Dopisi.  Beltlncl v Prekmurju. Pogrcfb t župnika Kiiharja se je vršll dne 3. C m. jako slovesao. Ljudstva je bi!o na tisoče ia tiso6e, duhovnikov-Prekmurr cev 22, ter zastopaiki vseh uradov:i dr Bratiaa, dr. Cuš, dr. Kov6a, Pro»  iog, major Sagadin itd., nadalje posle  Klekl, prof. dr.' Slavi6, Božidar Seves  m drugi. Vodil ie pogreb gen. vikar  fcaaoaik StcauB iz Dolnjo Lendave, a krsto sta aosila dva kaplana ra]«nega žapaika in dva sosedna duhovnika * Izguba s smrtjo rajaega ]e zelo veltka. Rajai je bil aeumorea delaveo na> uarodnem in cerkvenem polju. Po« uianjkaaje duhovnikov y Prekmurju ]» že tako, da po aekaterih župnijah a« a-ore.o duhovniki ve6 sami uftiti verov ;iauka, ampak oprav^jajo to uCiteljil. Nevarnost je tudi, da ae pride za nasledaika tako yrl narodnjak, kakor je bil rajai g. Kiihar, kl ga je »pravila k/ula jetika v 35. letu niegovega žlvtIjenja prerano v grob. Patronat ima .uamreč gro! Zichy in kogar ta pred^ iaga, tega imeauje za župaika soiotiS* žki škof gro? MikeS. Zuaaaje min:sinstvo še aamre6 vedno ne more Prj# 1 mrja odločifi od madžarske »SkolijoSv. jBarbara. v Halozab. V Ead» njih ^Slov. Gospodarjih." se 6lta mna. go 0 razaih župaijah, da je maogo novih naro6aikov ba pridnih agftator« Jev. Tukaj pri Sv. Barbarf pa tudl nismo zaspali, ampak prav pridao a* birajo aove naro6aike za naše lis** sledeCi faatje in dekleta: EmerfiiB Jaj* nez iz, Paradlža, Koledaik MibaeS ia GruSkovca, Zaveo Jožefa r» SlatinJjV EmeršlČ Marija v Gradiš6ah in dru^ iz razaih ob6in naša župalje, Nabr» li smo skupao približao 40 novih na> rocalkov- Najveft jlh je iz Paradiža> Sicer pa Še nadalje traja nabiranjt novin naro&aikov, ia ko bo zaJdjuC>8no, potem bodemo rjiall za pravo štovilot Stari naročaiki pa ostanili© ev»» eti tudi v aovein Letu, da bo oaSa lar ra n a dobrcm glagu, Pozdravl Js&e« Emeršift, agitator in Icajižai6ari St. Andjraž v Slov. gor. BožiBni prazaiki so priaesli v hiSo biage dru^ žine Kostanjeveo bridko žalost. Na bov žični dan ji je vzela aemila amrt dra^ gega, pridaega Lrojaeka, Bii j« lzredv do dob«r otrok. Rad Je prebiral ^An gelKflca", katerega naro6nik je bU. — Bil je tudi 6Lan Mar. vrteoa. — Ko I« gledal ob 6asu bolezai svojb solzafr* mater, ji j« govoril: Mati ao jokaite, i»aj bodete tudi vi umrli. Po6ivaJ » miru dragi Lojzftk, ugledni družinl Łp naše sožalje! St. Marko niže Ptuja. Solsko vott Btvo se aajlepše zsihvaljuje rsem. W a razDJmi darovf ibiid«riakJ, iabolJd, nrelfi In anigo) pribomogli, 3a ie tako lepo nspelia boži6aica za šolarje. Bog plall! St. Peter v Sav. doEni. Naš bojgat gostllai6ar AlojziJ Sribar, ae ve kara s svoSim deaarjtem. Pa prišlo mvi ia Edecieče aa misel: Razpisal je nagrado 6000 kroa tl&temu,, ki bi naipogrej ubil domačega župaika, kajti na javai cesit se je glasao izrazil: Pet tiaoč jtrson bl pa dal tistemu, kdor bi ^pravil s sveta našega župaika tic. Jaaftifca. Za to razpisajio nagrado ]e pa prejel nagrado od oeljske sodaile, <Ja mora pla6ati 600 K deaarae globe, ali pa dva dnl zapora, ako mu je Ijubše, Tudi Sribarieva žeaa je jako bojevito žea&če. Na Novega leta zjutrai ob ftl uri je sunila 6ez prag oborož»o»ga ob6iasksega redarja, ki }o jB pri&el opozorit, da Je policijska ura že davno prekoraeeaa. Kako bo ta Sojjevita žeaa svoje jimaštvo zagovariala pred kazeuskim sodiščem, bomo svojčas poro6ali. Kaj pa poreoe k tesnu okr* glavar Pinkava? Moz$r]e. Unirla- je soproga naSega somišljeaika gospoda Ivaaa Cesara, akademičiiega kiparja ia podobar$a, gospa Terezij«, Cesar. Pokopaca #> bila dae 29. decembra 1921 ob prav obilni udeležbi. Družiai aaše sožalie, Jiiagi gospej Cesarjevi pa aaj sveti ve$aa Iu6! Šmartno v Rožai doliai. V št, 50 ,,Sonet. lista" z dae 15. deo. 