POLLOCK 1-8-49 2 4465 LAKKLAND BLVD. EUCLID,OHIO 23
OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXI. — LETO XXXI.
CLEVELAND, OHIO, TUE.SDAY (T^^OREK), DECEMBER 28, 1948
ŠTEVILKA (NUMBER) 253
Domače vesti
Vile rojenice
Pri družini Mr. in Mrs. John in Vida Fink, 867 E. 207 St., so se zglasile vile rojenice in pustile v spomin krepkega fantka-tretjega v družini. Mati in dete se nahajata v Booth Memorial bolnišnici in se dobro počutita. Tako sta postala Mr. in Mrs. Gulič iz 15915 Whitcomb Rd. sedmič stari oče in stara mati!
Iz bolnišnice
Po pet-tedenskem bivanju v bolnišnici, kjer je srečno prestal težko operacijo, se je vrnil na svoj dom Mr. Andy Mele iz 1128 E. 167 St. Še vedno se nahaja pod zdravniško oskrbo in prijatelji ga lahko obiščejo. Zahvaljuje se vsem za obiske, voščilne kartice in cvetlice, ki jih je bil deležen v bolnišnici.
Nov odbor
članstvo podr. št. 3 SMZ jena svoji letni seji izvolilo sledeči odbor za leto 1949: Predsednik Charles Benevol, podpredsednik Frank Kastelec, tajnik Frank Perko, 1092 E. 174 St., tel.: IV 5658, blagajnik Martin Valetich, zapisnikar Joseph Hočevar, nadzorni odbor: James Kastelec, predsednik. Frank Videmšek, Martin Komachar. Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 3. uri popoldne v Slov. domu na Holmes Ave.
Nova trgovina
Poznana Slovenca Laddie Puj-zdar in Joseph Vertocnik, sta pred kratkim prevzela trgovino St. Clair Hardware na 7014 St. Clair Ave. Tu bosta svojim odjemalcem in hišnim gospodarjem najbolje postregla z prvovrstnim blagom in orodjem, ki se ga potrebuje pri hiši. Priporočata še za naklonjenost ker boste vedno gledala, da bosta, najbolje postregla in po najbolj zmernih cenah mogoče.
Zadušnica
Jutri, v sredo ob 9. zjutraj se bo brala zadušnica-sedmina za pokojnega Joseph Furlan in sicer v cerkvi sv. Vida. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se opravila udeleže.
Poseben vlak za inavguracijo
Ker se bo mnogo Cleveland-čanov podalo v Columbus, O., kjer bodo 10. januarja prisostvovali ceremonijam inavguracije novo-izvolj enega governerja Fr. J. Lausche, bo poseben vlak odpeljal zjutraj ob sedmih. Plesna veselica, ki se običajno vrši ob taki priliki, bo v ponedeljek zvečer 10. jan. v prostorih Neil House od 9. do 12., vlak bo pa zopet odpeljal proti Clevelandu v torek ob dveh zjutraj. Kdor želi potovati s skupino naj odda svojo rezervacijo. Pokličite Joseph Bogel, tel.: WInton 4548.
Na dopustu
Iz Fort Benning, Ga., kjer se nahaja pri parašutnemu oddelku, je prišel na ll-dnevni dopust Tony Spendal, sin Mr. in Mrs. Anton Spendal, 976 E. 77 St. Na službeno mesto se vrne v petek Zvečer. Prijatelji ga lahko obiščejo na domu, mi mu pa želimo mnogo zabave v družbi domačih in prijateljev!
Išče rojakinjo
Mr. Valentin Kočar iz 1142 E. 172 St. je prejel pismo iz Polji pri Ljubljani, v katerem ga prosijo, da bi poizvedel za naslov Jožefe Zulocec, poročena Tekavc, o kateri so zadnje vedeli, da je živela v Clevelandu. Če ■sama to čita, ali pa če kdo ve, kje se nahaja, je prošen, da sporoči na naslov Mr. Kočarja.
Madžarska policija aretirala kardinala Jož. Mindszenty-a
Kardinal, ki je javno napadal vlado, se bo zagovarjal proti obtožbam, da je vohunil in skušal zrušiti režim
BUDIMPEŠTA, 27. dec.—Madžarski radio je danes naznanil, da je policija aretirala rimsko katoliškega prelate in glavnega klerikalnega nasprotnika sedanje madžarske vlade kardinala Jožefa Mindszenty-a.
V radio oddaji je bilo rečeno ,♦--
da je kardmal bil .aretiran "ra-	podal izjaVO
di veleizdaje, poskusa, da zrusi	^	^
demokratično vlado, vohunstva q ZUnauii trffOViui in zlorab z inozemsko valuto."	®
Nobene druge uradne potan-kosti za enkrat niso bile spo- BEOGRAD, 27. dec. Jugoslo-ročene	i danski ministrski predsednik
Aikkkwenty je bU najvišji	danes na skup-
rimsko-katoliški Madžarskem
duhovnik n
p nem zasedanju poslanske zbornice in senata izjavil, da ni po-
^, ... , . : trebno, da bi Jugoslavija bila
Oci preteklega lunna, ko le . .	_	i
, : ,.v , ,	1- , !vir sirovm za dežele, ki so ze
komunistična vlada Madžarske!.. , . , , .. .	., „
J, .	,	, itak industrijsko razvite.
izvedla reforme v odnosu med	j / , , .. . ,
, . , v	, ,	i Zapadni komentator! i tolma-
cedrm m državo, odvada cer^g^o na osnovi te h:jave, da je kvi kontmlo nad vzgojo abrok Ti^razkrU enov€djUirK!sogl»
in cerkvo ločila od države, je kardinal odprto napadal vlado v govorih in v pastirskih pismih. V svojih ostrih napadih na vlado je trdU, da cerkev nikoli ne bo popustila v svojih naporih, da se zopet polasti svojega prosvetnega sistema.
Žgoče pastirsko pismo je bilo čitano v cerkvah
V svojem nedavnem pastirskem pismu, ki je bilo čitano v vseh katoliških cerkvah na Madžarskem, je kardinal Mind-szenty dejal;
"Mi slovesno protestiramo proti tej akciji (podržavljanju šol) v imenu človeških pravic roditeljev, v imenu pravice cerkve na vzgajanje in v imenu pravice in svobode vzgajanja. Mi se nikoli ne moremo odreči našim pravicam in mi nikoli ne bomo potom postavnih sredstev prenehali zahtevati te pravice nazaj".
Zakon, s katerim so vse šole prišle pod kontrolo države, je odobril madžarski parlament.
Mindszenty je star 56 let, v kolegij kardinalov pa je bil izvoljen v Rimu leta 1946.
• •
Vatikan bo baje "slovesno protestiral"
VATIKAN, 27. dec. — Iz vatikanskih virov se je danes zvedelo, da namerava sv. Stolica v "slovesni obliki" protestirati proti aretaciji kardinala Jožefa Mindszentyja. Lahko se zgodi,
da bo sv. oče izobčil iz cerkve vse tiste, ki imajo kakšne zveze z aretacijo madžarskega klerikalnega voditelja.
"Aretacija z ozirom na režim,
ki je sedaj na Madžarskem prišel na oblast, ni presenetila," je baje izjavil neki vatikanski uradnik. Ta uradnik, ki pa v poročilu ni bil imenovan, je odgovoril z znano krilatičo, da je vlada "hotela udariti parstirja,
da bi zmedla čredo."
"Z odstranitvijo kardinala Mindszenty-ja, ki je stvoril precej neprilik s svojim hranjenjem cerkve in vernikov, bo vlada sedaj lahko bolj uspešno nadaljevala z uničevanjem verskih čutov prebivalstva," je re-ked predstavnik Vatikana.
sij s Kominformo. Baje je Sovjetska zveza nasprotovala nagli industrializaciji Jugoslavije in želela, da bi Jugoslavija oskr-i bovala s sirovinami dežele vzhodne Evrope, ki so industrijsko bolj razvite.
Tito je pristavil, da se je doslej sililo Jugoslavijo, daje kupovala zgotovljene izdelke po visokih cenah, svoj gradbeni les, rudo in hrano pa je morala prodajati po nizkih. Rekel je tudi, da so zavezniške države vzhodne Evrope povečale svoj ekonomski pritisk proti Jugoslaviji in da še vnaprej "grobo kršijo sporazume." Toda kljub temu so bile prekoračene norme petletnega plana za tekoče leto.
Tito je ponovno zanikal obtožbe, da se Jugoslavija obrača k zapadu. Rekel je, da je v preteklem letu jugoslovanski izvoz v dežele vzhodne Evrope bil daleč večji kot pa izvoz v zapadne.
"Toda če nam naši zavezniki v deželah ljudskih demokracij ne želijo pomagati in če bodo nadaljevali s kršenjem sporazumov in raznih obvez, ki jih imajo napram nanti, potem pa bomo seveda morali prodajati naše si-rovine drugje, celo kapitalističnim deželam," je izjavil Tito.
Nov vlak
Železniška družba Pennsylvania je v začetku tega meseca dala na progo najnovejši in najmodernejši brzovlak "The Steel-er," ki vozi med Clevelandom, Akronom in Pittsburghom, kamor dospe v dveh urah in štiri-desetih minutah. • i
Obleka za potrebne
V našem okraju se nahaja ne-šteto pohabljenih veteranov, vdov in otrok, ki so v resni potrebi oblačil. Vodstvo ameriške legije veteranov je izvedlo pred nekaj časom pregled, ki je izkazal, da je več kot 250 veteranov, 295 dečkov šolske starosti, 301 deklet vseh starosti in 253 žena in vdov veteranov, ki so nezadostno oblečeni radi pomanjkanja sredstev. Nekateri dobivajo majhno olajšanje potom dobrodelne organizacije, ki jim dovoljuje do $30 letno za obleko, dočim nekateri ne dobivajo niti to pomoči. Veliko jih je, ki potrebujejo obuvalo. Za vse te potrebne se je zavzela organizacija, katere tajnik je Mr. W. F. McCourt, in ki je za božič že veliko pomagala potrebnim družinam.
Ves ta mesec je v teku kampanja za zbiranje obleke, obuvala, itd., kar se bo vse dostavilo potrebnim. Ce kdo ima kakšen komad obleke ali obuvala, ki bi prav prišlo onim v pomanjkanju, naj sporoči ali izroči na American Legion Headquarters, 3715 Euclid Ave., Soldiers and Sailers Relief Commission, 2638 Euclid Ave., ali D. A. V. Chapter No. 7, 1925 E. 79 St.
