RAZPOLOŽENJA Prirocnik za vse, ki si želijo vedeti vec o duševnih motnjah in bolje poskrbeti za svoje duševno zdravje Mojca Zvezdana Dernovšek, Lilijana Šprah, Duška Kneževic Hocevar DEPRESIJA IN BIPOLARNA MOTNJA RAZPOLOŽENJA Prirocnik za vse, ki si želijo vedeti vec o duševnih motnjah in bolje poskrbeti za svoje duševno zdravje Mojca Zvezdana Dernovšek, Lilijana Šprah, Duška Kneževic Hocevar Uredila: Lilijana Šprah Jezikovni pregled: Ana Jurkovic Recenzent: Rok Tavcar Izdajatelj: ZRC SAZU, Družbenomedicinski inštitut Zanj: Lilijana Šprah Založila: Založba ZRC, ZRC SAZU Zanjo: Oto Luthar Glavni urednik založbe: Aleš Pogacnik Oblikovanje in prelom: Liza Jeroncic Tisk: tiskarna Birografika Bori, d.o.o. Naklada: 600 Ljubljana, oktober 2020 Prva izdaja, drugi natis. / Druga e-izdaja. Druga e-izdaja je pod pogoji licence Creative Commons CC BY­SA 4.0 prosto dostopna: https://doi.org/10.3986/9789610501251 © 2018, 2020 ZRC SAZU, Družbenomedicinski inštitut, Založba ZRC CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 616.895.1(035)(0.034.2) DERNOVŠEK, Mojca Zvezdana Depresija in bipolarna motnja razpoloženja : [prirocnik za vse tiste, ki si želijo vedeti vec o duševnih motnjah in bolje poskrbeti za svoje duševno zdravje] / Mojca Zvezdana Dernovšek, Lilijana Šprah, Duška Kneževic Hocevar. - 1. izd., 2. natis. - Ljubljana : Založba ZRC, 2020 ISBN 978-961-05-0124-4 1. Šprah, Lilijana 2. Kneževic Hocevar, Duška 30423811 ISBN 978-961-05-0125-1 (pdf), COBISS.SI ID=30830339 Prirocnik je izdelek Programa OMRA, ki ga je sofinanciralo Ministrstvo za zdravje. DEPRESIJA IN BIPOLARNA MOTNJA RAZPOLOŽENJA Prirocnik za vse, ki si želijo vedeti vec o duševnih motnjah in bolje poskrbeti za svoje duševno zdravje Mojca Zvezdana Dernovšek, Lilijana Šprah, Duška Kneževic Hocevar Uredila: Lilijana Šprah Jezikovni pregled: Ana Jurkovic Recenzent: Rok Tavcar Izdajatelj: ZRC SAZU, Družbenomedicinski inštitut Zanj: Lilijana Šprah Založila: Založba ZRC, ZRC SAZU Zanjo: Oto Luthar Glavni urednik založbe: Aleš Pogacnik Oblikovanje in prelom: Liza Jeroncic Tisk: tiskarna Birografika Bori, d.o.o. Naklada: 2000 Ljubljana, oktober 2018 Prva izdaja, prvi natis. / Prva e-izdaja. Prirocnik je v pdf razlicici dostopen na spletnih straneh www.omra.si in https://zalozba.zrc-sazu.si/p/1533 Delo je zašciteno z mednarodno licenco Creative Commons Attribution- ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva, deljenje pod istimi pogoji). © 2018 ZRC SAZU, Družbenomedicinski inštitut, Založba ZRC CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 616.895.1(035)(0.034.2) DERNOVŠEK, Mojca Zvezdana Depresija in bipolarna motnja razpoloženja : [prirocnik za vse tiste, ki si želijo vedeti vec o duševnih motnjah in bolje poskrbeti za svoje duševno zdravje] / Mojca Zvezdana Dernovšek, Lilijana Šprah, Duška Kneževic Hocevar. - 1. izd., 1. natis. - Ljubljana : Založba ZRC, 2018 ISBN 978-961-05-0124-4 1. Šprah, Lilijana 2. Kneževic Hocevar, Duška 296706816 ISBN 978-961-05-0125-1 (pdf), COBISS.SI ID=296706560 Prirocnik je izdelek Programa OMRA, ki ga je sofinanciralo Ministrstvo za zdravje. DEPRESIJA IN BIPOLARNA MOTNJA RAZPOLOŽENJA Mojca Zvezdana Dernovšek, Lilijana Šprah, Duška Kneževic Hocevar Ne sramujte se svojih težav v duševnem zdravju. Le prepricanje, da jih nimate, je še bolj naporno kot življenje z motnjo razpoloženja. Rešitev iz labirinta težav obstaja, poišcite jo. Tudi s pomocjo tega prirocnika. KAZALO 11 NAMESTO UVODA 13 DEPRESIJA 16 Kaj je vzrok depresije? 16 Dejavniki, ki cloveka napravijo bolj dovzetnega za razvoj depresije 17 Dejavniki, ki depresijo sprožijo 18 Dejavniki, ki depresijo vzdržujejo 20 Kako prepoznamo depresijo? 21 Simptomi in znaki depresije 26 Depresija pri ženskah 26 Depresija pri moških 27 Depresija pri otrocih in mladostnikih 28 Depresija pri starejših 29 Vrste depresije 30 Depresija in pridružene telesne bolezni 31 Depresija in pridružene duševne motnje 32 Zdravljenje depresije 33 Kako ucinkujejo zdravila? 36 Kaj pa socasno prisotne bolezni? 37 Dejavnosti, ki vplivajo na razpoloženje 39 Pomoc svojcev 42 Iskanje novega ravnovesja ali kako preprecimo ponovitve depresije 43 Kako pomagata svetovanje in psihoterapija? 44 Ali imam depresijo? 46 Ali je moji depresiji pridružena povišana tesnoba? 48 Koraki, ki olajšajo okrevanje pri depresiji 48 1. korak: Obvladovanje negativnih misli in obupa 50 2. korak: Pomoc svojcev in prijateljev, ki osebo z depresijo spodbujajo in se ne pustijo odgnati, obenem pa niso prenaporni 51 3. korak: Redno jemanje zdravil 51 4. korak: Nacrtovanje dejavnosti za izboljšanje razpoloženja 52 5. korak: Opustitev zlorabe psihoaktivnih snovi 53 6. korak: Zdravljenje pridruženih bolezni 54 7. korak: Obvladovanje dejavnikov, ki depresijo sprožijo in vzdržujejo 55 8. korak: Zapisovanje lastnih opažanj in vprašanj za zdravnika 56 Koraki za preprecevanje ponovitve depresije 57 Kaj lahko naredijo svojci? 58 Kako pomagati otroku in mladostniku z depresijo? 60 Kako pomagati starejši osebi z depresijo? 61 BIPOLARNA MOTNJA RAZPOLOŽENJA 64 Kako prepoznamo bipolarno motnjo razpoloženja? 66 Postavitev diagnoze BMR 78 Potek bipolarne motnje razpoloženja 79 Zdravljenje bipolarne motnje razpoloženja in koraki vzpostavljanja stabilnega razpoloženja 80 1. korak: Zdravila 83 2. korak: Prepoznavanje zgodnjih znakov poslabšanja in ukrepanje brez odlašanja 85 3. korak: Poucite se o znacilnostih bipolarne motnje razpoloženja 86 4. korak: Vzpostavljanje oziroma ohranjanje zdravega življenjskega sloga 87 5. korak: Vzpostavljanje in ohranjanje zdravih in podpornih medosebnih odnosov 88 6. korak: Obvladovanje stresov in sprotno reševanje problemov 90 7. korak: Obravnavanje pridruženih telesnih bolezni in duševnih motenj 91 8. korak: Vzpostavljanje in vzdrževanje abstinence do psihoaktivnih snovi 92 Ali imam bipolarno motnjo razpoloženja? 97 Kaj lahko storim sam? 97 Hitro zaznavanje odstopanj od normalnega razpoloženja s pomocjo ocenjevalne lestvice 100 Dnevnik razpoloženja 102 PRIPOROCAMO 102 Depresija 102 Knjige in prirocniki 104 Video gradivo 104 Spletne strani 105 Bipolarna motnja razpoloženja 105 Knjige in prirocniki 105 Video gradivo 105 Spletne strani NAMESTO UVODA V razvitem svetu je depresija ena najpogostejših duševnih motenj. Prizadene lahko kogarkoli, moti pa vsakodnevno delovanje. Depresija je ozdravljiva, mogoce jo je prepreciti, predvsem pa je mogoce doseci, da se ne ponovi. Bipolarna motnja razpoloženja je prav tako pogosta in mnogokrat jo zamenjamo za druge duševne motnje. Spada med resne duševne motnje, vendar jo je mogoce uspešno zdraviti, preprecevati ponovitve in clovek lahko z njo živi povsem obicajno in uspešno. Pred vami je prirocnik o prepoznavanju in obvladovanju depresije in bipolarne motnje razpoloženja. Z zgodbami obicajnih ljudi smo skušali pojasniti, kako poteka prepoznavanje teh dveh motenj, prav tako pa smo predstavili možnosti za samopomoc in zdravljenje. Ob branju boste zagotovo ugotovili, da so si zgodbe ljudi, ki prebolevajo duševne motnje, med seboj zelo podobne in morda se je kaj podobnega zgodilo vam ali vašim svojcem. Ne pišemo o vas, zgodbe so izmišljene in temeljijo na strokovni literaturi in izkušnjah ljudi. Tudi zgodbe tistih, ki prebolevajo prehlad, so si med seboj podobne, a o duševnih motnjah še vedno ne zmoremo tako odkrito in brezskrbno govoriti, saj jih spremljajo stigma, sram, nerazumevanje in mocan strah. Ljudje zato pogosto odlašajo z iskanjem strokovne pomoci, si skušajo pomagati sami in se vcasih zatekajo k neustreznim rešitvam. Prirocnik je namenjen vsem, ki jih vsebina zanima, se sami soocajo s težavami v duševnem zdravju ali se s tem spopadajo njihovi svojci. Je dopolnilo predstavljene oblike pomoci na spletni strani OMRA (www.omra.si). Moška slovnicna oblika zapisa v prirocniku je uporabljena kot nevtralna za ženski in moški spol. Naj vam bo prirocnik v pomoc in navdih pri skrbi za boljše duševno zdravje. Avtorice prirocnika Pojasnilo Ta knjižica je namenjena kot dopolnilo obstojece literature s podrocja duševnih motenj, predvsem v smislu posredovanja dolocenih pomembnih informacij. Je sestavni del izobraževalnih gradiv, ki so nastala v okviru programa OMRA (www.omra.si). Besedilo ni namenjeno prepoznavanju ali zdravljenju kakršnekoli bolezni ali motnje. Avtorice priporocajo, da se o vseh vprašanjih glede posameznih duševnih motenj, njihovega zdravljenja in zdravil posvetujete z zdravnikom ali farmacevtom. Avtorice in založnik ne morejo prevzeti nobene odgovornosti za morebitno škodo, ki bi nastala kot posledica informacij v tej knjižici. DEPRESIJA Depresija je motnja razpoloženja, pri kateri ! oseba doživlja globoko žalost in malodušje, ne zmore pa se razveseliti ali uživati. Vsi smo kdaj žalostni, obupani, brez življenjske energije in volje do dela, a to je povsem obicajen odziv na izgubo ali razocaranje. Ti obcutki so po navadi kratkotrajni in kmalu izzvenijo sami od sebe. Vcasih pa se nam takšno pocutje pojavi brez pravega razloga ali se na izgube in razocaranja odzovemo mocneje, kot je v naši naravi. Ce takšni obcutki vztrajajo dva tedna ali vec in kvarijo našo kakovost življenja, naše odnose ! z bližnjimi, delo in druga podrocja našega življenja, je to lahko znak depresivne motnje. Depresija je ena najpogostejših duševnih motenj. Ce bi pogledali, kako se pocutijo vsi prebivalci nekega kraja, bi ugotovili, da jih ima vsaj 5 % izraženo depresijo v takšni meri, da bi ! jo bilo nujno zdraviti. Predvidevamo, da ima približno tretjina prebivalstva prirojeno ali zgodaj v življenju pridobljeno nagnjenost za njen razvoj. Najpogosteje se pojavlja pri posameznikih med 30. in 45. letom starosti, najdemo pa jo tudi med mladostniki. Prav tako je pogosta pri starostnikih. Nezdravljeno depresijo povezujemo s poskusi samomora in samomori. 14 Posamezniki, ki razvijejo depresijo, vecinoma ne poišcejo pomoci pri zdravniku. Ocenjujemo, da to stori le tretjina ljudi. Od teh, ki išcejo pomoc pri zdravniku, pa jih le polovica dobi pravilno diagnozo. Lahko si predstavljamo, da še manjši delež teh oseb dobi prava zdravila in ustrezno psihoterapijo, še manj pa jih pri zdravljenju vztraja. Povecanje števila oseb z depresijo nekateri povezujejo z interesi farmacevtske industrije. Kdor je sam doživel depresijo in jo premagal, pa verjetno razmišlja drugace. DEPRESIJA NE IZBIRA Z depresijo se je v življenju soocilo tudi mnogo znanih in uspešnih ljudi. Kjell Magne Bondevik je bil dva zaporedna mandata predsednik norveške vlade. V zacetku prvega mandata je bil nekaj dni odsoten, nakar je javno razkril, da je razvil depresijo, ki jo je tudi uspešno premagal. Princesa Diana pa je trpela za depresijo, ki se je pridružila bulimiji. Kaj je vzrok depresije? Vzroki za nastanek depresije so razlicni in se pogosto prepletajo. Dejavnike lahko razdelimo v tri skupine. To so dejavniki, ki: • cloveka napravijo bolj dovzetnega za depresijo, • depresijo sprožijo, • depresijo vzdržujejo. Dejavniki, ki cloveka napravijo bolj dovzetnega za razvoj depresije Prisotni so veliko prej, preden se motnja razvije: to so prirojena nagnjenost, depresija v družini, zgodnje negativne izkušnje, kronicne telesne bolezni. Takšno nagnjenost ima približno tretjina ljudi. To lahko ponazorimo z utežjo, ki je obešena pod jadrnico in se je oseba ne zaveda. Jože in njegov brat Tone sta zaradi oceta, ki je bil odvisen od alkohola, preživljala težko mladost. Brat Tone se že 10 let zdravi zaradi depresije. Pri njiju lahko kot dejavnik, ki ju napravi dovzetnejša za razvoj depresije, opredelimo njuno težavno otroštvo. Pri Jožetu je dodaten dejavnik tveganja depresija v družini. Dejavniki, ki depresijo sprožijo Prisotni so tik pred nastankom depresije: taki so razlicni neprijetni dogodki v okolju, zdravstvene težave, izgube (smrt v družini, razpad partnerske zveze, izguba službe …). Zamislimo si lahko dodatno breme, ki nenadoma pade na jadrnico ali se postopoma nalaga nanjo in povzroci njeno potopitev. Jože je bil kot mladostnik zelo sramežljiv. Kot smo izvedeli v prvem prirocniku (Stres in anksioznost), je