/ Št. 29. V Gorici, dne 12. aprila 1898. Teesti XXVIII. - I/Iiaja (Uakiftt na teden * štirih i/iliuijih, ni snoi \sd tox*ek in potok, iaHji /i Goiico opoldne, i/d.iji /i do?eIo pa oh 4 uu popul Ino, in stine / . »Gospodarskim Listom" in s kiko cliu_co nndnisko l/l((lllt) pilili^ \l,d po po^tl pujllllllll lil \ <>'ll i ni dom posiljuu Vse k to ......„'M it - pol I.ti . . . > S~ urit ! 1 ")0 IV UUIUI' >)t(\llkf' stlllij) (l 1,1 \ 1101*111110 SJlll JI 1111 lini IMllltMl \ (if#Spi>skl uliU št» '» \ (-.11(1 \ ».,listi ll-klllll \ l.lllfl \slk JmolSui. junij .1.. 1» /\.t.i ob m iltlj ih p i od ') oili m Vi ii.iiotil.t lno/ doposl.uio ii.iiofuhio SO 110 O/I1.1111 >. ' „IMtIM<»UI<-'i/liyi n.. lusii 'i "• «.« «'knt m.sn, o m tm ns 1- \, _M l Jo *> < i in l'iim.i....... J ij it i \ (...H i \ t I .tirni v 1,« i / \ n isti nI 11 'in-frii, i^n \ «ti-I i uli i \ li-tn s t ! il um li.i.oiM n i ti^ii i 'n ( l i m i m 1'ij m \ uliu 1*. nt MU I u I 11 (Izdaja za deželo). Uredništvo in ortpvavništvo so nahaja v Gosposki ulici št 9 v Gorici v II. nadstr. zadej. — Urednik sprejemlje stranko vsak dan od 11. do 12. ure prcdpoldne. Dopisi naj se pošiljajo lo uredništvu. Naročnina, reklamacijo in druge reči, katero ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo -le lipraviiišlvu. Neplačanih piseni ne sprejemlje no uredniško ne upravništvo. ______ Oglasi in poslanice se račiinijo po petit-vrstah, čo tipkano 1-krat S kr., 2-krat 7 kr., 8-krat <> kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodili. — Večje črke po prostoru. Naročnino in oglase j« plavati loco Govica. „Goriska Tiskarna« A. GahišTck tiska in zalaga raz,.ii še „SlovaiiKko knjižnioo««, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih T, do (i pol ter stane vseletno 1 «ld. SO kr. — Oglasi v > Bog- in narod! g- česar še dosedaj niste storili ! ga morja je velika kup- Bilo je opoldne. Z mod splavala v ustje reke Ofoule: čijska ladja. Navzlic nenavadni vročini so vsi popotniki izrojiii na krov, da si og'edajo mesto. Med popotniki se je nahajal ludi naš davni znanec Ben-llur. V teku minulih let je postal iz mladeniča možak v najboljših telilu Navzlic široke bele obleko je bila videli lepo vzrastia njegova postava. Ze dalje nego jod no uro je sedel v senci jader Marsikateri popotni tovariš si je prizadeval spustili se ž njim v razgovor, toda zaman. Odgovarjal jim jo kratko, dasi vljudno, v latinskem jeziku. Čista latinščina ter dvor-jansko vedenje sta vzbujali splošno radovednost. Oni, ki so ga ogledali bliže, niso mogli primerjati nekaterih njegovih lasnostij s po-zituro pravega patrkaja. Tako na primer je imel roke neprimerno dolge, krepke in nekako zdelane, kar je močno bodlo v oči opazovalca. Povpraševali so drug drugega, kdo je in kaj je bil v svojem življenju, kajti videti je bilo na prvi pogled, da ta človek je moral imeti za seboj nenavadno minulost. Burni dogodki življenja zarišejo na lice ner.atrte sledove; še nepozorno oko jih zapazi. Socijalito in pspodarska vprašanje."1) i. Gisliti gospod urednik! «Soča» in «Primorec» sla se do zdaj le malo pečala s socijalnim vprašanjem. Naši narodnostni boji so nalagali in še nalagajo vedno našemu «1 OhšiinoM) razprav« pod »eni nast-voin smo prejeli h peresa ti-J-leltiotfa mladeniču, ki je • krojaški neijsio.r nekje v Uriliih Ta :3obnih govoric. Ob svojem času je živel v Jeruzalemu knez zelo starodavnega rodu, z imenom Hur..." Juda si je prizadeval poslušali malomarno, loda srce uiu jo pri leni urno bilo. narodnemu časopisju toliko gradiva, da oslano lo malo prostora za druga vprašanja, V resnici naš narodni boj ui drugega nego dol socijalnega vprašanja, in s pravično rešitvijo socijalnega vprašanja bilo bi tudi narodno vprašanje rešeno. Temeljna zahteva sociju-lizma je: pravico za vse. Kakor hitro bi lorej prešla ta teorija v prakso, morale bi prili do pravice ludi naše narodno zahteve, Sploh se zamore reči, da ni narodno in soci-jalno vprašanje nikjer lako tesno združeno, kakor bas pri nas Slovencih. Zakaj mi nismo zapostavljeni samo v narodnem, ampak Indi v gospodarskem in socijalnom oziru. Kamorkoli se ozremo, vidimo, da so naši ljudje povsodi le težaki, delavci in k večjemu nižji uradniki, dočim se mastijo prevzetni tujci ob žuljih naših delavcev. Slovenski kmol. proda vino laškemu prekupcu, a l,a slovenskemu krčmarju. Kakor pri vinu jo tudi pri drugih rečeh. Plujec posreduje kupčijo med rodnimi brati, on se masti ob žuljih našega kmeta in delu ven v posmeh našega rodu. Posledica lega pa je, da naš narod vedno bolj ubožava, dočim plujei na naši zemlji vedno bolj bogato. Nii tisočo slovenskih de« lavoev-lrpinov je razkropljenih po celem svetu. Oni porabljajo .svojo fizično moči v korist tujslva, a ko so te njihovo moči obrabljeno, prihajajo po večini i>u ramena domačih občin, ker ima le inalokatori toliko zaslužka, da hi mu bilo možno prihraniti si kaj za stare dni; če je pa zaslužek zadosten, manjka navadno moralne moči za varčevanje. Kolikor je lovaren in večjih obrtnih podjetij v naši domovini, vse je v rokah ptujcev. Veletrgovina in veleobrt sta polji, na kateri stopiti se zdi prepovedano Slovencu. Poleg trgovine in obrti pa se polašča ptnjslvo bolj in bolj tudi naše zemlje, naših domov, dočim se proletarijal našega naroda vedno bolj množi. To je žalostna perspektiva, katera se odpira pred duševnimi očmi slovenskega rodoljuba. Žalostno a resnično! In kako bi se dalo odpomoči razmerju, katero pelje v go-lovo narodno pogubo! Gotovo ne drugače, kakor da obračajo naši politiki vso pozornost soeijalnemu in gospodarskemu vprašanju. Naše narodno stremljenje mora. iti1 j;a enim samim ciljem, kateri je: Splošni blagor našega naroda, sreča našega ljudstva. Kaj nam po- ,Ta knez se je ukvarjal s trgovino ter imel za to nenavadne zmožnosti. Imel je nastanjene agente po vseh večjih mestih na vshodu in zapadu. Tu v Aniijohiji mu je bil agent osivel človek — kakor pravijo nekdanji suženj iz hiše Hurov — z imenom Si-monides, navzlic grškemu imenu Izraelec. Pred več r«cgo desetimi leti je knez Hur utonil v morju. Njegova trgovina pa se je nadaljevala isto tako ugodno kakor poprej, dokler je še on živel. Toda nesreča se je pritepla v knezovo hišo. Njegov jedini sin je hotel v Jeruzalemskih ulicah ubili prokura-lorja Gralusa. Toda namen mu je spodletel in odslej ni slišati ničesar več o onem mladeniču. Rimljani so