Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177 PODUREDNIŠTVO: 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646 Letna naročnina, Italija . . Lir 8.000 Letna inozemstvo .... » 13.000 Letna inozemstvo, USA dol. 15 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 m m Leto XXIX. - Štev. 20 (1453) Gorica - četrtek, 19. maja 1977 - Trst Posamezna številka Lir 200 Komentar vatikanskega radia o jugoslovanski televizijski oddaji Letos 9. marca je zagrebški televizijski oddajnik v rubriki »Prosta sreda« nudil kar štiriurni program, ki je bil v celoti posvečen veri in posebej katoliški Cerkvi, v kateri so nastopajoči skušali dokazati, da je položaj vernih in Cerkve v Jugoslaviji idealen. Ta verska oddaja zagrebške televizije — zares izreden dogodek! — je bila predmet dolgega komentarja, ki ga je oddajal hrvaški program vatikanskega radia 21. marca. V naslednjem nudimo besedilo tega komentarja, pri čemer opozarjamo, da so se zagrebške televizijske oddaje udeležili glavni komunistični predstavniki komisije za verske zadeve in glavnega odbora Zveze komunistov SR Hrvaške skupno z nekaterimi znanimi marksističnimi sociologi in univerzitetnimi profesorji. Komentar k omenjeni zagrebški televizijski oddaji o veri in posebej o katoliški Cerkvi, ki ga je oddajala hrvaška sekcija vatikanskeda radia se glasi: Kako naj si razložimo dejstvo, da je bila oddaja te vrste izvedena v tem trenutku in nato povzeta od vseh postaj jugoslovanske televizijske mreže in jo je zato gledalo več milijonov gledalcev? Imamo vtis, da je vse to sad napora jugoslovanskih komunistov na večer pred konferenco v Beogradu (ki je nadaljevanje konference v Helsinkih), da bi pred svetovnim javnim mnenjem ustvarili podobo Jugoslavije, ki naj bi bila dežela svobode in človeških pravic, medtem ko skušajo istočasno pomirjevalno vplivati na vernike, da ne bi v teku tega važnega dogodka izrazili svojega nezadovoljstva zaradi omejitev, ki so jim vsiljene od države na verskem področju. OMEJEVALNI ZAKONI Istočasno pa moramo poudariti, da izdajajo v posameznih jugoslovanskih zveznih republikah nove omejevalne zakone o verskih skupnostih. Med novimi omejitvami je prepoved, da se ne sme v cerkvah poučevati verouka v času ko se vrši šolski pouk ali ko šola organizira rekreativne programe. Že smo priča, kako se vedno bolj širijo ti programi prav zato, da se z njimi ovira verski pouk. Razen tega po novih zakonskih določbah za obisk verouka ne bo več dovolj preprosto dovoljenje staršev, ampak bo potreben tudi pristanek gojenca samega. Zasebna stanovanja ne bodo mogla biti več spremenjena v bogoslužne prostore ali kapele. Nič več ne bodo dajali dovoljenj za graditev novih cerkva, zlasti ne v mestih. Izrecno je prepovedana kakršna koli dejavnost katoliške Cerkve, ki ni verskega značaja; očitno je, da pod tem razumejo kakršno koli organizirano obliko karitativne dejavnosti. V teku izdelave teh novih zakonov ni bil sprejet noben izpreminjevalni predlog jugoslovanskega episkopata. Tudi ni bil zakonski osnutek dan v vednost niti ni bil dan na voljo episkopatu za morebitne pripombe. Učnemu osebju je absolutno prepovedano javno obiskovati cerkve; v nasprotnem Primeru so odslranjeni od pouka kot moralno in politično neprimerni. V vseh šo-•ah je bil vpeljan obvezen pouk marksizma. Učno osebje, ki na splošno ne pozna vse obsežnosti in zamotanosti dialektičnega materializma, se trudi izpolniti svojo dolžnost s tem, da govori proti veri in Proti katoliški Cerkvi. Katoliški tisk ima ninogo dela, da oporju, da to ni marksizem, ampak skrajno stari materializem na ravni pamfleta, umazanega sramotilnega političnega delovanja. Oblasti odgovarjajo, da ta način dela ni ukazan od države ali stranke, ampak je Si>d pobude posameznikov brez odgovornosti; medlem pa ni bil nobeden teh »posameznih indlviduov« doslej grajan ali kaznovan. Na splošno se poudarja, da obstajajo d°bri od noša ji med Jugoslavijo in Vatika-"0|n, toda skoraj nihče ne pove, da so od-•'Osaji s krajevnim episkopatom zelo krhki. Nedavno je v jugoslovanskih komunističnih krogih vzbudila dokajšnjo zadrego vest o ustanovitvi Inštituta za študij ateizma na papeški univerzi Urbaniani, predvsem zaradi govora, ki ga je imel kardinal Konig ob odprtju. Katoliški tisk je razširil uvodno predavanje dunajskega kardinala. Tako so bili sproženi v tisku in radiu hudi napadi na Vatikan, posebej na kardinala Koniga z obtožbo, da bodo z Inštitutom za brezboštvo oblikovali nove borce proti komunizmu. Lansko leto je katoliška Cerkev v Jugoslaviji proslavljala 1500-letnico uvedbe krščanstva na Hrvaškem. Na tisoče vernikov se je zbralo v Solinu pri Splitu. Proslave so ostale po zaslugi uspešne organizacije izključno na duhovnem področju. Oblasti zaradi tega niso imele razloga poseči, toda ta uspeh Cerkve med ljudstvom je vzbudil silovito reakcijo med člani stranke, predvsem pri tistih filostalinistične smeri. Pritisk komunistov starega kova sili vladne organe k določeni strogosti do Cerkve, medtem ko napor tistih, ki so demokratično bolj odprti, ustvarja začasna popuščanja in omiljenja. Jasno je, da je ta trenutek pomembno uživati dobro ime pred svetovnim javnim mnenjem spričo bližnje konference v Beogradu, kjer bodo v središču pozornosti temeljne človekove pravice in svoboščine. Od decembra lanskega leta kroži v komunističnih krogih, v izključno uporabo članov stranke, priročnik o ateističnem izobraževanju, v katerem je Cerkev obtožena političnega klerikalizma. Katoliški tisk v Zagrebu je objavil vsebino tega priročnika s pripombo, da z njim ne delajo drugega kot da ustvarjajo sovražnost do Cerkve. Ves komunistični odgovor na to je bil, da so v svojih časopisih objavili vrsto člankov in v njih podlo napadali Cerkev in duhovnike, ne da bi pri tem izvzeli papeža. PRESENETLJIVA ODDAJA Potrebno je vedeti za vsa ta dejstva, da lahko točno ocenimo namene in vsebino televizijske oddaje, o kateri smo govorili v začetku. V tretjem delu oddaje so lahko posegli gledalci in telefonično stav-ljali vprašanja. Ta vprašanja pa je nato izbrala posebna komisija, vendar so bila nekatera zelo zanimiva, tako da so udeležence včasih spravila v zadrego. Naj bo kakor koli, če izključimo lepe besede o svobodi in pravicah vernikov, je iz vse oddaje jasno izhajalo znova samo to, da je brezbožni marksizem uradna ideologija stranke, ki vlada in da mora biti uveden v vse javno življenje, predvsem pa v šole. Člani vladne komisije za verske zadeve ne morejo biti verniki, ker je komisija državni organizem, samo po sebi pa je umljivo, da so državna službena mesta in naloge zaupana samo komunistom. Cerkvi je dovoljeno samo, da sme zadostiti individualnim potrebam državljanov v verski materiji, medtem ko vsako pobudo, ki stremi vnesti evangeljska načela v javno življenje, označajo kot politični klerikalizem. Kljub temu so jugoslovanski marksisti verjetno v zvezi s posegom kardinala Koniga, o čemer smo govorili v tej oddaji, dopustili, da je vera neka ideološka nadstruktura kot umetnost, filozofija, kultura itd., in se zato ne sme uničiti, ampak samo spremeniti. Dokazali so, da dobro poznajo smernice drugega vatikanskega koncila, so pa hkrati grajali jugoslovansko katoliško Cerkev, ki po njihovem ni dovolj napredovala na poti koncilskega poglabljanja. Zanimivo je, da komunisti če-sto vztrajajo pri tem