23. štev. V Ljubljani, dne 13. junija 1901. XI. leto.
Izhaja vsak četrtek ter stane za vse leto 1 K 60 v., za pol leta 1 K. — Za oznanila plačuje se od dvostopne petit-vrste 16 v. če se enkrat tiska; 24 v. če se dvakrat, in 30 v. če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se pošiljati .Narodni TIskarni" v Ljubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba". — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Dragoceno priznanje.
Duhovniški list »Slovenec« je zadnjič izjemoma enkrat govoril resnico. Priznal je, da klerikalci nimajo nič vpliva in nič veljave ne v državnem zboru in ne v deželnih zborih.
»Slovenec« je v tistem članku v št. 127. povedal, da se dr. Tavčar in drugi napredni poslanci v državnem zboru trudijo, da bi dobili še več veljave, kakor jo že imajo, in da bi za liberalce še več dosegli kakor so že.
Hvala za to priznanje, saj je v njem povedano, da so napredni poslanci možje, ki imajo kaj veljave in kaj vpliva, ki so že kaj dosegli in se trudijo, da bi za svoje volilce še več dosegli. Napredni poslanci delajo torej z uspehom.
Dalje priznava »Slovenec« da so v deželnem zboru vsi liberalci združeni, in da imajo vedno večino proti klerikalcem. Bridko toži, da so klerikalci potisnjeni v ozadje, in da imajo liberalci vedno prvo besedo, ter da je ravno tako, kakor v deželnem zboru tudi v deželnem odboru.
Tudi to je resnica. Klerikalci nimajo v deželnem zboru in v deželnem odboru prav nobenega vpliva. Kar bo je storilo, za vse se imajo kmetske občine zahvaliti liberalcem, zakaj proti volji liberalcev ne morejo klerikalci prav nič doseči.
Prav temu, da imajo liberalci v dož, zboru večino, se jo tudi zahvaliti, da sta poslanca Višnikar in Božič za svojo okraje veliko več dosegla, kakor drugi kmetski poslanci vsi skupaj. Božič in Višnikar sta namreč druge napredne poslancu resno poučevala, kaj njih okraji potrebujejo, dokazovala sta jim, kaj je najbolj potrobno, in ker sta sama naprednjaka, ho jih drugi naprednjaki podpirali. Klerikalci pa nimajo na večino nič vpliva in zato tudi nič dosegli niso. Deželni zbor in deželni odbor seveda nista postopala pristransko, ampak tudi vsem drugim okrajem pomagali, kolikor so mo-ffli. Kar so spoznali za potrobno, so vse storili, če je le bilo mogoče ali gotovo je, da bi bil marsikak okraj Se to in ono dosegel, ako bi bil poslanec, ki bi bil prijatelj tistih poslancev, kateri so imeli Večino.
Premišljujte možje o tem, kaj je bolje; imeti poslanca ki nima nič vpliva »»a večino dež. zbora, ali poslanca, ki ima ha večino velik vpliv. Kdor hočo razloček natančno spoznati, tisti naj primerja, kako Veliko sta dosegla Božič in Višnikar in *aj no dosegli klerikalci
Lotos bodo zopet volitve v dež. zbor. Kako bodejo volilo kmetske občine, to •o no ve, gotovo pa jo, da bodo v ''"vem    dežel nem    zboru imeli
zopet liberalci večino, in da bodo klerikalci zopet brez veljave in brez vpliva.
Politični pregled.
Državni zbor se je v torek razšel in se snide šele na jesen. Storil je v zadnjih mesecih jako mnogo na gospodarskem polju. Meščani so s svojimi poslanci lahko jako zadovoljni, kajti dosegli so veliko. Tudi kmet bo imel od tega nekaj dobička ali njegovi poslanci mu tega niso pridobili.
Deželni zbori so sklicani za prihodnji teden, češki se snide dne 18., istrski, ki je sklican v Koper in ne kakor so Lahi upali v Poreč, dne 20., vsi drugi, torej tudi kranjski, štajerski, koroški, goriški in tržaški pa na 17. junija.
Italija. V laškem državnem zboru so bile zadnji čas velike razprave zastran Albanije. Lahi pravijo, da se hoče Avstrija polastiti te velike dežele, pravijo pa tudi, da tega ne bodo nikdar pripustili.
Vojna v Južni Afriki. Zadnji čas ni nobenih posebnih novic z bojišča, samo glasovi se množe, da bi Angleži radi sklenili mir z Buri.
Dopisi.
