročila o vplivih na okolje za dopolnilni program na bencinskem servisi
Radeče št. CEVO - 210/98, ki ga je 06.08. 1998 izdelal Inštitut za varstvo pri delu i
varstvo okolja Maribor, Valvasorjeva 73, Maribor.
V	poročilu so obdelani podatki o obstoječem stanju obremenitve okolja, na območj
izbrane lokacije bencinskega servisa PETROL Radeče. Podan je opis predvidene lokacij
z geološkimi podatki ter opisani vsi vplivi na naravno okolje, kakovost in rabo prostora
Iz opisa tehnologije in dejavnosti bencinskega servisa izhajajo vse značilnosti namerava
nega posega, kakor tudi potencialni vplivi na okolje.
Glede na opis območja, je predvidena lokacija za gradnjo dopolnilnega programi
bencinskega servisa iz vodnogospodarskih vidikov sicer ustrezna, vendar je potrebno
pri izgradnji objekta, predvsem pa pri namestitvi rezervarjev za skladiščenje goriva ii
zunanje ureditve (pretakalni platoji, izgradnja lovilnika olj, kanalizaciji), upoštevati
strožje varovalne ukrepe. Dosledno upoštevanje predvidenih tehnoloških rešitev, k
veljajo za gradnjo tovrstnih objektov, bo tveganje za morebitni izpust oz. obseg posledic
na vodni režim in okolje minimalno.
Ocenjujemo, da bo vpliv bencinskega servisa na zrak sicer zaznaven, vendar v okviru
dovoljenih mej, oziroma znatno pod njim ob upoštevanju, da se izbere tehnologija
zaprtega sistema pretakanja goriv, kar PETROL že izvaja na novejših odprtih ii
obnovljenih bencinskih servisih.
Iz prognoze ravni hrupa v okolju zaradi dejavnosti bencinskega servisa, ne bo pr
najbližjih stanovanjskih objektih prihajalo do preseženih mejnih ravni. Tudi izračunan^
prognozirane imisijske ravni hrupa, ne bodo presegale dovoljenih mejnih ravni z^
posamezen vir hrupa ter ne bodo presežene mejne količine dnevne ravni hrupa.
Evidentirani so vsi relevantni vplivi na okolje oziroma pričakovane spremembe i"
obremenitve okolja.
SKLEPNA OCENA
Dopolnilna dejavnost bencinskega servisa Radeče ne bo predstavljala takšnega vpliva a
tveganja za okolje, da bi bila zaradi tega potrebna posebna opozorila, napotila alj
priporočila prebivalstvu.
V	pogledu razvrednotenja in poškodb okolja nameravan poseg ni relevanten.
Ocenjujemo, da je nameravan poseg v celoti za okolje sprejemljiv.	j
Maribor, september 1998
mag. Franci POSEL, dipl.inž.
KRONIKA
CVETKE
ylinda z Goriške se je
jnji četrtek popoldne og-
^ na policijski postaji in
^ala, da sta jo na doma-
I stopnišču napadla Vesna
d njen prijatelj Željko K.
fisti so potem ugotovili,
jArlinda hotela z Željkom
(istiti neke neprijetnosti in
lem doživela hudo reakci-
»olicisti so šli 8. oktobra
oči intervenirat na Malga-
kjer je po Metkinih vra-
odmevalo od udarcev,
itovili so, da je Rudi L.
tiijal po vratih in kršil javni
in mir.
,'arnostnik je v petek zve-
sporočil, da se pred Agen-
iza plačilni promet nahaja-
jiulci, ki pišejo s sprejem
(asadi. Policisti so ugotovi-
da je bil avtor izvirnega
lita deček po imenu Peter,
n najkrajših grafitov v zgo-
ini tovrstne ustvarjalnosti
]lasi: »tič«.
V petek zvečer je poklicala
(strašena ženska s Franko-
ega, povedala, da je doma
do, in prosila za zaščito. Na
iju dogajanja so policisti
Dtovili, da je Anton Z. prete-
Iženo in hčerko. Hudo pija-
^ nasilneža so odpeljali na
ficijsko postajo in ga tam
držali do streznitve.
I/ soboto popoldne sta An-
lin Breda A. v Zadobrovi
tepla Jožefo S.
Pred trgovino Jarh je v ne-
0 zvečer težil Pavel K. in se
nadaljevanju predstave z
Jo besno zaletel direktno v
o Jožeta L.	M. A
Tožilec bo razširil obtožnico
Glavni (in edini) materialni dokaz še vedno predmet različnih pričevanj - Vabilo tudi »kronski priči«
Na glavni obravnavi, ki se
je nadaljevala v minulem in v
tem tednu (torek), je sodišče
nadaljevalo z zasliševanjem
prič. Te so v glavnem ponovi-
le (potrdile) tisto, kar so že
izpovedale na prejšnji glavni
obravnavi, pojavile pa so se
tudi nove priče. Kot smo že
poročali, se je sojenje Kristi-
janu Kameniku, obtoženemu
štirikratnega umora v Teka-
čevem pri Rogaški Slatini,
koncem septembra pričelo
znova.
Kot prvi je pričal Boris Potoč-
nik, kriminalist v uradu krimi-
nalistične službe UNZ Celje, ki
je sodeloval pri hišni preiskavi
pri Kristijanu Kameniku 8.
aprila lani. Vse se je vrtelo
okrog zaseženih športnih co-
pat Nike, na katerih preisko-
valci niso našli odtisnjene šte-
vilke velikosti podplata. Potoč-
nik, ki je vodil zapisnik, je
takrat zapisal, da gre za šport-
ne copate številka 43, kot je
kriminalistom med hišno prei-
skavo povedal sam Kristijan
Kamenik. »Kako to, da na co-
patu niste videli ničesar?« je
Potočnika vprašal Kamenikov
zagovornik mag. Drago Dem-
šar, dobil pa odgovor, da se ne
spominja. »S takimi odgovori
kriminalisti ponavadi odpravi-
te odvetnike! "je na to reagiral
Demšar in rekel, da se priča
izmika odgovoru. Kriminalist
Igor Tavzes, ki je prav tako
sodeloval pri hišni preiskavi, je
kot priča dejal, da so takrat pri
Kameniku (po nalogu o hišni
preiskavi) iskali orožje in da
jim je bilo s strani vodstva reče-
no, naj bodo pozorni tudi na
druge predmete. Ker tudi Tav-
zes na copatih ni našel števil-
ke, ga je Demšar vpraISal: »Za-
kaj ste se pri preiskavi tako
neprofesionalno obnašali?« Na
to je dobil odgovor: »Če bi
vedel, da gre za copate iz Teka-
čevega, bi si jih bolje ogledal.
Takrat se še nisem zavedal po-
membnosti tega dokaza.« Tav-
zes je še povedal, da se je na
Kamenikove športne copate
osredotočil zato, ker je bil nji-
hov podplat podoben odtisom,
ki so jih našli v Tekačevem.
Pričala sta tudi Janko Petelinek
in Franc Falnoga, ki sta bila
(kot priči) navzoča pri hišni
preiskavi v stanovanju obtože-
nega Kamenika. Preiskavi sta
očitno sledila precej pasivno,
kot je bilo razbrati iz njunega
opisovanja navzočnosti pri po-
sameznih preiskovalnih opra-
vilih. Vmes se je oglasil tožilec
Milan Birsa, ko je reakcijo
obrambe razumel kot očitek,
da je bil Kameniku dokaz (co-
pati, zaseženi pri hišni preiska-
vi) podtaknjen. Na to se je
oglasil odvetnik Demšar in po-
jasnil, da obramba nikakor ne
trdi, da so bili obremenilni co-
pati Kameniku podtaknjeni.
Priči Simona in Milena Le-
skovar, ki sta z obdolžencem v
sorodstvu oziroma svaštvu,
sta, enako kot na prejšnjem
zaslišanju, natanko opisovali
dogajanje na dan zločina v Te-
kačevem, ko naj bi se Kristijan
Kamenik v kritičnem času za-
drževal pri njih doma. Z nju-
nim pričevanjem se dokaj skia-
da tudi pričevanje Roberta Le-
skovarja, obdolženčevega stri-
ca. Povedal je, da se je Kame-
nik pogosto oglasil pri njem v
Brezju, tako tudi kritičnega
dne, ko se je z njim in nekateri-
mi ostalimi sorodniki kakšno
uro zadrževal v kleti, nato pa
so v stanovanju reševali testne
pole za vozniški izpit in gledali
televizijski program ter se po-
govarjali. Med tem časom naj
bi Kamenik nekam telefoniral.
Je klical Bojana Jermana, zava-
rovalniškega agenta, ki je kot
priča povedal, da ga je usodne-
ga dne v večernem času Kame-
nik poklical po telefonu, se pa
ni mogel spomniti, zakaj? Ka-
menik ga je namreč večkrat
poklical po telefonu in mu po-
stregel s kakšnimi informacija-
mi, ki so bile povezane z zava-
rovalniškimi goljufijami in ki
jih je kot delavec zavarovalnice
odkrival. Tistega večera naj bi
ga Kamenik poklical v zvezi z
»zadevo ford mondeo«, o kate-
ri pa na obravnavi ni hotel
govoriti, »ker bi s tem razkril
nekatere osebe iz pomembnih
institucij«. Ko mu je predsedni-
ca senata (po kratkem posvetu
brez navzočnosti javnosti) de-
jala, da mu ni treba govoriti o
konkretnih osebah, pa je Jer-
man povedal, da je šlo za pri-
mer goljufije. Povedal je še, da
Kamenika pozna še iz časov,
ko je delal kot policist na ko-
njiški policijski postaji, koliko-
krat ga je usodnega večera kli-
cal po telefonu, pa se ni spom-
nil.
Krešo Leskovar iz Pregrade,
ki je daljni Poharčev sorodnik,
je kot priča povedal, da Kame-
nika pozna bežno, ko sta se
srečevala na sejmih. Spomnil
se je, da sta se nekoč s Francem
Škrablom pogovarjala o Kame-
niku. Škrabl naj bi Kamenika
poznal, ko je nekoč pri njem
prodajal avtomobil, ni pa vedel
odgovoriti na vprašanje, ali sta
se poznala tudi Kamenik in
umorjeni Franc Poharc.
Priča Jasna Gačnikar, ki ima
v Konjicah prodajalno z obu-
tvijo, je povedala, da je Kristija-
nu Kameniku v juniju 1996
prodala par športnih copat
znamke Nike, bele barve z mo-
dro obrobo.Tega se dobro spo-
minja, saj mu je prodala copate
iz najvišjega cenovnega razre-
da. Da to ni bil isti model co-
pat, kot tisti, ki so jih kasneje
zasegli med hišno preiskavo
pri Kameniku, je pojasnila, ni
pa se mogla spomniti številke
(velikosti) kupljenih copat.
Številke na copatih so bile na-
mreč ameriške, ki se ne sklada-
jo s slovenskimi tovrstnimi
standardi. Takrat je imela na
volji tri pare športnih copat
Nike, ki ustrezajo našim števil-
kam 42, 43 in 44, te številke pa
niso odtisnjene na podplatu,
ampak pod jezikom obuvala,
je še povedala. Tožilec je nato
Gačnikovo pobaral, češ da je
na neki drugi obravnavi, pred
drugim senatom, ko je bila v
vlogi obdolženke, sodnici
okrožnega sodišča v Sloven-
skih Konjicah, o istih copatih
govorila drugače, in predlagal,
da se ta njena izjava javno
prebere. Na to je Kamenikova
obramba ostro protestirala in
opozorila, da gre za grobo krši-
tev kazenskega postopka. Ta
protest je senat upošteval in
branja te izjave ni dovolil.
Priča Andrej Senekovič je
postregel z zgodbo o tem, kako
sta ga Kristijan Kamenik in nek
moški z imenom Sašo nekega
dne na silo zvlekla v avtomo-
bil, ga pripeljala do obronka
gozda in ga tam z grožnjami
prisiUla, da je podpisal kupo-
prodajno pogodbo in s tem Ka-
meniku prodal svoj osebni av-
tomobil, istočasno pa je moral
podpisati še izjavo o prekinitvi
delovnega razmerja. Seneko-
vič je namreč delal v Kameni-
kovem lokalu na območju Ve-
lenja in enkrat »zapravil« ves
dnevni izkupiček. Senekovič je
obljubil, da mu bo ta denar
vrnil, a mu je Kamenik kljub
temu avto še istega dne odvzel.
Po tem dejanju je Senekoviče-
va mama Kamenika večkrat
poklicala po telefonu in ga pro-
sila, naj avto vrne, toda zaman.
S tem avtomobilom, za katere-
ga je Senekovič ob nakupu od-
štel 8600 nemških mark, je
prevažal svojo mamo, ki je in-
validka. Pogosto jo je peljal
tudi v klinični center v Ljublja-
no. Med telefonskim pogovo-
rom naj bi Kamenik Senekovi-
čevi materi dejal, da bo avto-
mobil prodal, dolžni znesek
odračunal in razliko vrnil, kar
pa se ni zgodilo. Senekovič je
še povedal, da je v avtomobilu,
s katerim sta ga Kamenik in
Sašo na silo odpeljala, videl
lisice za vklepanje, zdi pa se
mu, da je v kovčku videl tudi
pištolo. Tožilec je ob vseh teh
navedbah Senekoviča zagrozil,
da bo obtožnico zoper Kame-
nika razširil za kaznivo dejanje
izsiljevanja, čemur se je
obramba uprla in svoj protest
ustrezno argumentirala.
Torkova glavna obravnava se
je začela s pripombo tožilca,
da je na četrtkovi glavni obrav-
navi nedvoumno povedal, da
namerava razširiti obtožnico
za kaznivo dejanje izsiljevanja
in da od obrambe zahteva, naj
priči Senekoviču v roku tedna
dni izroči vsoto, ki jo Kamenik
dolžan tej priči. Temu sta se
odvetnika mag. Demšar in Pla-
ninšec uprla in opozorila na
kršitev kazenskega postopka,
ker da ni prav nobenih pogojev
za širitev obtožnice. Nasproto-
vala sta tudi predlogu tožilca,
da naj sodišče zasliši pričo Sa-
ša Fijavža (ta je sedel v raz-
pravni dvorani in jo je moral
kasneje zapustiti), ki je, po pri-
čevanju Senekoviča, s Kameni-
kom sodeloval pri izsiljevanju
in odvzemu avtomobila. Toži-
lec je obrambi očital, da se
spreneveda in da je priči treba
vrniti, kar ji je bilo protipravno
odvzeto. »Za mrtve se ne da
ničesar več storiti, da se pa za
tiste, ki so še živi,« je glasno
poudaril in s tem ponovno iz-
zval obrambo, burne reakcije
obojih pa so predsednico sena-
ta prisilile, da je dala sprazniti
dvorano, v nadaljevanju pa je
tožilstvu in obrambi izrekla pr-
vi javni (in zadnji) opomin ter
zagrozila s sankcijami.
Priči Davorin Šelih in Bruno
Šentjurc, ki sta delala v delavni-
ci Stanislava Abrama v Hrastni-
ku, sta opisovala, kako sta izde-
lovala in nameščala naprave na
pištole (laserski merek, dušilec
zvoka, nastavek), vendar z na-
ročnikom Kamenikom, ki je tja
prinesel orožje, nista direktno
sodelovala. Priča Stanislav
Abram je poudaril, da ni bil on
tisti, ki je za Kamenika nabav-
ljal orožje, povedal, da je obdol-
ženca spoznal pred dobrima
dvema letoma in zanj izdelal
več laserskih merkov. Povedal
je, da je prejel dve Kamenikovi
pištoli, eno zelo slabe, domače
izdelave tipa Makarov in kal. 6
mm, druga pa je bila boljša.
Priča Peter Ahlin, ki je bil pri
Abramu zaposlen le dva mese-
ca, je opisoval okoliščine, v ka-
terih je za Abrama (po naročilu
Kamenika) izdeloval specialne
naprave za orožje, tudi za Ka-
menikovo. Naročeno mu je bi-
lo, naj izdela šest laserskih mer-
kov in nosilcev za dušilce zvo-
ka, vendar pa laserskih merkov
ni nikoli dokončal, ker se je od
Abrama prej poslovil. Kameni-
kovo staro pištolo kal. 6 mm je
sam namerno dodatno onespo-
sobil, ker je bila, zaradi slabih
karakteristik, nevarna. Povedal
je še, da je nekega dne iskal
določeno vzmet in v delavnici
zagledal vrečko ter Šentjurca
vprašal, kaj je v njej, on pa mu
je odgovoril, da so to pištole. Z
Abramom je nehal sodelovati,
ker je spoznal, da pri njem ne
gre za uradna naročila, ampak
da se marsikaj izdeluje in pro-
daja na prostem trgu.
Na vnovičnem sojenju je so-
dišče do 13. oktobra zaslišalo
25 prič, preostale bodo nepo-
sredno zaslišane na zahtevo
obrambe, tožilec Milan Birsa
pa je predlagal, da sodišče ne-
posredno zasliši pričo Jožeta
Kobaleta, ki velja za »kronsko
pričo« obtožbe. Kamenik naj bi
Kobaletu zaupal načrt v zvezi s
Tekačevim in mu kasneje po-
vedal, da je načrtovano dejanje
tudi izvršil.
MARJELA AGREŽ
Območna
obrtna zbornica
daje v najem
poslovne prostore
na Mestnem trgu
11, Slov. Konjice,
v izmeri 72 m^.