dejstvu, istočasno pa jim ne uspe skriti želje, da bi čimprej prišlo do konca katoliške vere. Konec koncev so v tej oddaji po eni strani razlagali pomembne omejitve v pogledu verske svobode in jih opravičevali z duhom komunistične pravovernosti, po drugi strani pa nastopali istočasno v tonu popustljivosti in demokratizacije. Izredno velikemu številu televizijskih gledalcev je bila vsa oddaja videti kot presenetljiva propaganda v korist Cerkve in verskega tiska. Tako se zdi, da so šli v prazno res- Dogodki zadnjih let so močno prispevali k političnemu razvoju na našem kontinentu. Evropa se je v slabih nekaj letih otresla treh diktatur in s tem odprla nove možnosti deželam, ki so si tako ali drugače priborile svobodo ali pa si jo postopno utrjujejo. Vsekakor gre tu — lahko je razumeti — za dežele zahodne Evrope, ki se skušajo vse bolj povezovati na političnem, gospodarskem in socialnem področju. Te tri dežele, ki so prišle sedaj do novega političnega pa tudi mednarodnega statusa so Grčija, Portugalska in Španija. Zanimivo, da imamo tu opravka s sredozemskim delom Evrope, ki ima in zavzema tako strateški ter politični pomen nasploh. Proces politične demokratizacije prinaša s seboj tudi spremenjeno podobo teh dežel na mednarodni šahovnici. Še posebej prihaja to do izraza v sami evropski politiki, kjer gre za proces evropske integracije zahodnih držav. V zadnjem času smo se že zaustavili npr. ob španskih pobudah za večje zbližanje z Evropo v političnem smislu. V Madridu se že postavljajo stvarne zahteve po vstopu Španije v Evropsko gospodarsko skupnost. Za vstop v EGS se zanima tudi Lizbona in vse kaže, da bo do tega v resnici kmalu prišlo. Grčija tudi ne stoji križem rok. Atenska vlada išče močnih zaveznikov po Evropi, da si zagotovi skorajšnji vstop v družbo sedanje deveterice. Prav 12. maja je francoski predsednik G. d’Estaing gostil grškega premiera Karamanli-sa, ki se je mudil na obisku v Parizu. Šlo je za zelo prisrčen in ploden sestanek obeh državnikov in Elizejska palača je dala razumeti, da bo dejansko podprla grško prošnjo za vstop v novo Evropo. Zakaj pa taka evropska zavzetost od strani včasih ne preveč evro-peistične Giscardove Francije? »Giscard d’Estaing je vlil balzam na srce svojega prijatelja Ka-ramanlisa,« je pomenljivo zapisal pariški Le Monde v komentarju k temu srečanju. V Franciji se jasno poudarja poseben pomen te francoske podpore grškim težnjam. Sam uradni komunike govori o starih vezeh kulture in zgodovinske tradicije obeh držav. Iz-gleda pa, da mimo simbolične prisotnosti Francija od tega ne bo imela kaj posebnega. Več koristi bo nedvomno imela Grčija. Zanimive so še besede, ki jih v tem oziru prinaša prej omenjeni pariški dnevnik, ko pravi: »Vstopiti v zbor evropskih demokracij pomeni za Atene če že ne rešitev vseh težav vsaj pogoj za vsako rešitev.« DIALOG SEVER JUG Prisotnost Grčije in držav Pirenejskega polotoka v novem kontekstu Evrope bo pomenila tudi določene gospodarske posledice tako za prizadete države kot za Evropsko gospodarsko skupnost. Znano je, da napr. grška industrija ne more tekmovati z industrijskim razvojem velikih zahodnoevropskih gospodarskih sil. Pomeni pa tudi, da bo prisotnost teh treh sredozemskih dežel v okviru EGS prinesla določene spremembe na področju kmetijstva. Vino, južno sadje in olje pridelujejo tako Italija in Francija kot Španija, Portugalska in Grčija. Konkurenca bo torej mnogo večja in to posebej za dosedanji članici, ki sta v tem oziru imeli monopol na omenjenem področju, namreč za Francijo in Italijo. Zato se že začenjajo v obeh deželah pripravljati na morebitne spremembe tega gospodarskega ravnovesja. Poleg gospodarskega ozadja pa ima vse to morda še večji politični pomen. Z bodočim vstopom v EGS treh sredozemskih držav bo nedvomno pridobila vloga juga nasproti dosedanji skoraj odločujoči premoči evropskega severa. Sredozemski pas pa že sam po sebi teži za neko večjo notranjo povezavo evropskega in arabskega sveta, kar prihaja prav na tem zemljepisnem področju najmočneje do izraza. V tem smislu se tudi sami pobudniki evropei- Srečanje manjšin za Združeno Evropo Prve dni junija bo v Gorici študijsko zborovanje o temi narodne manjšine v novi stvarnosti združene Evrope. Srečanje bo 4. in 5. junija, prirejata pa ga študijska krožka »Anton Gregorčič« v Gorici in »Vir-gil šček« v Trstu. Pokroviteljstvo nad zborovanjem ima Slovensika skupnost v deželi Furlaniji-Julijski Benečiji. Sedež zborovanja bo v palači Attems. nični nameni skrbnikov televizijskega programa. številne nekatoliške osebe, predvsem mladi, ki niso nikoli imeli nobenega stika s katoliško Cerkvijo, so prvikrat slišali govoriti o važnosti in obsežnosti dejavnosti katoliške Cerkve v svetu in v Jugoslaviji. Kar se tiče tistih, ki so se udeleževali oddaje, je bilo opaziti razliko med vladnimi in strankinimi funkcionarji ter Intelektualci. Prvi so bili videti nepopustljivi hi nepremakljivi v svojih marksističnih načelih, četudi tu bi tam niso mogli skriti precejšnje zadrege; drugi so ohranili stališče tistega, ki se posveča študiju, včasih celo z nekakim »sensus of humor«, s čutom za humor do pravovernosti politikov. Hrvaški katoliški tisk se je omejil mirno in brez polemike prikazati vsebino in stil oddaje, pri čemer je navedel samo to, da razen propagande ni prinesla ničesar novega. Goriškega srečanja se bodo udeležili predstavniki narodnih oz. jezikovnih manjšin v Italiji. Prisotni bodo poleg slovenskih predstavnikov, političnih in kulturnih delavcev, predavatelji in gostje iz Doline Aosta, dežele Trideratinske-Tirolske, Furlanije, Sicilije in Sardinije. Med temi je več vsoučiliških profesorjev raznih italijanskih univerz pa tudi strokovnjakov za manjšinska vprašanja. Govorili bodo tudi nekateri politični predstavniki omenjenih manjšin. Poleg tega bodo na zborovanju sodelovali deželni predstavniki, ki zavzemajo pomembno mesto v okviru evropei-stičnih združenj. Organizatorji bodo v soboto zvečer priredili na čast gostom večer slovenske kulture, na katerem bo nastopil moški zbor »Mirko iFilej« iz Gorice. Naslednji dan bodo udeleženci zborovanja obiskali nekatere slovenske občine ter si še izmenjali svoje izkušnje na političnem področju. Goriški študijski seminar o problematiki narodnih manjšin sodi v okvir že obstoječih stikov med pripadniki narodnih manjšin v Italiji, ki jim je pri srcu večje medsebojno poznanje in sodelovanje. To še posebej v perspektivi priprav na bližnje volitve v evropski parlament, na katerih hočejo tudi narodne manjšine doseči svoje ustrezno zastopstvo. O podrobnem programu zborovanja in njegovem poteku bomo še poročali. zma močno nagibajo k novim koncepcijam o bodoči Evropi, ki ne bi smela biti več le nekaka Evropa Karla Velikega (sevemo-zahod-ni del), pač pa tudi Mohameda (sredozemsko področje), kot nakazuje npr. belgijski zgodovinar Pirenne. Zelo zanimiva je bila zato debata, ki jo je sprožil nedavni evro-arabski sestanek v Firencah. Na njem so sodelovali med drugim nekateri vodilni zahodni predstavniki, kot npr. bivša ministra Anglež Maudling in Francoz Couve de Murville. Predsednik italijanskega odbora federalističnega gibanja Petrilli je ob tem v rimskem dnevniku II Tempo zapisal, da pomeni sodelovanje med Evropsko skupnostjo in arabskim svetom važen prispevek k miru in varnosti v sredozemskem področju, zlasti