Št. 2.
V Gorici, dne 5. januvarija  189$
Izhaja dvakrat na teden t Štirih Izdanjili, in siaer: vsak torek in petek, '/jutranje i/alanje opoldne, večerno Izdanje pa ob 5. uri popoldne, in stane z ..Gospodarskim Listom" in s kako drugo uredniško izredno prilogo vred po pošti pivjemaita ali v Gc"-5"5 na dom posiljana:
Vse leto    .......^ld. »»•-—
pol leta........»   3 —
četrt leta.......»    1"50
'"  Posanutae Sr.-vilko stanejo *> kr-Naročnino Miroma upravn^tvo v fiosposki ulici >z\: i) v O >ri'-i v" <iSi.!>i:i Tiskarni*  A. »ial.i^ck v-;ak 'lan od St, tip« ?i:itra'' do 0. zvečer; ob ued»djah pa od !}. do 12. urt*. Na naročila brv doposlaite nnroi" se ne oziramo.                                  ^^vtrpržTS
,,VKIM01lK("*'zNa »»-'odvisno od   ^<AVmft*jff/. me.s.-fcto in >ta«i) vso leto gld. 1^0.        *¦            J-
<S(-"'i> ir: iViitiforvi* st*i>fodajata i-.;kar«»-  Sohvvpvz  v  s..Mit  ulhi  in \'«—;i ulii-i; — v T»Ui v tohikarni  h\ »"r.».i..;-jCa».-ni:a in Pipan v ulj.,
Odgovorni urednik in izd
Tečaj XXIX.
UredniStro in odpravniStvo
se nahaja v gosposki nlici st 9 v Gorici v n. nad&tr.
zadej. — Urednik sprejemlje stranko vsak dan od 11.
do 12. ure predpoldne.
Dopisi naj se pogiljnjo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in drage reči, katere ii*-''¦' spadajo   v  delokrog  uredništva,  naj   se  pošiljajo le
Neplačanih pisem ne sprejemlje ne urednjStvo no
npravnistvo.                „_,___
Oglasi in poslanice se računijo po petit-vrstah, čo tiskano 1-krat 8 kr., 3-krat 7 kr., 3-krat C kr. vsaka vrsta. VecKHtt po pogodbi. — Večje črko po prostoru.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
„6oriSkft Tiskarna" A. GabrSeck tiska in zalaga razen »hoče* m «Primorea» še »Slovansko knjižnico*, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vsoletno l gld. 80 kr. — Oglasi v «Slov. knjižnici* se tačnnijo po 20 kr. petitrvrstica.
Bog in narod!
&Gor. Tiskarnam A. GabrSSck (odgov. Iv, Meljavec). tiska in zal"
Naznanilo.
Une Uh t, rn. izide v n;«*i tiskarni nov [L-{, pi*,ui v n<-ii:-k'-iii j</iku, z naslovom
JtdriatisGhc Post".
Izhajal bo vsaki nc-see po dvakrat, in si<er H). i»i 2."».. It-r se liavi! s poI-tUkimi, narodnimi iit ^*f»-|*fni.»r>k;(iji vprašanji v --!**-.Vlah »h A.lri;«.
Naro^iLiu:-. zna^i: ••'IijJ'1;im r, dopu^i-S;;»Ki;» iVanko /,\. C : jnuiMim ,\d. ll!« kr, !'t>-a!Hrru»- -••¦viik" s-> \»> U* ra/pro.l.ijr.Ie po > kr, Naročnino -pojemata na-i ti-kr/ni v Gi sit i iti v ?:!j".,.s.
t. -fevuku pr-io/imo ,<u,'\' ir. .IMi-uo-di*, li-c ju razpok t-:no tudi drugim tsa . „•!.-.!.
O »a o,\a--om ;e U> kr. /a p-1:', uvio, nkiaiut- pa t.tassejo po .',*) kr. '/a p« lit-vrs(,j. -    < ylas^ vpp-.- -mala btdi !i.i--3 lekarni.