imel takrat socialno fobijo oziroma tremo. Kasneje se je njegova trema zmanjšala, a še vedno je v novih okolišcinah nekoliko previdnejši in veliko se ukvarja z mnenjem drugih. Želi si, da bilo vse okrog njega prijazno, lepo, odgovorno. Prizadevnost, marljivost, pripadnost in vljudnost so mu vedno dobro služili in prva zares neprijetna dogodka, ki sta ga pretresla v življenju, sta bila požar v podjetju in nato izguba službe. Slednja je bila zanj veliko breme in njegova ladjica se je zacasno potopila. Potopitev ponazarja stresni odziv, a ko prvi šok mine, bi se ladjica lahko vrnila na površje. Pri Jožetu pa je pobitost trajala veliko dlje in po prvih mesecih se je še poglobila. Ali gre za depresijo? Dejavniki, ki depresijo vzdržujejo Vcasih so enaki dejavnikom, ki cloveka napravijo dovzetnejšega za razvoj depresije, in dejavnikom, ki depresijo sprožijo. Dodatno pa se pridružijo še neprijetnosti, ki nastanejo zaradi depresije same, ko oseba slabše rešuje težave in se težje znajde. Ponazorimo jih z dodatno utežjo, ki obteži ladjico, da se le malo dvigne, a ne še na površino vodne gladine. Jože doma ugotavlja, da ga žena ne razume najbolj. Izguba službe je zelo prizadela tudi njo. Zdaj je nenehno v skrbeh, kako bodo preživeli samo z njeno uciteljsko placo. Jože je navzven brezbrižen, navznoter pa je razocaran nad seboj in svetom. Zelo prizadeven je bil v službi, zdaj pa je ostal brez dela. Najstarejši sin priznava, da ima težave, ki jih Jože sploh ne dojema, pa še soprogo tak položaj vedno bolj skrbi. Mlajša sinova se mu zdita, kot da sta z drugega sveta – sploh ju ne razume. Zapre se v hišo, dopoldne mu je nerodno hoditi okrog hiše in po vrtu, saj bodo vsi videli, da je ostal brez dela. Sram ga je in pocuti se krivega. Izogibanje druženju in zapiranje vase sta dejavnika, ki njegovo depresijo vzdržujeta. NAJPOGOSTEJŠE KOMBINACIJE DEJAVNIKOV, KI DEPRESIJO SPROŽIJO IN JO VZDRŽUJEJO Najpogostejše kombinacije dejavnikov, ki depresijo sprožijo in jo vzdržujejo, so predstavljene razpredelnici 1. Razpredelnica 1: Kombinacije dejavnikov, ki depresijo sprožijo in jo vzdržujejo. Sproži depresijo Vzdržuje depresijo Izguba službe + Brezposelnost (sram in umikanje v samoto) Izguba partnerja + Osamljenost Upokojitev + Osamljenost Težave v službi + Strah pred izgubo službe Postavitev diagnoze resne bolezni + Neprijetno zdravljenje Bolezen družinskega clana + Skrb za družinskega clana Družinski clan zapade Neprijetni dogodki, v droge, je odvisen od + pomanjkanje iger na sreco denarnih sredstev Pri Jožetu vidimo, da je depresijo sprožila izguba službe, vzdržujeta pa jo brezposelnost in umikanje v samoto. Oglejmo si še kombinacijo dejavnikov pri njegovem bratu Tonetu. Za depresijo je zbolel pred 10 leti, ko so mu odkrili raka na crevesju. Zdravljenje je bilo naporno in polno negotovosti. Med zdravljenjem je veliko noci prebedel. Pred ocmi se mu je zavrtelo življenje. Depresijo je vcasih težko prepoznati, saj se pogosto zavije v telesne bolecine. Številni ljudje ! (in njihovi zdravniki) so na zacetku posumili na druge bolezni. Težave so se lahko pojavile tudi v njihovem custvovanju ali vedenju. Šele ko so se simptomi poglobili in z njimi povezane težave povecale, so zaceli ugotavljati, da je narobe nekaj drugega. Kljub temu pa je vecina upala, da se bo stanje popravilo samo od sebe. Jože sedi doma in razmišlja, kaj bi lahko bilo narobe. Zdi se mu, da so kot družina zabredli v težave. Pogovori ses starejšimsinomJoštomin svojimbratomTonetom. Odkar se je zdravil zaradi raka, Tone jemlje zdravila za depresijo, Jošt pa spet obiskuje psihiatra in ocitno mu je bolje. Skupaj z ocetom bereta spletne strani in se sprašujeta, ali je oce razvil depresijo tako kot njegov brat Tone. Tudi Jana hodi na pogovore in zdaj je do moža in sina bolj razumevajoca. Jože obišce svojega splošnega zdravnika in mu pove, da se pocuti cedalje slabše in slabše, mu gre stalno na jok in se pocuti krivega. Zdravnik opazi, da je že precej shujšal. Pošlje ga na preiskave delovanja šcitnice. Simptomi in znaki depresije Diagnozo depresije postavimo: • ce je razpoloženje osebe vsaj dva tedna depresivno, kar pomeni, da je posameznik bolj žalosten, kot je v njegovi naravi, za to pa nima pravega razloga, • ce se oseba ni nezmožna razveseliti in vsaj dva tedna doživljati pozitivna custva. Najpogostejši prvi znaki depresije so: • izguba zanimanja za dejavnosti, ki nas osrecujejo, ali ljudi, • nesposobnost odložiti skrbi ali odmisliti strahove, • motnje spanja (nocno prebujanje), • žalost, nenehno siljenje na jok. Jože opravi preiskavo krvi in pride na kontrolni pregled k izbranemu splošnemu zdravniku. Izve, da so njegovi krvni testi zelo dobri. Zdravnik ga zacne podrobneje spraševati o težavah. Vedenje pri depresiji Jok – pojavi se spontano, lahko veckrat dnevno, oseba ga težko zadržuje. Umikanje v samoto – prej družaben clovek se drži zase in se izogiba dejavnostim z drugimi. Poležavanje – posameznik nedejavno in brezciljno preživlja dan. Opušcanje dejavnosti – z dejavnostmi, ki so prej predstavljale zadovoljstvo, se oseba ne ukvarja vec. Slaba skrb zase – posameznik ne skrbi za osebno nego in opušca skrbnost pri oblacenju. Nespecnost – oseba se zbuja zgodaj zjutraj, težko zaspi ali se pogosto zbuja sredi noci. Pomanjkanje spolne želje. Pomanjkanje apetita ali redkeje pretirana ješcnost. Zloraba psihoaktivnih snovi. Jože potrdi vse, kar ga zdravnik vpraša. Nima apetita, zato je shujšal. Doma poležava pred televizijo, a sploh ne ve, kaj gleda. Ne obrije in ne oprha se vec vsak dan. Družbe sploh vec ne prenese. Ponoci se zbuja in razmišlja. Ženamuocita, da je nima vec rad. Malo mu odleže, ko popije kakšno pivo. Custva pri depresiji Bolezenska žalost ali depresivnost – pretirani obcutki prizadetosti in potrtosti bistveno presegajo morebitne resnicne razloge, ki jih ima oseba v življenju. Otopelost – gre za nezmožnost, da bi se razveselili. Napetost – prisoten je obcutek napetosti, razdražljivosti, posameznika moti že najmanjši hrup. Tesnoba – oseba se boji, da se ji lahko kaj pripeti, negotova je glede prihodnosti, prestraši se ob vsakem najmanjšem dogodku. Razdražljivost – clovek nima potrpljenja in hitro izgubi živce, potem pa to obžaluje. Jože prav tako potrdi, da je žalosten, celo obupan, napet, prepirljiv, tesnoben, skratka povsem je spremenjen in skoraj se vec ne prepozna. Pove tudi, da je nekaj zelo narobe z njim, saj ne cuti ljubezni do svojih otrok in žene, a dobro ve, da jih ima najrajši na svetu. Še psa, ki je prav tako njegova velika ljubezen, se ne razveseli in mu je odvec. Telesni znaki depresije Bolecine – prisotne so po celem telesu, zlasti glavobol, bolecine v hrbtenici, sklepih. Mravljinci – pojavijo se v mišicah in glavi. Nemoc – posameznik se pocuti nezmožen za delo ali celo gibanje. Utrujenost – obcutek utrujenosti tudi po pocitku ne mine, ampak je tedaj enak ali še slabši. Jože zdravniku pove, da ima zdaj vec težav s hrbtom, je nenehno utrujen in brez moci. Po telesu cuti mravljince, vcasih ga duši. Tako slabo se še ni pocutil in je zaradi telesnih težav zelo zaskrbljen. Zdravniku zaupa, da je njegov brat imel raka na crevesju in se boji, da ga mogoce ima tudi on. Misli, da umira. Tako slabo mu je. Zdravnik mu odvrne, da ima mogoce res nekaj podobnega kot njegov brat Tone, a da to ni rak. Pojasni mu, da bosta raziskala še nekaj simptomov, šele potem pa mu bo povedal, kaj si misli o njegovih težavah. Misli pri depresiji Sem nevreden – posameznik meni, da je nevreden družbe drugih, pomoci, koristi. Ni prihodnosti – oseba verjame, da zanjo ni prihodnosti, ni rešitve problemov in bo vedno tako slabo. Slab sem – clovek je preprican, da je slab, si ne more zaupati, je sam kriv za svoje stanje ali težave drugih. Nima smisla – osebi se zdi, da nima smisla iskati pomoci, govoriti o težavah, se truditi v življenju, delati. Ni mi pomoci – obcutek ima, da ji nihce vec ne more pomagati. Misli na smrt – posameznik pomisli na smrt kot na možno rešitev vseh težav, lahko se stopnjuje do razmišljanja o samomoru. Jože se prepozna v skoraj vseh vprašanjih, ki mu jih zastavi zdravnik. Res ima ogromne in mucne obcutke krivde, izgubil je voljo in pomisli tudi na smrt, a samomora ne bi storil, ker tega ne želi napraviti svoji družini. Zdravnik ga nato vpraša, ali ve, kakšna zdravila jemlje njegov bratTone. Jože pove,da ima nekaj zapomiritev in depresijo. Vsaj tako mu je povedal Tone. Zdravnik mu pojasni, da imata oba depresijo in se depresija pojavlja v družinah. Depresija pri ženskah Pri ženskah se lahko depresija razvije tudi po porodu. Zaradi hormonskih sprememb sta pri skoraj vseh ženskah po porodu prisotni otožnost in jokavost. To še ni depresija. Slednja se pojavi kasneje – lahko že po nekaj dneh ali tednih po porodu. Depresija pri moških Simptomi in znaki, ki se pokažejo pri moških, so nekoliko drugacni kot pri ženskah. Moški vecinoma niso žalostni, temvec imajo izrazito izraženo nezmožnost, da bi se razveselili. Obcutijo hudo utrujenost. Pocutijo se nemocni in nezmožni, da bi opravljali svoje obveznosti, in to jim stopnjuje tesnobo. K zdravniku se napotijo, ce jih mucijo bolecine, nespecnost in hujšanje. Ce jih zdravnik ne bo posebej vprašal o razpoloženju, svojih težav s pomanjkanjem veselja ne bodo izpostavili. Neredko si moški sami »pomagajo« z alkoholom ali tveganim vedenjem (hitra in nevarna vožnja z avtomobilom), pri cemer jih praviloma spremlja misel, da je vseeno, ali se jim kaj zgodi. Nekateri se lotijo adrenalinskih športov. Takšno vedenje jih razbremeni, sprosti in razvedri, vendar le zacasno! Scasoma postanejo nepotrpežljivi, nemirni, prepirljivi, sitni. Pri moških so pogostejše misli na samomor. 26 Depresija pri otrocih in mladostnikih Pogosto jo prepoznamo pri posameznikih, ki imajo hiperaktivnost z motnjo pozornosti, in pri tistih, ki trpijo za obsesivno-kompulzivno motnjo in motnjami hranjenja. Nemalokrat se pojavi tudi pri otrocih in mladostnikih, ki so žrtve nasilja. Medvrstniško nasilje je velikokrat prikrito, saj se dogaja tudi po elektronskih medijih in družabnih omrežjih. Zunanjemu svetu pa je prav tako skrito nasilje v družini. Najprej se pokaže kot umikanje v samoto, vecji crnogledosti, ucni uspeh se poslabša. Namesto da bi stres vse bolj obvladovali, se jim ta sposobnost zmanjša. Pogosto se pojavi ali celo okrepi nepremišljeno vedenje: posameznik postane prepirljiv, zavraca šolo, se opija, se zacne družiti z neprimernimi osebami, se poškoduje, brezbrižno »divja« s kolesom ali motorjem. Depresivni otrok oziroma mladostnik govori o praznini, nesmislu, utrujenosti, navelicanosti. Kažejo se pesimizem, crnogledost in samopomilovanje. Posameznikovo vedenje je spremenljivo. Nic ga ne razveseli. Je potrt, cemeren. Lahko se pojavijo zloraba psihoaktivnih snovi, tvegano in samomorilno vedenje. Kako lociti depresijo pri otroku in mladostniku od obicajnih kriz v odrašcanju? Krize v odrašcanju se rade pokažejo z razpoloženjem, ki je kot aprilsko vreme. Ce pa opazimo, da se otrok oziroma mladostnik sploh ne razveseli, je nenehno potrt in vse bolj tone v nemoc, je pomembno pomisliti tudi na kaj drugega. Depresija pri starejših Pri starejših se depresija lahko pokaže s povecano utrujenostjo, vec bolecinami, nemocjo in nezaupanjem v lastne sposobnosti. Starostnik se osami in ponavlja, da je navelican življenja. Ne razveseli se obiskov in opušca obicajne dejavnosti. V depresiji opusti skrb zase in na primer preneha redno jemati zdravila, ki jih nujno potrebuje. Pozabi na hrano, ker nima apetita. Nevarnost samomora je velika. Pri starejših je treba izkljuciti demenco. Depresija lahko namrec v tem starostnem obdobju nekoliko spominja nanjo. Opustitev skrbi zase pri demenci nastane zaradi težav s spominom, pri depresiji pa zaradi pomanjkanja energije, moci, volje in smisla. Vrste depresije Glede na globino depresije obstajajo naslednje vrste: Blaga depresija je kot nadležen roj komarjev – oseba opravi vse svoje dnevne obveznosti, pri tem pa ne doživlja pravega veselja. Zmerna depresija spominja na multiplo sklerozo ali gluhost. Posameznik