KOLUMBUS JE BIL MORSKI ROPAR. PRAVI MADŽARSKI ZGODOVINAR
BUDIMPEŠTA, 27. dec. — Madžarski zgodo\ inar Pivadar Acs je; danes izjavil, da je Krištof Kolumbus bil le morski ropar, ki je bežal pred smrtno kaznijo in tako odkril Ameriko.
Zgodovinar, je p o d -predsednik Svetovne niad-žarsko-ameriške zveze pravi^ da je do teh .zaključkov prišel na osnovi proučevanj 160 dokunientoy. iz 15. stoletja, ki se nana,šajo na sestanek benetskega senata in na osnovi diplomatičnih not, ki jih je našel v arhivi Madžarske akademije znanosti.
Soglasno z novo teorijo se je Kolumbus ukvarjal več let z morskim ropom in be-netski senat je sklenil, da se ga usmrti.
"Politični odbor mesta Benetke ja 22. marca leta 1476 sklenil z 8 proti 2 glasovoma, da bo sprejel usluge Francoza Klchardina Bertholonea; ki se je ponudil, da bo ubil golmnbusa, ki je bil označen, za glavnega sovražnika Benetk, kakor tmli njego\'ega poveljnika posadke Jjavallera," je Izjavil madžamki zgodovinar.
"Bertlioloneo je od lastnika benetske mornarice Pauli Canalia z^teval 32 dukatov za umon Odbor je sklenil, da bo B^rtholoneo dobil hišo in 4 #1tate dosmrtne mesečne penaije v provinci Gygeni, ko bo podal poročilo o Kohmibusovi smrti."
Zgodovinar je dalje izjavil, da je Kolumbus, ki je imel medene tedne s svojo, portugalsko ženo, zvedel za zaroto in zbežal v Kastiljo, kjer je stopil v službo španskega kralja.
"Leta 1492 je Kolumbus moral zapustiti Evropo in tako je odkril Ameriko," trdi madžarski zgodovinar,
URADNIKI NE VERUJEJO ARMADNEMU TAJNIKU
BERLIN, 27. dec. — Najvišji uradniki ameriške vojaške vlade v Nemčiji so danes odprto izjavili, da ne verujejo izjavam armadnega tajnika Royalla, ki je na svojem potovanju po za-padni Nemčiji izjavil, da Rusi "držijo 2,000,000 Nemcev v koncentracijskih taboriščih Sovjetske zveze."
Uradniki so izjavili, da vojaška • vlada in obveščajni uradi državnega oddelka sploh nič ne vedo za takšne številke, kot jih je navedel Royall.
;Truman pravi, da nekateri sovietsid voditelji želijo poravnavo z Ameriko
NOV GROB
Nove uradnice
Na letni seji društva Carnio-la Hive, št. 493 L TM so bile izvoljene za leto 1949 sledeče uradnice: Bivša predsednica Mary Bolta, predsednica Josephine Stwan, podpredsednica Christine Glavan, duhovna voditeljica Mary Tekaučič, spremljevalka Mary Mahne, vratarica Pauline Zigman, stražnica Mary Vesel, nadzornice: Jean E. Pajk, Uršula Unetic in Sylvia Praust, zapisnikarica in bolniška tajnica Julia Brezovar, 1173 E. 60 St., tel. EN 4758, ko-respondenčna tajnica Pauline Debevec, 1287 E. 169 St., tel. IV 2048. Seje se bodo vršile vsako prvo sredo v mesecu v dvorani št. 1 Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. ob 7,30 uri zvečer.
MARY HODNIK
Kot smo poročali, je včeraj zjutraj umrla po dolgotrajni bolezni Mary Hodnik, p. d. Ble-karjeva, stara 67 let. Stanovala je na 1203 Addison Rd. Doma je bila iz Dob pri Domžalah, odkoder je prišla v Ameriko pred 40 leti. Bila ie članica društva St. Clair Grove št. 98 WC, društva "Napredne Slovenke" št. 137 SNPJ in društva Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ.
Tukaj zapušča soproga Johna, sinova,John in Louis in tri vnuke. Pogreb se bo vršil v četrtek popoldne ob dveh iz ZaKrajško-vega pogrebnega zavoda na Highland Park pokopališče.
"Voditelje" ni imenoval, toda na splošno je napadel sovjetsko vlado
Gerilske borbe proti Holandcem na vzhodni Javi
KANSAS CITY, 27. dec.—Predsednik Truman je danes prvič razkril, da bi se nekateri voditelji v Sovjetski zvezi želeli sporazumeti z Zedinjenimi državami, s ciljem da se konča tako imenovana "mrzla vojna."
Truman je izjavo podal na'^
banketu, ki je bil prirejen v čast | Nacionalisti na njegovemu bivšemu partnerju v |
kramarski trgovini Eddieu Ja- i Kitajskem VOdijO cobsonu. Najprej je obtožil So- \
vjete, da so kršili "svete" spora-::ume in da ima sovjetska vlada "sistem morale, ki ni morala."
Rekel je, da se sovjetska vlada ni držala važnih sporazumov, ki KO bil sklenjeni na Yalti in v Potsdamu, potem pa je pristavil:
le "vojno za mir"
NANKING, 27. dec. — Kitajski diktator Čiangkajšek in novi premijer Sun Fo nameravata nadaljevati s civilno vojno s ciljem, da bi izvojevala "častni i mir," nikakor pa, da bi prema-Obstojajo nekateri voditelji 1 gala komuniste, se je danes zvedelo iz zanesljivega vira.
Nova nacionalistična politika ! pod geslom "vojna za mir" je
v vladi te velike dežele, ki zelo želi jo, da bi se sporazumeli z nami."
BATA VIA, 27. dec.—Poveljnik indonešlce republikanske ar-m9.de na vzhodni Javi, major gan. Sungkono je danes ukazal svojim četam, naj začnejo z ge-rilsko vojno proti holandskim okupatorjem.
Ukaz je bil oddan potom tajne republikanske radiu postaje. Gen. Sungkono je gerilcem dal navodila za nenadane in hitre napade na Holandce. Takšna navodila pa so dobili tudi gerilci na ostalih delih Jave.
V	provinci Bantam je pr-išlo do prvega večjega gerilskega spopada. Idoneški gerilci so napadli neki holandski oskrbovalni konvoj z 40 troki. Holandci so pretrpeli težke zgube.
V	Parizu pa je medtem holandski predstavnik izjavil v Varnostnem svetu, da je "policijska akcija" proti Indonezij-cem zaključena, da pa se pričakuje začetek težkih gerilskib borb.
Sovjeti zahtevajo umik llolandcev
PARIZ, 27. dec. — Varnostni svet Združenih narodov je danes zavrgel sovjetsko zahtevo, da se takoj ukaže Holandcem, naj se v 24 urah umaknejo iz Indonezije. I
Zedinjene države in Anglija nista glasovali za predlog in ne proti njemu. Toda kljub temu je predlog bil zavržen, ker je za njega glasovalo le pet držav, potrebna pa sta bila še dva glasova, Amerike in Anglije.
Walla<;e proti pomoči Holandiji
NEW YORK, 27. dec.—Henry A. Wallace je danes obsodil napad Holandije na Indonezijo in zahteval, da se takoj ukine vso pomoč v okviru Obnovitvenega programa za Holandijo ter da se prepove pošiljanje orožja Holandcem.
Predsednik pa ni imenoval te "voditelje" ali pa dal vecieti, na kakšen način se baje želijo spo-lazumeti z Zedinjenimi državami.
Triinian pravi, da je mir mogoč
Potem, ko je podal izjave glede Izraela in zunanje politike tikajoče se Palestine na splošno, je predsednik rekel;
"Porabil bom svoj čas v prihodnjih štirih leti, da dosežem sporazum na osnovi prepričanja, da je mir mogoč z vsemi deželami. Vem, da se to lahko stori."
Sovjetski vladi pa namerava Truman zagotoviti, da je "mir vse, kar želimo.
Tiskovni tajnik predsednika Charles Ross je pred banketom razkril, da se bo'Truman v sredo vrnil v Washington, kjer bo imel konferenco z bodočim podpredsednikom Barkleyem in drugimi demokratskimi voditelji. Na konferenci bodo razmotrivali o zakonodajnem programu za prihodnje leto.
Sovjeti osvobodili ameriške vojake
Tu bo srnjakove pečenke
Mr. Joe Kovach, ki ima svojo farmo pri Hartsgrove, Ohio, je imel prav dobro srečo, ko je na svoji farmi ustrelil lepega, velikega srnjaka, tehtaj očega 381 funtov, njegov sin Joseph je pa podrl 203 funte težko srno. Kot se nam poroča, je imel sin na izbero kar šest srn.
FRANKFURT, 27. dec.—Sovjetske vojaške oblasti so danes vrnile šest ameriških vojakov, ki so bili zajeti po streljanju na meji med sovjetskim in ameriškim sektorjem Berlina.
Vojaki so izjavili, da so jih sovjetski vojaki polovili na meji včeraj popoldne. Ker so ameriški vojaki skušali bežati, so sovjetski začeli streljati v zrak. Nemška policija pa pravi, da so Američani bili zajeti po medsebojnem streljanju, dočim neki ameriški uradnik trdi, da ameriški vojaki sploh niso streljali.
Armada je naznanila, da so vojaki nevedoma prestopili mejo, ko so bili na patroli.
Po 30 ur ujetništva pa so se vsi vrnili. Izjavili so, da so Sovjeti z njimi postopali "zelo dobro.". Skupaj z njimi je bil izpuščen tudi neki nemški policaj iz ameriškega sektorja.
Preselitev
Poznani Mr. Jerry Lukanc sporoča, da se je preselil iz 13545 Othello Ave. na 19307 Cherokee Ave. Njegova nova telefonska številka je KE 8509.
baje neki kompromis med dve-mi stališči, med stališčem tistih, ki zagovarjajo takojšnja mirovna pogajanja in tistih, ki želijo nadaljevati z vojno do samega crpkega konca.
Opazovalci menijo, da ne bo prišlo do takojšnjih naporov, da se obnovi mirovna pogajanja, pač pa da bo nova nacionalistična vlada čakala nekaj časa in šele potem odločila o svoji končni potezi.
Medtem ko nacionalistična vlada razmotriva o sledeči potezi, pa so tri nacionalistične armade dospele v Nanking, očitno z namenom, da branijo prestolnico pred napredujočimi komunisti.
