fiaffsoD 14.000. — ftajerc Defja za celo leto eden goldinar. iTeblto si nas kmete jjubillj Kmečki staa srečen stan! Naročnina za celo leto K 2-—. — Posamezna Številka velja 3 krajcaije. — Naročnina se tudi na pol leta plačuje in se mora poslati v naprej. Rokopisi s« ne vračajo in se morajo riajdalj« do pondeljka pred izdajo dotične Številke vposlati. 22. 7 Ptuju v nedeljo dne 30. oktobra 1904. V. letnik. Na grobih* Dan naših mrtvih je prišel! — Gosta jesenska legla objema hribe in doline in zemlja si želi počitka, »ravlja se k trudnemu, zimskemu spanju. Raz dreva je padel pred tebe list, list vel in iden, ki si želi počitka, list, kateri se je še pred :kim v svitlih solnčnih žarkih ponosno zibal na revesu. Kratka je bila njegova doba, a vendar oh, »liko je temu ali druzemu ta list preživel! Spomini svitli, spomini temni, spomini sladki, »mini grenki se ti vsiljujejo v dušo, spomini na ali druzega, ki si ga ljubil in ki ga ni več, kari je kakor ta list po kratki svoji dobi šel truden počitku. Neznano čustvo nas vleče tju, kjer počivajo naši ragi, tje, kjer se ta dan praznuje njih spomin, tje grobe, v katere so nam toliko, znabiti vse zako- Tukaj počivajo ki so gledali, kakor mi ta svet, ieri so mislili, čutili, upali, kakor mi, bili srečni nesrečni ravno tako, kakor mi! Tukaj počivajo in glej, ni ga razločka med njimi, i, vsi so si sedaj enaki! Ponosen bogataš, katere- se je spolnila na njegovo lastno povelje vsaka Ija in ubogi siromak, ki je stradal svoje žive dni, :aj sta si enaka in čeprav je bil v življenju med m tudi velikanski prepad, tukaj ga ni več, z rzlo roko je razdrla med njima razloček ona, kateri se mečno vklanja vse, kar živi — neusmiljena smrt. In glej, luči gorijo danes tukaj, svitle luči, luči ibezni in spomina! Tam je prižgala s tresočo roko mati svojemu »Ijenema otroku svečo, tukaj zopet se bleskečejo luči, luči prižgane od zapuščenih sirot svojim starišem, svojim roditeljem. Prijatelj prižiga prijatelju svečo, oko pa rosno zre tje na gomilo, katero je tako majhno, tako ozko in skromno, a vendar pokriva toliko nekdanje, zveste ljubezni! Ti pa srce, kaj vendar hočejo tvoji hitreji udarci ravno na tem mestu, ravno ta dan? Vedi, da se je marsikatero človeško srce, polno tuge in žalosti, še lansko leto ravno ta dan, ravno tukaj na grobih s hitrejšimi udarci oklepalo znabiti svojega zadnjega upanja na boljše čase, sedaj pa, sedaj počiva tiho in mirno tam doli, kjer neha vsa tuga, vsa žalost, a tudi ves zemeljski up, vsaka zemeljska nada! Vedi, da je marsikateremu človeškemu bitju, ko je odišlo lansko leto od teh gomil, poskakovalo srce s hitrimi udarci veselju, srečnim uram nasproti, a danes pa počiva tudi to srce ravno enako mirno tam doli, kjer neha tudi vso zemeljsko veselje, vea zemeljska sreča! Človek! kdo ve? Znabiti že počiva tudi tvoje srce ravno tako mirno v prihodnjem letu tukaj med tvojimi dragimi, kdo ve, če niso tudi tvoji sklepi čez leto in dan tukaj pokopani za vselej, pokopana vsa tvoja tuga, žalost in nesreča, pa tudi vso tvoje veselje! Ena pest prahu, znabiti še nekaj imen, majhno, ozko gomilo, par luči in to si bil — ti! ■— — — Srečni in nesrečni, žalostni in veseli, bogati in revni, stari in mladi, vsi ležijo mirno tik eden druzega, vsem, vsem gorijo enako svetle luči! Vsi so dosegli tukaj enakopravnost, vsi spavajo eno in isto trdno, mirno spanje! s A glej, vendar nočemo mi ljudje spreviditi te konečne enakopravnosti, nočemo spoznati minljivosti posvetnih naših želj! Strasti besne tam zanaj v življenja med nami, sovražtvo in preganjanje sta naša spremljevalca od zibelje do tukaj sem, do teh luči! Brat preganja brata, sin svojo staro onemoglo mater in to vse zavoljo minljivega, trohlega blaga tega sveta! Še več! Narod besni proti naroda, a vendar je to, za kaj se preganjata znabiti samo senca, senca, ki še hitreje znikne, kakor bodejo ugasnile te luči, nagrobne luči! človek sovraži človeka, ker govorita različne jezike, glej, vendar pa bodeta znabiti že prihodnjo leto za vselej molčala oba. Tukaj sem na grobe pridite Vi politični hujskači, pridite sem Vi prvaški, farški in dohtarski hinavci, tukaj, ravno tukaj se Vam mogoče odprejo oči, ravno tukaj znabiti sprevidite, kako minljivo, kako brezvestno je Vaše počenjanje. Luči gorijo danes tukaj, svitle luči, luči ljubezni in spomina! In njih plamen plapola tje gor proti vesoljnemu nebu, tje gor plapola k Njemu, ki je vse te, ki tukaj trdno spijo, poklical k sebi, plapola proti Njemu, kojega največja zapoved je bila ljubezen do bližnjega. Luči gorijo danes tukaj, svitle luči, in njih plamen plapola tje gor proti zvezdam, tje gor, kamor tudi plapola plamen iz naših src! Tam gori je naša prava domovina in vroče želje po njej naj bi vedno polnile naša srca tako, kakor je polnijo na ta dan, tukaj na tem mestu, pri teh lučih, potem ne bode prostora v njih za druge Btrasti, ne bode prostora za sozražtvo in preganjanje, potem se bodemo enkrat, ko nas bodejo zvale angelov trobente iz grobov, videli s vsemi tistimi, ki počivajo v teh grobih, v veselju, uživajoč neznane nebeške sladkosti, katere pa niso minljive, kakor vse, kar je na tej zemlji, ne, katere bodejo trpele na vse večne čase! D. Regulacija Pesnice. Vprašanje gg. poslancev Orni g, Pfrimer, Stiger in tovarišev stavljeno Nj. ekselenci g. cee. kr. deželnemu namestniku grofu Clary in Aldringen: »Zadnja povodenj v pesniški dolini od št. Jurja do iztoka Pesnice v Dravo je zopet pokazala, kako nujno potrebna da je takojšna regulacija njene struge in da tamoŠnje prebivalstvo s samimi kom i sij on i ne more biti zadovoljno, ker mora gospodarstveno propasti, ako ne pride urna pomoč. Okoli 8 tisoč oralov (joh) travnikov se redno vsako spomlad in jesen tako preplavi, da je seno ne-rabljivo in da dotična zemljišča tudi niso za pašo, ki je vendar za kmeta velikega gospodarstvenega pomena. Taka je bila tudi letos. Kakor znano je projekt regulacije Pesnic« troje kosov razdeljen. Samo obsebi umevno moral začeti reguliranje pri iztoku v Dravo pri Možgani in ta podrobni projekt je pustil deželni odbor žel delati, obsegajoč odseke 1—9; od teh se je odseki s stroškimi 54 tisoč kron na občno zadovoljnost of mejnih posestnikov že izvršil. Za popravilo odsekov so načrti tudi že izdelani in stroški so prorača na 37 tisoč kron. Vodne pravice so vse odob Okraja Ptuj in Ormož sta svoje prispevke že zag vila in tudi dežela je v lanski proračun posti gotovo svoto. S tem je storila vse, kar je v nje' močeh. Edino in izključno je toraj vse na vid ležeče, da se ona k gotovemn donesku zaveže, c ,roma dotični postavni načrt odobri, kojega je deU odbor v aprilu 1904 predložil in le na ta način se ta nujna zadeva rešila. V slučaju, da bi v letošnjem zasedanju deželnj zbora ne prišlo do sklepa dotične postave, tedaj] se delo zopet zavleklo za celo leto. Tako odlagaj pa se mora na vsak način preprečiti, ker se zamj vodni odtok za kosa II in I le vsled reguliranja' sekov 1—8 kosa III doseči. Tudi za kos 11 se vsled merjenja doline* v dolgosti 35 km in 1—3' v širino že nekaj storilo. Za kos I izkazuje projekt 100 tisoč kron s škov, vlada pa še ni izrekla svojega mnenja; re lacija tega kosa se zamore izvršiti, brez da bij moralo na popravila (delo) kosov II in III ozirati je tem nujnejša, ker bi vsled zopetne povodnji j majhno posestvo Heclovo valovi Pesnice odplavili.] Tik omenjenega posestva je pohabljen most, veže občino Spodnja št. Kungota z okrajno ces Akoravno je nov most silno potreben, vendar se more postaviti, ker se ima vsled načrta regnla tisti zgraditi na drugem mestu ; okraj in občine zaradi svoje denarne zadrege ne morejo dva most plačati. Po razjasnila teh dejanstvenih razmer stavili podpisani Nj. ekscelenci gospodu namestniku si ča vprašanja: 1. Kateri so vzroki tega nezapopadljivega ganja v tej važni zadevi regulacije Pesnice? 2. Ali je Nj. ekscelenca voljan, se vseh sred poslužiti, da dobita načrta kosov I in II še y te zasedanju postavno moč? 3. Je visoka vlada voljna, postaviti v pro za leto 1905 primerne doneske? 