PLANINSKI VESTNIK
zemljo v obliki micelija ali podgobja, vse skupaj pa imenujemo gliva.
Glive, ki jih imenujemo saprofitske, so izredno pomembne, saj sodelujejo pri razgradnji organske snovi, kar omogoča kroženje snovi in energije ter stalno obnavljanje življenja. Mikorizne ali simbiotske glive pa so v tesni povezavi s koreninami rastlin. Pomagajo jim pri preskrbi z vodo In hranilnimi snovmi, vplivajo na rast. Ščitijo pred škodljivimi snovmi In organizmi. Tako zelo ugodno vplivajo na rastline, bodisi drobne zeli ali visoka drevesa. Torej je tudi količina lesa, ki ga bomo dobiti Iz gozda, povezana z obstojem ustreznih vrst gliv.
VLADNA PREPOVED
Ti pomembni gozdni prebivalci pa na žalost vse teže opravljajo svoje funkcije. Po Evropi od sedemdesetih let dalje opažajo izreden upad tako števila kot količine vrst. Opazovanja v Nemčiji, Avstriji in na Nizozemskem so pokazala, da je v zadnjih treh desetletjih izginilo 40 do 60 odstotkov vrst, v nekaterih predelih nekdanje Češkoslovaške pa celo 80 odstotkov. Med vzroki za tako katastrofalno nazadovanje je lahko tudi nabiralništvo, vendar so poglavitni vzroki očitno SirSI, saj Izginjajo tudi vrste, ki so ekonomsko povsem nezanimive, npr, mušnlce in koprenke. V gozdovih, kjer upada delež lisičk, ostaja število štorovk skoraj nespremenjeno. Obe vrsti sla zelo priljubljeni za nabiranje, razlika je v tem, da prva z drevesom tvori simbiozo, druga pa na njem parazitira. Ker so bolj prizadete mlkorizne glive, je očitno, da propadajo zaradi porušene simbioze med njimi in
drevesi. Glavni krivec za to pa je onesnaženost zraka. S padavinami pride iz takega zraka v tla veliko snovi, predvsem dušika, kar pa poruši ugodno povezavo med glivami in koreninami. Tudi kislost padavin ne deluje ravno blagodejno. Tako ne propadajo le glive, temveč se spreminja tudi podoba gozda. Rastline postanejo bolj občutljive, saj izgube zaščitno oblogo korenin. Mnoge začno izginjati skupaj z glivami. Seveda pa tudi delež nabiralcev, predvsem če pride do tako množičnega navala kot pri nas v preteklih letih, ne more biti zanemarljiv. Pri tem niso ogrožene samo užitne glive. Množice ne-vzgojenih nabiralcev namreč uničujejo vse, kar jim ni znano, poleg tega pa s svojo prisotnostjo vnašajo dodaten nemir med gozdne živali. Da bi se to nevzdržno stanje uredilo, je vlada sprejela uredbo o zavarovanju samoniklih gliv
Ob devetdesetletnici -ob stodevetdesetletnici
Če polistamo po kroniki mesta Celje 1892-1907 (Janez Cvlrn: »Thomas Furstbauer - Kronika mesta Celje 1892-1907« - Celjski zbornik I, 1990 in I, 1991), najdemo podatke: •1.7. 1904 je občinski odbor (Celje) sklenil, da na hišo na Graškl cesti št. 1 (kavarna Merkur) vzidajo spominsko ploščo v spomin na pesnika Johanna Gabrtela Seidla, ki je v letih 1829 dol 840 služboval v gimnažijl v Celju. Sklenjeno je bilo, da bo spominsko tablo izcfelal Hans Bradstatter iz Celja.
• 9. 10. 1904 je bila otvoritev plošče. Slovesnosti se je udeležila tudi pesnikova sestra Min-ka Funke. V kroniki preberemo, da je bila plošča okrašena z reliefnim portretom pesnika in opremljena z napisom: Tukaj je stanoval pesnik Johann Gabriel Seldl. Na vprašanje, kdo je bil J. G. Seidl, najdemo odgovor v sestavku Petra Weissa -Seidl v 424 spodnještajerski Švici« (Savinjske novice
1985). Weiss piSe, da pri pregledovanju prvih potopisov po Zgornji Savinjski dolini nI mogoče mimo J. G Seidla. avstrijsko nemškega le-poslovca, potopisca, arheologa, zgodovinarja, narodopisca in šolnika, ki je v tridesetih in štiridesetih letih prejSnega stoletja napisal in objavil dva potopisa po spodnje Staje rs ki Švici, kot je imenoval predvsem zgornji konec Savinjske doline.
Seidl se je rodil na Dunaju leta 1804 {stodevet-desetletnical). V celjski gimnaziji je učil enajst let Po letu 1840 je postal na Dunaju redni član dunajske akademije znanosti in varuh dvorskega zaklada, imenovan je bil za vladnega in dvornega svetnika itd. Umrl je leta 1875 na Dunaju.
