SLOVENSKI LIST
CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA
Concesión 1551
Periódico de la Colectividad Yugoeslava
Registro Nacional de la Propiedad. Intelectual No. 032878.
NAROČNINA: Za Ameriko in za celo leto $ arg. 6.—; za pol leta 3.50. Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev.
Dirección y Administración: GRAI*. CESAR DIAZ 1657, U. T. 59 - 3667 -Bs. Aires.
AÑO (Leto) IX. BUENOS AIRES, 16 DE DICIEMBRE (DECEMBRA) DE 1938 Núm. (Štev.) 100 POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs.
ZLOBNA PROPA-GANDA
Pod naslovom "Hay una ola de revisionismo en los países del sudeste de Europa" je preteklo sredo objavila tukajšnja "La Prensa" daljše avionsko pismo, ki ga je prejela od nekega Cyrusa L. Sulzber-gerja, ml., iz Trsta, z datumom 3. decembra. G. Cyrus javlja, da postajajo revizionistične zahteve v škodo Jugoslavije, vsak dan bolj energične m zagotavlja, da je "iz dobrega vira" izvedel, da so Madžarska, Bolgarija in Albanija poslale v Beograd note, v katerih zahtevajo: Bolgarija Macedonijo in še nekaj zemlje za nameček; Madžarska Vojvodino, Albanija pa ozemlje od Prizrena do Ohridskega jezera. To poročilo je gotovo bral tudi marsikateri od či-tateljev Slovenskega lista ter se zamudil. Ali je kaj resnice v teh senzacionalnih vesteh? Kateri so tisti dobri viri", ki so gospoda Cyrusa opozorili na ta hudi revizionistični yal, ki naj bi kar cele kose Jugoslavije odnesel?
Gospod Cyrus je do skrivnostnega vira prišel nekoliko pozno, kajti o vesteh, ki jih je 3. decembra napisal Za tukajšnjo "Prenso" je že 15. no-vembra — torej dvajset dni prej — obširno pisal v svojem uvodniku ljubljanski Slovenec, pod naslovom 'Zločinska propaganda proti državi '» in povedal v glavnem sledeče:
List pravi, da se je v prvih dneh novembra razlila po Sloveniji in drugih pokrajinah države "umazana reka lažnivih vesti", ki sicer
zdravega, Preprostega ljudstva niso
zbegale, "pač pa so razna gostilniška in kavarniška omizja razumnikov in polrazumnikov bila kaj sprejemljiva za vsako debelo natolcevanje in so se tudi rada spremenila v žuboreče zvočnike, ki so vse te vesti raznašali dalje".
Časnik nadaljuje takole: Katere so vesti, ki o njih govorico? Cela vrsta jih je in mnogokrat druga drugi nasprotujejo. Našteti nočemo poglavitne izmed njih. Neka tajinstvena radiopostaja" — eni ^'dijo, da je bila švicarska, drugi, da je bila dunajska, tretji, da spet 'v\eka druga t— je te dni baje sporoma poslušalcem velevažno vest, tla Se v srednji Evropi pripravljajo no-Ve spremembe meja. in da je tokrat "a vrsti Jugoslavija. Ta vsevedna radiopostaja" je vedela povedati, je baje uradno glasilo nar»jdno-¡ocialističnega režima v Nemčiji Volkischer Beobachter" zapisalo grozeče besede na naslov naše države in terjalo od Jugoslavije večje 0se ozemlja. Katera ozemlja, o tem ® "zvočniki" ne strinjajo. Eni so v '«ali, da samo Maribor, drugi so I 1 že o vsem desnem dravskem regu, tretjim je prišlo na uho, da Pojde tudi ves Blejswi kot, medtem So četrti "slišali med besedami", t*, bo šla Slovenija. Še več. "Švicar-111 radio" da je napovedal, kako bo-j o Madžari zasedli Vojvodino ali ce-j? vse hrvatsko ozemlje do Save, o'gari pa da bodo pobasali Mace-medtem ko bodo Albanci Pobrali vse ozemlje od albanske me-do Kosovega polja. Bolj je bila ^est gorostasna, bolj se je prijela in Jsi So j0 tajinstvenostno razpeča-Va,i dalje.
r Vsebinsko so te vesti navadna laž.
a to spoznanje ni treba nobene uče-
10s.ti. Tistega " Volkischer Beobach-terja"
IZID VOLITEV V JUGOSLAVIJI
VIvADNI BLOK BO IMEL V NARODNI SKUPŠČINI VEČ KO 300 POSLANCEV, VSE OPOZICIJSKE STRANKE PA SO SI SKUPNO ZAGOTOVILE LE 70 MANDATOV — V SLOVENIJI IZVOLJENI VSI KANDDATI JRZ — 75 OD STO VSEH SRBSKIH VOLILCEV JE GLASOVALO ZA STOJADI-NOVIČA — "ZBOR" NI ZBRAL DOVOLJ GLASOV NITI ZA LJOTIČA
V nedeljo 11. t. m. so se vršile v naši državi volitve za obnovitev narodne skupščine. V volilni boj so šle tri politične skupine: 1. Jugoslovanska radikalna zajedniea, z nekaterimi, ki je za nositelja svoje liste postavila načelnika vlade g. dr. Stojadinovica ter zbirala svoje pristaše okrog gesla "en kralj, en narod, ena država" 2. Združena opozicija, t. j. dr. Mačkova HSS ter srbske opozicijske skupine, ki se je pred volitvami domenila z vsemi strankami, ki so proti sedanji vladi (razen Ljoti-čevega Zbora), za skupen nastop pri volitvah ter je v svojih prizadevanjih, da bi dobila večino, pristala celo na sodelovanje z Jugoslovansko nacionalno stranko, ki ima popolnoma nasproten program; medtem ko je bila Jugoslovanska nacionalna stranka zmerom popolnoma centralistična, je dr. Maček, ki je bil nosi-telj skupne liste celokupne opozicije, naglašal tekom volilne propagande, da zahteva federalistično ureditev države; 3. S tretjo listo je na-> stopil Ljoticev "Zbor", stranka, ki se poteguje za korporativistično ureditev države, po italijanskem in nemškem zgledu.
Volilna kampanja je v splošnem potekla v miru; motili so jo samo nekateri osamljeni incidenti, ki so bili zgolj krajevnega značaja in niso imeli večjih posledic.
Volitve same so se izvršile po vsej državi v redu, razen v Savski in Primorski banovini, kjer je opozicija, po zagotovilih vlade in po poročilih dopisnikov tujih listov, izvajala teror proti pristašem Stojadinovičeve-ga režima. V raznih krajih Savske banovine so Mačkovi pristaši celo požigali hiše svojih političnih nasprotnikov in na voliščih sploh niso dovolili glasovati za drugega nego za Mačka. Ponavljamo, da tega ne trdi samo vlada, marveč so o takem pritisku opozicije poročali tudi tuji časopisni poročevalci.
Pri volitvah je zmagala Jugoslovanska radikalna zajedniea, ki je
dobila vsega 1.639.519 glasov, t. j. 60%, dočim so vse opozicijske stranke, ki so sodelovale z dr. Mačkom, dobile 1.336.823, Ljoticev korporati-vistični "Zbor" pa samo 30.310, kar ni dovolj niti za enega samega poslanca. Po volilnem zakonu, ki je v veljavi od onega časa, ko so bili na vladi možje Jugoslovanske nacionalne stranke, ki so sedaj v opoziciji, pripadajo tri petine vseh poslanskih mandatov oni stranki,' ki je dobila absolutno večino glasov, t. j. vsaj enega več ko polovico, dočim se o-stali dve petini sorazmerno porazdelita med vse stranke, po številu glasov. Tako bo vladni blok imel v novi narodni skupščini več ko 300 poslancev, dočim so si opozicijske skupine zagotovile skupno približno 70 mandatov. V vseh banovinah, razen v savski in primorski, je vlada izvojevala zmago, in tako tudi v beograjskem volilnem okrožju. V Dravski banovini so bili izvoljeni vsi kandidati JEZ z dr. Korošcem na čelu ter je vladni blok dobil vsega približno 80 odsto vseh glasov. V srbskih krajih je 75% vseh volilcev glasovalo za listo dr. Stojadinovica. Opozicijski blok je torej močan samo v hrvaških krajih, dočim so Srbi in Slovenci v okromni večini odobrili delo sedanje vlade.
Splošna sodba nepristranskih o-pazovalcev je, da so bile nedeljske volitve popolnoma svobodne, kakor doslej še nobene od zedinjenja dalje. Mnogi mislijo, da bi bil v hrvaških krajih dr. Maček dobil mnogo manj
glasov, ko bi volitve bile tajneá volilni zakon predpisuje, kakor znano, da mora volilec glasno povedati pred volilno komisijo, za koga glasuje.
Najvažnejši rezultat, volitev je'ta, da se je v nedeljo pokazalo, da srbske opozicijske skupine, s katerimi je bil dr. Maček stvoril takozvano Združeno opozicijo, ne predstavljajo volje srbskega naroda, ki se je s tričetrtinsko večino izrekel za dr. Stojadinovica. Če hoče torej dr. Maček kot zastopnik Hrvatov res doseči sporazum s Srbi, in končno tudi s Slovenci, potem se bo pač moral o preureditvi države pogajati s sedanjo vlado, kajti po izidu volitev nima nobenega razloga, da se o teh zadevah razgovarja z nehrvatskimi politiki, ki ne zastopajo večine Srbov in Slovencev. Dr. Stojadinovic in drugi odgovorni člani vlade so tekom volilne kampanje jasno povedali, da so pripravljeni lotiti se reševanja hrvatskega vprašanja. Če dr. Maček res želi, da se to vprašanje končno na pameten način reši, potem pač ne bo izgubljal časa v iskanju komibnacij, ki takšne rešitve ne morejo prinesti. Mislimo, da bi nadaljnja pasivna rezistenca Mače-kove skupine končno škodovala tudi njeni politični moči med hrvatskim prebivalstvom samim, kjer so se pred volitvami začele pojavljati močne skupine, ki so zagovarjale mnenje, da bi bilo pametno začeti sodelovati z vlado ter se z njo pogajati o hrvatskih zahtevah.
Vsenemštvo in njega cilji
Kadar nacisti govorijo o milijonih Nemcev, ki živijo v inozemstvu, mislijo seveda tudi na one Nemce, ki so sicer državljani držav v katerih so bili rojeni, a so nemških staršev.
Že samo dejstvo, da je Hitler sko-ro neovirano prišel na krmilo Nemčije, dasi je Avstrije, prikazuje kako širokopotezno pojmujejo Nemci svoj rasni problem. Potem prikazuje isto
ki naj bi bil razširjal tako ¡ne zahteve, seveda nikjer ni .tudi nikjer biti ne more, ker ga
Pj.	•..rvjci um lic muic, nci ga
sk- l®nJem ustroju nemškega ti-' ? glede poročanja o nemški zuna-P°''tiki ni časnikarja, ki bi si , zrni spraviti v uradno glasilo nem-e vlade takšne blaznosti, ki so v ^'.slovju z vso nemško zunanjo he 1 ° v Panjem trenutku. Toda zn	na to, da že sam zdrav ra-
lm Pove, kako bedaste so te laži,
imamo tudi uradne izjave odgovornih državnikov, ki so prav zadnje dni jasno in nedvoumno izpovedali, da o kakšni reviziji meja v srednji Evropi, ki bi zadevala našo državo, ne more biti govora. To je v prvi vrsti javno in slovesno izpovedal predsednik vlade dr. Stojadinovič v svojem govoru v Novem Sadu, ko je dejal, da imamo mir na svojih mejah, da se nam pri zadnji krizi ni bilo treba ničesar bati, da nam ni bilo treba mobilizirati niti enega vojaka, da imamo z vsemi svojimi sosedami, z Italijo, Nemčijo, Bolgarijo, Romunijo in tudi z Madžarsko dvostranske sporazume, v katerih so nam bile prostovoljno zajamčene vse naše meje.
Poleg našega ministrskega predsednika je podobno izjavo dal tudi madžarski zunanji miinster Kanya, ki se je naši vladi zahvalil za lepo obnašanje v zadnji krizi ter dodal željo, da bi se prijateljski odnosi, ki so bili začeti letos avgusta meseca na Bledu, še naprej tako razvijali, saj "v velikih vprašanjih med obema državama skoraj ni ničesar več, kar bi ju razdvajalo".
Končno je treba podčrtati tudi jasni stališči obeh naših velikih sosedov. Nemški kancler Hitler in njegov zunanji minister rada podčrta-vata dobre odnošaje z Jugoslavijo in gospodarski minister dr. Funk je pri svojem obisku v Beogradu spustil slavospev na našo državo, s katero da Nemčija želi navezati kar najtesnejše gospodarsko sodelovanje. Vče-
raj pa smo v našem listu objavili iz-virno poročilo iz merodajnega itali-I janskega vira, da so vse govorice o ' kakšnih novih spremembah meja v srednji Evropi brezmiselne, da takšnih namenov nikjer ni in da bi tudi nasprotovali italijanski zunanji politiki, ki želi svoja prijateljstva razširiti zdaj še na druge podonavske države. Kdor torej še zdaj naseda natolcevanjem, ta sam hoče nasedati, to se pravi, da mu sede v srcu zli nameni.
Te vesti, ki so se torej že pred enim mesecem izkazale kot neresnične v Evropi, so sedaj z avionom.. . priromale v Južno Ameriko.
K zlobni propagandi proti naši državi moramo prišteti tudi nekatera časopisna poročila zadnjih dni pred volitvami, ki so zatrjevala, da pripravlja g. Stojadinovic vpostavitev fašističnega režima v Jugoslaviji. Nič jih ni motilo dejstvo, da je Ljoticev fašistični "Zbor" postavil v opoziciji samostojno listo in da ni imel nič skupnega z vladnim blokom. Kaj bodo ti razširjevalci ten-dencioznih vesti rekli sedaj, ko se je pri volitvah izkazalo, da imajo fašisti v Jugoslaviji samo 30.000 volilcev, ki so glasovali za Ljotica, in torej ne bodo imeli v skupščini niti enega samega zastopnika?
Rekli ne bodo nič. Molčali bodo nekaj časa, potem pa si spet kakšno novo zlobo izmislili. Dobro bi bilo natančneje ugotoviti, kje ima ta protijugoslovanska propaganda svoje gnezdo.
drugi nacistični vodja Alfred llosen-berg, ki je bil rojen na Letonskem in Rudolf Hess, ki je bil rojen v E-giptu in je privatni Hitlerjev tajnik. Tretji, ki je bil rojen v Buenos Ai-resu v okraju Belgrano, je poljedelski minister Walter Darré. Potem je še nekaj nacističnih veljakov, ki niso bili -rojeni v Nemčiji.
Znano je, da ljudje, ki gredo iz raznih vzrokov po svetu, znajo mnogo bolje ceniti svojo domovino nego oni, ki se vedno tiščijo doma; so de-lavnejši, socialnejši, bistrovidnejši in sploh so vsestransko sposobnejši, kar je razumljivo, kajti vsak preprost izseljenec ve, da če bi doma tako garal, mislil in se trudil, kot mora v tujini, kjer je prepuščen samemu sebi, bi tudi doma lahko kaj dosegel.
Tako tudi Hitler zbira okrog sebe ljudi, ne glede, kje so bili rojeni, samo da so pripravljeni veliko delati in žrtvovati vse za nacistično Nemčijo. Treba je priznati, da se je Nemčija, odkar je prišel Hitler na krmilo, neverjetno dovršeno organizirala in oborožila ter je doslej izvedla že več svojih ekspanzističnih načrtov, ne da bi bil počil en sam strel. Vsak pa tudi ve, da ne misli pri tem ostati. Ravno ta pohlep po tuji zemlji in nadvladi pa jo zna po našem mnenju ponižati, dasi ima sedaj, po Mona-kovem, ko se ji je posrečilo zlomiti francosko-rusko zvezo, zelo ugodne perspektive, ki jih bo gotovo že prihodnjo pomlad skušala izvajati. Za sedaj je mnenja Mussolini, da je njegov turno.