4. Ali je Nj. ekscelenca voljan, predloga gl kosov I in III, previdena s izjavo vlade, nemudo1 deželnemu odbora vrniti, da se še v tem zasedaa deželnemu zboru v sklep predložita? V Gradcu, dne 19. oktobra 1904.B (Sledijo podpisi 3 [ojska med Rusi in Japonci. Od 10. oktobra sem traja okoli Jentai-a južno Mukdena skoraj neprestana bitka. V svetovni zgo-[vini menda še nobena bitka ni zaznamovana, ki bila tej enaka, kajti nasprotnika se vojskujeta s ^o srčnostjo, bolje divjostjo, da se ne da popisati. opisujejo vojna poročila to bitko. S perva so ponci precej brzo prodirali v ruske pozicije, a idnjič so se baje vendar morali na nekaterih krajih iski premoči umakniti. Nadpoveljnik ruske armade, beial Knropatkin, je baje dobil iz Petrograda az, da mora vendar enkrat tudi ofenzivno proti vražniku nastopiti, tega pokončati ter, ako roogo-, trdnjavi Port Artur na pomoč priskočiti. Toda zeleni mizi se lažje kaj sklene, kakor pa na bo-fču izpelje, posebno če se gre bojevati s tako neranljivim in žilavim sovražnikom, kakoršnega imajo fisi v tej vojski. V začetka te grozovite bitke (dne 10. t. m.) je Bponski general Nodzu, ki je poveljeval siedini ponske armade, z veliko premočjo potisnil Ruse izaj črez reko Šiliho proti levemu ruskemu krilu, ►je je bilo toraj v veliki nevarnosti biti odcepljeno od npne bojne črte. Moral se je seveda nemudoma lakniti, a na tem rakovem potu mu je japonski neral K u r o k i prizadjal veliko izgubo, ker ga je el v ozkih gorskih soteskah pod navskrižni ogenj. \ poročilu japonskega maršala izgubilo je ondi črez Bm tisoč Rusov svoje življenje. Posamezni ruski ilki bili so baje popolnoma uničeni. Japonci eo za-jnili črez 70 topov, mnogo streljiva ter ujeli več itin Rusov. Vkljub tema porazu se Kuropatkin ni dal spla-Da bi preprečil popolni pogin premagane arma-je pravočasno potegnil rezervo naprej v bojno (o ter tako okrepil svoj centrum, ki se je nato spko v bran postavil ter nadaijho prodiranje šolnika zabranil. Vsled tega manevra je bilo leve-ruskemu krilu omogočeno se v dobrem redu na-pomakniti. Položaj je bil za vso rusko armado to nevaren. Dne 15. t. m. pribojevali so si Japonci Linšipu, jako imenitno pozicijo ob železnici io od Mukdena. Ondi vodi železna kakor tudi pna cesta črez deročo reko Šaho. Japonci bi se mostov skoraj bili polastili in v tem slučaja bi ri bili popolnoma odrezani in od Japoncev od strani obkoljeni — pa tudi popolnoma uničeni. so se Japonci vasi Linšipu polastili, je Kuropat-j to nevarŠČino takoj spoznal ter je poslal mnogo jr na pomoč proti Linšipu; po velikih izgubah so Kosi tega važnega mesta zopet polastili. Japonci te-jo velike vojne sile, da bi si prisvojili prehod reko Šaho. — Pri Jentai-u, kjer je trajala sko- [pet dni strašanska bitka, bili so Rusi popolnoma mgani. — Za „grič osamelega drevesa*4 sta se potnika izvanredno ljuto bojevala. Na milje da- 80 bili rovi in grabni z mrtvimi trupli napol- d: ponekod so bili celi knpi mrličev in ranjen- cev, črez katere so se bojevale! morali plaziti. 0 izidu bitke še doslej ni došlo zanesljivih poročil. Rusko baltiško brodovje je že na potu na dalj-nji iztok. Srečalo je na morju pri H u 11-u barke an-gležkih ribičev, na katere je takoj začelo s topovi streljati. Kake spletkarije da zna ta afera med Rusijo in Anglijo povzročiti, se dosedaj še ne da sklepati. — Port Artur je baje v veliki sili in težko se baje bode ubranil japonskim naskokom. * Spodnještajerske novice. Naprednim volilcem, kateri so v ptujskem in mariborskem volilnem okraju neustrašljivo po svojem prepričanju volili in katerim smo že v 20. številki „Štajerca" našo iskreno zahvalo in popolno priznanje izrekli, se še enkrat prisrčno zahvaljujemo ter jih spodbujamo, da naj ostanejo tudi zanaprej zvesti naprednjaški stvari ter se naj ne ozirajo na renča-nje zlobnih obrekovalcev, posebno pa naj ne jemljejo v poštev nesramno blatenje klerikalnih Časnikarskih cunj, ker kakor je vsakomur znano, ta sodrga itak ne more nikogar trpeti, ki ne laja ž njo ter se ne uklanja nasilstvu črne garde. Vsak naprednjak si naj misli, da je pod njegovo častjo, se prepirati ali zagovarjati proti takej slaboglasni stranki, ki nima dru-zega programa, kakor obrekovanje in blatenje poštenih mož, koji imajo srce za zaslepljeno, revno slovensko ljudstvo, in ki se krepko v bran stavijo navalu mračnjakov, njihovim zvijačam in sleparijam. Gospodu Stigerju častitamo še enkrat k njegovi zmagi ter smo prepričani, da bode v.deželni zbornici za blagor svojih volilcev več kaj storil (oziroma dosegel), kakor uni kričači, ki si sedaj sami hvalo spevajo po svojih „lajbžumalih". — Gospodu Vračko-tu naj bode v veliko zadoščenje, da je dosegel od zavednih mož toliko tisoč glasov, ki štejejo mnogo več in so veliko večje moralične vrednosti, kakor ponarejene, falzificirane, prigoljufane glasovnice z imenom njegovega protikandidata, O zlobnem počenjanju klerikalnih agitatorjev in posameznih volilnih komisarjev bo-demo v kratkem našim bralcem poročali in overjeni smo, da se bodejo čudili njihovi predrznosti in zvijačnosti. — Napadi nasprotnih listov so le nov dokaz, da si je izvolila napredna stranka prave može, ker kogar blatijo te cunje, ta je gotovo mož na svojem mestu, značajen in odkritosrčen prijatelj svojih rojakov. Pomota nam se je vrinila v notici pod naslovom „Pretep in uboj" v štev. 20. našega lista (na strani 4), kjer smo poročali, da je bil »Kožuhov brat eden najhujših pretepačev in da je svoječasno tudi pri nekem tepežu smrt našel". Resnično marveč baje je, da dotičnik še živi in da ni nikakošen pretepač. Da so Binclovega brata ubili, je resnica. Iz Krčevine pri Mariboru prejeli smo sledeče: „Fihposov dopisan se je v svoji številki od 6. t. m. hvalil, da ima za seboj lepo število nazadnjakov in norcev, ki se zanj vojskujejo, da imajo naprednjaki strah pred njim in da je N. Paklavec v »Štajercu" dala duška svoji jezi nad „Fihposom*. No, taka sila pa še ni, temveč ravno narobe je. Ona namreč te cunje nikdar ne bere in se za njo tudi ne zmeni. V našem kraju smo zadovoljni in srečni, ker te časnikarske cunje ne beremo in je še poznamo ne. Ni se toraj čuditi, da ni preje zvedela o „fihposovem ženinu", ki ji kliče: nservus!" Zdaj pa nSchluss mit Jabel,auf sNimmenviedersehen !" Odjemalec ,Štajercal. Ciganica je z mišnico zastrupila viničarska sinova Jurja in Ferdinanda Macenovič iz Velikega vrha pri Zavrču. Prodala jima je]; tega strupa za 80 vinarjev ter rekla, da to sredstvo naredi človeka jako korajžnega. Ko je nedavno starejši brat Ferdinand moral k vojakom v Celje oditi in ga je brat Jurij do kolodvora v Mošgancih spremljal, snedla sta vsak za pol oreha velik kos te „korajžea. Jurij se je vrnil popolnoma omamljen domov, kjer je v kratkem umrl, Ferdinand pa je v železniškem vozu neprenehoma omedleval in konečno tudi umrl, predno je vlak v Celje dospel. Ciganske babure še niso zasledili. Železnica Zeleni travnik (Wies)—Maribor bode se najbrž vendar gradila, akoravno klerikalni prismojena hočejo to zgradbo preprečiti. Vsled sklepa mariborskega mestnega zastopa v seji dne 12. t. m. vzelo bode mesto Maribor za 300 tisoč kron temeljnih delnic (Stammaktien). Tudi vse one občine, skoz! katere ima nameravana železnica voditi, so znatne prispevke obljubile. V denarnem oziru toraj ni več veliko skrbij. Iz LeskOVCa so nam poroča: Farška pravičnost. Za tukašnjega g. župnika je hodil dalje časa po brnji (kolekturi) nek mož, ki si je skrbno prizadeval svoj posel redno in vestno opraviti. Ko je prišel h g. župniku po pošteno zasluženo plačilo, prejel je za tisto klofuto s žegnano roko. — Farška nestrpnost. Nedavno je imelo leskovško konzumno društvo svoje občno zborovanje, pri katerem se je pa g. župnik tako robato obnašal, da je moral konečno iz zborovanja zbežati. Iz Vodislavc pri Mali nedelji prejeli smo sledeče vrstice: „Naj sprejmejo moji „ljubiK neprijatelji tem potoni mojo najprisrčnejšo zahvalo za svoj trud, ker se toliko brigajo za me in prodajo mojega posestva ter mi že kupce pošiljajo, ko jaz še pičice ne vem o tem. Naj preje pred lastnim pragom pometejo, potem šele pred tujim. Za tokrat naj zadostuje, ako pa do-tični ne bodejo mirovali, tedaj bom naznanil njihova imena in nekaj prav zanimivih reči! — M. L.'" Poboji. V Sovjaku pri Sv. Bolfenku v Slov. gor. je bil 17. t. m. pri nekem tepežu ubit viničarski sin Vincenc T a š n e r. Storilec je baje kočarski sin Jožef K r a n j c iz Biža, kojega je žandarmerija že sodniji izročila. — Iz krčme domov grede je v Rihta-rofcih hlapec Ferdinand M ii 11 e r svojega gospodarja Franca Heric 32 krat z nožem pehnil, da je ta pri priči mrtev na cesti obležal. Sprla sta se baje bila zaradi para škornjev, katere je gospodar hlapcu pri najemu obljubil. Zločinca so izročili okrajni sodniji v Ljutomeru. Dve gluhonemi sestri, od katerih se ne kod da ste, prišli ste pred kratkim v Lipnic^ so ju prijeli ter občinskemu uradu v začasno izročili. Zvedeti se je od njih le zamoglo, da rejši ime „Julaa, mlajši pa „Nanatt. Pena okoli 18 do 20 let, druga pa 15 do 18 le« imate na sebi že precej obnošeno kmečko obleq ste bosonogi. Premeščenje v politični službi. Ces. kr. d komisar g. baron Oskar Warsberg prestavlja ces. kr. okrajnemu glavarstvu v Celje, na n mesto v Ptuj pa je premeščen ces. kr. namest koncipist g. dr. Ervin Lauppert plem. Pe Nova poštna nabiralnica v Nazarjih (Marj žaret) pri Mozirju začela je 16. t. m. svoje vanje ter je na dan dvakrat v zvezi s pošto zirju. Glasoviti dr. Kohn, bivši nadškof v 01 um na Moravskem, kupil je grad v Ernovžu (E hausen), kjer se misli za stalno naseliti. Ta m židovskega rodu, česar tudi ni zamogel zatajiti nadškof. Akoravno je bil na milijone bogat, i je pustil zapreti nekaj revnih ženkic, ki so za škofijski hosti suhljad pobirale in so pri njem par grošev dnine služile. Proč Od Gradca! Sin nekega posestnika t ževcih pri Ljutomeru bil je na odredbo nekega vaškega zdravnika v letošnjem poletju poslan v Ijansko bolnišnico. Ondi je baje ležal štirim dni, brez da bi ga zdravniki preiskali. Na njej tozadevno prošnjo slišal je le zasmehovanje in vanje; za norca in osla so ga imeli. Hrano je J val jako slabo in slednjič se je moral neozdrat1 domov vrniti. No, iz Gradca še dosedaj kaj tacj ali enacega nismo slišali. Toraj tepci: le pro? Gradca! Cela družina živa pokopana. Vsled velikih vov se je v noči do 11. oktobra t. 1. na golj Gabrovica ntrgal več oralov obsegajoč gorsk (lep kos dobro zaraščenega smrekovega gozda), zasul gozdarsko hišo. v kateri je stanoval goj graščine Mokrice pri Krškem, S k u d n i k s družino, obstoječo iz žene in deveterih otrok. ravno je koj drugo jutro začelo č r e z sto lavcev rešilno delo, vendar so šele po neprestaij večdnevnem in