Nekateri opazovalci menijo, Ja bo nova nacionalistična vlada skušala ustaviti zmagoslavni pohod komunistov z namenom, da bi izsilila "častni mir." Iz Peipinga pa poročajo, da je Čiangkajšek obvestil parlament, da no nadaljeval z borbo proti komunistom in da je zahteval sodelovanje parlamenta. Toda, ker ta vest ne soglaša z novim stališčem nacionalistične vlade se poudarja, da ta izjava kitajskega diktatorja očitno sloni na političnih ozirih bolj kot pa na stvarnosti.
Zastopnik ministrskega predsednika in zunanji minister Wu Te Čen je izjavil časnikarjem, da se vršijo diskusije o smernicah nove vlade, da pa bo vlada takoj skušala pospešiti mobilizacijo in zbrati vojaški material, ki je potreben, da se ohrani vladne pozicije na rekah Huai in Yangtze.
JUGOSLOVANSKI ZAJET NA MEJI
URADNIK
BEOGRAD, 27. dec.— Eden od vodilnih jugoslovanskih ekonomskih izvedencev in zastopnik finančnega ministra Obren Blagojevič je bil danes ujet, ko je skušal zbežati iz Jugoslavija.
Blagojevič, ki je star 37 let, je bil član Komunistične stranke odkar je bil študent.
Monessen, Pa. — Po dveh mesecih bolezni je 8. decembra umrl Anton Plavetich, član SNPJ, sti^r 69 let, doma s Hrvatske blizu Metlike. Pred dvema mesecema je umrla hči. Pokojni zapušča ženo in dve hčeri.
#
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
28. decembra, 1948.
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. •231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)--
For Six Months—(Za šest mesecev)---
For Three Months-—(Za tri mesece) —-
-$8.50
-	5.0C'
-	3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$10.00 — 6.00 — 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
BAJKE IN DEJSTVA 0 SIAMU
II.
Bajka: Vojaški puč novembra 1947, ki je postavil na oblast Pibulove vojaške zarotnike in izobčil izvoljeno Thamrongovo vlado je imel za cilj, da prepreči ustanovitev komunistične republike" in "komunistične zveze južno-vzhodne Azije," kateri bi načeloval stari siamski državnik in bivši ministrski predsednik Pridi Phanomyong (Luang Pradit.)
Dejstvo: S pučom leta 1947 je bila zamenjana precej demokratična, čeprav korumpirana vlada voditeljev, ki so bili za zaveznike, z vojaško diktaturo, ljudje, ki so držali z osiščem. Dai bi odvrnili pozornost od svoje fašistične preteklosti, so podpiratelji maršala Pibula napadali odstavljenega bivšega premijerja Pridija, da je v ekonomiji socialist in "morilec kraljev." Pridi je socialist kar se tiče ekonomije, demokrat pa kar se tiče politike. Bil je za časa vojne voditelj gibanja "Svobodni Thai," ki je bilo na strani zaveznikov in pod njim je Siam dobil najbolj demokratično ustavo v svoji zgodovini. .Njega so iztihotapile iz Siama tukajšnje angleške in ameriške oblasti; tega pa skoro gotovo ne bi storile, če bi Pridi res bil komunist.
Ponesrečeni puč od preteklega 1. oktobra, ki je pozneje bil označen za "poskušani komunistični upor," je bil podpiran po raznih elementih, ki so se zoperstavljali voja-ško-fašističnim raketirjem okrog maršala Pibula, posebno pa gen. majorju Luang Kachiju, ki^terega dolžijo, da je za milijone okradel javno založnico. Podpiratelji puča niso bili samo demokratično-socialistični pristaši Nai Pridija, pač pa tudi v Evropi izvežbani častniki armade, posebno v glavnem štabu, in ugledni člani Demokratske stranke.
Bajko o nekakšni azijski Kominformi ponavljajo od Mandžurije do Indijskega oceana.
Bajka: Neka južnovzhodna azijska Kominforma, ki ima svoj sedež v Bangkoku, upravlja s komunističnimi aktivnostmi na celem področju.
Dejstvo: Angleški, ameriški, francoski, kitajski in siamski obveščevalni agent je so na mestu zastonj iskali dokaze za obstoj takšne organizacije.. Sedanja koordinacija komunističnih strank izvira iz konference indijske Komunistične stranke v marcu, ki se je vršila v Kalkuti in očitne drži pri živ Ijenju ilegalno kurirsko službo med Kitajsko, Indijo in mogoče tudi Avstralijo.
Bajka: Sovjeti imajo v Bangkoku "obsežno ambasado" z 200 ljudmi, ki se ukvarjajo s tajinstvenimi aktivnostmi.
Dejstvo: Sovjetska legacija, ne pa ambasada, kateri načeluje minister Sergej Menčina in petorica ostalih sovjetskih diplomatov se nahaja z druge strani kanala, nasproti ameriški ambasadi v poslopju, v katerem se obenem nahajajo uradi in stanovanja. Sedež tega poslanstva je obsežnejši od ameriške ambasade—Američani namreč stanujejo drugje—toda manj razkošen od angleške ambasade. Vkupno se v legaciji nahaja 29 sovjetskih državljanov, vključno možje, žene in otroci. Možno je, kakor se to govori, da je šofer sovjetskega ministra v službi sovjetske varnostne službe, pa tudi če je in če so vse žene podobne vohunki Mata Hari in vsi otroci nepošteni, zakrknjeni pritlikavci, sovjetska legacija bi ne mogla storiti deseti del tistega, kar se ji pripisuje. Ta legacija se enostavno nahaja pod stalno policijsko pažnjo, "Ce lahko najdete eden edini incident v južnovzhodni Aziji, katerega vir vodi v sovjetsko legacijo, bi želel, da mi to poveste," je rekel vojaški atašej ene glavne proti-sovjetske sile. "Mi nismo mogli najti nobenih dokazov."
Mnogi izkušeni opazovalci so mnenja, da je sovjetska legacija v prvi vrsti opazovalnica. To je edina uradna opazovalnica, ki jo imajo Sovjeti na enem glavnih področij Azije, ker zapadne sile jim niso dovolile, da bi odprli konzulate v njihovih kolonijah, nacionalisti Burme in Indonezije pa so ovirali njihove zahteve za vpostavitev diplo-matičnih predstavnikov.
Edino aktivno organizacijsko delo na tem področju verjetno vršijo kitajski komunisti. Mnogi od njihovih 10,000,000 rojakov v južnovzhodni Aziji gledajo z vedno večjim spoštovanjem na njihovo očitno zmago v kitajski civilni vojni. Pričakuje se, da bodo kitajski komunisti postali celo bolj aktivno po konsolidaciji svoje zmage v Kitajski. Toda vzelo jim bo precej časa predno bodo spreobrnili udobni Siam v rdeče pobarvano nemirno deželo domačih propagandistov in domišljavih inozemskih purorcva1'f"v.
KONFERENCE NE BO-RESNICA BO PRODIRALA DAUE
(Nadaljevanja in konec)
"Govorile smo lahko s številnimi osnovnimi sekcijami 'Vse-indijske ženske konference,' z izobraženkami, a k t i v i s tkami, voditeljcami četrtnih odborov— vse so pokazale veliko navdušenje in zaupanje, ki nam je seglo globoko v srce. Za vsako ceno hočejo rešiti žalostni položaj indijskih žena in njihove dežele. Pomagale bodo naši Federaciji, toda v 'Vseindijski ženski konferenci' se vodstvo upira sodelovanju demokratičnih sil in vsako pobudo prepreči. Mislimo, da je pravična odločitev demokratičnih žena, da bodo ustanovile novo organizacijo na narodnostni podlagi, ki bo združila vse mlade in delovne moči ter vodila žene Indije v srečnejšo bodočnost.
"V Burmi sta dve ženski organizaciji. Ena od teh, Vse-biirmska zveza, katere predsednica Miss Khil Hla je članica parlamenta, je odklonila srečanje z nami. Politični in družbeni položaj Burme je podoben položaju Indije. Kako razumljivo torej, da smo bile priče, ko je vlada poslala letala, iz katerih so streljali na kmečke vasi, ki so se uprle fevdalnim posestnikom.
"Druga ženska organizacija 'Ali Burma Women's Congress' (Vseburmski ženski kongres), ki združuje 40,000 žena, v glavnem kmečkih, katere predsednica je Mrs. Daw Khui Guy, je vložila prošnjo za vstop v našo Federacijo. Priporočili smo ji, da naj razširi svoje delo na socialnem področju.
"Izvršilni odbor 'Ali Burma Chinese Women's Federation' (Vseburmske federacije kitajskih žetia) se je z nami sešel in se bo prav gotovo pridružil Mednarodni demokratični federacije žena. Združuje 500 žena.
"Na Malajskem imajo demokratične organizacije zelo trdno podlago. Poročale smo o vstopu Federacije žena Singapurja, katere predsednica je Mrs. Ciang Li, in ki združuje organizacije kitajskih žena Malajske. Govorile smo z voditeljicami Federacije malajskih žena, ki imajo sedež v Quala Lumpuru in združujejo malajske žene. Predsednica te P"'ederacije- Mrs. Samsija Pakeh je v zvezi z Mednarodno demokratično federacijo žena.
"V splošnem so vsa ženska gibanja na Malajskem dobro organizirana, vendar se omejujejo v oblikah dela. So nekakšne družbe za medsebojno pomoč, društva z mesečno članarino, ki podpirajo šole, sirotišnice, po-rodišnice. Mednarodna demokratična federacija žena uživa pri teh gibanjih popolno zaupanje. Mislimo pa, da obstoj laz-nih zvez na podlagi rasne pripadnosti ni posrečen in da podpira neenotnost, ki jo tako ceni angleški imperializem.
"Stvar je toliko resnejša, ker so Malajci v glavnem kmetje in jih je treba povezati z delavskim razredom. V tem smislu smo govorile z našimi prijateljicami in združile vse izkorišč ino ljudstvo Malajske.
\ 'Kakšen [joložaj ženskih org ini-meij, kaktsne .so njihove naloge
"Zelo običajno je govorili o revščini in žalosti Indije, seveda pa so brez moči. Na splošno družinski dohodki indijske družine, ne zagotovijo njenim članom niti življenjskega minimuma. Žene tare vsak dan strašna j skrb, kako dobiti ])eščico riža za otroke. Samo v Indiji živi 200 milijonov žena v takih pogojih, j "Zflo veliko žena dela v me-istih in na poljih; 65% prebival-^stv.M je kmečkega, 30', nima i:cnilji-, kar pomeni, da nimajo
stalnega bivališča in ne opravljajo ^ stalnega dela. Približno 30% ima majhen košček zemlje, običajno v najemu. V neki vasi, ki smo jo obiskale, je imelo 50% kmetov krave. Dejansko pripada 70'. zemlje fevdalnim posestnikom in posojevalcem, ki dajejo za visoko ceno v najem majhne parcele. Najemnine za zemljo in davki (takse za policijo) in administracijo, takse za I najem zemlje, na kateri imajo barako, taksa za vzdrževanje cest) znašajo mnogokrat 80% : vseh državnih dohodkov od zemlje.
