digitalni mediji tisk izdelki objekti prostor revija za ustvarjalnost in inovativnost | 113 | 11 2009 | 4,80 eur dogodki eurobike 2009 wienna design week catia za dizajn šola in trajnostna arhitektura pogled v prihodnost elektrolux design lab x09 okolju prijazno sloni v alpah 4. simpozij obnovljivih energij ustvarjalnost digitalne dobe festival assemby projekti jorge rodriguez gerada ekojedkanica avguštin hallerstein tudi hiše rastejo, kajne? %-v programi snežni leopard V aktualno bienale neodvisnih 15. mfru / PR0 ANI«* d.o.t. 1001 LJUBLJANA p.p. 2716 ISSN 14DA-7T3b 9 771408 511110 Poštnina plačana na pošti 1110 Ljubljana tema številke: umetna inteligenca 9771408500010 s v\/o h H ;ri SONY DSC-HX1 Slike izjemne kakovosti s profesionalnimi funkcijami za fotografiranje. 9,1 milijona pik, CMOS-senzor Exmor™, objektiv G z 20-kratnim zoomom in 10 sličic na sekundo. SONY VAIO AW Prenosnik z resnično širokim 18.4" zaslonom visoke ločljivosti in zapisljiv disk Blu-ray pogonom. Je namenjen DSLR uporabnikom, z vrsto vnaprej nameščene multimedijske programske opreme, je to popoln računalnik za urejanje in pregledovanje fotografij visoke ločljivosti in video posnetke. V Sloveniji sta na voljo modela VGNAW41MF/H in VGNAW41ZF/B. SONY HDR-XR520VE Neverjetno dolg čas snemanja, vrhunska kakovost slike in pametne funkcije. Do 101 ura snemanja v Full HD na trdi disk 240 GB, 12-kratni optični zoom, fotografije z 12 milijoni pik. CHS Uradni distributer za Slovenijo CHS d.o.o., Brnčičeva 41a, Ljubljana SONY OB VSAKEM NAKUPU CORELDRAW GRAPHICS SUITE X4 VAM PODARIMO KNJIGO 3D Corel DR AW GRAPHICS SUITE POSEBNA PONUDBA Do 31. 12. 2009 vam ponujamo možnost nakupa CorelDraw Graphics Suite X4 po nižjih cenah. Uradni Corel distributer za Slovenijo, CHS d.o.o., Brnčičeva 41a, Ljubljana. Za več informacij nas pokličite na telefon: 01 475 95 00, pošljite e-pošto na: prodaja@chs.si ali obiščite našo spletno stran: www.chs.si Prvi priročnik v slovenskem jeziku S 3D-jem se dnevno srečujemo: določene aplikacije so nam v pomoč pri delu in študiju, druge pa nam prijetno zapolnijo naš prosti čas. Fascinacija nad to tehniko prikaza je očitna, saj je v zadnjih letih njena priljubljenost in uporabnost močno narasla. • Sploh vemo kaj je 3D? • Kako deluje in kako ga zaznavamo? • Kako naredimo 3D sliko? Knjiga nas vodi od najbolj preprostega gradnika -točke, pa do izdelave končne podobe. Vmes so dodatne razlage, ki nam razložijo še pripadajoče procese percepcije prostora, svetlobe in gibanja. Založba Pasadena d.o.o., Brnčičeva 41a, 1231 Ljubljana-Crnuče, telefon: 01 475 95 35, faks 01 560 65 03, e-pošta: info@pasadena.si, spletna stran: www.pasadena.si kdo bo koga? Ič V začetku oktobra je v Ljubljani dolgoletnimi izkušnjami, ki bi prišel kljub lepemu vremenu nastalo kar pred člane mestnega sveta s profe-nekaj vrtinčastih viharjev. Razlog? sionalno in strokovno podprto ana-MOL oziroma njegov Oddelek za lizo o prednostih ter upravičenosti kulturo se je na vsem lepem od- združitve. A resnica je daleč stran: ločil, da združi dve samostojni in- oseba, ki naj bi prevzela tako odgo-stituciji, AML - Arhitekturni muzej vorno in družbeno ugledno funkci-Ljubljana in MGLC - Mednarodni jo, povezano z vrsto mednarodnih grafični likovni center, v nov kon- stikov, povezovanjem s svetom in glomerat, poimenovan Arhitek- Evropo prek mednarodnih projek-turno-grafični center. Posegu sta tov, stiki z umetniki in kulturnimi in-se posebno silovito uprli obe pri- stitucijami ipd., izhaja iz prakse sre-zadeti instituciji. Vsaka zase je na- dnješolskega poučevanja. Hladen mreč med svojim razvojem uspela tuš! Zakaj? vzpostaviti vsaj eno uspešno »bla- Zato, ker se ponovno izkazuje za govno znamko«, za AML je to BIO, resničnega eden od očitkov slo-Mednarodni bienale industrijskega venskemu gospodarstvu in politi-oblikovanja, za MGLC pa Bienale ki, ki ga vsi, ki veliko komuniciramo grafičnega oblikovanja, umetniški z izobraženci in poslovneži iz tujine dogodek z najdaljšo tradicijo med (posebno kritični so mnenjsko ne-podobnimi v slovenski prestolnici. posredni in pronicljivo brezkom-Kakšne skupne točke med obe- promisni izobraženci iz visokorazvi-ma institucijama nedvomno so in tega anglosaksonskega okolja), občasno se njune razstaviščne ter mnogokrat slišimo. Ta pa je, da pedagoške dejavnosti res pokriva- pri nas prepogosto nadvla-jo. A podobno lahko ugotovimo za duje kompetenca moči nad mnoge druge institucije, nekatere močjo kompetence. Za tiste-med njimi manjše in manj medna- ga, ki je morda to v koprene tujk rodno uveljavljene, a samostojne. zavito trditev slabo razumel, bom Tisto, kar je ob tem treba najbolj rekla preprosteje: vse prepogosto izpostaviti, pa je nekaj popolno- se odločitve uveljavljajo s pozici-ma drugega - vprašanje strokov- je moči položaja in vse preredko ne upravičenosti in tehnične pra- s stališča strokovne podkovanosti vilnosti izvedbe te poteze. Da takoj ter utemeljenosti! To je naš veliki odkrijem tančico skrivnosti o tem, očitek in razlog, da nas v tujini pokam pes taco moli: za odločitvijo gosto obravnavajo neresno. Žal se je že v prvem trenutku stala neka vedno znova izkazuje za upraviče-popolnoma konkretna oseba z na- nega in resničnega. Tudi v tem pri-zivom v. d. direktorice. To pomeni, meru, ki sploh ni osamljen! Naspro-da bi dosedanji vodje, ki so dolga tno, vse pogosteje zvemo, da se v leta poglobljeno razvijali smernice institucije, ki so imele dolgo časa razvoja in obstoja obeh institucij, svoje ustaljeno vodstvo, skoraj čez bili tako rekoč čez noč odstavljeni noč vsili oziroma s položaja nadin zamenjani z neko tretjo osebo. rejenega postavi nekdo popolno-Zadeva niti ne bi bila tako zelo za- ma tuj in nov. Razlog: nova barva skrbljujoča, če bi bila ta »osebnost« vodstva in novi interesi oblastnikov, nekdo z močnimi kompetencami in da mimo želja in prepričanj »svojih irena hlede uvodnik podložnikov« uveljavijo svojo nad- omenjena spojitev dveh institu- vlado in moč svojega položaja. Ni cij, ampak predvsem praksa na- redko, da so taki »nasilni name- ših oblasti, ki prepogosto brezob- ščenci« celo družinski člani, osebni zirno uveljavljajo svoje strokovno partnerji in podobno. Žal istočasno nepodprte in nepremišljene odlo- tudi vse pogosteje naletimo na ve- čitve! Vprašati se moramo, kdo so denje takih novopečenih vodij, ki je ljudje, ki nas vodijo, in kako naj pre- na meji primitivizma, z grožnjami z prečimo, da svoje (včasih tudi za- »delovno knjižico« ipd. sebne) interese brezkompromisno Vse skupaj ne bi bilo tako zaskrblju- uveljavljajo ter zlorabljajo svoj polo- joče, če ne bi bilo pogojeno z že žaj? Primer ni osamljen, vedno več omenjenim položajem kompeten- jih je! Kar ozrite se okrog sebe in ce moči. Nekdo je pač prišel na po- razmislite ... ložaj, pogosto zanj ne dovolj stro- To je naša res velika in zaskrblju- kovno podkovan, zato mu tudi ne joča težava! Morda bi bila velika preostane drugega, kot da se brez- in močna organizacija, ki bi v sebi kompromisno opre na moč svojega združevala nekaj tako uspešnih in pridobljenega položaja in možnosti uveljavljenih blagovnih znamk, kot njegovega uveljavljanja, ki mu ga so BIO, Grafični bienale ipd., celo ta omogoča. Posledica je vse več dobra rešitev. Poglejmo le malo (in preveč) institucij, ki pod slabim prek meje, do Dunaja in njegove vodstvom hirajo, ter nezadovoljnih MC - muzejske četrti. Uspešna uslužbencev, ki svoj protest izražajo je in živa. Znotraj nje delujejo tako z apatijo in umikanjem odgovorno- arhitekturni muzej kot muzej indu- stim. Sicer lahko tako stanje opravi- strijskega oblikovanja, delavnice čujemo s stališča, da je neki »mo- in razstavišča mode, plesni studii gočnež« pač spoznal nepotrebnost ... Četrt živi in obiskovalcev v njej neke institucije in se je je želel tako se tare. A tako - s slabo premišlje- »odkrižati«. Morda lahko, če ne bi no, le finančno ovrednoteno odlo- pred njim sedeli v vrsti mi, njego- čitvijo in postavljanjem nekompe- vi volivci in davkoplačevalci, ki taka tentnega vodstva, ki lahko močno »reševanja« zelo drago plačujemo zamaje kontinuiteto uveljavljenih s kritjem plač ljudem, ki tam sedi- institucij in z njimi obstoj prireditev, jo apatični, neučinkoviti in nedejav- ki pestrijo utrip mesta in njegove- ni. Plačujemo prek veliko previsokih ga središča? in nepravično razporejenih obdav- Medtem so se viharji že umirili, saj čitev ter prek plač, ki so preveč je MOL svojo odločitev umaknil. obremenjene s prispevki, tako da AML je prepustil, da nadaljuje svo- postajamo povsod v svetu že po- jo pot do nacionalnega muzeja, polnoma nekonkurenčni. In ob tem tudi MGLC ostaja nespremenjen. A nam ni prav nič vseeno, če nekdo z vprašanje, ki sem ga postavila v iz- našim težko prisluženim denarjem hodišču, ostaja aktualno. Ne vemo, tako mačehovsko ravna! kdaj bo nastopila naslednja podob- Zato združitev, kot jo želi uveljavi- na nevihta. Zato je treba na pot ti MOL, poziva k razmisleku o tem, dokončne preprečitve podobnih komu in čemu se naj upremo ter praks naših oblastnikov stopiti takoj kaj naj zavrnemo. Morda to ni le in odločno! Za dobro nas vseh ... 3 6 9 12 17 20 22 24 26 28 30 32 35 38 40 42 47 50 52 54 56 58 uvodnik: kdo bo koga? aktualno bienale neodvisnih, drugič petnajsti mfru tema številke: umetna inteligenca umetna inteligenca _ I -- OE dogodki njegovo veličanstvo - kolo wdw: sodobna reciklaža catia za dizajn - dizajn za catio? šola in trajnostna arhitektura_ načrtovanje urbane prihodnosti okolju prijazno sloni v alpah _ 4. simpozij obnovljivih energij ustvarjalnost digitalne dobe - 29 festival assemby pogled v prihodnost elektrolux design lab '09 projekti jorge rodriguez gerada ekojedkanica avguštin hallerstein _ tudi hiše rastejo, kajne? programi snežni leopard ________________ triki in nasveti archicad tnt: novosti v archicadu 13 autocad tnt: pdf v 2010-ki corel tnt: logotip kolumna kreativa pozabljeno Mac OS K Sna« Leop.iM Carc iiiiiojiHian Glede na široko preseganje knjižnih platnic se sodobna ilustracija ob odkrivajočih in na novo pod drobnogled postavljenih kontekstih skozi Bienale neodvisnih ponovno podaja na pot odpiranja novih ustvarjalnih polj z na novo selekcioniranimi več kot dvajsetimi slovenskimi avtorji. Jubilejna izdaja Mednarodnega festivala računalniških umetnosti, ki bo na različnih lokacijah v Mariboru od 12. do 14. novembra, bo iskala svoje presežke v razširjenem vsebinskem obsegu, ki bo ponudil pestro programsko ponudbo z nekaterimi priboljški. O tem, kaj lahko pričakujete, si lahko podrobno preberete v prispevku Nina Flisarja. Umetna inteligenca je inteligenca strojev oziroma veja računalniške znanosti, katere cilj je, da to inteligenco ustvari. Njen izvorni cilj je izdelati stroj, ki posnema človekovo razmišljanje. Pri tem so vključena tudi čustva in zavest. Področje ima izrazito interdisciplinarni značaj, saj se v njem prepletajo psihologija, nevrologija, matematika, logika, filozofija in druge vede. Prva dva oktobrska dneva letos je bila na Ljubljanskem gradu mednarodna strokovna konferenca Šola in trajnostna arhitektura. Njen cilj je bil spodbuditi boljše sodelovanje vseh pristojnih za načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje šolskih objektov in prostorov. Od 17. do 19. septembra je bila v Lihtenštajnu letna konferenca mednarodne komisije za varstvo Alp - Cipra. Slovenija je kot podpisnica alpske konvencije enakovredna v družbi najrazvitejših držav prav zaradi koščka Alp znotraj naših meja. Kot predstavnik Klika se je je udeležil Matevž Granda. Podjetje Electrolux že od leta 2003 vsako leto prireja študentski oblikovalski natečaj Design Lab. Letošnji z naslovom Oblikovanje za naslednjih 90 let opozarja na devetdesetletnico švedskega giganta. Predstavljamo nagrajene rešitve in idejne projekte študentov ljubljanske ALUO. V okviru projekta Hallerstein nastaja umet-niško-znanstveni intermedijski projekt, ki vključuje izobraževanje, raziskovanje, umetniške delavnice, kulturno dediščino, uprizoritve z najrazličnejšimi elementi - tradicionalnimi (živa igra, lutke, senčno gledališče) in sodobnimi (navidezna resničnost) ter postprodukcijo. Konec avgusta s(m)o bili z dobrim mesecem zamude neučakani applovi zagreteži končno počaščeni z novo, sedmo različico operacijskega sistema Mac OS X, uradno oštevilčeno z 10.6.. Apple je z njo naredil morda malo manj očiten, a vseeno precejšen korak v prihodnost. Zlata pokrovitelja revije: PTOCJIDD rrvr ar. iti-1VLdu itd. ni £> Trimo ob izteku leta astronomije iz pozabe vrnjen slavni slovenski astronom Svetovno leto astronomije, ki so ga razglasili Združeni narodi 20. decembra 2007, je že v izteku. Po uradni evropski proslavi sredi januarja v Parizu je bila slovesnost organizirana na uradni ravni tudi v Sloveniji. Glavni govornik, predsednik republike dr. Danilo Turk, je v svojem govoru izpostavil Galilea Galileja ter Nikolaja Kopernika, »pozabil« pa je, da imamo tudi Slovenci zelo uglednega predstavnika te ugledne vede. Njegovo ime je Ferdinand Avguštin Hallerstein, rodil pa se je v plemiški družini očetu Janezu Ferdinandu baronu Hallerju pl. Hallersteinu (16691736) in materi baronici Mariji Suzani Elizabeti, rojeni Erberg, (1681-1725) na mengeškem Ravbarjevem gradu. Po končanih študijih se je odpravil kot misijonar na Kitajsko, kjer je po dolgih letih bivanja dosegel raven mandarina 3. stopnje. Odlikoval se je z delom v matematiki, astronomiji in kartografiji ter bil istočasno uspešen diplomat ter član Francoske akademije znanosti, Ruske akademije znanosti in umetnosti ter Kraljeve družbe. Po njem so leta 2003 poimenovali tudi enega od asteroidov. Kar na slovenskem ne naredi politika, naredi kultura. Tako so Hallersteina dvignili iz pozabe v mariborskem kulturno umetniškem društvu Kibla ter ga uporabili za ikono umetniško-znanstvenega intermedij-skega projekta. Tako bo tik pred iztekom leta astronomije ime našega velikega rojaka ovekovečeno s celo vrsto multimedij-skih ter interdisciplinarnih doogodkov, ki se bodo dogajali tako v Sloveniji