**to XLVI - št. f - CENA 50 SIT
Kranj, petek, 29. januarja 1993
Počitnice brez snega in zimskih radosti
Jezersko, 27. januarja - Letošnje zimske počitnice minevajo brez snega in pravih zimskih radosti, a otroci se znajdejo tudi brez tega. Ta teden so bila polna drsališča (v naravi in pod streho), ki-nodvorane s počitniškim mladinskim sporedom, zimski bazeni. Skupina preddvorskih šolarjev, ki * po rednem pouku uči angleščine, pa je tri dni zimskih počitnic izkoristila za zimsko šolo angleškega jezika na Jezerskem. Snega, ki bi jim krajšal proste popoldneve, tudi tam ni bilo, zato pa je otroška domišljija našla kopico drugih možnosti za zabaven oddih. Takole so nam pozirali na sPalnih vrečah in telovadnih blazinah, s katerimi so si postlali v učilnici šole na Jezerskem. Več n» strani 5.-Foto: G. Šinik
Kaj si želijo osnovnošolci?
Za tehniške poklice ni zanimanja
pšenice, 28. januarja - Primerjava poklicnih namer učencev vseh gorenjskih občin glede na število vpisnih mest pokaže, da je predvsem za poklic kuharja za en oddelek preveč namer, kot pa je vpisnih mest. Veliko zanimanje za gimnazijo. Bodo Jesenice vendarle dobile trgovsko akademijo?
Jeseniški občini bo letos Snovn.° šolo zaključilo 498 enk in učencev. Ko so učen-anketirali in zbirali njihove aHere, so ugotovili, da se v
triletni program izobraževanja nameravajo vključiti 103 učenci. Več kot deset učencev se je odločilo za poklice, kot so kuhar, avtomehanik, prodajalec,
Franc Grašič
Razočaranje nad državnim zborom
V okviru tridnevnega zelo produktivnega (po številu spreje-P[zakonov) zasedanja DZje ta sprejel tudi zakona in odloka o vwim' prispevanih stopenj za zaposlovanje, invalidsko pokoj nin-*° zavarovanje in zdravstveno varstvo. Skupna stopnja za vse zavedene prispevke se je za delodajalce znižala le za piškavih •l^-odstotne točke in za delojemalce 0,04-odstotne točke. Te-W* bi lahko rekli tudi metanje peska v oči, saj danes že vrabci "Q strehi čivkajo, da sedanjih obremenitev za celotno javno po-rQbo gospodarstvo, še posebej delovno intenzivno, enostavno ne 2n*ore. Osnova za vse navedene prispevke so plače. Novo spreje-
* °bremenitve so seveda tudi višje, kot so bile pred letom (pri y'°dajalcih za 2,7-odstotnih točk in pri delojemalcih za
'Pj-odstotne točke) in seveda močno nad obremenitvami v dru-državah Evrope.
Ob pričakovanju, da bo zakonodajno telo le storilo po-ymben korak k znižanju obremenitev, je razočaranje tako de-°dajalcev kot delojemalcev najbrž upravičeno. Ob mojem potovanju tega področja in sprejetih odločitvah DZ navajam še s'edeče ugotovitve:
V zadnjih desetih letih (lahko pa tudi prej) nikoli obremenitev brutto in/ali netto plač ni bila tako visoka, kot je bila od I. narca 1992 dalje in je še sedaj.
* Delovno intenzivnim dejavnostim je naloženo daleč nadpovprečno breme sedanjih gospodarskih in družbenih razmer. Mogoče zato, ker so tega navajene že iz prejšnjega obdobja.
P Ob ceni dela, ki je pogojena s tako visokimi obremenitvami, ne bo novih delovnih mest, nove zaposlitve in namesto rešitve bodo problemi vse težji.
|| Po mojem mnenju je rešitev v normalni obremenitvi plač (na brutto okoli 18 odstotkov, na neto okoli 70 odstotkov), ki bo zagotovila ob realno enakih netto plačah ponovno konkuren-Cfiost na evropskem trgu. Mogoče bo sprejeti nova naročila, zaposliti nove delavce, povečati obseg proizvodnje in tako ustvarili pogoje za večjo maso sredstev za plače in tako ob mžjih stopnjah prispevkov več sredstev tudi za javno porabo.
.   Na žalost zadnje odločitve DRŽA VNEGA ZBORA o višini Ppspevkov ne vodijo k želenemu cilju, ne omogočajo konkurence cene dela. To seveda ne spodbuja zaposlovanja, najbrž se ° število nezaposlenih še povečalo. Znižanje obremenitev je Pv"b, tudi za ceno zmanjšanja pravic, ki izhajajo iz sedaj ve-UOVnih zakonov.
medtem ko se nihče ni odločil za takšen poklic, katerega program izobraževanja poteka na Centru srednjega usmerjenega izobraževanja na Jesenicah. To pomeni, da se bodo vsi učenci vsak dan vozili v šolo v ostale
forenjske občine: na Bled, v kofjo Loko, v Kranj in izven regije - v Ljubljano.
Ko primerjajo poklicne namere učencev vseh gorenjskih občin glede na število vpisnih mest, ugotovijo, da je predvsem za poklic kuharja za en oddelek več zanimanja, kot je vpisnih mest. Za vrsto izobraževalnih programov pa bo premalo prijav - predvsem za vse tehniške smeri izobraževanja.
Za štiri in petletne programe se je opredelilo 297 učencev ali 74 odstotkov vseh osmošolcev. Večje število učencev se je odločilo za trgovsko akademijo, za poklic gostinskega tehnika, elektrotehnika in zdravstvenega tehnika, policista, ekonomsko - komercialnega in turističnega tehnika ter za gimnazijo. Za tiste poklice, ki jih izobražujejo na Jesenicah, se je odločilo 120 učencev, medtem ko bi se v ostalih občinah izobraževalo 190 učencev in učenk. Ob upoštevanju poklicnih namer ostalih gorenjskih
osmošolcev je jasno, da je glede na želje osnovnošolcev premalo vpisnih mest za gimnazijo, turistično smer, ekonomsko - komercialno smer in za poklic zdravstvenega in gostinskega tehnika.
Mladina kaže torej majhen interes za nekatere tehniške poklice. Z učenci iz jeseniške občine, ki so se odločali za izobraževanje na gimnaziji, bi lahko zapolnili tri oddelke, a pri tem je treba upoštevati, da se bodo v te oddelke vključili tudi učenci iz radovljiške občine.
V Centru srednjega izobraževanja na Jesenicah si prizadevajo, da bi pridobili nov program za izobraževanje na peti stopnji zahtevnosti in tako šolo približali učencem, ki bi radi šolanje nadaljevali v domačem kraju. • D.Sedej
Plačilna kartica ACTIVA DENAR ZA AKTIVNE
/O ljubljanska banka
Gorenjska banka d.d., Kranj
a\**^U^ *****
Oškodovancev je vse črno
Kranj, 29. januarja - Po sklepu ustavnega sodišča konec minulega leta bodo nadomestila za brezposelnost valorizirana mesečno. Vsi, ki so bili zaradi drugačne politike ministrstva za delo lani prikrajšani za mesečno povečevanje nadomestiL lahko vložijo zahtevek za poračun. Na gorenjskem zavodu za zaposlovanje v Kranju je že vse črno tistih, ki naj bi prejemali premalo.
Na Slovenskem je pri nadomestilih po grobih ocenah prikrajšanih 28 tisoč ljudi, na Gorenjskem pa govorijo o številki od šest do osem tisoč. Preden je upravni odbor Republiškega zavoda za zaposlovanje 22. januarja sklenil, da se bodo nadomestila valorizirala mesečno (z zamikom treh mesecev) in.da bo individualnim prosilcem država poravnala, kar jim dolguje, so ljudje kar na slepo vlagali »rokopisne« zahtevke. Na Zavodu za zaposlovanje v Kranju, kjer so samo v začetku tega tedna dobili kakih 500 vlog, z njimi niso vedeli kaj početi, saj z republiškega zavoda še ni bilo navodil, zato so jih pač poslali na ministrstvo. Odgovor na vso zmedo v zvezi s poračuni nadomestil sta računalniški program, ki bo olajšal izplačevanje, in posebej prirejen obrazec, na katerem naj upravičenci do poračuna oddajo svoj zahtevek. Država bo namreč vrnila dolg le tistim brezposelnim, ki bodo na območni enoti, kjer sicer prejemajo nadomestilo, vložili pismeni zahtevek.
Na Zavodu za zaposlovanje v Kranju so nam še povedali, da prosilcem z vlogami ni treba hiteti, saj bodo zahtevke sprejemali do 4. junija. Kdaj si lahko obetajo poračun, nam niso vedeli povedati, ministrica pa pravi, da tedaj, ko bodo za to proračunske možnosti. • D.Z.
OBNOVA CESTE PRI KAMNI GORICI - Od 26. januarja naprej je vsak dan, razen nedelj in praznikov, med 7.30 in 12.30 zaprta cesta Lesce - Kamna Gorica - Kropa zaradi obnove ceste med obema mostovoma pri Kamni Gorici. Gre za okrog 800 metrov dolg odsek ceste, kjer je v načrtu popravilo trase, ureditev odvodnjavanja in izdelava gornjega ustroja cestišča. Delavci Gradbinca so se najprej lotili postavitve opornih zidov, že prihodnji teden pa nameravajo delavci Cestnega podjetja Kranj začeti z izkopi brezin ob cesti. -S. Saje, foto: G. Sinik
V petek, 5. februarja pripravljamo prvo letošnjo
Voditelj Viktor Žakelj jo je naslovil
POLDE BIBie-igralec, pisatelj in nepolitičen politik
Glasova preja bo ob 19. uri v Hribarjevi hiši v Cerkljah
n «_ ..     .    ...     . /O ljubljanska banka
Pokrovitelj prireditve Je Gorenjska banka d.d., Kranj
DANES PREBERITE: %
Da Slovenija ni pravna država smo krivi pravniki. ^ifC politiki in novinarji 0^
Šopek zimskih, rož ^ za Svetlano E
CD
SLOVENCI PO SVETU
Predsednik Kučan kot svetovalec
Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan se je v ponedeljek in torek mudil v Ženevi, kamor sta ga povabila so-predsednika konference o bivši Jugoslaviji lord David Owen in Cyrus Vance. Odločila sta se namreč, da povabita na posvet vse tiste osebnosti, ki lahko pripomorejo k boljšemu razumevanju krize zlasti v BiH, s čimer se na nadaljevanju ženevske konference največ ukvarjajo, v zadnjih dneh pa so se razmere zaradi bojev v okolici Zadra še dodatno zapletle in otežile pogajanja. Po vrnitvi domov je predsednik Kučan na tiskovni konferenci v kratkem prikazal svoje posvetovalne pogovore, pn čemer je osnovna dilema, ki jih bosta sopredsednika konference pri pogajanjih in ponudbah kompromisov morala upoštevati: ali vztrajati pri načelnih rešitvah in v skladu s pariškim in helskinškim dokumentom (nespreminjanje meja s silo, zaščita manjšin in odgovornost matičnih narodov in njihovih držav - vse to Srbija zavrača), ali pa pristajanje na z vojno izvršena dejstva, ki peljejo po znanem načrtu srbske akademije k ustanovitvi Velike Srbije. Vzrok za vojno na Hrvaškem in v BiH je vsekakor v nerešenem srbskem nacionalnem vprašanju. Milan Kučan je sobesednika opozoril, da si je miroljubnost predstavnikov Srbije in tako imenovane ZR Jugoslavije, delno pa celo bosanskih Srbov, mogoče razložiti z dejstvi, da so Srbi svoje vojne cilje dosegli, vedno boljša oborožitev vojske BiH ter Hrvatov, pa jih ogroža. Na pobudo sopredsednikov ženevske konference po ustanovitvi neke vrste gospodarske skupnosti na ozemlju nekdanje Jugoslavije (torej vključno s Slovenijo) pa je ocenil, da ta ni mogoča, pač pa bodo države na tem prostoru po odpravi krize tudi gospodarsko sodelovale v skladu s svojimi interesi. • Š.Ž.
Hrvaška: davki Slovencem in urejanje razmer
Izvedelo se je, da davčna uprava občine Pulj, kjer ima več kot tisoč Slovencev počitniške hišice in domove, pripravlja za obdobje od 1. novembra lani do konca letošnjega oktobra odločbe o davku na počitniške objekte, ki naj bi jih lastniki prejeli v 14 dneh. Za kvadratni meter bo potrebno plačati odvisno od starosti objekta: protivrednost v hrvaških dinarjih 24 nemških mark, če je objekt mlajši od 10 let, 16 mark, če je star do 30 let, 8 mark pri starosti do 50 let in 4 marke za še starejše objekte. Obdavčeni bodo tudi plovni objekti: med 5 in 7 metri dolžine protivrednost 20 mark, 7 do 10 metrov 80 mark, 10 do 15 metrov 250 mark, pri dolžini nad 15 metrov pa 560 mark.
Po izvolitvi nove slovenske vlade pa so bili med slovenskimi in hrvaškimi oblastmi tudi že prvi stiki: kmalu po izvolitvi sta se po telefonu pogovarjala slovenski in hrvaški minister za zunanje zadeve Lojze Peterle in Gojko Sušak, nato pa tudi predsednika vlad dveh sosednjih držav dr. Janez Drnovšek in Hrvoje Šarinić. Skupno vsem tem stikom je bilo zagotovilo, da naj bi začeli čimprej reševati medsebojna odprta vprašanja. • Š.Ž.
Sestanek Evropske demokratične unije v Ljubljani
V soboto bo v Cankarjevem domu v Ljubljani sestanek Izvršilnega odbora Evropske demokratične unije, na kateri pričakujejo pri Slovenskih krščanskih demokratih, ki so gostitelji, več kot trideset pomembnih tujih državnikov, med katerimi bo tudi avstrijski minister za zunanje zadeve dr. Alois Mock. • Š.Ž.
STRANKARSKE NOVICE
Slovenska nacionalna stranka
Poslanski klub se je razpolovil
Ljubljana, 28. januarja - Včeraj pozno zvečer, ko je Državni zbor že zaključil s svojim delom, je skupina poslancev SNS: Irena Oman, Sašo Lap, Štefan Matuš (vsi trije z Gorenjskega) ter Marjan Stanič, Brane Eržen in Marjan Polšak, sklicala tiskovno konferenco, na kateri so sporočili javnosti, da izstopajo iz poslanskega kluba SNS zaradi ravnanja predsednika stranke in vodje poslanskega kluba Zmaga Jelinčiča. Ker se čutijo zavezani volilnemu programu te stranke, ki ga označujejo štirje "S": Slovenija, službe, standard in stanovanja Slovencem, to pa razumejo kot desno usmeritev, ne sprejemajo paktiranja z levico, v kar jih sili, običajno brez obrazložitve, Zmago Jelinčič. To se je zgodilo v primeru podpore mandatarstvu dr. Janeza Drnovška in v nasprotovanju izvolitvi Janeza Janše. Nemogoče je delati v razmerah popolne diktature (stranka nima nobenih izvoljenih organov), pomanjkljivih ali celo le doziranih informacij, so zatrdili in sporočili nepreklicen izstop iz poslanskega kluba do ureditve razmer. Posebej so poudarili, da ne izstopajo iz stranke in da se bodo še naprej zavzemali za uresničevanje njenega programa ter da uresničijo zaupanje 120.000 volivcev, nakopičene probleme pa naj bi reševali na izrednem kongresu SNS, ki ga zahtevajo.
Naj k temu dodamo, da je Zmago Jelinčič le dan prej na svoji tiskovni konferenci poskušal razložiti položaj svoje stranke in ravnanje v parlamentu z dejstvom, da je SNS neprijetna stranka tako levici kot desnici, da bodo izpolnili svoje obljube dane volivcem in da bodo podprli vsak predlog, ki narodu prinaša rešitve, ne glede na to, od kod prihaja. Na vprašanje, ali resnično prihaja v njegovi poslanski skupini do razhajanj in nesoglasij, je to odločno zanikal. • Š.Ž.
Z   SLOVENSKEGA PARLAMENTA
Državni zbor opravil skoraj vse predvideno
Hitro, učinkovito, vendar ne brez za
razprave dobro obiskane
tudi
pletov
V treh dneh tretjega zasedanja Državnega zbora uspeli sprejeti 20 zakonskih predlogov, zapletlo pa se je pri nekaterih kadrovskih vprašanjih.
Ljubljana, 28. januarja - Včeraj popoldne se je končalo tridnevno zasedanje novega slovenskega parlamenta, ki je že v prvem poskusu s prepričljivo večino izvolil novo slovensko vlado. Kljub množici zakonov je dokaj hitro in učinkovito zmogel sprejeti 20 zakonov, ni pa uspel izvoliti tretjega podredsednika ter pravočasno imenovati delegacije za Skupščino Sveta Evrope.
Po ponedeljkovih zapletih s sprejemanjem dnevnega reda, ko so za to, predvsem ob vprašanjih, kdaj naj bo postopek sprejemanja zakonov enofazni, porabili kar dobri dve uri, ni kazalo, da bodo na tokratnem zasedanju poslanci sploh zmogli obdelati več kot 25 točk dnevnega reda (z skoraj enakim številom podtočk), pa je uspešna izvolitev tretje slovenske večstrankarske vlade tako spodbudila, da so po prisegi nove vlade še isto popoldne obdelali kar 16 zakonskih predlogov. Res je, da je večina zakonov že po nekajkratni obravnavi v prejšnji slovenski skupščini prišla le v končni sprejem (prejšnja vlada je lahko po volitvah opravljala le tekoče naloge, ni pa mogla predlagati novih zakonov), vendar je bila večina opazovalcev presenečenih nad učinkovitostjo, ki ji povrh vsega nikakor ne bi mogli pripisati površnosti. Skeptikom naj povemo, da se ob povedanem
nikakor ni potrebno bati, da so se vrnili časi enoumja, ko je bil skupščinski sprejem (pogosto) le zgolj potrebna formalnost, pač pa je bila opazna večja tolerantnost, racionalnost v razpravah in morda celo konstruktivnost.
Podoben način dela se je nadaljeval tudi drugi dan zasedanja, kjer pa je bila prva neuspela poteza neizvolitev delegacije za Skupščino Sveta Evrope (imena bi morali sporočiti še ta dan), ko se stranke niso mogle sporazumeti za sestavo delegacije. Dosežen je bil sporazum o osnovni delitvi treh sedežev: dva pozicija, enega opozicija, vendar na nobeni od teh strani ni bilo dogovora, kdo konkretno naj bi to bil. Rešitev v sili je bil sklep, da v Strasbourg
Vlada takoj začela z delom
Le nekaj ur po izvolitvi Vlade, je ta začela z delom. Kot je sporočil Urad za informiranje ("naslednik" nekdanjega ministrstva za informiranje) je na prvi delovni seji izvolila generalnega sekretarja Vlade, ki bo tudi poslej Mirko Bandelj, imenovala komisijo za kadrovske in administrativne zadeve ter ustanovila tri odbore vlade: Odbor za gospodarstvo - vodil ga bo minister za gospodarstvo dr. Maks Tajnikar, Odbor za področje javnih zavodov -vodil ga bo minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber in Odbor za državno ureditev in javno upravo - vodil ga bo minister za notranje zadeve Ivan Bizjak. Sprejeli so tudi sklep, da morajo biti predaje dela med prejšnjimi člani vlade in novimi ministri opravljeni do konca tega tedna.
Druga seja vlade je bila v sredo, osrednja točka pa začetek sanacije bank. Več o tem na gospodarski strani.
Kaj novega prinašajo sprejeti zakoni
Na tretjem zasedanju Državnega zbora je bilo sprejetih kar 20 zakonov, ki so bili v večini že v zakonodajnem postopku prejšnje skupščine. Bistvene novosti, ki jih prinašajo nekateri najpomembnejši, smo strnili v naslednje:
Spremembe zakona o davkih občanov: Povečujejo se davki od dediščine, daril in iger na srečo, osnovni namen pa je, da naj bi se tiste, ki so kupili družbeno stanovanje pod ugodnimi pogoji in ga sedaj želijo s kar precejšnjim zaslužkom (torej prej kot v treh letih) prodati, ustrezno obdavči.
Zakon o poravnavanju odloženih davkov in prispevkov za podjetja v Skladu za razvoj: Svoje obveznosti bodo ta podjetja poravnala v 48 obrokih začenši z decembrom 1995, država pa bo po zakonu o prevzemu določenih obveznosti podjetij v Razvojnem skladu plačala obveznosti teh podjetij do Elektrogospodarstva in Slovenskih železnic.
Zakon o varstvu terjatev v postopkih preoblikovanja podjetij:
Podjetje in zasebnik, na katerega je bil prenesen kapital, je tudi odgovoren za terjatve starega podjetja.
Spremembe zakona o financiranju javne porabe: Občine se lahko v prihodnje zadolžujejo le do desetine vrednosti svojih sredstev za javno porabo. Za dolgove občin republika ne odgovarja, če pa pride do blokade občinskega proračuna, določi republiška vlada začasnega upravitelja občinskega proračuna, pri čemer država zagotovi uresničevanje ustavno zajamčenih pravic (n.pr. šolanje), občinski uradniki in funkcionarji pa dobijo le zajamčene osebne dohodke.
Zakon o poravnavi obveznosti iz neizplačanih deviznih vlog: Varčevalci naj bi dobili svoje v bankah zamrznjene vloge v največ 10 polletnih obrokih, ki naj bi znašali najmanj 1.000 nemških mark, lahko pa se odločijo za prenosljive bančne vrednostne papirje, s katerimi bi lahko plačevali nekatere račune državi (del carin, odkup stanovanj, pokojninsko dobo itd.)
Štirje zakoni o skladih: Skladu Slovenije za razvoj, Slovenskem odškodninskem skladu, Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Slovenije ter Skladu Slovenije za sukcesijo se, razen slednjega, ustanavljajo skladi, ki so pogoj za začetek lastninskega preoblikovanja podjetij in v mnogih primerih tudi uresničevanje zakona o denacionalizaciji. Razvojni sklad sicer že imamo, vendar po novem zakonu postaja delniško organiziran, za privatizacijo oz. olastni-njenje pa je pomemben tudi zakon o ustanovitvi Agencije za prestrukturiranje in privatizacijo podjetij, s katerim bomo dobili za začetke privatizacijskih postopkov odločilni državni organ. Sklad za sukcesijo naj bi se ukvarjal z nasledstvenimi vprašanji in premoženjem.
Presežke sredstev zbranih v preteklem letu za zdravstveno zavarovanje naj bi letos, zlasti ker je uvedeno tudi prostovoljno zdravstveno zavarovanje, ki bo tudi vir denarja v ta namen, odpravil zakon o spremembah pri prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno varstvo in zaposlovanje, ki skupaj z dvema odlokoma prerazporeja višino prispevkov iz zdravstva na pokojninsko in invalidsko zavarovanje in zaposlovanje, kjer ocenjujejo v tem letu večje potrebe. Pravice v zdravstvu naj bi zaradi tega ostale neokrnjene.
Zakona o plačah sodnikov ustavnega sodišča in sodniških plačah in drugih prejemkih urejala skrajno zaostrene probleme osebnih dohodkov v sodstvu na podobnih osnovah, kot to velja za poslance. Za ureditev plač občinskih sodnikov za prekrške in javnih tožilcev pa se poslanci niso mogli odločiti.
Spremembe zakona o lastniškem preoblikovanju podjetij podaljšujejo rok za revizijo dosedaj opravljenih lastninjenj z 2 na štiri mesece (prvotni rok je bil 3. februar).
odpotujeta dosedanja naša opazovalca Tone Peršak in Borut Pahor, da pa se do maja, ko naj bi Slovenija postala redna članica, izvoli celotna delegacija. Pri tej točki, pa tudi nekaterih ostalih, je bil jasno razviden namen vodstva Državnega zbora, da zbor obravnava le predhodno (na odborih in komisijah) usklajene predloge v izogib prerekanju in razvnemanju strasti poslancev.
Novost pri delu državnega zbora je, poleg dogovora, da se glasuje vsak dan ob 16. uri - naj ob tem povemo, da so bile tudi
zahteva, da se poslanska vprašanja in pobude najavijo dan prej-Naj iz množice vprašanj, ki so jih poslanci na tokratnem zasedanju postavili, omenimo vprašanje, ki izvira oz. zadeva dogodke na Gorenjskem: Štefan Matus, poslanec SNS se je zavzel za pravno in moralno rehabilitacijo Ivana Kepca, ki je bil leta 1987 aretiran zaradi razpečevanja letakov s "sovražno propagando" (pripadal je skupini GOS - Gibanju za osvoboditev Slovenije) in bil v preiskavi poškodovan. Uradna oseba P- J< ki je to storila, je danes na vodilnem mestu v kriminalistični službi za Gorenjsko v Kranju in po M>-tuševem mnenju bi ga morali s te funkcije odstraniti. Kar nekaj vprašanj se je dotaknilo potrebe po lokalnih volitvah, ki naj bi razrešile nekatere nevzdržne razmere v občinah.
Najresnejši nesporazum pa je bil ob poskusu izvolitve tretjega podpredsednika Državnega zbora. Kljub dogovoru, da naj bi bil iz stranke opozicije, je poleg "uradnega predloga" komisije za volitve in imenovanja za Toneta Peršaka skupina poslancev predlagala za to funkcijo tudi Vitodraga Pukla iz SDSS, nato pa še druga skupina poslanko SLS Metko Karmen Lukač. Poslanci so glasovali v treh krogih, vendar nihče ni dobil zadostnega števila glasov. Tak rezultat je zlasti poslance SLS do te mere razburil, da so predlagali namesto ponovnega kadrovskega postopka kar ukinitev te funkcije.
Na koncu omenimo tudi vročo temo poslanskih plač in premoženja. Na pobudo Zmaga Jelinčiča so pooblastili pristojno komisijo, da lahko sklepa o tem, da se poslanske plače znižajo do 20 odstotkov (osnova naj bi tako z"a' šala 2.500 DEM, povprečna plača poslanca pa okoli 4.000 DEM)-imenovali pa so tudi komisijo za "spremljanje" premoženja poslancev, ki naj bi bedela nad spoštovanjem zakona o nezdružljivosti poslanske funkcije s pridobitno dejavnostjo. V nekaj dneh ji bodo morali vsi poslanci, ministri in drugi funkcionarji na posebnih obrazcih popisati svoje premoženje, to pa bi bila osnova za morebitno potrebno preverjanje suma o kršenju omenjenega zakona. 0 Š. Žargi
Opozicija še razpršena
Ker je bilo v zadnjih dneh veliko rečenega o vladnih strankarskih povezavah, smo poslance opozicijskih strank povprašali, kako si predstavljajo delovanje precej "raznorodne" opozicije ter, ali menijo, da bi morale stranke opozicije za to, da bi bile v tej vlogi učinkovitejše, sodelovati. Najkrajši z odgovorom je bil dr. France Bučar, poslanec Demokratske stranke z odločnim »NE«, na naše podvpra-šanje, ali to pomeni, da se bodo ravnali le po svoji vesti in prepričanju, pa je dodal svoj značilni: »To je popolnoma jasno!«. Sicer pa nam je povedal, da je zelo vesel razbremenitve, ko ni več predsednik parlamenta. Predstavniki drugih opozicijskih strank pa so nam povedali:
Dr. Leo Šešerko, Zeleni Slovenije:»Opozicija vsekakor dosti boljše deluje, če se organizira in včeraj po sestanku vodij poslanskih klubov, ki je bil v zvezi s sestavo delegacije Državnega zbora za skupščino Sveta Evrope, je bil tudi že prvi sestanek strank opozicije na isto temo. Posebnega uspeha sicer na tem sestanku ni bilo, vendar že samo dejstvo, današnje neuspele volitve podpredsednika Državnega zbora pa to samo potrjujejo, kaže, da bo tako sodelovanje, kljub morda težkemu usklajevanju, neizogibno. Velike programske razlike bodo sicer precejšnja ovira takemu sodelovanju, vendar tudi v interesu demokratične vsebine Državnega zbora je, da opozicija svojo vlogo kar najbolje opravi. V naši stranki smo pripravljeni prav v imenu teh ciljev koopreativno sodelovati.«
Inž. Sašo Lap, Slovenska nacionalna stranka: »Po našem mnenju so v opoziciji le tri stranke: SNS, SLS in DS s skupaj 27 glasovi. Vsekakor bomo prej kot konstruktivna aktivna opozicija, ki mora opozarjati, kontrolirati in rušiti vlado, kot je to običajno po vsem svetu. O koordinaciji med opozicijskimi strankami je še malo prezgodaj govoriti in bi bilo govorjenje o tem zgolj špekula; cija. Pričakujem pa, da bo tudi do tega verjetno prišlo, vsaj pn nekaterih vprašanjih«
Marjan Podobnik, Slovenska ljudska stranka: »Ravnanje vladne koalicije nas je že v prvih dneh zelo neprijetno presenetilo, saj je očitno, da igrajo na raznolikosti opozicije in jo poskušajo povsem izničiti. Neizvolitev tretjega podpredsednika Državnega zbora, nesporazum ob sestavljanju delegacije za skupščino Sveta Evrope, ter dejstvo, da ni bil sprejet predlog o zavarovanju pri odškodninskem skladu, kažejo, da so načrti te vlade zrušiti tudi že doseženi. Zlasti nas čudi ravnanje SKD in vedno bolj postaja očitna fevdalizacija posameznih področij v skladu z interesi posa; meznih vladajočih strank. Zato bo kljub razlikam med strankami opozicije nadvse nujno sodelovanje in za to so že dane pobude.«
(M^SM©IEEGLAS
Ustanovitelj in izdajatelj:
Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ
Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltedink s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem   Predsednik časopisnega sveta: h.in Bizjuk ' Direktor in glavni urednik: Marko ValjuveC Odgovorna urednica: Leopoldin.i Bogataj   Novinarji in uredniki: Helena JelovCnn, Jo/e Košnjek. t .ca Mencinger. Stojan Saje. Darinka Scdcj. Vilma Stanov nik. Manja Volčjak. (selo /aplolnik. Danica il bir. Andrej 2ular. Štefan Žargi   Lektoriraaje: Marjeta Vo/liO   Fotografija: Gora/d Šinik   Priprava za tisk:~Media Ari. Kranj   Tisk: Podjetje DELO - TOR. Tisk časopisov in revij, Ljubljana   Uredništvo: M<M Pijadčja I. Kranj, telefon: 21 I-K60. 2 I 14135, lelefux; 213-163   Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Blcivveisova 16, Kranj, telefon: 2IK-463. tclcfa\: (0641 2I5-.V>(>   Mali oglasi: telefon: 2l7-"60 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem Odzivniku: uradne ure: vsak dan od 7. do 17 ure   Časopis i/haja ob loikth in petkih Naročnina: trimesečni obiačun - individualni naročniki imajo 2(1 odstotkov popusta Za tujino: letna naročnina 14(1 DIM Oglasne storitve: po ceniku Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92) ___
Mitja Gaspari o dolgo pričakovani sanaciji bank
Začeli so zdraviti slovensko bančništvo
Sanacija se je najprej začela v Ljubljanski banki d.d., tik pred sanacijskim postopkom sta še mariborska in novogoriška - obe iz sistema Ljubljanske banke.
Ljubljana, 28. januarja (STA) - Ljubljanska banka d.d. je pr-*a, v kateri bo država izvedla sanacijski postopek, ki se je danes formalno-pravno in vsebinsko začel v skladu z zakonoma, ki ju je sprejel parlament Republike Slovenije - enega lani in drugega vče-raJ - je na tiskovni konferenci, ki je sledila seji vlade, povedal finančni minister Mitja Gaspari.
Spremembe, ki jih ta postopek prinaša, bodo dale boljše možnosti tako slovenskemu gospodarstvu v domačem okolju kot tudi v mednarodnih finančnih in gospodarskih odnosih, je menil minister.
Kot je poudaril, "smo s tem naredili bistveni korak tudi s stališča ekonomske politike in Preoblikovanja slovenskega gospodarstva v smer prilagajanja tržnim razmeram, z začetkom te sanacije pa se sanira tudi finančni trg v Sloveniji, kar pomeni, da bodo deleži bančnih ustanov na tem trgu bolj enakomerno razporejeni". Tako se zmanjšuje delež LB in se postopno krepijo deleži drugih bank, je dejal.
Kot je povedal Gaspari, sta t'k pred sarTacijskim postopkom vsaj še dve banki, mariborska in novogoriška, obe iz sistema Ljubljanske banke. Obe sta že v predsanacijskem Postopku, tako kot Ljubljanska banka d.d., ki je bila v predsanacijskem postopku od 29. junija lani.
Za začetek sanacijskega postopka LB d.d. so bili poleg sprejema obeh zakonov odločni trije dokumenti: odločba 0 "vedbi sanacijskega postopka, sklep o delovanju uprave in ocena finančnega stanja, ki daje vsebinske razloge za uvedbo Postopka. Vsebinski razlog za sanacijo je seveda izguba iz takšnih in drugačnih razlogov, yendar minister natančnih šte-vilk ni hotel predstaviti, povedal je samo, da je izguba do-v°lj velika, da je do sanacije Prišo. Izguba je sicer javnosti dostopen podatek, saj bodo rdeČe številke objavljene v padnem listu RS. Guverner "anke Slovenije Franc Arhar
Predsednik nove uprave Ljubljanske banke d.d. je mag. Marko Voljč.
je izgubo ilustriral s količino obveznic, ki jih bo izdala Agencija za sanacijo bank in hranilnic. Gre za 1,2 milijarde DEM, po zakonu pa je za to predvideno 2,5 milijarde DEM, zato za korekcije še vedno ostaja milijarda DEM obveznic, kot je dejal.
Po besedah ministra Gasparija je pri sanaciji LB d.d. "bistveno, da je odločba za začetek sanacije banke v okviru tistega, kar predpisuje zakon, da je ta odločba izbrala eno od možnih metod saniranja, in da ta sanacija upošteva osnovna načela". Ta so, kot je povedal minister, da morajo pri sanaciji lastniki banke nositi svoje tveganje, da ob finančnem preoblikovanju poteka tudi preoblikovanje vodstva banke, in da so pri taki sanaciji zavarovani interesi varčevalcev in drugih upnikov banke, tako domačih kot tujih.
Gaspari je poudaril, da se s tem začenja proces ozdravitve slovenskega bančništva, hkrati s tem pa proces stabilizacije celotnega finančnega sistema in večje varnosti vseh upnikov v bančnem sistemu. "Sanacija največje banke v okviru slovenskega bančništva zagotavlja, da bodo sredstva, ki so naložena v tej banki, ostala varno naložena in bodo prispevala k stabilnosti ne samo banke temveč celotnega sistema," je poudaril. Razmerje banke do tujih upnikov se z uvedbo postopka ne spreminja, vlada je celo sprejela sklep, da bo izdala uradno sporočilo za tuje partnerje Ljubljanske banke d.d., da gre za postopek, v katerem sodeluje država v skladu z zakonom, pri katerem sodeluje državna Agencija, ki opravlja funkcijo nadzornega organa in upravitelja v času, dokler je banka v lasti države, ter centralna banka (Banka Slovenije), ki z instrumenti denarne politike omogoča, da celotni finančni sistem normalno deluje naprej, kot je povedal Gaspari. S tem je tujim partnerjem zagotovljen nespremenjen status, hkrati pa seveda tudi domačim partnerjem banke.
Sam začetek postopka sanacije ne pomeni nikakršne spremembe v načinu poslovanja banke. Kot je povedal predsednik strokovnega sveta Agencije za sanacijo bank in hranilnic Bogomir Kos, je LB d.d. v sol-ventnostnem smislu "od danes naprej popolnoma drugačna in veliko boljša banka kot včeraj". To med drugim pomeni, da bi banka morala znižati obresti, vendar se to ne bo zgodilo nenadoma. Postopek bo dolgotrajen, kajti makroekonomske okoliščine naglih posegov ne dopuščajo.
Franc Arhar, guverner Banke Slovenije, je poudaril, da se s podobnimi državnimi posegi
srečujejo tudi druge banke po svetu, na primer skandinavske.
Povedal je, da v Sloveniji ni subjekta, ki bi lahko sam prevzel sanacijo te banke. Delničarji LB d.d. z današnjim dnem izgubljajo pravice, ki jim pripadajo iz kapitala, je dejal Arhar. Po modelu, za katerega so se odločili, bodo prenesli (slabo) aktivo in pasivo banke, predvsem delniškega kapitala, tako da "delničarji s tem dobijo novo upanje in nove odgovornosti, saj bodo delničarji skupaj z agencijo skrbeli za dobro vnov-čitev prenesenih slabih dajatev", kot je dejal. Dolžniki banke pa so od danes naprej dolžniki Agencije za sanacijo in bodo dolgove morali v skladu z zakonom tudi poravnati.
Z uvedbo sanacijskega postopka se je spremenila tudi vodstvena struktura banke: dosedanje vodstvo banke je bilo izbrano izmed prejšnjih lastnikov, novi lastnik pa je država, ki je skupaj z vladno državno Agencijo z današnjo odločbo začela z oblikovanjem nove uprave. Uprava, ki bo vodila banko, ima en glas, sestavljata pa jo dosedanji direktor Stola iz Kamnika Boris Zakrajšek in dosedanji v.d. generalnega direktorja LB d.d. Marko Voljč, ki bo tej upravi predsedoval. Strokovne ekipe pri Agenciji ni bilo mogoče sestaviti v tako kratkem času, zato so sestavili ekipo ljudi iz stare banke, ki bo pod strogim nadzorom Agencije, ta pa bo imela strogega zaupnika v banki. To bo Janko Deželak, nekdanji predsednik odbora za kreditno-monetarne zadeve v slovenskem parlamentu. Nova uprava LB d.d. naj bi v roku sedmih dni strokovnemu svetu Agencije predstavila nove izvršilne direktorje, je še povedal guverner.
Predsednik nove uprave LB d.d. Marko Voljč pa je na tiskovni konferenci poudaril, da je ugodno predvsem to, da se bo LB d.d. poslej lahko ločeno ukvarjala z "zdravim in bolnim delom" banke, tako da je breme preteklosti ne bo oviralo pri načrtovanju tistih del, ki so osnova prihodnosti.
Na novinarsko vprašanje je minister Gaspari povedal, daje za servisiranje javnega dolga potrebno 1,9 odstotka družbenega bruto proizvoda, za sanacijo podjetij okoli 2 odstotka in za socialno mrežo 2,5 odstotka, proračunski primanjkljaj pa sedaj znaša okoli 2 odstotka družbenega bruto proizvoda.
Z GORENJSKIH PARLAMENTOV
Pfed ponedeljkovo sejo in zasedanjem loške skupščine
Predsedstvo bi želelo enodomni parlament
^kofja Loka, 28. januarja - V ponedeljek, 1. februarja, se bodo elegati vseh treh zborov škofjeloške občinske skupščine naj-
Pfej zbrali na skupno sejo, nato pa še na skupno zasedanje (bi-■vena razlika je v načinu glasovanja). Med najpomembnejšimi °ckami dnevnega reda je treba omeniti predvsem gradivo o bo-oci lokalni samoupravi, poročilo o uresničevanju Zakona o
"^nacionalizaciji ter osnutek novega občinskega statuta.
Gradivo za ponedeljkovo skupščino je že prejšnji teden obravnavalo predsedstvo občinske skupščine, medtem ko se poslanski klubi strank še niso sestali. Predsednik skupščine Peter Havvlina je v zvezi z osnutkom statuta dejal, da prihaja vsaj dve leti prepozno. Kako nujno bi ga bilo posodobiti že takoj po občinskih volit-vah, se je pokazalo šele ob lanskih zapletih ob glasovanju o zaupnici občinskemu izvršnemu svetu, naslednji pomembnejši razlog za spremembo pa daJejo pobude za nadomestne volitve (v zboru združenega dela, kjer je več delegatov izgubilo volilno bazo).
»Predsedstvo z novim besedilom ni najbolj zadovoljno,« je Povedal. Peter Havvlina, »saj še vedno govori o tridomni občinski skupščini, česar na ravni re-
publike ni več. Ustroj republiškega parlamenta je namreč opredelila slovenska ustava, ki pa o občinah govori le kot o lokalnih skupnostih, ki jih bo podrobneje definiral šele zakon o lokalni samoupravi. Tega še ni in zato osnutek novega statuta še vedno govori o treh zborih, čeprav je to nesmiselno in pomeni težave tudi pri sklepčnosti posameznih zborov. Če bi skupščina sprejela odločitev o drugačni sestavi parlamenta, bi temu morale slediti volitve. Tudi zanje manjkajo "pravila igre", saj je Zakon o volitvah v skupščine družbenopolitičnih skupnosti (razen poglavij o nadomestnih volitvah) nehal veljati, nove volilne regulative za občinsko raven pa še ni.«
Peter Havvlina je še dejal, da bodo nadomestne volitve v zbor združenega dela najbrž
potrebne, če bodo predloženi osnutek statuta sprejeli. Sicer pa je predsedstvo nerado sprejelo zavrnitev sestavljalcev statuta za enodomno skupščino. Bistvena sprememba v novem statutu je predvsem ta, da bi o več vprašanjih kot doslej delegati odločali na skupni seji, kar pa problemov z (nesklepčnostjo ne rešuje. Se vedno bodo morali biti sklepčni vsi trije zbori. »Po tem, kar imamo zdaj na mizi, se sprašujem, ali je sploh smiselno sprejemati nov statut, ali ne bi bilo bolje počakati razpleta pobud o drugačnem oblikovanju občinskih parlamentov, ki prihajajo iz številnih občin pa tudi iz republike. Tolmačenja, ali parlament lahko sam ukine tri zbore (ne vem, kaj bi kršili, če bi v Škof ji Loki, podobno kot so že na Ptuju, to storili - skupščina je ne nazadnje najvišji organ oblasti v občini), ali so v tem primeru potrebne nove volitve, so zdaj še različna,« pravi Peter Havvlina.
Da je včasih najpametneje hiteti počasi, drži tudi za ponujeno razpravo o bodoči lokalni samoupravi. »Že pred slabim letom je predsedstvo naročilo
občinskemu sekretariatu za družbeni razvoj, naj vsestranko prouči pozitivne in negativne plati delitve občine (financiranje, komunikacije, družbene dejavnosti, ekologija, pristojnosti odločanja ipd.). Na to vprašanje smo se prejšnji teden vrnili, odgovora, žal, še vedno nimamo, predsedstvo pa čuti, da brez znanih parametrov ni sposobno resno razpravljati o oblikovanju bodočih manjših občin. Od občinske uprave smo ponovno terjali odgovor, ki mora biti pripravljen do seje skupščine oziroma začetka javne razprave. Osebno pa sem za to, da v ponedeljek obravnavamo gradivo predvsem kot informacijo. Škoda bi bilo zbujati strasti, če še ni čas za resnejše razprave.« • H. Jelovčan
Kako razmišljajo o zamenjavi župana Vitomirja Grosa v kranjskih strankah - III
Rešitev v občinskih volitvah?
Kranj, 28. januarja - Kljub temu da nam nekateri bralci očitajo, da bi bil čas, da župana Vitomirja Grosa pustimo pri miru, pa tokrat nadaljujemo z objavo stališč predstavnikov kranjskih političnih strank z zadnjimi tremi strankami, ki delujejo v kranjskem "parlamentu". Sodbo si bodo bralci ustvarili sami.
Branko Grims, Socialdemokratska stranka Kranj: »O samem dogodku na volitvah, ki je bil povod za pobudo o razrešitvi ni mogoče reči drugega, kot to, da dogodek obsojamo in obžalujemo. V razliko od nekaterih objavljenih mnenj o delovanju kranjske skupščine pa imam osebno drugačno mnenje: ta skupščina dokaj dobro deluje, tako v primerjavi z ostalimi občinskimi skupščinami v Sloveniji, kakor tudi v marsikateri točki kot republiška skupščina, katere član sem nekaj časa bil. Ker obstaja nevarnost blokade, menim, da mora do glasovanja o pobudi za razrešitev priti čimprej, to sem osebno kot sekretar skupščine predsedniku tudi predlagal. Naš skupen cilj, vseh funkcionarjev te skupščine mora biti, da ta skupščina funkcionira uspešno, in vsega obsojanja bi bilo vredno, če zaradi strankarskih igric temu ne bilo tako. Do preverjanja zaupanja v predsednika torej naj pride, potem pa morajo vse strani rezultat glasovanja upoštevati. To posebej poudarjam tudi zato, ker so se predlagatelji te pobude k temu javno zavezali. Nujno je tudi, da se ob tej priložnosti resnično popolni v predsedstvu občinske skupščine izpraznjena mesta, kar bi olajšalo položaj tudi v takih primerih, če bi imel predsednik tudi podpredsednika.«
Janez Tičar, Slovenska ljudska stranka Kranj: »Slovenska ljudska stranka podpira g. Vitomirja Grosa v njegovi pošteni dosedanji drži do demokracije, njegovem velikem prispevku pri njenem razvoju in pri osamosvojitvi Slovenije. Za vsako državo je pomembno, da ima osebnosti, ki so se pripravljene izpostavljati tudi s postavljanjem delikatnih vprašanj v dobro državljanov. Njegovih postopkov do novinarjev v Kranju pa ne ocenjujemo pozitivno.«
Rastko Tepina, Demokratska stranka Kranj: »Po oceni Demokratske stranke je pobuda za glasovanje o zaupnici oz. za razrešitev predsednika občinske skupščine Vitomirja Grosa v precejšnji meri posledica osebnih obračunavanj nekaterih posameznikov in strank. Vitomirja Grosa bi sicer tudi po našem mnenju bilo potrebno zamenjati najmanj iz dveh razlogov: na zadnjih volitvah se je pokazalo, da njegova stranka med volivci ne uživa zaupanja, pa tudi vodenje kranjske skupščine ni primerno. Za župana Grosa je značilno, da rad ustvarja konflikte, saj se v takem vzdušju počuti "kot riba v vodi", vprašanje pa je, ali to pripomore k razreševanju nakopičenih občinskih problemov. Rešitev vidimo predvsem v čimprejšnjem razpisu občinskih volitev, ki bodo tudi v kranjsko skupščino prenesla drugačna razmerja strank, kot so razmerja iz volitev v letu 1990, pri čemer bi bilo nujno odpraviti zbor združenega dela, ki že nekaj časa ni legitimen. S tem bi se razrešilo tudi vprašanje priznavanja in financiranja Demokratske stranke v Kranju, ki ostaja nerešeno. Osebno menim, da je bila akcija SDP v zvezi s to pobudo začeta napak in v nasprotju s prvotnimi dogovori, zato je tudi njen uspeh vprašljiv.« • Š.Ž.
Puljska davkarija pripravlja odločbe
Davki za slovenske počitniške hišice
Za kvadratni meter počitniške hišice na puljskem območju od 4 do 24 mark davka.
Davčna uprava Pulja že pripravlja odločbe o plačilu davka za počitniške hišice, počitniška stanovanja in domove, ki jih imajo tujci, predvsem državljani Slovenije, na puljskem območja.
Kot je znano, bodo morali lastniki za kvadratni meter počitniške hišice (stanovanja), ki je stara manj kot deset let, plačati 24 mark, za hišice, stare od deset do trideset iet, 16 mark za kvadratni meter, za tiste, ki stojijo že trideset do petdeset let, osem mark in za starejše od petdeset let štiri marke. Za počitniške domove bo treba plačati 24 mark za kvadratni meter, za plovila pa, odvisno od velikosti, od 29 do 560 mark. Po odločbah, ki naj bi jih puljska davkarija izdala približno v dveh tednih, naj bi slovenski lastniki počitniških hišic, domov in plovil tolikšne davke plačali za čas od 1. novembra laai do 1. novembra letos.
(MMMWMM GLAS
STAVBNO MIZARSTVO
m
Izdelujemo vse vrste oken,vhodnih in notranjih masivnih vrat,stopnic,vetrolovov...Nova okna vgrajujemo v stara - hitro,kvalitetno in ugodno!
Hraše 32 61216 Smlednik Telefon: (061) 627-101
PREMIŠLJUJETE 0 NAKUPU POHIŠTVA?
Pokličite ® 064/403-871
Republiški denar za sanacijo plazov?
Cesto na Prtovč jemlje
Škofja Loka, 28. januarja - Po izdatnem deževju lanskega 17. novembra se je v škofjeloški občini sprožilo več zemeljskih plazov in usadov. Najresneje ogroža prevoznost plaz na cesti Železniki - Prtovč, prevoz je mogoč samo z osebnimi avtomobili in kombiji. Sanacijo plazu je občinska vlada poverila Cestnemu podjetju Kranj, ki je s tremi milijoni tolarjev najugodnejši ponudnik.
Splazela je precej strma brezina pod cesto, tako da zunanjega roba ceste ni več. Brezina se še naprej kruši. Po nasvetu strokovnjaka iz Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij naj bi usad reševali z ustreznim zidom.
Denar za popravilo ceste na Prtovč bo loška vlada založila iz obvezne proračunske rezerve. Iz tega denarja oziroma iz sredstev za redno komunalno dejavnost bo financirala tudi projekt za plaz Babk-Selca. Potreben denar bo namreč skušala pridobiti iz republike. Dokler izkupiček pogovora na ministrstvu za varstvo okolja in urejanje prostora ne bo znan, pa bo počakala s sanacijo zemeljskega usada na Srednjem Brdu in z izdelavo projekta za plaz na Kladju pri Žireh. • H. J.
Zbor krajanov v KS Velesovo
V nedeljo, 31. januarja, ob 9. uri bo v dvorani v Adergasu zbor krajanov KS Velesovo, na katerem bodo obravnavali kot osrednjo točko kriterije zbiranja denarja za mrliške poslovilne vežice. Poleg tega pa bo beseda tekla tudi o tekoči problematiki, pri čemer bo obravnavana izgradnja vodnih zapor na hudourniku Trskovec, problematika plačevanja visoke smeta-rine ter adaptacija cerkve v Češnjevku. Krajane vabijo, da se zbora udeleže v čim večjem številu. • Š.Ž.
Za komunalne naložbe tudi republiška sredstva
Jesenice, 28. januarja - Jeseniški izvršni svet se je odločil, da v skladu z razpisom javnega natečaja za pridobitev sredstev iz republiškega proračuna za komunalno gospodarstvo, na javni razpis prijavi naslednje investicije: kanalizacijski kolektor Jesenice - Rateče, odsek Hrušica - Mojstrana, odlagališče komunalnih odpadkov Mala Mežakla - za prvo fazo zatesnitve dna odlagališča in odvod izcednih voda od odlagališča do ko-lektorja in projekt plinifikacije Jesenice - Kranjska Gora, odsek Hrušica - Mojstrana.
Za vse te investicije so projekti že pripravljeni in če bodo Jeseničani na razpisu uspeli, bodo lahko dobili okoli 60 milijonov tolarjev. Pri predlogu proračuna občine Jesenice se bo zato upoštevalo prednostno sofinanciranje predlaganih investicij. • D.S.