Hitler zahteva vse nekdanje nemške kolonije. Angleška vlada je poklicala svojega južnoafriškega ministra Pirowa, ki naj izreče svoje mnenje. Pirow je res izdelal načrt, kako bi se dalo ustreči Nemčiji, da bi Anglija seveda, kot ponavadi, nič ne riskirala. Določil je, da bi se dalo Nemčiji nekaj portugalskega in belgijskega ozemlja v Južni Afriki. Angležem se seveda Pirow načrt zelo
RAZNE VESTI
Revolucionarci so v sredo bombardirali Madrid ter so okraj Puente de Valencia zelo poškodovali. Bombardirali so tudi bolnišnico "Niño Jesús" kjer so povzročili 15 mrtvih in 20 ranjenih otrok, ki se nahajajo v tej bolnišnici. Ves civiliziran svet se zgraža nad fašističnimi grozodejstvi.
Sin bivšega predsednika Alcalá Zamora, Luis, ki ima 26 let ter se bori kot poročnik na strani republikancev, je nevarno zbolel za tifu-sem. Njegov mlajši brat José pa je umrl v obrambi domovine pri Valen-ciji v zadnjem aprilu. Najmlajši Ni-ceto pa je še vedno pri starših. H Japonski poslanik v Parizu je zaprosil svojo vlado naj ga odpokliče. Podanikovo prošnjo za odpoklic u-temeljujejo, da baje ni zadovoljen z japonskim protikomunističnim paktom.
V Limi se še vedno vrši panameri-
kanska konferenca, ki kot kaže, bo dosegla popoln uspeh, čeprav Italija in Nemčija pridno rovarita s svojimi agenti in podkupovanjem ter tudi doma v svojem tisku delata proti-propagando ter navajata vse vrste izmišljotin, s katerimi pa se menda Amerikanci ne bodo dali oplašiti. Na tej konferenci se tudi oglašajo, da je treba napraviti konec bratomor-stvu v Španiji ter so simpatije vseh na strani republikanske Španije. Mussolini je to že zavohal ter je poslal generalu Francu nova ojačenja.
Mussolini je določil spet 10 tisoč milijonov lir za oboroževanje. Z ozi-rom na to se usti, da so demokratične države krive, da mora Italija toliko trošiti za oboroževanje.
Republikanci so energično odbili napad revolucionarcev ter so jim popolnoma prekrižali načrte zadnje o-fenzive.
Poljska se boji, da jo bo zadela
od strani Nemčije ista "sreča" kot je zadela Češkoslovaško, ki ji je tudi ona sama pomagala pripravlpati. Zato se bolj in bolj nagiblje na stran Rusije ter je že poslala tja tudi svojega posebnega zastopnika.
Kakor poročajo je Nemčija že vse pripravila, da bo v kratkem, naj-brže pomladi, priklopila k sebi Me-mel.
Iz Turčije poročajo, da se je novi predsednik odločil osvoboditi vso Malo Azijo tujega gospodarskega in političnega vpliva ter da je že navezal s tamošnjimi državicami dogovore in da si bodo osvojili sovjetski sistem.
POZOR NAROČNIKI
Zadnja številka Slovenskega lista v tem letu bo izšla z lepim slovenskim Koledarjem kot priloga listu.
Na tej prilogi bomo prinesli tudi vse novoletne oglase, ki bodo imeli vsled tega poseben pomen in vrednost.
Naši zastopniki bodo te dni obiskali vse naše trgovce, gostilničarje krojače ter druge podjetnike, ki jim nudimo s tem možnost, da napravijo izvanredno, veliko in ceneno propagando.
Kdor bi si iz notranjosti dežele, želel imeti te vrste poseben oglas, naj nam takoj sporoči
UPRAVA
dopade, nikakor pa Portugalcem in Belgijcem. A ker so Angleži svoje načrte podprli tudi z velikanskimi vsotami za oboroževanje, se bodo nemara Nemci le sprijaznili z mislijo, ki jim jo svetujejo Angleži. Hitler je pred kratkim zelo ostro zavrnil Angleže, da naj nikar ne izgubljajo časa s tem; kaj, koliko, kdaj in kje bodo dali, marveč naj takoj dajo, kar je nemškega bilo, za drugo da se bo pa že Nemčija sama pobrigala.
General Pirow je prišel iz Rima in Berlina ves poparjen v London ter je izjavil v tamošnjih listih, da bo spomladi vojna, če se ne bodo v Berlinu in Rimu do takrat sprijaznili z angleškimi ponudbami.

Argentinske vesti
i>
<♦> >:♦> <♦> ymmmmmmi *r< '<♦:••: <♦> <♦> <♦> •:♦> >:♦>: soks^SSBK;^imc^^mm^mmm^a^i
Prgišče jugoslovanske zemlje na Chacariti
Preteklo nedeljo se je zbralo lepo število naših ljudi v grobnici Jugoslovanskega podpornega društva na Chacariti, da prisostvujejo svečani položitvi prgišča zemlje z Oplenca v skrinjico, ki jo je društvo v ta namen dalo pripraviti.
Svečanosti je prisostvoval tudi g.
vansekga podpornega društva in drugim posetnikom panteona obujala ne samo spomin na dom, marveč tudi spomin na velikega vladarja, ki je svoje življenje daroval za svoj narod, na kralja Aleksandra Zedinite-lja, saj prihaja tista zemlja prav z onega kraja, kjer počivajo njegovi zemeljski ostanki.
Govoril je nato g. poslanik, ki se je najprej društvu zahvalil, da ga je pozvalo, naj se udeleži pomembne slovesnosti, v kateri prihaja tako le-
Srbohrvatje zbrani pred svojo grobnico na Chakariti
PRAV SO NAREDILI
Neka deklina je ob vsaki priliki dražila po telefonu znano igralko Mecha Caus in njenega brata. Igralka je morala celo telefonsko številko menjati, a ni nič pomagalo. Njena "prijateljica" ji je histerično sledila ter jo izsledila. Igralka je zadevo naznanila oblastem ter so ulovili na-gajivko, ko je ravno pri telefonskem aparatu sedela ter spet obmetavala igralko z raznimi banalnimi frazami. Izročili so jo sodniji, ter ji je sodnik prisodil šest mesecev napora.
VSEAMERIŠKA KONFERENCA V LIMI
Vseameriška konferenca, ki sedaj zboruje v Limi in katerega zborovanja so se udeležile vse ameriške države, utegne biti velikega pomena, z ozirom na sistematično ekspanzio-nistično stremljenje v Evropi in A-ziji. Konferenca je že razpravljala o raznih važnih zadevah, tako n. pr. proti ustvarjanju kakega levičarskega ali desničarskega tujskega eks-treinizma, proti slučajnemu vpadu izvenkontinentskih velesil na ameriško ozemlje i. t. d. Konferenca se bavi tudi z vprašanjem Španije, ki hoče posredovati, med nasprotniko-
ma, da se napravi premirje ter sklene končno mir.
O MARTI STÜTZ ŠE NI SLEDU
Pripoznati se mora, da se policija trudi na vse pretege, da bi našla ugrabljeno Marto ali izsledila ugrabitelja, toda do sedaj ni imelo njeno prizadevanje še nobenega uspeha. Ima sicer nekaj sumljivih oseb pod ključem, od katerih pa še nobeden ni ničesar pripoznal. Policiji ne kaže drugega, kakor iskati še nadalje, da najde sled ali pa stvar prepusti slučaju. Ponovno pa je v tej zadevi aretirala Amalio Iiisler, katera je z družino Stutz v sovraštvu in, ki je Stutzovim zagrozila, da jim bo napravila neprilike.
JAVNA TELOVADBA V VILLI DOMINICO
V nedeljo 18. t. m. priredi češkoslovaški Sokol v Villi Dominico javno telovadbo, na kateri bo sodeloval tudi Sokol Dock Sud-Boca.
OBRAČUNSKA SEJA ODBORA ZA PROSLAVO ZEDINJENJA
V soboto 10. t. m. se je vršila v prostorih "Jugoslovanskega kluba" obračunska seja odbora za proslavo Zedinjenja, kateri je predsedoval gosp. arh. V. Sulčič.
Po predloženih računih znaša čisti dobiček okrog 1.400 pesov, katere se izroči odboru za zgradbo Jugoslovanskega doma na Dock Sudu in katerega se bo pričelo v kratkem graditi.
poslanik dr. Izidor Cankar z gospo.
Predsednik društva, ki je največja jugoslovanska organizacija v Argentini, saj šteje več ko 600 rednih članov, g. Aleksander Buric, je v zelo lepem govoru označil pomen svečanosti, ki jo je društvo priredilo v zvezi s proslavo 20-letnice obstoja Jugoslavije. Govoril je o ljubezni našega izseljeništva do domovine in povdaril, da bomo odslej tudi v Buenos Airesu imeli prgišče ljubljene domače grude, ki bo članom Jugoslo-
po do izraza rodoljubnost našega izseljeništva, ter je potem govoril o domovini in pokojnem kralju. Končno je naglasil, da bo slovesnost gotovo ostala v trajnem spominu vsem, ki so se je udeležili. . .Mali orkester je ob začetku odsvi-ral aregntinsko in jugoslovensko himno in potem še več otožnih skladb. Po končani ceremoniji so navzočni podpisovali pergament, ki bo tudi poznejše rodove spominjal na to lepo rodoljubno slovesnost,
NESREČA NAŠEGA ROJAKA
V pondeljek ob peti uri pop., ko je šel z dela, se je na križišču ulic Av. San Martin in Gaona ponesrečil, povozil ga je avto, naš rojak Jožef Rebec, doma iz Batuj pri črničah ter je zadobil težje poškodbe na glavi in na roki. Prepeljan je bil takoj v bolnišnico Durand ter je upanje, če ne bo kakih komplikacij, da bo kmalu ozdravil, kar mu vsi želimo.
KER SE JE SLABO IZRAZIL O GUVERNERJU
Ker je neki Carri slabo govoril o guvernerju in nekem županu provin-cije Buenos Aires, je bil aretiran. To se doslej ni dogajalo in je lahko vsak poljubno krtačil ali hvalil državne može, brez da bi se policija zato zmenila.
SLAVNOSTNA OTVORITEV VELIKIH JAVNIH DEL V CARHUE
V provinci Buenos Aires, v mestu Carhué so bila pred kratkim končana velika in važna javna dela. O-tvoritev teh del se je vršila v nedeljo 4. t. m., na katero je bil povabljen tudi provincijalni guverner Fresco, ki se je povabilu tudi odzval. Ob prihodu v Carhué ga je pričakoval celokupen občinski zastop z županom Marcalainom, kateri ga je pozdravil v imenu občine in mu želel dobrodošlico. Takoj nato se je vršil sprevod šolarjev, telovadcev, kulesarjev m jahačev "gauchos". Po sprevodu pa so se zbrali vsi pred novo občinsko hišo, katero so javno otvorili. Po otvoritvi občinskega poslopja, pa se je vršila na obsežnem dvorišču ljudska veselica, pri kateri so bili občani pogoščeni. Popoldne je bila otvorjena klavnica "Modelo", kanal Pigiie in oddelek za X-žarke občinske bolnišnice, kateremu so dali ime po guvernerju Frescu. Nadalje so otvorili tudi novo utrdbo, katero so ravnokar dodelali, v spomin ko je tam še vladala puščava, ter zastavni drog. Zvečer pa se je vršil v občinski dvorani slavnostni ples katerega se je udeležil tudi guverner Fresco s svojimi ministri, dokler se ni okrog 10 ure odpeljal v La Plato.
Tudi v Coronel Pringlesu in Gua-mini, je bilo pred kratkim zgrajeno občinsko poslopje, klavnica in bolnišnica.
Kako velikega obsega so ta javna poslopja, dokazuje dejstvo, da je bilo izdelanega in vpostavljenega preko 10.000 iu3 granitnega in apnenčevega mozaika ter preko 400 m8 granitnih stopnic ter čez 100 m3 granitnih miz za klavnico.
ARGENTINSKI UVOZ LN IZVOZ
Tudi za mesec november izkazuje j argentinska trgovska statistika ve- j lik padec v izvozu. Lani je bilo v , tem mesecu izvoženega blagg. za ' 2.165.742.000 pesov, letos pa samo za 1.271.154.000 pesov. Torej se je izvoz zmanjšal za 894.588.000 pesov. : Zmanjšal pa se je tudi uvoz. Dočim je bilo letos uvoženega le za 8.316.000 pesov, je bilo lani v tem času za 17.323.000 pesov, ali za 9.007.000 pesov več kot letos.
VOLITVE V PROVINCI LA RIOJA
Prejšnjo nedeljo so se vršile v provinci La Rioja dopolnilne volitve. Izid volitev še ni popolnoma znan, toda gotovo, je, da bo "concordancia" dosegla ogromno večino ter bo izvoljen za guvernerja De la Fuente, za podguvernerja pa Agüero, dočim bosta Chumbita in Martínez, ki sta kandidata radikalne stran ke, propadla.
NEVARNA KRAVJA BOLEZEN
V provinci Catamarca, v okrajih Fray Mamerto Esguiú in Valle Viejo, se je pojavila med kravami do sedaj še ne poznana bolezen. Obolela krava že čez nekaj ur pogine. Zdravstvena oblast je poslala tja živinske izvedence, da ugotovijo bolezen ter odsvetuje prebivalstvu uživati mleko iz teh okrajev.
ABDUL AHAT AKSIN PREDSTAVNIK TURČIJE V ARGENTINI
Turška vlada je pred kratkim v-prašala argentinsko vlado, če je zadovoljna z Abdul Ahatom Aksinom katerega namerava Turčiia imenovati za predstavnika njenih interesov v Argentini. Ker je argentinska vlada dala povoljen odgovor, bo tedaj Abdul Ahat Alcsin, ki je do sedaj zastopal Turčijo na Holand-skem, imenovan za poslanika v Argentini.
Ali ste se spomnili na svojo obitelj za Božične Praznike?
V teh veselih in velikih praznikih ne sme noben Jugoslovan pozabiti Svojih v JUGOSLAVIJI in ITALIJI... Od Vas je odvisno, da jih osrečite za došle praznike. Ne prevarite jih v njihovi nadi... JUGOSLOVANSKI ODDELEK Vam je na razpolago : HITRO in TOČNO bo Vaš nalog izvršil. Denar, naznačen že na poznani način nakazovanja BANKE BOSTON; je izročen prejemniku brez kakih stroškov ali odbitkov s povratnim potrdilom prejemnika. Pose-tite nas osebno ali pošljite nam Vaš pismeni nalog. Naš Oddelek je odprt od 9 do 18 ure in ob sobotah od 8.30 do 11 brez presledka.
THE FIRST NATIONAL
BANKofBOSTON
FLORIDA 99 — Bmé. MITRE 562 Alsina 999 — Pueyrredón 175 — Ca llao 224
Avda. Oral. Mitre 301 (Avellaneda), Córdoba 1223 (Rosarlo)
Kako je na Krasu?
Priliko sem imel se razgovarjati z nekaterimi našimi rojaki, ki so minuli teden prispeli iz Primorskega.
Ako ijhčlovek takoj pri prihodu začenja izpraševati o prilikah v do-movni, dobi prav gotovo povoljen odgovor: dobro in lepo je doma ter je povsod napredek. Stoje pač še vedno pod vtisom in bojaznijo, ki prevladuje v naših krajih. Če se hoce kaj pravega zveedti, je pač treba počakati nekaj časa, da se otresejo one bojazni in da se jim jezik razveže.
Za par dni se je ta čudež že izvršil. Na vprašanje o tamkajšnjih razmerah je bil prvi odgovor, da je v Temnici napeljana elektrika in da se napeljuje tudi telefon. Torej velik napredek. A je nagovorjeni se pristavil: "Vse to seveda plačamo mi." "Kako?"
"Odtrgamo si od ust." "Kaj jeste?"
"Zelje, repo, polento, kašo. če kaj svinjine včasih zraven, je dobro, ce ne pa kar tako. Če se zakolje kak prešiček, kar je boljšega, prodamo, da je za sol, vžigalice in davke." _
Tako mi je povedala rojakinja, ter je nadaljevala:
"Temniška občina ima okrog 150.000 lir letnega proračuna, a tu niso všteti izvanredni izdatki in naklade. Seveda so državni in deželni davki še posebej. Vedno so potem kake patrijotične akcie in je treba kupiti sliko po določeni ceni, zdaj od tega zdaj od onega fašističnega veljaka, tako da je za patrijotične svrhe treba vedno imeti lirce pri rokah. Če ne kupiš, pa te imajo takoj na piki. Da se krijejo vsi ti zunanji stroški morajo seveda pršuti, bržolj-ce, Špeli, salami, telički, volički in kravce na trg. Se razume, da so poleg tega kokoši, piščanci, jajca, mle-. ko in maslo edini vir dohodkov za vsakdanje potrebščine.