kot na daljnjem Kitajskem ali na Portuglskem, kjer bo 21. novembra intermedijski dogodek na univerzi v Minhu. Vse, ki bi želeli več informacij, vabimo na spletno stran www.hallerstein.net I. H. renault-nissan za širjenje uporabe električnih vozil Potem ko sta Zveza Renault-Nissan in francosko energetsko podjetje EDF 9. oktobra 2008 sklenila sporazum o sodelovanju na področju spodbujanja masovne prodaje električnih vozil v pariški regiji, želita oba partnerja zdaj narediti korak dlje in objavljata konkretno fazo projekta, ki je prva tovrstna v Franciji, in sicer testiranje električnih vozil v pariški regiji. Tako bodo lahko zasebni kupci, strokovnjaki ter zaposleni v lokalnih organizacijah od septembra 2010 dalje za obdobje enega leta testirali sto električnih vozil Zveze Re-nault-Nissan. Ti posamezniki in organizacije bodo imeli na voljo vso potrebno infrastrukturo za polnjenje tako doma kot v prostorih organizacij, na parkiriščih in na javnih poteh. V okviru te preskusne faze želi Zveza Renault-Nissan skupaj s partnerjem EDF preveriti v »naravnem obsegu« delovanje in uporabo svojih bodočih električnih vozil. Vozila, ki jih bo dala Zveza v uporabo, bodo identična tistim, ki bodo prišla na tržišče od leta 2011 dalje. I. H. .klikonline.si pomembni datumi v novembru Natečaji, razpisi: Mipim Future Awards; mednarodni arhitekturni natečaj za projekte, ki so šele v nastajanju ali v izgradnji. Osem razpisanih kategorij, starostnih omejitev ni. Rok za prijave: 20. november 2009, www.mipimarfutureprojects.com eVolo's 2010 Skyscraper Competition; mednarodni natečaj za študente ter profesionalne arhitekte, oblikovalce in inženirje, namenjen širjenju meja domišljije za podoločenje izraza nebotičnik, prijava za rane ptice do 17. novembra; Rok za prijave: 12. januar 2010, www.evolo-arch.com Seminarji, kongresi, sejmi: Making the Most of Web-to-print; Brezplačni spletni seminar (webinair) po pokroviteljstvom Seybold Publications. Obvezna registracija na spletni strani. sreda, 4. november 2009, od 14.00 do 15.30 po Vzhodnem času www.seyboldpublications.com Panelne razprave Gradec-Marburg; izmenično v Umetnostni galeriji Maribor in Kunsthausu v Gradcu vsak drugi torek v mesecu ob 19.00. Napoved naslednjih razprav. torek, 10. november 2009, UGM, Maribor Mednarodno sodelovanje med univerzami torek, 14. december 2009, Kunsthaus, Gradec: Župani o prihodnostih mest Greenbuild; Kongres ameriškega združenja za zelene zgradbe USGBC. 11. - 13. november 2009, Phoenix, ZDA www.greenbuildexpo.org/Home.aspx Icsid World Design Congress; Svetovni oblikovalski kongres. 23. - 25. november 2009, Singapur, www.icsidcongress09.com/ website WFES 2010 - Worid Future Energy Summit; svetovni vrh energij prihodnosti, do 18. novembra popust za prijave za »rane price«. 18. - 21. januar 2010, Abu Dhabi, Združeni arabski emirati; www.worldfutureenergysummit.com Razstave: 80 let spomenika Napoleonu in Iliriji Jožeta Plečnika; Na razstavi bo na ogled nekaj ključnih risb in načrtov za spomenik in ureditev okolice. 2. oktober -15. november 2009, Arhitekturni muzej Ljubljana 53. mednarodna razstava umetnosti Biennale Art; Odprta vsak dan med 10h in 18h, Arsenali so zaprti ob torkih, Giardini ob ponedeljkih. do 22. novembra, Benetke, Italija Razstava del 4. bienala vidnih sporočil Slovenije; Odprto od torka do nedelje, od 10. do 18. ure, vstop prost. do 29. novembra, v Galeriji Narodni dom, Ljubljana 2. bienale slovenske neodvisne ilustracije; Cilj bienala je, da podoloči ilustracijo kot samostojni likovni medij. oktober in november v različnih medijih in razstaviščih v Ljubljani Razstava National Geographica; Na razpis fotografskega natečaja uredništev revij National Geographic Junior in National Geographic Slovenija je letos prispelo rekordno število fotografij (1270). Najboljše bodo na ogled v Galeriji S na Ljubljanskem gradu. do 10. decembra, Ljubljana Risba na Slovenskem II. 1940 - 2009; Del obsežnega raziskovalnega projekta Mestne galerije Ljubljana - prikaz risbe v slovenski umetnosti. Razstava obsega 310 del 137 umetnikov in jo spremlja obsežna monografska publikacija. 12. november 2009 -14. februar 2010, Umetnostna galerija Maribor, Maribor, www.ugm.si bienale neodvisnih, drugič Avtorji, sodobna ilustracija in njeni konteksti, oktober-de-cember 2009 v Ljubljani Glede na široko preseganje knjižnih platnic se sodobna ilustracija ob odkrivajočih in na novo pod drobnogled postavljenih kontekstih skozi Bienale neodvisnih ponovno podaja na pot odpiranja novih ustvarjalnih polj z na novo selekcioniranimi več kot dvajsetimi slovenskimi avtorji. Sodobna ilustracija se od sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja vedno bolj povezuje s sodobnimi tehnologijami in oddaljuje od klasičnih »umetniških praks«, čeprav slednje ostajajo ključni medij v procesu ustvarjanja podob. Sodobna svetovna ilustracija je večinoma - poleg na drugi strani splošno razširjenega raziskovanja javnega prostora skozi t. i. ulično umetnost (street art) - izvedena računalniško in (večinoma) tudi predstavljena z novimi mediji Neformalna okrogla miza Bienala neodvisnih "Na kofetu z Bienalom neodvisnih" v KUD-u France Prešeren in njihovo vsebino, kot so videoigre, spletne strani, grafika v gibanju, VJ, video, animacija, oblikovanje izdelkov ali kot eksperimentalni projekti, ki jih še danes ustvarja »dedek, mogoče celo pradedek ilustracije, lan Wright«. V galerijske prostore prav tako začenjajo prodirati in iskati svoje mesto v zgodbi sodobne umetnosti podobe, izvedene z »električnimi mediji«. Žal nikoli niso bile enačene z izrazom ilustracija, dokler se ni začelo od približno leta 2002 naprej enačiti sodobne ilustracije z digitalnim ustvarjanjem podob (digitalart) in komercialno umetnostjo (commercial art). Pod tema dvema nazivoma je izšlo več publikacij, ki obravnavajo ilustracijo v kontekstu komercialne umetnosti in ustvarjanja digitalnih podob za komercialno prodajo izdelkov in zamisli. Bienale neodvisnih želi pod drobnogled postaviti prav ta trenutek razmaha sodob- ne ilustracije, saj smo zdaj na prelomnici, ko ilustracija prebija okove stare definicije ter postaja medij povezovanja umetniških in oblikovalskih praks ter vseh obstoječih in še razvijajočih se medijev v nova avtohtona in samostojna področja. Zato postaja Bienale slovenske neodvisne ilustracije ključen mejnik pri spremljanju tega prehoda v raziskovanje novonastajajočih vsebin rabe in avtorjev, ki se samoiniciativno, bolj ali manj sistematično in včasih Anna Ehrlemark, I love man Janez Vreček, računalniške ilustracije Hannes Groeblacher, prostorske risbe Neja Tomšič in Špela Škulj, ilustracija v kontekstih zapuščenih tridimenzionalnih prostorov Špela Čadež, ilustracija kot del procesa snovanja animiranih filmov za odrasle Urh Sobočan, lace art Milan Erič, risbe in kolaži Veli Silver Okrogli mizi dodana spremljajoča pregledna razstava avtorjev I. Bienala neodvisnih popolnoma nenamerno dotikajo teh meja ter jih premikajo znotraj svojih ustvarjalnih praks. Na letošnjem Bienalu neodvisnih bo v oktobrskih in novemberskih dneh več kot petnajst samostojnih dogodkov in razstav, na katerih bo predstavljenih 27 avtorjev iz različnih umetniško oblikovalskih področij. Izbrali so jih avtorji s prvega bienala in jim s tem sočasno predali selektorstvo za naslednji dogodek. Izbrani avtorji drugega bienala neodvisnih so: Anna Ehrlemark, Boštjan Čadež in Nina Vrhovec, David Fartek, Gregor Žakelj, Irena Ocepek, Janez Vre-ček, Jurij Lozič, Luka Umek, Matej de Ce-cco, Matej Lavrenčič, Milan Erič, Mladen Stropnik in Nataša Skušek, Polona Poklu-kar, Neja Tomšič in Špela Škulj, Patricija Čičmir, Sara Jassim, Saša Štucin, Špela Čadež, Tilen Sepič, Urh Sobočan, Urška Štrukelj, Veli Silver, Neža Zinaic, Hannes Groblacher in Žiga Artnak. Na preddogodku Na kofetu z Bienalom neodvisnih v KUD-u France Prešeren, 29. septembra, se je na prvi neformalni okrogli mizi zbralo prijetno število posameznikov, ki so razpravljali o sodobni ilustraciji in njenem položaju v Sloveniji in svetu. Na veliko zanimanje avtorjev kaže že to, da bienale letos gosti več kot petnajst samostojnih avtorskih projektov, ki raziskujejo rabo sodobne ilustracije skozi različne subjektivne drobnoglede. Med njimi velja posebej omeniti v Belgiji živečega Urha Sobočana in njegova raziskovanja slovenske tradicije v čipki - Lace art (predstavil se bo 23. oktobra ob 20.30 v Zelenem zajcu) in Boštjana Čadeža, ki je predvsem znan po povezavi s spletno igro Line-rider, v kateri je z gibanjem in in-teraktivnostjo povezana preprosta ilustra- Mladen Stropnik in Nataša Skušek, projekt Lampion, prostorska instalacija cija Boštjanu pridobila tisoče igralcev po vsem svetu. Večina projektov se ukvarja z večrazsežnostjo, večplastnostjo in večmedijsko kontekstualnostjo sodobne ilustracije od prostorskih trirazsežnostnih inštalacij (Mladen Stropnik in Nataša Skušek ali Jurij Lozič, eksperimentalna 3D ilustracija Neja Tomšič in Šela Škulj) do projektov, ki se ukvarjajo z javnim prostorom in ulično umetnostjo - street art (Anna Ehrle-mark, Veli Silver, Jurij Lozič in Tilen Sepič ali Gregor Žakelj), eksperimentalno ilustracijo (Žiga Artnak ali Urh Sobočan) ali z gibljivo sliko (Luka Umek). Ne moremo se izogniti temu, da lahko vsi avtorji in njihovi eksperimentalni poskusi predvsem skozi njihovo necenzurirano in eksperimetalno delo ključno vplivajo na (pre)oblikovanje položaja sodobne ilustracije v družbi, njeno vrednotenje in vizualno kulturo slovenskega prostora. petnajsti mfru Doseg (ne)naključnega spomina ali kateri binarni umetniški artekfakti so se ohranili in kako 15. obletnica Ob ustanovitvi Mednarodnega festivala računalniških umetnosti (www.mfru.org) leta 1994 ni nihče pričakoval, da bo v mestu, kot je Maribor, kar 15 let vzdržal festival, ki je kot eden prvih v tem delu sveta ter prvi in dolgo edini v Sloveniji predstavljal sodobno umetnost, nastalo z računalniki in drugo visoko tehnologijo. V petnajstih letih se je na MFRU-ju, kot se festival krajše imenuje, predstavilo več kot sto različnih umetnikov in umetniških skupin iz Slovenije in tujine, med njimi tudi taki, ki jih štejemo v sam vrh računalniške umetnosti - spomnimo se Stelarca, ki je bil gost sredi devetdesetih, in recimo Edvarda Zajca, ki mu je bil posvečen lanski festival. Ta okro-glo-oglata obletnica festivala je tudi idealen trenutek za premislek o do zdaj narejenem in ustvarjenem ter o možnih prihodnjih konceptih. Obenem je to pravšnja priložnost za prevetritev in prevrednotenje arhivov. Prav to je tema letošnjega festivala, ki bo izhajal iz dokumentacije in arhiviranja digitalne umetnosti. Ustvarjalci letošnjega festivala bodo zato pregledali arhive preteklih ter iz njih izluščili tiste najbolj tehtne in prodorne stvaritve, ki so prestale preizkušnjo časa in ki jih niso pogoltnila informacijska večna lovišča. Vsebine festivalov se bodo tako prelevile v hiperfilm in spletni portal, s čimer se bo z orodji računalniške umetnosti postavil spomenik njej sami in festivalu. Vse to je zagotovo dobra podlaga za poglobljen premislek o tem, kaj je računalniška umetnost bila, kaj je, kaj bo in kako vitalna, pomembna in prodorna je znotraj sodobne umetnosti danes. Pestra programska ponudba Jubilejna izdaja festivala, ki bo na različnih lokacijah v Mariboru od 12. do 14. novembra, bo iskala svoje presežke tudi v razširjenem vsebinskem obsegu, ki bo ponudil pestro programsko ponudbo z nekaterimi priboljški. Festival bo sestavljen iz memora-tivnega dela, ki bo ponudil prostorsko postavitev nekaterih pomembnejših del, predstavljenih v okviru festivalskega dogajanja preteklo desetletje in pol, izdaje kataloga s popolnim vsebinskim pregledom dosedanjih festivalov in velikanskega arhivskega podviga - hiperfilma s spletnim portalom. Jedro festivala bodo seveda nastopi ume- tnikov v festivalski enoti, imenovani uho; oko:, v kateri bodo ustvarjalci z najrazličnejšimi tehnološkimi podporami ustvarjali simbiozo zvoka in slike. Ob praksi bo poskrbljeno tudi za teorijo, ki bo našla svoje mesto na simpoziju z naslovom Kultura kot arhiv. Pomembna letošnja novost je, da sta se MFRU-ju priključila Kiblin festival odprte kode Kiblix, videopredavanje, projekt urbane intervencije v javnem prostoru ter dodaten spremljevalni program, ki bo med drugim poskrbel tudi za zabavo in sprostitev ob glasbi didžejev. Revizija Pogled nazaj bo najbolj zanimivo ponudil dokumentarni film o festivalu »MFRU - hiperfilm«, ki je interaktivni/-o/-a video/voz- krgn/01 rdex-vs-h4tek Marko Batista: Paralelne digitalne strukture, produkcija: Aksioma - Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana, 2009, www.aksioma. org/parallel lišče/pot do arhiva in dostopen na svetovnem spletu, vključen pa je tudi v urejeno prostorsko instalacijo materialnega arhiva. Gre za zbirko oziroma strukturiran ko-laž dokumentarnih arhivskih posnetkov s preteklih festivalov, poročil in intervjujev ter zapisov, ki so jih opravili elektronski mediji. Kot tak omogoča dostop do vseh prostorov dogajanja festivala, do spletnih mest avtorjev in avtoric ter institucij, ki so se predstavljale, pa tudi do projektov, vi- deodel in samih selektorjev. »MFRU - hi-perfilm« omogoča gledalcu preko inte-raktivnosti večplastno, odprto in celostno informacijo o nekem festivalu, programski vsebini oziroma o nekem avtorju, avtorici, performativnem trenutku ali umetniškem artefaktu na festivalu. Gledalec postane režiser in montažer svojega dokumentarnega hiperfilma, sam hiperfilm pa arhiv trenutkov festivala in ljudi, ki so jih omogočili. Urejena arhivska baza omogoča tudi osmišljanje festivala na poti v prihodnost, ki je po rasti in razvoju festivala lani in letos videti svetla. Odprta koda na MFRU-ju Ena letošnjih osrednjih novosti je tudi, da se bo festivalu priključil Kiblin festival Kiblix, na katerem se bo na predavanjih, delavnicah in s postavitvami svojih del predstavila angleška odprtokodna skupina GOTOIO, ki bo nastopila z naslovno temo Odprta koda za umetniško