Z Gorenjskega. »Domoljub« je pisal v 8. št.: »Zato moramo duhovniki na nogo in povsod zavirati Kristusu sovražni vpliv: na shodih, po časnikih in knjigah, po vseh vaseh in hišah.« Ta »Kristusu sovražni vpliv« umevajo hudobneži zbrani okrog »Domoljuba« v tem Bmislu, če kdo kakšnemu duhovniku pove kakšno resnično, nasprotuje Kristusu, čo kdo kakega Kaplana zavrne zaradi neumnih besedij, nasprotuje Kristusu, če so kakšnemu dr. ^ustoršiču očita »umazane roko od žlindre«, nasprotuje Kristusu, čo se javno pove: »ta katoliški državni poslanec jo predsednik tihotapskega vinogradniškega društva«, nasprotuje Kristusu, če so pogleda na prste kakšnemu zaljubljenemu kaplanu, nasprotuje Kristusu, t jedno besedo, če po svoji zdravi pameti, katero imaš od Boga — Kristusa dano zato, da presodiš kaj je prav ali napačno, če po svoji pameti delaš in ne po zahtevi in volji kakega duhovna, nasprotuješ Kri-Htusu. Bog ve, ali tudi c. kr. sodišče na* sprotuje Krmi usu, ko jo kurata Mlejnika obsodilo na 4 meseco v zapor zaradi žaljenja cesarja V Prepričani smo, da če ho slepo liahe na vasi, in če bi slučajno vdarila žena kakšnega liberalca klerikalno nasprotnico, da se (a prestopek tudi računa v nasprotovanje Kristusu, ("'loveku
ki trezno presodi delovanje in divjanje v duhovščine v večini, pride nehote na misel, kam bi se poskrili ti ljudje, če, bi Kristus danes stopil na svet in zahteval od njih račun: o krščanski ljubezni, o krščanski pravičnosti, ljubi svojega bližnjega kakor sebe, če te vdari kdo po desnem licu, ponudi mu še levo. Kaj bi rekel Kristus, ko bi vse te nauke, katere je On učil in tudi z izgledi poživil, preiskal ali v dejanju izpolnjujejo to, kar njih ustnice hinavsko priporočajo drugim. Ni dolgo temu, ko sem govoril z nekim duhovnikom, kateremu sem našteval vse te pregrehe, posebno najmlajše duhovščine, in ga vprašal, kako morejo nekateri (po večini) pridigovati: »Ljubi svojega bližnjega«, ko vendar tako napadajo in preganjajo svoje bližnje, ki niso tistih misli kakor oni. Odgovoril mi je dotični duhovnik: »Od mene ne bodete slišali tega, jaz imam v fari tudi liberalce, pa če bi mi mogel kateri to predbacivati, bi mi ustnice zamrle, Če bi se spomnil, da učim ljubezen, sam pa strastno sovražim — ker bi bil grd hinavec«. Te resnične besede je spregovoril duhovnik, ki je dosledno klerikalnega mišljenja.
Kako pa delajo v resnici večina duhovnikov, kažejo vsakdanji izgledi. Ljudstvo pa jim verjame vse, prav vse, če prav se da ošlatati, da je laž, ali farizejsko hlinenje. Kdaj bodo pač ljudstvo iz-pregledalo — ve samo Bog — ne mi ljudje.
Iz Žužemberka. Vrodno je, da svet vsaj nekoliko bolj od blizu spozna naše politikujočo duhovnike. Kaj so vse pri nas dela za nenasitno duhovniško bisago in kaj zopet ona počenja, to je treba malo v javnosti posvetiti. Naši duhovniki gg. dekan Miha, Žavbij in Jereb imajo vedno mnogo govoriti zoper »Rodoljuba«. Seveda tam, kjer bi Be morala Čuti beseda božja, tam se na najnesramnejši, njim priljubljeni način, to je z največjo lažjo, udriha po naprednih listih. — Na prižnici bo je zadnji čas vsako nedeljo opustila beseda božja v svrho, da se je tem lažje z lažmi odrihalo po listih in po možeh, ki no trpijo farovškega jarma. Oosp. Miha je bil vsakokrat ves penast same jeze, ker ni mogel na mah uničiti priljubljenega »Rodoljuba«, dasi je v ta namen imel govor skoro vsakokrat. Ljudstvo se je zgražalo nad toliko podlostjo naših politično zaslepljenih dohovnikov. Lažuiki. nosramnoži, narodni goljuli, brezverci, zapeljivci, razkolniki, farizeji i. t. d. to bo bile najnodolžnejše psovke vsem liHtim, ki niso na prvi migljaj opustili lislov kakor »Rodoljuba« in druge, ter so naročili na hinavskega »Domoljuba«. Vso
te nesramne psovke smo tiho prenašali. Takrat nismo hoteli nadlegovati listov, ljudskih zagovornikov, ker smo hoteli počakati, kakšen bode neki konec tega nesramnega, za hij-io božjo še posebe nespodobnega obrekovanja. Lahko bi bili spravili gosp. Mihata pod ključ, ali pa gosp. Jereba, a mi nismo hoteli tega storiti. Lahko bi se bili maščevali nad črnimi obrekovalci, posebno nad preklinje-valcem gosp. Jerebom, a ker smo boljši kristijani kakor duhovniki, tega no storimo. Le stvarno hočemo zavračati njih laži in gospodom pogledati nekoliko v tolsta lica. — A sedaj sem so zmotil. — Gosp. Miha in Žavbij sta dokaj suha (menda ne zaradi jeze), le gosp. Jereb je tako lletno okrogel, da so trcijalke nanj vse nore. Sedaj smo dočakali, da je sad vednega obrekovanja docela dozorel. — Cerkveno zabavljanje rodilo je srd in gnjev nasproti obrekovalcem. Ljudstvo je z