Vhod je z ulice (za avtobusno
postajo v Slov. Konjicah)
Primerno za trgovino ali
podobno!
Ogled je možen vsak delovni
dan od 7.00 - 15.00 ure!
Informacije na:
Območna obrtna zbornica
Mestni trg 18
3210 Slov. Konjice
tel: 755683, fax: 754 285
Gorel pralni
stroj
V stanovanjski hiši Albina
M. v Rečici pri Laškem je
minulo nedeljo zagorelo v
pralnem stroju.
Kot kaže, je požar nastal
zaradi kratkega stika na elek-
trični napeljavi in popolnoma
uničil pralni stroj, poškodbe
pa so nastale tudi na stopnišču
in lesenem opažu. V požaru,
ki so ga pomagali gasiti rečiški
gasilci, je nastalo za okoli 500
tisoč tolarjev gmotne škode.
PROMETNA NEZGODA
Mopedlst pred motorista
Na regionalni cesti v naselju Nizka se je, v nedeljo 11.
tobra popoldne, pripetila nezgoda, v kateri je ena oseba
tpela hude telesne poškodbe, ena pa je bila lažje ranjena,
'vozilih je škode za okoli 300 tisoč tolarjev.
llroš Š. (18) iz Rečice je vozil motorno kolo iz smeri Mozirja
Mi Radmirju. V naselju Nizka je z njegove leve strani predenj
peljal voznik kolesa z motorjem, 67-letni Ciril R. iz Nizke,
fd voziloma je prišlo do trčenja, v katerem je voznik Ciril R.
fpel hude telesne poškodbe, voznik Uroš Š. pa je bil lahko
'fsno poškodovan.	M.A.
Truplo v potoku
v ponedeljek, 12. oktobra zjutraj so v kraju Jazbin Vrh v
^itoku Kozarica našli mrtvega Martina F. (58) iz Osredka.
Policisti so pri ogledu ugotovili, da se je pokojni ponoči peš
'fsčal proti domu po lokalni cesti iz Šentruperta. V bližini
"^novanjske hiše mu je na udrti bankini zdrsnilo, nakar je
'(irsel v globino štirih metrov v strugo potoka, kjer je obležal
Jirtev. Vzrok smrti bodo ugotovili z obdukcijo.
Radarji bodo.
v petek, 16. oktobra dopoldne, na območju Velenja in
f°zirja, v popoldanskem času pa na območju Šentjurja pri
% in Žalca,
I v soboto, IZ oktobra dopoldne, na območju Velenja,
^ v nedeljo, 18. oktobra popoldne, na območju Žalca,
I v ponedeljek, 19. oktobra dopoldne, na območju Žalca in
pri Celju, popoldne pa na območju Slovenskih
pic, Šmarja pri Jelšah in Rogaške Slatine,
5, ^ torek, 20. oktobra dopoldne, na območju Rogaške
i^^^ine in Šmarja pri Jelšah, popoldne pa na območju
J°2irja in Laškega.
j, v sredo, 21. oktobra dopoldne, na območju Slovenskih
^^'^jic in Laškega, popoldne pa na območju Celja in Žalca ter
] ^ četrtek, 22. oktobra dopoldne, na območju Šmarja pri
^^h, popoldne pa na območju Rogaške Slatine.
Varno na kolo
V	času od 19. do 22. oktobra bo na območju UNZ Celje
potekala preventivna akcija Varno na kolo.
V	času akcije bodo policisti poostrili nadzor nad kolesarji,
posebej pa bodo pozorni na uporabo čelad in svetlobnih
teles. Preverjali bodo tudi tehnično izpravnost koles in
opozarjali na vožnjo po kolesarskih stezah, na pravilno
vožnjo ob robu vozišča itd.
V	primerih lažjih kršitev otrok bodo o kršitvah pisno
obveščali njihove starše oziroma skrbnike, pri hujših krši-
tvah pa bodo, skladno z zakonom, tudi represivno ukrepali.
Vodje policijskih okolišev bodo obiskovali osnovne šole in v
kolesarnicah pregledovali kolesa ter o ugotovitvah seznanjali
vodstvo šol. Mladim kolesarjem, ki jih bodo policisti v času
akcije ustavili, bodo delili zloženke Varno na kolo, sicer pa
jih bodo učenci prejeli tudi v šolah.	M.A.
32
KRONIKA S CEUSKEGA
V Zibiko položena pamet
Bizjakovi so za do-re-mi, Gaberšek za tra-la-la - Prodekan nastopal v igricah - Kavčičev sodelavec, urednik, misijonarji, profesorji, režiser, pisci - vsi iz Zibike
Nekoč je veljala Zibika
(občina Šmarje pri Jelšah)
za odmaknjeno, danes pa jo
obiskujejo številni obisko-
valci. Privabljajo jih pred-
vsem Tinsko ter dve turistič-
ni kmetiji, Bizjakova in Za-
ložnikova. V lep kraj se naj-
rajši vračajo ljudje tukajš-
njih korenin, med katerimi
so tudi znani Slovenci.
Na Bizjakovi kmetiji je bil
doma Stane Bizjak, bivši di-
rektor zdraviUšča Dobrna.
Zdaj je na turističnem področ-
ju svetovalec ministra za drob-
no gospodarstvo in turizem
Janka Razgorška. Bizjak dela
v Ljubljani ter živi z ženo Ljer-
ko v Celju. Skupaj preživita
vsak prosti trenutek v počit-
niški hišici, ki sta jo postavila
na zemlji Bizjakove rodbine.
Bizjakovi so znana pojoča
družina, ki se ji je na nastopu
v Andražu ob neki priliki pri-
družil Stane. Sicer pa je Stane
Bizjak dolgoletni pevec Ko-
mornega moškega pevskega
zbora Celje (za kar si je prislu-
žil zlato Gallusovo značko),
dolgo je bil predsednik roko-
metnega kluba ter v mladih
letih atletski sodnik. Pred bli-
zu dvema desetletjema je na
področju dela prejel visoko dr-
žavno odlikovanje.
Veliko odgovornih nalog
opravlja nekdanji Bizjakov so-
sed Jože Planinšek. Planin-
šek, ki je prodekan dekanije
Celje ter župnik pri Sv. Jožefu,
je namreč narodni voditelj slo-
venskih misijonov (v Vatikanu
so ga imenovali na predlog
metropolita dr. Alojzija Šu-
štarja). Misijonsko središče v
Ljubljani, ki ga vodi, skrbi za
približno sto slovenskih misi-
jonarjev po vsem svetu. Celje
si ga bo zapomnilo po vodenju
zahtevne prenove stavbe, v
kateri je nastal Dom sv. Jože-
fa, duhovno prosvetni center.
Jože Planinšek je zdaj pred-
stojnik tega doma. V Zibiki se
ga spominjajo iz šolskih let,
ko je igral v igrah, ki jih je
napisal njegov razrednik in
ravnatelj Gaberšek.
To je Tone Gaberšek, ki je
priljubljeni moderator radia
Šmarje pri Jelšah-Štajerskega
vala (tam dela s krajšimi pre-
sledki že blizu četrt stoletja)
ter pisec besedil za narodno-
zabavne ansamble (med dru-
gimi za Mira Klinca, Robija
Zupana, Igorja in zlate zvoke,
ansambel Bratje iz Oplotnice,
Vesele Štajerke, Janija Pir-
ša...). Živi v vasici Koretno,
med Zibiko in Šmarjem, ven-
dar je bil več kot dve desetletji
tesno povezan z zibiško šolo,
tamkajšnjim kulturnim življe-
njem, krajevno samoupravo
in gasilci. Zdaj je zaposlen kot
knjižničar v šmarski centralni
osnovni šoli, vodi različne pri-
reditve, v veselih družbah pa
se na klavirski harmoniki iz-
kaže še kot muzikant.
Blizu, v Pustikah nad Zibi-
ko, se je rodil nekdanji po-
membni slovenski politik To-
ne Kropušek. V pomladansko
obarvanih, težkih časih vlade
Staneta Kavčiča je bil predsed-
nik slovenskih sindikatov. Bil
je v najožjem krogu Kavčiče-
vih sodelavcev, ki so pripravili
plan dolgoročnega razvoja
Slovenije do leta 2000, kar je
postalo v takoimenovanih
svinčenih letih hud kamen
spotike. Tone Kropušek je bil
dolgo poslanec ter nato dolgo-
letni direktor mariborske Hi-
dromontaže. Iz Maribora, kjer
sedaj živi, se rad vrača v zibiš-
ki kraj. Danes je upokojenec,
vendar je dejaven v borčevski
organizaciji. V pohorsko bri-
gado je odšel, ko je bil star 15
let.
V	pokoju je prav tako nek-
danji profesor za dendrome-
trijo na ljubljanski' univerzi
Martin Čoki, Kropuškov stric.
Čili gospod, ki živi med Ljub-
ljano ter počitniško hišico na
Rakitni, je v ponedeljek praz-
noval 91. rojstni dan. Kljub
temu je pogosto v Vršni vasi
pri Zibiki, kjer se je rodil in
odraščal na domačiji »Trn-
skih«. Iz Ljubljane se po nava-
di pripelje z vlakom do Stranja
ter odpešači uro in pol daleč v
Zibiko. Med knjigami, ki so
Čoklovo delo, so Smolarski
priročnik. Kako pogozduje-
mo, Gozdarski in lesnoindu-
strijski priročnik. Tablice za
kubiciranje okroglega lesa z
mnogokratniki, Tarife za ure-
janje gozdov z mnogokratni-
ki...
V	Celju je znan profesor
Lojze Zlatolas, ki predava fi-
ziko na L gimnaziji v Celju, v
Kaj uho vi ulici. Z ženo Majdo
Zlatolas (ki predava v tej
zgradbi zgodovino) sta pogo-
sto v Lojzetovi Zibiki, kjer je v
prostem času rad v svojem
vinogradu v Bezgovici.
V Pustike nad Zibiko prihaja
pogosto tudi. domačin Stanko
Jost, ki živi v Celju ter dela v
Slovenskem ljudskem gleda-
lišču kot tonski mojster. Jost je
znan kot avtor številnih, tudi
nagrajenih amaterskih filmov.
Precej jih je posnel med Zibi-
čani, ki se najrajši spominjajo
njegovega filma po Cankarjevi
literarni predlogi.
Zibiških korenin so tako ali
drugače številni znani Slo-
venci. Med njimi je Franci
Trstenjak, glavni in odgovor-
ni urednik radia Ognjišče, za-
četnik in organizator Klica
dobrote v celjskem Golovcu,
organizator zahvalnega ro-
manja štiri tisoč Slovencev v
Rim, več let duhovnik v Ce-
lju... Trstenjak je doma z ma-
riborskega Glavnega trga, oče
je prišel iz Prlekije, mama
(Francka, roj. Mestinšek) pa
je »Koprivškova« iz Bezgovice
nad Zibiko. Tam imajo nekaj
sorodnikov.
Iz Zibike je prav tako oče dr.
Avguština Laha, ki se je rodil v
Slovenskih Goricah. Znani Slo-
venec, ki živi v Tacnu pri Ljub-
ljani, rad prihaja v Zibiko, kjer
obiskuje svoja bratranca. Dr.
Lah je bil nekoč celo predsed-
nik jugoslovanskega parla-
menta ter podpredsednik slo-
venske vlade (Andreja Marin-
ca), kjer je bil obenem repub-
liški minister za okolje. Bil je
glavni urednik Enciklopedije
Jugoslavije za Slovenijo, redni
profesor mariborske univerze,
je znanstveni svetnik Sloven-
ske akademije znanosti in
umetnosti ter član posebnega
republiškega organa za varstvo
okolja, avtor številnih knjig... V
zvezi z Zibiko omenjajo prav
tako ime pokojnega partizan-
skega skladatelja Radovana
Gobca, vendar nam zanesljivih
podatkov (do zaključka redak-
cije) ni uspelo pridobiti.
Sicer pa so ljudje zibi
korenin dobro zastopani
na drugi strani pohtiči
brega. Iz Šramlove hiše
biki je bil doma pater O
Hanjšek, ki je bil po d
svetovni vojni eden od
membnih ljudi slovenske
litične emigracije, znani
sijonar in pisec, ki je uii
Sv. Trojici v Slovenskih (
cah.
Med pokojnimi Zibičai
radi spominjajo še dveh, 1(
bili doma na Založnikov!
danji turistični kmetiji. 0
Nežo-Sulficijo Založnik,
dolga desetletja misijonai
Južni Ameriki (in je umi
enem najjužnejših mest
svetu, v Punta Arenasu v(
ter za ljudsko pesnico in i
rico knjige pretresljivih d
niških zapiskov Večerne i
Jožefo Kovačič.
BRANE JERAJ
GRAFIT TEDNA
Celje, železniška postaja.
Foto: GREGOR KATIČ
Urednica Petice Tatjana Cvirn
Kam so
vsi kostimi šli ff
jlomača lekarna v
kozarcu medu
I
Pokora
po obisku raja
popad z nadčulnim
dosjejem
Dolge, peščene plaže postanejo raj za sprehajalce, ko z njih izginejo množice sproženih turistov.
Plaže pod Taurusoiti
Na turški rivieri je prijetno jeseni, ko ni vec množice turistov
Mos, kralj Pergamona, je pred 2.000 leti
fazal svojim vojakom, da najdejo takšen
^j, v katerega se bo vsak zaljubil, kraj, od
terega ljudje ne bodo mogli umakniti oči.
^dejo naj mu raj na Zemlji. Vojaki so po
'gem iskanju prišli v južno Turčijo. Drveli
povedati kralju v Pergamon za ta košček
in ko si ga je prišel ogledat še sam, tudi
'ni mogel umakniti oči od turkiznega mor-
iji ga obrobljajo dolge, peščene plaže, roza
®toči oleandri in 3000 metrov visokih vrhov
^ovja Taurus, ki obroblja pokrajino na se-
Tod je ukazal zgraditi mesto, ki so ga
•^enovali po njem: Attaleia. Ko so ozemlje
■^zeli Turki, so ga poimenovali z Antalyjo.
y pristanišče Antalyje vodijo ozke, zvite
starega mestnega predela z lesenimi,
•^kastimi hiškami, veliko je restavracij in
Sovinic. Od 1972 je ta del z zakonom zaščiten
j| kulturno-zgodovinski spomenik. V vodni-
piše, kako lep sprehod je do pristanišča,
''^^ar si naš vodič, velik in močan Turek Ufuk,
tja! Mogoče se je bal za nas, da nas ne
okradli, mogoče pa zase in svoje leviske,
Wrska očala in rutko Harley Davidson...
Antalyja je privlačna predvsem zaradi lepih
plaž in dejstva, da ima kar 250 sončnih dni v
letu. Zanimivo je pozimi, ko lahko smučamo 40
kilometrov iz mesta, pridemo nazaj v Antalyjo
in se pogumni isti dan skopajo še v morju.
Fantiči z umazanimi rokami in strganimi
hlačami, majhni pekovski vajenci, si na glavo
postavijo košare, napolnjene z za Turčijo zna-
čilnimi kruhki v obliki krožnic in jih vsiljujejo
turistom. Porinejo ti ga v roke, da ga poskusiš
in ko že ugrizneš vanj, se spomniš, da se nisi
dogovoril za ceno. Potem pač moraš plačati,
kolikor zahtevajo. To je hkrati zadnjič, da te
zavedejo, vendar si si kriv prav sam.
Turkizna
obala
Država zadnja leta očitno pogleduje na za-
hod. To se vidi v velikih, luksuznih hotelih, ki
kraljujejo ob neskončnih, peščenih plažah.
Vendar Turčija ni izgubila orientalskega diha,
kar jo dela še posebej privlačno. Mile zime in
vroča poletja ob obali privabljajo turiste skozi
celo leto. Sredozemska obala se zaradi barve
morja imenuje Turška riviera ali Turkizna
obala. V pasu med peščenimi plažami in
visokimi vrhovi Taurusa se sončijo borovi
gozdovi, nasadi oranževcev in banan, divji
oleandri, oljčni nasadi ter plantaže bombaža
in tobaka. Pokrajino pokrivajo majhne krpice
kmetijskih kultur.
Taurus je zgrajen pretežno iz apnenca, zato je
naluknjan z jamami in rovi. Skoznje so našle pot
reke in potoki, ki v slapovih padajo proti Turkiz-
ni obali. Na predelu od Antalyje do Kemerja se
morsko dno že pri obali strmo spusti 200
metrov globoko. Tod najdemo tudi klife za
mirno opazovanje valov, večina Sredozemske
obale pa je peščena, posuta z luksuznimi hoteli.
V bazenih kristalno čista voda, okrog bananov-
ci, palme in grmi hibiskusa. Tudi pozimi diši
cvetoče grmovje in te pomirja zvok velikih
valov.
Med domačini
Sto metrov stran pa asfaltna cesta izgine, po
luknjah in blatu mora avtobus do glavne
ceste. Namesto pretiranega luksuza, name-
njenega turistom, so drugod posejane blokom
podobne hiše brez streh v dveh nadstropjih,
ki so dom za več generacij in vse rokave
družine. Na balkonih imajo zložena drva,
pred hišami so parkirani stari avtomobili.
traktorji in najnovejši modeli BMW. Na veli-
kih, nenaseljenih površinah se pasejo ovce,
privezani konji, po cesti drvijo traktorji, stari
avtomobili z ženskami in otroci na prikolici,
avtobusi, pa vprege oslov. Če nam je do tega,
da spoznamo deželo, kljub temu, da stanuje-
mo v hotelu, nam torej ni treba iti daleč. V vasi
si privoščiš raki, za katerega plačaš nekajkrat
manj kot v hotelu, namesto evropsko vzgoje-
nih natakarjev pa srečaš pristne domačine.