Vino ostane v kleteh in se ga ne more prodati in če se ga proda, so cene strašno nizke. Vlada je sedaj odredila, da sme porabiti vSaka oseba 2 hI. vina, ostalo pa pokupi ona za izdelavo umetnega bencina, če se zaostane z davki, ki presegajo 300 lir, gre hiša na dražbo. Oblačimo se kakor moremo, vedno slabše.
Nezakonske matere bi morale dobiti po 50 lir mesečno, a jim na občini vedno nekaj odtrgajo, tako da dobijo nekatere samo 40 lir in druge celo samo 30 lir. Občina podpira tudi občinske reveže, ki jih seveda določi občina. Plačamo seveda vse mi, kdor ima več, bora vec dati, zato so večji posetniki še mnogo na slabšem nego manjši, ki si izven grunta zaslužijo kako lirco.
Drugače so prilike precej mirne. Otroci v šoli imajo vedno svoj: lupi, lupi. Nastojajo pri vsaki paradi, ki jih ne manjka ter v balilskih uniformah, ki jih preskrbi občina. Verski pouk imajo otroci v materinščini v cerkvi. Običajne molitve s petjem za valiti so bile brez petja. Za procesijo ob priliki vaškega patrona sv. Pf-tra je morala plačati cerkev 300 lir takse.
Ob priliki, ko nas je obiskal g-Mussolini, áo morali vsi šolski otroci ter od vsake hiše vsaj po en član, brezpogojno pa vsi obrtniki in drugi, ki so količkaj odvisni od državne uprave, k sprejemu. Vsi ostali pa so morali ostati v hiši pri zaprtih oknih. To je bil dirindaj. Zvonovi s° zvonili že od tretje ure zjutraj ter klicali na vkup. Fašistični kamijo»1 so vozili ljudstvo od vseh strani- lz vseh hiš so visele trikolore. To zbiranje se je godilo na spodnjem Krasu v Dolu. Duce se je pripeljal P° lepo asfaltirani cesti, a se ni nič ustavil, vozil se je po s cvetlicami nastlani cesti, ki so mu jo morali posipat1 šolski otroci.
' Na potu iz Trsta v Gorico, skozi Dol in Miren koder se je vozil na» Benito, so morali vsi obcestni gospodarji pobelti svoje hiše. Oni, ki te" ga niso mogli pa jim je občina napravila, seveda na stroške vseh.'
11 koncu razgovora pa je naša rojakinja dostavila z iskrečimi se o*5* mi: naš narod pa še ni izgubil upanja v svojo svobodo in boljše čase.
s. s-
POVERJENJE — VLJUDNOST — SIGURNOST — BRZINA
Tudi Francija je določila čez * tisoč milijonov frankov za oboroze"
vanje. Ob enem izjavlja, da ne & prepustila Italiji niti pedi svoje ze' mije.

p Igf
Núm. (štev.) 100
SLOVENSKI LIST
Str.
mzar.*
esti iz organizacij ž
<♦> <❖> •:♦>. •:♦>	,<♦> -:«v:>»>.	«as^aas©«^^
VABILO NA
Prireditev slovenske šolske dece
katera se vrši v nedeljo dne 18. t. m. ob4 uri popoldne v dvorani Kolegija Av. Del Campo 1653 na Pater -nalu.
Poleg veselih prizorčkov naših malih, kateri bodo prav gotovo zbudili precej smeha in odobravanja, nam je en prijatelj Slov. šole naklonil, da bo isti dan ravno tamkaj tudi kino, kar je redkost na naših prireditvah.
Vstopnina: prostovoljni prispevki.
Vse prijatelje našs slovenske dece, prosimo, da se z gotovostjo udeležijo te zadnje letošnje prireditve naših malih.
Odbor.
IZ COMODORO RIVADAVIA
HIMEN
V soboto dne 4 decembra sta se poročila g. Karlo Ihan in gdčna. Pavla Stavar. Vsi prijatelji in prijateljice iz Oomodora Rivadavia želi mo novoporočencema obilo sreče!
sledeče točke: Pozdrav Braziliji, Do-no vin a, Ob dvajsetletnici, Moj dom, Ne odrešena domovina, Na potujčeni zemlji, Samoglasniki, Begunci, Nedolžne dušice, Kaznovani saljivec, Tri ženice, Rožice, Sestrin varuh, Oj, le šumi, Cerkvica vrh gore, Siroti, Hnegulčica, Materina ljubezen, Čevljarji. Kje so tiste stezice in Ostani domu zvest.
OTVORITEV DRUŠTVENEGA DOMA
V nedeljo dne 18. decembra bo društvo "Ljudski oder" otvorilo svoje nove društvene prostore v Vi 11 i Devoto. Sodelovala bodo vsa slovenska društva.
PIKNIK SLOVENSKEGA DOMA
Preteklo nedeljo se je vršil piknik Slovenskega doma, ki pa je bil vsled slabega vremena bolj pičlo obiskan.
V soboto pa se je vršil v društvenih prostorih zelo v dobrem razpoloženju "kozljičji" banket, ki so si ga priredili pevci.
IZ BRAZILV
V soboto dne 17 decembra se bo vršila v San Paulu ob 8 uri zvečer zaključna prireditev drugega šolske-ga leta v dvorani "Centro Republicano Portuguez". Na programu so
V POMOČ BOLNEMU ROJAKU
Antonu Švičareviču so zbrali člani in članice Slovenskega doma $ 30,— Na tem mestu se vsem najlepše zahvaljuje.
i i
Slovenski Dom
9 9
PROSVETNO, GOSPODARSKO IN PODPORNO DRUŠTVO
VABI
NA VELIKO ZABAVNO PRIREDITEV
SILVESTROVEGA VECERA
ki se bo vršila v dvorani CENTRO ARMENIO ul. ACEVEDO 1353 Začetek točno ob 21 uri.
Pridite vsi da boste pozabili na vse nevšečnosti starega leta ter boste v najboljšem razpoloženju in veselim srcem pričakali NOVO LETO 1939.
Spored
1.	Koračnica — Svira orkester.
2.	V. Vodopivec: "VOJACI NA POTU" (moški zbor)
3.	Hubad: "ŠKRJANČEK" (mešan zbor)
4.	Sihrl: '' STRAŽA SLOVENSKA NA PLAN" (moški zbor)
5.	A. Nedved: "NAZAJ V PLANINSKI RAJ" (mešan zbor)
6.	Solospev: poje S. Furlan.
7.	A. Čehov:
i i
SNUBAC "
Zabavna šala v enem dejanju.
8.	SLOVO STAREGA LETA IN PRIHOD NOVEGA (živa slika)
9.	NOVOLETNI POZDRAV IN VOŠČILO
Po sporedu prosta zabava in ples do jutra Bogat srečolov
Opozorite tudi vaše prijatelje in znance, DA BO NAJBOLJ VESEL SILVESTROV VEČER na prireditvi "SLOVENSKEGA DOMA" v ulici ACEVEDO 1353, tri kvadre od križišča Canning-Rivera.
Odbor
razredna šola, kakor tudi otroški vrtec. Šola bo imela pravico javnosti (Incorporado). Stavba bo po pogodbi popolnoma gotova in odprta svojemu namenu 9. julija prihodnjega leta, to je na argentinski državni praznik.
Imenovani zavod bo popolnoma odgovarjal novim predpisom tukajšnjih šolskih oblasti. Imel bo tudi veliko dvorano za šolske prireditve, kakor tudi moderno telovadno dvorano. V zavoolu bo dovoljeno tudi z& dečke ničjih razredov, kar je pač redkost tukaj, da bi šole katere vodi jo redovnice, posečali tudi dečki.
V kolikor sino poučeni, za slučaj itko se priglasi primerno število otrok slovenskih staršev, bo posebna páralelka za slovenske otroke (posebne ure za slovenščino).
ZAVOD SV. RAFAELA V VILLI DEVOTO
Slovenske šolske sestre pričnejo te dni z zidanjem lastnega kolegija v Villi Devoto poleg nove cerkve Sv. Rafaela, prav v središču slovenske naselbine. Zavod bo nosil ime Coleado de San Rafael. Na zavodu bo 6
Naročnik nam piše
Ni še dolgo časa ko sem postal iz evropejca amerikanec. Počutim se tu bolje nego v zasužnjeni moji domovini. Tukaj je čist zrak in nebo je jasno, doma pa nas duši moreče vzdušje.
Že kot majhen deček in sedaj mladenič sem imel vedno veliko veselje do čitanja knjig. Če sem zvedel kje za kako lepo knjigo, sem jo šel prosit na posodo, pa če je bilo še tako daleč. Roman "Na krvavih poljanah" sem prinesel ponoči in prav tako sem ga vrnil. Zvedel sem, da ga imajo 20 Km. daleč od moje vasi. V Italiji je bilo to resnično povest prepovedano čitati, iz znanega vzro-kar, ker na koncu pisatelj napoveduje slovansko zavest in zmago.
Sedaj ko sem tu v Argentini, sem zvedel, da ima slovenska kolonija svoj lasten tednik "Slovenski list", ki sem se ga odločil takoj naročiti. Takoj plačam za pol leta in ko bom prvi denar zaslužil, bom plačal še drugo polovico, da bo za celo leto.
M. Rudi
(Op. ur. Tako nam piše fant, ki je pred nekaj dnevi prišel iz Evrope. Ali ni v kratkih besedah povedal zelo veliko ter obenem tudi dokazal, katera je njegova prva dolžnost kot Slovenca. Mi bi samo želeli, da bi ga vsi naši izseljenci razumeli in tudi
Naši v Montevideu ob priliki proslave Zedinjenja
Narodna in državna samozavest in vzgoja
Ves čas po vojni vše države več tudi mednarodna, a se tega, če izvza-ali manj stremijo za tem, da preide memo, kaj bo praktičnega prinesla veleindustrija, veletrgovina, rudni- panamerikanska konferenca v Limi, ki ter druge naravne prvine, v dr- ki se te dni vrši, nikjer ne zasledu-žavno posest ali vsaj pod državno je.
kcntrolo. Vendar so še vse države Narodnost in državljanstvo sta si-zelo daleč od popolne gospodarske cer dva pojma, a sta eden in na dru-samostojnosti ter so še vedno v veli- gega tesno navezana. Lahko je kdo ki meri odvisne od nekaterih privat- narodno zaveden, ki pa brez državnih denarnikov. Edina izi^ma Dt bi- j ljanske dolžnosti in sposobnosti male Rusija, Italija in Nemčija, ki se lo koristi. Kar velja za poedinca ve-prizadevajo vsaka na svoj način iz- lja tudi za celoto. O Špancih, Kitaj-vesti narodni in državni program, a cih in o drugih narodih, ki jim tuje nikjer ne izvajajo tega programa države vladajo ter o narodih, ki jim svobodno, marveč z nasiljem in dik- nekaj denarnikov diktira usodo, se taturo, kar jasno prikazuje, da z ne more reči, da niso narodno pre-ljudstvom ali z onimi, ki diktirajo, .! bujeni, a kaj jim vse to pomaga, če ni nekaj v redu.	j pa nimajo državljanskega pojma ter
V tem članku pa nimamo namena nte poznajo pravic in dolžnosti.
razpravljati, katera prej omenjenih diktatur ima prav, marveč hočemo pokazati le nekaj primerov, da bomo lažje razumeli, čemu nastanejo diktature.
Ljudstvo v splošnem nima praktičnega smisla za skupnost. To je tudi glavni povod, da ni nikjer na svetu nobenega resnično ljudskega ali delavskega gospodarskega napredka. V prvi vrsti je temu krivo dejstvo, da ljudstvo nima nobene prave narodne in državne vzgoje. Načela svobode, ki je ves čas po francoski
Ljudstvo je vzgojeno tako, in prav tako tudi večina državnikov, da smatra državno upravo za zgolj v izkoriščanje v posamezne svrhe. Logično pa. je, da država ne more dati, če državi ni nihče dal. In kdo ji bo dal, če ne narod sam.
Vsak se poteguje za državno delo, ker ve, da mu ne bo treba veliko delati, misliti pa sploh nič. Če ima kdo opravka na kaki državni ustanovi, bodisi banki, pošti ali drugod, bodo vas uradniki po dolgem čakanju počasi postregli, kot da se nikamor ne
posnemali, kar bi bilo nam vsem prid.)
¡fotografija
l "LA MODERNA"
revoluciji bila najvišja parola, se je	mudi, medtem ko vas bodo na po-smatralo tako, da lahko vsak poče-	dobnem privatnem zavodu hitro in nja kar hoče in so seveda kar hitro	uslužno ter z vso preciznostjo počni, ki se jim je posrečilo podvreči	stregli. Biti pa hi moralo ravno na-maso za svojo zasebno udobnost, i-meli v rokah tudi državno oblast ter
: sprotno. A ker državna uprava tega ne zahteva, ki je pač v rokah stranke, ki bo mogoče pri bodočih volitvah spet zamenjana in z njo tudi državni uradniki, gledajo vsi, da se čimveč okoristijo in da se med sezono, ko bodo drugi na vladi, odpočili za bodoče volitve. Povedali bodo, kot so drugi prej o njih, da sedanja vlada ni nič naredila za ljudski bla-
so v imenu svobodnih načel delali kar se jim je zljubilo.
Kakor smo prej povedali, nepo-znamo nobenega naroda, ki bi imel kako resnično dovršeno narodno in državno vzgojo. Vsa vzgoja je vsmer jena nekemu malikovalstvu, namesto, da bi se mladino učilo spoznavati pravi narodov cilj ter jo vzgajati gor ter bodo obljubili vse mogoče in
Edina in najbolj poznana	ft.
fotografija v slovenski	§ koloniji
Sporočam slovenski naselbi-	¡8
% ni, da bom ob priliki 25 letnice	| $ moje fotografske obrti, vse V ® preuredil ter razstavil moje de- §
lo, kjer se bo lahko vsak pre-	č
S pričal o mojih neprekosljivih	$
I izdelkih.	g
| VELIK POPUST PRI	jf
FOTOGRAFIRANJU £
V
$ Ne pozabite	&
¡ FOTO "LA MODERNA" *
S. SASLAVSKY	|
$ Av. SAN MARTIN 2579 k á Telefon: 59-0522 - Bs. Aires X
Frančišek Hušpaur
DIPLOMIRANI LEKARNAR IN KEMIČAR
izvršuje vsakovrstne kemične analize po zelo nizkih cenah, svojim starini klljentom pa popolnoma brezplačno. Odjemalcem iz notranjosti dežele pošilja analize potom pošte. Prepričajte se o svojem zdravju, analizirajte si kri in orino!
FACUNDO QUIROGA 1441 dock su D
v praktičnega in razumnega sodržavljana. Posledica tega je, da je ljudstvo popolnoma topo in brezbrižno za kakršne koli notranje in zunanje spremembe ter vplive, celo veseli se jih, saj toliko le ve, da ne more ničesar izgubiti.
Tako velikih narodnih in državnih anarhij, kot vladajo danes na svetu, še nismo videli v zgodovini. Nemčija in Italija, ki bi imeli, kar se tiče narodne celote in enote, prav, skušata daleč prekoračiti svoj narodni delokrog ter jima je nacizem in fašizem samo pretveza za čim uspešnejšo ekspanzijo in nadvlado drugih1 narodov. S tem pa je tudi že dokazano, kaj je v bistvu eden in drugi: nasilje, upor in vojna.
Možie velikega razuma danes na narod in človeštvo nimaja vpliva. Medtem ko sb generali visoko vpo-števani in drago plačani, morajo ve-leumi životariti in misliti tako, kot jim ukažejo. Ker pa se misli ne dajo od drugih dirigirati, morajo seveda molčati.
Rekli smo že, da ljudstvo nikjer nima nobene resnične narodne in državne vzgoje. In jo res nima, kajti naroden šovinizem, ki ga ponekod z veliko vnemo propagirajo, je v resnici samo ljudsko slepilo. Narodna
vzgoja bi morala biti sama po sebi odnesel in potopil
nemogoe za v bodoče, ko bodo oni na vladi In ker ljudstvo nima nobene resnične praktične državljanske vzgoje, naredi vse, kar hočejo, češ, saj je vseeno.