Srečanje Skupnosti slovenskih katoliških pedagogov Gorenjske
V soboto, 23. januarja 1993, se je pri Sv. Joštu nad Kranjem prvič srečala Skupnost slovenskih katoliških pedagogov za Gorenjsko. Srečanja, ki se ga je udeležilo skoraj 40 pedagogov iz vse Gorenjske, je potekalo v dveh delih. V prvem, ki ga je vodil dr. Lojze Bratina, se je skupnost konstituirala, opredelila usmeritev in delo v naslednjem obdobju. Naravnanost SSKP je v gradnji posameznikove osebnosti /pedagoga in učenca/, na večji strokovnosti in na pluralni šoli. V prihodnje pa se mora vključiti v duhovno obnovo naroda preko posameznika in zahtevati od institucij hitrejši proces in spodbujanje te obnove. V drugem delu pa je navzočim pedagogom podala prof. Vanja Keržan svoje gledanje starša na šolo in izpostavila nekatere probleme. Odpirala so se razna aktualna vprašanja o "prija«!" šoli, kajenju učencev, učbenikih s polresnicami itd., o katerih so udeleženci srečanja spregovorili, izmenjali izkušnje ia do njih zavzeli svoje stališče. Še posebej je bila poudarjena problematika etičnega kodeksa učitelja, katerega ustvarjanje je bilo ustavljeno.
Mnogo vprašanj je ostalo nerešenih. Zato so si bili udeleženci enotni, da se v mesecu marcu spet srečajo. Povabijo pa vse pedagoge z Gorenjskega, da se jim pridružijo in skupno začrtajo nadaljnjo pot.
Odbor SSKP za Andrej Lapuh
Tudi letos mesečni koledar prireditev v občini Kranj
Kranj - Pri razvoju turizma so pravočasne informacije izrednega pomena. Občina Kranj in Občinska turistična zveza bosta tudi letos izdajali mesečni koledar prireditev. V letu turizma želijo še bolj aktivno spremljati vsa dogajanja v občini Kranj. V koledarju prireditev bodo mesečno objavljene prireditve turističnih društev, športnih organizacij, razstav in drugih prireditev. Podatke za koledar prireditev zbira do 15. v mesecu za prihodnji mesec Ema Pogačar na občini Kranj, podatke pa lahko sporočijo tudi po telefonu 064/215-661.
J. Kuhar
HTP HOTEL CREINA
Koroška c. 5 64000 KRANJ
odda v najem najboljšemu ponudniku
POSLOVNE PROSTORE
V HOTELU CREINA V KRANJU
skupna površina prostorov je 330 m2.
Prijavi na razpis je potrebno priložiti:
- program storitev - točen opis dejavnosti, ki jo bo kandidat opravljal v prostoru
- dokazilo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti (registracija podjetja oziroma obrtne dejavnosti ali dokazilo o ustrezni strokovni izobrazbi, kadar gre za odpiranje obrti)
Prednost pri najemu ima ponudnik, ki bo sklenil pogodbo o najemu za celotno površino prostora.
Ponudbe in informacije sprejemamo oziroma dajemo na gornjem naslovu.
Biserna poroka Marije in Leopolda Mohorič
Deset let plavšanja, šestdeset let v zakonu
Martinj vrh, 29. januarja - Jutri mineva 60 let, odkar sta se vzela Marija in Leopold Mohorič z Martinj vrha. Pri 87 in 88 letih starosti sta še čila in zdrava, le močno naglušna. Še pred tremi leti sta na vnukovi ohceti plesala, kot ne zmore mnogo mlajših. Častitljivi jubilej bosta slavila v krogu štirih otrok, ki so se tudi že vsi srečali z Ambrahamom, 11 vnukov in 8 pravnukov.
V življenju jima ni bilo z rožicami postlano. Marija je že v ranih letih izgubila mater, mačeha je ni marala in dveletno jo je vzel za svojo stric. Pri stricu, kamor je hodil v tabrh, je tudi spoznala in vzljubila svojega Leopolda. Skoraj deset let sta »plavšala«, preden sta se vzela. V zakonu se jima je rodilo sedem otrok, a so trije umrli že v plenicah. Živeli so v pomanjkanju, a četverica otrok zdaj že v zrelih letih, Marija, Jože, Milka in Polde, se svojega otroštva spominja kot nadvse prijetnega. Na hribovski kmetiji je bilo sicer veliko dela, življenje pa je bilo skromno, toda imeli so se zelo radi in v hiši je bilo vedno veselo. Niti biserna zakonca niti njuni otroci ne pomnijo, da bi se bila v šestin desetletjih kdaj skregala. Ata se o tem pošali, da zato, ker je ženo vedno ubogal.
Med vojno je bil oče v partizanih, mama pa je doma z majhnimi otroki, teto in starim očetom trepetala, ali se bo vrnil
živ in zdrav. Osem jih je bilo tedaj za mizo, svoja dva hleba kruha pa so delili s partizani, ki so se včasih oglasili. Zaradi tega so se bali, da jim bodo
Nemci požgali, vendar so kljub vsemu srečno dočakali konec vojne. Tudi potem je bilo življenje trdo, ata pa je dodaten dinar služil s furanjem lesa. Na
stara leta živita skromno, kakor sta bila vselej vajena, od atove priznavalnine. Mohoričeva pa se spominjata tudi prijetnih stvari v življenju: številnih ohceti, kjer je mama kuhala dobrote, kjer sta z atom plesala do jutra, mnogih ljudskih iger, ki jih je ata igral na domačem odru...
Kljub visoki starosti sta Mohoričeva še krepka. Skupaj z 80-letno sestro še sami obvladajo svoj del gospodinjstva in hleva, sicer pa živijo v hiši skupaj z družino sina Poldeta. Se prejšnje leto je ata sam skuhal Češnjevec, ki so nam ga postregli ob obisku, mama pa je še lani pekla kruh v domači peči, zamesen v mentrgi. Tudi časo; pise še prebereta, ata reši tudi križanke. Gorenjski glas pa imata v hiši od samega začetka. Ko smo ju vprašali po receptu za dolgo življenje, sta omenila skromno, a veselo življenje V hribih, trdo kmečko delo, čisti zrak na nadmorski višini 950 metrov, od koder je ob lepem vremenu lep razgled na Miklavža, Koprivnik, Ratitovec, Triglav... V mladosti sicer nista hodila po okoliških hribih, saj ob kmečkem delu za to ni bilo časa. Koprivnik pa Mohoričevi dobro poznajo. Tam so imeli senožet, v strmini so kosili in s koši spravljali košnjo k hiši-Ata pa k receptu za dolgo življenje navrže tudi podatek, da kadi že domala 75 let. Še kot otrok je očetu izmikal cigarete, vse življenje kadil tiste brez filtra in celo zdravniki na kliniki v Ljubljani so ob tem ostali brez besed. >
Mohoričevima ob bisernem jubileju tudi mi želimo vse najboljše! D.Z.Žlebir, foto: D. Gazvoda
Zahtevni in dolgotrajni denacionalizacijski postopki
Pobrali v petih minutah, vrača pa se počasi
Jesenice, 28. januarja - Na seji jeseniškega izvršnega sveta so med drugim obravnavali tudi zakon o denacionalizaciji. Doslej so upravičenci vložili okoli tretjino pričakovanih zahtev. Kako oceniti hišo, ki je ni več? Upravičenci se pritožujejo, ker ni denarja za odškodnine.
V jeseniški občini se tako kot povsod drugod brezposelnost povečuje; ob koncu lanskega leta je bilo okoli 2.000 brezposelnih ali 16 odstotkov. Tudi na Jesenicah je izredno visok delež brezposelnih brez izobrazbe ali z nizko stopnjo strokovne izobrazbe.
Jeseniški izvršni svet je ob obravnavi te problematike sklenil, da je treba posebno skrb posvetiti brezposelnim z daljšo čakalno dobo in tistim, ki so brez strokovne izobrazbe. Nezaposlene naj bi še bolj vključili v javna dela, odpravljali delo na črno in preprečili odliv strokovnjakov. Ena od realnih možnosti novega zaposlovanja so v jeseniški občini dejavnosti ob karavanškem predoru, na plavškem travniku.
Člani jeseniškega izvršnega sveta so tudi sklenili, da bodo od Zavoda za zaposlovanje terjali podatke o tem, koliko upokojencev je v občini zaposlenih.
Doslej so na Jesenicah upravni organi dobili 462 priglasitev pravic do denacionalizacije in prejeli skupno 164 zahtev. Denacionaliziranih je bilo že 1871 hektarov gozdov, 55 hektarov kmetijskih zemljišč, 13 stanovanj, tri stanovanjske hiše, 6 poslovnih prostorov, okoli 3.000 kvadratnih metrov stavbnih zemljišč in v enem primeru je bil vrnjen del podjetja v last in posest.
Denacionalizacijski postopki terjajo veliko dela. Veliko upravičencev je, ki ne morejo
priti do popolne dokumentacije, saj se je v obdobju podržavljanja zgodilo, da tedaj sploh niso izdali ustreznih dokumentov. Stranke so zato večkrat pritožujejo, češ odvzeto je bilo v petih minutah, zdaj pa se z vrnitvijo zavlačuje...
Poseben problem predstavlja ugotavljanje vrednosti nepremičnin tako v času odvzema kot v času vračanja. Kako oceniti hišo, ki je danes ni več? Tako imajo v jeseniški občini v evidenci 16 takih in podobnih primerov, ki so izjemno zahtevni tudi za izvedence.
V primerih, kjer premoženja ni mogoče vrniti v naravi, upravičencem pripada odškodnina v vrednostnih papirjih, ki jih bo izdal republiški odškodninski sklad. Ta je bil formalno ustanovljen, vendar še ni začel z delom, zato po občinah ne morejo izdajati odločb, ki bi se glasile na odškodnino v obvez-
nicah ali delnicah republike Slovenije. V občini imajo 50 takih zadev, ki so jim morali izdati sklep o prekinitvi postopka, saj denarja za te namene ni-Tudi se še zanesljivo ne ve, od kod naj bi ga dobili.
Na Jesenicah so upravičenci doslej vložili tretjino pričakovanih zahtev za denacionalizacijo. Že zdaj pa ugotavljajo, d3 bo proces denacionalizacije eden najzahtevnejših in dolgotrajnih procesov. • D.Sedej
IPdDTO M-M
Ljubljanska 1, KRANJ tel. -?ax.: 064/221-112 /za hotelom Jelen/
Škofjeloški šolarji so raziskovali
Nekaj odmevnih nalog
Škofja Loka, 28. januarja - Na občini v Škofji Loki vsako leto povabijo osnovne in srednje šole, da predložijo raziskovalne naloge preteklega šolskega leta. Na zadnje povabilo je prišlo 34 nalog, občinski izvršni svet je šole z dobrimi nalogami nagradil s skupaj 115.000 tolarji. Z denarjem raziskovalci tako pokrijejo vsaj nekaj stroškov.
Osnovna šola Petra Kavčiča je prijavila trinajst raziskovalnih nalog, Cvetka Golarja eno, ena je prišla tudi iz žirovske šole, šola Prešernove brigade iz Železnikov je poslala tri, loška gimnazija dvanajst ter srednja kovinarska in cestnoprometna šola štiri. Nekatere med njimi so bile tudi nagrajene v slovenskem merilu. Tako je republiško zlato priznanje dobila izjemno zanimiva in vzorno izdelana raziskovalna naloga žirovskega zgodovinarskega krožka lz zgodovine otroštva, na republiškem tekmovanju Znanost mladini sta si prvo mesto delili gimnazijski nalogi Razveze in Klošar, iz republiških sredstev za znanost je bilo nagrajenih tudi nekaj nalog iz kovinarske šole.
Cveta Škopelja iz občinskega sekretariata za družbeni razvoj pravi, da je denarja za raziskovalno delo mladih na sploh premalo. Z denarjem, ki jim ga da izvršni svet, lahko pokrijejo le najnujnejše materialne stroške. Glede kakovosti raziskovalnih nalog, ki so jih šole poslale (vse se, žal, niso odzvale) pa meni, da je zelo pomembno, kdo je mentor mladim raziskovalcem. Če je mentor zagret, so tudi naloge dobre. Nekatere so uporabne tudi v praksi, čeprav jih potencialni uporabniki še premalo izkoriščajo. Najboljše naloge iz minulega šolskega leta bodo dali na ogled v škofjeloško knjižnico. • H. Jelovčan
Kako so bili veseli učenci osnovnih in srednjih šol počitnic, a kaj k° nam je zagodla narava. Snega ni in ni. In kako je poskrbljeno z* šolarje v takih časih? Imajo brezplačno drsanje na ledeni ploskviv PPC Gorenjski sejem in kopanje na zimskem bazenu. Prav tu na' stane velik problem, saj je tridesetletni bazen v Kranju premajhen za 200 glavo množico (na sliki), ki si želi plavanja. V izgradnji ie nov olimpijski zimski bazen, ki je petkrat večji od sedanjega, a kdaj bo odprt za javnost se še ne ve natančno. Odgovorni za otvoritev n"' vega bazena naj se zamislijo, saj je varnost pri množičnem obisku starega bazena minimalna. • J. M., slika: D. Gazvoda
Branka Podgornik
Preostanek življenja bi rada užila v miru
Uradna statistika govori o 70 tisoč beguncih, ki jih je v Slovenijo naplavila vojna v Bosni, resnične številke so še višje... Za njimi se skrivajo človeške tragedije...
Ena med njimi je tudi zgodba Branke Podgornik iz Banjaluke, po °četu Slovenke, profesorice geografije, zadnja leta ravnateljice ene banja luški h osnovnih šol. Oktobra 1991 je zaradi politike, da smejo biti na vodilnih delovnih mestih le Srbi, ostala brez dela. To še ni bilo najhuje. Zaradi vojne, nenehnega streljanja v bližnji okolici, srhljivih preletov vojaških letal in nenehnih groženj je maja 1992 klonila in se s sorodniki umaknila iz Bosne.
Kam, ji ni bilo treba veliko Pomišljati. Vsake počitnice je četrt stoletja zapored preživljala na Gorenjskem, bodisi v radovljiškem kampu bodisi v Bohinju. Anica Cvetek iz Stare Fužine, ki se sicer ukvarja z oddajanjem turističnih apartmajev, ji že več mesecev nudi gostoljubje, ne da bi zahtevala en sam tolar.
»Moja Anica in Janez Cvetek ter Marija Ogrin iz Bistrice so v stiski dokazali, da so pravi prijatelji,« hvaležno poudarja Branka. »Ponudili so mi svoj dom in zdaj živim v svojem najljubšem kotičku, v Bohinju, kjer sem preživela najlepše dopustni-ške trenutke. Pri Anici mi je le-P°i a ne želim več biti v breme, zato že lep čas iščem stanovanje. Od vsega začetka sem spraševa-
la tudi za delo. Že julija lani sem bila na šolskem ministrstvu, če bi nemara med blizu 20 tisoč begunskimi otroki lahko opravljala pedagoško poslanstvo. Dokler 23. novembra nismo začeli s šolo za begunske otroke, sem se skušala preživljati drugače. Jeseni sem denimo obirala sadje v drevesnici v Resjah. Vselej sem bila samostojna in tudi zdaj ne želim biti nikomur v breme.«
Branka Podgornik se je torej novembra vrnila v šolo. V osnovni šoli Frana S. Finžgarja v Lescah so namreč odstopili prostor za pouk 30 begunskih otrok, poleg Branke pa jih poučujeta še Sanja Derviš Kadić Jovanović, po poklicu sicer zdravnica, in ekonomistka Vesna Piksa.
taborniško zimovanje brez snega w
Cez dan na pohodih, zvečer ob peči
\'nharje, 26. januarja - 16 tabornikov Kokrškega rodu s Planine v Kra-«JU jn 8 tabornikov rodu Planinske rože iz Begunj je teden zimskih po-!fn'c» preživelo na Brdarjevi kmetiji v Vinharjih, lepe sončne, pa tudi V|harne dneve v naravi, ki je tokrat imela le to napako, da je bila brez Snfga. Toda taborniki se vedno znajdejo. So bili pa zato še bolj zanimivi °J*ientacijski pohodi, spoznavali so življenje v loških hribih, kurili ta-°rne ognje, postavljali bivake, se učili tistih zapletenih vozljev, iskali aklade in še kaj. Kotaliti se da pa po suhem travnatem bregu skoraj j^av tako imenitno kot po snegu. Bo pa drugo leto sneg, ni vrag, in "*alkina peč bo spet takole toplo dihala in se bodo v njej pekli hlebi domačega kruha le zanje!
0 »rčki od prvega do četrtega razreda iz Kranja in Begunj te dni uživa-a svežem hribovskem zraku v Vinharjih.
En teden življenja v naravi! aJ to pomeni otrokom iz blo
kov, vedo le oni sami. Ko bi le bilo več Vodnikovih Tončk. Mo horičevih Ivank, Mirov Juhantov m Metodov Mrakov, ki bi bili Pripravljeni združiti te mlade ne-ugnance. jih spraviti v kombi in cok in pok" odpeljati na deželo, 'ned hribe, travnike in gozdove, kot so Vinharje, kjer se lahko na-Pode in nakriče po mili volji. Prvi dan so raziskovali okolico, na-51i zajčkovo ležišče pod smreko. reševali murenčka iz pajkove mreže, opazovali drobne mišje Poti in rove, si ogledali kamnolom škrilja, našli apnenico, spoznali ogljarsko kopo. Zvečer so zakurili prvi taborni ogenj, kar na poti, pripravili svoj kulturni Program, potem pa /. igricami nadaljevali pri peči. Naslednje dni so se pomerili v orientacijskih tekih, v torek so iskali zaklad: po jravnatih rušah sia iim lončka «| Metod poskrila ploščice in pa-P»rčkc. Morali bi videti to /av/e lo*t. ki se je razpršita po strmem bregu. Najbolje so se izkazale
"hobotnice". David, Luka, Bor, Rok, Denis in Goran, ki so zbrali 1000 točk. Na koncu bodo točke vseh tekmovanj sešteli in ugotovili najboljše tabornike. V sredo so si šli v Hotovljo ogledat staro kovačijo, v četrtek jo bodo mahnili po vasi, v petek pa bodo vaš-čane s pismenimi vabili v kurirč-kovi torbici povabili na njihov taborni ogenj. Za spominsko ploščo na Brdarjevi hiši, ki spominja na pet domačih, padlih za domovino, so s Tončko spletli venec iz smrečja. In ogledali so si hlev, poln govedi, prašičev in še konja povrhu. In kaj jim je najbolj všeč? Vse, prav vse, razen tiste pol ure počitka po kosilu. Da so le zunaj, da se lahko zapodijo, sprostijo. Oni večer, ko sem odhajala, so se za mano zaslišali njihovi glasovi na obronku. Uživali so v svetli noči. koje visoko nad loškim hribovjem obvisel prvi krajec. Pa kaj luna, saj imajo svoje taborniške svetilke! Kot kresničke so se prižigale njihove lučke po bregu, tj, mladost, da bi bila Vedno in povsod tako vesela, tako razigrana... • D. Dolenc
»Po tri ure vsako popoldne poučujemo otroke v begunski šoli, po počitnicah pa bomo pouk za uro podaljšali, saj smo s poukom za 12 tednov zamudili,« zagreto pripoveduje Branka, ki je v šoli med otroki spet v svojem pravem elementu. »Še vedno nimamo vseh učbenikov, ki jih potrebujemo za nemoten pouk, zato sem spočetka veliko delala s slovenskimi. Priprave na
pouk mi tudi zaradi takšne improvizacije vzamejo veliko časa, zato se nekaj ur pred začetkom pouka (poteka namreč popoldne) pripeljem iz Bohinja in delam. Pogoji za delo so v tej šoli odlični, zagotovijo nam vse, kar potrebujemo. Pred novim letom so nam šolarji iz okoliških osnovnih šol in Karitas priskrbeli zvezke, svinčnike, barvice, celo torbice in oblačila, za kar sem z otroki vred zelo hvaležna. V Lescah obiskujejo šolo zlasti otroci beguncev, ki so nastanjeni pri gostiteljskih družinah v Lescah, na Bledu, H rasah, Radovljici, Hlebcah, medtem ko imajo begunci v zbirnem centru v Bohinju pouk kar tam. Moji učenci so z vseh vetrov, iz Sarajeva, Travnika, Teslica, Sanske-ga mosta, Bosanske Gradiške, Ključa, Prijedora... Doživeli so vojno in postali begunci, toda vsaj mlajši med njimi ne kažejo travm, ki jih nedvomno doživljajo njihovi starši. Otroški so in radoživi, le sem in tja v njihovih spisih najdem besede, ki namigujejo na njihovo tragično usodo.«
Branka Podgornik ima status begunke. V svojo prvo domovino, v Bosno, se ne želi več vrniti. Tam še dolgo ne bo miru, pa tudi potem bo trajalo več generacij, da se zgladijo napetosti in ublaži sovražnost. Rada bi, da jo sprejme njena druga domovina, Slovenija. Povprašuje po stanovanju, rada bi uredila pogoje za invalidsko upokojitev, vložila bo prošnjo za slovensko državljanstvo... Preostanek življenja želi užiti v miru! • D.Z.Zlebir
Zimske počitnice v šolskih klopeh
Šolarji nimajo nič proti
Jezersko, 26. januarja - Skupini učencev iz preddvorske osnovne šole, ki se fakultativno učijo angleškega jezika, med zimskimi počitnicami brez snega ni treba tuhtati, kam se bodo dali za teden dni. Polovico počitnic namreč preživijo na Jezerskem.
Za nekaj uric sicer sedejo v klopi tamkajšnje podružnične šole in nadaljujejo z učenjem angleščine, poleg tega pa jim Jezersko ponuja še obilico počitniških užitkov. Letos sicer ne nočnega sankanja ob polni luni in drugih zimskih radosti tako kot že dve leti doslej, a otroška domišljija nima meja in druščini v minulih treh dneh ni bilo niti za hip dolgčas. Privoščijo si odbojko v šolski telovadnici, odidejo na izlet po okolici, z vrstniki z Jezerskega so jim priredili orientacijski pohod z etnološko-turi-stičnimi prvinami, obiskali so značilno jezersko kmetijo Makek, tudi zabavni večer s srečelovom so priredili, zabava pa se je končala proti jutranjim uram, da so v bližnji pekarni dobili še vroče kifeljce iz peči.
» Pobudnica tridnevne zimske šole na Jezerskem je ena od učenk,« je povedala učiteljica nemščine Lidija Pavič, ki otroke poučuje tudi angleščino. »Zdaj pa jo uspešno vodimo naprej, in sicer za slušatelje fakultativnega pouka angleščine, ki tisto leto zaključujejo.
Letos smo na Jezersko pripeljali dvanajst otrok od 6. do 8. razreda, ki po tri ure dopoldne in dve uri popoldne poslušajo angleščino, preostali čas pa izrabimo za igre, šport, sprehode, zabavo. Na tridnevni tabor smo s seboj pripeljali tudi šolskega kuharja, ki kuha po njihovih željah. Tudi postlali smo si kar v učilnici in prenočevanje V spalnih vrečah na telovadnih blazinah pripomore k svojevrstnemu čaru počitnic na Jezerskem.«
Šolarjem so take počitnice všeč, čeprav morajo nekaj ur prebiti v šolskih klopeh.
Samo malo majhne so, je navrgel sedmošolec Domen
^ Brun, do-
- *     ma iz Baš-
' 't^MF'" ' lja» ki med .tJSE.' vsemi najtežje kroti jeziček. »Če ne bi šel na Jezersko, bi letošnje počitnice najbrž kar prelenaril. Sicer pa mi jih ostane še nekaj dni, ko se vrnemo z Jezerskega. Staršem je bilo kar prav, da jih preživim pri zimski šoli angleščine, ki se je sicer učim že šest let,« nam je povedal zgovorni Domen.
Tudi starši sedmošol-ke Petre Planine iz Mač so bili navdušeni nad zimsko šolo. Že prej se je je namreč udeležila njena sestra. »Tudi meni je všeč, vse od sproščenih odnosov, odbojke, sprehodov, tudi hrana, ki nam jo naš kuhar kuha po naročilu, je super. Nocoj bo za večerjo pomfrit. Drsalke imam s seboj, a doslej še ni bilo možnosti za drsanje na jezeru.«
Jaka Sodnik iz 8. razreda, doma z Zgornje Bele, bi najbrž tudi ne vedel kaj početi, #r. mm če- bi med počitnicami ostal doma. »Všeč mi je, da počitnice preživljam s sošolci. Veliko se naučimo, razen tega pa smo tudi veliko prosti, v naravi ali v telovadnici, zanimivo spimo in imenitno se zabavamo.« • D.Z.Zlebir
DELAVSKI ODVETNIK ODGOVARJA
Prenehanje delovnega razmerja delavcu brez slovenskega državljanstva
Vprašanje:
V Republiki Sloveniji živim približno sedem let in prav toliko časa sem tudi v delovnem razmerju. Ker sem po narodnosti Hrvat, sem skladno z Zakonom o državljanstvu vložil prošnjo za pridobitev slovenskega državljanstva, vendar šele v drugi polovici 1992. leta. Prošnja še ni rešena. Za osebno delovno dovoljenje pa nisem zaprosil. Podjetje mi je zato vročilo sklep o prenehanju delovnega razmerja, na katerega pa sem se pritožil, ker menim, da bi podjetje smelo izdati tak sklep le v primeru, če bi bila moja prošnja za pridobitev slovenskega državljanstva zavrnjena.
Odgovor:
V vašem primeru je treba zaradi boljšega razumevanja tega problema najprej ugotoviti, da boste imeli vse dotlej, dokler ne boste pridobii slovenskega državljanstva, v Republiki Sloveniji status tujca.
Zaposlovanje tujcev pa je urejeno z Zakonom o zaposlovanju tujcev (Ur. list RS št. 33/92), ki je stopil v veljavo dne 18. julija 1992. Po tem zakonu lahko tujec sklene delovno razmerje ali opravlja delo (po pogodbi o delu) v Republiki Sloveniji le na podlagi delovnega dovoljenja. Delodajalec zato ne sme skleniti delovnega razmerja s tujcem, ki tega dovoljenja nima, saj bi bila taka pogodba o zaposlitvi nična.
Delov no dovoljenje izda Republiški zavod za zaposlovanje na vlogo tujca ali na vlogo delodajalca. Na vlogo delodajalca se lahko delovno dovoljenje za tujca izda le za določen čas največ enega leta; na vlogo tujca pa se izda osebno delovno dovoljenje praviloma tudi za določen čas največ enega leta, za nedoločen čas pa le v primerih, določenih z zakonom (= stalno prebivanje V RS več kot 10 let).
Po 23. členu Zakona o zaposlovanju tujcev so lahko tujci, ki so zaposleni v RS za določen ali nedoločen čas zaprosili za osebno delovno dovoljenje v roku 90 dni od uveljavitve zakona, t.j. najkasneje do 18. oktobra 1992. Kdor do tega roka ni pridobil slovenskega državljanstva, niti ni zaprosil za osebno delovno dovoljenje, mu preneha delov no razmerje z dnem dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja.
Izjema je s 24. členom zakona predpisana le za tiste tujce, ki so vložili prošnjo za pridobitev slovenskega državljanstva po I. odstavku 40. člena zakona o državljanstvu RS, t.j. do 25. decembra 1991, pa jim je bila izdana negativna odločba; te osebe lahko pridobijo osebno delovno dovoljenje tudi, če zanj zaprosijo v roku 90 dni od dokončnosti omenjene odločbe.
Ker vloge za pridobitev državljanstva niste vložili do 25. decembra 1991. za osebno delovno dovoljenje pa tudi niste zaprosili v zakonskem roku. t.j. do 18. oktobra 1992. vam bo prenehalo delovno razmerje na podlagi 1. odstavka 26. člena Zakona o zaposlovanju tujcev z dnem dokončnosti odločbe. Delovno razmerje vam ne bi prenehalo le v primeru, če bi podjetje zaprosilo za vaše delovno dovoljenje; to pa je seveda popolnoma odvisno od tega, ali ima interese, da vas obdrži v delovnem razmerju.
Pravna služba pri Svetu kranjskih sindikatov Breda Milic, dipl. iur.
Anketa o drogah v osnovnih šolah
Otroci poznajo uživalce marihuane
Kranjska Gora, 28. januarja - Anonimna anketa med učenci višjih razredov jeseniških šol je pokazala, da kadi in pije vse več deklic in dečkov. Presenetljiv je podatek, da kadi kar polovica očetov in mater. Otroci kar dobro poznajo tiste, ki uživajo marihuano.
Voditeljica aktiva svetovalnih delavcev jeseniških osnovnih šol Slavica Potočnik in psihologinja Meta Horvat - Fajdiga. obe iz osnovne šole v Kranjski Gori, sta strnili ugotovitve iz ankete, ki so jo opravili med 1.847 učenci vseh jeseniških osnovnih šol. Učenci od 5. do 8. razreda so v anonimni anketi odgovarjali na vprašanja, kako so seznanjeni z uporabo drog: cigaret, alkohola in marihuane.
Rezultati so v marsičem presenetljivi, vendar ne odstopajo od podobnih ugotovitev po Sloveniji. Tudi v jeseniški občini kadi vse več dečkov in deklic: enkrat je cigareto poskusilo 32 odstotkov dečkov, večkrat 11 odstotkov, pogosto kadi 34 učencev in redno 27. Razlika med spoloma je v osnovni šoli še kar precejšnja, saj kadi več dečkov kot deklic, v srednjih šolah pa se odstotek izenači.
Najbolj je presenetil odgovor na vprašanje, ali starši kadijo, saj več kot polovica očetov kadi, kadi pa tudi 46 odstotkov mater. Vpliv družine je pri tem kar precejšen, kot je pomemben vpliv skupine, saj so mlajši učenci v anketi izjav ili. da bi se vplivu skupine le težko odpovedali.
53 odstotkov deklic je izjavilo, da nikoli niso uživale alkohola, abstinira tudi 44 odstotkov dečkov. Ob praznikih pije alkohol 34 odstotkov deklic in 38 odstotkov dečkov, ob rojstnih dnevih okoli 10 odstotkov otrok. Zaskrbljujoč je podatek, da 35 deklic pije alkohol tedaj, ko so same doma, odsotnost staršev od doma pa tako izkoristi 64 dečkov, kar kaže na notranjo stisko otrok.
60 odstotkov otrok ve, kaj je marihuana; poskusilo jo je 2 odstotka deklic in 3 odstotke dečkov. 19 odstotkov dečkov pozna uživalce marihuane. Otroci so izrazili željo, da bi o mamilih čimveč vedeli, povedali pa naj bi jim predvsem starši in šola.
Šole se med seboj ne razlikujejo veliko. Ve pa se, da tisti otroci, ki so vključeni v interesne dejavnosti, ne posegajo po poživilih, v srednji šoli pa je interesnih dejavnosti manj, zato je kajenja, alkohola in drugih drog precej več. Raziskave kažejo, da sploh ni razlik v socialnem stanju družine: po drogah posegajo tako otroci iz manj premožnih kot otroci iz dobro situiranih družin. Dokazano je tudi, da kdor kadi v osnovni šoli, bo tudi prej kot nekadilci posegel kasneje po marihuani. • D. Sedej
11A 81MD
Po ugodnih cenah vam nudimo izdelavo in montažo vseh vrst žaluzij, rolet in lamelnih zaves.
#» *
Možnost plačila na več čekov! ***
Informacije: tel.: 77-996, fax.:76-107
KULTURA
UREJA: LEA MENCINGER
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V galeriji Prešernove hiše razstavlja Franc Berčič-Ber-ko. V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava slik in kipov akad. slikarja Janeza Ravnika.
JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je odprta razstava slik Skendera Bajrovića. V bistroju Želva je na ogled razstava tibetanskih in nepalskih tank, v pizzeriji Bistr'ca se predstavlja gimnazijec Damijan Hrovats črnobelimi fotografijami. V pizzeriji Ajdna v Žirovnici so na ogled barvne fotografije Milana Polako.
BLED - V hotelu Astoria razstavlja akrilna platna Bernarda Šmid iz Lesc.
BEGUNJE - V galeriji Avsenik razstavlja fotografije Tihomir Pinter.
RADOVLJICA - V fotogaleriji Pasaža radovljiške graščine je na ogled prvi del klubske razstave fotografij Foto kino kluba Radovljica.
ŠKOFJA LOKA - Zbirke Loškega muzeja so odprte samo ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. Med tednom je možen ogled po poprejšnjem dogovoru na upravi Muzeja. Ob sobotah in nedeljah je na ogled tudi obnovljena bandera kovaškega ceha v cehovski zbirki. Za skupine po predhodni najavi predvajajo video kasete o zbirkah Lošjega muzeja v ogrevanem prostoru pedagoške delavnice. V galeriji ZKO Knjižnica razstavlja slike Franc Rant.
V galeriji Ivana Groharja razstavlja slike Gigo de Brea.
V galeriji Fara razstavlja Marjana Šegula.
KAMNIK - V razstavišču Veronika razstavljajo svoja likovna dela otroci iz vrtca Mojca.
LJUBLJANA - V atriju Narodnega muzeja je na ogled arheološka razstava Kelti na Celjskem. V veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma je še do konca tega tedna na ogled razstava stekla švedskih oblikovalcev. Do konca tega meseca je v Moderni galeriji na ogled retrospektivna razstava slikarja Gojmira Antona Kosa. V nedeljo, 31. januarja, ob 11. uri bo po razstavi vodila Breda Ilich-Klančnik, kustosinja, ki je zasnovala in pripravila razstavo.
PRIREDITVE TEGA TEDNA
KROPA: KOMEDIJA - Jutri, v soboto, ob 19. uri bo v Kulturnem domu gostovala igralska skupina Preddvor s komedijo v Pujsovem zalivu.
ADERGAS: BOŽIĆNICA - KUD Velesovo je za jutri, soboto, ob 19. uri v domu v Adergasu pripravil Božičnico - večer božičnih pesmi in kolednic. Sodelujejo: otroški pevski zbor in orkester pod vodstvom Daneta Selana.
KAMNIK: KONCERT - V dvorani Veronika bo danes, v petek, ob 19.30 koncert komorne glasbe iz cikla Musica aeterna. Nastopila bosta Andrej Petrač, violončelo, in Tomaž Petrač, klavir. Na programu so dela F. Francoerja, L. van Beethovena in D. Šoštakoviča.
ŠKOFJA LOKA: PREDSTAVA - Na Loškem odru bodo v torek, 2. februarja, ob 9. uri uprizorili Jane Milčinski predstavo Marjetica in zmaj - za OŠ Davorin Jenko Cerklje.
MLADI SLOVENSKI FOTOGRAFI
Jesenice - Fotografska zveza Slovenije in Foto klub "Andrej Prešeren" Jesenice razpisujeta razstavo "Mladi slovenski fotografi se predstavljajo". Na razstavi lahko sodelujejo mladi slovenski državljani ter mladi Slovenci iz sosednjih držav in ostalega sveta. Razstava ima dva tekmovalna razreda: A - do 15 let in B - od 16 do 19 let. Tema razstave je prosta. Vsak avtor lahko predloži do 6 črno-belih fotografij, do 6 barvnih fotografij in do 8 barvnih diapozitivov v okvirčkih 5x5 cm. Avtor lahko predlaga 3 črno-bele fotografije, 3 barvne fotografije in 3 diapozitive kot kolekcijo, s tem da fotografije oziroma diapozitive označi s "K". Velikost fotografij mora biti brez podloge 18 x 24 cm. Na hrbtni strani naj bodo podatki: ime in priimek ter naslov fotografije in kolekcije (K). K fotografijam in diapozitivom naj bo priložena izpolnjena priglasnica. Avtorska dela bo za razstavo odbrala in avtorje nagradila 3-članska žirija, ki jo bo imenovala Fotografska zveza Slovenije. Fotografije in diapozitive je treba poslati do ponedeljka, 19. aprila 1993, na naslov: Osnovna šola Tone Čufar Jesenice, Cirila Tavčarja 21, 64270 Jesenice. Razstavo bodo odprli v petek, 14. maja 1993, ob 16. uri na osnovni šoli Tone Čufar na Jesenicah. Dela bo organizator avtorjem vrnil do 30. junija 1993.
Lojze Kerštan
RABIČ RAZSTAVLJA V LIZNJEKOVI DOMAČIJI
Kranjska Gora, 28. januarja - Miran Rabič, amaterski kipar in slikar iz Mojstrane, se vse do nedelje, 14. februarja, predstavlja s svojimi kiparskimi in slikarskimi deli v prostorih Liznjekove domačije v Kranjski Gori. Miran Rabič je član likovne skupine DOLIK Jesenice, razstavo v Kranjski Gori z otvoritvenim govorom Marka Elsnerja - Grošlja, pa so pripravili člani kulturnega kluba Alternative iz Kranjske Gore.
rmira stavbeno in pohištveno mizarstvo, p.o. Radovljica, Sercerjeva 22 tel: 715-036, 715-862
Do 26. februarja nudimo posebne prodajne pogoje za program strešnih oken:
- za takojšnje plačilo 25-30 % popusta
- za plačilo na tri obroke (čeke) 10-15 % popusta
Dobava takoj, montaža možna takoj ali v pomladanskih mesecih. Nudimo tudi zamenjavo oken po sistemu staro za novo. Nova okna so narejena po dejanskih merah in Vaših željah.
Zahtevajte predračun!
Pesnik Martin Kadivec iz Britofa pri Kranju
NA CIGANČI
56-Ietni Martin Kadivec se že tri desetletja ukvarja predvsem z lirsko poezijo za odrasle, kot slavist, ki je vseskozi neposredno povezan kot predmetni učitelj in šolski knjižničar z učenci na osnovni šoli Janka in Stanka Mlakarja v Šenčurju, pa se posveča tudi književnosti za otroke in mlade ter je tovrstno literaturo tudi ocenjeval v časopisnem tisku. Svoje pesmi je izdal tudi v pesniški zbirki Na Ciganči.
Martin Kadivec se je rodil v Ljubljani leta 1936, mladost je preživel v Šenčurju pri Kranju, na Filozofski fakulteti v Ljubljani je študiral slavistiko in postal profesor slovenščine in srbohrvaščine. Njegovo edino delovno mesto je vseskozi na osnovni šoli Janka in Stanka Mlakarja v Šenčurju, kjer je vrsto let poučeval slovenski ter hrvatski in srbski jezik, zadnjih deset let pa je zaposlen predvsem kot šolski knjižničar.
"Mladost sem preživljal v Šenčurju pri Kranju v delavski družini, oče in mati sta bila mlekarja. Vendar sta mojo no-trino neizbrisno in za vedno popečatila kmetstvo in šenčur-ska ravan, obdana z dobravo in kulisami severnih gora. Najlepša leta (1969 - 1984) sem preživel v hiši z vrtom na Ciganči (ledinsko ime) v Gorenjah pri Primskovem. V tem obdobju je med drugim nastala tudi peščica mojih objavljenih pesmi in lani izdana prva pesniška zbirka Na Ciganči. Zrela leta živim na Štrukljevi ježi v Vogeh pod Miljami (Britof pri Kranju), kjer mi pošumeva reka Kokra," je povedal Martin Kadivec.
Smisel za pisanje, izobraženost, neprestan študij v razglabljanju bistva ter občutljivost na dogodke in okolje je rodilo pesmi v Kadivčevi podzavesti. Sam rad pove, da na zunaj njegovo življenje ni bilo bogve kako razgibano, na znotraj pa je bil često kotel vrele smole... Zelo je bil navezan na naravo in v povezavi z njo je doživeta občutja prelil v poezijo.
"Vera - v stvari in pojave - je moja večna tema, ki se ji še nisem izneveril, ki se ji sploh ne znam izneveriti. Morda stvarstvo in sploh vsa pojavnost nista taka, kot ju zaznavamo. Toda naši zavesti in podzavesti se razodevata bržkone le na tak način.
Med nekdanjo našo hišo na Ciganči in Šenčurjem sta bila desetletje nazaj samo gozd in polje. Dan za dnem sem romal v to pokrajino, kjer so blizu bukve s tremi vrhovi lovci uredili dve napajališči za srne. Spomladi sem opazoval, kako se brstje odpira v mlado rast; poleti, kako zrele bili in drevesa trosijo semena na vse vetrove; v pozni jeseni, kako zemlja stvari srka vase in pripravlja prostor in crnico za nova bitja. - Vsevišnji arhitekt zarisuje življenjski lok od rojstva preko zrelosti do smrti. - Tako je z rastlino, tako z živaljo, s človekom, z vsem stvarstvom. - In ne morem si privoščiti, da ne bi verjel v te stvari in v te pojave.
Ljudske ustvarjalnosti ne posnemam, pač pa sem globoko zakoreninjen v njej..." o svojem navdihu in smislu pravi Martin Kadivec ter hitro doda, da je zanj edini in povsem zadosten smisel: "da sem, da živim, da se čudim".
Ob tem je dejal: "Vsi vemo, kaj da pesem je. Ko pa se začnemo o njej pogovarjati, se brž pokaže, da mislimo vsak malo drugače. Zame je pesem predvsem čudenje in občudovanje. Sveta ne proučujem. Ta posel dosti bolje opravljajo naravoslovne in druge vede. Ek-saktne in enopomenske stroke. Pesem je večobrazna. Vsak jo lahko razume po svoje in prav je, da meni govori po moje, tebi po tvoje.
So mi že rekli: Kakšen smisel pa ima potem poezija, saj je kot "občudovalka stvarstva" povsem neproduktivna. Odgovor je en sam: Kdor se čudi stvarstvu, kdor ga občuduje, ga ne bo uničeval, pogubljal, ugo-nabljal. Pesem je obenem: roža in duhovna higiena in hvalnica stvarstvu. Če bi se ljudje, ki kadarkoli in s kakršnimkoli opravičilom odločajo o vojni in miru; če bi se ti ljudje znali čuditi stvarstvu, če bi bili po duši liriki, ne bi reševali konfliktov z orožjem. Sedeli bi toliko časa za pogajalsko mizo, da bi - dovolite mi izreči to metaforo - da bi miza ozelenela."
Martin Kadivec piše lirsko poezijo za odrasle. Njegova lirika je ljubezensko refleksivna, pokrajinsko refleksivna, natur-no refleksivna, impresivno refleksivna, domačijsko refleksivna... Kakršnakoli že je, vedno je tudi refleksivna. Od nekdaj. Pesniška podoba je često vzeta iz narave, pokrajine, lahko je le delček ali enota stvarnega sveta, iz katerega izsesava njegove lirske učinkovine. "Zeleni list" in "notrina" sta menda najpogosteje uporabljeni besedi v Kadivčevi liriki.
"Moj jezik iz stiske raste. Vendar - raste. Mnogi sveta in sebe v njem ne doživljajo nič manj travmatično, pa vendar nikdar ne izumijo jezika, s ka-
terim bi odprli svojo notranjost. Taka stanja so hujša od hudih, so pošastno samotno osamljena. Moje pesmi so sicer pretežno temno intonirane, melanholično zadihane, pa vendar sem navznoter svetel človek in tudi navzven večkrat vesel kot žalosten. Stvar je preprosta: kadar sem vesel, se enostavno veselim življenja; kadar sem žalosten, rodim pesem," se je izpovedal Martin Kadivec.
V reviji za mladino Mlada pota je objavil prvo pesem -Pesem o drevesu. Najpomembnejša objavljena dela v časopisnem in revijalnem tisku so bile pesmi: V mreži v Snovanjih, Vštric z don Kihotom v Anteni, Na praznik v Snovanjih, Za prozoren kozarec v Snovanjih, Obrisi v Sodobnosti. Leta 1991 je v samozaložbi izdal prvo samostojno pesniško zbirko z naslovom Na Ciganči, ki že z naslovom ponazarja in opredeljuje časovni in krajevni nastanek pesmi. V štiri cikluse: V mreži, Kaj veš, kakšen človek, Male balade in Vera je razvrščenih 58 pesmi, ki so plod notranjega in zunanjega doživljanja obdobja sedemdesetih let in prve tretjine osemdesetih let...
V rokopisu ima Martin Kadivec okrog 250 pesmi in vedno znova nastajajo nove. Pripravljeno ima tudi že novo zbirko pesmi z delovnim naslovom Od Kvedrove jase do Štrukljeve ježe, kar zaokroži območje med « Šenčurjem in Britofom pri Kranju, zopet pa označuje z ledin-sicima imenoma Jaso in Ježo. Že delovni naslov zbirke kaže, da na Kadivčevo poezijo močno vpliva krajina, seveda pesniško presnovljena, tehnično preoblikovana in pesniško uporabljena.
Drago Papler
GRAD GRIMŠČE IN GLASBENA MLADINA JESENICE
Glasbena mladina Jesenice deluje že od ustanovitve glasbenega mladinskega gibanja v Sloveniji. Njeno delovanje je uspešno in razvejano v več smeri, v letošnji sezoni pa je svoje delo povezala in združila tudi z delovanjem gradu Grimšče na Bledu. V lepo obnovljenem gradu od pretekle jeseni potekajo različne kulturne dejavnosti in mnoge od njih je organizirala ali v celoti, pripravila prav Glasbena mladina
Jesenice.
Gibanje deluje na dva načina: večinoma kot organizator oziroma soorganizator kulturnih prireditev, pogosto pa tudi kot izvajalec lastnih glasbeno-gledaliških nastopov. Kot organizator Glasbena mladina Jesenice pripravlja komorne koncerte v jeseniški Kosovi graščini in v gradu Grimšče, kot soorganizator sodeluje pri pripravi glasbenega cikla Jesenske se-renade v gradu Grimšče in Odra mladih - štirih prireditev, na katerih se predstavljajo mladi in perspektivni slovenski glasbeniki. Za osnovne šole pripravlja vsakoletni program šestih glasbenih prireditev, povsem samostojno pa nastopa kot izvajalec lutkovnih predstav za otroke, ki jih pripravlja Lutkovna skupina jeseniške Glasbene mladine. Le-ta vsako sezono predstavlja šest otroških igric - tri nove premiere in tri igrice prejšnjega leta. Ponovljene predstave letošnjega programa so Butalski policaj Cefizelj in pek, Račka in Slonček Leopold. Od novih predstav smo si že lahko ogledali pantomimično predstavo Poldi in Leopoldina, v pripravi pa sta še igrici Čiribu-čiriba in Bu-talci.
Lutkovna skupina s svojimi šestimi predstavami gostuje po vsej Sloveniji in v zamejstvu in ima letno skupaj 110 do 130 nastopov. Z denarnim izkupičkom tolikšnega števila predstav lahko Glasbena mladina krije
tudi stroške svojih glasbenih prireditev na Jesenicah. Poleg lutkovnih igric pripravlja Lutkovna skupina tudi ure pravljic, ki vsakih štirinajst dni potekajo v Kosovi graščini na Jesenicah, na gradu Grimšče in v kulturnem domu na Hrušici. Rdeča nit lutkovnih predstav in ur pravljic je glasba, ki se na nevsiljiv način prepleta z gledališkim delom prireditev: otroci spoznavajo glasbo in glasbene inštrumente, poslušajo nove otroške pesmi in se jih tudi sami naučijo zapeti.
Grad Grimšče pa poleg lutkovnih predstav, ur pravljic in komornih klasičnih koncertov publiki nudi tudi pesniške recitale, pogovore z različnimi ustvarjalci in gledališke predstave. Večino gledaliških predstav bo grad odkupil od jeseniškega gledališča Tone Čufar, ki se za začetek svojih gostovanj na gradu predstavlja z igro Ljubezni Georgea VVashingtona hrvaškega dramatika Mira Gavrana in z Levstikovim Junte-zom. Program gledaliških večerov še ni povsem določen, z gotovostjo pa lahko zapišemo, da bo v mesecu marcu s kabaretnim večerom na gradu gostovala skupina Toneta Fornezzija Tofa "Ej'ga a's ga vidu".
Grad Grimšče tudi za poletne mesece načrtuje zanimiv kulturni program. Organizirati želi mini poletni festival, ki bi pritegnil blejske turiste in v katerem bi sodelovali operni soli-
sti in izvajalci instrumentalne klasične glasbe. Mini festival se bo odvijal na prostem, na ploščadi pred atraktivno osvetljenim grajskim pročeljem in bo, če bo le mogoče, vključeval tudi spektakelsko gledališko predstavo. Grad in Glasbena mladina Jesenice pa za poletne mesece načrtujeta tudi otroški program, ki bi prav tako potekal na prostem in bi združeval
različne prireditve: lutkovne predstave, glasbene nastope, otroška tekmovanja in še kaj. Če se bodo načrti uresničili, bo na Gorenjskem zaživel še en objekt zgodovinskega pomena, gorenjska kultura pa bo dobila okusen in stimulativen ambi-ent, v katerem bo lahko predstavljala svoje najboljše kulturne prireditve.
Mirjam Novak
PREMIERA PARTLJIČEVE KOMEDIJE
Jezersko - Jutri, v soboto, ob 19. uri bo v dvorani Korotana dramska skupina domačega kulturnoumetniškega društva uprizorila Partljičevo komedijo Tolmun in kamen. Predstavo je režiral Milan Gregorc, nastopajo pa: Meta Močnik, Alenka Mu.šič, Lojze Eržen, Štefan Zupan, Zoran Kaštrun in Dane Jagodic. Jezerska dramska skupina se s to premiero prvič predstavlja v novi sezoni: novembra lani so ob otvoritvi knjižnice pripravili le zabavni program z naslovom Knjižne zgodbe. Predlanskim so igrali Smrt predsednika hišnega sveta. Zdaj, ko je Korotan obnovljen, upajo, da bodo lahko postavili na oder vsaj po eno predstavo v sezoni. V igralski družini M vedno igra izkušeni Lojze Lržen, prvič pa stopa na oder debitanika Meta Močnik. Predstavo bodo ponovili še v nedeljo, 31. januarja, ob 15. uri. - Foto: R. Murn
GOSPODARSTVO
UREJA: MARIJA VOLČJAK
Usoda Ikosa je odvisna od sanacijskega programa
Do rešitev tudi v razvojnem skladu
Kar nekaj odmevnih primerov podjetij v Sloveniji je, ki zaradi zaostrenih odnosov in socialnih stisk Razvojni sklad Slovenije kažejo v luči nemočnega, neučinkovitega, celo "grobarja" podjetij. V Industriji kovinske opreme in strojev Ikos v Kranju upajo, da jih taka usoda ne čaka in so z dosedanjim delom za sklad zadovoljni. O tem sta nam pripovedovala direktor dr. Avgust Ovsenik in vodja finančnega področja Boris Kerstien.
Ikos, kot še nekdaj (še pred petimi jeti) eno najuspešnejših kranjskih podjetij, je začel v letu 1989 zelo hitro drseti navzdol, z razpadom Jugoslavije in Sovjetske zveze pa po ocenah izgubil od 75 do 80 odstotkov svojih tržišč. Tak položaj je pomnožil njegove poslovne težave in edina rešitev je bila zadolževanje na račun dobrega imena. Vse navedeno je seveda vodilo v veliko krizo podjetja tako v poslovnem pogledu, kot tudi proizvodnem programu. Nesrečno naključje je hotelo, da je opisana kriza soupadala s krizo čevljarske industrije - osnovni program Ikosa je bilo izdelovanje čevljarskih strojev, in tak položaj je podjetje prisilil, da si išče delo na Zahodu na področju izdelave strojnih komponent v okviru možnosti, ki jih je nudila obstoječa strojna oprema.