opravi svoje naloge samo ob pomoci. Huda depresija je ena najhujših izkušenj, saj je ni mogoce spraviti iz negibnega stanja zgolj s spodbudami. Poznamo hudo depresijo: • brez psihoticnih simptomov – oseba se vsega zaveda, a ne zmore storiti nicesar, • s psihoticnimi simptomi – osebo spremlja obcutek izgube nadzora nad lastnim življenjem. Glede na število in trajanje epizod govorimo o: • prvi depresivni epizodi, • ponavljajoci se depresivni motnji, • distimiji ali kronicni depresiji: to je blaga depresija, ki traja vec kot dve leti. Oseba nima vec nobenega veselja za delo in naloge opravlja zgolj rutinsko. Jožetu zdravnik pojasni, da ima prvo epizodo depresije, ki jo je sprožila izguba službe. Depresija in pridružene telesne bolezni Na sliki 1 je prikazana pogostost depresije v splošni populaciji in pri osebah z razlicnimi telesnimi obolenji. Povezava med telesnimi težavami in depresijo je razumljiva: telesno obolenje je za vsakogar stres in to je dejavnik, ki depresijo sproži. Na sliki vidimo, da je v splošni populaciji 5 % ljudi z depresijo. Med ljudmi s Parkinsonovo boleznijo pa je na primer vsak drugi tudi depresiven. Slika 1: Povezava med depresijo in telesnimi obolenji Kronicne telesne bolezni spremlja dejavnik, ki depresijo vzdržuje. To so na primer bolecine, dolgotrajni bolniški stalež in posledicna osamljenost, celo izguba službe zaradi bolezni – vse to je lahko 30 voda na mlin za depresijo. Marsikdo bo rekel, da pac zdravimo telesno bolezen in bo depresija izzvenela sama po sebi. Pa ni tako preprosto. Depresija poslabša izid zdravljenja drugih bolezni, saj oseba nima prave volje, da bi se borila za svoje zdravje. Ne glede na kombinacijo posameznih bolezni si zato želimo trajanje depresije cim bolj skrajšati in s tem odstraniti negativen vpliv, ki ga ima na posameznika. Depresija in pridružene duševne motnje Depresija se pogosto pridruži tudi drugim duševnim motnjam in tako kot pri ! telesnih boleznih moti okrevanje, manjša posameznikovo motivacijo in moc za izboljšanje stanja (slika 2). Na sliki vidimo, da ima 5 % splošne populacije depresijo. Med takimi z anoreksijo pa jih je depresivnih 80 %. Slika 2: Pogostost depresije pri drugih duševnih motnjah Depresijo, ki se je pridružila duševnim motnjam, velikokrat spregledamo in menimo, da gre za simptome in znake že prej diagnosticirane duševne motnje. Ker je depresija tako zelo pogosta, pa je vedno treba pomisliti tudi nanjo. Depresijo znamo ustrezno zdraviti in preprecevati njene ponovitve, zato ni razloga, da bi z ukrepanjem odlašali. Zdravljenje depresije Depresija nastane zaradi prepleta posameznikovih lastnosti in delovanja okolja. Ne moremo je zdraviti tako, da odstranimo njen vzrok. To pocnemo simptomatsko, kar pomeni, da lajšamo njene simptome in znake, osebi pa pomagamo, da jo premaga. Pri zdravljenju uporabljamo dva nacina, ki se med seboj dopolnjujeta: 1. Zdravila – pri zmerni in hudi depresiji ne gre brez zdravil. 2. Prijetne in spodbudne dejavnosti – izboljšujejo razpoloženje, zadostujejo pa za zdravljenje blage depresije. Pri zmerni in hudi depresiji so takšne dejavnosti le pomemben dodatek nujnim zdravilom. 32 Kako ucinkujejo zdravila? Možganske celice (nevroni) so med seboj povezane v mrežo in si medsebojno izmenjujejo sporocila s pomocjo kemicnih snovi – živcnih prenašalcev oziroma nevrotransmitorjev. Znotraj celice se sporocilo prenaša podobno kot po elektricnem kablu. Ce so celice premalo dejavne, bo prenašalcev in elektricnih impulzov premalo. Antidepresivi kakor tudi spodbudne in prijetne dejavnosti povecujejo delovanje nekaterih delov možganov (skupkov možganskih celic), ki so ob depresiji premalo dejavni. Da bi ti deli možganov zaceli samostojno in normalno delovati, mora oseba z depresijo jemati antidepresive redno, vztrajno in dovolj dolgo, prav tako pa mora vztrajati pri razlicnih dejavnostih, ki premagujejo njeno slabo pocutje. Med prej naštetimi zdravili ni uspaval in zdravil za zmanjšanje tesnobe, kajti pri teh skupinah zdravil je možnost nastanka odvisnosti velika, zato se jih raje izogibamo. Delovanje antidepresivov Na sliki 3 je casovni prikaz delovanja antidepresivov. V prvem in drugem tednu jemanja še ne bo vidnih ucinkov na pocutje in razpoloženje. V tem casu preverjamo, kako oseba prenaša zdravila. Posameznik takrat obicajno opazi svoje slabo pocutje, ki ga pripiše antidepresivu. Ugotovi na primer, da je bolj tesnoben, slabše spi, v resnici pa je to posledica depresije in ne zdravil. Omenjene težave so bile prisotne že prej in se niso pojavile šele po zacetku jemanja antidepresivov. 34 Slika 3: Casovni prikaz delovanja antidepresivov Današnji antidepresivi sodijo med zelo varna zdravila in nekaj težav s prenašanjem imajo le nekatere obcutljivejše osebe, in še to vecinoma le na zacetku jemanja zdravila. Pri 70 % je ucinkovit že prvi predpisani antidepresiv, pri 30 % pa je treba zdravilo zamenjati zaradi neucinkovitosti oziroma delne ucinkovitosti ali celo zaradi neželenih ucinkov ti so navadno neprijetni, vendar vecinoma ! nenevarni. Osebe najpogosteje navajajo prehodno povecanje tesnobe, slabost, drisko, glavobol, povecano potenje in zmanjšanje spolne želje, ki pa je bila zmanjšana že zaradi depresije. Antidepresivom ljudje še vedno ne zaupajo, saj se bojijo, da bodo postali od njih odvisni in bodo ta zdravila okvarila njihove notranje organe ipd. Vse to ne drži. Jožetu zdravnik pove, da bi bilo zanj dobro, da bi jemal antidepresive. Jože mu zagotovi, da se bo najprej posvetoval z bratom in se šele nato odlocil, ali bo zdravila vzel. Odide iz ordinacije in po telefonu poklice brata. Tone postane malce nejevoljen, ko ga Jože zacne spraševati o zdravilih za depresijo. Nato mu Jože pove, da je bil ravnokar pri zdravniku, ki pravi, da je tudi on depresiven in bi potreboval zdravila. Tone razloži, da je depresija res nadležna in huda zadeva, skoraj hujša od raka, saj cloveku vzame upanje. Prva predpisana zdravila mu niso pomagala, druga pa so bila zelo v redu. Na koncu pogovora doda: »Šele ko so zdravila zacela delovati, sem videl, v kakšni temi sem bil. Zdaj spet živim.« Kaj pa socasno prisotne bolezni? Depresija se pogosto pridruži razlicnim telesnim boleznim in duševnim motnjam, zato osebe hkrati jemljejo vec zdravil za vec bolezni. Zaradi zapletenega zdravljenja in kombinacije zdravil je treba natancno slediti navodilom lececega zdravnika in se izogibati jemanju zdravil na lastno pest ali »po potrebi«. Jemanje zdravil naj bo redno in vedno v dogovoru z zdravnikom! Jože se vrne v ordinacijo in pove, da želi imeti ista zdravila, kot jih ima njegov brat. Zdravnik pobrska med kartotekami in najde, katero predpisano zdravilo jemlje Tone. Pojasni, da krvni sorodniki pogosto dobro prenašajo ista zdravila, ki se pokažejo kot ucinkovita Jože ima predpisan antidepresiv. V lekarno se napoti kar v svojem mestu. Najprej je pomislil, da bo koga srecal, ko bo dvignil recept, in mu bo nerodno, potem pa si je rekel, da je tako ali tako zguba in je vseeno. Tone jemlje zdravila za visok krvni pritisk in sladkorno bolezen, Jože pa zdravila proti bolecinam. Zdravnik je obema zagotovil, da ne pricakuje posebnih težav glede kombinacije zdravil. Dejavnosti, ki vplivajo na razpoloženje Prijetne in spodbudne vsakodnevne dejavnosti pomagajo, da se pocutimo bolje, in delujejo tudi pri depresiji. Nekatere dejavnosti ob depresiji razpoloženje poslabšajo, zato se jih izogibamo. Dejavnosti za poslabšanje razpoloženja: • ostajanje v postelji in upati na izboljšanje, • izogibanje družabnim stikom, • slaba skrb zase, • poglabljanje v neresnicna, negativna razmišljanja, • opušcanje dejavnosti, • jemanje uspaval, pomirjeval, • zloraba alkohola, drog, • brezdelje oziroma nic ukrepanja. Dejavnosti za izboljšanje razpoloženja: • organizirati se in se zaposliti, • poiskati si podporo in iti v družbo, • zmanjšati negativno razmišljanje, tako da se bolj zaposlimo, • prepoznati neresnicne misli in razmisliti, ali je vredno toliko skrbeti za obicajne stvari, • vzdrževati vsakodnevne obveznosti, • rekreirati se, skrbeti za kondicijo, • redno obiskovati zdravnika, psihiatra. Nacrtovanje dejavnosti za izboljšanje razpoloženja: ! • oseba naj najprej izbere eno dejavnost (na primer hojo, delo na vrtu, kvackanje, peko piškotov …), • nato naj se odloci za odmerek te dejavnosti, pri cemer naj bo odmerek zelo majhen, da ne bo razocarana, • na zadnje naj to dejavnost izvaja vsak dan. Majhne spremembe vedenja v spodbudno smer so dobrodošle: pri depresivni osebi, ki je utrujena, veliko poležuje in slabo skrbi zase, je dobro, da si zjutraj, ko vstane, pripravi zajtrk in kavo. Tako bo lažje zacela dan, obenem pa že nekaj storila zase. Tone je Jožeta ponovno poklical zvecer in ga vprašal, kako je z njim. Opazil je namrec, da brata ni bilo vec na obisk, se na telefon ni vedno javljal, in je pomislil, da je morda jezen nanj. Nato mu je rekel, da bi mu rad stal ob strani, in ga spomnil, kako je velikokrat prišel k njemu s svojimi fanti, da so pomagali na kmetiji, ko je zbolel za rakom. Povedal mu je tudi, da mu je najbolje delo, ko sta skupaj posadila nekaj jablan in hrušk. Predlagal je, da se jeseni spet lotita dela in morda uresnicita še en košcek njegovih sanj glede sadovnjaka. Jože mu je potožil, da ni za nobeno rabo, a da bo vseeno prišel k njemu na kmetijo, da vsaj ne bo sam doma. Pomoc svojcev Za marsikoga je pomoc svojcev kljucna, ko se sooca s težavami, ki jih prinese depresija. Svojci in druge bližnje osebe lahko pomagajo pri izpolnjevanju dnevnika – da posameznik v depresiji ne bi sebe in svoje pocutje ocenil prestrogo. Crnogledost pri depresiji navadno pripelje do tega, da oseba ne vidi odtenkov majhnega izboljšanja, temvec samo slabe stvari. Svojci s svojo oceno sliko nekoliko popravijo in vsem je lažje. Poleg tega lahko pomagajo pri prijetnih in spodbudnih dejavnostih ob premagovanju depresije. Svojca z depresijo lahko spodbujajo k prizadevanju za obvladovanje premagovanja stresov ali abstinenci od alkohola in psihoaktivnih snovi. Jože se dopoldan pocasi odpravi k bratu Tonetu na kmetijo. Tone je postoril že veliko, saj je na nogah že od 5. ure zjutraj. Jože je potrt in brez energije. Tone mu razloži, kaj jima je pripravil za skupno delo. Spomnil se je, kako je bilo njunim otrokom všec, ko sta jima skupaj postavila hiško na drevesu. Tudi sama sta pri tem uživala. Drevo, na katerem je bila postavljena, so zaradi nove ceste morali podreti. Hiško sta takrat razdrla in še zdaj leži na tleh. Otroke ni vec zanimala, zato sta jo pustila kar tam. Zdaj bi jo lahko obnovila in jo ponovno postavila pokonci. Še lepšo kot prej. In seveda – nekoliko vecjo. Vztrajanje pri dejavnosti je enako pomembno kot redno jemanje zdravil. Izboljšanje se pojavi postopoma, korak za korakom v nekaj tednih. Tudi dejavnosti je treba izvajati daljši cas. Oseba z depresijo jih na zacetku opravlja pocasi in za kratek cas, ker potem potrebuje pocitek. Nato se njena sposobnost vztrajanja pocasi vraca, tako kot tudi njena moc. Pridejo dnevi, ko je moci manj in to je normalno. Oseba z depresijo se teh nihanj razpoloženja hitro ustraši, saj pomisli, da dejavnosti ne pomagajo vec in gre spet na slabše. Osebe z depresijo pogosto ne vztrajajo pri dejavnostih, saj imajo bolj malo volje in ne obcutijo takojšnjega ucinka. Predvsem pa na zacetku nimajo nobenega veselja. Prvi dan si Jože in Tone pripravita delovišce pod streho kozolca. Tone vecino dela opravi sam, Jože mu tu in tam kaj poda, poprime, prestavi. Po dveh urah druženja Jože opazi, da se pocuti bolje in je že nekaj življenja v njem. Le moci še nima nobene. V naslednjih štirih tednih Jože vse bolj zgodaj prihaja k Tonetu. Najprej opravita skupna dela na kmetiji, potem pa se lotita hiške. Izbrala sta veliko drevo, ki je raslo ob robu gozda in od koder je pogled segal na travnik, na katerem je Tone v mladosti nacrtoval sadovnjak. Jože kdaj samo ždi zraven Toneta, spet drugic pa se pocuti že skoraj dobro. Peti teden zacuti veselje do dela in skoraj pridobi nazaj svojo moc. Cuti neizmerno olajšanje. Hiška je skoraj