večnočnem kopanju prišli do zas oseb, ki pa so bile že vse mrtve. Mož je bil na nogi sezut, z drugo pa je tičal v zajcu (sezo hlapcu), iz česar se da sklepati, da se je nesij zgodila ravno ko se je spravljal spat. Gozdarjevo no in otroke so našli mrtve okoli velikega jerbB v kojem je bila koruza; luščili so namreč kon ko je nad hišo prihrumel plaz ter jih žive pokd Na prav čudežni način bil je najmlajši dveletni o smrti rešen. Šel je namreč ravno pred nesreč^ svoje ležišče v podstrešje, od koder je skočil okno na prosto in je na površini plaza nepoškod ostal. Srotle je celo noč tavalo okoli in šele jutro so ga jokajočega sosednji ljudje našli. Požar. Dne 5. t. m. zvečer začelo je goreti v btrešju gospodarskega poslopja posestnikov Jožef Jožefa Vogrinec v Podložu, občina Ptujska ra. Ogenj se je v naglici razširil ter pokončal podarsko, kakor tudi hišno poslopje s vsemi živili, io, opravo in orodjem vred. Škoda se ceni na 0 kron, zavarovalnine pa je 6200 kron. Za vzrok tanek) požara se ne ve, kakor se tudi ni izvedelo, je leta 1901. ravno tema posestnikoma mlin rel. Vlak je povozil dne 3. t. m. 44-letnega kočarja Jarola Goltner iz Starega loga, občina V r h 1 o-pri Slovenski Bistrici. Mož se je vračal pijan imov, pa je prišel gredoč pod vlak. Goltner zapusti ovo 8 četirimi otroki. Pozor, občinski predstojniki in kmetje! Vse tiste ISne, pa tudi posamezni posestniki, ki so bili vsled zov, preplavov itd. po zadnjih nalivih povzročenih odovani, naj vložijo na d e ž e 1 n i z b o r ali pa pes. kr. namestnijov Gradcu prošnje (skozi ■rajno glavarstvo), da jim deželna vlada dopošlje ilturnega inženerja, ki bode dotično škodo v družbi finskih mož cenil ter razložil in pokazal, kako se fcdijo naprave, ki bodejo jih v prihodnje enakih obvarovale. Tudi davek se da vsled take škode lisati in ubožnejši posestniki naj prosijo za pod-o iz fonda za silo* Prošnje naj bi se takoj vlo- posebno ker gre naš g. okrajni glavar v krat- k gospodu namestniku in bi mu dotične prošnje j osebno lahko priporočal ter kmečke težnje razjas-predno da pride ta zadeva v deželnem zboru na dnevni — Fotograf iz Ptuja, g. P e č a r potuje sedaj po Hali, kjer so nalivi največ škode napravili (v ptujskem |aju namreč) ter je pripravljen za malo svoto oŠko-'ancem slike napraviti, ki predočujejo napravljeno (do. Take slike bi se lahko tozadevnim prošnjam ložile, kakor se je to n. pr. že po drugod zgodilo. Župani in kmetje, ne odlagajte se ravnati po fem nasvetu! Korist je Vaš. Delovanje slovenskih deželnih poslancev kleri-pi listi tako hvalisajo in pretiravajo, da se jim s pameten človek kar smejati — uboge, zapelja-jnjihove volilce pa pomilovati. Ne morejo dovolj hvaliti, kar je eden ali drugi teh poslancev že vse dlagal in človek bi mislil, da mora dotičnikom že ie zmanjkovati t Kdor veliko govori, ta o stori (oziroma doseže), pravi pregovor. lobni so ti ljudje tistim delavcem, ki vedno le e, žlobudrajo in si desetkrat preje v roke plju- predno s krampom enkrat zamahnejo. Gospodu Bancu Stigerju očitajo, da preveč molči; — no Bog, če že drugi vse navskriž blebečejo, mora jdar tudi nekdo biti, ki posluša! — In vsekakor j>olje, modromolčati, kakor neumno jvoriti. Vse o pravem času storiti, je jjbolje. Kdor se poda na daljšo pot, mora s v e g a zmerno hoditi, da prehitro ne ftša. Resničen pa je tudi pregovor „prerana la nič ne velja" ali pa: „kdor se nazadnje smeji, najbolje smeji/ — Zapišite si to za ušesa! Deputacija. Pod vodstvom deželnega poslanca g. Jožefa O r n i g in udeležitvijo poslancev g. dr. Kokoschinegg-a in g. S t i g e r j a podala se je dne 20. t. m. deputacija k ces. kr. namestniku, g. deželnemu glavarju in nekaterim deželnim odbornikom v zadevi reguliranje Drave in Pesnice ter podpore iz fonda za silo. Deputacija, koje so se udeležili gg.: H i 11 s c h e r, oskrbnik ptujske grajščine, Sentscher, oskrbnik nemšk. vit. reda pri Veliki nedelji, Andrej Kostanjevec iz Stojnc, Jožef Šimenko iz Zabofc, Martin Ceh od sv. Marka, Leopold Horvat iz Vnrberga in Jožef K r e i n č i č iz Gajofc, je bila od vseh gospodov prijazno sprejeta in se ji je obljubilo, da se bode po mogočnosti na njene izražene želje ozir vzelo. Iz ptujskega okraja. Deželni poslanec in načelnik ptujskega okrajnega zastopa, g. Jožef O r n i g, je s svojim posredovanjem dosegel, da se je sprejela Kolarska-Krapinska okrajna cesta II. vrste med okrajne ceste I. vrste, kar pride okraju jako v prid, ker bode odslej tudi dežela k vzdrževanju te ceste prispevala in se bode zamoglo vsled tega nanjo bolje ozirati. Dolgo trajajoče deževje ni samo na poljih in travnikih napravilo mnogo škode, temuč je tudi okrajne ceste in vodotoke na mnogih krajih tako poškodovalo, da bodejo dotična neobhodno potrebna popravila zahtevala mnogo časa, truda in — denarja. V noči od 11. do 12. t. m. se je na Cvetlinskem bregu ob hrvatski meji utrgal velik plaz, obsegajoč okoli 3 tisoč kub. metrov ter zasul ondotno okrajno cesto približno 100 metrov na dolgo in 2 do 3 metre na visoko s zemljo in drevjem, tako, da bode promet na tej cesti za dalje časa ustavljen. Vsled hudih nalivov so se sploh na mnogih krajih utrgali plazovi, poškodovali ceste in vodotoke in navoženi gramoz ali šoter odplavili. Škoda se ceni na okoli 6 tisoč kron. — Ako se vzame v poštev neugodno gospodarstveno stanje okraja, ki je preobložen s plačili za zgradbo in vzdrževanje okrajnih cest in za-sigurenje dravskega obrežja, kakor noben drugi okraj, mora vsakdo sprevideti, da okrajnemu zastopu ni mogoče poravnati tudi škodo, ki je nastala vsled uim. Vrhu tega ima okraj na dolgu še tudi nepokrit primanjkljaj v znesku 14.809 kron, kojega je moral novoizvoljeni zastop od prejšnega prevzeti. Okraj ima nalogo graditi tudi več potrebnih novih cest ali pa preložitev, oziroma popravo starih, kar bode stalo mnogo denarja. Kako da bode okraju mogoče izvršiti vse si stavljene in nepričakovano nanovo došle naloge, brez da bi si nakopal nove dolgove ali dav-koplačilce še bolj obremenil, to je jako važno vprašanje, koje je novemu zastopu naloženo. — Pripomniti še gre, da novo izvoljeni okrajni zastop na prejšnega še nobenega kamna ni vrgel ter tudi nikdar ne misli poostriti nasprotij, kakorŠne si poslednji domneva in jih posamezni udje tistega tudi očitno kažejo, temuč da želi mirnim potom poravnati to, kar , se mu zdi potrebno in primerno. 6 Iz Radeč. »Dragi »Štajerc", sprejmi tudi enkrat nekaj iz Radeč pri Zidanem mostu! V zadnji štev. 21. pišeš od nekega dohtarja »slepiča", da je bil v luknji na Krajnskem; pravega imena pa nam ne poveš, zato tudi mi ve vemo, ali je bil pri nas tisti „slepič** ali kje drugod; bil je tistih 14 dni neki dohtar v Radečah zaprt in so pravili, da je iz Ptuja. In ako je bil taisti, ni mu bilo nobene sile, ker on ni jedel ričeta, kakor ti njegov prijatelj pišeš. Imel je hrano iz dveh gostiln ves čas kar je bil tukaj; imel je za priboljšek zmiraj zajčke, piske, jerebice in take reči, katere pridejo na boljšo mizo, ter vina. kolikor ga je moglo telo povžiti. Bival je po dnevu v pisarni sodnijskega pristava in tudi za ležišče se mu je ugodilo; imel je posteljo na peresa. Zato je pisatelj pravo zadel, da je šel med svoje pristaše. Prosim te, dragi „Štajerc," priobči ta dopis, potem bodemo še druge vzeli pod krtačo, ker je veliko potrebnih. u Radeški vsevedež. Koroške novice. Roparski napad. Železniški delavec Lovrenc Antowitzer je dne 9. oktobra t. 1. napadel hlapca Peter G r a f-a, ko je ta šel iz Štrasburga domov v Vipling. Potoma se mu je pridružil in ko sta po nasvetu Antowitzerjevim ob robu nekega gozda počivala, je zločinec Grafa takoj nenadoma napadel, ga davil in suval ter mu vzel medtem vso gotovino v znesku 11 kron 14 vinarjev. Hudodelnikje že pod ključem. — Naslednjega dne je žandarmerijski po-stajevodja v Metahu, Alojz L 6 s c h e r, ki je prej imenovanega zločinca eruiral in sodniji izročil, aretiral drvarja Ferdinanda Sveti iz Pustrice, ki je nekega šestdesetletnega kmeta na prosti cesti z nožem hudo obdeloval in kratko potem napadel občinekega pisarja iz Štrasburga, Antona Trunčnika, kateremu je s silo 2 kroni odvzel. Oba ptička sedita pri ces. kr. okrajni sodniji pri sv. Hemi (Krka). Cigani so se nedavno klatili po Krški dolini ter napravili ondotnim posestnikom s svojimi konji mnogo škode. Bili so konjski trgovci, toda Jako premeteni in zviti ptiči, ki so marsikaterega kupca občutljivo opeharili. Akoravno so baje imeli na tisočake denarja pri sebi, vendar se kraje niso zamogli zdržati. Na Dunaju so si znali izposlovati pismeno dovoljenje za konjsko barantijo po vseh avstrijskih kronovinah. Čudno se mora zdeti vsakomur, da se takim ljudem od oblasti da dovoljenje za očitno sleparijo in goljufijo. Cigani naj le ostanejo pri svojih bratecih Madžarih, ki brez njih baje ne morejo vstra-jati! Od sv. Vrbana pri Feldkirchnu. Nesreča in s m.rt je zadela 9. t. m. tukajšnjega posestnika g. Franca Grazer. Šel je v večji družbi lovskih tovarišev proti domu. Pri prestopu nekega nizkega zidu utrgal se je za njim gredočemu lovce jermen pri puški, ki je padla na tla in se sprožila. Strel je zadel Grazerja tako nesrečno, da je v par minutah nato umrl, Neprevidnost in nesreča. Nedavno se je na voz, ki je bil z gramožem naložen, skobacala 4 deklica Anica Hirm v Velikovcu. Ko je hotela 1 iz peljajočega voza skočiti, prišla je po nesreči I eno zadnjih koles, ki