UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA BIBLIOTEKARSTVO KNJIŽNICA MUZEJSKEGA DRUŠTVA IN FERKOVA KNJIŽNICA NA PTUJU DIPLOMSKA NALOGA Mentor: Dr. Jože Urbanija Avtor: Božena Kmetec-Friedl Ljubljana, 1999 Podatki o diplomski nalogi Ime in priimek: Božena Kmetec-Friedl Naslov diplomske naloge: KNJIŽNICA MUZEJSKEGA DRUŠTVA IN FERKOVA KNJIŽNICA NA PTUJU Kraj : Ptuj Leto: 1999 Število Število Število strani: 63 Število prilog: 24 Število bibliografskih opomb: 64 slik: 8 Število tabel: strani prilog: 154 / Mentor: Dr. Jože Urbanija Ključne besede: Muzejsko društvo, knjižnica, Franc Ferk, Viktor Skrabar, Davorin Zunkovič Povzetek: Knjižnica Muzejskega društva Ptuj je bila ustanovljena hkrati z muzejem leta 1893. Začetni fond knjig je štel 420 knjižnih enot, ki se je z leti povečeval z darili članov društva in z nakupi. Med največjimi donatorji so bili Franc Ferk, Viktor Skrabar in Davorin Zunkovič. Knjižnica je v okviru muzeja delovala do leta 1948, ko je prešla večina knjižnega fonda v last na novo ustanovljene Studijske knjižnice, v muzeju pa je ostal le manjši del. Rezultati naloge kažejo na pomen in bogato vsebino knjižnice. Danes si v Pokrajinskem muzeju Ptuj prizadevamo za ponovno združitev starega knjižnega fonda. S tem bomo dragoceno dediščino bolje ohranjali in raziskovali. Prevod v angleščino: Title: Library of the Museum Society and Ferk’s Library in Ptuj Key words: Museum Society Ptuj, Library, Franc Ferk, Viktor Skrabar, Davorin Zunkovič Abstract: The Library of the Museum Society Ptuj (Muzejsko društvo Ptuj) was founded together with the museum in 1893. The first books, about 420 book-units, have been completed with donations by members of the society and some of them have been bought for years. Among the most important donators were Franc Ferk, Viktor Skrabar and Davorin Zunkovič. After 1948 the most part of the book-units has been mooved to the Study Library Ptuj (Študijska knjižnica Ptuj) which was established in 1948. The result of the research pointed out how interesting and important the Library is. Nowadys we are endeavouring to combine the primordinal fund to preserve it at the Museum Library again. KAZALO stran 1. UVOD 8 1.1 KRATEK ZGODOVINSKI PREGLED 11 2. MUZEJSKO DRUŠTVO, MUZEJ IN KNJIŽNICA 14 2.1 LOKALNI MUZEJ IN MUZEJSKO DRUŠTVO 16 2.2 FINANCIRANJE MUZEJSKEGA DRUŠTVA 17 2.3 FRANC FERK 18 2.4 FERKOV MUZEJ IN KNJIŽNICA - DARILO MESTU PTUJU 19 2.5 POPIS ZBIRK IN KNJIŽNICE 25 2.6 UPRAVLJANJE IN NADZIRANJE MUZEJA IN MUZEJSKE KNJIŽNICE 27 2.7 DELOVANJE KNJIŽNICE 28 3 PRELOMNO LETO 1928 34 4 PONOVNA SELITEV KNJIŽNICE 38 4.1 VIKTOR SKRABAR 42 4.2 DAVORIN ŽUNKOVlC 44 5 OBDOBJE DRUGE SVETOVNE VOJNE 45 6 POVOJNO OBDOBJE “ 46 6.1 KNJIŽNICA GROFOV HERBERSTEIN 51 6.2 PRIZADEVANJA ZA USTANOVITEV STUDIJSKE KNJIŽNICE 52 6.3 USTANOVITEV STUDIJSKE KNJIŽNICE 54 VIRI IN LITERATURA SLIKOVNO GRADIVO PRILOGE SEZNAM FOTOGRAFIJ: 1. Sedež Muzejskega društva v bivši ordonančni hiši v današnji Prešernovi ulici na Ptuju, (kontaktno kopijo, ki je narejena iz negativa na steklu, je prefotografirai Boris Farič) 2. Franc Ferk 1844-1925 (foto Boris Farič) 3. Ekslibris iz knjig Franca Ferka. Osnutek zanj je naredil slikar Leopold Princ, (foto Boris Farič) 4. Bivši dominikanski samostan na Ptuju. Pogled iz juga. (kontaktna kopija, narejena iz negativa na steklu, neznan avtor) 5. Skrabarjeva pisarna in v njej del zbirke orožja v bivšem dominikanskem samostanu. Danes so tukaj upravni prostori muzeja, (kontaktna kopija, narejena iz negativa na steklu, neznan avtor) 6. Napis Mestni Ferkov muzej na vzhodni fasadi bivšega dominikanskega samostana, (neznan avtor) 7. Viktor Skrabar 1877-1938 (foto Boris Farič) Skrabarjev ekslibris. Osnutek zanj je naredil slikar Leopold Princ, (foto Boris Farič) SEZNAM PRILOG: 1. Popis knjig, narejen v prvih letih delovanja muzejske knjižnice Zgodovinski arhiv Ptuj, fond: Muzejsko društvo, škatla št. 5 2. Prošnja za ustanovitev Muzejskega društva Deželni arhiv Gradec (Landesarchiv Graz), fond: Statthalterei (Državno namestništvo), fase. št. 53-13969/1893 3. Dovoljenje št. 17467/4289 za ustanovitev Muzejskega društva Deželni arhiv Gradec (Landesarchiv Graz), fond: Statthalterei (Državno namestništvo), fase. št. 53-13969/1893 4. Aus dem Stiftsbrief der Frau Florentine Ferk und des Franz Ferk das Ferk-Museum und die Ferk-Museums-Bibliothek in Pettau betreffend Zgodovinski arhiv Ptuj, fond: Muzejsko društvo 5. Hans Pirchegger: Popis knjig iz leta 1902 Katalog hrani študijska knjižnica v Ptuju 6. Vabilo na otvoritev mestnega Ferkovega muzeja v novih prostorih nekdanjega dominikanskega samostana 7. Osebni podatki Viktorja in Marije Skrabar Zgodovinski arhiv Pruj, fond: Mestni muzej Ptuj, leto 1946 8. Popis knjig iz Skrabarjeve zapuščine, ki so ostale v muzeju 9. Fotokipije žigov, ki se najpogosteje nahajajo na Skrabarjevih knj igah 10. Delno kopiran katalog knjižnice Davorina Zunkoviča, ki ga hrani študijska knjižnica v Ptuju 11. Mesečno poročilo Mestnega Ferkovega muzeja Zgodovinski arhiv Ptuj, fond: Mestni muzej Ptuj, leto 1945 12. Dopis upraviteljstvu državnega posestva na Vurbergu pri Ptuju Zgodovinski arhiv Ptuj, fond: Mestni muzej Ptuj, leto 1946 13. Predlog za razširitev muzejskih prostorov Zgodovinski arhiv Ptuj, fond: Mestni muzej Ptuj, leto 1945 14. Dopis Mestnemu muzeju Zgodovinski arhiv Ptuj, fond: Mestni muzej Ptuj, leto 1945 15. Potrdilo o prejemu inventarja in knjig Zgodovinski arhiv Ptuj, fond: Mestni muzej Ptuj, leto 1946 16. Imenovanje Smodič-Tonejc Rajke za knjižničarko Zgodovinski arhiv Ptuj, fond: Mestni muzej Ptuj, leto 1947 17. Resolucija Mestnega odbora o predaji Gornjega Ptuja Muzejskemu društvu v upravljanje Zgodovinski arhiv Ptuj, fond: Mestni muzej Ptuj, leto 1946 18. Zapisnik o Herbersteinski knjižnici Zgodovinski arhiv Ptuj, fond: Mestni muzej Ptuj, leto 1952 19,20.Dopis o izročitvi Herbersteinske biblioteke Študijski knjižnici Zgodovinski arhiv Ptuj, fond: Muzejski dopisi, 1952 21. Popis Herbersteinskih knjig, ki so ostale v muzeju Inventarna knjiga Pokrajinskega muzeja Ptuj, leto 1965-1970 22. Ustanovitev Študijske knjižnice v Ptuju Zgodovinski arhiv Ptuj, fond: Mestni muzej Ptuj, leto 1948 23. Popis knjig, ki jih je 10. 6. 1950 podarila muzeju Marija Skrabar Zgodovinski arhiv Ptuj, fond: Arhiv PMP, leto 1950 24. Odločba o ustanovitvi Mestnega arhiva Ptuj Zgodovinski arhiv Ptuj, fond: Arhiv PMP, leto 1955 ZAHVALA Najlepše se zahvaljujem svojemu mentorju, prof. Jožetu Urbaniji, za pozorno spremljanje nastajanja te diplomske naloge in za vse koristne nasvete. Posebno zahvalo dolgujem moji ustanovi - prejšnjemu direktorju Borisu Miočinoviču in sedanji direktorici Marjeti Ciglenečki, ki mi je študij finančno omogočila. Pri študiju in pisanju diplomske naloge sem bila deležna pomoči mojih sodelavcev in delavcev v Zgodovinskem arhivu Ptuj ter Studijski knjižnici. Vsem najlepša hvala. 1. UVOD V diplomski nalogi sem skušala prikazati delovanje Muzejskega društva na Ptuju in z njim povezano bogato društveno knjižnico, katere manjši del je nasledil po vojni ustanovljen muzej, večji del knjižnega fonda pa je danes v posesti Studijske knjižnice v Ptuju. Knjižnico so ves čas delovanja pestile različne težave. Najhujši težavi sta bili prostorska stiska in za knjige neprimerni prostori. Kljub težkim pogojem za delo pa je knjižnica delovala profesionalno. V knjižnici so strokovno delovali različni člani Muzejskega društva: Hans Pirchegger, Josef Fellsner, Anton Smodič, Viktor Skrabar, prof. Mlakar in drugi, ki so opravili mnogo prostovoljnega dela pri urejanju knjižnega fonda. Knjige so se kupovale s sredstvi, ki so bila zbrana s članarino, največ pa je bilo podarjenih. Darovalci so bili Franc Ferk, Viktor Skrabar in Davorin Zunkovič, katerih zasebne knjižnice so predstavljale glavnino fonda društvene knjižnice. Tako bogata knjižnica, ki je bila že takrat izključno strokovna (ustanovljena 1893), je neokrnjena preživela 1. in 2. svetovno vojno. V letu 1948 je bila z odlokom Okrajnega ljudskega odbora ustanovljena na Ptuju Studijska knjižnica. Ves fond, razen del priročne knjižnice, je prešel v last nove ustanove, ki pa je imela sedež v muzejskih prostorih do leta 1969. Studijska knjižnica domuje danes v prostorih minoritskega samostana, večji del fonda nekdanje društvene knjižnice pa je shranjen v celicah zaporov, kjer je danes del muzeja. Ker so prostori za shrambo knjig neprimerni (vlažni, prašni in temni), si muzej prizadeva knjige pridobiti nazaj. V naslednjih nekaj letih namerava muzej urediti v prvem nadstropju vzhodnega trakta bivšega dominikanskega samostana informacijski center in knjižnico. Del prostorov za knjižnico smo že začeli urejati. Za ptujsko arheologijo in muzealstvo je bila zelo pomembna letnica 1893 - takrat je bilo namreč ustanovljeno Muzejsko društvo muzej in muzejska strokovna knjižnica. V začetku je bil knjižnični fond zelo skromen, zajemal je le 420 knjižnih enot (priloga št. 1). Z donacijo Ferkove zasebne knjižnice, pozneje pa še Skrabarjeve, Zunkovičeve in po vojni še Herbersteinske, je fond štel nekaj tisoč knjig. Muzejsko društvo je s skromnimi sredstvi, ki jih je imelo na razpolago, nabavilo tudi več dragocenih knjig kot: Dalmatinovo Biblijo iz leta 1584, 1. izdajo Valvasorjeve Ehre des Herzogthums Krain iz leta 1689, več prav posebno dragocenih pa je bilo podarjenih, tako: inkunabula avtorja Pelbarto de Themeswar: Stellarium corone benedicte Marie virginis: In laudem eius P. singulis predicationibus elegantissime coaptatum iz leta 1480*; in knjigi avtorja Iochimo Camerario: Symbolorum et emblematum ex volatibilus et in sectis de sumptorum. Centuria tertia collecta in Symbolorum et emblematum ex animalibus quadru pedibus de sumptorum o conturia altera colecta iz leta 1598. Naštetih je samo nekaj med * 9 * Prvotno nahajališče inkunabule je Admontski samostan. Leta 1881 jo je J. B. Holzinger poklonil Ferkovemu muzeju. V: Dragocenosti ptujske knjižnice : katalog razstave posvečene 40-letnici združitve z Ljudsko knjižnico in 95-letnice Ferkove knjižnice. - Ptuj : Ljudska in študijska knjižnica, 1988. - str. 7 9 .... Avtor knjige je bil zdravnik, knjigi pa sta vezani v usnje. V knjigah sta ex librisa iz leta izida in Holzingerjev podpis in podatki o podaritvi Ferkovemu muzeju leta 1881. V: isto, str. 9 njimi. Danes so te knjige v lasti ptujske Studijske knjižnice, ustanovljene leta 1948, ki je naslednica večine fonda knjig bivšega Muzejskega društva. V muzeju je od tega fonda ostalo le majhen del priročne strokovne knjižnice. Tako osiromašen fond je začel muzej na novo dopolnjevati. V okviru finančnih možnosti so se v glavnem nabavljale le strokovne knjige, muzej pa je literaturo pridobival in še pridobiva tudi z zamenjavo s sorodnimi ustanovami in z darili. Fond se je iz leta v leto povečeval in dokaj skromen začetni se je danes povečal na 11.000 knjig. Knjižnica je danes v muzeju neobhodno potrebna za kompleksno delo in delovanje muzeja v opravljanju svojega osnovnega poslanstva. Danes služi informacijskim potrebam zaposlenim pri obdelavi gradiva, deluje pa kot znanstvena knjižnica in je integralni del muzeja. 1.1. Kratek zgodovinski pregled Prebivalci Ptuja in okolice so bili obdani s starinami, zato se niso niti zavedali, da so bili do njih predolgo brezbrižni. Zanimanje za raziskovanje stare Poetovione se je na Ptuju zbudilo zelo pozno. Leta 1893 se je realizirala misel o ustanovitvi Muzejskega društva. Društvo si je za svojo najvažnejše opravilo zadalo nalogo arheološka izkopavanja Poetovionskih tal in seveda znanstveno proučevanje le-teh ter ustanovitev muzeja. Pobudnik za ustanovitev muzeja je bilo Olepševalno in tujskoprometno društvo, ki je apeliralo na lokalni patriotizem.* * Glavni namen ustanovitve društva in muzeja je bil v tem, da bi dragocene rimske izkopanine, ki so bile izkopane na Ptuju, doma tudi ostale. Do tega leta so namreč dragocenosti odvažali na Dunaj in v Gradec. Če hoče društvo znanstveno proučevati te izkopanine, pa potrebuje strokovno literaturo. Na Ptuju je bila lokalna knjižnica in lokalni muzej, ki sta delovala že pred ustanovitvijo Muzejskega društva. Oboje se je Muzejskemu društvu pridružilo. Društvu je leta 1895 podaril bogato knjižnico germanist in zgodovinar ter soustanovitelj društva, Franc Ferk iz avstrijske Gomilice (v poročilu Muzejskega društva iz leta 1923 govori o letu 1893: HERNJA-Masten, Marija: Korenine arhiva segajo v Muzejsko društvo Ptuj V: KRONIKA : časopis za slovensko krajevno zgodovino : XL 1992. - Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Sekcija za krajevno zgodovino, 1992. - str. 139 * EMERŠIČ, Jakob: Raziskovalec, zbiralec in ohranjevalec profesor Franc Ferk V: LITTERA scripta manet = Napisana črka ostane : ob 200-letnici knjižničarstva in tiskarstva na Ptuju. - Ptuj : Ljudska in študijska knjižnica, 1993. - str. 36 "Knjižnica se je povečala s Ferkovo knjižnico", iz česar lahko sklepamo, da je bila lokalna knjižnica pred tem precej skromna). Fond je obsegal okrog 2.000 knjig, kar je bil skupaj z lokalno knjižnico začetek formiranja bogate strokovne knjižnice Muzejskega društva. V letu 1895 so bile v okviru društva razdeljene naloge za skrb in urejanje posameznih zbirk. Za knjige, rokopise, listine, karte, načrte itd. je bil zadolžen tajnik Josef Felsner, ki je bil tudi prvi bibliotekar. Knjižnica se je z leti povečevala z nakupi, zamenjavo in bogatimi darili posameznikov, pridružile pa so se ji g knjige Volksbücherei, Südmarkbücherei in Volksbilđungsvereina , po drugi svetovni vojni pa še grajska Herbersteinska knjižnica in nekaj knjig ter vezanih časnikov iz gradu Vurberg. Med večjimi darovalci je bila vdova člana Muzejskega društva Viktorja Skrabarja, ki je po njegovi smrti podarila društvu njegovo bogato zasebno knjižnico. Ta knjižnica je štela preko 1.000 knjig in je imela poseben prostor. Knjižnica se je imenovala "Bibliotheca Skrabariana". Več kot 360 knjig so društveni knjižnici podarili sorodniki umrlega člana društva Davorina Zunkoviča. Ali je prišla tudi Fürstova knjižnica takoj v sklop novoustanovljene knjižnice ali pa je bila tu že prej, se ne da ugotoviti. Privatna knjižnica Ernesta Fürsta, je štela okrog 3.000 zvezkov, večinoma v nemškem n jeziku. Popis knjig lokalne knjižnice. Popisanih je 420 knjižnih enot. (MD, škatla št. 5, 1-5, 3 a) Posebej je narejen seznam kupljenih in podarjenih knjig za obdobje 1860-1907 Na seji Muzejskega društva dne 27. 12. 1898 poroča Franc Ferk, da je društvo Volksbilđungsvereina podarilo svoje knjige muzejski knjižnici. 7 EMERŠIČ, Jakob: Kratek pregled zgodovine knjižnic Ptuja in okolice V: TRIDESET let Studijske knjižnice v Ptuju : nastanek in Prvotno je imelo Muzejsko društvo in muzej ter knjižnica sedež 0 v bivši ordonančni hiši - kasnejši gimnaziji (fotografija št. D. V isti stavbi sta delovala torej dva muzeja: Ferkov s knjižnico in Lokalni muzej, ki je imel prav tako svojo knjižnico. Lokalna zbirka je imela v pritličju v kleti iste stavbe enako površino. Naloge v zvezi s Ferkovo zbirko so si člani odbora razdelili po sekcijah: 1. novci in antični predmeti - prof. Kohaut 2. slike in bakrorezi - prof. Kohaut 3. knjige, pisma, listine, orožje - J. Felsner, Kukovez 4. minerali in naravoslovni predmeti - Josef Krupiczka 5. predmeti umetne obrti - Josef Gspaltl V letu 1900 so potekala prizadevanja, da bi knjige društva "Südmarck" in knjige Muzejskega društva združili in najeli prostore v bivšem strelišču ali v stari dekliški šoli. Vendar pa bi bili obe lokaciji na razpolago šele leta 1902. Do preselitve ni prišlo. Tako sta se muzej in knjižnica leta 1928 preselila v bivši dominikanski samostan. Knjižnica je dobila prostor na vzhodni strani samostana, delovanje knjižnic na ptujskem in ormoškem področju. -Ptuj: Ljudska in študijska knjižnica, 1978. - str. 62 T. i. ordonančna hiša, ki je bila na Gosposki 35 (današnji Prešernovi ulici št. 31) so uporabljali tudi za vojašnico, ki je bila last več meščanov, saj so imeli v njej svoje deleže. Z zbiralno polo je občina pridobila šest deležev, s tem pa verjetno večino, ostale deleže pa je pozneje odkupila in tako dobila prostor. Del zgradbe je na tem mestu porušila in prizidala novi del. Zgradba je imela klasicistično fasado, notranjost pa je bila primerna za šolske prostore. HERNJA-Masten, Marija: Ptujska gimnazija od nastanka 1869 do 1918 V: ZBORNIK ob 125-letnici ptujske gimnacije. - Ptuj : Gimnazija, 1994. - str. 20 ki pa je bil brez okna in vlažen, delila pa si ga je s pisarniškim materialom in pisarno. Ta prostor je bil neprimeren, saj je vlaga knjige uničevala. Muzejsko društvo si je zato nenehno prizadevalo za pridobitev novih prostorov, kar mu je tudi uspelo. Pridobilo je štiri prostore nekdanjega zimskega refektorija v bivšem dominikanskem samostanu. Bogato knjižnico Muzejskega društva je skozi vse obdobje pestila huda prostorska stiska. Večkrat se je tudi selila v različne stavbe. Danes domuje najbogatejši Ferkov fond v knjižnici Ivana Potrča (bivša Studijska knjižnica) v minoritskem samostanu, del pa je še vedno shranjen v celicah bivših zaporov, ki so v upravljanju muzeja. 