Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplažan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesee 1 gld. 10 kr. V administraciji prejemali veljii: Za eelo leto 12 gld., za pol leta C gld., za četrt leta B gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. vec na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravni^o (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Daziii če se tiska anila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. iska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se no vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1'i6. uri popoludne. Stev. IS. V Ljubljani, v ponedeljek 23. januarija 1888. I. Deželni zImh* kranjski (Šestnajsta seja dne 21. januarija.) (Dalje.) Poročilo o zgradbi deželnobranske vojašnice pa se precej reši in se soglasno sprejme naslednji, od poslanca M u r n i k a v imenu finančnega odseka nasvetovani predlog: »Deželnemu odboru se naroča, da se zaradi deželnobranske vojašnice za oba batalijona štev. 24 in 25 in radi potrebnih magaoinov pogodi na pod-stavi započetih obravnav s ces. kr. vojaško upravo, ter da jo v dveh letih dozida in to takrat, ko bi se ne moglo drugače brez obteženja deželnega zaklada za omenjena batalijona in magacine primernih prostorov dobiti." Poročilo o nakladi na pivo za ljubljansko mesto se izroči finančnemu odseku, poročilo o §§ 1—4 občinskega reda za Kranjsko pa občinskemu odseku. Pri prikladi na pivo v mestni občini k a raniš k' za leto 1888 do vštetega leta 1893 se oglasi poslanec Luckmann in nasprotuje tej prikladi, sklicevajoč se na svoje zadnjič pri vipavski prikladi omenjene pomislike. Dr. B 1 e i w e i s pa mu ugovarja, da se o kranjskem pivu ne more trditi, da bi nadomestovalo redilni živež, kakor bavarsko ali češko pivo, da torej sproženi pomisliki nimajo tolikega pomena. Po konečni besedi poročevalca V i š n i k a r j a obveljata sledeča predloga upravnega odseka: „1. Mestni občini Kamnik dovoljuje se, da pobira leta 1888 do vštetega 1893 leta naklado 50 kr. od vsacega v Kamniku povžitega hektolitra piva, in sicer s to omejitvijo, da se ta naklada ne sme pobirati ne pri kuhanji ne pri uvažanji piva. 2. Deželnemu odboru se naroča, pridobiti temu sklepu Najvišje potrjenje." Poslanec K 1 u n potem poroča o prošnji posestnikov občine Kavno v krškem okraji za popravo ondotne okrajne ceste, in deželni zbor sklene, naj deželni odbor okrajnemu cestnemu odboru krškemu naroča omenjeno cesto v smislu deželno - zborovega sklepa z dne 20. januarija 1887 še letos popraviti. Prošnja občine sv. Križ pri Radečah za podporo v popravo ceste od sv. Jurija do Zagorja se pa izroči deželnemu odboru, da o tem še natančneje poizveduje in dovoli primerno podporo. Dr. Papež potem poroča o ribarskem zakonu. Poslanec Luckmann omenja, da se za ta zakon ne mudi tolikanj, in naj se načrt vrne deželnemu odboru, ki naj ga v prihodnjem letu zopet predloži. Gospod deželni predsednik baron W i n k 1 e r ugovarja temu predlogu in omenja, da imajo vladni predlogi prednost pred drugimi rečmi, da je odsek dobro pretresal ta zakon in da ni nobenega vzroka obravnav o njem odkladati. Dr. P o k 1 u k a r kot načelnik upravnega odseka pojasnuje, da je odsek res vse storil, kar je mogel, da je zasliševal zvedence, pozvedoval mnenje ribarskih družb, primerjal določbe drugih dežel itd. Pri glasovanji se Luckmannov predlog odkloni iu se v posebni razpravi potrdi zakon, kakor ga je predložil upravni odsek. Samo pri § 5 je bil poslanec Luckmann nasvetoval, naj se potrdi tako, kakor ga je predlagala vlada