Skoraj vsaka hiša nekaj prodaja ali ima točilni
pult; ljudje so prijazni in zgovorni. Kmalu se ti
predstavijo že vsi prodajalci, njihovi bratje in
sinovi..
Dolge, peščene plaže pa postanejo pravi raj
za samotnega sprehajalca s čevlji v rokah in
dobro voljo v žepih pozno jeseni, ko jih zapusti
množica spraženih turistov. Pred seboj vidiš le
v neskončnost segajočo premikajočo črto Sre-
dozemskega morja, ki z valovi oblizuje rjavo
mivko. Za seboj puščaš odtise stopal, ki jih
valovi kmalu izbrišejo z obličja Zemlje. Ponoči
se iz majhnih valov rodijo veliki. Truščema se
izlivajo na obalo, za njimi se riše množica
zvezd in velika Luna. Za temno črto je Afrika.
Jug. Obrneš se nazaj, na sever. Luči elitnega
hotela preslepijo svetlobo zvezd, v bazenih
krožnih oblik odsevajo obrisi palm, bananov-
cev in grmov hibiskusa. Vrvež in glasba. Obr-
neš se nazaj proti morju. Kot da večina ljudi ne
zna več uživati v glasbi valov, soju zvezd in
vetru, ki te boža po laseh. Jug. Drugačna
merila za srečo, nasmejani obrazi, malce uma-
zana in raztrgana oblačila, velike luže pred
škatlastimi hišami brez streh.
BARBARA ČEH
34
REPORTAŽA
Pokora po
obisku raja
Stolpi Vajolet - drzni lepotci Dolomitov
s stolpi Vajolet sem se sre-
čal že kar na začetku svojega
alpinističnega staža. Te vitke
stolpe sem občudoval pri ko-
legu v knjigi o Dolomitih. Ko
pa sem pred dvajsetimi leti
prvič obiskal Dolomite, sem
jih videl na številnih razgled-
nicah v Cortini d'Ampezzo.
Stolpi Vajolet so delovali kot
zaščitni znak Dolomitov.
Po tistem, ko smo preplezali
smer Via Maria, smo si za na-
grado šli pogledat te stolpe.
Očaran sem strmel in občudo-
val te drzne lepotce ter sklenil,
da se v ta raj na zemlji prav
gotovo kmalu vrnem.
Kot že tolikokrat, mi je tudi
pri teh stolpih pomagal z nas-
veti in opisi Tine Mihelič kot
dober poznavalec Dolomitov.
Za izpolnitev želje sem prido-
bil dobrega prijatelja Bineta, s
katerim sva preplezala nekaj
čudovitih dolomitskih klasič-
nih smeri. Res je, da Bine zara-
di službenih obveznosti manj
pleza, kar pa ne pomeni, da se
ne pusti zapeljati, še posebno,
če gre za raj na zemlji. Malce
me je bilo strah, da se nama ne
bi pripetilo kot Adamu in Evi,
ki sta bila izgnana iz raja, ko
sta utrgala prepovedan sadež.
Kakšna je bila ta »božja kazen«
in kakšne pokore bova delež-
na, pa vam povem v nadaljeva-
nju.
Sredi tedna sem poklical na
Hidrometeorološki zavod v
Ljubljano. Zanimalo me je vre-
me Dolomitih za konec tedna.
Napoved sicer ni bila brilijant-
na, toda gospod Pečenko mi je
obljubil lepa jutra in nevihtne
popoldneve. Želja po prepove-
danem jabolku je bila premoč-
na in odločitev je padla: zelo
zgodaj zjutraj priti pod steno
ter jo čim hitreje preplezati in
nato sestopiti v dolino. Zanašal
sem se na zanimiv pregovor,
da nekateri imajo debel krom-
pir, nekatere pa neizpolnjene
želje morijo vse življenje!
Zlaganje kot pri
kocki
Peljala sva se po že toliko-
krat preizkušeni poti, da jo
poznava skoraj na pamet. V
Avstriji je bilo sicer pretežno
oblačno in primerno za poto-
vanje. Bližje ko so bili Dolomi-
ti, lepše je bilo vreme.
Ker sva oba navdušena foto-
grafa, sva se nekajkrat ustavila
v okolici Coruare. Čudoviti po-
gledi na okoliške gore in pozno
popoldansko sonce, ko dolo-
mitski vršaci zasijejo v vsej
svoji lepoti...
Ko sva se pripeljala na prelaz
Sella, so dolge sence in pozne
ure prekrižali nadaljnje foto-
grafiranje. Nadaljnjo vožnjo
sva prekinila s kratkim obi-
skom v Canazeju ter se nato
odpeljala do Monzona, kjer sva
parkirala najinega jeklenega
konjička. Vstop v dolino Gar-
deccia je dovoljen domačinom
in posebnim avtobusom.
Ker sva hotela naslednje ju-
tro čim prej na pot, sva se
odločila, da prenočiva kar v
Binetovem avtu. Roke in noge
sem zlagal kot nekoč Rubikovo
kocko, toda prave kombinacije
se mi ni posrečilo dobiti. Kljub
utesnjenosti sem imel ponoči
obisk. K meni v spalko je
smuknila sama Claudia Schif-
fer« s spodnjicami ali brez, kar
ni pomembno. Toda kaj, ko me
Bine pri obratu na drugi bok
spravi na realna tla in xsara se
je odpeljala brez mene. Ura je
bila skoraj pet zjutraj, to pa je
bil čas za najin odhod. Še ved-
no sem bil pod vtisom Claudie,
tudi hrana mi ni teknila in
počutil sem se slabo. Popolno
jasno nebo in oglašanje skovir-
jev so naju spremljali pri prvih
korakih v dolini. Na pot nama
je prišla elegantna dama srna
in nato je odskakljala v gozd k
svojim prijateljem.
Vasovanje nad
tisoč metri
v bližini koče Gardeccia sva
se malo ustavila, nato pa nada-
ljevala po udobni poti proti
koči Vajolet (2243 m}. Malo
pred kočo v skromnem potoku
sva si napolnila čutare z vodo.
Pred mesecem dni je bil precej
bolj živahen, takrat smo ga
uporabili za kopanje, sedaj pa
je bilo vode komaj za vzorec.
Še kratek postanek pri koči, da
sem napravil nekaj posnetkov,
in že sva odbredla proti koči
Gartl (2621 m). Nekje na pol
poti sva kar obstala, ko sva
zaslišala žvižganje. Takšno po-
četje bi težje prisodil dekletu,
ko pa sem opazil, da ima čelno
svetilko, mi je bilo jasno, da
hodi z vasovanja. Dela v spod-
nji koči Vajolet in »nočni skok«
v višje ležečo kočo, ko je
»greh« (saj veste, dragi planin-
ci, da greha nad 1000 ni?)
manjši, je povsem razumljiv.
Malce višje sva srečala pla-
nince, ki so sestopali v dolino
precej bolj čemerni, kot njiho-
va predhodnica. Še nekaj zavo-
jev, nakar so se nama stolpi
pokazali v vsej svoji lepoti. Ele-
gantnost in prefinjenost oblik
nima primere. Nekako tesno
mi je bilo pri srcu, ko se je
prebudil moj notranji svet. To-
liko vprašanj, pa tako malo
odgovorov. Dejal sem si: kar
bo, pa bo.
Na noževi ostrini
Malo pred kočo sva zavila po
melišču do najinega raza v stol-
pu Delago. V tako opevanih
stolpih oziroma smeri so naju
prehiteli Nemci. Pokazalo se
je, da so prava družina, stari
oče, za njim pa sin z vnukinjo
in vnukom. Kljub sivi bradi se
»stari« ni dal. Zadnji se mi je
opravičeval: »Počasi in varno.«
Ker sonce še ni posvetilo čez
rob, je bila temperatura zraka
in skal dokaj nizka. Časa sva
imela na pretek, smer je krat-
ka, zato sva se počasi pripravi-
la. Pričetek je bil dokaj nego-
tov, kasneje pa je plezanja ste-
klo kot mora. Zaradi močnega
zahodnika sem plezal z vetrov-
ko. Ko varuješ soplezalca, se
telo ohlaja. Če ni zaščiteno. Tu-
di Bine je imel nekaj začetnih
težav, predvsem zaradi mraza,
kasneje pa je tudi on pričel
uživati.
Drugi raztežaj pa je bil po-
glavje zase, saj je smer nekaj
časa speljana po samem razu,
ki je oster kot nož. Ko sem
pogledal navzdol, se je daleč
pod mano, nekje v megli, čuti-
lo dno doline. Na žalost se vse,
kar je lepo, kmalu konča.
Smer je zvila v krajšo zajedo,
nato pa na desno in že sem bil
na polici, kjer je stojišče. Sonce
je pokukalo izza grebena in
napravilo plezanje precej pri-
jetnejše. Napravila sva nekaj
posnetkov in že sem odhitel
naprej. Raz je sicer izgubil os-
trino, toda »nebeška lestev« se
je nadaljevala. Srce mi je igra-
lo, užitek je bil popoln. Na
nekaj mestih sem še požiral
prijatelju, preplezal še krajšo
pot, ovinek na levo za raz in
bilo je opravljeno. Zaradi bolj-
še slišnosti sem stojišče napra-
vil na manjšem sedelcu na vr-
šnem razu. Kakšno veselje!
Močan stisk rok in iskren po-
gled dveh prijateljev na koncu
smeri ti povedo več kot tisoč
besed. Pogled mi je zaplaval po
okoliških ojstricah, ki jih v Do-
lomitih ni malo.
Pokora mora biti!
Preden sva se pričela spušča-
ti po vrvi, sem naredil še po-
snetek svoje »lastovke« prav na
najvišjem delu stolpa. Te la-
stovke so znak prešernosti ter
močne ganjenosti. Če bi jim
pustil odleteti, tudi teh vrstic
ne bi bilo, se pa jih je že precej
nabralo od Breithorna do Mac-
hu Piccha.
Raz Delago (-i-IV, IV) v stol-
pih Vajolet sva 17. julija letos
preplezala Bine Javornik in
Franci Horvat.
Spuščanje po vrvi se bi lahko
končalo precej drugače, kot se
je, kajti prepozno sem zagledal
verige za naslednji spust in se
odpeljal mimo. Konec vrvi se
je končal nekaj metrov nad
naslednjimi verigami, pri mali
polički. Ko se je Bine »prepe-
ljal« (spustil) do mene, se je
pritoževal nad Italijani, kako
so uredili spuste. Nekaj metrov
do verig sva splezala brez va-
rovanja. Nadaljnja spušj
pa so bila precej bolj opn
Dobre volje nisva izgu
kljub meglam, ki so ovile
pe in nama preprečile plez
v sosednjih stolpih Vajolet
Pri koči sem bil deležen
sebne pozornosti. Planin
kamero me je posnel kot
šen zelo redek živalski pi
rek, ki je ogrožen. Počutil
se nelagodno. Ljudje smo
različni.
Sestop v doUno je po
gladko in hitro. Pri avtom(
pa naju je čakal pozdrai
vreden 56.800 lir denarne
ni, zaradi nedovoljena pai
nja. Edina sva si bila, da se
prej posloviva in se pu
izgnati iz raja, toda trdno
čena, da še prideva krast j
ka. Pokora mora biti!
FRANCI HOJ
Bine Javornik na vrhu stolpa Delago.
Stolpi Vajolet
PETICA
V MODNEM VRTINCU
35
kam so vsi kostimi šli...
S prizorišča milanskega tedna pret-a-porter mode
^ prvih oktobrskih dneh je dež tako
peseno umival italijansko prestolni-
pret-a-porter mode, da se je od tal
f megla kadila. Kadilo pa se je tudi iz
pgikane avtomobilske pločevine in
reč, ki nam je ob vstopu na zahod-
, milansko vpadnico prišla nasproti
cesti, je bil avtomobilski odbijač.
r
[(ot bi se srhljivi filmski prizori ponav-
I v vsakem tretjem križišču trk dveh,
o treh vozil, razburjeno opletanje z
;aini njihovih voznikov, od katerih je
jj eden tisti dan vstal z levo nogo ali pa
nevaren vpliv polne lune opravil svo-
i-
Res pa je bila v času od 3. do 7. oktobra
lošna gneča v Milanu nepopisna, kajti v
Ulnih show-roomih po mestu in na
Uišču ob Piazzi sei Febbraio se je
|edstavila nova moda za zadnjo pomlad
[poletje v tem stoletju.
»La prima volta« za
prvimi vrati
Prvi vtis letošnje sejemske postavitve je
po nekaj klavrnih sezonah, presenet-
vo vzpodbuden. Že takoj ob vstopu na
jmišče se je človeka lotilo nostalgično
zpoloženje, saj se je znašel sredi viso-
imodnih kreacij vrhunskih modnih ob-
tovalcev zadnjih desetletij. »La prima
lita« je bil naslov razstave, na kateri so z
pdovinskimi kreacijami iz prvih avtor-
ih kolekcij sodelovali Dolce&Gabbana,
anfranco Ferre, Gianni Versace, Krizia,
issoni in Romeo Gigli. Mnogi modeli so
Ii stari po trideset in več let, nekateri so
Larevali zrcalno podobo tendenc na
agu novega tisočletja in s tem potrjevali
jstvo, da je moda zanimiv periodni
Kes.
brsino stilisti - za modni
jutri
Filozofija obnove, vračanja in potova-
Imode v prihodnost, je bila razvidna
iiiz razstave v naslednji sejemski hali,
t se je pod imenom Borsino stilisti
odstavil svetovni kreatorski podmladek
^najbolj nadarjenih diplomantov mod-
nega oblikovanja iz 32 držav
sveta. Bolj ali manj nosljiva,
vsekakor pa všečna vizija
modnega jutri.
Videti, kakšen bo modni ju-
tri, natančneje prihodnja pom-
lad in poletje v očeh že uveljav-
ljenih italijanskih tekstilnih
proizvajalcev, pa je bil seveda
osnoven namen mojega roma-
nja v Milano. Ves čas kroženja
med razstaviščnimi prostori
me je spremljal občutek, da
nekaj manjka. Na ogled je bila
sicer postavljena daleč najbolj
prijazna riioda zadnjih sezon,
barve so lepe pastelne, kroji
manj vkleščeni, bolj mehke li-
nije podaljšane, materiali než-
no padajoči, pletenine kot paj-
čevina, vračajo se tudi prikup-
ni modni dodatki kot so šali,
klobuki, pa vendar... Ob kavi v
solatnem baru sem naletela na
kolegico in jo previdno potipa-
la: »A si ti opazila, da ni nik-
jer... ali pa jih jaz ne vidim...«
Kar poskočila je: »To sem se že
jaz spraševala, res zanimivo.«
Ja, po krojaško izdelani kosti-
mi in blazerji. Železni reper-
toar ženske garderobe zadnjih
let je očitno skoraj v celoti iz-
puhtel iz novomodne ponudbe
za prihodnje leto. Tovrstna ob-
lačila, ki domujejo v sleherni
ženski garderobi, naj bi zame-
njale obleke, jopice in twin se-
ti. Tako kot je bilo nekoč. Ali
bo res tako? No, počakajmo še
nekaj mesecev, spomladi bo
vse jasno.
Šampanjec pri
gospodu Ferreju
Potep po slovitih milanskih
ulicah Via della Spiga, Monte-
napoleone, St. Andrea... z naj-
bolj mondenimi butiki zvene-
čih kreatorskih imen, je za
vse, ki jih dragocene cunjice
privlačijo (in one druge, ki si
jih po službeni dolžnosti mo-
ramo ogledati), svojstveno do-
živetje. Pa čeprav dež z dežni-
ka curlja za vrat, čeprav s pre-
močenimi čevlji cmokaš po lu-
žah - kaj lužah! Pravi hudour-
niki so se v tistih cmeravih
dneh šli svoj vodni ples po
ulicah. No, če odmislim vse
»kihajoče« posledice tovrstnih
raziskovanj, je bilo vredno.
Nenazadnje - kozarec šam-
panjca pri samem velikanu
italijanske mode - Gianfrancu
Ferreju tudi ni od muh. V ulici
St. Andrea je bil namreč 5.
oktobra popoldan , ob dvajset-
letnici delovanja slovitega ar-
hitekta-modnega kreatorja
»mega party«, saj je sivobradi
gospod odprl še en elitni butik
z žensko in moško modo.
Tisti, ki smo torej v pravem
trenutku prinesli tam mimo
svoja radovedna obličja, smo
lahko videli prvič predstavlje-
ne kolekcije jesensko-zim-
skih oblačil. Vsekakor je nje-
gove najnovejše stvaritve ve-
selje pogledati. Futuristične,
asimetrične hnije, prečni re-
zi, kjer teža oblačila pada na
eno stran, nekaj zares izvir-
nega in še ne videnega. Neka
dama je videno pokomentira-
la: »Joj, če bi takole gradil
hiše... sem pa že raje v njego-
vih oblačilih.«
Izvirna pa ni bila v tem sofi-
sticiranem okolju le moda.
