tJorlra" izhaja vsaki torek in soboto. Ako pade na ta »ineva praznik, dan poprej. Urednlstvo se nahaja v „Narodni Tiskami", ulica Vetturini St. 9, kamor je nnslavljati pisma. Nefrankirana pisma se ne sprejetnajo, enako se ne uvažujejo pisma brez podpisa. Rokopisi dopisov se ne vračajo. ^^m ^^P ^^H ^^^ ^HBi ^^^H ^^H ^Km ^^r M^^A ' ^^^^H r ^^^^H ^^^^B aj^^U ^^^^^H ^l^^l ^R^^HI ^r ^H ^B^^A stanefna leto 10 K, za pol leia 5 K, za četrt leta 250. Upravuifctvo se nahaja v „Narodni Tiskarni" ulica Vetturini St. 9. Za c^laHe se plačuje od čveterostopne petit vrste po 14 vin.. za večkratni natis primeren popust. I'itMarne/.ne fttevilk« stanejo 8 vin. in se prodajajo v raznili goriških trafikah. §t. 96. v Oorici, v torek dne 30. novembra 1909. Leto XI. Obrežna cesfa Trst-Tržič "i Znano je, da je misel, čla bi se zve- zal Trst z bližnjiin Tržičem in s furlan- sko nižino potom obrežne ceste, jtiko stara. Konkrctno podlago pa je zadobila ta misel še-le leta 1904, ko se je bil ustanovil meddeželni odbor v namen, da bi pospeševal nje izvršitev. V tem odbo- ru so bili bivši župan tržaški g, dr. Sei-, pion pl. Sandrinelli in podpredsednik mestnegasveta g. Venezian kot zastopni- ka tržaške dežele; g. inženir Antonelli kot zastopnik goriške dežele; g. conte Valentinis kot zastopnik občine tržiške ; bivši namestnik tržaškigrof Goess, princ Tluirn-Taxis in g. Rudolf Brunner kot zasebni interesentje. Ta zaslužni odbor je proučeval predmetno vprašanje in po mnogih vse- stranskih ukrepih je končno dovedel ob- čino tržaško do tega, da se je začela potegovati novembra meseca 1906 pri c. kr. železniškem ministerstvu za dovo- Ijenje za predhodna dela v zgradbo ce- ste in cestne železnice iz Trsta v Tržič. Čim je aprila meseca 1907 prejela kon- cesijo, je razpisala natečaj v izdelanje podrobnega načrta. Na podlagi došlih ponudb pa je bila občina mnenja, da misel, naj bi se takoj izdelal podrobni načrt, nikakor ni praktična, vsled česar je razpisala nov natečajzasestavo sploš- nega načrta. Ker so razmere terena take, da je mogoče rešiti vprašanje na več načinov, je bilo naravno, da se je tako postopa- lo v namen, da se v splošnem načrtu določijo pred vsem najtežavnejše točke končnega načrta. Ponudbe, ki so došle na drugi raz- pis natečaja, so se pregledale in med- deželni odbor in po njegovem naročilu municipalno predsedstvo tržaško je po- verilo izdelanje načrta inženirjema A. Mazorana in Cornel. Splošne poteze tega načrta se naj- boljše obra-zložijo tako, da se resumi- rajo poglavitnejše točke programa, ki so služilc kot podlaga izdelanju načrta. Po tem prograrnu bi morala voditi nova ce- sta od priinerne točke med Cedasom in Bajkovlji; po programu je bilo izključe- nol da bi se smel prekoračiti ni spodnji nijporenji del miramarskega parka; no- vjjrceuta bi morala biti 12 metrov širo- $a in bi smela imeti največ 35 %0 str- mine; cestna površina bi ne smela biti nižja od 4 m nad morsko gladino; tisti deii proge. ki bi vodili tik'ob morju, bi se morali zavarovati pred valovi s ska- lami; zemljišča avrizinske vodarne bi rnorala ostati nedotaknjena; galerij ne bi smeli zidati in končno bi cesta ne smela voditi čez zemljišča, ki pripadajo sesljanskim kopališčem. Ta program se je moral v mnogih točkah opustiti, kajti že po površnem proučevanju terena so se prepričali, da bi ne kazalo /graditi ceste niti deloma ob