Kaj nameravamo :. listom, ho ra.-.viduo i/. uvodseya i'!attka v prvi-t.'vj:kir lukaMJint-n,:m»» \>', (iri i.t;iY>!;<> v 3i-t'j prii-J)"<'4 »li nw'i, kaNTi' -i(--r t:«-prJia/.aj.' v '(jSe javti«-}, !<¦)' Ka/ati, kaj v-" <r /oiii na ;t;».'!!, i!a f.>ku pu-uur^aiic.i rt-sjiiri ua -cau, t'-r »nlpr.-tjjo <;* i iaar-jk vt-rt irifltv iitjlii ^wp<i.|. v <livavi. ka-l--ri /' n\j '-•' V".lii"  .i-rra 'mr.',Miita*!
Ako JK^it" ii-^ uovo!- :i.t:v.'-!;:kov, In-Si -t",j.-miia ptj}iiii(>«:ii!ii! i-ulaj.;:.^-.
0
V!.i.!itw pr!-i:.>i:j, k,-.i.-ro ji- i*rr.-n«;> mlrmr;'. tudi n'-;tr. kar js- pi*v«-.iaja» v .•prem-;j'*valjv-m (i-ipr^ti o. kr. »ian:c">t;si~?va. :!o!ui-a so^.v iK'."*'ra pri-p»'Vf'k s«-«lai>ji!s (»k raj ni «r« i<.Kkim ?.:->)tv^r.:) .'a plaO«; U^ii*-ij-kt -a o-nir;i. :)kra;i ^ami J»! m<>i.v..:i {(<;¦'¦; -i- pi>-c!n» ^krJ»»-iE :a ^O' , ur-iSi'!jskiii p!.n\ za ii>'.-k.' pr.»«-!«»:-i-;a v>» (ts-a^." pt.tndurin".
Ta   n.urt   zakona   i"-r>-r   ?••¦   iu-   .l»»;nt'a
w:'-'!: i:.:i> v »Inviii «t*-"-s-l.i!«. '.»»¦3a •.t-rjoaK-:.; pr;r...j.-:.v-'. .1;» », ^.i. ,š.i - ,.,-Nki .!.iv.-k.. ,   .!.-<;  rca^-n..,.- iM/-|. j.
!,ok:v-!lai:r,.-»v:!«,/,riiM,-ra':.-.--aM.k.i
"   ¦;¦¦ V'   v   ;- » v i"':¦¦ m   -:u;-js   .,L,-   r.srj.i
.»:::.» v   «.•¦'.: Av-iri;: -kr-iHt.is u-'a^rn> J/j, s;5c.
liuli v tako znamenitih nluVva/.nih vpiv^anjili, j kakor >ta n. pr. div.t-lni *olski zalo;? in ' v.dravstvont zakon. Vliula sama jo /,c pivil ] tl»»st't!.'lji iifl.ila na to, ,la hi tntli (lori^ka -topila v kr»y ostalih avstrijskih ilc/cl tor uredila -oNtvo in zdravstvo po obi-mvljavnih naitiili, katerisi! .-o st- pokorili po vsi-j Av-triji -- to.la ^!ovoi;!u»>t na italijanski >trani y:> iircpn-f-ila vse lt>pi> m-frte. -- In ;'iaj, ko n- \ia»ia Vfatlarlo zopi»l predložila omenjani naorl zakona, ki bi vsaj ileloma nisicji; ksiuH'0 krivit-), ki se ^otli jednenm dciit da\kopiatVva!ivv, >o z;urnaii italijanski radikal*-i grozen vri?i\ ki je vzburil nepoučeno, zapeljan«« in os I epa rjenn italijansko !>Mvo «<-r prisilil deželnega glavarja ^ro ta Francu «!onnii ni j a. da j»> odstopi). '/, njegovim o,!>lopom je oue-iiiOiiinViu) razpravijanje in sprejetje vladinegu. f.arrta. kajti italijanski posla uri lahko dt<se-•zejn n«-.--ki<'pr-iiosi v.bujM, akt) zapusti- dvorano pred ^!a: ovan;»*!it. Vlada in SJovi-uci liodo morali tonj jmiskali dninar no pot, da do-•¦< z.ejo oiK-mu na.ilu ludi veljavo zakona. Ako bo vlada iiutell, gotovo tudi najde potij iti -redr,l»-v. s katerimi doseže zaželjeni nanifti.