In res je vseeno, dokler ne bo narod imel poleg narodne zavesti, tudi državljanske zavesti, dolžnosti, pravic in sposobnosti. Tega pa ne bo imel nikoli, če se ga ne bo k temu vzgajalo. Zato pa niso poklicani politični šarlatani, bodisi veliki ali majhni, marveč možje globokega razuma.
Diktature so izpuščaj narodove slabosti, ki se pojavi kot tur na bolnikovem telesu. Kadar bodo narodi narodno in državno pravilno vzgojeni, ne bo diktatur in tudi ne takih "demokracij" kot jih je dandanes, marveč bo povsod soglasje, napredek in blagostanje. A brez prizadevanja vseh tega ne more biti, v prvi vrsti pa je poklicano izobraženstvo.
Tudi izseljenci imamo zelo medle pojme o narodni in državljanski zavesti in vzgoji, kar nam je v veliko moralno in materij alno škodo, če imamo narodnost za prazno frazo in državljanstvo za osebni dobiček, potem smo izseljenci največji revčki, izpostavljeni vsakemu vetru, ki nas bo enega za drugim in polagoma vse
Naši v Tandilu ob priliki proslave Zedinjenja
Slovenci doma in po svetu
Drobne vesti iz naših krajev
Gorica. — Pod vlak je prišel 31-let. Kumar Jpsip iz Ločnika. Domneva se, da je Kuiuar po nesreči prišel pod vlak, ko je hotel prekoračiti žel. progo in ni pri tem opazil tovarnega vlaka morda, ker je bil precej vinjen. Drugi pa domnevajo, da ga je grizla vest, ker je v prepiru z lopato ranil brata, misleč da ga je ubil. *
Gorica. — V četrtek, 27. oktobra je bil pri knezonadškofijskem ordi-nariatu v Gorici umeščen za idrijskega dekana msgr. Lojze Filipič, župnik in dekan v Grgarju. Za žup-nega upravitelja na Vrabčah na Vipavskem je bil umeščen J. Dorbolo, ki je beenški Slovenec in je pred leti prišel v našo nadškofijo ter je bil župni upravitelj v Zgoniku na Krasu. Od tu je šel za vojaškega du hovnika v Abesinijo, odkoder se je
pred kratkim vrnil.
*
Trst. — Oblasti so aretirale 11 tatov telefonske žice, ki so v zadnjem času izvršili 17 tatvin bakrene žice s telefonskih drogov. Državi so povzročili okoli 30.000 lir škode. Med temi so: Emil Čok, Antonija Zavnik in Franc Metljak.
*
Trst. — Kolesarju 24-letnemu Jakobu Siliču so nenadoma popustile zavore pri biciklu in ni mogel zaradi tega ustaviti kolesa, ki je z vedno večjo brzino teklo po strmi ulici. Pri tem se je nesrečni Silič zaletel z vso silo ob zid in si zlomil lobanjo. V bolnišnici je po nekaj urah umrl.
Trst. — 24-letni Marcel Velikonja je hotel pomagati nekemu mladeniču, katerega sta pretepala dva neznanca, ki pa sta še njega pretepla, tako da je moral po pomoč v bolnišnico.
*
Trst. — Oblasti so aretirale Alojza Žerjala, ki je umoril Rozalijo Godničevo. (O dogodku smo poročali v zadnji številki). Želel je, da bi še enkrat videl svojo žrtev in se je ne-opažen prikradel.v sobo, ko so ravno nesrečno Rozalijo devali v krsto. Policisti, ki so bili zraven so ga takoj aretirali.
*
Trst. — 80-letna Marija Piščanc si je zlomila nogo. Prepeljali so jo v
bolnišnico v nevarnem stanju.
*
Trst. — Pred sodiščem je bil obsojen Ivan Znidaršič iz Dolenje Vasi (Jugoslavija) na 3 mesece zapora in 100 iir denarne kazni, ker je 20. avgusta pustil voz in konje brez nadzorstva na cesti pri Studenem. Zaradi tega je nastala smrtna nesreča. Vojaški avtomobil zaradi preplašenih konjev je zavozil preveč na kraj ceste in se prevrnil in pokopal pod seboj vojaka Bossija.
helčičeva je padla v vodnjak in utonila.
*
Rihemberg. — Umrl je g. Anton Mužina, uradnik na županstvu. U-grabila ga je težka bolezen, starega komaj 30 let. Bil je obče priljubljen in pošten mož. Zapušča mlado ženo z dvema nedoraslima otrokoma. Naj počiva v imru!
Štandrež pri Gorici. — Pred dnevi smo ob lepem spremstvu domačinov pokopali posestnico Frančiško Lupin, mater našega organista. Dosegla je častitlijvo starost 82 let, pa je bila do zadnjega čila in delavna, saj je še dan pred smrtjo žurila koruzo. Bila je poštena krščanska mati, ki je dobro vzgojila svojo družino. Naj ji sveti večna luč!
*
Štanijel. — Na trgu so postavili
velik drog za zastavo.
#
Trst. — V Trstu sta se poročila gdč. Tončka Bidovec in privatni nameščenec g. Emil Colja. Čestitamo! *
Trst. — Pred sodiščem je bil oproščen zaradi pomanjkanja, dokazov Cvetko Žbogar zaradi kraje kolesa Josipa Zadnika.
*
Trst. — Na pomolu Audace so našli nezavestnega 60-letnega Andreja Kasteliča z veliko rano na glavi. Baje ima počeno lobanjo.
*
Trst. — Osel je ugriznil 14-letne-ga Oskarja Krčmarja. Ugriz je bil tako hud, da se bo moral zdraviti 20 dni.
*
Trst. — S strehe visoke 2 m je padla 5-letna. Danila Milkpvič. Ranila se je na čelu precej nevarno.
ta rok do px*ihodnjega leta. Podobne težave so nastale tudi v Ajdovščini glede občinskega posojila 30.000 lir. Tudi v tem primeru je pokrajinski upravni odbor preložil rok, po katerem se imajo odplačevati obresti in amortizacijske kvote na poznejši čas.
NOV DROG ZA ZASTAVO
Podbrdo, novembra 1938. — Časopisje je že večkrat prineslo vesti o postavljanju drogov za zastave v posameznih krajih, največkrat v vaseh, kjer so sedeži županstev in fašističnih ustanov, dočim so bili manjši kraji do sedaj izvzeti. Nemški Rovt, majhna vasica na pobočju Črne prsti, pa je dobila dne 9. t.m. tak drog na posebno prizadevanje vaškega načelnika in gostilničarja Rejca. Ta je imel veliko dela in truda za potrebno organiziranje med vaškim prebivalstvom za postavitev tega droga.
Trst. — Pred sodiščem je bil oproščen dr. Humbert Rebec. Obtožen je bil, da je povzročil s svojim avto-mobilo rana cesti pri Danah smrt dečka Josipa Mihevca. Dokazal je, da ni zakrivil nesreče.
Prvaéina. — V hiši Bernarda šu-ligoja je nastal požar. Pri gašenju je posestnik dobil hude opekline.
Trgovina čevljev BELTRAM
Vam nudi na izbiro najbolj modernih čevljev in raznovrstnega obuvala; športnih čevljev, poletnih copat ter šolskih potrebščin.
Se priporoča ALBERT BELTRAM
DONATO ALVAREZ 2288 vogal CUCHA-CUCHA
PATERNAL
SMRTNA NESREČA
Zgonik na Krasu, nov. 1938. — Na cesti blizu Zgonika na Krasu se je pripetila nesreča z motornim kolesom, ki je zahtevala človeško žrtev. Mehanik Franc Švara z Nabrežine se je vračal s svojo zaročenko, 18 letno Jolando Trampuš iz Barkovelj, z izleta v Trst. Dober kilometer od Zgonika je Švara nenadoma zgubil oblast nad svojim vozilom in nesrečna zaročenca sta z vso silo treščila v obcestni zid. Tržaški rdeči križ je prihitel kmalu na lice mesta in prepeljal oba v tržaško bolnišnico. Mladenič, ki si je razbil lobanjo, je kmalu pri dohodu v bolnišnico umrl, stanje mladenke pa je zelo nevarno.
Kaj bi se ne radoval, saj se je mogoče marsikdo rešil biča, ki se je že vihtel nad njegovim premoženjem. Povojna leta so bila za našega kmeta bridka, vendar zdrava šola. Bili so časi, ko so planinski dolgovi rasli kot gobe po dežju, po par letih je pa boben pel svojo usodno pesem. Sedaj se je božja roka usmilila Planincev, ki ne bodo nikoli več nasedli zapeljivim besedam gospodov, ki i-majo milijončke in ponujajo posojila pod zelo ugodnimi pogoji. Dolgov se bojmo, če hočemo ostati svobodni gospodarji na svojih domačijahi
ITALIJANSKA KNJIGA O JUGOSLAVIJI
Milanska založba Treves bo v kratkem idala knjigo o Jugoslaviji. Spisal jo je general Visconti Prasca, znani italijanski vojaški pisatelj, Pisec je bil dolgo časa vojaški ataše pri poslaništvu v Beogradu ter jugoslovansko državo torej kolikor toliko pozna. V tej publikaciji se utegnejo razkriti novi pogledi na razmerje med glavnima državama ob Jadranskem morju. Knjiga bo imela naslov "La Jugoslavia".
PLANINA PRI VIPAVI
Prijatelj iz Vipavske doline nam piše:
Če se voziš iz Vipave proti Ajdov-ščni, vidiš na levem bregu na precej visokem položnem gorskem hrbtu planinsko župnijo. Farani te prikupne vipavske duhovnije so na glasu po svoji gostoljubnosti, njihov vinski pridelek pa po izborni kakovosti. Planinci bi se lahko ponašali tudi s svojo pridnostjo, kajti ob zori začno in pozno v noč še ne miruie.io. Doživeli so slaba leta in marsikako premoženje je zašlo. Kar se je pa prodalo, so kupili le domačini. Lansko leto in tudi letos je, kakor tudi marsikje drugod, Bog poslal svoi blagoslov in planinski kmet je vesel spravil svoje pridelke v shrambe.

KONCERT TENORISTA SLAVKA LUKMANA V KOMNU
■ V nedeljo 6. nov. smo imeli pri nas izredno prireditev: sopranistinja gdčna. Pina Bergot in znani slovenski tenorist g. Slavko Lukman iz Nabrežine sta priredila koncert, ki je krasno uspel in nam nudil mnogo pravega umetniškega užitka. Če pomislite, da je bil to po dvajset letih prvi koncert, na katerem smo slišali naso domačo slovensko pesem, potem boste razumeli, da je bil koncert za Komen in okolico dogodek. Spored je bil zelo pester in srečno izbran. Slišali smo najslovitejše svetovne skladatelje: Puccinija, Verdija, Bizeta, Leharja, Schuberta in druge ter se divili njihovim umetninam. Ogreli in do srca ganile so nas pa Flajšmanove, Konjevičeve in Paučičeve skladbe, ki nam jih je g. Lukman zapel s toplim in krasno izšolanim glasom. Občinstvo mu je burno ploskalo in ga prisililo, da je nekatere točke ponovil ter se ponovno prikaazl pred zastorom. Naša domača dekleta so mu v znak hvaležnosti poklonila lep šopek rdečih na-geljev, ugledna družina mu je priredila pa častno večerjo, h kateri je bilo povabljenih tudi okrog 20 naših odličnih vascanov. Tudi tu je še pozno v noč večkrat zadonela lepa pesem, pred hišo se je zbrala pa številna množica, ki je še in še hotela slišati našo slovensko popevko. Še mnogo takih prireditev si prav srčno želimo mi Kraševci.
Vrgoraško jezero spremenjeno v plodno zemljo
V Dalmaciji je obsežno Vrgoračko jezero, ki ga sedaj odpravljajo in ga skušajo spremeniti v plodno selijo. Najkrajši način za to je bil, da so prevrtali hribovito zapreko s posebnim predorom. Dela pri vrtanju tega predora se bližajo sedaj koncu. Prevrtati je treba samo še nekaj metrov in predor bo dovršen. S tem bo dovršeno prvo melioracijsko delo v Dalmaciji. Predor je dolg 2130 m, presek predora je širok 7.44 kv. metrov in je padec 7.50%. Skozi predor more teči 30.000 litrov na sekundo. Na ta način more odteči vsa voda iz Vrgoračkega jezera, ki je globoko do 15 metrov, v teku 30 dni Vrgoračko jezero je dolgo do 15 km, široko pa povprečno 3 km. Ko ga bodo izsušili, bodo pridobili okoli 3400 hektarjev plodne zemlje. Če bodo to površino posejali z žitaricami, bodo pridobili letno okoli 40.000 stotov žita, vrednega okoli 7 milijonov. Stroški za osuševanje tega jezera pa znašajo okoli 6 milijonov dinarjev. Zanimivo je, da so začeli z izsuševa-njem tega jezera že v časih, ko so tam vladali Benečani.
PRIHRANKI N4*IH DELAVCEV V ABESINIJI
Domačini iz goriške pokrajine, ki delajo v Abesiniji, so v oktobru poslali domov prihrankov v znesku 4785 lir. Domačini iz tržaške pfbkra-iine pa so v mesecu oktobru poslali iz Abesinije skupno 182.805 lir.
Nemški delavci v Trstu
V Trst je prišla skupina 700 nemških delavcev. Fašistične oblasti so jim pri prihodu priredile velik sprejem. V navdušenju so si italijanski dopolavoristi obesili na prsa celo zastavice s kljukastim križem. Kasneje so bile te zastavice odstranjene.
Švedski kapitan povzročil potopitev jugoslovanskega parnika
Krivec za potopitev jugoslovanskega parnika "Srdja", ki se je oo trčenju s švedskim parnikom "Haag" potopil na reki Scheldi, je kapitan švedskega parnika. Tako je razsodilo pristojno pomorsko sodišče. Pri nesreči sta našla smrt dva jugoslovanska mornarja.
POŽAR V PLUŽNAH
Velik požar je uničil v noči med 29 in 30 oktobrom v Plužnah poslopje Josipa Kravanje, ki je dobro znan vsem turistom kot oskrbnik planinske koče na Kaninu, ki nosi ime Rifugio Ruggero Timeus Fau-ro. Poleg vse notranje opreme so mu zgoreli vsi poljedeljski pridelki. Za Kravanjo je to velik udarec, ker je tako rekoč skoraj na cesti s svojo številno družino.
DOLGOVI OBČIN
Gorica, nov. 1938. — Pred kratkim je občina Dobrovo najela 50.000 lir posojila pri goriški mestni hranilnici. Rok za plačilo prvega amortizacijskega obroka je te dni zapadel, a občina svoje obveznosti ni mogla izpolniti. Zato ji je pokrajinski upravni odbor, kakor poroča "Gaz-Rihemberg. — 81-letna Marija Mi- zettino", na njeno prošnjo podaljšal
ZLATKO BADEL
Calle Agüero 2151
ü. T. 44 - 3317	BUENOS AIRES
VSAKEMU TRGOVCU, KI ŽELI SPOZNATI TA DVA ODLIČNA IN PRVORAZREDNA PROIZVODA, POŠLJEM VZOREC NA ZAHTEVO
BREZPLAČNO

STARA
SLJIlfOlflCA
BADEL
JVOZENA IZ JUGOSLAVIJE V SODIH
■5
PELINKOVEC
BADEL
PRIDELAN V BUENOS AIRESU IZ PRVORAZREDNIH PRVIN, KI SE UVAŽAJO IZ JUGOSLAVIJE.
Núm. (Stev.) 100
SLOVENSKI LIST
Str. 5
Naša rojakinja zastopnica tržaške pokrajine v Rimu
Tržaško pokrajino bo pri velikih slovesnostih v Rimu na čast materam zastopala Genovefa čeketič (Ceche-to), ki ima 12 sinov.
cialni zavod, kakor je bolnišnica, temveč trpe tudi podjetniki, ki so zidarska in druga dela prevzeli, pa morajo čakati na svoje plačilo, ker uprava bolnišnice ne more do njib izpolnjevati svojih obveznosti.
