Poštnina plačana v gotovi*__LETO LIX _ V Ljubljani, T nedeljo 22. novembra 1931	ŠTEV. 267 a	Cena 2 Diu
~ ~	.......in , . т^^шшввшшшшш^тт^^тшшшвашшшшшшшвашшшвтшшшаШшввааавштшШШашшшт' -n———.————.^тттп———ггмтгм. ^иииимиими-пгт1мпммиимиима_Јииииг r-——Ччш ■ »r	.......
Naročnina mesečno ^ЛВШИ^. .^МВ^.	g^	^^	^^^^	Ček. račun: Ljub
inozem- ЈШГ ^В	^	^^^ Ш ^^^^^^^	Ijanu
- ne- flmfl^	шаш w шш ш	и	^^^^ ш	™ za
ce- ШШк^. ИВШ ШШШ ^^Л	Ш м^Шшшш*.	Ш ^Вн^ шШш
loletno % Din za	ШШ	ШШШ	ШШЗ ^Hf	Ш	Д^—Ик. Д jftSV V №ИГ	Zagreb it v. 19.011,
inozemstvo 120 Din -	ШШШ	ШШШ	Ш ^Ш^ШШ	^^Н
t	JflЛ^^^^^лЈ	^ Uprava: Kopitar-
Kopitnr |evi al bflll	^ ИИИИ^^^^^^^	jeva b. telefon 2992
B nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«	^A^VT^l
Razorožitev
Razorožitev jo eden glavnih, če ni sploh najvažnejši problem, ki danes zanima mednarodni svet. Govori državnikov, Id se pečajo v javnih razpravah s tem vprašanjem in obravnavanje v dnevnem časopisju je le medel odsev velikega zanimanja pa tudi skrbi narodov, ki je združena z mrzličnim oboroževanjem vseh držav.
Vsi smo prepričani, da bi Sirokopotezna, splošna razorožitev zelo olajšala vedno bolj naraščajočo gospodarsko krizo, ker bi se ogromne vsote, ki jih državo izdajo za oboroževanje, moglo plodo-nosiio in koristno naložiti v gospodarski prospeh človeštva. Kakšen strašen moloh jo v narodnem gospodarstvu oboroževanje, nam pokažejo že suhe številke. V letošnjem poletju je ameriški list >New York Times« (20. avgusta) prinesel statistiko izdatkov, ki jih imajo države radi oboroževanja. Po podatkih tega lista so izdali narodi samo 1. 19@0 t. j. 12 let po zaključku krvave svetovno vojne za nabavo novih morilnih naprav bajno vsoto 240 milijard Din, vsoto, katere si v njeni ogromnosti sploh ne moremo pravično predstavljati Na čelu vseh koraka Amerika, ki je lani izdala za oboroževanje 42 milijard Din, potem sledi sovjetska Rusija (35 milijard Din), Francija (28 milijard Din) itd. Po najnovejših vojnih proračunih pride na vsako glavo v Ameriki strošek za oboroževanje 6 dolarjev, v Franciji 6.5 dolarja, v Italiji 4, na Japonskem 4 dolarje itd. Strašna militanstična hidra torej ne prizanaša ne bogatim no revnim državam. Vse tekmujejo v orožju. Francija je lani žrtvovala vojaškim svrham 36% vsega svoje letnega proračuna, Italija 28% in Poljska celo 37%. Za vse le silne vsoto denarja so nabavlja orožje, kanoni, puške, strojnice, strupeni plini, tanki, vojna letala in še nove morilne naprave, ki so sad modernega tehničnega napredka, za katere bo javnost zaznala šele ob event. izbruhu nove vojne.
NI Čuda, če tako strašno oboroževanje ustvarja med narodi težko moralno depresijo. Čemu tako hitro in intenzivno oboroževanje, se bo vsak vprašal? 2e ta okoliščina, ko vsi takorekof vohajo smodnik, ustvarja mod ljudmi nevarno vojno psihozo, neko mrzlično razpoloženje in dvom v stalnost obstoječih državnih prilik, ki jo bila tako značilna za Evropo pred letom 1914. Ljudje so tedaj govorili ie nekaj let preje, da mora priti do vojne, vojska se jo v njihovo domišljijo vrinila kot nekaj nujnega in neizogibnega. Tembolj se ljudstva vznemirjajo danes, ker vidijo, dn skoraj vse države kljub silni gospodarski krizi celo več izdajo za orožje, kakor pred svetovno vojno. (Japonska Škrat toliko, Amerika več kot še enkrat toliko, Anglija dvojno predvojno vsoto I) Bojazen pred novo vojno jo kriva, da se države in ljudje nc morejo prav notranje umiriti in uravnovesiti, kar je tako lepo povedal sedanji sv. oče Pij XI. v lanskem božičnem nagovoru, •»da je popolnoma nemogoče, dn bi narodi uživali miren red in svobodo, ki sta bistvo miru, dokler se notranje in zunanje čutijo ogroženi od nevarnosti, zoper katero se ne čutijo dovolj pripravljene.«
Zato so vsi narodi toplo pozdravili misel splošne razorožitvene konference, ki je napovedana 7ji mesec marec prihodnjega leta. Posebno iskreno so se za stvar zavzeli katoličani, sledeč sv. očetu in Cerkvi, ki vedno in vsakomur oznanja in priporoča mir, ki je predpogoj za pospeševanje in rast velikih notranjih dobrin in za razcvit kraljestva božjega na zemljL Posebej je sklicanje konference takoj pozdravil francoski in nemški episkopat, vso mednarodne katoliške organizacije in zlasti delavska združenja.
Trije dobri meseci nas torej ločijo od razorožitvene konference, od koje uspeha ali neuspeha v odločilni meri zavisi bodoča svetovna zgodovina, v prvi vrsti seveda usoda naše Evrope. Ali bo velika stvar uspela, to je tesnobno vprašanje, na katero žc danes z upom in strahom mislimo. A že sedaj vemo, da razorožitvena konferenca gotovo ne bo uspela, ako se ji ne posreči odstraniti vzrokov, ki države silijo k oboroževanju. Kateri so ti vzroki?
Glavni vzrok oboroževanja je brez dvoma medsebojno nezaupanje. Kljub vsem brezštevilnim pogodbam si države med seboj prav nič ne zaupajo. Vsaka nezaupljivo tehta sile svoje sosede in vidimo, da so države v zboru narodov le toliko upoštevane, kolikor reelne vojno in gospodarske sile predstavljajo. To je politično mišljenje, ki mu narekuje pravec moč ne pa pravica. Nezaupanje med državami neti zlasti neistinitost, s katero velesile govore o razorožitvi. Anglosasi (Amerika in Anglija) se skušata predstaviti Evropi kot neizprosni sovražnici vojaškega duha. A njihovo mirovno gorečnost sumljivo ogrožajo gori navedeno številke. Italija na usta duceja že dve leti pripoveduje vsakomur, kdor hočo verjeti, da je iskrena pristašinja razorožitve. Grandi si je v Ameriki nadel belo togo in nastopa kot angelj miru. Pri tem pa ves svet ve, da je Italija oborožena do zob, da se je oborožila toliko, kolikor sploh šc prenesejo njeno finance in da igra mirovno komedijo le raditega, ker ue more več zdržati konkurence z gospodarsko mnogo močnejšo Francijo. Isto jo z Nemčijo, ki jc prežeta vojnega duha, kakor kažejo njene silne vojaško formiruue organizacije in vedno znova le zato protestira, ker ne moro imeti tako veliko armade, kakor bi hotela.
Nezaupanje in neodkritost ustvarjala zelo neugodno ozračje za odkritosrčni mirovni pogovor. Državniki govore o razorožitvi ne iz ljubezni do miru, ampak v kolikor jih k temu sili grozeča gospodarska katastrofa.
Drugo, kar vzbuja bojazen v srečen izid razorožitvene konference, je popolna odpoved Zveze narodov v japonsko-kitnjskem sporu. Drastično se je pokazalo, da jo na zunaj tako mogočna stavbn papirnata hišica, ki jo je prvi resni vojni konflikt
Kitajska osamljena
Zveza narodov stopa v ozadje — Pred intervencijo Amerike
P arij, 21. novembra. V pogajanjih za rešitev mandžurskega spora ni v bistvu nastopil nikak nov moment. Japonski delegat v Svetu Zveze narodov sc kaže na zunaj bolj popustljivega. Pristal je tudi na predlog, da se v Mandžurijo odpošlje pod okriljem Zveze narodov preiskovalna komisija — proti temu predlogu sc je doslej Japonska upirala — toda ta koncesija ni v resnici nikaka koncesija, temveč ima Io namen, pokazati Japonsko pred svetom v dobri luči, a nn drugi strani v resnici zavlačevati rešitev spora. Saj je japonski delegat takoj dodal, da ne stavi japonska vlada v zadevi preiskovalne komisijo nikakih posebnih pogojev, razen tega, da bo tudi Japonska zastopana v njej, vendar pa so japonska vlada pod nobenim pogojem ne bo odpovedala zahtevi, da Kitajska končno vendar sprejmo vseh pet točk njenega til-timatuma. Tu gro predvsem za peto točko, v kateri japonska vlada zahteva od Kitajske, da prizna vseh 31 določb japonsko-kitajske jiogodbe iz leta 1915., s katero si jo Japonska zagotovila prednosten položaj v južni Mandžuriji, kjer živi okoli 1 milijon japonskih državljanov. S to pogodbo, glede lratoro so Kitajci vselej trdili, da jim jo bila vsiljena, in jo danes zavračajo, je postala južna Mandžurija malodane kolonija Japonsko. Na drugi strani bi bila naloga te komisije silno obsežna — tako naj bi komisija preiskala vprašanje bojkota japonskega blaga v Kitaju, nadalje ugotovila, koliko jo Kitajska v stanu zajnmčiti varnost življenja in imetja tujih državljanov ln v čem je Kitajska prelomila pogodbe z Japonsko, in ali je japonska zahteva po izpraznitvi Mandžurijo po kitajskih četah utemeljena — in bi priprave ter izvršitev njenega dela zahtevalo toliko časa, da bi so Japonska med tem lahko definitivno vsedla v Mandžuriji.
Kitajska grozi.
Jasno je, da ne pomeni to s strani Japonske nikak stvaren umik, ker japonska vlada v resnici vztraja na vseh dosedanjih zahtevah, ki jih Kitajska še vedno odločno zavrača. Kitajski delegat postopa v zadnjem času čedalje bolj odločno in malodnne grozeče. Tako je k eni Izmed STOjih zadnjih not na Zvezo narodov priložil spremno pismo kitajske vlade, v katerem je rečeno, da bo kitajska vlada v primeru, da se posredovanje Zveze narodov v mnndiurskem sporu ne obnese, krivila za to tiste velesile, ki nočejo niti s še tako malenkostno potezo podpreti Zveze narodov. Vlada I »o nadalje prisiljena, staviti no preizkušnjo vso kompetenco Zvezo narodov; gre torej zn vpra-šonjc, ki spravlja v igro življenje Zveze narodov in jo za uspeh razorožitvene konference odločujočega pomena. :-Nopctost med kitajskim narodom silno naglo naraščn in ljudstvo čedalje bolj izgublja potrpežljivost. Položaj je silno resen,t pravi pismo. Kitajska hoče očividno izrabiti do skrajnosti težki položaj, v katerega je zašlo Zveza narodov zaradi japonske neodjenljivosti pred svetom, v svojo korist, a no drugi strani nima več zaupanja v Zvezo samo. Tako poročajo iz kitajskih krogov, da namerava kitajska vlada prositi zn intervencijo Združene države in s tem pred vsem svetom dokumentirati popolno hlnmažo Zveze narodov.
Pred napovedjo vojne?
V resnici se po zadnjih poročilih položaj nn ! Kitajskem čedalje bolj poostruje. V vseh mestih sc j vrši javna propnganda za vojno, zbirajo sc prosto-; voljci in med temi celo žensko in po odhodu pred-' sodnika nanklnške vlade, generala Čangkajšeka so no izključuje formalna napoved vojne Japonski; doslej namreč še nc obstoji pravno vojno stanje med Nankingom in Tokijem, temveč se Japonci borijo samo proti četam posameznih kitajskih generalov.
Kitajska zapnšceun.
Položaj Kitajske postaja čedalje slabši, ker se jc proti njihovi tezi postavil poleg angleškega » zadnjem času cclo oficiozni francoski tisk. Ta je , zavzel stališče, da kitajsko izgovarjanje, da jim ' je Japonska leta 1915. vsilila pogodbo gledo Mancl-i žurije, nikakor no more opravičiti kitajske zahteve, uaj sc tu pogodba razveljavi. Vse mirovno pogodbe v zgodovini so bile več ali manj vsiljene I in hi m morale vso razveljaviti, ako bi argument I vsiljenja obveljal. Kitajska je takrat pogodbo sprejela in zato naj jo danes vnovič prizna, kakor to zahtevajo Joponci. Poleg tega ni kitajska vlada v stanu vzdržati reda v Mandžuriji, kjer gospodarijo lc tolpe, kitajskih generalov in zagotoviti varnost tujih državljanov. Nič nI čudnega po vsem tem,
da Japonci zahtevajo od kitajske vlade določena jamstva gledo njihovih državljanov v Mandžuriji in da so sklenili sami preskrbeti za njihovo zaščito, dokler se Mandžurija no pomiri. Vendar pa večina francoskega tiska kljub temu obsoja brutalen nastop japonskih vojaških sil. >Tempsr. meni, da se more Zveza narodov rešili iz sedanje zagate edino s kompromisom med Japonsko in Kitajsko v tem-le smislu: Japonski bi bilo treba priznati dosedanje pravice v Mandžuriji na podlagi pogodb in v istem času pripraviti direktna pogajanja meti Tokijem in Nankingom in napraviti v Mandžuriji red s pomočjo nadzorstvene komisije Zveso narodov.
Japonska ne popusti za las
Pariz, 21 nov. ž. Medtem, ko je vladal včeraj tukaj volile optimizem v kitnjsko-japonskem sporu in eo to dobro razpoloženje komentirali ekoraj vsi jutranji pariški listi, jo nenadoma prišla i2 Tokia zelo neugodna vest, po kateri Japonska absolutno odbija predloge, da bi pristala na premirje ter hočo za vsako ceno vztrajati na svojem stališču, izvršiti
vojno operacijo proti Kitajski. V poročilu iz To-kija so poroča, da japonski delegat pri Zvezi narodov Joshizavu ni imel poblastilu, da sprejme Bri-andov načrt in se radi svojega postopka izpostavil nevarnosti, da bo takoj odpoklican s svojega mesta.
Pariz, 21. nov. ž. Reuterjev urad poroča iz Tokija, da jo japonska vlada zapovedala svojemu delegatu v Porizu, da odbije vsak predlog, ki bi se nanašal na Mandžurijo. Japonski ni treba, da pristane na kakšne predloge o premirju v Mandinriji, ke rdo premirja pride lahko edinole, če hi obstojalo vojno stanje. Premirje hi omogočilo Kitajcem, da zberejo uove vojne moči proti 15.000 japonskim vojakom, ki stojo pripravljeni v Mandžuriji, kar bi omogočilo Japonski, da razbije in uniči rashoV niško handc.
1'arir, 21. novembra, ž. Tukajšnja izdaja »New-york Herald« piše, da je Japonska v zadnjem ćaen na ameriškem trgu kupila za 2.5 milj. belih bombažnih odpadkov po ceni 1.25 dolarjev. Te bombaževe odpadke potrebuje za proizvodnjo ekrazita.
Washington, 21. novembra, ž. Ameriški konzul v Tjenclnu sporoča, da so kitajske tolpe zopet napadle mesto. Proglašeno je obsedno stanje v kitajski zoni.
Kitajska armada je slabo opremljena
Nanking, 21. nov. AA. Predsednik kitajske republike general Čangkajšek odpotuje danes z Io-lom * severno Mandžurijo. Kongres kitajske nacionalistične stranke ga je pozval, naj brani Kitajsko in ji povrno izgubljeno ozemlje.
London, 21. novembra, ž. Iz Nankinga službeno poročajo, da je prevzel poveljstvo nad vsemi kitajskimi četami general Ma. Prihod Cankajšeka v Mandžurijo je dvignil moralo v kitajski vojski. V vojaških krogih se trdi, da bo Kitajska lahko poklicala |4>d orožje 2 milijona vojakov. Edina težtoča je v tem, ker Kitajska nima dovolj orožja in municije. Tisk pozdravlja sklep predsednika kitajske republike Cankajšeka, da organizira močno vojsko za obrambo teritorialne integritete Kitajske in povdarja, da je čankajšek v svojem zbranem govoru povdaril, da bo Kitajska v slučaju, če pakt Lige narodov in Kellogov pakt ne bi mogla
rešiti kitajsko-japonskega spora, kitajski narod žrtvoval vse, kar bo mogoče.
Tokio, 21. novembra, ž. Namestnik japonskega zunanjega ministra, državni tajnik Nagaji je prevzel odpravniške posle in je na zahtevo japonske vlade sporočil vzroke, zaradi katerih je japonska vojska morala prekoračiti vzhodno kitajsko železnico. Nadalje je povdaril, da so japonski vojaki in častniki dobili strogo zapoved, da v nobenem slučaju nc smejo poškodovati železniške proge. Nagaji je izjavil dalje, da sc bo takoj, ko bo izvršeno manevriranje japonske vojske, umaknila proti jugu. Jasno jc, da japonska vojska nc more povedati roka, kdaj se bo umaknila od Cicikarja, vendar pa upa, da se bo to zgodilo že v kakih 4 do 5 dneh. Prosil je, da se o tem obvesti sovjetsko vlado, kakor tudi, da se niti najmanje niso po slabšali prijateljski odnošaji japonske vlade prof Sovjetski Uniji.
Rusi samo opazujejo
Pariz, 21. nov. Možucst komplikacije man-džurskega spora z intervencijo Sovjetske Rusije se v diplomatskih krogih zaenkrat izključuje. Dejstvo je, da boljševiki podpihujejo Kitajce, in v tukajšnjih protiboljševiskih krogih menijo, da delajo predvsem to z namenom, da hi povzročili na Kitajskem še večjo zmešnjavo in v primeri vojnega izbruha pospešili boljševiško propagando ter kočno izvedli pravo revolucijo. Pokrajinske sovjetske vlade že obstojajo v nekaterih kitajskih deželah, kakor v Kjangsi, in kitajski sovjeti žo razpolagajo z močnimi rdečimi armadami; tako šteje rdeča armada generala Hojingšinn okoli 120.000 oboroženih vojakov, drugi general Fanghimin pa jo že zbral 12.000 mož "in Huteh okoli 30.000 mož. Verjetno je, da bodo te armado slepo izvedle povelja Sovjetsko Rusije. Bolj verjetno je, da bodo korakalo proti nankinški vladi, da jo strmoglavijo in izvedejo Imlj-ševiška revolucijo, kakor pa proti Japoncem. Japonska in Rusija sta si žo s pogodbo o nenapada-nju iz 1. 1925 razdelili interesne sfere v Mandžuriji in Rusom ni na leni, da bi so spustili v boj proti Japoncem, dokler ne bodo kršili to jiogodbe. Zalo pa japonska vlada stalno poudarja, da bodo japonske čete takoj zapustile Cicikar in železnico proti Vlndivostoku, kakor hitro razbijejo kitajsko armado.
Sovjetska vlada je sklenila, da ne odgovori na zadnjo noto Japonske, ki prosi sovjete, naj ohranijo popolno nevtralnost v mandžurskem sporu in uaj no podpirajo kitajskih čet. Sovjetska vlada je naziranjn, da jc Litvinov že dovolj jasno povedal, da hočo sovjetska Rusija ostati nevtralna; vendar pa jo boljševiko zelo osupnila zasedba Cicikarja in dražijo jih tudi japonske note. Sovjeti so sklenili javnosti razložiti postopanje Japonske in so zalo napovedali javna predavanja na delavskih shodih. Prišlo bo bržkone tupatam do protijaponskih demonstracij, ni pa verjetno, da bi sovjetska vlada riskirala vojno in s lom morebiti tudi svoj ob-
stoj. Končno so Rusi na podoben način kakor danes Japonci, to je z vojašlio intervencijo, prod dvema letoma rešili spor radi severne mandžurske železnice, ki so jim jo hoteli Kitajci ugrabiti. Takrat so Japonci molčali, pravtako bodo danes Rusi.
Ruski odgovor na japonsko noto
Moskva, 21. novembra, ž. Ljudski komisar za zunanje posle Litvinov je izročil japonskemu poslancu Hirotiju odgovor sovjetske vlade na zadnjo japonsko noto. Sovjetska vlada odgovarja, da je z zadovoljstvom sprejela na znanje, da japonska vlada ne veruje vestem o kršitvi načel, ki jih je postavila Sovjetska Unija v jajionsko-kitajskctn sporu. Ne drži japonsko mnenje, da obstoji analogija med sedanjimi dogodki v Mandžuriji in sov-jetsko-kitajskim sporom iz leta 1029, ker takrat niti trenutek ni obstojala možnost kršitve japonskih interesov. Sovjetska vlada ni izkoristila takrat svoje vojne moči in kitajske slabosti, da bi Kitajski j naložila kake nove pogoje, niti ni zahtevala rešitev problemov, ki niso bili v zvezi z nastalim konfliktom. Glede zagotovila japonske vlade, da ne bo nikdar dopustila, da bi se kršili interesi vzhodno-kitajske železnice in Sovjetske Unije, jc treba poudariti, da Japonska ni izpolnila svojih prejšnjih obljub in je razširila svoje vojne operacije. Sovjetska vlada bo ohranila nevtralnost v mandžurskem sporu in pričakuje, da tudi Japonska ne bo kršila sovjetskih interesov.
prevrnil. Vsci moralne sankcije, s katerimi Zvezo narodov razpolaga, so brez učinka pn onih državah, ki mislijo, da so silne dovolj, da lahko slede brezobzirno svojemu egoizmu. Kdor je močan, ima dovolj prijateljev, pa če tudi jo v krivici, nikogar pa ni, da bi šibkega bronil pred močnejšim samo zato, ker so mu godi krivica. Svet Zvezo narodov zboruje in zboruje, dn jc predsednik Briand od napora že resno zbolel. V Mandžuriji pa grme topovi, vrši se bitka za bitko, kakor v posmeh vsemu svetu, ki jo šelo pred 2 leti slovesno s Kellogovim paktom proklel vojno kot sredstvo meddržavnega obračunavanja. Japonska se uveljavlja v Mandžuriji, uo ker Ima do nje pravico, ampak ker je enn največjih vojnih sil sveta. Oo Amerika ali Rusija po-sežeta v boj, no bodetn toga storili zalo, da pomagata Kitolcem, katerim sc codi krivico, ampak da
uveljavila vsaka svoje lastno interese na Daljnem Vzhodu. Japonci so Zvezi narodov zadali neozdravljiv sunek, ker so uničili njeno moralno avtoriteto in s tem pri vseh narodih okrepili stališče listih, ki v orožju in v zanašanju no lastno vojno moč vidijo edino pravilno državno politiko.
V teh okoliščinah je razorožitev zaenkrat še nebogljen zarodek, Li bo dobil meso in kri in poslal resničnost le (odaj, čo bo med narodi zavel duh pravičnosti. Mest ona matcrielno silo morajo države opreti svoje gospodstvo iu moralno silo pravico. Potem bo samo po scd! prišlo spoznanje, da boljšo garancijo kakor gozd bajonetov daje državi in njeni varnosti medsebojno zaupanje in prijateljstvo. Pogodbe bodo imele zopet svojo etično veljavo in bo razorožitev brez konferenc kaj lohlco mogoča-
Vojni ukaz
Belgrad, 21. nov. I. Službene Novine prinašajo sledeči vojni ukaz: Za razrednega starešino slušateljev jo postavljen polkovnik Dragomir Sarič. Zo vršilca dolžnosti blagajnika 51. pehotnega polko jc imenovan J. Cerin. do sedaj na kontroli pri letalskem tehničnem oddelku. Za šefa apoteke jmtij.ke stalne vojoške bolnišnice jo Imenovan npotekorski kapetan I. razreda Plovša Uroš. do sedaj v jadranski bolnišnici. Za poveljnika 48. obmejno čete jc imenovan kapetan II. razreda Dragotin Lekovec, do sedaj v štabu dravske divizijo. Za vršilca dolžnosti 2. čete 1. hotaljona železniškega polka jo imenovan inženjerski poročnik Ivan Božič. Zn vršilca dolžnosti poveljnika 3. čete istega polka jo imenovan inženjerski poročnik Novoscl Matej. Za vršilca dolžnosti poveljnika 1. čete 2. železniškega polka je imenovan inženjerski kapetan O. Purko. V knjigovodstvo zet-skega vojnega skladišča jo premeščen Kazimir Pod-krajšek, do sedoj v konjiškem polku kraljice Marije.
Dunajska vremenska napoved. Se nobene bistvene spromebe. Začetkom prihodnjega tedna morda nekoliko toplej*.
Nova pota katoliške francoske omladine
(I« francoskih akademskih vnt)
Vprašate, kakšno je nate novodobno mladinsko gibanje f Znano Vam je, da je do eadnjega časa bila vsa katoliška mladina organizirana v eni sami veliki organizaciji: Jeunesse catholique franfaise,
razven skavtov in pa športnih društev. To mladinsko organizacijo jc ustanovil ie pred pol stoletja grof de Mun, škofje so jo priporočali in je talco veljala za oficielno zvezo katoliške mladine. Kazpore-dena je po celi državi. V vsaki škofiji ima svojega škofijskega vodjo in v vsaki fari svojo delovno skupino. Prav namenoma so v njej bile zastopane vse socialne plasti, da praktično demonstrirajo krščanski solidarizem. Organizacija je imela namen, da ohranja na dobrih potih kur je še pozitivnega in da katoliškim druiinam ohrani katoliško ludi njihovo mladino. Torej smer celotne organizacije je bila defenzivna, a ne ofenzivna. Ni imela namena, da si osvaja, ampak da ohranja in dalje vodi predano zapuščino. Gotovo lep cilj, ki pa danes sa mladinski pokret nikakor več ne zadostuje.
Treba je le pomisliti, da naše svobodne katoliške šole vedno težje konkurirajo z lajičnimi državnimi, kor jim manjka potrebna finančna podlaga. Potem je ves državni aparat brezbožen, kar hitro čutile v občevanju z uradništvom. Čuti se hudo pomanjkanje duhovnikov. In naj omenim še značil-
naših boljših meščanskih katoliških krogov, ki ro sicer verni, ali konservativni, ljudstvu tuji in vase zaprli. Ziv in delaven katolicizem v visokih in inteligenčnih krogih, ki ga marsikdo občuduje, vas ne sme motili. Široke ljudske plasti so versko zelo indiferentne. Odstotek praktičnih katoličanov je zlasti med kmečkim prebivalstvom, če izvzamemo severno Francijo in Dreagne, jako majhen.
Spričo vsega tega se je vodstvo Jeunesse catho-lique franfaise odločilo za temeljilo reorganizacijo mladinskega pokreta. ki ne bo več pasivno in defenzivno usmerjeno, ampak se ho skušalo približati raz-kristjanjeni množici in jo nazaj dobiti za Kristusu. Za nas akademike pride seveda v prvi vrsti v poštev »na akademska mladina, ki je obiskovala lajično, lo je brezversko šolo. l)o nje ne morejo duhovniki, ker oni nič vei ne obiskujejo cerkve. Preuredili smo torej mladinsko organizacijo v tem pravcu, da za-pačnemo ofenzivo v sovražnem taboru. Pri tem se poslužujemo malih edini c, celic, ki so se komunistom doslej povsod tako dobro obnesle in kakor čitamo tudi Hitlerjevim narodnim socialistom v Nemčiji. Naša mladinska organizacija se je porazdelila v tisoče malih napadalnih čet, katerih vsaka dela v svojem področju.
Razumljivo, da je pod razvojem novodobnega iivljenja bilo treba opustiti skupno enotno organizacijo sa vse stanove in za vse socialne plasti naroda. Treba je specializacije. Med delavci more mi-sijonariti le delavec, med akademiki pa akademik. Mesto enotne organizacije imamo torej sedaj točene zveze za delavce, akademike, kmelsko mladino in mornarje. Vsaka svesa ima svoje lastne sestanke, liste »n svojo akcijsko metodo. Podrobno stvar opi-savati nima smisla, ker delovne metode narekujejo okoliščine in prostor. Potisnili smo pač svoje celice v središče tovarn, šolskih dvorišč, na ladje in na polje.
Ko smo se preje sestajali, smo debatirali o sociologiji in apologetiki. Ko danes pridemo skupaj, »i pripovedujemo doživljaje, ki so se nam primerili na naših misijonskih potih. Zbiramo skušnje in teorijo študiramo na podlagi praktičnih težav. Preje na primer se nikdar ni govorilo o vrednosti mladega človeka kol človeka in poklicnega delavca. Danes nasprotno vidimo, da moramo iz svojih vrst predvsem postaviti prvorazredne, prisrčne tovariše, isvrstne učence in delavce. Kajti najjačji argument za pravilnost naših nazorov je osebna vrednost vsakega izmed nas.
Morda se začudite, ko Vam povem, da v naše vrste vabimo tudi drugače misleče in tudi — pogane. Nedeljski obisk službe božje ni več legitimacija ta pristop v naše organizacije. Mislimo namreč, da je te mnogo storjenega, ako se nasprotniku nudi prilika prisrčnega sožitja z nami. To je začetek, drugo pride pozneje. Kar se tiče duhovščine, omenim, da stoji za našim gibanjem, ali nikakor in nikjer ne v ospredju. Duhovniki so naši svetovalci, toda organizacija je popolnoma v rokah mladcev samih. Naloga duhovščine je, da vzgaja voditelje. Na to polagamo veliko važnost. Morate me popolnoma prav razumeti. Mi sprejemamo nase delo kot apostoli, sa nas je slik z načelnimi in verskimi nasprotniki naša verska naloga. Tu edržo samo močni, versko izdelani značaji, ki imajo vsaj toliko osebnega doživetja in navdušenja ca Kristusa, kakor komunisti sa svojega Lenina, ali narodni socialisti za svojega Hitlerja. To Udi odgovarja naii francoski naravi. B r e t osebnega doživetja, iz katerega se poraja entuzijasem in tudi veselje za žrtve, ni mogoče vodili in izvesti taktnega pokreta, kot smo si ga zastavili mi, namreč, povesti Francijo nazaj k Bogu.
Verujem, da bomo v naših ciljih uspeli. Prepričan sem, da bomo uspeli, ker je vedno širši krog mladih ljudi, ki pripadajo našemu pokrelu in ki si takšen aposlolat slavljajo celo za svoj življenski cilj. Menda Vam ne izdam skrivnosti, da se je osnoval nalašč za apostol-e t v o med delavstvom nov delavski verski red, ki se lepa razvija, vendar hi Vam o tem zaenkrat ne mogel vei poročali. Naj leni še enkrat zagotovim: uspeli bomoHI
Imenovanja
Belgrad, 21. nov. 1. Službene Novine prinašajo sledeča imenovanja: Za okrajnega načelnika IV. skupine 2. razr. je imenovan Anton Farčnik, okrajni nočelnil; v Dolnji Lendavi. V isto skupino je imenovan Milan Bakara, okrajni načelnik v Mariboru, desni breg. V 8. položajno skupino je Imenovan Lenart Martin, veterinarski pristav y Metliki.
Belgrad. 21. nov. L Jugoslovansko društvo sa mednarodno pravo bo imelo svoj redni občni r.bor jutri, 2. novembra v prostorih pravne^ fakultete. Občnega zbora se bodo udeležili pravniški strokovnjaki iz vse države.
Belgrad, 21. nov. I. Slovenski klub »Triglav« se jc preselil v svoje lastne prostore т »Moskvi«. Prostore mu je stavil v brezplačne razpolago lastnik kavarn«,
Razvoj dogodkov v Španiji
Nobena jaha se ne poje tako vroča...
Barcelona, novembra.
Veri sovražne določbe v ustavi eo verni del
španskega prebivalstva zelo ogorčile, vendar zaenkrat ni bilo javnih protestnih nastopov. Poklicani voditelji katoliške stvari so že' na delu, da brez odloga zbero vse dejanske katolike in organizirajo katoliško ljudsko stranko, a ne po nemškem, marveč po francoskem vzorcu. Stranka sc bo prizadevala, da v parlamentu uveljavi katoliške zahteve s pomočjo pcelancev raznih političnih frakcij. Oddolžila se bo potem tem poslancem pri vsakih bodočih volitvah in jim zagotovila katoliške glasove. Ali in v koliko se bo na ta način posrečilo uresničiti minimalni politično-verski program, bo nadaljnji razvoj stvari kmalu pokazal.
Zelo verjetno je, da se bodo sedaj omahujoče mase liberalno navdahnjenih katoličanov, ki so ob minolih volitvah verjeli hinavskim obljubam republikanskih kandidatov, da se »versko vprašanje ne bo sprožilo«-, jim dali evojo glasove in tako nehote sodelovali pri ustvaritvi sedanjega stanja — zelo verjetno je, pravim, da se bodo te mase strnile okrog pravih katoliških smernic. Temu ee pridružuje sedaj še drugo važno dejstvo, da je po nedavni smrti pretendenta na španski prestol don .Taime-a odpadel spor, ki je cepil jedro katoliških čet v dva tabora: dinastično-legitimno smer in in-tegristično enotne katolike. Sedaj ni nobene ovire več za tesno sodelovanje obeh skupin, ki boeta zedinjeni prevzeli politično vodstvo versko mislečih Spancev.
Maura, bivši notranji minister nove republi-
ke, ki se je označeval za zastopnika deenice, a ni imel za seboj niti enega poslanca, ker delnice
sploh nikjer bilo ni, napenja sedaj vse sile, da bi to problematično desnico ustvaril. In sicer računa pri tem na sodelovanj« bivših konservativno-libc-rnlnili elementov kakor tudi na gori omenjeno veliko nevtralno maso, nasproti kateri bi se rad pokazal kakor prislen katoličan. Je pa malo verjetno, da bi mogel poslati mož, ki je kot notranji minister e prekrižanimi rokami stal ob strani, ko je divjal kulturni boj in so požigali samostane, politični voditelj katoliško mislečih množic.
Do praktične izvršbe cerkvenim redovom sovražnih določb je zaenkrat še daleč, španske vlade so javni pouk tako zanemarjale, da so ga povečini prevzeli samestan in bi morala izdati država po 300 milijonov več na leto za same učiteljske plače, neglede na to, da zaenkrat laičnega učiteljstva sploh ni in bi ga bilo treba v teku let še-le izšolati. Zato se je moralo novo ministrstvo takoj na prvi seji osmešiti z ukazom, da morajo redovni učni zavodi brezpogojno nadaljevati s poukom ter jim je v nasprotnem slučaju zagrozilo z nasilnimi odredbami. Iz tega se najbolje vidi, na kako slabih nogah stoji nova ustava. Zato se ni čuditi, da se katoličani z vso resnostjo pripravljajo, da dese-Zejo preosnovo ustave.
Glede brezverekih ljudskih Sol vetja »to, kar v višjih učnih zavodih. Sedaj morajo dajati starši pismeno izjave, če naj dobivajo njihovi otroci v šoli verski pouk ali ne. Doslej so se še vsi starši izrekli za verski pouk svojih otrok, tudi taki, ki
osebno ne izpovedujejo več nobene vere.
Tudi glede določbe, ki dovoljuje ločitev zakona, je treba vedeti, da se španski narod, ne iz-vzemši versko mlačnih, slej ko prej drži kanouič-nega zakona; kdor se mu javno izogne, poetano družabno nemogoč. Izjemo delajo le nravno najnižje stoječi ljudski sloji.
Takoj po nastopu novega ministrstva je bil parlamentu predložen in še tisti dan sklenjen zakonski načrt v obrambo republike; njegova strogost prekaša vse, kar si je kdaj dovolila kaka španska vlada, ne izvzemši bivšo diktaturo. A resnični položaj niti ne daje povoda za tako strogost, če izvzamemo komunistično rovarjenje na jugu, kjer trajno vre in tli. Tu utegnejo biti vmee tudi vplivi tistih treh milijonov funtov šterlingov, ki jih je poslala za špansko revolucijo Moskva. Del tega denarja se je porabil za revolucionarno propagando v kritičnem trenotku ob spremembi vladne oblike, drugi del je šel za organizacijo navalov na samostane, ostanek pa za mobilizacijo andaluč»;o »glavne celice«. V koliko imajo tudi tu svoje prste zraven vladni krogi, zaenkrat puščam ob strani. A enkrat pride vse na dan. Glavni eum pada vsekakor na justičnega minisra De los Rios-a, ki ee mu je zahotelo tudi po cerkvenem premoženju.