veliko nejevoljo hodilo poslušat cerkveno pridige, dokler ni gosp. dekan Miha čutil potrebe, temu nespodobnemu obrekovanju napraviti konec, ker drugače bi gospod Miha, oziroma gospoda kaplana ostala sama v cerkvi, razun par goreče zabitih duševnih rev in tercijalk. Sedaj je tem huje napovedan boj v spovednici. Nikdo ne dobi odveze, osobito o velikonočnem času, kdor bere »Rodoljuba«. Čudimo so posebno temu početju. V spovednici se naravnost ščuje proti osebam naprednega mišljenja, ter so jih natanko opisuje po priimku, stanu in bivališču. Ljudi se tako hujska, da bodemo dočakali, da ne bomo varni spovedniku zaupati spovednih reči. Ljudem, ki ne trobijo v farovški rog, se podtikajo vsakovrstno laži. »Rodoljubove« naročnike pa še posebno no puste nikakor v miru. Gosp. obrekovalci pravijo, da sami sinejo ritati omenjene listo, drugi pa ne. Kako to, to je več kakor čudno. Oe sme gosp. kaplan Žavbij pri sebi nositi izrezek iz »Slovenskega Naroda«, ter istega čitati mlajšim otrokom, kako bi ne smel kmet, ki ima tudi pamet kot gosp. Žavbij, čitati »Rodoljuba«. Tako, vidiš, se godi, dragi kmet. Kar smejo gospodje po farovžih čitati, to tebi zabranjujejo samo zategadelj, da ne hi izvedel za njih grdo
v
početje. Kaj niso to lini špekulanti? Le smejo gospodje v farovžu pišanca jesti, ga smo menda tudi obogi kmet trpin, ako ga le ima. A pravijo ti: to ni za kmeta, to jo samo za »gaspudo«. Tako je tudi s čitanjem. Ako sme biti gosp. kaplan na listo naročen, zakaj pa kmet no ? Oni vam pripovedujejo, da jim je za izveli ča nje duš, zato vam zabranjujejo liste. O, dragi kmet, ali res še to veruješ. Ko liko se gospod kaplan, oziroma duhovnik briga za tvojo dušo, to povem pozneje, vidiš pa sam, kako se briga za tvoj, s krvavimi žulji prisluženi denar. To, to je tisti tič, ki je ljub farovškim gospodom. Neko nedeljo med sv. mašo jo lulo, in tega ni mesec dni, ko je gosp. Miha hodil po 1'arovškem posestvu blizu cerkve. Zagledal je tam blizu cerkve v mrvi leže čega mladeniča klerikalnih starišov. Par-krat je šel okrog njega, slednjič mu je rekel: »Fant, pojdi proč, domu! Saj za tvojo dušo mi ni nič, meni jo veliko več za mrvo. Tako je mrva več ko duša.
Ponikva ob juž. žel. (Spomini na shod. - Raznoterosti.) Poročali smo že, da je bilo na shodu 19. majnika vse polno žensk. To so bili duhovniki v cer
kvi hudo podkuhali, da so se na shodu obnašale, kakor da bi bile znorele. Ženske so menda res mislile, da se gro za vero in se bodejo njihovi možje odpovedali veri in menda pristopili k Iuteršveri Sedaj so se tudi že ženske spametovale in se bodejo še bolj, ko bodejo nekatere obsojene zaradi zmerjanja župana in žan-darjev. Sploh je sedaj na Ponikvi po shodu se vse iztreznilo in vse sprevidi, kako so duhovniki nahujskali kmete proti kmetom. Najbolj zagrizeni klerikalci pravijo sedaj, da so vsega tega krivi le gospodje, in da je res najboljše, če se kmet s kmetom združi. Mnogo udeležencev ponkviškega shoda bode moralo iti v kajhe, ker so bili po duhovniških pridigah zapeljani, da so se uprli županu in žandarjem. Kmetje bodejo sedeli v kajhah, duhovniki pa lepo doma v farovžu pri pečenih pi-ščetih in sladkem vincu. Tako se navadno povsod konča. Duhovniku, ki ima vso na vesti, se ne zgodi nič, zapeljani kmetje pa morajo trpeti. Kedaj se bodejo kmetu odprle oči, da bode sprevidel, kako pogubno je za njega, če o posvetnih stvareh posluša duhovnika in se da zlorabljati od njih v svoje namene. V verskih zadevah naj kmet vedno posluša duhovnika in izpolnjuje svojo verske dolžnosti, v političnih in pa v gospodarskih rečeh pa ni treba poslušati duhovnikov, v teh naj kmet posluša le svoje tovariše kmete. Ženske pa so naj no vtikajo v politične stvari, ker jih ne razumejo in naj ne verjamejo vsega, kar jim duhavniki v spovednici naklepetajo na ušesa. Na shodu seje prav besno obnašal kmet po domače Knez. Mož jo že star in jo žo nekaj skusil na svetu, pa pravu pamet ga le še ni srečala, čo misli, da se je bolje držati furovških gospodov kakor kmetov. Duhovniki gane bodo rešili in mu pomagali. Tudi nekateri drugi zaslepljonci so se grdo obnašali na shodu, pa sedaj jim še pri/.anesemo, ker upamo, da se bodejo poboljšali. Kadar bode spet shod na Ponikvi, upamo, da bodo redke vrste klerikalcev, ker zadnji shod je ljudi hudo iztreznil. - Na praznik Rešnjega Telesa je bila po navadi tudi tukaj procesija in nastopile so prvič ponkviško tercijulke v belih oblekah in z venci na glavi. To »tare device so potem dobile v farovžu sodček pive, ker je kaplan »pukelbergerja« v družbi drugih devic žo popil in potem ni imel dosti vina.
