RECEPCIJA KNJI@NIH IZDAJ PREVODOV IZ BOLGARSKE PROZE NA SLOVENSKEM
V	letih od 1937 do 1981 smo Slovenci dobili petindvajset knjižnih izdaj, prevedenih iz bolgarščine. Te izide je spremilo veliko število kritik, od katerih je bilo analiziranih 62. Teme in podteme kritik, njihova kronološka ureditev, dolžina in kvalitete, ki jih priznavajo romanom, pokažejo, kdaj in zakaj je bil interes Slovencev za bolgarsko literaturo največji.
Zanimanje Slovencev za Bolgare, njihovo književnost in jezik se je začelo razmeroma zgodaj, že v času protestantizma, nadaljevalo pa se je tudi kasneje, predvsem zaradi primerjave narodnih usod. Bolgari so bili namreč dolga stoletja pod turškim jarmom, zato je njihova osvoboditev ob koncu 19. stoletja Slovencem dajala upanje za osvoboditev izpod Avstro-Ogrske. Sodelovanje med narodoma se je kasneje okrepilo zaradi političnih usmeritev obeh držav. V času po 2. svetovni vojni smo Slovenci dobili tudi največ prevodov iz bolgarščine.1 To obdobje je v obeh književnostih zaznamovano kot socialistično oz. kot socialistični realizem.2
1 V slovenski bibliografiji je dokumentiranih 25 knjižnih izdaj prevodov iz bolgarščine v slovenščino.
1.1 Prva knjiga, prevedena iz bolgarščine, je izšla leta 1929. Gre za delo Ivana Vazova Hadži Ahil. Leta 1937 je pri Mohorjevi družbi izšla druga knjiga, in sicer zbirka novel, ki jih je iz bolgarščine prevedel Tone Potokar, že naslednje leto pa sta izšla še dva prevoda: roman @anjec Jordana Jovkova in roman Pod jarmom Ivana Vazova. Tone Potokar (19081985), poznavalec in prevajalec iz južnoslovanskih književnosti,3 je že leta 1935 v Slovencu4 predstavil nekatere bolgarske knjige in opozoril na primanjkljaj v poznavanju te južnoslovanske književnosti. Tudi sicer je Potokar v slovenski periodiki prikazoval bolgarsko književnost, portrete nekaterih književnikov in kulturno dogajanje v Bolgariji. Med vojno prevajanje iz bolgarščine ni zamrlo, periodika je slovenske bralce opozarjala na novo prevedena dela. Tudi po vojni se je tovrstno sodelovanje nadaljevalo. Zadnji prevod do sedaj je izšel leta 1981 (P. Vežinov: Ponoči z belimi konji).
Največ prevodov je izšlo v šestdesetih letih, ko je v Bolgariji prevladoval, pri nas pa že zamiral socialistični realizem, programska smer v literaturi, ki propagira socializem. Tako lahko razumemo tudi prevode. Slovenska (v okviru jugoslovanske) in bolgarska družba sta živeli v podobnih razmerah in to je bil prav gotovo eden od razlogov za prevajanje.
V	slovenščino so prevedena dela najbolj znanih bolgarskih pisateljev in pisateljice, večinoma iz 20. stoletja. Na eni strani je to npr. Ivan Vazov, klasik bolgarske proze, na drugi pa sodobna pisateljica Blaga Dimitrova z modernimi romani, ki so prevedeni tudi v več drugih evropskih jezikov. Površen pogled v kritiko, ki je spremljala te izdaje, nam pove, da so bili prevodi na Slovenskem pozitivno sprejeti, če že ne zaradi zanimive snovi, pa vsaj
_ Za podrobnosti gl. A. Benko, M. Rode, Bolgarsko-slovenski odnosi, Enciklopedija Slovenije, 1. knjiga, A-Ca, Ljubljana, Mladinska knjiga, 1987; Bugarska - Povijest, Opca enciklopedija jugoslavenskog leksikografskog zavoda, 1. del: A-Bzu, Zagreb, Jugoslavenski leksikografski zavod, 1977.