se nad vso hišo grozno maščevali; niti jednega človeka te rodbine niso pustili pri življenju. Na vrata te zale palače so pritisnili' cesarske 'pečate; v,lom zidovju gnezdijo dandanes tiče; vsa posestva in premično blago bilo je zaplenjeno----- Proknrator jo namazal svojo rano z zlato mastjo ;.. * ' Popotniki se nasmejejo. !;u" ','" »Ta Simonides«, nadaljuje žid, »je kmalu po teh dogodkih jel trgovati na svojo roko ler je kmalu p6stal najbogatejši trgovec v celem mestu. Tako, kakor nekdaj njegov gospodar, je odpravljal karavane v Indijo in na morja ima sedaj toliko ladij, da bi lahke na- maga boj za liberalizem ali za klerikalizem, če pa naš narod pri tem lakote umira, ali se potaplja v morju ptujstva ? Kakor še nobenega naroda, tako tudi našega ne moreta osrečiti ne klerikalizera ne liberalizem, ampak edino složno delo njegovih voditeljev. Oglejmo si takozvano veliko politiko. Ali niso ravno gospodarska vprašanja, katera določajo smer vsej svetovni, politiki ? Ali ne izvirajo vsa nasprotstva med posameznimi državami po veliki večini ravno iz nasprotujočih si gospodarskih koristij. Odkod izvirajo vsa politiška nasprotstva mej Rusi in Angleži? ""Gotovo odtod,""ker seboTesIednjr za svoje velike gospodarske koristi, katere imajo od Indije in vshodne Azije sploh. In če pogledamo v zgodovino, vidimo zopet, da so se vsi veliki preobrati vršili ravno vsled neznosnih gospodarskih in socijalnih razmer. Ako čitamo zgodovino Grkov in Rimljanov, vidimo zopet, da so bili vsi boji prvih le boji za gospodarsko neodvisnost, brez katere si poliliške svobode niti misliti ne moremo, dočim so se boji drugih vršili v svrho gospodarske in ne samo poliliške nadvlade nad celim svetom. Sploh naj pogledamo kamorkoli, povsodi vidimo, da politika ni drugega nego stremljenje za golovimi materijalnimi cilji, kar vidimo najlaglje pri naših narodnih nasprotnikih, ki nam odrekajo naša narodna in politiška prava edino zato, da bi nas tem lažje materijalno uničili. Ravno zato pa, ker se je vsa naša narodna politika premalo ozirala na ta dejstva, imamo zaznamovati v naših narodnih prizadevanjih tako malo uspehov, kar pa se, upajmo, kmalu spremeni, ker prodira tudi mej nami bolj in bolj spoznanje, da prvi korak do naše svobode je v gospodarski neodvisnosti. In res! Ali ni veliko hvaležnejši za slovenskega politika, če razmišlja, kako razbremeniti našega kmeta, kako olajšali našemu obrtniku konkurenco s plujimi kapitalisti, kako zagotoviti našemu delavcu preskrbljenje za starost, nego, če stika po liberalcih, ali če zabavlja o petijotu? Ne domišljam se nikakor, da dosežem s svojimi sledečimi izvajanji kak poseben vspeb. Vendar, namen mojih izvajanj je, vzbuditi druge, sposobnejše može, da bi se začeli bolj zanimati za gospodarska in socijalna vprašanja. Vsaj jaz si tako mislim, da je mej nami mnogo mož, kateri imajo zmožnosti s svojimi idejami javno nastopiti. In zakaj bi ti možje ne objavljali svojih idej? Zakaj bi se ne zbudili iz svoje letargije ter doprinesli vsak po svoji moči košček gradiva, s katerim bi bilo možno privesti naš narod do gospodarske neodvisnosti in zdravih socijalnih razmer? Če se upa s svojimi nabori javno nastopiti 22-letni mladenič, (— Nam je to prav ljubo in uprav milo pri srcu. Le naprej tako, vrli mladenič. Uredn.) kateri je preživel večino svojega življenja mej priprostim, kmečkim ljudstvom, dolžni so to storiti tembolj zreli, v šoli življenja skušeni možje. Zatorej delajmo vsi, vsak po svoji moči, vsak v svojem delokrogu v blagor in srečo svojega naroda. Zakaj: Ne samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan! (Pride še). DOPISI. V Gorici, 7. aprila 1898. — (f Valentin Kancler). — Vedeli smo že dlje časa, da nadučitelja v pokoju, g. Valentina Kanclerja, tare bolezen, katere konec ne more biti drugačen nego tak, kakoršen je nastopil. Žal nam je po možu, ker pustil je za seboj vrzel, ki se ne bo dala kmalu zadelati, ker smo zgubili moža stare korenike, kakoršni so vedno bolj redki med nami. Kdo ni poznal po duhu do zadnjega časa čvrstega ter tudi telesno nikakor ne slabotnega g. Kanclerja, ki je s prijaznim na-smehljajem nagovoril vsakterega znanca ter marljivo, kakor mravlja, nabiral za «SIogine» zavode in za družbo sv. Cirila in Metoda? Ni bil tega-mnenjar da je opravil svoj učiteljski posel, da je doslužil svoja leta in da sme* počivati, marveč prepričan je bil, da je svoj posel samo zamenil, da je namesto poučevanja šolske mladine prevzel nabiranje milodarov in društvenine za njeno vzgojo. Smatral je ta posel za dolžnost, katero je izpolnjeval z največjo natančuostjo. Ni se bal nikakega truda, ako je le upa', da dobi kaj za šolske otroke v «Slogi nih» zavodih, bodisi v denarju ali blagu. Kot denarničar društva «Sloga» je nad devet let svoje posle izvrstno vodil. Zmeslj»v je bil tako, da se ni moglo nič boljše shraniti kot če se je njemu dalo, natančen do zadnjega krajcarja; a zraven tega delaven in sam skrbeč za to, da je bilo vedno kaj v denarnici. Bilo je zanj veliko veselje, kadar so »Slogini* zavodi v denarnem oziru dobro uspevali, a bil je poln skrbi, ako se je včasih kazalo, da bi lahko suša nastala v društveni blagajnici. Kadi njegove nastale bolehnosti bi bil odbor denarnico poveril kateremu drugemu članu, če tudi nerad, a tega si ni upal storiti, ker seje bal, da bi to g. Kanclerja žalilo, češ, da ga imajo za preveč slabega, za bolnega. Ko je pa videl, da mu moči vidno pešajo, je v odsotnosti predsednika poklical sam k sebi društvenega tajnika ter mu je v najl pšem redu izročil knjige in denarnico. Enako je storil s knjigami in denarnico goriške možke podružnice družbe sv. Cirila iu Metoda, iz katere se plačuje otroški vrt v Pevmi in podpora otroškemu vrtu v Podgori. Kot denarničar je bil g. Kancler nekak gospodarnik teh zavodov, preskrboval jih je z clrvimi in drugimi potrebnimi rečmi; posebno za božičnice jim je nabral ne le denarja, ampak tudi veliko blaga, posebno usnja in podplatov, pa tudi blaga za obleke. Rajni g. Kancler je bil rojen v Solkanu 6. januarja 1828.; odlikoval seje po svojem zdravem razumu in izredni marljivosti, dovršil je tedanjo realko z dvema razredoma, in leta 1848. je moral med vojake, pri katerih je ostal 9 let, G mesecev in 16 dnij. V 6 mesecih se je povspel o narednika ali feldvebelna ter je ostal potem v tej šarži. Bil je narednik svojemu rojaku, poznejemu majorju Andr. pl. Komelu - Sočebranskenui, ki ga je v družbi vedno predstavljal kot svojega feldvebla. Kot vojak prepotoval je g. Kancler Ilaiijo in Ogersko, šel peš čez Karpate ter mnogo pretrpel. Ker je imel lepo pisavo, so ga rabili mnogo v pisarni ter za vodjo računov, kar je vestno izpolnjeval. Že kot vojak je poučeval otroke svojega stotnika v predmetih ljudske šole. Ko se je vrnil od vojakov, se je učil G mesecev namesto dveh let na tedanji pripravljalnici za učitelje (preparandij), potem je šel kot pravil iz njih kraljevo brodovje. Vse mu gre ' po sreči. Velblodi mu ginejo samo od starosti, ladje se nikdar ne potope; ko bi vrgel v morje drobiž, splavala bi iz njega gruda zlata.