2. MUZEJSKO DRUŠTVO, MUZEJ IN KNJZNICA Muzejsko društvo je bilo ustanovljeno kot rezultat daljših prizadevanj, ki segajo kar nekaj desetletij nazaj. Bogate antične najdbe so vzpodbujale privatne zbiralce in člane Mestne občine, da so leta 1880 prosili grofico Herberstein, da bi jim odstopila tri sobe na gradu za postavitev zbranega materiala. Ker je bil odgovor 9 negativen je še naprej mnogo gradiva romalo v tujino. Neštetokrat je bilo načeto vprašanje lokalnega muzeja, toda na žalost brez uspeha. Prvi poskusi nastanka muzeja so bili že leta 1890, ko so v gimnaziji na majhnem panoju razstavili arheološko SAMPERL-Purg, Kristina: 90 let plodnega delovanja Muzejskega društva in nato zgodovinskega društva v Ptuju V: Muzejsko društvo v Ptuju : 1893-1956, Zgodovinsko društvo na Ptuju : 1956-1983. - Ptuj : Zgodovinsko društvo na Ptuju, 1983. - str. 3 gradivo.^ Dolgoletno odnašanje arheoloških najdb v Gradec in Dvorni muzej na Dunaj, pa je spodbudilo ptujske veljake, da so začeli premišljevati o lastnem muzeju. Najbolj zavzeti za to idejo so bili v Olepševalnem in tujskoprometnem društvu Ptuj. 15. maja 1883 se je sestal pripravljalni odbor in sestavil pismo državnemu namestništvu v Gradec (priloga št. 2). V njem so sporočili, da nameravajo meščani Ptuja ustanoviti Muzejsko društvo. Ena izmed glavnih nalog društva je bila ustanovitev muzeja. Podpisana sta bila predsednik pripravljalnega odbora Rudolf Gaupmann in tajnik Max Ott.^ Sestavili so tudi statut društva. Statut je z nekaj spremembami potrdilo Cesarsko in kraljevo državno namestništvo v Gradcu dne, 4. 7. 1893. Društvo je bilo vpisano v kataster pod številko 2575 z imenom Muzejsko društvo s sedežem na Ptuju (priloga št. 3). V gostilni Raicher je imelo društvo 3. 8. 1893 ustanovni zbor. Predsedoval mu je župan Josef Ornig, podpredsednik je bil Martin Cilenšek, tajnik Max Ott, blagajnik Joseph Gspaltl in člani Wilhelm Blanke, Josef Krupička in Raimund Sadnik. V okviru društva je deloval lokalni muzej, ki mu je občina namenila dvorano v ordonančni hiši na koncu Prešernove ulice, samo društvo pa je subvencionirala z 200 kronami.^ V časopisu Pettauer Zeitung (1. EMERŠIČ, Jakob: Raziskovalec, zbiralec, in ohranjevalec profesor doktor Franc Ferk V: LITTERA scripta manet = Napisana črka ostane : ob 200-letnici knjižničarstva in tiskarstva na Ptuju. - Ptuj : Ljudska in študijska knjižnica, 1993. - str. 35 Deželni arhiv Gradec, Društveni kataster, Muzejsko društvo na Ptuju, Fase. 53, Nr. 13969/3405 VOMER-Gojkovič Mojca in Nataša Kolar: Achaeologia Poetovionensis : stara in nova arheološka spoznanja. - Ptuj : Pokrajinski muzej, 1993. - str. 10-12 10. 1893) so Ptujčane obvestili o pomenu Muzejskega društva ter o tem, kaj, kako in komu naj prinašajo svoje darove za muzej. Zal niso ohranjeni zapisniki društva med leti 1893-1895, izvemo pa iz časopisa Pettauer Zeitung (1. 7. 1894), da je imelo Olepševalno tujskoprometno društvo 8. občni zbor 14. junija v Svicariji v Ljudskem vrtu. Predsednik društva župan Josef Ornig in tajnik Gspaltl sta poročala o dejavnosti društva. Med drugim Ornig poroča o korakih Olepševalnega društva, ki so potrebni za poglobitev dela in poziv za aktivnosti v Ljudski knjižnici. Po vsej verjetnosti je bilo delovanje društva v Ljudski knjižnici, ki je imelo posluh tudi za slovensko literaturo, razlog za odstop Josefa Orniga s funkcije predsednika Olepševalnega društva. 2. 1. Lokalni muzej in Muzejsko društvo Muzejsko društvo na Ptuju ima kulturnozgodovinsko zbirko in knjižnico, ki jo označujemo kot "Lokalni muzej na Ptuju" in je deloval že tri leta. Sedež muzeja in knjižnice je bil v Gimnaziji cesarja Franca Jožefa in nemškem študentskem domu. Ker je gimnazijo pestila velika prostorska stiska, je takratni gimnazijski direktor Andreas Gubo želel, da se knjižnica in muzej izselita iz gimnazijskih prostorov. Muzejsko društvo si je tako prizadevalo za pridobitev novih prostorov. Obrnilo se je na Mestni svet s pismom v katerem pojasnjuje, da za muzejsko knjižnico in podarjeno sodobno knjižnico društva Südmarck niso dani pogoji za javno uporabo. Zato Mestna občina predlaga, da bi obe knjižnici, muzejsko in društva Südmarck preselili ali v prostore stavbe mestnega strelišča (danes porušene stavbe) ali pa v prostore stare dekliške šole. Prostori bi 13 bili na razpolago šele leta 1902. Pozneje do realizacije le-tega ni prišlo. 2. 2. Financiranje Muzejskega društva Večina članov društva je bila nemško orientirana. To so bili ljudje, ki so bili finančno dobro situirani. Bili so na vodilnih položajih in so lahko odločali in razpolagali tudi z občinskimi sredstvi. Poleg občinskih, so prispevali tudi ogromno lastnih sredstev. Sredstva so porabili za najem prostor za muzejske zbirke, za nakup umetnin, financirali pa so tudi arheološka izkopavanja. S tem se nam je torej ohranilo marsikaj, kar bi sicer romalo drugam. V tistem času so imeli predstavniki Slovencev želje in ideje, žal pa ne sredstev. Društvo je nastopalo kot neke vrste uspešna delovna organizacija. Sklepali so pogodbe za izkopavanja^, vodili so račune o nabavah, zbrali so sredstva za nakup razstavnih vitrin in sredstva za izdelavo zaščitne strehe nad Orfejevim spomenikom. Prav tako so člani društva z zbranimi sredstvi odkupili zemljišče, na katerem je bil leta 1913 odkrit III. mitrej. Nad njim so postaviti zaščitno lopo. Zemljišče okoli mitreja so dajali kmetom v najem za letno najemnino. Razen članarine, volil in prispevkov je prejemalo društvo tudi subvencije in prispevke dunajske centralne komisije za Mestna občina Ptuj (dalje MOP), spis št. 5798-16/1900, šk. 101, str. 1-4 umetnost in kulturne spomenike. Ogromno dela pa so člani društva 15 opravili prostovoljno. 2. 3. Franz Ferk (1844-1925) Ptujsko muzealstvo, arheologija in kjižničarstvo so tesno povezani z zgodovinarjem Francom Ferkom (fotografija št. 2). Občudoval je stare kraje, zlasti pa je vzljubil Ptuj. Njegove dejavnosti so bile odločilnega pomena za razvoj knjižnice in muzeja na Ptuju. Franz Ferk se je rodil 16. 11. 1844 na Gomilici pri Arvežu v Avstriji. Njegov stric Matija Ferk je bil hajdinski in pozneje ptujski kaplan. Kot otrok je Franc Ferk pogosto prihajal k stricu na Ptuj. Zelo zgodaj ga je privlačila arheologija, zato je po posredovanju očeta nekega sošolca obiskoval zadnji razred gimnazije v Celju. V Celju so dajali velik poudarek izkopavanju rimskih izkopanin. Tu je Ferk ustanovil numizmatično zbirko. Študiral je germanistiko in zgodovino. Po končanem študiju je Ferk služboval najprej kot asistent v Joanneumu v Gradcu na oddelku Münzen und Antikenkabinett, leta 1869 je učil geografijo, nemščino in zgodovino na meščanski šoli v Fürstenfeldu ter dve leti v Judenburgu. Leta 1874 je služboval na Ptuju le eno šolsko leto na takratni nižji gimnaziji. Pozneje se je redno vračal na Ptuj, saj 15 15 SAMPERL-Purg, Kristina: 90 let plodnega delovanja Muzejskega in nato Zgodovinskega društva v Ptuju V: Muzejsko društvo v Ptuju - 1893-1956 : Zgodovinsko društvo v Ptuju - 1956-1983. - Ptuj : Zgodovinsko društvo, 1983. - str. 5 so ga najbolj privlačila arheološka izkopavanja. Ferk je vodil Muzejsko društvo do leta 1902. Leta 1922 je bil imenovan za častnega člana. Za častnega člana ga je imenovalo tudi Zgodovinskega društva v Gradcu, muzejskega društva v Mariboru, za častnega občana pa so ga imenovale občine Gomilica, Hajdina in Rače. 2. 4. Ferkov muzej in knjižnica - darilo mestu Ptuju Ferk je bil velik bibliofil (fotografija št. 3). Graškemu Joaneumu, kjer je nekaj časa služboval, je podaril knjižnico z okrog 4000 zvezki, leta 1878 pa je v rojstnem kraju Gomilici ustanovil krajevni muzej in knj ižnico.^ Fond Ferkove knjižnice prikazujeta dva kataloga ali inventarni knj igi. Prvi starejši : Altes Bibliotheks-Inventar našteva 1014 del. Drugi, na novo urejen: Bibliotheks-Inventar. Begonnen im Jahre Fortgesetzt am 17. Sept. 1886, prejšnjemu seznamu dodaja nove pridobitve. Vpisanih je 1072 številk. Vendar pa je vmes nezasedenih 154 inventarnih številk, kar kaže, da so nameravali določene serijske publikacije dopolnjevati in pozneje vpisati na prazna mesta. Dejansko je v tem katalogu vpisanih le 918 knjižnih enot. Seznama sta velikosti 45 x 30 cm in Kako je bila bogata Ferkova knjižnica poroča tudi članek v večerniku Tagespost 3. 9. 1879, v katerem avtor poroča:"... Iz močno zastopanega srednjega veka izstopa napredek tiskarske umetnosti, ki ga ponazarja knjižna zbirka, med temi Biblija iz leta 1566, ki ima umetniško okrašene liste. Piše tudi, da deželni okoliš močno uporablja biblioteko, ki obsega 1000 del v 1500 zvezkih ter je v prvem letu imela 2000 izposoj. To obilje, ki je vredno ogleda, kaže neutrudno dejavnost prof. Franca Ferka, ki si zasluži nepozaben spomin pri svojih sovaščanih." se danes nahajata v ptujski Studijski knjižnici. V Janischevem leksikonu Štajerske piše, da so v gomilški cerkvi govorili nemško in slovensko. Zato je logično, da so bile v Ferkovi knjižnici poleg nemških tudi slovenske knjige. Ker pa je Ferk videl, da muzej in knjižnico v njegovem rojstnem kraju zanemarjajo, je začel razmišljati, da bi oboje podaril mestu Ptuju. Že poleti 1895 je prispelo na Ptuj iz Ferkovega muzeja po železnici 73 zabojev materiala. Prevzel jih je uslužbenec mestne občine in jih predal Lokalnemu muzeju. Prenesli so jih mestni delavci pod nadzorom predsednika, blagajnika in tajnika društva. Poleg knjig so prispele tudi omare, ki so bile nekoč last Gomilice in jih je Mestna občina Ptuj od njih odkupila. Knjige so razdelili po velikosti in vsebini in s pomočjo delavcev razvrstili v omare. Zaradi pomanjkanja prostora ni bila možna sistematična ureditev, zato je bila ta postavitev le začasna. V kratkem je bilo knjige potrebno urediti, katalogizirati, popisati in oštevilčiti. Na občnem zboru Muzejskega društva 28. 12. 1895^ sporoča predsednik prof. Kohaut, da je prenesel prof. Ferk svojo muzejsko zbirko in knjižnico iz Pettauer Zeitung, dne 30. 12. 1894 piše v poročilu s seje občinskega sveta naslednje: Predsedujoči je opozoril, da se je g. Franz Ferk iz Gradca obrnil na tukajšnjega prof. Vinzenza Kohauta, člana MD, pismeno 21. oktobra tega leta, da je pripravljen svoj muzej in knjižnico v Gomilici darovati mestu Ptuju. Ta ponudba je bila med navzočimi sprejeta zelo živahno. G. R. Ott je predlagal, da bi se prof. Ferku na primeren način zahvalil občinski svet. župan Josef Ornig je bil pooblaščen, da se 1. novembra tega leta napoti v Arvež in se dogovori z g. Ferkom o darilni listini. Zgodovinski arhiv Ptuj (dalje ZAP), sign. MD, škatla št. 8, Zapisniki sej, sign. 1-6/1 1895-1899, 008856 ZAP, Zbirka Muzejskega društva Ptuj, signatura MD, škatla št. 8 - Zapisniki sej, sign. 1-6/1 1895-1899, 008867 Gomilice na Ptuj. Ferk je postavil tudi razmeroma ostre pogoje v zameno za volilo (priloga št. 4). Prostore je dobila v prvem 2 prostoru Nižje državne gimnazije. Zavzemala je površino 132 m , m že takoj v začetku je bil poimenovan "Mestni Ferkov muzej", kakor beremo v društvenih pravilih sestavljenih 31. januarja leta 1897. V členu 2 je podrobneje opisano pospeševanje dejavnosti Mestnega Ferkovega muzaja in z njim in v njem povezano knjižnico. V 3. členu je določeno, da bodo člani v izobraževalne namene prepuščali Ferkovemu muzeju in njegovi knjižnici vse pridobitve društva. V členu 10, ki podrobneje določa premoženje društva je v 2. točki zapisano: Društvo prepusti vse muzealije in knjige, ki jih je pridobilo in se odpove lastninski pravici v korist Mestnega Ferkovega muzeja in njegove knjižnice. Ustanovno pismo pa je bilo sestavljeno in podpisano šele leta 1899. Iz ustanovitvenega akta Florentine in Franca Ferk, ki se nanašajo na ustanovitev Ferkovega muzeja in Ferkove muzejske knjižnice beremo: "Ob 50 letnici vladarja cesarja Franca Jožefa I. sva nameravala z ženo Fiorentino predati mestu Ptuju in Mestni občini Ptuj kot cesarsko zadolžnico "Kaiserstiftung" svojo kulturno-zgodovinsko zbirko, ki sem jo ustanovil 1878 v Gomilici (Gamlitz) ter sva jo leta 1895 prepeljala na Ptuj". Iz te darovnice izhajajo naslednji pogoji: "Stvari, ki so prispele na Ptuj že aprila, je prišel Ferk razpakirat šele avgusta 1895. Vprašanje je, kako so bili zaboji do tedaj shranjeni. Dvorana, v kateri je bil že lokalni muzej, ni zadoščala še za Ferkov muzej. Tudi knjižnica je bila spravljena tam, ki pa se zaradi prostorske stiske ni mogla postaviti. Ferk se je torej sam lotil ureditve zbirk." - piše EMERŠIČ, Jakob: Raziskovalec, zbiralec in ohranjevalec profesor doktor Franz Ferk V: LITTERA scripta manet = Napisana črka ostane : ob 200-letnici knjižničarstva in tiskarstva na Ptuju. - ptuj : Ljudska in študijska knjižnica, 1993. - str. 39 1. Obe inštituciji morata nositi ime: "Mestni Ferkov muzej" in "Mestna Ferkova muzejska knjižnica". Imeni morata biti vidno zapisani na zgradbi, kjer bosta inštituciji imeli sedež. 2. Ferku pripada dosmrtno vodstvo lastnega in lokalnega muzeja, pa tudi skupaj z zbirkami predane biblioteke. 3. Muzej mora vzdrževati občina, ki mora tudi poskrbeti za povečanje prostorov. Poleg zbirk sta za muzej poklonila 10.000 kron glavnice. Od tega se je vsako leto nabralo za 200 kron obresti. Zahtevala sta, da mora tudi občina dati subvencijo 1.000 kron letno. Poleg subvencije mora občina skrbeti še za namestitev in plačilo sluge, ki je do takrat kot edini nameščenec skrbel v muzeju za red in čistočo. Nadalje sta zahtevala še, da občina zaposli kustosa za muzej in kustosa za biblioteko. Član društva Josef Felsner se sicer nekajkrat omeni kot "bibliotekar", toda knjižnice same nič več ne obravnavajo. Felsner toži, "da mu jemlje delo s knjigami, poleg obilnega drugega dela, mnogo časa." Poleg vseh ostalih pogojev sta še zahtevala, da mora biti študirajoči mladini omogočen prost vstop v muzej in uporaba knjižnice. Vse redkejše knjige naj dobijo drugačne barvne signature kot ostale. Medtem, ko so bila prva pravila glede uporabe knjižnice iz leta 1897 še dvoumna, pa govori drugi iz leta 1903 zelo jasno: Omogočanje uporabe knjižnice za pouk strokovne šole v Ptuju. Teh pogojev pa občina ni izpolnjevala in po vsej verjetnosti je bil to razlog za nesporazume med Ferkom in občino. Ti nesporazumi so dosegli vrh v letu 1901, ko je Ferk 21 . zahteval ločitev svojega od lokalnega muzeja. To ločevanje pa je CIGLENEÖKI, Marjeta: Muzejsko društvo v Ptuju in muzejske zbirke V: Muzejsko društvo v Ptuju : 1893-1956. Zgodovinsko povzročilo velike težave, saj se je izkazalo, da lokalni muzej ni imel inventariziranih predmetov, Ferk pa svojega popisa ni hotel izročiti. Na podlagi sklepov izredne seje občnega zbora z dne 7. septembra 1896 se je Društvo odreklo lastnini nad kulturnozgodovinsko zbirko in knjižnico in ta "Lokalni muzej", kakor tudi knjižnico združilo s Ferkovim muzejem in njegovo knjižnico, vendar s pogojem, da bo "Oddelek rimskih najdb iz Petovia" samostojen in posebej razstavljen. Ostali predmeti nekdanjega lokalnega muzeja bodo označeni s posebnimi podnapisi, da se bodo razlikovali od predmetov Ferkovega muzeja. Predmeti morajo nositi tudi napis "Darilo Muzejskega društva na Ptuju", ki bodo vidno izpostavljeni ter zabeleženi v katalogu Ferkovega muzeja in Ferkove muzejske knjižnice. To darilo ptujskega Muzejskega društva preide s tem ustanovnim pismom in enakimi pogoji kot veljajo za Mestni Ferkov muzej in Ferkovo muzejsko knjižnico v last Mestne občine Ptuj. Določili so še odpiralni čas muzeja. Muzej bo odprt vsak petek lì in nedeljo od 10 - 12 ure v ordonančni hiši. Razmere med Ferkom in Mestno občino pa so se slabšale. Dr. Pirchegger je vodil pogajanja med Ferkom in občino, saj je Ferk grozil, da bo svoje zbirke, ki jih je podaril mestu, preselil v Maribor. Zanimiva so Ferkova pisma iz leta 1900. V njih govori, da bi le prof. Pirchegger bil sposoben urediti njegovo knjižnico. V teh pismih se kaže posebna ljubezen do knjižnice. Navdušeno piše o obljubi ptujskega župana Josefa Orniga, da bo dal posebne prostore društvo v Ptuju : 1956-1983. - Ptuj : Zgodovinsko društvo, 1983. - str. 14 ZAP, Zbirka MD Ptuj, sign. MD, škatla št. 8, Zapisniki sej, sign. 1/6 1895-1899, 00887 za knjižnico. Zato Ferk predlaga, da naj začne Hans Pirchegger, ptujski profesor in znan zgodovinopisec, kar s postavitvijo knjig in s katalogiziranjem (maj 1900). Vendar se pojavljajo v mesecu novembru (28. 