Farna cerkev na Ponikvi nima sedaj nobenega cerkvenega Ključarja, ker se je jedini, ki je šu bil, odpovedal. Kako se bode sedaj opravljalo cerkveno premoženje, si lahko mislimo. Karani se bodejo morali na glavarstvo pritožili, da ni redu. Ko jo bil shod, so na čast mariborskemu prefektu Korošcu streljali. Odkod so jo vzel denar za smodnik'' Ako imajo duhovniki denar za smodnik pri posvetnih shodih, naj bi ga imeli še pri cerkvenih in naj bi no beračili tu k rat denarja. Župnik in kaplan sta napove dala bojkot Ponikovljanom. Klin s klinom. Kine tj o bodemo pa bojkotirali Župnika i u kaplana. Dali no bodemo »ul'ra«, no plačevali maš, odrekli bodemo bero, pri krstu in pri pogrebu bodemo plačali le to, kar jo predpisano m zahtevali bodemo račune in »ploh naj manjše stvari jim ne bodemo dali. \U}. demo videli, kdo bode na slabšem. Naj jih redijo potem tiste tercijalke, ki so bile
nahujskane, da še sedaj nočejo delati pri naprednih kmetih.  Kadar  bodejo pa te babe obnemogle, se ne bodejo vlačile   od  farovža   do farovža, ampak od kmeta do kmeta, in le kmet jih bode redil in jim dajal podpore; duhovniki pa jih bodo podili iz farovža. Tako je na svetu, j — Na slavoloku, katerega so postavili na dan shoda pred farovžem je bil napis: »Bog živi verne Slovence«. Duhovniki delijo sedaj Slovence v verne in brez-verne.   To vse ima le namen hujskati ljudij, češ, vse so gre le za vero. Navihani so ti gospodje, da je kaj.  — Naj-I novejši   klerikalec  na  Ponikvi je I gostilničar »na gmajni«, to pa zaradi tega, ker ima kot gosta kaplana, in ta je dober gost.   Po cerkvenih postavah je duhovnikom prepovedano obiskovati gostilne in ■ popivati, pa  kaj je to našemu kaplanu i mar. V spovednici ne more vedno sedeti.
»Na gmajni« je nova mlada gospodinja, : in za to se je naš »hochvvUrden« preselil ; tjakaj in za pogoj pa je menda stavil, da : se gostilničar odpove hudiču in njegovemu napuhu t. j.  »Slov. Narodu«  in »Rodoljubu«. Živijo! — Govori se, da se bode i moral   tudi    župnik zagovarjati ', prod sodiščem, ker je nekemu kmetu j očital, da je brezverec.   Tudi za take ; gospode se bode še našel krotitelj. — Po ; pošti je dobil nekdo »Rodoljubu«, na katerem je bilo zapisano: »Kerdaman, hudič, ki ga bere«. Prav lepo.   Vsak noče »Gospodarjevih« budalosti brati.  — Naš kapelan je »Tuusendsasu«.   On zna vse. V j svoji mizarski delavnici dela bogove in j tabernakelno  in  jih  prodaja.  Davka ne plača nič.   Ce  bi kak Čevljar brez »patenta« delal,  bi   bil   takoj   naznanjen in kaznovan.  Takemu  gospodu  pa je vse dovoljeno. Pravica, kje si?
Iz Kozjega. Vročina pritiska, pasji dnevi so bližajo in človek postaju nekako len. To se čuti posebno v Kozjem, odkoder so poprej po vseh listih švigali deloma dobri, deloma tudi neslani dopisi. (S poslednjimi mislim seveda le »Slov*. Gospodarja«, kajti  »Slovenec« nima
več
korajže sprejemati lažnjive dopise.) Sedaj pa je pri nas vso tiho, le »ZdoUki mež-nar« — pardon — »prednik mladeniče** vulgo »dolgi Mihec« se včasih privošči kako suho drobtinico lačnemu »Slov. Gospodarju«. Naš kanonik pa je hotel narediti tej lenobi konec — in posrečilo s* mu je. Že delj časa ima namreč navadOi da ob nedeljah kar ne more nehati »prl* dig* val.... če jo ta izraz sploh opravičen. Na biukušlno nedeljo gaje pa menda *v* duh posebno razsvetlil, kajti odzvonile j° Že sedem sv. maša prične se ,,b šestih — toda »pridigeu še ni bilo konec. kakšna »pridiga««! Najkrusnejše v e % a »J0 Otrobov, verskih in političnih, kar mu jo pač ravno prišlo pod roko — pardon -- na jezik. Kno in isto stvar povedal J° po petkrat. Najbolj se je pritoževal, d* mu »brozverske« listi nič kaj no ugaj«J°» da mu jemljejo spanje, in da ga v želodcu tišče. Vse, kar ti listi o duhovnikih P1" sejo, je luž. Škoda, da mu še niso «»e znan.- ru lovljišlie »turško khdmse«, gotoVO bi si jih bil privoščil. Ljudje so kar tf^j drnpili, m nekatero gospo so šlo *»> Pr koncem iz cerkve. Mnogim postalo J slabo.   — Vest o tem pritoževanju P'J J.