* »Ali mu že dolgo tako služi sreča?" „Ne mnogo več nego deset let." »Moral je pričeti z veliko imovino?" »Pravijo. Prokurator je pograbil od knezovega premoženja samo to, kar je bilo pod roko: konje, govedo, hiše, obširna posestva, ladje in blago. Denarja ni bilo mogoče najti, dasiravno ga je moralo biti ogromne svote. Kaj se je ž njim zgodilo, tega še dandanes nihče ne ve...» »Ali naj bi res bili ljudje taki bedaki? Ako hočeš, morem ti o tem povedati kaj več", se oglasi neki poslušalec. .Razumem te", odvrne žid. »Tudi drugim je že prišla v glavo ta misel..-. Splošno je razširjeno mnenje, da ta denar je postal temelj Simonidesovega premoženja. Prokurator je isto tako... ali bolje, je bil isto tako tega mnenja. V teku petih let ga je ukazal dvakrat ujeti in grozno mučiti." Juda je z neko nečloveško močjo potegnil vrv, katero ^e držal v roki. p .dučitelj v Bovec z letno plačo 150 gld., k]V je ostal sliri leta. Med tem se je pripravljal za učiteljski izpit, dobil je slovo od vojakov ter je poročil soprogo, s katero sta se ves čas življenja popolnoma ujemala v svojem mišljenju" in delovanju. Učiteljski izpit je opravil z izvrstnim uspehom in prišel kot učitelj v Miren, kjer je služboval 10 let, pozneje v Crniče, kjer je bil nadučitelj 9 let. Kot učitelj si je znal pridobili zaupanje in ljubezen šolskih otrok, tako da je imel do zadnjih Časov mnogo prijaznega znanja, kjer je deloval. V pokoju je bil 17 let; s prošnjo na presvitlega cesarja je bil dosegel, tla so se mu štela v pen-zijo tudi vojaška leta. Živel je jako skromno; pri svoji pičli plači ves čas svojega poučevanja si je znal vendar toliko prihranili, da si je s temi prihranki in s prislužki svoje soproge sezidal prijazno hišico, v kateri je umrl. Rajnik je bil tudi odbornik »Katoliškega društva« v Gorici, dokler ga ni bolehnost prisilila, da se je odpovedal. Bil je do!goleten denarničar veteranskega druživa v Gorici, katero mu je zadnjo čast s tem skazalo, da ga je društven predsednik spremil celo do groba v Solkan. Mnogi žalujejo po pravici na izgubi moža, ki je vse svoje življenje deloval za blaginjo ljudstva, za pouk in vzgojo nežne mladine. Upamo, da on se pa že veseli večnega plačila za dobra dela, k' so šla za njim! R. i. p. Z Vogrskcgn. — V zadnji »Soči* je dopisnik iz Šempasa predlagal nov načrt skladovne ceste iz Šempasa čez Vogrsko na Prvačino. Da razprave o tej cesti zanimajo Vogrine, je naravno. Razprave so bile v obče stvarne iu mirno pisane, zato smo jih radi brali; pojasnile so menda tudi precej vse strani vprašanja. Načrt po Lijaku, kakor oni črez Bezovljak, se občine Vogrsko dotikata le ob strani (ob periferiji), novi načrt pa obrača iti vodi nameravano cesto po sredi naše občine, to nam gotovo ugaja. Vogrsko mora biti s tem načrtom popolno zadovoljno. Ugajal bo tudi Šempascent, ker imajo ob lej črti največ polja in vinogradov. Prvačini bo tudi ustrezal, če prav bi se črti: zdaljšalu za dober kilometer. Glede na zvezo gorenje doline z dolenjo, in glede na zvezo trnovskega gozda z Vipavo in gor z Vipavo in Krasom pa vsaj nič manj ne vstreza, še boljše izmed prvih dveh. Vogrini smo torej dopisniku prav hvaležni za ta načrt, le to želimo, da bi se lu in lam ne oziralo samo na pozamezne osebe, ampak na splošno in občno korist, in gotovo zmaga potem ta najkrajša zveza občine Šnmpas in Vogrsko po sedanji občinski cesti, ki je že zdaj prav dobro izpeljana do občinske meje in ne potrebuje drugega, nego da se rosuje z gruščem, katerega ne manjka v potoku Tibušča (Luila), ki reže Šempasko polje. Do meje Vogrskeje lorej cesta iz Šempasa že gotova. Drugega ne manjka, nego da se naredi zveza čcž Jazbine, kakih deset minut daljave. Zvezo imamo tedaj med Š3in-pasom in Vogrskem. Res je sicer, da od Jazbin do Vogrskega (do cerkve) je pot v slabem stanu, pa svet je položen, cesto se lahko izpelje, kakor se hoče. Vendar bi pa večinoma stara, dobro služila, le tu pa tam bi bilo treba novo delati. Od cerkve dalje do »Pravijo, da v vsem životu nima ni jedne kosti cele. Zadnjič, ko sem ga obiskal, sem zagledal na stolu nekako tvarino brez podobe, nad katero se je dvigala Simonide-seva glava." »Nesrečen človek!" zaktičejo nekateri sočutno. Bolezen ga ni napravila takšnega. Vendar navzlic vsem mukam niso dobili od njega nikakega priznanja... Bil je pošten gospodar vsega tega, kar je imel, ter se znal okoristiti s svojim imetjem — toda ničesar več niso mogli izvleči iz njega. Sedaj pa je prost pred pregnanstvom. Dobil je od samega cesarja Tiberija dovoljenje za kupčijo po vsej državi." »Porok sem vam, da ga to ni malo veljalo." »Ladji, kateri ste videli, sta njegova last", nadaljuje žid, defaje se, da ne sliši te opomnje. »Njegovi mornarji imajo navado, pozdravljati se vzajemno z razobešanjem žol-Uh praporov, kar pomenja. »Imeli smo srečno potovanje t" S tem j-3 ko?