11. 1900) v pismih pesimistični toni, saj navaja, da je prostor pretesen, poleg tega so knjižnico brez njegove vednosti preselili. Med knjigami so bili najdeni ogorki cigaret, premajhen 23 prostor pa ne dovoljuje nadaljnjega razvoja. Na seji Muzejskega društva dne 4. 4. 1902 župan Josef Ornig razloži potek dogodkov s Ferkom. Pravi: "Ferk se igra intrig...", in nadaljuje, da je šele sedaj po dolgem času dal od sebe četrto pismo in akt o predaji zbirke. Poroča, da se mora knjižnica izseliti iz prvega nadstropja nižje gimnazije, saj prostor nujno potrebujejo, knjižnica pa se bo le začasno preselila v dvorano z orožjem v pritlične prostore muzeja. Nadalje poroča, da je Deželno namestništvo poslalo sicer priporočila in rešitve, da pa bo v končni fazi mesto celotno Ferkovo zbirko vrnilo, zahtevalo pa bo vrnitev stroškov, ki so z zbirko nastali do sedaj. Nato dr. Ambrožič predlaga naj društvo pošlje Mestni občini Ptuj predlog, da se knjižnica za stalno prenese v prostore muzeja, kar je bilo i . . 24 soglasno sprejeto. Na naslednjem sestanku društva Pirchegger predlaga, da bi se Muzejska knjižnica razširila in preuredila v Ljudsko knjižnico, k tej knjižnici pa se pridruži še sodobni fond knjig društva “ EMERŠIČ, Jakob .'Kratek pregled zgodovine knjižnic Ptuja in okolice V: TRIDESET let študijske knjižnice v Ptuju : nastanek in delovanje knjižnic na ptujskem in ormoškem področju. Ptuj : Ljudska in študijska knjižnica, 1978. - str. 66 2( ZAP, Zbirka MD, sign. MD, škatla št. 8, Zapisniki sej in občnih zborov 1901-1909/IX, 1-6/2,008969 Südraarck. Da je bil ta predlog sprejet priča notica v Pettauer Zeitung dne, 19. 5. 1900. 2. 5. Popis zbirk in knjižnice 3. januarja 1902 je vodil sejo društva namestnik predsednika župan Josef Ornig. Pove, da bo za Ferkovo zbirko namenjen prostor v 1. nadstropju, in da zbirko lahko tudi sam upravlja. Spodnji prostori pa bodo namenjeni društvu. Knjižnico bo uredil profesor 25 Hans Pirchegger. Na naslednji seji, ki jo je imelo društvo meseca maja, je poročal prof. Hans Pirchegger o postavitvi in urejanju muzejske knjižnice. Naredil je temeljito katalogizacijo okrog 2000 knjig in 7218 zvezkov. Knjige in zvezke je razdelil v 19 skupin, ki obsega 3645 zvezkov. Ta katalog, ki je ohranjen v knjižnici Ivana Potrča ima naslov "Auszug aus dem Hauptkatalog der Bibliothek enthält die Prof. Ferk’sc^e Bibliothek (priloga št. 5). Največ del obsegata ZAP, Zbirka MD, Sign. MD, škatla št. 8, Zapisniki sej, sign. 1-6/2 1901-1909, 008961 Obseg kataloga je 188 strani, rubrike pa so naslednje: I - Enciklopedije, vpisanih je 94 enot; II - Nemška literatura in filozofija, 989 vpisanih enot; III Klasična literatura in filozofija, 161 vpisanih enot; IV - Moderni jeziki - literatura in filozofija, 364 vpisanih enot; V - Zgodovina, 384 vpisanih enot; VI - Geografija, 157 vpisanih enot; VII - Matematika, fizika in tehniške vede, 157 enot; VIII - Kmetijstvo, gospodarstvo in živinoreja, 210 enot; IX - Lov; 91 enot; X - Narodopisje, 144 enot; XI - Filozofija in pedagogika, 184 vpisanih enot; XII - Religija, 180 enot; XIII - Pravo, socialna politika, finančna ekonomija, 140 enot; XIV - Medicina, 41 enot; XV - Vojaštvo, 9 enot; XVI - Trgovina, promet, 119 enot; XVII - Fotografije, 71 enot; XVIII - Časniki in revije, 86 enot; XIX - Glasba in slikarstvo, 64 enot skupini nemške literature in nemške filologije. V 30 zabojčkih so umeščeni izposojevalni kartončki "Ausleihzettel". Zaradi pomanjkanja prostora pa knjižnice še ne bo mogoče uporabljati. Pereč problem pa še vedno ostaja prostor za knjižnico. Ta je premajhen, gimnazijo, v kateri je bil Ferkov muzej s knjižnico nastanjen, pa je pestila velika prostorska stiska. Na seji društva je bil prisoten tudi gimnazijska direktor Andreas Gubo, ki je utemeljil razloge, zakaj se bo morala muzejska knjižnica izseliti iz gimnazijskih prostorov, člani društva so sklenili, da bodo vprašali na občino, kje bi lahko dobili nadomestne prostore, prav tako pa bodo povprašali vodstvo društva Vereins (Vereinshaus današnja stavba Mestnega kina) koliko bi stala najemnina za dobo 10 let za prostore knjižnice. Dr. Pircheger je poročal na seji, da so mu pri postavitvi in ureditvi knjižnice pomagali trije gimnazijci in prosil, če bi lahko za darilo razdelil vsakemu po eno knjigo. Člani so sklep soglasno • 27 sprejeli, dr. Pirchegerja pa pooblastili, da knjige nabavi. Felsner je leta 1902 ostro kritiziral Ferka, ker ni dal na voljo inventarnega seznama predmetov in knjig. Seznam predmetov je dal v naslednjem letu, vendar pa ne popisa knjig. Poročilo v letu 1903 govori o popolni ureditvi knjižnice in o listkovnem katalogu. Po vsej verjetnosti je poleg Pircheggerja urejal knjižnico tudi 28 — Felsner, saj prosi za povračilo stroškov. 27 28 27 ZAP, Zbirka MD, Sign. MD, škatla št. 8, Zapisniki sej, sign. 1-6/2 1901-1909, 008964 28 EMERŠIČ, Jakob: Kratek pregled zgodovine knjižnic Ptuja in okolice V: Trideset let Studijske knjižnice v Ptuju : Nastanek in delovanje knjižnic na ptujskem in ormoškem področju. -Ptuj: Ljudska in študijska knjižnica Ptuj, 1978. - str. 66 Deželno namestništvo v Gradcu je zahtevalo, da mu dostavijo popoln seznam celotne Ferkove zbirke. To delo je bilo naloženo Josefu Felsnerju. Pirchegger je bil zadolžen, da bo le v inventarju poskusil ločiti Ferkove knjige in tiste, ki so last društva, ne pa tudi fizično. Vse knjige, karte, načrte in ostalo pa je potrebno izločiti iz celotnega inventarja. Kljub temu so Ferkove knjige delno izločili in jih razvrstili v tri regale. Popisane so bile v posebnem katalogu, ki obsega 283 strani. V začetku naslednjega leta je Pirchegger seznam dostavil Mestni občini Ptuj. V katalogu so popisani tudi drugi predmeti iz Ferkove zbirke in meni, da bi morali zaračunati stroške za to opravilo Ferku. Felsner meni, da bi fizično ločevanje knjig knjižnici vzelo preveč časa in prostora. 2. 6. Upravljanje in nadziranje muzeja in muzejske knjižnice Za nadziranje in upravljanje muzejskih in knjižničnih prostorov je imenovala Mestna občina Ptuj lastni NADZORNI SVET, ki je imela pravico in odgovornost upravljanja z muzejskim "štiftnim" kapitalom. Funkcijo upravljanja in vodenje knjižnice pa si je darovalec Franc Ferk pridržal za nedoločen čas. Ker ni imel stalnega bivališča na Ptuju je zaprosil Mestno občino Ptuj, da za muzej in knjižnico nastavi zapriseženega kustosa. Pod temi pogoji je bila knjižnica in muzej kot cesarska Štifta predana v korist in ZAP, Zbirka MD, sign. MD, škatla št. 8, Zapisniki sej , sign. 1-6/2 1901 -1909, 08979 ZAP, Zbirka MD, sign. MD, škatla' št. 8, Zapisniki sej , sign. 1-6/2 1900 -1909, 008991 k uporabo sedanjim in bodočim rodovom MESTNI OBČINI KOMORNEGA MESTA PTUJ. 2. 7. Delovanje knjižnice V poročilu društva iz leta 1912 beremo, kako je bilo s knjižnico v prvih letih: "Prostor, kjer je postavljena knjižnica je neprimeren. Najboljša dela so v eni omari, medtem ko so ostale knjige v nekaki "rumpelkamri" in v pravi trohnobi. V tej knjižni zmedi je težko najti zaželeno delo. Na kratko in odkrito lahko rečemo, da je sedanje stanje knjižnice, glede na namen ustanovitelja, zgrešeno". Za to obdobje tudi natančno ne vemo koliko se je knjig kupovalo, vemo pa, da je bilo nekaj darov. V letu 1913 so člani društva dali umetelno izdelati žig za knjige. Več o nabavi knjig zvemo iz zapisnikov društva v letu 1921. Odbor je soglasno sklenil izročiti članoma društva g. Skrabarju in g. dr. Abramiču iz blagajne 2000 kron za nakup potrebnih knjig za knjižnico muzeja. Člani so za knjižnico to leto naročila časopis: "Društvo za umetnostno zgodovino". Letna naročnina je znašala 100 kron. Društvo se je tudi naročilo na Izvestja arheološkega društva v Zagrebu, Ljubljani in druge potrebne strokovne knjige. Istega leta prejme društvo dopis Mariborskega zgodovinskega društva, ki prosi za odstop duplikatov za novo ustanovljeno javno Studijsko knjižnico za mariborsko oblast. Prošnjo s priporočilom so člani poslali Mestni občini, da odloči o predaji duplikatov, saj je le-ta lastnica inventarja. Odbor tudi sklene zamenjavo 13 zvezkov Arheološkega vjestnika, ki jih izroči g. Skrabar v posest muzejske knjižnice, ta pa dobi Numizmatične liste, ki so v knjižnici z obrazložitvijo, da je Arheološki vjestnik razprodan, da pa so Numizmatični listi vedno na razpolago pri g. Skrabarju. V letu 1922 beremo v zapisniku, da je društvo nabavilo dosedanje letnike Arheološkega vjestnika, vse letnike Časopisa za zgodovino, Izvestje muzejskega društva Carniol in Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo. Na seji dne, 2. 5. 1923 pridlaga predsednik Kotnik razdelitev muzeja v 6 oddelkov in se določijo osebe, ki bodo skrbele za posamezna področja in sicer: 1. dr. Kotnik - narodopisni oddelek in arhiv 2. konservator V. Skrabar - rimski (antični) oddelek in lapidarij 3. prof. Mlakar - biblioteko 4. dr. Travner - zbirko orožja 5. Gailhofer - numizmatični oddelek 6. Wolf - prirodopisni oddelek V tem letu je društvo dobilo za knjižnico v dar več pomembnih publikacij. Pisna zahvala se izreče muzeju v Sarajevu za poslane knjige prav tako pa prof. Vuliču v Beogradu za podarjenih 6 letnikov "Starinarja". Nabavila se je knjiga avtorja prof. Luschina o Srednjeveškem denarju, ki je izšla pri Numizmatičnem društvu na Dunaju. Ker avtor v svojem delu posebej omenja naše kraje, je knjiga važen vir za našo domačo zgodovino. Nabavili so tudi Jahreshefte das archeologischen Institutes Wien, letnik 1922. V juniju se soglasno sprejme, da se nabavijo še naslednje knjige: Slovenska umetnost - I. del, Kubitschekov Frankfurter Führer durch Carnuntum pri Arheološkem inštitutu na Dunaju in knjigo Vojislava Moleta Minijature, ki jo je izdala Srbska akademija znanosti v Beogradu. Na redni seji društva predsednik poroča, da je Josef Uresnik, veleposlanik pri Sv. Bolfenku na Kogu daroval društvu "Kroniko plemičev Dienersbergov". V letu 1923 so se člani društva dogovorili, da se zamenjujejo duplikati knjig med domačimi muzeji. Istega leta društvo kupi kovaški cehovski red: "HufschmidezunfOrdnung der Stadt Pettau" iz leta 1705, ki ga je podpisal cesar Leopold I. Cehovski red kovaškega ceha v Ptuju je društvu ponudil v odkup graški antikvar «M Cieslar za 90.000 avstrijskih kron. Nakup in plačilo knjige je naloženo Viktorju Skrabarju. Mlakar še poroča, da je kupil iz zapuščine župnika Ivana Bagnika iz Sv. Trojice 18 letnikov Voditelja v bogoslovnih vedah, avtorja dr. Auguština Stegenška za 300 kron. Za 50 din je bila nabavljena knjiga avtorja O. Kellerja: Die Antike Tierwelt in knjigo Nationalstaat und Wirtschaft in die Südslawische Frage. Društvo se je naročilo na list Narodna starina, ki izhaja v Zagrebu. Poleg nakupov knjig je bilo nekaj tudi podarjenih. Sestošolec Franc Veselko je našel do sedaj še neobjavljeni slovenski knjigi iz leta 1825. Te knjige in nekaj starih listin je društvu poklonil. Cehovski red kovaškega ceha v Ptuju iz leta 1705 je danes v Zgodovinskem arhivu Ptuj in nosi signaturo CR-10. Velikost je 26,5x32,5x1 cm. Pisni material je pergament, pisava pa je nemška izpisano v pisarniški gotici, v preambuli in na koncu tiskana, tekst je pisan. Pisar je bil Georg Lukovar. Cehovski red so podpisali: cesar Leopold lastnoročno. Jul(ius) Frid(erich) Bucallary in Jacob Ernst P...... v času Ad Mandatum Sac(rae) Cas(___) Majestatis proprium. Pečat je odtrgan in manjka, na koncu so svilene vrvice. Vsebuje 23 popisanih strani in fol. 24, ki je nepopisan. Platnice so iz trdega kartona in prevlečene s svilenim pergamentom, v njem je vtisnjen rožnat motiv. V letu 1924 je bilo za knjižnico nabavljenih več strokovnih knjig. Predsednik poroča, da je nabavil naslednjo literaturo: Cerkveno pravo avtorja dr. Rada Kušarja, Razprave znanstvenega društva za humanistične vede v Ljubljani in knjigo Horwath-Charter: Tut’anch’amun. Za slednjo se soglasno sklene, da si jo lahko sposodi vsakdo, vendar mora plačati izposojnino po 2 din dnevno. Podarjenih je bilo tudi več dragocenih knjig. Viktor Skrabar je podaril društvu knjigo Mateja Slekovca: Škofija in nadduhovnija v Ptuju, središka občina pa knjigo: Trg Središča. Osmošolec Jovan Jovančič je društveni knjižnici podaril knjigo Gašperja Švaba: Pogled v večnost ali premišljevanje štirih poslednjih rečij iz leta 1833, osmošolec Anton Brumen pa knjigo: Gaius Snetonius Tranquillus lipsiae iz leta 1748. Dijak Franc Brumen je podaril sledeče knjige: 100 letni hrvaški koledar iz leta 1860, ki se opira na izdajo iz leta 1818, Nemško-slovenski katekizem iz leta 1810 pa je daroval dijak VII. gimnazije Andrej šimenko in dva rokopisa zapiskov narodnih pesmi iz Nove vasi, Dornave in Polenšaka. Med najdragocenejša darila v tem letu pa spadata rokopisa Simona Povodna (danes sta v Zgodovinskem arhivu Ptuj), ki ju je podarila Vera Simonič-Blumenau. Prvi nosi naslov: Beitrag zu einer Kirchengeschichte das ganzen Marburger Kreises (1823), drugi pa: Beitrag zur Steiermärkischen Kirchengeschichte von allen Stiftern und Klöstern (1824). V letu 1925 je bila poverjena ureditev društvene knjižnice učitelju Antonu Smodiču. Ta nato poroča, da je uredil muzejsko knjižnico po posameznih strokah in po abecednem redu avtorjev. Na koncu vsake stroke se nahajajo knjige, ki niso bile vpisane v imeniku (seznamu), ki ga je nekoč sestavil tedanji odbornik prof. 00 Pirchegger. V knjižnici se nahaja poleg tega še več drugih knjig, ki niso označene. Te knjige je Smodič spravil v poseben oddelek. Tako npr. črka R = pomeni revije, časnike, anale (vpisanih 67 knjižnih enot), H = zgodovina, umetnostna zgodovina, splošno narodopisje (vpisanih 67 enot), A = arheologija - grška in rimska (vpisanih 74 enot), D = domoznanstvo, lokalna zgodovina, lokalno narodopisje (vpisanih 138 enot), N = numizmatika (vpisanih 19 enot), V = vodniki po muzejskih zbirkah (vpisanih 12 enot). V tem letu je nameraval napraviti še temeljni zapisnik in zapisnik na posameznih listih. Za ureditev knjižnice je potreboval 14 dni po 8 ur na dan. Odbor se je prepričal o ureditvi knjižnice in ureditev soglasno odobril. Na predlog predsednika odbor soglasno sklene, da se prizna Smodiču iz društvenih sredstev nagrada 250 din. Prisednik ravnatelj Matevžič dopolni nagrado iz lastnih sredstev na 300 din. Pirchegger je uredil tri inventarne knjige, ki so razdeljene na poglavja. V prvi inventarni knjigi (sign. S-16519) je vpisanih 1468 knjig, ki so razdeljene v sedem tematskih sklopov: I-Wörterbücher und Enciklopädien, II-Deutsche Literatur und Philosophie, Ill-Classische Literatur und Philologie, IV-Literatur und Philologie modern Sprachen, V-Geschichte, VI-Geographie, VII-Matematik, Physik, tehnische Wissenschaften. Druga inventarna knjiga (sign. S-16520) ima vpisanih 760 enot in je razdeljena v pet tematskih skupin, ki se nadaljujejo z rimskimi številkami: VIII-Land und Hauswirtschaft, IX-Forstwirtschaft, Jagd, X- Naturgeschichte, Xi-Philosophie, Pedagogik, XII-Religions-Wissenschaften. Tretja inventarna knjiga (sign. 16521) je razdeljena na sedem tematskih skupin: XIII- Rechtwisenschaft, Socialpolitik, Nationaläkonomie, XIV-Medizin, XV-Militär, XVI-Handelswesen, XVII-Photographie, XVIII-Zeitschriften, Varia, XIX-Musik, Malerei. V tretji inventarni knjigi sta na koncu dva pripisa z isto pisavo: Pregledal 28. julija 1925. In drugi: Pregledal in uredil od 1. VI. do __________ 1934. Spodaj je podpisan Anton Smodič. Te inventarne knjige se danes nahajajo v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj. Tudi v tem letu je bilo nabavljenih več strokovnih knjig in sicer II. in III. del Konservierung von Altertumsfunden avtorja Rathgena, Jugoslovanska enciklopedija (izdaja v latinici) v 16. zvezkih, Slovenski biografski leksikon, dr. J. Glonarjev Antični moderni svet, Slovenski koledar iz leta 1865, Letopis Slovenije za brambo narodnih pravic iz leta 1869. Nabavil se je zadnji letnik Jahreshefte, ki ga izdaja Arheološki inštitut na Dunaju in Mitteilungen des historischen Vereins. Društvo je kupilo od ge. Ljubice Miklan korespondenco prof. Tuška (pisma raznih slovenskih pisateljev in politikov kot Janežičeva, Erjavčeva, Bleiweisova...) in dva zvezka Steirische Heimatkunde. Predsednik poroča, da je vdova pokojnega nadučitelja Šalamuna podarila društvu več knjig starejšega slovenskega slovstva iz njegove zapuščine. Vladni svetnik Emil Silek iz Celja je podaril knjižnici iz zapuščine lani umrle ge. Planinškove iz Ptuja več knjig. V poročilu za leto 1926 piše, da je N. Pograjc daroval društvu zbirko starih narodnih pesmi iz Murskega polja. Društvo je dobilo iz zapuščine dr. Jurtele več knjig - največ leposlovne vsebine, iz Gradca pa več starejših letnikov Tagesposta. Nabavljena je bila Kocbekova knjiga: Savinjske Alpe. Med dragocenejše pridobitve za to leto štejemo darilo R. Gailhoferja 1. izdajo Valvasorjeve "Ehre des Herzogthums Krain" iz leta 1689 (danes je v knjižnici Ivana Potrča in ima signaturo: N-16212 do 16215-D).