v svojem načrtu, pa ta predlog ni dobil večine. Zakon je bil potrjen tudi v tretjem branji. Dr. Papež dalje poroča o novem načrtu občinskega reda ter v imenu občinskega odseka priporoča sledeč predlog, ki obvelja brez ugovora: »Načrt novega občinskega reda in občinskega volilnega reda (pril. 41. de 1886, pril. 31. de 1887) vrača se deželnemu odboru z naročilom, naj izdela in predloži elaborat, iz katerega bode razvidna določitev podobčin, število in razdelitev nad-občin, ki se imajo sestaviti, kakor tudi, katere pod-občine naj se sestavijo v glavne občine ; dalje z naročilom, naj on natanko uvažuje določbe v § 11 (pril. 41. de 1886) zlasti glede na to, v kolikor bi bilo podobčiue omejiti tako, da jim ostane obseg, ki ga imajo sedanje krajevne občine; in s konečnim naročilom, naj načrt občinskega reda in občinskega volilnega reda (pril. 41. do 1886 iu pril. 31. de 1887) slavnemu deželnemu zboru v prihodnjem zasedanji zopet predloži." Nadaljevanje šestnajste seje, 21. januarija zvečer. Deželnega glavarja namestnik Grasselli o polusedmih zvečer otvori sejo, in poroča dr. Samec o prošnji občinskega zastopa v Mekinah in' več graščakov in posestnikov, naj se cesta ob levem bregu Bistrice iz Kamnika v Stranje uvrsti med okrajne ceste. Poslanec Kersnik izraža željo, da bi se vendar enkrat ustreglo prošnji cestnih odborov v Kamniku in na Brdu glede uvrstitve občinske ceste z Brdice v Domžale do Preloga pri Ihanu, katera prošnja leži vže četrto leto pri deželnem odboru. Ker brdski okraj ni v tako — seveda dvojljivo srečnem položaji, da bi se mu ponujala deželna cesta, naj se mu vendar enkrat dovoli okrajna, saj bo glede iste sam nosil bremena. Poslanec Šuklje poroča o prošnji županstva v Dolu, okraja črnomaljskega, za podporo k zgradbi občinskega pota iz Lazov do Spodnjega Loga in za dovoljenje, da sme porabiti v ta namen 850 gld. povračila iz vojskinih posojil. Poraba tega denarja se dovoli, iz deželnega zaklada pa privoli še podpora 200 gld. Poslanec Murni k potem poroča o prošnji okrajnega šolskega sveta v Crnomlji za podporo in posojilo za zgradbo šolskega poslopja v Crnomlji ter v imenu finančnega odseka predlaga: »Občinam Črnomelj, Butoraj, Loka in Telčji vrh dovoljuje se za zgradbo šolskega poslopja v Crnomlji iz deželnega zaklada posojilo 8000 gld., katerega jim je 1. 1888 polovica in 1. 18S9 izplačati s tem pogojem, da sklenejo občine pravomočno 25% doklado k vsem direktnim davkom z državnimi dokladami, katera se bodo od leta 1892 pobirala za LISTE Kaj se more le v večjih mestih zgoditi. (Dogodba iz policijskega življenja. Prosto poslovenil Y.) V životopisu ruskega generala Bebučev-a bere se več zanimivih dogodkov, posebno še iz tistega časa, ko je bil on policijski nadzornik v Petrogradu. Imela je takrat ruska stolnica, kakor tudi druga velika mesta, mnogo pomanjkljivega, posebno še kar se tiče javno varnosti. Hudodelnike in goljufe je bilo teško dobiti v pest, saj takrat niso še imeli ne brzojava, ne železnic. Leta 1838 vpeljali so še le na Ruskem brzojavne postaje, naša povest vršila se je pa leta 1826. Cesar Nikolaj I. poznal je svojega generala Bebučev-a, od njega je pričakoval, da bo s svojo odločnostjo in z bistrim umom kmalu vpeljal občno varnost, zato ga je imenoval policijskega nadzornika v stolnici. General Bebučev bil je res mož na svojem mestu, a začetkoma imel je silno teško stanje. Zbral je sicer dobre pomočnike okoli sebe, pa manjkalo je sredstev, da bi bili tudi zločince naglo dobili v pest. Glavno mesto je bilo o tistem časi razdeljeno v več okrajev. Da so