morskem obrežju. Ako bi se namreč napravil ovinek okoli miramarskega par- ka in bi se tako dosegla višina 60 in nad morjem, bi ne kazalo graditi cesto zopet navzdol do avrizinske hike, kajti proga bi morala potem voditi od te točke po veliki strmini. Misel na nižjo zgradbo ceste se je opustila, kajti s pro- jektovano črto so se vstvarili najboljši pogoji, da bo nova cesta v enaki meri povspeševala vso obrežno pokraiino, ki bo po njej vodila. Po načrtu vodi cesta od miramar- ske ceste pri Cedasu takoj za vilo Iza- bela in ima do km 2.7 29%o strmine. ter dospe do 60.0 m višine. Od tu vodi z neznatnimi padci (največ 10%o) do a~ vrizinske vodarne, kjer znaša višina 53.0 m; od te točke pelje cesta s stalno 16'Voo strmino do največje višine 95.40 m. Po- tein pada cesta do stare italijanske ce- ste, ki jo doseže pri km 12.4 (pri Seslja- nu). Kose združi nova cesta sstaro ita- lijansko. vodi po njej do Tržiča; seveda se stara cesta primerno razširi, padci se uravnajo in ovinki popravijo. Prvotno so mislili preložiti staro cesto pri Devi- nu, da bi se izognili velikemu padcu. Pozneje pa so se prepričali. da je vse- kakor bolje, ako vodi cesta skozi Devin. Na celi progi je projektovana po programu določena najvišja strmina (35 %(1) le na kratkem delu stare ceste, do- čim znaša strmina na vsem ostalem ko- su ceste največ 29ÜO„. Cesta od Cedasa do Tržiča bo 21.86 km dolga. üradbeni troški so znatni za novi kos ceste, to je do km 11.0; vzrok tiči v zgradbi mnogih podpornih zidov in obzidij in v razlastitvi zemijišč. Po km 11.0 je trošek nižji ball vsted tega, ker ¦je treba le popraviti staro cesto. Cela cesta do Tržiča bi bila po načrtu 12 m široka in bi stala približno dva in tri četrt milijona kron. Načrt se je predložil aprila mese- ca preteklega leta meddeželni komisiji, ki ga je odobrila s pristavkom, da se ima zgraditi iz finančnih razlogov 9 m široka cesta. Komisija je naložila projek- tantoma. naj približno določita potrebni trošek. Po napravljenih računih bi bilo treba za 9 m široko cesto približno 2,000.000 kron. Meddezelna komisija je nato skle- nila izposlovati za 9 m široko cesto dr- j žavno podporo. v katero svrho se je po- dala junija meseca 1908 k ministerske- mu predsedniku baronu Becku deputa- cija, sestoječa iz odposlancev deželnega odbora tržaškega in goriškega in iz ne- katerih referentov. Tej deputaciji je mi- nister zagotovil, da bo vlada zgradbo te ceste podpirala, ker je jako važna in bi bila v veliko korist pokrajinam in kra- jem, ki bi jih vezala. Na ta način je pri- šla zgradba predmetne ceste v program, ki ga je sestavila vlada v izboljšanje gospodarskih razmer na Primorskem. Kmalu potem in sicer julija mese- ca je tudi mestni svet tržaški odobril načrt za zgradbo 9 m široke ceste. V tej seji je mestni svet seveda sklenil pro- siti, naj bi se razpisala revizija trace e- lektrične železnice, ki je o njej govora tudi v prošnji za predhodna proučevanja. Dotični tehnični operat se je nemu- doma pripravil, in prošnja za koncesijo se je predložila ministerstvu septembra meseca 1908. Toda, v veliko začudenje mestnega sveta tržaškega je minister- stvo zavrnilo pros'njo z opazko, da je prezgodnja, ker niti cesta ni še zgrajena. Naglasati je treba neko protislovje: Takoj potem, ko je občina tržaška pre- dložila železniškemu ministerstvu pro- šnjo za električno železnico. in sicer