"Takšno kmetijstvo ne more uporabljati strojev in moderne tehnike, kar zmanjšuje proiz-■ vodnjo in povzroča zelo nizek življenjski standard prebivalstva. Kmečke žene so nam pri-ipovedovale, da v času pospravljanja pridelkov jedo dvakrat, ostali del leta pa le enkrat na dan. Po drugi strani pa malo-, marnost vlade in pomanjkanje načrta v gospodarstvu pri namakanju zemlje in dviganje proizvodnje povzročata, da je polovica Indije še vedno neobdelana. Posledice tega so periodične lakote, ko umira na milijone ljudi.
"Enak je položaj v Burmi.
"Na Malajskem dobivajo kmetje zemljo proti plačevanju letnega davk& vladi. Vas Sungai Layg, ki smo jo obiskale, je znana po pridelovanju riža. Več kot polovica družin ima manj kot eno akro (manj kot polovico hektara) zemlje. Ko smo jih vpraševale, kako žive, so nam dejali, da to 'ni dosti za življenje.'
"Položaj delavskih družin je še težji. Prodiranje angleške kolonizacije, ki je odvzela bombaž obrtniški industriji na vasi za angleške tovarne, je spravilo gospodarstvo indijskih vasi iz ravnotežja in upropastilo na milijone kmetov. Ti so se večidel že izselili in pe deloma selijo še danes v mesta, kjer iščeja zaposlitve. Tarife plač, razen v predilnicah in tkalnicah bombaža v Bombaju, kjer so sindikati uspešno posegli vmes, v Indiji ni. Tudi v predilniški in tkalni-ški industriji zasluži žena polovico manj kot moški.
"V Bombayu je 50,000 tekstilnih delavk. Številne ženske delajo pri gradnjah in nosijo na glavi težke košare opeke in zemlje. Plačane so za tako delo tako zelo slabo, da se podjetnikom tak način zidanja še vedno izplača, kot bi se jim moderniziran. Še samokolnic jim ne kupijo. Približno 50.000 žensk dela v rudnikih. Videle smo izdelo-valk« jute v Kalkuti, ki vdihavajo škodljiv prah, ki povzroča kožne bolezni.
"Govorile smo z delavkami, ki po domeh izdelujejo cigarete za 8 annasov na dan. Šle smo v Asam, kjer se delavci plantaž •čaja lahko štejejo med pozabljene na svetu; 300,000 žensk in skoraj 100,000 otrok od šest let j starosti naprej je izkoriščanih, da je sramota. Obiskale smo dve llilantaži, kjer so se moški in žen-jske jokaje pogovarjali z nami. 1 Matere delajo z otroki v culah, ! privezanih na hrbtu, večji pa I jim pomagajo. Delavec zasluži i 10 annasov na dan, ženske 8, otroci pa 3.
j "Srečale smo ženo, ki je sa-, ma z 10 otroki, vsi hodijo na delo. Jedo lahko samo enkrat dnevno. Druga, čisto mlada, ima jetiko, komaj se vlači, pa hodi na delo, ker nima nikakršne podpore. Pri srcu nam je tesno. Kako živijo ti ljudje, ko stane liter mleka 'z vodo' 1 rupijo, dobro mleko j)a jo dražje. Sladkor J stane funt (450 gramov) 8 annasov (rupija je 16 annasov). Riž, osnovna hrana Indijcev,
stane 14 annasov funt. Življenje v Indiji je vedno dražje. Skladišča so sicer polna ameriškega, angleškega in avstralskega blaga, ki pa si ga družine ne morejo kupiti.
"Kapitalistični sistem izkoriščanja uniči vsako leto na milijone ljudi. V Kalkuti trdijo, da I najdejo vsak teden povprečno 1300 ljudi na ulicah mrtvih— ! umrli so od oslabelosti.
"Največji zločin imperialistov je ,da v nečloveški sistem izkoriščanja vključujejo tudi otroke. Neki zakon sicer prepoveduje delo otrok pod 12. letom, ampak tudi otroci morajo živeti in če hočejo živeti, se morajo preživljati sami. V tovarnah cigar je 25% otrok od 6 do 12 let starosti. Videla sem osemletno deklico, ki je delala ves dan v brlogu brez zraka za 5 annasov, kar predstavlja vrednost dveh škat-Ijic vžigalic.
"V taborišču Matunga sem videla otroke od sedem do osem let starosti, ki čistijo odtoke. Pri tem delu zaposlujejo samo otroke, ker zaradi majhne postave lahko zlezejo v cevi. Mnogo otrok, največ seveda s kmetov, služi kot sluge v hotelih ali pri premožnih družinah. To so majhni sužnji, na razpolago gospodarju ali gostu.
" Včasu, ko je mati na delu, čuvajo starejši otroci mlajše. Tako zaposlenih otrok je največ, ker ne uživajo zaposlene matere nikakršne pomoči.
"Mladih beračev je Indija vSe polna. Poskušajo napraviti majhno uslugo, da bi dobili nekaj annasov za hrano.
"Tudi število kaznjencev in prostitutk je zelo visoko. Direktor kaznilnice v Kalkuti je mnenja, da je ob sedanjih pogojih v Indiji lahko samo eden od treh ljudi vzgojen.
"Otroci se ne najedo nikoli do sitega, ne poznajo mleka niti sadja. Šolanje je zanje prepovedano. Le trpeti smejo. V rokah indijskega otroka nisem ni-'koli videla igrače, j "Na Malajskem sem videla j otroke delati na plantažah gu-jmija. To so bile deklice, ki nosijo na konceh dolge palice težka vedra, polna latexa. Po plantažah gumija je zaposlenih 80't žensk. Otroci dobijo 70 centov na dan, ženske pa 1 do 2 malajska dolarja.
"Značilno je, da prejemajo delavci različnih ras različne mezde, da se tako podžiga mrž-nja med posameznimi rasami. Medtem ko kitajski delavec zasluži 65 malajskih dolarjev, prejema indijski delavec za enako
delo 45 dolarjev.
*
"Nič čudnega ni, če v azijskih državah ni skoraj nobenih socialnih ustanov za pomoč materi in otrokom.
"Ko smo prišle v Indijo, nas je presenetilo, da številni ljudje živijo in spijo kar po pločnikih—ker pač nimajo strehe. Tudi tisti, ki imajo streho nad glavo, žive v splošnem v strašnih stanovanjskih razmerah. V Kalkuti živijo baje samo 2% prebivalcev v lepih stanovanjih. Delavci jute, ki smo jih obiskale, pa se po končanem delu zatečejo v gnusne kolibe iz posušenega blata. To so stanovanja, ki obsegajo eno samo sobo, ki je čisto zasedena in ima tri postelje, spletene iz vrvi, katere se vržejo izmučeni delavci. Pohištva ni v takih stanovanjih, prostor za smeti je pred hišo, kjer skačejo nagi ali vsaj čisto razcefra-ni otroci. Elektrike ni, ena sama vodovodna pipa služi 500 družinam.
"V Bombaju živijo družine v
rih so se kopali bivoli. Higienski pogoji so strašni. Otroci so po starših skrajno šibki in ni čudno, da znaša umrljivost otrok v prvih letih življenja 250 na tisoč. Griža, tuberkuloza in malarija povzročajo ogromne žrtve. Nekatere tovarne imajo otroške jasli, ki pa so le v za-smeh ljudstvu. Druge dajejo materam podporo, toda delodajalci iščejo vse mogoče izgovore, da se temu izdatku izognejo. Tovarne jute so priznale pokojnino delavcem, ki so opravili 35 let dela, povprečje življenja indijskega življenja pa znaša 26 let. Praktično v Indiji ni starcev.
"Bolnice so maloštevilne. Obiskale smo moderno zgrajeno bolnico Pavel v Bombaju. Toda bolniki ležijo po tleh. Stopila sem lahko v operacijsko dvorano kar med operacijo samo, ker so ostala vrata odprta. Zvedela sem, da je bolnik sprejet le, če je dal dobro podkupnino. Bolničarke so slabo plačane, pri enaki kvalifikaciji so Evropejke drugače plačane kot Indijke.
"Na Malajskem je podobno. Vendar ustanavljajo tu delavci sami podporna društva, ki delijo podpore in dovolijo, da se organizirajo porodnišnice ali svetovalnice.
"Žene nimajo prav za prav nikakršnih pravic in se postopa z, njimi zelo samovoljno.. Postave so v vsakem kraju drugačne. Žene Bombama so ob občinskih volitvah imele volivno pravico. Pokazale so veliko zanimanje za javna vprašanja. V času narodne borbe se ni vodila borba za obrambo pravic žena. Trpijo kot nikjer na svetu in občutijo, da imajo pravico vplivati na izkoriščanje bogastva, ki ga proizvaja njihova dežela.
"Tudi žene srednjih slojev, učiteljice, zdravnice, bolničarke jasno vidijo grozno nepravičnost in se podzavestno povezu-! jejo z delavkami in kmeticami, j da bi našle pravilno pot k reši-jtvi. Hočejo se opreti na demokratične žene vsega sveta, katerim so po naši delegaciji izkazale toplo bratstvo."
eni sami sobi (3x3 metre) brez
pohištva, brez luči, 15 do 20 'oseb je natlačenih v takšni sobi. Da v takih razmerah o družinskem življenju ne more biti govora, je jasno.
"V vaseh, ki smo jih obiaka-jle, ni bilo pitne vode in so pili prcbivalci vodo iz mlak, v kate-
ANGLEŽ O AMERIČANIH
I Ravnatelj angleške tvrdke i Reliance Rubber Co. Ltd., Mr. Fordyce Jones je v angleškem konservativnem listu "The Recorders" popisal svoje vtise o (življenju in razpoloženju ameri-jških pridobitnih krogov, ki jih I je nabral v svojem potovanju i po Zedin jenih državah.
j Pisec pravi, da vlada med j ameriškimi pridobniki strah I pred bodočnostjo, čeprav traja I v Zedinjenih državah še vedno j izredno dobra konjunktura. I Mnogi trgovci se plašijo zaradi političnih, gospodarskih in socialnih razmer. Boje se posebno inflacije. Cene in plače se dvigajo. Zlasti postaja drago meso. Nekateri so veliki optimisti glede bodočnosti, drugi zopet so nasprotnega mnenja in se vprašujejo, kako dolgo bo trajala konjunktura.