v kolikor odpira nove možnosti za ekonomsko in sooial-no rast omenjenega področja in vrača Evropi nove možnosti za pobude in posredovanje. Zanimive izjave je brati o isti temi tudi v francoskem tisku. V razgovoru za pariški L’Express je član komisije za razvoj v Evropski skupnosti Claude Cheysson dejal, da je dialog Sever-Jug pravzaprav dialog Zahod-Jug, v kolikor so vzhodne dežele tu odsotne. Posebno vlogo imajo tu tudi ZDA, ki pa očitno nočejo škodovati temu dialogu, čeprav morda same ne vidijo zanj posebnega razloga. PERSPEKTIVE ZA SVETOVNO RAVNOTEŽJE Sredozemlje je že od nekdaj predstavljalo ključno postojanko ne samo v evropski, ampak v svetovni politiki. V zadnjih dveh stoletjih je zlasti prišla do izraza problematika vzhodnega Sredozemlja v znanem »vzhodnem vprašanju«, ko je šlo predvsem za rusko prisotnost na tem delu južne Evrope proti turški hegemoniji. Sedanjost ni mnogo spremenila te geopolitične situacije. Tudi danes je tu prisotna tekma med velesilami. Carsko Rusijo je zamenjala Sovjetska zveza, turški otomanski imperij pa arabski svet z vsemi njegovimi kontrasti. Poleg tega še prisotnost druge velesile — ZDA, ki vsekakor ne more biti popolnoma odsotna na tem strateškem področju. Poleg same skrbi za napredek in razvoj posameznih dežel evropskega Sredozemlja gre tu predvsem za stalno prisotnost prej omenjenih velesil. Jasno je, da bi to ne smelo igrati prvenstvene vloge, saj bi morala najprej prevladati posamezna stališča prizadetih dežel, ki imajo v Sredozemlju domovinsko pravico. Toda »Realpo-litik« je vse nekaj drugega. Zato ne moremo tega ocenjevati z očmi nekakega idealizma, pač pa političnega realizma. Bitka za Sredozemlje gre torej naprej. To velja tako za vzhodno kot zahodno mediteransko območje. Niso je zaključili ne razni pretekli pakti ne pogodbe v Algecirasu. Sultanov handžar in Kaiser j evo križarko je danes zamenjal atom. Prizadete države sicer ne gredo direktno v to igro, vseeno pa morajo z njo računati. Bodoča Evropa bo s pridobitvijo važnih dežel Sredozemlja mogla sicer le utrditi svoj položaj vedno bolj pomembne sile v svetu in tudi danes igrati vlogo posrednika med visoko razvito gospodarsko družbo in Tretjim svetom. Vzvišene odlike Matere božje Koncil pravi o Materi božji: »Sveti zbor opominja vse sinove Cerkve, naj češčenje blažene Device velikodušno pospešujejo; navade in pobožnosti do nje, ki jih je v teku stoletij priporočilo učiteljstvo Cerkve, naj visoko cenijo. Verniki naj pomnijo, da izvira prava pobožnost iz prave vere, katera nas vodi k prizadevanju za življenje po veri in k priznavanju vzvišenosti božje Porodnice ter nas vzpodbuja k otroški ljubezni do naše matere Marije in k posnemanju njenih kreposti.« Ker je Marija najsvetejša božja mati in sodelavka s Kristusom pri našem odrešenju, zato ji izkazujemo posebno češčenje. Da pa je postala vredna mati božjega Sina, jo je Sveti Duh okrasil še z mnogimi drugimi prednostmi. Razmislimo kratko o teh čudovitih Marijinih odlikah, da jo bomo še bolj občudovali in častili. BREZ MADEŽA IZVIRNEGA GREHA Marija je bila najprej brez madeža izvirnega greha spočeta. Ko jo je njena mati Ana spočela, je Bog v prvem hipu bivanja združil s spočetim Marijinim telesom z milostjo posvečeno dušo. Duše vseh drugih ljudi pa ustvari Bog brez posvečujoče milosti, in to zaradi Adamovega greha. Zato se vsi ljudje razen božje matere rodijo z izvirnim grehom, to je: brez posvečujoče milosti. Izvirni greh izbriše krst. Ko bi bila Marijina duša, četudi le za kratek hip, ustvarjena brez milosti, bi ne bila vedno s hudobnim duhom v sovraštvu, temveč celo pod njegovo oblastjo. Ko pa je Bog v raju napovedal Odrešenika, je rekel: »Sovraštvo — to je: večno nasprotje — bom naredil med teboj (hudobnim duhom) in ženo in med tvojim zarodom in njenim zarodom.« Tako je Bog že v raju napovedal, da bo Marija, ki bo s svojim sinom Jezusom satanu glavo strla, brez madeža izvirnega greha spočeta. Prvi Adam in prva Eva sta bila ustvarjena v posvečujoči milosti, to se je spodobilo tudi za novega Adama Kristusa in novo Evo Marijo. BREZ OSEBNEGA GREHA Marija je bila dalje tudi brez najmanjšega osebnega greha in brez grešne pože-ljivosti. Osebni greh je vedno krivda in z njim postane človek prijatelj hudobnega duha in Bogu obrne hrbet. Marija pa je bila po božji napovedi v raju v velikem sovraštvu ali nasprotju s hudobnim duhom, zato ni mogla imeti osebnega greha. Ker ni imela izvirnega greha, tudi ni imela njegovih posledic, grešnega poželjenja. Marija nikoli ni imela skušnjave napuha, čeprav je bila visoko povišana, ali skušnjave nevoščljivosti ali mržnje do sočloveka, seveda pa tudi ne skušnjave mesa ali katere koli čutne neurejenosti. POLNA MILOSTI Marija je bila polna milosti, kakor jo je že nadangel Gabrijel pozdravil, že v prvem trenutku svojega bivanja je imela toliko mero posvečujoče milosti, kakor se je spodobilo za božjo mater. V milosti je Marija vse življenje tudi rasla, saj je dolga desetletja živela skupaj s svojim sinom Jezusom, ki je počelo milosti. Milost ji je bila pomnožena zlasti ob Kristusovem spočetju. Marija se je odlikovala v vseh krepostih, upanju in ljubezni, v razumnosti, pravičnosti, srčnosti in zmernosti l>olj kot vsi svetniki. Prekašala je vse ljudi človeške zgodovine. VEDNO DEVICA Božja mali je vedno devica, devica prej in slej, kakor jo slavimo v bogoslužju. To je napovedal že Izaija v veliki prerokbi: »Glej, devica bo spočela in rodila sina in njegovo ime bo Emanuel — Bog z nami.« Tako molimo v vseh veroizpovedih, tako učijo slovesno cerkveni zbori. Ob angelovem oznanjenju je Marija rekla angelu, da se raje odreče časti božje matere kakor bi se odrekla svojemu de-vištvu. V Betlehemu se je Kristus rodil iz nedotaknjene device Marije tako kakor je ob vstajenju prišel iz zaprtega groba. Dostojanstvo božjega materinstva je zahtevalo, da je Marija ostala devica tudi po Jezusovem rojstvu. NAŠA DUHOVNA MATI Mati zgodovinskega Kristusa je tudi mati njegovega skrivnostnega telesa. Po nauku Cerkve je sv. Janez pod križem zastopal vse človeštvo. Ko je umirajoči Kristus rekel svoji materi: »Žena, glej tvoj sin!« in Janezu: »Glej, tvoja mati!«, je izročil v Marijino materinsko varstvo vse človeštvo. Marija nam je z Jezusom pod križem pridobila vse milosti, nas je torej duhovno rodila in postala naša duhovna mati. V nebesih materinsko skrbi za nas in nam razdeljuje vse milosti — izvršuje svojo materinsko vlogo. Kot duhovna mati Kri- stosovega skrivnostnega telesa je Marija tudi mati Cerkve. Tako jo je imenoval tudi papež Pavel VI. na drugem vatikanskem vesoljnem cerkvenem zboru. V NEBESA VZETA Končno je bila Marija z dušo in telesom vzeta v nebesa. Umrla je, kakor je umrl njen sin Kristus, a ta ni smel dopustiti, da bi telo, iz katerega si je vzel človeško naravo, strohnelo v grobu. Kristus je smrt premagal s svojim vstajenjem in vnebohodom. Primemo je bilo, da je bila tudi Marija s telesom vzeta v nebesa. To versko resnico je 1. novembra 1950 za sklep svetega leta Pij XII. slovesno razglasil »za povečanje slave vzvišene božje Matere«. V nebeški slavi je Marija kraljica nebes in zemlje, kraljica vsega vesoljstva. Tako uče papeži in cerkveni pisatelji ter očetje. Ko so leta 1946 kronali kip Matere božje v Fatimi, je Pij XII. po radiu govoril: »Jezus je Kralj po svoji naravi in po svojem zaslužcnju. Po njem in z njim je Marija, njemu podrejena, kraljica po milosti, po svojem zasluženju hi edinstveni božji izvolitvi. Njeno kraljestvo je tako široko kakor kraljestvo njenega sina Jezusa, njenemu gospostvu ni nič izvzeto.