Slab dohodek in velika zadolženost sta povzročila precejšnje težave z likvidnostjo in podjetje je bilo lani prisiljeno zateči se v "naročje" Republiškega razvojnega sklada, ki je njegov sedanji lastnik. V 9 mesecih lani so pridelali 76 milijonov izgube, ki sicer delno izvira iz preteklosti, težijo pa jih tudi zaloge starih nekurantnih izdelkov, kar bo pri zaključnem računu tudi potrebno upoštevati. Tudi tekoče poslovanje ne pokriva vseh stroškov, čeprav prejemajo zajamčene plače (povprečje 26.178 SIT na zaposlenega) pa še to le tisti, ki imajo delo - približno 30 delavcev je na čakanju.
Upravni odbor Ikosa (sestavljajo ga člani, ki jih je imenoval sklad) je zahteval izdelavo sanacijskega programa oz. program prestrukturiranja s perspektivo za dve leti in na včerajšnji seji, ko so bi-
Dr. Avgust Ovsenik   Boris Kerstien
le pričakovane nekatere pomembne odločitve (stečaj ali morda prodaja podjetja), ponovno zahteval nekatere dopolnitve ter se odločil za dodatna preverjanja: sprejete so bile usmeritve programa ugotavljanja presežnih delavcev (od približno 270 delavcev pred dvema letoma se je število zmanjšalo na 214 in po programu naj bi bilo od teh še nekaj več kot 70 preveč). Preverjeno je bilo vrednotenje programa, najpomembnejša točka pa je bila preverjanje načrtovanega prodajnega programa, ki naj bi v tem letu omogočil promet v višini 4 milijone DEM (dokazila k temu načrtu bo upravni odbor posebej preverjal). Vezano na to, se upravni odbor ni odločil za izplačilo decembrskih plač, ki jih še niso dobili, pač pa sklenil, da se v sredo, 3. februarja, ponovno sestane. Še pomembnejši pa je zagotovo sklep, da je potrebno do 27. februarja napraviti notranjo sanacijo podjetja, o čemer bodo razpravljali v ponedeljek na zboru de-
lavcev. Najtežji del je ugotavljanje tehnoloških presežkov delavcev in obravnave že pripravljenih spiskov, pri čemer so bili upoštevani kriteriji delovne uspešnosti, izpolnjevanja potrebne izobrazbe, delovna doba v Ikosu, splošna delovna doba in na koncu socialni položaj. Pri delu upravnega odbora sta sodelovala tudi predstavnika obeh sindikatov.
S sodelovanjem s skladom so zadovoljni, saj ocenjujejo, da je bil pristop zelo konstruktiven, pomagali so jim pri izplačilu oktobrskih plač, pomagal je napraviti reprograme (programe odložitev plačil) pri banki, zavarovalnici, pri plačilih železnici, elektrogospodarstvu, prispevkih in nekaterih dobaviteljih.
Prihodnost vidijo v Ikosu v osvajanju novih programov, saj je proizvodnja komponent zaradi neprofitabilnosti le začasna rešitev. Težke razmere narekujejo specifične pristope tako pri razvoju, kot zlasti tudi pri trženju izdelkov, kjer je zlasti pomembno, da pridobijo prave prodajalce oz. zastopnike, ki bodo razmere v svojem okolju dovolj dobro poznali, hkrati pa v zadostni meri strokovno obvladovali to zahtevno prodajo. Pri razvoju računajo na sodelovanje naročnikov (torej le za znanega kupca!) in možnosti izkoriščanja razvojnih sredstev države. Niso tudi pozabili na znanje, ki je v hiši - nekoč so v Ikosu pretežno izdelovali stroje za tekstilno idustrijo, zato se k temu tudi vračajo, razmišljajo o ponudbi sekalnih strojev za uporabo tudi izven čevljarske industrije, le pri ideji o izdelavi strojev za obdelavo kovin so bolj skeptični.
' Po izjavi predsednice upravnega odbora se sklad še ni odločil, ali naj prepusti podjetje v stečaj ali ne, še bolj pa je oddaljena možnost prodaje (razpis za prodajo je bil zaključen in menda zbranih kar nekaj interesentov). Vse bo odvisno od tega, ali bo načrt pozitivnega poslovanja v letu 1994 pozitivno preverjen in s tem prepričljiv. • Š.Ž.
J Kakovost izdelkov vpliva na predstave o državi
Kdaj bo Slovenija sinonim za odlično kakovost?
Japonska, Amerika, Nemčija, Švica in mnoge druge države so danes "sinonim" za vrhunsko, odlično kakovost. Kaj pa Slovenija?
Čeprav si prizadeva, da bi dosegla stopnjo razvitosti zahodnoevropskih držav, predvsem tistih, na katere neposredno meji (Avstrije in Italije), pa mag. Mitja Borko, vodja projekta Nacionalnega programa kakovosti Republike Slovenije, ugotavlja, da je kakovost slovenskih izdelkov in storitev na spošno prenizka. Naši izdelki in storitve na svetovnih trgih praviloma niso prepoznavni niti konkurenčni, predstava o Sloveniji pa v zavesti svetovne javnosti še ni povezana s predstavo o visoki ali celo odlični kakovosti.
Kakovost izdelkov in storitev je zelo pomembna za oblikovanje predstave o posamični državi. Oznake Made in Japan, Made in Germanv, Made in USA, Made in Svvitzerland, Made in India, Made in Romania, Made in Egypt ne označujejo le države, v kateri so bili izdelki narejeni, ampak so tudi sinonim odlične in konkurenčne kakovosti oz. slabe in nekonkurenčne kakovosti. In kakšna je predstava o pojmu Made in Slovenia? Študija o identiteti oz. celostni podobi Republike Slovenije v očeh različnih javnosti kaže, da imamo prebivalci Slovenije o slovenskih izdelkih dokaj dobro mnenje (izdelki se ne morejo kosati z nemškimi in italijanskimi, so pa zanesljivo boljši od grških ali madžarskih), da smo nanje ponosni in da so takšne ocene tudi razumljiva posledica dobre predstave o sebi. Po mnenju Nemcev pa so slovenski izdelki slabi in jih uvrščajo v tisto kategorijo, v katero Slovenci prištevamo grške ali madžarske.
Da bi Slovenija v zavesti evropske in svetovne javnosti čimprej postala prepoznavna kot država kakovosti in blaginje in da bi ime Slovenija bilo tudi sinonim za kakovost (izdelkov, storitev, okolja in bivanja), sta ministrstvo za znanost in tehnologijo in urad za standardizacijo in meroslovje spodbudila oblikovanje nacionalnega programa slovenske kakovosti. Pri pripravi programa, ki ga bodo javno predstavili 17. februarja v Cankarjevem domu v Ljubljani, je sodelovalo okrog 150 strokovnjakov, ki so si bili enotnega mnenja, da lahko kakovost slovenskih izdelkov in storitev najbolje prispeva k oblikovanju pozitivne celostne podobe o Sloveniji. Uresničevanje programa so razdelili v fri obdobja: prvega (od 1993. leta do leta 2000) so označili kot čas evropske in mednarodne primerljivosti, prvo desetletje novega tisočletja kot obdobje konkurenčne in kompetitivne kakovosti, drugo desetletje pa kot čas odlične kakovosti. Avtorji programa so prepričani, da so zrna konkurenčne, odlične kakovosti zasejana in da je Slovenija že storila prve korake pri uresničevanju nacionalnega programa. • C. Zaplotnik
Miluša Bončina, podjetje za računovodsko-finančne storitve Rafi
Sodelovanje na daljavo se obnese
januarja - Ekonomistka Miluša Bonč.na je začelaJgk*-c»o'pot kot programerka v
vodkinja v Poliksu, izkušnje si je nabirala v loških Inšal*ijah .nv Ljubljani, od oktobra pa ima v Žireh zasebno podje ^Jajačuno-We i„' finančne storitve Rafi. Temelj, ^^J«^^^ strojna in programska oprema, temeljito poznavanje predpisov in dejavnosti, solidne cene in seveda resno delo.
Miluša Bončina je v pičlem poldrugem letu uspela pridobiti deset podjetij in približno toliko obrtnikov, za katere opravlja fi-nančno-računovodske storitve. Razen enega so vsa podjetja zasebna. Dejavnost njenih strank je zelo pisana, med njimi so tako Proizvodne kot trgovske in storit-vene firme oziroma obrti.
»Dela je za dve trenutno zaposleni več kot dovolj, ob "špicah" Potrebujeva še dodatno pomoč. Brez dobrih računalniških programov :—
* >n strojne opreme ne bi prišli "'ttamor. V Žireh imam razmero-
ma malo, komaj tretjino, vseh strank, druge so iz Ljubljane, škofje Loke, Vrhnike, dve celo iz Postojne. Sodelovanje na daljavo se ob računalniških povezavah prek modema, telefaksa, telefona obnese, vsaj enkrat na teden pa je »njen tudi osebni stik,« pravi Miluša Bončina.
Predpisi s področja finančno-računovodskega poslovanja se po "jeni oceni zboljšujejo. Novi Predpisi so krajši, bolj pregledni, jasni, dobivajo trajnejšo veljavo, zahtevajo pa striktno spoštovanje. Po njenem bo leto 1993 prineslo velike novosti, in to v dobrem pomenu. Zasebniki, kakršna je sama, naj bi opravljali
strokovne izpite in dobili državno licenco, ki bi jo lahko tudi izgubili. Torej ne bo mogel biti več "financar" tako rekoč vsak, niti poslovneži ne več sami sebi.
»Stranke so z mojo pomočjo razbremenjene finančno-računo-vodskih opravil. Nekatere, ki s tem nočejo imeti opravkov, povsem, z drugimi, ki hočejo določen pregled same, si delo delimo. Začetno nezaupanje, ki je razumljivo, se je že razblinilo, da so stranke z menoj zadovoljne, sklepam tudi po tem, da ne odhajajo drugam,« pravi Miluša Bončina. »Ko se bodo firme lastninile, razkosale na manjše, bo za marsikatero najbolj racionalno, da zaupa finačno-ra-čunovodsko poslovanje zunanji firmi, kakršna je Rafi. Podjetja z nekako do dvajset zaposlenimi, lahko pa tudi več - odvisno od dejavnosti - ne rabijo lastnega človeka, zunanja storitev je za polovico do dve tretjini cenejša. Zato pričakujem nadaljnjo rast firme Rafi.« • H. Jelovčan
Plače na Gorenjskem
Družbene dejavnosti prehitevale gospodarstvo
Kranj - Po podatkih kranjske službe družbenega knjigovodstva za vse gorenjske občine velja, da so plače v lanskih enajstih mesecih v primerjavi s predlanskimi precej bolj porasle v negospodarstvu oz. v družbenih dejavnostih kot pa v gospodarstvu. V kranjski občini so v gospodarstvu "poskočile" za 184 odstotkov, v družbenih dejavnostih pa za 208. V jeseniškem gospodarstvu so se povečale za 179 odstotkov, v družbenih dejavnostih za 201 odstotek. V radovljiški občini je razkorak še najmanjši: gospodarstvo je pri plačah "poskočilo" za 197 odstotkov, družbene dejavnosti pa le za dva odstotka več. V Škofji Loki je bilo razmerje med "skokom" plač v gospodarstvu in v negospodarstvu 188 : 206, medtem ko so v tržiški plače v gospodarstvu porasle le za 144 odstotkov, v družbenih dejavnostih pa za 185.
Podobno je bilo tudi v vsej Sloveniji. V gospodarstvu so plače "poskočile" za 167 odstotkov, v družbenih dejavnostih za 214, v bankah in drugih finančnih organizacijah za 198, v zavarovalnicah za 204 odstotke, v organih in organizacijah družbenopolitičnih skupnosti pa kar za 219 odstotkov. • Ć.Z.
Na podlagi 77. člena zakona o dohodnini (Uradni list Republike Slovenije, št. 48/90 in 34/91) daja Ministrstvo za finance - Republiška uprava za javne prihodke
POZIV
k vložitvi napovedi za odmero dohodnine, davka od dohodkov iz dejavnosti in davka od dohodkov iz premoženja za leto 1992
DO 28. FEBRUARJA 1993 MORAJO NAPOVED VLOŽITI:
1. Zavezanci za davek od dohodkov iz dejavnosti o dohodkih, doseženih v letu 1992;
2. Zavezanci za davek od dohodkov morajo iz premoženja o dohodkih, doseženih z oddajanjem premoženja v najem v letu 1992, ki po pogodbi traja najmanj eno leto;
DO 31. MARCA 1993 MORAJO NAPOVED VLOŽITI:
3. Zavezanci za dohodnino o dohodkih, doseženih v letu 1992.
če je vložitev napovedi za dohodnino vezana na podatke o davčni osnovi za posamezno podvrsto dohodnine, ki se ugotavlja z odločbo davčnega organa po preteku leta, mora zavezanec vložiti napoved za dohodnino v 15 dneh od dneva prejema odločbe.
Napoved vložijo:
- zavezanci iz 1. točke pri davčnem organu občine, na območju katere so vpisani v register zasebnikov;
- zavezanci iz 2. točke za dohodke iz nepremičnega premoženja pri davčnem organu občine, na katere območju nepremičnina leži, za dohodke iz premičnega premoženja pa pri davčnem organu občine, kjer imajo zavezanci stalno prebivališče. Zavezanci, ki dosežejo dohodke z oddajanjem premičnega premoženja v najem in niso rezidenti Republike Slovenije, vložijo napoved pri davčnem organu občine, na območju katere so bili dohodki doseženi;
- zavezanci iz 3. točke s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji (rezidenti) pri davčnem organu občine, na območju katere imajo stalno prebivališče, zavezanci, ki niso rezidenti Republike Slovenije, pa pri davčnem organu občine, na območju katere so imeli začasno prebivališče.
Napoved za odmero dohodnine in davkov je treba vložiti na predpisanem obrazcu. Obrazec napovedi za odmero dohodnine se dobi v PRODAJALNAH DRŽAVNE ZALOŽBE SLOVENIJE drugi obrazci napovedi pa pri RUJP - IZPOSTAVA JESENICE, KRANJ, RADOVLJICA, ŠKOFJA LOKA, TRŽIČ
Zavezanec - posameznik se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo najmanj 25.000,00 tolarjev, za prekršek v zvezi z opravljanjem dejavnosti pa najmanj 50.000,00 tolarjev:
- če ne vloži ali ne vloži v zgoraj navedenem roku, ki je določen z zakonom, napovedi pri pristojnem davčnem organu;
- če vloži napoved, ki ne vsebuje podatkov, ki so potrebni za odmero.
Z denarno kaznijo najmanj 200.000,00 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki je napovedal manjšo osnovo za dohodnino oziroma manjšo davčno osnovo za posamezno podvrsto dohodnine, če se ta ne vključi v osnovo za dohodnino, če utaja dohodnine oziroma davka, ki odpade na nenapovedane prihodke, ne predstavlja kaznivega dejanja.
Kranj, dne 29. 1. 1993
MINISTRSTVO ZA FINANCE Republiška uprava za javne prihodke
TECHNO
FOTO HI-FI VIDEO ***
Ljubljanska 1, KRANJ tel.-fax.: 064/221-112 /za hotelom Jelen/
POSLI IN FINANCE
UREJA: MARIJA VOLČJAK
Mazdin motor na zemeljski plin
Strokovnjaki japonske Mazde so pred kratkim končali z razvojem novega prototipa na osnovi mazde 626 kombi, ki se ponaša z motorjem, ki ga poganja zemeljski plin. Prvi rezultati testov z novim prototipom so tako glede motornih zmogljivosti, kot tudi porabe zemeljskega plina zelo obetajoči, saj je vozilo tudi postavilo japonski rekord, saj so z eno posodo goriva prevozili 330 kilometrov, kar doslej še ni uspelo nobenemu takšnemu avtomobilu. Pri tem je zanimivo, da so posodo za plin namestili v zato posebej razvito visoko streho, ki je sestavljena iz štirih posod valjaste oblike. Pri tem so ustrezno poskrbeli za zaščito, saj so posode narejene iz aluminijeve litine ter obdane z ojačano umetno snovjo, ter plaščem iz steklenih vlaken. V posodo je mogoče spraviti kar 24,8 kubičnega metra zemeljskega plina, ki ima kot vir energije prednost v doseganju zelo podobnih lastnosti kot avtomobili z bencinskimi in dizelskimi motorji. Poleg tega je pomemben pri varovanju okolja, saj je je v izpuhu vozila s takšnim motorjem zelo malo ogljikovega dioksida.
Škodini modeli za leto 93
Spremembe v slogu kvalitete
Češka Škoda, ki je že nekaj let ena od blagovnih znamk v koncernu Volkswagen in bo prihodnje leto slavila stoletnico od ustanovitve je za letošnje leto pripravila modernizacijo že znanih modelov favorit, forman in pick up. Slovenski zastopnik ljubljanski Avtoimpex je lani na slovenskem trgu prodal 2624 vozil.
Mazdin prototip: inovativnost v praktični uporabi
Kljub temu da je na svetu okrog 700.000 avtomobilov, ki jih poganja zemeljski plin, pri Mazdi šele računajo na pravi razmah, saj so njihovi prototipi tudi že v komercialni uporabi kot službena vozila firme Osaka Gas Companv, kar dokazuje, da ne gre samo laboratorijsko delo, ampak za še en poudarek inovativnih sposobnosti tega japonskega proizvajalca avtomobilov. • M.G., foto: Mazda
p.o.KRANJ
SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ - LJUBLJANSKA 22
Odslej v prodajnem programu Alpetour Remonta Kranj Laboretudi Renault $ - tur tuN
- to je petka, ki uživa v zimi.
Med kupci teh vozil bodo v Alpetour Remontu marca izžrebali - več parov alpskih smuči
- zimske gume
- snežne verige
Vomo i ur tUH DOBIJE TAKOJ*
VELIKA
NAGRADNA IGRA
V nagradni igri lahko sodelujejo izključno kupci RENAULT 5 TOP FUN
Glavna nagrada so alpske smuči brez vezi.
Informacije:
AVTOMURKA Lesce tel 064/714-860
um
Večina od 548 sprememb, ki so jih namenili škodam, je pravzaprav skrita očem. Doslej obstoječi modeli, ki so bili označeni s črkami L in LS, so po novem označeni z LX in GLX. Pri tem ostaja celotna oblika karoserije nespremenjena, vidna pa je nova oblika maske hladilnika, nove vratne kljuke in oblika pokrova posode za gorivo. Plastična zaščita preprečuje poškodbo zadnjih blatnikov, pri modelu GLX pa je na stranskih stebričkih in petih vratih zaščitna folija.
Največ sprememb je v notranjosti. Armaturna plošča je zdaj y barvi antracita, nove pa so vse obloge, vključno z novimi tapetami in kljukami na vratih. Prav tako so posodobili volanski obroč. Vse druge spremembe so namenjene večji varnosti: izpopolnjen je zavorni sistem in dodatne ojačitve vrat. Zaradi posameznih sprememb na karoseriji in podvozju je hrup v kabini manjši, pri čemer vsaj za zdaj pogonski agregat ostaja enak: to pomeni standardni štirivaljnik s 1289 kubičnimi centimetri in 43 kilovati. Predvidoma naj bi bili za slovenski trg avtomobili od aprila naprej opremljeni z uravnavanim katalizatorjem in novim sistemom za vbrizgavanje goriva Bosch Motronic. Pri tem tovarna obljublja tudi do 1,8 litra manjšo porabo goriva na 100 kilometrov.
Med novostmi letošnje pomladi so tudi tako imenovani akcijski modeli, ki se ponašajo predvsem z večjo količino opreme, možno pa bo tudi naročanje posamezne dodatne opreme.
Še posebej pomembno pa je, da Škodini avtomobili pri Av-toimpexu kljub letošnji pomladitvi ne bodo nič dražji. • Besedilo in slika M. G.
Podjetje
ASTRA TEHNIČNA TRGOVINA po.
Ljubljana, Staničeva 41
ODDAJA V NAJEM ZA NEDOLOČEN ČAS
neopremljene poslovne prostore v drugem nadstropju blagovne hiše ASTRA TEHNIČNA TRGOVINA V KRANJU, Prešernova 10, in sicer:
- prodajni prostor       v izmeri 182,92 m2
- pisarna + WC v izmeri 44,61 m2
- predprostor dvigala   v izmeri 11,61 m2
239,14 m2
Ponudbe pošljite na naslov: ASTRA TEHNIČNA TRGOVINA
Ljubljana, Staničeva 41.
Informacije po telefonu: 061/113-249
Cene prašičev so nekoliko padle
Poročila s prašičjih sejmov po Sloveniji, ki so tudi dober "cenovni barometer", kažejo, da so cene prašičev za zakol nekoliko padle. Na sejmišču na Ižanski 303 v Ljubljani, so jih ponujali po 210 do 245 tolarjev za kilogram, na brežiškem sejmu po 200 do 250 tolarjev za kilogram, v Ajdovščini od 230 do 250 tolarjev, v Ilirski Bistrici samo po 200 tolarjev. In koliko je treba odšteti za pujske? Na Ptuju, na primer, so 25 do 30 kilogramov težke ponujali po 260 tolarjev za kilogram, v Ajdovščini po 330 tolarjev za kilogram, v Ilirski Bistrici celo po 380, v Brežicah pa od 300 do 330 tolarjev za kilogram.
Koliko so vredne kože?
Na kranjski odkupni postaji KOTO Koteks tobusa Ljubljana veljajo naslednje cene:
* bikova koža    70 SIT/kg     * kravja koža     55 SIT/kg
* telečja koža    110 SIT/kg     * prašičeva koža   5 SIT/kg
* konjska koža   20 SIT/kg
Za kilogram sena -17 tolarjev!
Ker je poletna suša lani "pobrala" precej krme, se številne gorenjske kmetije ubadajo z vprašanjem, kje dobiti zadosti krme za preživetje črede. Nekateri krmo tudi prodajajo. Na kmetiji med Goricami in Tržičem ponujajo seno in otavo po 17 tolarjev za kilogram. Po enaki ceni pa jo prodajajo tudi na kmetiji v Selški dolini, kjer so nam zatrdili še to, da je seno z ravninskih travnikov in tudi sicer zelo kakovostno.
AGR0MEHANIKA Kranj		
Poslovni center H rastje, tel.: 324-034		
* žaga Dolmar 111/45 37.538	* žaga Husquarna 061 FF	45.885
* veriga, 34 zob 1.400	* avtoprevleke	4.600
* garnitura žarnic za avto 600	* garnitura 8 izvijačev	880
* žarnice 25x100 W (5 kom.) 276	* traktorski sedež	9.937
* vreča šote, 30 kg 691	* gnojilo urea (kg)	15
*samokolnica 4.128	* ročna škropilnica, 6 I	2.200
* ročna škropilnica, 12 I 3.000	* kalkulator	650
* cev, 10 m 1.460	* olje Castrol, 1 I	528
* kardan, mali (za obračalnik in škropilnico)		4.133
Cene na gorenjskih kmetijah
* Kam dati jabolka, krompir in druge pridelke? Na kmetiji v okolici Radovljice prodajajo lesene gajbice po 250 tolarjev.
* Nedaleč od Kranja je bila naprodaj parcela z mešanim gozdom (bukva, smreka) po 1,5 marke za kvadratni meter, v Škofji Loki pa gozdna parcela po dve marki za kvadratni meter.
* Suhe hrastove plohe je težko dobiti, neosušene pa so na kmetiji na Škofjeloškem prodajali po 300 mark za kubični meter.
* Na kmetiji med Poljanami in Gorenjo vasjo je za bikca simen-talca, starega do tri mesece, treba odšteti 300 tolarjev za kilogram, za bikce, stare dva tedna, pa po 310 tolarjev. Mleko prodajajo na domu po 25 do 30 tolarjev, odvisno od tega, če je kupec domačin ali "tujec".
JUGOTANIN
kemična industrija, po. sevnica
odkupuje les
Les odkupujemo direktno ali preko območnih gozdnih gospodarstev In kmetijskih zadrug. Odkupujemo tudi les, ki ga je napadel kostanjev
rak, s posekom takih dreves boste postopoma obnovili svoj gozd.
V primeru direktne prodaje Je netto cena za drva 1.900 SIT/prm,
za dolžinski les pa 2.400 SIT/m'. Davek In prevozne stroške plača tovarna. Les vam bomo plačali najkasneje v 30 dneh na vaš žiro račun.
Vse druge Informacije dobite po telefonu 0608/81-349 oziroma na Hermanovl 1 v Sevnici.
suc
d.o.o.
TEHNIČNATRGOVINA Likozaijeva la, Kranj Tel.: 212-473,212-591
TELEVIZORJI
SAMSUNG51 cm
35.500 SIT GORENJE 63cm TOSHIBA54,63cm
V1PE0REK0RPERJI SAMSUNG
Prodaja na obroke! SMO NAJCENEJŠI!
				
				
t IME GOSTINSKEGA 1 OBJEKTA	KRAJ	i SPECIALITETE, 1 IMENU	CENA	j ODPRTO
1 GOSTILNA j Pr' Prlmožk	| Pristavo | pri Tržiču	1 vsak don kosila I m rnti j«di po naroSlu	350,- SIT	vssk don 9 - 23 tol. 57-585
				
KAM ]\TA IZLET?
i CILJ, ORGANIZATOR, I CAS POTOVANJA	DATUM ODHODA	1 CENA	PREVOZ	GOSTINSKE STORITVE	j OPIS {POTOVANJA
I RIM                  3 dni 1 KOMPAS KRANJ   Tel. 218-168	\ februarja i in marca	169 DEM	bus	noč., zajtrk	1 Rimske znamenitosti in Vatikan
|rIM - NEAPEU - CAPRi	1 24/3 i 23/4	310 OEM 330 DEM		3 pol. penz	1 Rim, Copri, Pompeji Vezuv, Neopelj
Objave za rubriki sprejemamo na fax 215-366 oziroma v oglasni službi, Bleivveisova 16, KRANJ
Jože Kološa - Kolos prividi
STANISLAV KLEP
§jgdstvom javnega obveščanja
Da Slovenija ni pravna in demokratična država, smo odgovorni pravniki, politiki in novinarji
JSot predstavnik DEMOS - Krambergerjeve združene liste z gibanjem za spravo ]ppasprave" sem na ustavno pritožbo, ki smo jo dne 29. decembra 1992 vložili 5jJoo]onTahen, Drago Novak in podpisani na Ustavno sodišče Republike Slovenije, dne 19. januarja 1993 sprejel obvestilo, ki ga je podpisal sekretar Ustavne-Slgodišča in v katerem mi sporoča, da ustavno sodišče ne more reševati ustav-HJJLPntožb, dokler ne bodo z zakonom, kot je predvideno v ustavi, urejena Iggieljna vprašanja uvedbe postopka in odločanja o ustavni pritožbi in da se dot-
IgLPrispele ustavne pritožbe vpisujejo v poseben začasen vpisnik. Hkrati mi spo-foča:
Ustavno pritožbo DEMOS -Krambergerjeve združene liste 2 dne 23. novembra 1992 je Ustavno sodišče izjemoma Uravnavalo in o njej odločalo *ato, ker je ocenilo, da bi morebitna kršitev ustavnih pravic v kandidacijskem postopku za Parlamentarne volitve lahko ogrozila ustavnost in zakonitost volitev in s tem demokratičnost državne ureditve (prvi člen ustave), te enkratne preteče nevarnosti pa kasneje ne bi bilo več mogoče odpraviti." Kakor je znano, je Ustavno sodišče Republike Slovenije s svojo sodbo z dne 25. novembra 1992 razveljavilo nezakonite odločbe republiške volilne komisije in Vrhovnega sodišča *S in DEMOS - Kramberger-Jevi združeni listi priznalo pravico na volitvah nastopiti v Vseh osmih volilnih enotah. Glede na sodbo ustavnega sodišča, ob upoštevanju čl. 61. Zakona o volitvah v državni zbor, ki nalaga republiški volilni komisiji, da mora kandidacijske liste in imena kandidatov objaviti najmanj 15 dni Pred dnem volitev, bi morale biti volitve preložene za 14 dni, kakor smo predlagali. Ker se to ni zgodilo, smo na državni zbor vložili pritožbo, ki pa jo je dne 23 decembra 1992 državni zbor zavrnil z obrazložitvijo, da čeprav so kandidacijske liste DEMOS - Krambergerjeve združene liste bile objavljene P° izteku zakonskega roka -namesto 15 dni so bile objavljene samo 14 ur pred volitva-mi, v katerih volilnih enotah pa sploh ne - to ni moglo vplivati •»a izid volitev! S to razlago je državni zbor v resnici ponižal sam sebe in pokazal svoj odnos do zakonitosti. Vsakemu pravniku so se ob takem pojmovanju zakonitosti in razlagi čl. 61. volilnega zakona lahko zježili
lasje, še zlasti zato, ker je bil pred tem z 18 za in z 62 glasovom proti zavrnjen predlog, da v imenu DEMOS - Krambergerjeve združene liste in "Lipe sprave" pred državnim zborom, do takrat še "kot enak pred enakimi", obrazložim svojo pritožbo. Proti odločitvi državnega zbora smo na ustavno sodišče vložili ustavno pritožbo v prepričanju, da bo Ustavno sodišče Republike Slovenije vztrajalo pri svojem stališču, ki ga je zavzelo v svoji odločbi z dne 25. novembra 1992, v kateri je pogumno branilo ustavo in v njej zapisane ustavne svoboščine. Namesto da bi ugotovilo protiustavnost in nezakonitost volitev in ugodilo predlogu na ponovitev volitev v skladu s čl. 100., 101. in 102. Zakona o volitvah v državni zbor, se je odločanju izognilo z izgovorom, da še o postopku ni zakona. Vodstvo DEMOS -Krambergerjeve združene liste razume položaj sodnikov ustavnega sodišča in tudi to, da mu je zmanjkalo moči, enako pogumno kot v svoji odločbi z dne 25. novembra 1992, nastopiti v obrambo Ustave pri reševanju naše ustavne pritožbe z dne 29. decembra 1992. Vkljub vsemu pa našemu Ustavnemu sodišču za njegovo odločbo z dne 25. novembra izrekam priznanje za "državljanski pogum".
Iz analize postopka, ki se tiče volitev, predstavitev kandidacijskih list in kandidatov, zlasti pa iz odnosa oblastnih organov do naše liste in objavljanja kandidacijskih list, moremo ugotoviti skrb vzbujajočo neenakopravnost strank v volilnem postopku. Javna občila so na vse mogoče načine protežirala LDS (Liberalno-demokrat-sko stranko) in Združeno listo. Časopis Delo je LDS v predvo-
lilnem času posvetil 1000-krat več prostora kot naši združeni listi.
Še bolj skrb vzbujajoče dejstvo pa je, da javna občila tudi Ustavnemu sodišču Republike Slovenije in njegovi odločbi z dne 25. novembra 1992, v kateri je ugotovljeno nezakonito ravnanje republiške volilne komisije in Vrhovnega sodišča RS, niso posvetila dolžne pozornosti. Ustavnemu sodišču in njegovi odločbi so dajala manj prostora, kakor drugam, v resnici manj pomembnim stvarem. Niti Delo, niti Dnevnik, niti Slovenec, niti TV Slovenija, niti radio niso Ustavnemu sodišču in njegovi odločbi privoščili nobenega komentarja in so Ustavno sodišče tako omalovaževali, kakor da ono sploh ni ustavna kategorija. Videti je, kakor da bi bil proti ustavnemu sodišču organiziran tih komplot, ki je bil sinhronizi-ran. Vsak pravnik je mogel to opaziti in tudi vsak politik. Volitve v državni zbor 6. decembra lani so bile merjenje moči med silami demokracije in silami totalitarizma. Na videz je zmagala LDS, to pa ni bila zmaga demokracije. To je bila zmaga vladnih medijev, ki so bili vsi po vrsti z gmotnim potencialom imovitih strank vpreženi v predvolilni in volilni stroj. Po mojem trdnem prepričanju je na volitvah zmagala sedma sila in z njo mehki totalitarizem. Prav tej sedmi sili želim posvetiti nekaj besed. Pa ne zato, da bi se z novinarji spustil v boj, ker se dobro in predobro zavedam, da bi bil boj s časnikarji zame "sine spe victoria" in da bi me zmrcvarili v nič. Želim opozoriti le na problem, ki je pred petimi leti, torej še v "svinčenih časih", bil zelo aktualen, to je problem
etike javnih občil. O njej je bil v Cankarjevem domu simpozij, potem ko je nekaj prej Društvo novinarjev Slovenije, ki ga je takrat vodil Boris Bergant, iz kodeksa črtalo obveznost privrženosti leninistični ideologiji. To je bilo pogumno dejanje slovenskih novinarjev. Tudi sam sem bil tam navzoč z majhnim prispevkom. Stališča razpravljalcev so bila objavljena leta 1988 v 5. številki revije Teorija in praksa. Ko sem si priklical v spomin tam ugotovljena spoznanja in sprejeta stališča, pa sem jih primerjal s prakso javnih občil, resnično poklicno novinarjevo etiko, je moje razočaranje tako, da ga sploh ne morem izraziti. Seveda moje razočaranje nad pravniki in politiki ni nič manjše -prav zato naša lista in "Lipa sprave" poudarjata potrebo po MORALNI PRENOVI naše družbe in uvedbo moralnega pouka v šole - vendar se bom tu omejil le na etiko javnih občil in etiko javne besede. To zato ker ima etika javne besede in z njo novinarjeva etika najpomembnejše mesto pri oblikovanju naše družbe; v moralno družbo ali v družbo moralnega močvirja. Nekaj misli iz simpozija. Prvo in najvišje načelo vsake etike je: "Ne ubijaj". Najbolj znani etični princip, ki sta ga zagovarjala Sokrat in Demo-krit, je zaobsežen v spoznanju, da je bolje trpeti krivico sam, kot jo storiti drugemu. Etični princip evropske civilizacije pa je vsebovan v zapovedih "Ne ubijaj, ne kradi, ne laži!" Prav ta etični princip pa je odločno zavračala ideologija leninizma kot preostanek buržoazne miselnosti, kot buržoazno navlako. Ne samo v teoriji, marveč tudi v praksi. In ne samo v času revolucije, marveč tudi po njej. Njene posledice so zaznavne.
Etično načelo, ki je izpeljano iz zapovedi "ne laži" je ideja Resnice, ideja nenehnega iskanja Resnice in približevanja k njej. Iskanje Resnice je kategorični imperativ vsakega napredka, vsake znanosti, vsake kulture. To etično načelo je ideologija zapostavljala, saj je z "znanstvenim socializmom" odkrila že vso Resnico. Sile in silnice totalitarizma še danes odklanjajo iskanje resnice zato nas silijo gledati samo naprej. Da razmišljajoči človek ne bi odkril druge resnice.
Največjo pozornost je vzbudil prispevek dr. Alojzija Šuštarja, ki je bil tako tehten in prepričljiv, da mu ni mogoče ugovarjati. Naj se mi dovoli, da ga povzamem v osnovnih Črtah. "Naše spoznanje se čedalje bolj širi, po drugi strani pa smo od tega spoznanja ali obveščenosti tudi vedno bolj odvisni. Zato je obveščanje v ospredju naše pozornosti. Kdor ima oblast nad obveščanjem, ima oblast nad mnogimi drugimi področji življenja. Kdor ima politično oblast, si jo utrjuje ali vsaj želi utrjevati z oblastjo nad obveščanjem. Obveščanje in obveščenost postaja eno poglavitnih, če že ne celo poglavitno orožje za dosego in ohranitev oblasti nasploh. Obveščanje pa ni samo orožje v boju za uspeh in oblast, obveščenost ima pristno in izvirno moralno razsežnost.
Pravilna obveščenost je potemtakem moralna zahteva, ki izhaja iz človekovega dostojanstva kot svobodne in moralno odgovorne osebe, hkrati pa tudi pogoj za to, da človek ohranja in naprej razvija svoje dostojanstvo moralnega oblikovalca samega sebe.
Ker je od kvalitete informacije bistveno odvisno odločanje tistih, ki jih je ta informacija namenjena, je razumljivo, da mora biti informacija kar se da celovita. Če je informacija samo delna, je lahko že dezinformacija. V tej zvezi je treba opozoriti predvsem na kratkovidnost tistih, ki si želijo samo informacij, ki bi jih potrjevale v njihovih že sprejetih stališčih. Informacija, ki tem namenom služi, informacija, ki zapira oči pred dejstvi, ki ne potrjujejo vnaprej izdelanih ideoloških nazorov in predvidevanj, preneha biti informacija v pravem pomenu besede in se spreminja v ideološko propagando. Ljudi zasle-pljuje in jim onemogoča ravnanje in odločanje v skladu s stvarnim stanjem. Kdor obvešča, hočeš nočeš oblikuje ..."
Mojo trditev v naslovu, da smo pravniki, politiki in novinarji odgovorni za to, da Slovenija ni pravna in demokratična država, sem pripravljen dokazati z mnogimi dejstvi in primeri. Ugotovitev, da Slovenija ni pravna država, temelji na sporočilu sekretarja Ustavnega sodišča z dne 15. januarja 1993, ki sem ga navedel v začetku in iz katerega izhaja, da v Ustavi določena institucija, to je Ustavno sodišče Republike Slovenije, še ne more delovati. Ker pravna institucija ne more delovati, država Slovenija ni pravna država.
Ugotovitev, da Slovenija ni demokratična država temelji na dejstvu, da DEMOS - Kram-bergerjeva združena lista z Lipo sprave na volitvah dne 6.
decembra 1992 ni sodelovala enakopravno, zaradi nezakonitih postopkov Republiške volilne komisije in Vrhovnega sodišča RS, kar je ugotovilo Ustavno sodišče Republike Slovenije v svoji odločbi z dne 25. novembra 1992, zaradi tega potencialni volivci DEMOS -Krambergerjeve združene liste z Lipo sprave niso mogli izraziti svoje volje, da podpirajo program liste, ki v nasprotju z drugimi strankami odločno zagovarja spravo slovenskega naroda na temelju resnice, moralno prenovo slovenskega naroda, ki se naj začne z uvedbo moralnega pouka v šole, odpor proti vsakemu nasilju s primernimi in takimi sredstvi, ki omogočajo vnovično vzpostavitev miru in sprave, in na vseh področjih intelektualno poštenost. Odgovornost pripisujemo tudi sredstvom obveščanja, ki niso spoštovala zakona o obveščanju in so v obveščanju bila pristranska. Moje številne kritike javnih občil v predvolilnem času niso našle prostora v časopisnih hišah, pa jih vkljub temu ne bom ponavljal. Omejil se bom samo na dva primera, ki sta bližja času. Dne 24. decembra so izvenpar-lamentarne stranke čestitale predsedniku Republike Slovenije k njegovi izvolitvi in mu izrekle lojalnost, zaželele vso osebno srečo in dobro roko, posebej pa so še izrazile željo, da bi z njegovo pomočjo skromna morala slovenskega človeka prerasla v kulturo srca in plemenitost duha. O slednjem pa v javnih medijih nobene besede. Zato poročanje ni bilo objektivno in celovito.
Dne 8. januarja letos smo združeni ob Lipi sprave po maši, ki jo je vodil metropolit in nadškof dr. Alojzij Šuštar, postali ob Lipi sprave predvsem v spomin pobitim plavogardistom na Grčaricah in drugje po Sloveniji, česar pa javni mediji javnosti niso povedali. Seveda tako poročanje ni objektivno in bi bilo popolnoma v skladu z zakonom o obveščanju, če bi se vsaj v enem stavku povzela vsebina govora, ki je bil, o tem sem prepričan, popolnoma v skladu z etiko javne besede. Obžalujemo, ker moramo ugotoviti, da se naša javna občila odmikajo od principov, ki so splošno priznani v civiliziranem svetu, in so jih sprejeli slovenski novinarji pred petimi leti na razpravi o etiki javne besede v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Naša prizadevanja, da postane Slovenija demokratična in pravna država, bodo uspešna le, če bomo prej dosegli narodov moralni preporod. To pa ne bo mogoče brez etike novinarjev, ki so s svojo javno besedo najprej poklicani sooblikovati človekovo moralno podobo. Ljubljana, 22. januarja 1993
LEA MENCINGER
Evropske dileme slovenske kulture
Stari problemi v novih razmerah
Najbrž javna tribuna Slovenskega kulturnega zbora, pred tremi leti ustanovljenega civilnodružbenega gibanja posameznikov, ni bila ravno po naključju sklicana prav ob zamenjavi v kulturnem ministrstvu. Novemu ministru in seveda ne le njemu, pač pa tudi vsej slovenski javnosti so nedvomno ljudje s kulturnimi interesi želeli sporočiti, kaj vse v dosedanji kulturni politiki ni dobro zastavljeno. Sicer ne docela napolnjena Kosovelova dvorana Cankarjevega doma je bila v torek kraj za razgrnitve starih problemov v kulturi v novih razmerah. Pod vodstvom novega predsednika Slovenskega kulturnega zbora Toneta Pavčka, je zbor poleg predsednikovega poslušal še dva referata, ki sta ju pripravila dr. Edvard Kovač, filozof, in pesnik in publicist Aleš Debeljak. Javno tribuno je vodila dr. Manca Košir.
Država (pretirano) varčuje pri kulturi
Novemu ministru za kulturo Sergiju Pelhanu se je po vseh treh uvodnih referatih zdelo potrebno pojasniti, s kakšno zapuščino se njegovo ministrstvo za kulturo srečuje ob prevzemu dela. Dediščina prav go-voto ni obetavna. Pri tem je še posebej omenil vrednotenje kulturnega dela, saj se je v zadnjih treh letih za nekajkrat zmanjšala. Sergij Pelhan je zato obljubil, da bo prva naloga njegovega ministrstva prav zaustavitev in tudi dvig materialne osnove v kulturi. Glede deleža narodnega dohodka, ki ga država namenja za kulturno dejavnost,    pa    je sedanji
0. 70-odstotni delež seveda odraz prepričanja, da se mora varčevati tudi v kulturi, pa čeprav kakšnih vidnih učinkov glede tega v gospodarstvu ni videti. Zato naj bi si prizadevali za tak kulturni delež, ki bi dosegal vsaj 1,5 odstotka narodnega dogodka.
Minister Sergij Pelhan je ponazoril vrednotenje kulturne ustvarjalnosti z zanimivo primerjavo. Če bi France Prešeren v današnjem času prodal svojo Zdravlju o (pri Prešernovi družbi, ki je leta 1986 med slovenskimi založbami najbolje plačevala verze), bi zanjo dobil dve in pol povprečni slovenski plači Če bi okleval in bi počakal na
1. januar 1993, bi zanjo iztržil sedem do osemkrat manj: prodal bi jo lahko namreč le še za tretjino povprečne slovenske plače. In če bi ponudil pesem konec tega leta? Bi dobil le še nekaj drobiža?
Med drugimi ukrepi, ki se jih kaže takoj lotiti, so po Pelha-novem tudi ukinitev "kazni" za knjigo, ki se zdaj prodaja obremenjena z dodatnim prometnim davkom. Tudi sponzorji v kulturi so po sedanji zakonodaji praktično kaznovani, če s finančno dotacijo zaželijo pomagati kulturnemu projektu, saj zaradi tega niso deležni, kot je sicer drugod v svetu običajno, nobenih davčnih olajšav. Posebno poglavje med nalogami novega ministra pa je seveda tudi vsa zakonodaja, ki ščiti kulturno dejavnost.
Nenehne razprave o tem, kako vključiti slovensko kulturo v evropsko, so pravzaprav nesmiselne, saj je slovenska kultura vseskozi kot evropska tudi obstajala. Ne gre pa pri tem spregledati problemov in težav, ki so jih snovalci tokratne javne tribune združili že v samem naslovu, pod katerim so uvodne misli zaupali trem razpravljal-cem. Dr. Edvard Kovač, filozof, je v nasprotju z drugimi prepričan, da je slovenska kultura vseskozi bila tudi evropska, vključena v njene tokove: od protestantizma pa vse do nam časovno bližnjega oporečništva se je rojevala kot korektiv in izziv obstoječemu družbenemu, moralnemu in kulturnemu stanju Slovencev. Zaradi tega ji v zgodovini tudi ni bilo težko ujeti evropski utrip, pozdraviti nova iskanja, ali spoznanja ali
Tone Pavček, pesnik: "Opozarjam na sočasnost slovenske duhovne misli z evropsko, na današnji čas, ko lovimo korak s politično, gospodarsko in kulturno resničnostjo sveta, pri tem klecamo, zaostajamo, se lovimo, a že doživljamo integracije v okviru nove skupnosti sodobnosti Zveni spodbudno, toda dosedanja protislovja ostajajo - vsak čas kot vsak posameznik išče svojo identiteto - življenje nam lahko osmislijo pač le vrednote. ISa prehodu iz naše domačijske vasi ali mesta v veliko svetovno vas, ostaja naše poglavitno vprašanje - s čim potujemo in kaj nosimo na svojem potovanju v Evropo in v svet. Kaj smo in koliko je tisto, kar smo, smo izvirni in identični, vredni, zanimivi Moramo v tekmovanje, v primerjanje, v konkurenčnost duha in dela. To je nemara tudi večno vprašanje slovenske kulture ali kulture sploh. Čeprav se morda zdijo naše možnosti pri tem majhne in neznatne, vrata priprta, ni druge možnosti, kot da pokažemo izostreni um in vznemirljivo srce, svoj obraz in dušo... Nemalokrat nas begajo misli o izginotju, o utopitvi našega malega sveta v velikem svetovnem sistemu gmotnih in duhovnih velesil, saj je zdaj tudi čas drobljenja, osamosvajanja, politične emancipacije narodov. Ob vsej veliki mednarodni standardizaciji proizvodnje pa je res, kar kažejo navadni profitarski računi, da je potrebno ob množični proizvodnji imeti tudi proizvodnjo majhnih serij, prilagojenih individualnim okusom - da morajo drugače rečeno ljudje ohraniti svojo kulturno različnost, svoj način umetniškega izražanja..."
profiliramo. S tako specializacijo bi utegnili svet opozoriti nase vsaj tako uspešno, dovolite mi ta zaneseni optimizem, kot to že vrsto let delajo francoska kuhinja, italijanska moda in švicarske ure. Katere pa so tiste discipline, ki najbolje opozarjajo na našo identiteto in hkrati na posebne kvalitete, ki jih ni mogoče zlahka najti drugje? Razen specializiranih strokovnjakov za ustvarjanje softvvera in elektronskega inženiringa, je specializirana disciplina, ki v sebi nosi nezgrešljivo silo nacionalne identitete, prav gotovo umetnost." Debeljak tudi natančno predlaga, kaj storiti: treba je povečati državno podporo za kulturno in umetniško ustvarjalnost, zakonsko je treba omogočiti in z davčnimi olajšavami spodbujati vlaganje zasebnega sektorja v umetnost in kulturo. Preden pa naredimo ta korak proti svetu razvitih, ki nas pripelje tja bolj učinkovito kot pa zamisli o Sloveniji kot eni sami prosti carinski coni, pa je treba preskočiti še nekaj polen. Pod noge nam jih meče država in tudi managerska mentaliteta. Oba izhajata namreč iz kratkovidnih predpostavk in napačnih ukrepov. Država pač želi varčevati, čeprav se to najmanj splača pri tistih proračunskih sektorjih, ki tvorijo družbeno tkivo - poleg socialnega zavarovanja, zdravstva, izobraževanja - predvsem kultura. Razkroj zahodnih velemest (droge, kriminal, izginotje
Kulturnikom je še do smeha. Na sliki novi minister Sergij Pelhan v družbi Cirila Zlobca in Poldeta Bibiča.
pa jih nekako tudi soustvarjati. "Če danes kdo postavlja zahtevo po vstopu v evropsko kulturo, potem najbrž nima v misli samega kulturnega snovanja, ki je bilo vseskozi slovensko in evropsko, ampak neke kulturne politike, ki še vedno ni zaživela, to je že treba priznati," je v referatu navedel dr. Kovač. V nadaljevanju je dr. Kovač govoril o dilemah, ki mučijo slovenskega razumnika. Ali naj kritizira tisto, kar v širšem kulturnem prostoru še sploh ni vzpostavljeno ali naj molči. Vsekakor pa mora slovenski razumnik svojo avtonomijo vzpostavljati s tipično kulturniško držo, na katero ne sme vplivati nobena stankarska pripadnost oziroma je ne bi smelo biti, ne glede na njene še tako vzvišene cilje. Po drugi strani pa je prepričan, da ni mogoče zanemariti pragmatični vidik kulture, saj ima kulturno snovanje pozitivni vlogo tudi v gospodarstvu (turizem, šolstvo). Opozoril je na to, da je kulturna bodočnost naroda tudi v njegovi specifičnosti. Vrsto tega smo poleg svojega jezika že imeli v svoji zgodovini in zdaj vsega tega ne kaže izgubiti, pač pa nasprotno - s tem se le potrditi v združujoči se Evropi kot v odgovor na njene dileme.
Vse možnosti za kulturni razcvet
Večina razpravljalcev na torkovi tribuni je svoje oglašanje navezovala na uvodne referate, še posebej na briljantno analizo stanja v slovenski kulturi in nakazane možnosti izhoda iz krize, kakor jih vidi Aleš Debeljak. Po njegovem mnenju so na Slovenskem trenutne razmere takšne, da predstavlja plodna tla za dela, ki utegnejo nekoč postati "velika umetnost". To svoje prepričanje je razložil z nenavadno primerjavo z Amsterdamom 17. stoletja, ki si je zaradi pridobljenega statusa svobode omogočil nesluten duhovni razcvet. Ta zgodovinska metafora ima s slovenskim primerom celo vrsto podobnosti, saj je gospodarski in politični monopol Beograda (v primeru Amsterdama pa Antvverpen) nepreklicno izginil. Naveza Ljubljana - Zagreb - Beograd je razpadla. Prebivalci Amsterdama so se usmerili v kultiviranje sebi lastnih disciplin, saj so vedeli, da ni mogoče obvladati vseh področij duha. "Številčna majhnost tudi od Slovencev terja usmeritev v nekaj izbranih dejavnosti, ki jih zaradi tradicije ali zaradi človeških potencialov ali obojega lahko zares dobro
moralnih in simbolnih vezi) je svarilen primer za varčevanje tam, kjer na prvi pogled najmanj boli - bolečina pa tem dlje traja. Varčevanje v kulturi pomeni bumerang, ki se Slovencu utegne vrniti v začudeno glavo v obliki izginotja identitete, s tem pa tudi neobvladljivih družbenih problemov.
Kaj pa managerji? Tudi njihove plašnice, pravi Debeljak, imajo barvo denarja. Res ima Slovenija izredno strateško lokacijo za zahodni kapital željan vzhodnoevropskih trgov. Toda danes poznamo amsterdamske meščane, njihove življenjske navade, stil in običaje po slikah holandskih mojstrov. Bogati meceni so se namreč zavedali, da je umetnost tisti prapor, ki plapola najvišje, ki ga mogoče videti daleč preko oceanov - ne pa trgovanje. Na preskušnji pri promociji slovenske kulture ni samo slovenska ustvarjalnost, ampak tudi vizionarstvo kulturne politike, ki bo morala znati pritegniti in stimulirati - poleg nujne državne podpore - tudi zasebni kapital. V razvitih državah je poroka med državnim in privatnim kapitalom na eni strani in umetnostjo na drugi sestavni del normalnega družbenega in kulturnega življenja. Domislice
Novi predsednik Slovenskega kulturnega zbora pesnik Tone Pavček v resnem pomenku z dr. Manco Košir.