hitro zvedeli, kje je kaj napačnega, postavili so v večih krajih male hišice, v katerih je vedno stanoval policijsk vojak. Bile so te hišice bolj pogostoma, ali tudi daleč narazen, kakor je bila ulica, ali zelo od ljudi obiskovana ali ne. Vsako jutro in vsak večer so se stražniki preminje-vali, bil je tako vojak prost ali po dnevu vse ure, ali ga je zadelo, da je moral celo noč neprenehoma čuti. Če je jeden zapazil kaj sumljivega, tekel je do svojega soseda v drugi hišici ter mu naglo razložil, kaj je videl. Ko je potem šel v svojo stražnico nazaj, hitel je njegov tovariš do sosedne stražnice z novim poročilom. Po tem potu je na zadnje prišla novica do policijskega komisarja dotičnega okraja, in ta je potem ali sam bolj natančno preiskoval iu potrebno ukrenil, ali pa če je bila zadeva bolj imenitna, sporočil je vse vrhovnemu nadzorniku, generalu Bebučev-u. Ta naprava ni bila posebno pripravna za go-ljufne in pretkane ptiče v tako velikem mestu, vendar v tistem časi bilo je to še najbolje. Če tudi počasi, so nazadnje policijski uradniki le zvedeli nepostavnosti, nižji pa so tolikanj ložje pazili na sumljive osebe. Bilo je že pozno v jeseni leta 1S26. V Kata- rinski ulici stanoval je premožen bankir Vilamovič. Neko popoludne že v mraku obstoji pred njegovo hišo mala odprta kočija. Trgovski pomočnik stoječ ravno na vratih stopi brzih korakov k vozu in pomaga visokemu gospodu izstopiti. Bil je ta nenavadne velikosti, širokopleč mož, zavit v temno-sivo suknjo, kakor so jo nosili častniki carske vojne. »Gospod Vilamovič doma?" vpraša obiskovalec stopivši v menjalnico. »Jaz sem policijski nadzornik general Bebučev." »Precej poprašam, ekscelenca", je nagel odgovor, in pomočnik hiti v notranje prostore pravit gospodarju, da imeniten gospod poprašuje po bankirji. Generala Bebučeva so v Petrogradu sploh poznali. On je hotel svojemu carju pokazati, da je policija v dobrih rokah in zato je bil sam zelo delaven, večkrat tudi sam opravljal službo, katero bi bil prav lahko prepustil kakemu nižjemu uradniku. Vozil se je skoraj sleherni dan po mestu pa vedno le z jednim konjem v malem odprtem vozu. Zraven tega bil je nenavadno velik, zelo premožen in tudi radodaren. Ni dolgo čakal policijski nadzornik bankirja. Vrata male stranske sobe. se odpro iu g. Vilamovič prosi generala, da vstopi. pokritje posojenega zneska tako dolgo, da bode ta dolg poplačan." Baron Apfaltrern oporeka teinu predlogu, češ, da dežela nikedar ne bode dobila povračila. Dovolilo se je že 1000 gld. podpore, in ako treba, dalo se bo še 1000 gld. Ako se to godi enemu samemu na ljubo, naj da to posojilo oni sam, ne pa dežela. Poslanec Šuklje opozoruje, da ni novotarija podpirati šolske zgradbe s posojili. Ravno Apfal-trernova stranka je svoje dni tako ravnala in taka posojila dovoljevala. Ta posojila se tudi vračajo, kar dokazujejo računski zaključki. Črnomaljska šola je v jako žalostnem stanu, veliko učencev je, štirji razredi za dečke, jeden za deklice, šolsko poslopje samo pa prava razvalina, nevarna za obiskovalce. Šolska občina pobira že od leta 1883 20% naklado za šolsko poslopje, ki ga pa do zdaj ni mogla zgraditi, dasi je to nujno potrebno. Proračun nor-malno-šolskega zaklada za leto 1888 razun tega priča, da črnomaljski okraj dobiva tudi najmanj za svoje šolstvo, namreč le nekaj čez 13.000 gld., polovico manj, kakor sosedni kočevski. Predlog odsekov obvelja. Dr. Poklukar obširno poroča o prošnji gorenjskih občin za daljni obstanek gimnazije v Kranji ter razklada njeno potrebo, omenja pomanjkanja inteligence, ker je 192 duhovenskih služb praznih, nimamo zdravnikov, ne uradnikov itd. in čudnega ravnanja pri sprejemanji učencev v pretekli jeseni. V Kranji niso mogli več vstopiti, ker so našli na vratih nabit ukaz naučnega ministra, da se ne sme nobena slovenska paralelka več napraviti in učenci ne več sprejemati. Tako ravnanje je sramotno za sedanji vek. Konečno predlaga: „1. Deželni zbor prizna potrebo nižje gimnazije v Kranji, ter 2. nalaga deželnemu odboru storiti še dalje vse potrebne korake, da se ta gimnazija zopet oživi. 