ji je glavo zdrobilo in jol koj usmrtilo. Zamorca umivali so dne 18. dne t. m. štirnajsteri duhovniki v Špitalu ob Dravi. moreč je bil duhovnik in poslanec Gabriel \V ki je v deželnem zboru na nesramni način* naj osebno čast nekega poslanca in tovariša. Pred ta zamorc ni opran. Gradba okrajnega sodnijskega poslopja v Brezi se bode baje v kratkem pričela, ker so dotiČne J prave in pogodbe med erarjem in brežkim mesl zastopom že skončane. Mesto si je, kakor se pi pri tem za 15 tisoč kron na škodi, ker mora pogodbe četiri poslopja podreti, povrhu pa še3t| kron v gotovem položiti, medtem ko dobi zato mo staro sodnijsko poslopje v last. PodkOVaški tečaj začne se z 2. januarjem Ij v Celovcu. Nekolekovane prošnje za vsprejem naj] vložijo na osrednji odbor ces. kr. kmetijske druži Celovcu. Poduk je brezplačen. Vrl mož umrl. Dne 13. t. m. umrl je v Celoj gospod Jožef plem. Sternfeld, bivši župan] častni občan v Grabštajnu. Mož je bil 84 let ter obče spoštovana in priljubljena oseba. Trn] ranjkega so prepeljali k sv. Petru pri Grabštafl kjer so ga pri mnogoštevilnem spremstvu sorodnil prijateljev in znancev materi zemlji izročili. Bodij ista lahka! Cerkveni roparji ulomili so v noči do 17. tobra v romarsko cerkev v Gospej sveti.] silo so odprli skrinjico za milodare ter ves denar brali. Od dveh zvonov so porezali vrvi ter jih odm kakor tudi en havelok s kora. Predrzen fantalin, star okoli osemnajst let nepoznan, skušal je dne 15. t. m. na paši posilil 12 letno kmečko hčerko Urško Milnerič v Zrelcih. dekletovo kričanje došel je sicer nek žandar, zlobnež ga je pravočasno zapazil ter mu v bliž] gozd pete odnesel. Dopisi. Iz Vidma ob Savi- Deželnozborske volitve splošno kurijo so minule; seveda tudi tukaj je bog dobil Ploj večino glasov, naš kmečki kandi^ Vračko pa samo 14. Res se je naš kaplanček (ki je prej kakor duhovnik) za izvolitev Ploja jako zanimi Vpil je po Vidmu: zemlja naj se pod menoj pogrezi če bom jaz tacega nemškutarja volil, kakor je Vračko] Lovil je volilce po cesti, jim glasovnice revidiral j] ime Ploja zapisaval. Veliko volilcev, kateri so namenjeni kmeta Vračkota voliti, so rajši brez oddaj glasov šli domov, kajti Ploja niso hoteli v J liti. Res žalostno, da naši kmetje ne premislijj kaj je za njih dobro; rajši gredo duhovniku na mance, kakor da bi mislili na svoj prid. Dne 20. ol 7 bra t. 1. so se tu vršile občinske volitve. Žičkar-a stranka delala je na vse moči, da bi zmagala to se je tndi lahko zgodilo, kajti narodno-libe-Ina stranka ni imela upanja na nspeh. Ako bi etje premislili, kolikor jim je Žičkar in njegov npni mož Ban pomagal, gotovo bi drugače bili go-orili in si previdne može kot zastopnike izvolili, jti ta dva moža sta občini bolj na škodo, kakor v orist. Kdo pa je Ban, sedajni župan? Mi obro vemo. Tudi večino naših učiteljev je Žič-:r v svojo mrežo vlovil. Bili so nekdaj liberalci, pa mo tako dolgo, da jim je liberalna stranka njihove ije izpolnila. Gotovo, kmalu bode tako daleč prišlo, bodo učitelji za zvone vlekli, kakor so nekdaj li le farški hlapci. Kmetje, zdramite se, ne bojte duhovnika v posvetnih rečeh! On vam ne more ičesar škodovati! Duhovnik naj svoje dolžnosti iz-Inuje, politika ga pa nič ne briga. Neustrašise. 12 št. Janža na Vinski gori. S pomočjo hvalevred-ega prizadevanja tukajšnjega nadnčitelja g. Anton laser-ja in darežljivosti blagosrčnih prijateljev mla-ne (kakor so blagorod. g. baron Adamovich, gosp. mko Ježovnik, g. velenjski župan in drugi blagi ~ovalci) se je h koncu avgusta priredila šolska ve-ica, ki se je povsem prav dobro obnesla. Šolska ladina se je prav dobro in pošteno razveseljevala, tudi cenjeni gostje so bili dobre volje. Otroci so tndi pokazali, da so se v šoli zares naučili prav pih reči, česar se imajo zahvaliti g. nadučitelju A. laserju in gospdč. učiteljici Mariji Puc. Odgovarjali glasno in razločno, Ker blagrd. g. baroni Adamovichi Velenja ne znajo povoljno slovenskega jezika, je nadučitelj nekaj otrok pred nje pripeljal ter jim elel v nemškem jeziku svoje znanje pokazati. To pa nekatere navzoče klerikalne hujskače tako razka-lo, da so začeli kar očitno - proti temu rentačiti kor tudi proti nemškemu povelju pri telovadbi. S * početjem so najbrž ti rogovileži mislili g. nadu-telja žaliti in ponižati, mi pa nasprotno kličemo: Živeli učitelji, ki šolsko mladino nemščine učijo!" i ne bodemo vprašali šoštanjske in velenjske pite, česar se naj naša mladež uči, česar ne, ako-vno kriče venomer: prokleti so stariši, ki dajo svoje ke nemščine učit, v dno pekla naj se pogreznejo ! Do dobra smo spoznali te škodoželjnike. Vze-ite si v izgled g. Ježovnika iz Velenja; on je vrl ovenec, veren kristjan, toda nemščine ne sovraži. aši izkoriščevalci nam hočejo mesec v vodi kazati, ga itak na nebu vidimo. Slovenščine se otroci k že doma naučijo, v šoli se pa naj med drugimi dmeti tudi učijo nemškega jezika, kar nikomur ne oduje temveč prej ali pozneje koristi. Rojaki, pod- jte »Štajerca," ki Vam vedno in vedno le dobro i! — Skušen mož. Iz Stoperc se »Štajercu" piše: »Božja pot" S t o p e r c. Ko nekateri župniki in kaplančeki anjujejo za porcijunkolo božjo pot v kak frančiš- ski samostan ter vernikom obljubujejo večno iz- čanje, ako se ondi spovejo svojih grehov, so naš pnik g. Gašp ar Zrnko tudi dosegli, da so morali iti dne 2. avgusta t. 1. trije možje na »božjo pot" v Ptuj; pa šli niso v cerkev ali klošter, temuč naravnost h kazenskemu sodišču, ker bi jim radi priskrbeli nezasluženo pokoro, katerej se pravi ječa. Še obhajilo so jim g. župnik mislili priskrbeti, pa g. sodnik je može spoznal za pravičnike, župnikovo ovadbo pa kot krivično in dotični možje so se na fajmoštrovo jezo mastili v hotelu Osterberger, ne pa, kakor je župnik nameraval »pihali kašo" v jetnišnici. Ti možje se Vam, g. župnik prav lepo zahvaljujejo za Vašo ljubeznjivost in postrežljivost na letošnjo porcijunkulo, toda drugič si premislite dobro, predno kake krivice obdolžite takšne može, ki so poštenjaki od pet do glave. Ljudi, ki so popipali Vaš fižol ter Vam potrli Vaše veternice (polke na oknah), morate drugod iskati, ne pa tam, kamor ste se tokrat zaleteli. Poštene može pustite pri miru, ako si ne želite svojih prstov opeči. Možje poštenjaki so že davno v Stopercah mirno in složno živeli, ko o Vas še niti ni bilo ne duha ne sluha, in še tudi bojo, ko Vaše častite osebe ne bode več med nami. K. K. J. Poljčane. Prejeli smo sledeče pismo: »Najlepša »čednost" klerikalno mislečih nazadnjačev je, pripraviti človeka, ki neče trobiti ž njimi v en rog, ob dobro ime. »Saj smoter posvečuje sredstva!" Dobro je samo še to, da tem lažiprorokom sedaj že nihče več rad ne verjame- Ob dobro ime hočejo pripraviti ti laži-preroki tudi našega vrlega nadučitelja g. Jožefa Svetlina. Da se jim to ne bode posrečilo nikdar, o tem je lehko on povsem prepričan. Vsaj pri nas naprednja-kih bode on vedno spoštovan. Kaj pa mislijo, tuhtajo in govore o njem lažipreroki in njihova bedasta čreda z jelenskimi možgani, naj mu ne bode mar. Teši ga naj vest, da ni najslabejši sad oni, iz katerega srka osa sok. In da je temu tako tudi res, smo se prepričali sami. Seveda lažiprorokom in njihovim pod-repnikom je moderna šola trn v peti. Radi bi zopet šolo, v kateri bi godli krokarji in plesali učitelji. Toda, preljubi nam krokarji, časi so minuli in iskati si bodete morali hrane drugje. Učiteljsko meso moderne šole je le že malo predrago sedaj za vas. In tudi malo preokusno je že sedaj za vaše omazane kljune. Vsaj mi lajiki mislimo tako. Upamo pa, da tudi mišljenje modernih učiteljev ni drugačno. In med moderne učitelje prištevamo tudi našega vrlega nadučitelja g. Jožefa Svetlina. Samo njemu se moramo zahvaliti, da se je dvignila tudi naša šola iz razvalin, v katerih so si pletli mehka gnjezda krokarji in sove. Da je propal on v zadevi gdč. učiteljice Ivanke Kralj, ni vzrok on, temveč samo priče iz tabora laži-prorokov, ki govore danes tako, a jutri zopet drugače. »Saj smoter posvečuje sredstva!" Značajno za lažiproroke in njihovo bedasto čredo z jelnovimi možgani je osebno to, da so zapeli visoko pesem gdč. Ani Osani, učiteljici na naši šoli in pa g. Pavlu Lorbeku, pomožnemu učitelju na naši šoli. Prva kot drugi tu v naši vasi ni priljubljena. Da je temu res tako, hočemo dokazati takoj. Prej pa se pogovorimo še malo o delavnosti naših učiteljev. Ker z ozirom na to naša ocena ni merodajna, hočemo omeniti 8 samo to, da so vsi učenci, ki so delali izpit za srednje šole, istega tudi napravili z izvrstnim uspehom. Seveda moremo reči to samo o učencih g. nad-učitelja Jožefa Svetlina in pa o učencih g, učitelja Janka Polaka. Nikakor pa ne moremo tega trditi o gdč. učiteljici Ani Osani, temveč trditi moramo samo nasprotno. Kako pa je ona tu pri nas* priljubljena, je najlepši dokaz ta, da ne dobi hrane v nobeni drugi hiši, nego v župnišču pri g. župnika Alojziju Cilenšeku. Toda župnišče in g. Župnik Alojzij Cilen-Šek še nista kompetentna o taksiranji človeka z ozi-rom na njegovo priljubljenost in delavnost. In prepričani smo o tem sosebno še zaraditega, ker se nam zdi, da je dobila gdč. učiteljica Ana Osana hrano v župnišču samo vsled protekcije od gotove strani. — Kar se pa tiče g. pomožnega učitelja Pavla Lorbeka, smo zardeli do ušes, ko smo čitali visoko pesem o njem. Da, tu so se pokazali lažipreroki in njihova bedasta Čreda z jelenskimi možgani v pravi luči. „Saj smoter posvečuje sredstva!" Samo da ga vidijo ob nedeljah zijati po cerkvi in poslušati neslane pridige, pa je dobro. O, mi dobro vemo, kam pes taco moli. Toda zapomnite si enkrat za vselej, da zlatih časov, grenke sužnosti učiteljske ne bode več nazaj! Zaman, zaman si jih želite! Zaman pa so tudi vaše želje in grožnje z ozirom na našega vrlega g. naduči-telja Jožefa Svetlina. Kar se tiče njegovega izpreo-brnenja, vam rečemo samo to, da v našem taboru nimamo Savlov, toraj tudi Pavlov ne rabimo. Kar se pa tiče prognanstva, se postavijo lehko na glavo vsi lažipreroki in ž njimi magari še tudi njihova bebasta čreda z jelenskimi možgani! Naš vrli g. nad-učitelj Jožef Svetlin bode ostal tu, ne da bi mu bilo iskati opore pri starem ali pa tudi pri novem okraj. šol. svetu. Zapomnite si to! Zakaj, ljuta moč vašega zmaja je strta z ozirom na šolske zadeve! Drugje pa delajte kar vam je ljubo! Čim več boja, tem preje zašije dan zmage! Pa, da pridemo zopet k vaši zvezdi, g. pomožnemu učitelju Pavlu Lorbeku. Ima že ime Pavel in gotovo je bil že nekdaj Savel! In gliha vkup štriha! Ah, da! Samo očenašek pomoli, potem pa magari goljufaj, delaj dolgove od najobožnejše ko-čarice pa tja gori do mogotcev in prodajaj tuje pohištvo in tuje perilo. To vse skupaj nič ne škodi! Samo očenašek pomoli. Saj ta ti izpremeni vse grehe v Čednosti! Ako pa misli tudi okrajni šolski svet slov.