rabo. Kibla festival odprte kode organizira že od leta 2002, zadnja leta pa se je ta popolnoma tehnološki festival preoblikoval v domeno umetnosti in izobraževanja. Letošnji Kiblix bo v znamenju mednarodnega kolektiva umetnikov in programerjev GOTO10, ki se ukvarjajo s prosto-/odprtokodno programsko opremo (FLOSS) in digitalnimi umetnostmi. Cilj ekipe GOTO10 je podpora in rast projektov digitalne umetnosti in orodij za umetniško ustvarjanje, pri čemer se gibljejo na zabrisani meji med programiranjem in umetnostjo. Ekipa GOTO10 živi na strežnikih, kanalih IRC, dopisniških seznamih in v živih prenosih. Za srečevanja nimajo statičnih fizičnih prostorov. Dogodke neodvisno organizirajo po vsej Evropi v sodelovanju s podobno mislečimi organizacijami. Njihov cilj je obstajati v omrežju naprav, ljudi in lokacij, razvijati nova in obstoječa orodja, poučevati, kako se uporabljajo, producirati, eksperimentirati in igrati. Kultura kot arhiv Kultura kot arhiv je naslov simpozija, ki ga je pripravila Melita Zajc. Na njem se bodo v svojih predavanjih Igor Španjol, Miha Vi-potnik in Maja Breznik ukvarjali s tem, kako so z digitalnimi in računalniškimi tehnologijami postale že ustvarjene kulturne vsebine (z njimi pa tudi umetnine) tako hitro, široko in splošno dostopne, kot še nikoli. Spremembe, ki jih to prinaša, šele začenjamo zaznavati in razumeti. Kulturna dediščina se spreminja v podatkovno bazo, družbeni procesi, vključno s procesom oblikovanja identitet, so vse bolj podobni procesu izbire možnosti iz menija. Kar smo nekoč razumeli kot interaktivnost, se spreminja v omejen izbor iz vnaprej določenih možnosti. Vse več vsebin nastaja kot predelava že obstoječih vsebin. Sodobna kultura je ironična in samorefleksivna, umetnost pa se namesto ustvarjanja zaključenih del posveča procesom in transformacijam. Ustvarjalnost postaja izbira, družbeni status avtorja kot ustvarjalca pa je odvisen od konteksta in je predmet dogovarjanja. To so le osnovna izhodišča, na katerih temelji simpozij, in prav gotovo se bodo ob njih odprle še številne druge zanimive teme. adrian vacca: 21 uho;oko: - avdio-vizualni performansi v živo Avtorje in skupine, ki bodo predstavljeni v samostojnem festivalskem sklopu, povezuje skupno konceptualno izhodišče dinamičnega združevanja elektronske glasbe in vizualnega, njune simbioze in želje po premostitvi navidezne vrzeli med vizualno umetnostjo in elektronsko glasbo. Združuje jih tudi ideja o začasno postavljenih AV-la-boratorijih in o konkretnem AV-nastopu, kjer se pred našimi čutili v živo brišejo meje med začetkom zvoka in koncem slike ter kar lahko razumemo kot nelinearne pripovedi novih okolij, neskončne izpeljave abstraktnih, analognih, v realnem času generiranih, krmiljenih in procesiranih podob in zvoka. Posebna pozornost je namenjena ustvarjalnim posameznikom in skupinam, ki delajo v ožjem lokalnem prostoru, hkrati pa je velik poudarek namenjen skrbno izbranim avtorjem iz evropskega in svetovnega prostora. Vizija MFRU-ja 2010/12 Festival MFRU si bo do leta 2012 (in seveda tudi naprej) prizadeval za povezovanje vseh pomembnejših producentov av-diovizualnih in intermedijskih programov in vsebin, ki delujejo v Mariboru. Letos je festival naredil prve korake pri vzpostavljanju združene mestne platforme za pripravo in izvajanje programov in vsebin na tem področju umetnosti, ki bo tvorila dobro osnovo tudi za programske vsebi- ne za EPK 2012. Organizatorji MFRU-ja želijo z nadaljnjim razvojem festivala doseči stalnico dogajanja v avdiovizualni kulturi, ki bo presegla regionalne okvire. Z ustvarjanjem povezav med industrijo in univerzo ter širjenjem mreže sorodnih festivalov je dolgoročna vizija MFRU-ja ustvariti prepoznavno kulturno institucijo, ki bo mestu Maribor, ustvarjalcem in širši javnosti ponudila festival mednarodnih razsežnosti. umetna inteligenca vm. ^ Umetna inteligenca je inteligenca strojev oziroma veja računalniške znanosti, katere cilj je, da to inteligenco ustvari. Učbeniki področje določajo kot »raziskovanje in oblikovanje inteligentnih naprav, pri čemer je inteligentna naprava sistem, ki zaznava svoje okolje in izvaja dejanja, ki maksimizirajo njegove možnosti uspeha«. Izhodišče za nastanek veje je bila trditev, da je glavno človekovo lastnino - inteligenco - mogoče tako natančno opisati, da jo lahko simuliramo tudi s stroji. Raziskovanje umetne inteligence še naprej ostaja domena znanosti in znanstvenikov, njena praktična udejanjanja pa že postajajo del vsakodnevne prakse v naprednih podjetjih. Pejsaž umetne inteligence, kot so si ga zamislili v zduženju za napredek in umetno inteligenco Izvorni cilj umetne inteligence je izdelati stroj, ki posnema človekovo razmišljanje. Pri tem so vključena tudi čustva in zavest. Področje ima izrazito interdisciplinarni značaj, saj se v njem prepletajo psihologija, nevrologija, matematika, logika, filozofija in druge vede. Vse veje raziskav so visoko tehnološke, ozko specializirane ter razdeljene na podpodročja, med katerimi pogosto izostane medsebojna komunikacija. Ker je veja sama po sebi vedno gojila skoraj fanatičen optimizem, so bili njen neizogibni del tudi pogosti padci. Kljub temu je danes že postala pomemben del tehnologije v industriji, saj zagotavlja široko podporo vrsti najbolj zapletenih težav v računalniški znanosti. Najpomembnejši cilj umetne inteligence je, da razume principe inteligence, da bi bolje razumela človeka, ter inteligentno obnašanje računalnikov, da bi izboljšala njihovo uporabnost. Zgodovina Razmišljajoče stroje in umetna bitja poznamo že iz grške mitologije. Eden je bil Talos s Krete, zlati robot Hefajsta in Pi-gmalionove Galateje ter čuvaj otoka. Človeku podobna bitja, za katera so verjeli, da so inteligentna, so se pojavljala skozi vso zgodovino, od Egipta do Grčije ter tudi pozneje. Ustvarili so jih različni znanstveniki po vsem svetu, od Kitajske prek Bližnjega Vzhoda pa vse do Evrope. V 19. in 20. stoletju je robot postal eden glavnih junakov znanstvenofantastičnih zgodb, zelo znana sta Frankenstein pisateljice Marry Shelley ter R.U.R. Karla Čapka. Zgodbe teh bitij in njihov propad pretresa veliko istih upanj, strahov in teh- ničnih skrbi, ki so prisotne tudi pri umetni inteligenci. Področje raziskovanj umetne inteligence je bilo uradno ustanovljeno na konferenci v kampusu fakultete Dartmouth leta 1956. Takratni ustanovitelji John McCarthy, Mar- vin Minsky, Allen Newell in Herbert Simon so še dolga leta ostali vodilni raziskovalci v njem. V šestdesetih letih je velik del financiranja raziskav prevzelo ministrstvo za obrambo. Predvidevanja vodilnih znanstvenikov takratnega časa so bila zelo optimi- stična, na primer Herber Simon je napovedal, da bodo že v roku dvajsetih let stroji sposobni prevzeti katero koli človeško opravilo, Marvin Minsky pa je dopolnil, da bo že z naslednjo generacijo problem ustvarjanja umetne inteligence dokazano rešen. Talos, zlati robot ter čuvaj otoka Krete Frankens tein pisa teljice Marry Shelley R. U. R. pisa telja Karla Čapka Umetna inteligenca Znanstveniki se še vedno niso poenotili glede tega, kako natančno je možno povzeti človeške možgane Neuralno omrežje je povezana skupina živčnih končičev, podobnih živčnemu sistemu človeških možganov Ker znanstvenika nista bila sposobna prepoznati težavnosti nekaterih nalog, je kongres njune raziskave leta 1974 nadomestil s produktivnejšimi projekti. Ta poteza je celoten razvoj področja za nekaj let, vse do zgodnjih osemdesetih let, zavrla oziroma celo zamrznila. Uspeh japonskih znanstvenikov na področju pete generacije računalnikov leta 1985 je spodbudil vladi ZDA in Velike Britanije, da sta raziskave obnovili, a jih je sesutje računalnika Lisp Machine ponovno zaustavilo. »Zima« umetne inteligence po tem dogodku je bila še daljša, vse do devetdesetih let oziroma celo do naslednjega stoletja. V 21. stoletju je področje dobilo nov polet zaradi neverjetne moči sodobnih računal- nikov, večje pozornosti pri reševanju posebnih podtežav ter vzpostavljanja novih vezi med umetno inteligenco in drugimi področji, ki rešujejo podobne težave. Prav tako so bile razvite uspešne metode dela z nepreverjenimi in nepopolnimi informacijami. Področja umetne inteligence Obstajajo vsaj štiri glavna področja umetne inteligence, to so vizualna inteligenca, ki se ukvarja s prepoznavanjem oblik, obrazov, prstnih odtisov ..., govorna inteligenca, ki preučuje prepoznavanje govora ter njegovo sintezo, manipulativna inteligenca, ki se ukvarja z nadzorom gibanja robotske roke ter nadzorom nožnih me- hanizmov, ter racionalna inteligenca, ki se ukvarja z ekspertnimi sistemi, podatkovnimi bazami ipd. Polega glavnih področij pa je še kup podpodročij, kot so strojno učenje (stroji s sposobnostjo učenja), nevronske mreže (najbolj znani stroji, ki se lahko učijo in so izdelani po vzoru naših možganov), ekspertni sistemi (pomoč pri odločanju), računalniški vid (sistemi, ki računalnikom omogočajo videti objekte), metode KDD in DM (KDD je kratica za pridobivanje znanja iz podatkov - kno-wledge discovery in databases, DM pa za rudarjenje po podatkih - data mining), samodejno programiranje (gene-riranje programske kode), inteligentni roboti (prepoznavajo predmete, se gibajo v prostoru ... ) ter procesiranje naravnega jezika (prepoznavanje govora, prevajanje iz enega jezika v drugega, pisanje besedila na podlagi govora ipd.). Umetna inteligenca se danes v glavnem opira na dve metodi: simbolno vs. nevronsko ter simulacijsko vs. fenomenološko. Prva (nevronska) želi posnemati delovanje možganov (od spodaj navzgor - bottom-up). Iz nasprotne smeri se simbolična umetna inteligenca približuje cilju z otipljivimi dosežki (od zgoraj navzdol). Ob tem uporablja tehnike optimizacije (hevristika, evolucijski algoritmi), logičnega sklepanja (dokazovanje, dedukcija) in aproksimacija (v kopici podatkov poiskati splošna pravila). Umetna inteligenca: živčni končički Kismet, robot z nerazvitimi socialnimi spretnostmi dni robot s ttftt- i m Justin Ratner, generalni direktor Intela, na nastopu na In-teloven razvijalskem forumu 2008 Eric Kim na Intelovem razvijalskem forumu govori o prihodnosti na področju televizije Ray Kurzweil, ameriškiiznajditelj, je prevzel vodstvo prve šole za futuristiko, ki sta jo ustanovila NASA in Google, Foto Ed Murray, Corbis Tina, prelep platinasti robot iz stripov »Kovinski možje« Roboto Asimo s senzorji in intelignetnimi algoritmi uspe obvladovati hojo po stopnicah ExoMars rover je najdražja robotska sonda vse časov, ki bo na Marsu iskala znake življenja 1 » V •/■f.ljt,. Samsung SGR-A 1 je Južno Korejski vojaški robot, narejen zato, da bi zamenjal ljudi na demilitarizirani coni med Južno in Severno Korejo HAL 9000, najslavnejši filmski junak umetne inteligence. Film režiserja Arthurja C. Clarka Vesoljska odiseja je tretji najuspešnejši znanstveno fantastični film vseh časov Topio - robot, ki zna igrati celo namizni tenis, razvili pa so ga v podjetju Tosy Deep Blue je bil računalnik, kije znal igrati šah, razvili pa so ga v podjetju IBM. 11. maja 1997je stroj premagal svetovnega prvaka v šahu, Garija Kasparova, z dvema zmagama, enim porazom ter tremi neodločenimi izidi. Chinook je bil računalniški program za igranje angleške igre dama. Leta 1990je bil prvi tak program, kije v boju z ljudmi zasedel mesto svetovnega prvaka, zato je mednarodna zveza spremenila tekmovalna pravila. Uporaba umetne inteligence Umetna inteligenca se danes v svetu uporablja za vrsto rešitev, med drugim za ustvaritev programa »Chinook«, svetovnega prvaka v dami, razne spletne iskalnike, za šahovski program »Deep blue«, ki je leta 1997 premagal Gari-ja Kasparova, strojno prevajanje, napovedovanje vremena, dobička ali proda- je ter za prepoznavanje pisave, govora, prstnih odtisov, obrazov, glasu ... Seveda pa se na koncu vedno pridružijo še računalniške igre. Kaj pa pri nas? Tudi pri nas so se dosežki umetne inteligence usidrali že globoko v raziskave in proizvodne strukture. Na kratko vam bomo predstavili nekatere. Kot prvi nastopa Inštitut Jožef Stefan, kjer so že dolgo let zelo dejavni in tudi ustanovitelji SLA-IS-a, Slovenskega društva za umetno inteligenco. So tudi organizatorji konference Bioma, na kateri izmenjujejo izkušnje s prakso. Umetno inteligenco ter njeno raziskovanje in razvoj podpirajo tudi s Tri-movimi raziskovalnimi nagradami. Tudi v našem največjem podjetju za izdelavo aparatov za dom Gorenje se kar nekaj ljudi ukvarja s to problematiko. Pred dobrim letom so novinarjem predstavili nekaj konceptnih rešitev, a žal te niso oživele v praksi. Poleg dveh »gigantov« pa je še vrsta malih podjetij, ki prav tako uspešno uveljavljajo rešitve s področja umetne inteligence. [naročilnica na knjige] (Ilustrator in osnove vekt^ke grafik« MJGBB PHOTOSHOP CSJ kaj dobim naročnina na klik 10 številk + popusti & ugodnosti popusti pri nakupu programov popusti pri nakupu knjig ter vrsta uporabnih informacij za bralce na spletni strani revije, kot so: ceniki storitev spletne povezave - linki informacije o sejmih, natečajih ... kje se naročim? s priloženo naročilnico po internetu | www.klikonline.si po telefonu | + 386 (0)1 52 00 720 15 november Croatian Design Now / Hrvatski dizajn sad jezik: angleški/hrvaški strani: 304 izid: 2009 cena: 58,25 eur za naročnike: ■ 49,50 eur Illustrator in osnove vektorske grafike jezik: slovenski strani: 164 izid: 2009 cena: 24,90 eur za naročnike: ■ 21,65 eur Photoshop CS3 učilnica v knjigi jezik: slovenski strani: 450 izid: marec 2008 cena: 44,95 eur za naročnike: ■ 38,21 eur Desire, The Shape of Things to Come jezik: angleški strani: 280 izid: 2008 cena: 60,51 eur za naročnike: ■ 51,40 eur [naročilnica na knjige iz prejšnjih številk] naslov knjige recenzija v številki: redna cena: cena za naročnike: ETFE, Technology and Design 109 70,84 eur 60,20 eur Energy Renewal in Buildings (Energy-Efficiency Upgrades) 107 41,27 eur 35,00 eur IN Detail: Cost-Effective Building 107 73,87 eur 65,40 eur Energy-Efficient Architecture 107 94,50 eur 80,30 eur Čutim, vidim, zmorem... 