- naj umetnost živi samo od prodajanja na tržišču - lahko sejejo samo povzpetniški 'novi bogataši' ali pa samopašni 'kralji na Betjanovi'. Le-ti seveda vladajo v duhu tiste politike, ki se ne zaveda, da morajo zato, da bi postala politika svetovnega formata, poskrbeti še za kaj drugega, kot pa samo za svoj sramotno brezdanji žep. Konec koncev vizionarska politika svetovnega formata ni nič drugega kot servis iz ljudstva in za ljudstvo. Umetniška dela kot vrhunska kristalizacija preteklega in sedanjega stanja slovenskega duha razkrivajo resnico o naših zablodah in upanjih na dokazano prepričljiv način. Zato, da resnico spoznajo vsi tisti, ki jim je slovenska ustvarjalnost zaenkrat še vedno španska vas, je odgovor v sistematični državno podprti promociji za uveljavitev slovenske umetnostne in kulturne identitete v svetu, hkrati pa v sistematični vključitvi v evropske in svetovne kulturne komunikacije. Če do tega ne bo prišlo kmalu, nam bodo evropska obzorja zelo hitro postala bolj nedosegljiva, kot si drznemo verjeti. Gledali bomo od daleč, za vselej obsojeni zgolj in samo na 'viharjev jeznih mrzle domačije', je zaključil Aleš Debeljak.
Promocija slovenske kulture
Kaj torej storiti? Z dosego slovenske državnosti so se pojavile tudi nove naloge - kako predstaviti mlado državo in kako ob tem predstaviti njeno kulturo. Ko je o tem govoril urednik in prevajalec Aleš Ber-ger, je menil, da promocija slovenske kulture ni naloga, ki se je mora lotevati vsaka mlada, na novo nastala država, pač pa je to sestavni del celovite in kontinuirane promocije, ki se je zavedajo v večini držav zahodnega sveta. Pri nas se o tem šele dogovarjamo, veliki narodi pa že od nekdaj v takšno promocijo ogromno vlagajo. Eden od načinov je tudi sofinanciranje različnih kulturnih projektov, prevodne književnosti. Ko se naša založba odloči izdati knjigo iz tuje literature, ji tuja založba lahko pri tem pomaga z delnim sofinanciranjem stroškov, na primer plačilom avtorskih pravic ipd. Pri tem se je vprašal, ali za promocijo slovenske kulture v svetu potrebujemo neko novo institucijo, ali pa bi morda take naloge lahko prevzele že obstoječe institucije-
Na sedanje nevzdržno stanje, ki ga imamo pri promociji slovenske kulture v svetu, je opozoril tudi Boris A. Novak. S promocijo so se doslej ukvarjali večinoma le posamezniki s svojimi stiki in v okviru svojih možnosti. Na tak način vsekakor ne bo mogoče nadaljevati, zato vidi izhod v ustanovitvi agencije za promocijo kulture, ki bo zmogla pošiljati svetu najboljše dosežke s področja likovnosti, glasbe, literature, gledališke umetnosti ipd. Pri tem
se je vsekakor treba otresti skrbi, da ne bi imeli kaj pokazati, časi manjvrednostnih občutkov so minili, čeprav se je pri tem treba zavedati, da je treba vstopati v mednarodni prostor, kjer vladajo visoki kriteriji. Pri tem pa se je takoj vprašal o relativnosti teh visokih kriterijev, saj si prizadevamo vstopiti in biti del tistega evropskega prostora, v katerem se prav na prime^ ru odzivanja na vojno v Bosni že kaže bankrot moralnih vrednot. Za najresnejše probleme v kulturi sedanjega trenutka je Novak ocenil pojav manager-sko profitne logike in njenega odpora, celo sovraštva do kulture. Prav zato kaže na Slovenskem ubrati novo strategijo, v katero vsekakor sodi - knjiga-Če mlade generacije ne bodo brale knjig, čez čas sploh ne bo nikogar, ki bi še bral. Pri tem imamo pomembno nalogo država, ki bi vsekakor morala zaščititi kulturo v vseh njenih segmentih in spodbuditi ustanavljanje najrazličnejših fon-dacij.
Za tokratno javno tribuno je bilo značilno, da ni načenjala novih problemov, pač pa je obudila tiste, o katerih je slovenski kulturni zbor razpravljal že pred tremi leti ter jih označil za poglavitne. To pa vsekakor pomeni, da se takratni problemi niso rešili, kvečjemu jih v novih razmerah lahko drugače obravnavamo. Že v spomenici, ki jo je takrat sprejel kulturni zbor, je bilo, kot je v svoji razpravi opozoril Veno Taufer, govora o promociji slovenske kulture v svetu in o potrebi po ustanovitvi instituta za promocijo. Danes pa je vsaj glede tega slovenska kultura prav tarri kot pred tremi leti. Da pa ne bi razprava na tribuni izzvenela v vsesplošnem prepričevanju že prepričanih, je s svojo diskusijo vsaj deloma poskrbel dr. Ivan Urbančič, ki je menil, da pravzaprav niti ni tako slabo, Če kultura vsaj deloma živi pod določenim pritiskom. O tem govore minuli časi, ki pa so dali taka imena, kot so Kocbek, Zupan, Pirjevec in drugi, ki so nastopali proti takrat prevladujoči kulturni politiki. Glede promocije slovenske kulture pa se mu zdi, da ne gre zgolj za to, kako se s kulturo predstaviti v evropskem prostoru, v katerem gre nedvomno tudi za krizo evropskega duha v celoti. Promocijo razume ne le po tej kulturni plati, pač pa je to obenem tudi dirka za nova tržišča in prav bi bilo, da bi se tega zavedali.
Tudi Mitja Rotovnik je v svoji razpravi poudaril pomembnost promocije slovenske kulture. Obenem pa je opozoril, da se pri nas šele prepričujemo o potrebnosti promocije in iščemo učinkovit način, medtem ko so drugi narodi tako že dolgo de; lajo. Pri tem pa bi v Sloveniji morali spoznati, da te vrste institucije kot po pravilu skrbijo le za promocijo svežih, nove pojavov v kulturi, medtem ko se etablirana kultura promovira sama. • slike: Gorazd Šinik
vreme
Vremenoslovci nam za petek in soboto napovedujejo zmerno do pretežno oblačno vreme, vendar brez večjih padavin. Razmeroma hladno bo.
LUNIN  E SPREMEMBE
V nedeljo, 31. januarja, bo PRVI KRAJEC, 20 minut čez polnoč. Po Herschlovem vremenskem ključu naj bi bilo vreme lepo. 31. januarja bo sonce vzšlo ob 7. uri in 26 minut, zašlo pa nekaj minut čez 17. uro. Dan je že dolg devet ur in 40 minut.
DON MENTH0NY BAND
HVALA ZEMUI, HVALA NEBU...
h --.da s'm se te končno znebu - pojejo Menthonyi v komadu N'kol si nam dopustu", ki je 100 % najbolj potencialen za hit njihove zadnje kasete Ko noč zamenja dan. Noč je tudi adut večine besedil, ki jih je v glavnem spesnil in uglasbil Janez Zmazek - Žan (ex Buldožer), sicer glava banda. Besedila so mladostna, kot je pravzaprav Janez sam. Ura je tri, za prjatle noči, tastari samo težijo, nekam bom šel... jasno v drug svet... Jezik, kajpada ljubljanščina, ki trenutno na slovenskem tržišču najbolj vžge in se ji upira le še Kreslin z bando. . Na zadnjem projektu Don Menthonvjev med drugim gostujejo tudi znani slovenski glasbeniki, kot so Jani Kovačič, Boris Bele (ex Buldožer) in Mia Žnidarič (d' best slovenska jazz pevka v vzponu), v glavnem kot back vokalisti. Na kaseti je dvanajst štiklcov, nekako polovica jih je res dobrih, ki variirajo od klasičnih ročk balad kot "Daj, povej mi" do pravih hitrih fock'n'rollov v stilu "O to pa ne" ali "Zdej s'm pa Miško". In če cist' t'ko ugotovimo, da sta trenutno edina prava ročk banda v Sloveniji Sokoli in Don Menthonv band, je zadeva še kako priporočljiva, še posebno za stare rockerje, ki dajo nekaj nase. Moram pa priznati, da zvezde, ki je svetila ob njihovi prvi uspešnici "Dobra mrha", Don Menthonv band zaenkrat še ni Ponovno prižgal. • Igor K.
ČUKI IN KROKODILČKI
ŽIVALSKI VRT
Z učinkovito propagandno akcijo na TV Slovenija se zadnja kaseta čukov prodaja tako dobro, da si sploh ne upam napisat. Kot kaže fantje vsako leto izdajo vsaj eno kaseto, tokrat drugo, ki sliši na ime Čuki in Krokodilčki. Slednji, majhni zeleni, so tudi 9'avna maskota naslovnega komada in seveda v nekoliko plastično - bohinjski varianti (glej nahranjenost) nastopajo tudi v videospotu, kjer se pojavlja mega luštkan jaguar na štirih kolesih. Cel živalski vrt, torej.
Omenjena pesmica je pravzaprav dost podobna njihovi lanski uspešnici "Rdeča mašna", namreč po značilnem nevvcoun-try melosu. No, besedila so seveda naravnana na relacijo moški - ženska, Love in to..., kar povsod po svetu užge, tako ali drugače. Zanimivo pa je, da besedila (ki jih skupaj z muzko Ustvarjata pevec Marko Vozelj in kitarist - vokalist Jože Potrebuješ) na neki način odstopajo od najstniško popdesignovskih. re slednji govorijo o prvih ljubeznih in spremljajočih radostih ,n težavah, Čuki prepevajo ...za njo, dal sem vse za njo, a nocoj se z drugim spet ljubila bo..., pa tisto, da ena pri možu spi in drugemu krade noči, ali pa, ko je tip zaplodil dete, nevedoč od-SeL se ga zapil... ona pa z zvezdami zdaj spi.
Čuki so k sodelovanju povabili tudi kup gostov, tako v edinem not love komadu "Lahko bi bil..." slišimo sax, v pesmici Krka", full plesnem ritmu slišimo citre, tu je še kup back voka-nstov... V uho gre tudi "Ko se zaljubiš" oziroma poslovenjena .When vou're In Love", ali kako že gre tista znana uspešnica 'zpred let. Za vse, ki imate radi tovrstno glasbo, je zadnja kaseta čukov Čisto v redu zadeva, če pa njene dolge noge z mano v stric bi hodile, bi bilo pa sploh luštno. • Igor K.
Čeprav tudi letošnja zima ni prav nič radodarna s snegom, se vendarle še da na kakšni krpici snega malo posankati. Treba je iz mesta, tja do Planice ali Tamarja, pod skakalnice...- Foto: Gorazd Šinik
GLASOVA ANKETA
LUNA NEKATERIM URAVNAVA ŽIVLJENJE
Ljudje so že zdavnaj postali pozorni na lunine spremembe, ki so jim pripisovali posebno moč. Tako je znano, da si ob mlaju ni dobro nohtov in las striči, saj le-ti kasneje hitreje rastejo. Sicer pa je vse, kar hočemo, da bo raslo ali se množilo, treba delati tedaj, kadar mesec narašča. Ob mlaju se ne sme niti sejati, ne žeti, sicer žito prazno klasje rodi. Dobro je za lovca, da ob ščipu jelena lovi, kajti takrat je jelen tako zamišljen, da ga lahko za rep zagrabi. Gospodinje pa morajo cvreti ocvirke ob stari luni. Ali se tudi vi uravnavate po luninih menah?
Pavla Mrak, Kranj: "Na lunino stanje
rs ^ dam kar veliko, saj lahko rečem, da je
luna mnogokrat kriva za moje slabo počutje. Glava me boli in raztresena sem. Po mlaju grem tudi lase stric, saj se takrat močno okrepijo. Tudi v gospodinjstvu delam kakor luna kaže. Vlagam, kadar ni polna, in na vrtu sadim, kot kaže lunin koledarček." Helena Prlja, Kranj: "Na te vrste vraž jaz ne dam nič. Poslušala sem dosti pogovorov o astrologiji, a v luno in njeno moč ne verjamem. Mogoče je vzrok temu tudi nepoznavanje njene moči. Po luni se ravnam samo, kadar hujšam, saj luna zmanjšuje vodo v telesu." Angela Roblek, Bašelj: "Imam lunin koledarček, ki mi kar precej natančno pove, kdaj naj na vrtu sadim, kdaj naj vlagam sadje in zelenjavo in kdaj naj poberem pridelke. Vem, da na splošno ni dobro ob polni luni saditi. Luna pa vpliva tudi na razpoloženje in sicer manj vpliva na moške, na ženske pa polna luna."
Jožefa Dacar, Kranj: "Ljudje me že poznajo in takrat, kadar je luna polna, me pustijo kar samo, saj sem zaradi lune takrat neznosna. Sem zoprna in z zdravjem imam strašne težave. Na vrtu se ravnam po luninem koledarčku, pa jA ~ I tudi cvetlice sadim, kakor luna kaže."
4Kv m • T. Markovič, foto: Gorazd Šinik
Kje so tisti dobri stari časi, ko smo se pozimi kot mulci dričali po hribu, rdečih lic, Premraženih rok in nog, vsi smrkavi? Še zime niso več tisto, kar so bile, hvalabogu. Hvalabogu?l?
. Seveda! Kaj pa bi bilo, če bi 'meli ob letošnjih šolskih počitnicah meter snega? Mularija °i silila na sneg, kam bi le dru 9am? Pa si bliskovito v novih stroških: smuči, sanke, bunde, pancerji, smučarski tečaji. Odločno preveč za povprečno Plačo, kaj šele za zajamčenih «3 tisoči
Vsaka stvar je torej po eni strani dobra. Če te zima ne sili v nakupe, ki jih ne zmoreš, je tudi rahlo manj ljudskega nezadovoljstva, ki ga je že tako ali tako več kot preveč in ki s stavkami in drugačnimi oblikami protesta iritira komaj ustanovljeno vladajočo garnituro.
če še drži tista, da fiskultur-na množičnost rodi kvaliteto ,n ase, potem nam glede smučanje trda prede. A ne samo Slede smučarije, tudi drugih, dražjih športov, kajti osnovni v'ožek praviloma priteka iz družinske denarnice in šele nato prevzame financiranje Potencialnega vrhunskega Športnika državni klub.
Hoteli ali ne - spet smo tam!
Pri državnih jaslih. Uboga mlada država, ki bi jo radi l^olzli vsi! Bolj kot nam zatrjuje draga gospoda, zdaj smo v kapitalizma, znajdite se, bolj
TEMA TEDNA
SPORTHILFE
narod tolče in sili h koritu. Tam pa je prostora malo, kandidatov veliko. In tako kot je vedno v življenju: izvisijo tisti, ki ne drvijo in ne kričijo.
Že enoumje ni gojilo prav posebnega veselja do financiranja fiskulture. Pod krinko vsesplošnega zagnanega amaterizma so se dogajale prav zabavne reči: na eni strani je smučariji pripadno lokalno prebivalstvo z lopatami nosilo sneg, na drugi strani pa je funkcionarska gospoda iz prestolnice v kakšnem skritem lo kalčku pila in papcala na naročilnice. In je bilo lokalno prebivalstvo na moč veselo, ko je za svoj trud in delo »fasalo« kakšne prekratke ali predolge bundice, medtem ko si jih je funkcionarska gospoda naročila po meri. In če mera ni bila prava, se je naročniku s helikopterjem dovozil nov kroj.
A to so že sitne malenkosti! Tedanja realnost je bila namreč v višji funkcionarskih krogih neprimerno bolj velikopotezna in dobičkonosna, kot
sta zelje in kranjska klobasa na naročilnico!
Nato so se stvari začele drastično reducirati - ker ni bilo denarja, ni bilo muzike. Ob državotvornih zadevah sta postala največji nebodigatreba kultura in predvsem šport! Kultura malo manj, saj je v poslanskih klopeh sedelo kar precej kulturnikov, za šport pa ne pomnim, da bi ga kdo v parlamentu resno omenil.
Nič! Samo Podarim dobim smo kupovali, se grdo zmrdo-vali, če so na tekmah športniki popadali v sneg in triumfalno vzklikali kadar so jo dobro zvozili. Če so bili v snegu, so bili nič od niča, če so bili v cilju, pa ambasadorji in živa promocija Slovenije!
Bah!
Kakšna promocija Slovenije, če je vložek v dotičnoga asa več ali manj le finančni vložek njegovega lastnega ata in mame! Ob milijonih, ki jih je turistično ministrstvo zapravilo v Ameriki in še kje, je prav demagoško  povezati uspeh
športnika s promocijo. Zgleda že, ne rečem in Jure in Urška sta gotovo ponosna, da sta iz Slovenije; a koliko Uršk in Juretov, vas vprašam, pa ta država podpira tukaj in zdaj in jih vodi na, denimo, zasnežena avstrijska smučišča, da bodo jutri promocija Slovenije. No, koliko? Če ne bi bilo razu-mevajočih atov in mam, ne bi zjutraj na cesti srečali še tistih dveh, treh kombijev z obetavnimi mladimi smučarji, ki jih vozijo trenirat v Avstrijo!
Ne se, državca, kitit s tujim perjem, če se za to perje niti s prstom ne migne!
Kdor za šport in tozadevno promocije daje, daje narod s sporthilfe, s podarim dobim, vse drugo so za množično in vrhunsko fiskulturo mladih tako male in neznatne kapljice iz državne blagajne, da jih je neumno sploh omenjati.
In če gre demagogija že v to smer, naj se tudi rahlo demagoško zaključi.
Ob popevki tedna, namreč: funkcionarske plače, se omenja tudi podatek, da bodo poslanci letno pokasirali v lasten žep približno toliko, kot znaša izdatek za slovenski šport.
Škoda na kvadrat, ker ne posedujemo primerjave s kakšno evropsko državo! Mislimo pa si seveda lahko, kaj bi bilo, denimo, v sosednji Avstriji, če bi planili ven s takimi podatki! Pa tam ne bi: ne zato, ker si ne bi upali, ampak zato ne, ker je kaj takega sploh nemogoče. • D.Sedej
JEŽEVKE - PREPOVEDANE!
Slovenski smučarski trener, ki živi v Avstriji in ima tudi avtomobil z avstrijsko registracijo, se je minulo nedeljo ob 14.50 uri z dvema otrokoma vračal domov preko mejnega prehoda Korensko sedlo. Avto je nov, opremljen po vseh predpisih, ima pa - ježevke!
Obmejna policija mu prav zaradi ježevk ni dovolila vstopa v Slovenijo!
Kar dolgo sta se trener in komandir podkorenške policije prepričevala. Lastnik avtomobila z ježevkami je spraševal, ali so tako natančni in dosledni tudi pri tistih trenerjih in tekmovalcih, ki prihajajo na tekme v Slovenijo in predvsem v Kranjsko Goro in prosil, če lahko zapelje do doma vsaj otroka, saj se nato takoj vrača.
Ne! Predpis je predpis: v Sloveniji se z ježevkami ni dovoljeno voziti in - pika!
Tako se je moral vrniti v Beljak, kjer je pet ur iskal primerno vozilo in ga končno tudi našel, da je otroka prepeljal preko meje.
Zanimivo je, da že pet let živi in dela v Avstriji, pa se mu kaj takega še ni zgodilo. Priporoča, da se postavi na meji ali kjerkoli drugje opozorilna tabla, da z ježevkami ni dovoljeno čez mej o I • D.S.
NAGRADNE IGRE IN NAGRADE
Daljnega leta 1965 je britanska radijska postaja BBC organizirala natečaj. Odgovoriti je bilo treba na nekaj vprašanj in prvo nagrado si je prislužil Ukrajinec Aleksej Breznik iz Kijeva. Prejel je nagrado: dvotedensko potovanje po Veliki Britanji.
Aleksej je 27 let čakal, da je razpadla Sovjetska zveza, nakar je kot državljan samostojne Ukrajine vprašal na BBC London, če morda nagrada še velja. In po 28 letih je nagrado le dobil.
Ob tem, kako je potrpežljivi Ukrajinec kar 28 let čakal na svojo nagrado, se nehote spomnimo primerov iz vsakdanjika ob izhajanju našega časopisa Gorenjski glas. Kadar ob petkih objavimo izid žrebanja rešitev naše nagradne križanke, nemalokrat še isti dan zjutraj zazvoni telefon v uredništvu in neučakani izžrebanec nas vpraša, kje je nagrada. Ker nagrade pošiljamo po pošti neposredno po javnem žrebanju ob četrtkih dopoldne, takim neučakancem pojasnimo, da jih nagrada čaka v poštnem nabiralniku ali pa je še v poštarjevi torbi in že prihaja. Tako pojasnilo običajno zadošča - ne pa vselej. Le kaj bi neučakanem lahko povedal Aleksej iz Kijeva?! - M. Va.
PREDSEDNIK
Težko smo pričakovali slovensko komedijo Borisa Cavazze pod naslovom Predsednik.
Po televizijski premieri so se razvnela slovenska mnenja: ali je bila komedija dobra ali ne. Malo jih je šlo na to, malo pa na ono stran, kajti vsake oči imajo svojega malarja.
Zanimiv pa je naslednji pristop slovenskega TV gledalca. Kot čistokrvni Gorenjec - se torej ve, da varčen, če ne celo škrt - je ob vsakem prizoru s helikopterjem zavzdihnil:
»Madona - a ni bilo škoda denarjal Ali ti sploh veš, koliko helikopter košta!?!«
Potem pa temu slovenskemu »folku« delaj filme, če jih moreš! Vse se pa tudi ne da posneti v eni tesni čumnati! • D.S.
NAGAJIVA HARMONIKA
2. nadaljevanje
Svežina harmonij ansambla Tonija Iskre iz Begunj je na ptujskem festivalu leta 1991 strokovno komisijo prepričala. Ansambel se je uvrstil v zlati kakovostni razred in prejel nagrado tudi kot najobe tavnejši debitant. Zasedba je nadvse zanimiva, saj je sestavljena iz instrumentalnega tria s klavirsko harmoniko ter dveh pevk sopranistk. Mehke, harmonsko bogate viže komponira vodja in harmonikar Toni Iskra, besedila pa piše Janez Hvale, s katerim sta pred leti sodelovala skupaj pri ansamblu Rž. Izhodišče za novost v zvoku je enako kot pri drugih ansamblih, posebnost je le v načinu igranja, kar pomeni drugačnost zvena, vragolij na harmoniki, temu pa se prilagaja basist in podreja ritem kitarist. Pravo barvo novim kompozicijam da tudi pevski zvok. Kompozicije temeljijo na raznih motivih v glasbi, potem jih je potrebno prilagoditi trio zasedbi z ustreznimi aranžmaji. Plod zavzetega dela in lepih melodij je prva kaseta, ki je izšla v Založbi Srake, nosi pa naslov Nagajiva harmonika. Polka Nagajiva harmonika je bila v instrumentalni verziji predstavljena že ob nastanku za časa ansambla Rž, sedaj pa jo dopolnjuje nova verzija z vokali. Tehnično sposobnost pa Iskra v pravem pomenu naslova prikaže v nekaj težkih pasažih. Uspavanka je melodija z bogatimi harmonijami in svojstvena v slovenski domači glasbi, kjer je harmonsko podlago obdelal že Avsenik. Tehnično sposobnost pa Iskra v pravem pomenu naslova prikaže v nekaj težkih pasažih. Valček Sloveniji je namenjen naši novi državi, besedilo pa jo opeva hrepeneče s prispodobami, da se iz nje čuti prava veličina, pevsko pa je podkrepljena z zahtevnim največjim možnim razponom in obsegom pevkinega glasu. Valček Po Koroškem je zanimiv kot dialog harmonike in petja z občutkom sprehajanja. Polka Karavank je bila iz instrumentalne viže dopolnjena z vokalnim refrenom in udarnostjo v pravem pomenu domače glasbe. Trenti je valček z zanimivimi harmonijami in asociacijo besedila, ki je oprto na mitološko izročilo o ajdovski deklici, triglavskem Zlatorogu in triglavski roži. Moji plavolaski je Iskrina prva skladba stara že 18 let, torej je postala polnoletna. Na potep je harmonikarsko zahtevna polka, polka Mlinski kamni ponazarja instrumentalno mletje glasbe nekakšen perpetum mobile. cirkus Renz pa je sposojena internacionalna skladba avtorja Gustava Petra, ki je bila v originalu napisana za vibro-fon. Iskra pa jo je priredil za harmoniko, torej v drugem efektu.
Sicer je pa ansambel Tonija Iskre znan kot virtuoz skladb klasi čne evropske glasbe, kjer pridejo do izraza plešoči prsti...
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
8.50 9.00 10.05 10.05 10.50
11.30
13.00 13.05 13.15 13.35
14.45 14.45
16.50 16.55 17.00 17.15 17.15 17.40
18.00 18.45 18.50
19.15 19.22 19.24 19.30 19.55 20.05 20.20 20.25
21.55 22.00 22.23
Video strani
Zimski počitniški program Tedenski izbor Videošpon
M. Dedakovič: Uršine ljubezni, kratki igrani film Minuta za umor, slovenski film
Poročila
Poslovna borza, ponovitev Video strani
Fran Žižek: Napravite mi to deželo spet nemško, ponovitev zadnjega dela nadaljevanke Sova
Dragi John, ameriška nanizanka; Zmenek, nemški barvni film
Poslovne informacije
EP Video strani
TV Dnevnik
Otroški program
Silas, nemška nadaljevanka
Prvi uspehi: Tadej Tomšič -
klarinet
Regionalni program - Koper EPP
Besede, besede, besede, TV
igrica
Risanka
TV nocoj
EPP
TV Dnevnik, Vreme
Šport
Forum
EPP
Vrzi mamo z vlaka, ameriški barvni film
EPP -t- EP Video strani TV dnevnik 3, Vreme Šport
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
11.00 Video strani - 11.10 Tedenski izbor - 11.10 Že veste, ponovitev -11.40 Gospodarska oddaja: R & R, ponovitev - 12.10 Večna mladost, ponovitev italijanske nadaljevanke -13.00 Poročila -13.05 Video strani - 17.30 Alpe - Donava - Jadran -18.00 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike - 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami - 19.00 Eurori-tem - 19.22 TV nocoj - 19.24 EPP -19.30 TV dnevnik, Vreme - 19.55 Šport - 19.59 EPP - 20.05 Alternativni program: Studio City - 22.10 Slike iz Sečuana, slovenska dokumentarna serija - 22.20 TV jutri -22.25 Sova: Popolna tujca, ameriška nanizanka; Broadway Dannv Rose, ameriški film - 0.20 Video strani -
1. PROGRAM TV HRVAŠKA
7.55 Pregled sporeda 8.00 Dobro jutro, Hrvaška/TV Koledar/Zgodbe iz Monticella, nanizanka 10.00 Poročila 10.06 TV šola 10.05 Vprašanja, sporočila, nasveti 10.30 Iz tujega programa 11.00 Sociološki TV Leksikon: Modernizacija 11.15 Ameriška angleščina 11.30 Operacija Barbarosa, mladinska nanizanka 12.00 Točno opoldne/Poročila/ Ko se svet vrti, ameriška nadaljevanka 13.25 Mikser M 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Ike, ameriška nadaljevanka 15.35 The big blue, oddaja za Un-profor 16.00 Poročila 16.05 Tečaj nemščine 16.38 Malavizija: Beverlv Hills 90210, ameriška nanizanka 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Turizem a la carte 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.18 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Film - video - film 20.55 Tristana, špansko italijanski francoski barvni film 22.35 Dnevnik 23.10 Slika na sliko 23.55 Poročila v angleščini 0.00 Poročila 0.10 Sanje brez meja
2. PROGRAM TV HRVAŠKA
14.45 Video strani 15.00 Volitve '93 19.30 TV dnevnik 20.15 Tenis: Odprto prvenstvo Avstralije 21.55 Cro pop ročk 22.25 Gospodična Mar ple, britanska nanizanka 23.20 Nočna ekipa - Haggard, angleška humoristična nanizanka - Magija - zabavna oddaja - Smisel življenja, angleški barvni film 3.00 Horoskop/ Video strani
KANALA
10.15 A Shop 10.25 Astrološka napoved 10.30 RIS, risanke in spoti 11.00 Drugačen svet, ponovitev ameriške nadaljevanke 11.50 A Shop 18.45 A shop 19.00 Ninja žel ve, ameriška risana serija 19.25 A Shop 19.40 MCM 20.00 Risanke 20.15 Dnevno informativni program 20.30 Dan po jutrišnjem, ameriška poljudnoznanstvena serija 21.05 Deviška kraljica, italijanski barvni film 22.40 Drugačen svet. ameriška nadaljevanka 23.30 Dnevno informativni program 23.45 Poročila v
SLOVENIJA 2
Broad way Dannv Rose, ameriški barvni film
Dannv Rose, ki je nekoč nastopal kot komik, zdaj skrbi za različne nastopače. Najbolj se zavzame za debelušnega pevca sladkih popevčic Louja Ca-novo. Ker je prepričan, da bo uspel, skrbi za njegove obleke, nastop, budno pazi, da se ne bi dotaknil alkohola. Ureja tudi njegovo ljubezensko življenje. Zaljubljen je namreč v mafijsko vdovo Tino Vitale. Stvar se zaplete, ko pevec vztraja, da je Tina ob njegovem promocijskem koncertu, njen spremljevalec pa bo moral biti Dannv. Vendar je v Tino zaljubljen tudi neki mafijec...
angleščini: Deutsche vvelle 0.05 A Shop 0.20 Astrološka napoved 0.30 MCM 1.00 Video strani
TV AVSTRIJA l
13.00 Cas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.35 Sinha Moča, serija 14.00 Dom živali: Krilati čuvaj 14.50 Mojstri jutrišnjega dne 15.00 Jaz in ti, otroški program 15.05 Heidi, risana serija 15.30 Am, dam, des 15.50 Muppet Babvs, risana serija 16.15 Cool 16.30 Video uspešnice in kviz 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlit-zer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Hribovski zdravnik, serija 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20.15 Stari 21.20 Pogledi s strani 21.30 Nasprotja se privlačijo, ameriška komedija 23.05 Čas v sliki/šport 23.30 Železni prefekt, italijanski film 1.25 Zakon v Los Angelesu 2.15 Poročila/1000 mojstrovin
ZLAT0TISK
14< * ju KRANJ. Sluvri.ski uv 7 (> C 4 / S J ? 424
RADIO KRANJ
8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20
- Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Gorenjska včeraj - danes (regionalna poročila) - 9.20 -Novinarski blok - 10.00 - Poročila Radia Slovenija -10.55 - Pet za pet -12.15 - Osmrtnice, zahvale - 12.20
- Črna kronika - 12.55 - Pet za pet -13.00 - Pesem tedna - 14.00 - Gorenjska danes - 15.30 - Dogodki in odmevi -18.00 - Gorenjska danes -jutri - 18.20 - Novinarski blok -18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 -Nasvidenje -
RADIO TRŽIČ
Oddajamo od 16. do 19. ure. Ob 17. uri - GLASBENA DELITACIJA
l. RADIO TRIGLAV JESENICE
8.00 - Napoved, telegraf, horoskop, EPP - 9.30 - Novice, aktualno, naše stranke so stranke - 11.30 - Novice, Danes do 13-ih - 13.30 - Napoved popoldanskega programa - 14.15 -Obvestila, popoldanski telegraf -15.30 - Dogodki in odmevi - 16.15 -Obvestila - 16.30 - Novice, EPP 17.00 - Lestvica popularnih 40 z ekipo Riharda Kisliha do 22. ure -22.00 - Prenos Radia Slovenija
1. RADIO Žffil
14.00 - Napoved programa - 14.15 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj -14.40 - Zakajčkovi starši - 15.00 -Dogodki danes - jutri - 15.30 - Prenos dnevno-informativne oddaje Radia Slovenija - 16.00 - Napoved programa - 16.30 - EPP - 17.00 -"Zadetek v petek" iz studia Radia Žiri in gostišča pri Katerniku v Žireh -19.00 - Prenos osrednje informativne oddaje RA Slovenija - 19.30 -Drugi del oddaje "Zadetek v petek" iz gostišča Katernik v Žireh - 22.00 -Odpoved programa -
KINO
29. januarja
CENTER amer komedija CRKNI, FRED! ob 10. uri, amer. risanka HRE-STAČ ob 16 uri, amer erot kriminalka PRVINSKI NAGON ob 17.45 in ob 20 uri STORŽIČ amer komedija CRKNI, FRED ob 16., 18. in 20 uri ŽELEZAR amer. komedija NE RECI MAMI, DA SMO SAMI ob 16. uri, amer melodrama OCVRTI ZELENI PARADIŽNIKI ob 18. in 20.15 uri DUPLICA premiera amer komedija SAM DOMA ob 16., 18,in 20 uri KINO RADOVLJICA amer. komedija SAM DOMA ob 18 in 20 uri
SOBOTA, 30. januarja 1993
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
9.40 Video strani 9.50 Tedenski izbor 9.50 Radovedni Taček: Dvorana 10.05 J. Stržinar: Povodnjak in makov škrat, lutkovna igrica 10.20 Zlata ribica: Zlate ribice ni več
10.45 Tok, tok, ponovitev
11.30 Vrzi mamo z vlaka, ponovitev ameriškega filma
13.00 Poročila
13.05 Tednik, ponovitev
13.45 Video strani
14.50 Sova, ponovitev
Popolna tujca, ameriška nanizanka
Broadway Danny Rose, ameriški film (Woody Allen)
16.55 EP Video strani
17.00 TV Dnevnik
17.15 Svet morskih psov in baraku-de, ameriška poljudnoznanstvena oddaja
18.00 Regionalni program - Ljubljana
18.45 TV mernik
19.00 Risanka
19.12 Žrebanje 3x3
19.22 TV nocoj
19.24 EPP
19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.55 Šport 19.59 EPP 20.05 Utrip 20.20 EPP
20.30 Komu gori pod nogami?
21.25 EPP + Video strani
21.30 J. Henriot: Šampanjski Char-lie, ameriška nadaljevanka
22.15 EPP + Video strani
22.20 TV dnevnik 3, Vreme
22.43 Šport
22.58 TV jutri
23.00 Sobotna noč Videonoč Barbra Streisand
1.00 Video strani
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
8.50 Video strani - 9.00 Jakec in čarobna lučka, angleška risana serija - 9.10 Denver - poslednji dinozaver, ponovitev ameriške nanizanke -9.35 Zgodbe iz školjke, ponovitev -10.30 Operske zgodbe - Aida -11.25 športna sobota -16.15 Video strani - 17.55 Moški, ženska, ponovitev - 18.55 Dober tek!, kuharski nasveti Paula Bocuseja - 19.22 TV nocoj - 19.24 EPP - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Šport - 19.59 EPP - 20.05 Churchill, angleška dokumentarna serija - 21.00 Kvartet Tartini. M. Ra-vel - Kvartet v F-Duru - 21.30 Poglej in zadeni - 22.30 Slike iz Sečuana, dokumentarna oddaja - 22.40 TV jutri - 22.45 Sova: Znaki zodiaka: Škorpijon; New Orleans, ameriški film - 0.45 Video strani -
1. PROGRAM TV HRVAŠKA
8.50 Koledar 9.00 Dobro jutro. Hrvaška 10.30 Edukon 11.30 Magija, ponovitev 12.00 Poročila 12.05 Moč in slava, ponovitev 12.35 Haggard, ponovitev angleške humoristične serije 13.06 Slika na sliko, ponovitev 13.50 Risanka 14.00 Poročila 14.05 Pozdravi iz domovine 14.30 Me je kdo iskal?, ponovitev 15.15 Beverly Hills, 90210, mladinska nanizanka 16.00 Poročila 16.10 Iz stare skrinje, oddaja o narodnih običajih 17.05 Tom in Jerry kot otroka, risana serija 17.30 Televizija o televiziji 18.00 Poročila 18.05 TV razstava: Dragan Melkus 18.20 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.05 Na začetku je bila beseda 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 TV Tednik 20.15 Odločitve, ameriški barvni film 22.00 Usode: Tomislav Krolo 22.35 TV dnevnik 23.10 Slika na sliko 23.55 Poročila v angleščini 0.00 Poročila 0.10 Sanje brez meja_
2. PROGRAM TV HRVAŠKA
12.40 Video strani 12.50 TV Koledar 13.00 Tenis: Odprto prvenstvo Avstralije 15.00 Volitve '92 19.00 Risanka 19.30 Dnevnik 20.06 Črno na belem v barvah; Svet v tridesetih letih, nadaljevanka; V avtobusu, angleška humoristična nanizanka; Zajtrk pri Tiffanyju, ameriški barvni film 0.00 Hit depo 2.30 Horoskop
KANALA
10.15 A Shop 10.30 Astrološka napoved 10.35 RIS, risanke in spoti 11.00 Deviška kraljica, ponovitev italijanskega barvnega filma 12.35 A Shop 12.50 Video strani 19.00 Srečni Luka, ameriška risanka 19.30 MCM 20.00 Risanka 20.15 Dnevno informativni program 20.30 Tereza Kesovija, posnetek koncerta 21.40 Demonski kamen, ameriški barvni film 23.10 Dnevno informativni program 23.25 Poročila v angle-
SLOVENIJA 1
Svet morskih psov in barakud, ameriška poljudnoznanstvena oddaja
Oddaja prikazuje resnično podobo lovcev morskih globin: to so grozljiva, strah vzbujajoča I bitja, ki pa vzbujajo spoštovanje zaradi svoje vloge v morskem ekosistemu. Tu so najnovejša znanstvena odkritja, ki pomagajo ločevati med resnico ter hollywodskimi podobami in pretiravanji. Čeprav so lovci morskih globin videti neranljivi, je mnogo vrst že močno ogroženih in na robu izumrtja. Oddaja je bila posneta v čudovito modrem morju, ki obliva Bahame, prikazani dogodki pa so resnični.
ščini: Deutsche VVelle 23.40 Video-grom 0.55 Astrološka napoved 1.05 MCM 2.00 Erotična uspavanka 2.20 Erotični film 4.00 Video strani
TV AVSTRIJA 1
6.00 Teletext 9.00 Čas v sliki 9.05 Družinske vezi, ponovitev 9.30 Kdor se smeje, zmaga, ponovitev 10.15 Evroturizem 10.30 Barva denarja, ponovitev ameriškega filma 12.30 Hello Austria, Hello Vienna 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.35 Pustolovščina v Grand hotelu, nemška komedija 15.00 Vila Brdc-kelstein, risanka 15.10 Jaz in ti, otroški program 15.30 Mali divjaki in mamut, risanka 15.35 Ko so živali zapustile gozd, risana serija 16.00 Otroški VVurlitzer 17.00 Mini čas v sliki 17.10 X-Large 18.00 Čas v sliki 18.05 Slika Avstrije 18.30 Grad ob Vrbskem jezeru 19.30 Čas v sliki/ Vreme 20.00 Šport 20.15 Ste za šalo? 21.50 Zlata dekleta: Umetnik 22.15 Beg v neznano, ameriška kriminalka 23.50 Čas v sliki
/--"x
Ne prezrite
DANES GAŠPERJI V VIDEOMEHU
Amimbel GAŠPERJI, ki bo »redi februarja izdal svojo prvo kaseto, bo nastopi! v danainjem Videomehu. Vodja ansambla Brine TIČAR (Gašperjev Brane) je posebej u GORENJSKI GLAS povedal, da bodo promocijo prve (ki ne bo zadnja!) kasete seveda pripravili na Gorenjskem.
RADIO KRANJ
8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20
- Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 9.00 - Gorenjska včeraj -danes - 9.20 - Novinarski blok -10.00 - Poročila Radia Slovenija -10.55 - Pet za pet - 11.20 - Tečaj nemškega jezika - 12.15 - Osmrtnice, zahvale - 12.20 - Črna kronika -12.55 - Pet za pet - 13.00 - Pesem tedna - 14.00 - Gorenjska od sobote do sobote - 14.30 - Velike ideje malih glav - 15.30 - Dogodki in od mevi - 17.00 - Glasbena lestvica 333 -18.00 - Gorenjska danes - jutri
- 18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 -Jutri nasvidenje -
RADIO TRŽIČ
Oddajamo od 16. do 19. ure. Kultura na radiu! - ob 18. uri - 100 letnica GD Tržič
l. RADIO TRIGLAV JESENICE
8.00 - Napoved, telegraf, horoskop - 9.30 - Novice, aktualno, naše stranke so stranke - 11.30 - Novice, duhovni razgledi, glasba je življenje, danes do 13-ih 14.15 - Obvestila, popoldanski telegraf, lekcija angleščine - 15.30 - Dogodki in odmevi - 16.15 - Obvestila, novice, moja je lepša kot tvoja - sobotni klepet - z vami klepeta Simona Vo-dopivec - 18.00 - Voščila, prenos Radia Slovenija -
1. RADIO žmi
14.00 - Napoved programa -14.15 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj -14.40 - Minute za družino - 15.00 -Dogodki danes - jutri - 15.30 - Prenos dnevno-informativne oddaje Radia Slovenija - 16.00 - Napoved
§rograma - 16.30 - EPP - 17.00 -portni utrinki - 17.10 - Razvedrilno popoldne - 18.00 - Novice, obvesti-ia - 19.00 - Odpoved programa -
KINO
30. januarja
CENTER amer. akcijski film VRAŽJI POLICAJI ob 10. uri, amer. erotična kriminalka PRVINSKI NAGON ob 16.30, 18.45 in 21. uri STORŽIČ amer akcijski film VRAŽJI POLICAJI ob 16. uri, amer. akcijski PROTI SONCU ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. pustolovski VRNITEV V ZELE NO LAGUNO ob 17. uri, amer melodrama OCVRTI ZELENI PARADIŽNIKI ob 18.45 in 21. uri DUPLICA amer komedija SAM DOM ob 16 18. in 20. uri TRŽIČ amer. komedija BINGO ob 16. uri KINO RADOVLJICA amer. komedija SAM DOMA ob 18. in 20. uri
NEDELJA, 31. januarja 1993
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
8.30 Video strani
8.40 Program za otroke, ponovitev
8.40 Živ, žav, ponovitev 9.20 Zlati cekin, ponovitev 10.10 Silas, ponovitev nemške nanizanke
10.40 Dober tek!, kuharski nasveti Paula Bocuseja, ponovitev
11.00 Od Kolpe do Rabe, akademska folklorna skupina France Marolt
11.30 Obzorja duha
12.00 Ljudje in zemlja
12.30 Videomeh
13.00 Poročila
13.05 Brian Orser: Nočni potep, show na ledu; ponovitev
13.50 Dolina pravljic: Izlet skozi Selške jame, ponovitev
14.05 Video strani
14.50 Sova, ponovitev: Znaki zodiaka - Škorpijon; Nevv Orleans, ameriški film
16.50 Poslovne informacije
16.55 EP Video strani
17.00 TV Dnevnik
17.10 Mora, francoski film
18.35 Mi smo pa v Selah doma, 1. oddaja
19.05 Risanka
19.17 Slovenski loto
19.22 TV nocoj
19.24 EPP
19.30 TV Dnevnik, Vreme
19.55 Šport
19.59 EPP
20.05 Zrcalo tedna
20.20 EPP
20.25 Nedeljskih 60 21.25 EPP
21.30 Morske steze, angleška poljudnoznanstvena serija 21.55 EPP + EP Video strani 22.00 TV dnevnik, Vreme, Šport
22.23 TV jutri
22.25 Športni pregled
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
7.15 Video strani - 7.25 Poglej in zadeni, ponovitev - 8.25 J. Henriot: Šampanjski Charlie, ameriška nadaljevanka - 9.15 Alpe - Donava -Jadran - 9.45 Matagi: Stari lovec na medvede, japonski mladinski film - 11.25 Športna nedelja - 19.22 TV nocoj - 19.24 EPP - 19.30 TV Dnevnik, Vreme - 19.55 Šport -19.59 EPP - 20.05 Ženska, ki nenehno govori, multimedijski spektakel - prenos iz Cankarjevega doma -22.05 Slike iz Sučuana: Sajenje riža, dokumentarna oddaja - 22.15 TV jutri - 22.20 Sova: Družina Adams, ameriška nanizanka; Ken-ny Rogers - Kockar, ameriška nadaljevanka; - 0.20 Video strani -
1. PROGRAM TV HRVAŠKA
8.30 Poročila 8.35 TV koledar 8.45 Slika na sliko, ponovitev 9.30 Huc-kleberry Finn in njegovi prijatelji, ponovitev 9.55 Risanka 10.00 Poročila 10.05 Maša, prenos 11.30 Oddaja narodne glasbe 12.00 Poročila 12.05 Plodovi zemlje, kmetijska oddaja 13.00 Mir in dobrota 13.30 Palček David, risana serija 13.55 Slepa nedelja, ameriški mladinski fiJm 14.40 Risanka 15.00 Operne arije 15.30 Poročila 15.35 Družinski zabavnik 17.20 Izseljenci, avstralski barvni film 18.50 Beetlejuice, ameriška risana serija 19.15 TV fortuna 19.30 TV dnevnik 20.15 Objem, dramska serija 21.20 Sedma noč 22.50 Dnevnik II 23.25 Slika na sliko
2. PROGRAM TV HRVATSKA
14.10 Video strani 1470 TV Koledar 13.30 Tenis: Odprto prvenstvo Avstralije 16.55 Prvenstvo Hrvaške v košarki: Cibona - Slobodna Dalmacija 19.30 Dnevnik 20.05 Svet odkritij, dokumentarna serija 21.10 Zlata leta, ameriška nadaljevanka 22.05 Obstranec, francoski barvni film 23.50 Šport 0.05 Jazz 0.35 Horoskop 0.40 Video strani 2.30 Horo skop
KANALA
7.45 Nedeljski nagovor: Pater Be nedikt Lavrih 8.00 Risanke 8.10 Zaporniki Zende, risana serija 8.40 Srečni Luka, kanadska risana serija 9.10 Male živali 9.30 Čudoviti cirkus pod morjem 10.00 Astrološka napoved 10.10 Smithsonian, ponovitev dokumentarne serije 11.00 Kult-ura, oddaja o kulturi 11.30 Dance Session 12.00 Nedeljski nagovor: Pater Benedikt Lavrih 12.15 Videogrom 13.30 Video strani 19.00 MCM 20.00 Risanka 21.10 Parnas, slovenski kratki film 20.25 Diamanti, ameriško-izraelski barvni film 22.10 Astrološka napoved 22.20 Pogumni zmagajo, angleški barvni film 0.20 MCM 1.00 Video strani
SLOVENIJA 1
Mora, francoski barvni film
FHm je črna komedija, kjer se srečata samomorilec in morilec. Režiser je za ti vlogi uspešno izbral Jacquesa Brela in Lina Venturo. Jacques Brel, bolj znan po svojih šansonih, ki so, če niso lirični, precej hudomušni, je seveda povsem ustrezal liku nenehnega nergača, ki kljub odločenosti, da bo končal svoje življenje, zagreni življenje hladnokrvnemu najetemu morilcu Linu Venturi, ki po naključju - seveda z naročilom za uboj - pristane v istem hotelu kot nergač. Namesto da bi se posvetil morilski akciji, ga splet okoliščin privede do tega, da kar naprej rešuje življenje človeku, ki si ga sam greni in seveda tudi morilcu.
TV AVSTRIJA 1
13.00 Čas v sliki 13.10 Otoki na koncu sveta, ponovitev 13.45 Žandar se ženi, francoska komedija 15.05 Lepote Češke 15.25 četrti kralj, serija 15.30 Jaz in ti, otroški program 15.55 Jaz in ti 16.10 Tiny Toon, risana serija 16.35 Kapitan Smodnik na divjem prašiču, risanka 16.40 Las-sie 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Beverlv Hills 90210 18.00 Čas v sliki 18.05 X-large, reportaže 18.30 Hribovski zdravnik, serija 19.30 Čas v sliki 19.48 Šport 20.15 Dogodivščine mladega Indiana Jonesa 21.05 Pozor, ponaredek? 21.50 Vizije 21.55 Zadnji metro, francoski film 0.35 Frederic Chopin: Sonata za klavir št. 2, v B-molu 1.00 Poročila/ 1000 mojstrovin
TV AVSTRIJA 2
11.45 Štajerski običaj 12.30 Pogledi od strani 13.00 Dober dan. Koroška 13.30 Slike iz Avstrije 14.15 O demonih, medvedih in čarovnicah 15.00 Športno popoldne 16.30 Let na severni rt 17.15 Klub za seniorje 18.00 Družinske vezi 18.30 Slika Avstrije 18.55 Kristjan v času 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 19.48 Sporna vprašanja 20.15 Kraj dejanja 21.46 Čas v sliki/Šport 21.56 Očka je kos nam vsem, ameriška serija 22.20 Badolero, ameriški vestem 0.00 čas v sliki 0.05 Deček, ki je dekle, argentinski film
RADIO KRANJ
8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20
- Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov -10.00 - Poročila Radia Slovenije -10.05 - Na vrtiljaku z Romano (otroška oddaja) -11.00 - Po domače na Kranjskem radiu - 12.00 -Brezplačni mali oglasi - 12.30 -Osmrtnice, zahvale - 12.40 - Kmetijska oddaja - 13.00 - Dobrodošli med praznovalci - 16.00 - Izbor pesmi tedna - 17.20 - Športna oddaja
- 18.30 - Nagradni kviz Kina Kranj -18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 -Nasvidenje jutri -
RADIO TRŽIČ
Oddajamo od 10. 30 do 15.30 ore. Za zabavo, sporostitev in zanimivosti) Stalne oddaje: Pravljica za otroke ob 10.45, Alpetour Puti j z menoj ob 11.30 in naš Nedeljski gost ob 13.45.