"NEDELJA Z ENO JEDJO" NA KOROŠKEM
13. XI. so imeli na Koroškem tako imenovano "nedeljo z eno rihto" (Eintopfsonntag), ker je bila za o-poldanski obed dovoljena samo ena jed. Družine pa so darovale za zimsko pomoč. V isti namen so pobirali tudi po ulicah in javnih prostorih. V gostilnah so nudili ječmenovo juho, v katero je bil narezan korenček in je plaval po njej košček mesa. Dru god so dajali ribjo jed, drugod zopet krompirjevo juho, v kateri je bilo kuhano meso. Tudi po zasebnih družinah so se držali predpisov o '' enem piskru". V Celovcu so ta obed po nekod zaužili z velikimi zunanjimi svečanostmi. Ljudje so jedli okrog velikih skupnih miz, med tem jim je igrala godba poskočne komade. Hoteli so nazorno prikazati zamisel o "narodni družini okrog skupne mi-^e in ene jedi". ("Koroško Slovenec").
Dober vinski pridelek na Goriškem
Vinski pridelek v okolici Dornber-ga na Goriškem je bil letos prav dober tako po kakovosti, kakor tudi po količini. Tudi se letošnji mošt dobro prodaja in vinogradniki upajo, da si bodo po dolgem času z vinom nekoliko opomogli.
dvnirjev. Letos sta ta dva trgovca izvozila iz okolice Čakovca že 1300 konj in kmetom plačala zanje 12 milijonov dinarjev.

ZAGREB IMA 80.000 VOLILCEV
Okrog 80.000 volilnih upravičencev je bilo v Zagrebu. Kakšno zanimanje je vladalo za volilne imenike, izpričuje dejstvo, da je bilo okrog 20.000 reklamacij, torej toliko, kolikor nikjer v drugem kraju. Sodišče je upoštevalo 12.000 reklamacij za vpis v imenik, izbrisanih pa je bile le 517 volilcev. Vse stranke so se potrudile, da so spravile v volilne, imenike vse ljudi, za katere so ve dele. Vsega skupaj je v Zagrebu moglo voliti okrog 80 tisoč volilcev, kajti 1. 1935 je bilo vpisanih volilnih upravičencev nekaj nad 67.000.
DESETLETNICA ZADRUŽNE MATICE V SPLITU
Desetletnico obstoja je praznovala Zadružna matica v Splitu. Zadruga ima danes 216 zadrug in nad 20.000 zadrugarjev. K proslavi so prišli posebni odposlanec kmetijskega ministrstva, podpredsednik Glavne zadružne zveze dr. Juretič, odposlanec hrvaškega zadružništva Gor-ian in drugi. Poslovna poročila pravijo, da se je morala zadruga težko boriti za svoj obstoj v zadnjih letih ter v mnogočem tudi zaradi tega, ker dela v pasivnih pokrajinah in mora računati z dejstvom, da imajo ljudje bore malo denarja. Pri voli tvah je bila večji del izvoljena stara uprava.
Zastopniki naše vojske v Ankari
Na pogrebu umrlega predsednika turške republike in ustanovitelja moderne Turčije Kemala Ataturka je bila tudi skupina jugoslovanskih muslimanov. Večji del teh spoštoval-cev Kemala Ataturka se zbira v Bosni.
Pogreba preporoditelja nove Turčije pa se je udeležilo tudi zastopstvo naše vojske, Zastopstvo je tvorila četa naših planincev iz prvega polka v Škof ji Loki. Naši planinci so bili v Ankari v popolni vojni opremi. Na kolodvoru so jim priredili svečan in nadvse prisrčen sprejem in sofijske, garnizija jim je priredila kosilo,
"GOZD CARSTVA" SO PROSLAVLJALI
"Gozd carstva" so na dan fašističnega praznika "Pohoda na Rim" zasadili z velikimi svečanostmi v bližini Pulja. Podobne gozdove so poskušali zasaditi že tudi drugod, pa so sadike večji del usahnile, ker so bile prenesene iz pooplnoma drugih kli matskih krajev.
ANGLEŽI BODO GRADILI NOVE TOPILNICE V JUGOSLAVIJI
Novi topilnici za svinec v Zvečanu in za cink v šabcu bo začela graditi znana angleška rudarska družba Trcpča Mines Limited, ki ima v naši državi v rokah rudnik Trepčo. Družba bo dala na razpolago 90 milijo tiov dinarjev. K temu dejanju je družbo pripravila vlada, ki hoče pospešiti izrabo naših naravnih zakladov in preskrbeti našo državo,z vse mi surovinami, da ne bi bili več \ tolikšni meri odvisni od tujine. Prva tovarna bo morala biti dovršena prihodnje leto, topilnica cinka pa čez rt ve leti.
'ZA-
USTAVLJENO DELO PRI KLADI BOLNIŠNICI" V ZAGREBU
Pred nekaj meseci so začeli bolnišnico povečavati in dozidavati nove objekte. Dograjeni so bili temelji in surovi zidovi, naprej pa ni šlo ker uprava bolnišnice še ni dobila ocl države, banovine in občine dolžnega denarja. Od teh treh činiteljev mora bo inišnica dobiti nič mani kakor 11 milijonov dinarjev. Seveda je prvi dolžnik država, ki mora plačati sedem milijonov in pol. Ne samo, da trpi zaradi tega najbolj potrebni so-
NOVI IDRIJSKI DEKAN
Dne 27. oktobra je bil v Gorici jmeščen za idrijskega dekana župnik in dekan iz Grgarja g. Lojze Fi-lipič. Za župnega upravitelja na Vrabče pa je bil postavljen g. J. Dorbolo, po rodu beneški Slovenec, ki je služil par let kot vojaški duhovnik v Abesiniji.
Občine bodo vodile
Pozor
Za načrte, betonske preračune in Firmo,
obrnite se do tehničnega konstruktorja
FRANCA KLANJŠEK
Marcos Sastre 4351
Villa Devoto U. T. 50 - 0277
ZOBOZDRAVNIKA
dra. samoilovic
de Falicov in DR. FELIKS FALICOV
Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure. DONATO ALVAREZ 2181
U. T. 59 - 1723
VODO SO ODKRILI V STAREM GRADU NA HVARU
Kraj in sedanje vasi so trpele radi pomanjkanja vode, ne da bi jim mogel kdo pomagati. Studencev namreč nikjer ni bilo. Vendar pa so spravili skupaj komisijo strokovnjakov, ki je začela vrtati. Res je na nekem mestu odkrila v globini 16 metrov zdravo vodo v veliki množini, da bi zadostovala za potrebe kraja. Sedaj bomo skušali dobiti podporo pol milijona dinarjev in takoj napeljati vodovod.
NEMCI KUPUJEJO KONJE V MEDJIMURJU
Težke vprežne konje kupujejo Nemci v Medjimurju. Sredi novembra sta se mudila tam dva trgovca iz Hamburga, ki plačujeta za vsake-..•a močnega konja po 6000 do 10.000
<♦> •:♦> >:*> <♦:<:•:♦> <♦> <«<:<«< KROJAČNICA
"PRI ZVEZDI"
Vam nudi najboljše angleško blago (SUPERLAN)
Izdelujem moške in ženske obleke. — V zalogi imam za 1938/39 leto tudi vsakovrstne-gfa pomladanskega in poletnega blaga: za moške $ 55.— za ženske $ 45.— Za obilen obisk se priporača rojakom in rojakinjam
STANISLAV MAURIČ
DONATO ALVAREZ 2059
pol kvadre od Av. San Martin — Bs. Aires
-^ sr- :«• •:♦> •:♦> •:♦> •:♦> •:♦> :♦> •:♦> •:♦> •:♦> •:♦>; <♦:• >:♦> ;•»:< »>o*
PRI
AVTOMOBILSKA NESREČA CETINJU
Avtomobil poln potnikov,, se je prevrnil v 50 metrov globok prepad blizu Cetinja. Trgovca brata Simo-nič, sta se vračala v družžbi svojih otrok z avtomobilom z neke svatbe. Ker reflektorja v poznem večeru ni sta preveč dobro svetila, je avtomo bil zdrsnil v prepad. Na vzdihe in krike so prišli bližnji kmetje in potegnili iz ruševin ranjence. Trije so
seznam
Poseben seznam družin z velikim številom otrok bt)do morale voditi odslej občine v Italiji. Kdor hoče priti v ta spisek, mora imeti najmanj 7 živih otrok, od mrtvih pa pridejo v poštev samo oni, ki so padli v voj-ui, ali pa za narodno stvar.
Veliki zavod
"RAMOS MEHA"
Venereas
ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje.
SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914)
KOŽA: Kronini izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki.
ZLATO ŽILO: zdravimo brez brez operacije in bolečin.
SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju.
ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenija, izguba spomina in šibkost.
REVMATIZEM: kila, nadua, gota, šibkost srca, zdravimo po modernem nemškem načinu.
PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča.
ŽELODEC: upadel, razširjeni, kisline, težka prebava, bruanje, rane.
ČREVA; colitis, razširjenje, kronična zapeka.
GRLO, NOS, UŠESA, vnetje, polipi: brez operacije in bolečin.
POPOLNO OZDRAVLJENJE $ 30.—
PLAČEVANJE PO $ 5.— NA TEDEN
Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECIJAUSTI ie edini te >rrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in me-OD 9—12 OB NEDELJAH OD 8—12 sečno plačevanje.
Riv.adavia 3070
PLAZA ONCE
i RESTAURANT RECREO
"EL CANON"
Izvrstna domača hrana, prvovrstno pivo in vino. — Prostori z vrtom, pripravni za svadbe. — Krogljišče. Postrežba točna.
Se priporoča lastnik PETER BASSANESE
JUAN B. ALBERDI y Gral. PAZ — Buenos Aires
Oplenac, kraljevska grobnica
odnesli težke poškodbe, ostali pa lažje. Avtomobil pa se je razbil.
Srečen deček
Živ je ostal desetletni deček, čeprav j šel preko njega vlak v Leke-uiku pri Sisku. Malega Mato Dum-boviča je mati poslala po petrolej. Deček se je vračal ob železniški pro gi, a za njim je prisopihal osebni vlak. Dečka se je prijel "športni" duh in je začel z vlakom tekmovati v hitrosti. Toda vlak je povečal hitrost in ga skoraj prehitel. Ker je bila na poti neka pregraja, je hotel deček pred vlakom preskočiti progo in po drugi strani tekmovati naprej. Toda prav na tiru ga je udarila lokomotiva in ga butnila med tračnice Nato je obležal negibnu,. a vlak je vozil preko njega. Strojevodja je u-stavil vlak in šel pogledat za dečkom. Skoraj ni verjel svojim očem: deček je ležal nepoškodovan med tračnicami brez sledu strahu. Le hudo mu je bilo, ker se mu je razbila steklenica petroleja.
PRITOK LETOVIŠČ AR.TEV SE JE LETOS ZMANJŠAL
Turistična zveza v Splitu je 113
svojem zborovanju, ki ga je vodil dr. Tartaglia, ugotovila, da je bil letos obisk tujcev v Dalmaciji nekoliko manjši kakor lani. Vzrok so večji del težke mednarodne krize, zlasti pa priključitev Avstrije Nemčiji in če-sko-nemška napetost. Prav iz teh dveh držav je prihajalo na naše morje največ gostov. Na zborovanju so spet pogreli svoj stari predlog, naj vlada ustanovi poseben turistični sklad za podporo propagande in hotelirstva. V ta sklad bi se stekal dohodek od posebnega dodatka na železniške karte. Vsak potnik bi moral plačati pri nakupu vozne karte še 50 par za turistične namene. Nadalje zahtevajo moderno hotelirsko šo-io v Primorju, temeljito popravilo turistično važnih cest in uvedbo številnih letalskih zvez.
POSLUŽUJTE SE PODJETIJ. KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU!




¡m& ssm ss»e
1 AKO HOČETE BITI ZDRAVLJENI OD ODGO-
f
i 1
VORNEGA ZDRAVNIKA
zatecite se k
Dr. A. GODEL
AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH
KRVNE IN KOŽNE BOLEZNI
ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO
ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti za pljučne, srčne, živčne in reumatične
bolezni
ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE
Sprejema se od 9 do 12 in od 15 do 21 ure.
GOVORI SE SLOVENSKO
CALLE CANGALLO 1542
m¡.
I
S
I $
m
B
Í
i
p?
i
i
S?
<♦:< sms srn: •:♦> <♦> m¡ti •:♦> x«< >:♦>: :<♦>.: ,<♦>: •:♦> >:♦>•: sok sbhcma I
! KROJACNICA MOZETIČ
S
1
i
: •:♦;< mtc >»x :<♦>.: >:♦>;: >:♦:< y¡m >%• «ft
K
i I
'4
"S
J?
4 «
če si nameravaš kupiti novo obleko, pridi in oglej si vzorce in blago v moji krojačnici, za kar Ti gotovo ne bo žal, kajti imam vsakovrstnega blaga najnovejše ^ mode. Blago trpežno in prvovrstno, delo pa po najnižji * ceni. — Poleg tega imam v zalogi tudi srajce, klobuke ter sploh vse moške potrebščine po cenah kot jih ne dobiš nikjer drugje. — Pridi in prepričaj se sam!
O S O R IO 5052 (Paternal) - Buenos Aires

,
Str. 6
SLOVENSKI LIST
Núm. (Štev.) 100
Rimski vodovod od Frama do Ptuja
Univ. prof. dr. Balduin Saria, tukajšnji domačin je nadaljeval razis-kavanja na rimskem vodovodu, ki je nekoč vodil od "Zlatega studenca" v Framu v ravni smeri proti Ptuju. Bil je podzemeljski, podoben zabojčastemu koritu. Stranske stene so bile zgrajene iz pohorskega škriljevca, s katerim je bil tudi pokrit. Temelji korita so bili blizu Ptuja že iz navadnega rečnega kamenja, dno v koritu pa iz debele plasti apna pomešanega z drobci stolčene o-peke. Notranja širina korita je znašala 660 cm, stranskih sten pa 45 cm, le višina se ni mogla več natančno dognati, ker je bil vodovod zelo plitvo pod zemljo in so ga kmetje skoraj popolnoma porušili pri oranju.
Konec meseca septembra je prof. Saria odkopal njegove temelje v bližini opuščene gramoznice pri odcepu vozne poti z banovinske ceste v Ge-rečjo vas. Potem je izsledil vodovod nekaj časa okoli 10 metrov severno od banovinske ceste na skorbljau-skih njivah. Približno 60 m od ve like banovinske gramoznice na Zgornji Hajdini ga že vidimo na drugi strani ceste. Ob nekdanji stari dravski strugi, kjer se gramoz odkoplje, se je za njim izgubila seveda vsaka sled, a na vznožju pobočja so zadeli delavci na veliko zbiralno korito, verjetno pravokotno, ki je bilo napravljeno iz lomljenega in oklesane-ga barbarskega apnenca. Rimljani so spretno izkoristili strmino naravnega pobočja in so tako napeljali s čim večjim pritiskom vodo v zbiralno korito, odkoder so vodile skrbno izdelane lončene cevi proti hajdin-ski šoli, kjer so križale državno cesto Maribor—Ptuj. Cevi so bile 35 cm dolge in imele notranji premer okrog 21 cm. Zavarovan je bil cevovod velikimi pravokotnimi opekami, ki so bile postavljene v obliki strehe ter na vrhu pokrite z žlebnjaki. Že med prvimi opekami je bila ena zaznamovana s pečatom le/G XIII G, to je legija XIII. Gemina, ki je bila dalje časa nastanjena v Poetoviju. Našli so še tudi nadaljnji odlomek opeke z legionarskim pečatom. S tem je končno veljavno dokazano, da je izvršila to veličastno delo, skoraj 22 km dolg vodovod, slavna XIII. legija za svoje taborišče. Pokazala je že prej, v Vindonissi, v današnji Švici, kjer je bila pred svojimprihodom v Poetovijo, da je znala tudi tam zgraditi izvrsten vodovod, ki je ptujskemu zelo podoben.
Odpira se nam cela vrsta novih vprašanj. Kje je bilo potem takem poetovijsko taborišče? Cevovod nam izgine 15 do 20 metrov južno od hajdinske šole. Takoj pod cesto je zopet strmo, drugo dravsko obrežje, kjer so močni izvirki studenčnice. V minulih stoletjih je Drava neštetokrat menjala strugo, preplavila in odnesla je ves svet do tega obrežja, verjetno z njim tudi ostanke tega taborišča, ki je stalo nekje v trikotu med Skorbo, Spodnjo Hajdino in Zgornjim Bregom. Le težko bo dobiti o njem še kako sled.