107 25,00 eur 21,25 eur Energy Manual, Sustainable architecture 106 82,67 eur 70,30 eur El croquis 136/137: Work Sistems II 106 85,33 eur 76,80 eur Materials, Form and Architecture 104 29,49 eur 25,10 eur The Complete Guide to Digital 3D Design 104 29,49 eur 25,10 eur The Fundamentals of Interior Architecture 104 29,49 eur 25,10 eur Sociopolis: Project for a City of Future 104 38,68 eur 33,00 eur Neubau Welt 104 51,74 eur 44,00 eur Supersonic: Visuals for Music 104 51,74 eur 44,00 eur NeoGeo: A New Edge to Abstraction 104 41,38 eur 35,00 eur The little Know-It-all; Common Sense for Designers 104 35,46 eur 30,00 eur Los Logos 103 47,19 eur 40,10 eur Dos Logos 103 47,19 eur 40,10 eur Kelvin Colour Today 103 59,13 eur 50,30 eur [naročilnica na knjige iz prejšnjih številk] naslov knjige recenzija v številki: redna cena: cena za naročnike: Predpisi o honororanju oblikovanja vizualnih komunikacij 103 114,00 eur 97,00 eur Predpisi o honororanju tridimenzionalnega oblikovanja 103 81,40 eur 69,20 eur New Tent Architecture 102 46,61 eur 39,50 eur The Fundamentals of Architecture 102 31,11 eur 26,50 eur Process: 50 Product Designs from Concept to Manufacture 102 38,90 eur 33,00 eur New Media Design 102 31,05 eur 26,50 eur We love Magazines 102 41,39 eur 35,00 eur Tactile, High touch Visuals 102 52,04 eur 44,00 eur 111 Posters 102 47,31 eur 40,00 eur Contemporary Ilustration and its Context 102 52,04 eur 44,00 eur InDesign in osnove namiznega založništva 101 29,90 eur 22,50 eur Architecture of Change, Sustainability and Humanity 101 58,51 eur 49,75 eur Design Drawing, knjiga in CD 101 43,56 eur 37,00 eur Mutations 101 53,22 eur 45,00 eur Photoshop CS3 učilnica v knjigi 100 44,95 eur 38,21 eur Avtorsko pravo v digitalni dobi 100 54,00 eur 45,90 eur Hitri vodnik skozi CorelDRAW X3 98 24,58 eur 20,91 eur Naučite se: Flash 8 v 24 urah 98 32,92 eur 28,00 eur [naročilnica] poštnina plačana po pogodbi št. 59/1/s način plačila pro anima p.p. 2736 1001 ljubljana položnica Naročanje: lidija@proanima.si 01 52 00 720 [naročilnica] poštnina plačana po pogodbi št. 59/1/s način plačila pro anima p.p. 2736 1001 ljubljana položnica Naročanje: lidija@proanima.si 01 52 00 720 [naročilnica] poštnina plačana po pogodbi št. 59/1/s naročnina na klik 10 številk + popusti & ugodnosti popusti pri nakupu programov popusti pri nakupu knjig ter vrsta uporabnih informacij za bralce na spletni strani revije, kot so: ceniki storitev spletne povezave - linki informacije o sejmih, natečajih ... način plačila položnica pro anima p.p. 2736 1001 ljubljana s priloženo naročilnico po internetu | www.klikonline.si po telefonu | + 386 (0)1 52 00 720 Naročanje: lidija@proanima.si 01 52 00 720 16 november njegovo veličanstvo - kolo Podnebne spremembe, s katerimi se spoprijema naš planet, vedno bolj izpostavljajo pomen varčevanja z energijo in zmanjševanja izpustov ogljikovega dioksida v okolje. Promet je med krivci za tako stanje na visokem drugem mestu, zato so vse glasnejše pobude, da čim več ljudi preide na okolju prijaznejše oblike prevoza. Med najprimernejšimi je kolesarjenje. Velike svetovne prestolnice tekmujejo, katera bo kolesarjem zagotovila boljše pogoje, da bi jih čim več prešlo na to obliko prevoza. Seveda pa se kolo lahko uporablja še za vrsto drugih s kolesarjenjem povezanih dejavnosti, in tudi te so v močnem porastu. Zato ne preseneča, da so hale razstavišča v Fridrischafnu, kjer je vsako leto največji evropski sejem koles in dodatne opreme Eurobike, pokale od življenja. Rekli boste: »Bah, šport!« A resnica je svetlobno leto daleč - na razstavnih prostorih so bila sicer res predvsem kolesa, pobližje pogleda-no pa je bil sejem predvsem zakladnica su-periornega oblikovanja, visokih tehnologij, razvoja in inovacij. Kolesa so bila le obešalniki. Področje je v silovitem vzponu, saj hkrati s porastom uporabe koles za dnevno migracijo po mestu to prevozno sredstvo postaja priljubljeno še za več drugih namenov, od potovanj, turnega kolesarjenja, vzpenjanja v gore in divjih spustov po strminah do akrobatike, ekstremnega kolesarstva ... Obisk je bil zato paša za dušo in oči ter tudi strokovni izziv. Vsakemu svoje Če bi vas nekdo vprašal, koliko različnih koles obstaja, jih skoraj gotovo ne bi našteli več kot pet. Eurobike je dokazal, da jih je vsaj šestnajst, saj je bilo toliko razpisanih kategorij, v katerih so se lahko proizvajalci pomerili za nagrade. Tako imamo najprej univerzalna kolesa za vse terene, potem potovalna kolesa, turna kolesa, mestna kolesa, hitrostna kolesa, oblikovalska kolesa, družinska in otroška kolesa, trdovzmetena in polnovzmetena gorska kolesa, gorska kolesa za spust, cestna kolesa, sklopna kolesa, električna oziroma e-kolesa, t. i. križarke, pa še eksotične izvedenke, kot so fitnes kolesa, kolesa BMX »umazana« kolesa za vožnjo po mivki in blatu, kolesa za posebne potrebe ... Če pa bi se osebno udeležili sejma, bi se vam navedeni seznam zdel prekratek, saj je bilo različnih vozil na nožni pogon toliko, da jih težko prešteješ. Zato je najbolje iz pestrosti dogajanj izvleči le smernice. Udobje in ergonomija Ko odpreš to vprašanje na področju kolesarstva, pri nas skoraj ni človeka, ki bi razumel, o čem govoriš. Samo po sebi umevno je, da je kolesar zvit nad krmilom kot kranjska klobasa. A nedaleč od nas je kolesarska dežela, ki se imenuje Nizozemska in kjer so kolesa precej drugačna. Krmilo je dvignjeno precej visoko in približano uporabniku, tako da se lahko na sedežu sedi popolnoma zravnano (hudomušnež je to opisal: ravno kot žirafa). Opisani položaj je za vožnjo veliko udobnejši, kar je posebno dobrodošlo za vse z bolečim hrbtom, pa tudi starejši ljudje lažje in dosto-janstveneje uporabljajo tako kolo. Na naših cestah jih zaenkrat še skoraj ni, v mednarodnem žargonu pa jih boste lahko zasledili kot holandska kolesa oziroma križarke. Poleg teh udobnih koles z običajnim okvirjem in visokim sedalom je sejmišče preplavila tudi ponudba dvo-, predvsem pa trici-klov, podobnih t. i. lezikolesom, ki so že tudi pri nas, a še ne prav zelo razširjena. Različnih izvedenk je kar mrgolelo: bolj ali manj športnih, z visokim udobnim sedalom z naslonom za glavo ali z nekoliko nižjo školjko, z dvema kolesoma na sprednji ali zadnji osi ali pa tudi le s po enim na obeh. Slednja sicer zahtevajo nekaj več vaje in spretnosti. Vsa tovrstna kolesa se od običajnih razlikujejo po dolžini - so kar opazno daljša, zato so se dvomljivci še kako razveselili možnosti, da se zapeljejo nekaj krogov po poskusni stezi. Večina jih je izkušnjo pohvalila. Pod rubriko udobje bi lahko umestili tudi električna oziroma e-kolesa. Ta so trenutno v velikem porastu, saj jih je bilo le leta 2009 prodanih kar 100.000. Kupci so vsi, ki želijo s podporo električnih baterij, ki pomagajo prevoziti naporne klance, kolesariti nekoliko bolj lagodno. Seveda so priložnost tudi za take uporabnike, ki jim je poganjanje pedal naporno zaradi starosti ali bolezni. Napajalni akumulatorji so skoraj neopazni, pogosto kar v odebeljeni spodnji prečki. Kolesar civilist Ker kolesa vse pogosteje postajajo prevozna sredstva za dnevne vožnje po opravkih v mestu, se tudi kolesar kot njihov uporabnik ne želi več »šemiti« v oprijete kratke hlače, pisane majice ali živopisane čelade, ki so smešne predvsem na glavah poslovnežev v oblekah. Kolesar želi biti videti mestno in urejeno, kar mu najnovejše domislice in inovacije tudi omogočajo. Navdušile so nas čelade, ki so jih ustvarjalci oblekli v blago in jim nadeli podobo klasične kariraste baretke, ljubke volnene čepice z okroglim čopom na vrhu glave ali podobnega vsakodnevnega pokrivala. Tudi izbira različnih torb in drugih dodatkov, ki kolesarju omogočajo, da prevaža s sabo vse mogoče, od običajnih osebnih potrebščin do manjših in večjih tovorov, otrok, živali itn., je bila bogata. Videz teh izdelkov je bil v razponu od klasične angleške elegance preko živopisane razigranosti do poetičnosti in romantike - odvisno od tega, kakšen značaj želi uporabnik dati svojemu konjičku. Široko in različnim okusom prija-gojeno izbiro so imeli na primer Nizozemci iz podjetja Basil (www.basil.nl), pa tudi ponudba velikih, kot je Vaude, sledi tem smernicam ter jih še nadgrajuje - s kolesarskimi torbami iz reciklirane plastike PET H kolesarjevemu udobju spada tudi pokrit parkirni prostor oziroma kar garaža. Širok nabor te ponudbe je imelo nemško podje- Holandsko udobje vožnje Lezikolesa na različne načine tje WSM (www.wsm-fahrradstaender.eu), veliko proizvajalcev je ponujalo tudi različne torbe in kovčke za prevažanje koles. Kolesa pa so lahko prirejena tudi za prevažanje težkih tovorov (www.cargobike. com) ali pa le za udobno in varno prevažanje otrok. Moje kolo je lepo in zabavno Oblikovalčevo oko ni moglo ostati ravnodušno ob posebno lepih in privlačnih izdelkih. Mednje bi gotovo prišteli živopisane čelade, s katerimi si lahko nadenejo želeni značaj tudi pristaši živolakiranega videza tega izdelka. Udobje nizozemskih križark je s sijajnim oblikovanjem nadgradilo podjetje Nirve (www.nirve.nl). Pestro ponudbo različno okrašenih okvirjev dopolnjujejo z možnostmi izbire različnih barv obročev, ročajev, plaščev, sedežev in celo zvoncev. Glede na obseg ponudbe si lahko vsak kupec svoje kolo popolnoma personalizira. Dodatki za civilen ali razigran videz Križarke podjetja Nirve Popolnoma izvirna so tudi kolesa podjetja Pedersen (pedersen-rad.de) z okvirjem iz ravnih cevi v obliki paličja ter z dodatki iz naravnega usnja. Ali pa nabor retro, futu-rističnih in hibridnih koles ter križark v kultnem slogu podjetja PG (pg-bikes.com), rezerviranih za osebe s svojstvenim značajem. Za tiste, ki ljubijo barvitost, so proizvajalci naredili tudi plašče koles v živopisanih barvah, ročke krmila v vseh mogočih tonih in vzorcih, prav tako zvonce, luči, in da bi lahko kolo spremenili v čisto osebno ikono, tudi nakit - za kolesarja seveda, pa tudi za kolo, nekaj podobnega kot pogosto vidimo pri motoristih znamk Harley Davidson. Po- tem so tukaj še živopisani sedeži koles, pa njihove prevleke, blatniki, nalepke za kraše-nje okvirja, torbe, košare itn. Sem praktičen in dinamičen Kolo je lahko pogosto tudi nadloga in breme. Posebno ko razmišljamo o tem, kako bi ga vzeli s sabo na pot z letalom ali vlakom ali pa le pustili pred nakupovalnim središčem ali službo, ne da bi trepetali, da nam ga ukradejo. Ena od rešitev teh težav so zložljiva kolesa. Tudi teh je bilo veliko, mnoge rešitve pa so dosegale tudi vrhunsko prilagodljivost in multifunkcionalnost, na primer kolo podjetja Taga (www.taga. nl) iz Nizozemske, ki ga z nekaj potezami iz prevoznega sredstva za mamo z enim ali dvema otrokoma spremenimo v običajen otroški voziček. Seveda z vsemi dodatki, ki jih zahteva dnevna vožnja v tamkajšnjih vremenskih razmerah. Preprostih zložljivih koles je bilo kar nekaj, posebno nagrado, in to kar zlato, pa je dobil GoCycle, zložji-vo e-kolo, pospremljeno kot večina njegovih »ročnih« konkurentov s torbo za prenašanje. Kolesarji radi potujejo Vse bolj priljubljeno je letovanje na kolesu, kar je dokazovala tudi pestra ponudba kolesarskih počitnic. Velika notranja avla je bila v celoti namenjena izletnikom in tam so bili turistični delavci iz vse Evrope, ki so ponujali destinacije od Izraela, Kanarskih otokov, Mauriciusa ... Povsod vabijo tudi kolesarje in jim nudijo karte ter druge informacije. Tudi Slovenija je bila zastopana s številčnim, dobro založenim in prijaznim zastopstvom. Inovativnost in ustvarjalnost na vsakem koraku Inovacij je bilo skoraj na vsaki stojnici nekaj, seveda pa brez medsebojnega merjenja ne gre. Na sejmu Eurobike se je to imenovalo Eurobike Award 2009. 1028 razstavljavcev je nanj prijavilo kar 400 izdelkov. 77 jih je strokovno sestavljena in zahtevna žirija, ki so jo poleg organizatorjev festivala sestavljali priznani oblikovalci, izbrani v povezavi z iF - Industrie Forum iz Hannovra, nagradila, le osem pa si je zaslužilo tudi zlato priznanje. Posebna nagrada je bila namenjena študentom, ki se jih je letos prijavilo 44, ter zelenim rešitvam za priznanje Eurobike Green Award 2009. Zlate nagrajence predstavljamo v posebnem okvirčku. Med nagrajenci, ki niso zaslužili zlata, so bili posebno zanimivi: lahka zložljiva kolesarska čelada, že prej omenjene čelade s civilnim videzom, kolesarski nepremočljivi pajac itn. Kaj naj zapišemo v povzetku poročila? Predvsem to, da prikazani izdelki želijo izzvati tudi nekaj sprememb na naših tleh. Sejem je bil dokaz, da kljub velikemu številu kolesarjev za razvojem zelo zaostajamo -kot uporabniki in kot razvijalci oziroma oblikovalci. In v obdobju krize, v katerem smo pravkar, je treba prav vsako priložnost, ki se ponuja, izkoristiti. Električno zložljivo kolo GoCycle, tudi prejemnik zlate medalje wdw: sodobna reciklaža Na večer 30. septembra se je na slavnostnem odprtju tretjega dunajskega tedna oblikovanja (WDW - Wienna Design Week) zbralo kar približno 1500 gostov, med njimi mestni kancler za kulturo Andreas Mailath-Pokorny, predsednica Dunajske gospodarske zbornice Brigitte Jank Ikihin, direktor oddelka Christoph Thun-Hohenstein in mednarodne zvezde oblikovanja, kot sta Arik Levy in Michael Young, ter posebej za to priložnost vabljena ikona švicarskega urarskega podjetja Rado, Jasper Morrison. Fotografije: WDW Brata Daniel in Markus Freitag, poznana po projektu The Bag, v katerem nam že leta predstavljata možnosti recikliranja materialov v posrečene torbe za vse namene, sta ob tej priložnosti razstavila nekaj sto torb iz recikliranega materiala, ki so si jih obiskovalci lahko sposodili z namenom recikliranja bioloških odpadkov ter se zavezali, da bodo naslednje tri mesece v dokaz recikliranja prinašali svoje odpadke v posebej za to priložnost v galerijo postavljen biološki zabojnik. Na otvoritveni večer so si obiskovalci lahko ogledali še navdušujočo razstavo Cha- ton Superstructures, delo Arika Levy za naročnika Swarovski Crystal Palace - projekt fascinantnih instalacij v obliki kristalov vseh