2Ivan Bogdanov, B"lgarska literatura v dati i karakteristiki, Sofija, Narodna prosveta, 1966; Rečnikpo nova b"lgarska literatura, Sofija, Hemus, 1994.
3V. Osolnik, Potokar, Tone, Enciklopedija Slovenije, 9. knjiga, Plo-Ps, Ljubljana, Mladinska knjiga, 1995.
4T. Potokar, Slovenci in Bolgari, Slovenec 1935, št. 155 (10. 7.).
zato, ker so dela osvežila slovensko prevodno literaturo. Motivi in teme, ki so jih prinašala, so prikazovali drug slovanski narod v boju zoper turško oblast, v revolucionarnih prizadevanjih za osvoboditev (balkanske vojne), porajanje socializma pred drugo svetovno vonjo in med njo ter njegovo zmago, pa tudi povojna prizadevanja za izgradnjo socialistične države. Poleg tega pa mnoga dela prinašajo vpogled v drugačno življenje, drugačne navade in kulturo.
1.2 Kakšen je bil sprejem bralcev ob izidu prevodov, je seveda težko sklepati. Laže je iz kritik, ki so spremljale izide prevodov, razbrati, kaj so o delih menili literarni teoretiki in kritiki. Pomembna funkcija kritike je, da priporoča tekst v branje ali pa ga zavrača in tako pomeni pomemben prehod med delom in bralci. Kritiki iščejo posebnosti teksta, tisto, kar ga ločuje od drugih besedil istega avtorja, žanra ipd. Recenzija, tj. običajno skromnejša oblika kritike, je pogosto uporabljena na zavihkih knjig kot posebna vrsta reklame. Recenzije pred izidom naštevajo nacionalne, kulturne, zgodovinske idr. vrednote, ki jih ima knjiga, družbeno aktualnost, koristnost ... Tematika kritik je različna; ukvarjajo se z literarnim žanrom, uvrščajo delo v literarni slog, zanima jih kompozicija teksta, stil oz. jezik, posamezne literarne ravnine, lahko pa spregovorijo tudi o bralcih, ki naj bi jih delo pritegnilo. Kritike lahko besedilo primerjajo s prejšnjimi avtorjevimi besedili in ugotavljajo njegov osebni literarni razvoj.5 Sprotna kritika, ki je izhajala v časopisih in revijah ob knjižnih izdajah prevodov iz bolgarskega jezika, je neenakomerno posegala na vsa zgoraj našteta področja. Glede na to, da gre za prevode, pa je ponekod v ospredju tudi kvaliteta prevoda.
2 Petindvajset knjižnih izdaj prevodov iz bolgarske proze na Slovenskem je pospremilo dvainšestdeset kritičnih besedil, objavljenih v različnih publikacijah, med drugim tudi na zavihkih knjig. Recepcija nekaterih romanov (Ivan Vazov: Hadži Ahil in druge novele, Oliver Haim: Federacija Dinastronavtov, Ljuben Stanev: Sofijska zgodba; Elin Pelin: Jaz, ti, on; Bolgarske novele) ni dokumentirana v dosegljivih katalogih,6 ostali pa so bili sprejeti bolj ali manj prijazno. Od petindvajsetih romanov jih je osem izšlo v letih 1960-1970.
2.1 Kritike odpirajo različne teme. Velika večina jih navaja predvsem fabule del, ki se povezujejo s podtemami, kot so slog, pripovedna tehnika, kvaliteta prevoda, jezik prevoda, biografija avtorja in podatki o bolgarski literaturi. Vsa besedila, ki so izšla ob prevodih iz bolgarščine, so neke vrste propaganda za bolgarsko literaturo. Zanjo so se namreč zanimali večinoma posamezniki, ki so sami prevajali in v publicistiki objavljali članke o bolgarski književnosti. Tako v člankih kot v kritikah pa je izpostavljena želja, da bi Slovenci več brali in začeli ceniti bolgarsko literaturo. In kako pridobiti bralca, če ne z zanimivim prikazom vsebine?