Verjetno je služil vodovod po ukinitvi rimskega tabora tudi civilnemu prebivalstvu, kar dokazujejo svinčene vodovodne cevi, ki so jih odkrili v rimskih poslopjih na Zgornjem Bregu. Žal nam je ohranjenih le nekaj večjih kosov, prerezov (5-krat 7 cm) ter lijakasto razširjen del, ki natančno spada v lončeni cevovod. Takratni ljubitelji domače zgodovine so pač ostale prodali kleparju.
G. prof. Sariji gre zasluga, da je takoj hitro in uspešno rešil eno izmed najvažnejših vprašanj starega
Poetovija. Potrdila se je v polnem obsegu stara domneva, da so besni dravski valovi razdelili ostanke rimskega taborišča. S tem je bilo tudi vprašanje rimskega vodovoda Fram—Poetovia, ki je dal nad 50 let pobudo za najrazličnejše komentarje. definitivno rešeno.
A. S.
Judovski rabin in njegov brat Litvinov
V poljskem mestu Bjalistok že mnogo let živi stari judovski rabin Jankiel Valah, ki je brat sovjetskega komisarja za zunanje zadeve Li-tvinova, ki se sedaj piše Maksim Litvinov, ki pa se je nekdaj pisal kot ud Majer Valah. Stari rabin se silno rad meni o svojem bratu in o njegovi veliki karieri. Pravi pa, da ne more biti nanj ponosen, ker je njegov brat minister v taki vladi, "ki Boga ne prizna". Dasi je brat tako velik gospod, od tega siromašni judovski rabin nima nobenega dobička. Nekoč je rabin svojemu bratu poslal pismo, ki je v njem v svoji stiski brata prosil za kako podporo. Litvinov je dal svojemu tajniku nalog, da je bratu pisal pismo, v katerem pravi, da je v Sovjetiji prepovedano pošiljati denar v inozemstvo. Zato tudi sovjetski zunanji komisar nima namena, da bi zaradi brata prekršil sovjetsko postavo. Sicer pa ima le 2000 rubljev plače na mesec ter ne plava v bogastvu, kakor sodi njegova rodovina in sorodstvo.
Ko je stari rabin nekega dne zvedel, da se bo Litvinov skozi Bjalistok peljal iz Rusije v Ženevo, je želel svojega brata videti in ga pozdraviti. Zato je na vse zgodaj odšel na železniško postajo. Ni se mu posrečilo, da bi bil mogel preriniti se do vagona, ki se je v njem vozil Litvinov. Pač pa je na peronu na ves glas začel klicati svojega brata po judovskem imenu: "Majer! Majer!" Sedaj je Litvinov zaslišal glas svojega brata ter stopil na peron k njemu. Brata pa sta spregovorila le nekaj besed, ker je Litvinov že davno pozabil judovski žargon, rabin pa ruski. "Poleg tega pa se nisva imela o čem meniti," je pozneje pripovedoval sam rabin. Litvinov je svojemu bratu podaril dobro cigaro. Brat pa mu je očital, da je pozabil Boga. Litvinov je nato odgovoril: "Teh reči ti nič ne razumeš!", nakar mu je obrnil hrbet ter šel v svoj kupe.
Rabin je sicer še večkrat poskušal da bi oživil rodbinske veze s svojim bratom, vendar se to ni nikdar posrečilo. Eden izmed rabinovih sinov se je peljal v Moskvo obiskat svojega strica. Toda bil je nenavadno hladno sprejet. Drugi rabinov sin je sicer v Moskvi imel svojo službo, pa so ga Soveti izgnali. Ko se je kot nečak obrnil na strica Litvinova za pomoč, mu je ta velel odgovoriti, da je sovražnik vsakršne protekcije, da pa sploh s svojo radovino noče i-meti nikakih stikov, ker ima z njo slabe skušnje in nanjo slabe spomine.
"Vendar ga kljub vsemu temu še ljubim!" je s solzami v očeh dejal stari rabin o svojem bratu ljudskem komisarju Maksimu Maksimu Litvi-novu.
Pred pravoslavno cerkvijo ob priliki 20 letnice Jugoslavije
Iz blaznice pobegli gosti časnikarje
Iz velike pariške blaznice je pobegnil mož, ki so ga vtaknili v blasó-
nico, ker so pri njem baje ugotovili blaznost. Pariška policija ima sedaj polno dela, da bi ga ujela. Pobegli pa je policiji osle kazal takole:
V 16 velikih pariških uredništvih je nekega dne naglo zapel telefon: "Tukaj baron Bernard Sigoyer. Če vas veseli, mi pošljite takoj svojega najboljšega poročevalca... Povabil sem vse velike pariške liste. Povedal vam bom nekaj senzacionalnega, kar bo radio prenašala po vsem svetu. Kajpada morate zaupno ohraniti zase, kje se dobimo, če hočete kaj izvedeti." — Stvar je bila nad vse čudna. Baron je povabil časnikarje v neki liar na Montmartru. Vsi listi so takoj poslali tjakaj svoje poročevalce in nihče ni policiji niti namignil.
Ko so radovedno časnikarji sedeli v baru in čakali, kaj bo, je pristopil k njim baron Sigoyer ter jih takole nagovoril:
"Tukaj, gospodje, imate ključ norišnice v Clermontu. Pravkar sem namreč ušel od tamkaj, kjer so me celi dve leti imeli nasilno zaprtega. Jaz sem žrtev velikega hudodelstva. Edino, kar bi na meni in mojem ravnanju mogli imenovati blazno, je to, da sem vas povabil semkaj, medtem ko zunaj na cesti pariška policija slika za menoj. Kajpada policijski u-radniki ne morejo vedeti, kako je s stvarjo." — Nato jim je baron natančno popisal, kako je ušel iz blaznice, kako je skrivaj porabil telefon v ravnateljevi pisarni, da je prišel v zvezo s svojimi prijatelji, kako je dobil dva ključa, s katerima je v pravem Času neovirano ušel iz blaznice. Zunaj so ga že čakali prijatelji z avtomobilom, ki je imel zastrta okna. Preden se je uprava blaznice zavedela, je že davno bil čez hrib in plan. Sedaj ga iščejo, češ da je nevaren. To vse je pripovedoval baron ter časnikarjem naročil pijače in prigrizka in z njimi kramljal. Medtem jih je spraševal, ali vidijo na njem kaj blaznega.
Hemoroide
Najnovejši način zdravljenja Uzorec brezplačno.
Izrežite in pošljite vaš naslov: Casilla de Correo 1393, B3.kAires
Naadljeval je: "Vidite, tudi res nisem blazen. Ljubi sorodniki in ljudje so me zaradi svojih koristi,s kupljenim zdravniškim spričevalom vta-knli v blaznico, kjer so me grdo imeli zaprtega, čeprav sem bil docela zdrav, da bi se polastili denarja, ki je meni šel. Gre namreč za dediščino, ki ni malenkostna. S tem podajam javnosti te podrobnosti, da bo svet vedel, kako se godi, če bi se policiji slučajno le posrečilo, da me dobi, dasi tega ne verjamem."
Izjavil je trdno upanje, da bo u-šel preganjalcem ter da bo začel pravdo zoper svoje nasprotnike. To/.-'oene spise so njegovi prijatelji pravkar izročili sodišču. Na dan bodo prišle stvari, da se bo svet čudil. To rekši je baron zapustil bar in odšel. Časnikarji so bili vsi zmedeni. Niso vedeli, ali so govorili s pametnima človekom, ki se mu godi krivica, ali z norcem. Vendar nihče ni obvestil policije, ki je šele drugi dan iz listov zvedela, kako in kaj. Baron je izginil, kakor bi se bil v zemljo vdrl. Brž so zaslišali njegove prijatelje, pa policija ni mogla od njih nič izvedeti. V njihovih stanovanjih so napravili hišne preiskave, pa brez vsakršnega uspeha. Sedaj policija preiskuje, ali ni morda vse res, kar je iz norišnice pobegli baron časnikarjem pripovedoval.
KLINIKA ZA VSE BOLEZNI
RAZPOLAGA Z 10 SPECIALIZIRANIMI ZDRAVNIKI ZA VSE BOLEZNI
Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja
pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni. Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučah, obisk, jetrah, želodcu, živčevju itd.
Rayos X, Análisis
Zdravniški pregled za vsakovrstne bolwni $ 3.—
Ordniramo: od 9—12 i 15—21. V nedeljah in praznikih od 9—12.
GOVORI SE SLOVENSKI
SUIPACHA 28
Poslužujte se
PREVOZNEGA PODJETJA
"Expreso Gorizia"
Franc Lojk
VILLARROEL 1476 U. T. 54-5172 — 54-2094
Komunizem v cetinj-skih srednjih šolah
Ljubljanski "Slovenec" poroča: Poročila jugoslovenskega proti-marksističnega odbora v eni izmed zadnjih objav prinašajo nič kaj razveseljivo sliko o komunizmu v ce-tinjskih srednjih šolah. Med drugim to poročilo pravi:
"Srednje šole na Cetinju (pravoslavno bogoslovje, gimnazija in učiteljišče) imajo mnogo znakov marksistične usmerjenosti. Tozadevna delavnost se sicer razvija protizalfoni-to, pa vendar vidno. Pravoslavno bogoslovje na Cetinju, ki ima okrog 120 gojencev, je razdeljeno v dva tabora: v enem so marksisti, v drugem nacionalisti. Marksisti so v premoči in idejno sfanatizirani. Nacionalistov ni več kot 40. Preiskave v bogoslovju, ki so bile izvedene v februarju tega leta, so dale dovolj gradiva, iz katerega je mogoče uvi-
£<♦>' x«k >:«\ >;♦>; ime. <♦> <♦:• >:♦>. <♦> >
K R 0 J A Č NIC A "GORICA"
Hočete biti dobro in elegantno oblečeni
Pridite v krojačnico "dorico", kjer boste vedno dobro postreženi.
FRANC LEBAN
Ul. W ARNES 2191
(Nasproti postaje Paternal.)
c< >»>:: met mx ase »:< >»> >»x <«
deti, odkod in s čigavo pomočjo se marksistična propaganda uvaja v srednješolske zavode.
Na Cetinju sta tudi dva dijaška domova. Tudi v teh ustanovah se opaža marksistična delavnost. Marksisti imajo tajne sestanke, prejema-ulici. Sestankov se udeležujejo tudi gojenci bogoslovja, čeprav se vsak jo navodila za delovanje v šoli m na izhod iz internata zlasti ponoči najstrožje kaznuje. Poleg sestankov v dijaškem domu pa dijaki srednjih šol zahajajo tudi na belvederske pečine, kjer se shajajo z dijaki ostalih šol. V zadnjih dveh letih sta bila dva dijaka izključena zaradi tako imenovanih Ljeninovih točk. Eden je bil izključen za vedno, drugi pa s pravico, da dela izpite. Medtem si je pridobil bogoslovno diplomo, komunistično propaagndo pa vodi še naprej.
Iz dolžnih obzirov ne moremo navajati težkih bogoskrunstev, ki se nanašajo na "bogojavljensko vodico" in sramoten je šolske svete podobe. V bogoslovju je bila policijska preiskava zaradi prodajanja raznih knjig in značk v korist rdeče Španije. Tudi v gimnaziji so ekstremm elementi, toda tam profesorji z uspehom in pravočasno preprečujejo škodljive vplive komunistične propagande. Drugače pa je na učiteljišču, ki je v veliki večini marksistično^ usmerjeno. Učiteljiščniki -se najbolj pridno udeležujejo sestankov, dele letake in brošure marksistične vsebine in prepevajo internacionalo."^ Tako je poročilo protimarksistič-nega odbora v Beogradu, kateremu prepuščamo odgovornost za te vesti.
V DAR DOBITE
na vsakih 6 slik, ki stanejo ©d 3—6 , lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah. Atelie MARKO RADALJ Facundo (^uiroga 1275 in 1407 U. T. 22 - 8327 DOCK SUD
Obiščite
KROJAČNICO
LEOPOLD UŠAJ
ZA POMLAD
tram nudim najmodernejšega blaga iz
angleških tovarn.
Cene nizke, zato obiščite me iti se boste prepričali.
OARMENDIA 4 947
La Paternal — Buenos Airee
Núm. (Štev.) 100
SLOVENSKI LIST
Str. 7
(fe*.
Pustite male k meni!
Lanus Oeste! Kje pa je to ?
Ni tako daleč in ne tako zgubljen, da ga ne bi našli, saj živi tam v lastnih hišah že kakih 10 slovenskih družin, naveč Prekmurci. Pa tudi Primorcev je tam dobiti. Kraj pa leži med mnogimi mlakami onstran Riacuela in se pride tja najbliže če2 novi most "Puñete Alsina".
Že večkrat sem bil tam. Oni dan sem pa moral iti še prav posebno ra di prvega svetega obhajila.
Lahko si misli vsak, da ni mala stvar, spraviti otroke skupaj s tolikih strani in poskrbeti za dobro pripravo. Dve deklici, dve sestrici živita v Lanus Oeste. Mama ju je dobro pripravila. Lepo znata vse. Znata "gučati" ali pa tudi po špansko, kar jima gre seveda bolj zlahka.
Na Piñeyru je bil drugi štacion. Tudi tam se pripravlja mala Emi-ca.
Na Avellanedi so pa spet štirje kandidatje, kateri bodo tudi pripomogli, da bo slovesnost prvega svetega Obhajila čim lepša in doli v Wilde tudi ena deklica.
Toda to je le del. Mnogo prvo-obhajancev je tudi drugod. Kod jih imamo ?
Dva v Floresti, dva v Villa Lugano, dva v Martinezu, tri v Tropezo-nu, enega v Caserosu, enega v Bel-granu, enega v Ing. Maskiewich, deset na Paternalu, drugih deset pa še drugod po mestu. Koliko jih bo pa prišlo oni dan manj, ali pa kateri več, to bomo pa šele videli.
Da jih bo pa več ducatov ostalo za prihodnje leto, kateri bi bili že letos dovolj razumni za to, to nam pa daje gotovo upanje, da se bo ta lepa slovesnost tudi prihodnje leto ponovila.
So pa nekateri starši, katerim bi človek želel zapisati koristno besedo...
*
Deklica je stara že 14 let.
Ali si že bila pri prvem sv. Obhajilu?
Še ne. Saj ni treba, tako mi je povedala.
Torej govorim z očetom in materjo.
Oprostite, da vam delam nadlego s svojim obiskom. Sem pač zato tukaj, da vas malo obiščem.
O nasprotno. Prav nikaka nadlega nam ni celo veseli nas vaš obisk. Saj smo vas celo pričakovali, ker vedno čitamo, da obiskujete naše ljudi in zato smo pričakovali, da tudi nas posetite.
Po vsakovrstnih pogovorih je bilo
le treba načeti tudi vprašanje, ki me je v hišo pripeljalo.
lin vaša mala je že bila pri Sv. Obhajilu?
Še ne.
Ali jo ne bi pripravili letos. Saj vam je že cela nevesta. Res ne kaže več odlašati. In ko imate sedaj tako lepo priliko, da se ta dogodek izvrši ob skupni slovesnosti slovenskih otrok na Paternalu.
Kar v zadregi sta bila oče in mati.
Ne moremo za strošek, se je mati izgovarjala. Če se kaj napravi, bi ho tela lepo in to mnogo stane.
Verjamem. Rad verjamem, da je to res. Toda tudi brez velikega stroška se opravi. Saj ni glavna reč, kako je otrok oblečen.
Vem, po vseeno, bodo prišle mnoge znanke in bi me bilo sram pred njimi, če naša ne bo tako oblečena, kot bi rada.
Tega se pa res nič ne bojte. Tiste, ki so tam doma hodile k maši 1'e zaradi lepega gvanta, se sedaj držijo tukaj daleč proč od cerkve. Tiste, ki pa gredo v cerkev, tukaj, prav dobro razumejo, da je glavna stvar lepo srce in ne drago krilo. Menda ne mislite, da je ta slovesnost zara-¡ di ljudi.