3. O vspehih poročati, oziroma predloge staviti deželnemu zboru v prihodnjem zasedanji." Za njim govori poslanec Klun in preiskuje vzroke razpusta kranjske gimnazije. Njegov govor priobčimo na drugem mestu. (Dalje prih.) Govor g. posl. Klima o razpustu kranjske gimnazije. (V šestnajsti večerni seji deželnega zbora 21. jan.) Slavni deželni zbor! Ko sem pred desetimi leti ob enaki zadevi, ka-koršno danes razpravljamo, poročal v tej visoki zbornici, pač ne bi bil mislil, da se bode treba čez deset let zopet potegovati za obstanek kranjske gimnazije. Po sedemnajstletnem obstanku je bil minister Stremayer zaukazal razpust te gimnazije. Za kranjsko mesto, ki je bilo žrtvovalo 6000 gld. za šolsko poslopje in donašalo vsako leto zdaten donesek k šolskim potrebščinam, bil je to hud vdarec. Zato so se bili obrnili do presvetlega cesarja s prošnjo, da bi blagovoljno dovolil obstanek kranjske gimnazije, pa niso bili uslišani. Ko sta bila sama, ogovori kratko bankirja : „Jaz mislim, da me poznate?" „Gotovo, ekscelenca, predobro vem, s kom imam čast govoriti" in ponudi mu naslonjačo, na katero se general tudi usede. »G. Vilamovid! Jaz sem namenjen k vojnemu ministerstvu. Tam moram nocoj oddati 20.000 rabljev. Pripravil sem denar doma, pa nagloma prišla je nujna preiskava. Skončavši stvar bil je zadnji čas, da grem in tako sem prezrl denar. Misleč, da sem ga spravil v svojo suknjo stopim v voz in potoma še le zapazim, da je odmenjeni denar še vedno na moji pisalni mizi. Bi li bili tako dobri odšteti mi 20.000 rubljev? Prihranite mi s tem pot v mojo palačo nazaj. Ako se povrnem domu, zmudim precej časa, in neprijetno bi mi bilo, ko bi kdo na me čakal. Saj veste, točnost je pri vojakih, tudi pri generalih, glavna stvar. Jutri ob 10. uri dopoludne zglasite se lahko v moji palači in prejmete denar." „0 ekscelenca, z največjim veseljem Vam postrežem!" in bankir stopi k svoji blagajnici. »Ustregli bi mi še bolj, ako daste denar v papirji. 20.000rubljev v srebru okoli voziti, ni posebno prijetno." — »Kakor velite!" Bankir vzame zavitek rubljev in odšteje dvajset bankovcev po tisoč na mizo. Naposled stavil je bil poslanec D e t e 1 a v deželnem zboru samostalen predlog, naj se deželni zbor obrne do slavne deželne vlade s prošnjo, »naj ona z vsemi sredstvi in pripomočki pri ministerstvu posreduje za obstanek kranjske gimnazije." Ta predlog, o katerem sem tedaj jaz poročal v tej visoki zbornici, je bil sprejet in gimnazija za takrat rešena. Nekaj enacega se je sedaj zgodilo. Naučni minister G a u č je razpustil več srednjih šol, med njimi tudi spodnjo gimnazijo v Kranji. Kranjsko mesto se je obrnilo do slavnega ministerstva, toda zastonj; poslalo je v zvezi z deželnim odborom zopet deputacijo k presvetlemu cesarju, pa brez vspeba, in zdaj se s prošnjo obrača do slavnega zbora, da bi morda on izposloval, kar mestni odbor ne more. Razpust kranjske gimnazije 1. 