halijateki radikalni in irredentovski ii.-ii so .V «h)l,r» rasa skrbeli za to, da ita-ii;.jri--Mt buddvo nima usti jnijma o de/.elcem susOm-iii zalogu. 1'oznamo veljavne Italijane, ki m s" eiidiii, ko so fuli pnj.isnila iz teh ;s!i onih ».Juvi-nskih u^l. Tako znajo nekateri ^«»ri-ki spikulanije voditi za ur»s vse, kar je italijansko v «leželi.
11« siiica pa je i;i-t.-:
l>iv.ela poriška je edina v Avstriji, v kateri mora skrbeti za ljudsko šolstvo vsak po!ili-ki okraj za-se. Tako imamo pet šolskih okrajev: 1. '»oriea, ker je mesto « svojim statutoia. dalje okraji: J. goriške okolice, .'5. tolmin-ki,  \. ><->tr.ski. o. ;rradišt%in-ki
Toda iinvi leestum (iorin) in ost dimi okraj je di.-!• j v v/di/••vanju šoMva bib-tveno v--l;k razšli", k. »Jorii.!, ker ena <ama občina, ¦.-z!i;::i„e -oMvn r/. navadnih dohodkav. nima nikakepra j'o-ebiiejra - v i s k <• ^ a z. a-!v» i:.s, za kateri i»i .-;e pobirale po-s t- h n e d o k ) a d e n a d a v k e. Mesto j:ori<ko ! pa ima j--.ko razi-.-s.e vire dohodkom, n. pr. j iioklade   na   iz,rav;j" in nelzmvin« davke.
ax(;lk.*ki smsal ludvik wallack
Po»'ov. Podravski. (Dr« ? i   zvt-,:ck).
J>a',.o .
.     OSMA KNJIGA.
1 trzina oblega }o bila r«E-:.v»u«i: v;d-v-¦• ;>- ^ko/! njo d«-v:?kn tel^. To o zapazil k:!.!.: brat.
.CoveSke ofi so se *e pred ?r»..'t;:itko:n ilvr.n'.au- od tebe z jrisusoiii. a si.-daj bi z ieih;.šlojuo mislijo mn^li: te razžaliti', je. iejal, m snevr. raz sebe svoj pla=V:. ^ra ioj re*el na rame.
S tem ^ibanjf.n jo odkril meč, ki mu „> visel na strani.
»AH jo vojska?" je vprašala mati z emirotn.
,Nc\
»Cernu ti je torej orožje?8
»Nemara ga bom potreboval v obrambo [azarenca", jej odvrne, opravičujoč se.
»AH ima tudi on sovražnike? Ha! slovo Rimljane!"
»Gorje, mati, ne zgolj same Rimljane."
»Saj je Izraelec in miren človek".
„Ni ga mirnejšega od njega.  Toda po
j snu-i;ju '3<"i.Vijev "m rabinov dopriuasa b-r-ar:"V >ir« ziorinslva".
./.a>rm:-lva r On V*
,Iiaz;r;aia odpiranje grehov in usmi-ijefij«' dr> vmvm i:\-fi.i — za podane i. to tako, kakor za /.id»*.
Sa pa trdovrattuist in o?iiejf'uosl na-zfT-)V noiteljev .-.ina^o/t! je bila dobru znana Hnrovi vdovi.