« Papež Leon XIII. pa je zapisal: »V zgodovini so bili in so časi ter dežele, kjer je zaradi brezbrižnosti vera silno oslabela ali kjer so žalostne zmote spravile vero celo v nevarnost. Tedaj se je velika Devica vedno izkazala milostna. Obudila je svetnike, ko so s svojo svetostjo in polni apostolskega duha vernike navdušili, da so se vrnili k pobožnemu krščanskemu življenju.« Gotovo obuja tudi danes take svete duše. (Iz pastirskega pisma ljubljanskega nadškofa dr. J. Pogačnika, 2. del). UTRIP CERKVE • Na Dunaju so 24. aprila detos slovesno proslavili 25-letnico obnovitve stolnice sv. Štefana, ki je bila ob koncu zadnje svetovne vojne močno poškodovana. Ob tej priložnosti je imel dunajski nadškof Konig govor, v katerem je med drugim dejal: >Ta cerkev je in mora ostati hiša božja. Sicer so tudi turisti, ki si jo ogledujejo, dobrodošli. Toda če bi semkaj hodili le radovedneži, pa nič več molili, če bi torej ta cerkev bila le še stavbarska znamenitost, potem mirno naredimo iz nje muzej!« » V prvomajskih dneh je kotorska škofija pripravila proslavo ob prvi obletnici razglasitve p. Leopolda Mandiča za blaženega. Rojstni kraj blaženega, Hercegnovi, namreč spada rpod škofijo Kotor. Vsa svečanost je bila v stolnici sv. Trifuna. Osrednjo slovesnost, somaševanje 15 škofov in številnih duhovnikov je vodil kardinal Šeper. Največji skupini romarjev sta bili iz Zagreba in Splita, dva avtobusa pa sta pripeljala vernike tudi iz Padove, kjer je p. Leopold pokopan. • V Španiji bodo kmalu državnozborske volitve. Stalna komisija španske škofovske konference je naznanila, da bo Cerkev v zvezi z volitvami ostala nevtralna, verniki pa naj se vključijo v politično življenje in volijo stranke, ki so v skladu s krščanskim svetovnim nazorom. • V Vzhodni Nemčiji je bilo v maju posvečenih 24 novomašnikov. Lani jih je bilo šestnajst. Slovenskim rojakom po svetu Na lanskem mogočnem mednarodnem evharističnem kongresu v Filadelfiji (ZDA), ki je nosil tudi pomemben slovenski pečat, je 700 slovenskih udeležencev iz domovine, zamejstva in ostalega sveta sprejelo na svojem zaključnem zboru naslednjo resolucijo: Vsako leto, na predvečer praznika Marije z Brezij, ki varuje slovenski narod in slovenska izročila svetu, 23. maja, bomo v svojih domovih prižgali sveče in preživeli večer v mislih na krščanska izročila, ki so stoletja vodila naš rod v domovini in oblikujejo danes nas v svetu in po nas narode, med katerimi živimo. Vabimo vse Slovence v domovini in vse rojake slovenskega izročila v svetu, da se nam pridružijo. Prosimo zato rojake širom sveta, da se v ponedeljek 23. maja zvečer po svojih domovih v družinskem krogu ob prižganih svečah spomnijo v molitvi in meditaciji zaklada tisočletne slovenske narodne in krščanske tradicije. Pripričani smo, da bo taka simbolična manifestacija slovenstva v svetu znova zbudila in potrdila zavest naše pridanosti idealom slovenskega izročila. Koordinacijski odbor on ima im rm a Tržaški pokrajinski svet je izglasoval sklep, da imajo slovenski svetovalci tudi formalno pravico izražati se v materinskem jeziku. Za spremembo pravilnika, ki izrecno predvideva možnost slovenščine, so glasovali svetovalci Slovenske skupnosti, PCI, PSI ter gibanja za neodvisnost tržaškega ozemlja (MIT), skupno 14 glasov, proti so bili predstavniki MSI in PRI (3 glasovi), vzdržali pa so se predstavniki DC (10 glasov) ter PSDI in PLI (po en glas). 9 Izvenparlamentarna levica je pod vodstvom članov radikalne stranke kljub prepovedi javnih zborovanj v Rimu organizirala manifestacijo na trgu Navona ob novi obletnici zmage pristašev razporoke na referendumu 12. maja 1974. Prišlo je do novih izbruhov nasilja, več desetin avtomobilov je bilo požganih, padli so streli in eden je smrtno zadel 19-letno Giorgino Masi, ki se no postali bolj kritični do vsega, kar nam nekdo posreduje. Kultura dobiva v sedanjem času širši pomen in tega se mladi posebno zavedamo. Zato bo moral Slovenski kulturni klub v bodoče računati z vsemi temi dejavniki, če bo hotel še nadalje uspešno predstavljati mladino v zamejstvu. MISLI DR. DRAGA ŠTOKE Or. Štoka je v daljšem nagovoru najprej oživil dobo, v kateri je SKK nastal, spom-fiil se je rajnega prof. Peterlina in delo-Vanja v prvih letih življenja te mladinske organizacije ter končno sklenil z besedami: Danes so časi povsem drugačni. In Slovenski kulturni klub mora iti s časom naprej, če še hoče delati in živeti kot eno najstarejših društev pri nas. Želeli bi le, in tu mislim, da tolmačim želje nas vseh, povedati nekaj misli k današnjemu jubileju. Klub bo ostal živ in zdrav, dokler bo znal ceniti vse tiste duhovne vrednote, brez katerih človek ne more živeti. Prva je narodnost. V našem klubu smo ji vedno dajali prvo mesto prav zaradi ogroženosti, kateri je izpostavljena iz dneva v dan. Narodnost za nas ni to, kar je za našega sodržavljana italijanske narodnosti. Je nekaj mnogo globljega, je to, kar nas sili, da živimo za svoj narod in za svojo zemljo, za svojo kulturo in zgodovino, je prepričanje, da smo narod s svojo državnostjo, enakovreden drugim evropskim narodom. Druga vrednota je spoštovanje prepričanja sočloveka tako v kulturi kot politiki. To je danes postala redka vrlina, kajti če ne misliš tako kot tvoj sobesednik, si že konservativec, reakcionar, celo fašist. Tega v našem klubu nikdar ni bilo in vedno smo se borili proti takemu izumetničenemu in neobjektivnemu gledanju na svet in njegov razvoj. Stalno smo se zavedali, da je monotona in enako misleča družba pod taktirko nekih voditeljev nekaj abnormalnega in človeškemu bitju nekaj tujega. V odnosu do slovenskega naroda, ki živi v republiki Sloveniji, smo bili vedno mnenja, da branimo kot zamejski Slovenci zapadne bregove naših meja in da smo zato ne glede na politično in ideološko prepričanje vredni najglobljega spoštovanja s strani odgovornih in odločujočih dejavnikov v domovini. Mislim, da je ta naša pot bila vedno ravna in pravilna. Krščanstvo za nas ni bilo nikdar nekaj klerikalno egoističnega in osvajajočega, ampak notranja dobrina, ki smo jo v srcih bolj čutili kot o njej govorili. Naša odprtost v tem vidiku je dejansko že za- Zaključna šolska prireditev v Kulturnem domu v Trstu V polno zasedeni dvorani Kulturnega doma v Trstu je v soboto 14. maja potekla dobro uspela šolska prireditev slovenskih šol, ki spadajo pod sveto jakobsko didaktično ravnateljstvo. Vse prisotne je najprej pozdravil ravnatelj okrožja Sv. Jakob Egidij Strnad, nakar je v imenu staršev imel kratek nagovor še Jožko Gerdol. Oba sta poudarila veliki pomen slovenske šole v tržaškem mestu in važno vlogo, ki jo imajo zastopniki staršev v šolskih organih. Skupni otroški zbor je zapel v pozdrav Radovana Gobca »Domovini«. Kot prvi so nastopili učenci slovenske šole »Dragotin Kette«. Učiteljica Marija Mislej je za svoje učence zložila »Mavrico«, zelo lap spev tržaškemu mestu in okolici, pa tudi Slovenski Benečiji in Koroški, ki so jo učenci v zborni recitaciji brezhibno podali. Bila je to globoko občutena socialna pesem, ki je vsem segla do srca. Učenci osnovne šole pri Sv. Ani so se predstavili s