Da zna vea ta republikanska družba podirati in da je pri svojem delu zelo vneta, se ne da tajiti. Veliko vprašanje pa je, če bo znala tudi graditi — če je gospodarska kriza, ki ee že grozeče javlja, ne pomete s pozorišča.
(Ponatis prepovedan.)
Reparacijske konference na vidiku
Berlin, 21. nov. Glede najnovejšega sporazuma, ki je bil dosežen na pogajanjih v Parizu, do-znavajo, da gre eamo za sporazum glede formalnosti, po katerih naj ee reši vprašanje reparacij in kratkoročnih kreditov. Zadeva, ali naj se vprašanje reparacij reši deflnitivno ali samo začasno, še ni bila predmet pogajanj. Tudi še ni bilo govora o tem, ali naj se obnovijo stvarne dobave na račun reparacij. Vse pa kaže, da se Francija nagiba k provizorični rešitvi reparacijekega vprašanja.
Kakor že javljeno, je nemška vlada v smislu pariškega sporazuma že vložila pri banki za mednarodna odplačila v Baslu in tudi pri prizadetih vladah noto, v kateri prosi za sklicanje posvetovalnega odbora. Za stilizacijo te note je bil med i francoskimi in nemškimi delegati hud boj. Končno se je našla kompromisna formula, v emielu katere se ne omejujejo pravice preiskovalnega odbora, to se pravi, da bo preiskovalnemu odboru dana možnost, da preišče poleg plačilne zmožnosti Nemčije glede na reparacije tudi vprašanje kratkoročnih kreditov. V tem pogledu še niso znane vse določbe sporazuma. Nekateri tudi domnevajo, da bo poleg tega odbora posloval poseben odsek, ki eo bo bavil i z vprašanjem kratkoročnih kreditov.
Poleg tega je bilo sklenjeno, da se skliče r kratkem mednarodna konferenca, ki bi se je ude-j Icžile države, prizadete rudi reparacij in tudi radi kratkoročnih kreditov. Nemčija bo stavila svojim upnikom radi kratkoročnih kreditov nove predloge in bi bila to že storila, ako bi je pogajanja e Francijo ne bila zadržala.
Spravljivost Francije
Pariz, 21. nov. tg. -Echo de Pariš« poroča o stališču francoske vlade k nemškemu memorandu: »Pripravljeni smo na to, da ne vztrnjamo pri svojih polnih zahtevah na pripadajoči efektivni presežek iz reparacij, vendar vztrajamo pri tem, da dobimo vso svoje pravice iz Toungovega načrta glede uezavarovanih nemških plačil, dokler ne bomo popolnoma oproščeni svojih dolgov v Ameriki in Angliji. Vsekakor so naše koncesije Nemčiji odvisne od popusta dolgov, ki jih zavezniki dolgujejo Ameriki. Hoover priznava prvič načelo paralelnosti mod dolgovi in reparacijami, ne da bi povedal podrobnosti. Meseca decembra pa se sestane ameriški kongres. V splošnem pa kaže nemški memorandum očitno tendenco nemške vlade, da so za Nemčijo ler za ameriške in angleške banke reparacije sploh žo nehate obstojati.« Pertinax dostavlja, da bo ime-
la Nemčija itak dosti opravka, da bo svojo kratkoročno predite vrnila v štirih do petih letih.
Spomenica
Berlin, 21. nov. AA. Snoči je bila objavljena
spomenica o sklicanju odbora Banke za mednarodna plačila, ki naj prouči plačilno zmožnost Nemčije. Nemška vlada pravi v tej spomenici, da je nemško gospodarstvo pred polomom, da je nemško go-
spodarstvo kot celota insolventno, da Nemčija ne more več plačevati anuitet po Youngovem načrtu in tako dalje. Nato navaja spomenica inicijativo predsednika Združenih držav Hoovra o enoletnem moratoriju, nakar je bila znana konferenca v Londonu in akcija za podaljšanje nemških kratkoročnih kreditov. Vlada pravi nato, da je Nemčija prebrodila najhujšo gospodarsko in finančno krizo in da naj zato mednarodna anketa ugotovi, kolikšni eo sedanji zasebni dolgovi in ali lahko plača reparacije. Na kraju želi nemšlc vlada, naj bi ta odbor čimprej pričel svoje delo.
Jorga se odreka popularnosti
V kratkem nove volitve
Bukarešt, 21. novembra, ž. Na včerajšnji seji parlamenta je predsednik vlade prof. Jorga izjavil, da hoče v interesu vlade žrtvovati svojo popularnost, ker vlada noče braniti političnih agitatorjev. Vlada je od svojega začetka zbirala kapital poštenosti, da se bo lahko branila v slučaju potrebe proti političnih intrigantov. Na napad liberalne stranke je odgovoril, da so bili liberalci izvoljeni v parlamentu na vladnem programu, vsled česar ne morejo ničesar prigovarjati. Jorga je rekel, da hoče izvršiti edinole še svojo misijo, potem bo pa odšel domov. Finančni minister Argetoanu je izjavil, da jc pripravljen vezati svoje mesto s predloženim državnim proračunom, da pa bo takoj podal ostavko, če bi se proračun zvišal le za eno paro. Nacionalna kmečka stranka je sklenila, da sploh ne sodeluje v debati o prestolni besedi. Ta stranka
stoji na stališču, da današnja vlada ni sposobna, da bi zboljšala situacijo v Romuniji.
Bukarešt, 21. novembra, ž. »Lupta« poroča, da bo kralj Karol poklical k sebi vse voditelje političnih strank. Po razglasitvi državnega proračuna, to bo najbrže v sredi decembra, bo večina strankinih voditeljev zahtevala, da se razpišejo nove volitve na temelju novega volivnega zakona.
Demonstracija brezposelnih
Bukarešt, 21. nov. i. Včeraj popoldne ee je pred parlamentom zbralo veliko število odpuščenih delavcev, ki eo priredili demonstracije. Protestirali eo proti vladi in parlamentu in zahtevali kruha. Ker je bila parlamentarna straža preslaba, eo poklicali orožništvo, ki je razgnalo demonstrantei.
Kongres veterinarjev
Otvoritev veterinarske razstave
Belgrad, 21. novembra. 1. Danes se je vršil v prisotnosti kraljevega zastopnika in zastopnikov raznih ministrstev 10. jubilejni kongres Veterinarskega društva v Jugoslaviji. Kongresa sta se udeležila tudi poljski in češkoslovaški poslanik. Predsednik Qcs je po daljšem uvodnem govoru podčrtal težko pot, katero je nastopilo društvo od dneva svoje ustanovitve pred desetimi leti. Težko jc bilo uveljaviti in dati društvu in njegovim članom tisti socialni ugled, katerega v resnici zaslužijo živinozdravniki zaradi svojega izbranega poklica. Delo, ki ga je vršilo društvo, je zgodovinsko, ker je po svojih članih zaneslo med široko plast naroda potrebno strokovno znanje. Nato se je vršilo zanimivo predavanje prof. dr. Završnika o ustroju živinozdravništva v Jugoslaviji. Z dokumenti v rokah je profesor zasledoval razvoj veterinarstva na svetu od prvega začetka ter naposled orisal zgodovino našega veterinarstva po vseh krajih. Po
DEBATA O MIKLAVŽEVEM
DARILU
se je končala in je bila soglasno sprejeta sledeča resolucija:
1.)	Darilo mora biti trajne vrednosti.
2.)	Biti mora moderno ter odgovarjati zahtevam sedanjega časa in okusa.
3.)	Biti mora tako. da izpolni staro željo ob-darovanca, a ga kljub temu preseneti.
Tem zahtevam najbolje odgovarja RADIJSKI APARAT
Naša velika izbira, nizke cene in ugodni plačilni pogoji Vam omogočijo nabavo prav takega aparata, ki bo odgovarjal vsem Vašim željam.
RADIO LJUBLJANA
-
predavanju je bila otvorjena veterinarska razstava, kjer je bilo razstavljeno vse, kar spada k delokrogu živinozdravnikov, razni preparati, zdravilne rastline, serumi itd. Razstava ima 22 različnih oddelkov ter daje izčrpno sliko o stanju našega živinozdravništva s pomočjo slik, diagramov, tabel in modelov. Z veliko skrbjo je bil sestavljen oddelek za živinske bolezni in higieno živanske prehrane. Kraljev zastopnik, kapetan fregate Mundorfer je v imenu Nj. Vel. kralja pozdravil navzoče živmo-zdravnike ter pohvalil njih delo v korist in blagor domovine.
Radarska katastrofa na Angleškem
Iiondon, 21. nov. ž. Danes ponoči se je zgodila strašna radarska katastrofa т oddelku Bendley pri Doiicastcrju v grofiji York. Eksplozija je izno-nadila т rudokopu veliko število rudarjev. 19 je bilo izročenih smrti, 29 pa težko ranjenih, od katerih je umrlo pozneje še 7 rudarjev. Trupla ponesrečenih rudarjev so tako strašno razmesarjena, da ni bilo mogoče ugotoviti identitete. 40 rudarjev se še nahaja v rovu in obstoja bojazen, da bodo vsi našli smrt.
Hitler ne gre v vlado
Berlin, 21. novembra, tg. Narodni socialisti in nemški nacionalci hodijo zopet svoja ločoua pota in se med seboj pobijajo. Voditelj narodnih socialistov Goebbels je imel včeraj v športni palači oster govor, v katerem je napadal tudi centrum, iz česar jo sklepati, da narodni socialisti sedaj ne mislijo na nobeno koalicijo, odkar jih je centrum tako odločno zavrnil.
Aachon, 21. nov. tg. Narodni socialisti so imoli zborovanje v Kurlmusu, katero so motili komunisti, tako da je morala posredovati policija. Po shodu pa je prišlo do velikih pretepov, v katerih je bila ena oseba ubita, tri pa so bile smrtnone-varno ranjene.
Škandal s Creditanstaltom
Dunaj. 21. novembra. Ig. Polom dunajskega Creditanstnlta bo doživel So škandalozno posledico. Kakor javljajo snočnji in današnji jutranji listi, je bivše vodstvo Creditanstalta po polomu meseca maja izplačalo podkupnino 300.000 šilingov zasloj)-nikom inozemskih listov in poročevalski družbi, da si zagotovi osebnO ugodna poročila v listih. Razen tega se tudi govori, da so domači listi dobili še veliko znatnejše vsote. Dasi je preteklo žc 24 ur, šo ni bil objavljen noben dcmnutL
Slabi časi jeseniškega delavstva
Novo pogodbo je družba že odpovedala
Jesenice, 20. novembra.
V mesecu žalovanja smo, v času, ko jo vsa narava zaspala da si odpočije tn nabere novih sil. Prvi in drugi november eta žalna dneva, ki sta zapisana tudi v koledarju. Za jeseniško delavstvo pa je dal november še tretji žalni dan namreč, dan IG. uovembra, ko je z žalostjo in skrbjo sprejelo vest, da jo vodstvo tovarno KI D komaj pred štirinajstimi dnevi podpisano kolektivno pogodbo med delavstvom in Kranjsko industrijsko družbo odpovedalo. Pogodba, ki jo bila odpovedana v letošnjem januarju, jo čakala na novo celih deset mesecev. Dasi uova ni nudila delavstvu nobenih zboljšanj, vendar je, z ozirom na splošno gospodarsko krizo, to pogodbo delavstvo sprejelo molče. Tretjega novembra je bila podpisana in funkcionarji, ki so sodelovali pri sestavi, so si oddahnili.
Toda, kakor strela z jasnega je v ponedeljek delavstvo zadela vest, da se jo družba KID poslu-
eila člena, ki pravi, da pogodbo lahko vsak čas razveljavi, odnosno, odpove.
V	torek so jo vršil z ravnateljstvom in zastopniki delavskih organizacij informativen razgovor, na katerem jo gospod gen. ravnatelj utemeljeval odpoved s splošnim gospodarskim položajem. Tozadevni sestanek v svrho nadaljnega razgovora, oziroma sklepanja nove pogodbe, ki jo predloži vodstvo KID, bo v četrtek '20. novembra.
V	čotrtek, 19. novembra, so je vršil v kinu Radio shod delavstva, na katerem jo bil delavstvu pojasnjen sedanji položaj. Verjetno je, da bo vsemu uslužbenstvu reducirana plača, ali pa bo po posameznih obratih število delavstva zmanjšano. Kakšni so бе drugi načrti vodstva KID., je dozdaj So neznano. Slabi časi se obetajo delnvstvu na Jesenicah in Javorniku. O Dobravi pa je itak žo komaj vredno govorili, ker jo tam le še par oseb stalno zaposlenih.
Celodnevni pouk na srednjih šolah ?
Glas profesorja in glas staršev
Ljubljana, 21. novembra.
Gospod urednik! Z veseljem sem prebral dopis o celodnevnem pouku, ki so ga brez vsakega posvetovanja in utemeljevanja pričeli siliti v srednje šole. Ros, menda nihče ne ve, čemu in komu jc la nenadna novotarija koristna. Gotovo pa na dijaku in šoli! Oglasil so je prizadet roditelj iz okolice. Jaz pa bi rad povedal, da tak pouk tudi dijaka v centru mesta nc more podpirati v študiju; saj je menda bistveni namen šolo šc vodno ta, da se dijaki česa tudi res nauče!
Dijak, ki naj ustreza zlasti v višjih razredih vsem predpisom srednješolskega učnega načrta, mora imeti veliko časa za samostojno delo. Ne le za različno preparacije in ualogo, marveč zlasti za to, kar zahteva od njega domače berilo iz literature. Le poglejte učne načrte! Koliko mora dijak brati doma. Saj je prav. saj se s tem tudi res izobražuje, ali časa jc treba. Kdaj naj dijak uporabi čas za branje, če jc komaj ob potih doma iz šole. Da bi koj po šoli sedel h knjigi in študiral, ni misliti, je čisto nenaravno in nemogoče. Komaj ob šestih bo segel po knjigi. Potem pride večerja. Ce jo ima na stanovanju, še gre, a do osmih bo zopet za študij komaj sposoben. In če naj res kaj naredi, mu ne preostane drugega nego ponoče-vanje. V dijaških letih pa mora imeti dijak primerno količino spanja, vsaj do 9 ur, če naj ostane zdrav.
Saj je bil že včasih pouk popoldne. Res jo. a so bili dopoldne dijaki ob takih dnevih navadno prosti že ob enajstih; tako je vsaj dopoldne dobil malo oddiha. Sedaj pa zabija ves dopoldanski čas z dolgimi četrturnimi odmori. Čemu li dolgi odmori? S jim o ljubo ubijanje časa! S higijenskega razgleda gotovo ni priporočljivo, da v sobi dvigajo prah in sede potem vso uro v njem. Nn dvorišče jih tudi ne kaže goniti vsnk odmor, ker t s dijaka preveč raztresa, brez ozira na to, da je več ko pol lela dvorišče zaradi slabega vremena nedostopno. Da bi dijak uporabljal ta Čns za učenje, jo silno tnalo verjetno; euo dobro slran imajo
te dolge pavze za lenuhe: domače vaje bo lahko v naglici prepisoval. To jo torej neposredno zavajanje dijaka k nesamostojnemu delu, kar se bo godilo deloma zaradi resničnega pomanjkanja časa doma, deloma radi ugodne prilike dolgih odmorov.
Popoldanski pouk jc redno mnogo slabši nego dopoldanski, kar je eksperimentalno ugotovljeno. Po dopoldanskem delu in kosilu res ni pravega razpoloženja v šoli. Ko bi bile popoldanske uro določene lo vajam in ponavljanju, bi še šlo. Л tega učni načrt nc predvideva. Zato je s prav vseh vidikov najbolje, da dopoldanski pouk ostane ne-deljen, da si ure v hitri zaporednosti slede, da dijak vse dopoldne res intenzivno dela, a ima drugo polovico dneva prilike dovolj za lastno samostojno delo. Vsem, ki jim je šola resno izobraževalno delo, je veliko na tem, da se že vendar enkrat neha z neutemeljenim poskušanjem in tipanjem, ki nam šolo samo kvari. — Profesor.
Slarši!
V včerajšnjih dnevnikih smo brali, da grozi na srednjih šolah deljen pouk, dopoldanski in popoldanski. Kakor smo izvedeli na merodajuem mestu, jo naredba ministerstva prosvete, ki določa deljen pouk, že v Ljubljani.
Starši s periferije ljubljanskega mesta, pomislite, kaj pomenja za Vaše otroke štirikratna pot v središče, otroci bodo na dan rabili za hojo v šolo tri ure in več!
Starši iz bližnje okolice, iz Viča, Šiške, «L Vida, Dev. Marije v Polju in drugod, stnrši iz krajev ob železniških progah, pomislite, da bodo prišli odslej vaši otroci šele zvečer domov, ob 6., 7., 8. in šc pozneje. Zjutraj odhajajo od doma že ob 5 in Gt Kdaj naj se otrok učil Ali naj sc uči zvečer do polnoči in naj zjutraj ob 5 vstane?! Starši, pomislite na bodočnost in zdravje svojih otrok!
Zato poživljamo vse starše s periferije, vso starše iz bližnje okolice in Iz krajev ob železniških progah, da sc dogovore in da pripravijo skupno akcijo!
7 letna deklica - žrtev lovske puške
Šoštanj. 20. novembra.
Med tukajšnjim prebivalstvom sc je danes bliskov ito razširila tragična vest: na lovu pod Sv. Križem je lovec po nesreči ustrelil sedemletno deklico Marijo Stiftarjevo, ko jc pasla ovco v goščavi ...
O tragičnem dogodku srno mogli dobiti naslednje podrobnosti: V četrtek 19. novembra ee jc vršil v lovišču g. Rožiča splošen lov lovcev tukajšnjega okoliša. Nekako ob 1 popoldne je opazil neki gonjač, da prodirajo psi v grič, kjer je opazil med kakih 200 metrov oddaljenem grmovju mignnje živega bitja. Meneč, da je to srnjak, je sprožil... Počil jo strel in gonjač jo videl, da je žrtev padla.
Ko je nato dospel na kraj k žrtvi, se mu je stegnilo pred očmi, ker nudil so mu je grozen prizor: namesto domnevane živali je ležalo pred njim do-kletco — mrtvo... Gonjača so jo polastila silna duševna depresija. Hotel si jo pognali kroglo v glavo, a so mu to tovariši, ki so kmalu po usodnem strelu prihiteli na kraj nesreče, preprečili.
Ko se je mož nekoliko pomiril, se je napotil k orožniStvu in javil nesrečo. Kakor pravijo ostali lovci, je ležala nad loviščem gosta megla in ovirala lovcu natančen pogled v teren. Vsekakor bi bilo priporočljivo, da se taki skupni pogoni prej razglasijo, da ne bodo človeške žrtve.!. Naj bo lovcem la nedolžna žrtev glasen memento!
50 let dela
Trbovlje, 21. nov.
50 letnico zvestega službovanja pri Trboveljski premogokopni družbi obhaja danes v nedeljo dno 22. nov. [Hjdurndnik Medvejšek Leopold. Najprej je bil zu pos len kot ključavničar in strojevodja 20 let, n sedaj je že 30 let paznik in šo opravlja svoje redno delo v elektrarni pri Separnciji. Za malo časa je bil kot strokovnjak dodeljen v Zagor-
)*, ob času ravnatelja Orisnika. V vsem tem Času jc služil pod oemimi ravuatelji. Vsak dan redno v službi, vestno vršeč svoje dolžnosti. Zanimivo je. dn je bil tudi njegov stari oče skoraj 50 let v službi kot mizar nujprej v nekdanji gluŽuli, n ko so jo rudnik pričel pri TPD, od leta 1837. do 1882. Naž slavljenec se počuti šo vedno krepkega in zdravega, n mu še tudi ne kaže iti v pokoj, ker mu gre po starem komaj 25 Din mesečne pokojnine. Ko v nedeljo obhaja v krogu svoje družino lep jubilej zvestega deln. mu kot staremu naročniku in dobJie-tuu prijatelju lista želimo, naj gn ljubi Rog ohrani živega ln zdravega še mnoga letni
Prihodnja nedelja -
izseljenska nedelja
Prihodnjo nedeljo bomo po vsi Sloveniji praznovali nedeljo, ki bo cela posvečena spominu in ljubezni naših izseljencev. Tu pa ue mislimo samo onih etotisočev naših ljudi, ki so zunaj državne meje raztreseni širorn sveta, temveč tudi onih, ki I eo zapustili domačo župnijo in domačo hišo in ocU Sli po raznih mestih naše države za kruhom. Prav : vsem naj velja.
Letošnja izseljenska nedelja naj letos obnovi pred vsem družinske vezi ljubezni med domačimi i tu doma in izseljenci, ki so z doma. Zato naj bi la i dan pisali vsi domači svojim v tujino in oni v tu-i jlni svojim tu doma. Družba sv. Rafaeln jc tudi natisnila posebno pismo, ki ga imajo vsi gg. župniki, kntero želimo, da bi dobili vsi izseljenci, naj so kjerkoli. Vsakdo gn dobi brezplačno. Prosimo, da si vsakdo dobi lo pismo, ga podpiše in pošlje v tujino ali kjerkoli je kak naš človek. V Ljubljani se dobiva to pismo tudi v pisarni Družbe sv. Rafaela. Miklošičeva cosfa 24 (Delavska zbornica).
V7 nedeljo bo tudi nedelja Družbe sv. Rafaela, ko bomo povabili vse, da pristopijo v družbo kot člani. (Članarina je letno 10 Din.) Člani dobivajo brezplačno »Izseljenski Veslniki. Tudi mile darove bodo pobirali po vseh cerkvah za družbino delo za Izseljence. Toliko milijonov so naši izseljenci žc poslali v domovino in jih Se pošiljajo. Ali no zaslužijo vsaj nekoliko hvaležnosti od domovine, da se združimo vsi v tej družbi za nje?
V nedeljo popoldne bo tudi v našem radiu ob 4 popoldne izseljenska ura s predavanjem in de-Iclamacijaml.	Družba sr. Rafaela.
Vlom pri Veliki nedelji
Velika Nedelja, 20. novembra.
V noči od čctrlka na petek so doslej neznani zločinci vlomili pri trgovcu Fr. Mediku pri Veliki Nedelji in odnesli raznega manufakturnega blaga za okoli 30.000 Din in šo drugo stvari. Ker jc bilo pri imenovanem trgovcu žo večkrat vlomljeno, jo svoj trgovino kar najbolje zavaroval z vsakoja-kimi sredstvi.
Res sc tatovi to pot niso lotili težkih železnih vrat, ampak so štrli šipo nad veznimi vrati, se splazili v vežo. Odprli vrala, v katerih jo tičal ključ, sneli na vratih, ki vodijo iz stanovanjskega hodnika v trgovino, varnostno ključavnico in odprli vratn z vitrihom. Znamenje, da so jim bile razmere dobro znane. V trgovini so delali nemoteno, kar pričajo Iri prazno steklenico likerja. — Za tatovi manjka vsaka sled, ker so imeli s seboj avto, ka-tnr kažejo sledovi
r ^ovoZ'
Čl < «/".
kmeta!
Ljubljana, 21. novembra.
V	današnji številki sem bral poročilo o znižanju con mesa na ljubljanskem trgu. Iz poročila bi človek skoraj dobil vtis, kakor da mesarji sami in prostovoljno znižujejo cene. To velja morda za nekaj mesarjev, za večino pa gotovo ne. Med branjem Vašega poročila sem sc spomnil na naslednji dogodek, ki bi ga Vam rad sporočil:
V	sredo je bil v LJubljani živinski sejem. Radovednost me jo gnala, da som si ga ogledal. Okoli pol 12 me je zaneslo k tohtnici, kjer so pravkar začeli tehtati prodano živino. Neki kmet jo tehtal tam par volov za mesarja. Neki gospod jo kmeta vprašal, po čem je vole prodal. Kmet jo odvrnil plaho: »Po pet dinarjev, gospodi« Gospod pa je kmetu ostro pogledal v oči in mu je dejal: »Oče, povejte po pravici, po čem sto jih prodali!« Ta gospod očitno ni verjel kmetu. Kmet pa je še enkrat zatrdil: »Po pet dinarjev, resi«. Gospod mu je tedaj dejal še z resnejšim glasom: »Oče, ali bi mogli s prisego potrditi, če bi tako naneslo, da ste prodali po pet dinarjev?« Kmet se je tedaj ustrašil in odgovoril: »Gospod, tega pa ne, ker sem jih prodal po štiri denarje.« »Tako, zakaj pa lažete potem v lastno škodo?« Mesarju, ki jc stal zraven, ni gospod dejal nobene besede, samo ostro ga jo pogledal.
Na ta dogodek sem sc spomnil, da Vam sporočim, kako mesarji sami umetno znižujejo ceno živini in se hočejo na ta način izogniti kontrole, po čem so kupili živino, ker bi radi meso prodajali po visokih cenah v nesorazmerju s ceno klavne živine. Ali ne bi bilo dobro apelirati na vse razsodne ljudi na deželi, da s pametno besedo vplivajo na kmet-ske gospodarje, naj kontroli nikar ne označujejo višjih cen, kakor pa so jih sami dobili za klavno živino, kor je to lc v škodo kmctskoinu stanu samemu. —
Kakor vidimo, je imela kontrola pri ceni mesa uspeli. Cena mesu se je sodnj res približala predvojni ceni, če računamo 1 zlato krono po 11 dinarjev, cena živini pa je še cclo padla pod predvojno ceno.
Kmet jo v strašni stiski in dolžnost veeb od--ločujočih činitoljev je, da ukrenejo vse, zlasti da vplivajo v taki meri na izvoz, da cena živini no bo dalje padala, drugačo mora naš kmetski stan propasti. Kakor pada cena živini in vsem poljedelskim produktom, tako morajo pasti cene tudi tistim potrebščinam, ki jih kmet potrebuje, pa jih nc pridela sam.
Cena sirovi koži je n. pr .padla od 22 na 7 dinarjev. Kje je padla v istem sorazmerju tudi cona obutvi?
Obleka jo dva in pol do trikrat dražja knkor pred vojno.
Zcleznina jc strašno draga. Sploh vse, kar kmet potrebuje.
Ce že nc more kmet svojo živino in svojih produktov dražjo prodajati, naj se dosežo vsaj to, da bo tudi conejšo kupoval stvari, ki jih potrebuje. Zelo umestno bi bilo, če bi banska uprava uvedla kontrolo tudi nnd prodajo kmotskih potrebščin, tako kakor jc mestna občina uvedla kontrolo nad prodajo živine in mesa.
Žalosten semenj
Ljubljanska okolica, 21. nov. K poročilu, ki gn je v soboto priobčil »Slo-vonec: o žnloelnem sejmu v Murski Soboti, bi pripomnil, da so jo v poročilo najbrže vrinila pomota in bi se moralo glasiti, da so kmetje morali prodajati krave po 1 Din 40 par, ne pa po 40 par iai kilogram. Tudi 1.10 Din je tako nizka in sramotna cena za žival, da so kmetje po pravici obupani
Ni čudno, da se kmečki domovi tresejo in osiveli gospodarji jokajo, ko pa zn vse, kar kmet more prodati, ne dobi več niti toliko, dn bi mogel pokriti goloto svojo in svoje družine. To sera vam hotel pripomniti radi cene, ki jc pomotno navedena, da so ne bo kdo nad njo spotikal in so izRiv varjal, češ da je v resnici živina zn t Din dražja. Ker je tudi takih nekaj nn svetu, ki kmetovo bedo izkoriščajo, zato bi Jim bila kaka napaka v številki dobrodošla za izgovor. Res pn je, dn je kmetovo stanje črno in obupno. — Strokovnjak.
Za Slovence v Južni Ameriki
Klic Slovencev-izscljenccv iz Buenos Airesa za podaritev knjig!
^Slovenska Matica« jc prejela naslednji dopis: Znano vam jc, da se jo veliko Slovencev izselilo v Argentino in v Južno Ameriko sploh.
Kor pn Rino Slovenci po naravi družabni ljudje, smo si pred dvema letoma ustanovili »Slovensko prosvetno društvo'. Buenos Aires, v katerem naj bi se shajali, izobraževali in zabavali tu v daljni tujini.
Ker pa smo razstreseni po celi Južni Ameriki in ni bilo mogoče spraviti vseli Slovencev pod okrilje enega samega društva, smo ustanovili zraven tega še pet drugih društev pod istim imenom in z enakimi pravili, katera so: »Združiti vse Jugoslovane tor si medsebojno pomagati na socialnem in gospodarskem polju«.
Ostala društva se nahajajo: Slovensko prosvetno društvo Buencs Aires, S. p. d. 3 Cordoba, S. p. d. Triglav Rosario, S. p. d. Sao Paolo (Brasil) in S. p. d. Montevideo (Uruguny).
Naši se vračajo
Murska Sobotn, 20. novembra.
Kakor prejšnja leta, tnko so tudi letos šli tisoči naših ljudi v svet iskat deln in kruha. Sezono je sedaj konec in prišel jc čns. ki so ga skozi nie-seco težko pričakovali tnko delavci kakor njihovi domači. Delavci so se začeli vračati in se bodo tokom nekaj todnov vsi vrnili.
Prva večja skupina se je že vrnila. Na tukajšnjo postajo sc jo pripeljalo okrog 100 delavcev in delavk. Vrnili so se iz Banata. Z zaslužkom so delavci v splošnem zadovoljni. Prinesli so 2000 do 2500 Din zaslužka. Za sedanjo razmere je to precej.
Nekaj delavccv se je vrnilo tudi iz Francijo in Nemčije. Tam je bil zaslužek mnogo boljši. Delavci so prinesli 5000— 5500 Din zaslužka. Se razume, da so s tem znslužkom popolnoma zadovoljni.
Lani jo znašal zaslužek sezonskih delavcov okrog 25 milj. Din. Letos zaslužek le višine po vsej priliki ne ho dosegel, a vzlir: temu bo zelo pomagal pri lajšanju gospodarske krize.
Vagonček ga je povozil
Novo mesto, 20. nov.
Gutman Ivan, delavcc na žagi :Zora- v Črnomlju jo odvažal v malem vngončku prst. Naenkrat pa jo vagonček skočil s tira in zdrčal čez Gutmanovo desno nogo, mu pozovil stopalo in mu j ga močno poškodoval. Delavca so morali Inkoj odpeljati v knndijsko bolnišnico.
\ toj bolnišnici se zdravita tudi neki 17 letni čevljarski vajenec iz Toplic Jože Nardin, ki sc Jo pri svojem delu s kladivom udaril po lovi roki, da mu je hudo zatekla, ter 10 letni Kajin France, posestnikov sin iz Podklanca pri Vinici v Relo-krajini. Nn paši je preskočil precej širok jarek, pn jo tako nerodno skočil, da si jc občutno poškodoval desno nogo v členku.
Izjava. Podpisani Novak Ivan, kretnik postajo Verd, izjavljam leni polom, da so vso besede in klevete izrečeno bodisi na račun g. Dnniela Prc-garec, bivšega Zel. uradnika ali pa na račun njegovo soproge g. Marijo Prcgarec, od moje strani I>opolnonin izmišljene in brez vsake podloge. Naprošam obn, dn mi to oprostita in sc obenem zahvaljujem, dn sta odstopila od nadaljnjega postopanju. Novak Ivan, krclnik postaje Verd.
I
Vsa ta društva so pa vedno obračajo na пд.ч. kot prvo društvo v glavnem meslu Južne Amerike, ki začasno zastopamo zvezo, naj bi jim pomagali e knjigami, notami in dramskim materijalom.
Ker so pa naša sredstva radi velike brezposelnosti neznatna, jim žalibog niti z najpotrebnejšim ne moremo pomagati. Zato se tem potom obračamo do vas s prošnjo, dn nnm priskočite na pomoč s kakimi knjigami ali notami ter po možnosti z igrnmi.
Ker vemo, da vam jo nn srcu nalia nemila usoda ter da čutite z nami. Id se moramo v daljni tujini boriti za košček kruha, ker so našn sredstvo radi velike brezposelnosti zelo omejena, upamo« da boste iz vaše rodoljubnosti pripomogli k Čini lepšemu razvoju naših društev ter ugodili naši prošnji, zn kar se vam žo v naprej zahvaljujemo. —
»Slovenska Matica« bo darovala nekaj svojih knjig, od vsake po več izvodov. Knjigo naj se izreče ali pošljejo na »Slovensko Muticof, Ljubijatla. Kongresni trg 7, ki bo preskrbela odpremo vseh knjig v Bucnos Aires.
DomsHe plešče za zimo
v veliki izbiri .... od Din 220 naprej, finejše s kožuhovino . od Din 380 naprej, otroške od 2 let dalje
v vseh velikostih . . od Din 90 naprej, kakor tudi damske in otroške obleke, krila, bluze vse elegantno in solidno izdelano v lastnem modnem salonu pri F. I. GORICAR, Ljubljana, Sv. Petra c. 29 Novo urejen posebni oddelek za konfekcijo
Za divjašlvo 2 leti robije
Novo mesto, 20. nov.
Dne 9. oktobra t. I. jo prinesel »Slovenec: notico o divjaškem napadu nekega F .A., na delavca Jožeta Sitarja. F. A. je Silnrja napndel dno 8. oktobra popoldne, ko se je la vračal iz Kešetove zidanice v Golobi n jeku pri Mirni peči, kjer sta s Ko-šetom pila in kamor je tudi F. A. prišel pa ga ji; Sitar nekaj razžalil. Par streljajev od zidanice je imenovani F. A. Sitarja napadel s koso in vsega razrezal. Zadal mu Je sedem težkih ran po glavi, levi roki in hrbtu, ter gn nnto pustil ležati vsega krvavega in nezavestnega sredi pota, kjer so gn šele čez čas našli sosedje, ga zn sflo obvezali, ter gn prepeljali v kandijsko bolnišnico. Napadalca, l;i so jo tnko kruto maščeval nnd njim rndi par besed, so šo isti dan prijeli orožniki in ga oddali v zapore novomeškega okrožnegn sodišča.
V petek, dne 20. t. m., pa se je F. A. zagovarjal pred senatom trojice pri novomeškem okrožnem sodišču pri tajni razpravi. Zn njegovo div-jaštvo mu jo sodišče prisodilo 2 leti robije.
nazori
,Slovenec4 pred 50 leti
V četrtek 17. novembra 18S1.
Izvirni dopisi. Z Dolenjskega: Kdo te, kolikokrat so nas naši narodni nasprotniki psovali v besedi in pismu mračnjake, sovražnike ljudske izobrazbe, nazadnjalce, in Bog ve, kakošne hudobne duhove šel ln zakaj to? Zato, ker stojimo v boji sa narodne telnje na strogo narodnem stališču, ter lo slališče povdarjamo povsodi in vselej, kjer in kedar nam je potegovati se sa narodne koristi. Narod naš nuj se izobrazuje v slovenskem duhu, slovenščina naj vlada v šoli in uradu, vodstvo javnih ljudskih zadev nuj bo v rokah narodno mislečih organov — to je nuše načelo, lo naše geslo. — Karlovec: Dne 13. nov. blagoslovljen je spomenik pokojnega Valentina Mandelca, profesorja karlovške gimnazije in slovenskega pisatelja.
V soboto 19. novembru 1881.