Meni se pa zdi, tako je pristavil oče, da mala še ni dovolj pametna. Kadar bo sama pametna, tedaj naj se po svoji pameti odloči, ali hoče ali noče zagramente. Jaz otroka nočem nikamor siliti.
Kadar bo sama pametna? In kdaj ho to?
Ali mar puste kakega otroka, da se bo učil brati in pisati, kadar bo
sam pameten dovolj?
Tukajle je ona boleča točka.
Eno in drugo je le izgovor. Pravi vzrok, da je ostala mala — in ne le ta, temveč še par desetoric otrok, kateri niso bili ne pri prvem in ne pri nobenem svetem Obhajilu — je to, ker so starši sami opešali v resnični in trdni veri.
Pozabili so na oni prelepi evan-geljski prizor, kako je naš Gospod Jezus zbiral otroke in prosil matere: "Pustite male k meni in nikar jim ne branite, zakaj takih je nebeško kraljestvo".
Nedolžna, otroška čista duša je Bogu najbliže.
Saj ni iznajdba naše dobe in tudi ne prejšnjih stoletij in ne srednjega veka, niti ni to iz navade, da otroci in veliki sprejemajo zakramente.
Naj prepišem en del Jezusovega govora, kjer govori o Sv. Rešnjem Telesu. Besede nam je ohranil evangelist Janez v 6 poglavju:
Godrnjali pa so Judje nad njim, ker je rekel: "Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes" in so govorili r ali ni mar to Jezus, sin Jožefov, čigar očeta in mater mi poznamo? Ka-lío sedaj ta govori'' iz nebes sem prišel"...
Jezus jim je pojasnil, da se mora dati vsak podučiti, "vsak, kdor od Očeta sliši in se da poučiti, pride k meni... Resnično vam povem: kdoi v me veruje, ima večno življenje. Jaz sem kruh življenja. Vaši očetje so jedli mano v puščavi in so umrli. To je kruh, ki prihaja iz nebes, da kdor od njega je, ne umrje. Ja2 sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes. Če kdo je od tega kruha, bo živel vekomaj. Kruh pa, ki ga bom jaz dal,
je moje meso za življenje svetá."
Judje so se tedaj prepirali med seboj in govorili: '' Kako nam more ta dati svoje meso jesti?"
Jezus pa jim je rekel: "Resnično, resnično vam povem: Ako ne boste jedli mesa Sinu človekovega in pili njegove krvi, ne boste imeli življenja v sebi. Kdor je moje meso in pije mojo kri ima večno življenje in jaz ga bom obudil poslednji dan... Kakor je mene Oče poslal in živim jaz po Očetu, tako bo tudi tisti, ki mene uživa, živel po meni. To je kruh, ki je iz nebes prišel.... Kdoi jé ta kruh, bo živel vekomaj.
Dolga stoletja so že šla čez te-le Jezusove besede. Mnogo mest se je že ta čas zrušilo v prah, mnogo prestolov podrlo, mnogo človeških laži je že šlo v pozabo. Te-le besede pa šs vedno stoje in jih noben krivoveree ni mogel ovreči.
Resnično pa je, da se ravno na tej sveti skrivnosti naše vere najbolj vidno pokaže, koliko je v kom še prave vere.
Starši pa so dolžni to vero imeti ne le zase, temveč tudi za svoje o-troke, katere jim je Bog v varstvo izročil in kateri imajo svojo najsvetejše življenjsko nalogo ravno v tem da svoje otroke k Bogu vodijo.
To nedeljo ob 9 uri bomo imli ría Paternalu prelepo slovesnost, ko bodo naši mali prvič prejeli sv. Obhajilo.
Naj bi pa tudi odrastli znova doživeli v svojih srcih veličino tega zakramenta, ki ga nam je Jezus dal.
Ne zaradi oblek, temveč radi notranje dušne lepote je ta svečanost tako uzvišeno lepa. Obleka je pa le zunanji izraz lepote, katere naj bi bila duša polna.
Hladnik Janez.
CERKVENI VESTNIK
18. dec. ob 9 uri maša s prvim svetim Obhajilom na Paternalu (Av. del Campo 1653).
Popoldne ob 4 uri molitve in potem ljubka prireditev otrok v dvorani poleg kapele.
25. dec. Božič. Polnočnica na Paternalu.
Ob 10 uri maša na Avellanedi.
Ob 4. uri molitve v kapeli bolnice Al ve ar.
K slovesnosti prvega svetega obhajila boste gotovo prihiteli. Naj bo ta dan svet za vse, da si vsi poživimo vero v ta Zakrament.
Popoldne ob 4 uri bodo malčki preskrbeli tudi ljubeznjivo zabavo vsem svojim prijateljem. Vrši se ta prireditev v dvorani zavoda. Kako ae bi vsi dobri želeli, da se pridružite nedolžnemu veselju otrok in jim apihovo veselje povečate s svojo o-bilno vdeležbo.
Na božično popoldne boste pa gotovo z velikim veseljem pohiteli v kapelo bolnice Alvear, da boste slišali prelepe božične pesmi. Posebno tisti, kateri ne boste mogli na pol-tiočnico, boste imeli priliko, da doži-vite nekaj božičnega veselja ob čudovito lepi božični pesmi.
Ob tej priliki se napovedujejo tuli mnogi prijatelji naše pesmi, kateri so jo vzljubili posebno na prireditvi 11. sept. in so prosili, da bi se jim dala prilika, da slišijo nekaj naših božičnih pesmi.
Hladnik Janez.
ZALOGA DOBREGA VINA
Jugoslovani v Comodoro Rivadavia ob priliki proslave Zedinjenja
Franc Kurinčič
— Ne pozabi GARAY 3910 telefon 61-5384 BUENOS AIRES
KADAR IŠČETE SLUŽBE
obrnite se na rojakinjo
Berto Cernič
DORREGO 1583 — Gs. Aires
U. T. 54 - 3588
j Rojaki
¡ Predno si naročite obleko {	OBIŠČITE
! KROJAČNICO
t Cirila Podgornik
bo v vseh ozirih.
ki Vam nudi najboljšo postrež-
CENE ZMERNE
TINOGASTA 5231 Villa Devoto
ZGODOVINSKI ROMAN
Caričin ljubljenec
Nadaljevanje 118
—	Čemu? — odvrne dož. — Na to vprašanje si odgovori sam potem ko boš slišal to malo primero.
Poglej, Francesco, če se nekega no^emberskega dne pelješ po kanalu Grande na morje in se tvoje oko napenja, da bi zagledalo in prodrlo v morske globine — je ves trud zaman, oko ne zmore tega. Morske globine so ovite s pajčolanom in nihče ne more pogledati vanje. Ali moreš biti zadovoljen po taki vožnji?
—	Oče, kdor pozna morje ve, da je njegova največja lepota zrcalo njegove gladine.
—	Kajne da, sin? — vzklikne dož. — In morje je čisto drugačno ob solnčnih pomladanskih dneh, ko je modro in je podobno modrim dekliškim očem, v katei'e se lahko zagledamo in skozi katera vidimo v čisto dušo.
—	In vidiš — radi tega ljubim morje, kadar je čisto, kadar je ovito s pajčolanom, kadar nima skrivnostnih zagonetk.
—	Mar je grofica Pineberg skrivnostna?
—	Da! — odvrne dož odločno.^— Ali ti morda vec, odkod je prišla, kje je bila prej, kakor je prispela k nam? Ali veš, kdo ji daje toliko denarja? Dragi Francesco, veš-li, zakaj nisi v njeni palači našel še nikoli njenega očeta, ali brata ali pa morda kakega drugesta sorodnika.
—	Grofica Pineberg je deklica, ki pa potuje brez spremstva po svetu.
—	Nimam rad takih žen! Na svetu ni deklice, ki bi se mogla sama braniti in ki bi mogla odvrniti vse nevarnosti.
—	To je res! — odvrne Francesco.
— Tudi grofica je tujka in vse, kar vemo ó njej, nam je pripovedovala ona sama. Oče, ali pa ti misliš, da grofica laže? Mar misliš, da grofica nima pravice do svojega naslova?
—	Oče, če pa to misliš, naj te opozorim, da zahajata v njeno palačo francoski in angleški poslanik, da jamčita zanjo in ji pomagata v vsakem oziru.
—	Sicer pa grofica niti ne taji, ledo je. Klarisa tega sicer ne trobi vsemu svetu, vsakomur ne pripoveduje o sebi — onim pa, ki so tako srečni, da jih smatra za svoje prijatelje — je dokazala, da ima pravico, da se imenuje članico obitelji Romanove. Ona je carskega rodu!
Stari dož si podpre glavo in se po-gladi po dolgi bradi.
_ Tudi jaz sem že slišal o tej
pripovedki, — odgovori dož — in baš to je vzrok, da ne verjamem tvoji lepi grofici.
_Ona trdi, da je hčerka pokojne
ruske carice Elizabete in da je rojena v petrograjski carski palači.
—	Trdi, da so jo pregnali v svet, medtem ko so njenega brata zaprli v samostan. Sin, mar ne vidiš, da je
to sleparija?
_Če bi bila ona zares hčerka carice Elizabete, bi ji gotovo ne dovolili, da bi odšla iz Rusije in bi jo z bratom vred zaprli v kak samostan, kjer bi živela v samoti in umrla kot redovnica.
—	Povpraševal sem o grofici Pineberg, odgovora pa še nisem dobil. Dragi sin, toliko pa ti lahko že dii-nes povem, da ne bom nikdar privolil v to, da bi se ti z njo poročil in da je nikdar ne bom priznal za svojo' sinaho.
—	Vem, da jo ljubiš — vem pa tudi to, da si bil vedno dober in poslušen sin. Ti mi gotovo ne boš napravil te sramote, da bi jo pripeljal
v doževo palačo? — Ubogaj me, kajti nikogar ni, ki bi ti bolj odkrito govoril, kakor tvoj oče.
Dož stisne sini] roko in odide. Komaj pa je zaprl vrata za seboj, je Francesco vzkliknil:
— Oče, ljubim te in spoštujem, v 1ej stvari pa ne morem upoštevati tvojega nasveta! Klarisa mora postati moja!
In Va' or da bi nekaj sklenil je odšel iz doževe palače ter odšel po trgu, Vi se nahaja pred vodo.
Poklical je gondolo, ki jo je u-oravljal lep, vitek in od solnca o-žgan gondoliere, ki je izpod svojih črnih kodrčkov sanjavo gledal v modro nebo.
To je bil Gianettino, lepi gondoliere.
Vse deklice so gledale za njim lco ie s svojo močno roko veslal dekliška srca so razburjeno udar i a1 a, ko so ga ponoči, srečavale. Nihče ni i-mel tako lep glas, kakor ta mladenič. Nihče ni igral na kitari lepše od njega.
Niso ara pa imenovali samo lepega gondolierja, temveč tudi divjega. Gorie mu, kdor bi ga bil užalil ali kdor bi ga bil izzval s kako nepremišljeno besedo ali pa psovko!
Nekoč ga je imenoval neki Anglež, ki tra ie Gianettino pelial na morje, beneškega psa. Gianettino je planil, ga /grabil ter ga vrtrel v morje in u-bogi Anglež bi bil brez dvoma u-tonil <>e bi ga ne rešila neka ladja.
Gianettino pa je prišel tudi že s postavo navzkriž, ker je nekega dne ubil noke^a bogatega človeka, ki je hotel zapeljati niegovo sestro.
Tedai je odsedel celo leto v zaporu, njegovi someščani pa sta radi tega niso prav nič manj ljubili.
— He, Gianettino! — zaVl'če Fran cesco, ko se je gondola približala. — Ali že zopet sanjaš?
Gianettino skoči in pozdravi Fran-cesca. Potem pa prime vesla in reče: - Signor Francesco, kam naj peljem?
Gianettino je imel namreč pravico imenovati doževega sina po imenu.
— Tja, kamor bom ukazal! — vzklikne Francesco, glas pa mu je zadrhtel. Francesco skoči v gondolo. — Ali ne veš, kam grem? Mar ne slutiš — ali si pozabil, kam zahajam vsak dan? — Odpelji me v palačo Trientino, kjer živi najlepša žena pod solncem!
Gondoliere je začel veslati in gondola je tiho drsela po mirni gladini.
—	Gianettino!
—	Signor?
—	Gianettino, ti si vedno tako žalosten !
—	Nisem, signor.
—	Gianettino, žalosten si! — Zakaj lažeš? Nocoj sem poslušal tvoje petje. Sedel si v svoji gondoli, jaz pa sem te poslušal. Slišal sem tvojo iesem, Gianettino in pravim ti: pla-kal sem!
—	Signor, ali tudi vi? — vpraša Gianettino. — Tudi vi ste plakali. Saj niste bili edini, ki je ihtel to noč
—	Posebno me je ganila tvoja zadnja pesem — nadaljuje Francesco. Dragi Gianettino, zapoj jo še enkrat!
Lepi gondoliere je malo pomislil, potem pa je zapel z lepim glasom neko žalostno ljubavno beneško pesem.
Francesco se je uprl s komolci ob kolena, si zakril oči z rokama in poslušal žnlostno Gianettinovo pesem. Gianettino pa se je zazrl v nebo in pel.
Mnogo drugih majhnih, hitrih in elegantnih gondol jima je prihajalo naproti. Od vseh strani so pozdravljali doževega sina, Francesco pa je odzdravljal samo s smehljajem ali pa je komu mahnil z roko v pozdrav. — Gianettino, sedi k meni — gon-
- rad
dola tako ali tako sama plove bi govoril s teboj!
—	Signor kaj bi mi radi povedali?
—	Signor — zakaj mi praviš signor — kakor da bi si ne bila stara prijatelja? Radi tega mi boš povedal resnico. Prijatelj, ali si zaljubljen?
—	Nisem, signor! _Oh, zakaj mi ne poveš resnice?
Prav dobro vem, da ljubiš, ker samo tisti, ki ljubi, lahko tako poje.
-	Signor, oprostite, vprašali ste me, če sem zaljubljen, jaz pa sem odgovoril: ne! Če bi me bili pa vprašali, če ljubim, bi vam rekel: da!
-	Poglej no, — odgovori Francesco Armidore in se nasmehne — kakšna razlika pa je to. Ti ljubiš! Zdi se mi pa -- da ljubiš nesrečno — moj ubogi Gianettino!
—	Da, signor!
—	Čemu pa?
—	Ker je moja ljubezen brezupna.
—	Zakaj brezupna?
—	Zato, ker ne bo ona, ki jo ljubim, nikdar moja.
—	Kdo ti je pa to natvezil? Prepričan sem, da ni v celem mestu deklice tvojega stanu, ki bi tebe ne hotela.
—	Signor, to vem.
—	Moraš se torej odločiti in ji priznati svojo ljubezen. Verjemi mi, ženo si osvojimo takrat, če se ji smelo približamo.
—	Zares, signor? — To si bom zapomnil !
—	Gianettino, — vzklikne Francesco in prime gondolierja za roko, — zaupal si mi svojo tajnost, jaz pa ti bom sedaj povedal, da tudi jaz ljubim ! Oh, moja ljubezen je prav tako velika kakor tvoja — srce pa mi mučij,o mnogi dvomi, ker niti sam ne vem, kako bi si osvojil ljubljeno ženo !
—	Kdo bo vendar zavrnil sina be-
SLOVENSKI LIST
List izdajata: "SLOVENSKI DOM" in KONSORCIJ
Italijanski kmet se seli v Afriko
V petek, dne 28. oktobra letošnjega leta je iz italijanskega pristanišča Sirakuza odplulo v Afriko mogočno brodovje 30 parnikov, na katerih se vozi 20.000 Italijanov, ki se za vedno poslavljajo od svoje domovine ter gredo v Afriko, ki naj postane njihova druga domovina. Teh 20.000 ljudi je razdeljenih v dve skupini. Obe skupini se med seboj razlikujeta po našitkih, ki jih imajo ljudje prišite na prsih. Eni imajo rdeče našitke, drugi pa modre. Po teh našitkih lahko vsakdo spozna, kam je namenjen, ena brigada gre v Cirenaj-ko, druga pa v Tripolitanijo.