pesmijo in prizorčkom »ču dežna vreča«, svetojakofoski šolarji pa so ubrano zapeli deset pesmi naših najvidnejh ših skladateljev. Prisrčen je bil nastop otrok iz Skednja, ki so v slikovitih belokranjskih narodnih nošah prirajali na oder in prikazali vrsto plesov. Zadnji so nastopili šolarji iz ulice Donadoni s spevoigro Pikapolonček. Odigrali so jo zelo doživeto in po raznih zaprekah končno le dosegli Pikapolončka — babičinega telička. Otroci in njihove učiteljice so bili nagrajeni z dolgimi aplavzi, a tudi starši so zadovoljni odhajali iz Kulturnega doma, veseli uspehov svojih otrok. Mihelič razstavlja Te dni v prostorih občinske galerije na trgu Unita v Trstu razstavlja tržaški slovenski slikar Anton Mihelič. Njegova dela in ustvarjalna osebnost so znana našemu občinstvu z mnogih razstav na Tržaškem in Goriškem, kjer je naš umetnik vedno žel visoko priznanje neuvrščenih kritikov. To pot se Anton Mihelič predstavlja tržaškemu občinstvu s 16 deli (zadnje sezone) kraške in trbiške pokrajine, v katerih z vedno popolnejšo tehniko tople in občutene barvitosti izliva svojo pesniško dušo ter v intimnem in tihem dialogu in sočustvovanju z neopustošeno naravo da nepozaben vtis obsodbe današnjega mate- jnavala koncilski duh. Politična in narodna zavest ter družabna zavzetost je bila in je še taka, da so bili klubovci postavljeni v javnem življenju pred vrsto nalog, člani kluba so v naši družbi na vidnih mestih in v najvišjih predstavniških telesih. Njih klic po narodnosti, samostojnosti, svobodi in pluralizmu je predvsem obogatil edino slovensko politično stranko v Italiji, o kateri je predsednik SZDL Slovenije Mitja Ribičič dejal, da je »termometer oz. seizmograf narodne zavesti v Italiji«. Kljub boljšim življenjskim in standardnim pogojem, kljub večjim materialnim dobrinam, ki so vam na razpolago, je vaš čas nekje težji od našega. Človek je v nekaj letih prehodil ogromno razvojno pot, ki je prej ni v dolgem stoletju. Če pomislimo samo na probleme, ki smo jih imeli mi — v vseh ozirih — in probleme, ki jih imate danes vi, moramo ugotoviti, da se je nekaj bistvenega v naši družbi preme-nilo in sicer v navadah in običajih, v mišljenju in delovanju ter v odnosih med ljudmi samimi. Zato je ta želja mladega človeka po nečem novem, boljšem, lepem Želja tudi nas vseh. Tudi klub boste izoblikovali po svojem hotenju, ki se spreminja s časi. In tako je prav! Tudi čase boste utegnili imeti težke: npr. brezposelnost, ki preti danes študirajoči mladini, ker ni država znala programirati univerzitetnega dela. Toda vsaj nekaj je daleč od vas, kar je bilo nam zelo blizu: nevarnost vojne! In če te ne bo, se vsi problemi dajo urediti: v strpnosti do drugih, z demokratičnimi metodami in s pluralističnimi hotenji. Kot slovenski študentje, kot slovenski diplomiranci, kot slovenski izobraženci smo tudi danes postavljeni pred odgovornosti, ki se jim ne moremo in ne smemo izogniti. Kot zamejci, kot Slovenci, smo napredni in demokratični ljudje! Kot ljudje predvsem! rializma in pragmatizma. Toplo priporočamo našemu občinstvu, da si ogleda Miheličevo razstavo, ki bo odprta do 22. maja. Rojan V nedeljo 8. maja popoldne je naša osnovna šola pripravila svojo zaključno prireditev v Marijinem domu. Program je bil izredno pester. Na oder je prihajal razred za razredom. Igrice in prizorčki so se lepo dopolnjevali. Vsebinsko so bili poučni. Pokazali so, kakšni naj bodo šolski otroci. Iz šole naj gredo hitro domov (1. razred), svoje stvari naj držijo v redu (2. razred), radi naj delajo in ne zapravljajo preveč časa z igranjem (3. razred), pazijo naj na svoje besede (4. razred) in končno telovadni nastop (5. razred). Vedno so nastopili vsi otroci iz razreda. Ob koncu so vsi otroci ubrano zapeli nekaj pesmi. Naučila in vodila jih je učiteljica Vera Poljšak. Predsednica Združenja staršev ga. Vida Jagodic se je v imenu staršev zahvalila učiteljicam za trud z njihovimi otroki m jim poklonila cvetje. Med prvo in drugo svetovno vojno je bil Anton Korošec osrednja osebnost v slovenski politiki in ena vodilnih osebnosti v jugoslovanskem političnem življenju tedanjega časa. Okrog njega so se zbrali številni drugi sodelavci, duhovniki in laiki. Med temi je bil tudi duhovnik Marko Kranjc. Po rodu je bil Štajerec, saj se je rodil 11. maja 1888 v Veliki Zimici, župnija Sv. Pater pri Mariboru. Izhaja iz župnije, ki je dala Cerkvi štiri duhovnike. V Mariboru je dovršil gimnazijo in bogoslovje in bil leta 1910 posvečen v duhovnika. Po prvi svetovni vojni je na ljubljanski univerzi dokončal tudi študije na pravni fakulteti. Za politiko se je začel zanimati že kot študent. Bili so takrat časi močnega nemškega prodiranja posebno po štajerskih mestih, kot je to mojstrsko opisal Ruda Jurčec v prvem delu svojih spominov »Skozi luči in sence«. Zaveden slovenski štajerski študent je takrat vedel, kje je njegovo mesto. Politika je potem ostala Marku Kranjcu v krvi. Zato se je kmalu posvetil časnikarstvu in je temu ostal zvest še dolgo let pozneje. Med drugim je urejeval »Slovenskega gospodarja«. Med prvo svetovno vojno je bil za vojaškega kurata. Svojo službo je pa vršil tako, da ga je avstrijska policija zaprla zaradi politike. Po prvi svetovni vojni je Marko Kranjc bil med drugim tajnik Slovenske ljudske stranke za Štajersko, odbornik Prosvetne zveze v Mariboru, član načelstva Zadružne zveze v Ljubljani. Leta 1938 je bil izvoljen za poslanca v okraju Ptuj. Poleg tega je pisal članke v časopise, revije, prevajal iz nemščine, francoščine, češčine. Za časa Aleksandrove diktature je bil nekaj mesecev v zaporu kot številni drugi politiki SLS. Hitlerjev napad na Jugoslavijo ga je zatekel v Mariboru. Bil je določen za izselitev, a se je pravočasno umaknil in se peš prebil v Ljubljano. Ob koncu vojne, ko so v Ljubljani 3. maja oklicali slovensko vlado, je bil tudi Marko Kranjc njen član. Potem je 6. maja odšel na Koroško, se rešil v Rim in tam ostal. Tu je sodeloval z dr. Mihom Krekom pri reševanju usode slovenskih beguncev. Istočasno je ostal član vodstva SLS v tujini. Kot tak je zastopal SLS v odboru Zveze demokratskih krščanskih strank za srednjo Evropo in se kot tak udeleževal mednarodnih kongresov v tistih letih. Potem se je politike naveličal. Leta 1958 je pustil politično delo, se nastanil v hiši na via dei Colli 8 v Rimu in živel tiho življenje duhovnika in znanstvenika. Maševal je pri šolskih sestrah ter živel le knjigam, molitvi in premišljevanju. Potem se je začela oglašati starost in arterioskleroza. Ta je tako napredovala, da je moral v bolnišnico. Prijatelji so mu dobili zavetišče v Gorici pri usmiljenih bratih v ul. Diaz. Tu je preživel zadnja štiri leta življenja. Vedno bolj se je izgubljal. Nekdanji bistri politik in časnikar je bil le senca samega sebe, a je kljub temu ohranil dostojanstvo v hoji in drži kot resničen gospod. * * * Prav na dan svojega rojstva 11. maja, ko je stopil v devetdeseto leto življenja, je v jutranjih urah dopolnil svoje zem-sko poslanstvo. Prijatelji so mu preskrbeli dostojen pogreb, ki je bil v cerkvi sv. Ivana v petek 13. maja. Pogrebno mašo je imel stolni vikar dr. K. Humar, somaševali pa so kanonik Franc Zdolšek iz Maribora, Alojzij Žalar, župnik pri Sv. Petru, rojstni župniji pok. Marka Kranjca, in g. Jože Jurak, ki je po očetu štajerski rojak. Med mašo se je pokojnika spomnil