Članek: »Za koroške Slovence«: ?.e večkrat smo se v tem listu pečali s koroškimi Slovenci ter milovali njih osodo ... Slovenski kmetovalci so lam samostojni, neodvisni, več ali men j premočni..., tako da o revščini jim ni treba tožiti... Kmečki sinovi slovenskih Korošcev so tako ponosni, da pri vojakih nalašč zatajć znanje pisanja in branja, samo da ne avanzirajo, ker smatrajo podčastnika kot kakega briča ali priganjača. Na Koroškem je toraj izvrsten materijal za stanovitne narodne brambovce. Pa to krepko, pošteno ljudstvo je brez voditeljev. >Gospodar rasun duhovnika le malo obrajlajo. Med duhovščino koroških Slovencev delavnik rodoljubov ni ...Po naših mislili zamorejo koroške Slovence le koroški, domačinski rodoljubi zbudili in vodili. Drugega pomočka ni, kakor skrbeli, da se narede štipendije sa take koroške slovenske dijake, ki bi se holli šolati v Kranji ali pa v Ljubljani..., bi sc na. Kranjskem navzeli narodnega duha in potem povrnili še na Koroško kot aposleljni narodne ideje.
Domačo novice: 'Železnica Ljubljana — Novo mesto. Listi poročajo, da je grof Auer-sperg dobil pravico, zmeriti svet sa železnico iz Ljubljane v Novo mesto. Ta železnica ima bili vici-nalna. Ako bi se imel manjši tir napravili, potem ne bomo zadovoljni, ker je neobhodno potrebno, da se železnica prej ali slej do Karlovca naprej potegne. — Požarna b r a m b a se je ustanovila-v Crnomlji. Upamo, da pod slovensko komando.
V torek 22. novembra 1881.
Članek »Nemški prestolni govore: Bizmarkovi.
_______ž bodo še nadalje vladali Nemčijo. Prestolni
govor nasproti socijalistom nasveluje oskrbovanje revnih, zapuščenih, starih ali onemoglih delavcev v smislu krščanstva .. Bizmark je vendar le mož, čeravno je bil zoper katoličane dolgo časa zelo krivičen.. Pa kaj hočemo Bizmarka kol protestanta obsoditi, če še katoličani, kakor so naši liberalci vsi, vsaj po krstnih bukvah, še veliko huje divjajo zoper katoliško cerkev. Bizmark svojo zmolo spregleduje. naši liberalci pa se ne bodo nikdar poboljšali, ker krščanstvu ne nasprotujejo iz prepričanja, ampak iz hudobnosti. Lepo je. kako Bizmark povdarja krščansko slališče nasproti delavcem, medlem ko naše liberalce kar božjasl prime, če slišijo kaj o Kristu govorili. Ko se je Bizmark začel z Rimom pogajali, rekli so liberalci, da je na poti v Kanoso, zdaj ga bodo še bolj zrnirjali s nasadnjnkorn in klerikalcem, ker je v preslolnein govoru povdaril krščansko slališče.
Politični pregled: Kaj se godi v j u ž n i D a I -maciji. o tem nič gotovega ne zvemo. Nekteri pravijo, da sc Bokeljci zopet puntajo. Islina je, da se čez Trst vojaki pošiljajo v Dalmacijo. Uradna poročila pa o vsem tem molče. Mi bi jako obžalovali, ko bi prišlo do nove usta je; smilijo se nam zaslepljeni Bokeljci, če mislijo, da bodo z glavo skoz zid prerinili. O našej vladi pa smo ludi že pred mesci pisali, da bi ona lahko pogrešala tistih par slo vojakov iz kolorskega okraja.
Izvirni dopisi: Izza s vele Gore. »Kato-liško-politična čitalnica v Čepovanu je dne (i. t. m. sklenila dve jako važni in silno potrebni peticiji do državnega zbora. V prvi razlaga žalostno slanje kmečkega stanu.. V drugi prosi društvo, da naj državni zbor naredi postavo, ki bo zapovedovala nedelje in praznike posvečevati in slrogo prepovedala hlapčevsko delo ... Priporočal je to prošnjo društveni predsednik č. g. BI. Grča. Konečno je še omenil, da bi nikakor ne zadostovala postava, ki bi pripovedovala k del n silili, ker ta bi de-lalce silila k prostovoljnemu delu' ob nedeljah in praznikih; tem več, da moramo tir jati postavo, ki ho strogo prepovedovala hlapčevsko delo ob nedeljah in praznikih.
Domače novice: Slovenske tiskovine. Sodnije po Slovenskem dobile bodo zdaj slovenske tiskovine. Ker pa imajo nemških še zadosli, pisali bodo uradniki večidel na le, in če se stranke nc bodo pritožile, poročali bodo na višje mesto, da so slovenske tiskovine nepotrebne ... Zato prosimo vse naše prijatelje, naj povsod in vselej odločno zahtevajo slovensko uradovanje in dopise na slovenskih tiskovinah ... Slovensko uradovanje se bo uvedlo le potem, ako ga sami praktično zahtevamo.
Opereta v Mostah
Moste, 20. nov.
Če čujemo danes opereto, si jo predstavljamo tako, kakor so nam servirane navadno po naših gledališčih. Običajno so to operete, kjer nam igralci podajajo več ali manj razpoloženje, ki je polno sentimentalnosti in računajo na naša več ali manj dostopna oslabna čuvstva. Navadno so podane le operete v okviru življenja, ki je naši slovenski duši najbolj tuje in našim razpoloženjem najmanj prikladno. Saj nastopajo v leni okviru razni denarni magnati, polni amerikanizma, ali solda-teska in povsod skoraj hrepeneča in osladna zaljubljenost kontoristke, polne spekulativnosli v svoji ljubezni, ki najde razkošno oblečena v razkošni okolici vso svojo srečo.
Kaj pa v Mostah? Tamkajšnji pevski zbor »Zvezda«, ki neumorno stremi za resnim delom pod predsedstvom g. Poženela Fr. in s spretno roko pevovodje g. prof. Avsenaka, si je izbral za uspelimi koncertnimi nastopi novo pot udejstvo-vanja. Tako je prejšnjo nedeljo nudil v nanovo preurejenem Ljudskem domu v Mostah Moščanom lepo iznenadenje. Podal je opereto »Izgubljeni sin« od Mendelsohn Barlholdya. Ta opereta je polna iskrene in zdrave romantike, glasbeno pa je lepo zveneča in bogata na neprisiljenih arijah. Tako Je zbor pokazal, kaj premorejo tudi njegovi posamezni člani. Najboljša je bila brez dvoma Lizika, ki jo je igrala gdčna. K. Pravtako je pokazala vse evoje zmožnosti ga. E. Oražmova. Celoto k tema vlogama je podal g. Zupan z županovo vlogo. O. Vrhovec je prijetno zabavni avditorij v vlogi Pov-lihe in burleskni nočni čuvaj g. lj. Oražma je poskrbel za obilni smeh. Solisli so pokazali s svojim uspehom, da ima zbor izbarne moči, zbor sam pa je s svojo veščnostjo izpopolnil vse v eno celoto, ki Je prinesla tako lep večer. Upamo, da pevski zbor »Zvezda« ne bo ostal pri edinem nastopu te vrste in bo priredil v Mostah še več takih lepih večerov.
Ko se kosmatinec pripravlja 4 k počitku
Iz pripovedovanja kočevskega lovca
Kočevje, v novembru.
Polja so že davno pospravljena. Na njivah štrli Se navpik napol trhel štor ali nerazvita zeljnata glava, ki jo kaj tečna hrana sestradanemu zajcu. Kočevska 'ohrani tudi v zimi svojo posebno zanimivost. Ko pojenja jesensko deževje in prične padati droben dež, ki se takoj v noči spremeni v majhne kosmičke snega, ki potem naletavajo ves dan in se love z vetricem po zraku, dokler končno ne padejo nn lin, je znak našemu kosmatincu-ined-vedu, da je zanj nastopila doba, ko se lahko z mirno vestjo vleže k zimskemu počitku Saj pravi narodni rek: prvi sneg v jeseni, medved v luknjo.
Menda je Kočevska edina med slovenskimi kraji, ki se more ponašati s toliko divjačino in zverjadjo, kot jo ima ravno ona v svojih gostili, mestoma neprestopnih gozdovih. To dejstvo upoštevajo predvsem naši lovci, ki jim jo lov na divjačino edino veselje. Ni je vasi na Kočevskem, ki ne bi imela v svoji sredini lovca, z bridko puškico in vedno ostro nabrušenim lovskim nožem. Tak lovec je radi svojih izkušenj, spretnostjo in nezgrešljivim očesom divjačini smrtni in nespravljivi sovražnik. Gorje brzonogemu zajcu, če ga zasleduje takle ueprijatelj. In če mu je v pomoč še neumorni tekač, lovski pes, navajen mojster pri zasledovanju divjačine, si je svest hitre in gotove smrti. Enako se godi poskočni in hitri srni, zvili lisici in lenemu jazbecu.
Zadnjič sem se srečal z znanim kočevskim lovcem. Na svoji vesti ima že neštevilno takih »umorov« in ga ima kočevska divjačina nedvomno zapisanega v svojih »črnili bukvah . Težko ga srečaš brez risanice in močno okovanih škornjev. Hodi moško, visoko zravnan, kakor ''■> bi prišel pravkar iz triumfalne zmage nad i . :i.
»Kako pa letos kaže z divjačino in zverjadjo, niojster?^
»Pravim, tako kot lani. Za našo divjačino se ni bati, da bi izginila. Bogve, da jo tako, da se še ni kočevske divjačine oprijela modernizacija. Mislim namreč, da bi poznala tisto prešmentano ■ belo kugo«, kot jo poznamo mi — pokvarjeno človeštvo. Natura je natura, ki po starem latinskem reku ne dela prav nobenih skokov. Kakor po navadi, se živali plode in omejevalci porodov smo pri njej samo mi jogri. Mislim pa, da je za zajce in srne nastal malo boljši čas, kakor preje. Ljudje so se namreč odrekli dragi divjačini, ki je s tem padla tudi v ceni. Marsikateri izmed lovcev pa je služil preje s srnami iu zajci lepe denarce. Na ia način je lorej za zajčji rod in srnad nastopil čas miru in vsesplošnega razvoja. Seniintja že pade še kakšen zajec in srnjak ali vse lo je malo, zelo malo.«
»Kaj pa druga zverjad?«
»To je pa druga stvar. Jaz sem za to, kakor
Zadrt ja iz Mohorkovega gnezda na zatožni hiopt
Maribor, 20. novembra.
Kot rdeča nit se vlečejo Mohorkove pregrehe letos skozi vse poslovanje mariborskega okrožnega sodišča, skoro vse važnejše razpravo so s tem zločincem v neposredni zvezi. Bile so to razprave proti Rudolfu Kovaču, potem proti njegovi materi Ani Kovač, in nato proti drugemu sinu imenovane, končno proli Frideriku Klančniku, ki je bil 3. novembra obsojen na 20 letno robijo. Povsod se je pojavljal Mohorko ludi potem, ko si je že žalostno končal življenje, kot zli duh, ki se maščuje nad svojimi pajdaši, katerih žalostno usodo je zakrivil on sam kot zapeljivec. Izgleda pa sedaj, da bode ime Mohorko za nekaj časa izginilo iz sodnih razprav okrožnega sodišča, ker se je včeraj vršila zadnja razprava, ki je bila s tem zloglasnim imenom v neposredni zvezi. Zagovarjala se je pred senatom Marija Klančnik, žena obsojenega Friderika in sicer radi prikrivanja Mohorka in radi sovednosti za njegove nekatere zločine. Da je Mohorko še pri življenju, bi se mu danes zopet nudila prilika nastopati kot priča ler zreti v obraz žrtvam, katere je ugonobila njegova zločinska slrast ter jih zapeljala na pot zločinov. Tako pa se je pojavil kot nema priča v protokolih, na katere je svoječasno podal svoje usodne izjave, ki obremenjujejo tudi obtoženko. V njih navaja Mohorko in od njega je prevzela lo obtožnica, da je stanoval kake tri tedne pri obtoženki, ki je vedela za njegova zločinstva. V njeni prisotnosti sta skovala s Rudolfom Kovačem, ki se sedaj pokori v kaznilnici, načrt roparskega napada v Sv. Lovrencu na Pohorju, ki se je le slučajno ponesrečil. V njenem stanovanju, ki je obstojalo le iz ene sobice s štedilnikom, v kateri so se stiskale šliri osebe, je nastal nadalje peklenski načrt roparskega napada in umora v Kamniškem jarku,'kjer je bil ubit in oropan posestnik Kancler. Jasno je, da jo morala obtoženka za vse te načrte, ki so se kovali v z zločinstvom nasičenem vzduhu male sobice v njeni prisotnosti, vedeti, vendar ni ničesar pod-vzela, da jih prepreči ter izroči krivce roki pravice. Obtoženka vse trdovratno taji ter izjavlja, da ni vedela za noben naklep ne Mohorka, ne Kovača, ki je stanoval pri njej dolgo vrsto let in končno tudi ne za zločinstvo svojega moža.
Razpravo je vodil dr. Čemer, votanta sto bila Kolšek in dr. Adamič, obtožbo je zagovarjal drž. pravdnik dr. Dev. Prisostvovala pa sta razpravi ludi podpredsednik višjega dežel, sodišča v Ljubljani dr. Golia in predsednik mariborskega okrož. sodišča Fišer. Obtoženka jo tekom razprave česlo-krat izbruhnila v jok, ostala pa je pri svojem prvotnem zagovoru, da je nedolžna. Zatrjevala je tudi, da je njen mož Friderik Klančnik, ki je bil obsojen radi umora Kanclerja na 20 let robije, popolnoma nedolžen. Obsojena je bila na 0 mesecev zapora, katerega pa je že prestala v preiskovalnem zaporu. Zato je bila po končani razpravi izpuščena na svobodo.
veste že dolga leta, da se napove zverjad i velika vojno, ki mora roditi pravi uspeh. Predvsem moramo napovedali odločen boj proti takim gozdnim živalim, ki delajo nepregledno škodo našemu kmetu. Kočevski kmet je velik siromak in če se vzame, da mu še laki gozdni klateži hodijo -v koruzo , moramo mi, ki smo oboroženi, pomagati kmetu iu ga rešiti vseh škodljivcev. Vi ste že parkrat pisali v časopisju, da je divji prešič za kočevskega kmetiča največji rokomavhar, kar jih pozna. In prav je, da opozarjate javnosl oz. inero-dajne oblasti, da v lo svrho izvede uspešne pogone na kočevske merjasce. Zadnji čas so se neresci tako razplodill po kočevskih gozdovih, da jih ne more iztrebiti naš lovec, čeprav bi se v lo prizadeval. Zdaj so mrjasci še toliko predrzni* da napravljajo cele »pohode« nad polja, ki ga dobesedno uničijo. Znano je, da se najraje druži med seboj ravno divji prešič in jih dobimo v tolpah od dvajset do trideset. Jaz sam sem "videl zadnjič v gozdu nad Verdrengoni osemnajst merjascev skupaj. Seveda se nisem upal streljati, ker bi to pomenilo zame, ki seiii bil sam, življenjsko nevarnost. Zima bi lovske pogone mnogo olajšala, ker bi lovci in gonjači bili kmalu na snežni sledi pa njimi. Treba bi bilo le te pogone sistematično urediti in nagnali cele vasi, da bi služile kot gonjači spretnim lovcem. Naj bi bil lo nov kuluk, obvezen za kočevsko prebivalstvo.
Kar se tiče drugih gozdnih živali in zveri, veste, da je kosmatinec že odrinil ponekod k sladkemu počitku. Za kočevske medvede obstoja nevarnost, da jih bodo lovci docela iztrebili. Jaz cenim medvedjega rodu na Kočevskem še za okroglo dvajset članov. Dobro je, da je knez Auer-sperg v svojih gozdovih in loviščih prepovedal streljali medvede. Tako upamo, da sem nam bo le nekaj kosm:tincev še ohranilo.
Volkov je po naših hostah vedno manj. Bar-\vald jih pozna nekaj in za Fridrihstajnom jih še par. Vendar imajo naši volčje toliko hrane (zajčje predvsem), da niso nobena nevarnost več ljudem. Tudi teh ne bo več čez petnajst. Od kraljevih živali imamo še nekaj jelenov iu košut v Auerspergovih gozdovih. Seveda je strogo zubnnjeno, d« bi streljali nanje. Medvedjek in goleniški gozdovi po-najo še divje mačke, vendar so zelo redke.
Tako vidite je z našimi glavnimi »živinami«. Jaz so bom letos vrgel predvsem na lov na divje prešiče in upam, da mi bo uspelo, upihniti marsikateremu nerescu luč življenja.«
Pri čaši vina v bližnji gostilni se je možakar ugrel in mi na dolgo in široko pravil svoje mične lovske storije, ki jih je doživel se.ni ali v družbi svojih številnih prijateljev lovcev. Tako nama je hitro potekel čas in sva se pred nočjo prijateljsko ločila.
Tu jc največkrat sedež najopasnejših obolenj. Bolni prebavni organi so vedno povod slabe prebave, ki oslabi cel organizem. Osigurajte si torej dobro prebavo ter pijte redno vsak dan Radenske dra vil no vodo!
Jesenice
V Krekovem prosvetnem (lomu ee je v sredo
zvečer vršil »Krekov prosvetni večer«. Namesto radi bolezni zadržanega ministra n. r. Jožeta Go-stinčarja sta v primernih besedah orisala življenje in delo velikega Kreka g. Tiringar in centralni tajnik JSZ tukajšnji rojak g. Joško Rozman. Večer je bil zelo zanimiv.
Danes vsi v Krekov dom na Cecilijin koncert, katerega priredi pevski in orkestralni društveni zbor. Spored je zelo zanimiv.
Umrl jc i:a Savi dolgoletni tovarniški delavec Primož Razinger, splošno poznan le pod domačim imenom Strukljev Primož. Bil je velik šaljivec in na nobeni zabavi ni manjkalo znane Irojice Primož, Pucelj in Kajzar. Pucelj je že pred leli umrl, Kaj-zar se je zgubil v svetovni vojni, zdaj jima je pa sledil še tretji. Primož je bil dolgo let Schreyev ribič in kot takemu se je marsikaj pripetilo. Včasih pa je naletel na še bolj »brihtne« od njega in nekoč so ga li šaljivci spravili v veliko zadrego. Nalovil je precej lepih pcslrvi ter jih prinesel na Jesenice. Ker se je hotel v gostilni nekoliko oteščati i ^ spili kozarec vina, je postavil v vežo svoj »pu-Irih« z ribami, sam pa stopil v gostilniško sobo. Navihanci so mu pa medtem ribe pobrali, namesto teh pa nasuli v posodo smrekovih storžev, ali kakor lu pravimo, »čurčljev«. »Danes pa je bila dobra,« se je pobahal rajni Primož, ko je pred ludi že rajnim Schrevem izpraznil putrili. Toda groza — namesto lepih postrvi so se vsul i iz »faselca« sami storži... — V petek popoldne so ga ob številnem spremstvu delavstva spremili na jeseniškq pokopališče. Naj v miru počivul
tvornica
CSKORME
fflovo mesSo
V palec se je vrezal. 251etni stolar Tomat Pavel iz Dvora št. 40 je bil pred kratkim zaposlen pri svojem bratu. Imel je opravka pri nekem stroju. Pri tem delu pa mu je prišel palcc desne roke v stroj in mu ga prerezal. Ker pa mož ni polagal posebne pažnje na rano, se mu je pričela rana gnojiti, in tako je moral oditi v zdravljenje v kan-dijeko bolnišnico.
S kozolca je pade! in si zlomil desno nogo nad kolenom pos. ®in iz Gomile pri 5t, Janžu. Šel je na kozolec po mrvo, pa mu je spodrsnilo. Zdravi se v kandijski bolnišnici.
Miklavžev sejem, ki bi se imel vršiti v Novem mestu v torek 1. decembra, se preloži radi državnega praznika na drugi dan, to je na eredo 2. decembra. — Na lo odredbo opozafjamo že danes mestne prebivalce, zlasti pa kmečko ljuds'vo.
Skioptično predavanje. Prosvetno društvo v Novem mestu priredi v sredo 25. t. m. ob 8 zvečer v dvorani Prosvetnega doma skrioplično predavanje. Kot predavatelj bo to pot stopil pred Novomeščane vsem dobro znani pisatelj g. Fr. Sal. Finžgar, ki bo predaval o temi: »Obisk pri Poljakih«.
Št Jernej
Okusna m zdrava ie
Najkoristnejše dnrilo
жа Miklavža
si nabavite v trgovinah
Josip ©eiip-a, ljubljen®
Stari trg 2 na vogalu — Pod Trančo 1
Velika zaloga moških in deških oblek, mnnufaklure in modnih potrebščin. Obleko se izršujejo ludi po naročilu. Glavna zaloga moškega perila iz ia Ino tovarne „TRIGLAV" KOLODVORSKA ULICA 8. Blago solidno, cenc nizke. — Trgovci večji fopust.
Zaradi ciganskih botrov
Svoje plačilo je prejela včeraj pred mariborskim senatom dvojica ciganov, ki so nedavno kakor znano s svojimi p-einetenimi sleparijami oškodovali več posestnikov od Ruš do Fale. Ped pretvezo, da sla se enemu članu ciganske družine rodila dvojčka ter da iščejo za krst botra, kateremu bodo za njegovo dobroto plačali 500 Din, so opeharili za znatne zneske nekatere posestnike, katerim se je poleg časti ciganskega botra šlo tudi za denar, ter so ee vdali milim prošnjam. Seveda so bile te združene z nekim pogojem, prosili eo namreč za posojilo v večjem iznosu, za varnost so pa zastavili lepe bakrene kotle, ki so bili po mnenju žrtev pač mnogo več vredni, kakor pa posojena vsota. Po odhodu ciganov so se pa kotli izkazali za pločevinaste ter le z bakrom narahlo prevlečene. Bili so vredni največ po 50 Din. Ciganov ni bilo več nazaj, tudi za botra ni bilo treba iti, pač pa je ostala posestnikom znatna škoda in nič vredni kotli. Dasi je drugače cigane težko dobiti, ker so si vsi enaki, jih je težko razločevati, so to pot orožniki vendar kmalu imeli uspeh ter krivce aretirali. Priznati seveda nočeta niti bte-fan Goman, niti njegov istoimeni sorodnik Pisa, pa zavračata krivdo po stari ciganski navadi na sorodnike, ki so baje hodili ob istem času po Rušah. Pač pa so priče spoznale v obeh krivca in Pisa je dobil tri mesece strogega zapora, pogojno tri leta; Štefan pa dva meseca pogojno tri leta. Razpravo je vodil codtii svetnik Lenart, dr. Čemer in Kolšek prisednika, državni pravdnik dr. Dev. Pri razglasitvi razsodbe eta oba obtoženca padla na kolena ter se z dvignjenimi rokami zahvaljevala predsedniku, ko jima je predsednik eenaila povedal, da gresta lahko domov. Pisa in Štefan sta na vse svete zatrjevala, da nc bosta več iskala po deželi bolrov ,..
Š&šiamj
Gospodinjski tečaj, in sicer že osmi, se vrši pri nas. Okrog 20 deklet se bo zopet skozi 10 tednov pripravljalo pod skrbnim vodstvom č. šolskih sester i/. Maribora za poklic gospodinje.
Danes popoldne v dvorani Slomškovega doma velika narodno i<>ra Zaklad . Med odmori pevski zbor. Vabljeni!
Opekel se jc. Mali petletni Pušavčev Jožek iz Št. Jerneja se je v kuhinji eniukal okoli mamice. Pa je prišel po nesreči v dotiko z vrelo vodo in se hudo opekel po desni roki in hrbtu. Iskali so mu zdravniško pomoč in upamo, da bo živahni fantek kmalu okreval.
Sneg. Gorjance je pokrila 6nežna odeja, drevje na njih pa lesketajoče ivje, da vse prečudno žari in se odraža v zimski krasoti. Dolinci z začudenjem opazujemo lo zimsko romantiko, a jo, žal, malo preveč občutimo tudi na lastni koži. Pa upajmo, da nam kmalu nastopijo lepši in toplejši časi!
Tatvine. Posestniku črtaliču iz Stare vasi so dolgoprsleži odnesli izpred hleva obilo opreme, da trpi občutno škodo. — V isti vasi so drugim posestnikom pokradli tudi nekaj rešt koruze, ki so jo obešeno sušili v ostrešju gospodarskih poslopij. — Pa ne samo tu, tudi drugod se tatvine mnoze od dnf do dne, da ljudje s strahom opazujejo ta nenasitn. in pohlepni »komunizem«.
Čudo narave. Ob robu vinograda, na prisojni legi, je mali Krhinov Janezek našel zrele jagode kot prelep spomin na tople poletne dni. — Tudi vijolice se ponekod še dobe.
un\ Џ
da vitko in
elegantno linijo!
V zalogi Ivrdke
A.& E. SKABERNŽ
LJUBL1A.NA
Ljubljana Gostilničarji - znižajte cene!
ЦпМЦла, 21. norembra.
KadarkoH no leto« zahtevali znižanje irr-lienjekih potrebščin in človeške hran«, ипо vedno poudarjali, da je cena, ki jo dobi zanjo produ-cent, že dovolj nizka, da pa j« cena, ki jo plača konzument, mnogo previsoka za današnje čase. Veak lak naš boj je veljaven ▼ prvi vrati posredovalcem. Vedno >mo zahtevali, aa mora biti tudi odstotek zaslužka posredovalca nižji. Dogajali pa so se slučaji, da eo cene življenjskim potrebščinam pri kmetu padle na polovico, cene, ki jih je plačeval konsument, pa eo ostale iete. Zaslužek posredovalca se torej ni omejil samo na določeni odstotek, niti ni absolutno oetal enak, temveč je celo narastel. Moramo reči, da ee je eedaj proti koncu leta to neznosno stanje т marsičem izboljšalo, in sicer ▼ prilog konzumentom. V prilog producentov m tal ni nič spremenilo zaradi strašne agrarne krize.
En stan pa j« ▼ tem času pokazal čudovito kljubovalnost zahtevam časa. To so gostilničarji.
Nočemo generalizirati in že naprej povemo, da naši očitki ne veljajo za vsakega gostilničarja, pač pa za dober del tega stanu. Le primerjajmo: cene mesu so padle v teku enega leta za dobro tretjino, prav tako cene masti. Da ne govorimo niti o poljskih pridelkih, tako krompirju, zelju, povrt-nini, fižolu, naglo »o padle cene tudi kolonialnemu blagu in r enakem sorazmerju so ee zniževali tudi režijski stroški. Še celo pšenični moki •o se kljub žitnemu monopolu cene nekoliko znižale. Edina stvar, ki ce je podražila za i Din pri kilogramu, je sladkor. In po čem so jedila dandanes po mnogih ljubljanskih m mnogih izvenljub-
Miklavžev večer v Unionu
dne 5. decembra ob 7 zvečer
< pestrim sporedom prekrasnih dekoracij, bo ena naj-lepAih in najveličastnejših prireditev te vrste. Prireditelji se hočejo potruditi, da bo prireditev čim lepša ln popolnejša. Skrbeli bodo, da se bo prireditev pričela točno ol» 7 zvečer, takn da se bo končalo obdartivanje otrok vsaj že ob 9 zvečer. Vabiino starfie, katerim jo na Rreu veselje in radost njih otročitev, da iste privedejo na prireditev, ker 7. veseljem otrok se ho povečalo 7.adovnljstvo staršev.
Blago za zimske suknje, kamgarn in športni ševijot za obleke. Pliš in volneno
tjaneklh fostflnah? Za рогсђо praženega ki
Sir j a mora« naj-veđkrat plačati 2, 2.50, včasih Din. In vendar je krompir na trgu ekoro
ircfjo praženega krom-celo
„ ekoro po 1 Din kg in iz »nega kg napravi kuharica vsaj 5 porcij praženega krompirja. Le nekaj masti doda poleg. Tukaj ne pomaga noben izgovor: Cene jedilom so predrage. Sedaj pa pomislimo, da velja ena porcija telečje pečenke ▼ gostilnah največkrat 10, da celo 14 Din, torej skoraj toliko, kolikor da gostilničar za 1 kg mesa na trgul Neza-elišeno odiranje se vrši s solato in z drugimi po-vrtninami, ki so kakor znano na ljubljanskem trgu še vedno brez prave cene. Nepoučen človek, recimo kakšen tujec, ki pride v Ljubljano in plača za porcijo solate 3—5 Din, si gotovo misli, da je prišel kam na severni tečaj in da goiijo pri nas solato samo v lončkih. Kaj bi si mislil, če bi vedel, da je ljubljanska okolica prava solatareka dežela.
Poudarili smo, da naši očitki ne veljajo za vee slan. Kakšnih enotnih cen v Ljubljani za to ni. Zato se dogaja, da se moreš т eni gostilni najesti dobro in še za primeren denar, če greš pa drugega dne drugam, magari k najbližji konkurenci prvega gostilničarja, boš plačal dvakrat toliko. Tukaj so abnormitete, ki jasno kažejo o vsej veliki neurejenosti, o vsej veliki anarhiji, ki vlada v vprašanju gostilniških cen v Ljubljani. Prevelike razlike v cenah med posameznimi gostilnami nimajo nikakega izgovora. Saj se redno dogaja, da ponekod dobiš hrano boljše kvalitete za cenejši denar, kakor drugje hrano enake, ali slabše kvalitete za večji denar. Tudi ni tukaj nobenega merila, ker so tisti gostilničarji, ki prodajajo v lastnih hišah prav tako dragi kakor najemniki.
Vsi izgovori pa konzumenta ne brigajo. Konzument vidi na trgu, da cene padajo in pričakuje, da bodo padle tudi cene jedilom v gostilnah. Koliko ljudi je, ki so odvisni povsem od gostilniške hrane! Koliko ljudi je, ki prihajajo v Ljubljano za malo časa in vsi morajo jesti v gostilnah! Vsi ti ljudje pa so povsem nezaščiteni!
Tudi v tem vprašanju je dolžnost mestne občine in policije, da se zganeta in da iniciativno posežeta vmes. Tudi za pretirane cene jedilom ▼ gostilnah velja zakon o navijanju cen in dolžnost upravnih oblasti je, da to kontrolirata, kje se zakon krši.
K vprašan ta prometne varnosti
na križiščih Mihlošičeve ceste
Že večkrat se je ugibalo, kaj bi bilo glede na množeče se prometne nesreče in karambole na križiščih Miklošičeve ceste z Dalmatinovo in Tavčarjevo ulico ukreniti. Predlagalo se je to in ono, postavil se je tje tudi sem pa tja stražnik, a zdi se nam, da vse to stvari ni prišlo do dna.
Vzroki nesreč so premajhna preglednost in preozki prostor na križiščih. Deset let pozneje, ko je bila že širina ceste po večini zazidana, se je rodilo spoznanje, da je bila širina ceste preozko določena. (Podobno spoznanje, ki ga je doživela viška občina glede ceste II).
To se seveda danes ne da več popraviti. Toda popraviti se da danes deloma, in sicer na levi strani ceste (-v smeri proti Masarykovi cesti) z razširitvijo odnosno odmaknitvijo robnih vogalov širina in preglednost križišča tako v Dalmatinovi, zlasti pa v Tavčarjevi ulici. Treba je le odrezati rob in pomakniti lok za kakih 5 metrov » Miklošičev park, odnosno v nasade pred ju-stično palačo, pa se že pridobi precej prostora za cestišče in tudi preglednost bo mnogo večja.
To načelo zaokroženih cestnih robov in hišnih vogalov naj velja poveod. Če se ne motimo, ga je celo mestni občinski svet cprejcl za vodilo stavbnemu uradu. A vendar vidimo, da se to načelo ne uveljavlja pri novih zgradbah in da se dopuščajo šc vedno tudi ob prometnih križiščih pravokotni vogali, namesto lahnih lokov, ki so tudi estetsko mnogo lepši.
Pri neprijaznem vremenu
zahteva Vaša koža še posebno skrbno nego z
NIVEA-CREME
da ne poslane hrapava in raskava. Najbolje je, če vsak večer obraz in roke temeljito nadrgnete. Toda ludi podnevi, predenj odhajale na prosto, lahko uporabljate Nivea Creme, ker taista popolnoma prodre v kožo, tako da se koža prav nič ne svefi. Nivea Creme Vam da mladostni izraz. Izgledali bodele mladi in sveži. Razlika napram luksuznim kremam: Nivea Creme: najvišji učinek, cena nizke.
Jugosl. P. Beiarsdori & C o. d. t. o. j., Maribor
N I VE A-CREME.
Din 5,oo do Din 22.oo
Kaj bo danes?
Union, velika dvorana: Proslava sv. Elizabete, kneginje turingijske. Skioptično predavanje p. dr. Romana Tominca. Ob 8 zvečer.
Drama: Ob 3 popoldne: »Princeska in pastirček«. Izven. Znižane cene. — Ob 8 zvečer: »Pri belem konjičku«. Izven. Znižane cene .
Opera: Ob 3 jjopoldne: »Viktorija in njen hu-zar«. Izven. Znižane cene. — Ob 8 zvečer: »Ko-štann«. Izven. Znižane cene.
Rokodelski dom: »Rnž» in trnie* Ob 5 pop.
blago za plašče in obleke. Na/nove/ši bariuni in f/anele Najugodnejši nakupi
Žtender,
ЏиМјапа, Mestni trg št. 22
Regulacijska dela ob Gradaščici
so malodane gotova. Izvršene so betonske obrežne •tene od Zalokarjevega jezu do novega Trnovskega mostu, od tu naprej so kainenite poševne škarpe dogotovljene le do Gorupove ceste. Ostali del stru-
Ee je le deloma izgrajen ob mostu na koncu Gro-arjeve ceste. Zdi se, da se ta dela letos ne bodo dokončala, kar je obžalovati, ker trga Gradaščica, lcadar naraste, kakor je narastla sedaj, mehko čemijo ob brežinah.
Betonska brv pri Tenenteju je dogotovljena tn и poda prav lepo s celotno sliko okolice. Tudi iirokl betonski most pred trnovsko cerkvijo je v bistvu Izgotovtjen in se pravkar posipa. Piramide na vseh štirih vogalih so dograjene, enako tudi štirtjaške skrile med njimi, ki dajejo mostu zna-tilno, starinsko potezo. V sredi med njimi se gradita stožičasta kamnita podstavka za kip sv. Janeza, ki naj se prestavi tje iz cerkve sv. Florjana in za še enega svetnika. Ko bo most dograjen, bo res pravi okras za cerkev in okolico. Želeti bi bilo, da s« prvi izmed dveh kostanjev na desnem vogalu mostu poseka, ker je že slab in ovira pogled na eerkev, drugi pa naj le ostane, ker je še zdrav in lep in bi ga bilo treba tje zasaditi, ko bi že ne stal. Tudi perlšče na desnem bregu pod mostom je že dovršeno, prav tako tudi kamenita škarpa nad njim. Treba bo le še svet ondot nasuti In izravnati.
Prav tako bi bilo želeti, da se Dobrilova cesta od Trnovskega mostu odnosno od vrta vilo g. dr. Breclja praviloma trasira, posuje in izravna še pred zimo.
Aa Rožnik gremo danes na sprehod, kjer nas postreže/o z domačimi kolinami.
Prosvetno društvo Trnovo: Ob 8 zvečer: »Trije vaški svetniki«, komedija v treh dejanjih, v društvenem domu. Karunova ulica.
Šišensko prosvetno društvo: Drama »Krvavi denar«. Ob 8 zvečer.
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Re-sljeva cesta 1; mr. Rohinec ded.. Rimska cesla 24 in dr. Stanko Kmet, Dunajska cesta 41.
KAJ BO JIJTKI?
Drama: »Vest«. Red D.
Opera: Zaprto.
Nočno služiio imata lekarni: dr. 1'iccoli, Dunajska cesta 0. in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 0.
•šišensko prosvetno društvo: Skioptično predavanje: S »Kraljico Marijot od Sušaka do Aten,
predava g. Vinko Zor. Ob 8 zvečer.
*
' 0 Generalni konzul poljske republike v Zagrebu g. dr. Roman Lazarski in legacijski svetnik g. dr. Tadeusz Lubaczewski iz Belgrada sla poselila včeraj našo uredništvo in se dlje časa zadržala v ljubeznivem razgovoru z glavnim urednikom g. dr. Abčinom v uredništvu.