Američani žive naglo in bes-i no (furiously). Premnogi Američani ne čitajo dovolj. Po hišah ni opazil dovolj knjižnic. Mladina ni poučena dovolj o resničnih izumiteljih na 'kliničnem področju in se čudi, če jo Anglež obzirno opozori, da niso Američani izumili televizije, temveč, da je ta delo Škota Bairda; prav tako je z letalom na reakcijski pogon, dalje z radarjem, penicilinom itd.
Fordyce Jones dodaja, da so ga kljub temu povsod prav lepo sprejeli. Na koncu pisec kritizira "ameriški materializem."
Nepismenost v Ameriki se niža
Kakor poroča urad ljudskega štetja Zed. držav, se je nepismenost v tej deželi znatno znižala. Po zadnjem pregledu je razvidno, da je bilo od 106,000,-000 prebivalcev, ki so do oktobra 1947 dosegli dobo 14 let starosti ali več, le 2,888,000 takih, ki niso znali čitati ne pisati angleščine, niti kakega drugega jezika. Leta 1947 je torej bilo 2.7 odst. prebivalstva Zed. držav nepismenega — leta 1930 je bil odstotek približno dvakrat večji ali 4.7 odst; 1. 1920 je bilo nepismenih 6.5 odst. Američanov, a leta 1870 pa 20 odstotkov.
Zadnji trije pregledi (1920, 1930 in 1947) kažejo velik napredek v pismenosti med mlajšim svetom. Lansko leto so dognali, da je na vsakih sto oseb starih 65 let ali več po sedem nepismenih, dočim odpade na vsakih sto oseb v starosti od 14 do 24 let le po en nepismen prebivalec.
Urad censusa pravi, da se je med leti 1930—47 znižalo število nepismenih za okrog 1.-300,000. To se je zgodilo navzlic dejstvu, da je naše prebivalstvo v tej dobi naraslo za 17,400,000 in sicer v prebivalstvu v starosti do 14 do 24 let.
Poglavitni vzrok nepismenosti v Zed. državah je bilo, kot povsod, pomanjkanje šol in glavni vzrok znižanja nepismenosti je povečanje šoloobveznega sistema. Šole so se izboljšale in narasle in šoloobvezni otroci morajo pohajati svoje razrede, ker tako predpisuje zakon. (Številke kažejo, da je šoloob-veznost po državah uzakonjena na sledeč način: v treh državah morajo otroci pohajati šolo do 14. leta; v eni državi do 15. leta; do 16. leta v 36 državah; kot tudi v Districtu of Colombia; do 17. leta v dveh državah in do 18. leta v šestih državah.) Nepismenost se je seveda znižala tudi s tem, ker je mnogo starejših nepismenih ljudi pomrlo. Dalje so bile v teku kampanje za pobijanje nepismenosti v vrstah vojaštva ameriških vojnih silah tekom druge svetovne vojne.
Urad ljudskega štetja pravi, "da v družbi, ki je tehnološko tako razvita kot je naša, je nepismenost sama na sebi človeku manjše koristi nego nekaj prave izobrazbe v splošnem." Omenja tudi, da so vodilni ljudje na polju vzgoje prepričani, da je sicer napredek v pismenosti našega prebivalstva dobra stvar, ali važno je tudi kaj človek čita in piše, oziroma kako vse to pojmuje.
V listu "The Hartfors Cour-ant" (Connecticut), so zapisali: "Znanje čitanja in pisanja je morda res dobro merilo ])ismc-nosti prebivalstva. V politični demokraciji pa to ne zadostuje. Prav tako važno je vedeti kaj človek čita, ker je to znanje in pojmovanje v neposredni zvezi z našimi narodnimi vprašanji, kar pomeni, da je potrebno več nego razumeti pomen besed v tisku . . . Kakor zadovoljno jemljemo na znanje porast pismenosti v Zed. državah, tako ugotavljamo, da ta porast, ki smo jo zabeležili . v času pregledov, nikakor ne more biti kak izgovor, da bi sedaj odneha-li v naporu za izboljšanje ameriških šol."
Common Council
Med Američani ni opazil občutka prave sreče, pač pa občutek negotovosti.
j V "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o dogodkih po svciu in doma!
ARGENTINA OMEJUJE IZVOZ VOLNE
Argentinska vlada je odredila kontrolo nad izvozom volno, ; ki ga bo vršilo ministrstvo za I industrijo. Menijo, da bodo h tem uvedli carino na kontingen-Ite izvožene volne. Pravijo tudi, I da bo vlada prepovedala prodajati volno onim deželam, ki ne 'razpolagajo s čvrsto valuto.
r
28. decembra, 1948.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
V Bosni raste npvo življenje
Ko so prišli ustaši in okupatorji po Mustafo, jim je njegova mati rekla: Mustafe ni!"
Mustafe ni. Zaradi Mustafe so šle ovce iz hleva, kokoši iz hiše, kjer so skupaj z ljudmi domo-vale, odšel je Ibrahim, Musta-fof oče, ki se ni vrnil. Vrnil se ni zato, ker se ni prodal usta-šem.
Fatima — Mustafova mati — je skozi feredžo odgovarjala. Če bi ustaši in njihovi gospodarji videli blisk njenih oči, tri gube na čelu in izraz neizmernega prezira okoli ust in nosu, bi jo pri priči zaklali. Pod feredžo je ostala neizdana. Ostala je sama in si v težkih urah brisala s črno feredžo oči za sinom, ki se — Alah ve kje — klati po gozdovih, in za možem, ki je že gnil s tisočimi pod zemljo blizu Jasenovca ali pa so ga razjedale redke ribe v prekleti vodi, ki je tiste čase tekla mimo še večkrat prekletega Jasenovca Sama — od vseh zapuščena — si je s črno feredžo brisala oči. Fatima je molčala, kakor zna molčati feredža.
Mustafa iii molčal
Z Mustafo je izpregovorila tudi puška. Trikrat je ustrelil, dvakrat zadel. Vse eno: ustaš ali okupator. Mustafa je bil teh Zverin bolj sit, kakor kruha, ki ga že tedne ni videl. Pet tednov s puško, šesti z brzostrelko, ki si jo je priboril v težki borbi nad Dobo jem.
— Kaj dela' mama doma, — ■ si je mislil štirinajstletni Mustafa. Žal mu je bilo pravoslav-ca Miče, s katerim sta bila kljub divji verski mržnji, ki so jo netili ustaši, največja prijatelja Zvedel je, — menda je bilo nad Dobo jem — da je od lakote Umrl v Jasenovcu.
Brzostrelka je še bolj zgovorno zapela.	,
Srečanje s Titom v Drvarju, kamor je bil poslan kot mladinski delegat prigade, nosi v srcu za večne dni. Trikrat ranjen, četrtič skoraj odtrgan (izgubil je skoraj polovico bedra), je med prvimi vkorakal v osvobojeno Sarajevo. Oficirsko odlikovanje na ramenih ga ni zadržalo v Vojski. Domov ga je sililo k materi in k zemlji, tako bogati in Vendar tako zapuščeni in revni. Da te le še enkrat zagrabim, nikdar več te ne izpustim iz rok!" _ £! je prisegel Mustafa ob misli na svojo, očetovo in materino zemljo. In da je moral Miča umreti od lakote? Čakajte vragi, pokažem .vam, kaj je bosanska zemlja!
Mustafa se je vrnil
Mustafa se je vrnil!
Mati ga je na vratih, na pragu pričakovala. Brez feredže na licu ga jc objela in se zjokala nad srečo, da ji je vsaj sinko ostal. Mustafa ji je veselo gledal v zoran obraz. "Kjs imaš feredžo, mati?" — je — kaj on Ve kako -r- prišl« iz njegovih
"Mustafa moj sin ju je ski-huo s lica!" — je odgovorila.
Objeta sta odšla v zanemarjeno hišo i/" katere se nista prikazala noč in dan. Naslednjega dne proti večeru ga je spremila v Dervento.
"Kaj imaš tam?" — ga je vprašala.
"Pojdi z menoj!" — ji .je od-Sovarjal.
Šla sta. Skozi okna revnih in ^^nemarjenih hiš so zvedavo in ^aprepaščeno glodale feredže. ^atima — objeta s sinom — je naravnost. Nič je ni bolelo, bedela je kaj se šepeče za okni. Vedela pa je tudi to, da je svojo mladost in lepoto izgubila za feredžo, ki jo ji je na stara leta odkril njen sin.
—- Alah ti daj srečo, moj Mustafe! — Stisnila je sina, tedaj
sedemnajstletnega, še bolj k Sebi in z njim skupaj, kakor ^ mladih letih, hitro stekla v
njega, nista vznemirjala — vprašanji. Vedela sta, da živita svobodno, da sta po težkih letih prav zares skupaj in da ju ne čakajo slabi časi.
V	Derventi
V Derventi je bilo tiste dni in noči kar se da razgibano. Ljudje,, ki so se med vojno skrivali — Alah si ga vedi kje, — so se znašli na ulicah in z osvoboditelji skupaj peli. Živo je bilo na ulicah in lokalih Dervente, tako živo, da Mustafa ni mogel najti prenočišča svoji utr.ujeni materi. Šla sta na železniško postajo. Tam ji je našel prostor na klopi. Ko je zaspala, je Mustafa odšel. Dal se je vjeti množici, ki ga je vodila na vse strani. Z množico je vriskal in pel. Tak je dosegel razbit most. Bre-del je po plitki vodi in našel šolo, ki so jo že pred vojno zidali ljudje, ki so hoteli napraviti iz kmečkih fantov nekakšne kmečke "janičarje". Pred vrati v poslopje se je znašel ves plah. "Trapec!" — si je mislil in stopil v vežo.
Kar naravnost — kakor je bil vajen v borbah — je povedal: "Kdaj boste odprli vrata šoli?" —
Starejši človek mu je redo-vedno pogledal v oči: "Saj nimamo niti učiteljev!"
"In vendar . . . šolo boste odprli, kajne?" ,
"Seveda jo bomo!"
Nazaj v vas
Drugo jutro je Mustafa odhajal nezadovoljen v svojo vas. Materi ni odkril svoje razočaranje, verjel pa je človeku, ki mu je povedal, da mu ne bo treba dolgo čakati. Z materjo sta zagrabila z obema rokama za delo. Lesen tlak sta si položila, v sobah in v veži, kokoš sta poslala v nov kokošnjak in tudi ovca ni več tožila v hiši. Dnevi so tekli, na polju pa je pšenica in koruza prav nerodno rasla, kakor pred vojno in kakor na vseh ostalih njivah v vasi in okolici.