1878 in 1887 sta si pa še v marsikaterem drugem oziru podobna. Pri prvem razpustu zagotovljal je tedanji deželni predsednik vitez K a 11 i n a, da se gimnazija nikakor ni odpravila iz političnih ali narodnih ozirov, ampak le iz finančnih ingeografičnih razlogov. Ali se mar niso ravno ti vzroki naglašali o priliki najnovejšega razpusta? Toda že površen pogled nam kaže, da finančni pomisliki ne morejo biti pravi vzrok. Prav in potrebno je, da se pri državnem gospodarstvu kolikor mogoče štedi. Ali dandanes velja povsod načelo, naj se štedi, kjer koli more, da bi bila pa velika napaka štediti pri šolstvu. Glede ljudskega šolstva, katero morajo dežele vzdrževati, se vlada res tudi drži tega načela; napravljajo se nove šole, razširjajo že obstoječe, dežela pa mora vse to plačevati. Pri nas je vsled tega potrebščina za šolstvo v zadnjih desetih letih od 200.000 gold. poskočila že na 280.000 gold. in enako se množi tudi drugod. Tudi dežele bi rade štedile, in z nami vred so letos tudi druge dežele priporočale slavni vladi, naj pri ustanovljevanji novih šol in pri šolskih stavbah gledajo na to, da ne napravljajo nepotrebnih troškov, nobena dežela pa ni odrekala in ne odreka šol, ki so v resnici potrebne. Tudi slavna vlada je z nami vred prepričana, da bode treba na Kranjskem napraviti še eno srednjo šolo, katero misli minister napraviti v Ljubljani. Ako pa to namerava, pač ne more veljati izgovor, da je bila kranjska gimnazija iz finančnih ozirov k smrti obsojena, ker nova gimnazija v Ljubljani, za katero bo treba novega poslopja, bo neprimerno dražja, kakor gimnazija kranjska, kjer je mesto preskrbelo poslopje in kjer donaša vsako leto za nebogato občino dokaj občutljiv donesek. Enako piškav je razlog, da se je kranjska gimnazija zaradi geografične lege kranjskega mesta opustila. Res je Kranj blizo Ljubljane, ali gimnazija ni namenjena samo za kranjsko mesto, ampak za celo gorenjsko stran, ki se mora večinoma mimo Kranja peljati v Ljubljano in ki ima že od nekdaj svoje središče v Kranji. Ljudje, ki imajo tam svoje opravke in znance, tam svoje otroke laglje in ceneje pripravijo k dobrim ljudem, kakor v Ljubljani, kjer že zdaj ni dovolj pripravnih stanovali š č in jih bodo pogrešali še bolj, ako pridere vse v Ljubljano. (Konec prih.) »Prosim ekscelencn, preštejte še Vi!" — Ostale tisočake zapre zopet v blagajnico. General vzame vsakega posebej v roke in ga skrbno ogleduje proti luči. Bankir se nasmehlja generalovi opreznosti. »Pa vendar ni kak ponarejen bankovec med njimi? Jaz sam skrbno vse pregledam, predno take liste prejmem in vknjižim." »Vsi so dobri", odgovori policijski nadzornik in spravi 20.000 rubljev v svojo listnico. »Kaj se je morda zopet kaj ponarejenih bankovcev dobilo v novejšem časi?" „Ze dolgo nisem videl nobenega, odgovori general. Hvala Vam, gospod bankir! Tedaj kakor sem že prej omenil, ne pozabite jutri ob 10. uri poslati v mojo palačo po zn&sek." »Ako ekscelenca dovoli, bom si sam to čast prilastil, da osebno pridem." »Se bolje g. Vilamovič!" General uzame svoje pokrivalo in s prijaznim nasmehljajem vošči: dober večer. Bankir do voza spremi svojega upnika. Tam se general še enkrat malo prikloni, vojaški pozdravi ter se naglo odpelje proti vojnemu ministerstvu. (Dalje prih.) f Andrej Einspieler. (Dalje.) Domoljubna žalost, ki je vsakemu polnila srce, gnala nas je po končanem sprevodu v prostore pri „Sandwirthu", da se spoznamo rojaki in somišljeniki, da si odkrijemo grenkosti, ki so težila slovenska prsa v tujem ozračji. Tu v zavetji v prijateljskem krogu se je glasila domača beseda, izražujoč žalost, ki se je vsakemu razodevala na obrazu. Bilo nas je gotovo nad sto iz vseh koroških slovenskih dolin, iz