da bolj natančno povemo, dva dni poznej, je poslalo ministerstvo za javna dela tržaškemu namestništvu dopis, ki je ž tijim zahtevalo gotovih pojasnil o cest- nem nöcrtu: zajedno je ministerstvo na- ročilo namestništvu, naj stavi predloge za podje^ijtey državne podpore v zgradbo projektovane ceste. Dočim se je torejena osrednja o- blast zelo zanimala za novo prometno zvezo, ni pokazala druga oblast prav nikakega zanimanja. (Dalje prihodnjič). V Shandalozne razmere na celovškem kolo- dvoru. Poslanec Grafenauer je vložil sle- dečo interpelacijo: Interpelacija posl. Grafenauerja. Zahradnika in to- varišev na železniškega ministra o do- godkih na celovškem kolodvoru. Jezikovne razmere in po njih po- vzročeni dogodki na glavnem celov- škem kolodvoru. kakor tudi trmasto obnašanje ondotnih uradnikov. osobito drzen nastop gdč. Anderwald, so bile že opetovano razmotrivane v zbornici. Grajane razmere so se v toliko izpremenile, da so postale naravnost neznosne in silijo koroške Slovence naravnost, da nastopijo s silo. Gospodom resortnim ekscelencam se po vrsti ne zdi potrebno. da bi pre- iskali te razmere in opozorili železniške uradnike vsaj na obstoječe službene predpise in jih spomnili na nje. Še manj se pa zdi po ministerstvih po- trebno. da bi odgovorili na interpelacijo. Kako so se razvile napake na ce- lovškem glavnem kolodvoru. narn poleg veliko drugih. kažeta sledeča slnčaja: Dne 4. novembra 1909 je zahteval župan slovenske občine Blate. g. Mi- klavič. slovensko vozni listek južne že- leznice v Pliberg. Službujoča gospo- dična ni zgolj hotela izročiti voznega listka. niarvec se je obnašala s priro- jeno predrznostjo nasproti potniku tako, Zagovornik. Burka v enem dejanju. Spisal: Dragotin Vodopivec. (Dalje.) Janez. (Vstopi s sekiro v roki.) Diva moram iti napravljat. Zdaj je še čas, kadar začne enkrat poljsko delo, ne bo časa več. (Zakliče skozi vrata.) Urša! Jaz grem v gozd drva sekat! Urša. (V kuhinji,) Pojdi, dedec, ka- mor hočeš! Jane z. Burja je danes pri nas, če ravno zunaj solnce sije! Ne vein, kaj bo s to žensko ? Vsaki dan slabša je! Na vsc načine sem že poskusil rav- nati z njo. Z lepa nisem opravil ničesar, z grda še manj. Sam ne vein, kaj bi počel ? Če ji rečem, naredi to, mi na- pravi ravno nasprotno. Ne vein, kam sem takrat gledal/ ko sem jo jemal. -- Tako je, dekleta so vsa lepa. dobra, de- lavna, pobožna. Ko se enkrat poročijo, potem pa pokažejo rožičke. Potem nosi mož križ vse svoje življenje! (Zakliče skozi vrata.) Opoldne ne pridem domov, prinesi mi kosilo k delu! ((ire.) Ursa. (Pride iz kuhinje.) Seveda, dedec, za teboj bom nosila, kamor boš hotel! Kdo bo potem moje delo domr opravljal? Najmi si deklo, če hočeš! Kaj misliž, da bodem vedno za teboj letala? Saj tako ne bodes drugega de- lal, kakor v senci ležal. ,Ioli, kakSen je! Še ubil bi me, ko bi me mogel skriti. (Gre v kuhinjo.) M i h a. (Vstopi.) Tukaj tudi potre- bujejo moje pomoči. kakor mi je stara Katra povedala. Zopet se bo nekaj za- služilo za pijačo! Brez pijače je vse pu- sto na svetu, niti zagovarjati se ne more dobro. Kačje pike, otekline, božjast in vse druge nadležne in nadložne bolezni, vse to znam zagovarjati. Sile menda ne bo! Kakor pravijo, ima žena malo pre- dolg jezik. Ko bi bilo po mojem, bi ga ji polovico odrezal, pa bi bilo dobro. Sicer, pa to je moževa stvar! Jaz sem za to sem poklican, da