V Celju je stopnjeval literarno delo. Pisal je v nemščini In malo v latinščini, slovensko pa se je naučit bolj za vzorec Kljub temu najdemo v njegovem delu nemške upesnitve slovenskih pripovedk, Med službovanjem v Celju je sistematično prehodil bližnjo in daljnjo okolico. V časopisu Steihsche Zeitschrift je leta 1836 objavil
(UL RS 38/94), ki velja od začetka julija letos. Uredba prepoveduje nabiranje podgobij vseh vrst gliv, pri nabiranju gob pa moramo paziti, da rastišča In s tem podgobja ne poškodujemo. S tem je preprečeno iznašanje podgobja za umetno gojenje gob. Popolna prepoved nabiranja velja za 70 redkih in ogroženih vrst gliv s tako imenovanega rdečega seznama, ki so ga pripravile gobarske družine. Z nekaterimi izjemami (karželj) so te vrste nezanimive za nabiralce, IVfed ostalimi vrstami od skupno preko dva tisoč poznanih pri nas pa lahko izbiramo, kaj bomo nabrali za večerjo. Vendar moramo pri tem paziti, da ne naberemo več kot dva kilograma oziroma le eno gobo, če ta tehta več kot omenjeno. Nabrane gobe je treba grobo očistiti že na rastišču, prenašati pa jih je dovoljeno le v trdi embalaži, ki omogoča širjenje spor. Nabiranje v plastične vrečke in prenašanje v nahrbtniku ne pride v poštev. Iznos gob In gobjlh izdelkov preko državne meje je prepovedan, razen tistih, za katere imamo račun trgovca.
GOBE SAMO IZ TRGOVIN
Za obiskovalce gora je Se posebej pomembo določilo, da je v osrednjih območjih narodnih in regijskih parkov ter v naravnih in gozdnih rezervatih prepovedano vsakršno nabiranje gliv. V Triglavskem narodnem parku, ki obsega večji del naših gora, se s to dejavnostjo torej ne bo dobro ukvarjati.
Za vse kršitelje odloka so določene kazni med 10 in 15 tisoč tolarjev za posameznike. Za nadzor skrbijo gozdarska in okoljevarstvena inšpekcija ter nadzorniki v parkih, sodelujejo pa
spis »Die untersteirische Schweiz« (Spodnje-štajerska Švica), v katerem opisuje potovanje iz Celja skozi Savinjsko in Logarsko dolino do slapa Rinke z vzponom čez Škarje na Ojstrico. Weiss piše, da je Seidl spisu dodal seznam alpskih rastlin in popis gora okoli Solčave z navedbo višin. Seidl, ki je bil navdušen nad lepoto pokrajine, je v pripoved vpletal ljudsko izročilo in krajevna imena, ki jih je zapisoval tudi v slovenščini.
Leta 1847 je izšlo najboljše Seidlovo delo ■■Wanderungen durch Tyrol und Steiermark« {Potovanja po Tirolskem in Štajerskem). Weiss piše, da je bil spis sprva zamišljen kot spremno besedilo k 60 jeklo rezom Stuttgarts kega slikarja Ludwiga Mayerja.
V poglavju »Prvo potovanje« je med drugim upodobljena tudi Igla in Logarska dolina in natisnjeno besedilo, ki se nanaša na Zgornjo Savinjsko dolino. To besedilo objavlja Peter Weiss v Savinjskih novicah, G. Weiss poudarja, da je J. G. Seidl v svojem potovanju iz Celja v Zgornjo Savinjsko dolino
tudi tržna inšpekcija, carinski organi in policija Na žalost ima uredba nekaj pomanjkljivosti, V osnutku je bila predvidena popolna prepoved organiziranega odkupa, iznosa in izvoza gob. Le na ta način bi lahko učinkovito preprečili pretirano gobarjenje, saj je nadzor trgovine z gobami veliko lažji kot nadzor v gozdovih. Tako pa so v končnem besedilu prevladali interesi industrijskih odkupovalcev, ki bodo kljub evidenci odkupa in kontroli verjetno znali obiti črke zakona in zahteve narave.
Ob potepanju po gozdu se bomo torej v prihodnje lahko In se bomo celo morali bolj posvečati opazovanju drobnih, a pomembnih čudes življenja v gozdu, manj pa brezglavemu tekanju od jurčka so jurčka. Po gobe bomo raje zavili v trgovino, saj nas pridelovalci gojenih gob zalagajo z mnogimi okusnimi vrstami. S tem bomo morda pomagali ohraniti življenjski krog v gozdu, katerega zelo pomemben del so tudi navidez nepomembne glive.
Vojaški helikopterji v gorah
Državni sekretar v Ministrstvu za obrambo Gorazd Vidrih in predsednik Planinske zveze Slovenije Andrej Brvar sta 6. septembra letos podpisala pogodbo: slovenski vojaški helikopterji bodo sodelovali pri oskrbi slovenskih planinskih postojank, predvsem težko dosegljivih v visokogorju, kar bo za helikopterske posadke slovenske vojske hkrati urjenje v ekstremnih gorskih razmerah.
M. n.
navedel in ponekod opisal glavne točke, ki so ga pritegnile na popotovanju: Mozirje, Čreta. Radegunda. Nazarje, Radmirje. Gornji grad, Nova Štifta, Ljubno, Luče, navdušili so ga Igla, Solčava. Logarska dolina. Avtor piše, da se je prt Plesniku ustavil slikar Mayer In naslikal panoramo Logarske doline z Ojstrico. Avtor opiše Ojstrico. Škarje, Babo, Brano... Pot konča pri slapu Rinka. Opiše svatbo v Mozirju itd.
Weiss poudarja, da je avtor potoval v tridesetih letih prejšnega stoletja in da se mu vidi trdna zakonitost v romantiki.
V Celju za Seidlom ni ostalo veliko. Sprva se je po njem imenoval studenec v parku, ki se je kasneje imenoval po Mešku in je dobi! še nekaj drugih imen. spominska plošča pa je leta 1918 izginila.
Nemškutarji so hoteli Seidla narediti za nemškega šovinista, kar pa ni bil. Weiss poudarja, da je bil kozmopolitski avstrijski domoljub Zato je prav, da ohranimo spomin nanj.
Franc Ježovnlk