1921 je joil objavljen ta-le dopis: ,,Smartao pri Celju. Dragi aam ,,Kmet. list"! Ker ni rflo od nas že dolgo nobene novioe , asato le skrajai 6as, da ti sporofiimo ŽaJosten dogodek, ki se Je pripetil v aaši va-si ia ki kaže, kam privede kle»•Kalna vzgoja. Pri aas je bil visokogoleo, daleč pozaan kot bad ia zagriaen klerikalec. Pri volitvab je strast«0 agitiral za KZ ter stal vedao pri župniku. Njegov o6e je eaako vaet kleaikaleo, ki prebira vedno zgolj klerikalne liste ter zajema samo iz aiib vso aiodrost zase ia za svoje otroke. Zato ho pa otroci tiidi lepo vzgojenil Ta visokošolec je zagrešil aamreč grdo -ttlepanjo (zakaj ae reSe naravROst tatvine, op. pis.) ter pobral v tukajšniem ^raun, kjer so ga zelo ceaili, razaih »Tednosti za aad 200.000 K. Toda tufli od drugocl prihajajo sli6ne stvari. Ko je abral deaar, ]o ]e pa hotel popihati na Duaaj. Ampak aa železaici ^hj ga Se pravofiasao prijeli ter izro <iili sodiščn, Taki so. klerlkalni a^tatorji in take sadove , rodi klerikalna TZgoja! ProC s klerikalnimi listi!" — Tako ,,Kmet. list." Sedaj imamo bese<fc» mi, ki ljabimo resaico, hčerko božjo, katero ,,Kmet. list" ia ajegov lažnjivi dopisalk tako nesnamno gazita in žeptata. Tisii visokošolec, ki je storil t&, greh, ni bil aikdar klerikaleo ter nikdar ae bo; da bodo pa ljudje vedeli, povemo njegovo ime, katero ]e ,,Kmet. list" previdno zamolčal. Ta posili-klerikaJec se piše Ivaaček Kvac in je sia g. nadu6itelja, kateri tudi ni Isil nlkdat klerikalec, ampak je vedao aastopal proti duliovaikom, včasib ce3o robato, zlasti proti g. kaplaau Ka¦^ačifiu m g. žui^aiku Erkerju. Ivaa •Sek sl je pri zadnjib državaozborskih sn obCinskib volitvah brusil pete za tosamostoino, to labkp pove g. Dro!enik an bil vedni dopisnik ,,Nove dobe", ki ;;e ve8 kot liberalna-^ ia tam smešil r/se, kar je kolifikaj diSalo po krsfeaastru, sai Se Marijini družbi ni priza.nesel Mi smo hoteli molčati, da bi sod sirja prej govorila, ker ]e pa ,,Knel. Ssf* prinesel to nesramno laž in jo hofei na» podtakaiti, smo ugotovili sa mo resaioo, Vsi pošteai in krš6anoki ftadj* lahko vidite, kdo laže, pokažite Bftdaj po Nov6m letn lažnjivfimu kliuK»n ,,Kjrnet. listu" ia vsem liberai.iirn Istom Trata ia naročito naše kršCaa»ke Kste LfiberalaJ listi vam hodo k*Bžili hišo, zaslrupili mladiao m vam o^peniii raSa stara leta. Naši '¦i-ščans«j b^t; Tam pomagajo vzgajati ^oš <mq mladino, ki vam bo na starost t itesi iu veselje.  St Jarij ob juž. iel. Orlovski od **k priredi v nedeljo, dne 8. jan. 1922 po ve-černicah v dvorani Katoliškega doma dve igri: »Zdravnik in njegov stt-«žnik«, šaloigra v treh dejanjih in »Dv* gluba«, burka v enem dejanju Ta predstavi prosta zabava v gostilnižkih prostorih Prijatelje poštene zabave vabi k obilni udeležbi ¦ šentjurski Orel •jfrboTlie. Na obSnem zbom KZ sBia ^tudi preiačuaili koliko škode jS* hapraTila Bu&a fcmet« samo r aaSi ob iKai na krmi in polsMh pridelkih. Pri 160 posestnikili na&e ob6ine }e zmerno cenjeae škode aad šest milijoaov K, všteta pa še ai zguba, ki jo imamo prl slabo zrejeai ia prezgodaj prodan; živiai. Nataa6aejše podatke smo poslali tajai6tvu KZ, da posreduje pri oblasteh za podporo ozir» wlpis davka posebao osebae dobodnine. Spozaa vamo pa tudi vedao bolj kako potrebaa je kmetu trdna, mo6na organizacija, le ta aam bo priborila jiaše pra' vice ia tudi dosegla, da si a© bodo aa naš ra6ua pokiiii žepov sajnostoja«ži ia demokrati, kakor to delajo daaes. Delajrao tudi aa to, da bo vsak posestaik aaro6ea aa v&aj ©dea aaš časopis, da bomo v6i zavedni 6Jiani naše KZ. Sniarle pri Jelšalu ObCinski odbor okolica Smarje je v svoji seji dae 26. deo, 1921 skleail odločai protest proti sklepu viš.ega šolskega sveta v