Namesto mrkih možakarjev v
uniformah, ki ob tovrstnih pri-
reditvah prežijo na morebitne
nepridiprave, se je Ferre odlo-
čil za postavne policajke. No,
morda je za mišji repek pripo-
mogla tudi mednarodna press
knjižica, glede na to, da je
fotografiranje eminentnih
modnih hramov strogo prepo-
vedano, se mi je uniformirana
mladenka vsekakor nadvse
prijazno nasmehnila v fotoa-
parat...
Ker se je moje oktobrsko
modno potepanje po Milanu
tukaj pravzaprav šele začelo
in ker za dobrih dvajset kilo-
gramov prinesene modne lite-
rature vabi k podrobnejši
obravnavi jesensko-zimskih
modnih prebliskov, se na tej
strani znova dobimo prihodnji
teden!
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
Utrinek z razstave »La prima volta«: plisirana krila do tal. geometrijski vzorci na
večernih bluzah... Ne, to ni najnovejša moda, čeprav bi lahko bila. Kreaciji sta iz
leta 1964, ko je slavna kreatorka Krizia navdušila modni svet s svojo prvo kolekcijo.
Foto: vež
Diplomantka modnega oblikovanja Macarena
Obrador Villalon iz Barcelone in njena vizija mod-
nega jutri. »Nazaj v gotiko« je naslov impozantne
kreacije, ki je na milanskem razstavišču podpisa-
ni najbolj »sedla v srce«. Foto: VCŽ
Gianfranco Ferre za pomlad-poletje 1999.
MODA V LASEH
Guy Kremer ponovno v Sloveniji
Slovenski frizerji lahko z ve-
seljem trdimo, da revija Hair
Fashion znova in znova prese-
neča z obiski vodilnih svetov-
nih frizerskih imen v Sloveniji.
Tako smo tik pred največjim
svetovnim frizerskim dogod-
kom Salon International, ki je
bil v začetku oktobra v Londo-
nu, imeli čast doživeti tako
imenovanega ambasadorja fri-
zerstva Guya Kremerja.
Guy, ki je po rodu Francoz,
kar je tudi razvidno v njego-
vem stilskem usmerjanju, živi
že nekaj časa v Winchesterju
in velja za enega tistih velika-
nov frizerstva, ki nastopa na t.i.
»Salon live« med tistimi, ki tvo-
rijo modo v naši stroki. V Por-
torožu je nastopil na spektaklu
pod naslovom »Ladies'n'gent-
lemen 98«. Guy Kremer velja
za mojstra spenjanja las, tako
da je bil poudarek ravno v nje-
govi tovrstni aktualni kolekciji
»La de bouche«. Vse skupaj je
bilo tudi močno začinjeno z
moškimi pričeskami, v katerih
še posebej opazimo, da je Guy
Francoz. Da gre res za izvrst-
nega frizerja, lahko potrdijo tu-
di vse dosedanje nominacije za
frizerja leta in laskavi naslov
britanski moški frizer leta
1993.
KRISTIJAN PETEK
La de bouche collection Gnya Kremerja. Foto: Kristijan Petek
36
GLASBA
Naj bo vesela jesen s
kantri muziko
Bluegrass Hoppers, Irena Vrčkovnik in Damjana Golavšek zmagovalci letošnje Popevke
vesele jeseni
Pred napol prazno mari-
borsko dvorano Tabor se je
v soboto zgodil že 31. festi-
val Popevke vesele jeseni.
Letos je bilo na tem festiva-
lu, ki iz leta v leto izgublja
na veljavi, poleg narečnih
popevk mogoče prvič slišati
tudi popevke v »knjižnem«
jeziku. S tem je hotel Berti
Rodošek, letošnji umetniš-
ki vodja, sicer pa tudi oče in
pobudnik prve Veseli jese-
ni, festivalu spet povrniti
nekdanji blišč, ko so se za
Zlate klopotce borili glas-
beniki iz prve lige domače
popevkarske scene.
Žirija je na letošnji festival
uvrstila 16 popevk. Pod več
kot polovico izmed njih so se
podpisali stari znanci minulih
Veselih jeseni (O. Pestner, K.
Novak, B. Rošker, D. Ženko, E.
Fliser...), nekaj pa je bilo, vsaj
na tovrstni popevkarski sceni.
še neuveljavljenih avtorjev
(M. Štribernik, M. Lesjak...).
Slednji so v preveliki želji po
zmagi modernejše plesne rit-
me na neroden način združili
s tradicionalno narečno slo-
vensko popevko, rezultat te
nič kaj posrečene mešanice pa
je bilo nekaj prav poraznih
»turbo popevk«.
Zlati klopotec za najboljšo
narečno popevko so si letos
vidno presenečeni s pesmijo
»Špilaj kantri muziko« carini-
ka in ljubiteljskega godbenika
Marka Logarja prislužili šta-
jerski kavboji Bluegrass Hop-
pers, Irena Vrčkovnik in Dam-
jana Golavšek pa sta si s pe-
smijo Karla Novaka in Adija
Smolarja »Naj bo vesela jesen«
pripeli Zlatega klopotca za naj
popevko v knjižnem jeziku.
Že na popoldanski generalki,
na katero so organizatorji po-
vabili invalide iz Maribora in
okoliških krajev, so slednji za
najbolj prisrčno pevko izbrali
Natalijo Verboten in njeno »Ne
budite me«. Oto Pestner je za
cigansko balado prejel nagra-
do za najboljšo priredbo, Ko-
rošec Milan Kamnik je bil za
pesem »Ibržnik« nagrajen kot
najboljši tekstopisec. Mestna
občina Maribor je nagradila
Suzano Pointinger - Potrč, ker
je njena popevka »Rada pri-
dem malo sem domu« najlep-
še opevala mesto pod Pohor-
jem, večno drugi Victory pa so
se morali zadovoljiti le z na-
grado sponzorja.
SŠ
V Laškem
Štirje kovači in
Zasavci
Nocoj, v četrtek, bo v Kul-
turnem centru Laško drugi
koncert iz abonmaja polk
in valčkov v sezoni 98/99.
Predstavila se bosta an-
sambla Štirje kovači in Za-
savci.
Štirje kovači bodo prihod-
nje leto praznovali 45-letnico
igranja in so tako najstarejši
aktivni slovenski narodno
zabavni ansambel, Zasavci
pa so letos »stari« 30 let in
bodo imeli jubilejni koncert
23. oktobra v Zagorju. Vodja
ansambla Štirje kovači Franc
Šegovc bo nocoj predstavil
tudi svojo knjigo Naš pobej
bo muzikant. Zanimiv kon-
cert dveh odličnih ansamb-
lov se bo začel ob 19,30.
TV
Slava in čast
Koncert Mateja Krajnca ali trije jubileji
v soboto, 3. oktobra, smo
lahko navdušeni pristaši du-
hovne glasbe slišali koncert
Mateja Krajnca, sicer znane-
ga celjskega pesnika in kan-
tavtorja. Tokrat se je tak kon-
cert »zgodil« že četrtič in si-
cer spet v dvorani cerkve
Svetega Duha v Celju, ki je
bila nabito polna.
Že uvodna, instrumentalna
skladba, sicer avtorsko delo Ma-
teja Krajnca »The Gospel Val-
ley«, je dala slutiti, da ta večer
ne bomo slišali štiriglasnega
petja gospelov z bogato instru-
mentalno spremljavo, kot smo
tega vajeni pri New Swing Quar-
tetu, pač pa bo stvar bolj podob-
na glasbi potujočih pevcev z
ameriškega juga.
Matej je nadaljeval z znano
hvalnico »How Great You
Are«, ki jo je pelo ogromno
izvajalcev, med drugimi Elvis
Presley in skupina The Plat-
ters. Tej skladbi so sledile naj-
različnejše zadeve, od pri nas
manj znanih črnskih duhov-
nih pesmi kot so »Great Day
The Righteous Marchin'«,
»Hol' On«, »Somebody
Touch'd Me« ali »Hol' De
Wind«, do duhovnih skladb
Boba Dylana »Every Grain Of
Sand«, Carla Perkinsa »Every
Road« ali Rogerja Millerja »So
Saith He The Lord«, do pred
nedavnim še neizdana sklad-
ba tega izvajalca. Matej je spo-
red začinil še s standardi, kot
so »Peace In The Valley«,
»Trouble Of The World« ali pa
»This Train«, pri kateri je moj-
strsko oponašajoč »dodal«
glas in trobento velikega Loui-
sa Armstronga. Največ aplav-
za so poželi trije dodatki, pri
katerih je Matej uspešno zdru-
žil že znane črnske duhovne
zadeve (»Down By The River-
side«, »Just A Closer Walk
With Thee«) z manj znanimi
»avtorskimi« gospeli (»Lead
Me Gently Home«, »Every
Road«).
Igor Korošec, lastnik založbe
Goda, je koncert posnel in v teh
dneh bosta v samozaložbi Ma-
teja Krajnca FUT Productions
Inc., ki ima za svoj znak oslička,
simbol trmaste in vztrajne poti
do uspeha, izšli CD-plošča in
kaseta »Glory And Honor« (Sla-
va in čast) z najboljšim, kar je
ponudil koncert.
Matej Krajnc letos praznuje
desetletnico izida svoje prve
pesniške zbirke Moja pesem je
moje življenje (1988), šest-
najstletnico literarnega ustvar-
janja (1982) in petletnico glas-
benega nastopanja (prvi na-
stop je imel jeseni 1993 na
celjski Prvi gimnaziji). Izdal je
pet samostojnih pesniških
zbirk, dve rokopisni, vrsto
krajših proznih del, dve nagra-
jeni raziskovalni nalogi in vr-
sto glasbenih člankov, literar-
nih večerov in glasbenih na-
stopov. Vse to je letos kronal s
ploščo Glory And Honor.
Ploščo in kaseto Glory And
Honor lahko naročite na tele-
fonski številki 063/453-282 ali
na e-poštni naslov fut_produc-
tions@yahoo.com
MANICA MUNDA
Vsi najboljši muzilcanti
v soboto, 17. oktobra, bo v
Kamniku prof. Ivan Sivec
predstavil svojo najnovejšo
knjigo o nastanku in razvoju
slovenske narodno zabavne
glasbe pod naslovom »Vsi naj-
boljši muzikanti«.
To je velika knjiga o razvoju
narodnozabavne glasbe od za-
četkov do leta 1973. Knjiga ima
več kot 620 strani velikega for-
mata, v njej pa je popisanih 200
življenjskih zgodb najbolj uspe-
šnih iz prvega obdobja. Knjiga
predstavlja obilo branja za vse
člane družine za tri zime, kot je
zapisal avtor v spremnem tek-
stu knjigi na pot. V knjigi je tudi
50 uspešnic z notami in besedi-
li, 85 najbolj priljubljenih an-
samblov, 120 najlepših besedil,
130 naslovov ansamblov, pro-
dukcij in glasbilarjev, 135 avtor-
jev glasbe, besedil, humoristov
in drugih, 315 anekdot in 500
fotografij! Dodan je barvni ka-
talog ansamblov z naslovi za
gasilska društva in druge orga-
nizatorje prireditev.
Prof. Ivan Sivec je na predsta-
vitev knjige, ki ga predstavlja
kot najboljšega poznavalca slo-
venske narodno zabavne glas-
be, povabil ansamble Slak, Štir-
je kovači, Mihelič, Slovenski
muzikant je, Poljanšek in Vitezi
polk in valčkov. Knjigo je mož-
no naročiti na naslov: ICO
d.o.o.. Medvedova 5,1234 Men-
geš.
Podobno predstavitev bo
prof. Ivan Sivec pripravil 19.
novembra v okviru abonmaja
polk in valčkov v Kulturnem
centru Laško.
TONE VRABL
Luiceževa nedelja v
Tremarjih
v nedeljo, 18. oktobra, bodo v gostišču Draksler v Tremar-
jih pri Celju pripravili 2. Lukeževo nedeljo s prijetno
domačo glasbo in predstavitvijo domačih običajev s pou-
darkom na trgatvi.
Prireditev pripravlja predsednik Kluba ljubiteljev Vrtiljaka
polk in valčkov Stane Krajnc, ki tudi za letos obljublja veliko
zanimivih glasbenih gostov, od ansamblov do posameznikov.
Po uradnem delu bo igral ansambel Mavrica. Prireditev se bo
začela po dopoldanski maši v domači cerkvi Sv. Luke točno
opoldne.	TV
FULL COOL DEMOTOP
Zmagovalka septembra je Staša Amon, ki si je zmago
pripela s skladbo Tvoje oči oziroma Na, na, na, kakršen je bil
delovni naslov te pesmi. Včeraj smo v otroški oddaji predsta-
vili tri nove pevke in njihove demo posnetke.
Napišite, katera skladba vam je najbolj všeč, vaše kupončke
pa pričakujemo na naslovu: Novi tednik, Prešernova 19, 3000
Celje s orinisom za Full cool demoton.
Samba pa ti
Koncert legendarnega kitarista Calosa Santane v Zagr
Po avgustovskem megas-
pektaklu, ki ga je v Zagrebu
uprizorila ročk institucija
The Rolling Stones, se hrvaš-
ki prestolnici prihodnji po-
nedeljek, 19. oktobra, obeta
še en izredno zanimiv kon-
certni dogodek. V Domu
sportova bo namreč igrala le-
gendarna ameriška zasedba
Santana. Pionirji afro-latino
ročka bodo z virtuoznim
Carloson Santano na čelu
preigravali uspešnice iz svo-
je več kot tri desetletja dolge
glasbene kariere. Večina teh
je letos marca izšla tudi na
že drugi zbirki hitov »Best Of
Santana«.
Carlosa Santano na letošnji
svetovni turneji spet spremlja
ekipa eminentnih glasbenikov
- klaviaturist Chester Thomp-
son (Tovver Of Power), basist
Benny Rietveld (Crusaders,
Miles Daviš, Sheila E.), timba-
lista in perkasionista Kari Pe-
razzo in Raul Rekow (Prince,
Sheila E., Malo, Sapo), pevec
Tony Lindsay (Aretha Fran-
klin, Lou Rawls, Narada Wal-
den) in bobnar Rodney Hol-
mes (Joe Zawinul, Brecker
Brothers, Steps Ahead). Ome-
njeni sekstet je z brkatim Me-
hičanom na čelu prava ener-
gijska bomba, katere eksplo-
zivna zmes jazza, ročka, fun-
ka in bluesa je v afro in latino
ritmih že dodobra razmigala
noge in glave ljubiteljev tovrst-
ne godbe, ki so bili prisotni na
devetih že odigranih koncer-
tih izmed dvaindvajsetih, koli-
kor jih bo skupina pripravila v
okviru enomesečne evropske
turneje.
Carlos Santana se je rodil
leta 1947 v majhnem mehiš-
kem mestu Autlan de Navarro.
Oče, znani mariachi violinist,
je muzikaličnega mulca že v
zgodnji mladosti naučil igrati
na violino, ki pa jo je še ne
desetletni Carios, leta 1955, ko
je na ameriških radijskih po-
stajah slišal skladbe B.B. Kin-
ga, Johna Lee Hookerja in T-
Bone Walkerja, zamenjal za
kitaro. Rosno mlad in še mo-
ker za ušesi je čez nekaj let že
igral v najpopularnejši lokalni
zasedbi Tijuana Strip, s katero
je zaslužil dovolj denarja, da
je lahko dostojno preživljal se-
be, nekaj pa je ostalo tudi za
siromašno družino, ki se je
leta 1960 preselila v San Fran-
cisco. Tam se ji je čez leto in
pol pridružil tudi takrat pet-
najstletni Carlos. S svojim ino-
vativnim igranjem kitare je
kmalu našel somišljenike in
ustanovil bend Santana Bit
band, s katerim je bil sri
šestdesetih že ena izmed gl
nih atrakcij San Francisca,
je prav takrat postajal sveti
na glasbena prestolnica. Izi
odličnega istoimenskega
skografskega prvenca je sle
lo povabilo na največji ro
festival vseh časov Wo(
stock. Santana je navdušil j
milijonski avditorij, album
je nato z lahkoto presegel m
jonsko naklado. Nasledi
dva albuma, »Abraxas« (19J
in »Santana III« (1971), :
vztrajala več tednov na vr
ameriške lestvice najbolje p
dajanih LP-jev, z njiju pa |
hajajo nekatere njegove e
bolj markantne skladbe
»Black Magic Woman«, »O
Como Va«, »Jingo« in pa se
da senzualni instrumei
»Samba Pa Ti«.
Sedemdeseta je Carlos s s
jo skupino, v kateri se je izD
njalo cel kup odličnih glasi
nikov, obeležil še z nekaj
jemnimi ploščami, med nji
so tudi solo poizkusi in šte*
na sodelovanja z vrhunsl;
glasbenimi umetniki tis«
časa (John McLaughl
Stanly Clarke, Buddy 1
les...).
Leta 1980 je skupaj z Hei
bijem Hanckokom in Vii
neom Shorterjem posnel ja
fusion mojstrovino »T
Swing Of Delight«, v pod(
nem tempu pa je v treh sn
reh (Santana band, solo P'
jekti in sodelovanja z najvei
mi imeni jazza, ročka in blf
sa) nadaljeval svojo karis
vse do danes.