I. RADIO TRIGLAV JESENICE
8.00 - Napoved, Mirin vrtiljak 9.30 - Godba na pihala, horoskop, zgodbe drugače - tokrat po domače -11.00 - Radijski sejem, voščila -13.00 - Nedeljski klepet, voščila, dogodki in odmevi - 17.00 - Nedeljski klepet, minute za ljubitelje resne glasbe - 19.00 - Prenos Radia Slovenija -
l. RADIO ŽIRI
9.00 - Napoved programa - radijski koledar - EPP - 10.00 - Kmetijska oddaja - 11.00 - Novice in dogodki - osmrtnice - obvestila - mali oglasi - 11.40 - Sprehod po kinodvora-nah 12.00 - Nedeljska duhovna misel 12.15 - EPP - 12.30 - Čestitke in pozdravi naših poslušalcev -13.30 - Nedeljsko popoldne Radia Žiri - vmes vreme - prometna varnost - kulturni kažipot - Loka v časopisju - glasbena lestvica 3x3 športni utrinki - 15.30 - Odpoved programa -
KINO
31. januarja
CENTER amer. komedija BINGO ob 10. uri, amer. erotična kriminalka PRVINSKI NAGON ob 16 30, 18.45 in 21. uri STORŽIČ amer. komedija PROTI SONCU ob 16 uri, amer akcijski film PROTI SONCU ob 18 in 20. uri ŽELEZAR amer. risanka HRESTAČ ob 15. uri, amer. melodrama OCVRTI ZELENI PARADIŽNIKI ob 16.45 in 19 uri, amer trda erotika NAJBOLJŠA UČITEUICA ob 21.15 uri DUPLICA amer komedija SAM DOMA ob 16., 18 in 20 uri TRŽIČ amer komeija SKODRANA SUZI ob 16. uri, amer kriminalka BELE PEŠČINE ob 18. in 20. uri KINO RADO VUICA amer. komedija SAM DOMA ob 18. in 20. uri
JODLGATOR
LA VIE HEUREUSE
Ja veselo, srečno življenje je pel en fejst možakar, Francoz, pevec enega mojih najljubših bendov. Ni ga več. Overdose. Droga. Zato sem malo žalosten, sorrv. No, gremo k naši stvari. Zelo lepo, da ste zadovoljni z novim imenom rubrike. Boži sicer pravi not bad at aH, nekoliko skeptična je tudi Alenka. Upam, da bo Jodlgator tudi vama nekoč bolj všeč, če ne bom še bolj žalosten in podstreha mi ne uide. Kva s'm zvit. Imam pa še boljšo sušilno varianto od podstrehe, samo vam ne povem. Tudi Petri se je na začetku ime zdelo nekoliko čudno, a ji je tik zatem postalo full superca. To je beseda, mi je po mobitelu 6-krat sporočil Jodlgator (on samo reklamo vid, pa takoj hoče irnet mobitel). Videti se ga zaenkrat še ne bo dalo, je dec zlo zaseden, kar pomeni, da full veliko folka sedi na njem. No, pa §e cirkus zahteva celega človeka, pardon Jodlgatorja. Na nagradno vprašanje ste vsi, naturlich, odgovorili pravilno Jodlgator, žrebala pa je tokrat nova lastnica sosednje trgovine s cu-nami. Fest punca. Potegnila je dopisnico, na kateri je pisalo Mirja Kokalj, Zgornje Jezersko 102 b, glih tista pošta 64206 in izjavila: "Ta je pa iz našega konca." Kako imajo eni občutek za svoje zemljake, a ne. Jeee.
TOP 3
Čuki, krokodilčki, jaguarji... 2 Agropop'si
3- Keep The Faith - Bon Jovi
novosti
Hja. Ponatisnili so tastar CD od Kreslinkota in Beltinške (dobra poteza), Big Ben ima novo kaseto "Krasna si hči planin" (Gianni je gotovo mislil na vas, moje dopisovalke iz Gorenjske), tu pa je še neakj ex Jugo novosti, kao naprimjer Jasna Zlokić, Oliver Dragojevič, Jasmin Stavros, Jura Stublič in Film...
IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 80:
Ha, ker so ravno Čuki na sceni, pa še prvi na lestvici. Ali čuki 2najo plavat (mislim, da ne potonejo)? Pa sem vas. Odgovora sta lahko le dva. Odgovor ena in odgovor dve, a je tako. Kva s'm zvit, že drugič don's. Dopisnice pričakujem do srede, 3. februarja, jasno v uredništvo Gorenjskega glasa s pripisom
Jodlgator II". A ste že kdaj poskusili spati na Gorenjskem glasu (ne v uredništvu, na cajtngu)? Vprašajte fotra od Nataše, kako to zgleda. On to s fullom obvlada. Nataša, jasno, da me lahko tikaš in to velja tudi za vse ostale. K't prbit. Ha, moje počitnice so dolge en mesec (ampak to so "kaopočitnice", posla je namreč čez glavo). Alenka in Petra, čimprej vama želim podaljšek počitnic v obliki 8. februarja. Sicer pa so počitnice zato tako kratke, ker ni snega. Res, sva govorila z ministrom Slavko-tom. Obljube od prejšnjič prenašam na naslednjič, tudi zgodbo, ko je Aligator šel čez Jezersko. Danes sem namreč malo žalosten. Mojca, kakšna pa je gorenjska kava? Da ni tista, ko Pred šalco vroče vode govoriš Barcafe, Barcafe, in evo ti kofe brez zoca. Just kidding. Vesna, Aligator je že dal narediti svetlobni napis Aligator d.o.o. Music Shop, too late for questions, tr»at's the life. Sicer pa kot pravi Sandi - Envoj the life! Tako tu-
d* ia* vam pravim. Plus en vel'k ČAV...Naturlich.
GLASBA JE ŽIVLJENJE
GOSTJA ODDAJE MIŠA MOLK -SLOVENKA LETA V IZBORU NEDELJSKEGA
Vsako soboto točno opoldne na radiu Triglav Jesenice (96,0 MHz)
V jutrišnji oddaji bom gostila Mišo Molk, ki je v izboru Nedeljskega postala Slovenka leta. Med drugim sem jo vprašala, kako bi komentirala slovenski pregovor: molk je zlato. Miša: "Verjetno res, predvsem pri tistih, ki poleg svojega, težko prenesejo še kakšno drugo mnenje - takih poznam veliko. Osebno se tega ne držim, pa zamera gor, zamera dol, lažje diham, če spregovorim in takega zlata očitno ne cenim dovolj." Če kdo še ne ve, naj povem, da se je Miša spustila tudi na pevsko sceno, z Giannijem Rijavcem (Big ben) je posnela pesmico Poljub, ki jo bomo slišali tudi v naši oddaji. Za naše poslušalce pa bo zapela slovensko narodno Kako bom ljubila, k'me srček boli. In ker ljudje radi prisluhnemo kakšni čveki, predvsem o znanih ljudeh, bo Miša ustregla tudi s tem...
Preko oddaje Glasba je življenje pa iščemo najstarejši glasbeni inštrument na Slovenskem. Pobrskajte po svojih ropotarnicah, kleteh, podstrešjih, morda se prav pri vas skriva kakršenkoli, vendar čim starejši, glasbeni inštrument. Sporočite nam na naslov: Dnevnik, p.p. 30, Ljubljana, s pripisom za oddajo Glasba je življenje.
Jutrišnja Astrologija v glasbi, oziroma Glasbaj/ astrologiji, bo zanimiva predvsem za vse, rojene v znamenju bika. Inštrument bikov je violina, vse ostalo v zvezi z biki in glasbo, pa v oddaji.
Vas zanima, kdo so nepremagljivi v glasbi? Beatlesi so bili prav gotovo najuspešnejša skupina vseh časov, kajti zaslužek od prodanih plošč, se ne bo nikoli več ponovil. John Lennon, Paul McCartnev, Geor-ge Harrison in Ringo Star, vsi doma iz Liverpoola, so imeli na začetku kariere, v šestdesetih letih, prodanih več kot 1.000 milijonov malih in velikih plošč. Pa naj še kdo reče, da se ne splača biti glasbenik...
Simona H 2 O
T1!? I^1 WWfl Ljubljanska 1, KRANJ 1 JEltllll \J fo.fax<:064/221-112
POTO HI-FI VIDEO /za hotelom Jelen/
Zahvala ljubiteljem igre
Vse poti, ki z ljubiteljsko kulturo potujejo proti vrhu gore, so v iskanju polne izzivov, prepadov in hotenj. Odkriti njihov smisel je včasih težko, pa vendar veselje nekje na vrhu skupnega uspeha, je lahko nepozabno, če veš, da tam gori nisi sam.
Igralci iz Preddvora s komedijo Počitnice v Pujsovem zalivu, nismo bili nikjer sami. Z nami
ste bili vi z vašim smehom, vi, ki ste prišli od daleč in blizu. Vsem se najprisrčneje zahvaljujemo za obisk doma in na gostovanjih. Hvala vsem za čas, ki ste ga nam podarili. Ostali boste v naših srcih.
Da smo lahko z vami, pa gre zahvala tudi tistim, ki nam tako ali drugače pomagajo. To so: Krajevna skupnost Preddvor, Gorenjski glas. Radio Kranj in kopimica Karun. Še enkrat vsem iskrena hvala!
Igralska skupina Preddvor
LESTVICA 5 + 5
Tuji del:
1. Ene Clapton: Leila
2. Guns'n Roses: Yesterdays
3. Michael Jackson: Heal the vvorld
4. Freddie Mercury: The great pritender
5. ZZ Top: Viva Las Vegas
Domači del:
1. Čuki: Krokodilčki
2. Pop Design: Ne bom ti lagal
3. Agropop: Ti si moj sonček
4. Vlado Kreslin: Lili Marlen
5. Sokoli: Ko so češnje cvetele Predloga: Irena Vrčkovnik: Santa Marija
VVhitnev Houston: I vvill always love you Takole izgleda torej lestvica 5 + 5, zabavno glasbena lestvica žirov-skih radijskih sred. Glasujte za vašo najboljšo pesem, na kuponček ali dopisnico pa tudi pripišite, s katerim od pevcev, pevk se želite pogovarjati v živo. V sredo, 27. januarja 1993, sta se z Ireno Vrčkovnik pogovarjala Marička in Rok. Bilo je zabavno kot že dolgo ne. Nagrado je prejel Matija Cesar, Prešernova 9, 64240 Radovljica. Upam, da bomo lepo sodelovali še naprej in se ne le pismeno pogovarjali, pač pa tudi srečali v studiu v Žireh. Za enkrat pa lep pozdrav.
Vaša Saša Pivk
Domači predlog Tuji predlog _ Ob klepetu s _ H oslov_
MERCATOR
ZADETEK V PETEK
škofja Loka Mestni trg 20 Tel. .064/622-171
C^6
Škofja Loka Titov trg 14 Tel.: 0641621-000
Podjetje za obnavljanje avtoplaščev
Kidričeva 8, Škofja Loka
tel./064/631-181
fax/064/632-806
Danes je zadnji petek prvega meseca v letu 1993 - in od 17. ure naprej bo na valovih RADIA ŽIRI spet priljubljeni kviz ZADETEK V PETEK. Prenašali ga bomo iz GOSTILNE KATERNIK v Žireh, kjer se bo trudila tekmovalna ekipa (ki jo za 7 pravilnih odgovorov + za pravilni odgovor v usodni seriji vprašanj "vse ali nič" čaka nagrada v vrednosti 15.000,00 tolarjev).
Prvi ZADETEK V PETEK zimsko spomladanske serije je bil pred štirinajstimi dnevi v GOSTIŠČU KRONA. Naš fotograf Damjan Gazvoda je ujel v objektiv tekmovalno ekipo (vodila jo je Brigita Vole) ter voditelja kviza Jožeta Drabika (prvi z leve). Danes popoldne in zvečer bo znanje preizkušalo v Žireh naslednjih pet tekmovalk oziroma tekmovalcev v GOSTILNI KATERNIK bo kviz vodil Domen Ponikvar.
music shop
64220 Škofja Loka Titov trg 11
TRGOVINA 33
Kidričeva 62 Škofja Loka tel. /064/ 632-654
Prizorišče kviza ZADETEK V PETEK 29. januarja 1993:
GOSTILNA xx IN PRENOČIŠČA KATERNIK
Cesta XXXI. divizije 107, Žiri Telefon:/064/ 691-215
PONEDELJEK, 1. februarja 1993
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
8.50 9.00 10.00
11.30 11.30 12.30 13.00 13.05
14.05 14.50 14.50
16.50 16.55 17.00 17.15 17.15 17.30
18.00
18.45 18.50 19.15 19.22 19.24 19.30 19.55 19.59 20.05 20.25 20.30 21.30 22.10 22.15 22.38 22.43 22.45
Video strani
Zimski počitniški program Goldy - Poslednja zlata medvedka, ameriški film Tedenski izbor Nedeljskih 60, ponovitev Videomeh Poročila
Churchil, ponovitev angleške dokumentarne serije Video strani Filmsko popoldne Družina   Adams, ameriška nanizanka; Kenny Rogers -Kockar,   ameriška nadaljevanka
Poslovne informacije EP Video strani TV Dnevnik Program za otroke Radovedni Taček: Kost Denver, poslednji dinozaver, ameriška risana nanizanka Regionalni program - Maribor EPP
Pari, TV igrica Risanka TV nocoj EPP
TV Dnevnik, Vreme
Šport
EPP
Sedma steza EPP
Tuji show: Mi pa vsi plešemo Dosje
EPP + EP Video strani TV Dnevnik, Vreme Šport TV jutri
Gospodarska oddaja: Made in Slovenija
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
11.20 Video strani - 11.30 Tedenski izbor -11.30 Znanje za znanje, učite se z nami, ponovitev - 11.45 Od Kolpe do Rabe, akademska folklorna skupina France Marolt - 12.15 Euroritem, 8. oddaja -12.30 Športni pregled - 13.00 Poročila - 13.05 Video strani - 15.00 TV konferenca, ponovitev -16.00 Utrip, ponovitev -16.15 Zrcalo tedna - 16.30 Dober dan, Koroška -17.00 Obzorja duha, ponovitev - 17.30 Obzorja duha -18.00 V službi rock'n'rolla - 18.45 EPP - 18.50 Univerzitetni razgledi, svetovalno namenski program -19.22 TV nocoj - 19.24 EPP - 19.30 TV dnevnik, Vreme - 19.55 Šport -19.59 EPP - 20.05 Komunikacije prihodnosti - 20.35 Znanost: Dotik, 8. oddajažž 21.00 F. Pessoa: Prinčeva smrt, portugalska drama - 21.55 Slike iz Sečuana: Življenje z reko, dokumentarna oddaja - 22.05 TV jutri - 22.10 Sova: Korak za korakom, ameriška nanizanka; Kenny Rogers - Kockar, ameriška nadaljevanka - 0.30 Video strani -
l. PROGRAM TV HRVAŠKA
7.45 Pregled sporeda 7.50 TV Koledar 8.00 Dobro jutro, Hrvaška/Poročila/Zgodbe iz Monticella 10.00 Poročila 10.05 TV Šola 11.30 človekova zgodba, posnetek predstave 12.00 Točno opoldne/Poročila/Ko se svet vrti, ameriška nadaljevanka 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Zlata leta, ameriška nadaljevanka 15.40 The big blue 16.00 Poročila 16.05 Učimo o Hrvaški 16.35 Malavizija: Dogodivščine Toma Sawyerja in Huckleberry Finna, otroška serija 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Besede, besede, besede 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Hrvaška in svet 21.05 Četrti človek, ameriški film(ČB) 22.45 TV dnevnik 23.20 Slika na sliko 0.05 Poročila v angleščini 0.10 Poročila 0.20 Sanje brez me-
2. PROGRAM TV HRVAŠKA
13.35 Video strani 13.45 Volitve '93 19.02 Risanke 19.30 Dnevnik 20.15 Korak za korakom, ameriška humoristična nanizanka 20.45 Hitreje, višje, močneje, oddaja o športu 21.40 Ike, ameriška nadaljevanka 22.35 Fluid ročk cafe 23.10 Divji jug, dokumentarni film 0.10 Horoskop 0.15 Video strani
KANALA
10.15 A Shop 10.30 Astrološka na poved 10.40 RIS, risanke in spoti 11.00 Drugačen svet, ponovitev ameriške nadaljevanke 11.50 Do ber nakup 12.00 A Shop 12.15 Video strani 18.05 A Shop 18.20 Poslovni dosje 18.50 Dober nakup 19.00 Ninja želve, ameriška risana serija 19.25 A Shop 19.40 MCM 20.00 Risanka 20.15 Dnevno infor-mativni program 20.30 Teden na borzi 20.40 Poslovni dosje, ameriška serija 21.10 Smrt preži, ameriški barvni film 22.40 Drugačen svet, ameriška nadaljevanka 23.30 Dne-
SLOVENIJA 2
Prinčeva smrt,
portugalska
drama
V praznem filmskem studiju, ki je kot nekakšen sanjski prostor, igrata igralec in igralka sama zase, čudno igro, v kateri zamenjujeta vloge. Zdaj igra ta princa in paža, potem Salomo in še koga drugega. Zunaj studija je življenje, je mesto, tam delajo in gradijo, ustvarjajo življenje, notri so sanje, ki se zdijo destruktivne. Kdo koga sanja? Prihajajoči, opazujoč to noro igro, ki se imenuje gleda-!iše. ostajajo nemi, njihove misli neznane, neizpovedane... Morda pa so sanjska le bitja igralcev, ki nadaljujeta z igro in se spreminjata v Janeza Krst-nika, v Heroda, v Salomo...
vno informativni program 23.45 Poročila v angleščini: Deutsche VVelle 0.00 Astrološka napoved 0.10 A Shop 0.25 MCM 1.00 Video strani
TV AVSTRIJA l
6.00 Textvision 9.00 Dopoldanski program 9.05 Družinske vezi, ponovitev 9.30 Jour Fixw, Civilizacija: Rešitev ali uničenje?, ponovitev 10.30 Nasprotja se privlačijo, ponovitev ameriške komedije 12.15 šiling 13.00 Čas v sliki 13.10 Sporna vprašanja, ponovitev 13.35 Sinha Moča, brazilska telenovela 14.00 Trojica s štirimi pestmi 14.45 Euro-turizem 15.00 Jaz in ti 15.05 Nils Holgersson, serija 15.30 Am, dam, des 15.50 Deklica iz prihodnosti, avstralska serija 16.15 Strelovod 16.30 The real ghostbusters 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Hribovski zdravnik 19.20 Znanost 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20.15 Športna arena 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Pogledi s strani 21.25 Hol-lywoodski detektiv, ameriški TV film 22.55 Spet te ljubim, ameriška komedija 0.25 Čas v sliki 0.30 Zakon v Los Angelesu
TV AVSTRIJA 2
8.00 Vremenska panorama 15.00 1000 mojstrovin 15.10 Zorrovo znamenje, ameriški film 16.40 Visoke kulture človeštva, 3. del 17.30 Lipova ulica, serija 18.00 Družinske vezi 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Gozdarska hiša Falkenau, 12. del 21.00 Novo v kinu 21.05 Kuharski mojstri 21.15 Žrtve Stalingrada 22.00 čas v sliki 22.30 Mojstrovine: Monty Pvthon's Flying circus, humoristična serija 23.00 The dancing man - Enonogi plesalecžž 0.00 Arhitektov trebuh, angleški film 1.55Čas v sliki/1000 mojstrovin
RADIO KRANJ
8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20
- Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Gorenjska včerja - da nes (regionalna poročila) - 9.20 -Novinarski blok - 10.00 - Poročila Radia Slovenija - 10.55 - Pet za pet -12.15 - Osmrtnice, zahvale - T2.20
- Črna kronika - 12.55 - Pet za pet -13.00 - Pesem tedna - 14.00 - Gorenjska danes (regionalna poročila) - 14.30 - Točke, metri, sekunde (športna oddaja) - 15.30 - Dogodki in odmevi - radio Slovenija - 16.20 -Skriti reporter - 17.20 - Novinarski blok - 18.00 - Gorenjska danes - jutri (regionalna poročila) - 18.20 -Na Gorenjskem Parnasi - 18.50 -Radio Kranj jutri - 19.00 - Nasvide nje jutri -
l. RADIO TRIGLAV JESENICE
8.00 - Napoved, telegraf, horoskop, obvestila - 9.30 - Novice, aktualno, naše stranke so stranke - 11.30 -Novice, šport, danes do 13-ih -13.30 - Predstavitev popoldanskega programa - 14.15 - Obvestila, popoldanski telegraf, rezervirano za stranke - 15.30 - Dogodki in odmevi - 16.15 - Obvestila, novice, osrednja tema - 18.00 - Voščila, novice - 18.45 - Dogodki jutri, prenos Radia Slovenija -
1. RADIO ŽIRI
14.00 - Napoved programa - 14.10 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj -14.40 - Koristni nasveti -15.00 - Dogodki danes - jutri - 15.30 - Prenos dnevno-informativne oddaje Radia Slovenija - 16.00 - Radio Žiri spet z vami - napoved programa do 19 ure - 16.30 - EPP - 17.00 - športni utrinki - 17.15 - Otorški program -18.00 - Novice in obvestila - osmrtnice 18.10 - Mladinski program -19.00 - Odpoved programa -
KINO
1. februarja
CENTER amer erotična kriminalka PRVINSKI NAGON ob 1545. 18. in 20 15 uri STORŽIČ DANES ZAPRTO! ŽELEZAR DANES ZAPRTO! TRŽIČ amer. kriminalka BELE PEŠČINE ob 18 in 20 uri DUPLICA amer. komedija SKODRANA SUZI ob 16 uri
Jožica Sepohar Žnidar
61218 Komenda Kranjska pot 5 tel.: 061/841-328
IMATE BOLEČINE V HRBTU? VAM
JE
ZDRAVNIK SVETOVAL TELOVADBO.
FITNES SAVNA MASAŽA ŠPORTNA TRGOVINA
Zdaj imate možnost, da pod strokovnim vodstvom Jožice S. Žnidar iz Komende, izboljšate svoje počutje in preženete bolečine. V fitnes studiu FLORIDA na Brdu pri Kranju, bo vsako SREDO OB 17. URI VADBA ZA HRBTENICO S KALANETIKO, primerno za oba spola, za starejše. Informacije in prijave po tel. 061/841-328 (J- S. Žnidar) in 064/221-135 (Brdo za Fitnes).
MAlb CllBb
OBVESTILO POTROŠNIKOM	
Cenjene potrošnike obveščamo,	
da bodo od 1. 2.	1993 naprej ve-
ljavne naslednje	maloprodajne
cene originalnih uvoženih cigaret:	
nemške:	
KIM Slimsize	135 SIT
KIM Menthol	135 SIT
KIM Blau	135 SIT
HB King Size Box	135 SIT
HB lOOs Box	135 SIT
ameriške:	
LUCKY STRIKE	135 SIT
angleške:	
SILK CUT	170 SIT
BENSON & HEDGES    175 SIT	
Uvoznik in zastopnik za Slovenijo:	
MAGISTRAT	
INTERNA	T   1   O   N   A L
Vojkova 48, 61000 Ljubljana Slovenija	
tel. (3861) 182-144,	fax (3861) 181-466
KRANJ Koroška 16 tel.: 064/212-249 ODPRTO od 9. do 19. ure ob sobotah od 8. do 13. ure
DOBITNIKI
NAGRADNEGA ŽREBANJA
Z DNE 24.1.1993
1. Nagrada - VIDEOREKORDER
MIHA MRAVLJE, Cesta na Belo 16, KOKRICA
2. Nagrada - BON V VREDNOST115.000,00 SIT
BRANKO TIVADAR, Na vasi 22, VOGLJE
3. Nagrada -10 x PIZZA IN PIVO
KARMEN DEMŠAR, Hotovlje 38/a, POLJANE
4. Nagrada - BON V VREDNOSTI 5.555,00 SIT
ZALA ZUPAN, Brezovica 1,9, KROPA
5. Nagrada - BON V VREDNOSTI 5.555,00 SIT
TONE MALEŠ, Šenturška gora 15, CERKLJE
6. -15. Nagrada - BON V VREDNOST11.555,00 SIT
BOGDAN ZUPAN, Loka 107, TRŽIČ TINA OVEN, Podreča 5
KRISTINA PETRIČ, Puštal 132, ŠKOFJA LOKA TONČKA POTOČNIK, Hafnarjevo naselje 52, ŠKOFJA LOKA
ANKA GREGORC, Trstenik 4/a
TANJA TOMAŽIN, Podlubnik 236, ŠKOFJA LOKA
SLAĐANA SORAK, Gorenjska c. 33/b,
RADOVLJICA
VERONIKA ROBLEK, Suha 35, KRANJ SIMONA GRUBER, Gubčeva 7, KRANJ JOŽE ČAČIČ, Boštjanova 14, LESCE
JEANS CLUB PETRIČ -NAJ... JEANS CLUB
ZALLA
NAGRADNA KRIŽANKA
Ko boste rešili križanko, boste ugotovili, kdo je tokratni pokrovitelj - iz gesla, ki ga boste sestavili iz črk na oštevilčenih poljih in vpisali v lik, pa boste razbrali, zakaj smo povabili k sodelovanju firmo, ki s svojo ponudbo pomeni novost v Kranju.
Geslo, napisano na kuponu, pošljite na dopisnici na naš naslov (GORENJSKI GLAS, 64000 KRANJ) do prihodnjega četrtka, 4. februarja, do 8. ure, ko bomo izmed prispelih rešitev izžrebali naslednje nagrade:
1. deset rol stenskih tapet v vrednosti 8.000,00 SIT
2. 60 kg barve Jupol v vrednosti 5.000,00 SIT
ZALLA trgovina Kranj, Delavska 19, Stražišče (poleg trgovine Zapravljivček) tel.: 064/311-377
SEZONSKA RAZPRODAJA
moških bund - od 9.040 SIT dalje otroških bund - od 6.460 SIT dalje
Prepričajte se tudi o drugih ugodnih cenah oblačil za vso družino. Z nakupom nad 10.000 SIT si pridobite članstvo in izkaznico trgovine ZALLA, s katero ste upravičeni D010% POPUSTA pri vseh nadaljnjih nakupih - ne glede na znesek nakupa. VABIMO VAS V NAŠO TRGOVINO!
Odprto imamo vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. >-_______>
REŠITVE "POČITNIŠKE" NAGRADNE KRIŽANKE
V prejšnji Panorami smo objavili veliko počitniško križanko, ki očitno ni bila preveč težka, kajti člani komisije - ki je včeraj ob 8. uri opravila javno žrebanje - so našteli kar 1692 rešitev. In vse, od prve do zadnje, so bile pravilne: nagradno geslo BERITE GORENJSKI GLAS ste lahko sestavili iz črk na oštevilčenih poljih, vodoravne rešitve pa so bile: Epos, ala, kombinat, zima, rima, zapor, hmelj, ilegala, Ag, Amos, golaž, stojnica, Arete, leto, Euler, Lena, kefir, Haiti, ona, aker, port, zimske, IV, Au počitnice, rod, sak, Nac, IBI, toraks, Ezav Knin, sirena, Ainu, opomin.
Iz bobna za žrebanja je BOJAN HABIČ (poleg njega so v komisiji za žrebanje tokrat sodelovali še Stane LOKAR, Drago JEGLIČ in Franc Ml-HELČIC) izvlekel naslednje rešitve, ki prinašajo nagrade:
1. 8.000,00 SIT prejme Jožica KELVIŠAR, V. Kejžarja 24, Jesenice
2. 6.000,00 SIT prejme Špela SOKLIČ, Hotemaže, Preddvor
3. 4.000,00 SIT prejme Klemen VENDRAMIN, Gorenjska 15, Radovljica
4. - 10. nagrado (leposlovno knjižno darilo v okvirni vrednosti okoli 1.500,00 tolarjev) prejmejo: Marija JURIČ, T. Dežmana 2, Kranj; Stane PODGORŠEK, Velesovska 24, Šenčur; Vera SMUKOVEC, Vackoca 3, Boh. Bistrica; Slava OBRADOVIČ, Gubčeva 3, Kranj; Stane LUSKOVEC Sp. Brnik 47, Cerklje; Jožefa PUNGEČAR, Begunje 63, Luka TALER, Sp. Gorje 204.
Nagrade smo že poslali po pošti s čestitkami izžrebancem - vsem, ki tokrat niste imeli srečnega dneva, pa želimo prijetno razvedrilo ob reševanju današnje nagradne križanke in več sreče prihodnji četrtek na našem nagradnem žrebanju.
3. 3 x 3 kg pralnega praška Persil (vrednost nagrade 2.700,00 SIT)
4. - 8. knjižna nagrada.
Rešitve križanke lahko (brez znamke) oddate v naš nabiralnik v avli Moše Pijadeja 1 v Kranju, v malooglasni službi G°~ renjskega glasa (Bleivveisova 16), v pisarni TD Cerklje, pisarni TD Škofja Loka (Mestni trg 10) ali v Trgovini PIOMA na Bledu (Ljubljanska 13/a). Rešitve, ki jih boste do srede, 3. februarja, zvečer oddali, bodo prav tako v bobnu za žrebanje kot tiste, ki prispejo do četrtka zjutraj po pošti.
CD
LJUBLJANSKA
ZAVAROVALNICA
Na območju Gorenjske želimo pogodbeno zaposliti delavce za prodajo in trženje zavarovanj.
Prijava pošljite na naslov: LJUBLJANSKA ZAVAROVALNICA d.d. Čopova 14 p.p. 464 61001 LJUBLJANA
Informacije vam bo v LZ posredoval ing. Vladimir Turk na tel. št.: 061/217-015 in 217-091.
ODDAJO PRIPRAVLJA NATAŠA BEŠTER
GREMO V PRIMADONO
Živjo!
Prava frekvenca je 97,3 megaherca, na kateri boste v SREDO, 3. februarja '93, ob 17. uri, spet poslušali GLASBENO ODDAJO "GREMO V PRIMADONO".
Danes v PANORAMI objavljamo vrstni red skladb - tako kot ste glasovali poslušalci RADIA KRANJ in BRALCI GORENJSKEGA GLASA.
1. čudežna polja - 25 ur na dan
2. Sokoli - Greva punca v južne kraje
3. Faraoni - Tu je moj dom
4. Whitney Houston - I vvill alvvavs love vou
5. Def Lepard - Stand up
6 Annie Lenox - Little bird
7 Avtomobili - Nezmotljivi
8. Bon Jovi - Bed of roses
9. Videosex - Snep snap 10 R E.M - Man on the moon
Kot veste, bomo vsako zadnjo soboto v mesecu povabili slovenskega izvajalca, ki bo na naši lestvici dobil največ glasov, v DISKOTEKO PRIMADONO na Trebijo. Tam bo seveda tudi ekipa RADIA KRANJ in GORENJSKEGA GLASA in pa nekdo izmed vas, ki boste glasovali V tem tednu smo izžrebali (žrebal je direktor RADIA KRANJ g. Danijel Pangeršič) Matejo Glavač iz Mavčič in Uršo Novine iz Kranja. Obe imata prost vstop (vsaka za 2 osebi) v PRIMA DONO, in sicer 26 in 27. februarja. Igor Križnar iz Škofje Loke pa prejme kaseto.
Sodelujte z nami, prihodnjič nove nagrade!
	1	2	3	4	5	6	7	S	
i	10	11	12	13	14	15	16	\1	18
19	50	21	22"	23	24	25	26	27	28
FRANCI ZAGORIČNIK
Šopek zimskih rož za Svetlimo
Koliko časa odvije Zemlja s svojega klobčiča dan na dan, na leta in na svetlobna leta! Koliko in kakšnega današnjega dne! Med neštetimi smrtnimi in rojstnimi dnevi ljudi in neljudi!
Svetlana Slapšak, profesorica na Oddelku za slovanske jezike in književnosti na ljubljanski Filozofski fakulteti je bila rojena na dan 18. januarja 1948 v Beogradu. In na ta dan
!?a 1993 PreJme 128- številko Nove revije, ki je vse kaj drugega kot pa darilo za njen rojstni dan. Naj zato k šopku zimskih rož dodam tudi šopek Prijaznih besed, da ne bi bili ysi ljudje enaki in da ne bi bilo vse povedano že samo s tem, kdo da je katere narodnosti.
Nova revija je v svoji zadnji številki objavila zelo neprimeren članek pod naslovom Histerija ali/in aroganca, ki je take vrste članek, da po moji Presoji nikakor ne sodi v prvo slovensko literarno revijo današnjega časa, pa tudi nobeni ofugi slovenski reviji ali časopisu ne bi privoščil, da se maze s takšnim pisanjem. Na mestu, kamor bi sodilo Opravičilo uredništva revije Svetlani Slapšak zaradi morda slabo premišljene objave Deklaracije Gibanja za civilni odpor skupaj s sramotilnim komentarjem, si je revija privoščila rajši novo sramotenje. 12 tega žal sledi, da uredniki !fv,^ povsem soglašajo z nadijevanjem tovrstne polemike- To soglašanje najbrž potrjuje koncept revije z njeno no-rubriko Ampak. Kar bi lahko razumeli tudi takole: Nova revUa že, ampak...! Kaj ampak in kako ampak? Ali ne gre pri tej rubriki revije zvečine za vrsto prispevkov, ki P° svoji intelektualni ravni ne Zaostajajo za prispevki iz drugih rubrik revije? Zakaj naenkrat takšen Ampak? Pisec članka Histerija ali/in *r«ganca se sklicuje na predhodno objavo Deklaracije opremljeno z njegovim slab-salnim komentarjem, ki zaradi takšne mnenjske opremljenosti deluje kot ponaredek, po katerem svojih bralcev ne usmerja k njihovi lastni presoji besedila, ampak jih usmerja k nestrpnosti do ljudi, ki naj Oj bili po njegovem drugačni, kj naj bi bili drugače misleči, k' si zaslužijo tako njegovega k°t splošnega preganjanja, so kot taki vse bolj manjvredni
ter zaničevanja in vsega obsojanja vredni.
Piscu članka ne gre za analizo Deklaracije, bodisi v celoti ali samo nekaterih njenih posameznih določil, s katerimi se on mogoče ne bi strinjal. Zapisal ni enega samega stavka, ki bi se neposredno navezoval na besedilo Deklaracije. Le neki napotek bralcem bi bil lahko temu blizu, ko pravi, da si Deklaracijo "lahko vsak, ki ga pričujoča polemika zanima, še enkrat natančno ogleda in lahko ugotovi, kaj so podpisniki famozne Deklaracije hoteli eksplicitno in implicitno povedati."
To "kaj so hoteli povedati", pomeni seveda zamenjavo tistega, kar so podpisniki Deklaracije v resnici povedali, s tistim, kar naj bi se eksplicite in implicite skrivalo za njihovimi podpisanimi besedami. Zaradi tega je lahko razumljivo, da besedilo Deklaracije pri tem sploh ni važno. Deklaracija bi lahko vsebovala kar-sibodi, važno je le, da so omogočeni takšni namigi na neke besede in dejanja, ki pa niso ne besede in ne dejanja iz Deklaracije.
Zato pravim, da je takšna objava Deklaracije Gibanja za civilni odpor ponaredek. Objava ne služi informiranju, ampak zavajanju. To se naredi tako, da se že za angleško revijo, ki je Deklaracijo objavila, reče, da je "izrazito pro-srbska". Iz tega seveda ne more slediti, da pa je slovenska rvija, ki gre objaviti isto Deklaracijo, mogoče "izrazito antisrbska".
Označitev neke revije kot "izrazito prosrbske" ne potrjuje tudi besedilo Deklaracije, ki dejansko z nobeno besedo ne omenja Srbije, ne zagovarja srbstva, da bi bilo mogoče sklepati, da je tudi sama Deklaracija "izrazito prosrbska". Besedilo Deklaracije se decidirano zavzema: "za pravice posameznikov, ki pripadajo narodnostno mešanim družinam, - za pravice posameznikov, ki se opredeljujejo za Jugoslovane, - za pravice posameznikov, ki pripadajo različnim jugoslovanskim narodom in ki živijo zunaj držav, v katerih je njihov narod večina, - za pravice posameznikov, ki odklanjajo, da bi se opredelili za katerokoli narodnost, - za pravice posameznikov, ki ne enačijo svoje narodnosti z rai-son d'etat".
IH
S1
I borni
bombažna predilnica in tkalnica i tržič
Predilniška cesta 16, Tržič, d.o.o.
objavlja prosto delovno mesto
OPRAVLJANJE PRAVNIH DEL
Pogoji:
" visoka izobrazba pravne smeri (VII. st.)
" 2 leti delovnih izkušenj
" zaželen opravljen pravosodni izpit
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas (3 mesece) z
možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku
8 dni od dneva objave na naslov: BPT Tržič, splošno-kadrov-
ska služba, Predilniška cesta 16, Tržič.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po sprejemu skle-
Pa o izbiri.
To je samo en del Deklaracije, ki naj tukaj služi kot ponazorilo njenega avtentičnega besedišča v primerjavi z besediščem zlonamernega sklepanja, kakršnega vsebuje komentar k njeni objavi. Ta komentar resnično govori o "neumnosti" tistih, ki ne sprevidijo, "da by-gone is bvgone", kar da je piscu komentarja docela jasno. Takšna neizpregledanost "neumnih" je zgrešila novo v-isto-usmerjenost, novo v tem, da sploh ni važno, kaj kdo v resnici reče, pač pa naj so v tistem, kar se navzven imenuje demokracija, odprte tudi vse možnosti za vsa mogoča podtikanja, za sovražnost do - čeprav samo domnevnih tujcev in navsezadnje tudi do tistih Slovencev, ki si niso nahitro in kar čez noč preoblekli svoje partijske srajce. Nas to ne opomni na možnost novega Golega otoka?
Ne zanima me toliko, zakaj takšen odnos do drugače mislečih. Saj če sem za to, da kdo drugače misli kakor jaz, potem se moram sprijazniti tudi s tem, da bo kdo gojil negativen odnos tudi do mene. Druga stvar je, če je pa mera tega negativnega odnosa pretirana in preveč neobrzdana. Druga stvar je, če si napadalec pri tem lahko pomaga kar z nevropsihiatričnimi diagnozami, da bi inkriminiral svojega nasprotnika, čeprav ni pristojen za dajanje takšnih diagnoz. To se imenuje šarlatan-stvo in je lahko kaznivo. Ni res, da bi kdo v Sloveniji ne smel napisati članka v srbščini in še manj, da bi bilo to v dokaz, da se taisti ni naučil slovenščine. Tovrstna dokazila izdajajo drugje. Se pa tovrstni napadalci vsevprek zmiš-ljujejo samo zato, da bi žrtvi nalepili oznake, ki včasih same po sebi sploh niso negativne, a se jih prikazuje kot take in v tem smislu. Nastane cela komedija zmešnjav, ko je nekdo lahko obtožen, da je Slovenec, a je v resnici Srb. Nekdo je obtožen, da je Srb, a je v resnici Hrvat. Eni so v naši demokraciji negativci zaradi svojega političnega prepričanja. Demokracija ima tako tudi svoje tragične plati. Ljudstvo zaradi nesposobnosti demokratičnih sil pridno glasuje za nacistične stranke. Si bo tudi Nova revija tako nabirala naročnike na račun ksenofobije? Kaj se pa ve, če si tam gospodje lahko vse dovolijo in če nobeden med njimi "ne misli drugače"!
Pa da ne bi kdo pomislil, da tudi jaz nekaj podtikam, bom povedal, da sem bil ravno jaz tisti dan tisti in edini, ki je v Novi reviji objavil pesmi iz ksenofobije. Glavni urednik revije je menil, da naslov, ki sem ga k svojim pesmim jaz določil, ni bil dovolj pesniški. Pesmi so bile napisane teko rekoč iz ljubezni do Ksenije, odtod tudi naslov pesmi iz ksenofilije. In ker je glavnemu uredniku revije veliko bolj pri duši ksenofobija, saj je ta po njegovem bolj peniška, sem tako po njegovem samovoljnem spreminjanju mojega naslova prav jaz po besedi in s svojim podpisom avtor ksenofobije v Novi reviji. To pa je tudi dokaz o tem, kako se kdo, oziroma kako se koga postavlja na glavo. To je tehnika, ki jo Mišo Jezernik v Novi reviji pripisuje drugim, oziroma po njegovem naj bi se ljudje kar sami postavljali na glavo in sam Bog naj jim odpusti, kot je zapisal - tisto, česar ni treba odpustiti njemu, ker on je že vseskozi glavoho-dec! Mimogrede, ali ni Mišo srbsko ime?
MATJAŽ JERAM
Potopis:
S kolesom po Škotski, skrivnostni deželi mavric, dud in whiskyja
Na poti po škotskih cestah, ki so za kolesarje precej valovite in ozke, sem zlasti v škotskem višavju srečal kar nekaj simpa-tizerjev turnega kolesarjenja, največ seveda tistih, ki jeklene konjičke prevažajo z avtomobili, vmes pa delajo izbrane kolesarske ture in se vračajo v bazo. Tudi navdušenih trekinga-šev, ki si vzamejo po več tednov časa in ga namenijo razvedrilu in hoji po prelepem škotskem višavju, ni manjkalo. Meni je bilo kolesarjenje po razgibanem višavju v pravi užitek, včasih sem se malo potolažil, da mora za klancem navzgor, prej ali slej priti tudi klanec navzdol in v večini primerov sem imel kar prav. S kolesom sva že stara dobra prijatelja in mi tudi letos ni delal nobenih težav; za razliko od prejšnjih let, sem tokrat s kvalitetnimi savskimi plašči kljub obteženo-sti kolesa, zvozil tudi brez defektov.
Anglija v svojih nedrjih nosi kar nekaj nacionalnih parkov, Škotsko pa sem zaradi svojstvene narave celo občutil kot en sam velik nacionalen park. In ta nacionalni park mnogim zasluženo prinaša vsakdanji kruh od znamenitosti željnih turistov, ki vsaj v poletih mesecih trumoma prihajajo, predvsem iz Anglije, Nemčije, Francije, Španije in Italije, le Slovencev ni bilo na spregled... Turizem je organiziran na zavidljivo visoki ravni, že v vsaki malo večji vasi naletiš na informacijski urad, ki je bogato založen z ilustriranimi prospekti, ki nudijo informacije o dogodkih in znamenitostih po vsej Škotski. Prav mikavna gesta za naše turistične veljake, da na Škotsko organizirajo strokovno ekskurzijo na temo "Tudi mi imamo gore, morje in jezera, kje so torej turisti!?". Na ogromno hišah vidiš oznako "B & B", kar pomeni "Bed and Breakfast", po naše neke vrste kmečki turizem, ki pa je kar velik zalogaj za naše plitke žepe (ok. 20 funtov ali 60 mark na noč). Seveda pa je na Škotskem raztresenih še precej Yo-uth Hostlov in okoli 300 kam-pov, ki so cenovno sprejemljivejši, ne pa poceni (ok. 3 do 7 funtov na noč). Najcenejša varianta je kampiranje na divje, ki je dovoljeno; paziti moraš le, da svojega stanovanja ne postaviš na privatnem posestvu. Najatraktivnejši kotički za šotor so nabrežja jezer, vendar so poleti tu mušice in in-sekti tako agresivni, da se naslednjo noč odpoveš razgledu
Ena najlepših in najstarejših mestu Elgin.
škotskih katedral iz 14. stol. v
na jezersko gladino in si šotor raje postaviš na ograjenem pašniku med visokogorskimi kravami.
Jezera (škotsko Loch) so, razen po sitnih mušicah, znana tudi po tem, da so tudi v glavni sezoni premrzla za kopalce, saj ima temperatura vode komaj okoli 10 stopinj Celzija. Druga nevarnost, ki preži na morebitne kopalce, pa je nenavadno mešanje jezerski tokov, ki nastane kot posledica večje hitrosti tokov v spodnji plasti jezer. Atlantski ocean in Severno morje sta malce toplejša, vendar tudi tu peščene plaže v glavni sezoni v glavnem samevajo.
Ko bicikliraš po škotskem višavju, kar ne moreš, da ne bi stopil s kolesa in slikal kakšne čredice ovac, koz, krav ali konjev, ki se cel ljubi dan mirno pasejo po sočnih zelenih pašnikih in jim je Figo mar, kaj si ti misliš o njih. Nekaj zelo nenavadnega so dolgolase, dolgoro-ge visokogorske krave (ang. Highlands Cattle), ki so v primerjavi z nam domačimi kravami pravi hipiji. Izjemno topel kožuh jih ščiti pred zimskim mrazom in snegom, saj v večini prezimijo kar na prostem. Seveda tudi škotske vode niso mrtve in zrak ne prazen, škotsko floto sestavljajo lososi in tjulni, aviacijo pa galebi. V spominu mi je ostal prisrčen prizor, ko sta koza in ovca vštric koracali ob robu ceste. Mimo so vozili avtomobili in ovca zbegana kot ovca, je flegmatično želela prečkati cesto. Koza je bila pametnejša in je kolegico diplomatsko prepričala, naj ga ne "serje" preveč, če hoče ostati živa. Zaprla ji je pot in jo sočutno porivala nazaj k robu ceste. Te manevre
Pogled na škotsko višavje z najvišjega vrha britanskega otočja Ben Nevisa.
sta v začudnje mimovozečih izvajali kar nekaj časa. Enkraten primer za ameriške video smeš-nice. Akcija -10 % je popolnoma uspela.
Če bi Škotsko pogledali iz zraka, bi videli, da je to ena sama velika planota, z izredno razgibanim reliefom in slikovito pokrajino. Razmišljal sem o tem, da če obstaja raj na zemlji, potem ga je treba iskati na Škotskem. Gozdov skorajda ni, prevladujejo prostrana močvirja, šotišča in gorski pašniki, ki so v celoti porasli z živo zeleno travo. Ta barva zlasti v zahodnem višavju Škotske prihaja od obilice padavin, saj tu pade 2500 mm padavin letno, ali kar petkrat več kot na vzhodnem delu Škotske. Te dežne desante sem pošteno občutil tudi na lastni koži, saj so se denimo nevihte na otoku SKYE vrstile v rednih enournih presledkih. Tu se oblaki tako hitro gibajo, da se nebo po nevihti že čisto očisti, pa še vedno dežuje. Nikoli čisto točno ne veš, kdaj dežuje, kdaj pa sije sonce, vidiš samo mavrico v vseh svojih lepotah. Najbolj me je jezilo, da sicer čudovite škotske hiše nimajo podaljškov streh na zunanji strani. Sicer so pa hiše v tej divjini tako redek pojav, da me je jeza do naslednje nevihte že minila.
Izredno doživeto se mi je zdelo kolesarjenje po slikovitih dolinah Glen Coe in Glen Nevis. Slednja dolina me je pripeljala v osrčje najvišjega vrha celotnega britanskega otočja, čez 4000 čevljev visokega BEN NEVISA. To je neke vrste sveta gora, ki jo častijo vsi otočani. Kljub sorazmerno majhni višini, pa gora terja kar velik človeški davek, saj na njenih pobočjih vsako leto zmrzne ali se kako drugače ponesreči povprečno 8 ljudi. To gre pripisati predvsem hitrim vremenskim preobratom, megli, snegu in ohladitvam. Moj vzpon in sestop je trajal celih 7 ur in če samo pomislim, koliko ljudi sem srečal na poti in kako pomanjkljivo so bili oblečeni, potem zgornji podatek ni prav nič presenetljiv. Ben Nevisu je posebno pozornost v knjigi Neubranljivi izziv (prevedeno v slovenščino), namenil že pokojni pisatelj Dudlev Stevens, ki je bil tudi velik ljubitelj naših gora. Skalnata pobočja Ben Nevisa, ki so ugašala v luči prihajajočega večera, so bila vidna še daleč proč proti Atlantiku.
(se nadaljuje)
UREDNIK:   TOMAŽ  KUKOVICA
Vlada najmanjšega skupnega imenovalca
MOLITVENI STROJ NOORDUNG
V najnovejši številki štirijezi-čne gledališke revije THEA-TERSCHRIFT - tematsko posvečene problemu prostora - arhitekt Daniel Libeskind izjavi: "... Ker čas nima več časa in prostor nima več prostora, ni moč več nikamor pobegniti. Spomin je potrošen, ni več naš spomin, zato ni več v naši kontroli."
Baletna predstava Molitveni Stroj Noordung Dragana Živa-dinova se imanentno ukvarja s problemom prostora in časa ter s spominom kot gibalcem percepcije.
Zgodovina gledališča je zgodovina transfiguracije človeške forme in breztežnostni prostor vesolja, kot previzija poetike Živadinova v formi baleta najde ustrezni kod svoje govorice. Gibanje baletnikov ali bolje rečeno balerin v izobilju natančnosti, ki jo ponuja predstava, kot dehumanizirana orodja preciznosti omamljajo energijo premikanja skozi prostor in premagujejo odpor ravnotežja v trepetajočih centrih svojih teles.
Oder je lesena mreža v luknjah katere sedijo gledalci kot skupen del "mreže smisla" predstave.
V kakršnikoli že formi se gledališče pojavlja: realistični, ekspresionistični, futuristični...
vedno deluje v funkciji spominjanja. Kot nekakšna reliefna forma vedenja in podvrženo fe-mernosti svojega obstoja, ima gledališče že v sami ontologiji obliko neobstoječega, ki je hkrati tudi že propadanje spomina. V tem dvojnem paradoksu se znajde predstava Noordung, kjer oko ni le mesto gledanja, temveč je predstava sama nekakšna pot, gibanje, znotraj katere gledalec v kompozicijo slike sveta projecira tudi svoj spomin in občutke.
V Molitvenem stroju gledalec ni tako kot v prejšnji predstavi Kapital zaprt v kapsulo, temveč je on sam del viseče breztežnostne narativnosti, ki percipira nadaljnjo projekcijo estetičnega koda. Pogled gledalca je premakljiv na bližje plane na prstih stoječe balerine in dogajanje na horizontu odra, ki ga zapira in odpira lesena zavesa - parket. Intermez-zo - premor ob glasbi je označen v gledališkem listu in poimenovan z Vahtangovom, Tai-rovom, Meverholdom, Mlačni-kom in je v sami predstavi tudi ob pazljivem gledanju neprepoznaven jn neločljiv, razumljen kot alibi imenovanih subjektov iz zgodovine in sedanjosti umetnosti. Molitveni stroj se ne ustavi in če uporabim parafrazo Adorna "glasba v nemočni grozi stremi naprej."
Sama predstava se izmika kakršnikoli elementarni analizi in lahko konstruira samo iz svoje specifične ideje. Rumena barva lesa, iz katerega je sestavljena celotna scenografija (delo ruskega slikarja Vašima Fi-škina), nas ne pušča brez aluzije na Ludvika XIV., utemeljitelja evropskega baleta in Kralja Sonca. Če se od istega simbola sprehodimo še bolj nazaj v zgodovino, ugotovimo, da se prvi znak boga Sonca ni pojavil v sferi znanosti, temveč v sferi oblasti.
Galileo: "Tisti, ki vidi najvišje, ima največjo moč."
Gledati v višave, naprej in čez, želja za močjo je zaslepila človeka, ki je pozabil gledati navzdol, navznoter in nazaj. Zopet se navezujem na izjavo Daniela Libeskinda, ko zapišem, da je zgodovina izpraznjena, ker se je z močjo zavesti izsušila moč za spominjanjem.
V predstavi Noordung, predstavi, ki govori o breztežnosti in se v njej tudi giblje, pa se zavest stopi s spominom, tako kot se plesalcem raztopi meja proti zunanjemu, situacije v notranjosti duše postanejo enake situacijam telesa.
Naj končam z avantgardističnim vzklikom Marine Cvata-jevne' "Mi v vesolje, svet v nas!"
Irena Štaudohar
Po dolgotrajnih pogajanjih je državni zbor na začetku tega tedna končno tudi formalno potrdil novo slovensko vlado, ki jo mnogi imenujejo kar za vlado "zgodovinskega sporazuma ", saj v njej sedijo tradicionalni ideološki nasprotniki (bivši komunisti in krščanska demokracija), nad katerima kot nekak angel varuh bedi Liberalno-demokratska stranka na čelu z dr. Janezom Drnovškom.
Slednji se je, kot že tolikokrat doslej, izkazal za prekaljenega politika mirnih živcev in'potrpežljivosti, kije pogosto dobival ravno zaradi neučakanosti svojih političnih tekmecev. Če namreč sedanji vladni rezultat primerjamo s prvimi napovedmi po volitvah, lahko hitro ugotovimo, da se v bistvu ni veliko spremenilo. Že tedaj je bilo, na osnovi do-
KOMENTAR.