Na drugem mestu so kritike, ki se v največji meri ukvarjajo z motivi, te pa povezujejo s slogom, biografijo in vsebino. Po devet kritik izpostavlja osebe in pripovedno tehniko, v svojem okviru pa pišejo še o vsebini, slogu, biografiji in kvaliteti prevoda. Le tri kritike pa poudarjajo predvsem kakovost oz. slabosti prevoda.
^Miran Hladnik, Praktični spisovnik, Ljubljana, 1991.
SNUK, Katalog Cobiss; ZRC SAZU, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede; Slovenska bibliografija.
Tematika kritike	Podteme	[t. kritik	Odstotek
Fabula		12	
	Slog, pripovedna tehnika	2	
	Slog, prevod	2	
	Slog	2	
	Slog, biografija	3	
	Biografija, prevod	2	
	Biografija	3	
	Bolgarska literatura	1	
	Jezik	1	
Skupaj		28	45,16 %
Motivi	Slog	10	
	Biografija, slog	1	
	Vsebina	2	
Skupaj		13	20,97 %
Osebe			1
	Pripovedna tehnika, prevod	2	
	Biografija, vsebina	1	
	Vsebina	5	
Skupaj		9	14,52 %
Pripovedna tehnika			4
	Vsebina, slog	3	
	Biografija, vsebina, slog, prevod	1	
	Biografija, slog	1	
Skupaj		9	14,52 %
Prevod	Motivi	1	
	Biografija	1	
	Vsebina	1	
Skupaj		3	4,83 %
Skupaj		62	100 %
Tabela 1: Razvrstitev kritik po temah.
Avtorji kritik v svojih besedilih pogosto ne obravnavajo ene same ravnine romana, ampak prehajajo npr. od vsebine k biografiji avtorja in predstavijo {e njegova druga dela. Tako lahko v ve~jem delu svoje kritike pi{ejo o motivih, ki v delu prevladujejo, nato spregovorijo o slogu, na koncu pa navedejo avtorjevo biografijo.
2.2 Analiza kritik po avtorjih ni smiselna, ker je skoraj polovica kritik (30) nepodpisanih. Do dolo~ene mere je to razumljivo, vsaj pri tistih kritikah, ki le obve{~ajo o izidu novega dela. O razlogih, ki so vplivali na tako množi~no nepodpisovanje, bi bilo zelo nehvaležno razpravljati. Poznavanje bolgarske literature v slovenskem prostoru je slabo. Zanjo se zanimajo predvsem redki posamezniki, ki so verjetno tudi pisci kritik. Imena, ki se najpogosteje pojavljajo, so Slavko Rupel, Du{an @eljeznov, Marija [vajncer in Janez [vajncer. Prvi je napisal pet kritik, ostali pa po dve. Enaindvajset kritik so napisali drugi avtorji.