Q Svečana akademija v proslavo 700 letnice blažene smrti sv. Elizabete kneginje Turingijske bo danes ob 8 zvečer v veliki dvorani Uniona. Katoliški svet slavi 700 letnico prav v teh dneh. Zato je umestno, da tudi katoličani Ljubljane proslave spomin one knjeginje, ki je še dandanes zgled krščanske dobrodelnosti Spored proslave je sledeč: 1. P. Krizostom: Živela je nekoč kraljična (dekla-macija). 2. Himna sestric sv. Klare. 3. Dr. A. Do-llnar: Sv. Elizabeti (solospev poje operni tenorist g. Jože Gostič). 4. P. Roman: Sen o Belem cvetu (dekhimacija). 5. P. Krizostom: Slava sv. Elizabete (otroški prizor z rajanjem). Pevske točke uglasbil P. Frančišek Ačko. 6. 1). P. R. Tominer: Bilo je tedaj... (skioptično predavanje o turingij-ski kneginji Elizabeti. 7. P. Krizostom: Prihod male Elizabetke v Turingijo (otroška slika). Vstojv niče se dobe danes v predprodaji od U do 12 v Prosvetni zvezi, Miklošičeva c. 5. in zvečer od 7 pred vhodom v Unionsko dvorano. Vstopnina: od IV. do XXI. vrste 5 Din, balkon 5 Din, galerija 3 Din, stojišče 2 Din.
0 Sattnerjeva prnslnva. Pevska zveza priredi dne 20. novembra t. j. na 80. rojstni dnn skladatelja Snttnerja velik pevski koncert, ki se bo vršil ob 4 popoldne v veliki dvorani hotela Union. Poleg nekaterih značilnih Sat-
tnerjevih pesmi bodo peli cdrn&inl zbori tudi »Jeftejevo prisego«, ki spada brez dvoma med njegove najboljše skladbe. Vlogo Jefteja bo pel dobro znani p. Kolh, profesor v Virovitlei. Predprodaja vstopnic bo v unionski trafiki od srede 25. t. m. dalje. Opozarjamo na ta koncert zlasti Sattnerjeve častilce z dežele, ki bodo imeli za dovoz iu odhod kar najugodnejšo zvezo po železnici.
O Časnikarski koncert. Dne t. decembra •« vrši redni vsakoletni časnikarski koncert. Že sedaj je gotovo, da bo ta koncert sijajno uspel in I zato opozarjamo vsa društva v njihovem lastnem interesu, naj na ta dan ne prirejajo nobenih prireditev, ker bodo tedaj Ljubljančani т unioneki dvorani in drugih prireditev ne bodo obiskali.
0 Pevcem »Ljubljane«! V ponedeljek ob 8 zvečer vaja celotnega zbora v beli dvorani Uniona. Udeležite se polnoštevilnol — Pevovodja.
© Oh 25 letnici smrti Simona Gregorčič«, katero je priredila Prosvetna zveza v petek 20. novembra je s številnim obiskom dokazala kako živi spomin na goriškega slavčka živo v srcih Slovencev. Dovršeno in z največjo fineso in poudarkom jo zajiel oktet g. akademikov Gregorčičeve pesmi, lmtere je uglasbil deloma Jakob Aljaž, deloma P. 11. Sattner in Marko Rajuk. Pevci so pokazali ne samo s svojo umetnostjo glasu temveč tudi s srčnim notranjim občutkom kako po 25 letih občutimo pesnikove besede. Predavatelj prof. J. Dolenec, ki je pred nekaj leti obiskal kraje, kjer je živej Gregorčič, nas je s pomočjo skioptlčnih slik presadil za nekaj trenutkov lia solnčno Goriško tja I pod visoki Krn v rojstno vas pesnikovo. Dokazal ' je kako je vplivala planinska pokrajina na pesnikovo srce. Baš okolica, v kateri je preživel S. Gregorčič svoja mlada leta, je nudila snov pesniku za njegove najlepše pesmi. Zanimivo je podal predavatelj življenjepis pesnika, kakor tudi jasno sliko S. Gregorčiča kot duhovnika. Kritika tedanje dobe se je tekom let izkazala kot nepravična. Škoda le, da pesnik ni dočaknl tega. Predavatelj je koučal z željo, da bi skoraj dobili Gregorčiča ▼ celoti ne samo njegove pesmi, temveč tudi njegovo korespondenco z vsemi podatki, ki »e tičejo pesnikovega življenja. Številen obisk, krasno petje in vzorno predavanje so dokazi, da bo pesnik S. Gregorčič živel, dokler bodo živeli Slovenci.
© Prosvetno društvo т Šiški vabi svoje člane, kakor tudi prijatelje društva na predavanje, ki ga bo imel tajnik Prosvetne zveze Vinko Zor pod naslovom »Od Sušaka dp Aten« z ladjo »Kraljica Marija«. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike, kakor tudi gramofonske plošče. Predavanje se vrši v ponedeljek 23. novembra ob 8 zvečer v društveni dvorani.
O Šentpetcrsk« prosvetne društva začne prirejati predavanja v zimski sezoni. Preskrbelo bo priznane predavatelje, tako dn bodo oblikovalci
vedno odhajali zadovoljni od teh domačih »prosvetnih večerov«. Prvo predavanje bo imel v ponedeljek 28. t. m. ob 8 zvečer v St. peterskl pro-sveti znani humorist prof. Janko Mlakar o svoji turi >Od Velikega Venedigerja do Dachsleina«. Clanl ln prijatelji uljudno vabljeni. — Odbor.
0 Komorni koncert Janko Ravnik — Karel Rupel. V petek dne 27. L m. bo v Filharmoničnl dvorani zadnji Ruplov koncert letošnje sezone. Vsled izbire skladb ima koncert naslov komornega večera. Program, ki je za Ljubljano skoraj popolnoma nov, obsega naslednje točke: 1. Mozart: Sonata v g-duru, 'i Campngnoli-Corti: Andantino con variationl, 3. Tansman: Sonatlna, 4. Schulhof: Sonata. Violinski part igra g. Rupel, klavirskega pa prof. Janko Ravnik. Koncert nam bo nudil velik umetniški užitek. Predprodajn vstopnic v Matični knjigarni.
O Ureditev vojaških grobov. Mestna občina te je odločila, da uredi vojaške grobove mohame-danekih vojakov za »vangeljskim pokopališčem. Ureditev pokopališča je prevzel arhitekt Plečnik. Za prva dela j« že določenih 200.000 Din, od katerih bo prispevala banska uprava 120.000 Din, ostalo pa mestna občina.
Med. univ.
Dr. Viktor Kocijančič
ordinira od 2 do 4 ure popoldne j Resljevn renta 30/1 (v hiši kamnoseka Tomana).
0 Danes ob 5 popoldne ne pozabite priti v dvorano Rokodelskega doma, Komenskega ulica 12, kjer bodo agilne članice Podpornega društva Zveze elužkinj vprizorile igro »Rože in trnje«. Krasna igra in lej»o petje našega pevskega zbora Vam bo oetalo v živem epominu in ne bo Vam žal, da ste blagovolili počastiti našo predstavo in da ste s tem dali našemu društvu novega ognja in novega veselja za nadaljnje neumorno delo v društvu. Vstopnice se bodo dobile eno uro pred pre«lsta-vo v Rokodelskem domu.
O Prosvetno društvo v Trnovem vprizori drevi ob 8 znano veseloigro v 3 dejanjih »Trije vaški svetniki«. Vsi člani in prijatelji naše prosve-te vljudno vabljeni. Vstopnice se dobe v predprodaji po običajnih cenah v društvenem domu, Karunova ul. 14.
© Knjige družbe sv. Mohorja za mestno župnijo sv. Jakoba se dobe pri č. g. župniku. Naročniki naj pridejo ponje in prineso obenem naročnino za prihodnje leto 20 Din in 3 Din poštnine in pomoč obmejnim Slovencem v knjigah.
© »Domu slepih« jo podaril trgovec g. Ivan Pestotnik 100 Din namesto venca na grob pok. g. Antona Krča, za kar se društvo iskreno zahvaljuje z željo, da pokliče darovalec obilo posne-malcev.
0 Sv. maša zadušnica za pok. ing. Troho Mirka bo v torek dne 24. novembrn ob pol 7 zjutraj I v frančiškanski cerkvi. Prijatelji in rojaki vabljeni.
0 Opozorilo gospodinjam. Minuli četrtek je bil zaključen drugi tečaj o novodobni prehrani, ki
Tekom ene zime prihran te pri eni
Zephir- peči kotk% venata.
Stalno znižane cene!
„ZEPHIR'' d. d. tvomiea peči ln emajla, 8UB0TICA.
Samoproda ja za Ljubljano: Breznik & Frttseh
Celje: D. Raknsrh, Maribor: Pintar & Leaard
ga je priredila gdč. Humekova v MariJanIStu. Udeležilo ee nas ga je 16 samih navdušenih tn-toresentk — gospa in gospodičen. Tečaj je trajal dva večera po dve uri (od pol 8 do pol 10). Vreil se je po sledečem redu: Prvega večera kratko predavanje o temeljnih pojmih novodobne, narame prehrane in o živilih, ki prihajajo v poštev ca to pretirano. Razvrstitev živil in njih priprava po načelih sedanje vede o človeški prehrani. Nato vaja v pripravi mrzlega zajtrka ozir. večerje, kt sestoji iz zdravilne sadne jedi, svežega sadja, prea-nega masla s kruhom in šipkovega čaja. Drugi dve uri sta bili spet razdeljeni v kratko razpravo o zelenjadi, ki jo ujiorabljamo za uživanje v presnem stanju, potem je sledila praktična vaja v kuhinji, v pripravljanju opoklanskega obeda iz samih presnih jedil. Nazadnje smo posedle okrog okusno pripravljene mize in použile, kar smo pripravile, in sicer prvega večera vzorec zajtrka in večerje, drugega večera pa vzorec preprostega, preeuega opoldanskega obeda. Zelo prijetno so nam potekle kratke urice, v katerih smo pa vendar toliko pridobile, da moremo v svojih gospodinjstvih uspešno pričeti s pripravljanjem take hrane, ki je, kakor sino se vse prejtričale, telesu jako prikladna in mu daje iilost in svežino, kakor nobena druga ne. Priporočam gospodinjam, ki se zanimajo za ta način prehrane, naj se udeleže prihodnjega tečaja, ki se bo prav tako vršil v Marijanišču. GdČ. Humekova je nedavno izdala v založbi Jugoslov. knjigarne v Ljubljani knjigo »Prehrana po novih zdravstvenih načelih«, ki nam bo odslej najboljša pomoč, pri pripravljanju hrane. Prijave za prihodnji tečaj sprejemata gdč. Humekova in Jugoslov. knjigarna, v kateri se dobi tudi navedena knjiga. I - R. M. *
© Predavanj« « krščanski Carltas. V torek, prihodnji teden, 24. novembra otvori Karitativna iveza svojo letošnjo serijo predavanj. Prvo predavanje ima gospa Milica dr. Grafenauerjeva o Carilni in druiina. Predavanje je kakor lansko leto v beli dvorani hotela Union ob 8 zvečer. Vse cenjene prijatelje dobrodelnosti, člane krščanskih dobrodelnih organizacij, to pot še posebno katoliško ienstvo, najvljudneje vabimo, da se udeleži letošnjega otvo-, ritvenega karitativnega predavanja. Trdno upamo da se bo p. n. občinstvo z enako vnemo udeleževale naših predavanj, kakor v preteklem letu.
Karitativna zveza v LJubljani.
© Slnikinje. Poselska zveza obvešča vse služkinje, posebno pa članice Poselske zveze, da se je otvoril nemški učni tečaj. Pouk se vrši vsako sredo od pol 9 do 10 zvečer. Plača so mesečno 10 Din. Služkinja, ki ima veselje do pouka nemščine, naj se zglasi v pisarni »Poselske zveze«, Miklošičev« cesta 22/L, Delavska zbornica. — Vabi odbor.
© Glas ii občinstva. V nekem tukajšnjem dnevniku smo te dni brali, da je vsem stanovanjskim strankam v Mahrovi hiši odpovedano za februarski termin, ker je hiša sedaj last mestne občino. — Kot ljubljanskega davkoplačevalca me zanima vprašanje, kdaj je bil sklenjen tako važen nakup, koliko je znašala kupnina in zakaj se ni o tem sklepalo v javni občinski seji. — Iz časopisnih vesti je znano le to, da je bila točka: nakup Mnhrove hiše dvakrat postavljena na dnevni red javne seje občanskih svetnikov, pa je bila baje vsled nekih protestov obakrat odstavljena in se je zadeva vlekla skozi več mesecev. — Kupnina naj bi, kot je bilo čuli. znašala cele 4 milijone Din, kar je daleko pretirana cena. — Mahr sam je prodal hišo trgovcu Vokaču za 700.000 kron, kasneje jc bila prodana »Slovenski banki«, če sem prav Informi-; ran, za 2 milijona Din, so pa v hiši vknjižene ne-I ke služnosti (prosto stanovanje prejšnjega lastni-
I ka). — Morda prejmemo željeno pojasnilo o tej prodaji, ki sega tako globoko v žepe Ljubljančanov.
© Službe išče brezposelni skladiščnik, ki j« radi krize izgubil službo pred 2 mes. in sedaj živi z družino 5 glav brez vsega zaslužka. Naslov y našem uredništvu.
© Opozarja se na 20% popusta pri tvrdki A. Persrhe, Ljubljana, Pred škofijo 21.
© Zanimivo novost smo opazili ▼ pasaži palače Viktoria na Aleksandrovi cesti. Vsa cvetličarna Herzmansky je obložena s posebnim materialom. Ugotovili smo, da so plošče iz marmornatega stekla, ki so ga dobavile in montirale na slene tovarne ogledal in brušenega stekla »Kristal« d. d.. Maribor. Sličen material smo opazili tudi v novi knvarni »Viadukt« na Šmartinski cesti in v cve-J tliSarni Korsika v palači Dunav. Izvedeli pa smo, da so z marmornatim steklom obložene stene kopalnic in umivalnikov hotela Toplice na Bledu ter stopnjišča privatnih hiš v Mariboru. Prednosti tega materiala pred keramičnimi ploščicami zn oblaganje sten so jako velike in mnogostrnnsko. Ojio-zarjamo na današnji oglas tvrdko »Kristal« d. d., Maribor.
© Dobre in poceni nogavice dobite pri Trrdn Knbnlii, Miklošičeva cesta, palača »Grafika«.
© Kemično čisti obleke Slmene, Kolodvorska ulira 8.
0 Vsa krznarska dela izvršuj« točno In po solidnih cenah Mirko Krašnia, Wolfora 12.
© Pletenine vseh vrst Vam nudi v najlepši izbiri Slerk, nasl. Ksrničnik, Stari trg 18.
Dnevna kronika
Smrt pod težkim vozom
Žužemberk, 20. novembra.
Pred časom je bil posestnik g. Hrovat, vulgo Mustnr, il Cešnic pri Žagradcu, na lovu po neteči obstreijen. Ni še dolgo, kar je poročal »Domoljub', da je padel pri prekrivanju hiše smrtno nn •ni vet metrov globoko. V torek je vozil po cesti od Ambrusa proti Zagradcu voz, naložen s 3 debelimi hrasti. V vasi Grintovci, ko dela cesta oster ovinek, je, da bi zavrl voz, skočil z voza. Ker pa je cer.ta viseča, in je bilo ravno na ovinku, je zelo težki voz, naložen s hrasti, pognal konje v dir in ga je pri zaviranju voza potegnilo pod voz,
tako da mu ze šlo zadnje kolo od desne ključnic« čez prsi in srce.
Ponesrečeni se je takoj onesvestil. Očivide so ga takoj odnesli v bližnjo hio. Ker je isti čas prispel g. župnik Gnidovec iz Zagradca, mu je podel'1 zakrament za umirajoče.
Po preteku nekaj ur po zdravniški pomoči je prišel k zavesti, a je vsled notranjih poškodb podlegel ob 1. ponoči.
Pokojnik je bil blaga duša, zelo priljubljen tned ljudstvom. Bil je brat župana Hrovata iz Zagradca. Pokojnik zapušča ženo in nepreskrbljene otroke. Družini naše sožalje.
Kotedn»
Nedelja. 22. novembra (20. pobinkoštna nedelja); Cecilija, devica, mučenica; Filemon.
Ponedeljek, 23. novembra: Klemen (Milivoj), papež, mučenec; Felicita, mučenica.
f Marho Kostan evre
V soboto, 21. t. m. ob treh popoldne je v splošni bolnišnici izdihnil Marko Kostanjevee. Pobrala ga je angina. Bajni Marko je bil sicer le slu-žitelj pri banski upravi, a po plemenitosti src« in trdnosti značaja je bil gospod, pred katerim naj bi se odkril vsakdo! Bil je vzoruo veren krščanski mož, eden iz stare Krekove garde, v kateri so se šolali tedanji mladi delavci in mladi študentje. Od tistih jih je že mnogo rajnih — šla sta tudi oba tedaj tako mlada in živahna krojača — najprvo Soukal in sedaj še njegov tovariš Marko. Za njim žaluje njegova žena gospa Ana, roj. Godeša z dvema malima hčerkama, brat in sestra, dalje žaluje Križanska Mar. družba, moška in fantovska, ker je izgubila požrtvovalnega voditelja petja. Stolna Vin-eenc. konferenca je izgubila delavnega člana, Stolna prosveta, Kat. akcija, Rokodelsko društvo, nočni častivci — vsi ti in drugi žalujejo po njem. V stol- i niči je bil do zadnjega zgodnji ministrant. Zvest, delaven, plemenit in udan do zadnjega diha!
Tak je bil mladi Kostanjevee pred 30 leti, ko je pozneje prestopil v službo deželnega odbora, tak ; Je bil povsod in vselej do konca: Anima pia! Ave! (
Pogreb bo v ponedeljek ob pol štirih i/, dež. i bolnišnice.
■f Minister v p. Dragomir Obradović. V če-trtek zvečer je umrl bivši minister za vere goep. j Dragomer Obradovič. Preden je 1. 1927 poeta! minister, je bil pomočnik ministra prosvete. Bil je svoj čas delaven tudi kot pisatelj srbskih knjig. On je za Srbe priredil Močnikovo aritmetiko in ; geometrijo. Bil je izobražen mož, a pošten in j iskren. — N. p. v m.!	j
-f- V Dol. Logatcu je umrl včeraj g. Rudolf I Hammerlitz, posestnik. Pogreb bo v ponedeljek ob j Q dopoldne. Svetila mu večna luči Šalujoči rod- j bini naše sožalje!
Osebne ves*:
= Priznanje Inozemskih doktoratov. Teološka fakulteta ljubljanske univerze je priznala državno veljavn-st doktoratov, ki sta si iih pridobila na univerzi v Parizu g. dr. Janez Janžekovič, do- 1 cent filozofije na mariborskem bogoslovnem uči- j lišču, in g d-. Viliko Fajdiga, kaolpn v Škofji Loki. j Poročil se je v Sv. Križu pri Kostanjevici 1 eosp. Anton Kezale, poslovodja v konzuinu, z gdč. Pcpco Staničevo. Bilo srečno.
Cerkveni cesfnifc
Križanska moška in mladcniSka Mar. družba
se udeleži z zastavo pogreba pok. sobrata in načelnika pevskega odseka posp. Marka Koslanjevca, ki bo v ponedeljek ob pol 4 popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice. Sobratje poskrbite za čini številnejšo udeležbo!____
Dr. Stolan Brai§a
naznanja, da je odprl svojo odvetniško pisarn^
-V Splitu, Trumbićeva obala br. 3
Ostale vesti
—	Občni zbor Prosvetne zveze v Mariboru. —
V četrtek, 26. nov. se vrši ob 10 v dvorani Prosvetne zveze v Zadružno gospodarski banki v Mariboru občni zbor. Prosvetna zveza naznanja dodatno k razposlani okrožnici, da je ministrstvo za promet udeležencem skupščine Zveze slov. mladeničev in Osrednjega vodstva dekliških zvez v Mariboru dne 26. nov. polovično vožnjo dovolilo. Vozni listki od vstopnih postaj do Maribora veljajo sVupno s potrdilom o udeležbi skupščine za povratno vožnjo. Na vstopnih postajah dajte vozne listke z mokrim žiaom žigosati.
_ Mednarodni kongres duševnih delavcev.
Letošnji jesenski kongres je imela Mednarodna zveza duševnih delavcev v Bruslju. Značilno in zelo razumljivo je, da se tiče pretežni del kongre-gaciiskih sklepov vse obvladajoče gospodarske krize. Kongres je poudaril, da sedanja ^podarska kriza ne sme znižali življenjskega nivoa človeštva, in da morajo vsi duševni in ročni delavci sodelovati pri reorganizaciji splošnega gospodarstva. Vsi načrti za reorganizacijo morajo imeti cilj ohraniti duševnemu delavcu po'eg sredstev za materialno življenje tudi sredstva za moralno in duševno izpopolnitev. Kriza mora hiti rešena lc na mednarodni podlagi, seveda z različno aplikacijo v raz. ličnih deželah. Kongres je tudii prevzel resolucije zadnjega londonskega kongresa, in sicer glede krajšanja delovnega časa, plačanega dopue'a, zavarovanja proti brezposelnosti itd. Izrazil je mnenje, na' se razdeli breme zavarovanja na delavca, delodajalca in državo, ter vabil narodne zveze du ševnih delavcev k študiju zavarovanja privatnih duševnih delavcev. Končno se obrača kongres na vse narodne organizacije duševnih delavcev, naj se pripravljajo na ustanovitev novega gospodar-stva.
— »Karitas«. Glede pojasnil in prijav se obrnile na naše zastopnike, odnosno na posmrtninsko zavarovanje »Karitas«, Ljubljana, Masaryikova cesta 12 (palača Vzajemne zavarovalnice). Glavni zadopnik za bivšo Štajersko je g. Alojzij Mihclčič, vodja podružnice Vzajemne zavarovalnice v Celju; za Maribor in vse mariborsko okrožje g. Fran Žc-bot, Maribor, Loška c. 10.
—	Mnrtinotanje v Splitu. I)ue 14. I. m. so martinovali splitski Slovenci pod okriljem nedavno ustanovljene Ciril-Met. podr. Izvrstno aranžirani večer je privabil množice gostov, za katere je bila orostorna dvorana hotela Kovačevič skoraj
Občni zbor
Jugoslovanske Kmetske zveze
se vrii na dan sv. Miklavža v nedeljo 6. dec. ob 10 dop. v dvorani hotela Union ▼ Ljubljani.
Običajni dnevni red. Vrh tega govorita:
1.	Profesor Anton Sušnik; Kmet In gospodam ska politika.
2.	Dr. Valenčič: Vnovčevacje živine in kmetijskih pridelkov.
Kmetje! Pridite v obilnem številul Pokažite »vojo kmetsko zavest in kmetsko skupnost! Pridite vsi, da v današnjih težkih časih glasno in odločno povemo želje m zahteve kmetskega stanu!
Kmetska zveza zastopa koristi kmetskega stanul
TAJNIŠTVO JKZ.
pretesna. Poleg raznih zabavnih točk ter licitacije Martinove gosi je nastopil tudi mali društveni zbor z nekaterimi našimi pesmimi, ki so se gostom zelo dopadle. Brez dvoma bodo postale podobne prireditve živo središče slovenske družabnosti v Splitu.
— Duhovne vaje ia dekleta v Lichtenthurno-vem zavodu т Ljubljani. — Kakor o Velikem Šmarnu bodo v Lichtenthurnoveni zavodu v Ljubljani tudi takoj po božiču zaprte duhovne vaje za dekleta. Vodili jih bodo misijonarji sv. Vincencija Pavelskega. Začetek duhovnih vaj bo na praznik sv. Štefana (sobota 20. decembra) ob 6 zvečer, konec v sredo 30. decembra zjutraj. Dekleta, ki želite v sveti samoti nekaj dni popolnoma darovati Bogu in svoji duši, oglasite se vsaj do 8 decembra po dopisnici na naslov: Vodstvo Lichtenthurnovega zavoda v Ljubljani, Ambrožev trg. Oskrbnina znaša 100 Din za vse tri dni.
VABIMO VAS, oblecite se pri nas!
Po svojem okusu si izberite oblačilnih potrebščin
ZA MAL DENAR.
Trenchcoate. suknje, obleke perilo i. dr
A. Presker
r,iubi|atia. Sv. 1'eira ce«ta 14
—	V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine šl. 73 od 21. novembra t. 1. je objavljen »Zakon o ukinitvi vrhovnega zakonodajnega sveta«, dalje »Pravilnik o zavodu za radioterapijo v Zagrebu«, »Pravilnik o denarni podpori siromašnim občinam za kulturne, humanitarne in obče narodno namene ter o izplačilu patronatske tangonte za popravila nadnrbinskih poslopij v Sloveniji«, »Pravila o opravljanju državnega strokovnega izpita za uradnike glavne kontrole«, »Razpis o pogojni oprostitvi uvozne carine za sirovo železno pločevino::, »Popravek k objavi zakona o izpremembah in dopolnitvah v kazenskem zakoniku, zakoniku o sodnem kaz. postopanju, zakonu o tisku in zakonu o izvrševanju kazni na prostosti,« »Odločbe občih sej državnega sveta« in »Odločbe obče seje državnega sveta«.
—	Med. univ. dr. Vladimir Premrou ordinira od 9 do 11 in od 15 do 17 v Tržiču, Ljubljanska cesta št. 28.
—	Opozorilo avtomobilistom! Avtomobilski klub, sekcija Ljubljana poroča: Glasom obvestil obmejnih kontrolnih organov je na Ljubelju danes 10 cm snega ter je prehod preko Ljubelja mogoč- samo z dobrim motorjem in mora biti vozilo opremljeno z verigami. Na avstrijski strani je sneg odkidan. Podkorensko sedlo in Jezerski vrh 5 do 4 cm snega, prehod mogoč.
— Korpulcntni ljudje morejo e skrbno rabo naravne »Franz-Josef« grenčice doseči izdatno iz-praznenje črev brez napora, številna strokovna poročila potrjujejo, da so z učinkom »Franz-Josef« vode zelo zadovoljni tudi bolniki, ki jih muči bolezen na ledvicah, protin, revmatizem, kamena ali sladkorna bolezen. »Franr-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
—	Zfkaj se fantje z nožem? Te dni se je pripetil v Dobravi pri Zalogu slučaj, ki je za občutljivost in izzivalnost naših fantov kar značilen. Dva naiboljša prijatelja, 28letni kmečki fant Janez Zupane in njegov sosed Janez I užar sta šla proti večeru malo po vasi. Ko sta nekaj časa hodila po vasi, јч prišla k Zupanu njegova mati in mu dejala: »Fant, sedaj je pa čas, da greš spat!« Zupane je bil pameten in je takoj ubogal. Lužarju
a je še dejal: »Tudi zate jc dobro, če greš epatl
ojdi, greva!« Lužarja je ta poziv užalil v dno duše. Ves razburjen je izvlekel nož in se vrgel na Zupanca. Zabodel ga je z nožem dvakrat v trebuh in v obe nogi. Težko ranjenega Zupanca. čigar stanje je precej nevarno, so prepeljali v bolnišnico. Z Lužarjem pa so imeli opraviti orožniki.
—	Tri slone so zariibili. V Osjeku je te dni gostoval cirkus Fischer. Več artistov je pri osje-škem okrajnem Sodišču vložilo proti lastniku cirkusa Albertu Flsrherju tožbo za 313.000 Din, kalero jim Fischer dolguje na zaostali plači. Sodišče je razpisalo razpravo in pretekli torek odredilo, do se morajo zarubiti trije sloni. Ko je sodni izvrševalec prišel v spremstvu policije v cirkus, da bi zaplenil slone in jih prepeljal v hlev neke spedi-ciiske tvrdke. so se temu uprli carinski uradniki.
P:
. ker je cirkus dolžan tudi erarju. Po daljSih poga- (
j janjih se je med artisti in ravnateljstvom cirkusa dosegel sporazum, tako da je cirkus lahko odpotoval v Sombor. Sodišče pa je kljub temu odredilo, , dn se zarubi slon «Genie». Tako bo ta slon stalno pod oblastvenim nadzorstvom, dokler ne bo končno-veljavno urejena sporna zadeva ined cirkusom in artisti.
—	Neki naš čitatelj se je obrnil na tovarno testenin »Pekatete« z vprašanjem zakaj
Čas med vožnjo hitro mine, če pomisliš nn >Jajnine«.
i Sledil je točen a kratek odgovor: Zalo ker človek, j ki je jedel »Jajniue«, preživi v mislih še enkrat j ves oni prijeten občutek, ki mu ga je nudila ta nedosežiio fina jed, ko jo je užival.
—	Drznega tatu so izročili na varno v Šoštanju. Je to jedva 21 letni Alojz Globočnik iz Svetega Florjana, ki je imel z oblastmi že večkrat opravke. Letošnje poletje je bil radi vloma v neko trgovino v Topolščici obsojen pri celjskem okrožnem sodišču. Nedavno so se mu zopet odprla vrata ječe. Alojz je zadihal svobodo. A žila mu ni dala miru. Pred dnevi je vlomil v hišo posestnika Jan-žovnika v Lomu in odnesel denarnice s 150 Din gotovino in samokres. Okradeni posestnik je tatvino prijavil orožnikom. Sum je padel na Globoč-nika. In ne brez vzroka: pri njem so našli denarnico in samokres. Po daljšem tajenju je krivdo priznal.
—	Za advent priporočamo cerkvenim zbo-om: Adamič K.: V svitu zarje, zbirka adr. pesmi za mešani zbor; glasovi po 6 Din, part. 24 Din. — Foenster A.: Cantica saera, П1. del, za moški ali ženski zbor; 30 Din. — Foerster A.: 12 cerkvenih pesmi za mešani zbor; part. 12 Din. — Grum A.: Adventne pesmi za mešani zbor; part. 10 Din, glasovi po 4 Din. — Premrl St.: Cerkveni moški zbori; 40 Din, — Premrl St.: Cerkvena ljudska pesmarica za ena- ali dvoglasno petje z orglami; part. 50 Din, glasovi po 24 Din. — Premrl St.: Slava Brezmadežni, zbirka Marijinih, obhajilnih in drugih pesmi za mešani zbor; vez 40 Din, broš. 30 Din. — Železnrk M.: Vi oblaki ga roeite, 10 pesmi za adventni čas- part. 20 Din.
—	Božične jaslice. Jaslice so in bodo oetale vedno najbolj ljubek spominek vsakoletnega naj-nežnejšega praznika krščanstva: rojstva Gospodovega. Jaslice evangelija eo zibelka vse poezije, s katero je vera v rvezi z umetnostjo in pesništvom proslavila sveto noč. Ni lepšega za ljudstvo v cerkvi in na domu v božični noči, kakor z ljubeznijo pripravljene jaslice. V narodnem muzeju v Monakovem zavzema razstava raznih jaslic okrog 1000 kvadratnih metrov prostora in dokazuje, koliko duha in čuvstva eo umetniki pa tudi preprosti ljudje vdahnili temu predmetu. Mnoge cerkve pri nas se še ponašajo z lenimi jaslicami. Tudi razni domovi jih imajo. Zal, da sedanja gospodarska stiska ne dovoljuje višjih izdatkov. Pa vendar se bodo našli še posamezni dobrotniki ati skupine dobrotnikov, ki bodo mogli pomagati za nakup lepih jaslic. Hvaležnost jim bo zagotovljena. — Prodajalna Kat. tisk. društva (prej H. Nič-man) ima tudi letos v zalogi rea lepe jaslice, oziroma kipce in jaslice v raznih velikostih. Vse je v resnici lično in dostojno izdelano, tako podobar-sko in v barvnem oziru. Naj bodo te jaslice in kipci najtopleje priporočani.
Za dame edino
Sanoform
—	Darovi za Belo krajino In druge pasivne pokrajine. Rdeči križ je prejel: Okrajno načelstvo Logatec 1238.25 Din, Kraj. odbor R. kr. Ribnica 100 Din, krej. odbor. R. kr. Šoštanj 1000 Din, šola Sv. Lenart 5 Din, šola Puščava 25 Din, šola Svetinje 46.50 Din, šola Javorje 106 Din, šola Blagovica 270 Din, okrajno načelstvo Novo mesto 665.50 Din, neimenovani 20 Din, neimenovani 35 Din. — Iskrena hvala!
—	Preklic. Podpisani Hafner Jože, akademik, Oblak Ciril, abiturijent, Žan Albin, posestnikov ein in Oman Blaž, posestnik — vsi iz Žabnice — pre-klicujemo in obžalujemo kot neoenovane žaljive besede »izdajalec« itd,- ki smo jih izrekli 8. t. m. po končanih volitvah v Narodno skupščino na naslov Hafnerja Valentina, Cegnarja Janeza in Ku-ralta Vinkola, posestnikov iz Žabnice, ter se jim zahvaljujemo, da so odstopili od kazenskega postopanja. — Žabnica, dne 17. novembra 1931. — Hafner Jos., Oblak Ciril, Oman Blaž, Žan Albin.
—	Kaj ho nosil sv. Miklavž? Spise Kari Ma-ya, posebno Winnetoua, vezanega v original, platnice po 75 Din knjiga. Kjer pa denarja ni, pa povesti Male knjižnice: Hrabri krojač. V zemlji pritlikavcev, Aladin, Tone Palčič, Doživljaji starega zajca, Dva soseda. Nesrečni kraljevič. Vsaka knjižica ima najmanj 10 slik in stane samo 2 Din. Pri naročilih pošljite ludi znamke ali denar naprej! Poštnina do decembra poceni, namreč samo 1 Din za 5 zvezkov. Knjižice dobite v vseh knjigarnah, po pošti pa pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
—	Koledar za gospodarje in koledar ia gospodinje, vsak vezan v celo platno, stane 1 Din s poštnino vred, ako pošljete denar aH znamke naprej Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
—	Krvavo u š zatiramo najbolj zanesljivo z Arborin-om. Zahtevajte natančna navodila pri tvrdki: Chemotechnac, družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg 10 (na dvorišču).
Kako poslanem dober godbenik
To brezplatno knjiiico po&lje tovarna ylasbil Metnel £ Heronl v Mariboru it. 102—B vsakemu prijatelju gl iishe, bndm ztibeln'ku ali izoe&bonemu, Zahlevnjie knriHco lakot ' navadno dopisnico*
—	Igrače, damske torbice, manikir-kovčege in druga primerna darila za gospode, dame in otroke nudi za Miklavža tvrdka Ivan Savnik, Kranj.
—	Ceneje nego v razprodaji iu pri tem zanesljivo dobro blago za zimske suknje, damske plašče in ostalo manufiikturo nabavite pri znani tvrdki Novak na Kongresnem trgu 15 (nasproti nunske cerkve).
—	Obledele obleke barva v različnih barvah in plisirii tovarna .los. Ueich.
—	Najcenejša gospodinjska knjiga je »Pripravljanje mlečne hrane« od St. Huniekove. Vsebuje 103 recepte za pripravljanje mlečnih jedil in tri popolne brezmesne jedilnike. Zahtevajte jo po knjigarnah ali pa pri Centralnem mlek. društvu v Ljubljani.
—	Koledar za gospodarje in koledar za gospodinje, vezan v celo platno, slane vsak Din 10 s poštnino vred, ako pošljete denar ali znamke naprej Tiskarni Sv. Cirila v Mariboru.
—	Jesenske in zimske novosti. Manufakturnega modnega in suknenega blaga v veliki izbiri po konkurenčnih cenah pri Kiiliar & Hrnvnt. modna mami-fakturna trnovimi, Mnrihor. Aleksandrova cesta 9.
- Olivno olje dalmatinsko sladko, le'nSnjc, dospelo. Liter Din 10 — Viktor Sobcr, Ljubljana, Sv. Jakoba trg 4.
Za Miklavža
največja izbira IGRAČ, damskih torbic, ma-nikir kovčegov in drugih primernih daril za dame, gospode in otrol:e
IVAN SAVNIK-Kran)
Dev. Marija v Polju
Kino »Polje« predvaja danes ob 4 in 8 zvečer zvočni film »Pesem gora«.
Naši mesarji so zopet pocenili meso 2 Din pri kilogramu, ter stane prve vrste 10 Din, druge 8 dinarjev.