zakljucena. Iskanje novega ravnovesja ali kako preprecimo ponovitve depresije ! Najpomembneje je, da oseba ustrezno zdravi epizodo depresije. Prehitra ukinitev antidepresiva in opustitev skrbi zase lahko pelje v poslabšanje in nove epizode. Oseba naj jemlje zdravila dve leti, ceprav se vmes pocuti že povsem dobro. Tudi dejavnosti za svoje dobro pocutje naj še vedno izvaja. Verjetnost, da se bo kadarkoli v prihodnosti depresija ponovila, ce je oseba že doživela prvo epizodo, je 50 odstotna. Po drugi epizodi depresije je verjetnost njene ponovitve 70 odstotna, po tretji epizodi pa kar 90 odsotna. se je depresija sprožila z izgubo službe in je v njegovi družini ocitno povecano tveganje za njen razvoj. Ni pa mu bilo jasno, kako bodo antidepresivi odstranili njegovo brezposelnost – to seveda ni mogoce. Nato je ugotovil, da antidepresivi in dejavnosti za izboljšanje razpoloženja samo povecajo moc in voljo, da se izkoplje iz primeža. Antidepresive je vzel kot mavec za zlomljeno dušo. Odlocil se je, da se depresija pri njem ne bo ponovila, kot se je že dvakrat pri njegovem bratu, in da bo obiskal psihoterapevta. Kako pomagata svetovanje in psihoterapija? Oseba, ki je prebolela depresijo, ima s psihoterapijo najvec koristi: • v casu okrevanja, ker dobi dodatno ! podporo, • pri preprecevanju ponovitev, saj usvoji drugacne vzorce odzivanja. Oce, ki je pil in bil v pijanem stanju neprijeten, ju je samo grajal. Mama je velikokrat na skrivaj jokala. Jože je bil jezen na starša, kako sta lahko takšna do njiju. Zdaj pa je pomislil, da je bila mama morda depresivna in morda je bil tudi oce, zato je z alkoholom skušal prikriti svojo bolezen. Pogovarjal se je z bratom in spoznala sta, da bi zdaj lahko v življenju storila tudi kaj zase. Odlocila sta se, da bosta skupaj postavila sadovnjak in uresnicila Tonetovo mladostno željo. Sovašcanom in svojcem, ki so se cudili njuni zagnanosti pri postavitvi hiške na drevesu, pa sta povedala, da imata za svoje odlocitve tehtne razloge. Ali imam depresijo? Oznacite odgovore v ustreznem stolpcu razpredelnice 2, ki veljajo za vas. Razpredelnica 2: Vprašalnik simptomov in znakov depresije. Obdobje trajanja dva tedna in vec DA NE Ali ste žalostni in potrti? Ali vas trenutno nobena stvar ne more razveseliti? Ali lahko zacnete nenadoma jokati oziroma vam gre nenehno na jok? Ali opažate spremembe razpoloženja cez dan (zjutraj se na primer pocutite slabše, zvecer pa bolje)? Ali imate telesne bolecine (v hrbtu, sklepih, mišicah, vratu, križu, glavobol)? Obdobje trajanja dva tedna in vec DA NE Ali zvecer ne morete zaspati, se ponoci zbujate ali vstanete zgodaj in ste nenaspani? Ali imate spremenjen apetit (ste shujšali, se zredili)? Ali se je vaša želja po spolnosti zmanjšala? Ali se hitro utrudite? Ali ste pri vsakdanjih opravilih pocasnejši in delo opravljate težje kot obicajno? Ali ste zdaj manj dejavni kot obicajno? Ali se vam zdi življenje prazno in brez vsebine? Ali se vam zdi prihodnost crna, brez smisla? Ali se pocutite nekoristne, nezaželene, nicvredne? Ali ste razmišljali, da ni vredno živeti ali da bi si vzeli življenje? Rezultati: Ce ste na prvo in drugo vprašanje odgovorili z NE in nekaj odgovorov v naslednjih vprašanjih z DA, je velika verjetnost, da ste utrujeni, izgoreli ali okrevate po hudem stresu. Preberite si poglavje o stresu v prirocniku Stres in anksioznost. Ce ste na prvo in/ali drugo vprašanje odgovorili z DA, pa imate verjetno depresijo. Vec kot je dodatnih odgovorov z DA, globlja je lahko vaša depresija. Predlagamo, da obišcete izbranega splošnega zdravnika. Opozorilo: Ta vprašalnik ni namenjen diagnosticiranju! Samo zdravnik oziroma usposobljeni strokovnjak lahko poda diagnozo depresije in priporoci ustrezno zdravljenje. Ne glede na število doseženih tock poišcite ustrezno pomoc, ce ste zaskrbljeni za svoje zdravje. Ali je moji depresiji pridružena povišana tesnoba? Oznacite odgovore v ustreznem stolpcu razpredelnice 3, ki veljajo za vas. Razpredelnica 3: Vprašalnik povišane tesnobe ob depresiji Obdobje trajanja dva tedna in vec DA NE Ali ste nemirni in nimate obstanka? Ali se vam dogaja, da s težavo jasno mislite, se težko zberete? Ali ste bolj neodlocni? Ali ste bolj razdražljivi? Ali se težko nadzirate? Ali imate kdaj obcutek izgorelosti, izcrpanosti? Ali ste bolj obcutljivi na stresne dogodke in obremenitve? Ali popijete vec alkoholnih pijac kot obicajno? Ali jemljete kakšna zdravila, da bi se umirili? Ali ste bolj zaskrbljeni za vsakodnevne zadeve? Obdobje trajanja dva tedna in vec DA NE Ali vas skoraj vsak dan tišci v prsih, cutite razbijanje srca, imate prebavne motnje, se znojite, ste omoticni, težko dihate, cutite mravljince? Ali podcenjujete svoje sposobnosti, ko se morate soocati s problemi (oziroma se vam zdijo problemi nerešljivi)? Ali se problemom in težavam najraje kar izognete (ali bi to radi storili)? Ali imate ob navalu simptomov iz prejšnjega vprašanja eno ali vec naslednjih misli: lahko umrem, izgubim zdrav razum, izgubim nadzor nad vedenjem? Rezultati: Ce ste pritrdilno odgovorili na zadnje vprašanje, imate poleg povišane tesnobe tudi panicne napade. Ce ste na posamezna vprašanja (razen zadnjega) odgovorili pritrdilno, se je vaši depresiji pridružila anksiozna motnja. Opozorilo: Ta vprašalnik ni namenjen diagnosticiranju! Samo zdravnik oziroma usposobljeni strokovnjak lahko poda diagnozo pridružene motnje depresiji in priporoci ustrezno zdravljenje. Ne glede na število doseženih tock poišcite ustrezno pomoc, ce ste zaskrbljeni za svoje zdravje. Koraki, ki olajšajo okrevanje pri depresiji Pri osebah, ki prebolevajo depresijo, je možnih vec nacinov, s katerimi si olajšajo okrevanje. V dolocenem trenutku je eden bolj v ospredju, v drugem pa drugi. Koraki, ki pomagajo pri okrevanju, so naslednji: • obvladovanje negativnih misli in obupa, • pomoc svojcev in prijateljev, ki osebo spodbujajo in se ne pustijo odgnati, obenem pa niso prenaporni, • redno jemanje zdravil, • nacrtovanje dejavnosti za izboljšanje razpoloženja, • opustitev zlorabe psihoaktivnih snovi, • zdravljenje pridruženih bolezni, • obvladovanje dejavnikov, ki depresijo sprožijo in vzdržujejo, • zapisovanje lastnih opažanj in vprašanj za zdravnika. 1. korak: Obvladovanje negativnih misli in obupa Ko me ohromijo negativne misli in obup, si povem naslednje: • Depresija je motnja razpoloženja, ki zacasno moti delovanje mojih možganov, zato vidim sebe in svet nekoliko crno, kot da nenehno gledam skozi crna ocala. • Depresijo so imeli znani in uspešni ljudje. Premagali so jo. Jaz nisem izjema, tudi jaz bom zmogel. Ko me ohromijo negativne misli in obup, storim naslednje: • grem na kratek sprehod, • se stuširam, • popijem zelo mrzlo vodo, • poklicem zaupno osebo in se pogovorim z njo, • se skrijem v posteljo in se zjokam, a ne poležavam ure in ure, • nekaj pojem. Jože je že v prvih nekaj tednih, ko je dobil diagnozo depresije in je zacel jemati antidepresive, ugotovil, da je poležavanje in utapljanje v temacnih mislih neucinkovito. Na delavnici “Podpora pri spoprijemanju z depresijo” je videl, da številne depresija zvlece v vrtinec negativnih misli, zato je treba najti in uporabiti lastne nacine soocanja. Ce ga napadejo negativne misli, si zacne prepevati ali žvižgati. 2. korak: Pomoc svojcev in prijateljev, ki osebo z depresijo spodbujajo in se ne pustijo odgnati, obenem pa niso prenaporni Kdo so lahko pomocniki na poti okrevanja? • Svojci, prijatelji • Znanci z delavnice “Podpora pri spoprijemanju z depresijo” • Spletni forumi • Knjige za samopomoc Jože je ohranil stike z zakonskim parom, ki je tako kot on obiskoval delavnico “Podpora pri soocanju z depresijo”. Depresivna je bila žena, mož pa je bil prisoten kot njen svojec. Jože je bil v skupini edini moški z depresijo. Vodja delavnice, medicinska sestra, je razložila, da je depresija pogostejša pri ženskah. Že po drugi delavnici so zavili na kavo in se pogovarjali. Jože in Tone sta izpeljala otvoritveni piknik za hiško na drevesu in povabila par iz delavnice. Jože zdaj prebira knjigo o premagovanju depresije in se o prebranem pogovarja z bratom. 3. korak: Redno jemanje zdravil Antidepresivi ucinkujejo šele po štirih do šestih tednih rednega jemanja. Prekinjanje zdravljenja okrevanje samo podaljša. Dobro razpoloženje se navadno vzpostavi po dveh mesecih, a zdravljenje je treba nadaljevati do dve leti. Ce bi ga prekinili prehitro, bi se depresija lahko ponovila. Jože jemlje zdravila redno. Tone je dvakrat predcasno prekinil jemanje in depresija se mu je ponovila. Tudi zato si Jože ne upa prekiniti terapije. Njegova znanka z delavnice je potrdila, da se ji je depresija ponovila, ker je zdravila prenehala jemati predcasno. Jožeta je sprva jemanje zdravil motilo. To je doživljal kot osebni poraz. Scasoma pa je ugotovil, da je depresija bolezen kot vsaka druga, ki potrebuje ustrezno zdravilo. 4. korak: Nacrtovanje dejavnosti za izboljšanje razpoloženja Nacrtovanje dejavnosti obsega: • sprotno reševanje vseh, še tako majcenih, vsakodnevnih problemov, da se ne nabirajo in ne postanejo velik problem, • izvajanje dejavnosti, ki izboljšujejo razpoloženje, • izogibanje dejavnostim, ki razpoloženje slabšajo, • primerno obremenitev – ne prevec in ne premalo, • nekaj dejavnosti, namenjenih drugim in obveznostim, vec dejavnosti pa lastnemu razvedrilu. Jože in Tone sta se po uspešni postavitvi hiške na drevesu lotila nacrtovanja sadovnjaka. Uredila sta zemljišce, postavila zašcito proti divjadi in sestavila seznam za nakup sadik. Do sajenja je bilo še nekaj casa, tako da je bilo treba zacasno najti še kakšno drugo skupno opravilo. Navadila sta se na skupno preživljanje casa in bilo jima je lepo. Jože se je spomnil, kako dobra sta bila pri košarki. Na Center za ponovno uporabo sta šla pogledat, ali je na voljo kakšen star košarkarski koš, da ga postavita na gospodarsko poslopje. Našla sta še kar dobro ohranjenega, ga obnovila, predvsem pa ojacala, da bosta lahko metala na koš tako kot vcasih. Kupila sta si novo košarkaško žogo. 5. korak: Opustitev zlorabe psihoaktivnih snovi Psihoaktivne snovi, na primer alkohol in marihuana, dejansko olajšajo najhujše obcutke v depresiji, vendar je njihova uporaba velika past. Prinašajo kratkotrajno ugodje na racun dolgorocne velike škode. Zato odsvetujemo zlorabo psihoaktivnih snovi za premagovanje težav v depresiji. Psihoaktivne snovi so, kot da bi si zatiskali oci pred resnico. Jože in Tone sta imela neugodno izkušnjo od doma, kjer je oce pil in bil v opitem stanju do njiju grob. Hkrati sta oba priznala, da jima je bil alkohol precejšnja uteha v depresiji. Zdravnik je obema svetoval, da alkohol opustita in ga nikoli vec ne pijeta, ko sta žalostna. Nekaj malega je bilo nelagodja, ko je bilo treba v družbi povedati, da niti eno pivo ne pride v poštev. Scasoma pa so se drugi navadili, da ne pijeta, in s tem se niso vec ukvarjali. 6. korak: Zdravljenje pridruženih bolezni Za številne kronicne telesne bolezni so priporocljive enake dejavnosti in sprememba življenjskega sloga kot za depresijo. Med temi je na primer gibanje, saj je pomembno tudi uravnavanje telesne teže. S tem ko je Jože ves cas pomagal Tonetu, je v bistvu izvajal vecjo telesno dejavnost in shujšal za skoraj 10 kilogramov. Že prej je v depresiji izgubil nekaj teže. Nabral si je tudi precej telesnih zmogljivosti in ugotovil, da zdravil za bolecine v hrbtu skoraj ne potrebuje vec. Vsako jutro naredi nekaj vaj za hrbet. Je vztrajen in natancen, saj ce pozabi, znova zacuti bolecine. Tone ima visok pritisk in sladkorno bolezen. Ko je bil v depresiji, se mu je sladkorna bolezen zelo poslabšala in od tedaj jemlje zdravila. Zgledoval se je po bratu Jožetu in tudi sam shujšal nekaj kilogramov. Sladkorna bolezen se je malo popravila. 