-bistriški. da bodo taki in jednaki grehi, — ki še izvirajo iz teh čednosti, — povzdignili ugled učiteljev do nebes, ne verjamemo. Če pa vendar misli tudi on tako in ne oskrbi, da pride z jesenjo g. pomožni učitelj Pavel Lorbek od tu proč, hočemo naprositi enega dež. posl., da povpraša, kako in kaj še na malo višjem mestu. Ostane nam sedaj še g. učitelj Janko Polak. Tega poznamo toliko, da je naprednjak z dušo in telesom, kar pomeni toliko, kakor odločen nasprotnik — ne duhovnikov — temveč klerikalnomislečih nazadnjačev. Postavite se vsi na glavo, a njega ne izpreobrnete. Tudi z grožnjami ne! Vsaj on nam je dejal tako. In ker ne laže, mu verjameno. Prijatelj šole, Iz Frama in okolice došlo nam je sledeče pofl čilo: „Tudi tukaj imamo tiste vrste ljudi, ki hoftl se za več kaj šteti, kakor angeljci, v resnici pa slabši, kakor grizljivo ščeme, ki se v vsakega čl< zaletuje in če ta Še tako mirno gre svojo pot. Takd se n. pr. neko klerikalno ščeme v „Slov. Gosp." 29. sept. t. 1. v dopisu z naslovom „Iz Frama* pw drzne nesramno napadati poštene može iz Frama | okolice, in to samo zaradi tega, ker so ti zai možje pri zadnjih deželnozborskih volitvah volili stega kandidata, kojega jim je priporočala pamet in lastno prepričanje. Resnično se bere v tičnem dopisu, da dotlej še v Framu in okolici bilo take agitacije, kakor ob priliki imenovanih to) litev; toda agitacija ni bila na naprednjaški si nego na klerikalni. Na prižnici v Framu se o vol vah, oziroma, politiki še nikoli ni toliko žlobudrali kakor dne 28. septembra t. 1. Na kvaterno m pa je bila ravno ista „pridigatt (?) framskega h nika na Gornji Polskavi, kjer je zopet vernikom dajal svojo zmešano žlobudro o socijalistih, liberalcil orang-ntangu, neumrjoči duši itd. — bedarije, kojii smo se navzoči nekaj časa smejali, nato pa smo šli iz cerkve, ker takih neslanosti nočemo slišati svetega kraja, ki je za oznanjevanje nankov Kristal sovih odločen. Ja, volitve delajo takim gospodom) kakoršen je naš framski župnik, mnogo skrbi, draj gače bi se ne predrznih hišo božjo v strankarski spletkarije zlorabljati! — Pri teh pridigah g. župnik] o kandidatu Lopiču sicer ničesar ni zinil, ker je najbrž takrat nameraval, ž njim volilce zahrbtno naj pasti. Na dan ožje volitve je namreč dal neki Hd&) vici" nekako „cedulkoa (pismo), v katerem volilceml občine Ježence kandidata Lopiča v izvolitev vsiljuje] Pa Ježenčani niso sieve, ki bi se kar tako farškej komande'ustrašili; ostali so možje ter skoraj enon glasno g. ^Albert Stigerja volili. Lažnjivi dopisunj „Slov. Gosp." blati može, ki so vsega poštenja vredn| in imajo samo to neodpustljivo napako, da v poj svetnih rečeh nočejo stati pod farško komando. Iaj zakaj tudi? Kadar bode g. župnik za svoje faran^ davke in vsakojake ter raznovrstne prispevke za občinske, cerkvene, šolske potrebe itd. iz lastnega žepi] plačal, tedaj se mu bodemo radi tudi v posvetnim rečeh uklonili, dokler pa moramo te drža vi ljanske dolžnosti sami izpolnjevati hočemo se tudi državljanskih pravic] sami, po lastni volji i n p r e p r i čanjuj posluževati, ne pa po volji ljudi, k i žil vijood naših žuljev in za katere moJ ramo mi davke in druge prispevke od-l rajtovati! Mi smo samostojni in zavedni Ijndjw in kot taki hočemo tudi zanaprej ostati. Mi izpol-J nujemo naše državljanske, verske in stanovske dol^ žnosti, kakor se nam zdi pravično in pošteno, hoji skarij in spletkarij pa ue trpimo in ne bodemo trpeli i in če tudi pridejo iz mesta, ki je Bogu posvečeno. Mil in medsebojno sporazumljenje je vladalo dosedaj med] nami in tega si želimo tudi v bodoče; ako bode pa-j kdo nam skušal kaliti mir in med nami delati zmeš-J tvo in sovražtvo, tistemu pa bodemo odločno po-bali, da pri nas za take mešetarje niso ngodna lin da se jih znamo iznebiti. Več kmetov iz Frama, Ježenc in Morja. j Zunanje novice. | Strahovito dejanje blaznega (norega.) Nedavno je ■tel na kolodvoru v Veršecu (Ogersko) vlaški kmet kij Dragia stopiti na vlak brez voznega lista (bika). Ko maje hotel to neki policaj zabraniti, je kmet pj nanj ustrelil ter ga smrtno ranil. Rekel je, da Ide vsakogar nstrelil, kdorkoli se mu bode pribli-|i Ko ga je hotel drugi policaj z imenom Jakob »aid prijeti, ga je Dragia na mestu usmrtil. Tudi ni straži, kateri se je še pridružila požarna bram-| se ni posrečilo, blaznega moža premagati, ker je fcrestano iz voza streljal. Nato so dotični voz odbili ter ga z norcem vred v strojarnico (Maschi-■hau8) potisnili, kjer se je pričelo pravcato oble-■jc, kojo je vodil mestni glavar sam. To je trpelo I večera. Zvečer se je v spremstvu železniškega Khika splazil nek žandarm bosonog na streho ličnega voza; mislil je namreč streho raztrgati ter lo od zgoraj v voz vdreti. Dragia je to opazil ter Eno držal revolver za strel pripravljen. Medtem ■je nek žandarmerijski stražmešter vstrelil iz dalja-■200 korakov skozi okno voza ter norca hudo ra-I Prepeljali so ga nato v bolnišnico. Na kolodvoru Ije zbrala velika množina gledalcev in med njimi ■ bila tudi Dragijeva žena in brat. Nesrečnež je le trpel na blodnji (domišljavosti,) da ga vedno in modi nekdo preganja (Verfolgungswahnsinn). I Dvojni samomor. Mladi župnik Nikolaj Jaeprica ■olnji Vručici na dalmatinskem polotoku Pelješcu limel s ženo nekega izseljenca, ki živi sedaj v leriki, ljubavno razmerje. Ko je mož o tem izve-I je ženi iz Amerike domu pisal, da se pride v ■tkem maščevat. Nato se je podal župnik s svojo ftico v hosto, kjer sta se skupno zastrupila. Našli |u Ijndje tesno objeta. I Dninar je postal milijonar. V rumunskem mestu ■ssy je nek ondotni dninar z imenom Gerson ■lig dobil iz Amerike poročilo, da je v mestu ■delfija (v Severni Ameriki) umrl njegov bogat so-nik, posestnik velikega hotela, ter mu zapustil I 2 milijona kron premoženja kot dedsino. Selig, iBdosedaj v veliki revščini živel, si je moral de-I za vožnjo v Ameriko izposoditi, kar pa je naj-I lahko dosegel, ker je resničnost dedšine bila doli ma. ■ Štiri dni in štiri noči v smrtni nevarščini bilo ■etero oseb v planinski koči „R o s e 11 a" na tiči planini Pala (2600 metrov nad morjem). Čez I Ije sta oskrbovala to kočo zakonska D e z o r z i. I 26. septembra sta si najela planinskega vodnika I ?a hlapca, da bi njima pomagali druzega dne ne-J ro hišno opravo v dolino spraviti, ker črez zimo koča prazna. Ko so še vsi spali, začelo je na- enkrat strašno bučati in zdelo se jim je, da se cela gora maje in to je trajalo naprej. Ko se je zdanilo, so zapazili, da se je odtrgal celi kos gorskega vrha Korona (2762 m.) in tako tudi z gorskega vrha Dente del Cimone (2956 m.). Steza, ki vodi od imenovane koče v dolino, bila jo popolnoma zasuta ali pa odtrgana. Prst in pečine so neprenehoma drle v dolino in lo je trpelo 4 dni in 4 noči, katere so ubogi ljudje v neznanskem strahu v koči prestali. Šele peti dan nastopil je mir, da so zamogli preplašeni ljudje priti črez kršje in pečine v nevarščini, sedaj in sedaj zdrkniti v kak prepad, v dolino. Ženska je med potjo postala nezavestna, da so jo možki morali daljšo pot nesti. Kako se godijo ,,Čudeži"? Nek francoski časnik poroča sledeče: Srce svete Terezije je shranjeno v steklenem relikviariju v Alba da Tormes na španskem. Od leta 1836. se je razširila novica, da iz tega navidezno posušenega srca izrasejo trnjeve bodice v takih časih, kadar je sv. cerkev v posebni sili ali nevarščini. Pred kratkim pa se je ta zadeva na povelje pristojnega Škofa natančno preiskala in dognalo se je, da so domnevne trnjeve bodice — kupčeki prahu. Na ta način je ves „nebeški čudež* bil fuč. Z denarjem vred v grob so djali nedavno v B o r b u na Ogrskem teto neke kmetice, po imenu Me i ne r. Pred svojo smrtjo je izrazila starka željo, da jo naj pokopljejo v nekem starem kožuhu. To željo so ji izpolnili. Ker po rajni niso našli nikake zapuščine, dolžili se nečakinjo, da si je ista na ne-postavni način denar prisvojila; znano je namreč bilo, da starka ni bila brez denarja. KoneČno so se ljudje spomnili