Lepega dne je dobil Mustafa obisk. Inženir-ogronom, Dušan Ličina, ga je našel.
—	Mustafa, pravijo da bi rad v kmetijsko šolo. — Mustafi so se razširile oči, kakor mački v temi. V srcu mu je nekaj zaigralo. Ves vznemirjen je pomagal materi pobirati raztresen krompir.
—	Seveda bi... —
V	šoli
Z inženirjem Ličino je že drugi dan odšel v srednjo kmetijsko šolo v Dervento. Mati mu je mahala z ruto v pozdrav vse do ovinka. Ko se ji je skril, je vzdihnila in si zaželela, da bi tri leta Mustafinega šolanja čimprej minula. Pogleda.\a je na obrano polje in pomislila, da bo to polje po Mustafinevi vrnitvi vse drugeče rodilo, kakor je imelo navado do tedaj.
sansko gospodarsko zaostalost tako, kakor to dela inženir Ličina. Nad njima je bilo modro nebo, podobno materini dlani.
Ob zori
Mustafa, pobožan od matere
Fatine, je zaspal. Zbudil se je
^ _ I ob zori, napol- oblečen je ste-V soli se le Mustafa hitro i, , j	m
. , „ T . ^	I kel na dvonsce. Temno, mrac-
znasel. Predavanla strokovnih | . .	,
, i no je bilo, le na vzhodu je vsta-kmetijskih predmetov je po do-	..
^ J	v. , -	! jal nov dan Zarja mu je se boli
mace povedano požiral, ze v pr-i	.	' . _ , .
, ^	^ ! podkurila pod nogami. Sel je na
vem letu sole je bil imenovan za; .. , . . , . .
' njivo, kjer je rasla pšenica, za prvega ucenca. Na tihem se je	. ,
. , , .	katero so trdili vascani, da ne
smejal ko je pomislil kako bo|^^	13 ..p
presenetil mater m sosede s ce- ^ ^ .	*'
,, v , ! Pobožal 10 je menda prav tako picem slive, ki bo dala vec sadu|, v , , . .. . „ . , , ^ , TV ^ , , , I ljubeče, kakor sinoci njega main stokrat boljšega tako, da bo Y . __.	.
,. , . ' ,. ti Fatima. Spomnil se je inze-bosanska slivovka se bolj zaslovela po svetu. Agronom Ličina je bil uspehov mladega Mustafe bolj vesel, kakor datuma,
ko je v Zagrebu položil zadnji izpit za inženirja agronoma. Dobro se je zavedel, da mu bo Mustafa in ostalih sto devet in dvajset učencev največja opora pri vzdigu kmetijskega gospodarstva v derventskem okraju.
nirja Ličino, mu po stari agov-ski navadi v mislih poljubljal roko in o!... oče!
"Veš, Ličina mi je dal to se-
skupaj pred mojim odhodom, si povedal, da je bosanska zemlja najlepša izmed vseh. Dovoli mi, da dodam: ... ne samo najlepša, tudi najbogatejša.
Mustafa je porok zanjo. Mustafa in tisoče mladih, po katerih zemlji teče proga Šamac— Sarajevo tako gladko in lepo, kakor ni tekla še nikoli nobena proga na svetu.
ŽENA V PREGOVORU
več mesecev. To je bilo na Kme tijski šoli na Grmu pri Nčvem mestu ..."
, ,.	v , , Tak je naš Mustafa, borec za
01] ::akl]U(:ku pry(%ra solske- osnroboditev izpcxi pijavk in mla-gai leta, se je IVhistajhi i)nan:n(),	za n()vo IBosiio, ki z
pcaslovil oci souceiicev ui od m- j	vstaja, vsa l)oga-
zeiurja lUicine. Tfes ^estripen je, ^,^2% in lepša. Kaj bi dejai Itira-meiical puned i^ivniiteljern m	__ Aiu^taife če 1% vstal
iz groba in videl svojega sina kako boža nove vrste pšenice, svojo ženo, ki hodi na stara leta vsa zgubana v obraz in vendar tako lepa po vasi brez feredže ?
Nič ne bi dejal. Vesel bi ju bil in bi z njima delal. Jaz pa bi, če bi le mogel, pričaral na bosansko nebo barvo Gorjancev in ono iznad Planine, ki je tako le-
mu je ta dal prosto roko, je kakor mlad konjiček, veselo zdir-jal v hrib, v svojo rojstno vas, kjer ga je čakala mati Fatima.
Že pri prvih korakih v domači vasi je Mustafa nekaj opazil. Soseda je umaknila z obraza feredžo: To je materino maslo!" — si je mislil in ves otročji planil stari Fatimi v naročje. Zjokala se je reva Fatima, pogostila sina, kakor ob največjem prazniku.
"Pripoveduje!" — mu je skoraj ukazala od nepotrpežljivo-sti.
Mustafa je materi pripovedoval. Če bi bil poleg njiju ravnatelj šole inženir Ličina, bi se čudil mlademu gojencu Mustafi, ki je prvi dan šole prav tako prikazal materi s pripovedovanjem, kakor zadnji.
"Pšenica? Zori? Kakšna je?"
Sto vprašanj je padalo na odkrito Fatimo. Sto vprašanj, sto novih ljubezni do sina.
"Rasteč raste in zori, Mustafe!"
Ne vem, kaj bodo rekle naše lepe Slovenke k današnjemu pome. Ličina pravi, da ga je pri-; glav ju. Od negdaj priznavajo nesel v možganih iz Slovenije,! ygj narodi moč ženske lepote, kjer je bil na praksi pred vojno ^ ng^aj pregovorov v dokaz:
Italijan: Lepa žena se rodi poročena. Francoz je istega mnenja : Lepotica-rojena kraljica. Nemec: Lepe žene imajo vedno prav. Vsak moški ima pač rad lepo ženo. Toda izkustva so huda, bridka. Zato Angleži previdno svetuje: čuvaj se žene od spredaj, mezgeca od zadaj in — farja od vseh strani; Ali se tu ne zrcali tisočletno izkustvo? Poljak; Kdor ljubi lepotice, ne gradi visoko. Italijan: Lepa žena — sladek strup. Rus: Lepa in skromna žena stanujeta v različnih vaseh. Indijec: I^epa. žena — sovražnik v hiši. Danec je udarjen^kakor njegov sosed Nemec, bolj na gastronomsko plat; Lepa žena — slaba skle-
po tekmovala z lepoto nad Iva- j	v davnem srednjem ve-
nuševim vinogradom, kjer smo j	gg ge varovali meje utrje-
pili zdravo in dobro novo vino. g^^dovi. je Italijan spoznal: *	Lepo ženo in grad ob meji kdor
Mustafa je znova segel v ro- ima, spanja mirnega on ne poke agronomu Ličini. Vrnil se je zna (Chi ha bella moglie e ca-s počitnic.	i stello in frontiera, non ha mai
"No, Mustafa?"	j pace in lettiera)! Posebno hud
"No, tovariš inženir?"	i je Nemec: Ošabnost je vsakda
Stisk dveh rok in potem v sobah in razredu stisk sto tridesetih mladih bosanskih rok, katerih glave se uče, pridno in pametno, da bo prelepa bosan-
nji kruh lepotice. In spet postaja.: Lepa žena — težka r . . . ! Torej tudi lena je. Francoz, Nemec in Italijan pojejo v zboru: Lepa žena — slaba glava. In
ska zemlja, dala čimprej od se-i krepko jim basira Slovenec: be tisto, kar ima v svoji utro-1 Dolgi lasje — kratka pamet. Ta
! pregovor je iz časov, ki so bili Dragi prijatelj z Ivanuševa i dolgi lasje š e posebno cenjen vinograda: "Takrat, ko smo bili: okras žena. Dovolj bo. Naše le-
potice lahko spoznajo, katerih slabih lastnosti se morajo varovati. In — kuhati naj se učijo! Kajti to ne velja samo za Dance.
Kako zna biti pregovor pravičen, vidimo pri vdovah. Težek je položaj vdove. Nima več brez-skrbnosti deklice, svobode žene, očetovega nadzorstva, moževega nasveta in vodstva.
Nemec ugotavlja: Vdova je tarča, na katero vsi streljajo. Perzijec je orientalsko slikovit: Vdova je grm poln trnja brez rož. Zato ne manjka nasvetov: Anglež: Vdovi moža ali pa samostan. še bolj energičen je Poljak: Vdova naj se omoži, preden konča žalovanje. Sicer pa si ženska brihtnost zna sama pomagati. Danec: Malo je vdov, ki bi bile neutolažljive. In Italijan: Vdova z enim očesom joče, z drugim vabi. In to naj nam bo v tolažbo.
Naročajte, širite in čitaite Enakopravnost I"
SVINEC DRAŽJI
Dve veliki ameriški družbi za proizvodnjo svinca sta s 1. novembrom 1948 zvišali ceno svinca na 21.0 centov za funt. To je že tretja podražitev v letu 1948. Med vojno je bila cena svinca maksimirana na 6.5 centov za funt.
Pričakujejo podražitev svinca tudi na angleškem trgu. Dejansko je zdaj cena angleškega svinca, ki je že začetku oktobra poskočila na 112 funtov šterlin-gov za tono, še vedno za 7 funtov 10 šterlingov nižja od cen, ki veljajo na ameriškem in kanadskem tržišču. Izvedenci menijo, da bo podražitev svinca povzročila v Veliki Britaniji nadaljnje zmanjšanje potrošnje te kovine, ki znaša zdaj nekaj nad 16,000 ton mesečno. Potrošnja v letu 1945, ki je znašala 19,700, v letu 1938 pa 27,000 ton mesečno.
Oglašajte v Enakopravnosti
:
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim
nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott07l8

$2163.45
Dedtem pa je Mustafa šel v korak z agronomom Ličino. Prav tako dolge korake je delal, kakor inženir. Hotel je biti velik, hot3l je premagovati bo-
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupjyijem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 East 61st St.	HE 2730
b,
ervento. Ne on nje, niti	_____
TEKOM ČASA,
ko sc zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, doCiin se dr, Župnik še vodno nahaja na svojem mestu.
Ako vam jc nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd St.; vhod samo
na E. 67. St.
Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Tel.: EN 5013
Uncle Sam will pay to any wage earner thrifty enough to tuck away only $3.75 a week in U. S. Security Bonds for the next ten years, the sum of $2,163.45.
And Uncle Sam will help you tuck it away, too-automatically, each and every week-through the Payroll Savings Plan where you work.