7. korak: Obvladovanje dejavnikov, ki depresijo sprožijo in vzdržujejo Sprotno reševanje problemov, da se ne nakopicijo, in nacrtovanje obremenitev je tisto, kar lahko sami storimo, da preprecimo stres, ki bi lahko sprožil ponovitev depresije. Postopno in nacrtno pa se je treba lotiti tudi dejavnikov, ki depresijo vzdržujejo: nezaposlenost, neusklajeni in konfliktni odnosi, osamljenost … Nerešeni dejavniki, ki depresijo vzdržujejo, so stalno prisotno tveganje za ponovitev depresije. Kot bi hodili po svetu z utežmi. Nezaposlenost in posledicno osamljenost je mogoce premagovati tudi s prostovoljnim delom. Jože se je zelo obremenjeval zaradi izgube službe. Na zavodu za zaposlovanje so mu povedali, naj si sam išce službo, in mu razložili, kakšne so njegove pravice. Vse kar je slišal takrat, je doživljal kot obremenitev. Konec poletja pa je bil že bolj dejaven in iz najhujšega se je že izvlekel. Pomagal je bratu Tonetu na kmetiji in prejemal nadomestilo za brezposelnost. Ni se vec toliko obremenjeval zaradi brezposelnosti. Jeseni se je pocutil že mnogo bolje in dobil je že nekaj klicev svojih znancev, ki so se zanimali, ali je na voljo za delo. 8. korak: Zapisovanje lastnih opažanj in vprašanj za zdravnika Obisk pri izbranem splošnem zdravniku je casovno zelo omejen. Nekoliko manj skopo je odmerjen cas pri specialistu klinicne psihologije in psihiatru. Priporocljivo je, da se na obisk pri zdravniku pripravimo in odmerjeni cas uporabimo karseda dobro in koristno. Vprašanja, opažanja in razmišljanja si zato sproti zapisujmo na liste, v beležko, pametni telefon. Pred obiskom zdravnika preverimo, kaj od napisanega je še aktualno, kajti morda smo odgovore že našli sami. Izberemo vprašanja, ki se nam zdijo najpomembnejša. Preverimo tudi, koliko zdravil je še doma na zalogi, da jih ne bo zdravnik predpisoval po nepotrebnem ali jih do naslednjega pregleda ne bo zmanjkalo. Koraki za preprecevanje ponovitve depresije Depresija se pogosto ponavlja, zato velja vsak dan, teden za tednom in mesec za mesecem skrbeti zase in sebe postaviti v prvo vrsto. Oglejte si seznam korakov za preprecevanje ponovitve depresije in pomislite, ali kaj od navedenega že uresnicujete oziroma vam povzroca težavo. Temu se posvetite. Morda se teh vsebin lotite skupaj s psihoterapevtom. • Zavedam se sebe in natancno vem, kaj hocem in kaj želim. • Imam urejen življenjski slog in vzdržujem usklajene odnose z bližnjimi. • Nase vzamem toliko odgovornosti in obveznosti, kot zmorem, in ne toliko, kot si želim ali to pricakujejo drugi. Predvsem pa sem se odrekel odgovornosti do pocutja drugih. • Nacrte izpolnjujem korak za korakom. • Probleme rešujem sproti. • Obžalovanja, zamere in nesrecne spomine odložim v najtemnejši kot svoje omare. • Zadovoljen sem vsak dan, ko se pocutim dobro. Kaj lahko naredijo svojci? Svojci so zelo pomembni pri okrevanju osebe z depresijo in pri preprecevanju njenih ponovitev. Življenjski slog, ki ga narekuje zdravljenje in preprecevanje depresije, je primeren za kogarkoli, ne samo za osebe z depresijo. Svojce zato spodbujamo, da so v oporo tudi tako, da zacnejo skrbeti za svoje zdravje in kakovost svojega življenja. Bližnji naj se poucijo o depresiji, da iz nevednosti ne bi ravnali napacno. Slabo bi bilo, ce: • bi osebo spodbujali k prehitri dejavnosti, bi zahtevali prevec, • bi prevec skrbeli za svojca z depresijo in mu s tem omejili možnost za lastno ukvarjanje z dejavnostmi, • bi bili prevec kriticni do zdravil in psihoterapije. Svojci naj družinskega clana spremljajo k zdravniku, naj bodo vkljuceni v delavnico “Podpora pri spoprijemanju z depresijo” in naj si preberejo kakšno knjigo o depresiji. Jana še vedno hodi na psihoterapijo in ugotavlja, kako je bila do domacih prevec stroga in zahtevna. Ko je Jože zbolel za depresijo, je bila zelo zaskrbljena in mu taka ni bila v pomoc. Pozneje ga je vprašala, kaj si je želel takrat, ko je bil v izredno slabem stanju. Odgovoril ji je, da bi bilo dovolj, ce bi sedela skupaj z njim in tu in tam kaj rekla. Povedal ji je še, da je opazil, da je bila zaskrbljena, a kaj, ko še sam sebe ni razumel. Kako pomagati otroku in mladostniku z depresijo? Pri okrevanju zelo pomaga sprememba okolja, pri cemer lahko blaga depresija celo sama po sebi izzveni. Zanje še najlažje organiziramo razlicna letovanja in tabore. Veliko vprašanj je tudi glede jemanja antidepresivov. Nekatere antidepresive lahko predpisujemo otrokom od sedmega leta starosti, ce trpijo za depresijo in obsesivno-kompulzivno motnjo. Tudi pri zdravljenju otrok in mladostnikov velja, da mora biti korist vecja od morebitne škode. Depresijo je nujno zdraviti, saj s tem zmanjšamo nevarnost samomora. 58 Nikoli pa ne smemo otroku ali mladostniku z depresijo reci naslednjega: • Ja kaj pa ti je hudega, saj imaš vse, cesar jaz nisem imel pri tvojih letih. • Ce ti je že zdaj hudo, kaj bo šele v prihodnosti s teboj. • Saj sem ti rekel, da se ne druži s temi ljudmi. A si na drogi? Otroka in mladostnika nagovorimo tako, da • mu pomagamo razumeti, kaj se mu dogaja, ko doživlja svet in sebe tako zelo drugace, • mu ponudimo podporo in pomoc, da opravi vsaj nekaj svojih obveznosti, • izražamo upanje in zaupanje, da bo bolje, • ga peljemo k ustreznemu strokovnjaku in pri obravnavi sodelujemo, • se poucimo o naravi motnje in novo znanje primerno uporabimo. Kako pomagati starejši osebi z depresijo? Starejši pri premagovanju depresije in preprecevanju ponovitev potrebujejo predvsem spodbude bližnjih in služb, ki so na voljo. Pri depresiji starejših je treba natancno spremljati njihovo zdravstveno stanje. Priporocljivi so obiski patronažne službe. Vcasih so težave glede rednega jemanja zdravil. Starejša oseba v depresiji meni, da nima smisla skrbeti zase, zato nacrtno opusti zdravila. Možno pa je tudi, da ima slabšo pozornost in zdravila pozabi vzeti. Starejši se radi oklepajo svojega doma in življenjskega sloga, zato je treba pretehtati, koliko sprememb vnašati v njihovo življenje, da ne dosežemo ravno nasprotno in jih preobremenimo. 60 BIPOLARNA MOTNJA RAZPOLOŽENJA Njena razširjenost je enaka med razlicnimi etnicnimi skupinami in zajema približno 0,5–7,5 % prebivalstva. Je enako razširjena med moškimi in ženskami. Zacetek bolezni oziroma prva epizoda se najpogosteje pojavi med 15. in 19., prav tako pa med 20. in 24. letom starosti. Pri ženskah so pri prvem obisku zdravnika praviloma bolj prisotni simptomi depresije, pri moških pa simptomi manije. Spoznajmo Tanjo in Damjana. Tanja je Tjašina sestra in je po poklicu medicinska sestra. Stara je 30 let in živi v zunajzakonski skupnosti z Damjanom, ki je star 33 let, po poklicu pa je racunalnicar. Damjan ima svoje podjetje, ki se ukvarja z oblikovanjem spletnih strani. Dela od doma. Že v srednji šoli je bil znan po svojih sposobnostih in med študijem je že kar dobro zaslužil. Je uspešen, angažiran in vesel clovek. Tanja dela v izmenah, Damjanov urnik dela pa je prav tako kaoticen. Dobro se razumeta. Damjanu gre pri delu odlicno, ima stalne stranke. Že med študijem si je s honorarji kupil stanovanje. S Tanjo veliko potujeta. Otrok nimata. Damjanova mama se zdravi zaradi depresije, njegov bratranec pa ima bipolarno motnjo razpoloženja. Splošna ocena je, da približno 1 % ljudi išce zdravniško pomoc zaradi bipolarne motnje razpoloženja, za katero je znacilno pretirano nihanje med bolezensko potrtostjo (depresijo) in bolezensko veselostjo ali privzdignjenim razpoloženjem (manijo). Ce je bipolarna motnja razpoloženja prisotna v ožjem družinskem krogu, ima posameznik od 5- do 10-krat vec možnosti, da jo tudi sam razvije. Za bipolarno motnjo razpoloženja je znacilno, da jo zdravniki prepoznajo oziroma diagnosticirajo dokaj pozno, od 5 do 12 let od prvega obiska zdravnika zaradi težav, ki jih motnja povzroca. Zaradi tega se jo pozno zacne tudi primerno zdraviti. Razlogi za pozno diagnozo: • Po pomoc se oseba zatece le, ko je v depresiji, in ne ko je v stanju privzdignjenega razpoloženja. • Obdobja manije so lahko zelo kratka. • Oseba zaradi manije nima posebnih težav ali pa pomoc odklanja in je do pomoci nezaupljiva. • Postopno slabšanje stanja (nihanje razpoloženja) je vsako leto bolj izrazito in motece. Na zacetku ljudje mislijo, da gre za obicajno nihanje razpoloženja. • Strah pred stigmo posameznika odvraca od pravocasnega iskanja pomoci. • Pridružene motnje (zloraba in odvisnost od alkohola in prepovedanih drog) zameglijo osnovno motnjo. ZNANE OSEBNOSTI Z BIPOLARNO MOTNJO Številni znani umetniki so imeli to motnjo in jo tudi javno razkrili. V življenju so bili kljub obcasnim težavam zelo ustvarjalni. Filmski igralec Kitarist in pevec glasbene in režiser Mel skupine Nirvana Kurt Cobain Gibson Kako prepoznamo bipolarno motnjo razpoloženja? Bipolarno motnjo razpoloženja prepoznamo po dveh znacilnostih: • pretirano nihanje razpoloženja presega obicajna nihanja, • izrazito pretirana razpoloženja se pojavljajo v casovnih obdobjih, ki jih je mogoce natancno opredeliti. Taka obdobja imenujemo posamezne epizode. Glede na kombinacije posameznih epizod dolocamo vrsto bipolarne motnje razpoloženja. Najprej si poglejmo, kaj pomeni, da je neko nihanje razpoloženja pretirano. Na sliki 4 je prikazano obicajno nihanje razpoloženja med modrimi vodoravnimi prekinjenimi crtami. Spreminjanje razpoloženja je odvisno od posameznikove osebnosti in zunanjih okolišcin. To pomeni, da smo ob veselih dogodkih veseli, ob žalostnih pa žalostni. Nihanje razpoloženja do prekinjene zelene crte pomeni, da oseba zaradi tega še nima težav v vsakodnevnem življenju. Nihanje med zelenimi crtami, vcasih tudi preko njih, pa ponazarja vecja nihanja razpoloženja pri drugih duševnih motnjah, vendar to ni osnovna težava. Tak primer sta hiperaktivnost z motnjo pozornosti in mejna osebnostna motnja. Nihanje razpoloženja, ki dalec presega zeleno crto in sega od depresije do manije, je znacilnost bipolarne motnje razpoloženja. Prav pretirana nihanja razpoloženja so temeljni problem, ki osebi povzroca težave v vsakodnevnem življenju. Slika 4: Nihanje razpoloženja pri bipolarni motnji Pretirana nihanja razpoloženja so znacilna za razlicna razpoloženjska stanja, ki so znacilna za bipolarno motnjo razpoloženja. Manija – razpoloženje je privzdignjeno in oseba ima ogromno energije. Pri tem pa lahko izgubi tudi stik z resnicnostjo. Hipomanija – razpoloženje je malenkost privzdignjeno, oseba je ucinkovita, težav pa še nima. Blaga in zmerna depresija – razpoloženje in energija osebe sta znižani, a še lahko opravlja svoje obveznosti. Huda depresija – razpoloženje in energija sta na najnižji stopnji in delovanje osebe je onemogoceno. Možna je izguba stika z resnicnostjo. Mešana slika – hkrati so prisotni simptomi in znaki manije in depresije. Postavitev diagnoze BMR Zacetek bolezni oziroma prva epizoda motnje se najpogosteje pojavi v pozni adolescenci (med 15. in 19. letom) in v zgodnji odrasli dobi (med 20. in 24. letom). Prevladujoci simptomi motnje se med spoloma razlikujejo (pri ženskah depresija, pri moških manija). Pogosto se diagnoza bipolarne motnje postavi zelo pozno, ceprav oseba obiskuje psihiatra. Diagnoza se lahko postavi, ce ima zdravnik na voljo dobre informacije o preteklosti osebe (tudi od svojcev) in ce pravilno opredeli njeno trenutno stanje. Najveckrat se bipolarna motnja zamenja za shizofrenijo (sploh ce je pri osebi prisotna izguba resnicnosti), za osebnostno motnjo (ob hipomaniji) ali za depresijo (ob izraženi depresiji). Bipolarno motnjo razpoloženja pogosto pripišemo tudi krizam v mladostniškem obdobju ali zlorabi psihoaktivni snovi. Veliko oseb poroca zdravniku samo o simptomih depresije, pomembno pa je, da zdravnik izve tudi za simptome manije (povecana energija, zmanjšana potreba po spanju in pospešene misli), zato je izjemnega pomena, da posameznik odkrito in neposredno pove psihiatru za nihanja razpoloženja in da ga spremljajoci svojec dopolni še s svojimi opažanji. Sorodniki so lahko posamezniku z bipolarno motnjo razpoloženja v veliko pomoc, saj pomembno dopolnijo sliko njegovega stanja v preteklosti in tako zdravniku omogocijo, da prej in pravilneje postavi diagnozo. Osebe v maniji se rade izogibajo svojcem, saj bi ti prepoznali, da so manicne, in bi morebiti ukrepali. Na njih so vcasih zelo jezne in jim ocitajo, da jim ne privošcijo uspehov, jim ne omogocijo samostojnosti in jih nadzirajo. Locimo vec vrst bipolarne