Tudi znamenje ča*a. Take občinske seje, ki se je vršila pretekli torek, naš domaČi parlament še ni videl. Sklepalo se je o proračunu za bodoče leto. V skrbeh za svoj obstoj je delavstvo v svojih vlogah prosilo, da se vstavi primerna svota za oventa. brezposelne. Kot poslušalci na seji navzoči zastopniki raznih del. organizacij so bili trdno odločeni, da si izvojujejo svoje pravice, so dopo-vedali občinskim možem, da je občina moralno in 1*> zakonu dolžna skrbeti za brezjKiselne, ter dosegli, da se je sprejela nova postavka 13 tisoč dinarjev za brezposelne.
ltantiv inski zdravnik
DR. ANDREJ JENKO
je preselil »D M.v Poltu St. 2 г, kjet
redno ordinira od pondePkn dalje.
$koiia Loka
Srnji k svojim. S tem naslovom so Izdali » nošeni mestu čevljarji proglas, v katerem vabijo vse občinstvo, naj v prvi vrsti kupuje domače čevljarske izdelke, ki nič ne zaostajajo za inozemskimi. Akcija, ki so jo podvzeli čevljarji, je vsekakor hvalevredna. Vabimo cenjeno občinstvo, da se klicu slovenskega obrtnika odzove.
Kaj ho danes? Igra »Roka božjo«, ki jo priredi gled. odsek Prosvetnega društva." Igra se prične točno ob pol štirih popoldne. Ker je čisti dobiček namenjen v korist revežem, vabimo k obilni udeležbi. — Zvočni kino pa predvaja danes znameniti film »4 Vragi«. Film sam je dolg 3500 m in se poleg tega predvaja še zvočni žuraal.
Kapucinska гегкет bo v najkrajšem ča*u dobila novo sliko v glavnem oltarju. Zelo veliko sliko, ki bo obsegala velikost 3.5X2 m, slika g gvardijan p. Kamil. Predstavljala bo »Brezmadežno', sv. Frančiška, sv. Elizabeto z otrokom, na drutri strani pa sla naslikana sv. Bonaventura in sv. Ludvik. Nova bo najbrž 1. decembra t. 1. že v oltarju. Okrog in okrog jo bo krasil venec žarnic, nad sliko pa bo prav tako iz žarnic napis »Ave Marija«.

Mladins'te knjige, iorračke In ®clsko potreb. Sčine za Miklavževa darila ima v zalogi trgoviua Hočevar v Krškem po nizkih cenah.
II. seznam darov za siromahe in stradajoče
dobrodelne akcije v ljubljanski škofiji.
Zupni in duhovnijski uradi (v dinarjih); Go-riče 158, Begunje pri Lescah 200, Črna 200, Blagovica 165, Besnica 200, Stari trg pri Ložu 113, Preska 109, Borovnica 130, Borovnica (za Belo Krajino) 1000, Koprivnik pri Kočevju 250, Višnja gora 80, Trebnje 434, Krško 155, Lučine 94.05, i'odlipa 40.35, Št. Lovrenc 170, Grahovo 130, Javor pod Ljubljano 70, Velike Poljane 110, Ljubno 200, Dol pri Ljubljani 135, Reteče 220, Zagorje ob Savi 100 Sninrije 660, Ježira 446, Jožica (za Belo Krajino) 1000, lg 240, Cemšenik 200, Crmošnjice 168.75, Toplice 280, Kranjska gora 200, Babno polje 100, Smarjeta pri Novem mestu 45, Cešnjice 100, Les-kovec 225, Polhov gradeč 341.75, Motnik 94.25, Rob 263.50, Nemška Loka 22, št. Jakob ob Savi 200, Stranje 477.50, Bohinjska Bela 150, Cerklje na Gorenjskem 1500, Sela pri Zagradcu 23, Liposlav 70, Krize 610, liadovica 70. Mošnje 300, Voglje 62 št Jošt nad Vrhniko 88, Spitalič 53, Sv. Trojira 'nad Cerknico 111.20, Kresnice 110, Trebelno 100, Ska-ručina 173.75, Olševek (M), Zgornji Tuhinj 100, Dav-ča 60, Gotenica 100, Zalog na Gor. 85, Dobrnič 230, Javorje pri Litiji 110, Želimlje 60. štanga 1Г.0 Homec 104, Radomlje 210.50, Mokronog 486.65, Polica 178, Železniki 137, Dovje 260, Hotedršica 120, Št. Vid pri Brdu 300, Koprivnik v Bohinju 250.85, Mozolj 150, Draga 152, Gorje 180, Stara cerk"V 3*X), Primskovo pri Kranju 100, Sorica 100.<i0, Jezersko 60, Kamna gorica 130, Brusnice 100, Savn (50, Semič 300, Kočevje 200, Zagradec 100, Dreznica'430, Veliki Gaber 150, Sv. Lenart nad Škofjo Loko 10()] Lahovče 180, Sv. Vid nad Cerknico 150, Šmartno v Tuhinju 100, Preserje 150, Dražgoše 1J0, Vrhnika 850, Spodnji log 12, Drngutuš 70, Škocijan pri Mokronogu 150, Smlednik 283, Slopiče 15б]б5, Sv. Ka-tarina 70, Trboje 85, Begunje pri ('crkni -i 150, Dole pri Litiji 85, Čatež pod Zaplazom 250, Bled 330, Kovor 160, Itaka 200, Žiri 196.50, Radovljica 1000, Koroška Bela 400, Sv. Helena 300, Kovor 77.
Cerkev sv. Krištofa v Ljubljani 50, zdravilišče Golnik 1000, 2elezny Al., župnik, Gorife 50, neimenovani 5000, neimenovana 200, karmelski samostan na Selu 150, cerkev sv. Jožefa v Ljubljani 700, neimenovana v Ljubljani 120, dr. Lamb. Khr-lich. univ. prof. v Ljubljani 100, frančiškanski samostan v Novem mestu 65, kanonik Josip Vole v Ljubljani 100, kapucinski samostan v Krškem 192, uršulinski samostan v Mekinjah 200, frančiškanski samostan v Kamniku 180, Karel Gross, semeniški pod vodja v Ljubljani 100, salezijnnski zavod na Redni 50, dr. Ivan Svetina, č. kanonik v Ljubljani 100, mišijonišče Groblje 210, Josip Pollak, duhov, nik v Tržiču 500.
Vsem darovalcem iskreni Bog plačaj.
"aritativna zveza v Liubliani.
Maribor
v
Stednja v mariborski občinski upravi
Znižanje proračuna in omiljenje občinskih doklad - Daveh na prenočišča se ukine - Davita na nezazidane parcele ne bo
Maribor, 21. novembra.
Današnji težki Časi zahtevajo temeljito štednjo na vseh poljih našega gospodarstva, posebno še v komunalni upravi. Vodstvo mariborske občine se je te potrebe zavedalo vedno in že proračunski načrt za leto 1931. poudarja ta princip, ker je napram zadnjim proračunom kljub naraščajočim potrebam razmeroma nizek. In če delajo sedaj naši gospodarski strokovnjaki, ki vodijo finančno politiko občine, še na ponovnem znižanju proračunskih postavk, da se doseže omiljenje javnih dajatev, je to znak velikega razumevanja za kritično dobo, katero preživlja trenotno naše splošno gospodarstvo.
Komisija, katero je pooblastil finančni odsek a/bčinskega sveta, da podrobno preštudira proračunski osnutek ter predlaga primerno črtanje v posameznih postavkah, se je sestala sinoči pod predsedstvom finančnega referenta Pušenjaka k seji. Rezultati dela imenovane komisije so posebno razveseljivi za naše davkoplačevalce. Z črtanjem posameznih dajatev in z zvišanjem dohodkov na drugi strani se je doseglo znatno zmanjšanje ob-
činskega proračuna zn prihodnje leto in sicer za lepo vsoto Din 950 000. Znižanje izdatkov se je izvršilo skoro v vsji postavkah proračuna, samo dajatve za soeijalno skrbstro so ostale neokrnjene. Znižane so dajatve za stvarne potrebščine občinskih uradov, ukinjene so vse projicirane investicije za prihodnje leto, doseženi so prihranki v izdatkih za ceste itd., vendar so vsa znižanja izdatkov izvršena tako, da ne bo redno poslovanje občinske uprave nič trpelo in tudi nsobja ne bo treba reducirati.
Znižanje proračuna bo prineslo prav veselo presenečenje davkoplačevalcem. Predlagana je uki-nitev davSčine na hote'ske sobe, kar je prav posebno pozdraviti v interesu tujskega prometa, nameravana davščina na nezazidane parcele se ne bo uvedla in znižale se bodo občinske doklade za 5 do 7 odstot. Enako se znižajo tudi zamudne obresti od 10 na 6 odstot. Seveda ti sklepi komisije še niso definitivni, ker pride proračun še pred ple-num občinskega sve.ta, ki je merodajeu, vendar je gotova stvar, da bo tudi občinski svet upošteval vse predloge komisije ter jih sprejel.
Celie
■pr Prosvetni večer. Opozarjamo ponovno na jutrajšnji prosvetni veU'r v Ljudskem domu, na katerem bo predaval n. dr. Angelik Toininec o važnih socialnih vprašanjin naše dol>e. Na sporedu so tudi glasbene točke.
& Celjsko pevsko društvo priredi na državni praznik dne 1. dccembra ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Celjskega doma vokalno instrumentalni koncert. Program obeta biti zelo zanimiv; izvajalo ga bo okrog 100 ljudi.
-Sr Program koncerta, ki ga izvaja Mladinski pevski zbor iz Trbovelj danes popoldne v veliki dvorani Ljudskega doma, ie isti, kakor je bil nedeljo poprej v Ljubljani, kjer so mali pevci bili
Središče ob Dravi. Diletantje tukajšnjega Ljudskega odra so priredili preteklo nedeljo v Dru-štvunem domu narodno igro »Domene, katera je nad vse pričakovanje dobro uspela. Igralci so svoje vloge prav povoljno rešili. Obisk od struni občinstva je bil precej številen kljub slabemu vremenu in neosnovanim govoricam, ki so se v nedeljo od-nekod pojavile, češ, da je igra prepovedana.
Mavčiče. Prosvetno društvo priredi danes ob treh popoldne v prosvetnem domu pevski in tam-huraški koncert. Vabljeni vsi!
Stari trg pri Ložu. Naše Kal. prosvetno društvo je razvilo zadnje čase dokaj živahno delovanje. Preteklo nedeljo je vprizorilo v režiji g. kaplana Straha Schillerjevo dramo Razbojniku, — Igralci, dasi večinoma novinci, so podali vhge prav zadovoljivo, tako da je celotna vprizoritev lepo
deležni velikega navdušenja od stran i občinstva ; —.ГГпе^ 29. iVov^nitn p ed ,v ' v — Danes predpoldne ob 11. uri bo v isti dvorani • AJ,*..,^, ......„K .....„,.i.i..... L....*,... „..
Fantovska bitka in uboj v Bistrici pri Selnici
Maribor, 21. novembra 1931.
Pred mariborskim okrožnim senatom se je obravnavala fantovska bilka v Bistrici pri Selnici ob Dravi, ki je letos pozimi tako razburila tainoš-nje prebivalstvo, ker je zahtevala mlado življenje nedolžne žrtve. Zagovarjali so se fantje Vute Jožef, Obrežik fvan, fiodgornik Konrad, Krček Franc in Tkavc Franc, ki so bili glavni udeleženci usode-polnega tepeža. Obtožnica opisuje dogodek sledeče: Dne 23. februarja se je vršila v Bistrici gasilska veselica'v prostorih gostilne Golob. Nasproti Golobu se nahaja gostilna Hodnik, kjer so istotako imeli godbo in ples. V veselem predpustnem razpoloženju so obiskovali gostje zdaj eno zdaj drugo gostilno. Pri Hodniku so bili zbrani lautje, med njimi obtoženi Vute, ki se je napotil še z dvema fantoma k Golobu. Ko pa so zahtevali, da mora plačati radi gasilske veselice vstopnino, so je branil ter se jel prerekati. Nastalo je prerivanje, tekom katerega se je posrečilo nekaterim gasilcem izriniti Vuteja skozi vezna vrata ua cesto ter vrata za njim zapretL To je izprtega fanta silno razka-čilo, zgrabil je korito, iz katerega zobljejo konji pred gostilno oves ter jel z njim udrihati po vratih, da jih je razbil. Na pomoč so mu prihiteli med tem še ostali obtoženci, ki so se nahajali pri Hodniku in razvil se je splošen pretep, v katerem so odnesli udeleženci skoro vsi več ali ninnj težke [>o-škodbe. V boju je zndobil Aleksander Štamfer udarec na desno sence, ki ga je usmrtil, Jožef Pre-tol pa udarec po glavi, da je obležal težko poškodovan. Pretepajoči fantje so ogrožali goste, ki so zapuščali skrivaj mesto veselice, da so morali nekateri streljati s samokresi v zrak, da so odvrnili nevarnost napuda. V preiskavi, ki je sledila poboju, ni hotel nobeden od fantov biti kriv, vsi so se zagovarjali, da so le slučajno bili zapleteni v krvav dogodek. Isti zagovor so obdržali tudi pred senatom, ki jih je zelo strogo prijel. Postavil se je na stališče, da "sta zadala smrtne udarce Ivnn Obrežnik in Konrad Podgoniik, taksiral je dejanje kot uboj ter prisodil Obrežniku 4 leta robije in pet lel izgube častnih pravic. Jožef Vute je dobil 4 mesece zapora, Franc Krček je bil oproščen, dočim je proti Francu Tkavcu državni pravdnik že med razpravo umaknil obtožbo.
•
□	Mariborski časnikarski klub opozarja.
Mariborski časnikarski klub obvešča javnost, da so člani kluba sledeči gg.: Stanko Detela, Josip Do-lanc, Viktor Eržen, Januš Goleč, Joje Goleč, Friderik Golob, Rudolf Golouli. Franc Hrastelj, Adolf
Ielen, Udo Kasper, Marko Kranjc, Radivo) Rehar, van Simonič, Vekoslav Spindler, Ivan Simonič, dr. Fran Vatovec, Srečko Volgar in Franjo Zebot. Razen imenovanih ni v Mariboru nikogar, ki bi se mogel izdajati za časnikarja, ter se občinstvo naproša, da prijavi tukajšnjemu časnikarskemu klubu (uredništvo »Mariborer ZeitungO vsakogar, kdor bi se neupravičeno izdajal za novinarja, delujočega v Mariboru.
П Gradbena akcija mariborske občine se lio izvedla v polnem obsegu. Stroga navodila za šted-njo v komunalnih upravah in prepoved večjih investicij ne «deva gradbene akcije mariborske občine v prihodnjem letu. Finančno ministrstvo je te dni odobrilo nakup Franzovega zemljišča, na katerem se bo sezidala nova carinarnica, in nakup parcel v Tomšičevem drevoredu, kjer bodo stale stanovanjske vile za carinike. Enako so odobrena iu zasigurana vsa potrebna posojil s, ker se bodo amortizirala iz dohodkov, ki 60 izrecno namenjeni za gradbe carinskih poslopij in za tlakovanje dovoznih cest na carinarnico.
n Novi izvedenci pri okrožnem sodišču. O-krožno sodišče v Mariboru je postavilo za izvedence: ing. Petra Keršiča. za avtomobilsko stroko; inž. Pero Omana v elektrotehnični stroki; inž. Ivana Ferlugo v splošni stavbni stroki; prof. Silca loška za knjigovodstvo in Tropa Tomo, knjigovodja. isto za Knjigovodstvo.
П Končana inšpekcija okrožnega sodišča. Včeraj je bila končana inšpekcija na mariborskem okrožnem sodišču ter je podpredsednik višjega deželnega sodišča v Ljubljani, dr. Golia, ki je omenjeno inšpekcijo vršil, že odpotoval. O poslovanju mariborskega okrožnega sodišča se je izrazil zelo laskavo in pohvalno.
□	Kraljestvo Zlatoroga v Mariboru. V sredo dne 2. decembra t. 1. ob 20. priredi zimsko-sportni odsek SPD v Mariboru skioptično predavanje o Julijskih Alpah. Predava na j>odlagi lastnih posnetkov iz Julijskih Alp g. Cvetko švigel.
□	Fcdne gledališke večere prireja v dvorani Zadružno gos]4)darske b.inke tukajšnji »Schvvaliisck-deutscher Kulturbund«. Drugi večer bo v sreao dne 25. t. m. s pričetkoin ob 20.
□	Mariborski katoliški študentje obtia|a|o kakor običaino na Marijin praznik dne 8. decembra svoj diia-ki praznik. Ob tej priliki bo dopoldne v dvorani Prosvetne zveze zborovanje, zvečer pa odrska prireditev s pričetkoin ob 20.
[_ i Združenje rezervnih častnikov In bojevnikov, pododbor v Mariboru, obvešča svoje člane, dn praznuje v ponedeljek '23. nov. tuknjSn.il 45. peš-polk svojo krstno slavo ob 10.30 na dvorišču vojašnice nn Meljski cesti. Člani združenja se udeleže slave korporativno in prisostvujejo tudi zabavi vnj-nikov popoldne.
I Jubilej <10. rojstnega dne obhaja to dni v ožjem rodbinskem krogu Mariborčanom znani in splošno priljubljeni g. Anten Fnbič, zvaničnik tukajšnje moške kaznilnice. Jubilantu, ki je rodom
predpoldne
glasbena matineja za učence narodnih in srednjih šol.
& Nezgode. V bolnišnico so pripeljali 14 letnega šolarja Rebernaka Alberta, stanujočega v Kovinarski ulici št. 5. Fant je stopil bos na pločevino ter si je podplat globoko prerezal. — V petek dne 20. t. m. so pripeljali v javno bolnišnico 41-letnega delavca Matevža Mestiška iz Bezgovice pri Zibiki. Dan poprej, v četrtek, ga je napadel posestnik Resnik. ga vrgel na tla s tako silo, da si je zlomil
društveni dvorani ob pol 4 popoldne g. Srečko Baraga o zgodovini jugoslovanskih narodov. Ob 5. j>o končanem predavanju, pa se bi vršil koncert društvenega jievskeg« zbora pod idstvom društvenega [>evovodje g. Edvarda Turka. Z obilnim obiskom društvenih prireditev pokažimo, da znamo cenili požrtvovalnost delavcev na jiolju ljudske izobrazbe.
Begunje pri Cerknici. Preteklo nedeljo je bil sklican v prosvetnem domu sestanek, kjer so usla-
lz Kobdila pri Štanjelu, torej pristna kraška grSa, želimo ob njegovem jubileju Se mno<»o srečnih in zadovoljnih let.
П Nesrečen konec dohermana. Lepej^a do-bermana gostilničarke gospe Vollgruber na Fran-kopanovi cesti je zadela včeraj žalostna usoda. Prevelika radovednost, katero je kazal za miniovo-zeče avtobuse, mu je bila v pogubo, ker je zašel pod kolesa studenškega avtobusa, ki so mu upih-nila luč življenja.
□ Radio Maribor, r. z. z o. z., Miklošičeva ulica št. 2. Zaloga žarnic, radio-aparatov, zvočniki, sestavni deli, drobni materijal po najnižjih cenah.
□	Vsega v izobilju je bilo na včerajšnjem tedenskem trgu, zlasti pa povrtnino, kateri ugaja letošnja mila jesen. Prodajalcev toliko, da je zmanjkalo za 6 vrsl prodajnih miz. — Nekaterim pridelkom je cena nekoliko porušila, večinoma |>a je bilo pri starem, mesu je celo padla. Bilo je 16 voz sadja, po večini jabolk po 2—5 Din. hruške po 3—5. Kuretine je bilo 1192 komadov, kokoši 25 do 35, piščanci so poskočili, še pretekli teden so bili ]iar za Din 12 dalje, sedaj j« od 25 do 56, race 25—35. gosi -lO—80 in purani 35—65. Divjačina je ohranila svojo stalno ceno. dvignil se je krompir, katerega je bilo 16 voz in 118 vreč po Din 1 — 1,50, čebule 6 voz 58 vreč po 5—8 Din za kg, zelja 20 voz 47 vreč po stari ceni. Mnogo je bilo sadnih drevesc po Din 10 zn komad. Govedina po 4—14, teletina 8—15, svinjetina 8—16. slanina 12—15. ovčetina 8—10. — »peharjev je bilo 39, cena pa ie padla pri mesu in slanini za t Din, pri svinjski ribi za 2 Din. Nn senenem trgu je bito 18 voz sena po 80—85 Din za cent. 5 voz otave za 65 -75, 4 vozovi ržene slame za 60—05, in 2 voza detelje po 85 Din. _
□	Zarubitev pristaniških naprav. Družba »Dravska plovba« se je razšla; motorni čoln so odpeljali po Dravi navzdol — kam. se točno nc ve; — pravni zastopnik upnikov pa je takoj dal zarubiti vse pristaniške naprave.
□	Konkurzi brei konca... Konkurz je razglašen nad imovino trgovca Arnolda Schara v Raz-vanju pri Mariboru. Upravnik konkurzne mase je dr. Miihleisen, roki pa so dne 7. decembra. 11. decembra in 7. januarja 1031. Aktiva znašajo 47.854.05 Din., pasiva pa 147.672.49.
Slovenigradec
Mohorjeve knjige se prispele. Dobijo se v mestnem župnera uradu v Slovenjgradcu in kapla-niji v Starem trgu.
Elisahetni sejem je bil klavern bolj kol kateri koli do sedaj. Na celi črti je vedno večje po-innnjknnje denarja. Zalo ni bilo nobene resne kupčije ne na živinskem in ue na krainarskem trgu. Živine je bilo skujuio prignane 168 glav in lo: 08 volov, (»t krav, 8 juncev in 3 telice. Predali «o se samo bori 4 voli. 4 krave, 2 junca in ena telica. Cene so bile sledeče: za vole 3—4, krave 2—3, junci 3—4 in telice 3.50 Din za 1 kilogram. 2ivina je bila v splošnem prav lepo rejena zn mesarje. Kmetje sn vzdihovali kaj bo, kaj bo. ako bo šlo lako naprej. Plačila vedno večja, denarja vedno ' manj, n svojih pridelkov ne morejo vnovčiti in i niti še tnko lepe rejene živine. In kar se proda, I se prešla pod smešno nizko ceno. Zato so sklenili. I da bodo še za naprej klali živino doma in sekali na drobno, ter na ta način vnovčevali živino, ki je Irenotno edini skromni vir dohodkov našega zbeganega kmetovalca. Sicer se pn govori, da bodo kmetovalci ustanovili svojo klavno zadrugo.
Ljubljansko pledaUšče
DRAMA
(Začetek ob 20.) Nedelja. 22. novembra ob 15: PRINCESKA IN PASTIRČEK. Izven. Znižane cene.
Ob 20: PRI BELEM KONJIČKU. Izven. Znižane cene Ponedeljek, '.!3. nov. — Zajirto. Torek, 24. novembra: VEST. — Red D.
OPERA
(Začetek ob 20.) Nedelja, 22. novembra ob 15: VIKTORIJA IN
NJEN IIUZAR. Izven. Znižane cene.
Ob 20: KOŠTANA. Izveu. Znižane cene. Ponedeljek. 23. novembra: Zaprto.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
I Nedelja, 22 novembra ob 15: ZEMLJA SMF.H-, LJAJA. — Ob 20: SLABA VEST. Ab. D. : Ponedeljek. 28. novembra: Zaprlo. I Torek, 24. nov. ob 20: PTIČAR. Ab. A.
!	K
novili odbor, ki bo pobiral prispevke za stradajoče.
SS-ril",^' T "n V^VV^h^.«^' ' Nn,<HT« t«gn odbora bo predvsem, da poskrbi za re-MestinJeMevo roko, - Resnik je ovaden^odišču. , v dom>e oWin, £ bo ,К1 рГе0ГГо da,
izgubil iz avtobusa med vožnjo na progi Celje— Št. Peter pod Svetimi Gorami v času od 18. do 21. ure zavitek usnja z označko P. 841-8 v celotni vrednosti 1300 Din. Z ozirom na to, da je to velik udarec za prizadetega šoferja, se najditelj naproša, da odda najdeni zavitek pri predstojništvu mestne policije ali pri najbližji orožniški postaji.
er Začetek zimskega športa. V petek 20. t. m
j>a preostalo darov, se bo odposlalo v Ljubljano. — llanes priredi Prosvetno društvo v svojem domu po večornic.1 gledališko predstavo »Hnnice pot v nebni. Vstopnina znatno znižana.
Hrušira pri Jesenirah. Kat. prosvetno društvo tlrnšica vprizori drevi ob 8 žaloigro iz kmečkega življenja >Vrtinec<. — Večina prebivalcev naše vasi je zaposlenih pri železarni ali pa v tovarni
- • ГТ"'^ '""ТТч. "'LT' t«i7i	i К1Г> ns Savi. Rliža se zima. s katero pridejo dol-
se je podalo neka, celjskih smučarjev na Tolst, k er	fa,ni у(^ргј 7„,0 jp . „mPnjen0 otvo_
,e dan popre, zaoadel prvi sneg. Ce^av je Mr,	. * knjižnico, katera vsebuje mnogo poučnih
snega koma, kakih 6 cm. ,e bilo razpoWenj* smu-	j , k , knližnica ie odprta vsak' četrte*
čarjev prav dobro, ko so se živahno smukah in	- - - - -	- 1..... -
obračali na Tolstu in v okolici Celjske koče.
p.r Nogomet. Za danes popoldne napovedana
od pol 8 do pol 9 zvečer in ob nedeljah od 4 do b poooldne.
nogometna tekma za prehodni pokal LNP med SK Olimpom in Atletiki se vrši ob 14. in ne kakor smo javili na tem mestu ob pol 15. uri.
ŠOFER celjskega mestnega avtobnsa je od 19. na
20.	t. m. na progi Sv. Peter pod Sv. Gorami izgubil eno balo usnja v vrednosti 1300 Din. Ker je uboci šofer uslužbenec in oče 3 otrok, naproša najditelja, da odda najdeno blago v pisarni celjskih mestnih avtobusov proti primerni nagradi.
Trbovlie
50 let že obstoja rudniško gasilsko društvo. Zbog krize, ki vlada v našem kraju, ni bilo mogoče izvesti večje javne prireditve, ampak se je omejilo na intimno slavlje svojega polstoletuega
obstoja v obliki slavnostnega zborovanja v sotioto, j njsvci v ponedeljek 23. nov ob pol štirih popoldne
21.	t. in., ob 6 zvečor v mali dvorani pri Forteju , jzpred mrtvašnice splošne bolnišnice.
Piui
V «pomin 700 letnice smrti sv. Elizabete priredi tretji red sv. Frančiška danes v mestnem gledališču akademijo z zelo pestrim sporedom. Pridite v obilnem številu.
Umrla sla v bolnišnici Franc Primožič, star 28 let, iz Nove vasi pri Sv. Marku, in Simonič Alojzij. gostilničar iz Orešjn. Prvi se je ponesrečil s puško. Pogreb Simonlča bo danes ob 4 popoldne na mestno pokopališče.
It »lmšfwnpiio &vlienu.
Stolna Vinrenrijers konferenca vljudno vsbl vse delavne in podjiorne člane, da se udeleže pogreba blagopokojnega snhralu g. Marka Kesta-
pod predsedstvom častnega predsednika rudni-j škega ravnatelja g. inž. Paucrja. Društvu, ki se je ; zadnja leta silno razmahnilo in se uveljavilo po-
■	sebno s svojim reševnlnim oddelkom, k slavni ob-i letnici iskreno časlitamo in Želimo, dn še naprej i tako krepko deluje v dobrobit naše dolinel
Umrla je Gutsmandel Marija, vdova po ob-
■	očinskem stražniku in vpokojena učiteljica pri 1 svoji hčeri gospoj Torvjevi, poštaricl na Vodah, j N. v m. p.!
»Naš« kric dunes popoldne ob Štirih v Dru-' štvenein domu; obenem proslava Finžgarjeve ! 60 letnice. Ne 7>imudite!
Vloma t ohMnski urad je osumljen M. F., de-' lavee pri Dukiču. Svojefcisno je bil zaposlen na ' občini in so mu tam vse razmere znane, (»peljali «o ga v zapore v Laško.
Ул pasivne kraje ne je nabralo v trboveljski j občini potom Rdečega križn 4358 Din, največ sta darovala občina in rudnik, ostalo pa posamezna I društva.
i Z» prehrano tuk. revne dece je darovalo podjetje Dukič 1(100 l)in. za ksr se tuk. Rdeči križ j —	Claudel: lepo zahvaljuje. Rdeči križ tudi nameniva 5. janu- oder), j arja prirediti dobrodelno akademijo in že sedaj prosi ostala društva, da ta datum upoštevajo.
Poizvedovanh*
De*nlk, zlo*en v palico, ie bil	n i„.
rek na glavnem kolodvoru v I ju^l-e-• Г -i naj. dit»u naj ga izroči proti nagradi v up avi »Sio-veiica«.
Radi o
Programi Radio-l.htbPana»
Ruše
Nedelj«, 22. novembra: 9.30 Preeoe cerkvene glasbe. — 10 P. dr. R. Tominec: Galerija slovečih ! konvertilov. -- 10.30 Reportaža iz Narodnega mu-I žeja t Ljubljani. — 11 Ob 25 letnici »mrti Simona • Gitgorčita, govori prof. Ivan Dolenc; Gregorčičeve i pesmi poje Akademski kvartet. — 12 Ča.s. dnevne vesti, plošče. — 15.15 Dekliška ura: Prijateljstvo ! (gdč. A. Lebar). — 15.45 Gdč. Lovtač: Samospevi .« citranii. — lb.15 Zabavni kotiček. — 16.40 Plošče.
Menjava« — drama (I judeki 20 Koncert »Sloge«, godbe na pihala. — 21 Nemški potujoči dijaki |>ojejo vesele nemške narodne pesmi. — 21.45 Plošče. — 22 Čas, dnevne vesti. 22.15 Salonski kvintet.
Nn igrišču ^К Primorja se bo danes odigrala prvn polovica tekmovanja z.a pokal L. N. P. Ob pol 2 popoldne so srečata prvi mošlvi SK Ilirije iu SK Slovana. Po tej tekmi pa nastopita ASK Primorje in SK Svoboda. Vstopnina je za obe tekmi le ena. Vsa prireditev se vrši uh vsakem vremenu. Ni tiebu še posebej poudarjati, dn bodo obe tekmi nadvse zenimivi, saj se nam bodo predstavili po dolgi jiavzi vsi najboljši ljubljanski klubi v najmočnejših poslnvah.
*
Smučarji pozor! Dne 2. decembra 1031 se vrši v dvorani Delavske zbornice predavanje o Snuičar-stviu z nad 100 diapozitivi
Nesreče. Drva je «eknl delavec Lazar, a mesto v poleno, je zagnal sekiro med palec in ka- ! zalec leve roke. Moral je k zdravniku. Roka ne bo kaj kmalu sposobna za delo.
Mohorjeve knjige so došle Dobijo se v žup-nišču. Ljudje jih kar z nekim navdušenjem jemljejo v roke In pravijo: Se jih bomo naročili.
Knjižnica kat. prosv. društva je članom od- j prta vsako nedeljo in praznik ter tudi sicer.
Oslovski kašelj. Grozno se je raz.pasel ta i snak med šolarji. Saj jih je v nekaterih razredih j obolela na njein skoraj polovica.
Miklavžev večer. Kat. prosv. društvo priprav- i Ija Miklavžev večer s pestrim vzporedom. A ker mora Miklavž ta večer nastopiti z darovi in šibami, vublnio Rušane, da se spomnijo Miklavža, da se bo tudi oii spomnil njih.
Iz raznih kraiev
Kamnik. »Tel« na konju« bo razgrajala danes, r nedeljo ob pol 8 zvečer v Kamniškem domu in * njo nuš Šiinen čičigoj. Menda ne bo manjkalo smelin željnih ljudi!
V Lomu nad Tržifein bo v nedeljo 29. t m. razstava izdelkov kinetijsko-gospodinjskega tečaja. Otvorjena bo ob 9 dopoldne in bo trajala dn 4 pop. Na pokušnjo bodo razni kuhinjski izdelki. Isti dan popoldne ob 3 bodo imeli šolski otroci akademijo v šoli, po kateri bo roditeljski sestanek. Pridite pogledat, kaj zna mala in odrasla loniska mladina!
Podlirezje. V četrtek, 10 t. m., smo spremili k večnemu počitku nu naše pokopaiiSSe Zefko Ker-šič, hčerko edinko predsednika deželnega sodišča v Ljubljani. Ljudstvo je z mnogoštevilno udeležbo pokazalo sočustvovanje s težko prizadeto rodbino, katero naj Bog tolaži ob izgubi blage hčerke. — Danes na praznik sv. Cecilije popoldne ob 3 priredi naše Izobraževalno društvo lepo pevsko prireditev. Okoličani pridite pogledat to izredno lepo igro.
Vrhnika. Danes bo imelo prosvetno društvo dve lepi prireditvi. Ob 3 popoldne bo predaval v Rokodelskem domu pisatelj g. F. S. Finžgar o Poljski, zvečer ob poj 8 pa se vrši jirav tam prireditev dekliškega odseka prosvetnega društva. Vprizorile bodo »Nesrečo«, dramo v štirih dejanjih. Pred igro bo zapel pevski odsek par lepih narodnih pesmi. K obema prireditvama vabljeni vsi VrhniČani.
Poljčime. Te dni je bil občni zbor našega Prosvetnega društva z običajnim dnevnim redom. Iz poročil je bilo razvidno: Društvo je v pretek Ii poslovni dobi priredilo dve igri in sicer »Materinsko srce in -Obrekljivcc. Razen lega tudi drugi redni društveni sestanki. Knjižnica šteje 161 knjig. Dohodkov je bilo v pretekli poslovni dobi 1482.50 Din, izdatkov pa 1867.50 Din. V novi odbor so bili izvoljeni: L. Fišioger, 1. Polnilec, A. Babic, Fran Zorko. Kidrič. A. čoki in A. Onii
Ponedeljek. 23. novembra: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesli. — 13 Čas, plošče, borza. — 17.30 Salonski kvintet. — 18.30 Prof. Pen»ov: Ii anatomije, in fiziologije človeškega telesa. (Tenko črevo). — 19 Dr. I. Burinn: češčina. — 19.30 Zdravstvena ura: Ing. Gertn: O mleku. — 20 Zabavno čtivo. — 20.30 Zborov koncert. — 21.15 Koncert dveh flavt (izvajata gg. Slavko Korošec in Aleks. Drapnl). — 22 Harmonika, g. Kovuč. — 22.30 Čas, dnevne vesti.
Torek. 24. novembra: 11.30 Šolska ura: Lovec, prijatelj prirode. (VI. Kapus.) — 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesti. — 13 Čas, ploiče, borza. 17.30 Otroški kotiček (Radio-telka). — 18 Salon, kvintet. 19 Dr. Iv. Ornfenauer: Nemščina. — 19.30 Pr. Fr. Veber: Etikn in sociologija evangelijev. — 20 Prenos z Dunaja: Čarobna piščal (Mozart).
Drugi programi i
Ponedeljek, 23. novembra:
llclgrnd: 12.05 Rndio orkester. 17 Narodne pesmi. 18 Lahka glasba. 20.30 Violinski koncert. 21.10 Komedija. 22 Koncert Radio orkestra. — Zagreb: 12.30 Plošče. — Budapest: 12.05 Radio orkester.. 17.15 Ciganska glasba. 19.40 Koncert fil-
hariiiouičnega orkestra. 22.20 Ciganska glasba. _
Dunaj: 11.30 Opoldanski koncert. 20 Komedija. 22.30 Jazz. — Rim: 21. Lahka glasba. — Milan: 21 Igrokaz. 22.30 Komedija. — Berlin: 20 Zabavni koncert. 20.10 »Richard III.«, Igra. 22.30 Ciganska glasba — Budapest. — Stutigart: 20.15 Ponedeljkov koncert. — London: 22 Večerni koncerl B. B. C. gled. orkestra. 23.35 Plesna glasbn. — Harce-lona: 18.80 Radio sekstet. 21.20 Vokalni koncerl. 22.30 Radio orkester. — Toulouse: 20.45 Filmska glsaba. 21.45 Argentinski orkester. — Praga: 20 2? Pevski koncert zbora judovske sinagoge. 21 Radie orkester. — Trst: 17.15 Lahka glasba. 21 Simfo nični koncert.