s pomočjo svoje „učenosti" pomagam ženi, da ji bo mož v vsem pokoren in ubogljiv. Po mojem, bi moralo biti ravno nasprotno. Ker pa je dandanes svet narobe. in vsak misli na se, moram tudi jaz skrbeti za svoj | žep. - Urša. Ali niste vi Miha Vedež? Mi ha. Ha! Miha sem. Miha! U r š a. Prav vesela sem. da ste pri^el. Komaj sem vas dočakala Ali vain je vse povedala botra Katra ? M i li a. Nekaj mi je povedala ! Kaj pa je takšnega? Urša. Moj mož. veste. moj moz, je taksen, da vam nit; povedati ne mo- reni ! M i h a. Je vaš mož doma ? Urša. Ne! Drvari v gozdu. Vein, da bo prišel drevi pijan domov in bo razgrajal. Prosim vas. pomagajte mi. Miha. Malo težko bo šlo. ker je mož že zastarel gješnik. U r § a. Saj ne bo zastonj. Vse vam dam, kar boste zahtevali, in naredim karkoii mi ukažete. M i h a. Povejte mi prav po pra- vici, kar vas bom sedaj vprasal. U r š a. Vse vam povem odkrito- srčno, kar me bodete — vprašal. Miha. Kolikokrat je vaS moz čez teden pijan ? Ursa. Čez teden nikoli, v nedeljo pa prav gotovo. Drugi dan je siten, čme- ren; lepe besede mi ne privosči; eel dan godrnja. .M i h a. To je pa res liudo ! l' rša. Hudo je. hudo. to vein samo jaz ! Pomagajte mi. Če vam je mogoče. AI i h a. Pomagal vam bom ! Prine- site kos belega kruha. U r s a. (Gre in prmese kos krui:a.) Tukaj je kruh! M i h a. Dobro! (Vzame kruh v roke in ga prelomi na polovico: polovico ga dene na mizo, drugo polovico razdeli na Štiri dele.) Zdaj bos pa te čarovne be- sede govorila, le dobro poslusaj! AneŽ idob užoiii anrokop. Vsakokrat ko boš ti izpregovorila, bom del jaz po en ko- sček kruha na vogel mize. raziuneš ? Ursa. Da! M i h a. Torej začni izgovarjati! — Atiez. U r š a. Ancž! M i h a. (Proti občinstvu.) Žena ! (dene kosček kruha na prvi vogel mize.) Idob, Urša: Idob! (Dalje prihod.) Naše kmetovalco v vipavski do- lini opozarjamo na prostovoljno sod- nijsko dražbo senožeti „Sirkova mlaka" v površini nad 5 hektarov. Dražba se bode vršila dne 7. decembra t. 1. ob 10. uri zjutraj v občini Kamnje na licu mesta. Redek JubileJ v zidarski stroki, kar se prav redko dogaja. (iospod Anton Feresin, zidar iz Mo. decembra. To bode „krvavi" buj. ^tirje so poklicani, a le eden bode izvoljen. Kdo bode tako sre- čen, to nosi v sebi 1('. deceiuber. Pelagra v furlanski nižini se zdi, da polagoma pojenjujc. Leta 1908 je bilo pelagroznih bolnikov 1330, letos se je to'stevilo zmaujsalo na 12('0. Letos je ozdravilo ()5 oscb, 25 jih je umrlo, 2 osebi sta bili odvedeni v bolnisnico, 25 osebam se je zdravstveno stanje iz- buljšalo. Od 1290 pelagruznih oseb je 287 mož, 582 /en in 421 otrok. Najbolj pelagrozen je červinjanski okraj, kjer je bolnih za pelagro 953 oseb, v gradi- ščanskem okraju je le 83 pelagroznih. Davek na vino. — Kakor se z Dunaja iz poslanskih krogov „Slo- vencu" poroča, je finančni minister za- čel omahovati, ali bi sploh vložil v zbornici načrt vinskega davka, ker se je v vinorodnih krajih začel tako velik odpor. Izredno skrb za laški značaj go- riškega mesta imajo naši mestni očetje, kakor smo uže v zadnji Številki poro- čali. Kaj druge mestue potrebe, kaj ka- nalizacija, kaj čiščenje umazanih dvo- rišč, kaj nova klavnica, kaj tlakovanje itd., vse to jim je jako malo mari. Glavna skrb jim je, da %pokažejo zu- nanjemu svetu, da so veliki Italijani. Sedaj jim ne ugajajo nckatera imena goriških ulic. Najbolj