velikosti in iz različnih materialov. Predstavili so nam tudi povsem novo kolekcijo izbranih oblikovalskih izdelkov Wien Products v lepo prenovljeni zgodovinski stavbi. Otvoritev je potekala v baročnem okolju. Vsi govorniki, vključno s pobudniki in nosilnimi partnerji Dunajskega tedna oblikovanja WDW - Neigungsgruppe Design, Tho-mas Machhorndl, generalni direktor revije H.O.M.E., so izrazili zadovoljstvo in podporo pozitivnemu razvoju in smernicam av- strijskega in dunajskega oblikovanja zadnje obdobje ter izrazili navdušenje, da lahko obiskovalcem v sklopu Dunajskega tedna oblikovanja ponudijo še več. Nepozaben večer pa je bil samo uvod v enajstdnevno raziskovanje festivala. Program tretjega dunajskega oblikovalskega festivala, ki je potekal med 1. in 11. oktobrom, poziva in sooča oblikovanje v vsakdanjem življenju z novozasnovanimi programi, kot so VDW Lab, VDW Debut in VDW Car-te Blanche, podprtimi s številnimi predavanji, predstavitvami in razstavami, med katerimi je izstopala reciklaža v vseh vidikih, pa naj bo to uporaba predhodno prirejenih, a vsem znanih predmetov, v drugotne namene, sodobnih predmetov v retroslogu ali osveženih in preoblikovanih predmetov, ki jih poznamo iz časa naših babic. VDW Lab. Projektna skupina, namenjena mladim grafičnim in industrijskim oblikovalcem, povabljencem organizatorja festivala ter gostujočega kustosa in oblikovalca sporočil Erwina Bauerja. Delo na izbranem projektu je potekalo v Kunsthalle na Karl-splatzu. Cilj laboratorija je bil udeležencem ponuditi znanje in izmenjavo izkušenj v postopku in pristopu odprtega procesa dela. Chaton Superstructures, delo Arika Levy za naročnika Swarovski Crystal Palace VDW Carte Blanche je priznanje petim ambicioznim in zahtevnim projektom, ki niso bili zasnovani v komercialne namene. Projekti so dosežki mladih oblikovalcev v sodelovanju s petnajstimi študenti dunajske tehnične univerze, ki so iskali in razvijali možnosti aplikacij in robotov, namenjenih pomoči in delu v mestu, na letališčih, v trgovinah, šolah, na vrtu in doma. VDW Debut. Izbrani študenti industijskega oblikovanja, diplomanti zadnjih treh let, so imeli priložnost predstaviti svoja dela v okviru VDW Debut pod pokroviteljstvom mednarodno priznane fundacije James Dyson. Razstavljeni projekti desetih mladih oblikovalcev zmagovalcev nagradnega natečaja so prejemniki nagrade James Dyson. Na predlog neodvisne žirije so bili vsi javno predstavljeni na Vorgartenmarkt. catia za dizajn - dizajn za catio? Catia je program, ki je v slovenskih oblikovalskih in arhitekturnih krogih (zaenkrat še) manj poznan. Pogosto se ga omenja v povezavi z avtomobilsko in letalsko industrijo, tudi izdelovanjem plovil, drugje pa se nekako še ni uveljavil. A to lahko trdijo le nepoznavalci, saj tisti, ki podrobneje spremljamo razvoj sodobnega oblikovanja, vemo, da si s Catio pomagajo do futurističnih in brezmejno svobodnih oblik svojih objektov svetovno znani slavni arhitekti, kot so Herzog & de Meuron, Zaha Hadid, Frank Ghery .. S čim modelirajo svoje najdrznejše oblike najslavnejši industrijski oblikovalci, nismo zasledili, glede na možnosti, ki so nam jih slovenski ponudniki programov prikazali na srečanju sredi oktobra, pa je Catia prav gotovo izziv za vse. Tokratni dogodek je bil namenjen predvsem oblikovalcem v svobodnih poklicih ali podjetjih ter podjetjem, katerih izdelki so prepoznavni po kakovostnem oblikovanju (Gorenje, Intralighting, Ultra, Ele-ktronček, Logina, Margenta, Gold Club, Akrapovič, MS, Seaway, Elan, Blumar, Trimo ter različni arhitekturni in oblikovalski studii). Vabilu na brezplačni dogodek se je odzvalo 126 udeležencev, od katerih jih je več kot 110 tja tudi prišlo. Cilj z naslovom Catia for Design je bil, da privabi predvsem arhitekte in industrijske oblikovalce. Žal je bilo teh le za peščico, več pa poznavalcev programa, ki so njegovi uporabniki že leta. A predstavljene rešitve so neposredno naslavljale prve in s prikazanimi zmogljivostmi prepričale. Najprej industrijskim oblikovalcem namenjen Imagine and Shape. Kavamat za digitalno kavo Na prikazu so uporabili prostoročne skice, ki so jih z 2D-optičnim čitalnikom vnesli v računalnik. S programom Sketch Tra-cer so jih postavili v 3D-virtualno okolje. Naslednji korak je bil modeliranje digitalnega 3D-objekta z modulom Imagine & Shape. Modul za delo uporablja tako imenovane T-spline. Preprosteje povedano je to modeliranje organskih površin oziroma metoda, s katero se približujemo principom oblikovanja gline. Lepota tega postopka je, da manipuliraš s točkami, črtami in površinami ter da modul dejansko predstavlja dizajn v Catii. Nato so model nadgradili s tehničnimi oziroma parameteriziranimi površinami, za kar je poskrbel modul Generati- ve Shape Design. Kot večino ohišij sodobnih kuhinjskih aparatov je tudi tega treba odliti. Za ta podvig pa Catia ponuja modul Functional Moldet Part, ki prav tako kaže na fleksibilnost in učinko- vitost programa. Kar sem osebno pogrešal, je le MKE-analiza litja. Da bi digitalni model bolje predstavili, so si pomagali z vizualizacijo oziroma upodobitvijo. Ca-tia zanjo uporablja modul Mental Ray. Seveda pa Dassault ponuja še dodaten program, namenjen pripravi vizualnega kataloga ali servisno učnega priročnika. Ta je lahko statičen (slike) ali/in dinamičen (filmi). Postopek izdelave izdelka v modulu Imagine & Shape Od izdelka do izkušnje - vse digitalno! Zahtevnost proizvodnih linij, ki so jih podpirali in oskrbovali njihovi programi, ter kompleksnost oblik izdelkov sta od proizvajalca Dasault Systemes vedno zahtevali več kot le razvoj izdelka. Treba je bilo pravilno načrtovati proizvodnjo, življenjski krog izdelkov itn., zato je Catii sledilo še nekaj pomembnih orodij: Simulia za simulacije uporabe in izvajanje digitalnih testiranj, Delmia za načrtovanje proizvodnje in vzporednih procesov, Enovia za komuniciranje in sodelovanje med multidisciplinar-nimi izvedenci ter 3Dvia za izdelkovo digitalno življenje v stiku z uporabnikom. Most med industrijskimi oblikovalci in kon-strukterji je porušen zaradi nekompatibil-nosti programov, ki jih eni in drugi uporabljajo. Prednost Catie je, da ima izgrajena vsa potrebna orodja, da se proizvodni proces neovirano nadaljuje skozi vse faze, od zasnove, preko oblikovanja, priprave za proizvodnjo, nadzora, vse do spremljanja vseživljenjskega kroga izdelka. Na drugem sklopu predavanj se je najprej predstavilo podjetje Pipistrel, ki se ukvarja s proizvodnjo in prodajo ultralahkih letal, zadnji dve predstavitvi pa sta prikazali možnosti uporabe Catie v arhitekturi in povratnem inže-nirstvu. Prikazani primeri so nedvomno dokaz, da Dassault Systemes res želi prodreti na trg oblikovanja, in prepričana sem, da bi na srečanju prikazano prostorsko oblikovanje digitalnega izdelka navdušilo marsikaterega oblikovalca, ki načrte z muko prenaša iz tlorisa v naris in od tam ponovno v stranske rise, prereze ... Dovršenost, ki jo zdaj že ponuja Catia, vse 2D-postopke pometa pod predpražnik preživelosti. 3D je nedvomno prava pot v prihodnost. Oblikovanje je edino, kar razlikuje izdelek od drugega izdelka na trgu. (Nono Ohga, Sony) šola in trajnostna arhitektura Šola v Afriki, Burkina Faso, arhitekt Diebedo Francis Kere Podaljšek šole v Afriki, Burkina Faso, arhitekt Diebedo Francis Kere Cilj konference je bil spodbuditi boljše sodelovanje vseh pristojnih za načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje šolskih objektov in prostorov, tako posameznih strokovnjakov kot institucij in uporabnikov šolskega prostora - ravnateljev, učiteljev, učencev in lokalnih skupnosti. Predstavljeni so bili izzivi pri uresničevanju trajnostnih šolskih stavb, od procesa njihovega načrtovanja do končne uporabe. Namen je bil opozoriti stroko in širšo javnost, da je bistveni dejavnik trajno-stne šolske arhitekture kakovostno arhitekturno oblikovanje, ki od vsakega posameznika zahteva odgovornost pri poseganju v prostor. Izpostavljeno je bilo, da je kakovostna arhitektura splošen interes, saj sodobno družbo ozavešča o pomenu kulture bivanja in njenega odnosa do prostora. Na konferenci so strokovnjaki iz Japonske, Anglije, Portugalske, Italije, Finske, Nizozemske in Slovenije primerjali svoje izkušnje v zvezi s trajnostno arhitekturo šol. Predavatelji z različnih področij so predstavili svoje izkušnje celovite prenove že obstoječih šol v trajnostne, principe in načine zmanjševanja emisij ogljikovih izpustov ter pomen trajnosti tudi na področju šolske vzgoje. Arhitektki Maja Ivanič in Špela Kuhar sta predstavili štiri pozive. Pozivata, naj se v šolski učni program umesti vzgoja o prostoru. Prav tako naj se v program vključi umetnost. Šole naj se prenavljajo in gradijo skozi institucijo javnega natečaja. Šole Emila Navinška z revolucionarno zasnovo brez hodnikov pa naj se prenavljajo po principih nacionalnega varstva. Z uvedbo arhitekturne in umetniške vzgoje v šole bi se učitelji in učenci, ki bodo kmalu sami krojili družbo, zavedli po- Prva dva oktobrska dneva letos je bila na Ljubljanskem gradu mednarodna strokovna konferenca Šola in trajnostna arhitektura, ki so jo organizirali Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije, Pedagoški inštitut ter OECD Centre For Effective Learning Environments (CELE). mena prostora in okolja ter si pridobili znanje o arhitekturi in estetiki. Trajnostna arhitektura šol ustreza nekaterim temeljnim principom, ki izhajajo iz načel in logike trajnostnega razvoja. Take šole so pravilno umeščene v prostor, torej pravilno orientirane, tako da so omogočene optimalne razmere za šolsko delo, hkrati pa sta zagotovljeni optimalno osončenje in senčenje. Njihova prostorska zasnova je sodobna in fleksibilna, tako da je možna različna uporaba prostorov, nemoteno je individualno in skupinsko delo, primerni pa so tudi prostori za igro, druženje in socialne stike. Sodobna šola je mesto v malem, s »trgi«, »promenadami« in javnim življenjem. Sama zasnova prostora spodbuja medosebne stike in socialne interakcije otrok. Šole v skladu s »Mi oblikujemo prostor in prostor oblikuje nas.« Winston Churchill sodobnim razumevanjem tradicionalnih in avtohtonih kulturnih elementov ter z didaktičnimi in smiselno uporabljenimi detajli, kot so barva, materiali, oprema ipd., izkazujejo spoštljiv odnos do naravne in kulturne dediščine. Arhitekt Miha Dešman je v predavanju navedel naslednje napotke za trajnostno arhitekturo šol. V učni program morajo biti vključene okoljsko ozaveščene vsebine na vseh stopnjah (»learning by doing«). Zunanje učilnice naj bodo enakovredna prizorišča učnega procesa, vključen naj bo ekovrt, ki prikazuje zbiranje vode, vodne rastline in živali. Zunanjo ureditev naj tvorijo avtohtone rastline brez velikih potreb po dodatnem zalivanju. V šolah naj se uporabljajo lokalni in sezonski prehrambni izdelki. V sklopu konference je bila postavljena tudi razstava izbranih realizacij boljših vrtcev in šol. V prvem delu razstave so bili predstavljeni trije mejniki razvoja slovenskih šol skozi zgodovino šole do leta 1918, šole arhitekta Emila Navinška brez hodnikov ter šole iz obdobja modernizma. Drugi del razstave je predstavil 25 primerov šol, ki so kljub togim predpisom in finančnim omejitvam arhitekturni presežek. Na razstavi so bili predstavljeni še rezultati anketiranja arhitektov in predstavnikov uporabnikov razstavljenih slovenskih vrtcev in šol. Namen ankete je bil ugotoviti prednosti in pomanjkljivosti pri načrtovanju in gradnji šole, analizirati zadovoljstvo uporabnikov s svojo šolo ter z analizo rezultatov spodbuditi k aktivnemu sodelovanju med arhitekti, naložbeniki in bodočimi uporabniki pri načrtovanju vrtcev in šol. Sklop predavanj je sklenil prof. dr. ir. Herman Herzberger, ki je v svoji dolgoletni praksi postavil že več kot 30 šol. V kariz-matičnem nastopu je predstavil ključne smernice, ki jim sam sledi pri oblikovanju sodobnega šolskega prostora. Projektiranje šolskih objektov danes v arhitekturi ponuja redko priložnost določati in vplivati na dane razmere (»human condi-tions«), ki določajo, narekujejo in sprožajo dejavnosti v prostoru. S fleksibilnim, raznolikim in odprtim oblikovanjem šolskega prostora postane arhitekt spodbuditelj različnih otroških dejavnosti. Herzberger meni, da morajo šolski objekti loviti ravnotežje med uporabnostjo, primernostjo in arhitekturno oblikovanostjo, skladno z zahtevami stroke. Različni šolski prostori potrebujejo »izumlja- odki Prof. dr. Toshiharu Ikaga, Fakulteta za znanost in tehnologijo, Japonska Maja Ivanič, arhitektka, Slovenija Prof. J uhani Pallasmaa, arhitekt, Finska Prof. dr. ir. Herman Hertzberger, arhitekt, Nizozemska nje na novo« z vsako novo priložnostjo, z vsakim novim dogodkom, še posebno pa s sodobnim razvojem pedagoških smernic, ki se oddaljujejo od tradicionalnih pristopov k poučevanju. Sodobni proces poučevanja je bolj usmerjen v pouk, skladen z individualnimi potrebami vsakega učenca. Uveljavitev takega načina zahteva aktivno uskla- jevanje med izobraževalnimi institucijami, učnimi sistemi in arhitekturo. Kakšne so šole, ki odgovarjajo sodobnim potrebam trajnosti na vseh ravneh? To so šole, ki vzgajajo ustvarjalne, dejavne in samostojne otroke. Razumevanje šolske snovi teh otrok je poglobljeno in uporabno, saj na poti pridobivanja znanja v njej sami ak- tivno sodelujejo. Namesto tradicionalnega sistema učenja, v katerem je otrok pasiven in mirno sedi v šolski klopi ter posluša vsevednega učitelja pred katedrom, se uveljavlja sodobna šola, v kateri otrok postane raziskovalec, ustvarjalec in dejavnik. Otroke poleg staršev, vzgojiteljev in učiteljev vzgaja tudi okolje. Šola je prostor, v ka- Razstava na Ljubljanskem gradu terem poleg doma preživijo največ časa. Šolski prostor in arhitektura torej pomembno oblikujeta otrokovo splošno kulturno zavest in občutljivost za prostor. Šole so prve javne institucije, s katerimi se otrok srečuje vsakodnevno, in to v obdobju največje dojemljivosti. Trajnostni razvoj je danes nujnost. Občutek zanj je treba otrokom že