na stari kožuh, v katerem je bablje hotelo pokopano biti. Odprli bo trugo (krsto), in glej, v starem kožnhu so našli všitih 30 tisoč kron. — Seveda so ji potem manje vreden kožuh oblekli. Kranjski deželni Zbor, v katerem se je mlatila sama prazna slama, vmes pa pobalinsko razsajalo, razgrajalo in medsebojno psovalo, je vlada razpustila in odborniki se zamorejo »ponosni na svoje uspešno delovanje" vrniti — »svoji k svojim" — domov. Tako so ti gospodje „med seboj"; dobro je le, da so daleč — »proč od Gradca"! — . Roparski umor na Dunaju. Predpretečeni torek so našli v stanovanja zakonskih Henrika in Frančiške Klein pod zofo v žakelj zavito mrtvo truplo, katero so znanci in sorodniki spoznali za 73 letnega Janeza S i ko r a, imovitega dunajskega meščana. Ta je imel s Francisko Klein ljubavno razmerje. Zakonska vlačuga pa ga je pri nekem obisku v svojem stanovanju zadavila, mu noge odsekala, v vrečo spravila ter pod zofo skrila. Nato se je s odvzetimi kljuČmi v stanovanje Sikore podala, kjer je pobrala ves denar, vrednostne papirje in -razne dragocenosti. Mož baje o tem zločinstvu ničesar ni vedel. Ker je smrad v stanovanju postajal vedno neznosnejši in strah pred policijo vedno večji, je morilka svojega moža pregovorila, da sta se po- 10 dala na potovanje. Ko se je hudodelstvo odkrilo, telegrafirali bo na vse strani, da bi natančno opisano zakonsko dvojico prijeli ter pravici izročili. In res se je policiji v Parizu posrečilo zakonska Klein zaslediti ter prijeti. Izročila se bodeta v kratkem dunajskemu deželnemu nadsodišču. Kot dekle se je morilka pisala Frančiška B r a u n ter je pred svojo možitvijo (v letošnjem septembru) bila zaradi kraje, različnih goljufij in sleparij že večkrat kaznovana. Tudi moža je dobila le s pomočjo sleparije na limance. Gospodarstvene in gospodinjske stvari. Kako obvarujemo lesene kletne posode plesnobe in trofinelosti? Napraviti si moramo raztopljino iz treh delov kolofonija in enega dela lanenega iirnisa (Leinolfirnis). Razpustiti se mora to pri rahlem ognju ter nato še toplo namazati s Čopičem na popolnoma suho kletno posodo, katera dobi s tem dobro pre-vlako, ki ne pripušča k lesu nobene vlage (mokrote). Škafi, lijaki, sodi i. t. d. zadobijo s to prevlako jako dobro trpežnost, kar kletarje obvaruje znatne škode. Kako in kedaj moramo travnike gnojiti? Koj na pervi pogled se da spoznati, kateri travniki so primerno gnojeni, kateri ne. Na dušiku preveč bogata gnojnica pospešuje najbolj rast unih trav, ki za krmo niso dosti kaj vredne, ker ji primanjkuje fosforove kisline, katera je žlahtnejšim vrstam trav neobhodno potrebna. Slobodno smeš tudi zanaprej z gnojnico gnojiti, toda zapomni si, da bodeš za gnojnico gnojil še tudi s Tomaževo moko, ki daje travniku apna in fosforore- kisline. Le na ta način pognojeni travniki donašajo ne samo prav veliko, temuč tudi prav izvrstne krme. — Najboljši in najprimernejši čas za gnojitev travnikov ste pozna jesen in pa zima. Nobeden kmetovalec naj ne opusti tega gnojenja. Trud in stroške bode mu bogat pridelek krme dobro poplačal, kar je posebno dandanašnji velikega pomena, ko edina živinoreja še kmeta brani pretečega mu propada. Izjava. Že pred mojo izvolitvijo za poslanca IV. kurije volilnega okraja mariborskega so moji klerikalni nasprotniki vse sile napeli, da bi skozi očitna kakor skrivna obrekovanja izpodkopali zaupanje, katero se mi je dosedaj od Nemcev kakor tudi Slovencev, so-sebno od kmečkega prebivalstva v prav obilni meri izkazovalo. Ker mi ti nasprotniki po pravici ničesar druzega niso zamogli očitati, razširjali so med slovenskim ljudstvom mojega volilnega okraja laž, da sem jaz od rimsko-katoliške cerkve odstopil ter postal protestant. Ta laž razširjala se je tudi od klerikalnih čas- nikov in sicer na tako skriti in zviti način, i ni bilo mogoče preklica ali popravka zahtevati! Akoravno protestantizem in njegove venriH| no tako čislam, kakor vsakega prepričanega dfl vernika, vendar mi ni vsejedno, ako se mi oiSB bi jaz bil protestant postal, ko sem se vendar veduj povsod za katoličana spoznal; to tajenje moje] nične vere je nesramni volilni manever. Čutim se toraj primoranega, tem hudomi spletkarijam mojih klerikalnih nasprotnikov ei za vselej konac storiti ter očitno izjaviti, da sei s celo mojo družino katoliški, da ne mislim in nikoli nisem nameraval k protestantizmu pre* in da 80 vse nasprotne govorice nesramne laži klerikalnih nasprotnikov. Pripoznavam, da aem ponosen na to, da] kljub tolikim pred volitvijo razstrošenim lažem od svobodno in napredno mislečih, nemških slovenskih kmečkih volilcev toliko število glasov,] zatrjujem, da bodem interese svojih volilcev vedi« vseh svojih močeh zastopal, kolikor mi je to kot d^ nemu poslancu mogoče in v mojem delokrogu le) Slovenska Bistrica, dne 22. oktobra 1904. S spoštovanjem Albert Stiger deželni poslance. Izjava. Jaz podpisana ee pritožim proti pisavi „SIoJ skega Štajerca" štev. 4, ker je črez mojega mJ Franca Vračka smradljive -laži prinesel. Jaz sem bila preminulo zimo na senrt bold moj mož mi je stregel štiri mesce sam noč in m vzdigal me je z jedne postelje v drugo in skozi q govo postrežbo sem hvala Bogu ozdravela črez mesecev. Ta človek, kateri je dotične laži pisal, ni člo] ampak zanikerna mrcina. Bog naj ga kaštiga! Da je to živa resnica, potrdi cela okolica. jaz nisem Neža, ampak Barbarft y^gj Loterijske številke. Trst, dne 15. oktobra: 37, 47, 55, 38, Gradec, dne 22. oktobra: 9, 32, 87, 41, Dunaj, dne 22. oktobra: 74, 77, 11, 66, Pisma uredništva. Sv. Vid pri Ptuju: Priobčimo prihodnjič. Pozdrav] Mnogim dopisnikom: Prosimo potrpljenja. Ni mogoče, vsem ob enem ustreči, ker primanjkuje prod] Hvala za poslano! Vse pride na vrsto. Mnogim osleparjenim volilcem naznanjamo, dal demo klerikalne zvijače prihodnjič objavili, ko boderao | že vso tozadevno gradivo nabrano. VeČim dopisnikom: Sprejemamo le zanimive osebnih zadev ne priobčujemo radi. 11 Zahtevajte v svoj prid vselej pristno Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo samo v zavojih z varstveno^namko župnika Kneippa in z imenom Kathreiner ter se skrbno izogibajte vseh manj vrednih posnemkov*. Na prodaj lepa. novozidana hiša tik glavne te 10 minut od Ptuja; zraven 2 hleva in 2 drvarnici ter lep Istcr za vrt. Od jako nizke pie cene lahko polovica na test v« vknjižena ostane in se igoma izplača.. Naslov pove uprivništvo ^Štajerca." 314 po srednje posestvo Gornjem Hajdinu blizo cerkve, lano biSo s 2 sobama, kuhinjo [kletjo; zraven živinski " in tajski hlev, Skedenj, velik vrt •lenjad, saduposnik, obširna Ija za svinje, 2 veliki njivi .paznik. — Cena je nizka, li pogoji ugodni. VpraSanja se naslovije na: Terezija ješ p. d. Zajko na Gornjem Štev. 59, poŠta Ptuj. 334 mitnina ponudba nik v najlepši možki starosti jpoštenega dekleta iz pripro-Hoda poštene hiše; v gospo-itvu mora biti dobro izurjena, 20 do 24 let z doto vsaj [kron. Le resne ponudbe s I naj se vpošljejo pod Šifro: besljivost," poste restante pra, Spodnje štajersko. 348 |rovprežna kočija ipannigcr Kutschierwagen) prodaj pri g. Ignac Lesko- schegp-u v Ptuju. 356 Trgovski učenec, ki zna nemški in slovenski jezik gladko govoriti, sprejme se takoj v trgovini z mešanim blagom: Jožef Wutti, v Velenju (Wiillan). 358 3 njive se dajo v najem takoj; ena v „Sladtwalda", dve pa v Karčovini. Več pove Jožef Gor iupp v Ptuju. 366 Krojaški učenec se sprejme takoj v uk pri Jakob Skaasa, krojaški mojster v Slovenski Bistrici. 352 Safar ali oskrbnik, ki je dovršil vinorejsko Solo, z dobrimi spričevali, izurjen v vseh strokah kmetijstva, išče službo. Vprašanja naj so vpošljejo uprav-ništvu »Štajerca" v Ptuju. 357 Safar ali majar se sprejme na malo posestvo, na katerem se oskrbuje mlekarstvo. Vstop takoj ali pa pozneje. Lahko je tudi oženjen, ako je žena voljna protiposebni plači gospodinjiti. Naslov se izve pri uprav-ništvu »Štajerca*. 323 V najem se da krčma, h katerej spada 4 orale njiv in travnikov, Pripravna posebno za kakega kolar-ti (Wagner), ker ni nobenega v ližini. Več,pove lastnica: Neža Mejak v Slovenski Bistrici (Wind. Feistritz). ■ 339 Na prodaj je lepa zidana hiša v Slovenski Bistrici, s sedmerimi sobami, dvema kuhinjama, tremi čumna-tami (kamrami); zraven hiše je vrt in vodnjak. Proda se zaradi preselitve lastnika. Naslov pove upravništvo »Štajerca." 344 Veliko presenečenje! Nikdar v življenju ni več take priložnosti 1128 500 komadov za 1 gld. 95 Kr. Ena krasno pozlačena precisna ura, katera točno teče in za katero se 3 leta jamči, z jako primemo verižico, ena moderna zidana kravata za gospode, 3 jako fini žepni robci, en prstan za gospode z imit. žlahtnim kamenom, 1 krasen mošnjiček, 1 jako fino Žepno zrcalo, 1 par manšetnih gumbov, 3 gumbi za srajco, (3% dubla-zlat) z patentiranim zaklepom, 1 jako fini tintnik iz nikelna, 1 fini album z ?6 najlepšimi slikami, 1 eleg. broša za dame (novost), 1 par bouton s simili-brilantom, 5 različnih smešnih reči za stare in mlade, 20 različnih reči za korešpo-denco in še 400 drugih različnih stvari, katere se rabijo pri hiši in so za vsakogar potrebne. Vse to se pošlje z uro vred, katera je sama tega denarja vredna, za samo 1 gld. 95 kr. Razpošilja se proti poštnemu povzetju ali Če se denar pošlje naprej. Punajska centralna razpošiljalnica P. Lust, Krakov (Krakau) št. 41. NB. Za neugajajoče se denar vrne v Zenitna ponudba. Vdovce, star štirideset let, vele- fosestnik in krčmar na Spodnjem tajerskem, žel' se oženiti s kakim 30 let starim dekletom ali vdovo, ki ima vsaj 4 tisoč kron premoženja ali pa kako podjetje v kraju, ki je za trgovino ugoden. Besne ponudbe s fotografijo vred (ako to mogoče) naj se pošljejo pod „$tev. 4000" na upravništvo ^Štajerca." 