L]ubljaai, v katerem se je skleailo, da se odpravijo vse šolarske maše razua ob državaih prazaikih ia da otrokom ai treba obiakovati verskega pouka v šoJj z zahtevo, da se tozadevai sklep — pi-ekliče. Stud. oeaol. Vekoslav Stampar: Grofa Kulmerja vzgoja ^. vinske trte. Med 61aald o viaarstvu, ki jih je objavil v zadajem času »Kmetoval-eo" se nabaja tudi veiepoaiemti-ea članek ^Naioge aaSega viaarstva v bodo6ao s i". Gospod viaar&ki aadzoraik aavaja v dotični razpravi, da maogi trtui aasadi sedaajega obdobja aii koloba]-ja, kŁ so bliža svojemu koacu, niso eaak/o uspevatt ia rodili. Nekateri teh aasadov &o kazali bujao rast ia veliko rodovitaost, med tem ko so zaeeli drugi v rasti in plodao&ti poj'emati, Se pnedno so razvili svoje polae oblik« in, pričakovaao plodovitost, 6e tudi so bili z ozirom aa tla ia podaebje oboji pod ^aakiaii razinerami za sajeai. Kot vzrok aepovoljaih uspebov aavaja člaakar različae aapake, katere so se delale pri zasad^vi viaogradov od takrat še neveščib ia a!eizkušeaih vinogradiiih posestaikav. — Spozaati ia odpraviti te aapake bi bila prva Ia aajve6ja aaloga naSegaviaogradaištva v bodofiaosti. Poleg izbire primerae ameriške podloge ia evropejskie trte za dana tla, kakor tudi posebno ptemeaske tzbire žlalitaih ti't ia vporabe prvorazredaih cepljeak pri sajeaju, bi utegaila iudi vzgoja vinske trte imeti zaatea vpliv aa razvoj in pozaejšo rodovitaost trsa. V presojo tesa mneaja naj služijo aastedaje vrstice. Pred kakimi 25 Leti je znaai viaarski strokovajak Pieiier od Sv, Ru perta na Snedajiem Stajerskiem ustvaril metodo, po kateri bi ste aaj vzgajala vcaska trta. Oa si je zDasti prizadeval, da bi ise kolikor mogoče povišala rodovitaost viaslce trte, Vzgajal jo je za to viooko aad zemlio v obliki p:ranHde ia rezal na reznilce. Slabe posliedice te vzgoje so se prav kmalu pokazalle. Pred vseno. ]8 pri tej vzgoji ra6uaati z dejstvom, da se more izkoristiti od z«mlje odsevajo oa toplota, katere trs zelo maogo potrebuje med zoritvijo grozdja; tudi sveflobe mu prfjnanjkuje, ker ga soln oo vsled njegove, grmu podobae oblike aezadostao obseva. VeMko mo6i ra*bi trs za pošiljaaje svojib. sokov v višiao ia veiiko hraailaih saovi so odr vzame trsu z vsakoletnim obrezovanjem ajegovib. mladik, posebao tedaj, ako ss iste a« spravijo v viaograd ua zaj. Visoka vzgoja iii vsakoletaa kratka rez trs slabi, vsted 6esar isti prej usaliae, kakor bi bilo drugaoe pri6akovati. Pfeiforjevi trtai nasadi so že po preteku aekaj let oslabeli, no vpoštevajot kakovost aiegovega viaskega, pridelka, katera je raostajala prav dalee za drugiini. Iz vsieh teh vzrokov torei Pieiferjova metoda ni mogla pridobiti privržeaoev, Grofa Kulmerja vzgoja viaske trlo v Sestiaali pri Zagrebu, katero je pisec teh. vrstlc za 6asa svojega službovanja kot viaogradar aa> Hrvatskem imel priliko prouftevati, b* aa» striaja s Pleilerjevo, ampak je isti akoro dociela nasprotna. Skupaa to diiiaa misel obeh je samo ta, da bi »•  i«segla T«5ja produktivnost. Groia Kulmerja način ispontlatlaiiiske rezi. Miroslav grof Kulmer n-e reže visoko aa reznike, mai^eč aa locuie i.l do 6 locaov) zelo Bizko pri tleh, vsletl čiesar se pridela boljša kvallteta grozd ja, aego B.a rezaikih, ki se Bahajajo \isoko nad zemljo. ViBogradaištvo grola Kulmeiia zapuS6a z ozirom na rez Solo teorije ter se poiaika aa podlagi Bjegovih ve61etBUi prakfčnih. izkušeaj, ki so pokazale, da ja aa6in re | zi ia vzgo)e merodaJeB za uspeb — 6i| Bitelji, — kateri vtiSBejo tej ^gojipoi debno vredaost. Naloga Kulmerjeve vzgoje je, aa ameriški podlagi oepljeno evropejsko trto & premočno rezjo v rodovrtaosti ne ovirati.. Za plod dolodeaa ocesoa (aa locau 8—12) do&ežejo včasib števHo 60—100 na enem