zgodaj privzgojiti. Najučinkoviteje je to mogoče v okviru javne šolske vzgoje. Zato morajo biti načela trajnostnega razvoja vključena v sam način življenja in dela v šoli, v učni program in šolski prostor. Šola lahko postane poligon za neposreden stik s trajnostno arhitekturo in dober vir za učenje. Trajnostna arhitektura šol torej spodbuja novo generacijo otrok, ki so radovedni, ustvarjalni, samostojni in zaupajo v lastne sposobnosti. Njihovo znanje je poglobljeno in uporabno, saj je na poti pridobivanja znanja najpomembnejši dejavnik razumevanje snovi - bolj kot sama količina pridobljenih informacij. Umetnost in kultura širita obzorja in dvigujeta duha posameznika, s tem pa izobrazbo in kulturno raven naroda, ki vodita v trden gospodarski in civilizacijski napredek. Konferenca na Ljubljanskem gradu je pomembna stopnica na poti k napredovanju splošne kulturne in prostorske ozaveščenosti. Odličen izbor predavateljev različnih strok, jasno zastavljeni namen, izhodišča in cilji ter odlična organizacija so dobra podlaga za naslednje dogodke. načrtovanje urbane prihodnosti Koper je eno prvih urbanih središč na Slovenskem. Najstarejše sledi nas pripeljejo do grške legende o Aegidi. Rimljani pa so na tem mestu poznali mestece Capris, naselbino z obzidjem, ki je zavzemala osrednji prostor otoka, njegov najvišji del Brolo do začetka Cankarjeve ulice ter današnji Titov trg. Na svetovni dan habitata, ki je letos potekal pod geslom »Načrtovanje naše urbane prihodnosti«, so bile 5. oktobra v Kopru pod okriljem Društva arhitektov Obale organizirane arhitekturne delavnice za dijake koprske umetniške gimnazije. Titov trg je eden glavnih nosilcev urbane identitete Kopra. Sugestiven prazen prostor, uokvirjen z objekti, ki pričajo o nekaterih veličastnih trenutkih zgodovine mesta, je s svojo magično prostorsko razsežnostjo eden najlepših trgov na svetu. V drugi polovici 15. stoletja so nastale kulise trga: Pretorska palača, stolnica, Ar- meria, Foresteria in Loža. Vsi ti arhitekturni spomeniki trg določajo in krojijo značilno mestno vzdušje. Če del kulis manjka, je trg okrnjen. Loža je edina ohranjena gotska mestna loža v Sloveniji. Nadstropje je namenjeno prostorom galerije, pritličje pa je nekoč zasedala mestna kavarna. Leta 2007 so pro- čelje Lože, severno stranico trga, prekrili z gradbiščnim zastorom. Simbolično, kot da bi se predstava končala. S tem je trg kot pomemben prostor socialnih interakcij izgubil velik del svojega naboja. Zastor je kakor mrtvaški prt. Ložo zakriva, jo abstrahira. Obenem pa daje odlično zavetje za vanda-le, ki fasado lahko nemoteno krnijo. Arhitektura je oblikovanje praznega prostora, prostora vmes ... Začasna oživitev Lože je bila glavna tema arhitekturnih delavnic za dijake. Pod mentorstvom arhitektov Nine Štrovs in Matevža Grande so izdelali senčne lutke, ki prikazujejo zamrznjeno akcijo, fantazijski fragment iz zgodovine Lože. Figure iz kartona so namestili za gradbiščno kuliso in jih osvetlili iz ozadja. Kartonaste figure so se zarisale na »"fasadi" Lože. Trg je tako za en večer dobil odvzeto severno stranico in ponovno zaživel. Kulisa čez Ložo je postala platno za senčne lutke. Cilj delavnice je bil pospešiti razvoj dogodkov, namenjenih dokončanju prenove kavarne Lože, in tako ponovno vzpostaviti izjemno tržno vzdušje. Fasada Lože je pomemben arhitekturni spomenik in pečat Kopra, ki pod zastorom skrit pred urbanimi prebivalci, katerim je namenjen, že dve leti propada. Poleg opisane delavnice v Loži sta potekali še dve pod mentorstvom slikarja Tilena Ži-bone in arhitekta Erika Stojanovič Kocjanči-ča. Prva na temo oživljanja požgane hiše na Ulici OF 8, kjer so udeleženci izdelali akrilno poslikavo na PVC. Druga skupina pa je z zeleno intervencijo ozelenila vogal Lože. Ob propadanju takega kulturnega spomenika je etična odgovornost družbe, posameznikov in stroke, da stanje izboljša. Dijaki so z delavnico ob dnevu habitatov storili prvi korak. MLMDArtdtB Spletni nakupovalni center i1 i www.mimovrste.com t sloni v alpah Pred dvema tisočletjema se je znameniti vojskovodja Hannibal v želji, da bi si podredil rimski imperij, odločil za drzno in tvegano taktiko. Nepremagljiv rimski imperij je želel zavzeti povsem nepričakovano in tvegano - s svojo vojsko bojnih slonov se je odločil napasti s severa. Tako se je iz Kartagine, ki je bila na območju današnje Tunizije, podal na dolgo pot po Iberskem polotoku in čez Pireneje, prečkal je Alpe ter presenetil Rimljane. Prevzel je oblast in se vpisal v zgodovino. Nemogoče mu je uspelo. Cipra Od 17. do 19. septembra je bila v Lihten-štajnu letna konferenca mednarodne komisije za varstvo Alp - Cipra. Slovenija je kot podpisnica alpske konvencije enakovredna v družbi najrazvitejših držav prav zaradi koščka Alp znotraj naših meja. Alpska konvencija je mednarodna pogodba, katere namen je zagotoviti varstvo in sonarav-ni razvoj alpske regije. Podpisana je bila 7. novembra 1991 v Salzburgu. Prve so jo podpisale Avstrija, Nemčija, Italija, Francija, Lihtenštajn in Švica. Slovenija je konvencijo podpisala 29. marca 1993. Veljati je začela 6. marca 1995, nastala pa je na pobudo Cipre po dolgih pripravah, ki jih je vodila ta organizacija. Društvo Cipra Slovenija si prizadeva uresničevati določila protokola pri nas in zastopa Slovenijo v mednarodni povezavi. Rast? Strokovne konference se je udeležilo približno 200 predstavnikov članic podpisnic. V sodobnem, energetsko varčno zasnovanem družbenem središču naselja Gamprin v kneževini Lihtenštajn so potekali predavanja in delavnice pod skupnim naslovom »Rast na vse kriplje in pretege?«. Naravna težnja človeka po izboljšavah je izoblikovala sodoben svet. Razvoj je človeštvu prinesel veliko dobrega. S tehnologijo smo vedno bolj mobilni, naša bivališča so udobnejša in varčnejša, komunikacijska omrežja omogočajo hiter pretok zamisli in znanja. Dosedanji uspešni razvoj je omogočala rast na račun cenenih naravnih virov, ki pa se zaradi vse večjega obsega izrabe počasi izčrpavajo. To vodi v ekološko in gospodarsko krizo, katere prag smo že prestopili. In ker je kulturnemu okolju Alp prizadevanje za doseganje vse večje blaginje naravno in prirojeno, je bilo vprašanje o iskanju sreče v Alpah rdeča nit konference. Prevrednotenje Kako torej nadaljevati, se je spraševal Mau-rizio Pallante, predsednik Društva za srečno upadanje. Glavno težavo vidi v tem, da je bil BDP (bruto družbeni proizvod) do zdaj osnovni kazalnik razvoja. Z njim merimo letno denarno vrednost izmenjave dobrin in storitev, ki naj bi po definiciji zadovoljevale naše želje. Vendar ni vedno tako. Ko na primer z avtomobilom stojimo v prometnem zamašku in motor teče v prazno, se BDP povečuje. To je dobro za gospodarstvo in kazalnik rasti, nikakor pa ne za nas in našo srečo. Po prepičanju Maurizija Pallanteja je nastopil čas za prevrednotenje družbenih norm. Individualne dobrine je treba zamenjati za kolektivne. Ponovno je treba vzpostaviti načelo dela, ki ga je zamenjalo načelo zaposlitve. Če je nekdo zaposlen, še ne pomeni, da je tudi delaven in da proizvaja kakršno koli dobrino. Tako se izgubljata energija in učinkovitost družbe. Lastno delo je osnova prevrednotnenja, ki nas pripelje do »srečne- Sodoben in energetsko učnkovito zasnovan družbeni objekt, kjer je bila konferenca Konference se je udeležilo približno 200 ljudi iz držav podpisnic alpske konvencije. Rast na vse kriplje in pretege? ga upadanja«, kar pomeni, da se kakovost življenja ne poslabša, nasprotno, še naprej se povečuje. Slikovit primer je domači vrt za pridelavo zelenjave. Na njem z lastnim delom pridelamo dobrine, ki so kakovostnejše in bolj zdrave od kupljenih. A ker gre za lastno proizvodnjo, in ne blagovno menjavo, ob tem BDP pada. Do upadanja bo v vsakem primeru kmalu prišlo oziroma je že. Dosegli smo meje narave. Naravni viri niso neomejeni in nikakor niso več poceni. Če se tega zavedamo, lahko upadanje nadziramo in ga usmerimo v svojo korist in srečo, sicer lahko pride do škodljivega upadanja, ki vodi v družbeno degradacijo. Upadanje Gerlind Weber je profesorica na dunajski univerzi. Že nekaj let preučuje razvoj av- strijskih občin. Njene ugotovitve nikakor niso všeč uradnim državnim statistikam. Stanje je namreč tako, da večina avstrijskih občin zaznava upad razvoja. Razlogov je več: odseljevanje, odmaknjenost, nekonkurenčnost ipd. Ker je družba sledila diktatu rasti in razvoja, so te občine upad doživljale kot nekaj negativnega. Nadzorovanega upadanja niso poznale. Usmerjanje upadanja je politično in tehnično precej zahtevnejše kot usmerjanje rasti. Tako rast kot upadanje sta naravna procesa. Neomejene rasti v naravi ni. V svojem predavanju je poudarila, da je vsak soci-oekonomski sistem zmožen preživetja, če spoštuje ekološke procese. V tem kontekstu je izpostavila razliko med rastjo in bo-hotenjem. Če se manjše število posameznikov bohoti na račun vseh ostalih, je to dolgoročno uničujoče za oba. Tudi ta dejavnik je družbo pripeljal do trenutne kri- Sloni Asociacijo na nenavadno zgodovinsko dejstvo slonov v Alpah je sprožilo uvodno predavanje prof. Fraza Josefa Raderma-cherja, predstavnika Club of Rome. Logika rasti se vse bolj približuje svojim mejam. Podnebna in energetska kriza sta le dokaz že omenjenega dejstva. Gospodarska kriza pa težave še poglablja. Diktirana rast je onemogočala vsak novi način razmišljanja. Zrasla je kot slon v naših glavah, ki onemogoča, da bi spoznavali druge zasnove prihodnosti. Kot se je zdelo nekoč nemogoče prečkati Alpe s sloni, je danes nemogoče videti svet brez razvoja. Franz Josef Raderma-cher nas je pozval k preobratu: »Izbrišimo že starega slona iz glave in začnimo razmišljati o seksi žirafi.« Opustimo stare zasnove razmišljanja na podlagi rasti BDP-ja in razmišljamo o srečnem upadanju. Ni več veliko časa. Slon - prispodoba diktata rasti Seksi žirafe 4. simpozij obnovljivih energij Četrti zaporedni in že drugi letošnji simpozij o obnovljivih virih energije je z uvodnim pozdravom odprla predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice (AHK) Gertrud Rantzen. Poudarila je, da je Nemčija v samem svetovnem vrhu glede števila in obsega investicij v obnovljive vire energije. Gospodarsko vejo je podprlo tudi nemško zvezno ministrstvo za gospodarstvo in tehnologijo z zamislijo izvozne pobude (Export Initiative), v okviru katere AHK prireja različne simpozije, delavnice, poslovna potovanja in srečanja. Tokratni simpozij je bil usmerjen v biomaso in bioplin. Prvi govornik je bil Mario Soos, gospodarski ataše nemškega veleposlaništva, ki je poslanstvo simpozija postavil v nekoliko širši kontekst, saj je dejal, da ne gre le za nove poslovne priložnosti, ki jih to področje ponuja, temveč tudi za strateško pomembno zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv in hkratni prispevek k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov. Poraba energije se namreč iz dneva v dan povečuje, kar pomeni vedno večje stroške fosilnih goriv, po drugi strani pa tudi postopen upad cen obnovljivih virov. Če bomo nadaljevali po zdaj začrtani poti, se bodo do leta 2030 toplogredni plini povečali za 30 odstotkov, kar pomeni globalno zvišanje temperature za dve stopinji. »Nemčija je glede obnovljivih virov lahko ostalim državam svetel zgled. Dosegamo stabilno gospodarsko rast ob sočasni skrbi za okolje. Pomembno je, da ločimo gospodarski razvoj in porabo energije oziroma da uspemo z manj energije dosegati enak gospodarski razvoj,« je dejal Soos in dodal, da je Nemčiji to uspelo doseči z zakonskimi določili, tarifnim sistemom proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov, finančnimi spodbudami in trgovanjem z emisijami. Sektor biomase v Nemčiji zaposluje skupno 240 tisoč ljudi, med vsemi obnovljivimi viri pa je biomasa zadnja leta najbolj razširjena. Nemška vlada zato obnovljive energije obravnava kot poslovno priložnost za obnovo gospodarstva in nova delovna mesta, zato jih vsestransko, predvsem pa tudi finančno, spodbuja. V nadaljevanju je mag. Robert Režo-nja z Ministrstva za kmetijstvo, gozdar- stvo in prehrano v svoji predstavitvi na kratko poudaril, da so obnovljivi viri vse pomembnejši. Pri tem gonilo niso samo mednarodne obveze do varstva okolja in izpustov, temveč tudi nova spoznanja na področju tehnologije. Ob tem se odpirajo velike možnosti za razvoj podeželja, predvsem z vidika lastnih potreb kmetov. Naslednji govornik, Henrik Dvoržak iz podjetja Weishaupt, je izrazil zaskrbljenost, ker okoljska politika v Sloveniji šepa in ker še nismo pripravljeni na izpolnjevanje obvez glede zmanjšanja izpustov to-plogrednih plinov. Obnovljivi viri energije se ne obravnavajo samostojno, medtem ko Slovenija že plačuje kazni zaradi preseženih izpustov v obsegu kar milijon ton glede na obveznosti iz kjotskega sporazuma na letni ravni. Razvoj, ki temelji na obnovljivih virih, se tako oddaljuje, na kar kaže tudi počasno sprejemanje zelene energetske knjige. V sklepu je še pouda- ril, da mora stroka prevladati nad priljubljenostjo in politiko ter da na simpoziju pogreša politike, ki bi jih morala ta tema še kako zanimati. Dirk Kalausa iz Eclareon GmbH Management Consultans je v svojem govoru predstavil okvirne politične razmere in razvoj trga na področju obnovljivih virov energije v Nemčiji. Export Initiative je del izvozne pobude, ustanovljene leta 2002, nemškim podjetjem pa omogoča nepo- Postaja za bioplin v Avstriji sreden stik s tujimi podjetji in prenos pomembnih znanj. Uporabo lesne biomase v Sloveniji je udeležencem simpozija predstavila Nike Kranjc z Gozdarskega inštituta Slovenije. V Sloveniji kar 30 odstotkov vseh gospodinjstev uporablja lesno biomaso za ogrevanja, kar je pričakovano, saj smo v Evropi po gozdnatosti na tretjem mestu. Zanimanje za uporabo lesne biomase se je zadnja leta povečalo posebno med mlajšimi porabniki, vendar na letni ravni še vedno proizvedemo približno 20 milijonov ton toplogrednih plinov, pri čemer jih gozdovi akumulirajo le okoli polovico. Gospod Hubert Mayerhofer je predstavil dejavnosti