Torek. 21. novembra:
Belgrad: 11 Radio orkester. 17 Vokalni koncert. 20 Narodne pesmi. 20.30 Prenos i/. Zagreba Zagreb: 12.30 Plošče. 17 Popoldanski koncert. 20 3(1 Komorna glasba. 21.30 Operetni večer. — Huda pest: 12.05 Kvartet. 17.30 Radio orkester. 18.40 Madjurske pesmi. 19.30 Ciganska glasbn. — Dunaj: 11.30 Opoldanski koncert. 19.30 »Ugrabitev v Se-rnjlu«, opera. 22.05 Plesna glasba. — Rim: 21 Pester koncert. Modema simfonična vokaglna glasba. Milan: 11.15 Pestra glasba. 21 Simfonični koncerl. Berlin: 21.10 Večerni koncert. 22.30 Zabavna ulas-ba. — Slutlgart: 19.45 Operetni koncert. 21. Igra. London: 21 Večerni koncerl. 22.15 Vokalni koncerl. Barcelona: 13.30 Radio sekstet. 21.05 Rndio orkester. — Toulouse: 20 Operetna glasba. 20.15 Argentinski orkester. 21 Večerni koncert. — Praga: 19 Prenos iz narodnega gledališča. 22.20 Lahka glasba. — Trst: 12.30 Plošče. 20.30 Plošče. 21 »Trn-viatac. opera
Naša gospodarska vprašanja
Na plenarni seji Zbornic« za TO! * LJubljani v petek je imel konceptni adjunkt zbornic« dr. Jure Koče referat o odredbah o zaščiti domačega dela in podjetnosti v novem obrtnem redu. fz referata posnemamo zaključke, ki izvirajo iz tega za naš gospodarski položaj:
V določilih glede pospeševanja domače podjetnosti in njene zaščite v novem obrtnem zakonu je zakon izrazil vzvišeno načelo, kar vsi najiskre-neje pozdravljamo. Toda videli smo, da je potreben komentar k temu zakonu in dalje vemo, da je prav tako važna druga polovica, to je odredbe, ki bodo določile samo proceduro licitacije. Razen tega je nujno potrebno, da se zakon o drž. računovodstvu poglavje B »Pogodbe in nabave* prilagodi določilom obrtnega zakona, zlasti pa, da bi se v smislu prejšnjih predlogov nase zbornice kolikor mogoče v njeni' izenačil pravni položaj obeh kon-trahentov. Lepih besed iu načel smo imeli že poprej, pa vendar smo bili razočarani, zato upamo, da bo sedaj prišel vendar enkrat čas, ko se bo tudi delalo res v duhu tega zakona. Kako velikanske važnosti je ta zakon za nas, vidimo ie iz dejstva. ki ga je poudaril glav. tajnik Mohorič na letošnjem kongresu gosp. zbornic v VeL Bečkereku, ko je ugotovil, da gre pri vprašanju državnih dobav za nič manj kot tri milijarde dinarjev, kar predstavlja 30% naše zunanje trgovine.
Živimo v času splošne svetovne gospodarske »esiguruosti. Ako se ozremo na zunaj, da tembolj pravilno presodimo svoj položaj in izberemo pravo smer, vidimo, da je nastal v vsem svetovnem gospodarstvu nekak kaos. Države, ki so še včeraj zastopale načelo svobodne trgovine, *o začele tekmovati z zvišanjem carin. Svetovna konferenca ii leta 1927. ni ostala torej samo na papirju, ampak je imela docela nasproten efekt. Anglija, ki je takrat postavila to načelo, dviga danes carine, Francija uvaja kontingente, Nemčija uvaja agrarno zaščito. da ne govorim o Avstriji, ki se napram nam kaže še bolj nepopustljiva. V zvezi s tem je pojav, da se naši izseljenci trumoma vračajo domov iz tujine, ki jim ne more, ali pa noče dali kruha. V taki situaciji nam pač ne preostaja druga pot, kot da zberemo vse svoje sile in ohranimo vsaj to zase, kar imamo, to je naše notranje tržišče. In zato je baš imperativna dolžnost države, da gleda na to. da njeue dobave in njena dela pridejo izključno v prid njenim državljanom. In tu leži oni veliki pomen zaščite domače podjetnosti po novem zakonu, logično moramo iti po tej poti naprej ln omogočiti tudi malemu podjetniku in obrtniku zaslužek pri licitacijah. V tem pravcu zahtevamo decentralizacijo dobav, ker nam je le » tem podana garancija, da se bo zakon res dosledno izvajal. Na ta način bo tudi olajšana kontrola, posamezni interesenti t>odo tako lažje pravočasno obveščeni o licitacijah in tudi ne bodo imeli visokih stroškov zaradi iskanja informacij. Centralizacija dobav ni nikakor upravičena s stališča racionalizacije, to je poenostavitve in zmanjšanja stroškov. Izkazalo se je namreč, da bi dobave za posamezne edinice bile cenejše in ugodnejše kot pa če so centralizirane. Toda tudi s stališča participacije celokupne privatne podjetnosti ua državnih dobavah je upravičeoa zahteva po decentralizaciji. Tudi je pri dobavah za vso državo težko spraviti skupaj 10% kavcijo, posebno za obrt-nika. Centrala si naj ohrani kontrolo na ta nučin, da recimo določa posameznim edinicam za nabave gotov maksimum, ki se ne sme prekoračiti. Dalje je upravičena nuša zahteva, da pridejo v odbor zn oddajo državnih dobav tudi izvcnbelgrajske zbornice, ki naj bodo v njem izmenoma zastopane. V zvezi z zaščito domače podjetnosti moramo zahtevati, da država ne nastopa kot privilegirani konkurent in ne posega v privatno gospodarstvo. Nasprotno njena dolžnost je, dn privatnemu gospodarstvu, kjer je le mogoče zlasti danes nudi priliko ла razmah in udejstvovanje. Tako ne moremo odobravati dela državne Stamparije, ki je vzela v svoje roke izdelavo vseh pisarniških j>otrebščin, knjig, obrazcev itd. Dobiček je tu samo navidezen, ker plače delavstva in vsa režija gre de facto na račun splošnega budžeta, kajti štamparija je oproščena davkov in raznih drugih dajatev. To je ne-reelna konkurenra. ki ubija privatno iniciativo in je ne moremo aprobirati.
Ker sem poprej omenil kavcije, moram še ugotoviti, da jp zlasti za obrtnike važno vprašanje vračanja kavcij po končanih licitacijah, ki se naj tako uredi, da bo mogoče obrtniku udeleževati so več licitacij, ki se vrše v krajših časovnih razdobjih. Zaradi tega bo treba, da se tudi tozadevno revidira zakon o dri. računovodstvu. Treba je dalje vpostaviti v budžetno gospodarstvo red, izjemne prilike zahtevajo izjemne mere. vendar pa smatramo, da je uvedba reda v budžetno gos[>oderetvo glavni predpogoj za uspešen razvoj naših ekonomskih prilik. To bi bile še v glavnem mere, ki naj bi poživile naše gospodarstvo in mu dale novega razmaha.
Vsi vemo, kako derutno nizke so cene agrnr-nlm proizvodom in vse države srednje in zapadne Evrope se nam zapirajo in z veterinarskimi in administrativnimi predpisi ter šikanami izigravajo trgovske pogodbe. Tukaj torej jasno vidimo, da moramo iti vase in ojačiti svoje tržišče, ki nam edino ostane sigurno. ' <	* \ T » '
ч • - '• 1* • « . *
» * i	I \ . » . • ...
ti „ *. _ /k. . \	To ni krepitev na-
(U'ga triiščs in take enostranske gospodarske politike ne moremo odobravati. Gospodarska politika se mora voditi s splošnega, celotnega vidika. Zholjševnlnih in nčinkujočih ukrepov zahtevamo tudi za naše vinogradništvo, živinorejo, perutni-narstvo ild. Naj omenim samo lesno trgovino, ki je barometer za presojo celokupnega gospodarskega položaja naše banovine; v tej hrnnži ie padla letos renta za preko 100 milj. Din. '. ... . n • v, smo izgubili okroglo SO—90 milj. Din., ta ho <la nam je iz našega gospodarstva vzeto nad
Članom zadruge Jugoslovanska knjigarna
r. z. z o. z. v Ljubljani
Vabilo na
redni občni zbor
ki bo 3. decembra 1931 ob štirih popoldne v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne.
Spored:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročilo načelstra in nadzorstva.
3 Odobritev računskega zaključka za bilančno leto 1930/31.
4.	Volitev tretjine članov načelstva.
5.	Volitev nadzorstva-
6.	SlučainostL
Načelstvo.
190 mil). Din ittno pri tfh d to h panogah hi nikjer nimamo izgleda, da bi t« izgubo nadoknadili. To
so momenti, ki eo veliko prispevali k poostritvi krize posebne v nafti banovini. Ukrepi za pomoč našemu gospodarstvu eo nujno potrebni in ta ni čakati par mesecev i njih uvedbo, tako da jih dogodki prebite. Zbornica je v tem oziru med drugim povdarjala zlasti potrebo elastičnejš« tarifne politike. Tudi pridobnina, ki v sedanji izmeri pre-občutno obremenjuje naše trgovstvo, industrijo in obrt, se naj primerno zniža, in r. veseljem smo ie čuli, da se bo to tudi zgodilo.
V zvezi krepitve našega domačega tržišča, kateri eilj si je tudi naš obrtni zakon postavil, ho tudi logično zmanjšan uvoz. Naš uvoz je letos padel radi občutnega padca cen in Ricer samo pri tekstilijah za pol mifjarde. Vkliub temu se moramo, kakor je glavni tajnik Mohorič to storil na kongresu gospodarskih zbornic, resno vprašati, dali je potrebno, da smo prejšnje leto uvozili za 2fi.8 milj. Din bakrene galice, ko Imamo inštalacije za njeno proizvodnjo doma, dali je potrebno, da uvozimo za 28 milj. Din ekstraktov za strojenje koi, 24.4 milj. Din svilene obutve, za 15.5 milj. Din kruponov in podplatov, za katero izdelavo je v državi 20 tvprnic, za preko 50 milj. Din čevljev, ko se pri naših tvornieah reducira delavstvo, dalje za preko 15 mili. Din pohištva, ko imamo tukaj prvorazredna podjetja, dalje za 20.3 milj. Din papirja zs zavijanje in za 28 milj. Din časopisnega papirja, med tem ko je v domačih tvornicah ustavljena proizvodnja rotacijskega papirja in delo znatno skrni-šano. Že iz tega vidimo, katero pot moramo ubrati in prav je. ako država nam s takim zakonom sama pokaže pravo smer.
1'voz je treba slasti, ako je nepotreben, na vsak način zmanjšati. To je v interesu nas vseh, ker se s tem denar doma porabi v poživitev našega Gospodarstva. V zvezi s tem naj omenim poplavo inozemskih potnikov, ki nas zlasti iz Avstrije vedno bolj trumoma posečajo, povečujejo naš uvoz, škodijo našim domačim trgovcem in le cesto s svojimi metodami tudi našim odjemalcem. Vprašanje teh tuiih potnikov je prav za prav vprašanje naše gespodars'<e zavednosti. Tudi letos smo v trgovini r Avstrijo za čez 56 milj. Din pasivni. — Ч ' v »v• ' ■ t • • i- t л ■ . « » cf» .
A	I K i. , .1 AL ) A
Л	, Pasivni pa smo, ker uvažamo Iz Av-
strije take izdelke, ki bi jih v veliki množini lahko poarešnli, deloma pa kje drueie naročali.
H koncu omenjam, da ure sedaj ponovno v skoro vseh državah Evrope val acitnclje za kupovanje domačih izdelkov. Zlasti v Ancliii se je baš tf dni z ozirom nn bližajoče se praznike razvila cela propagandna voina za nakup domačega blsea. Jasno ie, da tudi mi moramo snoštovati delo naših rok. Prav ie torei. ako se pri'akuje od nas in to od vseli, tako od oblasti in driavlianov, da trremo po iiotih. ki nam iih je znčrtrl mVnn in че tudi т praksi ravnamo po načelu: »Svoji k svojim.«
Sadni ir<s
Maribor, 21. novembra.
S:idna sezona se bliža sicer svojemu zaključku, vendar še ni končana, kakor je pisala te dni tukajšnja --Mariborer Zeitung*. Večina kupcev je sicer že prenehdn 7. nakupovanjem, ker so sadna področja večinoma ž.e izčrpana, pač pa nakupuje š« nadalje naš največji izvoznik, štajerska sad:ar-sk'i zadruga, ki dnevno tovori še 5—7 vagonov jabolk ter jih izvaža. Izvoz pa je sedaj usmerjen izključno v Italijo, ki je letne eden največjih uvoznikov naših jabolk, katere pa kupuic ssino kot po-sredovalec ter jih prodaja dalje v Francijo in Le-vanto, kjer se naši izvozniki letos nikakor niso megli uveljavili. Nik|er v teh krajih niso mogli doseči zadovoljivih cen, dočim jih italijanski trgovci kljub višjim ponudbam radi tradicije dosegajo. Pojav ie zelo zanimiv ter dokazuje, kak vpliv imajo baš v trgovini stare zveze, katerih ne moremo izpodriniti niti z istim blagom po nižjih cenah. Vendar jp Slo letos par partij našega sadia direktno v Egipt in nekatere druge sredozemske pokrajine in dasi uvozniki niso dosegli zadovoljivih cen, je ta prvi korak zelo pomemben, ker nam dokazuje, da se bomo polagoma uveljavili tudi tu ter s skrbno izbranim m fino pakiranim sadjem izne.l-rinili ameriška jabolka, ki tu prevladujejo. Z intenzivno goMtvijo sa<'jereje bo namreč naraščala od leta do leta ponudba na domačem trgu. posebno. Vn bomo prisiljeni večino naših vinoar-'dnv i7-premoniti v sadnnisnike. ker ?л drugo kulturo ta zemljišča nisn primerna. Radi tega bomo priinora-ni iskati tudi drugih trgov ter ee ne cmejiti samo na Dunaj ter nekatera nemška mesta.
Jabolka se tovorijo sedaj samo še v Savinjski dolini, v ?t. Jurju ob j. ž., v Šmarju mb Jelšah. i'e-stinju in Rogatcu. Ostala področja, zlasti Ljutomersko. so popolnoma izčrpana. Radi precejšnjega povpraševanja. zlasti za kanadko, zlato parmeno in mošančke, so se cene nekoliko dvignile ter še nadalje kažejo rastočo tendenco. Je ps ta pojav v zvezi tudi 7. bližajočimi se prazniki, vendar je najbrž prehoden, ker je letos izredno mnogo blaga nakopičenega v skladiščih, tako da ni verjetno, da bi ga mogel domači trg konsumiratl, za Izvoz bo pa vreme kmalu premrzlo in sadje radi dolgotrajnega ležanja po skladiščih preobčutljivo. Trgovina s sad-jevcpm se vrši še vedno iz prve roke. ker ga kmol-je radi pomanjkanja posode in pomanjkanja denarja ponujajo za vsako reno.
OMEJITEV PREKUPČEVANJA Z MLEKOM
Kr. banska uprava je pod VI. No. 15.676-1 7. dne 11. novembra izdala sledečo okrožnico:'
-Vsem okrajnim načelslvom, okrajni izpostavi ▼ frkofji Loki mestnim načelslvom Ljubljana. Maribor. Celje, Ptuj.
Povodom pred«tavke Centralnega mlekarskega društva v Ljubljani 7. dne 16. junija 1031 gledo hi-gijenskih npdostatkov pri prometu z mlekom, se naslovi opozarjajo na določila zakona o nadzorstvu nad živlieniskimi potrebščinami, z dne 8. februarja 1930. Uradni list 156-34 z dne 26. februarja 1930, zlasti pa na člene 8, 17 in 28'pravilnika O natančnejših določilih za izvršovanio zakona o nadzorstvu z živili, z dne 3. junija 1930, Službeni list 139-23 7. dne 4. septembra 1ПС50.
Posvečati je jiosebno pažnjo trgovcem in pre-kupcein. ki zalagajo z mlekom večje konsumne centre (mesta, zdravilišča, letovišča in industrijske kraje) ter jih kontrolirali, ali ima vsak na domu zbiralnico, to je higijensko urejen prostor, ki se sme uporabljati samo za zbiranje mleka. Za čiščenje posod mora imeli poseben prostor, ločen od prostora. kjer se mleko shranjuje. Ta prostor se ne sme uporabljati ta druge namene, zlasti tudi ne za pranje perila. Prevozna sredstva morajo biti snažna in se ne smejo uporabljati istočasno za prevažanje stvari, s katerimi bi se utegnilo mleko onesnažiti, zlasti pa Je zabraniti prevažanje pomij.
Pri ugotovljenih nedostatkih je poetopati strogo po določilih zakona in pravilnika In nemudoma ukrenfti vse potrebno, da se takoj odstranijo.
Po naredbi bana, načelnik oddelka za socijal-~> politiko in narodno zdravje: Dr. Dolšak, s. r.<
Zft nori palnifti ia gosdnl ladragi. T ■•družni register sta bili vpisani: Pašniška in goadna zadruga na Jezerskem, r. z. z o. z.; Pašnl-ška in gozdna zadruga v Litiji, r. z. z o. z.
Potrjena poravnava: Kastelic Alfonz, trgovec v Sevnici za 40% v 12 mes. obr.
Borzo
21. novembra 1931.
Denar
Devizni promet je bil ta teden nekoliko višji kot prejšnji, znašal je 14.9 milj. Din v primeri s 14.7, 12.1, 15.4 in 15.1 milj. Din v prejšnjih tednih. Tečaji so ostali v glavnem neizpremenjeni. Dinar je notiral konec tedna v Curihu 9.05, vendar tem notacijam ni pripisovati take važnosti, ker je dinar sedaj zlata valuta, dočim je bila pred zakonsko stabilizacijo vezana na švicarski frank.
Curih: Belgrad 9.05; Pariz 20.14; London 19.24; Nevvvork 514.75; Bruselj 71.30; Milan 26.5250; Madrid 43.75; Amsterdam 206.25; Berlin 122.20; Stockholm 104; Oslo 104; Kopenhagen 104; Sofija 3.71; Praga 15.23; Varšava 57.20; Budimpešta 90.025; Atene ti.30; Carigrad 2.50; Bukarešta 3.05; Helsing-fors 10.
Žitni tre
Budimpešta. Tendenca slaba; promet (reden.
PS e n i e a dec. 10 60—11.10, zaklj. 10.60—10.61; ni are 12.45—12.04, zaklj. 12.61—12.65; rž dee. 12.60 do 12.70, zaklj. 12.65—12.70; marc 13.65—13.75, zaključek 13.76—13.78; koruza maj 14.35—14.50, zaklj. 14.50—14.55.
Winnipeg: (Začetni tečaji.) PSeniea dee. 63.50, marc «7.75, maj 68.50.
Chicago: (Začetni tečaji.) Pšeniea mare« 60.375, maj 62, julij 62.375, december 58.125; koruza iulij 49.375, december 43.50; oves maj 28.625; rž maj 54.25, julij 54.
Jajca
Produkcija je padln na ničlo in so dovozi minimalni. Cene so se vsled tega dvignile. Ker j« pa Francija pred nekaj dnevi jajčni uvoz kontingenti-rala, bodo sedaj belgijska, holandska in poljska jajca, ki so dosedaj šla v Pariz, iskala druga tržišča in ui izključeno, da bo ta pojav zopet slabo vplival na cene. To je zopet slučaj, ki kaže s kakšnimi tež-kočami se mora izvozna trgovina v teh abnormalnih časih boriti. — Sv. Jurij ob južni žel., dne 20. novembra 1931.
Zavidalo Vam VaS smehljat?
Erasmic Savon Dentifrice povzroča trajno in sijajno belolo zob in izpopolnjuje z dovršeno lepoto Vaš smehljaj v zavisi Vaših znancev. In še nelcaj — nežni privlačni vonj povzdigne dražesl Vaše osebe
ERASMIC
SAVON DENTIFRICE
V ISO ДО-073
ТИ( luimt СОНМ1П UMITIB IONOON «MCON%
Vina i?. Pekla! Vina i/. Pekla! RESTAVRACIJA IN KAVARNA
tf
Promenada

MARIBOR, Krčevina, Tomšičeva ulica
toči novodošla, specijalna. naravna vina iz Pekla od Janžekovića. Portugizec po 8 Din, rizling po 10 Din in silvanec po 14 Din. Čez ulico 1 Din ceneje. Prepričajte se o izborni In ceneni kapljici.
Za obilen obisk se priporoča
restavrater Mahajno.
Vsakoorsinc trgooshc knjige, Strace, mape, neteze, herbari|c, odjemalne knjižice, bloke, zoezke 1.1, d.
nutfim po skrajna ugodnih cenah!
Па dsbela! - - Ha drobno!
ANTON JANEŽIČ
Mubllana, Horjaiisfta ul. 14
Knjigoveznica In trtalnlca trgovskih knjig.
Za dimo! Angleško sukno. Tirolski loden hr raznovrstno modno in manutakturno blago v veliki izbiri dobite po ugodn h cenah pri FRAN/O MA/ER, Maribor
Olnvru tr% 9
Ali sle ze poravnali naročnino?
FR. SEVCIK
ŽIDOVSKA ULICA ŠTEV. 8.
LJUBLJANA. — Telefon 33—78.
Orožje, municija, vse lovske potrebščine za šport in obrambo. Skladišče pušk Neumann, F. N. Sauer & Sohn, Boroveljske, Simson, Steyer, Reming-ton, Remo, Danne i dr.
Na malo.	Na veliko.
Telefon 33-78.
ZAHTEVAJTE CENIKI
K Bogu vsemogočnemu je odšel po večno plačilo ni prarnik darovan|a preblažene Dcvice naš iskreno ljubljeni, predobri in preljubeznivi soprog ozir. oče in brat, gospod
Marko Kostanj cvec
sluiitelj pri banski opravi.
Po kratki, pa zelo mučni bolezni je blagi pokojnik lepo pripravljen za odhod y večnost danes popoldne ob treh v splošni bolnišnici izdihnil svojo dušo v roke Stvar-nikove v 57. letu eamo rodbini in delu poevečenega življenja.
Zemske ostanke nepozabnega rajnika prepeljemo v ponedeljek popoldne ob pol štirih iz bolnišničine mrtvašnice k Sv. Križu.
Prijatelji in znanci, prosimo Vas: Molite zanjl
V Ljubljani, dne 21. novembra 1931.
Globoko žalujoča soproga ANA roj. GODEŠA s hčerkama MARICO in JOŽICO v imenu vseh sorodnikov.
Čitateljem „Slovenca" za nedeljo
M. Hauschild:
Mož iz morja
Kriki so se podili in zamrli v globokem oddihu, ko je vodja z belo kredo napisal na črno desko osrečujoče poročilo: >Vsi ljudje rešeni!«
V kantini je ležal tujec, mož, ki je bil vstal iz tal, on, ki ga nihče izmed njih ni bil nikdar videl ne poznal. V kantini — kajti bolnica in lazaret sta bila davno prenapolnjena, z lažje poškodovanimi samo, hvala Bogu.
A on? Od kodi se je vzel? V prvem razburjenju se ni nihče zmenil zanj... a sedaj je ležal tu in... smrčal — mož z bakreno čelado.
Polagoma je popuščala groza, ki je objemala srca od začetka katastrofe, in se umikala veselemu, otroškemu smehu.
Nobenega mrtvega! Brat in oče, vse je rešeno. Po krčmah je postajalo zopet glasno.
Tudi mož v kantini se je prebudil, se začel smejati in zahteval žganja. Čudne stvari med nebom in zemljo! To je bilo nezaslišano. Skrivnostni neznanec je sedel za mizo in smeje se zvrnil merico žganja.
Vse se je zgrnilo okrog njega in ga odprtih ust poslušalo, dočim je oni drugi, ki so ga bili rešili z njim vred, še ležal v globokem enu pod zdravniškim nadzorstvom.
>Svoj živ dan naj z roko lovim slanike in pijem za zajutrek morsko vodo, če bi hotel to, kar sem sedaj doživel, doživeti še enkrat.«
»Kaj pa se je zgodilo z vami?« mu je strmelo nasproti eno edino vprašanje iz vseh obrazov.
»Poslušajte! Ležali smo zunaj, južno od eipin; morju smo bili iztrgali iz želodca mnogovrstne koristne reči in upali, da bo plen
vrgel topot lep izkupiček in dn bomo slednjič dobili svojo mezdo, kajti časi so slabi in naš patron v Londonu nam je bil na dolgu že plačo za štiri mesece. A topot smo imeli srečo. Že smo se čutili kot fantje z nabitimi listnicami. za katere se trgajo dekletn po pristaniščih.
Bronasta topovska cev, ki sem jo bil sam iztnknil, je bila naš glavni dobilek. Vredna je bila sama dobrih tristo funtov šterlingov. Položili smo jo zaenkrat zadaj na rob ladje, ker smo bili preutrujeni, da bi jo še tisti večer spravili v notranjost.
Ležali smo na krovu in uživali lepo. toplo poletno noč, ki so ob obalah Johna Bullu žal tako redke. Naša potapljaška ladja je rahlo stresala sidrske verige in se pozibavala kakor zibelka. Vendar nismo mogli spati, marveč smo nn tihem preračunavali, koliko smo zaslužili. Sama cev svojih tristo funtov in potem ostale dobre stvari; tretjina izkupička je bila naša, torej ostane vsakemu poleg štiri-mesečue mezde še svojih petdeset angleških funtov. Hura — kaj vse se da kupiti za tisoč tilin;jov! Bule Britannia!
Tako smo ležali in pomežikovali z zvezdami, po glavi nam je hodil dobiček; ladja pa se jc pozibavala v lahnem valovanju morja. Tedaj se je nekaj prevalilo, zagrmelo in butnilo čez krov.
V hudi slutnji sem planil na noge in pogledal, kaj se je zgodilo. Naše glavno upanje — bronasta cev — je z roba ladje zdrknila v morje!
Tako sem se prestrašil, da ne morem povedati. Vse naše upanje na plačo, dobiček, zabavo se je pogreznilo v morje; kakor ovce smo zijali na mesto, ki je požrlo naš zaklad.
»Brž orodje sem, lakoj se spustim na dno, da spravimo cev na vrh, predno se zbudi naš stari — saj ga poznale kapitana!«
Naglo sem zlezel v potapljaško obleko, si dal priviti ventile in se spustil po lestvi v vodo. Za menoj so spustili verige in predno je poteklo pol ure. sem imel ubežnika zopet v rokah, ga pritrdil na verige in dal znamenje, da ga potegnejo kvišku. Da bi si nekoliko oddihnil, sem se naslonil ob skalo, ki je štrlela iz belega peska; mimo moje svetilke so švigale morske živali kakor nočne pošasti.
Tedaj se je zgodilo! Zamolklo grmenje, prasketanje, hrušč, kakor bi trideset tovornih avtomobilov istočasno drdralo po tlaku. Močan sunek me je vrgel na tla in nenadoma nastali tok me je z blazno naglico potegnil s seboj.
Zaman sem se skušal kje obdržati; potrgane verige moje ladje so se vlekle po tleh... V smrtnem strahu sem Dotegnil za
signalno vrv, ki se je prijemu vdala — bila je pretrgana. Tako sem ostal brez vsake zveze s površino.	-
V tem me je kakor hudournik neslo dalje in dalje; zaman sem se lovil za morsko rastlinje, ki mi je ostajalo v rokah. Potem sem začutil, kakor da bi me potegnilo v veliko luknjo. Tok je bil tako močan, da se nisem več zadeval ob stene, marveč me je pod učinkom protipritiska bliskovito neslo lepo po sredi.
Tako je poteklo nekaj strašnih minul; tedaj je začela postajati vožnja počasnejša in se je slednjič ustavila. Obdajala me je popolna tema. Oprl sem se ob tla in skušal dvigniti glavo, ki je pa postajala težja in težja. Zgrožen sem jo zopet sklonil in začel tipati pod seboj. Otipal sem dva železna tira, ki sta tekla vzporedno kakor proga... v glavi se mi je začelo mešati!
Poizkusil sem zopet dvigniti glavo; skrivnostna, nerazumljiva teža je bila topot že lažja. Nehote sem tipal za svojo svetilko, ne da bi se mogel le malo nadjati, da je ostala nepoškodovana ... vendar pritisk — in luč je za-blestela!
Opotekel sem se kvišku, kajti čudno, voda mi je oblivala samo še noge. Tedaj sem v grozi odskočil... pred menoj je ležala, napol v vodi, bela žival s kipečimi slepimi očmi in iztegnjenim jezikom. Iz ozadja pa se je zaslišal krohot, kakor da bi svatovalo dvanajst tisoč hudičev...
Groza me je zgrabila in mi lezla više in više kakor ostudna krastača. Ali sem zblaznel ali pa me je zaneslo v skrivnosten neznan podzemeljski svet?
Potapljaška obleka se mi je od neporabljenega zraka napihovala — kakor po čudu so ostali moji ventili za kisik med smrtonosno vožnjo nepoškodovani. Z gibom na levo sem odprl ventile in sikaje je uhajal pritisk v prostor.
Vohajo je pomolila žival svoj gobec proli meni, se postavila na sprednje noge in pohlepno srkala zrak, ki je prihajal iz mojega aparata.
Zdelo se mi je, da se blaznost umika, kajti v begajočein svilu električne svetilke sem opazil, da lo ni bila nikaka bajna žival, marveč čisto navadeu konj — slep belec... Kje se je tu nehala domišljija in kje začenjala resničnost? Še nisem bil samega sebe gotov.
Kako je prišla slepa žival na dno morja, odkodi prostor brc/, vode, ki naju je obdajal — kajti voda je oblivala le še podplate mojih svinčenih čevljev? Konj je pohlepno lizal mojo čelado; segol sem po ventilih in jih zaprl, kajti dragocenega kisika nisem smel trosi ti; tedaj so je uboga žival zopet zgrudila. Otipaval som so dalje in zarjul od veselja; na mojem hrbtnem pasu sta viseli še dve rezervi steklenici kisika, ki smo ju bili ob hitrem nočnem potapljanju pozabili odpeti. Tako sem imel tedaj še dovolj zraka za precej časa. In kakor si smrti posvečeni pomagajo med seboj, sem pokleknil pred umirajočega konja in mu držal kisik pod noždrvi; uboga žival ga je hlepeče vdihavala.
Človek in žival na neundjiv način izgubljena v fantastičnem podzemeljskem svetu. Hvaležno mi je konj lizal roke. Premagala me je slabost, sedel sem in pri tem pozabil zapreti prvo mojih treh steklenic. Ne vem, kako dolgo sem ležal; ko sem se prebudil, je stal konj na vseh štirih nogah pred menoj, in prostor je bil napolnjen z zrakom, ki se je dal dihati. Sicer je čelada še neznosno pritiskala, toda ves strah je izginil in se umaknil hladnemu premisleku. Najprej sem začel odvijali svojo bakreno avbo in se počasi in trudoma izmotavati iz potapljaške obleke.
Zrak je bil znosen, čeprav ne tako dober kakor iz mojih ventilov. — Začel sem preudarjati... torej sem živel in bil zdrave pameti, o tem ni bilo dvoma, a kako zaboga sem prišel semkaj? Kako je prišla žival na dno morja? Nerazrešljiva uganka. Vstal sem, voda ob mojih nogah je izginila in pred menoj sta ležali... dve tračnici čisto navadne industrijske železnice.
Nekaj korakov od mene je ležal... napol nag človek; čuditi se sem se bil že davno odvadil, torej sem se enostavno pokrižal, da bi mrtvecu izka*nl zadnjo čast — ko sem opazil, da še diha
Hitro sem si odpel drugo steklenico s kisikom in hilel k njemu; poživljajoči vonj je moža kmalu spravil k sebi.
jPodmorski rov,« je zastokal, >saj sem vedel,« in takoj se je zopet onesvestil.
Skrbno sem ga položil na prevmjen voz in se začel slednjič ogledovati po prostoru. Začela me je mučiti lakota, moral sem bil dolgo ležati v nesvesti. S svojo svetilko sem olipaval stene.
Konj je izginil.
Ali iznenadenj še ue bo konca?
Sence moje svetilke so begale po lesnem prostoru kakor strahovi.
Slednjič se mi je i/.vil iz grla osvobodilen krohot — na koncu hodnika je stala žival in... žrla iz jasli. Šel sem do nje in hvala Bogu ni bilo to nobeno novo čudo; žival se je enostavno krepčala iz svojega običajnega korita iu žrla čisto navaden zemeljski oves. — Pohlepno sem si ludi jaz stresel prgišče v usta. da bi si potolažil neznosno lakoto.
Tedaj se je s prevrnjenega voza zaslišal glas moža, ki sem ga bil tjakaj položil: »Halo, tovariš!«
Človeški glas mi je popolnoma streznil pamet, ki se je še vedno strahoma lovila za novimi ugankami.
»Halo. tu dober prijatelj; povej mi, pri sv. Patriku, kakšna zaklela jama je to, v kateri tiči va ?< sem odgovoril.
Počasi, sunkoma prekinjajoč besede, ml je docela onemogli človek pojasnil, kaj se je bilo zgodilo.
»Nahajava se v podmorskem rovu največjega rudnika v severni Angliji. Rovi se raztezajo precej globoko pod morjem, a vhodni jaški se nahajajo blizu obali. Že prejšnji teden sem kot nadzorni jamski inžener opozoril vodstvo, da postaja jamska voda čudno slana, in svaril, naj se v tem rovu ne koplje dalje. Potem se je pripetila nenadna eksplozija in ob tej priliki se je moral kje ndreti kos stropa, ki tvori morsko dno; rov je zalilo morje.«
Moje skrivnostno potovanje v spodnji svet se je tako pojasnilo na čisto naraven način. Vodni pritisk me je bil enostavno vsesal v nastalo odprtino. Belec je spadal med lista nesrečna bitja, ki kot jamska vprežna žival skoraj nikdar ne vidijo solnca in v večni temi kmalu oslepe.
Kakor mora mi je padlo s prsi, ko sem slišal ta suhoparna pojasnila svojega fantastičnega potovanja.
Doslej je šlo vse dobro — toda kako bova
Erišla sedaj iz zasutega rova, v katerem sva ila živa pokopana? Kdo nama jamči, da voda, ko pride plima, ne bo v jami znova narasla in ne bova morala klavrno izgagati?
»Ne moreva biti daleč od dneva,« je menil inžener; »upajva, dn pride pomoč od zunaj; gotovo ne bodo prej mirovali, dokler ne bo zadnji mož rešen, bodisi že živ ali mrtev. I Sama ne moreva nič storiti, marveč morava le I za to skrbeti, da ostaneva živa dotlej, dokler ne prodro do naju.«
Napravila sva svoj bojni načrt. — Za hrano ho služil oves, pitna voda je tekla po stenah i rova; moje zaloge kisika, s katerim sva sedaj zelo varčno gospodarila, naju bodo zaenkrat obvarovale, da se ne bova zadušila.
Za trenutek sem pomislil na to, da bi ubil konja in bi bil tako en uživalec kisika manj; toda ko sem se ozrl v uboge mrtve oči, se ni-sefti mogel odločili; razon lega bi nama bila mrhovina kmalu okužila ozračje.
Kako lepo je bilo poplačano lo usmiljenje do živali, kajti za rešitev sva se imela nazadnje zahvaliti le konju.
Po Inženerjevem mnenju sva se morala nahajati v bližini jamskega dvigala, a dohod
Pozneje pri zaslišanju se je Buženinov izredno trudil, dn bi natančno po spominu opisal vse podrobnosti te noči. Prekinil je pričanje, se začudil, se skrajno razburil pri cnoslav-nem vprašanju preiskovalnega sodnika: »Kakšne dejanske dokaze je imel Buženinov za domnevo, da jo pomazal vrata baš Utevkin? Ali je bil samo prepričan o tem?«
-Če bi vi sami videli, kako je nabijal cigarete pa se muzal... No, seveda, on. Ne, tega mi ne dopoveste, tovariš preiskovalni sodnik. Nisem bil /ato tri lela v vojni, da bi gledal, kako stoji Utevkin v svoji kapici... Ne, ne... Kakšni dejanski dokazi neki... On se je skrival ves čas med meščansko vojno v svoji podrtiji, zdaj pa vrata maže in cigarete baše ... Nisem se samo prepričal, da je on — naravnost videl sem ga, kako se je zraven hihital, ko je mazal... Bežal sem ob plotu, zlezel sem onstran ulice. Utevkina ni bilo več videti. Bil sem v »Renaisancl«, na promenadi, v mestnem vrtu. a njega nikjer... Tovariš preiskovalni sodnik, moj zločin jc vnaprej premišljen ... Tam, kjer so pričeli tlakovati trg, sem izbral kamen iz kupa in s tem orožjem poiskal Utevkina.«
Buženinov se je pojavljal v različnih delih mesta. Stopil je pred nekatere meščane, ki so imeli bele kape, s tako čudnim obrazom, da so se v strahu umikali in še dolgo mrmrali, glodajoč za bežečim akademikom z zgrbljenim hrbtom, ki se je na njem od pola lepila srajca.