trsu. Po pravilu, da kratka rez ro.l nost tr&a zadržuje, dolga pa ga k rodovitaosti nagiblje, je torej mogo6e, trto, aK prisilliti k! vecji rodovitaosti, ali jo v rodaosti oviraiT. Trs, aa dolgo obrezan, ae bo pogaajal pr€mo6no in grozdje ae bo kazalo oaib debeliib, vodeaib jagod, kakor aa rezaiku;, tudi ae bo opaaiC takozvaatega martiaovega grozdičja, ki ie redkokedaj dozori in vsled tega tra po aepotrebaem izinozgava. Na kolikor uiogoče aizkih trsjh se aabajaioa^ locai (šparoni) se privežejc aa žioo, ld Je aapeta pribldžno 30 cia od zenilje, tako, da pricle poiovioa looaov aa, desao, polovioa pa aa levo straa. Ker visi torcj grozd je v eaakomerai višini od zeml)e, je nmevao, da tadi eaakomerao zori, ae giedo aa to, da so v bližiai zeaieliske| gu površja pogoji za tvorbo sladkorja ! lijjodneiši. kakor v nasprotncm, slučaju. Kakor ,)e znano, je pa kakovost i \ ii;a zelio odvisna od slaclkoi-ja, naha1 jajo^-ega se v moštu. Vpliv solnžaih žarkov je OBakomerao porazdlellea, kar omogoči v"«liko število en-ako zj-elega grozdja aa enem ia iscem trsu. Omeaijo S6 naj še saovi arome in bukela, katerih se pri tej vzgoji v veliki meri v viau opazuje. Iz vsega tega sledi, da je utemeljeaa trditev o dobn kakovosti vina, pridelaaega po KHlmerjevi vzgoji vinske trte. Poletna opmvlla. Priblfižuo 40 cm od pFV» žl*e jes* pntrjena dmga, aa katero se pcivežejo mladike, ki izhajajo ia loooov. Pe . koačaaem cv^u &e te inladifce aekaj om od druge žice prikntjšaio., da aamore solnoe mo6aeje vplivati nagroalji, je. Na to za&aejo mladike, ld pi"lha<jajo od rezBtkov ali aaravnost iz dseblaa močBeje pogaiijati t©r se prrvežejo B«t, tretio žioo, ki Je oddaljena kakili 5fe. cm od druge. T« Ba tretio žioo prix»-:zane mladike tvorijo potcmi nekak<s>strebo ter varujejo v6asih tudi pra«r točo, posebao takrato kadar pada v navpičai smeri na zemljo. Ko/ioem avr> gusta se ta strelia odvzame, razkoaa,/ položi v jaiue, da se sklsa (eaziiii^ ib pokrmi govedi v zimskem $agu. — Pred mesceml avgustom se Trbuaeš prikrajšajo samo takrat, ko 60 je za-6ela ^iriti perOBOspora ia ee Je bati. da bi b« ob vlažBem vremteau nevarnost razširjaaiai potom Bežnili Tršiftkov Še B6 povečala. Okopavanje se vrši s vprtioo ži\ino; v jeseai se trsje ogrne, na sps^ n.lad pa zopet -odgrne. Po ietu sa t«6-*^iat okopava s planetom ,,Juaior", li nateremu se pripreže samo ena žival* /. okopavanjem se razea rahLanJa zem> e doseže tudi uaičea^e plev«la, ras ..očega med črtami. K.er tu s . ¦ vrmega tereaa ae clalo delati s vpre•aim orod]em, tam so se za Casa iigo-*JaBja aapravile terase, ki omogoAujejo obdelovaaje zemlje z vprežno .?.vino. Trsle je aasajeao aa razdaljo pr>, ,50 cm ia poaekod (udi po 130 crr> v. -vadratu. Skropi se s škropilnico ,,Automaia" od Nechvi«3ja aa Duaa]u, ki samss 'ieluje, aadalje s samodelu 060 škro fiilaico BHydroliaa" ia s MSyroni.;o. " ^škropilaico ,,Aatoiaata" aosi osel tudi v najbolj strmera tereau. 2vft.:la se z~. žvetplalnim aparatom wViadoboaa" odt? .\echvileja, iz katerega se žveplo pocj močaim zra6aim pritiskom kot ttni pra•«,ek izmetuje. Najhitreje žveplajo otrou s štirimi aparati; v tem slu *aju pgt s.pravijo aasad pod fiao žveploao meKio ter [.orabijo samo 7 do 8 kg žvep« la na en oral (12 do 14 kg na 1 ha), in požveplajo aa dan približno 10—1% rralov (b—8 ha). Zve|plo, ua ta sač-in >&zpr&«no. pokrie v najfiaejšHi piasitn grozcTe ia iisfjo ter se od pripekajočega solnca takorekofi prime. Z aavadnim puhalaikom (mehom) so to uikdar tako ne doseže, ker žveplo v j..rodebelih .plasteh odpade; razentega dela en aparat za '20 puhalnikov. — ^veplaluik ,,Viadoboaa" se labko rabi wdi za razprševanje bakroaega prahn, ako se na razpršalno cev nastavi •azpršalaa