^ Dragocenosti ptujske knjižnice : katalog razstave posvečene 40-letnici Študijske knjižnice, 30-letnici združitve z Ljudsko knjižnico, 95-letnici Ferkove knjižnice. - Ptuj : Ljudska in študijska knjižnica, 1988. - str. 28 V letu 1927 je delo v knjižnici prevzel učitelj Anton Smodič in poroča, da je knjige uredil po naslednjem redu: knjižnica je dobila dvojni seznam, ki je urejen po posameznih strokah. Vsaka stroka je označena z rimsko številko. Knjige vsake stroke si sledijo po abecednem redu z ozirom na naše krajevne razmere, potem se zvrstijo razprave izven naše države, ki so v zvezi z našo zgodovino, šele nato druge knjige. Vsaka knjiga ima sedaj številko in v njej se nahaja pečat knjižnice ali Muzejskega društva. V poročilu tudi piše, da je bil nabavljen Časopis za zgodovino in narodopisje, Narodna enciklopedija, Bibliografski leksikon, Kratka zgodovina Maribora, Savinjske Alpe, Starinar, Zbornik za umetnost in zgodovino, Narodna starina, Celeia antiqua et nuova, Numismatische Zeitschrift, Jahreshefte des Osterarcheologische Institutes, Bonnerjahrbücher, Zeitschrift des historische Vereines in Graz in 6 letnikov precej redke izdaje "Steirische Geschichtsblätter. Vezano je bilo: Časopis za zgodovino in narodopisje, Voditelj v bogoslovnih vedah, Povodnov Kirchengeschichte (manuscript iz leta 1923/24) in Steirische Geschichtsblätter. Društvo je sodelovalo na razstavi jesenskega velesejma v Ljubljani s starimi gledališkimi listi iz Ptuja. 3. PRELOMNO LETO 1928 Leto 1928 je povezano z velikimi prizadevanji za pridobitev novih prostorov za muzej in knjižnico v nekdanjem dominikanskem 4 r samostanu. (fotografija št. 4). Dr. Remec, član društva, ki je bil v gerentskem (opravnem) svetu, se je ob nakupu dominikanskega samostana zelo zavzel, da bi ga dobilo društvo za svoj muzej in v njem primerne prostore. Mestna občina je kupila dominikansko vojašnico za 540.000 din. Določili so dan za ogled prostorov, ki bodo namenjeni za muzej. Društvo bi potrebovalo najmanj 4-5 dvoran. Občina je predlagala, da bi k ogledu povabili tudi deželnega konservatorja dr. Franceta Steleta. Za muzejske prostore so določili križni hodnik, letni refektorij in prostore, ki se Dne 8. 5. 1786 je ptujski dekan Gregor Jožef Plohl dobil od škofijstva ukaz, naj eksekrira dominikansko in kapucinsko cerkev. Istega leta so prazen samostan porabili za vojaško bolnišnico. Leta 1792 ga je vlada s cerkvijo in vrtom vred ponudila Mestni občini za 5.000 gld., a meščani so odkup odklonili, ker se jim je zdelo predrago. Za časa francoskih vojsk so v samostan zapirali vojne ujetnike, deloma pa je služil za bolnišnico, cerkev pa za skladišče. Leta 1826 je vojni erar kupil samostan, cerkev, dvorišče in vrt za 2.548 gld. ter je od takrat pa do leta 1923 služila kot vojašnica in v sili za bolnišnico. Leta 1914 je bil samostan še vedno v vojaški lasti. Na sklepnikih v križnem hodniku so viseli aeroplani za nazorni pouk vojaštva. Leta 1923 je bil 4. pionirski bataljon premeščen v Karlovec. Vojašnica je tako prišla na dražbo. V letu 1924 je Spomeniški urad iz Ljubljane ugotovil, da je bil samostan prodan privatniku dr. Rinaldu Guliču, odvetniku iz Beograda. Ta naj bi samostan prilagodil potrebam tkalnice in barvarnice svile. Spomeniški urad je naprosil ptujski mestni magistrat, da ob kakršnikoli adaptaciji stavbe povabi g. Viktorja Skrabarja kot zastopnika Spomeniškega varstva, saj je lastnik predvideval mnogo prezidav in dozidav. Vendar pa je posvetni oddelek za Slovenijo postavil pogoje, pod katerimi se dovoli prezidava. Podjetnik je izjavil, da bo te pogoje upošteval. Ker pa lastnik ni predložil vse zahtevane dokumentacije in statičnih izračunov, ni bil sprejet dokončni sklep o preureditvi znotraj in zunaj. Projekt ni uspel. Leto 1928 je prineslo objektu tisto funkcijo, ki jo ima še danes. Piše Fran Kovačič v članku Dominikanski samostan, kije bil objavljen v: Voditelj o bogoslovnih vedah XVI.-XVII. - Maribor: Izdajajo profesorji kn. šk. bogoslovnega učilišča, 1913. - str. 111-142 in Vodnik po fondih in zbirkah Zgodovinskega arhiva v Ptuju. - Ptuj : Zgodovinski arhiv, 1985. - str. 6-8 dotikajo refektorija na vzhodni strani. Ostali del stavbe so namenili za stanovanja. Muzej je bil od stanovanj popolnoma ločen. Po ogledu samostana so si člani pogledali še prostore sedanjega muzeja v gimnaziji, Te so nameravali po selitvi muzeja preurediti v razrede. Zupan Brenčič je prosil Muzejsko društvo naj apelira na javnost, da bi z denarnimi prispevki podprla veliko selitveno akcijo. Kar bi društvo ob tej priliki nabralo naj bi odstopilo Mestni občini za adaptacijske stroške, saj so le-ti vezani z ogromnimi izdatki. Denar bi se porabil za popravilo vodnjaka in ureditev stanovanja za hišnika, ki bo obenem muzejski sluga. Z delom se začne takoj, saj morajo biti v jeseni že usposobljeni razredi v gimnaziji iz prostorov, ki jih je zasedal muzej. Deželni konservator France Stele je poslal dopis iz Spomeniškega urada v Ljubljani, v katerem daje potrebna navodila za preureditev prostorov. Zahteva, da je potrebno v stavbi ohraniti vse kulturne znamenitosti. V pismu tudi piše, da bo Spomeniški urad v Ljubljani po svojih finančnih zmožnostih prispeval sredstva za adaptacijo. Na seji društva, ki je bila julija 1928, Viktor Skrabar poroča, da je selitev opravljena točno po ukazu Mestne občine. Selitev je potekala od 12.-19. 7. pod vodstvom arheologa Rudolfa Brataniča iz Niša, šolskega upravitelja Uroša Pečka iz Ptuja in konservatorja Viktorja Skrabarja (fotografija št. 5). Na vzhodni fasadi muzejskega poslopja so dali napisati z velikimi črkami: MESTNI FERKOV MUZEJ.36 (fotografija št. 6) Preselietev muzejskih zbirk iz bivše ordonančne hiše v dominikanski samostan so proslavili v času od 3.-5. novembra, združili pa so jo s 35. obletnico delovanja. Za knjižnico je bil namenjen prostor brez oken, ki si ga je delila s pisarniškim materialom in pisarno. Viktor Skrabar je na sestanku društva opozoril, da se prostor pred pisarno, ki je v bistvu jarek, nadaljuje proti glavnemu vhodu v muzej. V tem jarku se zadržuje ob deževju voda. Zidovje je vlažno in škoduje knjižnici. Anton Smodič je uredil priročno muzejsko knjižnico, ki jo je inventariziral po posameznih strokah. Izdelal je dvojni katalog. Kljub temu, da je imelo društvo velike stroške s preselitvijo muzeja in knjižnice, je vseeno nabavilo nekaj dragocenih knjig v glavnem arheološke in zgodovinske, več knjig pa je dobilo v dar. V novembru so člani društva pripravili uradno otvoritev Mestnega Ferkovega muzeja. Ob 35-letnici delovanja društva so pripravili tridnevno slovesnost (priloga št. 6). Društvo je v letu 1930 prosilo Mestno občino za finančno podporo, ki jo utemeljujejo s tem, da je društvo porabilo denar za različna dela, med drugim za izpopolnjevanje knjižnice. Tega leta je bila knjižnica deloma preurejena. Gospodična E. Smodičeva je preuredila zbirko cehovskih listin, mnogo knjig in znanstvenih del se je dalo v vezavo, nekaj jih je bilo zamenjanih. V letu 1931 predlaga podpredsednik nakup manjkajočih izvodov znamenite revije "Kirchenschmuck". Anton Smodič je opravil prepis "Bürgerliche Lesebuch" avtorja Simona Povodna. Izplačal se mu je honorar 2000 din. Tudi v tem letu so bile nabavljene strokovne knjige, nekaj je vezanih, podarjenih ali zamenjanih. Prvo statistično poročilo in kratek zgodovinski pregled sta bila narejena v letu 1932. Iz njega zvemo, da šteje inventarna Slovesnosti so se poleg ptujskih meščanov udeležili še številni gostje iz cele Slovenije ter arheologi in zgodovinarji iz tujine. knjiga 6800 enot, vendar je še mnogo nevpisanega. Knjižnica ima 2650 zvezkov, 3400 vezanih knjig, 12 revij, 300 rokopisov in 4 stare politične časopise. Knjige so zložene v dveh vitrinah in osmih omarah. Knjižnica je urejena po strokah: a) znanstvene, b) leposlovne, c ) rokopisi. Ima vezan strokovni katalog, prav tako listkovnega . V poročilu piše, da je bila odprta za vse člane Muzejskega društva, za druge le delno. Letno je beležila 60 bralcev, ki pa niso plačevali članarine, knjige so si sposojali na reverz. V knjižnici je delal učitelj Anton Smodič, vzdrževala pa se je iz podpore in dohodkov Muzejskega društva. Na sestanku društva 13. 5. 1933 Alojz Remec predlaga, da se napravi nov katalog za znanstveno knjižnico, ker sedanji ne ustreza več potrebam. Anton Smodič se zadolži, da uredi muzejsko knjižnico in knjige Jurtelove in Ferkove zbirke. Za opravljeno delo se mu izplača honorar 1000 din. Člani društva tudi predlagajo, da knjige Ferkove knjižnice, ki so za naše potrebe nerabne in zastarele, odstopijo s pridržkom lastninske pravice Studijski knjižnici v Mariboru, ki je pripravljena izpopolniti društveno zgodovinsko znanstveno knjižnico. 4. PONOVNA SELITEV KNJIŽNICE Zaradi že znane prostorske stiske in neprimernega prostora za knjižnico, se je pokazala potreba za razširitev muzejskih prostorov. Prostori bi se naj razširili tako, da bodo kolikor se da mogoče v tesni zvezi z ostalimi muzejskimi prostori; da bodo svetli, suhi in zadostni. V poročilih od 5. 5.-15. 5. 1934 piše: "Vsakdo ve, kako v neprimernih prostorih je bila nastanjena knjižnica. V temni in tesni sobi je bila pisarna, knjižnica, arhiv, delavnica in magacin. Povrh je bil ta prostor še vlažen in dragocena dela so se vidno kvarila"... Odborniki so si ogledali vse prostore, ki bi prišli v poštev za razširitev dejavnosti. Po daljšem posvetovanju je bil za knjižnico najbolj primeren nekdanji zimski refektorij.^ Dogovorili so se, da bodo takoj zaprosili Mestno občino, da odstopi nujno potrebne prostore za bogato knjižnico. Društvo je pripravljeno na svoje stroške prostore urediti. Mestna občina je bila društvu naklonjena in mu proti mali nagradi prepustila štiri prostore zimskega refektorija za knjižnico, arhiv in pisarno. Takoj so začeli s prenovo prostorov, potrebno pa je bilo izdelati tudi nova zunanja vrata. Pečar je prestavil iz prejšnjih v nove prostore peč, ob oknu na vogalu novega južnega trakta pa je bila narejena varnostna železna mreža. Po opravljenih obrtniških delih so se začela pripravljalna dela za selitev knjižnice. Knjige Ferkove knjižnice so se sortirale v letnem refektoriju (vzhodni trakt), izločile pa so se knjige manjše vrednosti. Pri tem delu so sodelovali naslednji člani društva: Josip Komljanec, Anton Smodič in Davorin Zunkovič. Za arheološko knjižnico je društvo kupilo nove police, medtem ko je bila Ferkova razvrščena v starih omarah. V času letnih počitnic je tajnik društva Anton Smodič uredil arheološko knjižnico, Ferkovo leposlovno knjižnico, zbirko zemljevidov in arhiv. Zbirke so svetle, v novih prostorih lepo urejene in dostopne za študij. V bivšem zimskem refektoriju je danes centralno skladišče Zgodovinskega arhiva Ptuj, je na južni strani dominikanskega samostana in gleda na reko Dravo. V prvo sobo, ki je tudi pisarna, je namestil zbirko letakov in tanjših brošur, v drugo pa arheološko, oziroma znanstveno knjižnico, kateri je priključena zbirka rimskih in grških klasikov ter historična dela Ferkove knjižnice. Knjige so razporejene v novih zelo primernih policah. V tretjo sobo je razvrstil ostale Ferkove knjige, v četrto pa zbirko listin, arhivalij, bakrorezov ter zbirko zemljevidov. Tu je omeniti še zbirko najnovejših cehovskih listin, ki se po večini nanašajo na cehovstvo mesta Ptuja. Knjige so urejene v dvojnem katalogu. Odbor mu je za trimesečno trajajoče delo pri urejanju knjižnice izplačal 1250 din. Istočasno je bila odobrena še manjša vsota denarja za ureditev električne razsvetljave. V tem letu so nabavili veliko literature. Z novimi in strokovnimi deli so bile izpopolnjene vrzeli v posameznih strokah, vezanih je bilo veliko knjig, vsi letniki Štajerca, v kolikor so popolni, Ptujski list, Narodna sloga, Pettauer Zeitung... Ker ima knjižnica precejšnje število starih slovenskih knjig, bi bila priporočljiva izpopolnitev te zbirke. Davorin Zunkovič je bil v ta namen pripravljen odstopiti knjižnici za malenkostno ceno 16 starejših slovenskih del. Med temi je bil izvod Megiserjevega slovarja iz 18. stoletja. Odbor mu je izplačal 500 din. V tem letu je knjižnica pridobila približno 70 knjig. Svečana otvoritev novo urejene knjižnice je bila v mesecu oktobru. V letu 1935 knjižnico ponosno imenujejo za eno najboljših v Dravski banovini. Anton Smodič je na sestanku društva 17. 4. 1937 opozoril, da je zbirka dragocenih zemljevidov, ki so v okviru knjižnice, razmetana. Nujno je potrebno nabaviti primerno omaro. Društvo je tudi seznanil, da ima ga. Fürst na razpolago štiridelno omaro iz orehovega lesa z mnogimi premakljivimi predali. Odborniki so se strinjali, da se omara po primerni ceni nabavi. V mesecu septembru je društvo razstavilo v refektoriju del svojih najlepših in najredkejših zemljevidov in nekaj važnih geografskih del. Razstavo sta pripravila Anton Smodič in prof. Franc Habe. 0 razstavi so obvestili gimnazijo in tukajšnje šole. Sprejeli so tudi sklep, da je potrebno zbirko zemljevidov urediti z dvojnim katalogom - glavnim in listkovnim. Za nekaj starejših in redkih zemljevidov se je zanimal tudi Kartografski inštitut v Beogradu. V letu 1937 je društvo kupilo za svojo knjižnico od vinogradnika na Kogu in upokojenega učitelja Roberta Košarja Dalmatinovo Biblijo iz leta 1584 za 5000 din, kar je za knjižnico dragocena pridobitev (danes je Biblija v knjižnici Ivana Potrča in ima inv. št. N-23621-D) .38 V poročilu za leto 1937 piše: "Posebno skrb je muzej posvetil svoji knjižnici, ki je bila izpopolnjena z mnogimi redkimi in dragocenimi deli, tako da danes prištevajo ptujsko muzejsko knjižnico med najboljše znanstvene tovrstne ustanove v Sloveniji". DRAGOCENOSTI ptujske knjižnice : katalog razstave posvečene 40-letnici Študijske knjižnice, 30-letnici združitve z Ljudsko knjižnico, 95-letnici Ferkove knjižnice. - Ptuj : Ljudska in študijska knjižnica, 1988. - str. 14 4. 1. Viktor Skrabar (1877-1938) Viktor Skrabar (fotografija št. 7) je bil rojen leta 1877 na Ptuju. Gimnazijo je obiskoval na Ptuju in v Gradcu, kjer je leta 1895 maturiral. Na graški univerzi je študiral pravo, poslušal pa je tudi predavanja iz klasične arheologije. Kot notarski pomočnik je služboval na Ptuju, leta 1932 pa je postal samostojen notar v Rogatcu. Od tu je bil leta 1934 premeščen v Ormož, kraj svojega zadnjega bivanja. Skrabar je bil dolgoletni član Muzejskega društva (priloga št. 7), imenovan tudi duša muzeja, saj je v društvu neumorno deloval skoraj štiri desetletja. Že leta 1903 je bil odbornik društva, od leta 1925 (tega leta je bil tudi imenovan za častnega člana muzejskega društva) do svoje smrti pa njegov predsednik, Opravljal je še naloge konservatorja Centralne komisije za varstvo spomenikov za ptujski okraj. Od leta 1904 je vodil in nadziral arheološka izkopavanja, največ skupaj s slovitim arheologom Mihovilom Abramičem. Leta 1909 je odkril na grajskem turnirskem prostoru staroslovansko nekropolo s številnimi skeleti in pridatki. S tem odkritjem si je nakopal nekaj zamere pri Nemcih. Ves čas je neutrudno pomagal pri arheoloških izkopavanjih, in o tem tudi dosti publiciral. Posebej je skrbel za kontinuiteto publikacij v muzejski knjižnici, pa tudi v svoji zasebni.33 Njegove knjige so v večini Alič, Fran: Štirje ptujski lokalni zgodovinarji, ki so pripravljali, ustanovili in vodili naš muzej V: Ptujski zbornik : 1893-1953 : I. - Ptuj Muzejsko društvo, 1953. - str.8-15 primerov označene z ekslibrisom^, ki predstavlja krta z lopato (fotografija št. 8). Za Francem Ferkom je bila večja darovalka knjig vdova Viktorja Skrabarja. Knjige je darovala pod pogojem, da ostanejo skupaj v eni sobi in da se vodijo kot poseben inventar. Zato so izpraznili sobo Ferkove knjižnice. Večino knjig so namestili v prostor z arhivalijami, ostale pa so hranili v skladišču. Skrabarjev knjižni fond, ki je štel več kot 1.000 knjig, je uredil tajnik društva Anton Smodič, z inventarno knjigo in listkovnim katalogom. Po ureditvi Skrabarjeve knjižnice je društvo pripravilo slavnostno otvoritev, ki je bila 15. oktobra 1938. Navzoči sta bili tudi vdova Marija Skrabar in njegova mati Otilija Skrabar. Prisotne je nagovoril predsednik društva dr. Josip Komljanec ter poudaril pomen Skrabarjevega dela za ptujsko arheologijo in poznavanje preteklosti nasploh. Na koncu se je zahvalil za podarjeno knjižnico in oznanil, da se bo nadalje imenovala "BIBLIOTHEKA SKRABARIANA" (prilogi št. 8, 9). Ekslibris (lat. ex libris), identifikacijsko znamenje knjižnega lastništva; na lističu (nalepki) je v grafični tehniki umetelno izdelan motiv z imenom (grbom) lastnika, lahko tudi z drugačno, zanj značilno simbolično kompozicijo V: Leksikon Cankarjeve založbe : nova izdaja. - Ljubljana : Cankarjeva založba, 1988. - str. 245 ali: Ekslibris (lat. ex libris "iz knjig", t. j. iz moje knjižnice) knjižna nalepnica, lastniško znamenje za knjige (navadno umetniško izdelano), nalepljeno na notranji strani knjige z napisom ex libris in imenom lastnika V: Verbinc, France: Slovar tujk : osma izdaja. - V Ljubljani : Cankarjeva založba, 1987. - str. 170 Popis Skrabarjeve knjižnice je bil v lasti Knjižnice Ivana Potrča. Danes ta popis ni dosegljiv, ker je izgubljen. V tem letu (1938) je muzejska knjižnica pridobila še stare urbarje, večinoma iz ptujskega okraja, nakupljenih je bil velik del listin in knjig ptujskega usnjarskega ceha. Pridobila je še štiri nove prostore. V vezavo je dala vsa izpopolnjena dela iz muzejske in Skrabarjeve knjižnice. Na prošnjo ravnatelja Studijske knjižnice g. Glaserja, je društvo izročilo za to knjižnico duplikate, ki so jih izločili, za zamenjavo drugih del iste vrednosti. Gospa Marija Skrabar je še naknadno predala muzejski knjižnici molitvenik (danes 19 je v Knjižnici Ivana Potrča in ima inv. št. N-25749-D) in sliko kapucinskega patra Silvestra Gabronška (ta je danes v muzeju). 