pa jih bode v oči naš Travnik. Laško iine „Piazza grande" se ne more tako ukoreniti kot Travnik. Prekrstiti ga' hočejo. Jako tež- ko bo šlo s to rečjo. Sicer pa Lahi na tern ne pridobijo ničesar. Narodnostni položaj ostane vedno isti. Dejstvo je neizpodbitno, da se Slovenci v mestu množe. To je nam Slovencem dovolj. Imena ulic pa naj bodo taka ali taka. Mari mislijo Lahi, da se Slovenci ne bodo naseljevali v taki množini v me- stu üorica, kakor se sedaj, ako dajo vsem ulicam imena največjih Halijana- §ev? Naš stari Korenj je še precej pri- dobil, odkar nosi novo čisto italijansko ime „Piazza Hdmondo de Amicis. Mi vemo, da se je v teku enega leta na novo naselilo na Kornju 5 čisto slo- venskih družin. I:nako je s Placuto, odkar nosi ime „Piazza Tomaseo". Dejstvo je, da goriško laško prebival- stvo se razmeroma ne množi vtak?, meri, kakor slovensko. Za J imena ulic se pa Slovenci presneto jako malo pobrigarno, naj se imenujejo tako ali tako. (iospodarski in narodni napredek nam je pred očmi. Pozor krcmarji! Kadar kupujete vino ali rakijo ali ob času zore- nja grozdja, se Vam priporočam. Stauujem v Po- reču že mnogo let in poznam popolnoma tukajšne razmere «led«- dobrih in manj dobrih viu in se zatorej priporočam vsem krčmarjem, naj se za- nesljivo obračajo name pismeno ali ustmeno, ker posredujem v vseh razmeiah. Martin Sreboth, trgovec Porefc, Istra. Dr. Iv. ERZEN ima svoj zobozdravriiški In zoboteh- nlški atelje Corso Verdi 37 I. nadstr in ordinira od 9. zjutraj do 5. pop. Hiša na prodaj. V Roni dolini pri Bajti je na prodaj hisa št. 67. v katori se scilaj nahaja trgovina z <<.eša- nim blagom. Pri hiši jc tudi vrt in drorišče. 0- glasiti se je v imenovani hiši ali pa v gostilni Petra ISatifi tarn blizu. Dr. Bpo Kfim zdravnik, kirurg ter bivši asi- stent na porodniški in ostetriški kiiniki v Gradec-u. Specijalist za ženske bolezni. Ordinira od 10.—11. ure predp. in od 3.—4. ure pop. Fran - Josipovo tekališče 6. ˇ^ ^^ ^r^ ˇˇ w "ww ^r^ v v w v^ Naznanilo. Naznanjam slavnemu občin- stvu v mestu in na deželi, da sem svojo brivnico preselil s Travnika st. 21 v Go5podsko ulico St. 1 nasproti „Monta\ Zagotavljam točno in solidno postrežbo in se priporočam Franc Novak, btivec. AA AA -•*>. -^*-. .+*. -*^*-. ^^k ¦*x^. A*-. >V*-. Ivan Bednafik priporoca svojo knjigoveznico v eoRici ulica dellst Crocc stev. 6. ___.—» -—* *—* -—* -—* Prva in edina slovensk?- Meparska deiavrica v Gorici, ulica delta Crocs St. 8 (poprej v Kopačevi hiši) se toplo priporoca za "sa stavbena in garanterijska dela za cerkve in stolpe, katere napravi po načrtu Josip Patek, V naslednik Karola Cuter priporoca se tudi vsem gg. odjemalcem. posebno pa kmetovalcem. V zalogi ima: mehe za žveplanje, zadnji sistem škropilnic za vitrijol, polivalnike za vrte in patentirane ventlatorje za dimnike i. t. d. oprave se izvršujejo točno in po najnižji ceni. Naznanilo. Trvdka Hedžet &, Koritnik uljudno naznanja svojini cenj. odjemalcem, da je podružnico (filjalko) v nadskofijski ulici štev. 5 prodala gospodoma ¦ vtv H • v«v Ivancic - KuFincit. Naznanilo. Podpisana slavnemu občinstvu u- ljudno naznanjata. da sta kupila po- družnico Hedžet & Kcritnik v nadsko- fijski ulici štev. 5 ter bodeta isto pod spodaj omenjenim imenom naprej vodila. V nadi, da naju bode slavno ob- činstvo tozadevno podpiralo se za mno- gobrojni obisk toplo priporočava, ter