čal stari fzraelec svoje pripovedovanje. Poslušalci so se polagoma razšli. Ko sta ostala sama, se Juda približa starcu. »Kako je bilo ime onemu Jeruzalemskemu knezu?" vpraša ga. »Imenoval se je Ben-IIur." »Ali ne veš, kaj se je zgodilo z njegovo rodbino?" »Njegov sin je bil obsojen na galejo. Lahko ga že štejemo k mrtvim. J Jedko kateri živi dalje nego jeduo leto, trudeč se pri veslu. Od tega slučaja je že preteklo več nogo deset let. O vdovi in hčerki nihče ničesar ne ve, to je, oni, ki vedo, morajo molčati. Gotovo sta segnili pod zemljo Antonijske trdnjave." Juda odide v kpjuto. Bil je i ako po-greznen v misli, da ni videl -zalega obrežja Orontesa, niti ladij, ki so jih srečevale, niti slišal veselega petja mornarjev. Solnce je s toplimi žarki oblivalo zemljo in morje. V Ben-Hurovem srcu pa je vladala temna noč. Enkrat se je zbudil iz svoje za-mišljenosti, in sicer takrat, ko je nekdo pokazal v daljavi vidlen gaj Dafue. (Dalje pride). Dobrave, (do ceste, ki pelje v Prvačino, kakih 15. minut daljave) bi pa bilo treba delati povsem novo. Ali svet je tako lep, da se to lahko izvrši brez posebnega truda in troškov. Ta cesta bi bila velikanskega pomena tudi za Prvačino, ker mnogi imajo zemljišče proti Šempasu. Sedaj moraji iti skozi „Ovejo Drago" na Vogersko, potem pa bi skrajšali zvezo za 3/., ure. Ako vse prevdarimo, moramo spoznali, da je dopisnik iz Šempasa pravo zadel, ko je nasvetoval tako zvezo. Le ta ima zase vse ugodnosti, zato pa bo gotovo ta načrt zmagal. Domače in razne novice. In snovanje. — Višjesodni svetnik v Zadrti, ;dličui hrvatski rodoljub, Iv. T o m-m as o o, je i.uenovan svetnikom pri najvišje ii sodišču. Osebna vest. — G. dr. Fran Janežič, profesor veronauka v Celju, se je prišel v Gorico zdravit ter se je nastanil v duhovske-m zdravišču. ,.Znižana" prldobnina. — Sloparili so nas, ko se jo govorilo o novem osebno-dohoduinskem davku, da bo pa p r i d o b-n i n a manjša. — V Gorici pa ne vemo nič o kaki polajšavi, pač pa so vsem Slovencem, s katerimi smo doslej govorili, pridobil i n o zvišali. Naša tiskarna je plačevala namreč prej okoli 84 gld. na leto, po novem pa — 120 gld. To je Ušlo „polajš,inje!" K temu pride še osebna dohodurina ! Radovedni smo le, ali s»- je zgodilo enako tudi laškim obrtnikom iu trgovcem, ali je morda laška ko ni i s i j a tako »pravično"' odmerjala. — Omembe je vredno, da v tej komisiji ni niti enega Slovenca! Kakor zaslužimo ! ICo je šlo za sestavo le komisije, se na slovenski strani živ krst ni pobrigal, da bi vlada imenovala vsaj enega Slovenca ! Varujte se lajanja! — Iz ine-li smo prejeli te-le vrstice: Gospod urednik! .Mestnim Lahonotii, oziroma njih glisiloma „Cor-rii-ru" in „Pulcinelli", je interpelacija našega dičnega Gregorčiča popolnoma glavo zmešala. Sunila jih je tako iz dušnega ravnotežja, da kar po zraku mahajo, hlastajoči po prolido-kazih, katerih je jedon bolj otročji nego drugi, jeden bolj smešen nego drugi. Jaz si hočem privoščili le jednega, onega, na katerega so najbolj ponosni, in s katerim si vselej domišljajo Vam „sapo zapreti". Tako tudi takrat. Ker ste interpelacijo ponatisnili v nemškem jeziku iu citat iz „Pulcinelle" v laškem izvirniku*) pravijo in ponavljajo : da se morate zatekati k pUijeimt jeziku, ako hočete, da Vas uieščanje razumejo. Recimo, da bi bilo to res, in vprašamo: zakaj si pa „Blaž z Razdrtega1' da delali v gosposki ulici interpelacije v p tuje m jeziku; saj razumejo na Dunaju tinti laško! — Zakaj pisarijo „C->rrierovi" solrudniki v „Tagcspošto", v novo „Presse'', da poleni ponaliskujcjo v svojem listu? — Zakaj je prav te dni neki Lah priobčil v nemškem časniku „Deufsche Zeitung'- članek „Slovenci in Italijani", kateri so kakor po brzojavu z veliko slastjo ponatisnil ..Pieeolo", „C.orriere", „PulcineIla" itd.? — Ali mi jim te rabe plujega jezika nikakor ne zamerimo, ker vemo, da hočejo na ta način koristiti samim sebi. — In zakaj bi ne smeli mi ? — Ako pa pišemo Slovenci kdaj tudi nemško aH laško, kažemo pač, da nimamo slame v glavi, da znamo več jezikov. In pregovor pravi: Kolikor jezikov znaš, toliko ljudij veljaš. Laška lista naj torej raje nagovarjala svoje ljudi, da bi posnemali nas Slovence in se učili več jezikov. Le svoj materini jezik znajo tudi divjaki v Afriki. To naj si laška lista zapomnila in pomislita, kaj bi bilo, ako bi jima Bog laški jezik zmešal? — Odgovor: Potem bi morala — lajati. Goriški in e š č a n. Maz/.oli in pet tatlČev na zatožni klopi. (Dalje). Petorica fanličev je govorila »kakor na spovedi;" vse so povedali, vsega so se sami obtožili. Navskrižja ni bilo med njimi nikakega, toliko večkrat pa so stali vsi skupaj navskriž z Mazzolijem, ki je cesto vzrojil s kakim: t as i bugiardo itd., da ga je moral predsednik opominjati... Edini, ki je vosek k r a d o 1, je bil F e r-j a n č i č: drugi dečki so mu le pomagali, so stali pri kradnji »na straži" ali so nosili vosek prodajat k Mazzoliju. Ta svojo »kupčijo" je pričel v decembru I. 1890. Sam je nesel vosek le 5 ali G krat k Mazzoliju, poleni pa so nosili Vuga, G.dlizzi iu Dezor/ Ernest; največkrat je nesel G., Vuga le kakili 5 krat, potem pa mu ni hotel več dati, ker se je kil, da ga ye izda. Dečki niso nikdar vedeli, koliko je bilo voska; kolikor ga je Mazzoli natehtal, toliko ga je bilo. Tudi za ceno niso natančno vedeli. Zdi se jim p:'. da so dobivali zanj po 1*10 do 70 kr. kilo. — Dečki so soglasno Ird.li, da M. je vedel, da vosek je ukraden. Gallizzi je nekdaj cel'' videl, kako je Mazzoli pokazal s prsti, odkod prihaja vosek, t. j. da je ukraden. — Fei-jančič je še dejal, da M. ga je dvakrat vspodbudil, naj nosi dalje vosek ; ako bi tega ne bilo, bi on ne bil kradel. Mazzoli se je zago"arjal, da je »kupoval" vosek od dečka v dobri veri, da vssek *) To se je zgodilo zadnjič izdaji za Gorico. r zasebni prilogi Urcu, prihaja ves »od nekega kmeta v gorah". Genu se um je zdala primerna. On ni niti sumil, da bi mogel biti vosek ukraden... V svojih izjavah je prišel cesto navskriž z vsemi dečki, katere pa je skušal odpraviti s krepkim »molči — laž ni k", ah dečki so ostali trdni pri svojih trditvah. — Tudi državni pravdnik se je cesto oglasil. Tako n. pr. je d. p. konstatoval, da Mazzoli je kupoval do 1. 1897. le po 3 do 4 krat na leto v neznatnih množinah, 1. 1897. pa ga je kupil 2 8 kratr in to v kratkih, posledkih, da celo v enem dnevu po dvakrat, v raznrrf~kolr-: činah in oblikah, — a vedno da bi bil vosek od »kmeta v hribih ?" Koliko daje dobička drogcrija v Gorici i — Mirodilničar (drogijer) g. Mazzoli je dokazal na kazenski obravnavi, da proda nekako za 20.000 gld. na leto,-*d .teh j&. polovica dobiček, — torej 10.000 gld. To pomeni, da dela z dobičkom 100"». Ako pomislimo, da je mogoče denar premenjati v le 9 mesecih, dela s 150?«. Ako pa dela polovico s kapitalom, polovico pa s kreditom, kar je navadno v kupčiji, tedaj nese v droge ri j i naloženi kapital — 300?