nemškega društva za lesno biomaso Bavarske Carmen, katerega glavni namen je uveljaviti to surovino kot obnovljivi vir ter jo čim bolj približati gospodarstvu, Walter Stinner iz Nemškega raziskovalnega centra za bioplin pa v Nemčiji razvite bioplinske parke in ostale podatke o oskrbi z bioplinom. Slovenske razmere je opisal Tomaž Poje s Kmetijskega inštituta Slovenije. Izpostavil je težave zaradi ločevanja med kmetijskimi in nekmetijskimi bioplinarnami, kot so čistilne naprave in deponije. Skupna moč vseh bioplinarn v Sloveniji znaša 13,8 megavata, pri čemer se s to energijo še ne ogrevajo večja naselja, ampak zaenkrat bolj ali manj le okoliške hiše. Trenutno največja bioplinarna z močjo 4,2 me-gavata je v Lendavi. Nekaj tehničnih značilnosti naprav, potrebnih za ogrevanje na bioplin in biomaso, sta predstavila Martin Klančišek iz podjetja Max Weisehaupt in podjetje Schnell. Jadranko Medak z Direktorata za energetiko pa je v sklepu predavanj še najavil, da bo področje obnovljivih energij v prihodnosti skoncentrirano le še na gospodarskem ministrstvu. Izpostavil je tudi zapletenost administrativnih postopkov za dodeljevanje spodbud. Okrogla miza Na koncu simpozija je bila okrogla miza, na kateri so sogovorniki navedli še nekaj zanimivih podatkov. Tako je gospod Šu-menjak iz Združenja bioplinarn Slovenije povedal, da ima Slovenija trenutno približno 70 megavatov potenciala, da imajo dosedanji lastniki bioplinarn dobre izkušnje ter da pričakuje tudi v prihodnje rast njihovega števila. Robert Režonja z ministrstva za kmetijstvo vidi precej dobre možnosti za razvoj biomase tudi v okvirih programa za razvoj podeželja, ki jih delno sofinancira Evropska unija, a hkrati ugotavlja, da je ključno vprašanje obnovljivih virov strošek začetne investicije, ki je lahko precej velik. Prav tako moramo po njegovem za nadaljnji razvoj biomase k sodelovanju povabiti celotno verigo udeležencev procesa pridobivanja lesne biomase, od sečnje v gozdovih, prodaje kotlov do končnih uporabnikov. Nike Kranjc je kot morebitne nevarnosti pri koriščenju energije predstavila nevarnost prevelikega izkoriščanja gozdov in morebitno prašenje, ki nastaja pri proizvodnji lesne biomase. Prav tako je lahko pod vprašajem tudi ogljikova nevtralnost, če biomasa prihaja iz drugih držav. Glavno sporočilo okrogle mize je bilo, da ima Slovenija v primerjavi z Nemčijo ugodne naravne danosti za večji izkoristek lesne biomase, ki bi bila v prihodnosti lahko eden od vodilnih obnovljivih virov. Njeni udeleženci so se tudi strinjali, da lahko prihodnja leta ne glede na trenutne gospodarske razmere pričakujemo naglo rast in investicije na področju obnovljivih virov v Sloveniji. Simpozija o obnovljivih virih energije se je udeležilo več kot 130 udeležencev, med katerimi so bili predstavniki slovenskih in nemških gospodarskih družb, stroke, politike in ostale zainteresirane javnosti. Sklenil se je z individualnimi poslovnimi sestanki med slovenskimi in nemškimi podjetji na področju lesne biomase in bioplina. Pohvalimo lahko njegovo brezhibno organizacijo, podprto s simultanimi prevajanji v oba jezika, predvsem pa daljnovidnost nemške vlade, ki s podporo podjetjem, ki se uveljavljajo na področju obnovljivih energij, sočasno tako podpira nemško gospodarstvo doma in pri nastopanju v tujini kot tudi spodbuja rast in razvoj okolju prijaznih tehnologij. assemby Assembly je festival, ki se je letos poleti v Helsinkih odvijal že osemnajsto leto. Združuje na tisoče računalniških navdušencev, programerjev in ne nazadnje tudi radovednežev. V hartwallški areni se vsako leto svetlika 3000 monitorjev, zadnje čase tudi dvakrat letno. Odgovore na naša vprašanja nam je podal eden od glavnih organizatorjev Pekka Aakko. Festival Assembly se je začel že na začetku devetdesetih let. Katere spremembe je doživel v teh osemnajstih letih? Kako so festival in tudi njegovi organizatorji odraščali? Osnovna zamisel je bila vedno enaka: de-moscenerji in entuziasti se zberejo zaradi druženja in medsebojne tekmovalnosti. Tekmovanja so bila vedno na zelo visoki stopnji in pritegnila so veliko udeležbo. Jasno je, da se svet spreminja, računalniki in tehnologija pa se še nadalje razvijajo, kar pušča nezane-marljiv pečat tudi v demosceni. Pri splošnih udeležencih smo lahko opazovali, kako uporabljajo medmrežje, katere igre igrajo in po katerih storitvah najbolj posegajo. Pri demoscenerjih pa smo opazili, kako svoje znanje in ustvarjalnost prenašajo tudi na druge platforme, kot so mobilniki, Silverlight in Flash. Kdo so organizatorji? So od vsega začetka stalna druščina ali se je ta sčasoma spreminjala? Glavna organizatorja sva bila zadnjih dvanajst let vedno ista: jaz in Jussi Laakkonen, poznan tudi kot Abyss iz Future Crewa. Glavna družba naših »funkcionalnih glav«, kot jih interno imenujemo, je sestavljena iz desetih članov, ki so zadnje desetletje vedno isti. Tu in tam so sicer manjše spremembe, vendar smo večinoma isti ljudje. Preostanek ekipe se pogosteje spreminja, odvisno od tega, koliko časa imamo za postavitev dogodka. Oseba, ki se nam pridruži, ostane vsaj štiri ali pet let, veliko pa jih je zraven že več kot deset let. Za mnoge je Assembly način življenja. Starost obiskovalcev je nekje med dvanajst in petdeset let. Najmlajši je bil star samo deset let. Od kod prihajajo? So to samo Finci ali tudi tujci? V devetdesetih letih smo imeli veliko tujih obiskovalcev, saj so potovali od enega nordijskega festivala do drugega. Ko smo vstopili v enaindvajseto stoletje, se je to nehalo. Ljudje lahko od doma opazujejo festival po 1 I Li. /intej) i J:JU< t ft "Mih t - lopi Foto: Tuula Ylikorpi — 1 * dS&C v v^ ^z^-j jr -O . tO*' J f ■ t- »■■ 'h , t / " M si r Foto: Tuomas Siitonen internetu ali AssemblyTV-ju. Danes je mednarodnih udeležencev le od pet do deset odstotkov, pa še ti so večinoma iz okoliških držav: iz Švedske, Norveške, Estonije, Rusije in nekaterih drugih evropskih dežel. Zelo malo jih pride iz ZDA, Latinske Amerike in Azije. Kakšno je vzdušje na festivalu? Mislim, da je bilo zadnja leta kar prijetno in zabavno. Po naši anketi je ob zadnjem festivalu 95 odstotkov obiskovalcev vzdušje ocenilo kot zelo dobro oziroma odlično. To je izredno spodbudna statistika, ki je nespremenjena že več let. Ista številka nam govori o obiskovalcih, ki se bodo z vese- ljem vrnili tudi naslednje leto. Tudi pokrovitelji nam pravijo, da obiskovalci nenavadno dobro komunicirajo z njimi v primerjavi z ostalimi festivali, na katerih so prisotni. To je neposredno povezano s tem, kako skrbno načrtujemo vključevanje naših pokroviteljev in partnerjev v festival. Videl sem, da imate zelo dobro določena pravila obnašanja in lepega vedenja. Ste imeli kdaj večje težave z obnašanjem obiskovalcev? Že leta ne. Obiskovalci se obnašajo vzorno in večina jih je seznanjena s pravili o lepem vedenju. Naši varnostniki so bili letos prav zdolgočaseni, kar sploh ni slabo, že- lim le opisati, kako je glede tega vse gladko potekalo. Lani smo imeli nekaj nezgod z ukradenimi prenosniki, letos pa so si ljudje omislili ključavnice Kensington, tako da ni bilo prijavljene nobene kraje. Kar dobro za statistiko 6000 obiskovalcev in 3000 računalnikov. Vzdrževati 3000 priključenih računalnikov hkrati mora biti kar zahteven podvig, za katerega so potrebne zmogljive mrežne povezave in veliko električne energije. Kako poskrbite, da lahko toliko "ma-šinerije" nemoteno dela? Preprost odgovor: profesionalna ekipa in podizvajalci. S ponudnikom internetnih sto- Foto: TaneliKaivola ritev delamo že pet let, z dobaviteljem električne energije pa deset. Vedo, kako ponuditi svoje storitve tako, da bodo dobave vzdržale take obremenitve. Včasih se zgodi nevšečnost, vendar sta ti dve podjetji dali na razpolago svoje delavce, ki so prisotni 24 ur na dan in se v primeru težav nemudoma odzovejo. Tipsko se te težave rešijo v petih do petnajstih minutah, zgodi se jih pa le nekaj na leto. Ali lahko obiskovalci pridejo brez računalnikov, samo potešiti svojo radovednost? Pravzaprav veliko ljudi pride brez računalnika ali vsaj brez namiznega računalnika. Zadnja leta smo opazili, da veliko obiskovalcev pride z malimi prenosnimi računalniki - t. i. netbooki. Računalnik sicer ni pogoj za obisk Assemblyja, saj se odvija množica dogodkov, pri katerih ga sploh ne potrebujete. Omrežni priključki in prostori za namizne računalnike pa so čisto druga stvar. Ti so skoraj vedno razprodani že vnaprej, le posamezen prostor tu in tam se lahko še dobi na dan odprtja festivala. Kaj lahko obiskovalci delajo na festivalu? So organizirane tudi obfestivalske dejavnosti? Tega ne manjka. Včasih obiskovalci potožijo, da je še preveč obfestivalskega dogajanja, saj se zgodi, da se odvija več dogodkov hkrati. Največ pozornosti namenjamo tekmovanju demoscenerjev. Letos smo imeli zaslon velikosti 14 x 8 m s tehnologijo HD720 in zelo zmogljiv zvočni sistem, tako da je občutek res enkraten. Imamo še sponzorirane dejavosti, seminarje, rejverske zabave (rave-partyje), koncerte in dodatna tekmovanja. Seminarji so pomemben del teh dogajanj. Letos smo imeli približno dvajset predavateljev, teme pa so pokrivale področja demoscene, navideznih svetov in podobnega. Za vsakogar nekaj. Assem- f L blyTV pokriva večino dogodkov, primeri so na Vimeu (www.vimeo.com/assemblytv/ videos). Katere so glavne teme predavanj in seminarjev na festivalu? Povabite tudi imena svetovnega slovesa? Teme se spreminjajo iz leta v leto. Vedno poskušamo dobiti predavatelje na visokem položaju, tako iz vrst naših pokroviteljev kot tudi profesionalcev v industriji, za katerimi so demoscenerji. Letos smo imeli predavanja o programiranju demov za začetnike, razvoju aplikacij za iPhone, razvoju Direct3D v11, novih mobilnih tehnologijah, strukturi ranju iger in tako naprej. Imeli smo tudi razvijalce, ki so nam predstavljali aktualne projekte, na primer Sympho-nic Shades, ki izvajajo koncerte igričarske glasbe, osnovane na notnih zapisih Chri-sa Hulsbecka in razvijalcev tehnologije za igro Love. Kaj je AssemblyTV? Kje se predvaja? Namen AssemblyTV-ja je predvajati festival ljudem, ki se ga ne morejo udeležiti. Letos si ga je ogledalo 75.000 ljudi. Predvajan je bil na finski nacionalni kabelski televiziji, nacionalni mobilni televizijski mreži in po internetu na različnih strežnikih, tako na naših kot na tistih z različnih evropskih in ameriških univerz in raziskovalnih inštitutov. Veliko odlomkov iz AsseblyTV-ja je na Vimeu. Del festivala je tekmovanje v demih. Kaj je demo? Kaj je de-moscena? Kdo so demoscenerji in demogrupe? Ker sem len, bom citiral kar Wikipedijo: »Demo je neinteraktivna multimedijska predstavitev, narejena znotraj računalniške subkulture, imenovane demoscena. Demogrupe ustvarjajo deme z namenom prikazovanja in predstavljanja (demonstri-ranja) svojih spretnosti v programiranju, glasbi, risbi in 3D-modeliranju. Glavna raz- lika med animacijo in demom je, da se slednji izračunava v realnem času, pri čemer je treba upoštevati zmogljivosti strojne opreme.« Včasih sem uporabljal krajšo razlago, da so demi glasbeni videospoti, narejeni z računalnikom. To je sicer zelo groba razlaga, vendar mnogim nepoznavalcem vsaj za silo oriše, za kaj gre. To niso animacije, čeprav se jih pogosto zamenjuje. So računalniški programi. Demi so računalniška umetnost v mnogih pogledih, demogrupe in demoscenerji pa so tisti, ki jih izdelujejo. Spominjam se, da je pred več kot desetimi leti obstajala kategorija demov, katerih koda ni presegala 4 kB. Kakšna je demoscena danes v primerjavi z njenimi začetki? Deme lahko razbijemo na podkategori-je, tako imenovane introje. Imajo tehnične omejitve, pogojene z velikostjo zagonske datoteke. Demi imajo to omejitev na 64 MB, medtem ko je za introje ta vrednost 64 kB oziroma 4 kB. Znoraj teh omejitev programerji upoštevajo, kaj lahko spravijo v svoj program. Pri demih je veliko prostora za visokokakovostno grafiko in glasbo, pri introjih pa je treba zelo dobro premisliti, kaj sploh narediti. Pri 4-kB introjih gre predvsem za izkazovanje programerjevih sposobnosti, v polnih demih pa je več prostora za dodatke. Kategorija 64 kB je nekaj vmesnega. Demoscena se naravno razvija vzporedno s tehnologijo in svetom, ki nas obdaja. Mislim, da danes veliko demogrup namenja več pozornosti grafiki, kar je prijetneje za gledalca, včasih pa so bili v ospredju programerji, ki so morali zelo dobro poznati takratno omejeno strojno opremo, tako da so jo čim bolje izkoristili. V današnjih časih so 3D-pospeševalniki že tako zmogljivi, da se da z njimi doseči čudeže. Tukaj grafika pride bolj do izraza. Mogoče je to malo nepravično do starejših demov, ki so še danes zelo zanimivi. Pri njih se opazi izreden način programiranja, tekočega predvajanja in vizualij. Zadnja leta se je festival podvojil: poletna izvedba (kot že ves čas) in nova, zimska. Kakšne so razlike med obema? Je ciljna publika druga? Zimska izvedba je namenjena igram. Poletna bo ostala primarna, zimska pa je manjša in pritegne samo približno 2000 obiskovalcev (v primerjavi s 6000 poletnimi). Glavni razliki sta torej namen in velikost. Na kratko: v zimski izvedbi ne boste videli demov. Kakšno vizijo imate za razvoj festivala naslednja leta? Temeljna zasnova se ni spremenila že več let. V obeh izvedbah je program zelo zapolnjen, tako da zaenkrat ne načrtujemo nobenih dodatkov. Lahko pa se razvijamo znotraj vsebine. Opazovati moramo, kam se demo-scena premika in kako zagotoviti zanimive vsebine za obiskovalce. Ne nazadnje naš program oblikujejo obiskovalci za obiskovalce. Mi samo postavimo oder in infrastrukturo. Upamo, da bodo obiskovalci še naprej uživali v izrednih delih demoscenerjev. Več o festivalu na www.assembly.org electrolux design lab '09 Podjetje Electrolux že od leta 2003 vsako leto prireja študentski oblikovalski natečaj Design Lab. Letošnji z naslovom Oblikovanje za naslednjih 90 let nas opozarja na zavidljivo devetdesetletnico švedskega giganta. Predstavljamo nagrajene rešitve in idejne projekte študentov ljubljanske