Noč se je zjasnila. Za travniki se je prikazala iz julijske megle polovica lune. Po mestu so se raztegnile žalostne sence streh. Naposled je Buženinov našel Utevkina. Ta je stal pred Maslovini vrtom — s kapo na tilniku, z zadnjico se je opiral ob palico. Imel je odprta usta, kot da ga davi.
»O, jaz bedak,« je rekel /. največjim začudenjem Utevkin, ne ve sc. ali sebi. ali ua Bu-
do njega je zasula eksplozija. Poizkusila sva si s krampi, ki so ležali okrog, napraviti pot do dvigala; toda bila sva tako izčrpana, da dela nisva več zmogla... po kratkem naporu sva se onemogla zgrudila.
Nekaj me je božalo po obrazu in me skušalo obuditi. V pol snu sem slišal nekako trkanje, a takoj na to so me zopet objele sanjo o pisanih travnikih in v solnčnem svitu plešočih metuljih. — Slednjič sem se predramil; konjski gobec se me jc dotikal, puhajoče noždrvi. so me oblivale s svojim dihom, žival, že vsa medla, je razburjeno stopicala sem in tja. V svoji oslabelosti sem se zaman trudil, da bi odkril vzrok konjevemu nemiru.
Slednjič sem razumel... Daljno trkanje mi je donelo na uho!
Zakričal sem in skočil kvišku. V leni, ko sva bila ležala v smrti podobnem spanju, se je približala rešilev; nisva slišala znamenj, a pametna žival je dala s svojim topotanjem, ki je doneče odmevalo v kamenju, reševalnemu moštvu odgovor, dn se nahajajo v rovu še živa bitja. Če bi tega ne bilo, bi se bila z inžener-jem zbudila iz omotnega sna — na onem svetu.
Kakor blazen sem z zadnjimi močmi zgrabil za kramp in obupno tolkel po slenali.
Odzvalo se je Morsejevo znamenje: »Potrpljenje — prihajamo!«
Žrtvoval sem še zadnjo steklenico kisika, nov pogum naju je predramil, slepi belec je veselo zahrzal.
Sikajoč šum in tenka jeklena cev se je prikazala v rov; pisk.ije je uhajal slabi zrak, za njim je pritiskal dobri zrak i/, kisikove steklenice.
A sedaj se je zgodilo nekaj, da nama je zledeiiela kri v žilah. Kakor je uhajal zrak, tako je naraščala voda ob najinih nogah više in više... Bilo je jasno — stisnjeni zrak jo bil doslej zadrževal vodo.
Z enim skokom sem bil pri cevi iu zarjul vanjo:
»Zamašite rev, za zrakom prodira voda, tonemo!«
Za čas je nastala smrtna tišina. Potem sva opazila, da se je voda ustavila; cev so zamašili. Pač redkokdaj se je nahajal kak človek v groznejšem položaju nego midva, če so nama hoteli dovesti zraka, sva morala utoniti, bre/. zraka sva se morala zadušiti. Že enkrat naju je bilo rešilo le konjsko topotanje, sedaj se jo zdela smrt neizbežna.
Takrat so se oglasili za sleno krampi. Us. iniljeni Bog, ali blazne, da hočejo podreti vmesno steno in s tem odpreti vodi neovirano pol?-
Tu zopet sikajoč pisk iz cevi. Poživljajoče ozračje je oblilo prostor, dasi je bila moja zadnja steklenica kisika pri kraju.
Kaj je to?
Voda se umika!
Kakor v molitvi je inžener dvignil roke.
-S stisnjenim zrakom delajo, to je edina pot do rešitve.« Mož se je sesedel brez glasu ...
Konjski gobec se drgne ob moji roki. Dvoje mrtvih oči strmi vame v nemem vprašanju: »Ali bom tudi jaz deležen rešitve ali pa me samega prepustila temi in smrti?«
Kakor prisega ml je zakipelo v grlo, \* oči... Ves solzan sem zarjul: »Ne, ti pojdeš z nama!« Drhteč in iliteč sem se oklenil konje-vega vratu in zdrknil ob njem na tla...
Uro pozneje sva sedela v dvigalu in se po-' ljnla dnevu nasproti, slepi belec ob najini strani. Rešitelji so mi pravili, da sem v nesvesti neprestano jecljal: »Konja, konja!«
Tako sem se /. dna morja namesto s topovsko cevjo vrnil s slonim belccm.«
ženinovu, ki se jo bližal sredi mesečine, v senci akacij, s stisnjenimi zobmi in z roko. skrito za hrbtom, glej, kakšna je ta Nadjka! In jaz, bedak, ah, da le vrag... Saj je tu Saška vmes ...«
Buženinov je sunkoma skočil naprej in s celo močjo udaril Utevkina s kamenom po sencu.
SkaHa iižigalic
Ta dan se je peljal Sašok v očetovih zadevah na deželo in se pozno pojavil na vrtu pri Maslovih. Bil je ves vroč od poljskega solnca, ožgan in vesel. Njegovi žepi so bili nabasani z grahovim stročjem, ki ga je zmnknil m ed poljo.
Nadja je ležala sama na vrtu na blazinah pod jablano. Zaspala je po neprijetnostih lega dneva, z dlanjo pod licem, vsa vlažna, vznemirjena, utrujena od sopariee. Takšno ,io jo našel Sašok — prav ljubka je, bonbonček ... Prikradel se je, odslrl Nadji kodrček z obraza in jo poljubil.
Nadja sprva ni nič razumela, odprla je oči in obstrmela. Toda kaj je hotela s prevdar-nostjo? Ni mogla pripogniti roke — tako jo bila medla. Saška je dišal po poljskem pelinu, klasju, svežem grahu. Legel je /raven in ji šepetal na uho sladke stvari.
Nadja je majala z glavo, to je tudi bilo vse njeno upiranje. Kaj bi se tudi upirala: saj jo itak osramočena po celem mestu... Saška pi je šepetal nekaj o Hamburgu, modnih oble. kah... Mrmral ji je, nesramne?., na uho r svilenih nogavicah.
Prav v tem trenutku jc spregovoril glas Utevkina pod akacijo: jO, vraga!...«
Nadja je kriknila, zbežala. Sašok jo je dohitel, pričel prisegati, da jo bo poročil. Ona je trepetala kakor miš. In nista slišala niti kratkega razgovora Utevkina z Buženinovim, niti udarca niti krika niti ruvanja.
Sinji gradovi
(Nadaljevanje.)
Nadja je ponavljala: »Pustite, pustite me vendar, domov moram.«
Sašok je rekel velepomembno: »Domov, no, dobro,« in je pustil njene potne roke.
Nadja je odšla, a ni šla kakor ponavadi čez predmestne uličice, temveč je napravila ovinek čez pašnik, kjer so ležale v mesečini črne sence gomil davno opuščenega pokopališča. Sašok ji je sledil oddnleč.
Vasilija Aleksejeviča ni bilo doma. Ma-trjona je spala zunaj v shrambi. Nadja se je zaprla z zapahom, se slekla in sedela na postelji, podpiraje z dlanjo podbradek. Čudna luč od polovične lune je padala skozi okno. Nadja je gledala zapah, in lahno drhtenje jo je neprenehoma spreletavalo po hrbtu. Niso se v mestu zaman smejali, da »so ji zmešali z dežnikom možgane«.
Malo pozneje so zaškripala vrata na dvorišču. Nekdo je otipal vrata v veži in vstopil. Nadja je zamrmrala:
»Ne pustim!«
Na njena vrata so zapraskali nohti.
»To se ne sme,« je zašepetala Nr.dja.
Saškov prst se je prerinil v špranjo, na-Sel zapah in ga privzdignil. Nadja je samo pre-gibala ustnice. Vstopil je Sašok, mesečina je obsvetila velike, bele zobe. Molče je sedel na posteljo poleg nje in Nadja je občutila lahen, koščen mraz teh zob.
Sašok je vedel, kako zmeša dekleta. A v tistem trenutku je nenadno naglo povesil roke in planil stran. Nadja je odprla oči in ji je od strahu zmanjkalo sape: v vratih je stal Buženinov... oči brez zenic, z rokami se je prijemal za podboje, roke so bile v temnih madežih in v madežih tudi srajca. Sašok se je z glavo naprej vrgel proti Buženinovu, mu spod-bil noge, skočil ven na dvorišče ter zaloputnil vrata. Vse to se je zgodilo v teku nekoliko sekund. Nadja je planila pod odejo in se zvila v klobčič. Nekaj so kričali, topotali z nogami — ona si je pod odejo zatisnila oči in zamašila ušesa.
Vprašanje, kateremu je pripisoval preiskovalni sodnik važen pomen: kdaj in ob kaki priložnosti je prišla v žep nekadilca Bu-ženinova škatla vžigalic? — je ostalo nepojasnjeno. Buženinov sam je odgovarjal zdaj tako, zdaj drugače: ta malenkost mu je ušla iz spomina. Sicer pa se je dobro spominjal polovice lune nizko v oknu Nadjine sobe ... Od kraja si ni niti predstavljal, da Nadja ni sama. Spominjal se je. da je zakričal v gosto senco skozi okno: »Ubil sem Utevkina.« (Niti Nadja niti Sašok tega nista slišala.) Ni mogel odtrgati rok od podbojev, potem pa je padel vznak, ko ga je sunil Sašok z glavo v trebuh in podrl na tla. Spominjal se je zato, kako so mu prešinile možgane besede: »Zapeljal jo je,« in vprav te besede so pa podžgale, da je divjal dalje.
Menda ni našel takoj izhoda iz temnega, z različno ropotijo natrpanega hoduika. Nekaj je lomil in premetaval, dokler ni pridrvel v kuhinjo. V temi so zabrenčale prebujene muhe. Udaril se je s kolenom ob rob štedilnika in je lipaioč pograbil mali likalnik. Ko je občutil težo v roki, je zaklel in planil na ulico. Nftcnčno se spominja, da je imel vžigalice v žepu. ko je bežal: ropotale so v škatlici.
Preiskovalni sodnik: »Zatrjujete, da sploh niste mislili na požig dn trenutka, ko ste z li-kalnikom zasledovali 2igaljova?<
Ruženinov: »Nemara sem tudi poprej govoril: Dobro bi bilo požgati to zanikamo gnezdo, golovo seru to govoril.«
Preiskovalni sodnik: »Torej vam je požar že prej hodil po glavi?'
Buženinov: »Zelo sem Irpel radi notranjega nesoglasja, to je nesoglasja med menoj in okolico, v katero sem prišel. Ril sem vajen samo enega: vojne. Mislil sem knkor vojak: nerabno naj se pomete. A po razgovoru s tovarišem Hotjajincevim sem se pomiril. Pričel sem delati: zelo sem se potrudil, da se premagam. To se mi je posrečilo. Če bi mi takrat rekli: Neliaj živeti! Tako je potrebno za družbo, revolucijo, bodočnost — jaz ne bi trenil z očesom. A ujeli so me na trnek.*;
Preiskovalni sodnik: »Jasneje.«
Buženinov: »Človek lahko uduši v sebi strah pred smrtjo, častihlepnost, hrepenenje po življenju, telesni blagor, vse, kar hočete ...
Volja premaga vse. Dokazal sem to s svojim življenjem, tovariš sodnik. A naj želim, kar
hočem, bo moje srce vedno utripalo kakor samo hoče. Moje telesno življenje, vse do zadnjih skrivnosti — ni od mene odvisno. Kadar mi iztrgajo srce z žilami vred — pojde vse k vragu ... Vprašujete me, na kateri trnek sem se ujel? Ljubezen... Na to, kar ni od mene odvisno. Uprli so se v meni življenjski sokovi. Ne vem natančno, katere žleze in kateri izločki so zastrupili moje možgane... Morebiti je res bilo tako. Ne vem, nisem fiziolog. Hoteli so od mene odtrgati ženo, ki sem jo ljubil. Jaz niti vedel nisem, kako sem zaljubljen. Pričel se je moj upor, in nisem bil več svoj gospodar. Udaril sem s kamnom Utevkina in občutil olajšanje. Ne vem, ali pišejo pesniki resnico o ljubezni: kaj takega nisem nikoli doživel... Gorel iu mučil sem se tri leta v meščanski vojni. Gorel in mučil sem se dve leti na tehniki: videl sem v sanjah sinje gradove ... Mogoče je bilo lo tudi ljubezen. Ne vem. Toda, ko se je zapičil kamen Utevkinu v sence, postalo mi je za trenutek lahko. Če je lo ljubezen, če se je zgodilo to radi ljubezni, potem naj bo prokleta. Oprostite, tovariš sodnik, vi hočete vedno dognati, kako so mi prišle vžigalice v žep? Torej, ko sem videl, kaj se je godilo v sobi pri Nadeždi Ivanovni — ne vem, kako bi vam povedal: pred očmi mi je vse za-
plesalo, pred očmi mi je vse zardelo. In ko sem tekel z likalnikom za Saškom, zapeljiv-cem, ter slišni, kako mi ropočejo vžigalice v žepu, so je spremenila ta rdeča luč v misel — sežgati v tistem trenutku vse... Ah, res, vi vprašujete vedno o vžigalicah. Vrag vedi, odkod so se vzele... Morebiti sem jih pobral na cesti. Ko je on padel, mu je roka omahnila, in v roki je imel škatlo vžigalic. Pograbil sem jih. Čemu? Prižgal sem vžigalico in mu gledal v obraz dolgo, dokler mi ni ožgalo prstov.. .«
Preiskovalni sodnik: »Trdite torej, da ste pobrali vžigalice na cesti z namenom, da bi osvetlili obraz umorjenega Utevkina — to je zelo važen pedatek — in da niste vnaprej imeli naklepa o požigu mesta? Je tako?«
Buženinov: »Veste kaj, tovariš sodnik, to so zgolj podrobnosti. Sedaj mislim, da naj bi bilo tako ali drugače, katastrofa je bila neizogibna. Če ne bi bilo Utevkina, bi bil kdo drugi... Če se ne bi zgodil požar, bi bilo zopet kaj drugega... Obsodile bistvo, obsodite mene, ne pa katerakoli slučajna dejanja.«
Preiskovalni sodnik: »To boste povedali pred sodiščem. Sedaj vas prosim, povejte, kaj se je zgodilo od tistega trenutka, ko ste stekli iz hiše s tem-le likalnikom v roki?«
(Konec prihodnjič.)
Kurenčkuva Nešha ma tud beseda
Jest na vem, kuku je tu, de ee m je začel zdej en čas usaka nuč sajnat. Men ee že leta in leta ni nkol nč saj-nal. Zmeri tku trdnu spim, ket pouh. Če b m iz kanonam pud pojstla kdu ustrelu, pa vem, de b me na zbu-du. Soje čase, ke srn bla še ledek in frej in sa m Se use eorte muhe pu glau rujile, se m je žie kerkat kej prtek-nil, tku de se m je pu noč ud Ust ga sajnal. Punavad se m je sajnal, de iz kašnga turna dol padam, ke mri na tla štrbunkhia, sm se pa usa preplašena zbedila. Moja ranka mama — Buh jm dej večn mir in pokoj — sa me večkrat mogl tu-lažet, de tu ni nč hudga, de se usakmu mladmu Čluvek dokler rase, take rči sajnaja. Tu je ree. Tu eni tud puznej večkat slišala. Ampak zdej, za božja vola, zdej, ke sm že tulk let umužena. Zdej, ke sm že stara — stara prouzaprou še nism, tu sc le tku reče. De se m zdej take prsmudarije eajnaja, tu se m pa le mal čudn zdi. Zdej ja mende več na rasem, saj u lft ne. Če grem pa pučas zmeri bl narazen, iz tem pa sajne vndor nrmnja nič za upraut.
Jest sm že iskala tista kartenšlognrca, ke j«, učas gor u Rebre, tam za Flerjaraka cerkuja stan-vala. Ona je znala fajn sajne razlagat. Pa ja nism mogla najdet. Nuben člouk tam ukul m ni vedu puvedat, ki de jo zdej, a ja je Buh k sob puklicu, a se je kam drgam preselila. Kar zginla je, кокт kai'ra. Jeet sm ferbčna, če b ona kej ta prauga pugruntala.
Pa b še nč na rekla, če b se m usaka nuč
kej druzga sajnal. Tu že lohka naprej pride. Ampak, de ee m je zdej že kar tri nuči pu vrst ud sameh hribu in kuštriuiu sajnal! Tu je pa več, ket čudn. A ne?
Usaka nuč se znajdem na kašnem usoltem hribe, recima kokr na Velk planin nad svetem Pri-mužam, pr en glih, med samem kuštrunčkeni. Pa tud jeet nism člmik, ampak kuštrun, kokr ta druh. Kozla ni nubenga umes. Tku sma lepu uei skrau-žlan, de nas je vesele za pugledat. Med nam stuji pa pastir iz ena douga prekla u rok. Usi kuštruni tešema ke vajn, kokr maja kuštruni holt navada. Bl ke se nam pastir udmika in nas iz soja prekla švrka pu grbah, bl rinema za nim, kokr de b nam buhve kua zn ene dubrote talu. Noja, tu ni nč čudnga, kuštrun je kuštrun. Kaj črna.
Kar naenkat se pa med nam znajde še en dedec iu nam začne tiste naše lepe kraužlčke štu-cat. Ja, jest sm bla že tku žalostna, de b se začela ta narrajš jokat. Pa se nism znala, ke em
bla kuštrun, sm pa sam zameketala. Ampak na tihem sm e pa naprej uzela, de s na bom pestila kraužlčku puštueat, Če se dedec prou na glava puetau. Tku luštu kuštrunček sm bla, de b me biu še moj mož gviš® veeeu, če b me vidu.
No, in res. Ke je pršou tist dedec iz škarjam du mene in me tou zagrabt, ee mu pa zaletlm iz usa mučjo naraunast u vamp, tku de se je pre-kucnu kokr je biu douh in šrok ke pu tleh. Se-vede tu je dedca jezil, pusebn, ke sa se mu začel usi kuštruni režat, prouzaprou meketat. Ke se je pubrau, me je zagraibu za ušesa in reku pastiri: »Ti, Fronc, tale kuštrun je pa žabčen. Temu um mogu kri pušat.« In prjeu je Škarje, pa m je kar pu ušesa udstrigu.
Sevede, mene je tu tku znsklel, de em se tiet mument zbedila in ee prjela za ušes. Ke se mal zbrihtam in udprem uči, pa vidm, de moj mož stuji pr pojstl in me uleče za uliu: »Ti, Neška! A done na misleš ustat? Pol oemeh je že ura. Kdaj u pa fruštek skuhan? Kar hitr ustan pa fruštek skuhi, sej veš, de morm jt dons u kan-celarijal«
Vite, tula ee m je sajnal epet zadnč punoč. Jeet b tku rada vedla, kua te sajne pumenja. Sajnske bukle sm že trikat uee prebrala, pa nism nč ta prauga notr najdla. Ud kuštrunu je že notr, ampak ud žabčneh kuštrunu, de b jm kdu ušesa strigu, pa prou nč notr na etujL Če b m kdu znou te sajne razlužjt, nej u tku dobr in nej m piše, de na um u skrbeh zavle leg«. Jeet mu bom ceu žeulejne hvaležna.	K. N.
HALO!
L. Miku* - Ljubljana
priporoča svojo talogo dežnikov, solnčnikov in sprehajalnih palir Popravil« točno solidno
Jesensko delo na vrla
Za naše vrtove in sadovnjake je napočil čaft počitka, ne pa za naše delo v njih. Vrt nam je rodil dva- tri- petkrat, zemlja se je izčrpala. Ako hočemo, da nam bo rodila tudi prihodnje leto, ji moramo preskrbeti nove hrane v obliki gnoja. Gnoj rahlja zemljo. Samo v prhki zemlji se razproščajo talni plini, kar je za razvoj bakterij v zemlji ogromne važnosti. A zemlja, v kateri ne žive bakterije, j» neplodna.
Ene same vrste gnoj nikoli ne daje zemlji vsega, kar potrebuje. Zato gnojimo z raznimi gnojili; najboljše je seveda, če vemo, česa je zemlja, katero obdelujemo, najbolj potrebna, česa ji najbolj manjka, in jo čisto smotrno gnojimo. Na vsak način prihaja zemlji vedno prav hlevski gnoj pa kompost, gnoj iz jam za smeti, žaganje, drob od lesa, šote itd. Vsa la gnojila zemljo rahljajo, tvorijo humus; le udelana, zrela morajo biti. Vsikdar bo vrt in sadovnjak hvaležen za različno gnojni'o. Ako vrhu tega pognojimo sedaj jeseni še s Tomaževo žlindro, ki dovaja zemlji fceforjevo kislino in apno, smemo mirno reči, da smo dali zemlji vse, kar potrebuje. Gnoj na vrtu zakopljemo s tem, da zemljo prelo-patimo in pustimo čez zimo neporavnano, da bosta mraz in vlaga čim lažje prišla do nje in opravila svojo nalogo. Tako pripravljeni in oskrbljeni vrl nam bo pri", dnje leto z. bujno plodnostjo cbilo povrnil naš trud in stroške.
Vrtnice osvobodimo opor, da sc same upognejo in se ne bodo lcmile, ko jih bomo, Čim se bo napovedal mraz, z vrhovi pripognili do tal, pritrdili debelce z dvema križajočima se klinoma in pokrili vrh s smrečjem ali drugo steljo.
Nikakor ne smemo zamuditi jesenskega škropljenja vsegn sadnega drevja in grmičevja ter upor z arborinom. Obrizgaimo tudi vrtnice! Škropiti moramo tako obilno, da je vse deblo z vejami vred popolnoma mokro. V dežju ne smemo škropiti, ker voda arborin izpere, predon je mogel učinkovati. Vsekakor je čas za škropljenje celo zimo, da je lo suho vreme in ne zmrzuje. — Drevju pognojimo jeseni z gnojnico in hlevskim gnojem ali kom poetom.
Zadnji čas je, da na debla in kolovje pritrdimo pasove, namazane z lepilom, na katerem se lovi mrčes, ki leze s tal na drevje.
Kleti, v katerih hranimo povrtnino in sndje, zračimo vsak dan, izvzemši le dneve hudega mraza.
Prva špecijalna
mehanična delavnica
za popravila Šivalnih strojev, specialnih strojev vseh sistemov, pletilnih in pisalnih strojev. Postrežba točna, delo garantirano in 20% cen.je, kakor pri nestrokovnjakih.
EMIL KLOBČAVER
špecijalnl mehanik — Ljubljana, Sv. Petra cesta 47%
HALO!
Otvoril sem nov vinotoč ▼ Celja, Za kresljo it 6.
Zagotavljam, da bom točil prvovrstna, pristna dalmatinska vina, dalmatinski mošt, tropinovec, sli-vovko, rum ter najrazličnejše likerje. Na razpolago bodo najraznovrstnejša mrzla jedila, razen tega bodo vsaki petek sveže pečene in ocvrte ribe po želji cenj. gosta. Postrežba točna! Za obilen obisk sc priporoča	SIBENISKI VINOTOC.
CENJENO OBČINSTVO
se vljudno opozarja na
DELIKATESO IN VINOTOč
Cankarjevo nabreije št. 5.
Postreženi boste z izdelki Prve ljubljanske izdclovalnice konzerviranega sočivja in rib, ter vsemi drugimi vrstami delikates. Toči se prvovrstna dalmatinska in štajerska vina. Postrežba točnal	Cene solidnel
Izdeljujejo se najnovejši model iofreškfh vozičkov, razna najnovejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji. — Velika izbira. — Najnižje cene. — Ceniki franko. Tribuna' F.B.L, tovarna dvokoles in otroških vozičkot Ljubljana. Karlovska cesta št. 4.
POHIŠTVO
posteljnina, preproge, lino-lej, odeje, zastori, žičniki, žimnice, otomani, žima, afrik, puh in pernice, kakor tudi vse stanovanjske potrebščine je dobiti po nizkih cenah pri
KARL PRElS-U, "ar'bor, Gosposlra 20
Ceniki se dobijo brezplačno
F
I
Priporoča se prvi slovenski zavod
Vzajemna zaoaroualnfca
LJubljana
v lastni palači ob Miklošičevi in Masarykovl cesti
PODRUŽNICE: Celje, PaleSa Ljudske posojilnice, Zagreb. Starčevičev trg Sarajevo, Aleksandrova cesta 101, Split, Uliea XI.puka 22, Beograd, Poincareova 2
Inserirajte v „Slovencu"I
Postaje križevesa pota
iideljnje
Stane Vidmar
Ljubljana, Gallusovo nabrežje 33.
Pijanost!
Te grozovite strasti morete zanesljivo odvaditi pijanca z AVINAL-om, izdelkom berlinskega lekarnarja Franka. AVINAL morete dajati, ne da bi pijanec opazil. Jamčimo, da je sredstvo popolnoma neškodljivo zdravju. S pomočjo AVlNAL-a se je v naši državi rešilo že več stotin oseb.
Glavna zaloga: lekarna Mr. Rožmana, Beograd, Terezije 5. — Zavoj, ki zadošča za uspeh, 237 Din s poštnino vred.
Najvarnejše in najboljše naložite svoj denar pri
ljudski posojilnici
rea. zadr. in,i \ CCljU гец. ^ат. z n. z.
v novi lastni palači na oglu Kralja Petra c. in Vodnikove uL Stanje hranilnih vlog znaša nad 100,000.000 dinarjev
Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. — Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem
Import svežega cvetja Ehsport
Cvetličarna P. Cutič
LJUBLJANA :: Dalmatinova ulica 13, dvorišče, poleg hotela Štrukelj.
Cenjenemu občinstvu in društvom naznanjam, da smam dnevno sveže evotje ter izvršujem vsa v cvetličarsko stroko spadajoča dela — kakor poročne šopke, aranžmaje in nagrobne vence —
hitro in solidno. CENE NIZKE!	POSTREŽBA TOČNA!
VATA
Tovarna vate
za odeje in v tablah vedno v zalogi
Arbeiter, Maribor.
GOSPODARSKA ZVEZA UHANA
um
Prodaja deželne pridelke, žilo, mlevske izdelke, seno, slamo, koloni-jalno in specerijsko blago, kmetijske stroje in orodja, umelna gnojila,
cement, premog itd.
Prvovrstno moka iz milno rorgocs, Datka Topola,
je stalno no zalogi.
Priporoča se
zbirka 20 starejših božičnih pesmi
.Rajske strune zadenite'
Izdal in založil Viktor Čadež, župnik v Mekinjah
pri Kamniku. Partiture A 20 Din, glasovi (moški in ženski skupaj) 4 5 Din. Naroča se v Jugoslov. knjigarni v Ljubljani, v tiskarni sv. Cirila v Mariboru, v Slomškovi prodajalni v Celju in pri založniku.
INSERIRAJTE V »SLOVENCU«!
A
izumrle	1
prca^^odoiums*?«? živali
Nekoč zdavnaj zdavnaj so živele na zemlji prečudne živalske prgnsti ■— takšne, venta, kakršne živijo dandanes samo še v pravljicah. Da boste vsaj približno veJcli, kakšne so bile te zverine po svoji zunanjosti, vam prinašamo danes slike treh takšnih izumrlih velikanov.
B r a li i o s a v r n s
Ta velikan je bil 3~> metrov dolg in 16 metrov visok. Njegovo telo je bilo podobno tlonovemu telesu, namesto ogromne glave, kakor jo ima slov, pa je nosil na dolgem vratu kafjo glavo.
Triceratop s
Orjaški martinček s tremi rogovi nu glavi, pošasten in strahoten kakor pravljilni zmaj.
Stegosaurvs
Čudovit orjak davnih (asor. Bil je 8—0 metrov dolg in po vsem hrbtu oboroien s ostrim oklepom.
Hoja hej, otroci, samo pomislite strahote, Če bi eno teh pošasti danes srečali sredi gozda! Sapa bi vam zastala, oči bi se vam izbulile, lasje naježili na glavi, da bi bili čudovito podobni stricu ježu. Potem bi junaško dejali »hopla hop!< in bi vzeli podplate pod pazduho in bežali, bežali, da bi se vse kadilo za vami... Kajne — hvala Bogu in sreča junaška, da teh zverin dandanes na svetu ni več!
M. K.-
Ančka
Bum, bum, buml so drobne pesti udarile ob duri čuvajnice.
Trudni, težki koraki so so oglasili v veži. V ključavnici je zarožljal ključ, vrata so se odprla — —
-.Mama! Mamica!«
»Ančka!!*
Dvoje ljubečih src si je planilo v objem ...
Opoldne se je vrnil oče domov. Kakor da so se pred njim odprla vrata v raj, je zažarel njegov obraz, ko je zagledal svojo drobno, malo punčko — živo in zdravo pred seboj!
Poslej si Ančka nikoli več ni zaželela — postati roža. Lepe so rože, a lepšega pač ni na svetu, kakor biti takale majhna, drobna deklica in imeti najdragocenejše, kar zmore svet: skrbnega očeta in ljubečo mamo!
Konec.
Čarovnica
S široko odprtimi očtni je strmela Ančka m njeno srce je bilo polno tesnobnega pričakovanja.
Vedno bliže je prihajala božja svetloba ... vedno bliže... še hip — in že je stal ljubi Bog pred njo.
Dolgo, dolgo je zrl plakajoči roži v velike, zlate o6i.
»Ančka.. .!<
Nizko k tlom jo povesila roža drobno glavo.
»An^ka. lepo je biti roža, toda šo lepše je — biti otrok. Povej, ali si zdaj zadovoljna .. .?<
>Ah, ljubi Bog... daj, da postanem spet otrok .. .1«
Položil je svoje bele. tople roke nanjo, dahnil na njen zlati cvet tih poljub... potem pa je šel dalje, pobožal vsako rožo, vsak list, vsako travico ...
Ančka je zaspala.
Tačas je pogledalo solncc izza grička. S svetlim žarkom je poščegetalo punčko v oči —-ln Ančka se je na mah spet zbudila. Odprla je oči in je videla: ležala je poleg velike solnčne rože v mehki travi in je bila spet otrok.
Planila je pokonci in se je smejala in je Jokala od radosti.
Kakor mlada srna je stekla po vrtni stezici. Pesek pod njenimi nogami je odletnval na levo in desno — spečim rožam v obraz. Presenečene so rože dvigale glave in niso mogle razumeti, kaj naj vse to pomeni — v tej zgodnji uri! Celo drevesa ob živi meji so se dramila iz težkih sanj in se začudena ozirala na vse strani.
1.
»Mama. ali ima vsaka čarovnica takšno sive, razmršene lase?« jp vprašala Anica, ko jc mama dokončala pravljico o Janku in Metki.
.»Vsaka,« je potrpežljivo odgovarjala mama in se ljubeče nasmehnila svoji mali hčerki, ki je z zardelimi lici in svetlimi očmi stala pred njo. —
»In tudi takšne hudobne oči in debele gubo na čelu imu?«
Mama jo pokimaln.
»Kajne, mama, čarovnice so zelo, zelo hudobne?«
»Seveda,« jc dejalu imuna iu je bila radovedna, kakšne reči bodo še prišlo na dan.
Toda Anica je utihnila. Nekaj skrivnostnega je bilo v njenih očeh. Sklonila jc* glavo, kakor hi hotela reči: »Zdaj pa že vso dobro vem!« Potem pa se je zamislila. Globoko zamislila. In si je v mislih dejala: »Radovedna sem, če ima tudi stara Marjeta takšno veliko poč... Najbolje bo, da grein kar tja in pogledam in sc prepričam ...»
In se je Anica, še preden jo je mogla mama pobarati, kakšne skrivnostne misli ji rojijo po glavi, jndrno obrnila na peti in kakor veter odbrzela čez prag.
Tekla je skozi vas do steze, ki je vodila v polje. Odločno je krenila na to stezo in se ni ustavila prej, dokler ui zagledala pred seboj mujhno, raztrgano bajto, ki je žalostno samo-tarila sredi tihih njiv.
Previdno sc jc približala ogTaji malega vrta, v katerem so cvetele po/.ne jesenske rože. Stopila je na velik kamen in stegnila glavo čez ograjo. Okno je bilo odprto na stežaj. Toda naj je Anica še tako pozorno gledala vanj in motrila pohištvo v bajti — liste velike, skrivnostne peči, kot jo je imela čarovnica v pravljici »Janko in Metka«, ni videla nikjer...
S polja je pritekla gruča otrok.
»Poglejte, kako lepe rože rasejo ▼ vrtu!« je navdušeno zaklical majhen deček. In že jn stegnil roke skozi ograjo, da bi utrgal najbližjo rožo. —
Tedaj pu so se neslišno odprla vrata bajte. Skozi oflprtino je prilrčala stara, napol polomljena metla — in prav malo je manjkalo, dn ni zadela enega od otrok. Takoj za metlo pa je privihrala čez prag stara, suha ženica s sivimi, razmršenimi lasmi, jezno bliskajočimi se očmi in debelimi gubami na čelu. Grozeče je zažu-gala s koščenimi pestmi in zakričala:
»Paglavci nemarni, pustite rože pri miru, če ne vas bom! Pri tej priči se mi poberite odtod!«
Deček, ki je hotel rožo utrgati, se je na vso moč prestrašil. Brez besede se je obrnil in se spustil v divji beg, ostali otroci za njim ..
Na drugi strani vrta je stala Anica z žore-čimi očmi. l>o tega hipa je še malo dvomila, /daj pa je bila prepričana v dno srca: Stara Marjeta je čarovnica, prava, živo čarovnica...
»Fej, ti hudobna, ti grda čarovnica!« je zaklicala. Neskončno ogorčenje in zaničevanje je bilo v njenem glasu.
Sturka. ki je medtem priracala do vrtnih vrat in jezno godnjala predse, se je ozrla.
»Aha.« jp grozeče zarenčala skozi škrbaste zobe, »aha, to si ti, nesramnica! Čakaj, čakaj, bom povedala mami. kakšna predrznica si!«
Anica je zaslutila nevarnost. Kar so ji dalo dobre noge, je stekla za otroci v vas.
Starka je nekaj časa srdito žugala zn njo in zmerjala. Potem je zaklenila duri svoje hišice in odkrpvljnla v vas. Toliko užnljenosti in grenkobe je bilo v njenp srcu. dn sp ni tnnglH premagovati. Naravnost v hišo Aničinih staršev je krenila.
Na ves glas je jela kričati nad Aničino mamo in se pritoževala čez njeno poredno I hčerko,
Aničina mama sprva ni ničesar razumela. ! Ko pa si jp pozorneje ogledala starkin obraz in 1 vidpla njenp razmršene Insp, njene grozeče oči. njene debele gube na čelu — ji jp bilo v hipu jasno vso. Vedela jp, da je bilo vsp, kar jo jo Anica pred odhodom /. doma izpraševala, v zvezi s to ubogo, staro ženico. In jo je obšlo globoko pomilovanje. Na trdem, nelepem obrazu stare Marjeto jp razbrala vso žalostno zgodbo njenega življenja. »Sam Rog ve, zakaj jc postala strah in trepet otrok?« jp premišljevala in ugibala. »Toliko gorja in ponižanja je morala revica najbrž pretrppti, da ji je srce, ki jc neknč tudi v gorki ljubezni utripalo, olcdpncio in zdaj ga jc sam strup in samo sovraštvo...«
Tako je promišljevala Aničina mama in sočutno zrla starki v oči. Pomirila jo je z lepimi besedami in ji povedala, kako žal ji je, da jo jp njena hčerka razžalila. Nazadnje ji jc obljubila, da jo bo prišla deklica prosit odpuščanja.