luSčina za fiao razpršaa ,e- Zolofi bi bilo, da se v bodoče zrayen škropljenja z raztopiao modre ga'ice poskuša proti peroaogpori tudi z bakreaira prahom, s katerim so se aa fraacoskeai dosegli prav jz-adovoljivi uspelii. Gaoji se vsalA) iretje leto s lilevskim gnojem. kateri se zgrae pri vsaki drugi črti v poproj izoraai jarek; jjri prihodnj-ein gnojenju se 6rte moajajo. V lx)lj oddaljeaili vinogradih so gnoji ttittl z metuTjaieaiijl'., kar se <]e do bro obnieslo. Dohodki znašajo na, leto 80, do 90 hl, v ngodaem slučaju celo do 120 hl »a ei:<ein oralu, vsatoletai stroški pa prei vojao okoli 300 K, sedaj približtio 3000 K. V letu 1919 s ;3 vsted raz tičnih ujm jiabralo aa 12 oralih samo 260 bii, med teml ko so obdelovalni stroški (ne vraCunši izdatke za; matenjal iu amortizaicijo) zaašali 37.000 K Kultivirajo se mala m Ijaška graiaviea, tramiaec, ruMndec, rnuškat, žlalit ¦iua. portugizee ia kralje^jna. Marsikatieri vinogradjiik se bo ou•ail, slišavši o uspehih grofa Kulmer-* fa, mislečj da je to aemogoče; todače *e slvar bližje ogtoda ter vpoštevajo ireciii naravai, zakoai, se odstrani rsafc dvoin. Narava, vedno iaia v najrazaovrstnejših pojavflh1, jo dolo'ftila viasla trti večje oblike. Da pa teli aima, aiso krive samo aieugodae zemeljske i;n podnebne razmere, aaipak prepogosto krat tudi aeprimeraa vzgoja in aezadostno gojea)e. Razlo6evati ,i'e strogo mod vzgojo trsa ia ajegovo roviovitnostjo. Krivo je, siliti ga ld rodovitnosti poprej, aego je ddsego'.l zažeijeao obbko. Eaako krivo je tucli odrezo"vati mu leto za letom za prst debelu niladike ja ga nn ta način v roriovitnosti ovirati. Opomniti j« še, da so koreaiae trto pri tej vzgoji številnejše ia boljše ra/.vite, aego pri kratki rezi ip vi&oki .vzgoji. Dobro razvifcemu, koreai&ju je bržkono v prvi vrsti pripisovati uspehfc grofa. Kulmerja v viaarstva, kajti fiira večji jo aadzemerjsici del1 rastliaie, iem fStevilaejše in močiiejše so a]eae "koreiiin-e. Groi Kukner opušča pletev in prl- iraiSevaiijei vrhuacev v prvik lietib ter odstranja.jie cclrt plod na premla- -ttem trsju, med tem, ko aaš vlaograd- nik koniaj 6aka trgat\-e ia bi liotel žo W trt»(jem ali celo drugem leLu brati. Za umaega viaogradaika je važIio vodeti edinole to, pri kateri vzgoji in odgoji viaske trte mu ista aajvoč Mobička doaaSa^ Grot Kubaer, prizaa, va, da niu je vinoreja m'ed vsemi panoganii kmetijstvai do&edaj največ dosašaliV Ce že ne lnoremo tekmovatt z grofotn Kulmerjem, ker so aaše zemlje pp »okod pP6vi6č izčrpaiie, v-andar aam j'e mogoče storiti v tem pogledu še maogokaj ler jib zbo-Jsati s piVuieraim jgnojenjem. Nič aaj aas ae ovira, iz,iflati za gaojeaje viaogradaiške zemlje <udi veftje svote, ako so aaia i&ta z obitaiojšo trgatvijo Č8t\^ero ali petero po »Tne, "kajti ae more nam biti vseeao, ali znašaio aaši letrJ -itroški aa eaein •ralu 4000 K ia dobimo 20 hl viaa, ali pa izdamo aa Leto ia en oral 7000 K, pa lieremo 40 in Še veC b.1 vina. K sklepu oineajam, da if. moj aaKieiij priporoCati Kulinenjevo metodo *a vsako zemljo ia podnebje, marv-eft podali lo sliko ajegove vzgoje v sploSno presojo ia to zlasti z.a to, ker se v *loveaskih kmotijskih listih taka vpra •auija redko kedaj razmotrivaio. Iz posvetovanja drž. vinarskih strokovnjakov. Mesoca julija 1. 1. se je vršila y Cakovem pri Negotiau konferenoa vinarnkih strokovajakov iz celc kralie vino SHS. Iz Slovenije so se konle penco udoiežili gg.: kmotijskl svetaik fiohu.slav Skalicky, višji vinarski aadaomik Krari Matjašič ia vinarski rav*a«(M*j Anton Pukiavec, Ker se jo aa koafereaci razprav tjalo o vprašaa4ih» tičočih se vinarstya cele države, priaašamo tudi mi aa i.