4. 2. Davorin Žunkovič (1858-1940) Davorin Eunkovič je bil aktiven član in podpredsednik Muzejskega društva. Napisal je vrsto zgodovinksih del o avtohtonosti Slovanov na naših tleh. V letu 1934 je pomagal urejati knjige v muzejski knjižnici, in ji v istem letu prodal za manjšo vsoto več dragocenih knjig. Kot znanstvenik in slavist je imel zelo dragoceno knjižnico (priloga št. 10). Po njegovi smrti so svojci ponudili tajniku društva Antonu Smodiču, da lahko iz Eunkovičevega fonda knjig zase izbere vsa pomembna zgodovinska dela. Na Smodičevo Rokopisni molitvenik je napisal P. Edvard Pettoviensis Capuc. scripsit 1783, kot je z drobnimi črkami napisano na naslovni strani. Objavljen je v: DRAGOCENOSTI ptujske knjižnice : katalog razstave posvečene 40-letnici Studijske knjižnice, 30-letnici združitve z Ljudsko knjižnico, 95-letnici Ferkove knjižnice. - Ptuj : Ljudska in študijska knjižnica, 1988. - str.21 prošnjo in, da se ne bi znanstvena dela in celotna knjižnica razdrobila, je uspel pridobiti sporazumno z dediči skoraj vso knjižnico za muzejsko društvo. Fond je štel nad 360 knjig. Knjige so podarili še drugi posamezniki: univ. prof. dr. Alföldi iz Madžarske, Anton Smodič, Marija Skrabar, Balduin Saria, Josip Korošec. Knjige je darovalo tudi Ministrstvo za prosveto, Kranjska banska uprava, knjižnica pa se je znatno izpopolnila z vsakoletnimi redno naročenimi publikacijami. Soglasno se je odobrila tudi zamenjava duplikatov za novejša arheološka, ki jih je priskrbel nemški Znanstveni inštitut. 5. OBDOBJE DRUGE SVETOVNE VOJNE Kako se je izpopolnjevala muzejska knjižnica v dobi okupacije, je razvidno iz knjige tekočih naročil. Med okupacijo so se nabavljale zlasti nemške nacistično obarvane knjige iz zgodovinskega in arheološkega področja. Med leti 1942-45 je bilo nabavljenih 230 knjig. V obdobju okupacije je v muzeju služboval Anton Smodič. Poleg Rudolfa Brataniča ima prav on največje zasluge, da so se ob nacističnem divjanju nad slovenskimi knjigami te, ki so bile skrite v muzeju, tudi ohranile. V muzej so takoj ob začetku okupacije skrili 5000 knjig kapucinske knjižnice, gimnazijsko profesorsko knjižnico (3000 izvodov), medtem ko je bila dijaška knjižnica uničena^ in 20 manjših knjižnic raznih župnijskih uradov in celo ^ Zadnji gimnazijski knjižničar Anton Ingolič je moral pobrati vse knjige od dijakov in jih oddati, da jih je okupator uničil. nekaj zasebnih. 6. POVOJNO OBDOBJE Na prvem povojnem sestanku društva (10. 7. 1945) je Anton Smodič poročal*4 (priloga št. 11), da so ostale vse muzejske zbirke in knjižnica nepoškodovane. Poroča tudi, da so bile knjige, ki so bile skrite v muzeju, lastnikom vrnjene. Sam je bil imenovan za upravnika muzeja, za knjižnico in pisarniško delo pa bo v kratkem nastavljen učitelj Uroš Peček (dolgoletni gimnazijski profesor je bil vsaj že od leta 1927 aktiven član društva, v letu 1928 pa je EMERŠIČ, Jakob: Kratek pregled zgodovine knjižnic Ptuja in okolice V: TRIDESET let študijske knjižnice v Ptuju : nastanek in delovanje knjižnic na ptujskem in ormoškem področju. -Ptuj : Ljudska in študijska knjižnica, 1978. - str. 81 Poročilo št. 21 o Studijski knjižnici v Mestnem muzeju je Anton Smodič poslal Okrajnemu odboru OF - Prosvetni oddelek dne, 2. julija 1945. V njem piše: "Studijska knjižnica v Mestnem muzeju je bila ustanovljena 1893 od prof. Franca Ferka. Znanstveni del (posebej arheologija, umetnostna zgodovina, domoznanstvo, numizmatika in splošna zgodovina) se vodi ločeno od leposlovne knjižnice ter šteje 4.070 del, leposlovna pa okrog 6.800 inventarnih številk. Ker knjižnica vsled vojnih razmer še ni urejena, nista obe številki dokončni. Brezdvomno šteje nad 12.000 različnih del. Knjige so razvrščene deloma v štelažah, deloma v omarah. Postavitev je urejena po strokah, vodi se dvojni katalog, strokovni in listkovni. Knjižnici je priključen arhiv, ki vsebuje približno 1.000 cehovskih listin, 1.100 urbarjev, 900 rokopisov in 700 zemljevidov. Arhiv je deloma urejen in še ni inventariziran. Posebna zbirka letakov obsega najmanj 1.000 inv. številk. Knjižnica je v urejenih razmerah stalno odprta, poslužujejo se je znanstveniki, dijaštvo in druge stranke. Knjižničar je navadno eden izmed muzejskih uradnikov. Smrt fašizmu - svobodo narodu! Za Mestni muzej v Ptuju: Anton Smodič - kustos." ZAP, fond: Okrajni ljudski odbor Ptuj, 1945, škatla št. 2, ovoj 7, Poročilo o Studijski knjižnici v Mestnem muzeju pomagal pri selitvi muzeja). Dogovorijo se za novo katalogizacijo knjižnice, brez katere ni mogoče urediti muzejskih zbirk. Na naslednjem sestanku društva (15. 9. 1945) poroča Anton Ingolič, da je na vurberškem gradu (priloga št. 12) in v gostilni Golob vse polno znanstvenih knjig in celi letniki vezanega Jutra, Slovenca itd. Soglasno je bilo sprejeto, da se publikacije prenesejo v muzej/5 Muzejski knjižnici je podarila več svojih publikacij Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Tudi v tem letu so potekala prizadevanja za razširitev muzejskih prostorov (priloga št. 13). Na prizadevanja v zvezi z razširitvijo muzejskih zbirk, je Mestni odbor v Ptuju odgovoril, da se lahko knjižnica preseli v bivšo cerkveno dvorano avangeličanov v Prešernovi ulici in sicer začasno, dokler se ne uredi prosvetni dom (priloga št. 14). Do realizacije ni prišlo. V letu 1946 si knjižnica prizadeva za popolno ureditev in katalogizacijo. Na sestanku društva poroča Anton Smodič, da je ureditev pripravljen prevzeti učitelj Franc Gumilar. Nadalje poroča in pravi: "Da se to delo ne bo moglo opraviti, v kolikor se ne pridobijo za knjižnico primerni prostori. Navzoče prosi, da si ogledajo kako težko je delo v prostorih knjižnice in arhiva, kjer Upravnik Muzejskega društva Anton Smodič je pisal upraviteljstvu državnega posestva na Vurbergu pri Ptuju naslednje: "Prosim Vas, da bi bili tako dobri in dovolili tov. Kosu Avgustu, da pregleda grajske prostore, če še se tam nahajajo knjige in listine. Kar odbere, prosimo, da ob priliki pripeljete po nalogu Federalnega zbirnega centra v Ptujski muzej. S. F. - S. N.!" Iz poročila o počitniškem delu se razbere, da je pri urejanju, inventariziranju in katalogiziranju znanstvene knjižnice pomagala študentka germanistike na Filozofski fakulteti Elizabeta Hernja. ZAP, Fond: Mestni muzej Ptuj, 1946, škatla št. 2, ovoj 2, Poročilo o počitniškem delu. so knjige in listine natrpane po sredini sobe ob zidu in na hodniku. Danes ima naša knjižnica najdragocenejša dela starejše slovenske literature - za primerjavo - mariborska Studijska knjižnica jih danes nima več, tudi časnikov ne, enako jih nima Univerzitetna knjižnica v Ljubljani, ker so zgorele, iz Maribora pa jih je odnesel okupator. Ge bo vse bogastvo ležalo na kupih, bo v kratkem času propadlo. Zato bi na vsak način potrebovali sosednje stanovanje, ki je povezano s knjižnico, da vsaj delno namestimo knjige in arhiv. Vsako znanstveno delo in inventariziranje zbirk je silno otežkočeno brez dobro urejene knjižnice. Nujno potrebno je torej razširitev knjižnice, ki danes obsega najmanj 50.000 raznih del (v to številko so bile vštete listine, zemljiške knjige, zbirka zemljevidov). To so dela, ki v današnjih časih predstavljajo neprecenljivo vrednost, posebno starejši slovenski tiski. Opozarja še, da če nismo v stanju očuvati naše zbirke in knjižnico, se lahko kaj hitro zgodi, da vse skupaj prepeljejo v kakšen drug kraj." Gumilarjevo poročilo se je vzelo na znanje in se sklene, da se potreba po novih prostorih vnese v spomenico in odnese na Mestni ljudski odbor in okraj L. o. Ptuj. V refektoriju je to leto postavljena na ogled razstava "Slovenske knjige in partizanskega tiska". Profesorica Menašejeva je orisala razvoj slovenske knjige od Trubarjevih časov do konca 19. stoletja, g. Vlado Dernač pa razvoj partizanskega tiska med okupacijo. Razstava je obiskalo veliko ljudi. V istem letu je društvo pripravilo nova pravila. Ta med drugim pravijo, "da društvo daje zbirke in knjižnico na razpolago šolam in posameznim članom v učne svrhe". Soglasno se tudi sprejme, da se plača za izposojeno knjigo 3-5 din. Inventarizirala se je 4 7 priročna knjižnica z dvojnim katalogom ter izpopolnjena z nakupi in darili. Od Vinogradniške zadruge Gorca (priloga št. 15) je iO društvo prejelo en zaboj raznih knjig. Po vojni je nekaj najstarejših slovenskih knjig izročil muzejski knjižnici upravnik iq Anton Smodič. V letu 1947 je bilo za knjižnične prostore dodeljeno stanovanje, ki se nanjo navezuje. Začelo se je z obnovitvenimi deli. Upravnik Anton Smodič poudarja, da je potrebno nove prostore čimprej urediti, saj v sedanjih razmerah ni mogoče voditi evidence Žal nisem mogla ugotoviti, katere knjige so bile zajete v priročni knjižnici. Ali gre za del strokovne Ferkove knjižnice, ali za Bibliotheko Skrabariano ali celo obe, se iz zapisnikov in raznih dopisov društva ni dalo razbrati. Ohranjen pa tudi ni popis priročne knjižnice. ZAP, Fond: Mestni muzej Ptuj, 1946, škatla št. 1, ovoj št. 2, Potrdilo o prejetih knjigah Mestni Ferkov muzej je poslal dne 7. februarja 1946 dopis št. 73/46 Okrajnemu ljudskemu odboru v Mariboru prosvetni odsek v roke tov. Liške. V njem piše: "V zvezi z dogovorom dostavljam referat tov. Antona Smodiča "Med porabskimi Slovenci in gradiščanskimi Hrvati" in referat tov. Janka Knapiča "Moji spomini na Gradiščansko Hrvatsko". Nadalje poročam, da sem kot dijak v letih 1920 do 1926 obhodil radgonsko okolico in sicer mesto Radgono in naselje severno od reke Mure predvsem Žetinci, Slov. Gorica, Dedonci, Potrna... tja do Obrajne in Purkle. Na podstrešjih kmetskih hiš sem stikal po knjigah in odkril mnogo starih slovenskih tiskov, ki sem jih spravil v ptujski muzej. Med temi bi omenil predvsem več knjig Svetega pisma Janzenistovske izdaje v Ljubljani.. Peter Danjko: Evangeliomi na vse nedele ino svetke, Radgona 1817; Listi ino evangeliji, Radgona 1833; Sveti križni pot, Radgona 1829; Veliki katekizem, Radgona 1837; Molitvena knjižica v danjčici, Gradec ?; Anton Serf: Predge na vse Nedele ino Svetke, Gradec 1835; Vid Rižnar: Nabirki za mlade Kristjane, Gradec 1828; Martin Veršič: Duhovni Varuh za mladost, Radgona 1833. Poleg teh starejših knjig sem tam našel še mnogo drugih slovenskih knjig najrazličnejših, večinoma štajerskih izdaj. Smrt fašizmu - svobodo narodu! Upravnik: " niti nad "ročno" knjižnico, kaj šele nad študijsko. Zaenkrat za to delo tudi ni osebe, ki bi upravljal bogato knjižnico in jo inventariziral. Toži, da je število znanstvenikov in študentov vsako leto večje in v muzejski pisarni ni mogoče študirati. Prav tako je nemogoče preučevati bogato arheološko in kulturnozgodovinsko gradivo v neurejeni knjižnici. Nadalje poroča, da se je razpravljalo na zasedanju bibliotekarjev v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani o muzejski knjižnici. Poudarjeno je bilo, da je nujno potrebno, da Ministrtstvo čimprej nastavi bibliotekarja za knjižnico. Zato dr. Horvat predlaga, da se nastavi na mesto bibliotekarja tov. Rajko Tonejc-Smodič, študentko ekonomske fakultete v Zagrebu, ki je letos že prakticirala na Univerzitetni knjižnici v Zagrebu. Tam namerava še letos opraviti bibliotekarski tečaj. Ker je v letošnjem proračunu za ptujski muzej predviden denar za eno delovno mesto, bi lahko zaposlili bibliotekarja. Ministrstvo je knjižničarja v letu 1947 tudi zaposlilo (priloga št. 16). Muzej je dal preurediti prostore za knjižnico in čitalnico. Vse knjige so združili, da bi jih lažje čisto na novo uredili. Knjige so tudi umaknili iz pisarniških prostorov, saj je bilo otežkočeno uradovanje, in ni bil mogoč točen pregled nad njimi. V knjižničarskih in arhivskih prostorih so bila na novo zasteklena vsa okna. Za to investicijo so črpali sredstva iz kredita, ki je bil odobren s strani Ministrstva za prosveto št. IV-19619/2 z dne, 9. 10. 1947. V mesecu maju prosi Melita Pivec-Stele za nove podatke o knjižnici. Upravnik Anton Smodič ji natančno opiše stanje: "Saj Vam Beseda "ročna knjižnica" je bila pogosto uporabljena v zapisnikih in raznih dopisih Muzejskega društva, pomeni pa priročno knjižnico. težko odgovorim na vašo željo, ker smo v največjem delu in nimam trenutno nikakega pregleda, kaj in koliko del imamo v naši knjižnici. Po okupaciji smo si uredili našo znanstveno priročno knjižnico, ki šteje 1.923 vpisanih del, nevpisanih je okrog 200, koliko zvezkov imamo, Vam trenutno ne morem povedati. Ferkova knjižnica je ostala v celoti, med okupacijo se je izgubilo le malo del. Kolikor smo mogli v tesnih prostorih oceniti, imamo najmanj 40.215 zvezkov. V tej številki niso všteti letaki in arhiv, ki šteje 16.530 enot. Ravnokar smo dobili za našo Studijsko knjižnico tri nove prostore, tako da bomo lahko sortirali naše knjige, kar je bilo doslej popolnoma izključeno. Naša muzejska knjižnica bo imela sedaj 9 prostorov. Takoj ko bodo adaptacije končane in police gotove, bomo začeli s sortiranjem, ker je vse križem, kražem. Med okupacijo so bile knjige večinoma skrite in smo jih za silo namestili v treh tesnih prostorih skoraj do stropa." 6. 1. Knjižnica grofov Herberstein Muzej je šele po vojni postal poklicna ustanova, ki so ji bile leta 1946 (priloga št. 17) priključene grajske stavbe skupaj z inventarjem. To je predstavljalo veliko in bogato dopolnitev muzejskih fondov.^ Muzejskim zbirkam se je pridružil zasebni muzej in knjižnica grofa Herbersteina, ki je po pričevanju uslužbenca muzeja Antona Laha, štela okrog 500 knjig (priloga št. 18). Ta se 51 CIGLENEÖKI, Marjeta : Muzej sko društvo v Ptuju in muzejske zbirke V: Muzejsko društvo v Ptuju 1893-1956 : Zgodovinsko društvo v Ptuju 1956-1983. - Ptuj: Zgodovinsko društvo, 1983. - str. 20 je pozneje, po odredbi Sveta za prosveto in kulturo Okrajnega ljudskega odbora, pridružila Studijski knjižnici (prilogi 19, 20), v muzeju pa so ostale le knjige, ki so bile naključno izbrane in razstavljene v vitrinah v kulturnozgodovinski zbirki v prvem grajskem nadstropju. Knjige, ki so v muzeju ostale, so bile popisane šele med leti 1965 - 1970. Popisala jih je takratna kustodinja za kulturnozgodovinsko zbirko Marija Mirkovič. Inventar obsega 84 številk.^ (prilogo št. 21). 6. 2. Prizadevanja za ustanovitev Studijske knjižnice Knjižničarka Rajka Smodič poroča (sestanek društva dne, 6. 1. 1948), da je bila na sestanku bibliotekarjev v Ljubljani seznanjena, da hoče Ministrstvo za prosveto ustanoviti Studijsko knjižnico na Ptuju. Za osnovni fond naj bi služile knjige muzejske knjižnice in sicer splošna smer, medtem ko bi naj strogo znanstvene ostale v muzeju. Bodočo študijsko knjižnico bi financiral Okrajni ljudski odbor in Mestna ljudska oblast na Ptuju. Mnenja glede ustanovitve Studijske knjižnice so se rahlo razhajala. Dr. Josip Korošec je videl razliko med študijsko knjižnico, ki mora upoštevati vse znanstvene smeri in so ji potrebni dolžnostni izvodi ter med sedanjo muzejsko, ki je specialna - največ je gradiva je s področja zgodovine in arheologije. Vendar pa: "Muzejsko društvo 24. 2. 