Slovenski obet evropske kulture
Bliža se veliki dan slovenske kulture. Zato ne bo nič narobe, če tudi na tem mestu zapišemo nekaj besed o njeni zunanji, mednarodni, evropski razsežnosti. Svetovno, če jo ima, pustimo zaenkrat pri miru. Iztočnico nam ponuja Slovenski kulturni zbor, ki se je v torek primeril v Ljubljani, kot variacija na temo: Evropske dileme slovenske kulture.
Dr. Edvard Kovač, profesor filozofije na univerzi v Toulouseu (Francija), je že na samem začetku postavil zanimivo tezo: da bi lahko bila slovenska kultura za model sodobni evropski! Mislil je pri tem na možnost, da se nacionalna posebnost nekega naroda utemeljuje in izkazuje prav v kulturi. Velike evropske nacije so se namreč v zadnjih stoletjih izkazovale predvsem s svojo gospodarsko, politično in vojaško močjo. Zdaj, ko se povezujejo in združujejo v Evropsko skupnost, se morajo v vseh teh ozirih uskladiti. Nacionalno, ki se je doslej potrjevalo v bogastvu nacionalne ekonomije, v političnem prestižu in z vojaško silo, mora zdaj poiskati novih izraznih oblik. Najkrajša in najbolj nevarna je tista pot, kije že privedla do surovih pojavnih oblik nacionalizma (kot sovraštva do drugih narodov) in ksenofobije (kot sovraštva do tujcev). Je pa še drugačna možnost: da se iz-kažeš in ohraniš s svojo kulturno posebnostjo, tako kot smo se skozi stoletja Slovenci (ker pač nismo imeli druge možnosti). Nacionalne ekonomije so se povezale v evropsko in v planetarno tržno skupnost, države in njih
Miha Naglic
vojske se združujejo ali povezujejo v nadnacionalne skupnosti in zveze. Nacionalnemu tako ostaja le še možnost, da se razcvete na žlahtnem polju kulture. Različne nacionalne kulture se pač ne morejo in ne smejo zliti v eno samo, evropsko ali planetarno. Uspevajo naj na vrtu, na katerem cveti sto in več cvetov.
Ste kdaj pomislili, kako enkratno je dejstvo, da smo se Slovenci skozi (ne)srečnih trinajst stoletij ohranili prav tu, kjer smo še danes. In da nismo postali Italijani, Avstrijci, Madžari, Muslimani ali še kaj hujšega! "Smo Slovenci res zgodovinski čudež? Na prvi pogled bi se dalo kar pritrditi tej domnevi Posebno, če pogledamo druge, večje in navidezno bolj hrabre narode. Denimo Langobarde, ki so v sto petdesetih letih svoje državnosti ustvarili čudovito kulturo in pred katerimi je trepetala polovica Italije. Ali Normane, ki so zasedli severno Francijo in petdeset let pozneje zavladali Angliji, del njih pa je prišel do Sicilije in tam pustil sijajne sledove svoje civilizacije. In lahko bi naštevali še in še.
Ti in drugi narodi danes ne obstajajo več, samo imena pokrajin spominjajo nanje. Smo torej Slovenci Čudežen narod? Smo znamenje neke bivanjske iracionalnosti, plod njenega absurdnega dogajanja? (Nova revija 1992, str. 814.)
Tako se sprašuje teolog dr. Franc Rode. In odgovarja, da takšen način razmišljanja ne sodi v stvarno zgodovinopisje. Slednje nam lahko postreže z bolj konkretnimi razlogi, ki so, po njegovem, vsaj trije. Prvi je v tem, da v osmem stoletju, to je v času naselitve, še nismo premogli lastnih učenih duhov, ki bi našemu ljudstvu posredovali tedaj najvišjo, latinsko in krščansko kulturo. Tako kot jo je, denimo, Pavel Diakon Langobar-dom, Izidor Seviljski Zahodnim Gotom (danes Špancem) ali Gregor iz Toursa Frankom (danes Francozom). Ta prvotno germanska ljudstva so s posredovanjem svojih lastnih intelektualcev sprejela kulturo imperija, ki so ga pred tem zavzela in porušila. Drugi razlog vidi Rode v neki posebni črti našega narodnega značaja, ki jo označi kol "sposobnost pasivnega odpora ", tretjega pa v tem, da so nam vladali Habsburžani - vladarska hiša, ki je po eni strani zahtevala brezpogojno zvestobo, po drugi pa je bila strpna do različnih narodnih kultur in jezikov.
In tako smo spet pri kulturi, pri slovenski kulturni psebnosti, ki bi lahko postala evropski kulturni zgled. Nekoliko smo jo povzdignili - ker je pač tak čas, kmalu bo Prešernov dan - nekaj od vsega tega je pa tudi res.
ODMEVI
Odgovor na pismo Marjana Černivca Aleksandru Ravnikarju
Gorenjski glas, 26. januarja 1993
Pisarijo Marjana Černivca sem prebral prej, kot drugi bralci Gorenjskega glasa, saj sem jo v soboto, 23. januarja 1993, dvignil na pošti kot priporočeno pošiljko. Vsebina je namreč enaka, le naslovljena je malo drugače. Dokler ni postala javna, nanjo nisem reagiral, razen v sebi, ko sem ob razmišljanju o razlogih, ki nekoga navedejo na mazanje papirja, da bi umazal človeka, popravljal številne jezikovne napake.
Pri tej pisariji ne gre le za izraze solidarnosti Marjan Černivca do ing. Grosa, rekli bi stanovske solidarnosti upokojenca Černivca do upokojenca Grosa. Gre predvsem za to, da se z insinua-cijami, neresnicami, lažmi uma-že mene in po znani metodi naredi enačaj: moralno (in tudi sicer) problematičen človek že doslej = moralno (in tudi sicer) problematične poteze tega človeka danes in v prihodnosti. Metoda in formula sta znani in zato vredni odgovora in ukrepanja.
Najprej o "dejstvih ", kijih navaja Marjan Č., in ki to niso: nikoli nisem ugotavljal krivde četverice, o svojem (in skupnem delu 15-članske skupine) sem poročal, zaradi parcele nisem hodil k direktorju Domplana (morda ima take izkušnje Marjan Č.), dodeljena je bila v rednem postopku mojemu tastu in soza-družnikom v stanovanjski zadrugi, nikoli nisem bil na delovnem mestu ali funkciji, na kateri bi dajal soglasja za pozidave kmetijskih zemljišč, nisem bil na seji ŠO Kranj, ki jo pisarijo omenja (morda je sodeloval Marjan Č.), Peterletovo vlado pa je zrušil slovenski parlament.
Ker pa vem, koliko velja prvi udarec, torej objava vseh neresnic, ker mi to škoduje in ker je Marjan Č. vse skupaj namenoma, bom zadoščenje iskal po sodni poti.
No, če se bo Marjan Č. nemudoma javno opravičil{ bom od sodne poti odstopil.
Aleksander Ravnikar
PS.
In še nekaj. Večkrat v pismih zadnjih let preberemo, da je bil nekdo zapornik v komunističnem režimu. To navaja tudi Marjan Č. Nekateri pisci povedo zakaj, drugi, tudi Marjan Č., pa ne. Imajo že razloge za to. Mene in morda še koga pa zdaj res zanima zakaj?
\
š USPEŠEN
*   posel propagandna
1 OBJAVA B
Marko Jenšterle
Njenih glasov, mogoče sklepati, da bodo v novi slovenski vladi sedeli predstavniki treh najmočnejših strank. Kasneje je resda prišlo do številnih zasukov in kalkulacij, kar pa je na koncu vendarle pripeljalo do današnjega stanja.
Vse to dolgo medvladno obdobje je Drnovšek potreboval za ureditev kopice malih formalizmov, zaradi katerih imajo danes vsi koalicijski partnerji vsak zase občutek, da so v primerjavi s politično konkurenco veliko dobili, čeprav tega volivci na terenu in strankarski aktivisti niti ne zaznavajo. Ker je temu tako, bodo tudi vse koalicijske stranke ob prizadevanjih, da v vladi sodelujejo na osnovi najmanjšega skupnega imenovalca, morale ogromno energije porabiti tudi v smeri prepričevanja njihovih volivcev in strankarskih članov, da vendarle ostajajo zveste obljubljeni politiki.
Politična realnost v Sloveniji pač zahteva koalicijsko vlado, ki s seboj prinaša množico najrazličnejših kompromisov. Tega so se nedvomno zavedali v tistih strankah, kjer so se odločili za vstop v vlado, kar je zanje še vedno veliko bolje, kot če bi ostale v opoziciji. Navsezadnje bi jim tudi opozicijska druščina ne bila ravno prijetna. Konkretno pa v politiki lahko storijo veliko več, če so na oblasti.
Tudi sam predsednik vlade je moral že doslej pristati na marsikatero popuščanje, zaradi česar negodujejo nekateri člani njegove stranke, ki so se najprej težko sprijaznili s krutim dejstvom, da so zaradi d'Hondtove-ga sistema izgubili nekaj poslancev v parlamentu, zdaj pa izgubljajo še nadzor nad Drnovškovo politiko.
Dr. Janez Drnovšek je "pet minut pred dvanajsto" v vlado vendarle vključil tudi Janeza Janšo in mu s tem ponovno zaupal obrambno ministrstvo. Očitno je tudi to potezo dobro preračunal, čeprav se je moral že dan po objavi predlaganih imen članov vlade soočiti s prvo verbalno bitko z obrambnim ministrom-To priložnost je premier hitro izkoristil in mu povedal, da v političnem vrhu vendarle nima veliko podpore. Pri zaslišanju ministrskih kandidatov je bilo največ problemov ravno pri Janši in ker ga Drnovšek kljub temu ni zamenjal, si je s tem tudi pri obrambnem ministru zagotovil veliko maneverskega prostora. Končna rešitev za obrambnega ministra je bila v tem, da so po-1 slanci glasovali za vlado v celoti in ne za vsakega ministra posebej. To, da je Drnovšek rešil Janšo, ni nepomembno, saj je znano, da je slovenski obrambni minister lahko zelo neprijeten koalicijski partner. V prihodnje bo zanimivo opazovati, kolikšna je višina dolga, ki ga obrambni minister dolguje premieru.
Drnovškova vlada ima po kratkotrajnem slavju sedaj, tako kot je to v navadi, na razpolago sto dni, ki naj bi minili brez opozicijskih napadov. Z ideološko razgibano vlado pa je vzpostavljen tudi dokaj zanesljiv sistem kontrole, saj slovenska oblast ne bo le na tarči bolj ali manj neusmiljene opozicije, ampak si bodo najprej pod prste gledali že kar člani vlade sami.
v Gorenjskem glasu
Gorenjska banka d.d., Kranj
DENAR ZA AKTIVNE
Plačilno kreditna kartica
ACTIVA
Poslovanje z ACTTVO je mogoče na vseh prodajnih mestih, označenih z nalepko.
TRENUTNI SEZNAM GORENJSKIH PODJETIJ,
ki imajo z našo banko sklenjeno pogodbo o poslovnem sodelovanju in v katerih trgovinah lahko tudi plačujete z ACTTVO:
• 'ELITA" - trgovsko podjetje, Kranj
• "KOKRA" - trgovsko podjetje, Kranj
• "LOKA" ■ proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje, Škofja Ijoka
• "MERKUR" - trgovina na drobno, Kranj
• "PEKO" - tovarna obunr, Trtic
• "PORENTA FELIKS" - usnjena galanterija, Škofja Loka
• "ZARJA " - trgovsko podjetje, Jesenice
• "ŽIVILA"   trgovina m gostinstvo, Kranj
Mnosi debeU dem-.
/o ljubljanska banka
POSLI IN FINANCE
UREJA: MARIJA VOLČJAK
17. STRAN <*> GORENJSKI GLAS
znaša davek (dohodnina) SIT % SIT
12%
6.167,60 4- 22 % nad 51.397,00 17.475,00 + 25 % nad 102.794,00 30.324,20 + 30 % nad 154.190,00
Lestvica dohodnine pri januarskih plačah
^ak°nu ° dohodnini so stopnje davka od osebnih prejemkov poračunane na povprečno plačo zaposlenih v državi v predprete-"Jeni mesecu. Za mesec november 1992 je znašala povprečna bruto P aca zaposlenih v Sloveniji 66.246,00 SIT, zato Vam bodo pri izplačilu plače za mesec januar (in drugih osebnih prejemkov) iz te v,sine povprečne plače obračunali dohodnino po naslednji lestvici *a obračun davka:
znaša osebni Prejemek v SIT,
do
51.397,00 51397,00 102.794,00 02.794,00 154.190,00 |54.19«i0O
d k ^C>r ^e 'et0*nJe 'et0 že tretje, v katerem v Sloveniji plačujemo ^hodnino po lestvici davka iz Zakona, bržčas ni treba ponavljati P°datka, da je osnova za obračun bruto plača (zavezanci s povprečno slovensko bruto plačo 1.000 DEM oziroma cca 600 DEM neto, i erjh naj bi bila večina, plačujejo dohodnino po osnovi 6.167,60 P'«s še 22 odstotkov od bruto plače nad zneskom 51.397,00 tolarjev). r
Dnevno carinjenje živil na južni meji
Slovenska vlada je z novim letom tedensko carinjenje živil na naši južni meji nadomestila z dnevnim. To pomeni, da morajo Uvozniki sadja, zelenjave, mlečnih izdelkov in vsega drugega, kar Pohaja k nam iz južnih krajev (izjema so le sveže ribe in slašči-.e), prav vsak dan v dolge vrste za carinjenje. Uvozniki poudarjali' !?a "krep ne bo zaščitil potrošnikov, kot menijo v tržnem in-• Pektoratu, ampak bo le poslabšal ponudbo sadja in zelenjave na jubljanski in drugih slovenskih tržnicah. Če je dnevno carinjenje ,Vll še nekako mogoče v zimskih mesecih, pa si tega ne predstavo poleti, ko živila zaradi visokih temperatur postanejo manj °rJstojna.
Ukinitev tedenskega carinjenja živil na južni meji je na pobu-0 republiškega tržnega in sanitarnega inšpektorata zahtevalo ministrstvo za trgovino. Glavni razlog za spremembo uvoznega režima naj bi bil v tem, ker so špediterji (uvozniki) dostavljali in-rPektorjem dokumente za žigosanje tudi z dvomesečno zamudo, ^druženje za trgovino pri Gospodarski zbornici Slovenije je zaradi uvedbe dnevnega carinjenja protestiralo pri republiški carin* sk» upravi, vendar brez uspeha.
Inflacija v ZR Jugoslaviji 100.000-odstotna?
_ Ministrstvo za trgovino Zvezne republike Jugoslavije je pred infl-n'm sporoči'0* da je bila v prvih desetih januarskih dneh 'acija 46-odstotna. Na beograjskem inštitutu za raziskavo trga povedujejo, da bo januarja 90-odstotna, doktor ekonomskih la an°sti Petar Đukić pa je izjavil, da se bo do konca leta povzpe-Cen? 100.000 odstotkov. Zanimiv je tudi podatek, da je bila de-Da^e   Predlani povprečna plača 1.741 dinarjev, decembra lani -J °0/000 dinarjev. Osnovna živila so se v tem času podražila za Sik    0 ,8°-krat. Pred novim letom je bilo treba za 100 nem-Kin mark odšteti 180.000 jugoslovanskih dinarjev, kmalu po no-em letu 310.000 dinarjev, okrog 20. januarja pa že 370.000 di-arjev (ali kar dve povprečni plači).
DATA d.o.o. vam svetuje, da registrirate podjetje še pred spremembo zakonodaje. Izpeljemo vam celoten postopek
registracije s širokim spektrom dejavnosti. OdpiramotudiOFFSHOREpodjetjavtujini, W vam omogočajo uvoz osebnih avtov >n ostalih osnovnih sredstev brez carine in davka. PREVERITE: DATAd.o.o. LJUBLJANA, Smartinska 130, jel,fax.: 061/443-949 ali 061/101 -044 int. 2770._
pRl ADRIATICU 100.000 ZDRAVSTVENIH ZAVAROVANCEV -Zavarovalna družba Adrlatic je sklenila že več kot 100.000 zdravstvenih zavarovan), stotisočemu pa so podelili posebno nagrado: dosmrtno zdravstveno zavarovanje. Sreča Je hotela, da Je nagrada ostala na Gorenjskem, dobil pa Jo Je Ciril Stanonik iz TrboJ pri Kranju. Čeprav Je ob Izročitvi delal, da bi morali za taksno nagrado dobiti koga mlajšega, mu bo verjetno prišla prav, saj mu pogosto ponagaja zdrahe, potrebuje pa tudi kar veliko zdravil. SIcer pa pri Stano-nikovlh v Trbojah do zda) sreča še nikoli nI potrkala na vrata, tako da so bili Adriatlcove nagrade, za katero si želijo, d« bi jo uporabljali čim manjkrat, še posebej veseli.
Trg vrednostnih papirjev
Dogajanje na borznem parketu in zunaj njega, na tako imenovanem OTC trgu, lahko v preteklem tednu gledano od četrtka, 21. januarja, do srede. 27. januarja 1993, označimo z nekaj osnovnimi k a rak te ris t i kami:
1. Dnevno objavljanje tečajev vrednostnih papirjev v dnevnem časopisju je vsekakor pozitivno vplivalo na transpatentnost poslovanja na Ljubljanski borzi.
2. Doseženi obseg poslovanja se dnevno giblje med 4 in 5 milijonov DEM, tokrat izstopa petkovo trgovanje, kjer je bilo sklenjenih poslov kar za 8 milijonov DEM. Očitno so petki tisti dnevi, ko želimo pred zasluženim vikendom vse postoriti, pa naj si gre za nedokončane posle v službi ali za naložbe v vrednostne papirje-
3. Delež delnic v skupno ustvarjenem prometu vztrajno narašča, saj je še nedolgo nazaj predstavljal le dobra 2 odstotka, v zadnjem času pa se ti deleži dvigajo na 10 odstotkov in več, kar priča o tem, da se kapital iz varnih in zato manj donosnih obveznic seli na področje delnic, kjer je manevrskega prostora precej več.
4. Medtem ko so še konec prejšnjega tedna delnice precej poskakovale navzgor in navzdol, pa se ta del trgovanja v tem tednu počasi umirja, ker pa je čar borznega poslovanja ravno v nepredvidljivosti, se lahko vprašamo, kje bodo investitorji našli svoj interes v prihodnjih tednih.
5. Na področju obveznic nič novega, tečaji se gibljejo v rahlih odmikih navzgor ali navzdol, investitorji se odločajo za naložbe v papirje, za katerimi stoji stabilen in predvidljiv izdajatelj.
6. Počasi, a vztrajno pridobivajo na pomenu kratkoročni državni vrednostni papirji, zaenkrat so to le zakladne menice, kakšne pa bodo še druge oblike kratkoročnih vrednostnih papirjev, ki jih bo ponudila država za uravnavanje likvidnosti, pa bomo tudi še videli.
Sedaj pa na kratko še tečaji nekaterih najbolj likvidnih vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi:
OBVEZNICE: RSL1 RSL2 GORENJE METALNA ROGAŠKA 1 0LS 0ZG
DELNICE: DADAS MKZ NIK.A RGS-P SKB-P
Pripravila borzna posrednika LB Gorenjske banke d.d. Kranj: Hermina Krt, Brane Čare
21.1.	22.1.	25.1.	26.1.	27.1.
117,4	116,0	115,9	115,7	116,0
89,6 88,8	89,8	89,2	89,8	89,8
	90,4	92,0	95,0	A 93,3
89,0 88,1	89,0	89,0	89,1	•
	87,8	79,7	88,4	88,4
80,2	80,2		79,6	79,6
80,6	80,2	80,2	80,0	79,8
18.997	19.204	19.317	19.117	19.371
2.188	2.373	2.606	2.868	3.081
37.028	36.955	38.004	36.893	36.188
2.929	2.933	2.929	2.950	A 2.979
16.298	15.075	15.475	17.014	18.189
KOLIKO JE VREDEN TOLAR
NAIUnmODAJNl		NAIlTMJHtODUNl	NALrtCDAK!
MENJALNICA	DEM	ATS	HRD
A banka Kranj(Tržič, Jesenice) 61,80
AVAL Bled 61,60
COPIA Kranj 61,90
CREDITANSTALT N. banka Lj. 61,70
EROS (Stari Mayr),Kranj 61,90
HRANILNICA LON, d. d. Kranj 61,80
HIDA-trinica Ljubljana 61,90
HIPOTEKARNA BANKA, Jesenice 61,75
INVEST Škofja Loka 61,70
LB-Gorenjska banka Kranj 61,00
MERKUR-Partner Kranj 62,15
MERKUR-Železniska postaja Kranj 62,15
MIKEL Straiiiče 61,95
OTOK Bled 61,71
POŠTNA BANKA,d. d. (na poštah I 61,40
SHP-Slov. hran. in pos. Kranj 62,00
SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) 61,53
SLOGA Kranj 62,00
SLOVENUATURIST Boh. Bistrica 61,00
SLOVENUATURIST Jesenice 61,90
VVILFAN Kranj 62,00
F-AIR d. o. o. Tržič 62,00
62,48 62,40 62,30 62,40 62,20 62,48 62,20 62,50 62,70 62,85 62,19 62,19 62,25 62,42 62,50 62,30 62,81 62,55
62,45 62,30 62,50
8,69 8,70 8,75 8,75 8,77 8,60 8,75 8,60 8,74 8,50 8,83 8,83 8,77 8,69 8,44 8,70 8,74 8,72 8,50 8,70 8,77 8.70
8,81	7/10
8,88	-
8,95	-
8,95	-
8,85	9/12
8,90	•
8,83	7/10
8,80	7/11
8,90	7/13
8,93	-
8,83	
8,83	7/11
8,85	7/11
8,90	6/11
8,79	
8,86	
8,92	7/12
8,86	
8,80	8/12
8,87	
8,81	
POVPREČNI TEČAJI
61,77   62,43     8,69    8,86 7/11
Pri nakupu in prodaji SKB in MERKUR
zaračunavata 1% provizije, pri prodaji DEM 5000 ali več pa 2,5%.
POSREDNIŠKA HIŠA d.d.
IIMVESTMEIMT
VREDNOSTNI PAPIRJI
K & K INVESTMENT d.o.o., KRANJ, J. Platiše 17, tel. 331-045
BORfcNl POSREDNIKI |fcei; 0tW217471|
ta* 212*422
/O    ljubljanska banka
Gorenjska banka d.d., Kranj
Ko Želite svojemu kapitalu dati drugačno obliko
"Petra" ponuja samo slovensko blago
PETROL - trgovina iz Ljubljane se poleg osnovne dejavnosti - prodaje nafte in naftnih derivatov - poskuša tudi na drugih trgovskih področjih. Konec preteklega leta je v Trgovskem centru v Kranjski Gori odprla trgovino "Petra", ki je prvi takšen poskus pri širitvi in prodaji različnih izdelkov. Trgovina je s svojimi izdelki privlačna predvsem za turiste, ki obiščejo Kranjsko Goro, v njej pa prodajajo izdelke uporabne vrednosti in darila za razne svečanosti. Petra ponuja samo izdelke slovenskih proizvajalcev. Usnjena konfekcija je iz Industrije usnja Vrhnika, kristalni izdelki iz Rogaške Slatine, čipke pa so idrijske. Zlatarna Celje ponuja izbor zlatarskih izdelkov. V njej je tudi vinoteka z izbranimi slovenskimi vini. Ponudbo bodo še dopolnjevali in to izrecno samo s slovenskimi proizvodi.
Lojze kerštan
Tretja serija "dvojčka"
Banka Slovenije bo izdala tretjo serijo dvodelnih blagajniških zapisov - "dvojčkov", za katere veljajo enaki pogoji kot za "dvojčke" prve in druge serije. Od teh se razlikujejo le po barvi, po serijski številki (03) in po tem, da zapadejo v dospelost 10. junija letos. V Banki Slovenije so se za novo serijo odločili predvsem zato, da bi lastnikom blagajniških zapisov druge serije, ki "zapadejo" 15. marca, omogočili, da prejeti denar vložijo v "dvojčke" tretje serije.
NAJNOVEJSI
SATELITSKI
SISTEMI "AMSTRAD" 99 KANALOV, STEREO, VCR TIMER GRAFIKA NA EKRANU(ANGL/NEM)...
GARANCIJA
12 MESECEV   ^ OO DEM
ZMONTAŽOSAMO/ZUsrr
SAT-VRHOVNIK
Sk i.oka. ooofSk? i2s TEL: 064 633-425
»KMEČKI STROJ« Škofja loka
GODEŠIČ 53 tel.: 631-497
IZREDNA PONUDBA
* semen - koruze BC in PIONER, solate, korenčka, fižola, itd.
* krmil in krmnih dodatkov
* traktorskih gum, akumulatorjev, kardanov jn orodja
* rezervnih delov za ZET0R in UNIVERZAL ville TAJFUN, itd.
* NAJCENEJŠE: motorne žage JONSERED in jeklene vrvi
IZREŽITE IN SHRANITE OB ZELENI KARTI!
OMOBILSKO , ZAVAROVANJE
zavarovalnica tilia d.d.
novo mesto
Za pospešeno reševanje likvidacije mednarodnih avtomobilskih škod posredujemo svojim zavarovancem nekaj praktičnih nasvetov
Priporočilo, kako ravnati v primeu, če je povzročitelj prometne nesreče voznik z vozilom tuje registracije.
1. Pokličite policijo, da napravi zapisnik o ogledu kraja prometne nesreče
2. Zahtevajte od voznika podatke o zavarovanju, t.j. izročitev duplikata zelene karte
3. Izpolnite in podpišite "Evropsko poročilo o nezgodi" s tem, da to stori tudi povzročitelj
4. Zahtevajte ogled in zapisnik o poškodovani stvari (vozila, gradbenega objekta itd.)
5. Obiščite zdravnika tudi, če gre za lažjo telesno poškodbo
6. Oddajte odškodninski zahtevek na zavarovalnico
Hkrati posredujemo zavarovancu naslednje obvestilo o obravnavanju odškodninskega zahtevka s strani zavarovalnice po mednarodnem sporazumu o zeleni karti: ^^Hr li»rellllffl*^^
- če je do prometne nezgode prišlo v Sloveniji in je povzročitelj voznik vozila tuje registracije, odškodninski zahtevek obravnava pristojna slovenska zavarovalnica,
- če je do prometne nezgode prišlo v Sloveniji In je povzročitelj zavarovanec Zavarovalnice TILIA, odškodninski zahtevek obravnava Zavarovalnica TILIA,
- če je do prometne nezgode prišlo v tujini in je povzročitelj zavarovanec Zavarovalnice TILIA, odškodninski zahtevek obravnava pristojna tuja zavarovalnica po pooblastilu Zavarovalnice TILIA,
če je do prometne nezgode prišlo v tujini in je povzročitelj voznik vozila tuje registracije, odškodninski zahtevek obravnava njegova zavarovalnica.
GAULOISES BLONDES
SIMBOL PRIJAZNE PRIHODNOSTI
TILIA d.d.
Predstavništvo KRANJ Lik o zarje va 1/a tel./fax: 064/214-976
KMETIJSTVO
UREJA: CVETO ZAPLOTNIK
Dr. Jože Osterc spet kmetijski minister
Se bo zgodovina ponovila v vseh potankostih?
Zgodovina se ponavlja. Državni zbor je na ponedeljkovi seji za novega ministra za kmetijstvo in gozdarstvo izvolil dr. Jožeta Osterca, kije bil na tem ministrskem "stolčku" že v času Peterletove vlade, a mu ga je po zamenjavi vlade izmaknil liberalni demokrat mag. Jože Protner. In če se bo zgodovina ponovila v potankostih, potem je pričakovati, da bo novi minister tudi kot član Drnovškove vlade imel najglasnejše kritike v opozicijski Slovenski ljudski stranki oz. v njeni kmečki zvezi, ki še vedno združuje večino slovenskih kmetov. Razlika bo le ta, da bo krščanskodemo-kratski poslanec Ivan Oman zdaj lahko odkrito branil svojega strankarskega kolega, medtem ko je v času, ko je bil še predsednik Slovenske ljudske stranke oz. kmečke zveze, večkrat raje molčal, kot da bi se s svojimi mlajšimi kolegi iz stranke spustil v znano "žaganje" ministra dr. Osterca.
Kmetijstvo je za vsako državo in deželo tako občutljivo področje, da ga ni mogoče prepustiti zaletavim ljudem. Za dr. Osterca lahko rečemo, da to ni in da je znal ohraniti mirno kri (in živce) tudi tedaj, ko so ga najbolj napadali in ko so ga tudi ugledni strankarski veljaki podučevali kot osnovnošolčka, češ - "to bi pa minister že moral vedeti". In minister na nekem pogovoru v Bohinju res ni vedel odgovoriti, koliko ima Slovenija kmetijskega izvoza.
Gorenjski živinorejci, ki so že nekaj časa nejevoljni zaradi nizke odkupne cene mleka, so si dr. Osterca dobro zapomnili s predvolilnega (krščansko-demokratskega) pogovora v Naklem, kjer je ostro kritiziral odnos prejšnje Drnovškove vlade do odkupne cene. Če vlada na podlagi izračuna Kmetijskega inštituta Slovenije, ki temelji na čredi enajstih krav in povprečni mlečnosti 3800 litrov na kravo, razglaša, da bo nadpovprečno produktivnim kmetijam pokrila vsaj 70 odstotkov stroškov prireje, se ne zaveda, da je v Sloveniji le tri odstotke takih kmetij, je tedaj dejal dr. Osterc in še. dodal, da od maja dalje le tri odstotke kmetij dobiva plačanih 70 odstotkov stroškov prireje oz. še manj, vse ostale pa bistveno manj.
Ker se dr. Osterc očitno dobro zaveda problema, je pričakovati, da bo znal predsednika in ostale člane vlade pa tudi slovenski parlament prepričati, da bodo ob nadaljevanju (do)sedanje politike razvojno zaostale tudi nadpovprečne kmetije, da slovensko kmetijstvo zaradi težjih obdelovalnih razmer in nekmetijskih nalog ne bo nikoli konkurenčno svetovnemu in da bo naša država morala za kmetijstvo dajati več kot številne druge. % C. Zaplo-
tnik
AVTOŠOLA
Begunjska 10, Kranj
216-245
ISKRATEC, d.o.o., Kranj Ljubljanska c. 24/a
Po sklepu UO Iskratec, d.o.o, Kranj, objavljamo
JAVNO LICITACIJO
rabljenih osnovnih sredstev:
Zap. št.	Naziv	Proizv.	Leto izd.	Izklic. cena-SIT
I.	Vrt. stroj nam. (2 enoti BTG)	WEB0	1965	62.000
2.	Vrt. stroj nam. (do 6 mm)	WEB0	1965	34.000
3.	Vrt. stroj nam. (do 8 mm)	METALAC	1966	29.000
4.	Vrt. stroj nam. (do 8 mm)	METALAC	1970	29.000
5.	Vrt. stroj nam. (do 10 mm)	DALMA-	1970	34.000
		STROJ		
6.	Vrt stroj z mizo (do 13 mm)	ISKRA	1966	34.000
7.	Vrt. stroj nam. (do 15 mm)	METALAC	1970	31.000
8.	Stroj za rez. nav. (do M 4)	ISKRA	1967	28.000
9.	Stroj za rez. nav. steb. (do M 20)	WEB0	1962	47.000
10.	Brus. stroj (nekompleten)	DOXA	1967	28.000
II.	Brus. stroj (2 x 0200 mm)	LTH		6.200
12.	Brus. stroj (1 x 0100 mm)	ISKRA		5.000
13.	Struž. dokon, (do 019 mm)	S + B	1965	168.000
14.	Struž. rev. (do 026 mm)	B0LEY	1971	323.000
15.	Stisk, ekscent. (250 kN)	ISKRA	1962	162.000
16.	Stisk, ekscent. (300 kN)	TAS	1969	540.000
17.	Stisk, ekscent. (400 kN)	COLOMBO	1972	614.000
18.	Stisk. hidr. (750 nK)	GREENERD	1973	918.000
19.	Škarje krožne (do 300 mm)	ISKRA	1962	47.000
20.	Stroj za toc. var. (200 kWA)	SCHLATTER	1965	112.000
21.	Stroj za toč. var. (25 kVA)	SIEMENS	1962	59.000
22.	Naprava za pospajk. trakov	ISKRA	1982	62.000
23.	Paletni kontejnerji m1)	SKIP	1976	10.000
24.	Paletni kontejner (1 m')	SKIP	1976	10.000
25.	Paletni kontejnerji mJ)	SKIP	1976	10.000
26.	Osvetljevalni stroj	COLINGHT	1973	259.000
27.	Stroj za pranje sit	ESC	1985	557.000
28.	Enovret. vrt. stroj (30.000 obr.)	PREC1SE	1973	142.000
Javna licitacija bo v petek, 5. februarja 1993, ob 15. uri, v prostorih Iskratec, Ljubljanska c. 24/a v Kranju. Ogled osnovnih sredstev bo na dan licitacije od 11. do 14. ure. Interesenti morajo pred začetkom licitacije plačati varščino v višini 10 % od izklicne cene na blagajni podjetja. Izklicna cena je brez prometnega davka in velja franco prodajalec, natovorje-no na transportno sredstvo. Prometni davek, zavarovanje in stroški transporta so obveznost kupca. Izlicitirano opremo bo treba plačati na dan prevzema, vendar najkasneje v roku 10 dni po licitaciji, sicer zapade varščina. Vsem, ki na licitaciji ne bodo uspeli, bomo varščino vrnili takoj po licitaciji. Prodaja bo potekala po načelu videno - kupljeno, kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali.
Dodatne informacije dobite po telefonu 064/331-331, int. 21-05.
Strožji pravilnik o kakovosti in plačilu mleka buri kmete in njihove zadruge
Nizka cena ne dopušča zaostrovanja meril
Nekatere zadruge so kranjski Mlekarni že zavrnile podpis kupoprodajne pogodbe, katere sestavni del je tudi strožji pravilnik o ugotavljanju kakovosti in plačevanju mleka.
Kranj, 25. januarja - Ko je posebna komisija, v kateri so bili predstavniki kranjske mlekarne, družbenih posestev, kmetijskih zadrug in živinorejsko-veterinarskega zavoda, ob koncu minulega leta pripravila nov dogovor o merilih za ugotavljanje kakovosti in plačevanju mleka, je bilo osrednje vprašanje, ali bodo z dogovorom soglašale tudi kmetijske zadruge oz. njeni člani, ki oddajajo mleko v kranjsko mlekarno. Novi pravilnik je namreč kar precej zaostril merila za oddajanje mleka, še zlasti merila o (dovoljenem) številu mikroorganizmov v mililitru mleka, v
V Mlekarni vseskozi zatrjujejo, da pravilnik velja. Tako so nam nazadnje zatrdili tudi v torek, ko je namestnik direktorice Jernej Jeglič povedal, da sta doslej kupoprodajno pogodbo, katere sestavni del je tudi dogovor o kriterijih za ugotavljanje kakovsti in plačevanju mleka, podpisali le Gorenjska mlekarska zadruga in Kmetijsko gozdarska zadruga Sava Lesce. Druge zadruge so doslej mlekarno obvestile le o tem, da soglašajo s časom prevzema mleka po zbiralnicah, medtem ko pogodb še niso podpisale. Kaj se bo zgodilo, če jih ne bodo tudi do 31. januarja, ko je sicer zadnji rok za podpis, nam v mlekarni iz poslovnih razlogov niso zaupali; zanesljivo je le to, da bo v tem primeru v začetku februarja prišlo do sestanka, na katerem naj bi vodstvo mlekarne in predstavniki zadrug poskušali rešiti problem.
Se ena od zadrug že dogovarja z Ljubljanskimi mlekarnami?
In kaj o pravilniku menijo v kmetijskih zadrugah, ki "gravitirajo" na Mlekarno v Kranju? Marjan Roblek. direktor kranjske Sloge, je povedal, da upravni odbor zadruge načelno ne nasprotuje sprejetju pravilnika; ocenjuje pa, da zaostro-
vanje meril ni upravičeno v razmerah, ko odkupna cena po oceni Kmetijskega inštituta Slovenije krije le še 65 odstotkov pridelovanih stroškov. Čeprav ima mlekarna zelo malo vpliva na odkupno ceno mleka, pa je upravni odbor Sloge sklenil, da bo zadruga v takšnih razmerah podpisala kupoprodajno pogodbo šele potlej, ko bo soglašala tudi s pravilnikom. Predlagal je tudi, da naj bi o merilih za ugotavljanje kakovosti in plačevanju mleka odločal novi upravni odbor mlekarne oz. naj bi počakali na nov republiški pravnilnik. Država bo takšen pravilnik kljub dosedanjim zapletom morala sprejeti, saj že sprejeti in v uradnem listu objavljeni pravilnik o pogojih, ki jim morajo glede mikrobiološke neoporečnosti ustrezati živila v prometu, določa, da bo s 1. januarjem 1994 ustrezalo pravilniku le mleko, ki bo v mililitru vsebovalo manj kot 100.000 mikroorganizmov. Marjan Roblek je povedal tudi to, da naj bi mlekarna januarja odkupljeno mleko plačala po starem pravilniku (v mlekarni so to zanikali) in da se nekateri večji proizvajalci mleka oz. celo ena od zadrug že dogovarja o tem, da bi ga začela prodajati Ljubljanskim mlekarnam, ki ga plačujejo bolje.
Upravni odbor nakelske zadruge je po besedah direktorja
Bohinj korak za Kranjem
V bohinjski kmeti jsko-gozdarski zadrugi je s 1. januarjem letos začel veljati nov pravilnik, ki se Je po merilih (ia strogosti) precej približal kranjskemu, se vedno pa je korak ta
njim.		
kakovostni	število mikroorgaflizmov dodatek na osnovno	
razred	t mililitru mleka	ceno oz. odbitek
I.	do 200.000	+ 10%
II.	od 200.000 do 400.000	
III.	od 400.000 do 1.000.000	
IV,	od 1.500.000 do 3.000.000	-$%
v.	ad 3.000.000 do 4.500.000	-20%
VI.	nad 4.500.000	-40%
Zanimivo je tudi to, da so kmetje za mleko od prvega do četrtega razreda upravičeni do premije za hribovsko in višinsko kmetijstvo, za mleko petega in šestega razreda pa ne. Koliko so se zaostrila merila, povedo podatki, da je lani v prvi kakovostni razred sodilo mleko z manj kot 400.000 mikroorganizmi v mililitru mleka, v drugi razred mleko, ki je vsebovalo 400.000 do 800.000 bakterij, v tretjega mleko z 800.000 do 3.000.000 mikroorganizmi v mililitru itd. Prve letošnje analize vzorcev kažejo, da je večina januarja oddanega mleka v prvih treh razredih, v četrtem malenkost, v petem in šestem pa nič.
Viktorja Freliha enkrat že razpravljal o pogodbi in pravilniku, vendar naj bi dokončno stališče zavzel na seji 2. februarja. V zadrugi ocenjujejo, da zaostrovanje odkupnih pogojev ob tako nizki odkupni ceni ni sprejemljivo. Na podlagi 50 analiz vzorcev, vzetih janurja letos, so ugotovili, da bi 20 vzorcev padlo po novem pravilniku v nižji kakovostni razred, kot bi po starem. Upravni odbor cerkljanske zadruge bo o tej problematiki razpravljal prihodnji teden. Kot je povedal direktor Jože Žun, kmetje, s katerimi se je pogovarjal, ocenjujejo, da bi moral biti za mleko z manj kot 100.000 mikroorganizmi v mililitru in tudi za mleko drugega razreda večji dodatek na osnovno ceno. Upravni odbor trži-ške zadruge je po besedah direktorice Marije Štular podpis pogodbe in s tem tudi sprejetje strožjih odkupnih pogojev za-
vrnil predvsem zaradi nizke odkupne cene. V blejski zadrugi se za zdaj še niso odločali o podpisu pogodbe, vendar je po mnenju v.d. direktorja Vladi-mirja Zemljaka pričakovati, da bo upravni odbor soglašal z njo in tudi s pravilnikom, ki je del pogodbe.
V Gorenjski mlekarski zadrugi zavračajo očitek, češ da se posebej prizadevajo za uvedbo strožjih meril. Z vsebino pravilnika so seznanili vse člane, ki pa nanj nimajo bistvenih pripomb. Ker gre za za večje proizvajalce mleka, ki so že doslej oddajali zelo kakovostno mleko, je to tudi razumljivo. V zadrugi se jim zdi pametno, da se po novem odbitki od osnovne cene zaradi slabega mleka ne bodo več delili med zadrugo in mlekarno. Zadruge so namreč doslej celo imele koristi, če so njihovi kmetje oddali več slabega mleka. # C. Zaplotnik
V škofjeloški mlekarni "kranjski* pravilnik že velja!
V Škofjeloški kmetijski zadrugi, ki ima pod svojim okriljem tudi mlekarno, poudarjajo, da se pri urejanju odkupa mleka zgledujejo po najbližjem sosedu, to je po kranjski Mlekarni. Upravni odbor zadruge je že sklenil, da pravilnik, ki naj bi veljal za odkupno območje kranjske mlekarne, od 1. januarja dalje velja tudi na območju škofjeloške zadruge oz. mlekarne. Ko so v zadrugi ocenjevali posledice novega strožjega pravilnika, so ugotovili, da bi bilo po novih merilih 30 odstotkov lanskih vzorcev mleka v prvem kakovostnem razredu, 35 odstotkov v drugem, 20 odstotkov v tretjem, le 15 odstotkov pa v četrtem in petem.
Jože Rode, vodja laboratorija v ŽVZG Kranj:
Liter slabega mleka "onesnaži" tisoč litrov dobrega
"O kakovosti mleka je na Gorenjskem skoraj toliko stališč, kolikor je kmetij, ki pridelujejo mleko, ali še nekoliko več, če se na kmetijah z njim ukvarja več ljudi. Na splošno bi lahko njihova stališča strnili v nekaj skupin," pravi Jože Rode, vodja laboratorija Živinorejsko veterinarskega zavoda Gorenjske, v katerem analizirajo tudi vzorce mleka.
"V prvo skupino sodijo kmetje, ki menijo, da je vse mleko dobro ne glede na to, kako ga pridobivamo in kako krmimo živali-Mlekarna vsega proda po isti ceni, zato neupravičeno odteguje od cene.
Drugi pravijo takole: "Že prav, da se skrbi za čistočo, krmo in zdravje živali, vendar so tako visoki odbitki in prepovedi oddaje mleka odveč. Mi še nismo v Avstriji in Nemčiji, zato je tako zaostrovanje pisano na kožo velikih proizvajalcev, ki hočejo zatreti male in srednje pridelovalce."
Tretji pa razmišljajo takole: "Zavedamo se, daje nujno vlaganje v proizvodnjo - to je v kvaliteto živali z dobrimi dednimi lastnostmi, v higieno (praški, hlajenje) in v čimboljše krmljenje ter zdravje živali, vendar se zahteve prehitro ostrijo in jih težko dohajamo. Za dobro kvaliteto želijo čimmanj plačati. Zakaj prav na Gorenjskem rinejo z zahtevami naprej? Kje se mislijo ustaviti? Sterilna hrana je dolgoročno zdravju škodljiva."
Še marsikatero mnenje lahko pripišemo, vendar veljajo po svetu in tudi pri nas določene zakonitosti. Dobra kakovost pridelanega mleka je predpogoj za dobre, kakovostne izdelke," pravi Jože Rode in poudarja, da kmetom, ki vlagajo v pridelavo mleka veliko truda in denarja ni vseeno, če nekdo z nekaj litri njihov trud izniči. En liter slabega mleka namreč "onesnaži" tisoč litrov dobrega! Dobra kakovost surovine je pomembna tudi zato, ker se mleko hitro kvari in ker do dojenčka ali starčka pride šele po nekaj dneh ali celo kasneje.
Denacionalizacija
Še zakon o vračanju agrarnim skupnostim?
Ljubljana, 21. januarja - Odbor razlaščencev pri Slovenski ljudski stranki je na seji prejšnji četrtek skupaj s predstavniki Združenja lastnikov razlaščenega premoženja obravnaval uresničevanje zakona o denacionalizaciji.
Kot poroča Franci Feltrin, glavni tajnik Slovenske ljudske stranke, so na seji posebej poudarili, da denacionalizacijske komisije v večini občin delajo ležerno in da nekateri kmetijski kombinati in tudi Triglavski narodni park (pri vračanju premoženja bivšim pašnim skupnostim) niso naklonjeni uresničevanju zakona. Odbor razlaščencev in združenje zahtevata od parlamentarnih strank, da izpolnijo predvolilne obljube o pospešenem reševanju dena-cionalizacijskih vlog; od vlade pa zahtevata za to celo pisno zagotovilo. Če ga vlada febru-
arja ne bo daJa, bosta odbor in združenje predlagala razlaščenim, da po vsej Sloveniji organizirajo javne proteste. Ker je zakon o denacionalizaciji pomanjkljiv, tudi predlagata, da bi pripravili še nove zakone o vračanju premoženja agrarnim skupnostim, šolam, društvom, bolnišnicam in drugim.
Odbor in združenje sta ponovno potrdila sklepe s srečanja v Cankarjevem domu, na katerem so razlaščeni med drugim zahtevali, da bi rok za vlaganje denacionalizacijskih zahtevkov podaljšali s sedanjih 18 na 30 mesecev. • C.Z.
Predavanja
O vzreji telet, gojenju rož, revmi...
Škofja Loka - Kmetijska svetovalna služba Škofja Loka vabi živinorejce na predavanje o problematiki vzreje telet. Prvo predavanje bo v nedeljo ob osmih zjutraj v osnovni šoli v Lučinah, drugo pa v ponedeljek ob devetih dopoldne v sejni sobi zadružne enote Gorenja vas. Mag. Miran Naglic, specialist za rastlinsko pridelavo v gorenjski kmetijski svetovalni službi, bo v torek ob 14.15 v sejni sobi zadružnega doma v Žireh predaval o gnojenju in apnenju kmetijskih rastlin, specialist za živinorejo dipl. ing; Franc Pavlin pa v četrtek ob devetih dopoldne v zadružni enoti Sovodenj o higienskem pridobivanju mleka.
Aktiv žena Trata in Škofja Loka in kmetijska svetovalna slu-žba organizirata v torek, 2. februarja, ob 9.30 v sejni sobi kmetij; ske zadruge na Spodnjem trgu v Škofji Loki predavanje o vzgoj1 in negi rož. Predaval bo vrtnar iz Dorfarjev (g. Antolin).
Se eno zanimivo predavanje se obeta prihodnji teden. Dr-Martina Bregar iz Dolenjskih Toplic bo v četrtek, 4. februarja, ob 15.30 v zadružnem domu na Cešnjici predavala o revmatičnih obolenjih in krčnih žilah, dan kasneje (ob enaki uri) pa še v zadružnem domu v Cerkljah. Po predavanju bo še predstavitev Kr-kinih zdravilišč (Dolenjske in Šmarješke Toplice ter zdravilišča Strunjan) ter njihovih, programov zdravljenja. • C.Z.
ŠPORT IN REKREACIJA
UREJA: VILMA STANOVNIK
19. STRAN ♦ GORENJSKI GLAS
Polfmale državnega hokejskega prvenstva
Jeseničanom manjka zmaga
Jesenice, 27. januarja - Acroni Jesenice so v tretji polfinalni tekmi
. sredo v dvorani Podmežakla na Jesenicah premagale ekipo Bleda
111 jim zdaj za uvrstitev v finale manjka samo še ena zmaga. Prvo
Priložnost bodo imele že danes, v petek, na Bledu (tekma se bo zašla ob 19. uri), in če bodo zamudile še to, jih čaka še zadnji popra-1,1 izpit pred domačim občinstvom. Kot je znano, se je v finale že j§
Uvrstila Olimpija Hertz, ki je v vseh treh tekmah premagala Celje.
Vabila, prireditve
Letna skupščina kolesarskega kluba Sava - Danes ob 18. uri bo v doli111 krajevne skupnosti Stražišče letna skupščina KK Sava. Po poročilih ~ -  • •■ - - ■»-*-----:---'--i~
z rezultatom 4:0. Najprej se je v 22. minuti vpisal med strelce Andrej Razinger, na 3:0 je v 30. minuti poviša! Kvartalnov, končni izid druge tretjine pa je osem sekund pred koncem po-
tuJ£r 'n doktorja kluba ter trenerjev o delu v minulem le-
■) £ do obravnavali letošnji program in izvolili nove organe kluba.
Košarkarski spored- V rdeči skupini I. slovenske moške košarkarske ^.pe gostuje Kokra Lipje pri savinjski Polzeli, v zeleni skupini pa igra jnex Norik jutri, v soboto, ob 18. uri v športni dvorani Poden v ^°fji Loki s Cometom. VII. moški ligi - zahod se bo radovljiška Di-
akta v zadnjem, 18. kolu. pomerila jutri ob 18. uri v OS Radovljica j ~,,uJo, medtem ko bodo Jesenice gostovale pri Kraškem zidarju. V
•ženski ligi gostujejo jutri košarkarice Kranja pri Apisu, Odeja armor pa igra doma z mlado ekipo Jezice. • C.Z. ^.°kometne lige - Ženska ekipa Kranja bo v nadaljevanju I. državne oK^ £ostova'a jutri v Kočevju, kjer bo igrala z domačo Opremo. Tudi ), 8°renjski ekipi v II. moški ligi jutri gostujeta: Šešir v Izoli, Predor Infotrade pa v Novi Gorici. • C.Z. 0fenjsko osnovnošolsko prvenstvo v šahu - Prihodnjo soboto bo v os-
0vni šoli Jakoba Aljaža na Planini v Kranju gorenjsko ekipno os-I °vnošolsko prvenstvo v šahu. Ekipe bodo po starosti in spolu razde-
J ne v štiri skupine. Najboljše se bodo uvrstile na državno osnovnošolsko prvenstvo. • C.Z.
S*.Gorenji Savi za državne naslove in Pokal Slovenije - Skakalni
Uo Triglav Teling Kranj prireja v nedeljo ob II. uri v skakalnem . n'r.u na Gorenji Savi v Kranju državno prvenstvo v smučarskih
°kih za dečke, letnik 1983 in mlajše, ter tekmovanje za Pokal Slo-jgjje za dečke, letnik 1982 in mlajše. • C.Z.
0cni zbor športnega društva Kondor - Člani športnega društva Kon-
,0r 2 Godešiča bodo danes, v petek, ob 19. uri na občnem zboru pre-e.edali lansko delo namiznoteniškega in nogometnega kluba ter sek-
Je za rekreacijo. Po zboru si bodo ogledali video posnetke z nekate-. g 'ekmovanj. • J. Starman
°rjanska olimpiada - V nedeljo bo v okviru Gorjanske olimpiade iriovanje v kegljanju na ledu. Tekmovalci se bodo ob 9. uri zbrali jved gorjanskim domom, tekmovanje pa se bo začelo uro kasneje na
redi v Radovni. Prireditelj, ki bo poskrbel tudi za tekmovalne re-■ Vl7-'te, bo sprejemal prijave do 13. ure. Tekmovali bodo lahko moški ln ženske, starejši od 16 let. Po končanem uradnem delu bo še tekmo-Vanje za posebno nagrado Kreda '93.