glavni somaševalec in se posebej zahvalil usmiljenim bratom v Gorici, ki so za pokojnega Marka Kranjca v njegovi starostni onemoglosti taiko požrtvovalno skrbeli. Po maši sta se od pokojnika poslovila še kanonik Zdolšek v imenu mariborskega škofa, župnik Žalar pa v imenu župnije Sv. Petra pri Mariboru. Sledil je pogreb na goriško pokopališče, kjer je bil Marko Kranjc začasno pokopan, dokler se ne uredijo formalnosti, da se prenese njegova krsta v rojstni kraj. * * * Z Markom Kranjcem je odšel s pozor-mce slovenskega sveta zadnji slovenski duhovnik-politik, duhovnik, ki mu politika ni bila samo državljanska dolžnost, temveč tudi življenjska poklicanost. V preteklosti smo imeli več takih duhovnikov povsod po Slovenskem. Na Koroškem sta bila Andrej Einspieler in Vinko Poljanec, na Kranjskem dr. Janez Ev. Krek, na štajerskem dr. Anton Korošec in Marko Kranjc, na Primorskem dr. Anton Gregorčič in Virgil Šček, da omenimo samo nekatere. V luči današnjega antiklerikalnega razpoloženja v Sloveniji so posebno dr. Anton Korošec in z njim tudi Marko Kranjc predmet obsojanja in z njimi tudi Cerkev na Slovenskem, češ da je uganjala klerikalizem. Prav gotovo, da v politiki, ki so jo v preteklosti usmerjali tudi duhovniki, marsikaj ni bilo prav. Toda to so sodbe o dogodkih, ki so bili. Takih kritikov, ki znajo obsojati vse, kar je bilo, je pa vedno bilo na pretek. Saj nobeno človeško delo ni popolno, še najmanj pa delo politikov. Vendar eno smemo reči brez strahu: Duhovniki so se v preteklosti posvečali tudi politiki ne iz oblastiželjnosti ali zaradi dobička, temveč ker so čutili, da je tudi tako delo bilo takrat potrebno in koristno za ljudstvo. Da niso iskali sebe, najbolje vidimo ravno pri Marku Kranjcu, ki je po tolikih letih »politike« umrl ubog kot cerkvena miš. K. H. ■ Zagrebško okrožno sodišče je izreklo sodbo nad krivci lanske letalske nesreče v septembru nad Zagrebom, v kateri je ob trčenju dveh letal izgubilo življenje 176 potnikov in članov posadke. Glavni obtoženec nadzornik poletov' je bil obsojen na sedem let strogega zapora, ostalih sedem obtožencev pa je sodišče oprostilo. Običajni prizori so postale po ulicah italijanskih velemest nasilne manifestacije nezadovoljne študentske mladine, ki jo propagalorji skrajne levice mojstrsko usmerjajo v boj zoper sedanje strukture družbe in zoper sedanje nosilce oblasti Dramska skupina »Štandrež« na srečanju gled. skupin Primorske Dramski odsek PD »Štandrež« je v sredo 11. maja nastopil v Sežani v okviru srečanja gledaliških skupin Primorske, ki ga prireja Združenje gledaliških skupin Slovenije. Uprizoril je komedijo v dveh delih »Beneški trojčki«, ki jo je napisal Antonio Collalto. Iz zamejstva se je poleg štandreške skupine udeležila srečanja tudi dramska skupina z Opčin. Izvajanju »Beneških trojčkov« je prisostvovala ocenjevalna komisija, ki je po predstavi imela razgovor z režiserjem in igralci. Komisija je podala analizo celotne predstave, tako iz režijskega kot tudi interpretativnega vidika. Ugotovila je, da je režija skrbna, dovolj bogata na komičnih domislicah ter situacijah, ki dajo celotni predstavi prijeten in zabaven potek. Po mnenju komisije sodi Collaltovo delo »Beneški trojčki« med zahtevnejše gledališke predstave in je za amaterske skupine prava preizkušnja, štandreškim igralcem je uspelo prepričljivo izoblikovanje posameznih vlog, ki v celoti ustvari homogeno in prepričljivo odrsko predstavo. Po mneniju komisije so bile glavne vloge podane izvirno, izrazito in popolnoma v stilu komedije »dell’arte«. Strokovno priznanje štandreškim igralcem je nov dokaz, da je gledališko ustvarjanje članov PD »štandrež« na pravi poti in da odpira nove možnosti na tem področju. Za igralce same predstavlja veliko zadoščenje in vzpodbudo za nadaljnje delo. Zanimivo predavanje o potresu Prejšnjo sredo 11. maja je SKPD v Gorici pripravilo kulturni večer v dvorani Katoliškega doma, na katerem je predaval geolog dr. Miro Koršič o potresnih pojavih s posebnim ozirom na lanski potres. Predavatelj je s pomočjo skioptičnih slik najprej prikazal geološke osnove potresov in njih izvor ter razširjenost. Posebej se je zaustavil od potresu v Furlaniji in zlasti stvarno prikazal razporeditev potresnega področja na Goriškem. Vse to je še posebej zanimalo navzoče, ki so nato predavatelju stavili vrsto vprašanj. Naj dodamo, da je dr. Koršič član deželne geološke službe v Trstu in je v zadnjem času objavil razne tehtne članke o potresu v Furlaniji in na Goriškem v reviji »Inizia-tiva Isontina«. Sovodnje V torek zvečer je glasbena šola v So-vodnjah priredila glasbeni kulturni večer in se spomnila lani tragično preminule prof. Jožice Lasič. Gojenci razredov, v katerih je pokojna Jožica poučevala, so ji posvetili klavirski nastop. Po uvodnih besedah prof. Križmančiča se je pri klavirju zvrstilo dokajšnje število gojencev in gojenk, ki so posamično in tudi štiriročno predvajali vrsto njim primernih skladb. Pozorno občinstvo, ki je napolnilo dvorano, je mlade umetnike nagradilo z iskrenim ploskanjem ter s tem obenem izrazi- lo odobravanje in hvaležnost glasbeni šoli, Romanje V ponedeljek 13. junija na god sv. Antona bo v njegovi baziliki v Padovi tudi slovenska služba božja. Pet primorskih župnij je prijavilo svoje romanje in so dobile od rektorja bazilike pritrdilni odgovor; rečeno je tudi, da so Slovenci na ta dan, ko je toliko romarjev v Padovi, dobrodošli, saj se tako poudari mednarodni značaj padavanske bazilike. V Padovi imamo skupno samo službo božjo v baziliki, vse drugo isi vsaka župnija sama poskrbi in odloči, tako prevoz kakor tudi morebitno kosilo; za delavnik so a/vtobusi na voljo v Gorici, Gradežu, Vidmu. Ce kakšna skupina želi kosilo, naj se takoj telefonsko obme na romarski dom v Padovi (049 - 27801); tu dobi naslov restavracije ali gostilne v Padovi ali blizu, kjer lahko tudi telefonsko naroči kosilo za 4.000 do 5.000 lir od 14. ure dalje. Naša služba božja bo kmalu popoldne, ko bo končana velika pontifikalna koncelebra-cija (ki se začne ob enajstih). Vsi duhovniki, spremljevalci romarjev, bomo soma-Sevali pri glavnem oltarju. Po kosilu lahko obiščemo izredno lepo Marijino baziliko in benediktinsko opatijo v Pragili blizu Abana, proti večeru pa še lahko vidimo v Padovi vsaj začetek velike procesije v čast sv. Antona. Informacije: župnišče v Mav- da se je na tako primeren način oddolžila spominu nepozabne Jožice. Naj še dodamo, da so gojenci pred nastopom položili cvetje na Jožičin grob ter prisostvovali maši zadušnici v domači cerkvi. Slovenski pouk tudi v Moši V letošnjem šolskem letu je potekal slovenski pouk tudi v Moši. Začeli se je sredi lanskega novembra in trajal do srede maja. Vodila ga je ena od slovenskih učiteljic iz Števerjana. Za njeno požrtvovalno delo, da je hodila redno poučevat v Mošo, ji gre posebno priznanje. Vpisanih je bilo od začetka vsega 30 otrok, do konca pouka pa jih je hodilo 25, kar je prav spodbudno število. Otroci so deloma slovenskih, deloma furlanskih staršev. Pouk je bil razdeljen na dve skupini, vsaka je imela po dve uri na teden, ob torkih in petkih. Poučevanje slovenščine je omogočila občinska uprava v Moši, ki je v tamkajšnji osnovni šoli dala na voljo poseben prostor. Starši otrok pa so izrazili željo, da bi se pouk nadaljeval tudi v prihodnjem letu. Pozdraviti je treba razumevanje