346 Lepo posestvo blizo Maribora, obstoječe iz zi' dane hiše s 5 sobami, 2 kuhinja-ma in kletjo, lepega vrta za zcle-njad, sadunosnika in njive. Zraven jo dobro obiskovana kovačnica. Cena 2300 gold., kupni pogoji jako ugodni. Naslov: Vincenc Kos, Herrengasse Nr. 40, III. Stock. Marburg. 335 Učenec z dobrimi šolskimi spričevali se takoj sprejme v trgovini z mešanim blagom: Alois Walland, trgovec v Oplotnici (Oplotnilz.) 331 Veliko presenečenje! Nikdar v življenju več take priložnosti! 350 500 gomadovza I gl. 95 kr. Krasno pozlačena, precizijska ura, ki ločnogre in ki se zanjo 3 leta jamči z jako primerno verižico; moderna svilnata kravata za gospode; 3 jako fini žepni robci; lep prstan za gospode z imit. žlahtnim kamnom; jantarjev ustnik za cigarete; eleg. broša za dame (novost); 1 jako fino žepno zrcalo; usnj. mošnjiček; Žepni nožek s pripravo; par manšetnih gumbov; 3 gumbi za srajce, vse dublezlato s patentiranim zaklepom; 5 Sa-B)vih predmetov za stare in mlade; prav koristen spisovnik za pisma; 20 stvari za korespondenco in še 400 drugih različnih stvari, ki se rabijo pri hiši in so za vsakogar potrebne. Vse to se pošlje z uro vred, ki je sama tega denarja vredna, za samo 1 gld. 95 kr. Bazpošilja se proti pošt. povzetju ali če se denar pošlje naprej. Dunajska centralna razposilja'nica A. Liban, Krakov 27. NB. Za neugajajoče se denar vrne. Več lepih posestev blizo Maribora! ' I. Zidana z opeko krita hiša s 3 sobami, 2 kuhinjama, kletjo in lojpo, 3 četrt urehodaod Maribora pri glavni cesti: zraven je hlev za tri goveda, Skedenj, listnjak. kolarnica in 3 svinjaki. Razun tega je pri hiši studenec, vrt za zelenjad, 2 njivi, travnik. 2 kosa hoste, pašnik za 4 goveda. Vsega zemljišča je okoli 4 orale, lega je zložna in zemlja rodovitna. Cena 3200 gold, (šparkase je 200 gold.) blizo polovica kupne cene lahko na posestvu ostane. II. Zidana, s slamo krita hiša, 5 četrt ure hoda od Maribora pri glavni cesti, s 3 sobami, kuhinjo, lojpo in kletjo; zraven je hlev za 4 goveda, 3 svinjaki, skedenj, kolarnica, listnjak. vrt za zelenjad, velik sadunosnik, 4 njive, 4 kosi lepe hoste in travnik. Vsega skupaj je črez 6 oralov. Cena 2700 gold., od kojih lahko 1100 gold. ležati ostane. Na posestvu je mala prevžitnina (Auszug) za 600 gold, brez obresti. lil. Velika, napol zidana, napol lesena hiša o četrt ure hoda od Maribora, pri glavni cesti, (s slamo krita) z 2 velikima sobama, „špajz." kuhinjo in kletjo; zraven je Živinski hlev za petero goved, več svinjakov, skedenj, listnjak, kolarnica, delavnica, velik vrt za zelenjad, veliko dvorišče s sadnim drevjem in trsjem, njiva 6 oralov velika in travnik. Vsega skupaj je Črez 7 oralov. Cena: 3800 gold, pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Pravica je tudi do občinskega pašnika za poljubno število goved. Več pove Franc Podlipnik, Thesen štev. 42, poŠta Maribor. 364 Krojaški pomočnik dobi takoj trajno službo pri krojaškem mojstru A. Glančnik v Suhi. pošta Laboda (Lavaround) Koroško. 363 12 Štev. ?4.471 Razglas. Iz deželne sadjerejske Šole v Gleisdorfu se bode v jeseni 1904, oziroma spomladi 1905 oddalo 24500 spodaj navedenih jabolčnih in hruškovih drevesc po znižani ceni 70 vinarjev komad in sicer le štajerskim kmečkim posestnikom. Stroški zavitka in pošiljatve se posebej zaračunijo. Na Gornje Štajdrsko se bodejo oddala le jabolčna drevesa sorte 1, 2, 4, 11 in 12, hruškova pa Štev. 1, 2, 3 in 9. Naročbe naj se do konca meseca decembra 1904 vpoS-Ijejo deželnemu odboru. V njih mora biti od občinskega pred* stojnika potrjeno, da je naročnik v dotični občini kmečki^po-sestnik. Kdor želi drevesca že v jeseni 1904 nasaditi, mora to pri naročitvi posebič pripomniti in naročitev do konca oktobra 1904 vposlati. Naročit ve se bodejo reševale po isti vrsti, kakor so dohajale in sicer tako dolgo, dokler zaloga seže. Več kakor 120 drevesc se posameznemu posestniku ne bode dalo in je vsak naročnik zavezan, dobljena drevesa na lastnem zemljišču nasadili. Drevesa se bodejo oddajala le proti gotovemu plačilu. Zaznamek jabolčnih in hruškovih dvevesc, ki se bodejo v sadilni dobi 1904/1905 iz deželno sadjerejske šole oddajala. I. Jabolčna drevesca. visoka sffir p*"*" i. 2. 3. 4. 6. 6. 7. 98:i 10 ti. 12. 13. H. i Karlomovski......... Kardinal.......... Grabensleiner........ Ribston pepin........ Belle Fleur rumeni ...... Kanada reneta........ Baumanova reneta...... Preslolonasledn. Rudolfa jabolke . Londonski pepin....... Ananas reneta........ Bobovec (renski) veliki .... Štajerske mašancke..... Huberjeve moštnice..... Damason.......... II. Hruškova drevesca. 820 275 235 160 1415 650 90 565 243 1050 1115 2195 355 1000 170 140 200 50 460 3130 405 665 950 1000 2G20 500 315 80 175 375 475 40 160 365 105 I. 2. 3. 4. 5. 6. 7. | 8. 9. 10. 11. Dobra Lujza Avranska . . . Liegelnove maslenke . . . , Dielove maslenke..... Slerkmanove maslenke . . . Postervne hruške..... Jožefina Mohelska..... Ilardcnput. zimske maslenke Manove zimske hruške . . . Weilerjeve moštnice..... Jelenove hruške...... Rounelt....... . . . 45 350 35 215 50 315 50 100 75 70 8 40 20 75 80 730 150 825 25 140 95 35 165 60 250 80 115 120 460 205 322 V Gradcu, 8. septembra 1904. Od štajerskega deželnega odbora, Trgovina z mešanim blagom Friderika Wambrechtsamer-ja v Planini (Montpreis) se da zaradi bolezni lastnika takoj pod ugodnimi pogoji v najem. 330 Suhe gobe kupuje po najugodnejših cenah JOSIP KORDIN. Lljubljana. 308 Nikdar več ni take priložnosti t Tako dolgo, dokler Se ni zaloga hlač izprodana, dobi rt e.eganne falaČO J za malo svoto in sicer za ■#"" I gld. 80 kr. Hlače so iz pristnega sukna in se rabijo lahko za jesen ali zdelane so po najnovejši dunajski fasoni, vzorci sukna so jakol Kdor naroČi dvojne hlače, dobi jih za 3 gld. 30 kr. Pošljejo se poj nem povzetju. Pri naročilu zadostuje, ako se naznani dolgost H njih Sirokost okoli pasa. Dunajska fllijalft za sakneno blago Cli. Jungwirtn, Krakai] Neugajajoče se vzame nazaj ali pa se povrne denar. Red Star Line, Antwerpe] T Ameriko. Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prek! danja v New York in v Phlfadelptiijo. — Dobra hran — Izborna oprava na ladiji. — Nizke vozne cen Pojasnila daje: Red Star Line, 20, Wiedener Giirtel, na Dum ali Kari Rebekj konc. agent v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 41. Izvrstni, od lWnr*lt*ll ATI se 'ma zanva'*1' svojej nikogar doseženi -ill-vl ttiWIUII vprovspehu proti nikoli edino impregniranju dotičnih zelišč. Ne povzročuje glavobc ter daje tobaku jako prijeten duh. Paziti je treba na vai veno znamko in na ime „Moratnon". (rlaVTta 7,&\(\&i\ • Jožef K6ni« v CeIJu Kl Ulrltllct XjcL1U&iI. ni ^ležišča, od tamo dob naročniki pošiljatev v paketih po 10 komadov HO Sti'ic 2 52 kron. Theodor Morath v Gradcu. Pravo domače platno] za rjuhe in perilo priporočava po sledečih cenah: Cela seSita (rjuha) za posteljo 2 ali 2'/, metra dolga, velja 1 gld., oziroma 1 gold. 20 kr. — Najfinejša sešita rjuha iz tenkegi mačega platna 2 m dolga, velja samo 1 gld. 50 kr. To domače platno se tudi prodaja na metre in sicer velja, čepi je platno 160 cm Široko, meter samo 75 krajcarjev. — Domače plat za BStrozoke" velja meter 20 ali 25 kr., za obleko meter 28 ali 36] Brata Slawitscli trgovca v Ptuju, Florianski irj Priporočava pravo, izvrstno, domače Bučno olje (Kurbiskernol) in 800j0no kislino za jesih (ocet) delatj Iz enega litra te kisline napravi se 20 !itr dobrega in zdravega jesiha. Dobi se v vsakej mj zini ter se pri naročila prosi za natančni naslov ime zadnje poste. m Brata Slawitsch, trgovca v Ptuji 13 Kranjski redilni prašek za v • v prašiče povzroči med krmo zmešan, da prašiči raji zrejo, varuje svinje različnih bolezni ter zboljSa meso in mast. Ako se hočemo bvarovati škode, moramo pokladali ta prašek (mešati med hrano) že pujskom. dravim svinjam zmešati se mora na teden enkrat ena žlica olna tega prahu med hrano, slabim in slokim vsaki dan po eno žlico, mladim na teden samo pol žlice. den zavojček po 25 krajcarjev zadostuje za mesec dni. Dobi se pri Bratih Slawitsch v Ptuju (podružnica nasproti Dravskega mosta.) Najboljša pomoč za kmeta, i želi svoje domače živali, bodisi goveda, ;onje ali svinje zdrave in dobro rejene beti, je moje zdravilo. Pošiljam z naukom red, kako da se mora "ž njim ravnati, roti poštnemu povzetju za 2 kroni; kdor aroči za 4 krone, ta dobi pošiljatev poštnine prosto. |aimund S a v s k y, trgovec na Pod-platn pri Poljčanah. 853 Ptujsko kopališče Gornja dravska ulica v Ptuju. 659 Vsaki dan kopele v banjah, prsne in mrzle kopele. Vsaki torek, četrtek in v soboto soparne kopele in sicer ob pol eni uri popoldan. — Soparne kopele imajo take vspehekakorkrapinske toplice. Daljša pojasnila dajegosp. 30$. Kasinir in v kopališču samem. 