2.3 Pomembnej{i je ~as, v katerem so nastale kritike. S krepitvijo slovenske literarne kritike je rasel tudi interes za bolgarsko literaturo in koli~ina kriti~nih besedil. O ve~jem upo{tevanju bolgarske literature lahko sklepamo tudi iz koli~ine kritik, ki so spremljale knjižne izdaje prevodov.7
Desetletje	[tevilo kritik	Odstotek
1931-1940	4	6,45 %
1941-1950	11	17,75 %
1951-1960	10	16,13 %
1961-1970	28	45,16 %
1971-1980	7	11,29 %
1981-1990	2	3,22 %
Skupaj	62	100 %
Tabela 2: [tevilo kritik, izdanih v posameznih desetletjih od leta 1937.8
Obe s prevodi in kritikami bogatej{i obdobji lahko utemeljimo s ~asom, v katerih so dela nastala, in s slogom, ki je vplival tako na Slovenskem kot na Bolgarskem. Takoj po letu 1945 je namre~ iz Sovjetske zveze v obe književnosti prodrl mo~an vpliv socialisti~nega realizma. Njegova na~ela so se uveljavila tako v kritiki kot tudi v ustvarjanju. Obdobje je na Slovenskem trajalo približno do leta 1950, po tem letu pa se za~enja obdobje literarnega pluralizma, vendar je sprva {e prevladovala smer, ki je izhajala iz predvojnega socialnega realizma. V bolgarski literaturi je socialisti~ni realizem trajal vse do leta 1965. Pogosto so obravnavali socialno tematiko, ki je bila za slovenskega bralca prav tako zanimiva. [ele kasneje se je bolgarska literatura odprla za druge smeri.
Literaturi sta se zdeli blizu po socialni in nacionalni plati. Obe sta bili nekaj ~asa odprti za politi~no propagiranje socializma in sta se borili proti nacionalnemu sovražniku: tako kot Slovenci izpod Avstrije so se Bolgari nekoliko prej re{ili izpod tur{ke oblasti. Slovenska literarna kritika je bolgarsko lliteraturo v prevodu večinoma dokaj visoko cenila, ker je dala slovenskim bralcem priložnost seznaniti se s prizadevanji za izgradnjo nove bolgarske države. Romani s tako vsebino so bili prevedeni med 2. svetovno vojno in po njej, predvsem pa v letih 1961-1970.
Razlogi za {tevilo literarnih del, prevedenih iz bolgar{~ine v sloven{~ino v letih 19411950, so prikazani v gornjem odstavku. Dodati je treba {e, da so si poznavalci bolgarske literature vseskozi prizadevali, da bi je bilo več. Bolgarsko-slovenski literarni stiki so se okrepili po 1., posebno pa po 2. svetovni vojni. Zanimivost, ki so jo prevodi prina{ali z Bolgarskega na Slovensko in nanjo opozarjajo tudi kritiki, je tudi primerjava med slovenskim in bolgarskim partizanstvom. Partizanstvo je bilo v tem ~asu hvaležna tema. Zanimiva za Slovence pa je {e ena posebnost bolgarske zgodovine: tur{ki jarem. Oba prevoda Ivana Va-zova imata v ospredju prav ta motiv (Hadži Ahil, Pod jarmom). Ta tema je deloma lahko služila kot primerjava med muslimansko in avstroogrsko oblastjo. Zanimiva je bila tudi tema balkanskih vojn, o katerih Slovenci pravzaprav malo vemo.
_Upo{tevane so le kritike, ki jih je bilo mogo~e najti; nekaterih starej{ih letnikov slovenskih publikacij namre~ ni mogo~e dobiti.
_Prvi prevod iz bolgar{~ine v knjižni izdaji je iz{el leta 1929; kritik k temu pa ni zaslediti.
Tudi bolgarska literatura se je s~asoma otresla tenden~nosti in se je, vsaj v osrednjih zgodbah, posvetila posameznikom in njihovim problemom, res pa je, da se to pogosto {e dogaja v socialisti~nem okviru. Pobude za prevajanje del, izdanih po letu 1970, so razli~ne. Brez dvoma pa gre za romane, ki so prevedeni v {tevilne svetovne jezike in imajo zato popolnoma druga~en pomen kot socialisti~norealisti~na dela.
2.4	Kritike se po obsegu precej razlikujejo. Dolžina je sicer relativen pojem, vendar jih je mogo~e razdeliti na dolge in kratke. Dalj{ih kritik je ve~: {tirideset oz. skoraj dve tretjini. Razlog za to je preprost: ve~ina kritikov ob osnovni temi povzame vsaj nekaj podatkov o avtorju in o bolgarski literaturi. Bolgarska literatura je v slovenskih literarnih antologijah redko omenjena, zato je prav, da kritik razloži, za kak{nega avtorja in literaturo gre.