Akademije za likovno umetnost in oblikovanje. Zgodba se je začela davnega leta 1908, ko je poslovnež Šved Axel Wenner-Gren med obiskom Dunaja v eni od vitrin opazil 20-kilogramski vakuumski sesalnik po ne najbolj prijazni ceni. Njegova odločitev, da izdela cenejši in lažji sesalnik, je spremenila gospodinjske navade milijonom ljudem po vsem svetu. Wenner-Grenovo podjetje Ele-ktromekaniska se je po prvi svetovni vojni leta 1919 združilo s podjetjem Lux in preimenovalo v Electrolux. Zdaj že mednarodno uveljavljen osmi Elec-troluxov natečaj, na katerega je prispelo več kot 900 del iz več kot 50 držav, nas z minus 90 let popelje na plus 90. Od mladega oblikovalca je zahteval razmislek »o pripravljanju in shranjevanju hrane, pranju perila in pomivanju posode naslednjih devet desetletij«. Nagrajenci V okviru tedna oblikovanja 100% Design London so med osmimi finalisti izbrali tri zmagovalne idejne projekte. Glavnemu nagrajencu Rickardu Hederstiernu s tehnološkega inštituta Lund na Švedskem ter avtorju pripravljavcu mesnih in ribjih obrokov Cocoon poleg denarne nagrade pripada tudi šestmesečno delo v enem od Electro-loxovih oblikovalskih studijev. Za mladega oblikovalca so izkušnje, ki jih lahko pridobi pri delu z izkušenimi timi, gotovo neprecenljive in prožna odskočna deska za nadaljnje delo. Pri Electroluxu se radi pohvalijo, da je nekaj preteklih natečajnikov danes že njihovih uspešnih sodelavcev. Drugo mesto je tokrat odšlo na kitajsko univerzo Zhejiang. Študent Penghao Shan je žirijo prepričal z letečimi lovilci dežja Water Catcher, ki so med drugim tudi vodni čistilci. Simpatične napravice spominjajo na robote čebele iz znanstvenofantastičnih filmov. Tretje mesto je pripadlo pametnemu likalniku Renew, njegov avtor je Louis Fi-losa z univerze Purdue v ZDA. Udeleženci spletnega glasovanja so za najboljšo zamisel izbrali hladilnik Teleport Fridge oblikovalca Dulyawata Wongnawe z univerze Chulalongkorn na Tajskem, ki omogoča te-leportiranje hrane. Kriteriji, ki jih je izpostavila letošnja Design-Labova žirija priznanih oblikovalskih strokovnjakov, so temeljili na intuitivnem oblikovanju, inovaciji in izdelku, usmerjenem k uporabniku. Mednarodno žirijo so sestavljali oblikovalka Nipa Doshi, ustanoviteljica Doshi Levien design studia, David Fisher iz mednarodno prepoznavnega podjetja Se-ymourpowell, Marisol Manso Cortina, direktorica Color Design Group pri Nissan Design Europe, in Henrik Otto, eden pomembnejših členov Electroluxovega studia Global Design. Cocoon: fish and meat maker in tehnologija RFID Pripravljavec mesnih in ribjih obrokov Co-coon švedskega študenta Rickarda He-derstiernua je odgovor na proizvodnjo in pripravo hrane med rastjo svetovnega prebivalstva. Večanje svetovne populacije bo vplivalo tudi na povečanje mesne in ribje industrije, kar bo vplivalo na vodo in celotno okolje. Henrik Otto, eden pomembnejših členov Electroluxovega studia Global Design s Švedskim šudentom Rickardom Hederstierno na podelitvi glavnih nagrad v Londonu Zmagovalni projekt Cocoon Delovanje Cocoona spominja na peko po-kovke v mikrovalovni pečici, ko si obrok zagotovimo v že vnaprej pripravljeni zaprti embalaži. Naprava pripravi obrok gensko predelanega in že prej embaliranega mesa ali rib, in sicer z gretjem in razmnoževanjem mišičnih celic. Omenjene celice imajo vgrajeno tehnologijo identifikacije z radijskimi valovi RFID. Tehnologijo, ki jo sestavljata oddajnik iz majhnega elektronskega vezja in čitalnik, danes poznamo predvsem na področju kodiranja in sledenja izdelkov v trgovinah in skladiščih, izpodriva pa tudi že dolgo uveljavljeno prepoznavanje s črtno kodo. Signal prepozna vsebino in uporabniku sporoči zahtevan čas kuhanja, poveča se tudi sam obrok. Proces torej uporablja znanstvene ugotovitve za ustvarjaje in pripravo hrane. Z omejevanjem intenzivnega ribolova in živinoreje se manjša breme, ki ga omenjeni industriji nalagata celotnemu planetu. Med konkretnimi pozitivnimi učinki lahko omenimo zmanjšanje prevoza hrane in uničevanje ekosistemov zaredi intenzivne živinoreje in ribolova. Ne smemo mimo dejstva, da je vedno slabše tudi ravnanje z živalmi, ki postaja že nečloveško. Izdelek uporabniku ponuja okusno, cenovno ugodno in zdravo hrano s kar najmanjšim vplivom na okolje. Okolju prijazen izdelek iz stekla in aluminija, za zdaj še kot idejna zasnova, je navdušil žirijo tudi s svojo prepoznavno obliko, ki se navezuje na švedsko tradicijo oblikovanja stekla. Elec-troluxov žirant Henrik Otto je označil Coco-on kot »veliki dragulj«. Vizije ljubljanskih študentov Na natečaju je pod mentorstvom mednarodno priznanega profesorja Saše J. Machti-ga in na pobudo agencije NewMoment, ki v našem prostoru skrbi za prepoznavnost Electroluxovih aparatov, sodelovalo tudi šti- Finalisti: Teleport fridge rinajst slovenskih študentov višjih letnikov ljubljanske Akademije za likovno umetnost in oblikovanje. Kljub temu da se noben od trinajstih izdelkov (dva študenta sta sodelovala s skupnim projektom) ni uvrstil med petindvajset javno predstavljenih finalistov, so dela požela veliko navdušenja v Design Lab Stockholmu. Brez obotavljanja je bila sprejeta odločitev o pripravi razstave del v slovenskem okolju. Študentje zadnjih treh letnikov industrijskega oblikovanja so ves semester oblikovalskega seminarja namenili razmišljanju o prihodnosti. Transdisciplinarno sodelovanje s strokovnjaki z različnih področij je razvilo nove spodbude in vizije prihodnosti shranjevanja in priprave hrane. Svoja inventiv- Finalisti: Water catcher Finalisti: Renew na dela so avtorji pokazali na septembrski multimedijski razstavi z istoimenskim naslovom Design Lab 09 v Slovenskem etnografskem muzeju. Razstavljena dela so gotovo primerljiva s svetovnim okvirom letošnjega Electroluxovega natečaja. Ustvarjalen in drzen pristop vseh študentov k reševanju študijske razvojne naloge v okviru natečaja so spodbudili predavanja, delavnice in svetovanja strokovnjakov iz arhitekture, oblikovanja, ergonomije, trženja, zdravstva, tekstilstva in nanoznanosti, ki jo razvija Institut Jožef Stefan. Vse natečaj-ne zamisli so kompetentno podkrepljene z oprijemljivimi znanstvenimi izsledki, čeprav so na prvi pogled zelo drzne in neizvedljive. Gospodinjski aparati za naslednjih 90 let po zamislih študentov ALUO Iz projektnih predstavitev ljubljanskih študentov lahko zaznamo poglobljeno in late-ralno razmišljanje ter v raziskavo usmerjen oblikovalski proces. Zapuščanje stereoti-pov in sodelovanje v različnih raziskovalnih timih sta pripeljali do nekonvencionalnih rešitev. Med vidnimi projekti nedvomno izstopa minimobilni hladilnik z veliko zmogljivostjo skladiščenja Freez Dryer, ki je nastal pod avtorstvom študentke Blažke Drnovšek. Liofilizacija, v farmacevtski industriji že poznan postopek, pri katerem material hkrati izsušujemo, ohlajamo in zamrznemo, zagotavlja napravi shranjevanje večje količine predvsem sadja in zelenjave. Hrana ima med shranjevanjem zaradi odvzema vode manjšo prostornino, z obratnim postopkom pa vsebini vrnemo naravno velikost, ne da bi spremenili izvorne lastnosti. Samozadostna kuhalna posoda na fuzijsko tehnologijo Cool Fusion Vida Lavsegar-ja omogoča kuhanje z zanemarljivo malo energije, ki jo naprava pridobiva v posebnem vložku na dnu posode, v katerem poteka reakcija hladne fuzije. Napajanje teče preko dveh manjših akumulatorjev, ki reakciji dovajata električni tok. Nika Kovačič je za sistem zložljivih posod z integrirano ku-halno napravo SmallAdvantage uporabila električno energijo, ki se napaja brezžično ali alternativno po fotovalentnih celicah. O pranju perila v prihodnosti in pomanjkljivostih današnjih cilindričnih bobnov, potratnih tako glede porabe vode, energije kot tudi pralnih sredstev, sta razmišljala Nina Pirečnik in Žiga Čakš. Medtem ko si je Žiga rešitev enosmernega pranja zamislil s pralnim strojem QGL s pogonom na elektromagnetni motor, ki boben obrača v vse smeri, je Ninin pralni stroj T-Sha-ker zamišljen po principu vibriranja z več ali manj obrati. Podobna tehnologija tresenja se danes uporablja pri industrijskem mešanju barv. Na velik problem odpadkov opozarja Domen Bograf, avtor domače energetske plinske enote in kompostnice Biotrash. Naprava proizvaja bioplin in gnojilo z recikliranjem bioloških odpadkov iz gospodinjstva. Da nam smisla za razvedrilo tudi prihodnjih devet desetletij ne bo manjkalo, bo poskrbela jojo kavna ročka na kinetično energijo Darke Križman. Simpatična in preprosta rešitev nam bo delala družbo na poti po dnevnih opravkih. Mitja Kralj s svojim energetsko varčnim brezvratnim hladilnikom po zgledu inkubatorja razmišlja o zmanjševanju porabe ener- Katarina Benulič: Table Oasis Amanda Kladnik, Nataša Fink: Bio drop Blažka Drnovšek: Freeze dryer Domen Bograf: Bio trash gije današnjih hladilnikov. Ideja o membrani, ki se kot rokavica prilagodi roki, ponuja široke možnosti in večji nadzor pri porabi energije. »Likanje je dolgočasno, zamudno in utrujajoče delo, ki se ga izogibajo vsi v gospodinjstvu,« pravi Ajda Tomazin, ki tradicionalno gospodinjsko opravilo z integralno likalno rokavico ob podpori deduktivne in induktivne tehnologije naredi uporabniku prijaznejše. Trije projekti so nastali na tematiko gojenja sadja, zelenjave in začimb v bivalnem prostoru. Table Oasis Katarine Benu-lič predstavlja notranjo arhitekturo integriranih vrtnih in kuhinjskih modulov s svežo ali meteorno vodo in soncem. Room Garden Katje Turk je modularna notranja enota z enotami za lastno gojenje uporabnih rastlin, podobno kot danes gojimo okrasne sobne rastline. Amanda Kladnik in Nataša Fink pa si domačo bioproizvo-dnjo sveže in zdrave hrane predstavljata v petih navpičnih ravneh. Darka Križman: Yoyo coffee Maja Alibegovič je svoje zamisli o prihodnosti pripravljanja hrane uresničila v vizualno interaktivni posodi Anima Bowl, ki omogoča personalizirana sporočila na površinah posode. Družbeno odgovorno oblikovanje Oblikovanje že dolgo presega okvire »dajanja oblike izdelkom«, česar se zavedajo tudi pri Electroluxu, in nagrajujejo rešitve, ki izboljšajo kakovost življenja uporabnika. Kot pravi prof. Saša J. Machtig, se moramo vedno vprašati, ali je rešitev uporabna in zaželena, ali je tehnično izvedljiva in ekonomsko upravičena. Oblikovalec mora vedno delovati družbeno odgovorno. On je tisti, ki zna pretvoriti znanstvena dognanja v izdelke, ki jih bomo razumeli in uporabljali ljudje v prihodnosti. Morda se nam zdita hladilnik, ki je sposoben telepor-tirati hrano, in hladilnik, ki ima namesto vrat membrano, daleč in del holivudske znanstvene fantastike ... A kaj pravi vaša babica o brezžičnem videotelefoniranju? jorge rodriguez gerada Likovno polje oziroma format ima v likovnosti velik pomen. Mnogi menijo, da slikar začne slikati že z izbiro platna oziroma podlage. Te so se v razvoju umetnostne zgodovine zelo spreminjale. Podobe lahko gledamo na jamskih stenah, glinenih ploščicah, arhitekturnih stenah, papirusu, pergamentu, papirju, platnu, umetnih materialih. Razvoj pa nas je pripeljal do tega, da umetnost lahko predstavljamo tudi na lupinah oziroma pročeljih stavb. Center urbane kulture Kino Šiška je na začetku oktobra v svojih prostorih odprl razstavo del Jorgeja Rodrigueza Gerade. Vse do sedemnajstega v mesecu je galerija gostila avtorjeve najnovejše stvaritve iz serije Urbane analogije (Urban Analogies), serije Identitete in projekta Pričakovanje (Expec-tation). V seriji Urbane analogije avtor nadaljuje grobo lepoto in vizualno poezijo serije Identitete v galerijskem prostoru. Jorge Rodriguez Gerada je svoje umetniške projekte začel ustvarjati pred več kot petnajstimi leti v New Yorku. Kubanec je ustanovitelj skupine Artfux in eden od najpomembnejših akterjev gibanja Culture jamming. Danes živi med New Yorkom in Barcelono. Osebni in umetniški razvoj sta ga pripeljala do projekta Serije identitet, z ogljem narisanih podob, ki jih je začel upodabljati leta 2002 v Barceloni, nadaljeval pa v drugih velikih mestih po vsem svetu. Umetnik, ki je na površini enega hektarja ustvaril portret Baraka Obame, v Ljubljano ni prišel samo razstavljat svoje dosedanje projekte, ampak tudi zato, da enega ustvari v Ljubljani za Ljubljančane. Gerada s posebnim ogljem kombinira fasado z risbo in z njima dosega spojitev urbane teksture s portretiranci. Mesto je z novo risbo iz serije Identitete med 8. in 20. oktobrom postalo še bolj urbano. Iz dvigala je na Upravno enoto Izpostave Šiška narisal portret Tine Čeligoj. Svoj motiv je našel kar v bližnji kavarni. Dekle, ki mu je tam postreglo kavo, je pristalo na to, da ga umetnik upodobi na pročelju. Nastajanje portreta je bilo mogoče v živo spremljati tudi po spletni strani www.mota-atom.org. Slavnostno so ga odkrili v ponedeljek, 19. oktobra. Sam umetnik s svojim delom predvsem izpostavlja in izkorišča likovno spremenljivko velikost. Ljudje imamo prirojen pračut, da se velikih stvari, predvsem večjih od nas, bojimo ali pa do njih gojimo strahospoštovanje. Velikost ocenjujemo po merah svojega telesa. Gerada mimoidoče prebivalce mesta nagovarja in opozarja v podobi ogromnega portreta. Realistični portret je kot protiutež grafitom. Grafiti so del naše kulture in imajo v mestu poseben pomen in položaj. Čeprav se zdi, da mnogokrat kvarijo njegovo podobo, so mnogokrat prave umetnine. V Šiški lahko rečem, da se združujeta dve polji. Prvi je akademsko-anatomski način risanja in drugi ulični princip grafitarstva. Resničnost pa umetnik potencira z modelira-nim pristopom slikanja na fasado. Portreti Jorgeja Rodrigueza Gerade so in situ in lahko bi jim rekli novodobni moza- iki. Mozaiki malega človeka, ki z upodobitvijo postane velik. Njegova umetnost nosi še umetnostni pojem začasnosti. Zdi se, da njegovi portreti prikazujejo začasnost tudi nas samih. Njegova dela so ustvarjena z namenom, da bi minila, se spremenila in za vedno izginila. Poudarja prehodnost in hitrost današnjega tempa življenja. S svojim delom nas po eni strani tudi nagovarja, da lepota ni le v idealih, - * *= is s* V