Kljub petim križem, ki si'
je naložil lani 20. julija, sv<
glasbene kreacije še ved
najraje predstavlja na konci
tih - do sedaj je njegove na^
pe na vseh kontinentih spr^'
Ijalo že več kot 13 milijon
ljudi, skoraj trikrat več pf'
kupilo njegove plošče. Čf
temu prištejemo še nešt'
glasbenih nagrad - med nji'
je seveda tudi najprestižn^
grammy - in več naslovov i
boljšega kitarista na svetu'
sloves in spoštovanje, k'
uživa med kolegi glasben^
dobimo eno izmed najiniF'
sivnejših glasbenih karier.'
tere zenit (vsaj koncertni);
vsekakor velja ogledati. Nfi'
vstopnic je še na voljo -
boste v Zagreb odpravili v
ni režiji, vas bo stala 4500-^
koprski Ideal turist (066 ^
100) pa vas tja, izpred ho'
Celeia, ob 16:30, popelje
6950 SIT.
STANE
GUSBA
37
GLASBENI EX-PRESS
V četrtek, 12. novembra, bodo v Milanu že petič zapovrstjo
bdeljevali nagrade MTV EUROPEAN MUSIC AWARDS. Tako
ot pretekla leta bodo, kljub temu, da je hotela evropska
(družnica MTV-ja s temi nagradami vzpodbuditi in nagraditi
iropske glasbenike, tudi letos na tem TV spektaklu dominirali
yajalci iz ZDA in Vehke Britanije. Največ nominacij, kar štiri,
)si prislužile Ali Saints (na sliki), njihove tekmice Spice Girls
I se bodo potegovale za te prestižne nagrade le v dveh
jtegorijah. Eagle Eye Cherry, Madonna, Natalia Imbruglia in
(upina Garbage se bodo borili v treh kategorijah, Aqua v dveh,
led nominiranci pa velja omeniti še Beastie Boys, Massive
ttack, Mariah Carey, Celine Dion, Savage Garden, Janet
ickson in Aerosmith. Na podelitvi, ki jo bo vodila sex bomba
inny McCarthy, bodo nastopili R.E.M., Madonna, Robbie
'illiams. Ali Saints, Spice Girls, Aqua in Five.
Prvaki »krasnega novega po-
pa« DURAN DURAN bodo
svojo dvajseto obletnico pri-
sotnosti na glasbeni sceni v
začetku prihodnjega leta obe-
ležili z zbirko devetnajstih us-
pešnic »Greatest Hits« in no-
vim studijskim izdelkom
»Hallusinating Elvis«. Nekaj
skladb z omenjenega albuma
bo mogoče slišati že letos na
njihovi krajši predbožični
evropski turneji.
Četrt stoletja po ustanovitvi
kvarteta QUEEN, ene najpo-
pularnejših ročk zasedb vseh
časov, bo sredi novembra izšel
CD box set »The Crown Je-
wels«, v katerem bodo zbrani
digitalno obdelani posnetki z
njihovih osmih studijskih
plošč.
Prihodnji mesec se bo na
policah trgovin končno znašel
tudi že nekaj časa napovedo-
vani CD box set »Tracks« rahlo
pozabljenega heroja ameriš-
kega delavskega ročka BRU-
CKA SPRINGSTEENA. Za-
ložba Columbia je na štiri
kompaktne plošče uvrstila 66
skladb, kar 56 izmed njih pa
bo tokrat prvič objavljenih na
nosilcih zvoka. Gre predvsem
za skladbe iz sedemdesetih,
ko je takrat še hiperproduktiv-
ni Bruce posnel precej več
skladb, kot jih je bil glasbeni
trg zmožen prežvečiti.
Na svojem domu v južni
Kaliforniji je star zavidljivih
91 let umrl »pojoči kavboj«
GENE AUTRY. Znameniti pe-
vec, igralec in multimilijonar
je v svoji bogati glasbeni ka-
rieri objavil kar 635 plošč,
posnel 95 filmov, s pametnimi
naložbami pa je svojim po-
tomcem prislužil in zapustil
kar 320 milijonov dolarjev
vredno premoženje.
Čeprav nas do 9. oktobra
leta 2000 ločita še dve leti,
nekateri znani glasbeni že pri-
pravljajo priredbe skladb, s
katerim bodo na albumu »A
Tribute To...« obeležili šestde-
seto obletnico rojstva leta
1980 tragično umrlega velika-
na sodobne pop glasbe JO-
HNA LENNONA. David Bo-
wie je pod taktirko svojega
starega prijatelja, producenta
Tonya Viscontija, že posnel
Lennonovo »Mother«.
Britanske kozmo-funkerje
JAMIROQUAI je zapustil
Stuart Zender, basist in desna
roka Jaya Keya. 23-letni Zen-
der je svoj bend in prijatelja
zapustil zaradi Melanie Blatt,
pevke skupine Ali Saints, s
katero prihodnji mesec priča-
kuje otroka.
Prejšnji torek je izšel novi,
četrti album kultne ameriške
hip-hop združbe CVPRESS
HILL. Po dve letni odsotnosti
se je DJ Maggsu, B-Realu in
Ericu Bobu spet pridružil Sen
Dog, album, ki nosi preprost
naslov »IV«, pa je spet zbirka
grozečih ambientalnih hard-
core hip-hop mojstrovin, s ka-
terimi se Cypress Hill v okviru
organizacije NORML (Natio-
nal Organization for the Re-
form of Marijuana Law) še
vedno borijo za legalizacijo
marihuane.
Neustavljivi mega popular-
ni raper in igralec VVILL
SMITH je s svojega lanskega
solo glasbenega izdelka »Big
Willie Style« lansiral že četrti
single. Po uspešnicah »Man In
Black«, »Gettin' Jiggy Wit It«
in »Just The Two Of Us«, se bo
Will tokrat na lestvicah preiz-
kusil še s poskočno »Miami«.
S četrtim singlom z debi-
tantskega albuma »Left Of The
Middle« pa bo lestvice nasko-
čila tudi nič manj uspešna -
vsaj kar se glasbe tiče - NA-
TALIA IMBRUGLIA. Simpa-
tična avstralska pevka in igral-
ka tokrat stavi na skladbo
»Smoke«, ki naj bi po nekate-
rih napovedih še presegla pro-
dajne rezultate predhodnikov
»Torn«, »Big Mistake« in »Wis-
hing I Was There«.
Kranjska založba Panika je
včeraj izdala prvi- projekt sku-
pine SPICE BOYS, ki jo poo-
sebljata Silvester Žnidaršič,
znani slovenski producent in
lastnik studia Slyhouse, in
Aleš Čadež, nekdanji član
skupine Victory in zdajšnji
Leteči potepuh, sicer pa eden
izmed najbolj plodnih avtor-
jev lahkotnih pop skladbic
(Power dancers, Victory, Si-
mona Weiss....). Poleg ome-
njene dvojice je pri projektu
Spice Boys sodelovalo še cel
kup znanih slovenskih estrad-
nikov, rezultat tega druženja
pa je kaseta in kompaktna
plošča, ki poleg že slišanih
»Vegetable Man« in »Kondom-
ček moj« prinaša še nekaj po-
dalpskih biserov.
Te dni bo luč sveta ugledal
novi LP skupine PANDA. Gre
za album »Ecstasy« z dvanajsti-
mi tipičnih »pandovskimi«
kreacijami, ki so jih pevka Su-
zana Webole, klaviaturist, av-
tor in pevec Andrej Pompe,
kitarist Matej Rihter, basist
Vlado Pire in bobnar Damjan
Mulej posneli v studiu Metro
ob pomoči nekaj uglednih
glasbenikov (Hugo Šekoranja,
Klemen Repe, Cveto Kobal...).
Po nastopih na Nizozem-
skem, Nemčiji in Belgiji se
ljubljanska zasedba 2*2*2*7
spet vrača na slovenske odre. V
okviru gostovanja multimedij-
ske skupine Strip Gore v Vele-
nju bodo 2*2*2*7 v soboto,
24. oktobra, v tamkajšnjem
Mladinskem centru poleg svo-
jih starejših »uspešnic« pred-
stavili tudi svoje najnovejše
tvorbe z pred nedavnim objav-
ljenega albuma »Bi bibisabi«.
Založba in distribucijska hiša
Nika je v začetku tega meseca
razveselila jugo-nostalgike z
novo ploščo »Da si ti ja« popu-
larne hrvaške zasedbe MAGA-
ZIN. Po nadvse uspešnem LP-ju
»Nebo boje ljubavi« je Tonči
Huljič s pevko Jeleno Rozgo in
še tremi podložniki posnel de-
vet skladb, tri izmed njih (»Opi-
jum«, »Na svijetu sve« in »Idi i
ne budi ljude«) pa se že nekaj
mesecev grejejo »nežne« dušice
ljubiteljev dalmatinskega popa
na obeh straneh Kolpe
Ob ponovnem izidu najbolj
akustičnega in najbolj soli-
stičnega albuma »Ženska, žen-
ske, ženski« TOMAŽA DOMI-
CELJA bo slednji jutri, v pe-
tek, 16. oktobra, ob 22.25
nastopil v oddaji Izštekani na
Radiu Slovenija. Abrahamo-
vec Tomaž je prej omenjeni
album kot demo posnel že
davnega leta 1972, zares izdal
pa šele leta 1980. Nova izdaja
je obogatena s petimi do sedaj
še neobjavljenimi skladbami
iz prve polovice sedemdese-
tih, ko je Domicelj, za razliko
od danes, ko je eden izmed
najbolj trdnih elementov do-
mačega glasbenega establiš-
menta, deloval na »alter« sce-
ni.	STANE ŠPEGEL
20 VROČIH RC
VRTILJAK POLK IN
VALČKOV
ČASOVNI STROJ
38
FILM - TELEVIZIJA
Spopad z nadčutnim dosjejem
Od 15. oktobra si lahko ogledate znanstveno fantastični triler Izzovi prihodnost, posnet po TV uspešnici Dosjeji X
Idejo za film Dosjeji X, na-
menjen predvajanju v kine-
matografih, je ustvarjalcem
seveda prinesla slovita, že
večkrat nagrajena televizij-
ska nadaljevanka, ki jo po
vseh svetovnih TV mrežah
predvajajo že dobrih pet let.
V filmu spremljamo posebna
agenta FBI Dano Scully in
Foxa Mulderja, kako se za-
pletata v mrežo intrig, med-
tem ko raziskujeta nenavad-
no eksplozijo v neki dallaški
javni zgradbi ter skrivnosti,
ki so zakopane v njej.
Dogajanje je postavljeno v
Washington, na zaprašena po-
lja severnega Teksasa, v za-
sebne sejne dvorane v Londo-
nu in na zaledenelo, oddalje-
no Antarktiko. Namen filma je
očitno pridobiti novo množico
gledalcev, za katero ustvarjal-
cem slovitih Dosjejev X idej
očitno še dolgo ne bo zmanj-
kalo. Verjetno tudi zato, ker je
scenarist in producent filma
Chris Carter svoje izkušnje
prenesel v lik Foxa Mulderja
(David Duchovny), agenta, ki
je kot otrok videl, kako so
bitja z onostranstva ugrabila
njegovo sestro. Njegova part-
nerica, zdravnica Dana Scully,
(Gillian Anderson) pa ob tak-
šnih idejah ostaja skeptična,
saj je trdno prepričana v ob-
stoj stvari, ki jih je mogoče
razložiti razumsko in bolj ze-
meljsko.
Film Dosjeji X ob osnovni
zgodbi osvetljuje tudi ozadje
nadaljevanke, ki so jo predva-
jaU kar pet sezon, podrobneje
raziskuje dejanski odnos med
Mulderjem in Scullyjevo ter
razgalja resnično ozadje pro-
jekta, ki lahko usodno ogrozi
prihodnost človeka...
Od takrat, ko so Dosjeje X
predvajali prvič, je nadalje-
vanka prejela lepo kopico ug-
lednih nagrad - med drugim
tri zlate globuse za najboljšo
dramsko nadaljevanko ter sa-
mo v lanskem letu kar 12 no-
minacij za nagrado Emmy,
kjer je zmagala v dveh katego-
rijah - kot najboljša dramska
nadaljevanka, emmy 1997 pa
je prejela tudi Gillian Ander-
son, ki je bila razglašena za
najboljšo igralko.
Sploh pa Dosjeji X (film je
režiral Bob Bovvman) ne
predstavljajo fenomena samo
v ZDA, temveč tudi v tujini.
Zarotniški duh ter zmes para-
noje, groze in napetosti so
pripomogli, da je nadaljevan-
ka postala najbolj priljublje-
na v Kanadi in pa največja
televizijska senzacija na Ja-
ponskem po tem, ko so v de-
želi vzhajajočega sonca pred-
vajali Twin Peaks. Sicer pa
producenti za popularnost
nadaljevanke in novega filma
zelo dobro skrbijo, in tako bo
še pred uradno premiero fil-
ma (15. oktobra) v knjigar-
nah mogoče najti knjigo Izzo-
vi prihodnost, v kateri bo opi-
sana filmska zgodba. In še
zanimivost za uporabnike In-
terneta: Dosjeji X so nadalje-
vanka, o kateri je na svetovni
spletni mreži mogoče najti
največ informacij. Računal-
niški občudovalci Dosjejev X
so se poimenovali X-philes,
na naslovu www.thex-fi-
les.com. pa se jim lahko pri-
družite in se skupaj z njimi
seznanite z vsemi nadzemelj-
skimi novostmi in preseneče-
nji, ki jih-novi film in nadalje-
vanka prinašata v bližnji in
daljni prihodnosti.
NINA M. SEDLAR
Glavna igralca v Dosjejih X: Gillian Anderson in David
Duchovny.
KINO
Union 15. 10. ob 17. uri
Armageddon, od 16. do 21. 10
ob 16. in 18.30 pustolovska
romanca Zoro - zakrinkani
maščevalec in ob 21. uri
akcijski spektakd Arma-
geddon.
Mali Union 15. 10.
kinopredstave odpadejo, od
16. do 21. 10 ob 21.15
pustolovska romanca Zoro -
zakrinkani maščevalec.
Metropol 15. 10. ob 16. in
18.30 pustolovska romanca
Zoro - zakrinkani maš-
čevalec in ob 21. uri premiera
drame Dosjeji X, od 16. do 21.
10. pa ob 16., 18.15 in 20.30
Dosjeji X, 17. 10 pa ob 10. uri
Zoro in ob 23. Armageddon.
Žalec 16., 17. in 18. 10. ob
20. uri erotična kriminalka
Daleč od oči, 17. 10. ob 10.
in 18. 10. ob 18. uri pa
otroška komedij PC-pasji
detektiv.
Dobrna 17. ob 19. in 18. 10.
ob 17. uri ameriški film
Smrtonosno orožje.
Gremo v kino!
Očitno radi prebirate podrobnosti iz zasebnega življenja
filmskih zvezd, saj ste vsi reševalci vedeli pravilni odgovor, da
je Antonio Banderas poročen z igralko Melanie Griffith. Žreb je
izbral tri, ki bodo prejeli vstopnico Celjskih kinematografov. To
so: Andreja Macur, Brodarjeva 28, 3000 Celje, Tanja Kapun,
Kajuhova 11, 3000 Celje in Milan Poznič, Zagorje 21, 3261
Lesično.
Tokrat se vprašanje nanaša na film Dosjeji X, ki ga bodo v
prihodnjih dneh vrteli na celjskem platnu kina Metropol.
Koliko let že predvajajo TV nadaljevanko z istim imenom?
Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje,
do ponedeljka, 19. oktobra.
V DRUŽBI S KANALOM A
Zaljubljena
sorodnika
v petek, 16. oktobra,ob 20.
uri bo na ogled romantična
komedija Zaljubljena sorodni-
ka, v kateri boste našli tudi
odgovor za enega od ključnih
vprašanj v nagradni igri Pri-
glejte si...
Režija: Joel Schumacher,
igrajo: Ted Danson, Isabella
Rossellini, Sean Young, Wil-
liam Petersen, Lloyd Bridges.
To je prisrčna komedija, ki
prikaže prijateljstvo dveh so-
rodnikov, bratranca in sestrič-
ne. Spoznata se na družinski
poroki in med njima se v tre-
nutku vzpostavi prijateljska
vez. Nerazdružljivo prijateljs-
tvo že na začetku zmoti sorod-
nike, ki seveda pričakujejo le
najhujše. Ko prijatelja izvesta
za njihova sumriičenja, skle-
neta, da jim jo bosta malo
zagodla. Toda to je račun brez
krčmarja, kajti še preden se
dobro zavesta, postaneta re-
snična ljubimca...
Klub Avenija
v soboto, 17. oktobra, ob
18. uri bo na sporedu 7. del
oddaje, v kateri bo Katarina
skušala s pomočjo oglaševal-
ske agencije, ki jo bo obiskala,
ugotoviti, kako reklame, ki so
postale del našega življenja,
nastajajo in kako vplivajo na
človeka. Generacija X so poi-
menovali sodobno ameriško
mladino, brez velikih idej in
interesov, ki se spreminjajo iz
dneva v dan. Značilnost te ge-
neracije je odvisnost od re-
klam, na podlagi katerih se
giblje njihov življenjski moto.
Sabrina
Ključno vprašanje se bo
skrivalo tudi v romantični ko-
mediji z naslovom Sabrina, ki
bo na sporedu v nedeljo, 18.
oktobra, ob 20. uri. Režija:
Sydney Pollack, igrajo: Harri-
son Ford, Juha Ormond, Greg
Kinnear, Nancy Marchand,
Angie Dickinson.