Kranjske in Štajerske. Misel, da je smrt strla najmočnejši steber življa slovenskega v Korotanu, da je ugasnil plamteči ogenj, ki je srca uuemal za čast in pravice domovine, ta grenka misel prevevala je duše. To misel izrazil je najprvo g. dr. Hra-šovec, advokat v Slov. Gradci, rekši: Predno se ločimo, vzemimo slovo od njega, ki je zapustil zemeljski dom. Bil je vzoren duhovnik, izvrsten učitelj, vzgled rodoljubu, človekoljub, ki je delil dobrote polnih rok. Povsod je bil na pravem mestu ter krepko naglašal pravice tudi na najvišjem mestu v deželi. Kar je nam bil, pokazal je pogreb, katerega se je vse udeležilo brez razločka stanu. Pokazal nam je pot, kateri naj hodimo; ako ga posnemamo, lahko bomo stopili pred Stvarnika ter dali račun od življenja. Vojak na bojnem polji ne boji se nasprotnika, a po zmagi želi si počitka pri domačem ognjišči. Pokojnik je bil tak bojnik, hrast, ki se ni dal omajati; a vsahnilo je močno drevo, moralo se je nagniti k počitku. Zvijmo mu zadnji venec hvale in slave. Duh njegov podpiraj nas, krepi nas, da delamo in trpimo le: za vero, dom, cesarja. Molimo in prosimo Boga, da pošlje vrednega naslednika. Potrtega srca kličemo : Slava Einspielerju! — „Slava"-klici so odmevali po vseh prostorih. Nato zastopnik »Slovenčev" izraža željo, da ne zaspe zopet koroški rodoljubi. Pot je utrt, ledina preorana, sad kali v rodovitni zemlji, treba je moža, ki nadaljuj pričeto delo, zemljo rahljaj, prilivaj kAli žive studenčnice, da ne bo zastonj pokojnikov trud. Težko je breme, trnjev je pot, a plačilo pri Bogu in narodu je veliko. Bodi mu naslednik pri »Miru" vrli g. Gregor. Zastopnik »Matice Hrvatske" in »Jeronimskega društva" sožaluje s Slovenci v imenu Hrvatov in izrazi željo, da bi v Korotanu nastopilo mnogo mož, pokojniku enakih. G. Hribar, zastopnik »Pisateljskega društva" : Slovenskim shodom so navadno veseli povodi, danes pa žalostna smrt, da izkažemo čast možu, ki se je boril za pravice svojega rodu v Koroški. Izpolnil je nalogo kot duhovnik, učitelj in človek. Skrbimo, da ga posnemamo; duh njegov budi naj nad nami — in narod ne bo izgubljen. (Konec prih.) SSrzojavlte. Gorica. »Slovensko bralno in podporno društvo goriško" izraža svojo najglobokejšo žalost o priliki, ko je koroškim Slovencem nemila smrt vzela narodnega buditelja in učitelja. Večen spomin neumornemu delavcu; pogum velja zapuščenim koroškim Slovencem. Dr. Gregorčič. — Gorica. Pregrenek udarec. Bog in delo naše! Julij pl. KIeinmayr. — Gorica. Bridko žalujemo po izgubi prvoboritelja koroških Slovencev. Večni mu pokoj ! Goriški Slovenci. — Gradec. Sprejmite izraz naj-globokejšega sočutja našega na neizmerni izgubi, katero blagovolite javiti sorodnikom in vsem Slovencem v starodavnem Korotanu. V imenu poslancev deželnega zbora štajerskega: Dr. Jurtela.— Trst. Z Vami in vsem narodom globoko obžalujemo izgubo velezaslužnega rodoljuba. Debelak, Gomilšak, Varto. — Trst. Izgubili ste svojega ne-nadomestnega prvoboritelja in vstrajnega vodnika, svojega očeta. Na njegovi gomili plaka po britki izgubi, ki je zadela osobito probujajoče se Slovence v Korotanu, Slovanska čitalnica. — Ljubljana. Z Vami, bratje korotanski, žalujemo ob krsti ne-nadomestnega Vašega očeta, vzornega duhovnika in rodoljuba, vrlega sina Slave. Vredn. »Slovenca". (Daljo prih.) Politični pregled. V Ljubljani, 22. januarija. j^otramje dežele. Prvi obravnavni predmet državnega zbora, ki se bo sešel v sredo dne 25. t. m., bo postava o davku na sladkor. Ogeraka vlada sklenila je dne 19. t. m. z novo tovarno za izdelovanje orožja pogodbo o