Ostale kritike so predvsem kratke notice o izidih, namenjene bolj propagiranju založbe. V to skupino {tejem tudi kraj{a besedila, ki so kriti~nega zna~aja, vendar se posve~ajo le zgodbi, ki jo povzamejo v nekaj stavkih. Iz tega lahko sklepamo, da je kritika pozorno spremljala izid bolgarskih del na Slovenskem in da je skrbela za njihovo propagando in za seznanjanje z avtorjem in z bolgarsko literaturo. Taka besedila ne služijo le kot ocena, ampak zapolnjujejo praznino v slovenskem poznavanju bolgarske literature.
2.5	Kritike priznavajo romanom razli~ne kvalitete, razmeroma veliko (24) pa je takih, ki predstavijo samo eno od tem, sicer pa dela na vrednotijo.
Vrsta kritike	Število kritik	Odstotek
Neopredeljene	24	38,71 %
Nacionalna tema	14	22,59 %
Pripadnost kanonu	12	19,35 %
Zgodovina Bolgarije	9	14,52 %
Negativne	3	4,83 %
Skupaj	62	100 %
Tabela 3: Kritike glede na kvalitete, ki jih priznavajo romanom.
Tabela 3 prikazuje, da se je najve~ kritikov vzdržalo in ni izreklo svojega mnenja o romanu ali pa ga je izrazilo v kontekstu. Na drugem mestu so kritike, ki kot kvaliteto bolgarskih romanov priznavajo predvsem nacionalno temo. V ta okvir sodijo podobnosti s slovensko nacionalno zgodovino. 12 kritik se sklicuje na dejstvo, da sodijo dela v klasiko, bodisi v nacionalnem bodisi v svetovnem merilu. Ob tem v glavnem poudarjajo, da je prav, da je tako delo prevedeno tudi v sloven{~ino, kar lahko pomeni, da delu sicer ne priznavajo kdovekak{ne kakovosti. Četrti po {tevilu je zgodovinski interes Slovencev, da se spoznajo s posebnostmi bolgarske zgodovine (tur{ka vladavina nad Bolgari, balkanske vojne, revolucija med drugo svetovno vojno). Le tri od dvain{estdesetih kritik so do romanov izrazito negativno opredeljene.
Zadnji knjižni prevod iz bolgar{~ine je iz{el leta 1981. V zadnjih petnajstih letih se je interes Slovencev obrnil od vzhoda k zahodu tudi v literarnem smislu. Nehali smo se primerjati s socialisti~nimi slovanskimi državami, naenkrat nismo imeli ni~ ve~ skupnega z njimi; njihova zgodovina nas ni ve~ o~arala, z oblikovanjem samostojne države smo se zaradi svoje geografske lege mo~no oddaljili od vzhoda. To ni simpati~en razlog za ukinitev interesa, je pa prav gotovo bistven.
Seznam prevedenih del
Dimiter Angelov: Na življenje in smrt. Ljubljana: Borec, 1967.
Krstju Belev: Planina, Pirin planina. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1958.
Bojan Bolgar: Dvojčka. Maribor: Obzorja, 1961
St. C. Daskalov: Pot. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1947.
Blaga Dimitrova: Na poti k sebi. Ljubljana: DZS, 1971.
Blaga Dimitrova: Odklon srca. Murska Sobota: Pomurska založba, 1969.
Jordan Jovkov: Ko bi mogle govoriti. Ljubljana: SKZ, 1951.
Jordan Jovkov: [ibilij in druge novele. Ljubljana: SKZ, 1950.
Jordan Jovkov: @anjec. Ljubljana: Modra ptica, 1938.
Jordan Jovkov: Doma~ija na meji. Ljubljana: Naša knjiga, 1943.