1993 je bilo ob popisovanju ugotovljeno, da manjkajo knjige, ki so pod zaporedno številko 3, 5, 77, 79, 81 in 82. Knjige pod št. 81 in 82 so danes shranjene v knjižnici kulturnozgodovinskega oddelka v bivših grajskih upravnih prostorih. Knjige št. 3, 5, 77, in 79 pa so žal izgubljene. toplo pozdravlja predlog ministrstva za prosveto za ustanovitev Studijske knjižnice", zato se soglasno sklene, da Muzejsko društvo odstopi novi ustanovi knjige s pridržkom lastninske pravice z ozirom na zapuščinski značaj knjig, ki pa morajo ostati na Ptuju. Knjige, ki spadajo v priročno muzejsko knjižnico pa morajo ostati v muzeju. Nova ustanova naj bi dobila prostore v Narodnem domu. Knjižničarka je na naslednji seji poročala, da se je začelo sortiranje knjig in priprava materiala za odstop le-tega Študijski knjižnici. Pri sortiranju so priskočili na pomoč profesorji iz tukajšnje gimnazije. Iz Ormoža je bila pripeljana v muzej knjižnica 53 (vendar ni omenjeno katera), ki je ostala v celoti na Ptuju. Z urejanjem teh knjig sta pričela Rajka Smodič in Uroš Peček. Knjige za vinarsko stroko so v celoti sortirane, druge stroke so izpopolnjene, v dar pa je knjižnica prejela vse razpoložljive izvode Starohrvatske prosvete iz Splita. Te so toliko bolj dragocene, ker so v celoti že razprodane. Poroča tudi, da je Okraj obljubil kredit za knjižnico v znesku 150.000 din. Muzej je naredil proračunski načrt za leto 1948, v katerem je predvidel nabavo novih inventarnih knjig in vseh potrebnih tiskovin - za knjižnico cca 60.000 in za arhiv 12.000. V prostorih, kjer je knjižnica je potrebno zamenjati pode, zastekliti okna, nabaviti nove police in omare. Prav tako je potrebno zaradi preobilice dela nastaviti še 54 enega nižjega knjižničarja in slugo. Po vsej verjetnosti je bila v celoti predana Študijski knj ižnici. ZAP, Fond: Mestna občina Ptuj, 1947, škatla št. 1, ovoj 3 , Proračunski načrt Mestnega Ferkovega muzeja v Ptuju za leto 1948 Na občnem zboru (23. 3. 1948) predsednik Stiplovšek prisotne seznani, da se pripravlja sistematizacija muzejev. Občni zbor sklene, da naj vsi ptujski muzeji ostanejo pod skupno upravo -ptujski muzej tvorijo 3 samostojne ustanove: 1. Mestni Ferkov muzej 55 2. Kulturnozgodovinski muzej ptujskega gradu 3. Vinarski muzej Ferkov muzej tvori: Mitreja na Bregu in Sp. Hajdini Arheološki oddelek od prazgodovine do srednjega veka z lapidarijem Staroslovanski svetišči skupaj z arheološkimi zbirkami - Cerkvena umetnost od gotike, renesanse, baroka ... Arhiv in biblioteka 6. 3. Ustanovitev Studijske knjižnice Okrajni ljudski odbor Ptuj je izdal 24. 7. 1948 (priloga št. 22) na osnovi 28. člena Splošnega zakona o ljudskih odborih odlok, o ustanovitvi Studijske knjižnice v Ptuju. V členih je podrobneje določen pomen ustanove. V prvem členu je zabeležen sedež in naslov, v drugem so opredeljene naloge knjižnice, tretji določa, da knjižnica prevzame knjižne zaloge Muzejskega društva Ptuj in del V letu 1945 so bile pridobljene grajske stavbe skupaj z bogatim inventarjem in Herbersteinsko knjižnico. Večji del te knjižnice je bil izročen Studijski, le 84 knjižnih enot je ostalo v muzeju. gimnazijske profesorske knjižnice, četrti člen opredeljuje način izpopolnjevanja in pridobivanja knjižnih zalog. Peti člen določa financiranje, šesti nadzorni odbor. Uporaba knjižnice je brezplačna, knjižnični red pa predpiše nadzorni odbor na predlog upravnika. Odlok začne veljati s 1. avgustom 1948. Popdpisana sta • 56 predsednik in podpredsednik Okrajnega ljudskega odbora Ptuj. Po tem odloku pa nastanejo problemi v odnosu med muzejem in knjižnico. Ta je imela prvotno obljubljene prostore v Narodnem domu^, kjer je imela sedež Narodna čitalnica od leta 1882.^ Del Ferkove knjižnice je bil tja tudi prenešen. Kakšen je bil razlog, da knjižnica tam ni ostala, se danes ne ve. Knjige so po tem, ko so bile dodobra pomešane z drugimi fondi, vrnili v muzejske prostore v dominikanski samostan. Vsa tajniška in finančna dela je za 59 knjižnico opravljala muzejska delavka Vida Rojic še kakšno leto. Problem je bil tudi knjižni fond, ki preide v novo knjižnico. Prvotno je bilo dogovorjeno, da priročna znanstvena knjižnica ostane v muzeju, vendar je bila z odločbo skupaj z ostalimi strokovnimi knjigami dodeljena Studijski knjižnici. Ker to ni bilo ZAP, Fond; Okrajni ljudski odbor Ptuj - Tajništvo za prosveto in kulturo (dalje TPK), škatla št. 2, ovoj 9, Studijska in mestna knjižnica, 1948-1955 Koliko knjig muzejske knjižnice je prišlo v Studijsko je težko ugotoviti, saj so v stavbi Narodnega doma, ki je bila prvotno namenjena za nove prostore Studijske knjižnice, v povojni naglici zamešali fonda narodne imovine (knjige nekdanjih nemških in nemškutarskih družin) in Ferkovo knjižnico. Zgodovinske črtice o "Narodni čitalnici v Ptuji". - Na Ptuji: "Narodna čitalnica", 1889. - str. 1-27 Studijska knjižnica je domovala v zimskem refektoriju dominikanskega samostana do 1. 8. 1969, ko se je preselila v prostore minoritskega samostana, kjer domuje še danes. v skladu s poprejšnjim dogovorom je Mestni Ferkov muzej dne 12. avgusta 1948 v dopisu št. 486 pisal Okrajni študijski knjižnici v Ptuju naslednje: "Vljudno prosim za prepis odločbe s katero se je vključila v Okrajno študijsko knjižnico v Ptuju priročna knjižnica Mestnega Ferkovega muzeja v Ptuju in pa arhiv istega muzeja. Mestni Ferkov muzej v Ptuju poseduje danes za priročno knjižnico samo slabo ohranjeno Felsnerjevo Zgodovino Ptuja in dva izvoda Abramičevega Poetovija. Obratno pa poseduje vrsto okupacijskih aktov in historično topografskih slik ter grafik, ki bi spadale v arhiv. Z arhivom v zvezi je tudi razstava narodne osvobodilne borbe v ptujskem muzeju, ki se zmore organizirati samo z evidenco celotnega okupacijskega in narodnoosvobodilnega gradiva. Vse to zahteva enotnost celotnega gradiva, pa bilo to v muzeju ali Študijski knjižnici, ki bi v tem slučaju prevzela tudi nalogo organizirati razstavo NOB. Da pa rabi muzej v stadiju sistematizacije zbirk priročno knjižnico je evidentno. Ni pa znano muzeju pod kakimi pogoji je bila priročna muzejska knjižnica vključena v študijsko. Ko prosi Mestni Ferkov muzej v Ptuju za prepis na muzejsko priročno knjižnico in arhiv se nanašajoče predajne odločbe Študijski knjižnici v Ptuju izjavlja, da bo do časa, dokler zaprošenih predpisov ne sprejme smatrala oboje za sestavino muzeja. V zvezi s tem tudi izrecno odklanja vsake posledice, ki bi mogle nastati zaradi ločitve obojega od muzeja pa bilo to organizacijskega ali pa materialnega značaja. Vse za petletko! Za: Franjo Baš".^ ZAP, Okrajni ljudski odbor, TPK, škatla št. 2, ovoj 7, študijska in mestna knjižnica, 1948-1955 15. januarja 1949 je Ministrstvo za prosveto LRS v dopisu št. IV.11662/13 odločilo, da se izloči iz Študijske knjižnice in vključi v Mestni muzej celotna Skrabarjeva biblioteka, ki bi naj muzeju služila kot priročna knjižnica. Ker pa je bila s prenosom v Študijsko knjižnico razdružena, tako da je danes težko zbirati njene posamezne elemente, naproša Mestni muzej Okrajni ljudski odbor - Poverjeništvo za prosveto, da odredi, da bi pri zbiranju teh knjig v Študijski knjižnici sodelovala Rajka Smodič, ki je bila navzoča pri prevzemu Skrabarjeve biblioteke. Zaradi tega bi najlaže zbrala vso Skrabariano, kar bi muzeju omogočilo, da bi priročno 61 knjižnico uredil do otvoritve muzeja, ki mora biti 1. maja. V mesečnem poročilu za mesec julij 1950 beremo: "Knjige Bibliotheke Scrabariane so nam bile vrnjene od Študijske knjižnice. Knjižnico je inventarizirala tov. Rojičeva, ki pa delo zaradi bolezni ni 62 mogla dokončati. Začeto delo bo nadaljevala tov. Urbasova po ZAP, Fond: Mestni muzej Ptuj............. Vključitev biblioteke Scrabariane v muzej Mestni Ferkov muzej je 11. 11. 1950 poslal statistične podatke o stanju knjižnice Ministrstvu za znanost in kulturo LRS v Ljubljano. V njem piše: "Priročna knjižnica Mestnega muzeja v Ptuju je bila ustanovljena leta 1893. Število zvezkov v knjižnici 31. oktobra 1950 je bilo 893. Od tega je 260 letnikov nekompletnih časopisov, kompletnih ni. V knjižnici prevladujejo knjige humanistične vede in sicer arheologija s 519 štev. ter numizmatika s 56 številkami. Ostale 374 številke zajemajo knjige iz: kulturne zgodovine - 61, domače zgodovine - 140, svetovne zgodovine - 10, umetnostne zgodovine - 61, etnografije - 5 in raznih drugih ved ter beletristiko zastopa 57 številk. Mikrofilmskega aparata za snemanje knjig naša knjižnica nima, kakor tudi aparata za branje in reprodukcijo. Stanje zaposlenega osebja: strokovnega osebja knjižnica nima. Knjižnico ureruje Rojic Vida, učiteljica, dodeljena Mestnemu muzeju v Ptuju. V letu 1949 je knjižnica dobila po preračunu za nabavo knjig 3.000 dinarjev. Biblioteka ne sodeluje v mednarodnem izposojanju knjig, pač pa v zamenjevanju. Doslej smo zamenjali le dve knjigi s Švicarskim arheološkim inštitutom. Smrt fašizmu-svobodo narodu! Za upravni svet: končani določitvi vrnjenih knjig v sklop muzejske knjižnice". V istem letu je Marija Skrabar podarila muzeju še 23 knjig (priloga št. 23). Iz zapisnika seje Upravnega sveta pri Mestnem muzeju v Ptuju, ki je bila 8. februarja 1951 izvemo, da je bila opravljena inventarizacija knjig, ki so bile po nalogu Ministrstva za znanost in kulturo sprejete od Studijske knjižnice. Inventariziranih je bilo 893 knjig. V novembru leta 1950 ji je muzej izročil še vsa preostala dela, ki so po Odloku Ministrstva za znanost in kulturo tja spadala. Koliko knjig je bilo predanih v Studijsko knjižnico in koliko jih je v muzeju ostalo, se danes ne more točno ugotoviti. V letu 1955 (priloga št. 24) je bil z odločbo Ljudskega odbora občine Ptuj ustanovljen Mestni arhiv. Od muzeja je prevzel vso arhivsko gradivo - staro društveno in gradivo pridobljeno po 64 vojni, rokopise, listine in kartografsko gradivo. Muzejsko društvo v Ptuju se je v letu 1956 preimenovalo v Zgodovinsko društvo. 7. ZAKLJUČEK Prvotno društveno, kasnejšo muzejsko knjižnico so skozi ves njen obstoj pestile različne težave. Največji problem je Gumilar Franjo." Iz tega poročila lahko razberemo, kako osiromašena je nekdaj tako bogata muzejska knjižnica. ZAP, Fond: Mestni muzej Ptuj, škatla št. 2, ovoj 11» Mesečno poročilo za junij 1950 Skozi Zgodovinski arhiv v Ptuju : 1955-1980. - Ptuj : Zgodovinski arhiv, 1980. - str. 3-9 predstavljala prostorska stiska. Kljub prostorski stiski, preveliki zalogi gradiva, vlagi, prahu, pomanjkanju sredstev, pa članom društva ni usahnil entuziazem pri urejanju in izpopolnjevanju knjižnice. Danes je knjižni fond razdrobljen po muzejskih prostorih v različnih stavbah in sicer: zgodovinska, kulturnozgodovinska in etnološka na gradu, medtem ko je arheološka znanstvena knjižnica in del splošne spravljena v omarah v upravnih prostorih muzeja v bivšem dominikanskem samostanu. V zbirki fevdalne kulture v prvem grajskem nadstropju je v omari, v bivšem grofovem delovnem prostoru, razstavljen del Herbersteinske privatne knjižnice (84 knjig). V glavnem so to nemška leposlovna dela. S predajo bogatega muzejskega fonda Studijski knjižnici, pa je muzej izgubil dragocen fond s tem pa tudi bibliotekarja. Od leta 1948 ni bilo zaposlene osebe, ki bi skrbela za knjige in knjižnico, ki se je z delnim fondom Bibliotheke Scrabariane in deloma Herbersteinske knjižnice, začela popolnoma na novo formirati. Dela v zvezi s knjižnico so mimogrede opravljali različni kustosi pedagogi, ki so vodili skrb samo za to, da so se na novo nabavljene knjige vpisale v inventarno knjigo in da se je označilo lastništvo. Od 893 knjig, ki so po razdelitvi ostale v muzeju, je fond v knjižnici narastel z nakupi, darili in zamenjavo na 11.000 enot. V zadnjem času si prizadevamo knjige, ki so razdrobljene po muzejskih prostorih, in nad njimi ni mogoč pregled, spraviti v skupni prostor v bivši dominikanski samostan. Delno nam je to tudi uspelo. V prvem nadstropju dominikanskega samostana je muzej pridobil tri prostore. Nabavili smo nekaj novih polic, Ministrstvo za znanost in tehnologijo pa nam je nabavilo računalniško in komunikacijsko opremo. Nekaj časa smo že povezani v sistemu vzajemne baze. Danes si prizadevamo, da bi muzejski knjižnici povrnili le delček tega sijaja, ki ga je nekoč že imela. Arhitekt Marjan Loboda je po navodilih muzeja in v soglasju z Zavodom za spomeniško varstvo Maribor pripravil idejni načrt za ureditev informacijskega centra. Trije prostori so v okviru načrta že urejeni in v njih se ureja muzejska knjižnica, ki je in bo temelj informacijskega sistema. V ta namen se je že zbral ves Skrabarjev knjižni fond, se popisal in umestil na police. Istočasno se ureja novejši muzejski fond, ki se je zbral po letu 1948. V bližnji prihodnosti pa si bomo zelo prizadevali, da se bo Skrabarjevemu fondu pridružile še preostale knjige Muzejskega društva, ki se danes nahajajo v celicah bivših zaporov in so v lasti Studijske knjižnice Ptuj. Pogoji za hrambo tega starega fonda so danes skrajno neprimerni, saj jih vlaga, prah in ostali mikroorganizmi vztrajno uničujejo. Trenutno so to naše velike želje, prepričani pa smo, da jih bomo v nekaj prihodnjih letih tudi uresničili. VIRI IN LITERATURA: Temeljno gradivo, iz katerega sem črpala podatke, so bili zapisniki Muzejskega društva v šestih zvezkih, ki vsebujejo zapisnike sej za obdobje 1894-1956. Podrobno sem pregledala inventarne knjige Študijske knjižnice, ki so jih leta 1948 prevzeli skupaj s knjigami od Muzejskega društva. Alič, Milojka: Kratek oris razvoja ptujskih javnih knjižnic v novi Jugoslaviji V: Ptujski zbornik : II. - Ptuj : Redakcijski odbor, 1962. -str. 366-371 Alič, Fran: Štirje ptujski lokalni zgodovinarji, ki so pripravljali, ustanovili in vodili naš muzej V: Ptujski zbornik : 1893-1953 : I. - Ptuj: Muzejsko društvo, 1953 Dragocenosti knjižnice : katalog razstave posvečene 40-letnici Študijske knjižnice, 30-letnici združitve z Ljudsko knjižnico, 95-letnici Ferkove knjižnice. - Ptuj : Ljudska in študijska knjižnica, 1988. - 63 str. Jurkovič, Nada: Zapuščina Franca Ferka V: Ptujski zbornik VI/1. - Ptuj: Zgodovinsko društvo Ptuj, 1996. - str. 617-627 Kovačič, Fran: Dominikanski samostan v Ptuju V: Voditelj po bogoslovnih vedah - XVI-XVII (1913,1914). - V Mariboru: Izdajajo profesorji kn. šk. bogoslovnega učiteljišča, 1913. - str. 111-142 Kronika : časopis za slovensko krajevno zgodovino. - XL (1992). - Ljubljana : Zveza zgodovinskih društev Slovenije - Sekcija za krajevno zgodovino, 1992. - str. 131-147 Littera scripta manet = Napisana črka ostane : Ob 200-letnici knjižničarstva in tiskarstva na Ptuju. - Ptuj : Ljudska in študijska knjižnica, 1993. - 129 str. Muzejsko društvo v Ptuju 1893-1956 : Zgodovinsko društvo v Ptuju 1956-1983. - Ptuj : Zgodovinsko društvo, 1983. - 64 str. Skrabar, Viktor: Pater Eduardus. Edvard Gebronšek. Separat. - Ptuj: Samozaložba, 19__. - str. 139-142 Pettauer Zeitung, leto: 1992-1995 Ptujski zbornik : 1893-1953 : I. - Ptuj : Muzejsko društvo, 1953. - 111 str. Ptujski zbornik II. - Ptuj : Redakcijski odbor, 1962. - 400 str. Ptujski zbornik IV. - Maribor : Obzorja, 1995. - 404 str. Ptujski zbornik VI/I in VI/II. - Ptuj : Zgodovinsko društvo, 1996. - 1114 str. Ptuj z okolico - sa okolinom - mit Umgebung. Slovenija, Dravska banovina. - V Ptuju : Olepševalno in tujsko prometno društvo, 1935. - 35 str. Skozi Zgodovinski arhiv v Ptuju : 1955-1980. - Ptuj : Zgodovinski arhiv, 1980. - 97 str. Skrabar, Viktor: Pater Eduardus. Edvard Gebronšek. Separat. -Ptuj: Samozaložba, 19__. - str. 139-142 Stelè, France: K stavbni zgodovini dominikanskega samostana v Ptuju. Separat. V: Časopis za zgodovino in narodopisje. - XXVIII (1933), 2-4. - V Mariboru: Zgodovinsko društvo, 1933. - str. 161-189 Spominski listi ob tridesetletnici Muzejskega društva v Ptuju : ponatis iz Časopisa za zgodovino in narodopisje. - Ptuj : Muzejsko društvo, 1924. - 20 str. Sepec, Karel: Ob 60-letnici Muzejskega društva v Ptuju V: Ptujski zbornik : 1893-1953 : I. - Ptuj : Muzejsko društvo, 1953 Trideset let Studijske knjižnice v Ptuju : nastanek in delovanje knjižnic na ptujskem in ormoškem področju. - Ptuj: Ljudska in študijska knjižnica, 1978. - 106 str. Triinšestdeseto izvestje gimnazije Dušana Kvedra v Ptuju : 1869-1969. - Ptuj: Gimnazija Dušana Kvedra, 1969. - 211 str. Vodnik po fondih in zbirkah Zgodovinskega arhiva v Ptuju. -Ptuj : Zgodovinski arhiv, 1985. - 184 str. Vomer-Gojkovič, Mojca, Nataša Kolar: Archaeologia Poetovionensis - Stara in nova arheološka spoznanja. - Ptuj : Pokrajinski muzej, 1993 Zbornik ob 125-letnici Ptujske gimnazije. - Ptuj : Gimnazija Ptuj, 1994. - 301 str. Zgodovinske črtice o "Narodni čitalnici v Ptuji" : Povodom njene petindvajsetletnice sestavil Ivan Strelec, učitelj. - Na Ptuji : Narodna čitalnica, 1889. - 95 str. Zgodovinski arhiv Ptuj - Fond: Muzejsko društvo, Fond: Okrajna ljudska oblast, Fond: Mestni muzej Ptuj, Fond: študijska knjižnica Ptuj, Fond: Mestna občina Ptuj - Zapisniki sej za obdobje 1910-48 Sedež Muzejskega društva v bivši ordonančni hiši v današnji Prešernovi ulici na Ptuju Franc Ferk (1844-1925) Ekslibris iz knjig Franca Ferka. Osnutek zanj je naredil Leopold Princ. Bivši dominikanski samostan na Ptuju. Pogled z juga Skrabarjeva pisarna in v njej del zbirke orožja v bivšem dominikanskem samostanu. \ V, v . .. Napis MESTNI FERKOV MUZEJ na vzhodni fasadi dominikanskega samostana. Viktor Skrabar (1877-1938) Ekslibris iz knjig Viktorja Skrabarja Osnutek zanj je naredil Leopold Princ MtÄli W47%3 1W.