napravi 180.000 pušk. Koroški deželni zbor je sklenil z vsemi proti dvema glasovoma resolucijo, v koji protestuje zoper izvrševanje pravosodnoministerske naredbe o slovenskem zemljiško-knjižnem vpisovanji. Ko bi le-ti ljudje vedeli, kako se smešijo pred svetom! Predlog kneza Liechtensteina o verski šoli ne bo predložen takoj skupnemu državnemu zboru, marveč se bo prej o njem posvetovala desuičarska parlamentarna komisija. Tiianje države. Papež Leon XIII. je sprejel dne 21. t. m. v posebni avdijenci nemške in avstroogerske člane odborov, kojim nalog so bila nabiranja darov, priprave za vatikansko razstavo in organizovanja romarskih vlakov. Knez Karo! Lowenstein predstavil je sv. Očetu Nemce, grof Pergen Avstrijane. Papež je spregovoril z vsakim kako prijazno besedico. Prisotne so bile pri avdijenci tudi gospe. — Od minole sobote naprej odprta bo vatikanska razstava vsak torek in petek. Dunajski listi pripovedujejo, da se je razcepila srbska liberalna stranka; mladoliberalci ločili so se od Risticeve stranke. Srbski liberalni listi ne poročajo o tem ničesa. „Nova Ustavnost" pa objavlja, da so se sporazumeli radikalci z naprednjaško stranko, vsled česar so postali prvi sposobni za vlado. Po navedenem listu obseza dotični dogovor pet točk: 1. Vsprejeti je takoj zakon o državnem posojilu 30 milijonov nominalne vrednosti. — 2. Potrditi so davčne predloge. — 3. Proračun je potrditi nespremenjen. — 4. Armada in proračun ostati morata nedotakljiva. — 5. Bivša naprednjaška vlada se ne sme obtožiti. Prva točka bila je med tem že izvršena, ker je vlada, kakor znano, dobila posojilo 21 milijonov. — „N. U." preklicuje vest, da hoče Eusija odpoklicati poslanika Persianija. Bolgarski knez Ferdinand ima nesrečo s svojim potovanjem po vzhodni Kumeliji. Poročali smo že zadnjič, da je zapustil v petek Sofijo. Došla nam vest o tem bila je prezgodnja — knez je še danes v svoji prestolnici. Baron Hirsch dal je knezu na razpolaganje svoj vlak, a treba je bilo prej popraviti poškodovane vozove, koji so baje prišli še-le včeraj v Sofijo. — O poskušeni vstaji pri Burgasu dohajajo sedaj poročila, ki trdijo ravno nasprotno od prejšnjih vesti. „Sviet" trdi, da Nabokov ni usmrten, in praški „Nar. Listy" vedo celo, da se niti ni vdeležil vstaje. Dalje pravijo „N. L.", da vstaje niso napravili Črnogorci, marveč Bolgari, kojim se je pridružila le trojica Črnogorcev. Tudi je izguba bolgarskih vojakov in posebno častnikov velika, med tem, ko je govorilo uradno poročilo le o dveh padlih vojakih. — Havasovo izvestje pripoveduje o nemirih v Plovdivu: Več častnikov in meščanov sprlo se je pri — pijači, ter je redarstvo kmalu potem napravilo red. Prvo čitanje nemške postave zoper socijaliste prestavilo se je do konca tekočega tedna, ker pričakujejo do takrat v Berolin kneza Bismarcka, ki se bo udeiežil dotičnih razprav. Kakor pišejo do sedaj narodno-liberaini in ultrumontani listi o tej predlogi, razvidno je, da bodete obe stranki glasovali proti zakona. — Troški, koje bo provzročila nova orožna postava, pokrili se ne bodo z dostavnim kreditom, marveč potom nove posojilna postave. Tudi je več ko gotovo, da ne bodo znašali ti troški samo 100 milijonov, marveč do 200 milijonov mark. Francoske kamore komisija zavrgla je predlog o splošnem pomiloščenji politiških zločincev s 13 proti 3 glasovom, sklenila pa je, da se je posvetovati o Baudinovem predlogu glede neodstavljivosti ministrov vojne in mornarice. Komisija je potrdila tudi postavo, ki določuje, da se mnra nastaniti Seine-prefekt v pariški mestni palači. — Iz Toulona