Toda sedaj ni bil ugoden eas za raz-/.-jvarjanje in pretresovanje.
Treba je bilo omislili si .stanovanje, jr-diio se bosta so/l,»sno s predpisi zakona tiifi^li vnt;!i ona in Tirza nnzaj v Sveto mesto.
Napotili so .se po isti poti, kjer sla gobavi hodili pred nekoliko urami, toda kako različna od prejšnje je bila njuna hoja.
Foiskavsi popolnoma novi grob nad obrežjem Cedrona, sta se začasno v njem nastanili. Ben-Hur pa se je podal v Jeruzalem, da jima pripravi ugodnejše stanovanje.
V. Popotniki Iz daljnih krajev.
Ben-Hur je ukazal postaviti dva šotora nad Gedronom poleg kraljevih grobov U;r priredil v njima ugodno stanovanje za svojo mater In sestro.
Tam bi imeli  ostati   dotlej,   dokler ju
na užilniuo, mitnino itd., in iz vseh teh virov dobiva t u di dohodke za šolstvo. V Gorici torej lahko reftemo, da plačujejo ludi za šolstvo vsi, ki sploh ttil tj žive. - -
Vse drugače pa je v ostalih Štirih okrajih. Ker je v okrajih po več občin, ima vsak okrajni AoLski svet poseben zalog, iz katerega se vzdržuj vse ljudsko- šolstvo. Toda okrajni Aolski sveti smejo nalagati do klade le na izravne ali direktne davke! Vse Šolstvo na deželi vzdržuje torej le posestnik in oni obrtnik, ki plačuje obrtni davek, — dočim so neposredni davki povsem prosti šolskih doklad. — In v tem tiči velika krivica, katero morajo desetletja trpeli plačevalci iznsvnih davkov. — V deželi je morila še več takih očetov, ki imajo otroke za šolo, pa ne. plačujejo tifkakili iz-ravnih davkov, torej tudi ne prispevkov za vzdrževanje .šol, katere potrebujejo prav tako, kakor oni davkoplačevalci, ki edini jih morajo vzdrževati. Ako bi imeli okraji pra-\ieo, nalagati Šolske doklade ludi na neiz-ravue davke, potem bi se krivica poravnala: za šolo bi plačevali vsi, kakor jo ludi rabijo
vsi. .....
Vsled takega krivično razdeljenega Šolskega davka so prifili vsi okraji v velike zagate. V kljub ogromnim Šolskim dokladam, '/ so letos ponekod že preseglo 100&. In M še rasi le, so se okrajni zalogi jako zadolžili. Ako ne bo pomoči, se bodo okraji pogrezali se v večje dolgove, ljudstvo bo stokalo pod težo teh doklad — iti kako daleč bi prišli, danes m lahko izreči.
Vsied   tega,   in ker bo  treba tudi ači-b-ljslvu   /.boljšali   prcžalostno gmotno stanje, kar pa po dosedanjem načinu ni mogoče, so slovenski  poslanci že več let delovaii   na to, da bi se ustanovil deželni šolski Z a log : za   plačevanje   vsega    mileljstva,    kakoršen j imajo   po   Vseh   drugih   avstrijskih   deželah. i Konei*no ,-e jim je posrečilo doseči, da seje j vlada   lotila  lega   peiečega vprašanja, saj je dolžna   skrbeti   tudi za našo   deželo, da gospodarski K!« propade nijeden njen del!
Italijanski kaporijoni so vzbudili proti temu načtiu zakona velikanski vrišč po Gorici in celo po Kiirl.miji, dasi bi bil zadnji v očitno   korist.   To pa so dosegli s čisto na-
duhoviiiki ne spoznajo za popolnoma čisti. Tako je vel-vala postava.
Ta opravek ga je odvrnil od udeležbe praznovanji! praznika optesnib kruhov. Ker ni bil izvršil pripravnih obredov, ni mogel iti v svetišče.