Kamen Kalčev: Dva v novem mestu. Ljubljana: Prešernova družba, 1969.
Georgi Karaslavov: Snaha. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1963.
Georgi Karaslavov: Kristavec. Ljubljana: DZS, 1956.
Aleko Konstantinov: Baj Ganjo. Neverjetne zgodbe o sodobnem Bolgaru. Ljubljana: Konzorcij »Slovenca«, 1942. Ljuben Stanev: Sofijska zgodba. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1978. Ljudmil Stojanov: Kolera. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1974. Ivan Vazov: Pod jarmom. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1962. Ivan Vazov: Pod jarmom. Ljubljana: Jugoslovanska tiskarna, 1938. Ivan Vazov: Hadži Ahil in druge novele. Gorica: Književna družina Luč, 1929. Pavel Vežinov: Ponoči z belimi konji. Maribor: Obzorja, 1981.
Stojan Zagorčinov: Ljubezen kraljične Sofije. Povest. Ljubljana: Konzorcij »Slovenca«, 1943.
Oliver Haim: Federacija dinastronavtov. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1965. Bolgarske novele. Izbral in prevedel T. Potokar. Celje: Mohorjeva družba, 1937. Dimiter Dimov: Tobak. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1966. Elin Pelin: Jaz, ti, on. Ljubljana: SKZ, 1947.
Seznam kritik
Tone Potokar: Slovenci in Bolgari. Slovenec 1935, št. 155 (10. 7.). Slavko Rupel: D. Angelov, Na življenje in smrt. Borec 1967, št. 6-7, 596-597. Slavko Rupel: D. Angelov, Na življenje in smrt. Primorski dnevnik 1967, št. 110. Mile Pavlin: D. Angelov, Na življenje in smrt. TV - 15 1967, št. 26. Dimiter Angelov, Na življenje in smrt. Knjiga 1967, št. 4-5, 98. Vital Klabus: Dimiter Angelov, Na življenje in smrt. Knjižna polica 1966/67, št. 9, 7. Jagoda Florjančič: Narod naš dokaze hrani (Krstju Belev: Planina, Pirin planina). Večer 1958, št. 68, 6.
Krstju Belev: Planina, Pirin planina. Knjiga 1958, št. 2, 62-63.
Sodobni roman in njegova upravičenost (B. Bolgar: Dvojčka). Nova obzorja 1961, št. 910, 477-479.
Slavko Rupel: B. Bolgar, Dvojčka. Primorski dnevnik 1961, št. 203, 3. Jože Snoj: B. Bolgar, Dvojčka. Naši razgledi 1961 (27. december), 566. Dušan Željeznov: B. Bolgar, Dvojčka. Naša žena 1961, št. 9. 254.
Dušan @eljeznov: Solženicin in Dimitrova (B. Dimitrova: Na pot k sebi). Komunist 1971
(15. oktober), št. 41, 11. Herman Vogel: Oprana vest v rodopskem socializmu (B. Dimitrova: Na poti k sebi). Tedenska tribuna 1971 (8. september), št. 36, 13. Janez Švajncer: Iskanje sebe in soljudi (B. Dimitrova: Na poti k sebi). Večer 1972 (7. junij), št. 131, 5.
Marija Švajncer: Srečanje z mladostjo (B. Dimitrova: Odklon srca). Večer 1969, št. 253. Slavko Rupel: Blaga Dimitrova, Odklon srca. Primorski dnevnik 1969 (4. oktober), št. 231. Blaga Dimitrova, Odklon srca. Delo 1969 (4. oktober), št. 227. B. H.: Blaga Dimitrova, Odklon srca. Knjiga 1969, št. 9., 383.