«. — To je tudi verjetno! Oče Mazzolijev je bil mizar; delal je se pri gospodarjih, ki danes še niso posebno stari, Prihrani! se je bil par sto-takov — in s temi je pričel kupčijo. Ko je umrl razmeroma po malo letih, je zapustil dve drogeriji in veliko kapitala. Največ je pridobil s Slovenci! Ta vzgled naj bi vspodbudil kakega Slovenca, da olvori drogerijo v Gorici, Zdaj je lahko dobiti prav pripraven prostor v prometni ulici! Važna izjava državnega pravdiiištva. — Danes teden smo priobčili kratko poročilo o kazomki obravnavi, ki se je vršila dne 1. t. m. proti nekim šempeterskim fantom radi lepeža. Ost našega poročila je merila na laške obtožnice, ki se že vedno vlagajo proti slovenskim obtožencem, in na d r ž a v n o p r a v d n i š t v o, ki noče odpraviti teh kričečih nedoslatkov, da se milo izrazimo. Navedeno poročilo nam je danes dopolniti, ker je bila izostala (ne po naši krivdi) ve lep o ni e m bn n izjava državnega pravdništva. Ko sta namreč zahtevala slovenska odvetnika, gg. dr. Stanič in dr. Franko, da naj se obtožencem prečita obtožnica v slovenskem jeziku in se je o tem predlogu vnela mala debata, je rekel državni pravdnik, g. Jeglič, mej drugim tudi naslednje: »Obtoženci so sami krivi, da mora državno pravdništvo vlagati laške obtožnice. O n i n a m r e č podpisuj e j o v preiskavi laške zapisnike, iz česar se mora sklepati na njih znanje laškega jezika, ali i > ¦• na njih s o g 1 a š a n j e z laškim zapisov a n j e m. Državno pravdništvo pa šesta' !;a obtožnice v tistem jeziku, v katerem se je vršila preiskava, od nosno so se sestavljali zapisniki". — Gosp. državni pravdnik je izpregovorU te besede sicer z oziram na omenjeni konkretni kazenski slučaj, ali ni dvoma, da imajo veljavo za vsak slučaj laških obtožnic, namenjenih slovenskim obtožencem. Izjava g. državnega pravdnika je velike važnosti. S e-d a j ve m o, pri če m s m o. Sedaj vemo, da se proti Slovencem vlagajo laške obtožnice, ker se zapisniki v preiskavi sestavljajo laški. Vemo pa tudi, da sestavljajo preiskovalni sodniki laške zapisnike, ker jih slovenske stranke podpisujejo. Dokler bodo naši ljudje tako n e z a v e d n i, da podpisavajo laške zapisnike, ne pridemo na polju sodne jednakopravnosti nikamor. Kdorkoli je v dotiki z ljudstvom, naj torej isto neprestano podučuje, da naj nihče ne podpiše zapisnika, ki ga ne razume. In ko bodo gospodje preiskovalni sodniki paradirali s samimi nepodpisanimi zapisniki, potem bodo kmalu sestavljali s Slovenci le slovenske zapisnike. Sicer pa bi trebalo od merodajne strani stopiti na prste — preiskovalnim sodnikom! Vabilo. — V smislu § 1. d. društvenih pravil vabim uljudno društveniee «Šolskega doma* ter one gospe in gospodične, ki žele društvu pristopiti, k poučnemu predavanju o uredbi in pomenu »Šolskega doma", katero bom imel v nedeljo 17. t. m. ob 11 uri predpoldne v prostorih »Goriške Čitalnice" z namenom, da bi se o tej priliki utanovil »Ženski oddelek šolskega doma". V Gorici, 12. aprila 189S. Dr. A. Gregorčič, predsednik «Šolskega doma«. Izbruhi «avite colture». — Naši !a hončki se kaj radi bahajo z «avito eolturo*, v resnici pa so le nevredni njeni sinovi, ki prave kulture niti od daleč niso povohali. Da je resnična naša trditev, dokazujejo vsak hip, posebno pa zadnje dni v srditem boju proti veleč. g. dr. Gregorčiču in «S o č i». Prihodnjič prinesemo v doslovnem prevodu tako cvetko iz *Sentinelle», da bo jasno vsakomu, s kako podlo sodrgo imamo opraviti v Gorici. — Celo dr. V e r z e g n a s s i, ki je govoril na občnem zboru «Uuione» " Gradišču, je rabil o dr. Gregorčiču (ki je vendar državni in deželni poslanec, dež. glavarja namestnik, priznani voditelj Slovencev >M-!'J take izraze, podtikal mu take ostudnosti v 'ista, da se mora pameten človek le čuditi tako nizkim sredstvom, katera postavljajo naši Lahuni v boj proti Slovencem. Več bomo še govorili! Volllcem v četrtek v komisijo za osebno dohodarino 11. razreda naznanjamo, naj volijo za.namoRtnika mesto g. Alojzija Fur- lana — gospoda Antona Mozetiča, župana v Solkanu. Ponesrečil se je dne 4. t. m. neki mladenič, doma iz Volarjev, v trnovskem klancu pri Kobaridu. Zvečer ob 6. uri se je vračal z dvouprežnim vozom iz Bovca proti domu, kar se je po nesrečil na prej imemo-vanem klancu. Mladeniča so prenesli na pol mrtvega v Kobarid; poškodovan je hudo tudi jeden konj. — Poročevalec pravi, da se po tamošujih grozovitih klancih, večkrat pripeti, .da morajo pobirati ponesrečene, ranjene pa tudi mrtve ljudi t§F doštirvrjr^da je z.idnji čas narediti nove, pripravne ceste. Iz Vole. — Volitev starašinslva je vendar enkrat končana. Stranka, ki si je zapisala na zastavo «boj za pravico« jo zmagala sijajno. Upamo, ~da marsikatera ojslra beseda govorjena v bojnem ognju, ne bode vzbujala maščevalnosti,' temveč da se pozabi na obeh stranem Pričakujemo tudi, da bodete obe stranki za naprej delovali nesebično v korist celo občine, z združenimi močmi. Lahonsko surovosti. — Na naslov »Gospod Gaberschek — Gorizia" je došlo pismo, v katerem je stalo načečkano: «Viva Gorizia italiana. Gina solat*. Morda sclaf». Podpisov je «šesl», a so očividno vsi iz ! ene roke. .leden podpis bi se dal razvozlali za »Anlonio Bressan".— Dopošiljalee pravi; , »Cica selaf", a kakor se vidi, je moral on grozno «eica~ii», ker se jo potrudil, napisati lak plod sloveče — «avite eollure«. Ni irredente. ; •-• Kdo ni poznal onega kljukastega brivca Pagonija, kateremu se je že roka tresla vsled pijačo? Bilo je rovše, da se Bogu sinili! In vendar jo postal ta človek slaven — po smrti. Zapustil je namreč, da mu morajo postavili v rakov sliko G a r i-b a 1 d i j e v o, na rakov pa venec s trakovi v italijanskih barvah. Listi poročajo, da se mu je želja spolnila. Pagoni jim je zdaj uzor »palrijola". Ko je zapustil pred leti neki slovenski duhovnik, naj mu denejo v rakov pod glavo sv, pUino v cerkveno slovanskem jeziku, tedaj je bil po vseh labonskili listih velik krik, in namestnik Pretiš je bil pridrvil osebno v Gorico, da so prepriča, če je med Slovenci mnogo takih „panslavistov". — Gari-baldijeva slika pa je le -— „otročarija"'. Corrigemltim. — Pod tem naslovom smo prejeli i/, Ljubljane le-le vrstice: „V 4'{. številki vašega lista je bilo citati, da mestni magistrat ljubljanski, razpošilja srečke pod nemškim naslovom in z nemško tvrdko na razprodajo. Na podlagi uradnih informacij, popravljamo omenjeno notico in kon-statnjemo, da je mestni magistrat pri loterijskem podjetju le toliko inlerosovan, ker da svojo f i r m o. Golo podjetje jo v rokah t vrdke S c h e 1 h a m m e r & S c h a 11 e r a, katera po danih zagotovilih daje slovenščini isto mesto kakor