Vsled neobhodnosli — a ta neobhod-uost mu je bila prijetna - je prebil ves Oas v šotorih v dolgih razgovorih z ljubljenima.
Pripovedovanje o tolikih letih trpljenja se l.e izčrpa tako kmalu.
Juda ju je poslušal z navideznim mirom, toda vsaka njuna beseda je povečala v njegovi duši sovraštvo do Rima, kajti I vsaka je bila odmev krivice, povzročene J njegovim najbližjim.
Veliko raznih ne-.rtov je spreletelo razvnelo miadeničevo glavo ; — vstaja v Galileji, bitka na morju, in celo napadi na križempotih, so napolnjevali njegovo domišljijo s prizori na bodočo moritev. Treznost jih je vendar počasi pregnala izpred njegovih očij.
Vedel je dobro ter se čimdalje bolj utrjeval v prepričanju, d% zmagovalni boj je mogoče pričeti samo s skupnimi, zjedinje« nimi močni vsega Izraela.
In znovič so se vse njegove nadojc združile v Nazarencu. Zdelo se mu je, da čujo njegov oklic do naroda.
vadnim sleparstvom, 'katero trobijo vsa leta v ušesa ubogim italijanskim ovčicam. Izmislili so si namreč račun, da italijanski del dežele plačuje gld. 430.1G6 feravnih davkov, slovenski pa le gld. 209.525; v tem razmerju bi prišle ludi šolske dokiade. Toda Slovencev, pravijo, je v deželi za jedno tretjino veC, — torej davke bi plačevali v večini Italijani, šole bi pa uživali v večini Slovenci. Na tak način, modrujejo dalje, bi Italijani vzgajali v slovenskih šolah svoje poznejše najhujše 'nasprotnike itd.!
Kako" napačni računi! Ti ljudje prištevajo namreč ; Gorico k — F u r 1 a n i j i, h gradiščanskemu okraju! Od kdaj pa spada tje? Naša grofovina ima že v imenu dva dela: Goriško in Gradiščansko. Grofovina Goriška je Štela leta 1890.151,002, Gradisčanska pa 60.300 prebivalaev. V gro-fovini Goriški žive Slovenci, rozun 10.990 Italijanov (v Gorici 14800 (!!), v okraju 2130); na Gradisčanskcm pa žive" Italijani'in Fuiiani, razun 5817 Slovencev v nekaterih občinah, (Daljo prjhodnjič.)
DOPISI.
ta goriško Sibirijo. — Lepi. dnevi božičnih praznikov so privabili iz Trsta g. dr. Jul. Kugva, imenitnega hribolazca, kateri je poskusil s ..trentarskima vodnikoma-" Andrejem in Jožefom Koniucem prvikrat, po zimi, dne 20. t. m. obiskali zamedenega Zla-loroga vrh Triglava. Predrzna hoja se je posrečila. Iz Mojstrane na Gorenjskem so odrinili ob 4. zjutraj čez „krmo*. — Potru-dapohicm plezanju so prišli do koče Marije Terezije, katera je vsa zamedena, le kos strehe moli iz snega, ob 11 '/2 predp. — Po kratkem oddihljeju se nastopili predrzneži hudo plezanje skozi Jiudičeva vratca" na mali Triglav, kamor so dospeli v 1. uri.
Po ostrem, zamedenem grebenu, po katerem se ni videl noben držaj, na obeh straneh strašen prepad, so začeli stopinje kopati in po hudem delu 2 ur v vedni smrtni nevarnosti so srečno prispeli na veliki Triglav — na vrh — ob 3/4 na 3.            ,.