Linus in David Larabee sta
bogataška sinova, ki sta si
povsem različna. Starejši Li-
nus je obseden z denarjem in
z vso resnostjo upravlja dru-
žinsko premoženje. Svobod-
njaški in prikupni David je
njegovo pravo nasprotje; rajši
preganja lepa dekleta, vozi
hitre avtomobile in se izogiba
družinskim poslom. Vase za-
prta Sabrina je hči Linusove-
ga šoferja, ki je že od mlado-
sti nesrečno zaljubljena v Da-
vida. Ker dekle močno trpi, jo
oče pošlje v Pariz, kjer se
zaposli pri modnem obliko-
valcu...
Filmske uspešnice:
Kumarica
v sredo, 21. oktobra, ob
20. uri bo na sporedu ameriš-
ka komedija Kumarica v re-
žip Paula Mazurskega. V
glavnih vlogah so zaigrali:
Danny Aiello, Dyan Cannon,
Clotilde Coreau, Shelley
Winters, Barry Miller, Jerry
Stiller.
Filmski režiser Harry Stone
po nizu padcev in neuspehov
sklene narediti svoj umetniški
samomor z režijo filma za
mladoletnike o leteči vloženi
zelenjavi. Obupa nad tem, da
se bo kdaj izvlekel iz dolgov in
svobodno zadihal. Preden pa
konča s snemanjem in dočaka
pogubno kritiko, se začne po-
slavljati od svojih najdražjih...
Fant zre
v svet
Humoristično nanizanko si
lahko ogledate vsak da od po-
nedeljka do petka ob 17.30
uri. V četrtek, 22. oktobra,
vam bodo ob nanizanki zasta-
vili ključno vprašanje. Režija:
David Trainer, igrajo: Ben Sa-
vage, William Daniels, Daniel-
le Fishel, Betsy Randle.
Prizor iz nanizanke Fant zre v svet.
SKRITA
KAMERi!
Po dolgem času se je ^
ekranu TVS spet pojavit
nekoč priljubljena napovJ
dovalka Mojca Blažej-C|
rej. Ne sicer kot voditeljic^
ali napovedovalka, ampa|
kot gostja v nedeljski odd^
ji Zoom. Da je še ved^
zelo šarmantna, je potrdil;
Marieva pomočnica Desi
saj je njena zaigrana Ijub^
sumnost izgledala povsed
pristno. Sicer pa se Mojq
potem ko so na nacionall
ukinili napovedovalke pro
grama in jih zamenjali
brezosebnimi, tehničn
dovršenimi in dragimi si
kovnimi napoved niki, poj
veča svojim otrokom i
družini, na televiziji paj
tu in tam, kot slavistk,
prevzame kakšno lektorin
nje besedil. Majhen kora
za lepši jezik, veliko raz(
čaranje za številne obožj
valce enega najlepših obr;
zov, ki so kdaj koli krasi
slovenski ekran.
Očitno je Desa Muc
polna energije, saj je goni
na sila najbolj priljubljen
razvedrilne oddaje na Slo
venskem. Ne samo, da ij
vrstno dopolnjuje voditelj
Zooma Maria Galuniča, I
ob njej deluje dosti bo
sproščeno in sprejemljivi
njeno delo je tudi skeč Bo
nišnica. na robu, v katerei
tudi nastopa, osebam iz pj
rodije na dr. romane pa j
vdahnila karakterje, s kat
rimi postajajo nadvse pt
pularni. Ob vsem tem najt
Desa tudi čas za pisan
nove knjige, ki bo nosi
naslov Blazno resno o šo
Desa pravi, da ji idej ne b
zmanjkalo, vse dokler ji I
TVS zanje nudila možnos
po tem pa bo nekoč napis
la še knjigo Blazno resno
televiziji.
Sicer pa se v razvedr
nem programu TVS, ki sO
v pristojnost vsemogoč?
urednice (in kandidatke;
programsko urednico TVi
Miše Molk resnično dog<
jajo blazno resne stva
Zadnji takšen primer je t
prenos lepotnega tekmovi
nja Obraz leta, s katerim
hotela TVS konkurira
POP-u. Oddaja je bila pra^
polomija, v kateri je vs
prej kot blestel voditelj, s
cer izvrsten igralec Bof
Cavazza. Vse skupaj je bil
tudi eno samo reklamiran
raznih izdelkov, za kar f
TV hiša menda ni pokasiri
la nič. To je tako razhudil
šefa TV marketinga, biv^
ga celjskega nogometaša i
športnega komentator)
Iva Milovanoviča, da je o:
tal brez besed, je pa svoi^
mu šefu le uspel napis-^
ostro protestno pismo
Miša ali Ivo, to je zdaj vpr^
šanje vdežeH RTV).
Na ekranu TVS se je P
dolgih letih spet začel
javljati Vinko Šimek -,
starimi štosi za nove na'^,
neže. Nastopil je v sm
dobro zasnovani, sproŠ«^^'
in zabavni oddaji Petl^^
vendar pa popularni Šta)^
rec očitno ne more iz svol
»šraufncigerske«, zdavi^
preživele kože.	'
PETICA
TV VODIC
39
40
TV VODIC
PETKA
TV VODIČ
41
42
TV VODIC
PETICA
IZ OTROŠKEGA SVETA
43
f	Otroška razigranost iz enote Mavrica vrtca Anice Černejeve.
Teden otroka v vrtcu
Vzgojiteljice celjskega vrtca Anice Černejeve so v vseh vrtčevskih enotah med 5. in 11.
iktobrom pripravile zanimive in bogate dejavnosti za malčke.
Dež, ki je tako vztrajno padal ves teden, je bil sicer vzrok, da je vrsta dejavnosti, ki so jih v vrtcu
istavili kot druženje in rajanje v naravi, odpadla - zato pa je bilo toliko bolj živahno, zabavno,
pselo ustvarjalno in zanimivo v vrtcih samih. V igralnicah, telovadnicah in skupnih vrtčevskih
rostorih so se zvrstile lutkovne igrice, ustvarjalne delavnice, v katerih so malčki delali z
aravnimi materiali, pravljice, koncerti in plesne prireditve. Sreča in smeh v otroških očeh pa sta
lila krona tedna otroka, vseh prireditev, ki so jih vzgojiteljice za svoje malčke pripravile prav
ato, da jim še dodatno popestrijo in olepšajo vrtčevski vsakdan.	AR
Zakaj?
»Mnogo poti skozi življenje
fodi, prijatelj moj, a izbereš
^ko le eno izmed njih.« Am-
^ vedno ni tako. Vsaka glav-
|a pot ima veliko stranskih,
feko so te stranske poti vidne
iredvsem pri mladih, ki zaha-
ijo v zelo slabo ulico. Zahaja-
D v ulico »Droga«. Zakaj in po
aj zahajajo tja, nam je skuša-
a razkriti gostja v Dijaškem
lomu Celje, to je bila novinar-
b in pisateljica Marinka Fritz
Rune.
Vsaka ulica se nekje konča,
zato se tudi ta, včasih z do-
brim, včasih pa s slabim kon-
cem. Tisti, ki bi radi našli do-
ber konec, morajo imeti radi
sebe, se potegniti zase in imeti
svojo identiteto. Velikokrat pa
rajši propadejo in se ne posta-
vijo zase, ampak se enostavno
bojijo ustaviti v ulici. Marinka
Fritz Kune je o takšnih, ki v tej
ulici propadejo, dejala takole:
»Ti so zame strahopetneži, ki
se ne upajo spopasti z borbo
»življenje«, in se ji ne upajo
postaviti po robu!« Vse njene
knjige Borboletto, Janov krik,
Grand Fourette, Ne verjemi
vetru in Pusti čakati jutri so
napisane po resničnih dogod-
kih. Mladi radi posežejo po
njih. Opisujejo ljudi, ki so
obupali nad življenjem in si ga
odvzeli s prevelikim odmer-
kom droge. Se sprašujemo,
zakaj? Mogoče zato, ker nima-
jo dovolj samozaupanja, mo-
goče zaradi prestrogih staršev
ali pa problemov v šoli. Na to
vprašanje bi lahko dali veliko
odgovorov, ki pa pri nas mla-
dih niso vedno pretehtani z
glavo. Gospa Marinka Fritz
Kune je še dodala, da si ne
smemo delati utvar in govoriti
»naša Slovenija je čista«. Ni
čista, zato si ne zatiskajmo oči
pred resničnostjo ter poma-
gajmo tem, ki so zašli v to
ulico, kajti kdo ve, kmalu se v
njej lahko znajde vsakdo in ne
vemo, če bomo našli izhod.
V dijaškem domu je bil velik
odziv mladih, saj se je vsak
hotel pobliže spoznati s pisa-
teljico, ki jim je vlivala pogu-
ma. Vsi imejmo pred seboj
misel: »Ne začnite z malim,
kajti z velikim ne končate.«
Samo takrat lahko nekje na
tihem upamo, da nas naša ra-
dovednost ne bo potegnila na
to pot.
ALEN SALIHOVIČ,
Dijaški dom Celje
Praznični dan eko šole Vransko
v petek, 25. septembra, so
našo šolo obiskali evropski
nacionalni koordinatorji eko
šol. Člani dopisniškega krož-
ka smo začeli spremljati do-
gajanje že dan prej, ko se je
vsa šola pripravljala na po-
memben dogodek. O njem
smo najprej povprašali men-
torici naše eko šole Viko
Čulk in Majdo Piki.
Kako živi eko šola od ta-
krat, ko je bila uresničena,
pa do danes?
»Eko šola se je od tistega
časa spremenila že na pravi
pogled. Naloge, ki smo si jih
zastavili, uresničujemo. Ure-
jamo okolico, učilnice, raz-
vrščamo odpadke, preuredili
smo cvetlične kadice in kori-
ta. Velik napredek smo dose-
gli tudi pri kulturi prehranje-
vanja, saj imamo lepo ureje-
no jedilnico in jemo za pogr-
njenimi mizami. Posebno
skrb posvečamo odnosom
med učenci in učitelji. Skuša-
mo biti prijazni drug do dru-
gega, ne pozabljamo poz-
dravljati in uporabljati besed
prosim in hvala.«
Obisk je v celoti uspel. Po
besedah mentoric so bili gost-
je navdušeni nad prisrčnim
sprejemom in nad urejenost-
jo šole. Za izjavo smo prosili
tudi eno od gostij, Sonjo Zaje
z Zavoda RS za šolstvo. Pove-
dala ie:
»Vaša šola mi je zelo všeč in
jo bom še večkrat obiskala.
Navdušile so me vaše mavrič-
ne barve, predvsem pa lepo
vedenje učencev. Bodite tako
uspešni in delavni še naprej«.
Srce naše eko šole pa je
ravnateljica Valerija Pukl. Ko
smo jo vprašali, kako je biti
eko ravnateljica, je dejala:
»Zelo lepo, ker je na šoH
vedno več eko frajerjev, ker
vsi učitelji pomagajo graditi
eko šolo, tudi starši, krajevna
skupnost in druge organizaci-
je in podjetja, še prav posebej
KIV Vransko.«
Na naše vprašanje, ali bo-
mo tudi mi kdaj obiskali kak-
šno eko šolo v tujini, pa je
odgovorila, da prav gotovo,
saj je bil ravno ta obisk pri-
ložnost, da se bomo tesneje
povezali z eno izmed eko šol
v Evropi, si izmenjali izkuš-
nje in skupaj ustvarjali pro-
jekte.
BRIGITA NOVAK, 6.a,
MAJA DRČA, 5.b
ŠPELA PEČOVNIK, 5.b
z mentorico
POLONO BERGANT
OŠ Vransko
Ta slovesni dan
Osmi september je bil za
nas učence osnovne šole Mar-
jana Nemca Radeče poseben
dan in ne samo zato, ker smo
imeli dan šole in ker je bil to
eden izmed dni, ko smo Rade-
čani praznovali svoj občinski
praznik, ampak prav ta dan
smo bili prisotni ob otvoritvi
prenovljene športne dvorane.
Da je bilo še bolj slovesno,
smo pripravili kratek pro-
gram, povabili nekaj gostov in
kar je najpomembnejše, posa-
dili smo spominsko drevo. To
delo je bilo zaupano predstav-
nikom vseh razredov. V zah-
valo za zaupanje, smo skleni-
li, da bomo skrbeli za oba.
Tako za dvorano, kjer se bodo
odvijale vse naše šolske in iz-
ven šolske športne dejavnosti,
kot za drevo, ki naj bi bil
simbol nečesa živega. Ob tej
priliki smo se tudi uradno zaz-
namovali kot delavci v EKO
šoli in si zastavili cilje:
-	skrbeti moramo za ureje-
nost šolskih prostorov in oko-
lice šole;
-	z anketo bomo zbrali pred-
loge za polepšanje našega
okolje;
-	poslikati želimo zbiralnike
odpadkov, da bodo v okras ne
le služiti svojemu namenu;
-	zbirali bomo star papir in
morda še druge odpadke, ki
obremenjujejo okolje;
-	varčevali bomo z vodo in z
drugimi vrstami energije;
-	v pouk in naravoslovne
dneve bomo vključevali še več
ekoloških vsebin in tako veča-
li zavest o okolju - raziskovali
bomo svojo okolico in priprav-
ljali seminarske naloge na te-
mo ekologija;
-	obeležili bomo DAN
ZEMUE;
-	sodelovali bomo s krajem
in se vključevali v skupne ak-
cije;
-	trudili se bomo tudi za
izboljšanje medsebojnih od-
nosov;
-	ustanoviU bomo tudi EKO
programski svet.
Sklenili smo uresničiti čim
več teh ciljev. Poleg tega pa
smo hvaležni vsem, ki so nam
prisluhnili in nam omogočili,
da nam bo dvorana služila kot
prostor, kjer bomo lahko raz-
vijali svoje telesne sposobno-
sti, ki so nam za zdrav duh v
zdravem telesu še kako po-
membne.
MAJA ZUPAN,
OŠ Marjana Nemca
Radeče
44
ZA AVTOMOBILISTE
Prihaja honda accord
Japonska Honda ima, vsaj zdi se tako, med
vsemi japonskimi avtomobilskimi tovarna-
mi na stari celini največji ugled tedaj, ko gre
za tehnične značilnosti vozil oziroma motor-
jev.
Verjetno to izvira iz časov, ko je bila Honda v
dirkah formule 1 (sedaj se znova vrača). Kakor-
koli že, japonska tovarna na jesen postavlja na
cesto šesto generacijo svojega accorda, hmuzi-
no srednjega razreda. Novi accord se od stare
limuzinske izvedenke (za sedaj ponujajo le
klasično štirivratno hmuzino, petvratna sledi
kasneje) razlikuje seveda po zunanji obliki, ki
je nekako bolj čvrsta, pa tudi po dimenzijah.
Avto je namreč nekaj krajši, z manjšo medosno
razdaljo, pa nekaj višji.
Oblika je delo Hondinih raziskovalno obliko-
valskih centrov v britanskem Swindonu oziroma
Redingu in nemškem Offenbachu, vsekakor pa
drži, da utegne biti po volji evropskega okusa.
Kljub temu, da je avto krajši in z
manjšo medosno razdaljo, je
prostornost ugodna, relativno
velik je tudi prtljažnik (427 li-
trov); ob tistem, kar je treba
posebej omeniti, je tudi nova
zadnja prema, ki je pripomogla
k dobri notranji prostornosti, pa
to, da prvič ponujajo tudi stran-
ske zračne blazine ipd.
Novi accord ima na voljo pet
motorjev, od tega štiri bencin-
ske in dizelskega. Osnovni je
1,6-Htrski z močjo 116 KM,
nato pride na vrsto 1,8-litrski
(136 KM), pa 2,0-litrski (147
KM) in na koncu 2,2-litrski z
močjo 212 KM. Turbodizel po-
nuja dokaj visokih 105 KM.
Menjalnika sta dva (ročni pet-
stopenjski in štiristopenjska
prestavna avtomatika s sek-
ventnim prestavljanjem),
opreme pa tri (S, LS in ES).
Skoraj 90 odstotkov novega
accorda je mogoče recikhrati,
od tega gredo v reciklažo vsi
plastični sestavni deli. Za se-
daj še ni znano, kdaj bo novi
accord naprodaj pri nas.
Honda accord
Beemweji na pregled
Ponovni ali izredni pregledi avtomobilov, ki se že nekaj časa vozijo po cestah, res niso
velika redkost. Sedaj se je to zgodilo nemškemu BMW. Tako naj bi na pregled poklicali kar
1,4 milijona avtomobilov serije 3,5 in 7, ki so jih izdelali v letih od 1988 do novembra 1994.
Kot pravijo v tovarni, se pojavljajo napake na hladilniku, zaradi česar bi lahko prišlo do
resnejših težav pri motorju oziroma njegovem delovanju. Po svetu se ta hip vozi nekako 2,8
milijona avtomobilov omenjenih serij, ki so jih naredili v tem obdobju, pri BMW pa pravijo, da
bodo izredno pregledali kakšnih 60 do 70 odstotkov vozil. Po sedanjih napovedih naj bi to
tovarno stalo 22 milijonov mark ali na posamezno vozilo dobrih 15 mark. Na sliki: BMW serije 7.