Sign up for the Payroll Savings Plan today during the Security Loan Drive-and be well rewarded with financial security ten years from now. P. S. If you are in business or a profe^ion, and the Payroll Savings Plan is not available to you, you can sign up for the Bond-A-Month Plan at'your local bank.
PICK OUT YOUR OWN REWARD HERE!
tAVI EACH WEEK	AND YOU WILL HAVE		
	In I Y*ar	In 5 Y*ar>	In 10 Ytart
$ 550	$130.00	$ 668.97	$ 1,440,84
J.75	195.00	1,004.20	2,163.45
7.50	390.00	2,009.02	4,329.02
12.50	650.00	3,348.95	7,217.20
18.75	975.00	6,024.24	10,828.74
America's Security is YOUR Security
ENAKOPRAVNOST
ThU It tn eSlc/tl U. S. TrttMUfj tdvortixtintnt—prtpifJ unitr tusplctt <,/ Tr»*jiW	«ni Advrthinf Counett.
CLEVELAND
JE SLOVENSKA METROPOLA V , AMERIKI!
V Clevelandu so naseljeni Slovenci, oziroma Jugoslovani iz vseh delov Slovenije in sploh Jugoslavije. V Clevelandu izhaja slovenski list
ENAKOPRAVNOST
ki prinaša dnevno zanimive novice iz delov sveta.
vseh
Enakopravnost
6231 St. Clair Ave.
Cleveland 3. Ohio
STRAN 4
ENAKOFRAVi^OSi'
28. decembra, 1948.
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
TRETJA KNJIGA
(Nadaljevanje )
Odpeljal se je pred južino. Na zapravljičku, preobloženem do vrha, je na culah sedela Darja in vlekla vase tenke ustnice. Zadaj je povrh vsega ležal kopalni kitel. Pantelej Prokovjevič ga je bil izpulil v kopalnici iz vzid-ka, ga komaj prinesel do vozička in na Darjino očitajočo pripombo :
—	Atek, vi jim boste še srajco z riti potegnili! — razkačeno odgovoril:
—	Tiho, žlobudra! Bom jim pa pustil kotel! Ravno tako si gospodarna kakor Griška, ta skmoba! Meni pa bo tudi kotel še pravšen. Takole! . . . No,' poženi! Kaj pa se šobiš?
Gospodinji, otekli od solz, ki je za njimi zaprla leso, je dobrodušno dejal;
—	Zbogom, rožica! Ne hu-duj se. Si boste ge še opomogli.
10
Veriga dni . . . Členek, vko-van v členek. Premiki, bitke, počitek. Pasji dnevi. Deževje. Mešan duh po konjskem potu in segretem usnju sedla. V žilah zavoljo venomerne napetosti — se ne pretaka kri, ampak vroče živo srebro. Glava je od nepre-spanosti težja mimo tripalčne granate. Kako rad bi si Grigo-rig odpočil, se prespal! Potem pa hodil po rahli orni brazdi za drevesom, požvižgaval voloma, poslušal kakor trobenta jasne klice žerjavov, ljubeče zbriseval z lic prineseno srebrno pajčino in brez nehanja vsrkaval opojno dehtenje jesenske, s plugom preorane zemlje.
Namesto tega pa — žitna polja, razparana s kolovoznimi kolesnic&mi. Po cestah gruče slečenih, od prahu mrtvaškočr-nih ujetnikov. Gre stotnija mendra pota s kopiti, z železni mi podkvami mane žito. Po vaseh prijatelji preiskujejo družine kozakov, ki so odšli z rdečimi, bije jo z žilavkami žene in matere odpadnikov . . .
Vlekli so se dnevi, ciknjeni po žalosti. Izpuhteli so iz spomina in niti en dogodek, čeprav pomemben, ni pustil sledu za seboj. Vsakdanjost vojne je bila še bridkejša kakor v prejšnji vojni, nemara zategadelj, ker je bilo« že vse od prej znano. Niti za vojno samo se vsi udeleženci prešnje niso zmenili: vse, obseg, sile in izgube — je bilo v primeri z nemško vojno igrač-kasto. EJdinole bela smrt se je ravno tako kakor na pruskih bojiščih dvigala v vsej svoji višini, strašila in silila, da so sfe živalsko varovali.
—	To naj bo vojna? Kajpak, samo prilika. V nemški, še veš, ti je Nemec udaril s topovi — pa je cele polke pokosil in jih spravil pod rušo. Zdaj pa pokopljejo dva iz stotnije in že pravijo: izguba! — so preudar-jali bojevniki.
Pa tudi ta igračkasta vojna je dražila. Gomililo se je nezadovoljstvo, utrujenost, razkače-nost. V stotniji so čedalje trdovratne je govorili:
—	Nagnali bomo rdečkarje % donske zemlje — in zapik! čez meje ne pojdemo. Naj skrbi Rusija sama zase, mi pa sami zase. Mi že ne bomo v njej delali svojega reda.
Pri Filonovski so vso jesen trajali slabotni boji. Poglavitno strateško središče je bil Caricin, tjakaj 80 vrgli oboji, beli in rdeči, najboljše moči, na severnem bojišču pa na nasprotnih straneh ni bilo prevage. Ti in oni so grmadili sile z a odločilen na-
skok. Kozaki so imeli več konjenice; izrabljali so to premoč, začenjali sestavljene nastope, obkoljevali z boka, se zaganjali v zaledje. Kqzaki so bili na boljšem samo zato, ker so sta:li nasproti njim moralno nestanovitni oddelki iz nanovo vpoklicanih rdečearmejcev, po večini iz področja tik za bojiščem. Sara-tovčani, Tambovčani so se v tisočih vdajali. Kakor hitro pa je poveljstvo postavilo na bojišče delavski polk, mornarski odred ali Mironovljo konjenico, se je položaj izravnal in spet je šla pobuda iz rok in zapovrstjo so izvojevali zmage povsem krajevnega pomena.
Grigorij se je udeleževal vojne in malomarno opazoval njen potek. Bil je prepričan: na zimo bo bojišče razpadlo; vedel je, da so kozaki pomirljive volje in ne more biti niti govora o dolgotrajni vojni. V polk so pored-koma prihajali časniki. Grigorij je z odporom jemal v roke rumene, na zavijalnem papirju natisnjene številke "Gorenje-donskega kraja" begotno pregledoval poročila z bojišč in škripal z zobmi. Kozaki pa so dobrosrčno rezgetali, ko- jim je na glas prebral bravurne, zopr-no-pogumne vrstice:
"27. septembra na filonov-skem odsaku boji z menjajočo srečo. V noči na 26. je vrli ve-šenski poik pognal nasprotnika iz vasi Podgornega in mu za hrbtom vdrl v vas Lukjanovskij. Zajet je plen in velikanska množina ujetnikov. Rdeči odredi' se v neredu umikajo. Kozaki se dobro držijo. Donci drvijo k novim zmagam!"
—	Koliko ujetnikov smo pa zajeli? Neznansko število?
—	Ho-ho, prete-e-e-eti pesja-ni! Dva in trideset mož smo zajeli! Tipa... ah-ha-ha-ha! . . . — se je zibal Mitjka Koršunov od smeha, na stežaj odpiral be-lozobe čeljusti in si z dolgimi rokami podpiral boke.
Kozaki prav tako niso verjeli podatkom o uspehih "kadetov" v Sibiriji in na Kubanu. — "Gorenjedonski kraj" je lagal bolno nesramno in predrzno. Ko je Ohvatkin — dolgorok kozak orjaške postave — prebral članek o češkoslovaški prekuciji, je izjavil v Grigorijevi navzočnosti :
—	Zdajle bodo stisnili Čeha, potlej pa zabrisali vso vojsko nad nas, kar jo imajo pod seboj
—	to bomo preklemano krvavo scali . . . Ena sama beseda — Rusija! — in grozeče je končal:
—	Se režiš, ali kaj?
—	Ne straši! Kar popek, me že boli od trebeljaškega govorjenja, — je odbil Prohor Zikov.
Grigorij si je zvijal cigareto in s tiho privoščljivostjo odločil sam pri sebi: "Res je!"
Ta večer je dolgo sedel za mizo, lezel v dve gubi, si razpenjal ovratnik na soncu ogore-le srajce z ravno tako obledelimi vojaškimi naramkami. Zagoreli obraz, ki mu je nezdrava nabuhlost zapolnila vdrtine in ostre vzbokline ličnic, je bil mračen. Vrtel je črni mišičasti vrat, zamišljeno svaljkal zafr-čeni; od sonca pordeli konček brk in strmo v isto točko upiral zadnja leta nekako hladnejše, hudobne oči. Mozgal je z neokretno, neobičajno težavo in šele, ko se je ulegel, je dejal, kakor da bi odgovoril na skupno vprašanje
—	Nekam bo treba iti!
Vso noč ni zaspal. Pogosto-ma je hodil pogledovat konja, dolgo je postajal pred vrati, zavit v črno, svileno šelestečo tišino.
Bojda je še gorela s tihim trepetajočim plamenom drobcena zvezdica, pod katero je bil rojen Grigorij; očitno še ni napočil čas, ko bi se morala utrniti, zleteti in posmoditi nebo s padajočim, mrzlim ognjem. Trije konji so bili ubiti pod njim to jesen, plašč na petih mestih preluknjan. Smrt se je nekako igračkala s kozakom in ga ogrinjala s črno perutjo. Nekoč mu je krogla skoz in skoz prebila medeninasti betiček p r i sablji, čop je padel na tla kakor pregriznjen.
—	Presneto nekdo moli zate, Grigorij, — mu je dejal Mitjka Koršunov in se začudil nad ne-veselim Grigorijevim nasmehom.
Bojišče to je prevalilo cez železniško progo. Sleherni dan so pratežniki dovažali motke bodeče žice. Slednji dan je brzo-jav klepal po bojišču besede:
"Vsak čas morajo priti zavezniške čete. Utrditi se moramo na mejah dežele, preden pri-
Uncle Sam Says (

/
lonf pete uabrusite goste nas dobite!"
kmalu V
Your L'ncle Sain Wants lo tell you about a Christmas gift you sliouldn't be without. That's the fiii't of security, of confidence in your financial future, of that peace of mind that only conies when money's not a problem, but a blessing. You can have that gift because your Government is offering the finest savings plan tha* ever came within your reach. If you are on a payroll, join the Payroll Savings Plan that puts in your hand a U. S. Savings Bond at regular intervals. If not on a payroll, you can get a savings bond each month through the Bond-a-Month Plan at your bank. When making up presents for ihe family, give a thought to their futures!