< J-'.'.V-J'1' \ a%& uf ai >p?c»Wi vsu *>, \&ù.yiUux-ff^h Ccc4lMß/t*v- 2083« \ :77$:7bftbì"$\ "Vt Wn^li'U^Jv 'Ibu* biMßks Ti • *^ÌV' |W. ^ _ £*-«-* Ki-t 2?^^J)'*- ^Ìutyu, JVéujAìiM 'VlMf J&U't ' j\>&Ó4U) H-« V//J y //. J? A. io^ztAsìo /. • zUutd. ■ 'ibvpoy^T" /7JS 'a^trjcjirizvu***.. «^v> 1 •V/^r; •Jé7/ /(/fa;'' fykì. . C^W-g^/y^iv X ' '7$' i tž7^7^iZ::7,V7r^^7^T^^r*rTT*-,=rTEy^—YY7~^r i fs.,; \/X:^Ä , '.\ *x^* 'j7FT,2. à, ^ ^UarCf^ x/a^Tfä, b 4ub*b ~jb ■Ijćevb / f- 3.Y.S. / /■ f-_J:J_£- //■/& y. .. VX'^X vv .ÜLVVX ,•■■ . ij^f 0&Š&\//^;~ ' f-!{\ i .*-* '. ;r>- Čl'. '- J***: »*Xrr*l \Y t\ ,x: --, x\^;Vr:. :l'S .> -v /TT7. ',v/7#r. IftDr ri7/-1 j:J* /K^Mw-ri f I- j ’ .'t ì '>- 1. v 1 ;* ! • ! . 1 I j : ;,]• j, !. ■ -VÀh nfclift Ji ■■U.a'nf i, A4&L i. 6. /»■ . 1 fòCimoo WstrurnxSi- V\ v /JaAÈ&. JS^W < V >\-a *V > ■it&ìk/^ iJ/Ltyù~-.,'//# ✓ * // £ • -•wv™• v•- • d^Ad■&$-* ^Z/SÀ' {’. j&Co-TOZa y/^yLà£/7i^^*^ : / TAuV. //Jy \ Aiz ' 'A ..-.-A' . V... . ,- ^ A ' 'v' V \ \ \^> • 'H ./+•dux*Z /SAsf^ J\}y y^K/pd A/, fé//A. #£r >*dhyf&/ l/Zc HHZ/.,_Jdr-r>»yy J. flifA’ ■ + ^iy/z>dx 'AArd. hhì’i:A-:: ikVl4&hl» ■*&■. : .!■ \à ' ■ ; : Ir v.r : :1 -' ' - Zp?" ^ £■■/. A. M?#- /,/ S ■ /f2£ ° O 4 7 8 6te'firt .;j ' &&*, ^*Lrr.'/vÌT^^7 ,swi ^_xit—* | Jj/ —~ J r • ^ ^Wr*-'--1 :•>' C*Y''V-■'' ^/-tt7L/. J ?%u jm/r i> I -P- v ^ f» «7>~2 i^-a feiP Jv J4l4u_ »McMäT/^.V, ^ At, > /M/''- 'P^HCZ^ 'ti <■ '' hlsOi/six>/yrt-/!i/,t/, / J3& * •^> /jr///. ji/ßJ- /7 / i A //* . . < ./ ". . A^^ms. /ki/t \. v f ßisC**4&+>£•> 4. "*■: '//y/> ' J > '4 '■' •'• -‘r- .’-•r.; ■ . V»s 4. i J..,; • . 4 > , ; ò-r i/7 ' J , ^ 0 0 4 7 Ö r fyu*J. : /fW&. . '..'! ! • . ' <:.: ! ' /k.uyc /ffl-. \k\ ». ;«//. v£; -A .' • • J _... ., * ; ' : *• V ~\f***-.JijS tySfty .r^Žs^r ,/Ù-d.0 ..... ■:.:.^J.‘^hK:. . iw ! /7Ä?. ! : /^7// j ; A?cP/[ / ,je ' // ^ J? 7Ö ,7\ . u c Sto „V- /AH?, /Ayz. r~Po /^7r.( ':\s^yjyyy.'- -’■ ! -V> « ki&r/. /a/^ a, • £«vt, ; , * Sj • a t? 'v7<^ M#*« •'■’• :i '!‘ i,:4' : " i —U-X--Ì.... ^V/, fu? »u'jX^r ^ cjk Jf.jifl ■ fa /// fa Jf, W 3 JudufVKtx K\ *■ • ■'■ l1-^' ■■■; > J '■ • . f-:.-4 " v I'ff/J' fr. >: ffc^Al^rrC^i^nfau 'far\fan-.'«fcfafa. ■>/«< sv 4^v- X // ^ :V‘:- • , fafefafa/rC A Afj>. ( K ». /ft/ đ siSi •>( ; '■'■•. ! ~ •, s rTrr^ni:^^ : .;. . /2P1)'. : A 4^iX'—! :'i- Ì'/lv:H'/:!:':^/J ■• /fifa’* t fi: i ^7 Ć :, ,. ,- - %ßWzfac • ,iW, 'K r^r c/lrk tAruuf, c/l/rtSftU. _j4&(t /rij/ ,. P«,/t ^M^tS.'U^Yk /f$'2,'/u». 'Aiv s Zt/lU^ii ćJh, Ot^J rf/, 4 w°04^| /M'Z ^*1S> i--,*■ ■■>• >. yt /Z^. Za£/ i^-.(^d^A ‘y/yCrcKL zjkk-i /^0. *rZčZ-k? -V.^. /^. .j ZeZ, M/S. ' :A ^Ù/Jj. : iZl V, . m;, A" ' " // >/ j ^7/. ! /^7. -i-4/ v Z -■» \/idjsA>rjll/Zrn^' ////.^ ž>^. '[/. .lA.-d7^ eAUlrltf-AŽZ' /*^VV > / / .///I (MZeJsu+v eh. ć/l'DsurVM ijZß^isu'x '^/ZZk. 7?J • \ -r '/ ZZto^tjZyi^i. ù^? i '-.xJ^LS- • _. .a' »^msC/, )ssh%2 , ^ 'M-J:M. $. . «/C,- -A.S.i f Psi.r. 'ikà^Mii^ìéitvs k. _2?. .. 4 /^ rt- i'Zi\'^ : Zt-ZiZu. | M&A "Z^■ -y- Zfc'ó/rtw. V" ZZuht** ' /t^b/T~ /ZZA. -,-2?W. e/> •i', -i ____ v; :x^ - /^ £ - ’ PfcfZ2ZÀ ' • y * tgMixiti*ž?■»- '.i/fcurts‘"*\£i wr_j. J/ft*uL~ V. « r- • -i-^v' |/,*«|' ••••v"^.. *j- i C/ ’ ’ in m ■IM. cm ; . . -. . ; V?“"-' • |/ ^ > yM/jß-M Z-r M JJJj ,' ■'&leU"y$Ù &ÙM>&0M4b*ri ',/i*i ^'Utoue ^S7T /f& ' S3tl\ 'e7 JOA^L^AtAv C JfPvu^eocu.J)\cJi'pattisi z, ~ Mo^Je n/eOd^J vJJaa. /fjlf*~<— CsCAA, /ijksM it OA T - -;/ Va3V ,v': jéy yy //■». 1 t- r /V otAs* aAsustn y (PPiyyt^o^ iMpJiM** *• 'PtJ'/iU'C-Hyo * ■" v a > i/e^U^^ÙA, 'X.frvj'd»- ^^0^ **r^" keM/ r£.jŽ£r. . f jf*/jrfPr ;. j n^cjŠt A PffrM^ i>/t cjiHyMA o :-‘ - 'far: /Ù’nkfy tfyf. , t/tf* cMf a /npnipnuMri /ds M/. /jjj.. Wv,.A w i rabi tv -C'., -V, t/. ZirJ i-JJk''t^c^Pa //M- f»i Mđ^i nP ‘by^'G.CtsP- J. ÌMMf*M£r>r i J:'l id~ri * ! *“ ' L uzn' it/fpJ ZfJU. m ffi, . /. o eMt*s Hp^cV jdeJjjMr. '^PoZPMaJ TPmm V/l. 6 ädg. ^ i dij’/’nh'. v . - <^i^r v J#yi.,,. .. \il£»£> ','kS. .sfr'W J&đ'f. 4 SaSty • (J - #v^ -\ r 'y' "■ ■ • - JV- c V7ft $> * ćKv. 'TČjl^^Ć ^t'/tdJ ■ X- *e*^i . ' \.fe / •- : .. y*. , ^ ^Jlf. AJ’AbztgJ. ßUuU^rni'^ t^rU^A/J&J- j * «w' j 'l*d /f1&' ^cr-ckf, k //. JZrTfo+ts/Zć** £s/j$*-iu+ st/ć ^ : ._. ^ V » ,__ Xj/ v.^,. ../ / >: '.* ^ d0-^t au /fSJy ^r-rT&Ut. ^Jfò&Me/r. yU^. Xf. ÓfAp^y M// I y^>idtAi^Ksris^7~ H. Jty) t/' đ ^e^y /ky/y c/^c C^/-Z->/7 )£^/& y. ó~e^/. >JIWJIil/ ^l1 y/ ^1>><(mmm>H«*i>I|i —»»'i» J / j */£ /i- 004792 ill ,.. w /. k±±±4ߣ j , -.>'-*•'*■ ■' ] • ~ (JstdsUi* :.^C0eJ^t ^ db$*ß$U*i v/l^M^vx><-y /Xjl ! If f ty fi?».'/fi'e-K t*s.j£$jČki \ . \ • * t Vk VteJ*4a&'^rV3l »V-4 ' ,>*Z£. .'.'O -'v''' //X ■y^/jOtyvt^vr^A - f^* <ä ' y.' fy~?èr Jo £fTl\ j/. ßty\ jy/i -/m. Afr/luv ' ////- yuu r iM'j/ ''nSo/h^c' y. (k*\ ‘ ‘b/Zs&^y~r-roù~u. JlaU^L-V-ia/ / askfr*4..■ t ^ _ r^T— n n JIT .^- Mi7C* ,i^a-<<»u<7‘Tfer»WVsictevifc / /?£'. 1 o£'&ÌaX' /t/tf. ft \ fj/i/rà ’«/ IÄ. :>A4< ' ' r(jt^ cbCoi/ù-’^ $Lr/t ib' vbJjSfcj \fei~ Ct^-z zf ■ !■■ jskTT ‘f.VOJ. r*'-^ r> ^ /m jzt^Sj. .. : N. X/X< . , M Im. \&/ KV 'i •. tp.v.i j j J. ''JaL^rC, K Ifej&Jr. ìsJ^Ì'H*OL^'/C’> A ''JtUJ. /jj Àffà - l'à Jf// M >, 'I, }^L, ’■. jfóxgt&C/'f * 'Jd'-dz - X'-ß?7>. '-Av ^ #l " J, ■ 'fi 'Sn'rfo* (TTisvfo ’0L^c+vA yjyu, s. Cv^ '( «v ~f ‘iZ^'~£a^uxA~£Z; , -tr' /sfo. TO £t^ii^n-v , ! % /% V, /%*M ^, Pt'..-. //2^ . /t?7 rngtt^aianmtm wi‘ /^ ,//^/ ! 7.1 *_> ? Tf«rrrnwi -nr~TNyi/a>at«a»i»< " /77/. *~frs}/~4Z<** A? . /. //^CkC^rf-t 1/^! *2? »wyr « » »tr -,ii „ 1 ^ 'C /Lsfic* c^ru^F~» ji ’ ■*W~-'*M I I ----.11—fciimriTiwi—irrir~i~ *~t......'//•• : ,. ', -..■•< 'f^v^-r- ‘r hG , w. c/cJLirf/b) / 004 '/.A*. ^ . ///^ i///, / - - -«te,- / ^, ;, - /^r---- ■/CuPPrPh v _________ PP/pfc /wz - i ’. . I/ i/ i/ yc ’ iA n? , '^A^pA* ,x yr. 'č/Al™ y£y ■ iA fythu, ^lužce,. <£ , ' / j: /yd-yé uŽ b. _' . ^ /f /fr i (/> ^—v. . Af£* X (yP/t r, - //^/^ • | ^^/|V^--Jv| |v^\ | PPz/ìPPyPfP. ... O^ Kt^ypg ĆAe. . ' A /P&UC J/0& ■ y: (/Kslrr^ x- • •. • ■ ' /#/ ćhru-cS s/z/r/Z&dirdt • r ; ^«>s-. v - li^' j “ ‘ Ü '/!«». -.-ìS'a », sš&L_ jg, ;-| '■* '• "?- v }-» L——V. ffpf ■«-: ~x: \P*$*?■>*■ r-—- v. ,r.C.”' > X / Vv i^j àsLd - ’ ‘i-J > — * - j . /,. • • , , ■;-4-;^y:. •' .!;. '.f.Kt.^ KKK j ■ = - ' '■ * ’ -4 - ' vi. ■ •■. ;4 »■ -5 bi : yù ■• ■ ■■»■• ' Vi lì T i, , J ’Vi Su> /L/ />- ? „ j^H -7 rv m^~vgw!ww«wgiawt»^ <=-2^-£*cZlsf j/* fi« '*7^r ^tfC'/^t^y i/Zćl*?/Z ^SuutsćAas/'ftćA Ć77-^ / 't^u-i^y a >~y^' ~~ ^*Žšć**sć,t-r, -77^ Sj7s, U'-'' ■ <■ jb'/vfi '^l^> Jby /IsZZZ-r*^ rsi , j, V / ^ « ^ ^Zzjy-o/y */* ’Sp^r/ \JhćJ *-/? <7»: S'*/// ^ /*, j* 7^/. ^-y//3 A^š/e^r^ep/i- -- Ć7^7Ć*7 '^ltS~tiiche-eA. ^ Š^Ar#2-t— aXXX - /yXt^-c ù/-Cf' XfAytt+S xZ/iXx x^i^A^x ^ / X / / . o /p)-, j ’ ' ' &£&*■ //Vtf t~ ctc.ć£?i 2 « ^*y$/r, Ol^l->-*- // i 9 - ///-X4 tP^Qs^i 6ts£4^V-*-^ f ^^-(LsOui. ^Ot, //^^ ^ ^^ sj/'fiutrTM) c/Ss?/ 'Cc(Ak?&-/L*-^i <£ cć< 7y/ćsU-**-*-*t4 'Vl e ^/o< *-*-<<_ , yt —d——«J / A-+-+* lAĆ/C/^yA7/UX4AlJ& tCytsis\^^&y. ^/COc^-oć6?{ M-'Otsts-AP cl / ' iA^*u^g c?U /ft/Ct/h-o-^iA^u^is--xòy-■■■..:. ..... j:. T/ %■ I /?> V %\/ i 1 'V yi\ £ ?/ % /3 TAć) / ^o-u.'tiéy ji ^ tjj/A-j jL " ^^3St, £$ZysU^ jZ/¥ £yvjj/£—xr^-> jjMm/ r f& . &UsSMMjM^- /■£ £3l/otc { //71/S> MyeuMUk/U ct£»r c/-s- // ^ v c&t , (M/z^Cha//ojL/ , /''?-'t.-'^ -~a fé. WT/v W J/?Y ti *A £ / / '65 / £&J3 (2-y 3y/£.jr lA/~-^ f S*1 ' j/^aAAAMa, Č—Cre.. . *rr > §_ ,J!a4Uì/a4<'£.*/ Konservator ggttau, Stei«rmark. Slavina Prispevek Spisal Janez Zabukovec 4 PTUJU ß? ■ 9 ife /^.RKq to Sfctetmät'(ifd)c * £anbeé--^uranffalten 9fol)if fd) -- 6attev(mmn feit 1801 im ^Sefifje unb in Q3erit)altung bež Ccmbež Steiermarf Sciifon: 9J?at bič (Snbe September atiisKO ^V>Nv. /AyV . :AA.' /• .. .^y ;V '-O V* .9^ r • % r»- N CA ^ / ' "ru A7 1911— 3*n Selbfföevlage ber Canbeé-5tiiranffatten 9tof)iffđ).Gauerf>runn 3)eu(fcf)e 93eretn$*3)ruđerei ©raj •■KA t rt "A--- I % ■ fg ■ V$A" IPB , ... IsisS# ••S \ ■* -X,, ' Ä5 * •A- .jòi'. .. • . - ■.a?: f>' i i i I ti IH «£ :iđi r ■ eRK0|> von Carl S clrnm fz Mo NACH ANTIKEN BILDWERKEN dafgestellt VON ERNST GUHL und WILII. KONER. ' MIT 528 IN DEN TEXT I.K.lY.DKAlXTEN HOLZSCHNITTEN. BERLIN. WEIDMANNSCHE BUCHHANDLUNG. 1802. W- & c. -Si ^ f u r Slutctdffcrteicb* Städtische -, PTUJU g Museum-Bibliothek Ik - J/ PETTAU (grftcö Jcft. £erau«gegeben t>cm bem CSentralauöfc^uffe bed SBcrctnž, 3n jrogngfofen Rieften. (Srofc, 1848. ©ebrueft mit 6. 5£anjet’f(^tn Schriften. US / > * MflL -i ®ietertiutr¥. ^frnužgfgcbcn won ii offen ^nofdjuffo. Ž5 3 J§ CQ < e> > ■ ^ t. ® K « #*% @rjie§ $eft. SW11 brci @ t c i u b r u đ - 33 e t' f a g e it. (*>rn£, 1850. Jn <£ o m m i IT i o n bei JI u fluii |)cffc. jjpv knjižnica ■ . » II« «Sl mmtm MSSf *pMi E9^rag| HH M{g tìgjg 3P*affi® •tWSV iÜi va. © ■<^5^; ’ ^fa> ■ r^i2&y^ ;; / l" j* ^ i^PT^/f^ &&&£'. J ih, Aff£/. ^5^. A/./rtfemAh&pA S/té' s&MoMZ&Z, *& sfittò^' in* ■JlfJ/Pttfft'. A&übl iz 4z_ AzPjAu^oćA^ ;/$/£$. dpU' //. ^tAp.-pA ^/AAt. /0pA^uAz- <$&fa,4^sfe&/£' A A?A£. A%/&y‘'??u?A ~^7ppfuA\. _ cfcüAy^jAAz'*-*—* ^ ^ ^y-^ - ' ' - '(/ ^ Z7T: ----- ^.k ^sćAopAz/.* Jftjs 3/. ‘tifo’. f£>-■ *33M '4/s0t3/0-2U-/rta^jó. J3fii ^p3l'^33j /#37/03 /0^3/3^3^/2/^33/ /0/3^ fa? /frifedi '~d3y'J^- *3v4AZ> ^stirtrsubrt^ /233 !i *3/333/# J&p&teć-, '??ùó %x4~- fr/e^ć* /t&ZW'/twyé'. 3?p2c^00é/02/#73 /é/faé; *- /& ■^x>/?0#' 4&/3?/'3^ ##7 ,*&^'/3i£# 02> y t?/2 /nf27 yf/& # 2/33^^ /‘/fr/té/## 2###^//JT/###'/2/ 2&fr^jt£*t4MĆ0' Li/c3/fr&fifie'. ^33i3/UUr>^3^3/^4^f^ 202^7/2#^'///' < da?t43j& ^yJ^0A i r ft** . y . ^ */f * * d * ^ frtm/0 yiuTu/fr? /i2/3/ru2 J40030Z fiUa's/tf40of*# ■3, 7^23'//t&i/Zfrsftz*/3377/33. $i/_3/. ^ctzmfoitZ' ii'/Zdz' /#y 3*220^ y/ß^ yyy 49- 3 7fr tyS#'#*#/>■ p i; . \/^4 ft/t&WfrfaX'/T-Tj/j/t- *’**'" "‘im#/}, /3? yy* j&y^y3 u&fri-'y v yttäfr'diwfr' 4/4^ ...cč&m/*ift>c3'. ■Jfrts 3/. ytei&vy?i£. <3 sjfedžt- fj%y>ć/U'ćd4' /3/y^ 4fr , sfct.\4ffrt- stròfa# -^p- šTći, - ■ °%2y72ć*z/ćZc (MVP- iVédty '/0^pćf , ^y^a>x jgj-/. Jh&.jy. jy# ^%s^, /S/^ĆĆ&^feiVTZZ c&Z^é/^ytsz? ,ći£&/&l^iež?z£s& '?£> véif ^-tifa./ßyfr'&frc&Z' t^Stf/ok/ -p- /#J/^->Sfzf^S'..rrv j^-/s?7UX/to. 4£f£ *Sa?v0 ‘*^6&#A&0^v<7 'ć&ć--f£'š^aa-jZ?^ stri' tfìfé-zvufé. y&#dc &^'?niz<&/7?P(i 1 pVPczJb ytfyctf __ czZ£ «? l/z/w/cù. . ... ĆePdfap^e^j/vV - ................. • • • •^fcz/zć' • • /&&//&-- ^ /dfaififrW' - - - ćfczćS^^jt^-vkfrfzsz? £/%toćtiwu£ bi'tfocZ' - i ^/^pp/ž-z? ■ - • PU+z/t? ' - cT sat X/ae V/S //£ '% /ćc? s/<$ 0J y SZ& I# J? f15 // 7 '■rpZćŽĆ'. \b n ; 'Ž&dttt' 'J&tsrfćjć/ks dijjfct / ^ 'optkrf-tafo / / 40 \- t - ■ PRILOGA ST. 11 Mestni Ferkov muzej v Ptuju 'Ptuj,dne 10.~julija 1945. Štev.44/45 > Zadeva: Mesečno poročilo za julij 1945. Okrajnemu odboru OP (prosv.odsek) v Ptuju. Uprava mestnega muzeja v Ptuju poroča, da so se v mesecu juliju vsa dela v muzeju osredotočila predvsem v raztovorenju deponiranih zbirk. Izvršila so se pripravljalna dela za katalogiziranje znanstvene knjižnice ptujskega muzeja, brez katere ni mogoče urediti muzejskih zbirk. Knjige so zopet nameščene v omarah in stelažeh ter jih je potrebno katalogizirati. Knjige, ki so bile last zasebnikov in so bile skrite med vojno v muzejskih prostorih, so se večinoma že vrnile. Najdragocenaj še arheološke najdbe, ki so bile radi bombardiranja deponirane v varnejših prostorih, so bile nameščene zopet na staro mesto tako, da je mogoče smotreno inventariziranje. Del teh zbirk je že inventariziranih. Najdena je bila na Panorami rim. Jupitrova ara z napisom in shranjena v laidariju mestnega muzeja. Tudi druge kulturnozgodovinske zbirke ptujskega muzeja, predvsem sloviti krilni oltar K.Leiba in ostala dela gotskega slikarstva in kiparstva so ostala nepoškodovana in so se že raztovorila in deloma namestila. Nadalje se ravnokar urejuje arhiv muzejskega društva in nadaljuje z inventariziranjem zbirk, kajti stari inventarje docela neraben in ne odgovarja svojemu namenu. Muzejski prostori, ki so bili med vojno poškodovani, so sedaj deloma že popravljeni in očiščeni, Ta dela se ravnokar na-daljujejo-r • V študijske svrhe se je v^knjižnici ptujskega muzeja priredila za gimnazijce in dijake učiteljskega tečaja pregledna razstava starejšega slovenskega tiska in slovstva. Dopolnjujejo se seznami predzgodovinskih in rimskih predmetov ter arhivalij, ki so bile že pred svetovno vojno odpeljane v deželni muzej v Gradec in drž.-muzej na Dunaj, da bi se to znanstveno gradivo cimprej vrnilo. Smrt fašizmu - svobodo narodu! Za mestni muze;) v Ptuju Anton Smodic - upravnik. , v'Äv. T& ■■ ■ V • / ; • Upraviteljs tvu državnega posestva Na___y^^eggu.pri/gtnìuè Prosimo Vas> da bi: bili tako dobri in dovolili tov Kosu Avgustu, da pregleda grajske prostore, $e se Se tam nahajajo knjige in listine.Kar odbere, prosimo,da ob priliki pripeljete po nalogu federalnega zbirnega centra v ptujski muzej* S. P. S. N I Upravnik t t te Me*3‘cni kerkov muzej Ptuj,dne 9»oktobra 1945» / v Ptuju Štev. 77/45 Zadeva:Predlog za razširitev muzejskih prostorov. Ministrstvu za prosveto v L j u b lja n i . Mestni Perkov muzej v Ptuju se je 1.1928 preselil iz gimnazijskega poslopja v pritličje tukajšnjega biTToega dominikanskega samostana.Takratna stanovanjska kriza je preprečila,da^ muzej ni mogel zasesti vsega samostanskega poslopja s cerkvijo.Že pri ureditvi se je pokazalo,da so novi prostori v pritličju zo bogate zbirke mnogo pretesni.Naknadna dodelitev nekaj sob za pisarno knjižnico in narodopisni oddelek ni na tem ničesar spremenilo.Nasprotno »zbirke so se po 1.1923 z iakopinomi»novimi pridobitvami in nakupi talco pomnožile,da smotrsno razstavljanje in proučevanje znanstvenega gradiva sploh ni bilo več mogočo ter je sedanji muzej prej podoben skladišču,kakor znanstveni ustanovi.Predlagam zato po predloženem načrtu sledečo razširitev Mostnega Perkovega muzeja: Dejansko stanje oddelkov s predlogi razširitve. I. a/Arheološki oddelek s predzgodovinsko»latensko»rimsko in staroslovensko zbirko v križnem hodniku, jo tako natrpan,da ne nudi nobenega pregleda več.Inve tari ziran j e predmetov je zelo oteško-ceno,nova ureditev v sedanji obliki nemogoča. Predlogam razvrstitev arhool.drobnih najdeb v troh čelih, križnega hodnika,četrti c freskami in vhodom v kapelico iz XIII naj ho popolnoma prost,da se simbolj uveljavijo arhitektonske znamenito sti. b/Lapidarij v pritličju cerkv.no stavbo;]; prenapolnjen,razvrščan j rimskih i:i srednjeveških spomenikov v sedanjem prostoru jo do c c nemogoča•Lapidari j so lahko razširi s sodenjim prostorom,v kat* vom je sedaj kolarnica. II. Kulturno z go dovinski o dde1ek z zbirko pohištva,porcelana,stekla, ci nastih predme to v, glasbil itd. j c- raztresen po vsem muzeju ter jr p trob.no najti nove. prostore Is v I.nadstropju. III. Oddelek zn cerkveno umetnost je bil razvrščen v kapelici iz XIII. stoletja,ki je za bogato zbirko kiparskih in slikarskih del iz gotske in baročne dobe mnogo premajhen ter tudi razsvetljava ni ugodna.Tudi za to zbirko bodo potrebni novi prostori v I.nadstroj IV. Narodopisni oddelek se nahaja danes v treh tesnih in mračnih sobi cali tako natrpan,da nikakor odgovarja svojemu namenu,čeprav bi zaslužilo izredno bogato narodopisno gradivo Ptujskega polja,Haloz in Slov.goric največjo pozornost.Tudi ta oddelek se mora premestiti le v I.nadstropje»sedanji prostori bi služili lahko za skladišče. V. Oddelfek za cehovstvo ni imel doslej nobenih prostorov,čeprav spada med ' oopolne j so "zEirke Sloveni j e. Predme ti so razmeščene po vseh muzejsicih^ prostorih,refektoriju in mestni župnijski cerkvi.Za ta oddelek se morajo najti primerni prostori v I.nadstropju. VI. Oddelek za domačo zgodovina mesta Ptuj«S tem oddelkom je podobno, kakor s cebo vs tvom «Del zbirko je razstavljen v refektoriju,ki ga bo potrebno preurediti v svečanostno in sejno dvorano.Tamkaj razstavljene zbirke so zelo neugodno motile lepoto fresk in štukatur. VII. Oddelkk za narodno osvobodilno fronto val na željo ptujskega, okraja in nima” Namestil bi se lahke le v I.nadstropju Lackovo osici se zbilko se jo osno-nobenega prostora. VIII. Orožarna z cirKO JÜil meščanske jjL'.rae „o neugodno razvršče- na deloma, v hodniku in sosednji tesni sobici »čeprav zaznamuje zelo zanimivo