-(i skleajoao resohicije aaSim viao gradnikora v vedaost. I. t o 6 k a dnevnega reda, ki se je >predložil koaiereaci, se glasi: Izkustva o adaptaciji ameniških nodlog ia ajeaili križank(hibriU), preizkušenih v posameznih i okrajinnh v razaih zemljah; o nji hovom zadržanju (aliaitoti) aapram do mafiim vrstam trte pri cepljeaju, z o~ zirora :.;.: rodovitaost ia trpcžaost t''3a. Po vsestraaskem razmotrivanju tc-^a Vprašaaja skleae koaloreaca na - sledajo resolucijo: a) Dosedajaa izkustva pri obuavlianju vinogradov aam kažejo, da aai se vrši izbor na boljših podtog v tprvi vrsti na p_odlagi praktično izvedenifi preizkušeaj. Izbor posaaiezaih podlog za poedine pokrajine se prepušča, kakor do sedaj, tamošajim strokovajakom. Spremembe pri izboru kake pod,loge so dopastae le aa podlagi čim .•jtevilnejših aovib preizkašeaj po raznih delili dotičae pokrajine, doloceaih 10 inicijativi strokovajakov. V vsakem preiskuševalaora viaogradu ' se mora preizkusiti vsaj pet priznaaih podlog :ra apaeae zomlje ia sicer izmed tehle vrst: 1202, 420 A, Teleki 8 B, 41 B, Gaazia št. 1, Pecs št. 1 ia 1 R. b) V zvezi z aaveieaim je j.otrebiio, da se pp vseb pokrajinah izvede kartiranje viaogradskih okolišev ter za to dovolijo potrebaa sredstva. c) Za manj apaeae zcmlje se bo uidi nadalje postopalo po dosedaajili izkušnjah; preizkušavale i,)a se bodo (adi vrste podlog, k: so- tudi po dru <j-ih pokrajinah dobro drže. Za preizkužaje jo rabiti po najve6: riparijo Porfalis, rapestris du Lot, 3309, rup. Goethe št. 9, 1616 ia riparijo rupešVris 8cliwarzmana. d) Strokovniaki morajo redno •/"sledo\rati vprašaaje direktao rodeMli križank (direktaih producentov), a od btraai države se mora skrbeti, (la so rajzmaoževanje do sedaj raJzSirjeaili vrst direktno rodefiih križaak, ki ogro?aio sloves aaših vin, aadal^o onemo,:oči. II. tocka ™~ ^e glasi: Izkustva o ;razaih načinih cepljenja z ozirom aa procent zarastkov in podatki o praizvodnji cepljenk v vsaki pokrajiai. Resolacija: a) Cepljeaje aaj se Se fjdi aadalje izvaja v zrelem ia zele nem staaju rozge, kakor je to raogofe z ozirom na podaebne, gospo'darske in ^emljiiSke prilike. Za proizvodaio na n^alOi in vrgeaje iste od viaogradnikov oamih s pripomočio domačih ljiudi, treoa je dati — ako to klimatske razmei e dopušfiajo — predaost cepljeaju na ?eleao. Kadar se gre za proizvajaaje cepljenk aa veliko ali za državno akJ.;o, osobito v aovih predelih države, se bolje priporo^uje oepljenje aa suho n stratifikacija^ b) Za osigaraaje cim večjega procenla zarastkov pri cepljeaju, oziroma vkoreni(\Te pri obiCajaem sajenju 5Dloh, je treba skrbeti, da se |jridela Jovršeao zrela Joza. Zaradi tega bode .tove frtne raatiGnjake zasajat! bolj na jiigu države. III 1 očk a: Domače vrste loze (grozdja) za belo viao, fraiao ia za jelo. Posebaosti pri načinih spravljanja vlna; najpo^osteji pogreški in bolezai; popravlja- aje in lefieaje viaa. Resolucija: a) Strokovajakora sa uarofia, da tudi aadalje prouSu^eio vse ^rozdae vrste svojega podrofija ter od /stih izbercjo čim maajše Stevilo vrst, kakor za viao, tako za jelo, katere v svojem delokrogu razširjajo in pripo^ ročajo. b) V svrho kolikor mogofie popoi- i ega sporananja jugoslovjfcnskiili vrsrt iozc je freba osaovati v vsuki vlaorodni pokrajiai po en sortiment doma5ih vrst grozdja iz cole države, aajsi bo pri vinarskih šolah ali jiri trtnih naKadili. c) Konlereiica koastatujo. vin je kl6 tarstvo v večjem delu državo na zelo nizki slopnji ter povdarja potrebo, da država isfofiasiio, s pospeševaajem obnove vinogradnifitva, upliva <yim onprgičaeio fudi aa napredok kloiarstvn. IV. tofika: RDzmerjo moid škodo, i.ovzrofteao pc oidijr in peroaoapori. Izkušaje o najuspegnejem pobi^aaiu iteh bolezni . horba z grozdaim sukafem, kjer