Prišla    tudl   do    II......\r.l.:<-.a • ^
hodnjo nedeljo bil ju juko kratkoboned«
in se je le pritoževal, da ljudje nočejo njegovih »krasnih pridig« poslušati. — 'Gospod kanonik, povejte ljudem kaj lepega in koristnega, in radi Vas bodo poslušali. V kratkih pa jedrnatih besedah se več pove, kakor pa če več kakor jedno uro prazno slamo mlatite. »Brezverske« časopise pa lepo v miru pustite, in tudi oni bodo Vas v miru pustili. Rajši skrbite za to, da bode ura na stolpu popravljena, kajti sedaj je že par let verna družica »frančiškajnerske« ure v Ljubljani. — Ce tako ostane, se utegne še zgoditi, da bo zvonilo poldan že ob devetih zjutraj, ali pa šele ob treh popoludne. Ako no gre drugače, pa »prednika mladeničev«, ki itak nima drugega dela v stolp postavite, da bode trudna kolesa naprej pomikal. Potem vsaj ne bo imel časa, se tako poželjivo po dekletih ozirati, kar se nikakor ne strinja z njegovo svojevoljno prilaščeno visoko »šaržo«! Pri prihodnji »pridigi« pa povejte, če ta predlog sprejmete. Pa se to si zapomnite: »dolgega Mihca« bo-dete lahko mazali z leskovim oljem, če ne bode točno lunkcijoniral. — Tako, sedaj pa — brez zamere! —
Dr. JankoviČ je že gotovo mislil, da smo nanj žo čisto pozabili in s posebnim zadovoljstvom vlegel se je na divan ter pričel čitati »Naš dom«. No, zmotil se jo kajti naš kanonik nas je zopet predramil, in sedaj hočemo vso zamujeno »noter prinesti«. — Precej časa je že, kar je umrla neka strgarica. Njen vdovec jo želel, da bi bil pogreb zjutraj in sicer takoj po sveti maši, ki bi se naj čitala za raj-nico in je prosil dr. Jankoviča, da v to privoli. Ta pa ga je zavrnil, da toni mo-#oče, ker se morajo »ure steči«, pogreb bodo torej popoludne, ker jo Strgarica popoludne umrla. Prišlo pa jo nekaj vmes, na kar naš dohtar poprej ni mislil. Pol štanjski Marka odredil jo namreč za ta dan slavljenje svojega visokega godu in to za duhovnike in svojo klerikalno pri-jateljo. (Nekatere drugo gospode, ki so bolj liberalni, povabil jo par dnij prej na večerjo.) K temu slavljenju pa jo šla seveda tudi naša duhovščina, vsled cesarje bil pogreb popoludne nemogoč. In kaj je storil JankovičV - - Našemu kanoniku in Markotu na ljubo je za u kazal, da mora biti pogreb do pol udno! To so jo tudi zgodilo in sicer okolu 10. uro. (lesar poprej ni hotel dovoliti, to jo pozneje za u kazal! Jankovič je menda to svoje nezaslišano početje s tem opravičil, da je svojo žepno uro za par ur naprej pomaknil, potem pa rekel, da so se »ure žo steklo«. »Pametni ljudje niso norci« -- pravi pregovor. Ker smo že pri pametnih ljudeh, še nekaj o našem Dol-leku. Tega je klerikalizem že tako zmešal, da jo začel slovenskemu odvetniku nemško dopisovati. Pa to je bilo menda v jezi, ker je morala slučajno biti denarna nakaznica, katero je pisal. Da, da, zabavlja in brzda se čez koga že lahko, a kedar pride dan plačila, tedaj pa      se je treba nemščino lotiti!
Rodoljubi!
Pripravljajte ae za drzclno/lMu-•kr volitve.
Vete gealo bodi: limrl k kmetom, gOMIMMl T. ffOMpodOllI.
Domače in razne novice.
„Gospodarska zveza", kateri Btoji na čelu ožlindrani dr. Šusteršič, in ki je središče vseh konsumov, je te dni izdala svoj računski zaključek. »Slov. Narod« je iz tega računa dokazal, da ima »Gospodarska zveza« 181.000 kron dolga, da ima od že tako več ali manj bankerotnih konsumov tirjati 167.000 kron, katerih seveda nikdar ne dobi, in da znaša izguba najmanj 32.000 kron. To izgubo bodo morali po pravilih plačati člani. Klerikalci bodo torej zopet kmetu pušali, da pokrijejo, kar so zapravili. Lepo gospodarstvo.
Deželnozborske volitve. Klerikalci se že močno pripravljajo na letošnje volitve v dež. zbor. To naj vzpodbudi naše somišljenike. V vsaki občini naj se ustanovi volilni odbor ter naj začne s pripravami za agitacijo. Agitirati ne bo težko, saj klerikalci niso za kmeta prav nič storili.
Obč. volitve v Šiški pri Ljubljani
so se vršile te dni. V prvem in v drugem razredu so bili voljeni domačini, v tretjem pa socijalnodemokratični železničarji.
Blag kaplan. Iz Srednje vasi v Bohinju poročajo »Gorenjcu«, da je kaplan Oblak necega šolarja s ključem po glavi nakresal tako, da bi ga morali zapreti. Ljudje govore, da jo kaplan šolarjovemu očetu dal 50 gld., da ga ni izdal žan-darjem.
Požari. Zadnji čas jo bilo več velikih požarov v deželi. Posebno hudo sta bili zadeti Gorenjavas in Kropa. V Do-brunjah in v Bizaviku je gorelo skoro vsak dan. Ljudje so bili v groznem strahu. Nazadnje so vjeli necega llletnega pastirja, ki je iz same hudobnosti podžigal.