se bilježiva z odličnim spoštovanjem Ivancic & Kur in tic. bljarsha zadruga 9 Mirnu naznanja sL občinstvu, da je odprla proda- jalno svojih izdelkov na trgu sv. Antona na vogalu v Rabatišce. štev. 1 ter se priporoca za obilno narocbo. — Ima v zalogi vsako- vrstnega obnvala ter sprejema naročila po mr zmernih cenah. ^w Jakob Miklus mizar in lesni trgovec v Podgori na vottln iclciiifteia mosta (na cetti, hi peljeproti Gradisk:) o o o Trguje tudi z opeko, ima ve liko zaloso vsakovrntne^a trde- ga in mekhe^a lewa domačega in tujepa, veliko zalogo pohišt- va, viiiHkih posod, Htiskalnic itd. Priporočamo ttašim rodbinam Kolinsko cikorijo Loterijske številke. 30. novembra. Dunaj..... 63 17 20 6 27 Oradec .... 54 61 33 42 38 Anton Kuštrin trgovec v Gorici Gosposka ullca štev. 25 priporoca častiti duhovžčini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilncga blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Por- toriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfu, istrsko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrstc. Moko št. 0, 1. 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob l/a kila \n od enega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valentič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče- vega mlina iz Kranja in iz Jochmann- ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Goriška zveza gospodarskiSi jzadrug in drustev v Gor ci regitttrovaiiM zadruga z omojeno zavezo psreinje jri latp kietjüikik potrebsčin in jri prostaji ^- ^x^ "v kioetijjüt prilelfcov. ^x^ *v ^x^ Zaloga je v hiši „CENTRALNE POSOJILNICE v Gorici, TEKALIŠČE JOS VERDI ŠT- 32. JOSIP BONANNI naslednik T. Slabanja srcbrar in pozlator u Gorici ii'icn fflorelli IZ od ikovan z zlato svetinjo se priporoca vsem čč. cerkveniin oskrbništvom za vsakovrstna izgotovila cerkvenega orodja. Plačuje se tudi na obroke. Konkurenca v cenah izključena. Cenike gratis franko na dom. Cenj. dame in gospodje --- pozor! Imate že šivalni stroj? Ako ga inmate, omislite si najnovejšo marko „Original- Viktoria" in najboljšega izdelka. P< dolgoletnih skušnjah sva prišla do prepri- čanja, pa ostane „Original" vedno le najboljši. Original Victoria st^oji delato še po 10 .etni uporabi brezšumno. Original Victoria stroji so nrprekosiiiv i.« 'uuiato rabo in obrtne narnene. S> Original Victoria stroj! SU liH)pliprilVIU:jS. :-i uintHllO vezenje (rek armranjej. Tvrdka stavi na iazpolagi< strankam učiteljicu, ki poučujt oiez- plačno Original Victoria stroji su iid|[)oi|ši i/.«H-*it-h --a du- sedaj ubstoječih tovaren. Za vsak stroji jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi prills ^iedat si pred nakupom „O r i gi na 1- Victoria" siroje. Edinu zaloga „Original- Victorja" strojev in drugih šivalnih strojev, dvokoles „P u c h " orožja, municije in vseh lovskili priprav pri tvrdki Kerševanr& Cuk^- Gorica Stolni trg (Piazza Duomo) štev. 9. liojaki! Spoiniujajte se ob vsuki priliki „Solskoga Doina "• Zagrebška tovarna, tvrdke Henrik francka sinov, v vsakem oziru novodobno urejena, izdeluje svoje proizvode izkijučno le iz najboljših sirovin.' Ä * V VaS priu bode, bodete li pri nakupovanju dajali prednost temu izvrstnemu proizvodu pravemu :Franckovem: kavnem pridatku z miinčkom, iz zagrebs'^e tovarne. .I.Z^V.Y11B,»:9I.V. " Tovarniflka «amka lzdajatelj in od^ovorni urednik Anton Bavcar.