Na vrhu je bilo kaj krasno, tiho, čisto; krasen razgled, kateri pa so mogli uživati le V4 ure. Nazaj so hitreje stopali in v 2 urah
»Jaz sem vaš kralj, obljubljen od Boga, napovedan vam od prerokov. Obesite se verig suženjstva, poprimite se orožja. Jaz jedini sem zmožen, zagotoviti vam vlado nad svetom".
in kakšno vnemo bi izzvale te besede v tisočerih srcih! Koliko tisoč ust bi jih ponovilo r. bojnim navdušjem;: koliko rok bi pograbilo po orožju; koliko konjskih kopit bi poteptalo ponosni okrutni in tako sovraženi Rim!
On, Mož, obdarjen s tako veliko močjo, da je mrtve budil k življenju, ali bi mar ne mogel obnoviti izraelsko državo ter vse pokrajine, ki jih je imel v lasti sovražnik, združiti z Judejo, in iz vseh narodov vstvariti jedno veliko, srečno rodbino ?« Zares, takšno delo bi bilo vredno Sinu božjega!
In kdo bi takrat smel oporekati, da Ta, ki je to izvršil, ni Odrešenik, tako dolgo pričakovani Mesija?
Takšne misli so se snule po mladeni-čevi glavi. Med tempa so ob strugi Cedrona, ter ob poti, ki drži skozi vrata v Damask, popotniki, dospevši v Sveto mesto na velikonočne praznike, delali kolibe in razpenjali šotore.
Ben-Hur jih je pogostoma obiskoval ter se dolgo razgovarja! ž njimi.
Bili so tam prišleci od vseh stranij sveta.
čaj
•AAAAAAAi--------.---------------------
^            Fran Wilhelmov
2 odvajajoči
«                               od                              L
4                  Frana WiHieIma                  L
<«           lekarnarja v Neunkirchen          t
4                    (Spodnje Avstrijsko)                    >
j dobiva se v vseh lekarnah. Zavoj stane > <                      1 gld. av. ve!j.               II   L
JfwwwwwwwyfwwwwwwwmrfwwwrwrmA
S}       Ustanovljeno leta 1863.
*$-------------------------------:-----
$|           Prvi primorski  zavod -za izde-
$$  tavanje aromatiških  izcedkov, likve-
^§  rov itd. tvrde
: Fratelli Marega

i*
Gradisea, Isonzo.
Čistilnica na par:
konjaka, slivovke, tropinovea In najfinejših likverov.
Tovarna vinskega kisa
po edino raeijonelni sistemi ,1'asUMir".
Domača slovenska gostilna
v Trstu v ulici Solitaria št. 12
tod dobro, črno in belo vipavsko, istrsko in okollčaiisko vino. Daja se tudi vino na debelo kramarjem in družinam po znižani ceni.— Kuhinja je preskrbljena z vsem potrebnim. Postrežba točna. Cena primerna, Za mnogobrojni obisk se priporoča ndani Fran Valetlč, fcrfimar.
Rojaki!
Kupujte le pri svojih somišljenikih! Nalagajte denar le v svoje denarne zavede! Spominjajtese povsod svojih učnih zavodov!
Jurij Mase v Gorici
trgovec z manufakturnim (krojnim) blagom
v Rašteiu št. 7-3
ima bogato preskrbljeno zalogo vol nenih, svilnatih in bombažastih sno-vij za vsa bi letni čas ter perila in platna iz samega lana za gospoda in kmeta. Najnovejše moderno blago in perilo za vsaki stan, bodisi duhov
niko, učitelje, uradnike itd. Najvef-ja zaloga   volnenih   ali   žimnatih blazin za postelje ter  pofjrinj.il, vsakovrstnih volnenih plaht itd. Vse blaga prodaja po tako nizki ceni,
da se ne boji tekmovalcev.   102
100 do 300 gld. mesečno ff !S*SSK. L v
vseh krajih s prodajo zakonito dovoljenih drž. papirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica in ni nikaka nevarnost. — Ponudbe pod Ludwig Oster-relcher, VIII Deutsche gasse 8 Budapest.        10- i o
i            P. Drašček
j trgovec a jedilnim  blagom
v Stolni u!!,*i St. 1. v (»urici priporoča se p. u. slovfti^ki-tuu   <¦!¦. m *ws v (J-t                  fJorici in z <!»¦/(•!••.