BORZA CEN
Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec je bilo na prodaj;
avtomobilov. Prodanih je bilo 8 vozil. Organizatorji so izdali tudi
kupoprodajnih pogodb. Na sejmu je bilo 1800 obiskovalcev.
Posel v Srednji Evropi
v evropski avtomobilski
statistiki ima veliko in po-
sebno vrednost predvsem
prodaja avtomobilov v Za-
hodni Evropi oziroma v dr-
žavah EU. Vse bolj pa prihaja
v ospredje tudi posel z novi-
mi avtomobili v Srednji Evro-
pi, ki postaja dokaj pomem-
ben tržni prostor.
V letošnjih šestih mesecih
so v teh državah, sem štejejo
tudi Slovenijo, prodaU skupaj
586 tisoč novih osebnih avto-
mobilov. To je za 6,1 odstotka
več kot lani v tem času. Največ
avtomobilov so seveda prodali
na Poljskem, in sicer dobrih
300 tisoč. Na drugem mestu je
Češka, kjer so prodah 80 tisoč
avtomobilov, sledi Romunija
(76 tisoč). Madžarska (58 ti-
soč), Slovenija (38 tisoč) in
Slovaška (33 tisoč).
Zanimiv je seveda vrstni red
posameznih avtomobilskih to-
varn, ki je precej podoben
onemu v Zahodni Evropi. Ta-
ko je najuspešnejši koncem
Volksvvagen s prodajo 119 ti-
soč avtomobilov, sledi pa mu
(presenetljivo) južnokorejski
Daewoo (108 tisoč). Skupina
Fiat je letos prodala 103 tisoč
novih avtomobilov, koncem
PSA pa 28 tisoč. General Mo-
tors je bil uspešnejši s prodajo
39 tisoč vozil, Ford je na tem
prostoru prodal 28 tisoč avto-
mobilov, Renault pa prav tako
28 tisoč. Prodaja vozil tov^
BMW in Mercedes Benz fe
na kvalitativno razliko m
Srednjo in Zahodno Evroj
kajti v Srednji Evropi so W
prodali vsega 2.500 beemvej
in 4700 mercedesov. Omei
je treba tudi tržni delež jap'
skih avtombilskih tovarn, ki
na tem prostoru v letošnjf
prvem polletju prodale sku;
56 tisoč avtomobilov in si zaS
tovile 9,6 odstotka trga.
Michelinova zimska ^
pnevmatika
Francoski Michelin, ena največjih, predvsem pa najusp)
šnejših tovarn pnevmatik, predstavlja novo visoko zmogl)
vo pnevmatiko družine pilot.
Michelin alpin pilot, kot se guma imenuje, naj bi ponuja
zelo dober oprijem v zimskih voznih razmerah, še posebej f
na mokri cesti. Pomembno je, da je pnevmatika učinkovi
tudi pri višjih hitrostih, saj je uvrščena v hitrostni razred H
210 km/h).
PETICA
ZA AVTOMOBILISTE
45
Še škoda
octavia combi
Ha lanskem frankfurtskem
tomobilskem salonu je
ška Škoda, ki je znotraj
ncerna Volksvvagen, po-
ivila na ogled kombijevsko
redenko octavie.
Avtomobil je že tedaj zbujal
liko pozornosti, sedaj pa vo-
tudi na slovenski trg. Octa-
1 combi se dimenzijsko od
nuzinske različice niti ne
zlikuje, razlike so seveda le
i velikosti prtljažnika in po-
ibi zadka. Ta je prijetno obli-
ivan, ponuja pa od najmanj
18 do največ 1512 litrov pro-
ora, kar je nedvomen dokaz
mbijevske uporabnosti. Z
odelskim letom 99 so octa-
ino armaturo nekoliko poso-
Mi, motorna ponudba pa je
istavljeno nekoliko više kot
ilimuzini.
Kljub temu je osnovni mo-
r 1,6-litrski štirivaljnik z
očjo 101 KM, sledi 1,8-litrski
Dtor (125 KM), nato pa naj-
očnejši agregat z oznako 1,8
[150 KM). Dizelska oziroma
rbodizelska motorja sta dva,
la poganjata tudi druge avto-
lobile koncema VW. Prvi je
1,9-litrski štirivaljnik z močjo
90 KM; drugi ponuja pri enaki
gibni prostornini 110 KM. Pa-
keti opreme so trije, in sicer
LX, GLX in SLX, pri čemer
prav tukaj dokazuje škoda oc-
tavia combi svojo veliko pred-
nost pred konkurenco.
V opremi SLX (to namenjajo
izvedenki z obema dizelskima
in najmočnejšim bencinskim
motorjem) so med drugim lah-
ka kovinska platišča, posebne
bralne luči, predoprema za ra-
dijski sprejemnik z osmimi
zvočniki, mehanska klimatska
naprava, po višini nastavljiv se-
dež tudi za sopotnika... Pri
ljubljanskem Avtoimpexu me-
nijo, da bodo lahko že letos
prodali kakšnih 120 octavij
combi (utegne se zaplesti pri
dobavi), prihodnje leto pa
približno 200. Cene so seveda
znane. Tako stane octavia 1,6
2,23, izvedenka 1,8 2,54, razli-
čica 1,8 T pa tri milijone tolar-
jev, medtem ko je combi s šib-
kejšim dizelskim agregatom na
voljo za 2,56, z močnejšim pa
za 3,19 milijona tolarjev. Na
sliki: octavia combi.
Peugeot 206 v prodafi
o peugeotu 206, zelo pomembnem avtomobilu za ome-
jeno avtomobilsko tovarno, smo v zadnjem času kar veliko
isali.
Predvidoma 9. oktobra bo stekla prodaja tega avtomobila
udi pri nas. Na voljo bo v variariti s tremi in petimi vrati, pa
femi bencinskimi in enim dizelskim motorjem. Pri bencin-
fch agregatih bo osnovni 1,1-litrski štirivaljnik z močjo 60
^M, sledi 1,4-litrski motor, ki ponuja 75 KM, na koncu je na
Tsti 1,6-litrski agregat z močjo 90 KM; dizelski motor ponuja
'O KM. Na voljo bodo štirje paketi različne opreme, pri AH
^laas, uradnem predstavniku Peugeota pri nas, pa za sedaj
objavljajo zgolj okvirne cene: najcenejša različica naj bi stala
lekako 1,5, najdražja pa približno dva milijona tolarjev.
September:
ugodne številke
Septembrska .prodaja
sebnih avtomobilov na slo-
^iskem trgu je bila razme-
^•Ha godna, kajti prodali so
192 avtomobilov. To je za 43
''stotkov več kot v enakem
"^skem mesecu.
Letos so pri nas prodali
'•799 osebnih avtomobilov,
^ je bilo za 6,7 odstotka več
lani v enakem obdobju. Naj-
je septembra prodajal Re-
(1093 ali za 30 odstotkov
^^ kot septembra lani). Sledil
^ je Volksvvagen s skupno
jjdajo 633 avtomobilov (61
®^totkov več), nato pa Dae-
woo, ki je septembrsko prodajo
napram septembru lani povečal
za kar neverjetnih 400 odstot-
kov. Tudi septembra je bil naj-
bolje prodajani avtomobil re-
nault clio (398), potem VW golf
(316) in nato daewoo lanos
(264). V posameznih razredih
so bili septembra najuspešnejši:
v nižjem že omenjeni clio, v
nižjem srednjem VW golf, v
srednjem VW passat, v višjem
srednjem BMW serije 3, med
limuzinskimi kombiji je bil slo-
venskim kupcem najbolj po vo-
lji seat alhambra, pri terencih
pa suzuki samurai.
GM povečal svoj delež v Suzuki ju
Prevzemi posameznih avtomobilskih
tovarn postajajo v sedanjih časih nekaj
povsem običajnega.
To je predvsem posledica južnoazij-
ske finančne krize, ki jo še posebej
občutijo korejske in deloma tudi japon-
ske avtomobilske tovarne. Tako je ame-
riški General Motors (GM) sporočil, da
je pred nedavnim povečal svoj kapital-
ski delež v japonski tovarni Suzuki s
prejšnjih 3,3 na deset odstotkov. Suzuki
je največji japonski izdelovalec majh-
nih avtomobilov, GM pa je s sedanjim
lastniškim deležem prehitel ameriško
banko Chase Manhattan, ki ima 7-od-
stotni delež. Pri Suzukiju pravijo, da
bodo denar, ki ga je za povečanje svoje-
ga deleža odštel GM, porabiH za razi-
skave, razvoj in financiranje nekaterih
velikih naložb. Očitno pa je, da poslov-
ni rezultati Suzukija v poslovnem letu
1997/98 niso posebej bleščeči, saj se je
čisti dobiček v tem času zmanjšal kar za
26 odstotkov.
46
NASVETI
KULTURA BIVANJA
Pohištvo v angleškem mornarskem stilu.
Itali|anski razgledi
v prvi polovici septembra
se v Veroni odvija pohištve-
ni sejem. Razstavišče ni ta-
ko veliko kot milansko, se
pa na njem predstavijo vo-
dilni italijanski izdelovalci
pohištva. Polovica razsta-
viščnih objektov predstavlja
stilno pohištvo. Italijani so
resnično pravi mojstri v iz-
delovanju le-tega. Zastopan
je vsak stil iz obdobja zgo-
dovine, kosi pohištva pa so
izdelani do perfekcije, nor-
malna posledica tega je se-
veda tudi cena, ki vsekakor
ni nfžka.
Eno bolj opaznih ter stilno
izredno svojstvenih je bilo
pohištvo v starem angleš-
kem mornarskem stilu, iz-
delano iz pravega mahago-
nijevega lesa. Izpiljeni detaj-
li in kvalitetna izdelava so
značilnosti tega pohištva.
Bivanje v tako opremljenem
ambientu daje zanimive ob-
čutke, še posebno, če vas
navdušujejo morje, veter,
navtika...
Med vodilnimi tendencami
pri oblikovanju kuhinjskega
pohištva sta v ospredju pred-
vsem dve. Pri stilnem Provan-
sa, pri modernejše zasnova-
nem pa nekakšna nova, zani-
miva kombinacija - simbioza
hi-techa in sedemdesetih let.
Tovrstne kuhinje so cfblikova-
ne prečiščeno, brez odvečnih
linij, vidne ploskve elemen-
tov so pogostokrat v kombi-
naciji z inox jeklom. Pravo
olajšanje za uporabnika so
tudi novi materiali, ki omogo-
čajo lažje, hitrejše vzdrževa-
nje ter drugačne rešitve pri
samih elementih (lažje odpi-
ranje, kvalitetna vodila in po-
vršinska obdelava, izvlečne
ter mobilne omare...) Spet so
se vrnile tudi živahnejše bar-
ve. Čeprav izgleda ta stil ku-
hinj laboratorijsko, oddajajo
svojstven čar ter prijeten ob-
čutek. Vsekakor kuhinje za
tretje tisočletje.
Pri spalnicah je v ospredju
les, vodita predvsem dve
strukturi, oreh in češnja. Gar-
derobne omare so izdelane
do zadnjega detajla ter funk-
cije, zanimive so kotne izved-
be, v katerih je prostor za vse,
kar v spalnici potrebujemo.
Tako prostor deluje prečišče-
no, nikakor ne prezapolnje-
no. Pogoj pa je, da smo lastni-
ki visokih stropov, kajti serij-
sko pohištvo italijanskih proi-
zvajalcev je razkošnih dimen-
zij, torej visoko in globoko.
Postelje so oblikovane tako
estetsko in zapeljivo, da jih
zjutraj najraje sploh ne bi za-
pustiU....
Še vedno nam lahko pišete
o svojih dilemah pri ureja-
nju vašega doma in naša so-
delavka - arhitektka vam bo
pomagala. Naš naslov: Novi
tednik, Prešernova 19, 3000
Celje.
Med opaznejšimi je bila tu-
di razstavljena sedežna gar-
nitura, imenovana Boome-
rang, ki jo je oblikoval Paolo
Passerini za podjetje Mic-
hielli. Oblikovana je v okvir-
ju, izdelanem iz češnjevega
lesa, blazine pa so lahko iz
različnih materialov (usnje,
blago, alcantara), piko na i
dodata naslonjala za roke, ki
sta nastavljiva'v različne po-
ložaje.
Ni kaj, obeta se nam lep,
udoben prehod v tretje tisoč-
letje.
KLAVDIJA SITAR
Moderna kuhinja italijanskih oblikovalcev.
Sedežna garnitura Boomerang.
"■--u ia/ii'!'eMsi. ■
ODVISNOST
Kako preprečiti
nastaneic odvisnosti
Način sprejetja otroka v
družini je začetek razvoja
zdrave osebnosti. Od njego-
vega rojstva dalje je potrebno
v njem negovati samospošto-
vanje, priznanje in zaupanje
s spodbujanjem in prizna-
njem ter mu s tem pokazati
pomembno vrednost obstoja
njega samega takšnega kot
je, kot bitja, vrednega ljubez-
ni, ne glede na njegovo obna-
šanje, fizični izgled ali uspe-
šnost.
V otroku se bo tako obliko-
val temeljni občutek zaveda-
nja notranje samozavesti, iz
katerega bo v življenju črpal
moč za samospoštovanje,
sprejem odločitev in ne bo
potreboval patološke potrdi-
tve od drugih ljudi ali v obupu
pri neuspehih iskal nadome-
stila v omami ali begu pred
problemi.
S takšnim načinom se razvi-
jajo trdni in zdravi družinski
odnosi, ki se prenesejo kasne-
je še na odnose z drugimi
ljudmi in oblikovanje novih
družin.
Kjer so odnosi že moteni in
je v družinah razvita katera od
odvisnosti s posledicami, je
možnost spremembe pogoje-
na z zavedanjem in sprejema-
njem dejstva in motivacijo za-
četka nove življenjske poti
zdravljenja in duhovne rasti.
K zdravim družinskim od-
nosom štejemo tudi poveza-
nost v družini, pripravljenost
na razumevanje in reševanje
konfliktov, spodbujanje in do-
puščanje ustvarjalnosti ter so-
delovanje z otroci pri igri in
delitev tovrstnih užitkov z nji-
mi.
Starši se morajo zavedati
nevarnosti situacij, ki posta-
nejo dejavniki tveganja
otroke in mladostnike: izguj
ljubljene osebe, revščina, {
nemarjanje staršev, razne š
ske, ko se otroci počutijo 2
puščene.
Druga nevarna situacija ii
stane ob obremenitvi otrolc
prevelikimi pričakovanj
Otroci se naučijo hitro uma!
niti se pred problemi in stisK
mi v odvisnost, s čimer j
povečuje nevarnost odtujiti
in nezmožnosti za kreativj
izrabo prostega časa in obvl
dovanja konfliktov.
Kaj lahko naredij
starši !
Starši naj bi negovali zau]
nost med otroki in odraslim
razumevanje in sprejemanj
problemov mladih in si skra
ka vzeli zanje čas. Treba se
potruditi in poiskati alterni
tivne oblike vedenja ob pro
lemih ter dajati vzgled z lai
nim načinom ravnanja ali izi
žanja.
Posebno pomembno v neg
vanju zdravih medsebojnih o
nosov v družini je sposobno
soočanja s problemi in pogi
vor o njih. Problemi nastajaj
povsod in le v zdravih drii:
nah se o njih pogovarjajo in ji
ne prikrivajo med sabo in otr
ci, seveda na primeren nači
Pretvarjanje o problemih k
da jih ni otrok razume kot reš
vanje. Otroci so zelo pozorni i
dobri opazovalci in takoj za
naj o dvojnost sporočil, do ka
terih pride, kadar otroku ves
balno govorimo prijazno, z ni
miko pa sporočamo nasproi
no. Otrok ostane zmeden in
njem nastaja nezaupanje v Ijii
di. V bolnih družinah pričaku
jejo spontano rešitev proble
mov in jih zato samo odmaii
nejo v prihodnost in o njih m
govorijo. Rezultat je običajni
nasproten od pričakovanj
problemi se povečajo in nepn
čakovano udarijo na dan. Zal<
je prikrivanje problemov en
izmed najhujših škod za razvo
otroka in družine.
Pomembno poglavje druži
ne je tudi v načinu in navada!
ob praznovanjih, kjer se nt
ponuja alkohola ali poveličujf
njegovega okusa in dobregi
razpoloženja. Sem spada ši
miselnost, da se problemov nt
rešuje s tabletami. Za povez?
vanje in ohranjanje stikov -
otroci bi se bilo pomembneje
z njimi več pogovarjati kot gl^
dati televizijo. Zastraševanja
kot edini preventivni ukrep i"
učinkovit.
(se nadaljuje'
DARINKA MUHOVE^
PETICA
NASVETI
47
Domača lekarna v kozarcu medu
\led je že od nekdaj cenje-
no hranilo in zdravilo. Je proi-
zvod čebele in človeka, tako
Uhko rečemo, da je v njem del
j,eokrnjene narave. Med kot
lirano in zdravilo je opeval že
Homer. Veliki filozof Demo-
^t je trdil, da ima med izred-
,e zdravilne lastnosti in igra
Jogo pomlajevalca. Stari na-
Mi so z medom zdravili ka-
l;elj, bolečine v prsih, opekli-
ne, rane in očesne bolezni.