nemščini. Ker se pa srečke v toliki množini razpošiljajo, da se vsak dan oddaja po štiri tisoč pisem na pošto, se pri tej količini po neljubi pomoti tvrdko prav lahko pripeti, da je v slovenski kraj zašla pošiljatev z nemško adreso. Gotovo je pa, da tvrdka s svojim činom, ni imela namena koga v njegovem narodnem čutu žalili". Kaj je popravljemo s tem dopisom? Nič! — Dejstvo ostane nepobilno, da vse pošiljke v Gorico in Trst so bile izključno nemške in laške, — in take so dobivali znani slov. rodoljubi, deželni poslanci itd.! Mi menimo, da vse pošiljalve bi morate bili tudi slovenske! — Sicer se lahonski listi sami norčujejo z ljubljanskim magistratom radi »priznanja izključno italijanskega značaja mesta". Mi nu Goriškem smo v narodnem pogledu veliko prenatančni, da bi mogli opravičevati tako početje. Dolžniki imajo danes na p a s i c i v številkah zaznamovano dolžno svolo do konca preteklega decembri. Enako bo še pri h od njič. Kdor pa do ponedeljka naročnine ne pošlje, jo poterjamo posredovanjem c. kr. pošttnih uradov in sicer ušteto do konca prvega letošnjega polulelja. Na krivih potih. — «Prim. List* je bil sprejel neki oglas znane velike tvrdke v Gorici, v naslednji številki ga je pa izpustil in se opravičeval tako-le: «lnserat je prišel v list brez vednosti in proti volji uredništva ter po nevednosti upravništva! »Prim. list" je namreč tistega dne izšel vsled despotizma nekega gospoda še le ob 7 uri zvečer. Urednika pa sta morala vsled stanovinskih opravil že ob 4. bili doma. Tako torej in le tako se je zgodilo kar je nas in še marsikoga neprijetno iznenadilo. Dotične veietvrdke pa mi no bomo pri« poročali, ker je ne moremo! Ona ni katoliški:, ni narodna in je v e 1 e k a p i t a-1 i s t i č n a v rokah p o j e d i n c a, ki torej nikakor ne pospešuje narodnega obrlno-trgovskega življa v Gorici! — Toliko na znanje — pa brez zamere!* Upamo, da ne bo nikake zamere, ako nekoliko odgovorimo »Prim. Listu* in označimo krivo pot, po kateri hodi v tem oziru. Opažamo namreč, da gospoda okoli »P. L." je vse premalo poučena o resničnih razmerah, potrebah in raznih okoliščinah v mestu, zato piše včasih takfi čudno, naravnemu razvoju naših teženj nevarno, da treba tudi od naše strani nekoliko pojasnil oziroma zavrnitve. Znano je večini, katero tvrdko misli »P. L.» — Neumljivo nam je, kak6 se more govoriti, da tvrdka ni katoliška. Ali je pa židovska?! Ta tvrdka jo prav toliko katoliška, kakor vsaka druga slovenska v Gorici. Le ne tako nepremišljeno delati — krivice svojemu bližnjemu. Dalje se trdi, da tvrdka ni » n a r o d n a". Res je, lahko bi imeli Slovenci bolj narodno tvrdko enake vrste, toda vsem prizadevanjem narodnih krogov ui bilo mogoče pridobiti sposobnpga Slovenca, da bi pričel enako trgovino i.a debelo. Takega moža nimamo niti danes in ga ne bomo najbrže še dolgo imeli. Zato se je ustanovila družba poltenega Nemca in jednega Slov e n c a, ki sta ustanovila veliko trgovino, s katero naj bi se potlačila 1 a ho nska šo pirnost v Gorici. Glavni namen je pač ta, da po-lolčemo gorišku lahonsfvo.' In v ta namen nam jo dobro došla ona tvrdka, dasi ni vseskozi narodna. Slovenci moramo pač bili zadovoljni s tem, kar je, d o k 1 e r n i m o-g o č e kaj b o l j š e g a. Naravnost 1 a h k o-misolno torej ravna «P. L.», da tlači to goriško tvrdko in s tem posredno igra vlogo priganjača Omuu in Venuliju. Konečno bi moral „l\ L." odeti, da ona tvrdka je nasbda s pomočjo liste narodne organizacijo v Gorici, kateri se je zahvalili za vse nove slovensko trgovino in obrti zadnjega leta, — da torej ne kaže, razdirali dobro organizova-noga dela. Saj so itak deluje; ves čas na to, ali bi no bilo mogoče ustanovili še kaj boljšega. Dalje pravi «P, L,», da tvrdka je —• v e I e k a p i t a i i s t i č n a. Zdaj pa res no vemo. ali nam je resno poslovati tako b c-s o d o v a n j o, kajti očividno je, da gospodje ne premislijo posebno pomena in obsežnosti tak6 važnih izrazov, prodno jih zapišejo. — Za tako veliko kupčijo je potreba buli ogromnega kapitala (vsaj za naše inalomeslne pojme jo to «ogromcn» kapital!), kolikor ga nima v Gorici noben Slovenec na razpolago, Tu treba računali s — slotisočaki. Vrhu lega Ireba silno veliko denarja, ker vsi naši mali trgovci jemljejo blago — na k r e d i t. In gotovo dejstvo jo, da prav veliko naših trgovcev jo moralo šo ostali pri Lahih, pri naših llačileljih, ker jih nova tvrdka ni mogla o d k u p i I i .; ... Trebalo bi jej najmanj še fiO.000 gid. samo za rešitev naših ljudij iz rok lahonskih zalagaloljev .,. Zdaj pa prihaja »P. L." z velemodro argumentacijo, da te tvrdke ne moro priporočali, ker jo — v o I e k a p i t a I i s t i č n a. Ako bi imela tvrdka še 100.000 gld. na razpolago, potom bi Or/.an, Ventili, Valoiitinuzzi itd. vso drugače zajavkali....., in prav bi jim bilo! — Za Boga, ne prihajajte nam s takimi izgovori na dan! Za veliko kupčijo je treba veliko denarja — in zadovoljni bodimo, ako jo na razpolago, ne pa da zabavljamo na »velekapitalisle!" Z »veleberaštvom" si ne bomo pomagali, ne bomo mogli naročevali za slo in slo lisočo blaga na leto m dan. Dalje pravi »P. L.", da ta tvrdka je v »rokah pojedinea, ki torej nikakor ne pospešuje narodnega obrlno-trgovskega življa v Gorici! — Ne zamerile, to je pa že norost prve vrste! Torej za vsako obrt, za vsako trgovino bo Ireba ustanoviti d r užb o, potem bo pomenjalo to šele napredek »narodnega obrlno-trgovskega življa!" Ako pa imamo dovolj posamičnikov, ki ustanove v Gorici dovolj Slovencem potrebnih trgovin in obrtij, tedaj to po nazorih «P. L.» nič ni, ti »po-siMničnikb niso vredni priporočila ... Mi pa pravimo: Bog nam daj dovolj sposobnih, p o d j e t n i h, s potrebnim k a p i t a 1 o in preskrbljenih p o s a m i č n i k o v za vse možne stroke trgovine in obrti, potem bo Gorica v petih letih slovenska in na magistratu bo gospodoval slovenski župan in ne laški podesta. Toda takih posamičnikov ni in le z velikimi težavami si jih pridobivamo. Ako bi pa goriški Slovenci bili s „P. L." enakih mtslij, kar pa hvala Bogu niso, tedaj bi bilo takih posamičnikov še manj — in Gorica bi ostala za večne čase Eldorado lahonskim trgovcem in obrtnikom, ki bi skubli slovensko ljudstvo in so pri tem smejali v pest svojemu priganjaču — »Prim. Listu". »Toliko v odgovor —pa brez zamere", končujemo tudi mi! Ijanske, »Glasbene Matice0, gg. Hoffmedster, Ve