Kmetom v prcudarck. Lastna korist in zgled drugih stanov kličejo kmeta k stanovski organizaciji. Stanovska organizacija pospešuje in goji strokovno in splošno izobrazbo kmota, omogočuje izpolnjevanje kmetske proizvodnje, utrjuje podlago za gospodarski napredek posameznikov ter združuje posamezne kmetske ljudi v trdno strnjeno verigo kmetskega stanu. Zgled drugih stanov: delavcev, obrtnikov, trgovcev, industrijcev, celo tudi uradnikov, ki 3 krepko organizacijo branijo svoje interese in uveljavljajo svoje težnie in zahteve, mora kmetom biti v spodbudo, da zjrradijo svojo lastno organizacijo, ki bo vse poodinre, kateri so sedaj kakor raztepljoni udje tr»l«sa, zbrala in združila v eno. LeDO se razvijajoča kmetska organizacija, ki temelji na načelih, katera so več kakor 1000 let slovenskemu kmetu sveta ter so bila od nekdaj najtrdnejša opora njogovega življenia, ni vsakemu pogodu Oglejmo si nekoliko te »kmetske prijatelje« in posiuhnimo malo njihovo »kmetsko« žebranje. »Kmetski HsU. Obregne se-rad na »Slovenskega Gogpodarja«. Mu nič ne zamorimo ter se tudi nanj nič ne jezimo. Dobvo vemo, kolike zasluge ima »Slovenslri Gospodar« za slovenskcga kmeta v narodnc-m in go^podarpkom oziru, t'a pa »Kmetski list« v trrn oziru nima noVjenih. Zato mu cdkrito privoščimo veselie nad nadaljnim obregovanjem. Radi našega isfa se tudi ne bi pečali s »Kmetskim istom« ter ne bi o tem izgubljali besede. Ako proti njemu izpregovorirno kakšno besedo, je to radi slovenskega kmeta in njegovih zadev. Stvar pa je ta: »Kmetska zveza« je poslala finančnemu ministru in drugfm pristojnim činiteljem v Beograd strokovno utemcljeno ulogo in prošnjo, naj se novo tolmačenje trošarinskega zakona, izdano 16. januarja tega leta od oddelka za davke v finančnem ministrstvu, ukine. Po tora tolmačenju bi morali od zdaj naprej posestniki vinogradov, ki svojega viira ne zaiižijejo v tisti občini, kjer je njihov vinograd, marveč ga prepeljejo ali prenesejo v občino, kjer stanujejo, plačati državno in oblastno (banovinsko) trošarino. O tej lepi, stvarno utemeljeni in dobro sestavljeni ulogi izrska »Kmetc-ki list« v svoji številki, dne 26. februarja tako z viška dol to-le zafrkljivo sodbo: »V »Slov. Gospodarju« beremo, kako se je za ncke želje slovenskih vinogradnikov zavzela. »Kmetska zveza«. Pisec, ki je v »Kmetskem listu« zapisal sodbo o »nekih željah slovenskih vinogradnikov«, gotovo ne ve ali se ne zavcda, za kaj gre. Pisec najbrž ni sin kmetskih staršev, marveč mestno dete, ki vinogradniških razmer osobito na Štajerskem ne pozna. Ko bi naše štajerske razmere poznal, bi vedel, koliko kmetov ima svoje vinograde v drugih občinah, kaj torej novo tolmačenje trošarinskega zakona pomonja za kmetskega vinogradnika ter menda ne bi sodil, da gre za »neke želje slovenskih vinogradnikov« . Zanimiva je sodba »Kmetskega lista* ne samo o »nekih željah slovenskih vinogradnikov«, marveč tudi o »Kmetskl zvezi« sami. O njej namreč tako-le modruje: »Kmetska zveza« nima nobenih posebnih pravic in nobcne posebne moči, ampak ima le toliko pravice in rnoči, kolikor je ima vsako društvo in tudi vsak posameznik in prav nič več. C.e torej »Kmetska zveza« piše ministru, naj naredi to ali to, je talco pisanie toliko vredno, kakor če mu piše Capov Nata ali pa Punsreivov Jožn iz Kotlje vasi.« Čudne besede iz ust človeka, ki se ponaša s tem, da je »kmetski pokretač«. Odbor »Kmetske zvcze« in tudi odbore njenih društev tvorijo kmetje: po označbi »Kraetsk. lista« Capov Nata in Pungerče.v Jože iz Kotlje vasi. Kaj ne da značilna označba?! Duh, ki iz njega izvira ta r.značba. je duh svobodomisGinosti, ki jo je ta »l<met?ki poIkrctač« Drinesel s seboi iz liberalnoga ali pa socialistiCnega tabora, kjer Je prej bil. Cemu pa \i, gospodje »kmet8kl pokretači«, hauzirate okoli s svojim »kmetskim pokretom«, če pa so vam preprosti kmetje, ki se zavzemajo za koristi svojega stanu, Capovi Natc in Pungcrčevi Jožeki iz Kotlje vasi? »Bcmcvina«. Jc veina hčerka Jutrovska. Ker je »Jutro« napadlo slovensko zadružnigtvo in zlasti njegovo najmočnejšo zastopnico Zadružno zvezo v Ljubljani, je tudi »Domovina« prihitela za njim ter sc obregnila na naše posojilnice in hranilnice. Lažnjivo jim očita, da nočejo dajati kmetom posojil, marveč da rajši pošiljajo dcnar Zadružni zvezi v LjubIjano, ker s tem več zaslužijo. To je vse ncrcsnično in s prozornim namcnom izmišljeno. Resnica je, da dobi vsak kmet, ki išče krcdit, posojilo, in to pod ugodnimi pogoji. Predpogoj je kajpada, da je posojilo varno. Ako ta predpogoj ni izpolnjen, nobena posojilnica ne more dati posojila, ker denar, ki ga izposojuje, ni nien, marveč vlagateljev, torej pri kmetskih posojilnicah kmetski denar. Kar se pa tiče naložb pri Zadružni zve¦; 'e znano, da ista obrestuje vezane vTogc Ie po 7%, zato dobijo posamezne posojilnice za posojila vsaj toliko, celo še več, kakor pa če svoj denar shranijo pri Zadružni zvezi. Namen, ki ga imajo Ijudje, ki so za »Jutrom« in »Domovino«, z napadi na naše zadružništvo, je prozoren: vzeti hočejo kmetskim posojilnicam zaupanje ter oškodovati posojilnice in Zadružno zvezo. Nič jim ni mar, da s tem oškodujejo ves narod in njegovo gospodarstvo. Njihova špekulacija je ta: če omajamo zaupanje kmetskemu posojilništvu in zadružništvu, bo denar šel v mesta ter bo napolnil blagajne raznih bank. Naš kmet pa je vsled težkih izkustev toliko moder, da ne bo nasedel tem špekulacijam. Slavenska banka in po njej storjena škoda še ni pozabljena. »Jutro« in »Domovina« gotovo boljše znata nego naši kmetje, komu so tisti Ijudje bili blizu, ki so vodili Slavensko banko. Slovenski kmetje kliCejo: roke proč od našega posojilništva in zadružništva! Zadružništvo je najtrdnejša gospodarska opora našega kmeta. Stanovska kmetska organizacija pa je najboljše jamstvo kmetskega napredka. V vzajemnosti in slogi je moč za vsak stan. Kmet, ali se tega zavedaš?