Porotno sodišče v Ljubljani ima ta teden zasedanje. Matevž Pir iz Krnico, tožen zaradi uboja, je bil oproščen; Marija Kisovec iz Podobnega jo bila radi deto-mora obsojena na 3'/> leta težko ječe; velika tercijalka Marija Kern iz Ljubljane, ki je imela v shrambi več hranilnih knjižic svojih prijateljic, pa jo denar vzdignila, potem pa rekla, da so ji bilo knjižico ukradene, jo dobila 4 leta; Martin Dolenc, tožen radi posilstva, je bil oproščen.
Poslanec z rodeči m nosom, g. pater Ivan Vencajz je (J. t. m. na shodu »Kat. političnega društva« v Slovenski Bistrici štajerskim kmetom razlagal svojo politično modrost. Kmetom je priporočal, naj se duhovnikov držo kakor on, potem jim bodo že pomagano. Njemu menda že, kmetom pa no.
Krščansko slov kmečko stranko hoče ustanoviti na slovenskem Štajerskem mariborski kaplan ali prefekt Korošec. Duhovniki se bojo, da bi izgubili svojo čredo.
Sloven.skim kmetom na Štajerskem se bodo dobro godilo. Kar tri kmečke stranke so nastale na Spodnjem Štajerskem »Nemftkutarska kmečka stranka« ali kakor se sama zove »Slovenska kmečka stranka« katero vodijo nomškutarji, in katera ima kot svojo glasilo »Štajerca« potem »Krščanska slovenska kmečka stranka«, katero vodijo korarji, fajmoštri in kapelani in ima kot glasilo »Naš dom« in »Slovenska agrarna stranka«, katero vodijo kmetje. Ta stranka, ki ima oporo v »Slov. kmetskih društvih«, pa še nima svojega
glasila, pač pa se že vrše pogajanja, da se ustanovi poseben kmečki list, ki bode zastopal le koristi kmečkega stanu. Prava kmečka stranka je torej »Slov. agrarna stranka«, ki stoji pod vodstvom zavednih narodnih kmetov. »Slov. agrarna stranka« je bila prva ustanovljena in drugi dve stranki sta šele nastali, ko so vrli slovenski kmetje v šmarskem okraju zagnali v svet glas: »Kmet s kmetom, gospod z gospodo m«.
Vikar kaznovan radi motenja vere.
Iz Stanislava poročajo, kako je vikar Wo-lanski v Meduhi preprečil, da ni nekega vaščana pokopal župnik sosednje fare, dasi je pokojnik to želel. Vikar je ukazal, da se zvonenje ustavi ter je s psovkami sprejel župnika, vodeČega mrtvaški sprevod. Ko je hotel župnik s krsto in po-grebci v cerkev, je vikar cerkev zaklenil in hujskal svoje kmete proti župniku in pogrebcem. In res, unel se je boj, župnik je moral bežati, mrtveca pa je pokopal bojeviti vikar, ki je dobil radi tega škandala samo dva meseca zapora.
Soprogo umoril. Porotno sodišče v Erlau-u je obsodilo bivšega sodnika Blaža Horvatha na smrt, ker je umoril svojo ženo. Horvath je imel ljubavno razmerje z mladim dekletom, zato pa se je hotel iznebiti svoje soproge, s katero je imel deset otrok.
Loterijske srećke.
Gtradeo, 8. junija. Brno, 3 junija. Dunaj 8 junija Lino, 1. junija. Praga, 5. junija Tr»t, 1. junija.
4, 31, 68, 86, 52.
7.'), 39, 70, 47, 76.
76, 50, 64, 67, 22.
56, 49, 62, 88, 74.
60, 69, 40, 1, 65.
11, 73, 3, 67, 35.
Tržne cene v Ljubljani
8 junija 1901.
	S i		K	
Plenica, 100 kg	1660	Speh povojen, kgr. .	1	60
(Rež,	1480	Surovo maslo, „ . .	2	—j
Ječmen,   „ .	14 -	Jajce, jedno ....	I—	6
i Oves,       n .	14 40	Mleko, liter ....	1—	90
| Ajda,       „ . Proso, „	131 —	Goveje     meso kgr.	l	2h
	■1680	Telečje	1	20
1 Koruza, „	12 HO	Svinjsko      „ „	1	60
Krompir,	4 60	KoStrunovo ,, „	L_	70
Leča,     lit. .	-120		1	20
Grah,       „ .	-30	Golob......	_	40
! Fižol       „ . Maslo,    kgr. .	!-|24	Seno,  100 kilo   . .	4	50
	2 40	Slama,        „ .  . .	4	50
Mast,       „ .	L4(J	Drva trda, klftr. . .	7	_
Spehsvež,,,	1 28 | j	„ mebka,   „   . .	6	
Poslano.