dr al in Janek, dalje primadona ljubljanske slovenske opere, gdč. Sevčikova ' in baritonist, g. No 11 i. Na ta koncert opozarjamo tudi goriške rodoljube. Na Reki živi na tisoče Hrvatov, ki nimajo niti jedne ljudske šole z učnim jezikom v materinščini. Ali ni to žalostno? Zakaj prvaki niččsa ne store? Ali hočejo doživeti sramoto, da začnemo skrbeti Slovenci za za svoje ožje rojake na Reki? Vseueiliški odbor v Ljubljani. — Društvo »Pravnik* je sprožilo misel, naj, se poda vladi spomenica glede ustanovitve vseučilišča v Ljubljani. To spomenico naj bi -izdelal poseljen odbor, sestavljen iz treh zastopnikov društva «Pravnik», »treh zastopnikov «Slovenske Matice* in treh zastopnikov bogoslovskega profesorskega kolegija. «Prav-nik» je že na svojem občnem zboru določil svoje zastopnike v tem odboru, namreč gg.: dr. Ferjančiča, dr. Majarona in deželnosodnega svetnika Po le a, zdaj pa je »Slovenska Malica* določila kol svoje zastopnike gg. Lovca, dr. Poza rja in S u bi ca, bogoslovni profesorski kolegij pa gg, dr. D o lene a, dr. J a n c ž i č a in dr. K r e k ii, Drn&bl sv. Cirila in Metoda v Ljuh-ljani je oddal g. Ivan Pordan, volelržec in založnik užigalie družbo sv. Cirila in Metoda, zopet 200 gld. Tako je oddal ta gospod v kratkem času družbi tisočak. To omenjamo zlasti radi lega, ker pri nas Šo vedno po-nokje pogrešamo slovenskih užigalic. Slovenci, krčmarji v mestu in po deželi, omislite si jih kar najhitreje, ker na ta način zol6 koristile družbi s Cirila in Metoda, Poslužujmo so povsodi tega, kar je n a š e ! Kako se godi Slovencem ob mejah! ....... V Mariboru na Štajerskem je odprl slovenski odvetnik, g, dr. Pipuš, svojo pisarno. Nad isto je dal napraviti dvo tabli s slovenskim in nemškim napisom. Nemški kuitu-ronosci pa so mu uničili obe dvo tabli ter tudi razbili šipo v oknu pisarne. Povsod sledovi obstrnkcije! Orjaški deček. -- V Sarajevu živi deček Simo Boje vi c", ki jo slap šo le 10 jot a že izvanredno velik, Visokost njegova znaša 2*02 m., obseg prsij jo PO;) m. Gobo pomisli, da bo deček še raslel do svojega 21, lela, si moremo po priliki mislili, kakšen velikan bo iz njega. Ima šo jednega brala, ki jo star 12 let, pa mu že sega do ust. Oče Bojevit je navaden, normalno razvit človek, a žena. njegova, ki jo že umrla, pa je bila velika ter jako močna ženska. Razgled p slovanskem svetu. Ia > orkve nas pode! — Krivonosni žulje p, ciljajo katoliško cerkev v Trstu povsodi.v i'a Bojanom je prišel Skedenj na vrsto. Šolske maše so bile. pete navadno v slovenskem jeziku. Tudi zadnji dan šolskega leta 1897 se je pelo slovensko. »Piccolo" se je nad tem zgražal. No, posledica se je pokazala takoj. Na imcndiJi Nj. Veličanstva se ni nič pelo, ker v cerkev sploh ni bilo ne učencev, ne učiteljev. Avstrijski patrijotizem, kje si? Doslej so peli tam »pasijon" v slovenskem jeziku, ali na minolo cvetno nedeljo pa se pasjon sploh ni pel. Raje nič, nngo slovenski. O gospoda, tako zaničevanje Slovencev, taka brezobzirnost, tak¦< kruto čifut-sko nasilslvo, vse se bo maščevalo nad vami, že pride čas za to 1 »Edinost" dohajajo povodom njenega preporoda čestitke od mnegih stranij slovenske domovine. Naši mili posestrini v boju proti najzagrizonejšitn sovražnikom slovenskega naroda radi tega kar najsrčnejše čestitamo. Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Trstu priredi dne IG. t. m. koncert na katerem nastopijo trije učitelji ljub- Poslano.*) Iz Cepovaua. — Čudni časi so pr[šli sedaj nad čepovansko planoto. Pred par leti se je vršila vsaj vsako leto pustna veselica. Starešinstvo pa je sklenilo, da ne dovoli nikake veselice, fantovski duh se pa ne da tako hitro ugnati. Pustne dni so šli fantje nekaj po krčmah in po zasebnih hišah, in tam so se parkrat zaokrožili med seboj, pa povsod brez dovoljenja hišnega gospodarja m po nekaterih hišah še celo hišnega gospodarja doma ni bilo. Županstvo pa je povabilo dne 7. t. m. tri zasebne gospodarje in enega krčmarja k sebi. Krčmar je bil obsojen na 4 gl. globo zaradi plesa in l gl. zaradi prestopka določene ure. Zupan je pa sam že velikokrat čez uro ločil. Dva zasebnika sta pa obsojena, in sicer jeden na 5 gl. in drugi na 10 gld. globe; zadnji je pa jeden največjih re-vežev v občini in ravno istega ni bilo doma, tretjega so pa oprostili. Dne 13. pr. in. ob 9. uri dopoldne, ko so ravno ljudstvo pripravlja k sv. maši, so bili zopet povabljeni štirje, trije krčmarji in jeden trgovec. Ker so se pa znali zadnji povabljenci bolje in po pravici zagovarjati, so bili vsi popolnoma oproščeni. Tačas jo bil povabljen tudi spodaj podpisani, ako prav se pri njem ni plesalo in tudi ne godlo. Modri občinski svet je sani priznal, da ve, da vlada v hiši podpisanega najboljšir„ red, povabili pa so ga le zato, da se morejo nasproti drugim izkazati, da je bil tudi Peter Savli radi predpusta pri starašinslvu.. Obtožili so ga, da je imel ples in godbo tri dni zaporedoma, na predpuslno nedeljo, ponedeljek in pustui torek. Ko je zahteval, naj pridejo priče povedat, če je to resnica, je poslal župan po nje, te pa so izjavile, da ni res, da bi se bilo plesalo in godlo pri Šav-liju. Tretja priča se je u.aniia priti k obravnavi, češ, da mora iti k maši, ali županstvo jej je ukazalo kot policijska oblast, da mora takoj priti, — Povedala je ravno tako, da pri Šavliju ni bilo ne plesa h. ne godbe. Ko je podpisani zahteval povrnitev troškov za pot, katero mu je županstvo napravilo prav po nepolrebi, pa niso hoteli nič slišati. Maša pa je bila zamujena. Vprašam torej: Odkod.., ima to županstvo pravico na- tak način postopati s strankami? Mislim, daima županstvo dovolj drugega dela, ne pa. da kliče k sebi na zatožno klop ljudi, ki niso ničesar pre-giešili! To na znanje vsem, kfterih se tiče. Peter Savli, posestnik in trgovec v Čopovanu. *) Za sestavke, pod tem naslovom je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor nalaga tiskovni sakon. — Op. «r. Dunajska borza 9. aprila 1898. Skupni državni dolg v nolah Skupni državni dolg v srebra . . . Avstrijska, zlata renta...... Avsirijska kronska renta 4% . . Ogerska zlata rentii 4$...... Ogerska kronska renta 4 # . . . . Avstro-ogerske bančne delnice . . Kreditne delnice........ London visla.......... Nemški drž. bankovci za 100 mark 20 ma.k............ 20 frankov.......... Italijanske lire......... t. kr. cekini.......... . 101 gM. 9"> . 