U.S. Treafttir.- Department
de ojačenje, vzdržati moramo za vse na svetu pritisk rdečih."
Mobilizirani prebivalci so z rovnicami rili zmrzlo zemljo, kopali okope, jih opasovali z žičnimi ovirami. Ponoči pa, ko so kozaki popustili rove in se hodili v bajte gret, so prihajali k okopom rdečearmejski ogledniki, prevračali jezdece in natikali na zarjavele žične bodice oklice kozakom. Kozaki so jih hlastno prebirali kakor pisma od doma. Bilo je jasno, da je bilo nesmiselno v takem nadaljevati vojno. Zaganjala se je zmrzal in se menjavala z odju-go in obilno mečavo. V rovih je bilo težko tudi eno uro vzdržati. Kozake je zeblo, zmrzovale so jim noge in roke. Mnogi pe-šaki in plastunci niso imeli i škornjev. Drugi so odšli n% bo-j jišče kako)' na dvor živini klast, I v sami srajci in letnih hlačah. V zaveznike niso verjeli. — "Na polžih jezdijo!" — je ves v skrbeh dejal nekega dne Andrju-ška Kašulin. Kadar pa^so se kozaki srečali z oglednicami rdečih, so slišali, kako so se drli: "Ehe-hej! Kristeži Vi nad nas tanke, mi nad vas sanke! S sa-
Sredi novembra so rdeči prešli v napad. Trdovratno so pritiskali kozaške oddelke proti železniški progi, toda do preloma je prišlo pozneje. 16. decembra je Mironovlja konjenica po dolgotrajni bitki uničila 33. polk, na odseku vešenskega polka, ki se bil zakopal ob vasi Kolodezjanskem, pa je naletela na obupen odpor. Vešenski strojničarji so izza zasneženih robov skednjenih stogov sprejeli nasprotnika, ki je napadal v pehotnem redu, z viharnim ognjem. Strojnica na desnem krilu v nad vse izkušenih rokah karginskega kozaka je sekala in posipala v globino, ukašala go-mezeče vrste. Stotnija se je odela z dimom izstrelkov. Z levega krila pa sta že krenili dve stotniji na obkoljevanje.
Proti večeru je medlo napadajoče rdečearmejske oddelke zamenjala ravnokar na bojišče prišedša edinica mornarjev. Prešli so v naskok naravnost pred strojnice, ne da bi legli in brez krika.
Grigorij je neprenehoma streljal. Iz poklopke se je kadilo. Cev se je ugrela in pekla v prste. Grigorij je ohladil puško, vnovič vložil naboje in z
DAJTE VAŠE pohištvo nanovo ta-petirat in si prihranite denar. Damo 5-letno jamstvo.—NeUon Up-holilering Co., 1570 E. 66 St., tel.: HE 5658.__«_
APEX PRALNI STROJ
v izvrstnem stanju, star komaj leto in pol, se proda po zmerni ceni. Pokličite LI 2756.
J & M AUTO BODY
66101/2 PENNSYLVANIA AVE.
prva cesta južno od Wade Park in E. 66 St AVTNA POPRAVILA—MOTORJE POPRAVIMO IN ZVARIMO RAZNE DELE TER PREBARVAMO.
DAMO BREZPLAČNE PRORAČUNE Tel.: EN 4009
ARY A. SVETEK
LICENCIRANA POGREBNIGA
478 E. 152 ST. — KE 3177
Ambulančni voz na razpolago podnevi in ponoči—Notarska posluga
I M A M o
kopalnice, umivalnike, slraniiča, čebre za pranje, kuhinjske sinke, radiatorje in cevi ler druge monter-ske potrebščine.
5525 WOODLAND AVE.
JUGOSLOVANSKE POŠTNE ZNAMKE
dobite pri AUGUST KOLLANDER 6419 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio
JOHN ZULICH INSURANCE AGENCY Frances Zulich 11115 Neff Rd.. IV 4221
Se priporočamo rojakom za naklonjenost za vsakovrstno za-/arovalnino.
VAŠI ČEVLJI
BODO ZGLEDALI KOT NOVI, ako jih oddaste v popravilo mane-sljivemu čevljarju, ki vedno iivrii prvovrstno delo.
Frank M ar zlikat
16131 ST. CLAIR AVE.
POŠILJANJE MOKE m
PAKETOV Z Živežem v Jugoslavijo
Od idaj naprej pošiljamo moko v Jugoslavijo po dveh cenah, dajajoč s tem na razpolago pošiljateljem, da pošljejo svojcem moko s plačano dostavo do Reke ali pa do MESTA PREJEMNIKA (do hiše).
CENE MOKE SO;
1)	VREČO BELE MOKE 100 funtov pošljemo za ^9
Prevoz do REKE IN ZAVAROVANJE za polno izgubo (total loss' do mesta prejemnika je uračunano v gornji ceni. Prejemnik mora v tem slučaju sam plačati stroške prevoza od Reke do svojega bivališča.
2)	VREČO BELE MOKE 100 ft. pošljemo za J|3
v tej ceni so uračunani vsi stroški za zavarovanje proti polni izgubi (total loss), kot tudi stroški prevoza od Reke do NASLOVA PREJEMNIKA kjerkoli v Jugoslaviji, tako ne bo prejemnik plačal nobenih stroškov ko prejme moko.	, "rrMfnuT
Naša moka, ki jo dobavljamo od poznane firme GENERAL MILL," je prvovrstne kvalitete, vsebujoča visoko količino pro-teina, najmanj 13'/2%.
STANDARD PAKETI za naročitev naših NOVIH Standard paketov, vprašajte za cenik in naročilne liste (Order Forms). Dostava moke in Standard paketov je garantirana. V slučaju izgube pošiljke, vrnemo denar.
PO OBEH CENAH POŠLJEMO ISTO KVALITETO MOKE, KATERA JE SEDAJ PAKIRANA V IZREDNO MOČNE VREČE (OSNABERG BAGS) ZA IZVOZ.
Ena oseba lahko pošlje z isto ladjo največ PET VREč MOKE in to na pet različnih oseb v Jugoslaviji. Opozarjamo, da postane vse blago po naročbi Vaša last, dočim smo mi samo posredovalci med pošiljateljem in	oblast-
mi. ček in Money Orders naj se glase na "DOBROVOLJNI ODBOR."
URADNE URE: Vsak dan od 9. zjutraj do 5. zvečer. V nedeljo in ponedeljek je urad zaprt.
DOBROVOLJNI ODBOR
245 WEST 18th ST.
NEW YORK 11, N. Y.
Telefon: WAtkins 4-9016
žmerečim očesom lovil na muho, daljne črne postavice.	I
Mornarji so jih potolkli. Stot-! nije so pobrale konje, oddirjali! skozi vas in se pognale na grič. Grigorij se je ozrl in nevede spustil vajeti. Z griča je bilo videti daleč po žalostnem, zasneženem polju s kupčki pustošni-ka, zametenega s snegom, in li-lastimi predvečernimi sencami, ležečimi vzdolž suhih jarkov. V dolžini vrste so ležala po njem kakor črn izpuščaj trupla mornarjev, ki jih je bil posmodil ogenj iz strojnic. Bila so oblečena v jadrovinaste mornarske jopiče in usnjene suknjiče in črnela so po snegu kakor jata gavranov, ki se je posedla med preletom . . .
Proti večeru so se stotnije, ki jih je napad razkosal in so zgubile zvezo z jelanskim polkom in z enim izmed poslužnih polkov ustmedvedičjega okrožja, ki je bil desno od njih, nastanile za nočevanje v dveh vaseh, stoječih ob neznatni rečici, pritoku Buzuluka.
Že v somraku se je Grigorij vračal od kraja, kamor je bil na ukaz stotnijskega poveljnika razpostavil straže, in srečal v stranski ulici poveljnika polka in polko-vnega pribočnika.
— Kje je tretja stotnija? —
je pobaral komandir in nategnil vajeti.
Grigorij je povedal. Jezdeci so spodbodli konje.
— Ima stotnija veliko izgub? — je vprašal pribočnik, ko je že odhajal; ker ni ujel odgovora, je povpraševal: — Kako?
Toda Grigorij je koračil, rie da bi odgovoril.
(Dalje prihodnjič)
Vas muči naduha?
Pri nas si lahko nabavite najboljšo olajšavo za to mučno bolezen. Zdravilo je jamčeno ali pa dobite denar nazaj.
Mandel Drug
LODI MANDEL, Ph. G., Ph. C.
SLOVENSKI LEKARNAR 15702 WATERLOO ROAD Cleveland 10, Ohio
SECURITY

s ■■■S
Dajemo in izmenjavamo Eagle znamke
The MAY Co
Poseben nakup!
Izdelovalčeve boljše
Ženske obleke
Vrednosti $35 do $45
Krasne popoldanske obleke v vseh zahtevanih stilih za praznične zimske priredbe. Iz finega rayon crepe blaga, z kratkimi ali dolgimi rokavi . . . nekatere okrašene z koraldami. Izredne vrednosti v črni in drugih barvah. 161/2 do 24'/2.
Nov nakup ženskih zimskih oblek
Vrednosti 17.95 in 19.95
12
.99
Najnovejše obleke iz rayon crepe blaga v črni, rjavi, temno-rdeči, sivi in zeleni barvi, okrašene z koraldami, lepo obšite. Vi si jih boste morali ogledati, da jih lahko cenite. Mere 16V2 do 24%.
Omejena izbera stilov Žal, ne sprejemamo poštnih ali telefonskih naročil
THE MAY CO. . . . ŽENSKE OBLEKE . . . TRETJE NADSTROPJE
Posebna kupovalna razprodaja! Fino ukrojena krila
po presenetljivo nizki ceni
6.50, 7.95 in 8.95 vrednosti
r
Podrobnosti stilov
•	Čisto ozka krila
•	Široka krila
•	Western žepi
•	Nabrana v sredi
•	Trouser tipa na vrhu
•	Zaponke ob pasu
Blago
•	Vse-volneno blago
•	Vse volnena flanela
•	Sheen Gabardine
Barve
•	Črna
•	Rjava
•	Temno zelena
•	Siva
•	Temno modra
•	Temno rdeča
To so enaka krila, ki smo jih prodajali v našemu departmentu po veliko višji ceni. Vsa so brezhibno ukrojena iz finega blaga . . . znana radi lepote in dobre noša Mere 10 do 20.
THE MAY CO. . . . TOWN & COUNTRY . PRITLIČJE, ONTARIO
Žal, ne sprejemamo poštnih ali telefonskih naročil
i