su , o ja-vlja. Resolucija: a^ Koaiereaoa ko .statiije, da ostaae — z ozirom aa izltieeae izkuSuje — kot glavno sredslvu i>vn li peronospori slej kot prej modra ^dlioa v dozi 1—2%, prou oidiju pa nac zinljto žvei-lo; z ostalimi sredsivi pa jo izvesti nadaljae po^- b) Konleroaca saiatra potrebm i . cla izposlujo ministrstvo za kmetij- ivo čimboljšo izdelovaaje modre galice. v svojili tvoriiicati v Kourivaici ia Col]u. Galica Koru vsebovati aajmaa, !j.i' odstotkov oisiega bakreaega suiiata m se mora prodajati za koakureačae co ae. Ravnd tako se aiora Izposiovat'* , da uprava državnih moaopolov orgauizuje pri tobačaili tovaraah v dTŽ.\vi izdelovanje aikotiaskega ekstraKta v konceafraciji od 45%,'tako da bi se pri uporabi tega sredstva vzela doza 20 aa 100 lifrov tekoeiae. c) lstotako saiatra koalerea -a . o* irebnim, da se sredstva za pc^ aičevaaje rastliaskih škodljivcev sji>¦'»¦ ^tavijo 'pod državao koatrolo. V. t o 6 k a: Pregled ia orgaaizacija viaarsk-h žol in pouka o vinarstvu. Resolacija: a) Ker v DaUiiac .... v Bosai ia Kercegovini ae obstoji nC-fna vmarska šola, se predlaga, Ut so oOia, ka<era jo obstojula v Sphtu, takoj obnovi, ia sicer v zvezi s tamkajžnjim kemicnim p_reskuševališ6em. 6) Prirejevati ie Cimvefi praktičaib (efiajOv aa šolali, posebno kletarskih, ter predvideti za to potrebna sredstva v prorafiaau. c) Organizirati je cimbolje poto \alni pouk v viaogradaištvu in v kle(arstvu. dj Skrbeti, da se opušfiene eaoložke štaaije čimpreje obnove, da zamorejo vršiti svojo aalogo. a kjer jih ni in so poirebne, osnoati je aove. e) Državae nasade je razSiriv na večje površine, da zamorejo zadostiti \ sem povpraševanjem y,o vinski lozi. Najmanj pov)2Sina mati6niaka naj bo iU ba. Od tega so izvzefi samoapravni trtni matičniaki. Kje aaj se obnajejo taki nasadi, odrejuje se po n.cmeljevaaju strokovnega oddelka ministr stva in sirokovajaka oae oblasii, k]er 68 namerava mafičnjak osnovati. !) Na drž. aasadih je uvesti iateu zivai pouk o kletarstvu z osaovanjem niale, vzorae vlnske kleti pri vsakem na&adu, kjer to dopuščajo razmere. g^ Zaiatresirati ie privaitae vino/jradnike, da i oai osnujejo matiCnjako, ki stoje pod državao koatroio strokovnjakov. Nikdo ne U", smel trgovati s trtami brez izrečaega dovoljeaja, strokovnjakov. VI. to6ka: Sta,tistika, \tnoaradov ia proizvodnjo viaa v vsakej pokrajiai. Pospeševaaje obnavljaaja viaogradovt (kredit, oprostitev davkov, podelitev s irtami, jiouk ljudstva itd. Resolucija: a) V spozaaaju, da, so 3tatisti6ni T-Odatki iz vinogradništva pri od&eku za statistiko polje('.elsk-ega mmi&trstva aetocao sestavlijeai, iamstaluje koaferenca, da jo potrebao, da se oai boVi to6ao zbirajo ia ureiulejo, ia isicer s sodelovaajem sirokovacga o&obja iz cele držav-o, tako, da se iz ajili da pos.aeti 1. splošna površiaa viaogradov na ameriSkej ia domačej podlozi ia proizvodaja vina; 2. da &e aa kraetijskili zavodih ia nasadih vode aataačai zapisn.iki o proizvodaji Ta, odstotku prejemanja kljufev, koreajakov, cepljeak\ kakor fudi. da so to&ao doloftijo stroski ob- delovaaja vmogradov po liektar.iu. 3. da se % podatki od Basa do čar sa objavtjajo. b) Konfercaca misli, da se mora v zakoa o poljedelskem kreditu sprej-cti specijelne odredbe, gledo dovolitve kredila vinogra.duikiom, kateri hooejo svoje ^inogrado izboTjšati ali obnonii in po katerih, bi dobivali aorazaierao ve6)a posojila z aižjo obrestao mero. c)Da so naprosi ministrstvo za Suuie in rude, da, olajža. vinogradnikom cenojo nabavo lesa za vinogradako koljo rz državaih in, samoupravnih gozdov, kakor tudi, da ukreno, da so prazni kompleksi drž. ali občinskih zimljišfi blizu vinogradskDi controv , zasade z akacijo y svrho zalaganja viaogradnikov s kolj«m. VII. tocka: O pobijaaju falsifikovaaja, vina ^i državi. Zakon o prometu z vinoui.