se poroča, da je v tamošnjem arzenalu velika delavnost; vse ladije-oklopnico nujno pripravljajo za potovanje; osebje dela čez predpisane dnevne ure. — V "VVilsonovi komediji končano je nadaljno dejanje. Preiskovalni sodnik Athalin je Wilsonovo hišo preiskal, pri tem mu je obtoženec hladnokrvno in jako uljudno izročil blizo 200.000 lepo vrejenih pisem. Ni čudo, da se smeja vsled tega vsak Parižan, ako se pomisli, da je imel Wilson tri mesece časa poskriti nevarne mu listine in se pripraviti za ta sodnijsk korak. Sodnik Athalin sam ni upal niti en trenotek, da mu bo hišna preiskava kaj pomagala, ter je bila torej ta cela smešna komedija le pesek v oči. Poizvedel je v resnici le Vigneau tekaj v tej pravdi in ravno to je bil njegov pogin. O francosko-italijanskem dogodku v Florenciji razširjene so bile zadnje dni v Parizu jako neugodne vesti. Kakor je „Republique Fran/2 iii03., Bmonska cesta št. 17, božjast. — Notburga Tekavc, delavčeva žena, 47 let, Hradeckega vas št. 4, Variola. Rozalija Bitenc, delavčeva hči, 5 mos.; Poljanska cesta št. 18, božjast. 736 07 —12 0 si. zap. megla 733 00 — 0 0 si. szap. oblačno 0 00 73108 — 2-4 si. j zap. oblačno oto in nedeljo zjutraj megla, in ivje, čez dan in južno vremo. Srednja temperatura obeh dni oziroma za 8 9" 1'2°C. pod normalom. Zahvala. Za mnogobrojno dokaze iskrenega sočutja v naši žalosti mej boleznijo in o izgubi našega prisrčno ljubljenega seproga, oziroma očeta, tasta in deda gospoda BLAŽA MAROUTA za mnogobrojno spremstvo pri pogrebu, posebno še prečastitim gospodom duhovnikom, slavnemu c. kr. stavbenemu uradnemu oddelku, šiškarskim sovaščanom, in vsem darovalcem vencev, izrekamo najiskrenejšo zahvalo. Ljubljana, 22. januarija 1888. Rodbina Marout. 7a Globoko ginjen sočutja slavnega občinstva, ki se je tako obilno kazalo pri mnogobrojni udeležitvi pogreba mojo predrage nepozabljive soproge Marijo Deperis — štejem si v sveto dolžnost, — zlasti pre-častiti duhovščini, ravnateljem prelepega sprevoda, preblagim gospom, ki so pri krsti svetilo in vence nosile, gg. dariteljem prekrasnih vencev, osobito rud. križa, slavni n.irodni čitalnici, ki seje s zastavo v tako obilnem številu udeležila, gospodom učiteljem, gospodom pevcem za mile žalostinke, pred hišo in ob grobu, kakor tudi vsem unanjim gospem in gospodom — da izrekam tu javno mojo iskreno naiprisrčnišo zahvalo. V Vipavi dne 19. januarija 1888. Auton Deperis, soprog liratii 13berl9 : izdelovalca oljnatih barv, firnežev, lakov in napisov. Pleskarska obrt za stavbe in mebije. JILaj| sasaras-s®, za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4. priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reeino fino delo in najnižje eene. Posebno priporočilno za prekupee so oljnate barve v ploščevinastili pušicah (Blechbuchsen) v domačem lanenem oljnatem lirneži najflnejo naribane in boljše nego vse to vrste v prodajalnah. (19) Ccniko ua zahtevanje. Anton Obreza, tapecirar in dekorater -v lijubljani, Kl.jucarsko ulico Sstov. 3, priporoča prečast. duhovščini in slavnemu p. n. občinstvu za iz-vanredno znižano ceno, veljavno le januarija in februarija t. 1.: Divane (glej podobo) po 26 in 27 gld. Stole po 8 in 9 gold. Mo-droce na peresih (Federmadratzen) po IO gld. Žimnice po 22 gld. in višje. Molilni klečalniki in cerkveni stoli. Za dobro in pošteno delo so jamči. Naročila z dežele in poprave, kakor tudi vsa v to stroko spadajoča dela se točno in najceneje izvršujejo. Ceniki s podobami zastonj in frank o na za-htevanje. (18) ČEBELNO-VOŠČENE SVEČE priporoča SEEIAII v (13) Iiju1)]jani.