motnje razpoloženja (slika 5), ki jo opredeli predvsem zgornji pol razpoloženja. To so: ! • bipolarna motnja tipa I, • bipolarna motnja tipa II, • ciklotimija. Za bipolarno motnjo tipa I je znacilno, da gre za epizode manije in katerokoli globino depresije. Manija mora biti prisotna vsaj štiri zaporedne dni. Pri bipolarni motnji tipa II gre za hipomanijo in katerokoli globino depresije. Hipomanija mora biti prisotna vsaj štiri zaporedne dni. Ciklotimija pa obsega zelo hitra nihanja med hipomanijo in blago depresijo. Slika 5: Vrste bipolarne motnje razpoloženja Bipolarna motnja tipa I je nekoliko pogostejša pri moških, tip II in ciklotimija pa pri ženskah. Nekatere osebe utrpijo štiri ali vec epizod manije in depresije v enem letu. Taka oblika bolezni se imenuje bipolarna motnja s hitrim menjavanjem faz. Pogostejša je pri ženskah (razmerje je 2 : 1) in je verjetno povezana s premajhnim delovanjem šcitnice, vkljucuje pa 15–20 % vseh oseb z bipolarno motnjo razpoloženja. Še pri manjšem odstotku ljudi pa se pojavita izjemno hitro menjavanje epizod in vecja pogostost posameznih epizod. Simptomi in znaki hipomanije Simptomi in znaki hipomanije (malenkost privzdignjeno razpoloženje brez posebnih težav) se kažejo v vec razsežnostih, ki se med seboj prepletajo: •v custvih: kot razigranost, veselje, •v mislih: kot živahno in ustvarjalno mišljenje, samozavest, realni nacrti, •v telesu: kot povecanje energije, dobro pocutje, zmanjšani obcutek za utrujenost, •v vedenju: kot zgovornost, zmanjšana potreba po spanju, angažiranje v obicajnih dejavnostih (povecana ucinkovitost). Simptomi in znaki manije Najpogostejši prvi znaki manije so: • zmanjšana potreba po spanju, • povecana dejavnost, ki pa je povsem v skladu z resnicnostjo in ucinkovitostjo osebe, • povecana družabnost, • vecji optimizem in dobro pocutje. Simptomi in znaki manije se kažejo v vec razsežnostih in tudi ti se med seboj prepletajo: •v custvih: kot bolezenska veselost, razdražljivost, tesnoba, jeza, •v mislih: kot pretirano živahno mišljenje, prehitevanje misli, beg idej, slaba pozornost, pozabljivost, precenjevanje svojih sposobnosti, zelo visoka samozavest, veliko nacrtov, •v telesu: kot veliko energije, mišicna napetost, zelo dobro pocutje, pomanjkanje obcutka za utrujenost, •v vedenju: kot vecja zgovornost, zmanjšana potreba po spanju, opušcanje dejavnosti, ki so za osebo nujne in koristne, tvegana, nepremišljena dejanja, izbruhi jeze, napadalnosti, pretirano zapravljanje. Vsi znaki in simptomi, ki se kažejo v razlicnih razsežnostih, se med seboj prepletajo. Pomanjkanje spanja lahko okrepi kognitivne težave in prispeva k nastanku psihomotorne vznemirjenosti in stanja zmedenosti, znanega pod imenom delirantna manija. Vedenje manicne osebe, ki je v stanju delirija, je blodnjava ali ima težave pri gibanju, je zelo težko razlociti od vedenja osebe s shizofrenijo. Velja, da 15 % manicnih epizod spremlja pojav halucinacij, medtem ko se iluzije pojavijo v 50 % manicnih epizod. Natancna opredelitev posameznih epizod nihanj razpoloženja je kljucna za postavitev pravilne diagnoze. Slednje pa je prvi korak za uspešno in ucinkovito zdravljenje. Pred pol leta je Tanja opazila, da Damjan precej zapravlja in je postal prepirljiv. Najprej je pomislila, da ima težave pri delu. Potem je bil neko noc zelo cuden. Govoril ji je o svojem poslanstvu, da ima nove zamisli, o katerih se boji govoriti, saj mu lahko kdo prisluškuje. Imel je tudi povsem spremenjene oci. Najprej je posumila, da je vzel kakšno prepovedano poživilo. Vse je preiskala, a ni našla nicesar. Damjan je zanikal, da bi kaj vzel. Vse skupaj je trajalo kakšen teden. Nic ni spal, samo brskal je po spletu in si ni upal iz stanovanja. Simptomi in znaki depresije Simptomi in znaki depresije, ki se pojavlja v epizodah bipolarne motnje razpoloženja, se med seboj prepletajo in se odražajo v vec razsežnostih: •v custvih: kot žalost, potrtost, nemoc, tesnoba, napetost, •v mislih: kot razmišljanje, da smo nevredni, slabi, ni prihodnosti, nic nima smisla, nam ni pomoci, •v telesu: kot bolecine, utrujenost, mravljinci, •v vedenju: kot opušcanje dejavnosti, poležavanje, umikanje v samoto, nespecnost, neješcnost, zloraba alkohola. Po obdobju, ko Damjan en teden ni skoraj nic spal in je stalno brskal po spletu, se je pojavila huda utrujenost. Zaspal je in se zbudil povsem brez moci in energije. Zacel je obupavati, da nima vec nobene ideje, ga bodo zapustili narocniki, je prazen, brez veselja. Vsega, da je konec. Jokal je in Tanji predlagal, da ga takoj zapusti, saj z njim ni prihodnosti. Tanja je takoj poiskala stik s psihiatrom, ki je zdravil njenega oceta, in Damjana je pospremila k njemu. Psihiater je postavil diagnozo bipolarne motnje razpoloženja. Damjan mu je zaupal, da je imel podobno stanje že v gimnaziji in na fakulteti, trajalo pa je zelo kratek cas. Takrat je mislil, da se je samo prevec utrudil, saj je veliko delal, da bi kaj zaslužil. Nato je dobil zdravila. Ni bil povsem preprican, da ima resne zdravstvene težave. Želel je poskusiti brez zdravil in jih samovoljno prenehal jemati. S Tanjo sta se prvic resno sprla. Psihiater je Damjana in Tanjo posebej opozoril na zgodnje znake depresije in manije. Povedal je, da se nova epizoda navadno napove in je bistveno lažje, ce ukrepamo hitro. Nova epizoda privzdignjenega razpoloženja se je pri Damjanu razvila kmalu po opustitvi zdravil. Domov je prišel z znancem, ki ga je srecal v lokalu, kjer je pil pivo. Skupaj sta pila celo noc, zjutraj pa odšla v igralnico. Tam sta zapravljala Damjanov denar. Poklicala sta Tanjo, naj jima prinese še vec denarja. Tanja je šla po Damjana in ga skušala prepricati, da gre domov in zacne spet jemati zdravila. Sprla sta se in Tanja je odšla. V strahu je pricakovala, kaj se utegne še zgoditi. Razmišljala je, ali bi lahko prepoznala zgodnje znake manije in epizodo preprecila. Spomnila se je, da je bil dva dni pred tem dogodkom nekoliko bolj vesel, a tudi, da je manj spal. Simptomi in znaki mešane slike Mešana slika pomeni, da ima clovek obenem prisotne simptome manije in depresije. Najpogosteje vidimo bolezensko potrtost in pospešeno govorico, oseba pa ima polno nacrtov in zamisli, da bi popravila svet, druge ljudi, skratka vse, kar ji pade na pamet in jo je od nekdaj motilo. Damjana ni bilo domov ves teden, nato je poklical Tanjo iz Avstrije, kjer so ga zadržali policisti in ga namestili v psihiatricno bolnišnico. Ona ga je obiskala in mu dejala, da ga odpelje domov, a le ce se bo zdravil. Vse ji je obljubil, a doma si je premislil. Zjokal se je, ker je zapravil svoje premoženje, ugled in njuno zaupanje, kar mora takoj popraviti. Tanja je obupana ugotovila, da tako ne bo šlo. Spakirala je svoje stvari in se najprej preselila k svoji prijateljici. Damjan je še vedno delal vse po svoje, nato se je Tanja preselila nazaj k staršem. Odlocila se je, da tako ne gre naprej. Damjan se odziva na telefon, ce ga Tanja poklice, a se noce z njo dobiti. Ko mu predlaga, da bi ga rada pospremila k zdravniku, ji zabrusi, da ga že ne bo spravila v bolnišnico. Na kaj moramo biti posebej pozorni pri bipolarni motnji razpoloženja? Ne glede na to, ali je oseba v depresiji, maniji ali stabilnem stanju, se srecamo tudi z njeno nagnjenostjo za: • povecano splošno raven tesnobe, ko sta prisotna stalen neopredeljen strah in telesno nelagodje, kar lahko stopnjuje tesnobo do doživljanja groze, • panicne napade, ko osebo nenadoma preplavi mocan strah, da bo umrla ali izgubila zdrav razum oziroma nadzor nad seboj, • povecano razdražljivost, neucakanost, ki se lahko stopnjuje do prepirljivosti, celo nasilnosti. Tanja se je veckrat pogovarjala z Damjanom po telefonu. Enkrat jo je poklical ponoci, da pride k njemu, saj se boji, da bo umrl. Imel je napad panike. Tanja mu je obljubila, da pride takoj. Ko je prišla, pa ga ni bilo vec. Poklicala ga je po telefonu, on pa je vpil nanjo, da ni prišla dovolj hitro, zato je šel sam na urgenco. Zdaj caka in se boji, da se bo tam kar stepel. Rekel ji je, da je ne želi vec videti. Dodal je še, da bo ostal v bolnišnici. Posledice bipolarne motnje V obdobju manije osebe zapravljajo, se zadolžujejo, se brez zavor spušcajo v romanticna in spolna razmerja, se družijo tudi s takimi osebami, ki zanje niso najbolj varne, zanemarijo delo in družino, zato zelo trpijo partnerska razmerja. Zlorabljajo tudi razlicne psihoaktivne snovi. V obdobju depresije osebe zanemarijo vsakodnevne dejavnosti, se zaprejo vase, se krivijo za vse mogoce stvari, tudi za tiste, ki so jih storile v maniji, ne morejo opravljati dela ali obiskovati šole. Povecana je samomorilna ogroženost. V primerjavi z ostalo populacijo je med osebami z bipolarno motnjo zabeleženih: • trikrat vec locitev, • dvakrat manjša možnost uspeha pri iskanju zaposlitve, • tridesetkrat vecja verjetnost poskusov samomora in smrti s pomocjo samomora. Na racun depresije in manije je pogosto potrebno zdravljenje v bolnišnici. 76 Damjan je v nekaj mesecih privzdignjenega razpoloženja zapravil vse svoje prihranke, odklopili so mu elektriko, ker ni placal racunov, in stranke so ga zapustile. Zlorabljal je poživila in pil veliko alkohola. Nabral si je kup kazni za prometne prekrške. Tanji ni bilo jasno, kako je lahko Damjan zdaj tako spremenjen. Pozna ga od srednje šole in vedno se ji je zdel vzor uspešnosti, prijaznosti, samostojnosti. Njegovo delo je bilo odlicno. Zdaj ga prakticno ne prepozna vec. Skrbi jo, kaj bo z njim v prihodnosti. Ali bo še lahko delal? Pridruženi simptomi in motnje • zloraba alkohola, pomirjeval, marihuane in drugih drog (heroin, kokain, amfetamini, ekstazi, LSD), • pretirano kajenje, • obsesije (prisilne misli, ki so motece in se jih oseba ne zmore znebiti) in kompulzije (prisilna dejanja, za katera oseba ve, da so nesmiselna, a jih ne more prekiniti) so znacilni simptomi obsesivno­kompulzivne motnje, • socialna fobija (pretirani strah pred nastopanjem in izpostavljanjem v javnosti). Damjan je že vec let zvecer rad pokadil malo marihuane, da je lažje zaspal. Potek bipolarne motnje razpoloženja Potek bipolarne motnje razpoloženja je odvisen od: • vrste bipolarne motnje (tipa I ali II oziroma ciklotimije), • ustreznega zdravljenja, • obvladovanja vsakodnevnih stresov, • zdravega ali nezdravega življenjskega sloga, • zlorabe in odvisnosti od psihoaktivnih substanc, • pridruženih motenj razpoloženja. Zdravljenje zato obsega vse – od zdravil do krepitve zdravega življenjskega sloga in izogibanja vsem dejavnikom, ki vplivajo na stabilnost razpoloženja. V številnih primerih se posameznikom z bipolarno motnjo razpoloženja zacne krhati družinska socialna mreža, saj se družina obolele osebe sramuje. Clani družine se pogosto pocutijo izcrpane zaradi stalnega usmerjanja energije in truda v reševanje problemov, povezanih z boleznijo. Zaradi spremljajocega stresa je tveganju izpostavljena custvena stabilnost vseh. Zdravljenje bipolarne motnje razpoloženja in koraki vzpostavljanja stabilnega razpoloženja Kaj je namen zdravljenja in kako to uresnicimo? Namen zdravljenja je doseci normalno nihanje razpoloženja, tako da oseba ne bo vec imela težav v vsakodnevnem delovanju. Nujni koraki pri vzpostavljanju stabilnega razpoloženja osebe z bipolarno motnjo: • redno jemanje predpisanih zdravil, • prepoznavanje zgodnjih znakov poslabšanja in ukrepanje brez odlašanja, • poucitev o bipolarni motnji, • vzpostavljanje oziroma ohranjanje zdravega življenjskega sloga, • oblikovanje in negovanje zdravih podpornih medosebnih odnosov, • obvladovanje stresov in sprotno reševanje problemov, • obravnavanje pridruženih bolezni, • vzpostavljanje in vzdrževanje abstinence do psihoaktivnih snovi. Resnosti bipolarne motnje razpoloženja oseba po samo eni epizodi in hospitalizaciji ne zmore takoj v celoti dojeti, sprejeti in upoštevati, zato se zdravljenje z upoštevanjem vseh korakov, navedenih v nadaljevanju, zacne, ko se zgodi nekaj od naslednjega: • clovek v maniji stori kaj tako neprimernega, da je zgrožen nad svojimi dejanji in cesa podobnega ne želi doživeti nikoli vec, • posameznik po maniji, ki je lahko tudi prijetna in ne prevec nevarna ali brez hujših posledic, razvije hudo, neprijetno in dolgotrajno depresijo, ki ji ni ne konca ne kraja, • posameznik ugotovi, da ce se bo prepustil nihanjem razpoloženja, ne bo imel življenja, ki si ga želi (ustvarjanje družine, poklicna uspešnost). 