mošan-ske občinske uprave in njen posluh za potrebe občanov, kakor tudi za sožitje in sodelovanje na mejnih območjih, saj je poznavanje slovenskega jezika gotovo ena prvih postavk na tem področju. Zgled bi morali posnemati tudi slovenski ter drugi starši v krajih, kjer ni slovenskih šol, v Ronkah, Tržiču, Ločniku in drugod. Bodisi zato, da otroci poznajo jezik in kulturo svojih staršev in se jim ne odtujujejo, bodisi zato, ker je danes znanje slovenskega jezika na mejnem področju in tudi precej v notranjost države postalo že življenjska nujnost. Širite „ Katoliški glas“ Majniški shod v Podlonjerju Zadnja nova cerkev v Trstu — Podlo-njer — je stara tri leta in tako je sedaj na vrsti naš tretji majniški shod v čast Marije Pomočnice kristjanov. Naš shod bomo imeli na binkoštno nedeljo 29. maja popoldne ob petih. Molili bomo za toliko potrebnih skupnih namenov, obhaja- li bomo skupno daritev in prepevali zlasti Marijine litanije za zaključek. Še eno moramo dodati: vse bo trajalo le dobro uro. Ta javna obljuba je potrebna zato, ker je bilo lansko leto vse predolgo, kar ste nam nekateri dovolj jasno povedali. Letos se gotovo poboljšamo. Kakor je bil na prvo majniško nedeljo tudi letos lep Marijin praznik v Trebčah za Kraševce, tako imejmo ob koncu maja skupni Marijin praznik v Podlonjerju za tržaške meščane in vse, ki se nam pridružijo. Naš shod prirejamo vedno v čast Marije Pomočnice kristjanov (24. maj), letos ob 60-letn.ici Fatime pod geslom: Naša rast ob Mariji po fatimskem sporočilu. Na svidenje v nedeljo 29. maja v Podlonjerju (avtobus št. 35). v Padovo hinjah ali na Proseku. Da bo naša božja služba v čast pado-vanskega svetnika lepša, da bo naša ljudska pesem bolj mogočna, vabimo župnijske skupnosti na Goriškem in Tržaškem, da bi se nam po možnosti pridružile (vedno pod gornjim pogojem: skupna samo koncelebracija, vse drugo samostojno). V ponedeljek so mnogi prosti, šolski pouk je že končam, predvsem pa naši ljudje radi gredo v Padovo, posebno še sedaj, ko-imamo v tem mestu poleg svetovno znanega sv. Antona našega slovanskega blaženega patra Leopolda Mandiča, ki ga — razumljivo — tudi obiščemo. - J. Markuža ■ V št. Jakobu v Rožu na Koroškem je umrl v starosti 72 let dr. Vinko Zvvitter, več desetletij ena vodilnih osebnosti v kulturnem in duhovnom življenju slovenske narodnostne skupnosti sna Koroškem. Po poklicu je bil profesor na Trgovski akademiji v Celovcu. Sodeloval je pri Mohorjevi družbi, mesečniku »Vera in dom«, pri Krščansko-ikul turni zvezi, v Narodnem svetu koroških Slovencev, v Katoliškem delovnem odboru in še marsikje drugje. Zadnja leta je posvetil vse svoje moči pokoncilski obnovi koroške Cerkve. Priznanje in nagrada učenki slovenske šole na Proseku Vsako loto podeli sklad Motta nagrado tistemu učencu nižje srednje šole, ki doseže v prvem polletju najboljši učni uspeh. Med vsemi italijanskimi in slovenskimi učenci nižjih srednjih šol na Tržaškem je letos dobila priznanje za najboljši učni uspeh v s srednjo oceno Mirjam Rebula iz 1. b razreda nižje srednje šole »Fran Levstik« na Proseku. Že pred dvema letoma pa je bila učenka naše šole Alenka Petaros deležna enakega priznanja. V petek 13. maja je predstavnik sklada Motta ob prisotnosti vseh učencev in vzgojiteljev te šole svečano izročil Mirjam Rebuli priznanje in nagrado. Vsi na šoli smo zelo ponosni ne le na nagrado, ki jo je bila deležna marljiva Mirjam, pač pa zato, ker je to hkrati tudi pomembno priznanje slovenski šoli. Podobnih uspehov si prav gotovo želimo še več, naši vestni učenski Mirjam pa za uspeh iskreno čestitamo. Zavodski svet IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI f Ludvik Likar V torek 17. maja smo v Kobaridu pokopali bivšega kobariškega dekana Ludvika Likarja. Star je bil 82 let. Velika udeležba duhovnikov in vernikov pri pogrebu, katerega je vodil goriško-koprski škof dr. Janez Jenko, priča, kako velik ugled je užival v vsej primorski škofiji. Pokojni je izhajal iz številne družine pri Feljkovih na Vojskem, tej najvišji župniji vse Primorske. Feljkova družina je dala dva duhovnika: Petra, dolgoletnega župnika na Gorah nad Idrijo in Ludvika. Novo mašo je Ludvik imel leta 1922. Ko je odslužil vojake v prvi svetovni vojni, se je odločil za duhovski poklic. Služboval je v Spodnji Idriji najprej kot kaplan, potem pa kot župni upravitelj in nato župnik. Celih 25 let je bil tam, nato je moral med težkimi časi v ječo, ker je bil na poti novim gospodarjem. Leta 1952 je prišel na Kobariško, kjer je do 1972 vršil službo dekana, nakar se je umaknil v pokoj na Livek, kjer je upravljal malo planinsko župnijo do smrti. Za požrtvovalno delo v primorski škofiji se mu je pri pogrebni maši g. škof zahvalil z željo, da mu Bog obilo poplača vse delo in trpljenje, fci ga je zlasti v prvih povojnih letih prestal. Tej želji se pridružujemo tudi mi tostran meje, saj je rad prihajal v našo Gorico, dokler je mogel. • Dva jugoslovanska škofa, msgr. Gabrijel Bukatko, ki je nadškof v Beogradu in upravlja tudi križevsko škofijo vzhodnega obreda ter Aleksander Tokič, nadškof v Baru, sta bila 27. aprila 1952 posvečena v Zagrebu za škofa. Za njun srebrni škofovski jubilej ijkna je čestital tudi sv. oče Pavel VI. Iz Slovenije Zbor Sv. Jerneja z Opčin na festivalu v Cerkljah V nedeljo 15. maja je bil v Cerkljah na Gorenjskem festival slovenske cerkvene glasbe. Letos se ga je udeležilo 11 zborov. Že v zgodnjih dopoldanskih urah so od vseh strani prihajali ljudje in ob 15. uri do zadnjega kotična napolnili veliko župnijsko cerkev v Cerkljah. Festival je odprl domači mešani zbor, ki je biil tudi organizator te edinstvene prireditve. Zvrstili so se potem mladinski zbor župnije Marije Pomočnice z Rakov-nika-Ljubljana, mladinski zbor župnije Sv. Martina iz Moravč, mešani zbor Sv. Jurija iz Zgornjih Gorij, mešani zbor župnije Ihan, moški zbor župnije Vransko, mešani zbor župnije Sv. Rešnjega Telesa iz Maribora, zbor bogoslovcev »Stanko Premrl« iz Ljubljane, mešani zbor Sv. Barbare iz Haloz in komorni zbor »Anton Foerster« iz Ljubljane. Med omenjenimi zbori je letos sodeloval tudi mešan« pevski zbor Sv. Jerneja z Opčin. S svojo udeležbo je tako predstavljal zamejske cerkvene zbore in to nalogo tudi dostojno opravil. Zapel je Sattnerjevo S cvetlicami te venčamo, Maličev Oče naš in Hochreiterjevo O Brezmadežna Devica. Slednja je zaradi svoje melodioznosti izzvenela kot najlepša na festivalu. Zbor je pripravil in dirigiral Franc Pohajač. Vsakemu zboru so ob koncu njegovega nastopa organizatorji izročili diplomo in lep slovanski šopek rož. Vse to je s hvaležnostjo ,in burnim ploskanjem spremljala res številna množica ljudi, 2branih v cerkvi. Ves festival je snemal tudi radio Vatikan za slovenske oddaje. - F. P. Šport 01ympia - Libertas 3 : 0 (15 : 8, 15 : 7, 15 : 14) Predzadnja domača tekma goriških odbojkarjev se je začela dokaj ležerno, brez posebnih pretresov. Do sredine prvega seta je bilo tudi stanje na igrišču izenačeno. Šele po nekaterih menjavah žoge so se plavi odpregli in razmeroma lahkotno osvojili set. V drugem nizu, ki je bil verjetno najboljši, je Libertas poskušal prodor in srečanje je postalo bolj napeto. Videli smo nekaj dolgotrajnih, slikovitih akcij in obojestransko prizadevanje je razgibalo tudi razpoloženje publike. Tudi v tem setu je bila 01ympia boljša in sicer po zaslugi