Prodaja  kavino primeso  iz   tovarne
ARNOLD & GUTMANN z Dunaja.
Zalaga žveplenk družbe sv. Cirila in
Metoda.
izdeluje vsakovrstne konjske vprege in opruve bodisi za elegantna in tudi priproste vprege, katere so v rabi pri gosp. kmt>t'>v:ili*ili v •»!*<• prodaja in izdeluje vsakovrstne priproste in flc^aiitnc jaliabu' pripr in uniformo. Ima zbirko potovalni!! priprav, nrimrcr l,ovn';:n potrebščin za pse; biče itd. — Sprejema vsako naročilo in pn>n-nv< šega in najfinejega. — V svoji zalogi ima vse v to stroko span.iji;/*, postreže z vsim bodisi kmeta kakor tudi gospoda, po iiaj/nii'i-tiKi < natančnostjo. — Ker se čuje glas med ob -i.Uvom, da moja dt gantno, da bi postregla priprostega kmeta, zagotavljam slrdnjir, d vsak čas postreči vsakega, ne glede na stan, n:ijiiljiulm'j>< in po.;t. odjemalec zadovoljen zapusti mojo delavnico, kar um bo najbolj pr
Valentin Ferjančič, sedlar in jermenar*
v Gorici v Vrini ulici v h. g. grofa Ti::i^na ^
naznanja slav. občinstvu,
da kot
sedlarski in
jermenarski obrtnik
v Gorici
i vnJrnjn   t.
1'roria m*
Vkupi st /. dru-p'*» rok*'
dobro ohranjena
<l o u a r li i e a
'¦i                        Perndanner.
Ivan Premrou
trgovec z jedilnim blagom
.»    jhIIim mehanična fi   fS4§|;*  J      popravIJstliiicu
,^^^j^fjt\nhl\t strojev.
Bre* konkurence i  V ralu/i m> ii.i-
'.:.:_¦. i..u\ |m> -'iv.tliiih -.liojt-v ti. pr. /a <Vv-..:!•. ki»>v iti Mviljp, \\i «,frf»;i ?A ;ivjli«> •¦   - !'¦!>-  ««i wM. ;;..' »..pivi.
V .-..lio-i in>.{f:j f'itf! dvokolesa, puške i' samokres.
v Semen iškl ulici štev. 8
.     /m       UdolovtHnico   tshtnle ratno
vrstnih   •lutamov in  viiin«,   -,   Uvu i.-,(-,:tvr. *»• naročilu, iti »padajo * to stroko, i ur ar
• • -t'= glavno zalogo kolait prvih amarl hanskih  sistemov,  k... ra    . pripo«nsna noi
K AR«L KOMKf.,
K BiBssBner, ˇ Hmiski vllci 3,
^             M^UJOM 06tt4u z«i^jo m Kovine po najvišji dnevni ceni.                ,
i ZikVinmab-tlttl
LINlMENT. CAPSICIC0MP0S.
iz Richterjeve lekarne v Pragi
_::;. r::.*:..' ttrt titrsfnc bet ublažujece mašile; :-i tf;-> 4n k:., 70 kr ;':• ! "H -*• -.!->h ;, ^ IrUj.uh. Xir ser.ihJe%J t« sptešne priljubljene demače zdravilne sredstvo \c iv V % orisr. steklenicah .t;:-iv, /t^irMli.^^rt* ;•. .-.:-:<v ;¦! Iv IC H T K K} K V K* !ck -rac i. i.'.tT.e t..t originalni Izdrlek !e uk« ¦-U-*!i*::: ¦ .   \t  je prcv;.ic!M s in   z
Histerjen Mam jri zlitm len"  ^.f J
kWl