1. korak: Zdravila Zdravila so temeljni del zdravljenja, saj je oseb, ki lahko bipolarno motnjo razpoloženja ! obvladujejo samo z zdravim življenjskim slogom, malo in še te obcasno potrebujejo zdravila. Pomembno je, da se zdravila jemljejo redno, spremembe zdravljenja z zdravili pa naj bodo dogovorjene skupaj s psihiatrom. Pri zdravljenju bipolarne motnje uporabljamo celo paleto zdravil: Stabilizatorji razpoloženja Z uravnavanjem vzdraženosti možganskih celic bodo preprecili, da bi bile te pretirano obcutljive in bi zdrknile ob prvem stresu v premajhno ali pretirano dejavnost možganov. Ne povzrocajo odvisnosti. Antipsihotiki Novejši in starejši antipsihotiki uravnavajo pretirano dejavnost nekaterih delov možganov. Za novejše je znano, da povecajo apetit, imajo pa bistveno manj neželenih ucinkov, vezanih na gibanje osebe. Zlasti na slednje so osebe z bipolarno motnjo posebej obcutljive. Ne povzrocajo odvisnosti. Antidepresivi Spodbudijo dolocene dele možganov in s tem zmanjšujejo depresijo. Ne povzrocajo odvisnosti. Pri novih antidepresivih se na zacetku pojavijo nekatere težave prehodne narave, po nekaj dneh pa jih ni vec, zato velja, da so novejši antidepresivi zdravila, ki jih osebe dobro prenašajo. Uspavala in pomirjevala Uporabljamo jih zelo redko in samo kratko obdobje, saj je možnost nastanka odvisnosti velika. Pri bipolarni motnji razpoloženja psihiater zdravila pogosto zamenja. Kdaj katero zdravilo? Zdravila psihiater izbere glede na to, ali gre za bipolarno motnjo razpoloženja tipa I ali II oziroma za ciklotimijo, prav tako pa upošteva trenutno epizodo. Pri depresiji – bipolarna motnja tipa I in II Vedno: predpišemo antidepresive in stabilizatorje razpoloženja. Pogosto: predpišemo stabilizatorje razpoloženja. Vcasih: predpišemo atipicne antipsihotike in antidepresive ali stabilizatorje razpoloženja in antidepresive. Pri hipomaniji – bipolarna motnja tipa II in ciklotimija Vedno: predpišemo stabilizatorje razpoloženja. Vcasih: predpišemo atipicne antipsihotike. Redko: predpišemo stabilizatorje razpoloženja in atipicne antipsihotike. Pri maniji Vedno: predpišemo atipicne antipsihotike. Pogosto: predpišemo klasicne antipsihotike. Vcasih: predpišemo katerekoli antipsihotike in stabilizatorje razpoloženja. Pri mešani sliki Vedno: predpišemo atipicne antipsihotike in antidepresive. Pogosto: predpišemo stabilizatorje razpoloženja in antidepresive. Vcasih: predpišemo atipicne antipsihotike, stabilizatorje razpoloženja in antidepresive. Preprecevalno zdravljenje Vedno: predpišemo stabilizatorje razpoloženja. Pogosto: predpišemo atipicne antipsihotike. Vcasih: predpišemo atipicne antipsihotike in stabilizatorje razpoloženja. Vbolnišnici je Damjan srecalsvojo sošolko iz gimnazije Nežo, ki se je tudi zdravila zaradi bipolarne motnje razpoloženja. Pri njej so bile izražene zelo dolge in hude depresije, ki so trajale vec mesecev na leto. Ko je bila v privzdignjenem stanju, je bila samo vesela, ustvarjalna in polna energije. Nobene neumnosti ni pocela. Novo epizodo je mogoce hitro in ucinkoviti ! obvladati, ce jo prepoznamo pravocasno in ukrepamo takoj. S psihiatrom je treba narediti natancen nacrt ukrepanja v primeru pretecega poslabšanja. Pri opazovanju stanja so pomembni svojci, ki pa ne smejo biti prevec zaskrbljeni in takoj pomisliti, da je nekaj narobe. Pomaga vodenje dnevnika razpoloženja in zapisovanje dogodkov in pocutja. Le za kakšen dan ali dva si lahko zapomnimo, kako smo se pocutili, zato je pomembno, da razpoloženje zapisujemo sproti. Dnevnik razpoloženja pokažite zdravniku in skupaj lahko ugotovita, kaj se dogaja v daljšem casovnem obdobju. Najpogostejši prvi znaki depresije so: • izguba zanimanja za dejavnosti ali ljudi, • nesposobnost odmisliti skrbi ali strahove, • motnje spanja (nocno prebujanje), • žalost, stalno siljenje na jok. Najpogostejši prvi znaki manije so: • zmanjšana potreba po spanju, • vec k ciljem usmerjenega vedenja (oseba je polna idej in nacrtov), • razdražljivost, kot so: nestrpnost, kratkosticnost, nepotrpežljivost, • povecana družabnost, • bežece misli (na primer preskakovanje od ideje do ideje), • povecan optimizem (posameznik se pocuti dobro, zato misli, da ne potrebuje vec zdravil). Na prvi prosti izhod za nekaj ur je Damjan odšel domov. Tanjo je prosil, da ga pospremi. Preden je odšel v bolnišnico, je pustil svoje stanovanje v velikem neredu. Zdaj se je zgrozil, ko je videl, kaj se je zgodilo z njegovim lepim domom. Bil je žalosten in pretresen. Nekoliko pretrdo je zaprl balkonska vrata in Tanja je kar poskocila. Ustrašila se je, da je spet kaj narobe. Najprej je pomislila, da se vse ponavlja. Pomislila je na pregovor, da tistega, ki je picila kaca, se pozneje boji zvite vrvi. Pogovorila sta se, kako bi pospravila stanovanje. Pri tem je bil Damjan precej tesnoben, šlo mu je na jok in cutil je hudo nemoc. Tanja se je odlocila, da se pogovori z Damjanovim zdravnikom, da ugotovi, ali gre za znake poslabšanja ali za obicajen odziv na nenormalne okolišcine – soocanje s posledicami. 3. korak: Poucite se o znacilnostih bipolarne motnje razpoloženja Osebe z bipolarno motnjo razpoloženja in njihovi svojci naj se poucijo o naravi motnje in možnostih zdravljenja. V roke naj vzamejo knjige, hodijo na predavanja, se družijo v Klubu oseb z bipolarno motnjo in se udeležijo delavnic za podporo pri soocanju z bipolarno motnjo razpoloženja. Tanja je zacela brati knjigo o bipolarni motnji razpoloženja in jo priporocila tudi Damjanu. Damjan je imel pri branju precej težav z osredotocenostjo in pozornostjo. Zdravnik ga je tolažil, da bodo te težave minile in naj vztraja. 4. korak: Vzpostavljanje oziroma ohranjanje zdravega življenjskega sloga Zdrav življenjski slog je koristen za vsakogar, za osebo z bipolarno motnjo razpoloženja pa je kljucen, ce želi ohraniti stabilno razpoloženje. Zdrav življenjski slog pomeni, da oseba skrbi za svojo psihofizicno kondicijo, telesno težo, zdravo prehrano, se izogiba psihoaktivnim snovem in obvladuje strese. Vendar je za osebo z bipolarno motnjo razpoloženja vzdrževanje zdravega življenjskega sloga še nekoliko zahtevnejše. Pomembno je, da: • vzdržuje reden ritem budnosti in spanja, • je previdna pri potovanju v druge casovne pasove, • svoje življenje nacrtuje tako, da bo manj stresov in nepredvidenih dogodkov (na primer ne prevec obremenjujocih dejavnosti hkrati – zidanje hiše, dopolnilno delo in zakljucek šolanja), • vzdržuje normalno telesno težo. Zaradi nihanja razpoloženja lahko precej niha tudi telesna teža ali se zgolj viša in viša. Tudi zdravila precej povecajo apetit za sladkarije in drugo nezdravo hrano, zato se je treba tega zavedati že na zacetku in se omejevati. Damjan je ugotovil, da je v bolnišnici pridobil 10 kilogramov, pa sam ni vedel, kako se je to zgodilo. Že v bolnišnici je zacel redno izvajati telesne vaje. Za konec tedna sta s Tanjo nacrtovala pohod. 5. korak: Vzpostavljanje in ohranjanje zdravih in podpornih medosebnih odnosov V nesreci clovek spozna, kdo je njegov prijatelj. Po prvi ali ponovni epizodi bipolarne motnje razpoloženja mnogo oseb ugotovi, da so jih nekateri prijatelji zapustili in se jih znanci izogibajo. Možno je sicer, da se jim je oseba v fazi manije s svojim neprimernim vedenjem zamerila ali je v depresiji povsem opustila stike z drugimi. Pravi prijatelji bodo njeno opravicilo razumeli in ji ponudili podporo. Tisti, ki posameznika zapustijo, pa naj gredo svojo pot. Prijatelje in znance lahko zamenjamo, tega pa ne moremo storiti s svojci in sodelavci. Med njimi je lahko tudi kdo, s katerim nimamo najboljših odnosov. Tudi prevec kriticni svojci, ki so pretirano zaskrbljeni, so lahko bolj v oviro kot v podporo. Velja pravilo, da se poskušajo odnosi izboljšati, ce pa ne gre, se takšen odnos ohrani v okviru, ki ne škodi, ceprav ni vedno najbolj prijeten. Damjana sta v bolnišnici obiskala oce in mama. Mama je bila zelo pretresena, oce pa se je nanj jezil. Damjanov bratranec se zdravi zaradi bipolarne motnje razpoloženja in mu gre dobro. Nekaj casa pa je bilo z njim precej hudo. Mama svojo jezo in negotovost usmeri v Tanjo in jo obtoži, da je Damjana zapustila v najvecji nesreci. Damjan jo brani, hkrati pa ne ve, kako bo z njegovo zvezo naprej. 6. korak: Obvladovanje stresov in sprotno reševanje problemov V maniji in depresiji si oseba lahko nakoplje vrsto problemov, ki se jih mora prej ali slej lotiti in jih razrešiti. Hkrati pa je smiselno reševati sprotne probleme, da se ne nakopicijo in ponovno predstavljajo nerešljiv kup težav in dodaten stres. Pri reševanju problemov in premagovanju stresov, ki jih ti problemi povzrocajo, naj oseba ne bo sama. Naj si ne zatiska oci, da bodo problemi izginili sami. Obenem naj ne pretirava in skuša rešiti vse naenkrat. Življenje naj nacrtuje in si s tem zmanjšuje stresne okolišcine. Damjan je tik pred odpustom iz bolnišnice. S Tanjo sta uredila ponovni vklop elektrike in stanovanje temeljito pospravila. Pred njim pa je vrsta težav – urediti si mora bolniški stalež, pogledati, kaj je s podjetjem, strankami. Tanje ne želi obremenjevati, oce in mama pa sta zanj prenaporna. Napoti se na center za socialno delo h koordinatorki za obravnavo v skupnosti. Skupaj naredita nacrt, kako se bo izkopal iz svojih težav. Koordinatorka mu predstavi delo nevladnih organizacij. Damjan ugotovi, da bi bilo zanj najbolje, da dneva ne preživlja sam doma in premleva o svojih težavah, temvec da obiskuje dnevni center nevladne organizacije. Našel je tudi psihoterapevta, ki je pomagal Neži. Po nekaj mesecih od odpusta iz bolnišnice se Damjan drži nacrta, ki sta ga naredila s koordinatorko obravnave v skupnosti. Damjan enkrat mesecno obiskuje psihiatra, enkrat tedensko psihoterapevta, dela za dve zvesti in redni stranki po tri ure dnevno, obiskuje dnevni center nevladne organizacije, se že angažira kot prostovoljec in druge uporabnike poucuje o uporabi racunalnika. Vse poti opravi peš ali s kolesom. Shujšal je pet kilogramov. Dolgove bo placeval še kakšno leto. Nima še enako dobre pozornosti in osredotocenosti kot prej, a se stanje izboljšuje. Na psihoterapiji ugotavlja, da je bil vedno zelo vihrav, nepotrpežljiv in hkrati zahteven do sebe. Že kot otrok se je hotel dokazati, da je vecvreden. S tem si je povzrocal dodaten stres. Starši so za Tanjo menili, da je zanj premalo izobražena in neprimerna. Na psihoterapiji je spoznal, da se nima smisla podrejati drugim, ce si zato nesrecen. S Tanjo sta se ponovno zbližala. 7. korak: Obravnavanje pridruženih telesnih bolezni in duševnih motenj Bipolarni motnji razpoloženja se pogosti pridruži sladkorna bolezen, zato je vzdrževanje zdravega življenjskega sloga še posebej pomembno. Pridružene so lahko tudi anksiozne motnje, ki jih znamo uspešno zdraviti in preprecevati. Pojavijo pa se lahko tudi povsem nepricakovane težave – nujna stanja. Ce gre za tak primer, je pomembno, da oseba z bipolarno motnjo razpoloženja svojih težav ne skriva in zdravniku, ki jo takrat obravnava, pove, da zaradi bipolarne motnje razpoloženja jemlje zdravila. Neko noc je Damjana zbudila mocna bolecina v trebuhu. Sililo ga je na bruhanje. Ves je bil prepoten. Klical je Tanjo, ki je bila v nocni službi. Narocila mu je, naj pride takoj v bolnišnico, on pa je potarnal, da zaradi bolecin sploh ne more vstati. Poklical je reševalce in dežurni zdravnik je posumil na vnetje slepica. Pod nujno ga je napotil v bolnišnico. Zgodaj zjutraj so Damjana že operirali. Tanja je prinesla izvide iz psihiatricne bolnišnice in že popoldne je prejel svoja zdravila. Do poslabšanja bipolarne motnje razpoloženja ni prišlo. 