V zadnjem „Domoljubu" bolje „Lažiljubuu ho jo nekdo v dopisu iz Koč, nad menoj razko-račil. Ta dopis pa ni iz Koč ampak od nekjo drugjo ter mi jo dopisnik dobro znan. V temu dopisu bledo o neki čitalnici ter pravi: „Društveni prostori: od liiSo do hifte. Število časnikov: 10Rodoljubov"*. To je gola laž. »Rodoljubov" imam vsak teden trideset in ne deset ter jih v moji lastni hiSi razdelim naročnikom. Daljo pravi: „Toda učeni g. 'h. »upravili sto račun brez krčmarja". To jo tudi laž, „Rodoljuba" tudi Vasi najožji prijatelji in najzajoi/,!M|'i klerikalci radi čitajo, ter ro kar trgajo zanjo. Vem, da Vas to peče ali jaz Vam pri najboljši volji ne morem pomagati. Dalje piftete: „Mi radi ,, naj »rod u jem o" (nazaj v srednji vek namreč) pa ne v vasem zmislu. Povemo vam
v brk : mi ostanemo pri tistem prepričanju, kakršno ho imeli na&i vrli predniki'. Ako ostanete vsi pri tistem |>i< pnr,ii!|i kakor vrb predniki, jo vprašanje časa. Dalje pilete: „Sicor pa vemo, kaj bi
vi radi z „Rodoljubom". Radi bi malo pot popravljali za deželnozborske volitve — seveda v prid liberalcem". No za»nerite gospod dopisnik, jaz bi pot že davno začel popravljati, ampak čakam, da pridete Vi na Žabjok, kar ho bo kmalu zgodilo, ter pridete potem z drugimi „lemonatarji" vred, v platnenib hlačah in slamniku meni po-»nagat, ker ate strokovnjaftko izurjeni v tej stvari. Kjor ste pa tako učeni ter hočete meni svete dajati, zakaj nisto sami sebi svetovali. Vi Žo veste kje Kar so pa tiče rezance, pazite, da Vam v želodcu ne ostane. Anonimnih pisem se pa jaz prav čisto nič ne bojim. Sploh pa slabega sadja ose no glodajo. I. Ž.
V Matonji vasi na Notranjskem.
Mizarski pomočnik
so sprejme takoj pri g. Rud. Mtkullču, mizarju v Predgrađu posta Stari trg pri Kootvju.
r^CTj^ Jo
Preobleke.
Popravila
L Mikusch
tovarna dežnikov
Ljubljana, Mestni trg.
1 Veliko denarja! j
tlo lOOO kron na mene«
lahko pošteno zaslužijo osobe vsakterega stanu — (tudi kot postranski zaslužek).
Več se izve pod „Keell po anonenl plMitmil K. lirl«toi1ik, liiiiHhriick. Postno predalo 36 (847-15)
Zmešano lase
kupuje po najvišjih cenah in plača bolje nego vsaka zunanja firma
Lnđovik I Ju s in aro
v LJubljani, HHšarjeve ulice št 10.
IfcSf Nabiralce las opozarjam s
tem uljudno na mojo firmo.
Kava (cikorija) in sladna kava
družbe sv. Cirila in Metoda
V liJtlbljRtll
ki
se dobi
v vseh spoce-
rijskih prodaj a 1-
nicah, in brez katero bi
ne smola biti nobena slovenska
hlBa — je najboljša primes k pravoj
bobovej kavi, katera joj daje dober okus in
lepo barvo! — Kupujte In zahtevajte povsod
kavo družbe sv. Cirila In Metoda I # # #
€«i lavna »loveiu*ka
Inlfiiraiiiiiliii
reglttrovana zadruga z neomejeno zavezo
pisarna: na Kongresnem trgu 14
Souvanova hiša, v Ljubljani
sprejema in izplačuje hranilne vloge in
Obrestuje po 4Vi9/i od dne vložitve do dne vzdige
brez odbitka in broz odpovedi.
Hranilne vloge dobrodelnih, občekoristnih savodov in vseh slovenskih drufitev, kakor tudi delavcev in poslov cele deželo se obrestujejo Po 6%.
Hranilne knjižico se sprejemajo kot gotovina, ne
da bi so obrestovanjo pretrgalo.
Dr. IVI. Hudnik,
predsednik. Postna hranilnioa ček. it. 849.080. Telefon it. 135.
Doktorja pl. Trnkdczyja
že mnogo let izvrstno preskušena zdravila, redilna in dietetična sredstva, priporočena v stotinah zahvalnic, priporoča in razpošilja
lekarna Trnk6czy v Ljubljani, Kranjsko.
Najceneje se dobivajo, če se naroča po pošti v tej lekarni, odkoder se ta zdravila vsak dan takoj pošiljajo na vse strani sveta s povratno pošto s poštnim povzetjem, tudi celo samo en komad z natančnim rabilnim navodilom.
Za Štedljive gospodinje, dojenčke, otroke, nervozne, okrevajoče, slabotneže, malokrvne, ble-dične, za vsakega bolnika, sploh za vsakega se namesto brezmočne, razdražujoče kave in
ruskega čaja Dr. pl. Trnkoczvjev
Kakan d aH ni  r*ai priporoča kot tečno, krepilno, zdravo in najceneje hranilno rvqrvqu  °>qui"  oqJ sredstvo. Bolje kot sladna kava. Zavojček {% kile vsebinej 40 h, 14 zavojčkov samo 5 K.
Dalje se priporoča: Doktorja pl. Trnkoczvja
ZftlodsČn© kapljice. Izborno sredstvo za želodec. Deluje pomirjujoče, krepilno, bolest utešujoče, tek vzbujajoče, čisti želodec in pospešuje prebavo. Steklenica 40 h, pol tucata 2 K.
KrOP'llC©  odvajalne, želodec čistilne. Odvajajo blato brez vseh bolečin, kakor se to o        ' čestokrat pripeti pri drugih kroglicah. Ubranjujoče je to sredstvo zoper bolezni, ki morejo nastati vsled zapehe, napenjanja itd. Škatla 42 h, šest Škatlic 2 K 10 h. — Pocnkrene kroglice. Škatla 80 h, tri škatle 2 K.