^oterpolo - V četrtem krogu avstrijske lige Kranjčani gostijo v domačem" bazenu v Celju v soboto, ob 19. uri, WBCT iz *,nr>sbrucka. V nedeljo pa v istem bazenu ob 10. uri še Palo iz S^burga.
2 l    nedeljo bodo v zimskem bazenu v Kranju igrali tekme ' kola drugega dela občinske lige. Ob 18. uri bosta igrala Tri-R*^ : Omnia šport, ob 18.50 uri Vodovodni stolp : Kokra in °° '9.40 Kamnik : Kranj 90. • J. M.
Blejci, ki so doslej šestkrat premagali Jesenice, enkrat igrali neodločeno, devetkrat pa izgubili, so bili v sredo preslab nasprotnik, da bi lahko ogrozili Jeseničane na "njihovem" ledu. V prvi tretjini se je obrambna taktika blejskega trenerja Rudija Hitija obnesla: Jeseničani so dosegli vsega en gol. Kazahstanski hokejist v jeseniški ekipi, spretni Rahmatulin je vil. igri po strelu Murajice Pa-jiča ploščico spretno potisnil za hrbet vratarja Zvoneta Bolta, ki je bil najboljši "igralec" v blejskem moštvu in je tudi sicer imel v sredo več dela kot njegov jeseniški kolega Cveto Pretnar. Jeseničani so v prvi tretjini imeli še več priložnosti za gol, eno od njih je v 15. minuti zapravil tudi Kvartalnov, vendar pa je bilo vse obleganje Bohovega gola jalovo.
Če so Blejci po prvi tretjini in nizkem vodstvu domačinov še lahko upali na ugoden izid v nadaljevanju, pa jim je druga tretjina vse "skrite načrte" postavila na glavo. Domači so dosegli tri gole in odšli na odmor
stavil Marko Smolej, potem ko mu je plošček lepo podal Andrej Razinger. Blejci so se v drugi tretjini branili manj krčevito kot v prvi, dvakrat so zaradi izključitve Omerzela in Ra-zingerja imeli celo igralca več, vendar pa te prednosti niso znali izkoristiti. Sergej Paramo-nov (Bled) je v tem delu igre dobil deset minut disciplinske kazni, ker je ugovarjal sodniku Zoranu Rozmanu.
V tretji tretjini so gostje najprej dosegli svoj prvi in tudi zadnji gol na tekmi (strelec je bil Stolbun), nato pa je Rahmatulin še drugič na srečanju premagal Bolto in postavil končni izid 5:1. Po tem golu so Blejci popustili in se verjetno že prepustili razmišljanju o odločilni, Četrti polfinalni tekmi, ki bo danes, v petek, na Bledu. Če smo na predzadnjem gorenjskem derbiju na Bledu lahko videli tudi nekaj "pretepaških vložkov", pa sta si tokrat malo skočila v lase le Anfjorov in Razinger, ki sta si za to zaslužila dve minuti sedenja na kazenski klopi. • C. Zaplotnik
Srno se pogovarjali s prvaki?
"Tako sem se odrinil..."
Kranj, 27. januarja - Vsi mladi, ki se navdušujejo nad smučarskimi skoki, bi radi čimprej skakali kot Franci Petek in njemu podobni velemojstri. Pot do dolgih, lepih skokov in do odličnih uspehov med skakalci vsega sveta pa je dolga, zelo dolga. Začne se v otroških letih, Ponavadi v skakalni šoli na kakšni mali skakalnici in z navadnimi smučmi.
Takšno šolo skokov je med letošnjimi šolskimi počitnicami organiziral tudi kranjski skakalni klub Triglav Teling, ki mu je kljub rnočni odjugi v minulih dneh uspelo v skakalnem središču na Gorenji Savi ohraniti za-'°ge umetnega snega - in sneg na skakalnicah. Kot nam je p0vedal vodja šole Mitja v>dmar, jo obiskuje okrog trideset dečkov, ki so v glavnem stari sedem ali osem let, najm-■ajši med njimi pa bo šele letos "upihnil" šesto svečko. Pod vodstvom trenerjev Damjana pemrla, Krištofa Gašpirca, Urbana Simčiča "n Mitje Vidmarja se na alpskih smučeh zaveto učijo prvih" skakalnih veščin, na koncu sole pa se bodo pomerili med seboj že na za-resni tekmi. Trenerji bodo najobetavnejše poskušali navdušiti za redno vadbo v klubu, jim Priskrbeli skakalne smuči in...
Prihodnost je njihova! Le kdo bi vedel, če Se nismo v torek pogovarjali z morebitnim Prihodnjim državnim ali celo svetovnim prvakom?! Dajmo jim besedo!
Primož Zupan iz Kranja: "Star sem pet let. Za skoke me je navdušil bratec, ki že leto dni trenira v klubu. Včeraj sem bil prvič v šoli skokov in sem že skakal. Tako sem se odrinil...! Skakalnih smuči še nimam, raje skačem z alpskimi, ker je na njih narisan medvedek."
Smučarski poleti na Kulmu
Kranj - Ob koncu tedna bo na letalnici v avstrijskem Kulmu tekma za svetovni pokal v smučarskih poletih. Slovenijo bodo na tekmovanju zastopali Samo Gostiša (Ilirija - Center), Dejan Je-kovec, Robi Meglic (oba Tržič), Sašo Komovec in Jure Žagar (Triglav Teling). • C.Z.
Slalom za cicibane na Straži
Bled - Cicibani so se v nedeljo na prvem slalomu pomerili na Straži. Tekmovanje je organiziral Smučarski klub Bled, nastopilo pa je več kot 100 cici-bank in cicibanov.
Vrstni red - cicibanke: 1. Maja Mohorič (Domel Železniki), 2. Saša Maučec (Kranjska Gora), 3. Ana Kobal (Jesenice), 4. Nina Mulej (Radovljica), 5. Špela Pretnar (Radovljica); cicibani: 1. Mirko Jurjavčič (Rudar Idrija), 2. Luka Jensterle (Bled), 3. Aleš Pisk (Rudar), 4. Lovro Velušček (Matajur Tolmin) 5. Rok Jensterle (Bohinj). • J. Šolar
Boštjan Burgar iz Zaloga pri Cerkljah:
"Za smučarske skoke sem se navdušil, ko sem po televiziji gledal tekme. Zdaj skačem že s skakalnimi smučmi in to rta 12-metrski skakalnici. Do Cerkelj me pripelje ati ali mami, potem pa nas pobere kombi." Andrej Vrhovnik s Planine: "Zdaj, med počitnicami, sem vsak dan na Gorenji Savi. Tu je tako lepo in prijetno. Skačem na 7-metrski skakalnici. Doslej sem najdlje "rinil" štiri metre in pol. Ja, enkrat sem se pa tudi že zaril!
Tadej Plesec iz Zgornjih Bitenj: "Skačem na 7-metrski skakalnici. Doslej sem že dvakrat tudi tekmoval in bil drugi in osmi. Seveda sem tudi že padel. Malo sem se udaril v glavo."
Marko Mavric iz Škofje   Loke: "Za
zdaj sem najdlje skočil tri metre in pol, a bi skočil še dlje, če me ne bi oviral kombinezon. Komaj čakam, da sem na skakalnici. Ni me strah. Upam, da bom kmalu smel skakati že na 12-metrski!" • C. Zaplotnik, slike: D. Gazvoda
Smučarski teki
Nadaljevanje državnega prvenstva
Rateče - Tekaški klub Kranj je nameraval letošnje državno prvenstvo v smučarskih tekih organizirati na Kokrici, vendar je tekmovanje zaradi slabih vremenskih razmer moral prestaviti v Tamar. Prvi del prvenstva je bil minuli konec tedna, drugi je ta teden. Že včeraj so člani in mladinci v prosti tehniki tekli na 30 kilometrov, članice in mladinke pa na 15 kilometrov. Jutri, v soboto, se bodo člani in mladinci pomerili v klasičnem teku -na 15 kilometrov (start ob 10. uri), članice in mladinke pa na 5 kilometrov (start on 11.30). V nedeljo bodo še štafetni teki. Tekači bodo prvo predajo tekli klasično, drugo in tretjo pa v prosti tehniki.
Tekmovanje se bo začelo ob 9. uri. 0 C.Z.
I. slovenska košarkarska liga - ženske
Odeja Marmor skoraj presenetila Jezico
Kranj, 27. januarja - Košarkarice škofjeloške Odeje Marmorja bi v sredo na gostovanju pri ekipi Jezice, ki je nesporno prvi (in edini) favorit državnega prvenstva, skoraj pripravile prvorazredno presenečenje. Ježičanke so po prvem polčasu odšle na odmor le s točko prednosti (38:37) in tudi v nadaljevanju se niso mogle odlepiti od gostij, ki so televizijski prenos finalne pokalne tekme izkoristile tudi za skrbno analizo igre svojih nasprotnici aktika škofjeloškega trenerja se je očitno obnesla in Ježičanke se morajo ob "slabem dnevu" predvsem športni sreči zahvaliti, da so na koncu slavile z 72:70. V Odeji Marmor so bile najučinkovitejše Mačkova (25 točk), Baligačeva (21) in Antičeva (14). Kranjčan-ke so doma premagale Kozmetiko Afrodito, Jeseničanke pa so gostovale v Celju, kjer so visoko (83:56) izgubile z domačo Metko. • CZ.
Kranj
j - Kozmetika Afrodita...
Kranj, januarja - Športna dvorana na Planini, gledalcev 60, sodnika Schulz iz Ljubljane in Zigmund iz Cerknice. Kranj: Brkič (2-0), Žnidar 14 (4-3), Jakšič, Podrekar 6 (2-2), Ažman, Gartner, Novakovič, Franko 8 (4-3), Alič 25 (8-5), Vi-rant 13 (4-1), Kump 2, Čankovič.
Prosti met: Kranj 24-14, Kozmetika - Afrodita 12-7; število osebnih napak: Kranj 18, Kozmetika-Afrodita 18; met za tri točke: Kranj 10-4 (Virant 2, Franko, Žnidar 1), Kozmetika-Afrodita 7-1 (Jurše).
Domače igralke so srečanje "derbi" kola začele zelo resno in zanesljivo ter tako vodile vse do 13. minute. V tem delu so imele največjo prednost šestih točk,v 8. minuti je bilo 14 : 16, v 11. pa 16 : 10. Nato so pobudo prevzele izkušene igralke iz Rogaške Slatine, ki so preko Germove izid najprej izenačile, nato pa povedle in odšle na odmor s prednostjo petih točk. V nadaljevanju so domačinke začele bolj agresivno, "naredile" v petih minutah delni izid 14:6 in zapis na semaforju je bil 40:37 za domače. Gostje so v 32. minuti ponovno povedle za eno točko. Zatem sta se ekipi menjavali v vodstvu. Ko pa je domača igralka Frankova v 38. minuti zadela trojko, so Kranjčanke povedle za štiri točke (64:60), kar je že bilo dovolj za zmago in osvojitev dveh pomembnih točk. Pri domačinkah gre pohvala izkušeni Jasni Alič in odlični Goranki Žnidar. • J. Marinček
Mali nogomet
Odlične obrambe vratarja Venere Shopa
Kranj, januarja - Prvenstvo v zimski ligi malega nogometa se približuje koncu. V skupini "C", kjer nastopajo štiri ekipe in igrajo dvokrožno, so minuli konec ledna odigrali četrto kolo. V skupini "B", kjer so odigrali zadnje kolo predtekmovanja, pa so že znana moštva, ki bodo igrala v finalu. To so ekipe Alpos in Kriva Ščuka iz prve grupe in grupe Pinesta in Pizzerija Štern iz druge. V skupini "A" so v sedmi grupi odigrali zadnje kolo in osmino finala, v katerem smo gledali dve zanimivi srečanji: tekmo Gostilna Aleš : Asfalt beton, kjer je po kazenskih strelih izpadla ekipa Gostilna Aleš, in pa srečanje Venera Shop : Izvori I, kjer se je izkazal vratar Venere shopa, ki je "zaklenil svoj gol.
Rezultati skupina "C" - 4. kolo: Športna zveza : Intercambio 2 : 0. Pinesta : Restavracija Mahne 2:1; vrstni red: 1. Pinesta 7 (-t-7), 2. Športna zveza 4 (0), 3. Intercambio 4 (0), 4. Restavracija Mahne 1 (- 3); skupina "B" - 1. grupa - 7. kolo: Kokra : Mizarstvo Sitar 0:1, Kriva Ščuka : 310 UC 6 : 0, Ikos : Alpos 1:1. Športna zveza : ŠD Kranj 0 : 3 bb; vrstni red: 1. Alpos 10 (+ 5), 2. Kriva ščuka 10 (+ 14), 3. Kokra 9 ( + 7). 4. ŠD Kranj 9 ( + 9), 5. Ikos 7 (+ 3), 6. Športna zveza 4 (- 8), 7. 310 UC 4 (- 19), 8. Mizarstvo Sitar 2 (- 9); 2. grupa - 7. kolo: Gradbinec : Mak 0 : 2, Vinoteka Viki : Canon-Kokra 3 :4, Izvori II : Ranč boys-Adoz 1 : 1, Pizzerija Štern : Pinesta 2 : 2; vrstni red: 1. Pinesta 12 (+ 12), 2. Pizzerija Štern 10 (+ 11), 3. Mak 10 (+ 13), 4. Gradbinec 7 (+ 6), Vinoteka Viki 7 (+ 2), 6. Canon-Kokrica 5 (- 5), 7. Ranč boys-Adoz 3 (- 18). 8. Izvori II 1 (- 21); skupina "A" - 7. grupa - 7. kolo: Finiš : Magic buum 0 : 3, Gostilna pri Slug : Asfalt beton 0 : 2, Vodovodni stolp : Monte-negro turist 2 : 2; v finalni del so se uvrstile ekipe: Asfalt beton. Vodovodni stolp in Vinoteka Viki: osmina finala - Pizzerija Log : Vinoteka Viki 2 : 0, QPR : NK Podgorje 5 : 0, Bambus bar : Stop 0 : 3, Vodovodni stolp : Pizzerija Orly 2 : 5, Okrepčevalnica pod Jenkovo lipo : Viktorija 1 : 2, Gostilna Aleš : Asfalt beton I : 2. Venera shop : Izvori 11:0, Avtoservis Kadivec : Pizzerija Polana 1 : 6. Tekmovanje se bo nadaljevalo jutri in v nedeljo (30. in 31. januarja), ko bodo v skupini "Č" odigrali tekme predzadnjega in zadnjega kola, v skupini "A" in "B" pa finalni del tekmovanja. #J. Marinček
<	A VTO SO L A Begunjska 10, Kranj
	TEČAJ-VSAK PONEDELJEK
—L)	® 216-245
	
Grad Grimšče Residence d.o.o., Bled
objavlja razpis
prosto delovno mesto V KOMERCIALI
Od kandidatov pričakujemo, da izpolnjujejo naslednje pogoje:
- visokošolska izobrazba ekonomske smeri
- znanje angleškega in nemškega (italijanskega) jezika
- izkušnje na področju trženja na domačem in tujih trgih
- izkušnje na področju špediterskih storitev ter carinskih postopkov
Kandidate prosimo, da pošljejo samo pisne prijave na naslov Residence d.o.o., Koroška 11, 64260 Bled, z oznako za razpis, do 5. februarja 1993.
OBČANI SELSKE DOLINE AVTO ŠOLA ZSAM ŠKOFJA LOKA
organizira tečaj cestnoprometnih predpisov za A in B kategorijo v prostorih
KMETIJSKE ZADRUGE NA ČEŠNJICI
Začetek tečaja v prvi polovici meseca februarja 1993. Vožnja na vozilih GOLF in OPEL CORSA.
Informacije in prijave po telefonu 631-729.
TOP d.o.o.
REGIONALNI IZOBRAŽEVALNI CENTER
Kranjska 2 Radovljica
PO NOVIH POTEH DO NOVEGA POKLICA
V VERIFICIRANIH PROGRAMIH
- pomožni predilec
- pomožni tkalec
- pomožna pletilja
- pomožna šivilja *
- zidar za zidanje in ometavanje
- tesar opažev
- polagalec keramičnih oblog
- krovec
- kuharski pomočnik
- natakarski pomočnik
- bolničar
V tečaje:
- poslovne nemščine
- poslovne angleščine /jezikovna delavnica s predavateljico iz tujine/
Poiščirno skupaj najustreznejši programi
Informacije: osebno Kranjska 2, Radovljica, telefon: 715-585.
AVTO ŠOLA ing, HUMAR
ORGANIZIRA TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV v kranjski gimnaziji začete* tečaja bo v ponedeljek
1.2.1993 ob 18. uri VOZILI BOSTE NA SODOBNIH VOZILIH R 5, GOLF in motornem kolesu VAMAHA
ST 311-035
z
OiuPln
p. p. 45 61000 Ljubljana
(061)301-573 061 271-135 068 46-568
TAR GARD
antinikotinski cigaretni ustnik
KING-KONG
1
		K
	IsiOVESSKli	3 o
	IhramlmcaI	
	P IN POSOJILNICA |	m 3E
		
ŠE SREČA, DA
SEM
ZAVAROVAN PRI
TRIGLAVU
Ko gre za naS avto, smo vsi zelo občull|ivi.Trenutek nase ali tuje nepazljivosti nas lahko preiei sune Prav tako |e nemogoče predvideti viš|o silo Ko ostanemo brez avla. nas zgrabi panika Kako bomo prišli v službo, kako bomo pelrali otroke v vrtee, in seveda, kako homo plačali nastalo škodo /ato |e na|bol|e. da smo popolnoma zavarovani l)osedan|e- možnoMi aVKimobilskega zavarovanja poznamo Zavarovalnica Triglav |e v prizadevanj za eelovite|šo zavarovalniško ponudili oblikovala vrsto novosti
I9a k e t n o
avtomobilsko zavarovanje
H £ S M a n f n t n i
način
zavarovanja
MOV
b 0 n u s m a l u s sistem.
V Movenip niunio tako prvu možnost, da naš avto in vse druge vrste motornih vozil res popolnoma /ivaruienio
Odlomek iz novih prednosti in koristi za zavarovance i
• prepniltivi popusti
• ugodneisi pogoti plaievjni.i premii
• brezplačne zavarovalne vrsti
• brezplačni lehnkm in preventivni pregledi vozil
• enkratno zav arov ,in|e s polko
kt se- po žel|i avtomatično pod.il|sii|e
• brezmeino število komhin.iv i| zavarovanj
• bonus se ohranja Iti prenaša
Vvi'fi ugodnosti, prednosti in koristi, ki jih prinaša nova ponudba ZAVAROVALNICE TRIGLAV, Je toliko, da si boste želeli imeti avlo samo zalo, da bi ga lahko zavarovali.
/W<«<«' m/urnim //. tli,bil f mi im'I>
ptmkmrit molih
AininiHihiui- /ne/.
Cang-Slang
shujševalni čaj
GINGER
čaj za moško vitalnost
TAR GARD
USTNIK ZA TRAJNO UPORABO! ZDRAVJE JE VAŠE NAJVEČJE BOGASTVO - se strinjate'' Torej nehajte kaditi! Ce pa se vam to zdi nemogoče, se zaščitite: TAR-GARD.
TAR-GARD je japonski izdelek, ki je osvojil svet. Majhno varovalo za TRAJNO uporabo, ki odstrani iz cigaretnega dima do 97 odstotkov škodljivih snovi. Deluje po fizikalnih zakonih aerodinamike in nima filtra - zato ne odvzame cigareti arome in je trajno uporaben.
TAR-GARD omili ali celo odpravi značilni »kadilski kašelj«, preprečuje nastajanje nikotinskih oblog na zobeh, in najpomembnejše: raziskave so pokazale, da v veliki meri preprečuje bolezenske spremembe na pljučih. Pri naročilu dobite poleg elegantnega črnega ustnika TAR-GARD še prozornega, na katerem boste lahko opazovali njegovo delovanje.
KADILCU JE TAR-GARD POTREBNEJŠI KOT VŽIGALNIK!
699.-+PTT stroški
KING-KONG
LJUBITE SE BREZ SKRBI! Vse svetovne raziskave so pokazale, da kljub nevarnosti aidsa ni prave prodaje kondomov, čeprav so ti še vedno najboljši varuh pred to hudo boleznijo. ZAKAJ'' Zato. ker kupca prisilijo v obotavljanje.
Te skrbi izginejo, če kupite KING-KONG. ker: * zadrega izgine (ne kot pri klasičnem kupovanju v kioskih ali trgovinah), * zagotavlja vam popolno anonimnost * kondom je vedno pri roki * pri nakupi KING-KONG A lahko veliko prihranite! Ne verjamete'' Poskusite! KING-KONG je komplet 50 kondomov s raztopini medu; popularni medenjaki!!!
Komplet vam pošljemo po pošti na naslov, če pa zaradi sostanovalcev tega ne želite, imamo rešitev: napišite svoje ime in priimek, namesto naslova pa post restante. poštno številko in mesto. S tem je vse rešeno, vaš KING-KONG vas bo čakal sedem dni na pošti. Plačale po povzetju. Embalaža nevtralna.
999.-+PTT sroški
GINGER
ZA DOLGO IN SREČNO LJUBEZEN KUPUJEJO ŽENSKE - PIJEJO MOŠKI' Caj GINGER je sestavljen po stari kitajski recepturi, ki seje ohranila dolga stoletja. Že stari Kitajci so ga pili. da so ohranili vitalnost do poznih let. Pitje čaja je na Kitajskem obred - kmalu boste razumeli, zakaj. Navodilo: Vrečko s čajem prelijte s pol litra vrele vode in pustite, da se ohladi. Vrečko odcedite in zavrzite. Čaj poljubno sladkajte, najbolje z medom. Pijte ga dvakrat na dan: zjutraj in pozno popoldne (ne zvečer) po 2.5 dl (polovico pripravljene količine). Caj deluje postopoma, zato ne boste občutili učinka že po prsi skodelici. Po nekaj dneh pa boste opazili, da je splošna napetost popustila, da spile globlje, mirneje in da ste prijetno umirjeni. Ta občutek bo sčasoma prerasel v splošno počutje, kar se bo kazalo tudi z zboljšanjem kondicije, obnovo spolne moči in mladosti. Ko se bo to počutje ustalilo, zmanjšajte uživanje čaja na dva do trikrat na teden.
699.-+PTT stroški
CANG-SLANG
ČAJ ZA ZMANJŠEVANJE TELESNE TEŽE! Med najpogostejšimi boleznimi so tiste, ki so povezane s preveliko telesno težo Vitki ljudje so bolj zdravi, krepkejši. lepši in uspešnejši. Naredite prvi korak: popijte skodelico ČANG-ŠLANGA! Mnogi pripravki za hujšanje (vitaminski napitki, tablete .) in razne diete so pomagali pri zmanjšanju telesne teže, idealne teže pa niso ohranjali. ČANG-ŠLANG je drugačen. Pripravljen je iz naravnih sestavin po starodavni kitajski recepturi. Povzroča zmanjšanje apetita, izgubo sala, zmanjšuje telesno težo. Me-kdanji kitajski velikaši so pili ČANG-ŠLANG, da so ohranili zdravo, prožno telo, mladost in gibčnost. Ker učinkuje, se je ČANG-ŠLANG na Kitajskem ohranil do danes - celih 1700 let! V eni škatli ČANG-ŠLANGA je 40 vrečic čaja - dovolj, da vam uspe! Vsak dan pred obrokom popijte skodelico čaja in vaše težave zaradi telesne teže se bodo raztopile. Naj bo vaše geslo: ZDRAVJE, VITKOST, USPEH!
699.-+PTT stroški
DEKLETA POZOR!
Vsa velika svetovna podjetja imajo svoja dekleta modele, ki jih predstavljajo v medijih REVl.ON npr ima malo Cindy Crasvford, NINA RICCHI Iman. YVES SAINT LAURENT Isabelo Rosselini Podjetje DŽIRLO išče za slovensko tržišče dekle, ki ga bo predstavljalo v reklamnih spolih na TV in v časopisih (v oglasih, na naslov nih straneh, v intervjujih ipd.)
Dekle mora izpolnjevati naslednje pogoje: * lep in zdrav videz * zanimiv nastop * uglajeno vedenje * privlačnost * očarljivost * psihološka pripravljenost na breme statusa znane osebnosti * pripravljenost na profesionalno opravljanje delovnih obveznosti
Vsa dekleta, ki jih to zanima, naj pošljejo dve fotografiji (obraz in telo) s čim več podatki na naslov: Džirlo d,0.o.. p p 45, 61000 Ljubljana.
Poleg dekleta, ki bo predstavljalo podjetje Džirlo, bomo izbrali še 5 deklet, ki bodo članice skupine »Dl Kl I TA DŽIRLO«. Ta dekleta bodo opravljala manekenske storitve za najbolj znana podjetja v Sloveniji, Avstriji. Nemčiji, Španiji in v drugih evropskih državah
IZBOR VSEH DEKLET OPRAVI LASTNIK PODJETJA. G I DŽIRLO OSEBNO.
NAROČILNICA
		
Ime in priimek		
ulica in št.		poštna št. in kraj
kosov KING-KONG	□□	kosov GINGER
kosov TAR GARD	□□	kosov ČANG-ŠLANG EHCZI
Naročilnico pošljlto na naslov: Džirlo, p. p. 45, 61000 Ljubljana
J zavarovalnica triglav d.d. J
Avtomobilska zavarovanja v paketni obliki sklepamo na vseh naših poslovnih mestih v Kranju, na Jesenicah, v Radovljici in Škofji Loki od 7. -19. ure, ob sobotah od 7. ■ 13. ure, v Tržiču pa od 8. • 16. ure, in ob sobotah od 8. • 12. ure.
ZDRUŽENJE MOBILIZIRANIH GORENJCEV
V REDNO NEMŠKO VOJSKO V ČASU 41 - 45 KRANJ in
DRUŠTVO MOBILIZIRANIH SLOVENCEV
V NEMŠKO VOJSKO 1941 - 1945, CELJE
POŠILJATA NASLEDNJI
POZIV.
MOBILIZIRANIM SLOVENCEM V NEMŠKO VOJSKO
t Vlada Republike Slovenije je na 23. seji dne l. oktobra 1992 določila medresorsko komisijo vlade Republike Slovenije, ki naj obravnava vprašanja vojne odškodnine osebam, ki so med drugo svetovno vojno utrpele škodo. V ta namen je na svoji 30. seji dne 5. novembra 1992 z odlokom 590-21 /91 -1/10-8 ter 590-21/91-1/13-8 imenovala tudi člane te komisije.
Med osebe, ki so med drugo svetovno vojno utrpele škodo, sodijo tudi Slovenci mobilizirani v nemško vojsko v času 1941 - 1945. Zato je Vlada Republike Slovenije imenovala v to komisijo tudi predstavnike obeh naših organizacij. Naloga komisije je, da pripravi strokovne podlage in dokumentacijo za uveljavljanje vojne odškodnine po naših skupnih kriterijih.
II. Da bi lahko zadostili našim nalogam v tej komisiji, je nujno, da ugotovimo, koliko nas je bilo mobiliziranih, koliko jih Je padlo ali umrlo med vojno ali v ujetništvu ali pa so izginili neposredno takrat, ko so se vračali iz ujetništva domov, koliko jih je umrlo potem doma vse do danes in koliko nas je danes še živih.
Ker uradnih seznamov o gornjih dejstvih ni, je zaradi ugotavljanja škode in uveljavljanja odškodnine nujno treba ugotoviti število vseh naštetih kategorij mobilizirancev.
III- Zato obe gornji organizaciji iz Kranja in Celja Pozivata vse še danes živeče mobilizirance v nemško vojsko, ki Se niso v evidencah včlanjenih bodisi v Kranju ali Celju, vse svojce padlih, pogrešanih ali umrlih, da oddajo osebne prijave.
Navesti je treba naslednje:
"j kdaj so bili mobilizirani in kam, če je mogoče v katero vojaško enoto, kdaj so padli in kje, oziroma kdaj so umrli in koga s° zapustili, ali je bil padli mobiliziranec edinec oziroma ali jih je morda padlo več iz iste družine in podobno. Še živeči in neprijavljeni naj poleg omenjenih osnovnih podatkov navedejo še razpoložljive podatke o ranjenju in o ev. posledični invalidnosti ter o ev. prejemanju delne oskrbnine iz Fulde. Opozoriti je treba, da se ta poziv nanaša na vse mobilizirance v nemško vojsko, ne glede na njihove poznejše odločitve in morebitne spremembe do konca vojne - maja 1945. IV. Prijave zbirajo: Združenje mobiliziranih Gorenjcev v red-?° Nemško vojsko v času 1941 - 1945, Kranj, Poštna ul. 3/so-°a 304 - vsako sredo in petek od 9. do 12. ure - za območje *amnika na Občini Kamnik, soba 11/I. nadstr., vsak petek °d 12. do 15. ure.
uprnočni odbori Društva mobiliziranih Slovencev v nemško v°Jsko 1941 - 1945 v: Celju, Mariboru, Ptuju, Ormožu, Ljutomeru, Radgoni, Šmarju pri Jelšah, Lenartu v Slov. goricah, Velenju, Sevnici, Mozirju, SI. Gradcu, SI. Konjicah, Krškem, Bistrici, Brežicah, Radljah ob Dravi, Ravnah na Koroškem, Ljubljani in Hrastniku ob običajnih urah in dneh, ki yeljajo že dosedaj.
Prijave bomo sprejemali do vključno 15. marca 1993, poziv Pa velja kot prostovoljen
2. opozorilom, da se bodo podatki, zbrani do tega datuma, šteli kot podatki, ki so potrebni pri predlaganju in uveljavljanju odškodnin.
Stroški prijave so enotni - pavšalni, po 500 SIT za vsakega novega prijavljenca.
Društvo mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 1941 - 1945, Celje
Združenje mobiliziranih Gorenjcev v redno nemško vojsko v času 1941 - 1945, Kranj
Strah na ledeni ploskvi
Gorenjski glas, 12. januarja 1993
Ne morem si kaj, da ne bi napisala nekaj vrstic o tem članku. Pišete o tem, kako starši s strahom drsajo z otroki po zaledene-li Čukovi jami. Tudi sama sem se že večkrat drsala v Bobovku ali na Blejskem jezeru, ker mije veliko bolj všeč drsati v naravi na svežem zraku. Seveda sem drsala takrat, ko sem bila prepričana, da je ploskev dovolj debela. Toda vi pišete o tem, da drsalci lahko drsajo BREZ VSAKRŠNIH SKRBI za 150 SIT v sejemski hali. Ali ste POPOLNOMA PREPRIČANI o tem? Ali ste že kdaj drsali v sejemski hali? Ali pa ste si to drsanje vsaj ogledali?
Hčerka je imela pred dvema letoma v vrtcu tečaj drsanja in po tem sva neko nedeljo skupaj drsali v tej sejemski hali. Hčerka je na tečaj zelo rada hodila in se
Iskra
»SKRA STIKALA KRANJ, d.o.o. ^Pravni odbor
Na podlagi 47. člena Statuta družbe in sklepa UO z dne 21. lanuarja 1993 razpisuje delovno mesto
direktorja družbe
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zako-n°rn, izpolnjevati naslednje pogoje:
■ visoko ali višjo izobrazbo ekonomske, tehnične ali organizacijske smeri
* 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih " aktivno znanje najmanj enega svetovnega jezika ~ °b prijavi za direktorja predložiti program razvoja družbe Prijave z dokazili o izpoln|evanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: ISKRA STIKALA KRANJ, d.o.o  Savska c 14, 64000 Kranj, z oznako "za razpis"
hitro naučila osnovnih veščin. Toda tisto nedeljo sva drsali samo pol ure, ker me je prosila, da odideva z drsališča in od takrat ne hodimo več na drsališče, pač pa na zaledenela jezera. Zakaj? Ker na tem drsališču NI PROSTORA ZA MANJŠE DRSALCE in SPLOH NI VARNO! Ker se najstniki in večji drsalci podijo po drsališču z največjo hitrostjo, ker se mimogrede zaletavajo vate, dvigujejo noge, kar je za majhne glave zelo nevarno...
Lahko bi dali pobudo za nov obratovalni čas na drsališču, kjer bi bile ločene ure za večje in že bolj vešče drsalce in mlajše ter začetnike! Vedno več je zim brez snega ali mraza, da bi jezera pomrzlila in bi bili otroci zelo veseli (pa tudi starejši), če bi lahko celo zimo drsali VARNO v sejemski hali.
Lep podrav M. O., Kranj
Ttnr^TTrVrn Ljubljanska 1, KRANJ ILI^niN \J tel.-fax.: 064/221-112 FOTO HI-FI VIDEO /za hotelom Jelen/
MALI OGLASI
^217-960
liALLo
DELOVNI CAS: VSAK DAH    OD     8*° - 22" fJEDCLJA     OD   ! 1    - 2200
APARATI STROJI
PANASONIC - brezžični telefoni, tajnice in faxi, novo, nerabljeno, prodam, g 632-595 153
Frakcijsko vretenčasto STISKALNICO VVeingartner, 80 t, ugodno prodam, g 82-104_790
OVERLOCK PFAFF, nov, nerabljen, z garancijo, ugodno prodam. g
215-650_914
VIDEORECORDER Tensai, nov, s 4 glavami, prodam. g 633-488 915
Ročni VILIČAR, visoki dvig, prodam. Možna montaža za traktor.
g 421-462_1387
STROJ za izdelavo cementne strešne opeke prodam, g 70-045
Električno konzolno gradbeno DVIGALO prodam. ^ 422-791, od 8. do 19. ure 1631
Japonsko PEČ Jamin, popolnoma novo, na svetilni petrolej, prodam.
^ 312-226_1650
PEČ Feroterm za centralno, novo, 32 KW, brez bojlerja, prodam 30 % ceneje, g 65-027, popoldan 1653 TRAKTOR z montiranim čelnim nakladačem zelo poceni prodam. Ima okvaro na motorju. g 68-237 _1669
TEHTNICO, 500 kg, in TROSILEC umetnih gnojil, prodam. Krt, Kurir-
ska 7, Kranj_1681
MOTOKULTIVATOR Gorenje Mu-ta - motor italijanski, cena 65.000 SIT, prodam. Dolenja vas 34, Selca nad Šk. Loko 1698 Električni VILIČAR Primat Maribor, visoki teleskop, nosilnost 850 kg, prodam. g 43-302, od 7. do 8. ure 1705
TERMOAKUMULACIJSKO PEČT 3.5 KVV, in vgradno PEČICO prodam g 45 170_1610
ŠTEDILNIK Gorenje, 2 + 4, cena zelo ugodna, prodam. g 216-322
Plinski ŽAR Kovinostroj za gostin-stvo ugodno prodam. ^ 214-191 _ 1591
Pomivalno KORITO, ŠTEDILNIK Iskra, kombiniran, in domači KIS, prodam g 328-006 1592 Mizarsko KOMBINIRKO 41, 3 ope racije, prodam, g 66 712 1604
RAČUNALNIK Amstrad ČPČ Schneider 6.128, zeleni monitor, 2 igralni palici, literaturo in 29 disket, cena 650 DEM, prodam g 325 297_1466
KOMPRESOR, 3 KW, z 80 I poso do, in ALTENATOR, 14 V, 33 A, oboje novo zelo poceni prodam. g 736 794_1475
Namizni CIRKULAR prodam g 48 700_1487
ELEKTROMOTOR, 9 KVV, prodam. Dežman, Lancovo 10, g 712 264
GAULOISES BLONDES
Avtomatsko TEHTNICO in transportni TRAK prodam. g 328-238, popoldan 1709 STEKLOKERAMIČNO PLOŠČO Gorenje, novo, z armaturo, cena 800 DEM, prodam. g 242-403 _1710
Stoječi BOJLER, 50 I, rabljen 1 le-to, ugodno prodam. g 215-839 _1719
VIDEORECORDER   Philips pro-
dam, g 57-861_1733
TV Blaupunkt in VIDEORECORDER Sharp prodam, g 49-152, od 17. ure dalje 1750 Ročno motorno ŽAGO Dalmar in namizni ŠIVALNI STROJ Ruža prodam, g 324-612 _1756
Nov ŠTEDILNIK na trda goriva iz rosfreija, z bojlerjem in sončno plato prodam, g 311-700 1765 AGROIZBIRA KRANJ, zasebna tr-govina, nudi ugodno vse vrste akumulatorjev Vesna in Topla. Primer: 12 V 40 Ah - 3.450; 12 V 50 Ah - 4.650*12 V 15 Ah - 5.650 Sit. Rezervne dele za generalno popravilo motorja za traktorje TV, Univer-zal, IMT, Store, Ursus, Zetor. Cene konkurenčne. Pokličite nasi g
064/324-802_1769
Električni prenosni VARILNI APA-RAT prodam, g 310-750      1 777
PLETILNI STROJ na kartice prodam. Nudim tudi instrukcije. g 622-256 1783
OJAČEVALEC za avtomatske bobne prodam ali menjam. g 84-589
KOPAČICO Batuje, 4 konjske sile, novo. neuporabljeno, prodam 20 % ceneje. 9 57-914 1590
Traktorski NAKLADALNIK Z TN - 1 za gnoj prodam. g 45-214 1501 Barvni TELEVIZOR Orion in Sony, vrhunski, prodam, g 311-077 1509 Barvni TELEVIZOR Saba, ekran 65 cm, prodam, g 41-452 1514 ŠTEDILNIK na trda goriva, dobro ohranjen, prodam, g 57-963 1519 RAČUNALNIK Commodore 64, star eno leto, z vso opremo, pro-
dam.f 725-117_1522
Električni BOJLER, 80 I, prodam, g 215 197_1524
TRAKTOR Pasuali, dobro ohranjen, prodam. g 065/75-709, od 15. ure dalje 1525 ŠTEDILN IK na drva, levi, še zapakiran,    prodam.    Bogataj, g
214-789_1529
Prodaja električnih EKSPRESS KUHALNIKOV za kavo Kuhanje traja 15 do 20 sekund. Pokličite nas na g 062/36 208 Kuhalnik vam pošljemo takoj po povzetju Cena za kom je 1.300 SIT s poštnino. Pri nakupu nad 20 kom se ku halnik dobi 40 % ceneje. 1555 TRAKTOR Same Delfino 32, z 2.000 delovnimi urami, prodam.
g 622-956_1556
MOTOKULTIVATOR Muta, star 3 leta, s priključki, prodam, g 621-494 1570
ŽIVALI
PRAŠIČA, težka 120 kg, prodam. Rozman, Križnarjeva 2, Stražišče,
Kranj_1071
Dva prijazna KUŽKA poceni prodam g 061/51 402 1402 SVINJI, 220 in 160 kg, prodam g
620 582_1422
Črnobela TELETA, težka 40 do 70 kg, in težjo SVINJO, prodam, g
57-280_ 1439
OVCO prodam Košir, Pot na Bi striško planino 14, Tržič
PRAŠIČE za zakol prodam. Ziherl, Sr. Bitnje 97, Žabnica 1448 KRAVO s 7 mesecev starim tele-tom prodam, g 723-095 1479 PUJSKE, stare 8 tednov, prodam.
Žabnica 37_1488
TELIČKO, črnobelo, staro 10 dni,
prodam, g 738-952_1492
Tri PRAŠIČE, težke po 150 kg, prodam, g 49-540 _1500
Prodajamo KOKOŠI NESNICE sta-re eno leto. Cena za kokoš je 150 SIT. Voklo 49, g 49-250 1504 BIKCA simentalca, težkega 300 kg, prodam ali menjam za telico. Vir-
m a še 42, Škofja Loka_1507
SIMENTALCA, težkega 400 kg, menjam   za   brejo   telico. g
421-676 _1512
KANARČKE - samičke prodam, g
41-452_1513
KOZO, dobro mlekarico, prodam.
g 620-046_1531
KRAVO simentalko po prvem tele-
tu prodam, g 622-235_1533
Več KRAV prodam. Sr. vas 41,
Šenčur_1543
TELETA, težkega 140 kg, prodam.
g 421-635_1554
KOKOŠI za zakol ugodno prodam.
g 70-410_1575
TELE za zakol ali nadaljno rejo prodam, g 77-485, zvečer 1585
PSIČKO NEMŠKI OVČAR, staro 3 mesece, brez rodovnika, prodam.
g 65-773_1600
Brejo KRAVO prodam ali menjam
za jalovo, g 77-168_1608
Brejo TELICO, polovico MESA od mlade krave, JABOLKA, prodam.
g 45-504_1618
BIKCA simentalca, težkega cca 250 kg, proda m. g 65-622 1633 Mlado jalovo KRAVO menjam za brejo. Trboje 31, Kranj 1636 PUJSKE, stare 6 tednov, prodam. Arnež Jože, Popovo 3, Tržič 1649 KRAVO simentalko, brejo 8 mesecev, prodam, g 41-578 1652 TELIČKO, težko 100 kg, prodam.
g 421-857, popoldan_1660
BIKCA, težkega 100 kg, prodam. Lahovče 43, Cerklje 1677 PRAŠIČA za zakol prodam. Preba-
čevo23,g 331-088_1679
BIKCA simentalca, starega do 10 dni, kupim, g 45-705 1682
KRAVO, visoko brejo, prodam ali menjam za jalovo. Virmaše 42, Škofja Loka 1690 ZAJCE za rejo, pasme francoski ovnač, prodam. g 631 -409 1692 KRAVO, brejo 8 mesecev, prodam ali menjam za mlado goved. Visoko 5_1696
TELIČKO simentalko, staro 3 tedne, prodam. Mošnje 7, Radovljica
BIKCE za nadaljno rejo prodam. Adergas 27, Cerklje 1704
TELETA, starega 14 dni, prodam. Babni vrt 6, Golnik 1712 KRAVO, brejo 8 mesecev, in eno leto staro TELICO, prodam. Je-
lenc.g 64-079_1715
Dva BIKCA, stara 3 tedne, prodam. Langerholc, Sp. Bitnje 24, Žabnica 1717
Plemensko TELICO simentalko, težko 350 kg, prodam. Visoko 71,
g 43 210_1724
PRAŠIČE in dva BIKCA prodam. Kokrški log 10, Primskovo, Kranj
TELETA simentalca, starega 6 tednov, prodam. Jezerska c. 92/a, Kranj_1729
TELIČKO simentalko staro 8 tednov prodam. Kern, Jezerškova 5, Komenda 1740 JARKICE 8-20 tednov in PRAŠIČE 20-150 kg, prodam. Hraše 5, Smlednik, g 061/627-029 1743 PRAŠIČA za zakol prodam. Zg. Br-nik 69, Cerklje 1748 BIKCA simentalca, težkega 250 kg, prodam, g 45-674 1749 BIKCA simentalca, težkega 160 kg, prodam. Čadovlje 3, Golnik 1753 PRAŠIČA za zakol prodam. Bene dikova 5, Stražišče pri Kranju, g 310-624 _1754
Oddam tri KUŽKE. Vidic, C. 1. maja 63, Kranj, g 327-526 1763
TELIČKO simentalko, staro 10 dni, prodam. Hudobivnik, Suha 33 1771
Dve mladi visoko breji KOZI prodam Golnik 7 1776
KUNCE ožgance, primerne za nadaljno rejo, prodam g 310-750
Prodam čistokrvno PUDLICO brez rodovnika, g 50-789
TELICO simentalko, brejo 9 mesecev, in plemensko TELICO, staro eno leto, prodam. Naklo, Grogova 2. « 47 872 1789
GR. MATERIAL
Prodam suhe smrekove, macesno-ve in borove OBLOGE (opaž) raznih dolžin, LADIJSKI POD, PARKET, smreka, bor, macesen, g
64-103_ _782
Salonitne PLOŠČE, nizki val, bar-vane, 50 kom, prodam, g 422-791,8. do 19. ure_1632
GRADBENI MATERIAL menjam za traktor, g 061 /824-184 1655
Prodam novo macesnovo BARAKO 2,50x2,00x2,50 sestavljivo, večnamensko, g 324-824 1782
Smekov OPAŽ, ŠPIROVCE in be-tonske STEBRE za kozolce prodam, g 45-334 1784
IZOBRAŽEVANJE
INSTRUIRAM angleščino za osnovne in srednje šole. g 50-836 846 Uspešno in poceni INSTRUIRAM angleščino za osnovne in srednje
šole, g 328-480_1024
INSTRUIRAM matematiko za vse srednje šole. g 213-644, Matjaž _1030
INSTRUIRAM matematiko za os-novne in srednje šole. Šoštarič Tatjana, Begunjska 8, Kranj 1278
INSTRUIRAM matematiko in ke-
mijo.g 217-344_1410
JEZIKOVNA ŠOLA MARK Kranj vabi k vpisu v intenzivne tečaje angleškega in nemškega jezika. Nudimo tudi individualni pouk in pomoč pri učenju osnovnošolcem in srednješolcem, g 213-983 1720 Iščem IN ŠTRUKTORJA angleščine za 4. letnik srednje šole g 422-685 1760
IZGUBLJENO
Od doma je odšel MOČNIK JANEZ, po domače Šinkovcev Ivan iz Cerkelj na Gorenjskem. Star je 59 let, visok je 185 cm, s črno kodrastimi lasmi in brki. Oblečen je v temno plav suknjič, svetlo rjave hlače, rjave solne, modro srajco, temno siv pulover. Kdor ga je videl naj sporoči na najbližjo postajo milice ali na oglasni oddelek. 1603
KUPIM
STANOVANJSKO PRAVICO za 2.5 ali več-sobno stanovanje v Škofji Loki, kupim, g 632-201 1453 ODKUPUJEMO starinsko POHIŠTVO ter ostale starinske PREDMETE. Kirka antika, g 52-360 ali
48-545_1461
TELIČKA simentalca, starega en teden, kupim, g 45-214 1502
KRAVO simentalko, visoko brejo,
kupim, g 802-726_1534
KLETKE za kokoši nesnice kupim. g 061/621-638_1544
PUHALNIK za seno z nožem kupim, g 725-321_1551
Več TELET simentalcev, starih do 14 dni, kupim, g 70-410 1574 Mlado brejo KRAVO kupim, g
422-739_1577
YUGO 55, star do 2 leti, kupim, g
421-290_1580
YUGO 55, letnik 1988 ali 1989, kupim, g 692-178, po 18. uri 1615
Enostanovanjsko HIŠO ali zazidljivo PARCELO na Bledu ali okolici kupim. Plačam v DEM. Šifra: LEP
DOM_1629
TELIČKA simentalca, starega do 14 dni, kupim g 70-592 1634
KOMBI
217-583
transporter kupim, g 1648
Tri rabljene standardne RADIATORJE kupim, g 211 -746, zvečer _1672
Smrekove in macesnove HLODE kupim, g 64-103 1678
Suhe macesnove PLOHE, 2.5 kub. m,  prve  kvalitete,  kupim, g
51-432_1680
KRAVO simentalko, brejo 9 mese-cev, kupim, g 061 /621 -638    1730
Kupim samonakladalko. g 46-364
GLASBILA
HARMONIKO, 120 basno, cena 500 DEM, prodam, g 312-101
1598
Panasonic servis
telefoni - brezžični telefoni telefaksi - tajnice - centrale -originalni rezervni deli
k J ZAŠČITA N|kT PROTI stihij
* eenaSODEM
enostavna montaža
UUBIJAHA BRUC JEVA It. tel 573-20« KRANJ LJUBLJANSKA 1. tel. 222-150 UPRAVA. OPRTNIKOV« II KRANJ tel 222-111 1u222-167
TELEFON-TRGOVINA-SERVIS
PLESNA ŠOLA
STEF>
Kranj
ZA BOLJŠO KAKOVOST IN ZDRAVO ŽIVLJENJE
Restavracija BRIONI Kranj
plesni tečaji za odrasle in mladino ob nedeljah in četrtkih
Bistrica pri TRŽIČU (GD)
tečaji za odrasle ob 20.00 uri za mladino ob 18.30 in za nižje razrede OŠ ob 17.30, vse ob petkih, začetek 29.1.
Informacije tel.: 327-308
OSEBNO VOZILO, ohranjeno, do 5.000 DEM, od prvega lastnika, kupim, g 401-364 1755
Smrekovo HLODOVINO slabše kvalitete kupim, g 64-022 1757
LOKALI
PROSTOR, 100 kvad. m, oddam za mirno obrt ali skladišče. Jesnice,
g 82-104_79_[
Zidani pritlični OBJEKT - garaža in skladišče, v Žabnici pri trgovini, bruto površine 72 kvad. m, prime-ren za obrt, g 215-952_1568
PROSTOR za mirno obrt v Kranju, 30 kvad. m, oddam. Naslov v oglasnem oddelku. 1686
V najem vzamem TRGOVINO ali gostinski LOKAL. Šifra: TAKOJ
KOLESA
ATX, APN 6, APN 4 kupim, g 64-124_1486
Otroško KOLO, primerno za starost od 4 do 7 let, prodam, g 216-592_1511
OBVESTILA
Žaluzije, lamelne zavese, rolete in pliseje izdelujemo in montiramo! RONO Nograšek, Milje 13, 64212 Visoko, g 43-345 ali 061/651-247 _482
Na razprodajo v Munchen v mesecu februarju s turističnim kombijem samo 5.000 SIT po osebi. Kli-čiteg 82-104_792
OPRAVLJAM adaptacije, ELEK-TROINŠTALACIJE, PLESKARSKA in MIZARSKA DELA. g 47-445
_____899
Enodnevni nakupovalni IZLET z avtobusom na Madžarsko, dne 6/2/1993. Prijave na g 49-442, po
16. uri_1177
MAŠKERADNE KOSTIME za otro-ke lahko naročite po g 061/448-475_1303
APMAL PIPE pod tovarniško ceno.
g 801-166_1393
MAŠKARADNE KOSTIME za otroke in uvožene dodatke prodam, pošljem, g 061/266-940, po 10. uri_1426
Poceni TRENIRKE, velike, majhne; ženske HLAČNE NOGAVICE, g 241-038_1510
NOVA PRODAJALNA talnih oblog na Zg. Senici 5, Medvode, g 061/613 135_1640
PUSTNE MASKE, uvoz iz Italije, velik asortiman, cene ugodne Go renjska c. 18, Naklo, g 47-718 _1707
Elektroinštalacije, pleskarsko mizarska dela, novi in stari objekti -adaptacije, g 311 -033, popoldan _1725
OBLAČILA
Nosečnice - v butiku ORHIDEJA dobite oblačila Stari del mesta Kranja, nasproti cerkve 809
Ženske BARETE, dvojne in otroške KAPE dobite g 715 050 1417
GOBELIN Jelen, moške OBLEKE in PLAŠČE prodam g 712-019 _1538
OTR. OPREMA
TORBO za nošenje dojenčka pro-
dam.g 41-244_1474
Kombiniran otroški VOZIČEK Spektrum in otroški STOL za hranjenje Cam prodam, g 46 355, po
17. uri__1497
STOJICO prodam, g 46-355, po 17. uri 1498
AKCIJSKA PRODAJA
899 DEM SEDAJ 789 DEM
NEMŠKI TV SATELITSKI SISTEMI
DO 25 OBROKOV Antena: 80 x 90 Sprejemnik: 136 kanalov
«SATEX" TEL.: 48-570
Otroško POSTELJICO z jogijem in kombiniran avstrijski VOZIČEK prodam, g 311-077_1508
VOZIČEK Tribuna, globok in odprt, prodam, g 621-639 1540
Otroški VOZIČEK, uvožen, skoraj nov, kombiniran, in TORBO za nošenje otroka, po ugodni ceni, pro-dam. g 633-604_1599
Ugodno prodam novo otroško posteljico z jogijem. g 324-870 1741
OSTALO
INVALIDSKI VOZIČEK, skoraj nerabljen, prodam za polovično ce-
no. g 77-609_610
DRVA, meterska, razžagana, TRSKE z dostavo, žagamo tudi na domu, prodam, g 325-488 1384
BRAKO PRIKOLICO za 6 oseb prodam, g 801-282_1505
Suhe bukove ODPADKE za kurja-vo prodam, g 58-094_1532
Avtomobilsko PRIKOLICO prodam, g 631-537 1535
Tri sončne KOLEKTOR JE, 150 x 90, prodam, g 883-010 1553
Nagačeno gamsovo GLAVO s kožuhom ugodno prodam, g 216-206 _1559
Preparirano ŠČUKO, dolžine 116 cm, prodam. Zupan, Žerjavka 1, Kranj_1579
VOLNO Eva za ročno pletenje, cena   40   DEM/kg,   prodam, g
310-588_15811
TAPISERIJE različnih velikosti in motivov ugodno prodam, g 310-588_1582
Polovico KRAVE prodam, g 70-054_1622
Suha kostanjeva DRVA prodam. Trstenik 49, g 46-276_1642
LISTE za gater, dolžine 100 in 143 cm, prodam, g 41-615 1656
LESENE POSODE, nove, različnih velikosti, prodam, g 65-452 1663
Enoosno traktorsko PRIKOLICO za prevoz lesa, prirejeno za naklada-ča, prodam, g 65-421_1668
Rosfrei KANTO za smeti, 240 I, cena 13.000 SIT, prodam, g 242-403
_1711
Lipove PLOHE in COLARICE pro-dam.g 403-811_1728
Hladilno odprto stensko VITRINO za trgovino LTH, 2 m, ugodno prodam. Trgovina Resman, Naklo _1747
Bukova DRVA prodam. g 422-758 1759
PRIDELKI
JABOLKA, cena 40 SIT/kg, in domače ŽGANJE prodam, g 738-030_1367
Domača JABOLKA prodam g 78-823__1370
SENO prodam. Olševek 53, Pred dvor 1457
SENO prodam, g 213-128 1516
SENO prodam, g 45-425 1550
Večjo količino SENA prodam, g 65-656_1564
SENO in OTAVO prodam, g 622-767_1623
JABOLKA, neškropljena, prodam, g 403-823 1647
PREKLIC
Nikolič Pero, Hrastje 52, Kranj, preklicujem osebno izkaznico.