90 8. korak: Vzpostavljanje in vzdrževanje abstinence do psihoaktivnih snovi Vse psihoaktivne snovi vplivajo na razpoloženje, še posebej pa alkohol, kokain in drugi psihostimulansi, ki lahko sprožijo prvo epizodo bipolarne motnje razpoloženja ali njeno ponovitev. Damjan je v preteklosti rad pokadil malo marihuane, kadar je bil po napornem delu prevec buden in se ni mogel umiriti. Po nekaj mesecih dokaj dobrega pocutja je prišel dan, ko je malo vec delal in povsem pozabil na cas. Po šestih urah nepretrganega dela se je pocutil zelo napetega in bil je nemiren. Najprej je pomisli, da bi mu pomagala marihuana tako kot prej. Vzel si je šcepec marihuane in ga pokadil. Bilo mu je grozno. Pocutil se je, kot da ima glavo polno tabletk, ki jih ob premikanju sliši, kot da bi bila njegova glava ropotuljica. Ustrašil se je, da bi se lahko manija ponovila. Obljubil si je, da marihuane ne bo kadil nikoli vec. Ali imam bipolarno motnjo razpoloženja? Samoocenjevalni vprašalnik bipolarne motnje razpoloženja Ta samoocenjevalni vprašalnik je sestavljen iz treh zacetnih vprašanj, ki jim sledijo trditve, vezane na obdobje privzdignjenega razpoloženja. Samo ce boste odgovorili z DA na prva tri vprašanja, vprašalnik izpolnite do konca. 1. Ali ste doživeli epizodo, ki je trajala vsaj dva tedna, ko ste bili precej depresivni in nesposobni delati ali ste delati z veliko težavo, imeli pa ste vsaj štiri stvari od naštetega: • izgubo zanimanja in uživanja v vecini stvari, • spremembo v apetitu ali teži, • motnje spanja, • telesno upocasnitev ali vznemirjenost, • utrujenost ali znižano energijo, • obcutek brezupnosti in nemoci, • slabo osredotocenost, • samomorilne misli. Ce je odgovor DA, nadaljujte. 2. Ali imate obdobja, ko se vaše razpoloženje obrne in poleg depresivnih epizod doživljate tudi vzpone v razpoloženju? Ce je odgovor DA, nadaljujte. 3. Ali se med privzdignjenim razpoloženjem pocutite bolj naviti in poskocni, kot se pocutite v casu obicajne srece? Ce je odgovor DA, nadaljujte 4. V preglednici so predstavljene situacije, ki se nanašajo na obdobje privzdignjenega razpoloženja. Ocenite, kako mocno so pri vas izražena navedena obcutja in dejanja, tako da ob posamezni trditvi oznacite ustrezno polje. Veliko Nekoliko Kot bolj kot vec kot obicajno obicajno obicajno Pocutim se samozavestnejše­ga in sposobnejšega. Stvari vidim v novi in vznemirljivi luci. Pocutim se zelo ustvarjalnega z veliko novimi idejami in nacrti. Prevec se vkljucujem v nove nacrte in projekte. Popolnoma sem preprican, da bodo vsi nacrti, ki se jih lotim, uspeli Stvari vidim kot zelo žive in kristalno jasne. Veliko Nekoliko Kot bolj kot vec kot obicajno obicajno obicajno Zapravim ali si vsaj želim zapraviti velike kolicine denarja. Opazim, da moje misli divjajo. Opazim veliko nakljucij. Opazim, da so moji cuti ostrejši in custva stopnjevana. Vec delam, ker sem bolj motiviran. Pocutim se eno s svetom in naravo. Verjamem, da imajo stvari poseben pomen. Izrecem precej neprimernih reci. Pocutim se visokoletecega, navdušenega, vznemirjenega, najboljšega od vedno in za vselej. Pocutim se razdraženega. Veliko Nekoliko Kot bolj kot obicajno vec kot obicajno obicajno Pocutim se precej brezskrbnega, nic me ne skrbi. Spolnost me veliko bolj privlaci, v mislih in dejanjih. Do drugih sem nepotrpežljiv. Vec se smejem in vec stvari me zabava. V stvareh preberem skrivne pomene. Druge prekinjam ali jim ne pustim do besede. Imam precej misticne izkušnje. Naredim precej neprimernih stvari. Spim manj in se ne pocutim utrujenega. Prepevam. Jezen sem. Veliko Nekoliko Kot bolj kot vec kot obicajno obicajno obicajno Seštejte število odgovorov v posameznem stolpcu. A) Število odgovorov v prvem stolpcu pomnožite s številom 2. B) Število odgovorov v drugem stolpcu pomnožite s številom 1. Seštejte vrednosti A in B. Rezultati: 22 tock ali vec: Rezultat kaže na možnost bipolarne motnje I ali II, zato svetujemo posvet z zdravnikom. Manj kot 22 tock: Tak rezultat ima manj kot 2 % ljudi z bipolarno motnjo razpoloženja, tako da je verjetnost, da jo imate, nizka, ne moremo pa je popolnoma izkljuciti! Svetujemo posvet s strokovnjakom. Opozorilo: Ta vprašalnik ni namenjen diagnosticiranju! Samo zdravnik oziroma usposobljeni strokovnjak lahko poda diagnozo bipolarne motnje razpoloženja in priporoci ustrezno zdravljenje. Ne glede na število doseženih tock poišcite ustrezno pomoc, ce ste zaskrbljeni za svoje zdravje. Kaj lahko storim sam? Na voljo je veliko orodij, s katerimi si oseba lahko pomaga sama. Pomembno je, da se naucimo opazovati sami sebe in pri spremembah razpoloženja ukrepamo kar se da hitro. Z zdravnikom je treba narediti nacrt ukrepanja ob poslabšanju. Hitro zaznavanje odstopanj od normalnega razpoloženja s pomocjo ocenjevalne lestvice Na ocenjevalni lestvici notranjega pocutja pocrnite krogec nekje na crti med vrednostmi od 0 do 100 tam, kjer menite, da najbolje opisuje vaše pocutje v zadnjih 24 urah. Vrednosti na crti predstavljajo kontinuum od 0 (sploh ne) do 100 (vecino casa). Izjema je zadnja trditev, ki ocenjuje razpoloženje z 0 (depresivno, na tleh) in 100 (manicno, privzdignjeno). Vsako trditev ovrednotite s tockami tako, da obarvanim mestom (krožcem) pripišete 0 tock, ce je obarvan prvi krožec, 10 tock, ce je obarvan drugi, 20, ce je tretji, in tako naprej do zadnjega, ki znaša 100 tock. Priporocljivo je, da opredelite svoje pocutje v casu, ko je to stabilno. Nato se lahko v trenutkih, ko imate obcutek, da se vaše razpoloženje preveša navzgor ali navzdol, ocenite ponovno. Tako boste videli, kakšna so odstopanja od vašega stabilnega razpoloženja. LESTVICA VREDNOSTI OD 0 DO 100 NOTRANJEGA POCUTJA Danes obcutim 0 100 nihanja v razpoloženju. sploh ne vecino casa Danes sem 0 100 razdražljiv, nervozen. sploh ne vecino casa Danes se pocutim 0 100 sposobnega. sploh ne vecino casa Danes obcutim 0 100 preganjavico. sploh ne vecino casa Danes je moje 0 100 notranje pocutje sijajno. sploh ne vecino casa Danes sem impulziven 0 100 (nagnjen k hitrim odlocitvam in sploh ne vecino casa dejanjem brez premisleka). Danes se pocutim 0 100 depresivno. sploh ne vecino casa Danes se mi misli 0 100 vrtijo z veliko hitrostjo. sploh ne vecino casa LESTVICA VREDNOSTI OD 0 DO 100 NOTRANJEGA POCUTJA Danes se mi zdi, kot da se zame 0 100 ne bo nikoli nic dobro izteklo. sploh ne vecino casa Danes imam 0 100 obcutek, da imam prevec energije. sploh ne vecino casa Danes se mi zdi, 0 100 da je cel svet proti meni. sploh ne vecino casa Danes se pocutim 0 100 privzdignjeno, evforicno. sploh ne vecino casa Danes sem 0 100 vznemirjen, nemiren. sploh ne vecino casa Danes sem 0 100 prepirljiv. sploh ne vecino casa Danes sem 0 100 odlocen. sploh ne vecino casa Danes se 0 100 pocutim: depresivno manicno (na tleh) (privzdignjeno) Dnevnik razpoloženja Dnevnik razpoloženja beleži, kako se oseba pocuti vsak dan, vse mesece v letu. Izriše se krivulja, ki jo lahko povežemo s posameznimi dogodki. Namesto plusov in minusov lahko uporabimo tudi soncke in oblacke oziroma kapljice ( , ). Primer dnevnika razpoloženja P T S C P S N + ++ N - - - --- Tesnoba 2 2 1 1 1 1 1 Napetost Ure spanja Zdravila 2 7 2 7 2 6 2 5 1 5 1 8 1 8 Legenda: ++ MANIJA – KOMAJ SE OBVLADUJEM + HIPOMANIJA – OBVLADAM SE IN MI JE LEPO N NORMALNO RAZPOLOŽENJE - BLAGA DEPRESIJA -- ZMERNA DEPRESIJA ---HUDA DPERESIJA 100 Tesnoba: 0 NI PRISOTNA 1 BLAGA 2 ZMERNA 3 HUDA 4 NEZNOSNA Napetost: 0 NI PRISOTNA 1 BLAGA 2 ZMERNA 3 HUDA 4 NEZNOSNA PRIPOROCAMO Depresija Knjige in prirocniki ATKINSON, Sue. Poti skozi depresijo. Ognjišce, 2007, 48 str. BURNS, David D. Kako smo lahko srecni in zadovoljni. Mladinska knjiga, 1998, 187 str. COBAIN, Bev. Ko nic vec ni važno. Prirocnik za mladostnike z depresijo. Didakta, 2008, 180 str. DEPRESIJA – prepoznajmo, zdravimo in premagajmo jo. NIJZ, 2005, 8 str. Dostopno na spletu. DERNOVŠEK, Mojca Z. in TAVCAR, Rok. Prepoznajmo in premagajmo depresijo – prirocnik za osebe z depresijo in njihove svojce. Inštitut za varovanje zdravja RS, 2005, 37 str. Dostopno na spletu. DRGLIN, Zalka. Zima v srcu – ko se materinstvu pridružita depresija in tesnoba, radost pa odide. Kažipot skozi obporodne stiske. NIJZ, 2009, 135 str. Dostopno na spletu. FRIEBEL, Volker. Depresije. Prepoznavanje, preprecevanje, zdravljenje. Slovenska knjiga, 2000, 128 str. FURLAN, Alja. Mama, moji punci je ime Depra. Alba, 2011, 80 str. GILLETT, Richard. Premagovanje depresije. Prakticni vodnik za samopomoc pri preprecevanju in zdravljenju. Državna založba Slovenije, 1992, 236 str. HAUCK, Paul A. Depresija. Mladinska knjiga, 1987, 83 str. HROVAT - KUHAR, Eva. Poporodni izziv – ko dvojina postane množina. Mladinska knjiga, 2010, 255 str. KABZA, Helga. Depresije in strah – zdravljenje, zdravila, samopomoc. Kele & Kele, 1998, 242 str. KADAR nas je strah, da bi si kdo lahko vzel življenje. 102 NIJZ, 8 str. Dostopno na spletu. KHERIATY, Aaron in CIHAK, John. Depresija ni greh – kako vam lahko svetniki, zakramenti in psihiatri pomagajo iz primeža depresije ter znova najti sreco. Družina, 2016, 287 str. MACNAUGHTON, Eric. Orodje za depresijo. Društvo DAM, 2011, 40 str. Dostopno na spletu. MARCHETTA, Melina. Reševanje Francesce. Miš, 2007, 224 str. MCKENZIE, Kwame. Kako razumeti depresijo. Pisanica, 2005, 92 str. PREMAGOVANJE depresije za najstnike – vešcine obvladovanja depresije. Društvo DAM, 2011, 68 str. Dostopno na spletu. SELIGMAN, Martin E. P. Optimisticen otrok. Preizkušen program za varovanje otrok pred depresijo in ustvarjanje odpornosti za vse življenje. Modrijan, 2011, 334 str. SMITH, Laura L. Depresija za telebane. Pasadena, 2012, 363 str. SMITH, Gwendoline. Premagajmo depresijo! Kako lahko pomagate ljubljeni osebi v depresiji. Meander, 2006, 147 str. SPREGOVORIMO o depresiji in samomoru med starejšimi. NIJZ, 2010, 131 str. Dostopno na spletu. Spregovorimo o samomoru med mladimi. NIJZ, 2009, 97 str. Dostopno na spletu. STYRON, William. Vidna tčma. Izpoved o depresiji. Mladinska knjiga, 2010, 87 str. VALENTINY, Caroline. Pot na rob praznine – moje življenje z depresijo in anoreksijo. Družina, 2017, 144 str. WEINREB, Friedrich. Samozavest in depresija. Mohorjeva, 2010, 49 str. Video gradivo Depresija, prosim, spusti me iz rok! https://4d.rtvslo.si/arhiv/govori-molk/174454254 (potrebna prijava) Depresija – dr. Mojca Z. Dernovšek, dr. med., spec. psihiatrije https://4d.rtvslo.si/arhiv/halo-tv/174514026 (potrebna prijava) Depresija – asist. Arijana Turcin, dr. med. https://4d.rtvslo.si/arhiv/halo-tv/174450175 Antidepresivi – asist. Arijana Turcin, dr. med. https://4d.rtvslo.si/arhiv/halo-tv/174407347 Zdravje: depresija in antidepresivi https://4d.rtvslo.si/arhiv/dobro-jutro/174383066 Spletne strani Izobraževalna spletna platforma programa OMRA (Z vecjo pismenostjo o duševnem zdravju do obvladovanja motenj razpoloženja): www.omra.si Inštitut Karakter: www.karakter.si Društvo za pomoc osebam z depresijo in anksioznimi motnjami (Društvo DAM): www.nebojse.si Spletna postaja za razumevanje samomora: www. zivziv.si Psihiatrija, informacije za vsakogar: www.psihiater­leser.com Zdravstveni portal MerOverNet: www.med.over.net 104 Bipolarna motnja razpoloženja Knjige in prirocniki AŽMAN, Renata. Japajade. Tuma, 2005, 3 zv. FAST, Julie in PRESTON, John. Ljubiti nekoga z bipolarno motnjo. Chiara, 2017, 270 str. FINK, Candida. Bipolarna motnja za telebane. Pasadena, Društvo DAM, 2009, 340 str. MIKLAVCIC, Zala. Ljubezen, spoštovanje, prijateljstvo. Samozaložba, 2014, 172 str. OD znotraj navzven – vodic k samoobvladovanju manicne depresije. ŠENT, 1997, 31 str. Video gradivo Bipolarna motnja razpoloženja https://4d.rtvslo.si/arhiv/ med-stirimi-stenami/174318838 Bipolarna motnja https://4d.rtvslo.si/arhiv/turbulenca/174497407 (potrebna prijava) Spletne strani Izobraževalna spletna platforma programa OMRA (Z vecjo pismenostjo o duševnem zdravju do obvladovanja motenj razpoloženja): www.omra.si Inštitut Karakter: www.karakter.si Društvo za pomoc osebam z depresijo in anksioznimi motnjami (Društvo DAM): www.nebojse.si Spletna postaja za razumevanje samomora: www. zivziv.si Psihiatrija, informacije za vsakogar: www.psihiater­leser.com Zdravstveni portal MerOverNet: www.med.over.net Poti iz labirintov Rešitev obstaja www.omra.si