Prsni  P'Jnc™ *n kašljev sok ali zeliščni sirup, prirejen z lahko raztvarljivim apnenim ami železom, utešuje kašelj, raztvarja sliz, lajša bol in kašelj, vzbuja tek in tvori kri.
Steklenica 1 K 12 h, pol tucata 5 K.
(24-11)
DrPTlilni an u<^>v cvet (Gichtpeist) priporočljiv je kot boli utešujoče, lajšajoče drgnenje L-M 5"     'v križu, rokah in nogah, kot novo poživljajoče drgnenje po dolgem hodu in
težkem delu. Steklenica 1 K, Sest steklenic 4 K 50 h.
Tinktura za kurja očesa, %&S£°££%££
bradavicam, roženici, žuljem in ozeblinam. Ima to veliko prednost, da je treba s priloženim čopičem bolno mesto zgolj namazati. Steklenica 80 h, šest steklenic 3 K 50 h.
Uf Ker je vedna skrb p. n. ekonomov, poljedelcev, živinorejcev itd. obrnjena na vzdrževanje zdrave in krepke živine, opozarjamo iste posebno na doktorja pl. Trnkdczvja redilne
Viiri'.v" l /ii milt.i.
pripravke za živim*,
Doktorja pl. Trnkdoiy;a
volih in
Živinski nH*',m Prašek za notranjo rabo pri kravah, volih in vinarvi konjih. Že blizu 50 let z najboljšim uspehom uporab-Ijevan, kadar krave nočejo zreti, in da se zboljšuje mleko. Zavojček z navodilom glede uporabe 1 K, pet zavojčkov samo 4 K.
PfflŠiČii re<*'m' m krmilni prašek. Varstveno in dietetično 1       VJ   sredstvo za prašiče. Za notranjo rabo, služi za tvorbo mesa in tolščo. Zavojček 50 h, pet zavojčkov samo 2 K.
v»ritvi-n» iBimkk,
Pozor! Zeli kdo samo eden kos od teh sredstev, torej se tudi omenjeni eden kos, takoj s poštnim povzetjem pošlje.
Naznanilo.
NurovInNka Kadrujca erevljarjev za Kranjako v IJ u lil j »nI
obvešča s tem vso, zunaj Ljubljane bivajoče črovljarjo, kateri želo k zadrugi pristopiti, da jo zadružna prodajalna na Sv. Petra nasipu tet* v kateri so gospodom članom s pristnim in dobrim blagom vsake vrsto po najnižji ceni in itrO-kovnjaški vedi postreže.
Ob enom se tudi naznani, da se vrsi mesečni shod T nedeljo, dne Junija ITMII oh *. url popoludne v gostilni „prl KronI", (.nidUn pri katerem so vsa pojasnila in zadeve zadruge vsem z deželo doslim razlože.
Za obilno udeležbo shoda vabi uljudno odbor. (1122
Surovinska zadruga črevljarjev za Kranjsko.
Ođ-Toor.
Nc II. 300/1/1.
Na zemljišču Matevža IIre*ar)a |x Vrlklli Hlok it. *tt vi. si. il* kat. ohr. 1 «-lke llloke in na nastalih sovložkih ho vknjižene:
I zastavno pravico za terjatve: I. Matevža Modica i/. Velikih Hlok iz zadolžili« z dne 18. marca 17H4 v znesku 79 gld. 20 kr. s pri p 2. nedl. naslednikov Matij* Pikovnika iz Pikovnika iz zadolžnioo z dno lil. marca 1809 v znesku OaO gld. .'5. nedl-naslednikov Tomaža Korošca iz llitenega iz zadolžnioe z dno 18. marca 1809 T znesku 0(31) gld. 40 kr. 4. Antona Prudiča iz holenjevasi pri (Hrknici iz sodbe * dne 27. aprila 18;U in IU. decembra 18111 v znesku iW4 gld. s prip. fi. Andreja Ko-Sčaka iz Velikih lllok iz zadolŽniee z dne 12. februvarja 18:18 At. 700 v zneski 100 gld. s prip. ti Matije < 'impermana v Stvcah iz zadolŽnico od 17 oktobra 1840 V znesku 50 gld. s prip. 7. Janeza Itarago od Krampljev iz zadolžnieo od KI. inaroa l^;,L v ostanku 166 gld. 70 kr. h prip. in II. nadzastavna pravica vknjižena na terjatvi navod.-ni pod | |, v,\ terjatev Antona 1'onikvarja i/. Slatnika i/, poravnave /• dn»' 28. junija 18,'U v znesku 120 gld. s prip.
Vsem tem upnikom neznanega bivališča oziroma njenim nepoznanim pravni"* naslednikom nnnuijo se skrbnikom na Čin Lah Gregor ls Lož ji.
Vsi navedeni upniki oziroma njih pravni nasledniki, Utori si prisvojajo kaj£ pravice do navedeni!) l<-i|.il.v, •€ p"/i vlj.ijo, da v teku onega lotu do 15. muju l^0*' svoje pravice na tem sodiAču prijavijo, sicer bode sodišče na zahtevek Matevž** Hregerja izreklo, da ho vpisi amortizovani (zamrli) in so bodo zastavno pravic* i/knjižilo.
C. kr. okrajno sodišče v Ložu od. II.
z d n e 4. m aja I V>0 I
Odgovorni uradnik Valentin Kopitar.
Lastnina in trnek .Narodne Tiakarn«' v LJubljani-