bloka in kritja. Prepričani, da jim končna zmaga ne more več uiti, so se naši predstavniki v tretjem setu skrajno polenili, tako da je nasprotnik povedel celo do 10: 0. Šele pri tem jim je 01ympia zavrla. Kmalu nato se je začel odločilni sunek Goričanov. Kljub temu, da se je Libertas dokopal še do prednosti 14 : 8, so plavi pridno vztrajali 'in krajšali razdaljo. Medtem pa so Furlani podlegali vedno hujši krizi, podobno stiski, ki jo čutiš, ko ti je zasledovalec za petami. Prav ta notranja napetost je naposled pokopala nasprotno ekipo. Brez dvoma je bila sobotna tekma najboljša od vseh doslej igranih doma. Zal se 01ympia najraje potrudi prav na tujih igriščih in tudi v tem je videti vsaj delen vzrok skrčenega števila gledalcev. Za Olympijo so igrali: Lavrenčič, Cotič Š. in M., Antonič, Totnmasi, Malič. V nedeljo 22. maja je predvideno srečanje z Rozzolom v Trstu. Finale 11. Turnirja prijateljstva pa je prenesen na zadnjo nedeljo v maju. QBV£STUA V župnijski cerkvi v Rojanu bo v nedeljo 22. maja ob 19.30 birma za slovenske otroke iz mesta. Birmanci naj se zberejo v cerkvi s svojimi botri vsaj ob 16.15. V kinodvorani salez. župnije v Trstu, Istrska ulica 53, bo v nedeljo 22. maja ob 18. uri Slovenski glasbeni večer. Nastopila bosta mladinski zbor in ansambel Explo-rer. Vabljeni! Srečanje birmancev in staršev iz Brega, Krasa in Bazovice bo v nedeljo 22. maja. Ob 15.30 zbiranje v Slomškovem domu, ob 16. uri odhod v cerkev k maši. Po maši veselo srečanje na igrišču Slomškovega doma. Nastopili bodo: trio Mavrica, ansambel Zvezda, otroški zbor iz Sv. Križa in Bazovice ter dekliški zbor gospodinjske šole iz Št. Ruperta pri Velikovcu. Udeležencem bo na razpolago pijača in prigrizek. Pri maši bodo birmanci darovali za žrtve potresa in za telesno ovirane. Boršt. Koroška dekleta, gojenke gospodinjskega tečaja v Št. Rupertu pri Velikovcu bodo nastopila v nedeljo 22. maja ob 20. uri v dvorani šolskih sester z igro »Sovražnica« ter s petjem in rajanjem. Imeli bomo priložnost, da se pobliže seznanimo z našimi sestrami, ki doživljajo težke čase za obstoj slovenske manjšine na Koroškem. Društvo slovenskih izobražencev vabi na predavanje prof. Frana Dominka iz Ljubljane na temo »Novi pogledi na astronomijo«, ki bo v ponedeljek 23. maja ob 20.15 v ul. Donizetiti 3 v Trstu. Isto društvo sporoča, da je za izlet na Koroško in ogled Goršetove galerije v Svečah na voljo še ndkaj mest. Odhod z avtobusom v nedeljo 29. maja. Cena vožnje 6.000 lir. Prijave sprejemajo odborniki. Slovenski kulturni klub v Trstu priredi v soboto 21. maja ob 19.15 na sedežu DSI umetniški večer s sodelovanjem članov. SKK se zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k uspehu proslave ob 20-letnici. Posebna zahvala gre gostom, starejšim članom za udeležbo in sodelovanje ter SKAD-u iz Gorice za čestitke. Radio Trst A sporoča, da bo v nedeljo 22. maja približno ob 18. uri posebna oddaja o gostovanju moškega zbora »Mirko Filej« iz Gorice med milanskimi Slovenci. SSG v Trstu uprizori v Kulturnem domu, ul. Petronio v soboto 21. maja ob 20. uri igro Josipa Tavčarja »Igorju ugaja Bach«, v ponedeljek 23., v sredo 25. in v četrtek 26. ob 15.30 pa mladinsko igro »Maiks žvižgač«. Duhovniško srečanje na Repentabru. V četrtek 16. junija popoldne, tj. na vigilijo praznika Srca Jezusovega bodo imeli slovenski duhovniki goriške in tržaške škofije na Repentabru svoje vsakoletno srečanje. Na sporedu sta dve premišljevanji, somaševanje in skupna večerja. ijlldilia f psi A Časnikarski programi ob nedeljah: Poročila ob 8., 12., 19; kratka poročila ob 11., 14; novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 11., 14., 19.15. Ob 8.30 kmetijska oddaja, ob 9. sv. maša. Časnikarski programi od ponedeljka do sobote: Poročila ob 7., 10., 13., 15.30, 19. Kratka poročila ob 9., 11.30, 17., 18. Novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 8., 14., 19.15. Spored od 22. do 28. maja 1977 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Vedri zvoki. 10.30 Orkester. 11.05 Mladinski oder: »Deček Kristjan in mornar brez glave«. 11.35 Nabožna glasba. 13.00 Ljudje pred mikrofonom. 13.15 Slovenske ljudske pesmi. 14.05 Operete. 14.35 Lahka glasba. 15.00 Šport. Ponedeljek: 8.05 Tjavdan. 9.30 Obletnica tedna. 9.40 Koncert. 14.05 Aktualni problemi slovenske manjšine. 14.35 Mladina v zrcalu časa. 16.15 Od melodije do melodije. 17.05 Leoš Janaček: »Katja Kabanova«, opera. 18.05 Srečanja. 18.25 Slov. zbori. Torek: 8.05 Tjavdan. 9.30 Šolske oddaje. 9.40 Koncert. 14.40 Glasbeni vestnik. 16.30 Za najmlajše. 17.05 L. Janaček: »Katja Kabanova«, opera. 18.05 Pravorečje. Sreda: 8.05 Tjavdan. 9.30 Rojstna hiša naših velmož. 9.40 Koncert. 11.40 šolske oddaje. 12.50 Zveza slov. emigrantov Furlanije-Julijske krajine. 14.05 Koncert folk. 14.30 Mladina v zrcalu časa. 14.40 Glasba. 16.30 Za najmlajše. 17.05 Leoš Janaček: »Katja Kabanova«, opera. 18.05 »Pogreb«. Četrtek: 8.05 Tjavdan. 9.30 Nekoč je bilo. 9.40 Koncert. 11.40 šolske oddaje. 14.05 Koncert. 14.35 Mladina v zrcalu časa. 14.40 Glasba. 16.30 Za najmlajše. 17.05 Koncert. 18.05 Ruska revolucionarna misel. 18.20 Primorska poje 77. Petek: 8.05 Tjavdan. 9.30 Ženska imena. 9.40 Koncert. 11.00 Šolske oddaje. 14.05 Koncert folk. 14.30 Mladina v zrcalu časa. 16.30 Za najmlajše. 17.05 Deželni skladatelji. 18.05 Kulturni dogodki v deželi. Sobota: 8.05 Tjavdan. 9.40 Koncert. 14.05 Koncert folk. 14.05 Mladina v zrcalu časa. 14.30 Glasba. 15.35 Poslušajmo spet. 17.05 Mi in glasba. 18.05 »Mesečnik«. Satirični variete. 18.45 Vera in naš čas. ★ Na god Marije pomočnice kristjanov bo v salezijanski cerkvi v Trstu ob 20.30 sv. j maša za slovenske vernike. ★ DAROVI Za sklad Katoliškega glasa: Marija Gia-cuzzo 2.000; Marko B. 2.000; Snežiča 2.000 lir. Za naš tisk: Milka Terpin v spomin ju-stine Humar 10.000 lir. Za cerkev sv. Ivana v Gorici: N N. 7.000 lir. Za Alojzijevišče: Mantegna iz Gorice 50.000 lir. N. N. z Oslavja: za naše zavode 5.000, za Alojzijevišče in za svetogorsko svetišče po 2.000 lir. Za cerkev v Mavhinjah: svakinja Amalija in otroci namesto cvetja na grob Ma-riji Legiša 30.000 lir. Za Marijin dom v Rojanu: družina Zini ob obletnici smrti mame Amalije 20.000 lir. Za Marijin dom v ul. Risorta v Trstu: Antonija Kukanja v spomin na pok sestro Ano 10.000 lir. Za cerkev v Sv. Križu: Leopold Bavčer v spomin prve obletnice vnukovega rojstva 50.000 lir. Za cerkev na Opčinah: razni 3.000; N. N. (po don Sferco) 5.000; sestre Tonči in Iva Golob ob 10. obletnici smrti Franico 10.000; družine Sosič in Čuk v spomin prof-Ivana Sosič 10.000; CuciMiermani Gcntile v spomin moža Mariota 2.000; N. N. 5.000; Polič-Vičentič v spomin pok. Brankota 300 N D. N. N. iz Trsta: za cerkev na Sv. gori 10.000, za lačne po svetu 10.000 in za nakup klavirja svetoivanslkemu zboru 5.000 lir. Za cerkev v Boljuncu: N. N. 3.000; Ana Metlika v spomin Sante Antonini 20.000 lir. Za žrtve potresa (po g. Gorkiču): Olga VerceMi, Boršt, 60.000 in N. N. iz Trsta V spomin župnika B. Godniča 10.000 lir. Za misijon p. Kosa v Tokiu: N N. 5.000 lir. Vsem plemenitim darovalcem Dog povrni, rajnim pa daj večni pokoj! OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 100 lir, osmrtnice 150 lir, k temu dodati 14 % davek IVA. Odgovorni urednik: msgr. Franc Močni* Tiska tiskarna Budin v Gorici Izdaja Katoliško tiskovno društvo