101 . 121 .. 101 . 120 . «'•> . 1.20 70 Slovenci, rojaki! i somišljenikih! Nalagajte denar le v svoje denarne zavode! niniaitese povsod svojih učnih zavodov! JM^L&&&&L&$L&&:* 3* «8 Josip Skert |» pekovski mojster g$ vojašnico št. 5 (v to (aserma) L* v Gorici ;¦=* •iporoča p. n. občinstvu svojo po- inalrei>. žano pivo ii;ijI>imh<- kakovii>;i, dobiva *e v MitlčUh P<. >,. «... '', in 'h "¦ kak-r tmli v posebnih s-irkl.-nirah. Za]e«lno naznanjam, tla m-hi v minolem Ie:» srtnjo pivovarno znatno zboljšal in da s. m rabil za va-renje dobrega piva le najboljši; hlajro: Zaimki hmelj in hanaški jermen. « *> s [ IV..-,-,' p. n. odjemalce, da m' z zaupanjem obračajo name in -i obilno naročajo zaimlnvljaiu. naj- | točnejšo poMivžbo. Z naji.dtirmjMiii -poslovanjem , Uiislav Scholz, i«'i\ lVniipfc. Jurij Mose v Gorici trgovec z inanufakturnim (krojnim) blagom v Raštelu št 7-8 ima bogato preskrbljeno zalogo volnenih, svilnatih in bombažastih snovi j za vsaki letni čas ter perila in platna iz samega lana za gospoda in kmeta. Najnovejše moderno blago in perilo za vsaki stan, bodisi duhovnike, učitelje, uradnike itd. Največja zaloga volnenih ali žimnatih blazin za postelje ter pogrinjal, vsakovrstnih volnenih plaht itd. Vse blagr, prodaja po tako nizki ceni, da se ne boji tekmovalcev. 102 Trgovina z jedilnim blagom G. F. Resberg v Gorici, v Kapucinski ulici št. 11 ter podružnici na Komu štev. 2 piipmoča t.,-1,. M..*.: Sladkor kavo riž mast - - poper - sveče j olje — škrob ječmen kavino primeso moko -- gris drobne in debele otrobe - tursico zob — sol moko za pitanje -- kis žveplo - cement bakreni vitrijol itd. :'• 20 17 Zalaga pristnega dalmatinskega žganja na debelo ******* ***** ***r »yc »yc ivc »yc ».-c ayc->yc »yc ajc;»y:«>»Vf ?"«?»X«?*5«?5<* Pekovski mojster J/\KOBGEF^BEC v Gorici ulica sv. Antona štev. 6. PRI POnočA raznovrstno navadno in najfinejše pecivo, kolače za birmance itd.. katero razprodaja po htarih eenali. n : H Zaloga vsakovrstne moke. ter j >:rn čruoira in beleira vina. %%%%mm%%%%®m**%% $ '4f %c V'» js » V » *L '& »' g V "jf % 1'odlds.mi pnp.no.-.iiii -vojim p. n. <.,lj,«iiial<-ein -vojd po-flnut ilolno uležano mareno pivo najliolj-e kako\(i-ii v sadčhih in steklenicah, kalfiv -o polnjeno \ lovaini -.imi. 1'n.Mr p n. odprto idiiino iiaro,",ijo, /.iifolavljam iiajlo."nt'jšo po-Z odlirnnn '.p«i>lovanjt>in i. Kavčič na Kmiiiii št. S. \ (Jon, i. /p$\ Poseben zavod za sli-ilŠlA toM mbnn okna v '^I^Sll vsaki proizvedli. $p BfSilMN-N? (!e n i In i k i, proračuni, in vsi strokovnjanski nasveti se razpošiljajo brezplačno. po Ol P> < 3 C Ivan Schindler Dunaj, III. Erdbergerstr. št. 12. razpošilja gratis in franko kataloge v slo-vensko-hrvntskern jeziku z več kakor 1500 slikami o vseh vrstah aparatov i;a stroje, potrebnih predmetih za kmetijstvo, vinarstvo, za obrtne in gospodarske namene. Cene nižje kakor drugod. Za reclno postrežbo se garantira. Solidne zastopnike se išče. IVAN SCHINDLER c. kr. privileg. lastnik. Dunaj, III. Erdbcrgcrst. št. 12. Bi In der Papierfabrik [j Papirna tovarna |j Podgoralv Podgori, I Naznanilo. Podpisani naznanjam slav. občinstvu, da se nastanim s 1. majem v Gorici. Svojo obrt hočem solidno in po primernih cenah v zadovoljstvo gosp. naročnikov izvrševati. Prosim torej g. naročnike, da blagovolijo svoje naročbo za sedaj ali podpisanemu ali pa uredništvu wSo^e" naznanjati. Ivan Ahvšovcc, sobni slikar in pleskar Zeta 1881. v Gorici ustanovljena tvrdka E. Riessner, v Nunski ulici 3, (nasproti nunski cerkvi) priporoča pr«v. didinvšrini in slavnemu ol>r-inslvu svojo lasl.no izdidovalni«o umetnili cvetlic za vsakovrstno cerkveno potrebo. Ima veliko zalogo nafrrob-nili voncev, za mrtvaške potrebe, voščeno sveče itd,, vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo (S. d.) tiskarno :.rk na perilo. (f .d.) 2? Krojaški mojster W Sprano Cufbr $1 v Gorici 41) v ulici sv. Antona štv. 1, «gA izdolnjc ^k ^ VSAKOVRSTNE OBLEKE JJ ax za mošk?, po meri, bodisi fine ali pripste. d± r _ 10 »a- li JT »r Priporoiia se svojim rojakom v Gorim t^ «§/) in na deželi, posebno pa učencem ljud- Ofk ii škili iu srednjih šol za obila naročila. Am lova Mlarsla Umu v ulici Morelli št. 17. v Gorici. Velika zaloga kotlov vseh vrsl. H a ker KOfkasI v pln- .sfali in kolli za žganje i'ra ii .. coskesi&len Škropilnici^ proli perouospori, zagotovljene so-lidnosli in točnosti.Sprejemljejo se vsakovrstna v koilarsko stroko spadajoča tlela, kakor tudi nikliraiije sabelj, dvokoles ild., iu sicer vse po taksnih cenah, da se ne boji tekmovanja. Prosi se, zapomniti si ulico in številko hiše. Za obila naročila se priporoča udani Anton Tabnj, 70 20—14 kotlarski mojster. Ita%l>oŠiljsnijc Msu?a le zasebnikom! 1 ., Ji-iIpii oiln>/i'k hI :Mn i «•10 m. d»l:r. za- j " 1^ . do>ten /a jedno | ., S-70 niožko oldeko ., IOCO iznajflneje , I*1U izae^rleske slini«' samo | , !:{¦!».") iz Ivam^. .leden odrezek za črno salonsko obleko jr). 10. IJlano za ulme -uknjc od jrld. JI ar. za meter dal|e: lo,|,.|. diažeslnili barv. odrezki po -bi. (i in irltl. '.)'.C>: peiuvienne in do.skhifis. ldajro za di/..i\n» niailnike in \>-eb železnic in za sodnijske lalarp-. bla-o iz noIik; (K.mitrarn) in ebe\'iots. kakoi tudi Idajro za uniforme finančne -liaže in žeiidannerije. itd. itd. razpošilja po tovarniških I eenab kol rcelna in solidna poznala || TDvanSaza,DoaKiesel-Ainliof v Brnu (Briinn). Czorci zastonj in franko. fošiljalve. ]io nzorcih ir! P. n. i opozai ^e posebno,'- da se bla-^o dolih ii iiuinpo oeneje. ako se direktno naroči nie.-lo pri preknpnvalrih. Kirnni Kicsel-.Vmlinf v Krnu (Krilim) razpošilja \se bbii;o po resiii,'nili totarniškili cenali lircz dodatka m-GS Inita. kojesa krojači dobivajo. Ki - 1:1 Na zalite vanje pošiljam zastonj in franko velike ilustrovane cenike ur, verižic, zlu toni no, delovo ur iu orodja za izdelovanje ur. F. Pamm, Krakau. Stradom N. 15. Uslanovljoiio 1. I85iž. 77 12 — 10 m\mn. capsici compds. iz Riehterjeve lekarne v Pragi pripoznano kot izvrstno bol ublažujoce mazilo; za ceno 40 kr., 70 kr. in 1 gld. se dobi po vseli lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le v orfg. steklenicah z našo zaščitno znamko, s »Sidrom* namreč,iz RICHTERJEVE lekarne in vrame kot originalni izdelek le tako steklenico, ki je prevideaa s to zaščitno 4 28—29 znamko. rc^s Richterjeva lekarna „pri zlatem levu" |4Tij * pragi. |J4^