1 v*;'\.'1 OOOO101 ooooooooooooooo Vsakovrstne rane o se morajo skrbno varovati pred vsako nesnago. ker »*e po tej lahko v^aka tudi najmanjša rana razvije v zelo hudo, težko ozdravljivo rano, Že 40 let se je izkazalo merilno vlačilno mazilo, tako imenovano proSko domačo mazilo kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To vzdržuje rase čiste, obvaruje tiste, olajšuje vnetje in bolečine, hladi in pospežuje zaceljenje. Kazpošilja se vsak dan. Proti predplačilu K 516 se pošljejo 4,1 pusice ali 3*36 6[3 pnfiiee ali 4-60 61 aH 4-60 9 3 pušici poštnine prosto na v&ako postajo avstro-fgerske monarhije. Vsi deli embalaže imajo zakonit«) deponovano varstveno znamko. Glavna zaloga B- FRAGNER, c. kr. dvorni dobavitelj lekarna „pri črnem orlu" Praga. Mala strana, ogel Nerudove ulice 203. - Zaloge v lekarnah Avstro-Ogrske. V Ptuju v lekarni gosp. Ig. Berbalka, 896 8 OOOOOOIOIOI Štev. 39008. Razglas. 351 iS ozirom na razglas štajerskega deželnega odbora z dne 8. septembra t. 1., štev. 34471, se javno naznanja, da se v prihodnje iz deželne sadjerejske šole v Gleisdorfu od jabolčnih drevesc le še pritlikovci (Zwergbuschbaume) in od hruškovih le še srednje visoka in pritlična drevesca (Halbhochsfamme und Žvvergbuschbunmp) oddati zamorejo, ker je vsa druga zaloga že pošla. V Gradcu, dne 9. oktobra 1904. Od štajerskega deželnega odbora. Stev. 9824. Razglas. 361 V mestu Celju se bodejo zanaprej vršili sledeči živinjski sejmi in sicer: sredpostno soboto, 21. oktobra in 30. novembra ter vsak pervi pondeljek v mesecu. Ako je 21. oktobra, 30. novembra ali pa na pervi pondeljek v mesecu nedelja ali praznik, tedaj se vrši sejem na pervi sledeči delavnik. Sejmi so na živinjskem sejmišču pri mestni klavnici (Schlacht-halle). Sejmovski predpisi se dobe ali izvejo v mestnem uradu ali pa pri oskrbništvu klavnice. Prodajalci živine so mitnine in stojine oproščeni (maut- und standgeldfrei). Mestni urad v Celju, dne 19. septembra 1904. Župan: Julij Rakusch 1. r. Lovske puške vseh zistemov, znani najboljši izdelki, najvestnejše pre-skušene, priporoča Peter Wet-nig ces kr. dvorni puškar v Borovljah na Koroškem (Ferlach, Karnten). 349 Ceniki se dopošljejo zastonj in poštnine prosto. Tomaževa žlindra 100 kg. 3 gld.50kr, Kalijeva sol (Kainit) 100 kg. 2 gld. 50 kr. 360 ste najboljši umetni gnojili za travnike ter se dobite za jesensko gnojitev v trgovini tM£^ Franc Kupnik v Konjicah (Gonobitz). ^9Hi Ondi se na debelo po najboljši ceni kupuje fižol in krompir. 14 Konkurenčna budilnica Dobiva se direktno S kazalnikom, ki se po za 1-50 fl. noči sveti 175 ti. (Konkurrenz-Weckeruhr) v lepem potiranem liikelnastem okrovu, teče v vsaki legi, gre [znatno, dobra kvaliteta s triletno pismeno nnm za dober in natančen tek, komaj stane nuno 1*50 fl 3 komad: 4'— fl.; s kazalnikom, ki se po noči ^vtifW :t komadi $'— II — Stoječ* bndilnira t, godbo, l« cm vi-iika, v lepem polirat.em nikelnavlein okrovu s. pozbV pročejem, Ia lino upravo na eidro, namesto zvonenja igra dva komada in stane samo 650 n. Kavno takij toda brez godbo, s *zvoncem, bijoča ure, 5*50 fl.; brez da bi bila «-re samo 3'50 fl. Za vsako aro jamčim s i " pismeno L'aiainij.i. = Novost! = Kraval-budilnica z ogledalom, SO cm vi oka s upravo za budili 3*20 II.; a kazalnikom, ki so po noči sveti 3 50 fl. _ Zvoni p av glasno, da je človek i.e more preslišali. Budilnica t zvoncem 21 cm viioka. v krasnem poliranem okrovu s glasnimi trajajočim, prijetnim zvonenjem, na močno 4,312.950 22 Od tega je odračuniti: K 14,121.501*43 |e, katere so se od 1. januarja do 31. decembra 1903 vzdignile...... . K 3,264.66130 [je vlog interesentov dne 31. dec. 1903 » 10,850.840 13 Hiftotekarna posojila.....•..... K 6,246.6-td-43 Mejnifioo stanje............. > 85.126 — Posojila na vrednostne efekte....... » 16.329 83 Efektni zaklad ............. » 3,453.858-— Posestva................ » 183.00O— Iinetek, katerega ima hranilnica za dotacijo pri kreditni zadrugi ........ > 317.000 — Vloge pri kreditnih podjetjih....... » &30.425 20 Stanje blagajne ^kasej.......... » 91.22963 jGlavni reservni zaklad.......... > 664.881-88 Posebni rezervni zaklad za kurzne diference > 315.353 92 Zaklad za penzije............ > 32.448-21 Visokost za obresti: Pri vlogah 40l(1 in se plača |ni davek od hranilnice (šparkase) same. Shranjevalne vloge se sprejmejo. I04i Brata Slawitsch v Ptuju priporočata izvrstne šivalne stroje (Nahmaschinen) po sledeči ceni: Singer A . . , 70 K — h Singer Medium 90 „ — „ Singer Titania 120 „ — „ Ringschifchen .140 „ — w Ringschifchen za krojače . . 180 „ — n Minerva A............100 „ — „ Minerva C za krojače in čevljarje . . .160 „ — „ Howe C za krojače in črevljarje ... 90 „ — „ Cylinder Elastik za čevljarje.....180 „ — „ Deli (Beatandtheile) za vsakovrstne stroje. Cene po pogodbi na obroke (rate). Cenik brezplačno. 327 Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven kialnice in plinarske hiše pestavljena je nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi itd. po zahtevi takoj razžaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spahati i. t, d. 30 13 Najredkejša priložnost kupovanja! S 15. septembrom t. 1. začnem v moji trgovini z dovolj en j en jem dotične oblasti na 3 mesece §gflF* razprodajo "^g svojega manufakturnega blaga, posebno pa volneno sukno za možke obleke, volneni cajg za hlače, razna snkna, barhent za obleke, plavi druk, štrikane zimske robce, velike vratne robce, konjske odeje, zimske srajce, zidane robce itd. Vse blago pod najnižjimi fabriškimi cenami. Noben kupovalec naj ne odlaga te priložnosti nizkih cen vporabiti. K obilnemu kupovanja uljudno vabi Ul Jožef Sfcdminek, trgovec pri sv. Lenartu, Slov. gorice. Veliko presenečenje. Nikdar več v življenja se ne ponudi taka priložnost. 500 kosoy samo 1 &i. 80 kr. Ena krasno pozlačena 36 ur tekoča precisanker ura s sekundnim kazalom, ki natančno kaže in za katero se jamči 3 leta, ena moderna zidana kravata za gospode, 3 jako fini žepni robci, en prstan za gospode z imitiranim žlahtnim kamenom, 1 nastavek za smodke z jantarjem (berenSteinom). 1 eleg. broša za dame (novost), 1 krasno Žepno tojletno zrcalo, 1 usnjat mošnjiček, 1 žepni nožič z pri- pravo, 1 par manšetnih gumbov, 3 gumbi za srajco, vse iz duple-zlata z patentiranim zaklepom, krasen album za slike v katerem je 36 najlepših podob sveta, 5 reči, katere povzročajo pri starih in mladih mnogo smeha, 1 jako koristna knjiga, v kateri so zložena pisma, 20 reči za korenšpondenco m 5e 400 drugih različnih stvari, katere se rabijo pri hiši in so za vsakogar potrebne, vse to se dobi z uro vred, katera je sama tega denarja vredna, za samo g Id. 1*80-Razpošilja se proti povzetju ali Če se denar pošlje naprej, skozi dunajsko razpošiljalnico Ch. Jung- wirth, Krakw A/14. 1038 KB. Za neugajajoče se denar vrne. Nagrobne vence iz umetnih cvetlic po 4, 6, 8 in 10 kron, kakor tudi venčne trakove z napisom ali brez napisa imata v obilnej zalogi in priporočata BRATA SLAWITSCH V PtUJU. 347 Z Vsakovrstno prekajeno (zelhano) ~ r meso, najfinejše klobase, g i vedno sveže (frišno) blago, priporoča po naj- S2. žji ceni 3 ■o o V) f J. Luttenberger, mesar v Ptuju. Zunanja naročila odpravijo ^e vestno in hitro! ut> i ženjen, marljiv in zanesljiv Šafar in dekla za mlekarstvo . dobita takoj službo v graščini Vinarje, pošta Konjice (Gonobitz). Ondi se tudi prodaje izvrstno, pravo, naturno vinarsko vino. «67 Opravilna številka C JII 233 i Oklic. Zoper Simona Wondilseh in njegove nashdnike, fl bivališče je neznano, se je podala pri c. kr. okran" niji v Ptuju po Jakob-u Kores, posestniku v Strmca zaradi priznanja lastine glede" zemljišča, vi. štev. 14J Stopperzen. Na podstavi tožbe določila se je obravnava na 14. novembra 1904. t. i. dopoldne ob 10. uri soba $l. 12. V obrambo Simona Wonditseh se postavlja za j gospod Ferdinand Travniczek, odvetniški uradnik v Pil Ta skrbnik bo zastopal imenovanega v oznameiijen| ni stvari na njega nevarnost in stroške, dokler se ne oglasi pri sodniji ali pa ne imenuje pooblaščenca. C. kr. okr. sodn. v Ptuja, odd. III., 17. dne oktobra Stari ±a,rbstr (Ferdinand Stross) vštric male kasarne pripor da prevzame po nizki ceni platno, možka in ženska barvanje v vneli poljubnih barvah: nadalje priporoči mnogovrstno zalogo modrega (plavega) platna, druka a cev, vse vrste tkanin za obleko, hlačni cajg, cvilih za 1 (Weberzeug), pisan in moder barhent, platno za srajc« ce in gate, Široko platno za prte ali rjuhe, belo in Črnflj za konjske komote, zeleno in modro domače platna z pašnike, iz debelega domačega platna narejene prle. koče, slamnjake (Strohsacke), delavske srajce, štrikane se spodnje hlače za možke in ženske, (gate), nogavice, pi nike itd. Najboljši in najcenejši nakuj kovrstnih godal (Musil W. Schrami izdelovalec godal V Celju, Gratzerstrasse š Prodajam vsakovrstne plehaste m pihalne inštrumente, dobre gosli zai po nizki ceni, kitare, citre, harmo meh. bobne, lambtirice, jako fine] Kupujem stare gosli ali pa jih za nove. K Vsem svetnikom priporoča nagrobne sveče in olje, kor raznovrstno špecerijsko blago po najnižji ceni Henrik Mauretter v Ptuju, Florijanski trg, v Furstovi hiši. Izjava! Jaz Matija Schaller, posestnika sin v Oreho preklicem tem potom žaljive besede, katere sen voril proti gospodu Franc Vračko-tu, posestmi Orehovcih in okrajnemu načelniku okrajnega zai pri Antonu Haložanu in Leopoldu Karbaš-u katerimi sem mu predbacival goljufijo in splo pošteno postopanje ter izjavim, da sem te obdol izustil v jezi, brez da bi bile utemeljene. OrehOVCi, dne 19. okrobra 1904. Matija Schaller 1. Izdajatelj in odgovorni urednik: Friedrich Wesiag Tisk: W. Blank© v Ptuju.