Marija Švajncer: Uklenjeno življenje (K. Kalčev: Dva v novem mestu). Večer 1969 (13. november), št. 265, 15-16. Ivan Potrč: St. C. Daskalov, Pot. Mladina 1947 (12. september), št. 37. Vida Sluga: St. C. Daskalov, Pot. Ljudska pravica 1947 (27. september), št. 227. Mitja Mejak: St. C. Daskalov, Pot. Mladinska revija 1947/48, 73-74. St. C. Daskalov, Pot. Obzornik 1947, 426.
Marija Cvetko: G. Karaslavov, Snaha. Tedenska tribuna 1963, št. 46, 7. Georgi Karaslavov, Snaha. Knjiga 1963, št. 10, 182. J. M.: Georgi Karaslavov, Snaha. Na{a žena 1964, št. 1, 15. Slavko Rupel: Georgi Karaslavov, Kristavec. Primorski dnevnik 1957, št. 66. France Forstnerič: Podoba gruntarstva (G. Karaslavov, Snaha). Nova obzorja 1964, 238239.
Rudi Šeligo: Georgi Karaslavov, Kristavec. Na{i razgledi 1957 (6. julij), 318. Prevod iz bolgarščine (G. Karaslavov: Kristavec). Ljubljanski dnevnik 1957 (5. februar), št. 29.
Georgi Karaslavov, Kristavec. Delavska enotnost 1957 (21. junij), št. 26, 7. Georgi Karaslavov, Kristavec. Na{a lena 1957, št. 5, 143. Človek - zemlja - strast (G. Karaslavov: Kristavec). Večer 1957, št. 48, 3. Silvester Čuk: Ljudmil Stojanov, Kolera. Ognji{če 1974, št. 8, 37. Iztok Ilich: Ljudmil Stojanov, Kolera. Borec 1974, št. 10, 573-574. Andrej Brvar: Ljudmil Stojanov, Kolera. Večer 1974, št. 167, 6.
Drago Rustja: Pavel Vežinov, Ponoči z belimi konji. Dolenjski list 1981 (10. september), št. 37, priloga št. 15, 16.
Janez Švajncer: Pavel Vežinov, Ponoči z belimi konji. Večer 1981 (15. oktober), št. 239, 4.
Janez Remic: Ivan Vazov, Pod jarmom. Dom in svet 1939, 233.
Ivan Pregelj: Ivan Vazov, Pod jarmom. Čas 1938/39, 340.
Ivan Vazov, Pod jarmom. Mentor 1938/39, 275.
Ivan Vazov, Pod jarmom. Knjiga 1962, št. 10, 170.
Dva bolgarska romana v slovenskem jeziku (J. Jovkov: @anjec). Slovenec 1938, št. 234, 3. Dva bolgarska pripovednika (Stojan Zagorčinov: Ljubezen kraljične Sofije, J. Jovkov:
@anjec). Jutro 1943, št. 100, 4. Novele J. Jovkova (J. Jovkov: Šibilj in druge novele). Ljudska pravica 1950 (15. 8.), št. 194, 3.
F. D.: J. Jovkov, Šibilj in druge novele. Slovenski poročevalec 1950, št. 220, 4. T. Potokar: Jordan Jovkov, Šibilj in druge novele. Nova obzorja 1951, 138.
Novele Jordana Jovkova. Razgledi 1950, št. 9 (platnice).
Jordan Jovkov, Ko bi mogle govoriti. Primorski dnevnik 1951, št. 243.
B. [.: D. Dimov, Tobak. Naša žena 1966, št. 7-8, 257.
Dimiter Dimov, Tobak. Knjiga 1966, št. 1-2, 28.
Dimiter Dimov, Tobak. Knjiga 1966, št. 5, 154.
Dimiter Dimov, Tobak. Nedeljski dnevnik 1965, št. 21.
Dimiter Dimov, Tobak. Nedeljski dnevnik 1966, št. 143.
Baj Ganjo v slovenskem prevodu (A. Konstantinov: Baj Ganjo). Jutro 1942, št. 166, 3.
Ana Peklenik
Gimnazija Poljane, Ljubljana