1458
POSESTI
Iščem 2.000 kvad. m (lahko z ob jektom) za servisno dejavnost, relacija Kranj - Bled. g 061/737-372
' _ 7
Staro HIŠO v Ljubnem pri Posav cu prodam, g 326-836 986
HIŠO z 3.700 kvad. m komunalno opremljenega zemljišča, 20 km iz Škofje Loke, prodam ali menjam za stanovanje v Ljubljani z dopla čilom, g 061/51-218_1290
GARAŽO v Šorlijevem naselju pro dam. g 218 254, od 16 do 17. ure _1349
GARAŽO v centru Jesenic pro dam, g 82-320_ 1476
KOVINSKI KIOSK na C. Železarjev 18, Jesenice, zelo ohranjen, cena ugodna, tudi lahko s poslovnim prostorom, prodam, g 85-093
1484
Kupimo PARCELO 1.000 do 1 500 kvad.   m   v   bližini   Kranja g
331-101_1589
GARAŽO na Planini prodam g 214-747__1625
PRIREDITVE
GLASBO za ohceti in zabave nudi trio Val g 421 498_520
DUO 2-ka igra na ohcetih in zabavah g 46-137 1007
TEČAJI NEMŠČINE
- za odrasle
(od 1. do 4. stopnje)
- za študente
(od 1. do 4. stopnje)
- za dijake (začetniki, konverzacija, utrjevanje snovi)
- za učence
(od 1. do 8. razreda)
Inf. po tel.: 621-998, KON Škofja Loka, Podlubnik 253 (prof. Meta Konstantin)
PLESNA ŠOLA KRANJ - šola za vse generacije, g 41 -581 1408
PLESNA ŠOLA KRANJ - Delavski dom Kranj vpisuje v tečaje, g
41-581_1409
TRIO igra na porokah ali v lokalih. Veliko petja, g 70-015_1420
POSLOVNI STIKI
Nudimo ugodna kratkoročna gotovinska POSOJILA, g 211-882, od 12. do 16. ure_1308
ZAVAROVANJE vas in družine že danes in v prihodnosti. ® 311 -078
POZNANSTVA
Ločene ŽENSKE, tudi DEKLETA, stara od 20 do 40 let, katere so zainteresirane za nemške MOŠKE pokličite ali pišite na: Sulejma VVager, Agencija za poroke, g 9949/9082/84-69, Larchen Strasse 2, 8861 Ehingen, Deutschland, (pošljite tudi ustrezno svojo sliko!) __1468
Preprost in pošten fant 29-ih let želi spoznati pošteno in verno DEKLE za skupno življenje. Šifra: PU-STNI PLES_1762
RAZNO PRODAM
DRVA, metrska, razžagana, trske, z dostavo, žagamo tudi na domu, prodam, g 325-488_147
Sobno plinsko PEČ in 80 basno HARMONIKO ugodno prodam, g 421-272_1473
LES za ostrešje po naročilu in domač hruškov SADJEVEC prodam. g 68-022_1523
ŠTEDILNIK na trda goriva, SODE in HOBAKE za nafto, 2 POSTELJI in nočni OMARICI, prodam, g 633-752_1595
Suhe DESKE, 2.5 kub. m, in novo traktorsko GUMO, pogonsko, 750 - 16, prodam, g 242-419       1643
Bukova in mešana DRVA prodam in po želji dostavim. Prodam tudi LADO KARAVAN, g 622-914 ali 696-042_1786
STAN. OPREMA
ŠEST novih JOGIJEV (190 x 80 cm) po zelo znižani ceni, prodam. g 49-292, popoldan_1398
Enodelno OMARO v jesen izvedbi, novo, ugodno prodam. Robnik Klemen, Stara c. 24, Kranj 1495
SEDEŽNO GARNITURO - dvosed, kot, enosed, cena 500 DEM, pro-dam. g 52 281, 50-852 1548 Dva KAVČA in dva FOTELJA ugodno prodam, g 403-265 1549 Nov FOTELJ, raztegljiv v ležišče, cena 10.000 SIT, prodam, g 325 823_1578
KAVČ, dva FOTELJA in OMARO za dnevno sobo prodam, g 212-315_1673
Novejšo kuhinjsko OPREMO (elemente in stroje), po četrtinski ceni,  zelo   ugodno   prodam, g
323 605, od 18. do 20. ure 1685
SPALNICO poceni prodam. Ko vač, Vodopivčeva 19, Kranj 1702
Prodam KAVČ dva fotelja in tepih. g 327 541_1745
KUPPERBUSCH PEČ in pisalno MIZO prodam g 47 146 1780
SPALNICO, garderobno OMARO, MIZO s stoli, PREPROGI, belo tehniko   elektroniko,   prodam, g
324 824 1790
SPORT
PANCERJE, št 40, prodam, g 66 939_1593
STORITVE
J 8i J SERVIS vam nudi popravila TV, VIDEO, HI-FI naprav vseh proizvajalcev. Smledniška 80, Kranj, del. čas: 9. do 17. ure, g 329 886 _2
HIŠNI SERVIS vodovodne, elek troinstalacije, gospodinjski stroji, bojlerji, slikopleskarstvo!
g 325 815, 323 171_ 65
LEDO SERVIS-iramo skrinje, hladilnike, pralne stroje, štedilnike.
Hitro, poceni!g 214-780_94
IZDELUJEMO zaščitne kovinske mreže za kletna okna proti vlomu g 82 104 798
ROLETE, ŽALUZIJE, lamelne ZAVESE izdelujemo, montiramo, servisiramo in čistimo. Lahko tudi na obroke, g 216-919_856
FRIZERSKE STORITVE tudi na vašem domu. g 50-383 871
AVTODVIGALO za popravila streh in žaganje drevja vas čaka. g 733-120_963
IZPOSOJA videokamer, uporaba je enostavna, g 241 -265 1027
MONTAŽA A-kanala in nastavitev ostalih  TV anten,  g 215-146,
57-420_1074
EMAJLIRANJE kopalnih kadi, garancija 2 leti, možnost plačila na dva čeka, g 66-052_1163
POSLIKAVA sten v otroških sobah z liki iz pravljic, g 57-909, popoldan___1182
POLAGANJE keramičnih ploščic. g 49-521_1243
POLAGAM, brusim, lakiram parket, pluto in topli pod. g 41 -662 __1299
Ugodno ČISTIMO vse vrste talnih oblog in sedežnih garnitur, g 211-882, od 12. do 16. ure 1307
Za PREVOZE do 17 oseb pokličite na g 65-461_1314
SATIR vam nudi usluge SITOTI-SKAin OFFSETA. g 312-166 1332
POSTAVITEV kmečkih PEČI, zida-nih ŠTEDILNIKOV, KAMINOV, polaganje keramike, g 65-773 1346
Obrtniki, podjetniki - trgovine, računalniško VODIM poslovne knjige. Cene konkurenčne, g 49-518 _1465
POPRAVILA zadnjega avtomobilskega ogrevalnega stekla - nitke. g 713-153_1471
ROLETE, žaluzije, lamelne zavese in POPRAVILA naročite na g 712-019_1539
IZVAJAMO vsa gradbena dela. g
241- 795 ali 41-208_1541
Nudimo vam računovodsko - knjigovodske STORITVE. Ermax d.o.o., g 217-911 1557
PIŠUAR SERVIS TV, VIDEO, AV-DIO - popravilo vseh proizvajalcev! Smledniška 37, Kranj, g 323-159_1584
Nudimo ugoden zimski popust za AVTO LIČAR S KE in SLIKOPLE-SKARSKE USLUGE, g 59-109
_1614
ČISTIM talne obloge, oblazinjeno pohištvo, stekla in avtosedeže. g 632-437_1616
PREVOZI s pokritim tovornjakom do 3 t. Non-stop, cena 50 SIT/km. Zaželjeno pogodbeno delo. g
242- 419_1642
IZOLACIJA cevi in bojlerjev, cen-talnih in drugih toplovodnih napeljav z alu pločevino in tervol žleba
ki. g 58-347_1779
IZOLIRAM cevi centralnih kurjav z alu pločevino, cena ugodna, g 329-374_1788
FARADAY D 0.0. - NON STOP: -RTV SERVIS, -prodaja novih da-Ijincev, -prodaja SAT sistemov z montažo že od 650 DEM. PRIDEMO TUDI NA DOM. g 064/218-210_18929
CINKANE SMETNJAKE na kolesih in ŽEBLJE izdelujemo. Prebačevo
32/a,g 326-426_19839
ROLETE, ŽALUZIJE, LAMELNE ZAVESE nudimo. Kvalitetno in ugodno. Roletarstvo BERČAN, g 061/342-464 ali 061/342 703 19842
Računalniško oblikovanje vseh vrst teksta (diplomske naloge, re klame, oglasi, izdelava celostnih podob firm.) priprava na tisk, laserski izpis, g 872-095 19901
STANOVANJA
STANOVANJE, 1-sobno, central na, pritlično, zamenjam za stanovanje v višjem nadstropju. Nikolič, Zlato polje 3/e, Kranj 701
Najamem 1-sobno STANOVANJE v Kranju, g 215-428, sobota in nedelja, Mateja 1334
STANOVANJE, 1-sobno, ali GAR SONJERO v Kranju, nujno naja memo. Naslov v oglasnem oddel
ku. _ 1359
V Kranju iščem za daljši čas manj še centralno ogrevano STANOVA NJE Šifra: APRIL_1485
Lastniško GARSONJERO na Planini - pritličje, prodam Andreje, Ja neza Puharja 4, stan št. 2, g 327-304_1517
Manjše STANOVANJE ali GAR SONJERO na Jesenicah ali v bliži ni najamem. Brez predplačila g 061/345-606, zvečer_1527
STANOVANJSKO PRAVICO v Kranju odkupim g 216 976 1569
STANOVANJSKO   PRAVICO ku-pim g 329 875, od 16. do 19 ure _1620
Zamenjam komfortno 3-sobno STANOVANJE (centralna, telefon, CATV) za 2 sobno, z doplačilom, g 215 701, zvečer
STANOVANJE na relaciji Koroška Bela - Mojstrana, za dve leti, nujno najamem. Predplačilo v DEM. g 891-354_1635
Najamem 1-sobno ali 2-sobno STANOVANJE s telefonom. Mož-nost predplačila, g 326-659 1638 STANOVANJE v Radovljici, 1-sob-no, 31 kvad. m, centralna, balkon in telefon, zamenjam za stanovanje na Bledu v Alpski ali Koritenski ul. - brez centralne, g 714-956, petek, sobota, nedelja 1662
GARSONJERO  na  Planini, 33.5 kvad. m, komfortno, ločena kuhinja, balkon, prodam, g 328-745 _1721
V najem vzamem GARSONJERO, večje STANOVANJE ali HIŠO v Kranju ali okolici, g 218-792 1787
VARSTVO_
Iščete VARSTVO? Vzamem tudi dojenčka, g 215-932_1114
VARUJEM otroke do 4 let. Kopali-ška 21, Škofja Loka, g 622-779 '_1329
VOZILA DELI
CITROEN AVTOODPAD, rabljeni rezervni deli za vozila Citroen in odkup vozil za avtoodpad. g 692-194_1142
Štiri GUME, nove, 14 eolske, cena 10.000 SIT, prodam, g 713-153
_1470
Več rezervnih DELOV za Zastavo 640 tovorni: tesnila motorja, osovine brisalcev, krmilne ležaje, prodam, g 50-855_1499
Dve dobri rabljeni ZIMSKI GUMI, 175 x 13, Bridgestone, prodam, g 217-960 1563
AKUMULATOR, nov, 55 Ah, zelo poceni prodam, g 45-170 1611
Veliko DELOV za R 4 TLS ugodno prodam, g 691-835, popoldan _______1617
DELE za Zastavo 101 prodam, g 53-349, od 14. ure dalje_1651
DELE za Lado Samaro: odbijači -prednji in zadnji, kljuka za prikolico, motor za brisalce - prednji in zadnji, verige; dva stekla - levi in desni za Yugo, prodam. Grujo, Mestni trg 4, Škofja Loka       1700
Dve novi GUMI Tamar, 12 x 22.5, HLADILNIK za Man Trampus, ZA-GANJAČ in dva plastična BLATNIKA za prikolico prodam, g 324-480 1766
VOZILA
MENJALNICA VILFAN v Delavskem domu nasproti Globusa, g 211-387_706
CITROEN GA, letnik 1982, prevo ženih 100.000 km, registriran do 10/7/1993. Drodam. g 311-714
Prodam dobro ohranjeno (garaži-rano) LADO rivo. g 215-076 od petka od 16. ure dalje
Odkupujemo karambolirana VOZILA. Prevoz na naše stroške, g 061/483-950_1372
LADO NIVO, letnik 1988, prevoženih 33.000 km, cena 5.800 DEM, prodam, g 331-074 1403
YUGO 45, letnik 1987, zelo dobro ohranjen, prodam, g 312-249
GOLF JX Diesel, letnik 2/1987, prodam g 58 389, po 15. uri 1442
YUGO 45, letnik 1990, prodam, g
217-623_1456
VVARTBURG limuzina, letnik 1977, cena 600 DEM, registriran do 12/1993, prodam, g 215-965 1459
R 4 TLS, letnik 1983, dobro ohranjen, prodam, g 421 -481 1460
LADO KARAVAN, letnik 1989, pre-voženih 28 000 km, zelo ohranjeno, prodam. Rakovec, Zg. Besnica 106 _ 1462
YUGO SKALA 55, letnik 11/1988, prevoženih 42.000 km, prodam g 713-113_1463
126 P, letnik 1989, prodam. Vo gljanska 32, Voglje 1464
YUGO 55, letnik 1986, prodam. Šo-lar, Struževo 2/c, Kranj 1469
YUGO KORAL prodam ali menjam za R 5, novejši letnik g 325 543 __1472
R 4 GTL, letnik 1986 in letnik 1984, prodam, g 70-780 1480
YUGO 55 KORAL, letnik 1991, prodam g 632 667_1481
R 4 TLS, letnik 1978, registriran do 9/1993, prodam, g 327-729 1482 FLORIDO, letnik 1990, rdeče bar ve, 27.000 km, prodam, g 43-052, popoldan 1490
ZASTAVO 101, letnik 1979, regi strirano do 7/1993, prodam. Poren ta, Sv Duh 62, Škofja Loka 1491
GOLF JXB, letnik 10/1987, 58000 km, dobro ohranjen, prvi lastnik, prodam g 891-064 1493
R 4 GTL, letnik 8/1990, registriran do 8/1993, prevoženih 32.000 km, bele barve, garažiran, lepo ohra njen, ugodno prodam g 57 910
Atrto-Krainer
CELOVEC,ROSENTALERSTRASSE 126. tel.: 9943-463-21415
V0ZILAfNAD.DELI*SERVIS GOVORIMO SLOVENSKO
1503
GOLF JXD, 5 prestav, star 2 prodam, g 331-061
ZASTAVO 750, letnik 1977, registrirano do 5/1993, prodam. 422-074_
LADO RIVO 1.300, letnik 9/1987',* avtoradiem in vlečno kljuko, ugo
no prodam, g 81-440___^
LADO SAMARO, spredaj kara^' bolirano, prodam, g 50-036, P 20. uri
leti. 1518
126 P, letnik 1986, registriran *> 8/1/1994, z avtoradiem Philips, P° ceni prodam, g 312-101, R0"18^
ZASTAVO 750, letnik 1982, registrirano do 5/1993, cena 750 D t*1' prodam. Kriška 3, stan. 2 VVARTBURG turist, letnik 1983, neregistriran, poceni prodam.
721-740___|*5
YUGO 45, letnik 6/1989, dobr° ohranjen, garažiran, prodam. W 57-736, sobota in nedelja od 15■ <*
19. ure____]5j:
ŠKODO, starejši letnik, registri^' no do 9/1993, brezhibno, proda,-g 58-484___]*Ji
GOLF JGLD, letnik 1984, S paket' registriran do konca 5/1993, pre_; ženih  101.000 km, prodam 061/824-375_
ZASTAVO 101, letnik 1980, 1.000 DEM, prodam, g 215-021^
ŠKODO 120 LS, letnik 1982,"26^ prevoženih km, zelo dobro ohr njeno, cena po dogovoru, registr rano do 5/1993, prodam. Rob'c' Sp. Rute 1, Gozd Martuljek LADO SAMARO, letnik 1988, registrirano do 1/1994, prodam
48-524__
R 4 GTL, letnik 1982, registriran 23/7/1993, dobro ohranjen, Pj_j
dam, g 64-256__^
ZASTAVO 101, letnik 1986, registrirano do 13/8/1993, prodam. »
328-001_
YUGO 55, letnik 1986, dobro oW»' njen, prodam. Voklo 100 LADO SAMARO 1.300, letnik 19$ 5 vrat, 5 prestav, prodam, m
310-043_
GOLF Diesel nemški, pet brzin, letnik 7/1982, ter kamp PRIKOLl^ na Kla_, 156»
1558 'do
Adria 450, prodam. C 61, Kranj
R 4, karamboliran, letnik 1988, Pr°' dam. Lesce, Alpska 52, sobota _
KOMBI Zastava 850, letnik 1986/ ZASTAVO    750,    prodam. %
214-628__Jj^
YUGO 55 KORAL, 5 prestav, letn'k 11/1988, lepo vzdrževan, prodaj g 46-529
letnik 1989, prodaj Kidričeva  53, Kjgjj
YUGO 45 Bjelobrek, ogled po 15. uri
VISO 11 RE, letnik 1985, registri'8 159'
no do 31/1/1994, z nekaj dodatn8 05-
pfT#
opreme, prodam, g 57 605
YUGO 45 E, letnik 1986, . Smledniška 34, Čirče, Kranj
ZASTAVO 101 GTL, letnik 1986, r0[ gistrirano do 8/1993, dobro ohr» njeno, oranžne barve, ugodno _5 dam, g 327-289, popoldan ^
NISSAN SANY datno opremo, 328 286
letnik 1987, z & prodam. S
CITROEN AX 14 RD, letnik _8
prodam, g 215-556__Jj!>
ZASTAVO 750 LC, letnik 1980, registriran do konca 5/1993, prodan. Ljubno 51, Podnart___J5>
126 P, letnik 1988, karamboli^
prodam g 58 389_
VVARTBURG 353, letnik 1987, r _ striran do 7/7/1993, prodam V*
70 086 __J5<
OPEL KADETT TD interculer, letn' lato, {J&
1990, registriran celo dam Černivec 25/a, Brezje ZASTAVO 850, registrirno *jj 2/1994, prodam, g 871 04g_JJ<r LADO 1 500 SAMARO, letnik ^ 5 prestav, prodam g 214-747 .
OPEL KADETT 1.4 S, bele ba^f letnik 1991, prevoženih
prodam g 57-488
9.000$
KARAMBOLIRANA VOZILA IN RABLJENI NAD. DELI
UGAJSKI
VRBA/VELDEN ob Vrb' skem jezeru, t*'-: 9943-4274-4111 l
OBVESTILO
Male oglase, označene »POD ŠIFRO«, so oglaševalci naročili za objavo tako, da zanje maloogla-sna služba Gorenjskega glasa zbira pisne ponudbe interesentov. Zato Vam naslova oglaševalca ne moremo posredovati. Stik * njim navežete tako, da na naslov Gorenjski glas Kranj posredujete pisno ponudbo z Vašimi Podatki v zaprti kuverti, nanjo pa obvezno dopišete šifro, na katero se Vaša ponudba nanaša. Veliko uspeha Vam želi GORENJSKI GLAS in se priporoča!
]«6 P, letnik 1981, registriran do ]/_1_94, prodam, g 311 -248 1627 YUGO 45, letnik 1989, ugodno pro-danrg 46-684, Golnik 1637
ZASTAVO 101, letnik 1986, prodam ali menjam za Zastavo 750. hgkov. Visoko 18_1639
ZASTAVO 101 GTL, letnik 1984, Pfodam.g 401-397_1644
ZASTAVO 101, letnik 1984, pro-?___po delih, g 329-351 1645
R 4 GTL, letnik 1/1990, cena po dogovoru, prodam,     242-735 1646
YUGO 45, letnik 1989, prodam, g 633-912__1654
ZASTAVO 101, letnik 1984, registrirano celo leto, cena 2.300 DEM, Prodam. «g» 422-779_1657
ZASTAVO 850, letnik 1985, registrirano do 21/11/1993, prodam. Sučur, Groharjevo 5, Škofja Loka _____ 1658
]26 P, letnik 1987, registriran do '2/1993, prodam, g 326-142 1659 HROŠČA" letnik 1965, registriran d<> 12/1993, prodam, « 45-159, Popoldan_____
F'AT 126 PGL, letnik 1988, prodam.
*J_2_245_ 1664
ZASTAVO 101, letnik 1979, registrirano do 1994, lepo ohranjeno, Oaražirano, cena 1.300 DEM, prodam^ 41.503_1666
R 4 GTL, letnik 1991, rdeče barve, garažiran, prvi lastnik, prodam, g
328-683 _1670
ZASTAVO IOI, letnik 1988, in ZASTAVO 750 letnik 1976, prodam. % 331-858 1674 ZASTAVO 101, letnik 1986, registrirano do 6/1993, prodam, g 733-666 1675
?ŠTAV0 850, letnik 1982, regi--639
218       C8l° let°' prodam
1676
,U^060. letnik 1986, GOLF Diesei, ,etnik 1985 prodam« 85-416
_1683
YuG0 45 KORAL, letnik 1989, red-jj° vzdrževan, prvi lastnik, avtora-d'o, nove gume, prodam. Janeza ^harja 4, stanovanje 10 1684 G°LF JGL, letnik 1981, prodam. *311 -532, od 16. ure dalje 1687
UN0 60 SL, letnik 1987, kot nov. Prodam. Triglavska 12, Drulovka, Kranj _1688
NIVO, letnik 1988, prevože-nih 26.000 km, ugodno prodam. predoslje 1, g 241-406 1689 VlSO SUPER E, staro 10 let. prodam. Smledniška c. 48, Kranj 1691
YUGO 55, letnik 1989, karamboli-rj^prodam. _ 802-173 1693 HROŠČA" letnik 1975, registriran do 15/4/1993, povprečno ohranjen, l^oprodam. _ 721-004 1695
¥ 8, letnik 1980, prodam, "S" 218 566 _1697
F'AT TIPO 1.6 DGT, odlično ohra-z najboljšo opremo, letnik Iggjjarodam. _ 881-119 1701 ^DO NIVO, letnik 1988, dobro ohranjeno, prodam. «■ 725 543
__________ 1706
YUQO 45 KORAL, letnik 11/1988, rdeče barve, prodam. « 401-125
_______1713
ARO 4x4, letnik 1989, registrirano a° 11/1993, prevoženih 60.000 km. Plgjaj^g 57 655,733-616 1714 KOMBI IMV, letnik 1986, prodam. g__2l-037 1722
R 11. letnik 1986 cena 7 700 DEM, Nj_t 714-275 1723 [JNJMOG 421, kiper, letnik 1975, in UVNDROVER 109. bencin, letnik ,382, prodam ■» 65-584, zvečer ._____ 1727
35n^ RD' ,etnik 1990' Prevoženih p °00 km, rdeče barve, prodam. ar__nska 49, Šenčur
KOMBI Z 850 AF, I. 83, registriran do decembra, ugodno prodam. Pot na Jošta 51, Kranj Stržišče
ZASTAVO 750 LE, letnik 1984, ce-na po dogovoru, prodam. Lindav,
Podljubelj 130, Tržič____
YUGO 1.1 GX. letnik 1988, prodam.
g 47-161_1752
YUGO 45, letnik 11/1990, 12.000 km, rdeč, cena 5.200 DEM, pro-dam. g 326-402_1758
Tovorni avto MERCEDES 811 prodam, g 736-439_1761
ZASTAVO 128, letnik 12/1986, registrirano do 28/12/1993, prodam.
g 310-563_1764
Akumulatorji Topla 12 V 40 Ah -3.400; 12 V 50 - 4.650; 12 V 75 -5.850, Plačilo s čekom 30 dni. Se priporoča     Agroizbira Kranj,
Smledniška 17, Kranj_1770
ŠKODO 120 L, letnik 1981, registri-rano do 7/1993, prodam. Malovrh,
Potoče 25, Preddvor_1773
YUGO 55 KORAL, letnik 1990, pro-dam. Mezeg, Cirilova 16, Orehek _1774
YUGO 55 KORAL, letnik 1989, pro-
dam.g 331-858__75
Prodam KADET, letnik 1975, reg. celo leto za 2900 DEM. Kriška 3, stan.2, Kranj Drulovka 1781 GOLF JX, novejši letnik, karambo-liran ali slabše ohranjen, cena do 4.000 DEM, kupim, « 692-194 _1785
ZAPOSLITVE
Redno ali honorarno zaposlimo ZASTOPNIKE in ORGANIZATORJE skupin. SLOVENSKA KNJIGA, Litijska 38, Ljubljana 651 Zaposlimo TRGOVKO z večletno prakso v živilski stroki za delo v trgovini v Vrbnjah pri Radovljici, g
736-615_ 1124
POIZKUSITE IN SE PREPRIČAJTE! Smo najuspešejši pri prodaji. Naučili vas bomo, kako do uspreha. Zagotavljamo vam, da z OXFORD-SKO ENCIKLOPEDIJO in VELIKIM DRUŽINSKIM ATLASOM SVETA
ni težko, g 59-063_1351
ZA LEPŠI JUTRI! g 222-524 1412 Za strežbo v dnevnem baru iščem dve DEKLETI. j_ 218-950 1441 Če imate interes zaslužiti 100.000 SIT mesečno, pridružite se nam, ne bo vam žal. Kratek življenjepis pošljite pod šifro Šifra: AGENT
1446
Za marljivo delo visoko plačilo. Pisne ponudbe pošljite vključno do srede 3/2/1993. Odgovorili bomo na vse prošnje. Šifra: 500 SIT/h
1708
! EKONOMSKA I 1PROPAGANDAf
DRUŠTVO PARTIZAN GORENJA VAS išče najugodnejšega PONUDNIKA za prekritje strehe na domu društva, g 68-450, od 7. do 9. ure; 68-631, od 20. do 22. ure
1738
Sposobna in samostojna CVETLIČARKA dobi službo takoj. Tel. 064/ 621-000
Honorarno zaposlimo kvalificirano TRGOVKO, smer konfekcija, ali DEKLE z izkušnjami v tej stroki iz škofje Loke ali bližnje okolice. Inf. Jeans Club trgovina, Blaževa 4, Škofja Loka, od 9. do 12. ure ali 14. do 19. ure, sobota od 9. do 12. ure _1767
Ročno spretni DELAVKI nudimo celodnevno honorarno delo v tek stilni stroki. Ponudbe pod: SELŠKA DOLINA 1768
Zaposlim MIZARJA. ~ 43-007
Honorarno zaposlim ŽENSKO, lah-ko upokojena, za- hišna dela 4 ure dnevno. Pungeršek, Pot na Jošta 7, g 311-364_1746
Iščemo DEKLE za delo v strežbi. Gostilna in pizzerija Kmečki hram, Sp. Duplje 28,« 47-305 1772
ZAHVALE
Ob požaru, ki je izbruhnil 24/1/1993, se najlepše zahvaljujemo Gasilskemu društvu iz Preddvora, poklicnim gasilcem iz Kranja, Policijski postaji iz Preddvora ter vsem sovaščanom, ki so priskočili na pomoč. DRUŽINA LES-JAK IZ KOKRE 1567
M - SFINGA o.«...
Novi Svet 1, Škofja Loka
* Izdelava zaključnih računov
za obrtnike in podjetja.
* Vodenje poslovnih knjig zasebnikom in podjetjem.
•S 064/48-150
>rnid, Golnik 112
1732
6^SnAV0 101 GTL- ,etnik 1986-uuo km, ohranjeno in garažira-
..... u —«7, I L.U I
ZASTAVO 101, letnik 1981, I dam. š
iTA
-. v odličnem stanju prodam za 3.650 DEM g 43-402 1734
ZASTAVO 101, letnik 1986, prva barva, 64.000 km, prodam. Janiči-levjč^Sorška 1, Drulovka 1735 LADO 1.200 S, letnik 1984. neregi strirno, vozno, prodam. Rezar Pe-
^_Sebenje 38, Križe___1737
QOLF JXD. bele barve, prva regi stracija 4/6/1990, 5 prestav, garaži ran, prodam <|fc 81 -060 - župnišče
Iščem UPOKOJENKO za varstvo mame. Nudim stanovanje, plačilo in druge ugodnosti. Koselj, Zadra
ga 3, _T 57-055_1455
VOZNIKA C,E kategorije s prakso v mednarodnem transportu za večje vozilo zaposlim, šifra: SE
DEŽ V KRANJU_1467
Iščemo POTNIKA, možna tudi red-na zaposlitev, flf 214-115 1477 VOZNIK C in E kategorije išče za-poslitev, možen tudi odkup vašega
vozila, g 733-773_1478
Iščem pripravništvo za AVTOM E
HANIKA. g 403-660_1483
PEKA zaposlimo. Pekarna Omnik,
Šenčur_1489
Iščem IZVAJALCA del za tlakova -nje dvorišča in ureditev vrta. •gf
41-384_1521
Zaposlim DEKLE za delo v strežbi, možnost kasnejše zaposlitve. W
401-326_1542
Bi radi postali svoj gospod? Podjetje Leksis vam pokaže pravo pot.
g 325-265_1545
Prodajalna piščancev in jajc na tržnici Planina Kranj išče sposobno in vredno kvalificirano TRGOVKO ali TRGOVCA. Ponudbe poslati na: Lebar Stjepan, Brezje 98, 42311 Lopatinec.flt 042/817-506 _1571
Honorarno zaposlim ŠIVILJO -ŠTEPARICO z veliko prakse. Šifra:
GORENJSKA_1573
DELAVCE za montažna dela na Jesenicah iščemo. Pismene prijave z opisom dosedanjega dela pošljite na  naslov:   Le  Tehnika d.o.o.,
Hrastje 75, 64000 Kranj_1596
Pražarna JANCO išče ZASTOPNI-KE za delo na terenu. Ponudbe na « 217-584, vsak delavnik od 8. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure _1609
DELAVKO vajeno industrijskih šivalnih strojev zaposlim. IBr 58-427, int. 22, Leny Jeans 1630 Kozmetično PEDIKERKO s prakso honorarno zaposlim. Šifra: CEN-
TER KRANJA_1665
Zaposlimo kvalificirano NATAKARICO ali kvalificiranega NATAKARJA. Interesenti nas^se osebno zglasijo v GOSTILNI KUNSTEU, Gorenjska c. 9, Radovljica, od 1/2/1993 dalje, po 12. uri 1667 Nudimo vam honorarno ali redno zaposlitev pri Slovenski knjigi. 0
710-723_167_
Skupina "COOL" išče KLAVIATU RISTA. «• 329-102, od 15. do 16. ure 1703
OSMRTNICA
Umrl je naš dragi oče, mož, sin, brat, bratranec, vnuk, znanec in prijatelj
MILAN GOSTIČ
roj. 1959, pomorec iz Kranja
Pogreb pokojnika bo v petek, 28. januarja 1993, ob 15. uri na pokopališču v Kranju.
ŽALUJOČI: hčerka Nina, žena Tanja, mama in oče, sestra in ostalo sorodstvo
V SPOMIN
Žalostni so dnevi, odkar si
brez slovesa mnogo prezgodaj
odšla od naju.
Dom je prazen in tih, a
v srcih je ostala neizmerna
bolečina.
28. januarja mineva leto dni, odkar ni najine mamice
ŠTEFKE TREBUŠAK
Hvala vsem, ki se je spominjate! Hčerka Mojca in sin Jimmv Milje, 28. januarja 1993
SPOROČILO O SMRTI
V 88. letu starosti je umrl brat in stric
JERNEJ BOHINC
Pokopan je v svoji novi domovini v Clevelandu, Amerika. Spominjali se ga bomo!
Sestri in nečaki
Milje, Kranj, 23. januarja 1993
ZAHVALA
Delo, skromnost in poštenje, tvoje je bilo življenje...
V 71. letu nas je po hudi bolezni zapustil naš dobri oče, dedi, brat in stric
MIRKO MAGLICA
iz Križ - Planinska pot 16, udeleženec NOB
Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za darovano cvetje, sveče ter finančno pomoč, izrečena in pisna sožalja ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala sodelavcem Oddelka za obrambne in notranje zadeve občine Tržič, UO SO Tržič, Zvezi borcev - govorniku g. Kleindinstu za ganljive besede slovesa ob odprtem grobu, pevcem za zapete žalostinke, trobentaču za zaigrano Tišino in Komunalnemu podjetju Tržič za lepo opravljen pogrebni obred. Posebno zahvalo smo dolžni Kirurškemu oddelku splošne bolnišnice Jesenice za vso skrb in lajšanje bolečin v času njegove hude bolezni. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala!
VSI NJEGOVI Križe, Berlin, Kranj, Portorož, Koper, Vrhnika_
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše žene, mame, babice in prababice
ANGELCE JEREB
roj. Jelovčan, Mlinarčkove Angelce iz Sovodnja
se zahvaljujemo sosedom, ki so nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč; znancem, prijateljem in sosedom, ki ste jo spremili na zadnji poti in nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se g. župniku Jakobu Kralju za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke, Marku Kr-žišniku za organizacijo ter g. Zinki Slabe za lep govor ob odprtem grobu.
VSI NJENI
Sovodenj, Idrija, Kranj, 17. januarja 1993
ZAHVALA
Ob smrti naše žene, mame, stare mame, prababice, sestre in tete
IVANE FRELIH
roj. Tomažin, iz Žabnice
se zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala sosedom, g. župniku za pogrebni obred, Janezu Šifrerju za poslovilni govor in domačim pevcem za lepo petje.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala! VSI NJENI Žabnica, 17. januarja 1993
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage
MERI AHČIN
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani in nam kakorkoli pomagali. Lepa hvala vsem, ki ste ji podarili cvetje in vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku Rajku Kralju in Ludviku Ah-činu ter Rudiju Medvedu za vso pomoč.
Mož Vinko v imenu vseh domačih
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame, sestre in tete
FRANČIŠKE JEREB
roj. Benedik, Mežnarjeve mame iz Šmarjetne gore pri Kranju
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom iz Šmarjetne gore, sodelavcem, prijateljem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala osebju bolnišnice Jesenice, predvsem dr. Šolarju, dr. Demšarjevi in osebju DU Kranj, reševalni postaji Kranj. Iskrena hvala sodelavcem Iskre Merilne naprave, ZD reševalni postaji Kranj, Iskri Tel in Gorenjskim oblačilom Kranj. Topla zahvala župniku g. Cirilu Berglezu za lep pogrebni obred in pevcem iz Nakla za ganljivo petje. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala!
Mož Tone, sin Andrej, hčerki Anica in Majda z družinami v imenu vsega sorodstva
Zaščitni ukrepi tudi v šolah
V Kranju razsaja nalezljiva zlatenica
Kranj, 28. januarja - V Zavodu za socialno medicino in higieno Gorenjske v Kranju so v tej zimi zaznali že 30 primerov bolezni nalezljive zlatenice (hepatitis A). Večina bolnikov je zbolela v drugi polovici decembra. Med bolniki je štirinajst varovancev iz vrtcev Naj-dihojca, Mojca, Čebelica, Na Klancu in Čirče, pet zaposlenih ter enajst drugih, ki so bili v stiku z vrtci. Bolezen, ki ima torej žarišče v vrtcih, posamezni primeri pa so tudi v nekaterih šolah, še ni zatrta.
Inkubacijska doba namreč traja od 15 do 40 dni, medtem ko sama bolezen traja štiri tedne in običajno poteka v dveh fazah. V prvi se pojavijo znaki splošnega slabega počutja, povišana temperatura, pomanjkanje apetita, bruhanje, bolečine v trebuhu. Ta faza traja od nekaj dni do enega tedna. Za drugo fazo je značilna zlatenica (rumenica), ki jo najprej opazimo na beločnicah, kasneje postane rumena tudi koža. Nekaj dni pred pojavom zlatenice opažamo svetlejše blato in temen urin. Pri mlajših bolnikih obolenje pogosto mineva brez zlatenice, ti bolniki prebolijo
hepatitis A samo z znaki slabega počutja oziroma celo brez vseh znakov bolezni. V takih primerih se bolezen lahko odkrije samo s preiskavo krvi. Zlatenica ni kronična bolezen in običajno ne pušča posledic, kdor jo preboli, postane imun zanjo vse življenje.
Virus se razmnožuje v jetrih, izloča se z blatom bolnikov. Izločanje virusa se začne že dva tedna pred pojavom obolenja, zato je toliko bolj nevaren, saj se ob pomanjkljivi higieni prek umazanih rok oziroma okuženih predmetov, vode ali hrane prenaša na zdrave, še preden je bolezen ugotovljena in bolnik
Potni listi še po stari ceni
Kranj, 28. januarja - Čeprav so govorice o veliki podražitvi (na šest tisočakov) novih slovenskih potnih listov pred novim letom pred kranjsko občinsko pisarno, kjer potne liste izdajajo, prignalo dolge vrste ljudi, ki so hoteli izkoristiti še staro ceno, le-ta mesec po novem letu še vedno velja. Za modri potni list je treba odšteti 2245 tolarjev. Kdaj bo cena dejansko narasla in za koliko, v kranjski pisarni ne vedo, saj cene določajo v republiki enotno za vso državo.
Sicer pa ne glede na ceno velja z zamenjavo rdečih jugoslovanskih potnih listov z novimi modrimi slovenskimi počasi pohiteti. Ne samo zato, ker v nekaterih državah rdečih knjižic ničkaj radi ne vidijo, pač pa predvsem zato, ker bodo rdeči "pasoši" za slovenske državljane veljali le še do konca junija. Starih potnih listov SFRJ ni več mogoče podaljšati. • H. J.
Sojenja tujim tihotapcem heroina
Po prestanem zaporu izgon iz Slovenije
Kranj, 28. januarja - V ponedeljek in torek so na Temeljnem sodišču v Kranju sodili prvima dvema obtožencema od skupaj šestih, kolikor jih od decembra oziroma začetka januarja v priporu čaka na obravnavo. Policisti so jih s pomočjo službenega psa, izurjenega za odkrivanje drog, zasačili pri tihotapljenju heroina ob pristanku letal Adrie ainvavs iz Istanbula oziroma Skopja na brniškem letališču. Skupaj gre za blizu enajst kilogramov heroina. Ker preiskava ni potrdila domnevnih povezav tihotapcev, bo sodišče sodilo vsakemu posebej.
V ponedeljek je senat Temeljnega sodišča v Kranju pod predsedstvom sodnika Igorja Mokorela obsodil na tri leta zapora Tanzanijca Hassana Emilvja Hassana, ki je kot natakar začasno delal v Italiji. V njegovem nahrbtniku so policisti na brniškem letališču 27. decembra našli skritih 1853 gramov heroina. Obtoženec je dejal, da ga je kupil v Istanbulu in nameraval prodajati zasvojencem v Italiji.
Na dve leti zapora pa je sodišče v torek obsodilo drugega obtoženca, Gambijca Papa Komma, ki živi v Milanu. Iz Istanbula je tihotapil 560 gramov heroina. Afričan, sicer zasvojenec, se je zagovarjal, da je heroin kupil zase. Obsojen je bil za kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili.
Obema obsojencema je sodišče podaljšalo pripor, po prestani zaporni kazni ju bodo izgnali iz Slovenije. Sodbi še nista pravnomočni, pravno torej oba še veljata za nedolžna. Obravnave proti ostalim tihotapcem, zasačenim na letališču Brnik, bodo v naslednjih dneh. • H. J.
izoliran. Največ nalezljive zlatenice je pri otrocih in mladih ljudeh, in to predvsem v jesenskem in zimskem času.
V kranjskih vrtcih in šolah, tudi tistih, kjer primerov nalezljive zlatenice še niso imeli, so zato takoj po izbruhu bolezni naredili vse potrebno, da bi preprečili obsežnejšo epidemijo. V navodilih ZSMH piše, da je potrebno temeljito umivanje rok s toplo vodo in milom pred jedjo in po uporabi stranišča (umivanje nadzorujejo vzgojiteljice v vrtcih in učiteljice v nižjih razredih osnovne šole), da je potrebna brisača za enkratno uporabo oziroma vsak dan sveže individualne brisače. Šolam so priporočili, naj podaljšajo odmor za malico, da bi si otroci res lahko temeljito umili roke. Malico smejo deliti le zdravi in dobro umiti otroci. Posebna pravila veljajo tudi za uporabo in čiščenje stranišč. • H. J.
Januarja enajst steklih živali
Kranj, 28. januarja - Steklina, ki se iz škofjeloškega konca očitno pomika v kranjski, pobira med živalmi vse več žrtev. Tako je bilo samo ta mesec v škofjeloški občini (v Selški dolini) potrjenih šest steklih lisic in ena srna, v kranjski občini pa štiri lisice, in sicer po ena v Sp. Bitnjah in na Su-tni, dve pa na Meji. • H. J.
Po nezgodi pobegnil
Kranj - V torek ponoči je 20-letni Aleš Ž. iz s sposojenim avtom v Tupaličah zbil 45-let-nega pešca Franca N. iz Tupa-lič. Po nezgodi ni ustavil in pomagal laže ranjenemu pešcu, ampak je peljal naprej proti domu. Med potjo sta ga skušala zaustaviti policista iz nočne patrulje, vendar so ga dobili šele doma.
S priklopnikom v policijo
Jesenice - V torek ob 20.40 je 38-letni voznik tovornjaka s priklopnikom celjske registracije Bojan S. iz Ljubljane zavijal s Ceste maršala Tita na parkirišče pri jeseniški policijski postaji. S prednjim delom je zadel v vogal stavbe in odkrušil dobra dva metra ometa, od vrha do tal fasade je nastala tudi razpoka. Škode je za najmanj sto tisočakov.
Nove založbe upoštevajo ekološke zahteve
V Cerkljah zasebna črpalka
Petrolovi načrti na Gorenjskem se uresničujejo
Kranj, 28. januarja - Na Gorenjskem bodo v kratkem dobili prvo zasebno črpalko! Novost se je drugod sicer že pojavila, v tujini je to nekaj vsakdanjega, prva zasebna bencinska črpalka pa bo v Cerkljah na Gorenjskem. Direktor gorenjskega Petrola Franc Tolar pravi : "V bistvu gre za to, da je črpalko v najem vzel naš delavec in je to prvi dogovor na našem območju. Upamo, da bomo uspešno uskladili skupne interese ter seveda zadovoljili kupce."
Na Gorenjskem je opazna velika Petrolova naložbena vnema. "Res je, da so številne naše črpalke izboljšane, prenovljene, gradimo pa tudi novo pred Bohinjsko Bistrico, ki bo kmalu odprta, povsem smo prenovili črpalko na Primsko-vem v Kranju, želeli pa bi tudi zgraditi novo v Škofji Loki.
Vendar pa bi tokrat rad poudaril zelo pomembno, novo okoliščino: ekološko osveščenost in zahteve. Za to je najboljši primer naša črpalka na Bledu z
JELOVICA
Zbolelo je veliko šolskih otrok na Gorenjskem in Novogoriškem
Bolezen je, ni pa gripa
Slabo počutje spremlja povišana temperatura, pekoče in vneto grlo, vse pa traja kar deset dni.
Kranj, 28. januarja - Na Gorenjskem je te dni zbolelo veliko otrok. Kako je v drugih predelih Slovenije se še ne ve, ker Univerzitetni zavod za zdravstveno in socialno varstvo, ki spremlja takšno dogajanje, še nima podatkov.
"Upoštevaje klinična znamenja in laboratorijske preiskave lahko rečem, da to ni gripa, da ne gre za epidemijo gripe. Vzorci, ki smo jih dobili, kažejo na nekaj drugega, na virozo oziroma na bakterijsko vnetje. Toda ne bi mogla reči, da gre za množičen pojav, saj je bolj lokaliziran. Obolenje je razširjeno bolj na Gorenjskem in Novogoriškem. Za ljubljansko območje
še nimamo podatkov. Sicer pa raziskujemo naprej," je pojasnila dr. Alenka Kraigher.
Za bolezen, ki je še ni moč imenovati, je značilna temperatura pod 39 stopinj Celzija, vneto in pekoče žrelo, zelo slabo počutje, vse to pa se vleče približno 10 dni. Če z brisom iz žrela ugotovijo povzročitelja, potem zdravnik navadno predpiše antibiotik, je povedala dr. Alenka Kraigher. Pogosteje se zgodi, da povzročitelja ne odkrijejo. V tem primeru zdravnik predpiše drugačne preparate, predvsem za blažitev bolečin, za lažje poziranje ter za znižanje temperature.
Plinifikacija tržiških tovarn in naselij
Idejni projekt narejen že tri leta
Tržič, 28. januarja - Zaenkrat uporabljajo zemeljski plin le v tovarnah Peko in BPT Tržič, idejni projekt za plinifikacijo mesta in okolice pa že od 1989. leta čaka na boljše gmotne razmere.
Odlok o razvrstitvi območij v Republiki Sloveniji glede onesnaženosti zraka uvršča Tržič med mesta z onesnaženostjo nad dovoljeno, vendar pod kritično mejo. Razmere se v zadnjih letih niso v ničemer izboljšale, saj se po priključitvi Peka in BPT na zemeljski plin ni nadaljevala načrtovana plinifikacija mesta. Idejni projekt izpred treh let je zajel celotno občino Tržič, saj bi bila taka oskrba iz plinovodnega sistema smiselna tako po tehnični kot ekonomski plati. Območje Pri-
stave in Bistrice bi napajali iz regulacijske postaje Tokos v industrijski coni, Bistrico pa bi povezali tudi z regulacijsko postajo pri Peku. Od tod bi plinovod napeljali po Cankarjevi cesti do Slapu in prek regulacijske postaje center v mestno jedro in na Ravne. Naselja Križe, Sebenje in Retnje naj bi napajali iz postaje na industrijski coni, drugi krak plinovoda pa naj bi povezoval Kovor in Zvir-ce.
Izdana odločba iz preteklosti terja, da se najprej lotijo izdelave sanacijskega programa za varstvo zraka, je ugotovil tr-žiški izvršni svet. Kot so še ocenili, bo treba tudi časovno in fi-
nančno opredeliti nadaljnjo plinifikacijo v tem programu, ki naj bi ga izdelali prihodnje leto. Že sedaj pa je povsem jasno, da bo le uporaba plina v gosteje pozidanih naseljih zagotovila izboljšanje zraka v tr-žiški občini. • S. Saje
3ADiQ
313 F/7
SLOVENSKA KARITAS RAZPISUJE NATEČAJ FOTOGRAFIJE
na temo
Ko bom velika, bom minister
Foto: M. Gregorič
Udeleženci natečaja naj s svojimi deli prikažejo, kako lahko drugačnost poveže ljudi v prijateljstvo.
Fotografije v črnobeli in barvni tehniki naj bodo v velikosti 13 x 18 cm ali večje. Na hrbtni strani poslanih del naj bodo osebni podatki avtorja. Dela pošljite do 28. februarja 1993 na naslov: SLOVENSKA KARITAS, Ciril Metodov trg 9/1, 61000 Ljubljana
Izbrane fotografije bodo razstavljene v avli teololke fakultete v Ljubljani in razmnožene kot razglednice v dobrodelne namene.
avtopralnico. Zadostili smo vsem strokovnim zahtevam po recikliranju odpadnih voda in drugem, bolj ali manj pa tudi zahtevam ljudi oziroma krajanov v bližini. Danes lahko rečem, da je pralnica izredno obiskana in je poslovna poteza pravilna, obenem pa Bled ni utrpel ekološke škode. Podobno se nam dogaja pri načrtovani naložbi v Skofji Loki, ki sicer še ni gotova stvar. Zasebnik namreč izredno strokovno in tudi temeljito zahteva zaradi bližine bodoče črpalke ustrezne ukrepe za zavarovanje okolja"
Čeprav je gotovo, da vsa ta dejavnost že sama po sebi okolju škodi, pa blejski primer le dokazuje, da se s strokovno (tudi temu primerno drago) gradnjo in upoštevanjem skrbi za okolje da veliko napraviti.
UGODNO
V GRADBINKI
Zanova ul. 3, Kranj
Raztezne posode iz uvoza
/ekspanzijske posode/
251........       5.769,00 SIT
301........       5.990,00 SIT
Z Merkurjevo kartico zaupanja sta ceni še FliZJi.
Količina je omejena!