-Zakoaodajslvo v zašč.to vinarstva sploh. Resolucija: a) Da poljedelsko 011nistrstvo izdela projekt zakoaa 0 proaieta z viaoai, kateri mora veliati za* celo 'državo. odreicaih strokovajakov iz vseh po- b) Ta projokt je podvreči ooeni krajia; potem ga je pretresti aa skug ni koalereaci iz^ vseh pokrajiu delegiranih strokovnjakov. c) Z zakoaom je v glavr.em preprečHi umetao ponaaoževanije vina^ d) Zakoa 0 obaavljaaju ia pospeSevanju vinogradaištva v Srbiji od 22. marca 1921, kateri v glavnem zadovoljava poti^be ia iaterese vsek pokrajin, vzeti 30 kot bazo za s&stavoto zadevaega deiiuitivaega zakona za.oelo državo; dollej pa se, aaj prvl vniejaii možno&ti uporablija, tudi v ostalili pokrajinali. VIII. toftka: 0 tuzemski ia iaozemski viaski trgovinl (proiaetu). Notraaje i.u medaarodae o\iro proaiota in izvoza viaa (clača, trošat-Laa, cariaa). Traasport in zastopstvo v, iaoz.em.stvu. Da6a- na žgaujekuho tropiav ResoLucija: a) Da &8 trgoviaa z vifiom v tuzematvu regulira v prvi vrsii z osiiovanjem Tiaarskjiii zadrug v vseh aaših krajili, b) da &e dača aa proizvodujo \Tiia in žganja povsod ukiae in da se trošai'iaa aa viao aaiža. c) Da se traasportae tarife za vi110 aa žeieznicah ia brodovih zaiža, posebno Še za Dalraacijo ia H-rcegoviao. d) Da se carina 11 a izvoz viaa ia žganja ve6 ae uvede. 'e) Da se uvoz viaa iz iao^emstva, posebao iz Italije ia Grč.je, določi cariaa cci najmanj 200 diaarjev za bektoliter ia da se teaiu sorazmierao po?4 viša tudi cariaa aa grozdje ia o&tale produkto viaske trte. f) Da se za&igura direktai transport za aaša vinaprteko Avsttfij-e, katera gredo na Ceško ia Poljsko. g) Da zamorejo viaski trgovci post&ti samo kvatificirani kletarj^ s strokovnim izpitom. * h) Da se pri naših koazulatih v, OeškL Poljskti. ia v Avstriji vodi nataaCao zapiske 0 uvozu viaa v te države. i} Da se olajša pri ciarinarnicali povratek aašili prazaih vinskin sodov,. v katerih se je viao izvozilo. ]) Da centralnai vtada pospeš,.iG ustaaovitev in okrepitcv ,,Saveza Jugoslaveaskih iViaogradara", lcot velevažno iasM.tuciJe z'a medsebojr? > spozaaaje ia aapredek rinogradarstVa, za obveščanje virogradnikov 0 sta-nju svetovne viaske trgatve itd. k^ D.i se vinski trgovci, katori ustanove vinska skladišča v inozemstvu, nagrade od strani državc IX. t 0 č k a: Pr^egted j"a noskušnja viu, priaešeuiji od razaili deitegatov v &vrhO' sj'OZLavanja tipov vina-iz razniii pokrajin. Spoznalu se je: a) da so viaa '.:/. vinograda vinarske ia sadjai-ske šok* \ Bukovom ia iz okoliških krajinskih vinoi>radov, kakor bela tako i čraa, dobro vzgojeaa, ftistega f.a liarmonične^a ok.usa; b) Vojvodiaska viaa, po vofiini bela, so eaolieaega zaačaja, kot aamizna, lahka viaa, z malo ekstrakta, lepo ohranjeaa ia dobro negovana. c) Hrvatska viaa so bila maaj zastopaiia. V zaačaju pribUžujejo.se 0na iz juga voivodlnskim, a oaa, iz severa sJovenskim viaom; d) Slovsnskti viaa so bilia odli6a» odcojena ia vrlo dclire kvallitete, % po aajveč fiao, nežno cveiliro. Navad-^ na aam"zaa vina imajo tip vin iz severaili krajev z nokoliko vefi kisliae. e) Dalmatinska vina se morajo delili v tri karaktorističiio skupiae: nainizna, dczortna ia viaa, zn. roz z drugimi \ini. Dobro vzgojeaa iu najmočnejša od vsoh ostalih via. m l) Bosaasko-herze^ovslcih vin, ix liovcogovskih Ieg jp bilo malo. a v zplo dobriii vzorcih žilavko ia blatiae. Klotarski zi-lo fiobro oilyoj'pnn. barmoaicmega zna/'aja, svn/ ' :n hognta. na alkoholu. Na^od-oiiG resolucijo anuurati jft kot podlago za aadaljno dolovanjo poljcdolskopb minlstrstva in vseh rjflniTi podrojenili organov, ia strokovnjako«*,