gradivo.Za njo se bo moral najti ugodnejši prostor v v I.nadstropju. IX. Lovski oddelek z bogatimi lovskimi träiVjami in zbirko lovskega orožja jo bil celo večkrat razstavljen na svetovnih razstavah in nima danes uiti enega prostora.Namestitev je mogoča le v I.nadstr. Slikarska galeri j a potorbujo najm I .nodo tre p jv.. I' r a go c -na slikarska ali so raztresena po vneli muze jek rmj pot velikih in dela vise doloma v ih prootorihPali so . svetlih križnem deponij sob v hodniku 30 . XI. Znanstveno knjižnico z najdragoceno jsai be veiled nedostatka prostorov popolnoma sti v pritličju. doli in bibliogr.redkosti na novo urediti po možno- XII. Arhiv je nameščen v dveh temnih in ozkih sobicah in drugih prosto-rlh77 njem so shranjeni vsi urbarji skoraj celega ptujskega"okraja. ljevidov ni nobenega prostora.Primerni bi bili za knjižnico in arhiv nove sobe,ki mejijo na sedanje prostore. Mastni Perkov muzej nima nadalje nobenih prostorov za skladišče in niti ne najpriprostejše delavnice za najnujnejša restavracijska dela. Verjetno bo ptujski muzej tudi prevzel v -doglednem času prevzel znameniti grajski muzej na Zg.Ptuju,ki hrani pred ’»sem naj drago cenejše staroslovanske najdbe in zato jc nujno potrebno, da se čimprej uredi vprašanje razširitve muzejskih prostorov,posebno še,še rašunamo na ptujske zbirke in arhivalijo,ki se trenutno še nahajajo v Gradcu in na Dunaju. Najidealnejša rešitev muzejskih prostorov bi bila ta, da Mestni Perkov muzej prevzame vso prostore v I.nadstropju in pritličju cerkvene stavbe,kjer trenutno stanuje 17 do 2o strank večinoma v eno in dvosobnih stanovanjih.Na pomlad,ko se bodo popravile od bombardiranja poškodovane hiše po mestu,bo možno za tc stanovalce preskrbeti nova stanovan ja.Muzejsko društvo v Ptuju bo svoje strani stopilo v stik z mestnim dih. okrajnim odborom OP ter prosilo z a razširitev muze j s P; ih prostorov. Prosim,da ministrstvo ukrene pri obeh odborih vse potrebno,da se čimprej reši to vprašanje,ki je nujno in brez katerega ni mogoče izpolniti važnih kulturnih in znanstvenih nalog sedanjega časa,končno bi se pa tudi obvarovala znamenita kulturnozgodovinska stavba popolnega razpadanja. Za Mestni Perkov muzej v Ptuju Upravoik; priloga st. u Mestai sdbsr 0* v Ataju St. 233/1-45 " ' xtajf dao '6*7.1945. Mostaacia mažeta v F t ii j a Na vleg» st. 19 ed 2.7.t.l. jo mestai adber 0F v rta ja ta seji ed 5.7. tl. edebril, da so mestaa kajižaica piaseli v bivše cerkve a» dveraae evaagalicaaev v Prešeraeri alici ia sicer začasa» dekler bi se ae oredil presvetai dem. Smrt fašizma - svebede nareda! Sokre tar^ d u T~vr,.—• FERKOV ' mm* Potrjujemo,da Brno od Vas prejeli danes 1 železni lestenec 7 slik : 1 zahoj raznih knjig S.F. - S.N.J Upravnik: pillai ^ JDBORvPTUJ IIHSE »Ä .!• "'Ai. ri ?: '■•it Wt-V ■- v ;•'.*. iSM ih kvartaih stftftidcÜ sprejele sled®^«K iöe^ttAi* * ••^-^ ©bi IÉÌI BÜ1 Stiravi ■MH ‘éb ©đ è.^ftrò ^.u ! i - /..A jplfc . : V W^.' > riiba SSV ir.T6nt..rixS; s Ptuj,Sne i|» « LJUtìSKA RPPUEsLlKA SLOVENIJA UVOD M VESSTV0 IR 1 PSlrtö«. MIM Mil 0*J Ifi PlEEfu p7r;‘!‘l'Ti s; -’-“!UE Poštni Sliv. .... LJU B_L J A M ini precisi št. .76 ■S’ / . , 0 J Z, Mestni muzej„ ,,,' . : / 3~. S*2~t 1 fc u j ! : / ' 1 dd k. <- 1 j h k o <7rnx!f ?°P*3 Uu "y-«lööi. št.375/51 vam^sporoösmo, ■ Užrici^'ptu^u lCllJ2S9 Heruorüteinov9 biblioteke Studijski Smrt fašizmu svobodo norod u I Upr.ravnatelj : /Tun her Udo/ A r_ ... i LJUDSKA REPi i SLOVENIJA ZAVOD ZA VARSTVO IN ZK'MEÜO ??38Ž5!?WS HHlTBBBffl SPOStHi OV lü F.’ir.Oiliiili ZliMfiiil SLLIRUE Stev. ...M- LJUBLJANA in J.2s :ni prede! st. 176 r . [• A.I1Ć.K, iit . ; Mestni mudej t LLLi i ^ : /(- • CL- Razveljavljamo naše naročilo z dne 28.2.1952* št. 45/71-51 v zadevi knjig Herbersteinove biblioteke. Izvedeli smo, da j e.Herbersteinova knjižnica dokaj kompletna in kot taka sestavni del kulturnozgodovinskega milje ja ptujskega fevdalca in naj zaradi tega ostane zaoi.krat na svojem dosedanjem mestu. Smrt j-ašizmu svobodo narodu '- •£L-^^1 th-^vJ #v,-'R^s Qiùch rPUJ ^(|-U-c 7 c—■cC-'K-j- Cf-tL (J-^v^rl 'jju-Lo-tH~\ v 1-Jvt»- j ^LoLa^. t’'1^ ,e I Sit) A Tl P lJL&&- icTrtjMijyv^ / j M-r^-L^,, iol L ' .M S -kr^„jvMp<[&,/ C OJUXI &nrru'£ćL£ J fs K^IlLo N"0- f*Vw- —f-~~- ^-'™A~). '?c*ifi—/i-fH~-i A tf, .. ■ ■ ____‘ •■ • . v' -.-■ - Q*Ul£l4...^_____ •- i • * /j/ , 3/ * / i "U. ;• l i n*jtj Km« Ì i ji l i & yfe/at^i' r^djSXA/ V U o ^/e Vjieyiwì 4‘J cf _2j ^ t U-As*7 ''*■*-<• ^ /Vnr , 2r $Uya^ /Š$rt đk.rti IjUu^jÌ., *2,T X/f,\ ■ • ' i? A j ff Jj .. Wv^L /1k^\ A . *^br>rrji<: /- - ] i — :~ VTö y :, V-« X * v 4 . i v 'V i ^ .. „ > r* : • » • -‘-Mi - • *• IbdfiL . ih^inN ■> i i i*•,■'• : - '-•< i. ’ : ^ ■ - / ■ ; • /ii /v 1 * (MIjqJjLl/Ì-/ •Äi>X Y » Ì3£\&5M!&kà feifjüty &ffÄ vJhniof . T : a ^ ßxt^/'O/ fC • \/ '• r- fAA^iJ.1»*- { fl/i . icC, l, t,3/ ^/ ^ >?, Pi"Hvier j ŽuckW' Mit- mc-.lUh .*«;*. v /V AÌ UaÌi joj . nßt./ff f'JC / - :■*.■ . ' v/.* /7 »-'»>V: ’ • ' ^0 >v / v /> f u.O ~V\ -, -V. --^TTV^ Tv; sitò;, OAtó . /-/*——f — 441 'to*; m&fz:: f' ‘ • : • - “ 'to V \ tyjdßt' Hi) r ' ,uyS * jr»« \ ; j -;.y- jv>-r* jüuuu Wg7 /.: - --. ■ 7/—/' ' / *- - • > ' v- "■' • i - r— ••-« — j 1 Jv rf.y - fl 'v/1 r^t^J n *t-. /fr V/ ‘J)/a /Utlltii^tipjAjucUu: :.._ .:l{^MUdX £>_ K to k®-A-.Vivvv-’. iS( }__ ’ I TE&nL“^Hs' hKHHflPDU/Nć)/ 1 tìlftÉC-1: L FNT hi? ^ 1 4 j tvžfp V! E N’ ~r. $y3 t A< ’ *, */—f y-7-3—i—- V' • - yi=&bur‘f nx>Jl ){J& £M i 7't^k 1 i 1 . •i 1 i Mi,. fcfr. —1- P / ] tUl JJ. ... ■?%**&&_.£/JT_______... iMZùir--, j7-X JZWk j) t \< ^pJjuLj tr~ bruttate/. 7/. f£&ZtZi-. . A/jčJjL&AL.. ;->v g : • O n' n ■H . . • r; » f# . ;. 1 'f & t jß&-r)d Š£J * M iüaL **2- v.4Z> pMt! * ^ v^- 4^- tcr^v-/*^ }LAcr.Vj/y.y/6 /.ttf. ,%v< j, o^M?- ft M ftjM'jtwU it;Mi il ' ^ 1+ -tt\ „J* J m Viir.il J£à-At.-1 I •n (flif nnU Lt/t.tMid * ♦ ' Ü: ~ Me, 'i^AiČUc.^' (Wu tM*Jk V 'T..''^-' ÒOU Dì) Bv vJ&ffüb^yS “7 Ve* \-pDì>oK> AmUkJSJfi &7j& yrx L.^jM)UÙ- j |WW V'V'^vu ^>oplj-y\.S ! i Ivtr^A- ^>(\Mf-r' ‘ .!&t* J&rtf U Wi n~r» ,m.iy II i >i i |tiiii'iii|Wiiiij M I>mm.nn»>l 'j,"» ■ - '"• ”•«* ■'-‘■--■r ATfT- ...” ■ • '■■■/ ■ : r 4 i n — dr*JL> . ...... ^ ^hQ» t . . .telša - «Mölket 1 ^*^1 /^y-djcJ$xt y .) • • j : • — 9—cn * i ■ / /'j ft /,: . (h&XuUL^ , aX . 3S~ /■ JUjjUJr^ jlj-XS UU- j 1 - • ._ , . j 3Ä (U, H- » .. loto. V/ , -JhJjìòsi.. S*C ~ -,Vv ,. - ''.JV-"; " ■ - TcxmA. ßAK*jd- ~ v-v - "\ 'k Cv ' -;r > . -? /y y /8 tut - .. .Ui -.u. : /i\j.fr ^J^Jjuü lijVÌÀì> V!^/}Sp/q1 Avulso tvo. ? • ■ *.’•. *. V- ^4* Ä^T-1- ... " i -i Cfeüd. # ^riè^iQ ■ - 5-i > .r.^% Ä3 - 1» ter h ; A-:. . > — -» ' \ ; > . JolkKjCxw *_ v. i'w V/" ' .... i&SUSùo J ' 'i ' ~r- 5*-~iv V »- / U-c^vX Co - ^ *. » ». o y ••’•Sià 'X* V/ó. ‘x . •.■'•V'.. -. -• " ' • — - 4&{UtA , jSjjtjy aT,. fC> tete 'irryJXSfj. -■■ '.ìJhiW 4 i. ) . /4 / / MU0i (l&uuihutijL iVexfob -yu j -t*—__ _ V.A i\-’vvV 1 v dl&) <71 i&rnTrJDl V ,v " « Ate? / 1/ {/-£ d v;s •• : ■1 /cWö SMJ D^QKc U— /7xU ^ &c'(L&)( ^^—4^oSz.Jm- (Qu$&{ --i*&XifQt,- yuxxatV JÉ/-dÙ7=~ /i').fi Tf \*6-g»S 4 SUeU- IM-* Ru^VJ^UAmM- j k*WUJ liS . ^ t'wC ' wMx- \S , rr——.“ VdO^^-AtA-JeM— \>T3 '■*?r~T _ r • r.^-'r /•• -r • •• 3*f... V/. ^Lk^dÀtiì^j deÀ fjut A j rÌl^ & yJytr^loXAj ..ö?, mßoHu tip , aJbTSf- -JföubwMii— J^srve*r&CS^ ^tMejß iL_i 2>5* \/ , - Žv~dU)^ 's tlovdo&Zjju A<\ (\T« ---- ... to VLX y 2 mI V ......—- 4^žIor. -_ ; ItfLK/JUs lj 1<; ■ » w,J vi- r-.. UJjoUmJIj r‘y ■ ,^;.gf-ri-c-..r •• •• r •- sà -r r , U^L . Wòr... ^0UXJr IfSjOü jAj - — L«Z*- _•? <-u U-r- U=» ■';i*'lJ: 'tfldü.i'r ’- y H JJjU._________________________ -'MutQbih p Aj fj/to y. 3.t I *W- itv-t- ' pW'&j-luN ', • H-' iPß^Ll^_________V_ Such iiMOtrfe.ei ‘ -, : ,Litii02-i^ 4iciw^_J^r rjf ^ tfi L/Jd>jj^ bduJjjM. C^ooLu dÄM/wQ. fiSGjl .dbÖLu J di X, 3^fVfJli, ifóAtJJr i^^jT X -i+ •- • ■■■■■W*S#K:tr:-.’X ■ -•— j..?,1', ,-vv. :^l^ja^^^\r.jaryi L . _j_._ ^ri^. 1À . 1 j v / ; S 5k*jVJ> 0QJJ> rrQSUI —j— V % k žfe ž ,7 T g) e? /<)./* Jjl w ■fotTUuii II'qJUJJ. I /wc- j y^)£c\. '* ! U.. crfrie-uvK/6, — - • --------- - —r---------Biž(čVF6TA7t)yun ' _________ — - « /73 ,------------------------------- i [tiMAxW^ LwfjM. .J&Jv -,.,j faXò*! AtljZf rx.dfi I___________._,_________ j) /i Jj /'jsiOuu .................... OjjU&JXL Jt£s/it fYru UeTs |U<>^jiW. jftio /w;-fcKri.u )lHJw— v . . . . |-Ur tCr»'—foo $'UAtL-ifuCl . fhuUXJJSW /g?/, 2j6Z, MjVl/čZtU (füXjckuj^ K>fl_ l^ciLflU^ b* <Äy \V: ■ T" fJjMr- lw^**4\**. P ^ /? I J jf # / '>W? /W/yX . JiV / 'JI, I X -^p d/ X—i----^---------rf-/ /l'J (A Is ^^.tv*_ I ; Ul/dJLltJ &&&ljdxÙL *, ihte / , I ■ i ,. I . O-I ^dZaMJLO JhdxjJlSjMjX l. X,'uatLtJl Sifjjfi. »e-«. / HL-eestH>}i7 & flfl i S • w I N JjS**. \ dHt i " ~ ...' ........|//'/ /¥ 1 i fivbhui J T,X,ilL‘ MX±i —i Aijbtč,. §0ßjvds cL&j (7/&aü/i_______^«£• ]/\/qu) !Lj djjju X -:^,- : _&zj%!Kcjct (Xu desi 6ctViJL> e<. A7,gcćAujo) i ^'e SJ&i dA Zvcd/jcJkiZzs \WJUl /i/5 ... JL< ((e£ - dt .30 \(ßZf^A.r/>dj0/ XÀ°/Yuu : W7u~J-'' W- 7.r_^ ' VI . ^-tA7v Avy, &A, 'bul, j i...........(Òs*%ky{ - 'i'iJ(ksLftL ... LjéàKxsufy «Ip^LioOLt (t4 i fođfefiiUMf da Tit.'J&ifh : 'Mxp&fìJ*“' {òuM/iAtArt 7>SL^ / 4y /IL:Jrmljjul( =r «nKi&v.' • .<£$W ^j- ^aL ,. ,\) ft'K'* ejy\ IKa* *- 2-VjUjird Ifast, Xfe«. 51 t/ 52. vy v/ 55 v &Ä4 ' i'lidjHa ($Uu^' ^dboir fD( đZaaMu*hr? friAfa %*mxL I/I&Ja 4$ty{ 4. ČUU ,] ! *-- /''/-< ; Ì1//.IU-; /vc_ y^.j\ß i-,. v.': I 'J •> '.L/{ v .-' ■- - <<-’ ' • ■ . « • ' .. ■ //• ■ t ryt^ ‘ ^aiU$ß\j $dUw C<*^jJ^ iAìlK- <3,'vtof£-*. y\ lU-i^Lrific 'V \(t' Ii *•■ ■’ \ , A‘ ^'V.i Jm »■ ./. ^*- ,- ' r \ -J- ' ' fìJOt whjdU' \M&Jb ÉÙ^SL^p^JÉl.. M Ä (L*)^ X% 3 sir) /V 7 ,. ; ■, . ^2^t\èt^uWfì&JL din - 5 ^ ^J W 0iM<4.W '7 \V-v- ''.'• i ISoO. * I I <> ! I I ^— ' ' ' ' ' 1 1 1 < 1 1 1 1 '' V -, ^ J-«. j*l®. Ittji r T s a x {Qß HVf - ( : •dytj.j-ß tj^dXiJsrU 0fo. [Ì/OlÀjò , J / 'kJVLu loei-C. -' -fv-.V wo f C. < r vi 1 , ■ 5% i/ ß fš/ 1°/ M/ 'Zs 2-MSt*Ä ? • .>: ., • .r,-1 ' >T • • :• 1 ' ! A - -. - rUw: : - •••• •• - •A' 1 / ■ h k ok>C- 1 Li?!“? 'f-, mjì/ìji - hiS* <.,, . . . .. ■V, ". .... \ . , >? ’qIqZÙ+ -/»VvLflM'j /3Ji< ■ k*-**H '* './ 4” ■ ’• •- *: C(. V ', fr. TcAft-' U U.S ! C.9.ìl 'é«i ,'f.t r /Vt’ Pf Uav^ćii -j j ;.'€ ‘ Zf Aß/ '^JL, S.' r on (&*/£» Zr. if òoxjo UsnJ& {hcJhlMj -/ fèyOJUsat, 41-12 L/ ^Obnnjou. J \>tVi o~ì>~s%\_ - /Čjo f /ttj Sty '&HOt , 1/frM / 1 ’ . // -'^f -,L' - U"/ ^ O^ì'ùmm wtXJòTr f ^ L&\/Yyuö#j IaAjl t/Joxhßj . •. &uMu ; -. - ji&r.hìd.. "/We: /"Are ä^thJlxu. (Äg*mu'&4 e?At /J, fiìj bj ri ', (if>. lui/ d\jJUÙQB- yuAdUk. AcAxì^Au §.t. rrtisn dz\ ìAeloLt / - / u ! o") v-~> V/ i-^vtu e. -f-.v V ■ f A«-' ■ WM 1 AJ_ ISìsujdsM ( />j /1 r? i.■ A/jLq^CUdoÌ'ì 1^,ÌP . 30 /1(q nm orti oJIa. 4 >J si. ~iit « 2-') ól r / OxA&t ^èotucL • L ■^Kj’ 4W ; rf = J-ßtu, x 'JJvAuìt - cJuxjì j 'f/)C/ßfU<. 1 %4.. j ite * j ; X- 1 i 1. i/ (^o'dbi - 'f^dso^ct $ ji. 'libJxp j -* ■ ■ — —— /riot Q ‘ 'ćbu'itfrftfi Keu. - j. £ rtfadLujL, j i 4x)äZ< /Vw~- pi>^vO j ivQ_ t/V- Xk / Ati * ^ ■ Ó #6«? rfj 4(A 1ftQ^U/r- 3tÄ/p/r ; ^3 ,V Vćf? d/j -bydjxjLi jlJ AbžLbl^JUJJU iTJLD, i 1 vo > ä)/ß VOui^MJZ&xUbx u-y / J ■ : §p^JU šA%u %jl*i f/ffc) 3 k>o ^v/àki %*. V-; y<3v lidkAi^k A$k±3 v wmWtà*JixAi/ bi ±_ .v/ : ^sdicßJjb ~ -rnv -OdtpUbJCL ^nJUjL jbtiltbtsL.S& j/3 *. ’ ' "v . ., • } ___ L) IjvOl »y mA ... s •'^K'-£?v-,V>c_. • "' jJudjMs - «J-rdAftj-Jty . \ Svmrnibc&L /TfK 'fidlitu (ßU^rv z) f(ÓldAulh)UW j ^.3— /, Mi - AUiUuhjuo /th-3. Exnu-cC j fy&jJoL - 0 ‘l.)Sfißiu/ ' £),7bmr/, - cf.-£2 foj. /< Xy HnJjLiW- _ . oi ^đjl. ■ 'ij/ ' — Vbahur- r**jrcfhit-/tL\ ... i/. _ tj- .iV^A L ^ nj v.. 5 ^voVr^v^-p VVcövcU O* i(v4- j.-rVolJ'iui rt u* hJX. f*A (**w*>|\ \Vv'v^o n IaAV^VY* C^y v* fl*t, l<*o ). cf<^bKvj‘6vJ Ht«L^r X\iy*^ <•— It-c mz ~~~ yf&G>'i~l *,i (L- Cc\ d>/:m, Co T,—1 / - y./T: Jj/tydujü i i i 1 - ' t d-lLji ^ -----ì .-(S^5h - / l-dxLfQL ^xyi fJr^fjcMLi £ L AQ/Trr V/ « ./) fr j*jn < n A i. rr, — ŽUjtsitj 7&U 1pA^%oÀxt Sfai., c/ W&c/e, WvJuts -VÄ’•?•.?“* - Z.) Ó fù C,— v - ■ / i 1 / «V ^UjdJU & _<*r>c 7^ A mtžMv oUti^j . __K/C_ lVa^«J _____ w-\H-,v>tHv^ ,, v/^ ’ - £-£ Z; ,.r ----- Màfcy. pJrtOut- y/x /£ fa wffrpxt 4&ef /tfy ®$*L— -J—^Pk .JUèn Jlfjl&J/ M*.U ,^.- 'Va./dUuj'i rV»vUJ : M. \* 1 " . . i~dtr I - &noyC-j __________ - ÄiÄfiT^L: £ tbij, ' /UÓZùjTt fr W. // /i >) n Jj tyiJu/U . V ■m#,jRi£v- &-W,r, fo___! 'Ät£ I ■•• i-/-- - .... !_. &!si-ttßL. pzJüM . _______ ^ fiZ.teJ ... t ... ^. 'J' ßjPo/uTy r>'&P. -/lyP}?0/ />/, \fi'j 'V^x, ) i twx Pom *-/ y^AuM-fe — tfytb. (lldjjjl-t U&fò, Ä j d - JLfuif t>® $T&buit<'£ %‘77. - V., '• t-. 2,y/ /£?r, ^ i ^Zc* j ~g£-f/. rhr& 4----------------------------------■rf'fty*' «K - ~~ -r— (ÒmAS^ ~ izjdbofoL ty±~ n*~ 1 • •* _■» Aj* S' * _ ■ ~ ' / - . f - ■ ■ ^oeAžu VJcxJhb . l—: ..i..................... c$So^j tdl&s ... ____ ®«4Ä_ wj. fterMluj //V/ ,Tf. /F/. 7/, /,. /!/-r^ ^ùuM^^yi , ./.rA!l/ £jMf d*Jl<éùSr-_________________ IU«. \V»~J t--- u—^ i J «*v*- ■■ ..^„^ys£i.-..L 7^ù- -it j tu^. ‘ .. r JvW^tv 1 -frV^- \xiLcl- \i]&(WQh »A^ l-^'-' — (u^Liw : 02.i^»vm Jf/wErimj/ i ittr- Vu-t*M La*~d j. . fk “ 1 SutkV,'M4tvù J . \1. Vit,, Je:T.T ■^2X^ • ,.• ( 4?) ft &&t iA.. \ —f // 11. i f •'■ i *• /> ... . F ........^ L (wsVt^,4 - P-f Vivt ; !lt-tomtitstr.:1. >\*»>-.<■ xh) T/S<^1?'^W> ! I'1 120c- ] ,l^ ^lß-'i«,(J-- * cax_ *- ZtexHi 'f/5-" Scia^pzJAelQs i iV-w^Wu UrOidL- Am&JAL %<\,-U o \Ldc_ (/m. & . 0^6/ Ij&bxxp jaW-tcJ S{ w $)it cfekl&Qjz Defalt; 6^‘ nt*. utsud tiuj eti&dc aaiL c. . 'tt* 2 • r) jW^g . ...]... _________________________: i«.. ^ ^{y cbt ; ^ ' •) /fttófcìtr - fokjUL, N 'RSTfLMM. s5k>Ci_k3_^ • v ___; ~zmJEtT&R &A-UJ) i VlJ^rT^__j^rJbx^ZJß^CIL________ i . -r.-.A^ j’.‘\ , « tu ___ÙLVi S3; «y \ ^DbM - /{A(d)bU*- ciuuy^M,) 7w- aAfčte» ,_j , ža . A/£ _. £kldi. _ \. ;' .• , ! /»■“£. . _j..\. ______________ ICKy o&ò-ilv^ .'. _^?hl/.v-4- j "rfoA xTfulciu K* ®r- ....V?ć;> iV ... pR?.. fco A.V2W _ C?vr\Rv' ' ""^v ^LVp r v Qct\te ne. 7 u- U^av^U-t-tJ’ ,'. ; JL j/JiSüU'MAjj J*JL-- /°jf )( j> yCtW . 'H....... . M" •2 i ••■. /t: 6 . rfrre> éV - rZidLsa^x 'tyjui&xHi ZH l/ ^^.CA-^cjfe^ccCc^v___ p^rmxL'Yur - &zcccrv) Zn^i-£y o^v-Atvi- i -Kti^ ■ ! i cLL Cl Li\y\»ć ć6- ; . 1 H S/J *. rTj^SrC-PrP-____ i 'tcw Z<- J jA^r ■i... /MTt. 6v*c--i_. fC_!^^r^.,--Äfea^---- ►U 1 y . jj'ffAXrvw_ PHP, /1-B..?3> /sZ-O-v*-*—^JP* prosvetfti oo&ek —- f*# j*~ // Predmet: Ustanovitev studijske knjižnice v Ptuju. 24. 7. 1948, /V' Y' ./ / . /- "£ Okrajnemu izvršilnemu odboru, Ptuj Po odločitvi Ministrstva, za prosveto se naj v Ptuju organ žira in ustanovi študijska knjižnica...V to avrho nar- je ministrstvo posl.? lo priložena navodila in vzorec za odlok o ustanovitvi. ker so nekatere predpriprave in ustanovno delo že v teku, prosimo naslov, da o prednjem razpravlja in se odlogi za ustanovitev Študijske knjižnice. Finančna are< stva za tò bi bila predvidoma 15o.ooo.— dinarjev. Smrt fašizmu — svobodo narodu Pomoxnik c (Eupan StuöijsK» PRILOGA ŠT. 23 a __ PTUJ - 1 tu| ( üLujz, -lo: .V) » 19^0. i 3 3.; JIua-g^u ^Ajud^kn ku^^o. : 3k ,-pU.ljt AK» ^ li . 0, n Aü. A ■4S Nii eou’/r^lvß, T^toeA jifcu. r ttlu -Mo dM ?f ej ^nxLòovk . £eXAicdlxU &g V\\a è'^h . j IJU ^^uLv^L ' sSUr'St. ]|-xi r$ rp .J ! H_.a,Ar •u.A . t f t he '-ii * i# - t l-£ _. 1 - t. M Ll g„ *■ 5 Pc ? '^J'L '^C^oA' < ^ tin *-M. l . ì) , i -\ - IV dM \3. E*r0«>x -HfBj ^ ■». . Jt- __________ '...................................„_______________ 13* oprila 1953* 7 a j » 1 H v o PRILOGA ST. 24 1/7 - SV V j 1 ODLOČBA * Ljudoki odbor xeetno obilne Ptuj Jo na podleči dl« 70 it5« 17 i-ufcona o ljudekib odborih reut ln cestnih ooCln (Ur« lijak L&3 &t« 19/52) T areni a čl* 2 SploSnoga inkona o državnih arhivih (Ur« ltot /LRJ 3t* 12/5o)» n» Bvoji eeji dna 24* «~rc« 1955 in po pristanka IcvrSneg* svet* LH3 X«) Ustanovi »a proračunoma ustanova "Usatnl arhiv11 v rtuju, e aedeicws v Ptuju» II« flcloga notanove jo, da shira, dav« la ureja ' crhivoko gradivo upravnih, goopodarskib in družbenih organov in untnnov. ki lnajo avoj sedel ? Ptuja, daljo, da vodi evidenco ln sblzm' arhivsko gradivo ptujeke okolice v *ej«h ptuj« ohega okraja in to predvooo c naneaon, da ga očuva propada« III« Keetni arhiv v Ptuju jo pravna ooeba ter poeluje po veljavnih predpisih tor pravilih, katero potrdi oda« predpižo L320 Ituj* IV» Kostni arhiv vodi upravnik, ki ga lacauje Ljud« citi odbor ciootne ob~ino ?tuj* Ym kectnl nrhiv posluje, kot prorodanaka ustanova L0I20 Ptuj, v okvirju proračuna Ljudskega odbora d«otoo občine Ptuj« VI» Organ, prietojen aa sudove ln naloge Soetnega arhiva, v Ptuju, jo Ljudski odbor noatna občine Ptuj, ki pa lnbko pronono poodine avole pravio# m Svot ra kultur^in. pro avoto pH LOhO Ptuj« ‘ » 0 i' • !.. Ì I a d 1 o d i i i narodul Prodoeiaikt (Janko Vogrinec)