Barva našitkov pa ni edini razpo znavni znak. Na vsakem našitku je tudi nekaj čudnih znamenj in nekaj številk, ki zunanjost vsakega nekako posebej označujejo. Italijani so v svojih kolonijah Cirenajki in Tripo-litaniji zgradili osem novih naselbin, v vsaki po štiri. In novi naseljenci se sedaj selijo tjakaj. Vse naseljen-ske družine so že vnaprej natančno določene ali za eno ali drugo naselbino. Našitki in znaki na njih vsakemu povedo, kam spada. Čisto natančno je na načitku označeno ne le, v katero vas se mora naseliti, marveč tudi, katera hiša v tisti vasi je njegova. Z istimi znaki so zaznamovani kovčegi, ki jih kdo nosi s seboj, ne sme pa imeti preveč prtljage, ker je ne potrebuje.
Izseljenci iz severne Italije so odšli na svoje ladje v Genovi, iz južne Italije v Neaplju, Sicilijanci v Sira-kuzah, kjer se je zbralo vse izseljensko brodovje. Od tukaj so potem vse ladje pod poveljstvom admirala vojne mornarice odplule. Admiral spre-
mlja ves velikanski transport na svoji vojni ladji. Vsak parnik ima natančno določen red, ki se ga mora držati. Na vsakem parniku so zdravstveni in politični uradniki, ki imajo to nalogo, da še med vožnjo ljudem dajejo zdravstvene in druge nasvete. Ženske imajo svoje svetovalke.
Zunaj na širokem morju pa se bo to brodovje razdelilo. Brodovje rdečih bo plulo proti Tripolitaniji, modrih pa proti Cirenajki, eni v luko Tripolis, drugi v Bengazi. Še enkrat se bodo italijanskii zseljenci od daleč med seboj pozdravili, potem pa pride ločitev, morda za vedno.
Ko bodo parniki obstali v svojih lukah, se bo vse izvršilo po natančno določenem sporedu, ki ga je zasnoval maršal Balbo sam. To veliko akcijo so pripravljali že dolga leta. Sad dolgoletnega dela je sedanja selitev teh 20.000 Italijanoy v Afriko. Najprej se bodo vse družine izkrcale po natančnem sporedu. Ko bodo ljudje stopili na afriška tla, jih bo v luki čakalo mogočno število 800 avtobusov. Tako v Bengaziju in v Tripolisu. Na vsakem avtobusu bo natančno zapisano, v katero naselbino vozi in katera hišna številka ima v njem svoj prostor. Tako ne bo nobenega prerivanja in nobene gneče. Vsaka družina bo takoj lahko dobila svoj avtobus, spravila vanj svojo prtljago ter ga zasedla, dokler ne oddrdra. Avtobusi so razdeljeni v osem skupin, vsaka po 100 avtobusov. Vsaka skupina je razdeljena v 4 podskupine po 25 avtobusov. Te podskupine potem vozijo v določenih presledkih ena za drugo.
Kakor smo že rekli, so Italijani zgradili osem naselbin, kar je trajalo skoraj 6 let. Vsaka vas ima svojo cerkev, svojo šolo, svojo bolnišnico, uradna poslopja s stanovanji za učitelje in uradnike, pošto, hotel,
CON FRIO, CON CALOR BEBA QUILMES ¡LO MEJOR!
postajo za karabinjerje ter tržnico. Vsaka naselbinska hišica je zgrajena nekako po istem vzorcu ter so med seboj vse enako oddaljene.
Vsak kmet dobi 10 do 50 hektarjev zemlje, kar je odvisno od tega, 'koliko družino ima. Med posameznimi kmetijami in vasmi sa zgrajene nove moderne ceste. Te hiše na robu afriške puščave so višek moderne gradbene tehnike. Vse hiše i-majo popolno kanalizacijo, kakor v kakem evropskem mestu. Vsaka hiša je veljala le 15.000 lir.
Avtobusi bodo pripeljali nove afriške kmete kar naravnost do praga novega doma. Vsak hišni oče je že pred odhodom iz Italije dobil v roke ključ od hišnih vrat, s katerim bo sedaj odprl vrata svojega novega doma. Vsa družina bo vsekakor trepetajočega srca stopila v novi dom in v novo življenje. V hiši bodo našli veliko vežo, tri sobe, kuhinjo z modernim ognjiščem, takoj za hišo se drži hlev, kašča. kopalnica in vodnjak. Oprava je preprosta, pa trdna in priročna. Prav nič ne manjka. Vsak naseljenec je za prvo silo dobil v shrambo še zalogo živil, da nikomur ne bo treba stradati in da se bodo takoj lahko lotili novega gospodarstva.
i
Naznanjam da sem otvoril GOSTILNO
"LA ESTRELLA"
kjer boste v vseh ozirih dobro postreženi z dobro domačo hrano in dobrim vinom. Cene zmerne.
Priporoča se cenj. rojakom
IVAN GAŠPARIŠIČ
Av. Alcorta 2363 Bs. Aires
DOBROIDOČA
l^iambrería Alemana!
se radi preselitve proda. Natančnejše informacije se dobi v: "Fiambrería Alemana", (Mercado), Alvarez Thomas 1137, Bs. Aires
Kdor bo stopil pred svojo hišo, bo pred seboj gledal svojo zemljo. Pomniti moramo namreč, da italijanski kmet navadno ni svoboden, marveč je le kolon, obdeluje zemljo gospoda grofa. V Afriki pa bo sedaj ustvarjen samostojen italijanski kmečki stan.. Tistega dne, ko se bo družina vselila v novi dom, bo vsak gospodar dobil na razpolago od države več denarja, s katerim bo moral gospodariti. Kdor bo ta denar z 2% obresti v 35 letih odplačal, bo čez 35 let vse njegovo in bo takrat docela sam svoj gospodar.
To je velik poskus nove Italije, ki ga je treba priznati.
Za kratek čas
Glavna stvar
Sodnik: "Na kakšnem glasu pa je obtoženec, ki ima v vaši vasi izdelo-valnico klobas?"
Priča: "No, ni osebno na posebno dobrem glasu, a njegove klobase so
zato na izvrstnem glasu."
*
Trgovec, ki vedno misli na reklamo
Vlomilce so v trgovini presenetili. Pred sodiščem je bil nato trgovec zaslišan.
Sodnik: "AlT so vlomilci dosti pokradli?"
Trgovec: "Vse je ostalo nedotaknjeno."
Sodnik: "So pač bili v svojem poslu zmoteni."
Trgovec: "Mislim, da ne. Toda ko so videli naše cene, so si skoro gotovo mislili: Tu itak dobimo vse zastonj."
Pozor Rojaki!
Naznanjam, da sem spet odprl dobro znano gostilno
"PRI ŽIVCU"
kjer boste postreženi z dobrim vinom, pristnim pivom in vedno svežo domačo hrano. Prostori pripravni tudi za svatbe. Rojakom se priporoča lastnik
EMIL ŽIVEC Osorio 5085 — La Paternal
Vljudna kritika
"Urednik: "Tu imate svoje pesmi. Niso za naš list. A nikarte jih nositi v hlačnem žepu!" Mladi pesnik: "Zakaj pa ne?" Urednik: "Ker bi vam lahko noge zaspale."
ALI SI ŽE PRIDO-BIL NOVEGA NAROČNIKA ?
slovenska tovarna mozaika
Velika izbera granitnega, apnenčevega in večbarvnega mozaika. Specialno izdelovanje granitnih stopnic ter vseh v to stroko spadaj očih del
Albert Gregorič
zasebno J. P. Varela 5130 U. T. 50-5383 Villa Devoto Buenos Aires
Slov. Babica
FILOMENA BENEŠ-BILKOVA
diplomirana na univerzi v Pragi in Bs. Airesu ter večletna babica v bolnišnici Juan Fernández. — Zdravi vse ženske bolezni. — Slovenske žene posebno
dobro negovane. Ordinira od 9 zjutr. do 9 zvečer LIMA 1217 — BUENOS AIRES U. T. 23 - Buen Orden 3389
SLOVENSKA TRGOVINA (TIENDA)
"LA PALMA"
Kjer dobite vse moške potrebščine, perilo, nogavice itd. ter blago in obleke za ženske in otroke. Cene zelo ugodne. Se priporoča lastnik
JOSIP BOŽIČ
Calle Méjico 923, Piñeyro Avellaneda
neškega doža — velikega umetnika Francesca Armidoreja?
—	Kdo — najbrž nobena, razen te edine — oh, Gianettino — ljubezen je mnogokrat hudobna — ljubezen nas premnogokrat spremeni v slabiče in bedake!
—	Signor, varate se! Ljubezen je
obra — toda mi je nismo vredni,
er smo slabiči in bedaki!
—	Jaz pa ti ne bom tajil svoje ljubezni, kakor mi jo tajiš ti, — nadaljuje Francesco. — Zaupal ti bom — kdo je ona! — Ali veš koga ljubim?
—	Vem, signor, — vi ljubite rusko grofico!
—	Ah, — opazil si torej — ni ti ušlo, da jo ljubim?
—	Signor, opazil sem.
—	Gianettino, tedaj mi boš pritrdil, da nisi še nikdar videl lepše in bolj dražestne žene — G.ianettino, bodi odkritosrčen!
—	Še nikdar nisem videl take žene, — odvrne gondolier, njegove dolge, temne in kakor svilnate trepalnice so mu zasenčile oči. — Š6 nikdar nisem videl žene, ki bi bila bolj vre-sa.
—	Gianettino, daj mi svojo roko! Za te besede se ti moram zahvaliti! Kako ti ugajajo njene oči?
—	Njene oči so prekrasne!
—	Kaj pa njeni lasje — noben slikar bi ji mne mogel dati lepše barve?!
—	Njeni lasje so kakor mehka svila.
—	Ko pa govori — zveni njen glas kakor pesem — ali ni res tako, Gianettino?
—	Kakor pesem morja, signor!
—	Ti si pesnik med gondolijerji! Objel bi te za te besede. Torej misliš tudi ti, da je lepa? Kaj pa ti je? Ti plakaš!
—	Ne, ne plakam, — odvrne gon-
doliere, — malo morske vode mi je brizgnilo v oko. — Le poglejte — saj ne plakam!
Gianettino pogleda Francesca in se nasmehne, njegovi oči pa so bile polne solz.
—	Za to pa te bom nagradil. Grofico boš lahko peljal na morje in priča boš, ko ji bom priznal ljubezen!
Gianettino plane — trepetal je po vsem telesu — iz obraza pa mu je gledala strašna osuplost.
—	Gianettino — kaj ti je!? Ali si znorel?
—	Oh, ničesar — ničesar — je za-jecljal Gianettino.
Gianettino je začel zopet veslati in kmalu sta prispela do palače Trien-tino. Gondoliere je pomagal doževe-mu sinu izstopiti.
—	Gianettino, tvoja roka je tako mrzla, — reče Francesco. — Bojim se, da bi ne bil bolan.
—	Bolan? — odvrne Gianettino trudno. — Da, tudi meni se zdi, da sem bolan.
Francesco je šel po stopnicah v palačo, mladi gondoliere pa si je pritisnil roko na srce in zašepetal:
—	Bolan — da, tukaj — tukaj sem bolan — oh, kako strašno me boli srce!
101. POGLAVJE Gondoliere Gianettino
Francesco Armidore je šel hitrih korakov po. stopnicah sijajne palače.
Vratar ga je že poznal, ponižno je snel svoj klobuk in se mu priklonil skoraj do tal.
—	Ali je grofica doma? — je vprašal dožev sin.
—	Da, doma je! — odvrne bradati vratar. — Toda, če se ne motim, se grofica pripravlja, da se bo odpeljala na sprehod.
—	Hvala vam!
Francesco Armidore je šel hitro
naprej po prekrasnem hodniku, potem pa se je jel vzpenjati po mramor natih stopnicah navzgor v prvo nad-strcpje. Ko je Francesco odprl vrata neke sobe, je obstal-kakor vko-van na pragu. Od prizora, ki se mu je sedaj nudil, ni mogel odtrgati pogleda.
Kontesa Klarisa se mu je zdela vedno lepa, toda tako lepa pa, kakor je bila danes, je ni videl še nikdar. Ležala je v velikem naslanjaču z za- " prtimi očmi, — zdelo se mu je, da spi — podobna je bila angejju — boginji.
Dolga, bela obleka iz najfinejše kitajske svile se je tesno oprijemala njenega vitkega in lepega telesa. Rdeči lasje so bili tako lepi — zdela se mu je lepa, kakor še nikoli.
Francesco je obstal neodločen. Ali bi naj zopet zaprl vrata? Ali bi ji danes prinal svojo ljubezen? Ali pa bi se splazil k njej in jo s poljubom zbudil?
In Francesco se je počasi bližal lepi ženi.
Hitro je pogledal okrog sebe — bil je sani z njo — sklonil se je — jo objel z obema rokama, potem pa ji je pritisnil poljub na rdeče ustnice.
Kontesa je pridušeno kriknila, začudeno je odprla oči — ko pa je videla, kdo se pri njej nahaja -— se je nasmehnila in mu ponudila roko v poljub.
Z nobeno besedo ni omenila poljuba, ki ga je seveda morala čutiti. Bila je prav tako ljubeznjiva kakor sicer, rekla je z veselim glasom:
—	Prijatelj, lepo je, da ste prišli. Danes je prekrasen dan. Ali bi se hoteli peljati z menoj na morje? Ali bi naročila svojo gondolo?
—	Grofica, — odvrne Francesco, — srečen sem, da vas smem spremljati na morje. Moja gondola čaka
spodaj in če mi dovolite, da bi jo u-porabil, bom zelo srečen. — Moja gondola je v vsakem pogledu izvrstna, gondoliere pa je brez dvoma najlepši mladenič daleč naokrog.
—	Navzoči so seveda izjema! — odvrne Klarisa.
Francesco Armidore se nakloni.
—	To je gotovo lepi Gianettino?
—	vpraša Klarisa pazljivo. — Že večkrat sem slišala o tem čudnem mladem človeku in parkrat sem se že vozila v njegovi gondoli. Toda že nekaj časa nisem hotela stopiti v njegovo gondolo.
—	Zakaj? če smem vprašati?
—	Gianettino se je napram meni zelo nedostojno obnašal.
Francesco je začudeno pogledal lepo deklico.
—	Gianettino, da bi bil neprijazen napram vam? — Če bi mi ne bili vi sami tega povedali, bi ne verjel. Jaz ga že dolgo poznam in Gianettino vas občuduje kakor vsi ostali moški v Benetkah.
Kontesa se nasmehne.
—	On me občuduje — gondoliere občuduje grofico?
Če bi bili rekli, da mu ugaja moja denarnica — bi morda še razumela. Moj dragi signor Armidore, vaši gondolierji so veliki lopovi. Pri petju in prosjačenju denarja se nikdar ne utrudijo!
—	Gianettino ni takšen, kakršni so ostali, — odvrne Francesco, ki je toplo branil svojega prijatelja. — Če pa bi slišali njegovo petje — bi drugače sodili o petju beneških gondo-lierjev.
—	Grofica, ali smem prositi vašo roko in vas odpeljati v svojo gondolo?
—	Samo nekaj trenutkov prosim,
—	odvrne Klarisa. — Dovolite mi, da odidem v svojo sobo in se pre-
oblečeni, Ali mislite, da bo ostalo lejo vreme?
—	Vsekakor! — odvrne Francesco in stopi k oknu ter pogleda v nebo.
—	Pisati bi morala tudi francoskemu poslaniku, — reče Klarisa, ko je nekaj časa razmišljala. —• Danes bi bil rad govoril z menoj o poslovnih stvareh. Toda delo mi ne bo ušlo, lepo vreme pa bi se utegnilo pokvariti. Signor Armidore, na svidenje torej!
Lepa grofica «je zginila za vrati, mladi Francesco pa je prevzet po njeni lepoti gledal za njo.
—	Brez besede je sprejela moj poljub, — zašepeče Francesco, — to pa je dobro znamenje in mi daje poguma, da bi ji med vožnjo priznal, kako silno jo ljubim.
Francescu ni bilo treba dolgo čakati. Čez nnekaj trenutkov se je grofica Pineberg vrnila. Ponudila je Francescu svojo roko in odšla sta po stopnicah na Markov trg.
(Dalje prihodnjič)
Ana Chrpova
Slov. babica
dipl. v Pragi in lis. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici "Raw-son", se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. Postrežba prvovrstna.
ENTRE BIOS 621
U. T. 38, Mayo 8182