Pitagora je izjavil: »Če ne bi
tdel medu, bi umrl štirideset
et prej.« Stari Grki in Germani
'jO dojenčkom takoj po rojstvu
'jali malo medu kot simbol
'naravnih sil, od katerih bo od-
visno njihovo življenje. Še da-
nes Švicarji verjamejo, da je
lonec medu v hiši najboljša
Jomača lekarna.
Med in
siaboicrvnost
Slabokrvnost je nenormal-
no stanje v organizmu, ko je v
krvi premalo rdečih krvničk
ali pa premalo hemoglobina
(krvnega barvila). Slabokrv-
nost navadno ni bolezen, tem-
več je znamenje bolezni. Za
odpravo slabokrvnosti mora-
mo jesti živila z veliko železa
(poleg zdravil seveda). Med
temi živili je tudi med, pred-
vsem gozdni in kostanjev med
z veliko rudninskih snovi. Po-
leg medu priporočajo tudi
kombinacijo medu, cvetnega
?rahu in matičnega mlečka.
Vse te snovi pa obenem tudi
krepijo telesno moč.
Med in želodčne
težave
Bolezni želodca in prebavil se
kažejo z izgubo teka, želodčni-
mi motnjami in drisko. Naloga
želodca je, da hrano predela ali
pa jo vsaj pripravi na presnovo.
Ker pa se ljudje zelo nepravilno
prehranjujemo in jemo stvari,
ki zelo obremenijo želodec, se
nemalokrat zgodi, da se razvije
obolenje. V teh primerih se se-
veda posvetujemo z zdravni-
kom, dieto pa lahko uspešno
dopolnimo s čebeljimi proizvo-
(li. Kombinacija medu in matič-
nega mlečka lajša ali celo zau-
stavi želodčne bolezni.
Med in obolenja
črevesja
Razna črevesna obolenja
lahko povzročijo bakterije in
virusi. Nevarna so predvsem
Zato, ker jih spremljajo driske
bruhanje. S tem pa telo
'Zgublja tekočino, rudninske
snovi in vitamine. Zato mora-
'tio v takih primerih telesu
krniti tekočino in rudninske
^novi; to lahko storimo z raz-
'^imi medenimi napitki. Dri-
sko lahko ublažimo z jema-
•^jem cvetnega prahu. Med pri
°lrocih deluje rahlo odvajal-
Zato so zanje priporočljivi
predvsem aromatični medovi.
Med in obolenja
dihal
Notranjo steno dihalnih poti
Prekriva tanka sluznica, ki va-
^•^je dihala. Pri raznih obole-
"^jih, kot so astma, bronhitis,
^'igina, kašelj, se sluznica za-
^^beli in izloča veliko sluzi, ki
maši dihalne poti in povzroča
kašelj. V takih primerih so že
stari Grki priporočali jemanje
toplega medu (ne vročega). Za
lažje izkašljevanje priporočajo
predvsem temne gozdne me-
dove, kot so jelkov, smrekov,
borov. Ti medovi vsebujejo
terpentin, ki razkraja sluz. In-
fekcije dihalnih poti spremlja-
jo pogosto visoka temperatu-
ra, znojenje (izguba vode in
soli), razgraditev vitaminov in
kopičenje strupenih snovi v
telesu. Med vsebuje izredno
pomembne rudninske snovi,
zato bolniku dajemo napitke z
medom.
Če bolnik nima teka, mu
damo svetel, aromatičen med,
ki zbuja apetit. Po prestani
bolezni pa dajemo prebolevni-
ku mešanico medu, cvetnega
prahu in matičnega mlečka, ki
ugodno vpliva na povrnitev
telesne kondicije.
Pri infekcijah dihalnih poti
uporabljamo tudi propolis. Tri-
krat na dan vzamemo 10 do 15
kapljic propolisa z malo medu
ali sladkorja in ga počasi razto-
pimo v ustih. S tem lahko bole-
zen v začetni fazi celo ustavi-
mo. Pri angini pojemo večkrat
na dan žličko medu.
Pri prehladu je najboljši li-
pov med, ker pospešuje znoje-
nje. Dobra je kombinacija z
lipovim čajem.
Med pri
revmatičnih
obolenjih
Revmatizem je splošno ime
za motnje, pri katerih so bole-
či sklepi, kosti in tkivo okrog
sklepov. Redno dodajanje me-
du hrani deluje preventivno.
Med in obolenja
jeter
Jetra so organ proti zastru-
pitvam organizma - iz telesa
odvzemajo strupene snovi. Te
funkcije pa ne morejo oprav-
ljati, če niso dovolj oskrbljena
z glikogenom iz hrane. Ta je
osnova za izgradnjo sladkorja.
Hrano zato sladimo z medom,
ker vsebuje sadni sladkor, ki
se kopiči v jetrih v obliki gliko-
gena. Medena dieta je tem
boljša, čim več je v medu vita-
minov. Za obolenje jeter je
najbolj priporočljiv kostanjev
ah resov med. Najboljša pa je
kombinacija medu in cvetne-
ga prahu.
Med pri napakah
srca
Pri srčnih boleznih je treba
srcu zagotoviti maksimalno
olajšanje dela. Organizem mo-
ra počivati, človek ne sme biti
debel in hrana ne sme motiti
prebave, preprečevati pa je tre-
ba tudi kopičenje vode v tele-
su. Zato mora biti dnevno na
jedilniku tudi med, ki ugodno
deluje na srce, ker je bogat z
lahko izkoristljivimi sladkorji.
Med krepi srčno mišico, urav-
nava normalno izmenjavo sno-
vi in s tem preprečuje poveča-
no razdražljivost srčnega mi-
šičja. Srčnim bolnikom odsve-
tujejo uživanje lipovega medu.
Priporočljiva pa sta gozdni in
kostanjev.
Prispevek je s septembr-
skega 8. Mednarodnega sim-
pozija o apiterapiji, zdravlje-
nju s čebeljimi pridelki, ki
ga je v Portorožu organiziral
Medex International iz Ljub-
ljane.
Na tešče vzamemo eno do
dve žlički medu pod jezik, tako
da se počasi topi in se najbolje
izkoristijo vse snovi v njem.
Med in obolenja
sečil
Sečila so pot, po kateri seč,
ki nastaja v ledvicah, zapušča
telo. Glavni bolezni sečil sta
mehanska ovira in infekcija.
Če teh bolezni ne zdravimo,
se okvarijo ledvice. Te pa so-
delujejo pri urejanju količine
vode in soli v telesu. Z medom
in ostalimi čebeljimi proizvodi
lahko te bolezni omiUmo.
Med pospešuje izločanje vode
iz telesa, tako se hkrati odstra-
njujejo strupene snovi. Ugod-
no deluje tudi na gnojne poja-
ve v mehurju in sečevodu. Pri-
poročljiva sta predvsem resov
in kostanjev med. Na dan naj
bolnik zaužije približno 5 g
cvetnega prahu in 20 g medu.
Med in
alkoholizem
Alkoholizem je redno in
čezmerno uživanje alkohola.
Po dolgotrajnem uživanju al-
kohola se predvsem zelo poš-
kodujejo jetra in živčevje. Člo-
vek se lahko pozdravi samo,
če neha piti, pri tem pa si
lahko pomaga z uživanjem če-
beljih pridelkov. Ljudem, ki se
zdravijo zaradi alkoholizma,
priporočajo dnevno zaužitje
vsaj treh žlic medu ter petih
žličk cvetnega prahu in matič-
nega mlečka.
Strokovnjaki so ugotovili tu-
di, da se alkohol v krvi zniža
za 20 do 40 odstotkov hitreje
kot običajno, če jemljemo
med. Priporočajo, da pred pit-
jem alkohola ali pa neposred-
no po njem pojemo 50 g me-
du.
Med in vožnja
Pred vožnjo je priporočljivo
zaužiti žlico medu, ker ta po-
večuje količino grozdnega
sladkorja v krvi in s tem iz-
boljša našo koncentracijo.
^BIO i
KOLEDAR
Sejte, presojajte, sadite, zolivojte,
negujte rostiine; rahijajte In
prezračujte tla, pobirojte in predetujte
pridelke v Času, ki je najugodnejši zo
posomezne ripe rasriin in ki je
^ razviden iz koledarja.
KUHAJMO PO DOMAČE
Jajčevci
Polnjeni jajčevci
Potrebujemo (za 4 osebe):
12 dag testenin, 70 dag jajčev-
cev, 24 dag paradižnika, 2 dag
naribanega trdega sira, 4 dag
mozzarelle, 8 dag sveže skute,
šop peteršilja, nariban muš-
katni orešek, olje, sol, poper.
Priprava: jajčevce operite,
jih vzdolž razrežite, izdolbite
in posolite. Pecite jih 15 minut
v pečici, segreti na 200 stopinj
Celzija. Izdolbeni del jajčevca
sesekljajte in ga s sesekljanim
paradižnikom dušite 20 minut
za omako. Nato posolite in po-
poprajte ter skuhajte testenine.
Skuti primešajte 2 žlici vode, v
kateri so se kuhale testenine,
dodajte nariban sir in orešček.
S tem in polovico omake prelij-
te odcejene testenine in napol-
nite jajčevce. Položite jih v po-
sodo, v kateri je še preostala
omaka. Na jajčevce razporedi-
te kocke mozzarelle in sese-
kljan peteršilj. Pecite v pečici
segreti na 180 stopinj, da se
mozzarella raztopi.
Jajčevcevi cmoki
Potrebujemo (za 4 osebe):
30 dag mletega mesa, biskvit,
mleko, jajčevec, veliko glavico
čebule, strok česna, drobtine,
moko, jajce, olje, nekoliko li-
stičev origana ali peteršilja, 2
žlici parmezana, sol, poper.
Priprava: narezan biskvit
navlažite z mlekom. Sesekljaj-
te čebulo, olupljeni jajčevec
pa narežite na kocke. Skupaj
pražite 10 minut. Oluščite če-
sen in ga skupaj z origanom in
peteršiljem primešajte jajčev-
cu. Vse skupaj zmiksajte v
kašo in nato še mešajte na
pari, da se zgosti. Primešajte
meso, odcejen biskvit, sol, po-
per, jajce, 2 žlici parmezana in
toliko drobtin, da vse skupaj
povežejo. Oblikujte cmoke jih
pomokajte in specite.
Praženi jajčevci
Potrebujemo (za 6 oseb): 3
lepe jajčevce, 10 dag moke, 2
jajci, 15 dag drobtin. Za oma-
ko: 2 stroka česna, 3 del jogur-
ta, sol, poper, olje.
Priprava: za omako sese-
kljajte česen in ga stisnite. Pri-
mešajte ga jogurtu, posolite in
ga postavite v hladilnik. Opra-
ne, neolupljene jajčevce nare-
žite na ploščice, debele največ
1	cm. V globoke krožnike na-
sujte moko, drobtine in jajca,
katerim dodate žlico olja in 1/
2	del vode ter sol in poper.
Jajčevce pomočite v moko, jaj-
ca in nato v drobtine. Nato jih
ocvrite in po končanem cvre-
nju položite na papirnate ser-
viete, da popijejo odvečno
maščobo. Ponudite jih z oma-
ko.
Zloženka z jajčevci
Potrebujemo (za 4-5 oseb):
1 kg jajčevcev, 60 dag paradiž-
nikov, 3 stroke česna, 40 dag
sira mozzarelle, 6 žlic parme-
zana, 6 žlic olivnega olja, 1/2
šopa peteršilja, sol, poper.
Priprava: paradižnike nare-
žite na kocke in dušite na rahli
temperaturi. Operite jajčevce
in jih narežite na ploščice de-
bele 1 cm, jih posolite in nao-
Ijite. Pecite jih v pečici, segreti
na 180 stopinj, od 15 do 20
minut. Oluščite česen in ga
sesekljajte skupaj s peterši-
ljem. Dodajte parmezan. Po-
solite in popoprajte zmes če-
sna in nato še omako. Mozza-
rello narežite na ploščice. V
namaščeno jena posodo polo-
žite sloj jajčevcev, mozzarelle
in paradižnikove omake in
prelijte s česnovo zmesjo. Ta-
ko polagajte plast za plastjo,
na vrhu pa naj bodo jajčevci,
mozzarella in paradižnikova
omaka. Pecite 20 minut v peči-
ci, segreti na 180 stopinj Celzi-
ja.
Jajčevci s svinjino
Potrebujemo (za 4 osebe):
2 stroka česna, 4 svinjske
zrezke, 50 dag jajčevcev, 2 če-
buU, 1/2 limone, lističe mete,
olivno olje, sol, sveže mleti
poper.
Priprava: oluphe česen, ga
stisnite in mu prilijte 2 žlici
olja. Meso popoprajte in ga s
tem namažite. Počiva naj pol
ure. Olupljeno čebulo narežite
na rezance in prepražite. Pri-
mešajte jajčevce, narezane na
kocke. Dodajte limonin sok, ki
ste mu dodali 1/8 1 vode in
dušite 10 minut. Posolite, po-
poprajte in dodajte meto.
Zrezke specite in jih ponudite
z jajčevci.
Pita z jajčevci
Potrebujemo (za 4-6 oseb):
25 dag moke, 15 dag masla, 50
dag jajčevcev, 20 dag krompir-
ja, 1 glavico čebule, 40 dag
paradižnika, 1 žUco kopra, 3
dag zelenih oliv brez koščic,
olivno olje, sol, poper.
Priprava: moko skupaj z ma-
slom premešajte, da dobite
drobtine, ki jim dodajte nekaj
žlic hladne vode. Malo posolite.
Zamesite testo in postavite v
hladilnik. Po pol ure zopet pre-
mešajte in postavite v hladilnik.
Oprane in neolupljene jajčevce
narežite na kocke in posolite;
odležijo naj pol ure. Olupljen
krompir grobo naribajte in pre-
pražite na olju. Drobno nareza-
no čebulo prav tako prepražite
na maslu, ki je še ostalo ter 2.
žlicah olja. Dodajte narezan pa-
radižnik in dušite, da se tekoči-
na povre. Dodajte odcejene jaj-
čevce in olive narezane na kolu-
te. Popoprajte in malo posolite.
Razvaljajte 2/3 testa in dajte v
model premera 22 cm. Nanesite
nadev. Preostali del testa nare-
žite na trakove in preložite na
pito. Pecite 40 minut v pečici,
segreti na 200 stopinj Celzija.
MAJDA KLANŠEK
48

TRAČNICE
Čas je denar
Franc Pangerl, direktor Celjskih sejmov: »Med enim in dru-
gim sejmom imam le toliko časa, da pojem kakšno malenkost.«
Čistilna akcija
v Celju bodo vse »počistili« že pred volitvami...
Kot v starih časih
Da je bil Lenartov sejem na
Rečici zelo podoben nekda-
njim sejmom, ima veliko za-
slug tudi dejstvo, da je med
popoldanskim programom
zmanjkalo elektrike. Še sreča,
da zna biti trški stražnik do-
volj glasen.
Čigav je minister?
v oktobrskem glasilu Isis
Zdravniške zbornice Slovenije
so »svojega« ministra za
zdravstvo dr. Marjana Jereba
preimenovali v ministra za
gospodarstvo. Je že res, da se
večino časa ubada s težavami
poslovanja bolnišnic, vendar
vsaj zaenkrat resorja še ni za-
menjal.
ZANIMIVOSTI
Ajdovk za zvrhano košare
Narava je tudi letos poskrbela, da so nabiralci gob zadovoljni, ko odhajajo iz gozda. Tako
imel srečo tudi Franc Škoberne iz Štor, ki je v okolici Slivnice našel tele ajdovke, ki so zrasle k
sedmerčki in četverčki. Še dobro, da mu je na pomoč (verjetno tudi pri jedi) priskočil prijate
Tone Planinšek.	Foto: SHERP
Metrski fižol
Jožica Pušnik iz Spodnje Rečice pri Laškem je na svojem vrtu
pridelala takole velik fižol. Gre za posebno sorto fižola, ki
obrodi skoraj meter dolge plodove. Njen vrt pa je poln tudi
drugih zanimivih vrtnin, na primer okusnih buč v obliki
steklenic.	Foto: IRENA GREŠAK
Gobe v presežkih
Stanko Rovšnik iz Podvrha pri Braslovčah je že leta vnet gobi
Seveda ima svoje prostore, ki jih, tako kot večina drugih gobarje
ljubosumno skriva, iz gozda pa se zelo redko vrne praznih rok. f
zadnjem gobarjenju sta se v košari znašla dva jurčka, ki {
velikosti krepko presegata svoje normalno raščene brate. Bf
večjega jurčka je v obsegu meril kar 28 centimetrov. T. TAVČAl
NASMEH, PROSIM
Tokrat objavljamo nekaj šal
Stanka Miklavca iz Klanca pri
Dobrni, ki se boji, da bi se
naša rubrika »odsmejala«, za-
to je pohitel s sodelovanjem in
bo zato nagrajen z izletom.
Pozna glas
Vročekrvneži so se sprli in
stepli. Zadeva je prišla na so-
dišče. Prizadeti je sodniku po-
vedal, da ga je nekdo mahnil
po glavi z bukovim polenom.
Sodnik: »Le kako lahko trdite,
da je bik) poleno ravno bukovo^
»Veste, gospod sodnik, ja^
sem drvar in bukov glas dobn
poznam.«
Varčevanje
kurjave
Bilje hud mraz. Gospodinja f
domačim pripravila fižolovojei-
»Le dobro se navečerjajte, da voS
pod odejo ne bo zeblo,« je dejah^