Starka je bila zadovoljna. Brundajoč nekaj nerazumljivega predse, se je ukrenila in odštorkljaln iz hiše
Kmalu ua to je pritekla Anica domov. Na vso sti>po je jela pri|>ovcdovati mami svoj doživijo j in so hudovati nad grdo, hudobno starko, ki je prava, živa čarovnica in ki pač drugega ne zasluži, kakor dn jo nn grmadi sežgo. Povedala je tudi. kako jo jp zmerjala s čarovnico — in je bila pač trdno prepričana, da jo bo mama za to junaštvo na moč pohvalila.
Mama pa jo je nekaj časa molče glodala, potem pa jp dejala:
»Kaj praviš, Anica, ali je bila tudi Marjeta kdaj tuko majhna deklica, kot ei zdaj ti?«
Anicu je široko odprla oči in se zamislila. Potem pa je odločno odkimala z glavo in dejala:
»Nak, ona pa žo ni bila nikoli majhna deklica! Ona jp bila zmerom grda, hudobna čarovnica!«
Toda mama jp bila drugačnih misli.
»Ne, Anica,« je dejala, »to pn že ni res. Tudi ona jp bila nekoč majhna, ljubezniva deklica in jp imela skrbno, l jubečo mamo. Gotovo ji je mama zgodaj umrla, in revica ni imela potem nikogar, ki lii sp bil zanjo zavzel. Prišla je k tujim ljudem, ki jc niso ljubili in ki so bili tako trdi in neusinljen do nje, kakor ne more bili niti mačeha do svoje pastorke. In tudi potem ni bilo nič boljše, ko jc postala velika. Kadar jp bila snnia. je bridko, bridko jokala. Tako rada bi imela kogn, ki bi čutil z njo in razumel njpno žalost. Toda nikogar ni bilo. Vidiš, in tako si je Mnrjpta mislila: Ce so drugi tako trdi in osorni proti meni, bom tudi jaz proti njim. Ni bilo prav, da je revica tako mislila, toda drugače ni moglo biti. Ugasnila ji je poslednja lučka ljubezni in upanja v duši — in vse v njpj jc postalo tpmno in mrzlo. Tudi svetal plamen njenih oči je ugasnil — in leden hlad jp zavel iz njih. Zato so zdaj tako mrke in brez toplote... Mržnja do ljudi, do vsega sveta, je začrtala globoke gube v njeno čelo in njpn obraz jc postal grd in star. Ljudje, ki so bili tako trdi in neusmiljeni proti njej, pa niso pomislili na to, da so bili prav za prav oni krivi, da je postala takšna... Vidiš, draga moja, tudi ti nisi pomislila na to. ko si jo zmerjala s čarovnico. Pomagala si Ijndpin grebsti še os'trpjšr, še grše gube v starkin obraz. To zasramovHnjo jp starko zabolplo v dno srca. Pravkar je bila tu in mi je vse potožila... Kadar bo ubožica stopila pred božji prestol, bo Bog pogledal v njen razorani obraz, v njene mrzle oči, v njeno okn-menelo srce — in bo imel usmiljenje z njo. Spoznal bo kar koj, kdo ji je zarezal gube v obraz in kdo je kriv, dn je ugasnila lučka ljubezni v njeni duši — in jo bo milostno sodil.«
Debelo solze so zablestele Anici v očeh. Mislila si je :»Prav gotovo sem tudi jaz začrtala ostro gubo v njen obraz. Ko jo bo Bog poklical k sebi, bo to gubo videl — in bo takoj vedel, da sem bila jaz tista... Joj, joj. joj!«
»Mama.« je plašno zajecljaln.« mama. ali se taka guba na obrazu ne da več zbrisati z obraza?«
»Skoraj vsaka guba je tako globoko vtisnjena, da je ne more izbrisati nihče na svetu. Toda to gubico, ki si jo danes zadala ubogi starki, še lahko izbrišeš. Pojdi k Marjeti in jo prosi odpuščanja — pa bo še vse dobro!«
To je bila za Anico težka pot. Starka je nanjo tako strašno jezna. Le kaj, če jo zgrabi in se maščuje nad njo...?
Toda ona gubica v starkinem obrazu mora iti proč! Marjeta lahko še danes umre — moj Bog, in kaj bo potem ...? (Konec prihodnjič.)
Za bistre glave
Rešitev sloienkc.
S — m reka 1 _ ovec o — vea t — everica e — lektrika n — oj e — na e — oklja
s — Ion e — dnina m — aček
Pravilnih rešitev je bilo topot 134. Za nagrado ižrebana je bila Milka (Jorše, učenka V. raz. v Lichtenth. zavodu v Ljubljani. — Nagrada: »Prigode malega Nonnija«.
Nova zloženka.
Roža — zarja — akarija — solnre — nebesa — venec — livada — trava — iskra - angel seme — oves — vas — koval1 — suknja — ena — torek — iha.l»a — ednina — ej.
Postavite te besede v drugačnem vrstnem redu drugo pod drugo tako, da bosle iz njiti znčel-nih črk od zgoraj navzdol č.itali znan pregovor. Ena od pravilnih rošitpv bo izžrebona zn nagrado.
Rešitve pošljite najkrsneje do čelrtka. 20. t. m. na naslov: Kctičkov striček. uredništvo »Slovenca« v Ljubljani.
V šoli.
Učitelj vpraša Jožka: »Jožko, povej mi, koliko je lo: 2 mački in 8 mačke?«
Jožko: »To je skupaj 5 mačk.« Učitelj: »Dobro. Koliko pa je lo: ena mačka, en vrabec in en črv?«
Jožko: »To je ena ntačkn.« Učitelj: »Kako to?<
Jožko: »Vrabec poje črva, mačka vrabca — in potem ostane samo mačka.<
Ura.
Stari oče: »Ivanfek, pojdi v kuhinjo gledat, če ura gre!«
IvanČek pride Čez nekaj časa nazaj in se odreže: »Ne, dedek, ura stoji čisto pri miru, samo z -»poin migal«
STRDKOV KOTIČEK
210. Dragi Kotičkov Mrrtek! — Ne vem, če je Tvojem kotičku že kakšen deček i/. Braslovč zagledal beli dan, zalo sem prepričan, da boš moje "isemce z veseljem uvrstil med svoje ljubljence.
Hudo me je zadela vest, da so Poigančev oča odleteli na luno. Kaj jih je vendar tako razjezilo, da so nam kratkomalo pokazali ligo in odfrčali? Morda so se hudobnih jezikov zbali? Ako imaš kakšne zveze z luno, prosim, sporoči jim, naj prifrfijo nazaj. Ce jim bo pa Se kdo kaj hotel, bom pa mi kotičkarji sklicali »križarsko vojno« zoper njihove sovražnike.
V nadi, da mi odgovoriš, Te prav lepo pozdravlja Viklor Punce r, učenec VI. razr. v Bra-slovčah.
Dragi Viktor! — Kam pa Te jo zadela ona strašna vest? Se kar močno bojim, da Te jo zadela naravnost v nos in da je zdaj taisti kakor kumara napihnjen in otekel. Drugič pa le bolj pre viden bodi In sp ne pusti kar lako -zadeti«!
Kdo pa je kdaj trdil, da so Požgančev oča pri slovesu tigo pokazali? Fige so dobre, fige so drage, 1'ožgančev oča pa niso tiste sorte Človek, Ki bi кат takole nn lepem kon;u fige kozuli in mu delali skomine. So meni nekoč celo piškav oreh, ki sa ga na cesti našli, prikrili, tako so se bali, da bi ga bili morali deliti z menoj. ČV so imeli kakšno figo s seboj, so jo prav gotovo še pred odhodom pohrustali — jih prpdobro poznam!
Kakšne zveze imam z luno, sem že zadnjič nold kotičkariel zaupno na uho povedal. Eno in isto reč li venomer ponavlja samo kakšna papiga in kakšni stara klepetulja — jaz pa nisem ne lo ne ono, hvali Bogu I
Kar pa se križarske vojne tiče, pa res ne vem, kako bi in kaj. Da imajo Požgančev oča sovražnikov kol listja in trave, je — žal — prebridka resnica. Toda so ti sovražniki takšni, da za hrbtom Požgan-čevrga očetn junaško zabavljajo čez nje, čp pa se Požgančev oča obrnejo in samo s prstom mignejo — popadajo vsi li junaki na kolena in so tako majhni, o, tako majhni, da bi jih še palčki lahko v volikosti posekali. Proti takšnemu sovražniku« križarska vojna ne bi bila več vojna, nego bi bila igruča brez zmag in brez lovorik. Sirpr pa Požgančev o*n zdaj, ko so na luni. pihnejo na vsp sovražnike in jim od-ondod škodoželjno slržeio korenček: »Slek, šlekl« Predobro vedo, da si na luno ne bo upal niltčp od njih, tudi jaz ne — K o t i č k o v striček.
211.	Predragi Kotičkoi striček! -- Oprosti, da Te nadlegujem s svojim pismom. Nikoli Ti še nisem pisala, zdaj sem sp pa odločila, da Ti opišem naši dolino.
Veš, stara spiu 1'2 lot in hodim v V. razrfd ler se dobro učim. Stanujem v Toplicah uri Zagorju. Veš, sriček, Tvoje zlogovnice in povostivp mi zelo ugujajo. Zato Te prosim, nalisni še kakšno lejfo. Tukaj Ti pošiljam zlogovnico, ki nem jo .«stavila sama. Prosim, odpiši mi! — Te lepo pozdravi!? Rada Kurent, učenka V. razr. v Toplicah pr Zagorju.
Draga Rada! — Takšnega pisma pa še ne) Najprej mi hočeš opisali tamkajšnjo dolino, potoni mi pa vsp drugo brbljaš — samo o dolini nič. Ilohoho, takšnim pismom bi se sp slrir polž sineial. če bi čitati znal. To je prav tako, kakor če bi jaz kotičkarjem obljubil, da iim bom povedal pr?l< po storijo o čirovniei in o divjem moSu, potem bi jim pa pripovedoval storijo o jnri kači in o stekleni polžu... Draga moja, takih pisem pa 1p nikar! Ce človek nekaj obljubi, mora storiti. Poglej mene! Kar obljubim, storim. Sein nekoč nekemu porednemu fantallnu, ki jp na resti jpzik kazal, obljubil, da ga bom ob prvi priliki pošlpno p-šeškal za to nesramnost — in sem ga. Našeškal spui ga sircr samo v sanjah, toda obljubo spiii pa le držal! Vidiš, takšen mora človek biti — možat in odločen, če ho"o, da imajo ljudje rešppkt pred njim. Ce imaš pri rol<i kaj črnila, si zapiši te moje zlate nauke za uho in se ravnaj po njih! — Kotičkov striček.
212.	Ljubi Kotičkov striček! — Tudi jaz zelo žalujem za PožganČevim očetom. Zakaj ne |>ostaviš |>oleg sebe kakšno tetko? Np veš. kako bi bili itii kotičkarji veseli, če bi imeli tudi tetko! Ali morajo imeti moški vedno prednost? Požuri se, dragi striček, požuri in nam izberi kakšno prav zabavno in luštkano tetko 1
En lep pozdrav od Tvoje zveste kotičkarice Mare Izgoršek, učenka (?) razr. v ftmart-nem pri Litiji.
Draga Mara! — Veš, s teto bi imel se večje križe in ipžnve, kakor sem jih imel s PožganČevim očetom. Požgančev oče so včasih vsaj jezik za zobmi držati znali, večina tet pa sploh jezička v ustih nima, nego ima — klopotec, ki ljulo ropoče noč in dan. Samo pomisli, draga moja, koliko bi moja uboga ušesa morala pretrpeti če bi takale klepetava teta venompr trobila vanje...! Niti toliko časa ne bi imel, da bi vmes prrmilo vzdihnil »olu
—	tako gosta bi bila ploha njenih besedi. Nak, tPte pa res v svojem kotičku ne maram! O ja, saj ne rečem, da ni med tetkami tudi kakšna svetla izjema. Sem na primer nekoč poznal tetko — zlatega denarja je bila vrednal Molčala je od ranega jutra do pozne noči — vsa čast in hvala ji! To je bila edina tetka, ki sem jo jaz v svojem življpnju poznal in ki ni bila klepetulja. In še ta edina, zlatega denarja vredna tetka, je molčala samo za to
—	ker je bila mutasta ...
Torej mi jp prav žal in tako daljp Pordr.iv. ljena! — Kotičkov striček.
213.	Preljubi striček! — S kom se boš pa zdaj pogovarjal in kdo Te bo tolažil, ko si izgubil tako dobrega prijatelja? Ljubi striček, vsaj Ti nam osui-ni zvest in np pobegni nam na lunol Kaj bomo kotičkarji počeli brez Tebe? Kdo nam bo potem napisni še kaj veselega in novega?
Če boš dobil kaj poročil z lune, mi sporoči. Bom jako, prejako vesela! — Le|>o Te pozdravlja in težko čaka odgovora Tvoja Veri r n ,1 u v a u , učenka IU. razredu v Lichtenth. zavodu v Ljubljani.
Draga Verita! — Zdaj, ko Požguičkovpga flčeta ni več, mi ne kaže drugpga, kakor da sp pogovarjam s širnim seboj, tolažile me pa bodo Zal iz-nikove torte — to je najslajša tolažba v grenkih urah! Kar se pa zvestobe tičp — sp samo po sebi razume: ostal vam bom zvest. dokler bom Ip рпо Salo Se iz rokava stresli znal. Niti na misel mi no pride, da bi vam pobegnil nu luno. Na luni jp mraz, lia luni je dolgčas in bogve kaj še vsp! In kar je glavno: lakililp drobnih, vcsolih punčk in fantičkov, kot so moji kotičkarji, na luni ni -- i»o kaj bi pa potlej hodil Ija gori?! Np menjam svojega kotička za najlepšo palačo na svetu, kajti vem, dobro vem, žalostna mi majka. da mi takšne palače nikoli nihče v zameno ponudil tie bo...
Pa še vdrugič knjl Lepo pozdra\liena! — Količkov striček
Naš
domači zdravnik
M. M. Lj. Gliaie da mučijo odraslo лепо že več let ln sicer navilic večkratni zdravniški pomoči v toliki meri, da prihajajo skozi usta in povzročajo večtedenske bolečine v trebuhu? Skoraj neverjeten primer gližčavoeti, kakršno opazujemo pač pri otrocih in 4« pri teh ne s tako trdovratnim povrača-njeml Kaj naj sodim? Zdi se mi. da niste napravila doslej še nobene odprave glist prav in dosledno ali pa da se eproti okuzujete, kar je pri odraslih vendaT bolj redko. Morda pa imate kakšno drugo bolezen v trebuhu (na pr. žolčno, obist-no ali drugo ujed) in ko Vas ta ujed (kolika) prime, gredo gliste od Vas tudi navzgor? To vse treba ugotoviti z nekaterikratniin pregledom oziroma opazovanjem, potem se da določiti uspešno zdravljenje. Ako dožene zdravnik, da ni kakšne druge bolezni in da vse Vaše težkoče izvirajo zgolj od glist, potem naj Vam predpiše kakšno močnejše zdravilo kakor je običajno zoper otroške gliste. Vi pa jemljite zatem nekaj mesecev po en strok česna na dan, dvakrat na teden namesto česna po en koren erednje velikosti (v presni obliki).
P. Č. G. KrS Vas neusmiljeno prijemlje, zdravnik meni, da imate bolan želodec. Pojdite še enkrat k njemu in ga vprašajte, kako je z žolčnikom (žolčnim mehurjem). V obeh primerih treba več tednov trajajočega zdravljenja, časih z zdravili ali mineralnimi vodami ali takimi solmi, vedno pa s primerno dijeto, to je določeno prehrano. Glede pečenih kostanjev (morda ste sam kostanjar?) ne morem nič reči, poskusite prvič samo z enim, ki naj bo dobro prepečen in še bolje prežvečen, poprej mu odstranite kal; drugi dan, če ni bilo ni-kakšnih neprijetnosti, pa dva, in tako naprej do kvečjemu deset na dan. Glede vinca bodite skrajno oprezen!
I. C. D. M. Kopeli se bojite radi nosečnosti? Običajne snažilne kopeli niso eamo dopustne, marveč potrebne in priporočljive, dodatek (kamilice) je odveč, ako ni zanj posebnega razloga. Seve, kopel naj bo topla (ne prevroča, ne premrzla), torej 32 do 35 stopinj Celzija (ali 20 —2S stopinj R) in sledi naj ji kratek poliv ali pršenje s hladnejšo vodo, nato otrenje s suho brisačo.
M. I. M. Vrojeno znamenje se da odstraniti na več načinov, odvisno je pač cd narave in lege znamenja, ali naj se izreze, izžge ali izsuši z električnim tokom ali z obsevanjem ali z omrznenjem. Izkušen zdravnik, ki znamenje vidi, določi najprimernejši način odstranitve. Sicer je več vrst vrojenih znamenj, ki jih je najboljše pi.slili v miru, ako ni nakaznost prevelika.
S. M. št. V. Potenje nos menda zdaj jeseni ne bo več prehudo, ako ne nosite pretežkih oziroma neprodušnih čevljev, ki ne prepuščajo puhtenja. Kopljite si pridno noge še naprej (v topli vodi in z mrzlim polivom nazadnje), ko jih dobro osušite ipovsod, tudi med prsti, si oterile kožo s čisto krpico, namočeno s špiritom, in pesujte si nogo zlaeli med prsti e prahom, ki ga dobite v lekarni zoper potenje. Kajpada morate izmenjavati nogavice, če so se Vam ovlažile ali zmočile. Ncsite zlasti pri •delu obuvalo, ki je lahko in produšnol Potenja se ne sme popolnoma staviti, ampak samo omejiti do pravšne mere, zakaj koža, ki se ne пк.ге več potiti, oboli v hujši meri zavoljo izsušen ja.
Isti. Lišaji na obrazu se Vam delajo zlasti po britju? Premenite milo ali način britja, ako to ne zidošča, opustite za nekaj časa britje sploh in si dajte brado striči na najmanjšo mero. Tako se Vain morda koža umiri, če ne, treba 7/iravniške pomoči.
J. R. Lj. Vroča-mrzla menjajoča se kopel Je zoper ozebline na rokah ali nogah zelo dobro sredstvo, ki ga vporabljajte mirno naprej ne glede na sklepni revmatizem. Menim celo, da Vas take kopeli utrdijo zoper izredno občutnost, ki je revma-tikom svojska in da Vam odženejo marsikatero revmatično nadležnost.
J. Z. S. V. Živčne bolezni se bojite? Strah jc nepotreben, ker iz Vašega opisa je razvidno, da jo ie imate v manjši meri in lažji obliki. Kaj naj Vam svetujem, ko mi ne poveste ne poklica ne starosti, nimam pa toliko časa, da bi proučil Vašo pisavo in pisanje in to z neko verje<tnostjo sam ugotovil. To pa moram vedeti, zakaj nasveti ee morajo ravnati po dejanskih življenjskih razmerah vprašalca. • I. M. C. Driska, ki je začela pred štirimi leti in Vaa popušča in znova nadleguje navzlic zdravniški pomoči doma in zdravljenju na kliniki ter skrbno izbrani prehrani, je bržkone živčnpga izvora in nosi ime »sluzava ujed«. Nekateri ji pravijo »črevesna dušica«, ker ima nekaj podobnosti z dušico (astmo) v pljučih. S tem seve ne maram omalovaževati Vaše bolezni, ki je dejansko zelo nadležna. Paziti bi trebalo, kaj Vam sproža in vzdržuje napade (jedi in pijače, morda kuhinjska posoda ali jedilni pribor) in če ne morete po zdravnikovih vodilih iztakniti škodljivosti, naj Vam skuša on z znanimi pripomočki zmanjšati živčno-čre-TMio občutnost zoper neznane škodljivosti. Ako ne gre drugače, pojdite za kaj časa drugam in jejte. kar Vam napravljajo drugi ne glede na Vašo bolezen, saj se Vam je stanje izboljšalo na kliniki samo po sebi. Iz Vašega opisa ne morem razbrati znakov za črevesno tuberkulozo, pač pa govori vee za mojo domnevo.
R. P. Lj. Radi naraščajoče naglušnosfi se jezite na zdravnike, ki Vam je ne morejo odpravili, niti ustaviti. Prihranite si tako ogorčenje, saj Se bolj potrebnih stvari ne zmoremo. Kot mož zrelih let že lahko najdete nekaj utehe v zavesti, da je čezdalje manj dobrega slišati ▼ današnjem svetu ln da vse dobre novice lahko — beremo. Dolge zime se bojite? Čc imate kaj časa in denarja odveč, pojdite prezimovat v Egipt ali Alžir in se vrnit" domov o ev. Trijacijih, ko napoči tudi pri nas stalno ugodno vreme. Mi drugi, ki nimamo ne časa ne denarja, se ▼ ljubljanski megli pripravljamo, da nae bo trgalo po udih in glavi še bolj kakor Vas doslej po ušesih, a ee ne jezimo in ne bojimo preveč, dobro vedoč, da nam jeza in strah niti ne olajšata, še manj pa odstranita neizogibnih nadlogi
IVD. M. Zlata žila ee Vam iznova povrača? Čudno v letošnji Jeseni, tako oblagodarjeni z vrtninami in sadjem, ko eo tudi izredne vremenske razmere ugodno vplivale ln so se vee črevesne zaprtosti in mehurne zapore pretvorile v nasprotje, da se Vam na tistem koClJivem meetu še kaj zatika. Ker ite vi vidno človek posebne vrste, in splošno vplivni i edatva pri Vae me učinkujejo zadoetso, treba Vam
Pravni nasveti
.Sporni napušt. H. L. O. Prejšnji lastnik Vaše hiše je odprodal prizidek in še 3 m sveta spredaj. Hiša pa ima strešno ogrodje, ki sega t m čez zid. Sedaj namerava sosed ta napušč odžagati ter na Vašem zidu zidati naprej za strešno sobo. Ali ima za to pravico? — Ugotoviti je treba, pred kolikimi leti je Vas posestni prednik odprodal prizidek in kaj je bilo takrat govorjeno glede napušča nad prizidkom. Ce je preteklo že več kot 30 let, da je bil odprodan prizidek, in si sosed med tem časom ni lastit napušča Vašo strehe, ki sega v sosedov zračni prostor, potem si Je Vaša hiša priposestvovala pravico, da ima napušč v sosedov zračni prostor in se sosed napušča ne sme lotiti. Ravno tako tudi ni sosed opravičen zidati na Vašem zidu. Le če je bilo pri prodaji prizidka dogovorjeno, da bo smel sosed na tem prizidku povišati zidovje, potem sme tudi na Vašem zidu tega prizidka dozidati.
Pot k vodnjaku. H. L. G. 1. Vaša hiša stoji tik sosedove. Iz Vaše kuhinje vodijo vrata na dvorišče, tako da je treba parkrat stopiti po sosedovem svetu. V kuhinji imate najemnika. Sosed pravi, da sme prepovedati pot skozi kuhinjska vrata do skupnega vodnjaka na dvorišču. Ko ste hišo kupili, ni bilo glede tega vodnjaka nič govorjenega. Vprašate, če sme res sosed prepovedati pot k vodnjaku. — Ce je Vaš posestni prednik hodil k skupnemu vodnjaku čez sosedov svet že skozi 30 let, poleni si je pravico pota in pravico do zajemanja vode v vodnjaku priposestvoval. To pravico ste potem Vi prevzeli kot sedanja lastnica hiše. Iste pravice kot Vi, pa ima tudi najemnik v Vaši hiši. Ce so pa bila vrata pri kuhinji napravljena šele v zadnjih letih, tako da skozi ta vrata še ne hodijo 30 let k vodnjaku, potem je sosed opravičen, da prepove to pot tako Vam kakor tudi Vašemu najemniku.
Najstarejši sin nima predpravic. V. Š. R. Vaš oče je umrl leta 1012. brez oporoke. Pri takratni zapuščinski obravnavi je bilo posestvo precenjeno in je mati kot vdova se zavezala otrokom izplačati pripadajočo očetovo dediščino. Leta 1929. pa je mati izročila vse svoje posestvo Vašemu mlajšemu bratu, kljub Vašim tozadevnim protestom pri sodišču in notarju. Sedaj je mati umrla. Zaradi nesoglasja v dediščini po materi ste na sodišču vpogledali zapuščinski spis po pok. očetu. V tem spisu ste pa videli zapisano, da imate kot najstarejši sin pred-pravico do posestva. Vprašate, če lahko z ozirom na to sedaj ovržete izročilno pogodbo, s katero je mati izročila drugemu sinu posestvo? — Ce je oče umrl brez oporoke, poleni Vam ni mogel zapustiti po svoji volji nikake predpravice do posestva. Po zakonu pa nima najstarejši sin nikake predpravice pred ostalimi olroci. Vaša mali pa je svoje posestvo mogla izročiti, komur je hotela. Izročilne pogodbe ne boste mogli ovreči. Edinole lahko zahtevate od mlajšega brata — prevzemnika posestva dopolnitev nujnega deleža glede materine zapuščine. če smatrale, dn sle premalo prejeli po materi.
Zadržani zaslužek L fl. T. Delali ste pri nekem podjetju na akord neko streho. Dogovorjeno ie bilo. da sledi obračun po dovršenem delu; ko je bilo delo zgotovljeno, pa je podjetje obdržalo 10% kot garancijo. Minulo je že dve leti, vendar ta zadržani zaslužek do danes še niste prejeli in se pod jetje izgovarja, da Vam ne more izplačati zaradi splošne zapore v bankah. — Ce ste imeli pogojeno, da Vam tvrdka zadrži 10% zaslužka kot jamstvo
za dobo t leta, potem je ostanek zapadel po preteku tega leta. Izgovoru tvrdke, da denarja ne more plačati, lahko verjamete ali pa no. Opravi-čeni ste tvrdko tožiti na takojšnje plačilo zadržanega zaslužka. V treh letih taka terjatev zastara.
Pešpot in prevos otroškega vozička. I. O. T. Cez sosedovo njivo vodi steza za pešhojo. Ker pa do hiše ni druge poti, kot omenjena steza, vprašate, če smete po tej stezi voziti otroški voziček * otrokom. — Ce je steza tako široko razhojena, da se s prepeljavo vozička ne deln obdelani njivi ob stezi nobena škoda, potem ste po našem mnenju opravičeni po stezi voziti tudi otroški voziček. Saj se tudi po mestih dovoljujejo otroškim vozičkom iste pravice kot pešcem in se smejo voziti po hodnikih, ki so namenjeni lo pešcem.
Odtok vode na sosedovo zemljišče. E. S. K. Od nekdaj je odtekala voda z vašega sveta proti sosedovemu, kamor je vaš svet nagnjen. Sedaj pa je sosed svoj svet toliko nasul, da voda ne more več odtekati z vašega dvorišča proti sosedovemu. Ati morete preprečiti tako sosedovo postopanje? — Ce je voda nad 30 let tekla z vašega sveta na sosedov vrt, vam sosed sedaj odtekanja vode ne more več zabraniti. Ce si sosed tega ne da zlepa dopovedati, si lahko poiščete pravico pri sodišču. Županstvo pa takih sporov ne more reševati.
»grajani čeber. G. L. B. Naročili ste pri mizarju čeber. Rekel Vam je, da bo boljši, če ga kupi za Vas že izdelanega v Ljubljani. Na to ste pristali in Vam je mizar prinesel čeber, ki ste mu ga tudi plačali. Pri prevzemu čebra pa ste zapazili, da imajo tri deske črne pike in da je na teh mestih les v začetku gnilobe. To ste povedali mizarju. Čoz tri tedne pa je začel ravno na teh mestih čeber teči. Ceber ste dali popraviti mizarju. Vprašate, če ste dolžni mizarju plačati popravilo čebra, ker je on kriv, da je tako slabo izbral. — Kriva na tem sta oba, Vi in mizar. Ko ste takoj pri pri-vzemu čebra videli tri male črne lise, ki so očitno pokazale začetek gnilobe, ne bi smeli čebra prevzeti. Takrat bi lahko mizarja kot strokovnjaka v lesu prisilili, da Vam na svoje stroške čeber izmenja. ker ga je tako površno izbral. Ker ste pa čeber prevzeli kljub vidni napaki, ste s tem pokazali, da ste z blagom bili zadovoljni in ga sedaj ne morete več grajati. Mizar sme od Vas zahtevali popolno plačilo naročenega popravila.
Pismonoša. G. J. T. Rad bi vstopil v službo kot pismonoša. Kain je vložiti prošnjo? Ali moram biti prost vojaščine? Kakšna šolska izobrazba se zahteva? — Predvsem morate zvedeti, kje je kakšno mesto prazno. Če ga dobite pri kakšni pogodbeni pošti, se zmenite kar z dotičnim poštarjem. Ce bi pa hoteli vstopiti v državno službo pri pošli, pa morate imeli pogoje, ki jih zakon zahteva za vse državne uslužbence. Te boste pa našli v »Službenem listu« z dne 15. aprila 1931 (25 kos), ki ga lahko vpogledate pri vsakem županstvu. Za pismo-nošo bo zadostovala osnovna šola. Kar ве vojaščine tiče, morajo prosilci dokazati, da so po dovršenem 21. letu starosti odslužili obvezni rok v stalnem kadru, razen če so oproščeni vojaške službe. Prošnjo bi bilo vložili pri direkciji pošte (v Ljubljani).
Prevedba' drž. nslušbenrev. S. R. V. Ce mislite, da niste pravilno prevedeni, morete zoper dotični odlok ministrstva vložiti tožbo nn drž. svet.
Modne novosti
Utirardeči žarki pri varnostnih napravah
Ni dolgo tega, ko je presenetil ljubljansko javnost upravnik policije g• Vekoslav Kerševan z načrtom, naj bi večja podjetja in denarni zavodi zavarovali svoje lokale in blagajne z novimi modernimi alarmnimi aparali. od katerih naj bi vodili posebni vodi na signalno centralo na policiji. Varnostni aparati le vrste so dosegli z najnovejšimi pridobitvami moderne tehnike tako veliko popolnost, da je res skoraj nemogoče izmuzniti se absolutni točnosti in natančnosti teh aparatov. Dokler ne bo dala moderna tehnika vlomilcem v roke enakovrednega protiorožja. jim l>o vlamljanje za gotovo onemogočeno. Varnostni signalni aparali slone na različnih sistemih. Vendar so se doslej obnesli še najbolj aparati s tako zvenimi infrardečimi žarki.
Ne bo napak, če si delovanje leh avtomatov nekoliko pobliže ogledamo. Kakor znano, razdeli svetlobni solnčni žarek steklena prizma v širok pas mavričnih barv. Na enem koncu tega pasu, kjer moremo še s prostim očesom opaziti iz modrega v vijoličasto prehajajo-čo barvo, se žarki na pasu še nadaljujejo, vendar jih naše oko ne d..jamo. Te žarke imenujemo ultravioletne žarke. Na nasprotnem koncu pasu pa prehaja mavrični pas v rdečo barvo. Se naprej pa leže očesu zopet nevidni ultra-rdeči žarki, na katere se naslanjajo že tako zvani zopet nevidni toplotni žarki. Te nevidne ultrardeče žarke, ki so v marsičem že podobni toplotnim žarkom, pa je uporabila mr.derna telinika pri signnlnili napravah, ki naj varjejo lokale pred vlomi.
Naprava obstoji iz oddajne celice in sprejemne celice. Bistvo naprave pa obstoji v tem, da preprežetno vso sobo, v kateri stoji na pr. blagajna, ali so shranjene druge vrednote, z nevidnimi žarki v vseh smereh in vseh višinah. Soba je torej, da se poslužimo primero, preprežena z nevidnimi nitkami kakor s paj-čevinami; če se torej komu posreči, da pride v sobo in slopj le korak naprej, je že, ne da bi kaj opazil, pretrgal tako nevidno nitko. Posledica pretrganja se pokaže seveda takoj. Signalni aparal je v tistem trenutku že stopil v funkcijo in javil službujočemu nočnemu čuvaju ali pa varnostni centrali na policiji, da je v tem lokalu neki nepoklicani gost. Morda si bo
kdo mislil, da samo s tem še ni dana zadostna varnost, Češ, kaj pa, če bi vlomilec prerezal žice varnostni napravi, ali odklopil eleklrični tok sploh. Tudi za te slučaje je poskrbljeno in v tistem trenutku, ko bi vlomilec prerezal žico varnostne naprave, če mu je bila sploh dosegljiva, zopel zvoni varnostna naprava. Ce bi pa odklopil električni tok. pa to ne bi nič pomagalo, ker so te varnostne naprave navezane na lasten tok iz baterij. Za enkrat je torej brez dvoma to varovanje najbolj sigurno in brezhibno.
1.	Črna večerna obleka, elegantna in praktična, iz svilenega baržuna, z jopico iz enakega blaga in krznenimi manšeti. Brez jopice je primerna za manj slovesne prilike, z jopico za velike prireditve.
2.	Večerna obleka iz rumene svile, svojevrstna enostavna, izredno učinkovita; ogrinjalce Je obšito; s črnim krznom.
Ati res ples?
»
Gospod urednik, prečital sem članek o plesnih vajah za mladino v »Slovencu« z dne 15. t. m., in mu načelno ne oporekam. Vendar bi bilo morda bolje, ako ga ne bi bili priobčili. Dobro vem: ples je pradavni izraz radosti in lepočutja in ga poznajo vsi narodi sveta: ples je izšel iz istega vira kakor narodna pesem in glasba in spada v umetnost. Spomnimo se le na naše jugoslovansko kolo! Ples je slednjič sredstvo družabnosti, ki ga tudi izrazito katoliška družba ni nikdar in nikjer zametala. ] Toda danes se je ples večinoma izpačil in mnogo-kje, zlasti tudi po deželi, postal surov izraz surovih strasti, če bi videli, če bi poznali ozračje na plesih po deželi in v industrijskih krajih!... In prnv ti ■ plesalci in plesalke si utegnejo vsako in še tako I pogojno in opredeljeno odobravanje plesa tolmačiti I v svoj prid in se nanj sklicevati. Zalo pravim: I Ples je treba pobijali kakor alkohol, čeprav ni brezpogojno škodljiv.	L K. -
Op. ur. — Ob sebi se razume in je iz objavljenega člančiča popolnoma jasno razvidno, dn je mislil pisec v katoliški >K61n. VoJkszeilung* in z njim seveda tudi mi — edino-Ie na dostojne plesne prireditve ali prav za prav le plesne vaje v nramo zdravem ozračju, pod nadzorstvom učiteljstva in staršev. Kar je bilo rečenega, je bilo rečeno le za tak dostojen ples. Kar se tiče plesov, na katerih se »izživlja« podivjana in izkvarjena mladina pod jK>kroviteIjstvom demona alkohola, se le čudimo in obžalujemo, da take prireditve oblast dovoljuje. Če ne drugega, vsaj v toliko bi se morale oblasti zganiti, da bi plesne prireditve dovoljevale le pod istočasno prepovedjo točenja kakoršnihkoli alkoholnih pijač, posebno pa žganja v zgradbi sami, kjer se ima vršili ples, pa tudi v njeni neposredni okolici. 'У » t ♦ •«*•	••!>■*• »-

Ta skica kaže kako prepletajo nevidni tiltra-rdeči žarki zavarovano sobo. O = oddajna celica, S = sprejemna celica.
Na kakšen način pa deluje ta naprava, bomo pa takoj videli. Omenili smo že oddajno celico, ki obstoji iz majhne naprave, v knleri tli posebna žarnica. Njena nitka izžareva temno-rdeče žarke. Pred njo je montirana šipa (filter), ki vpija in ustavi vse vidne rdeče žarke tako, da prodrejo skozi šipo samo še nevidni ultrardeči žarki. Za žarnico pa je postavljeno majhno zrcnlce, ki usmerja vse žarke v ravni črti skozi šipo v prostor oziroma lokal, v katerem naj funkcionira varnoslna naprava. Nevidni snop žarkov gre torej v ravni črti po sobi do stene ali kake oprave. Tam, kjer zadene na opravo ali sleno, je monlirano prav majčkeno, skoraj nevidno zrcalce, ki odbije ta snop nevidnih žarkov v drugi smeri zopet po sobi na zrcalce, ki je montirano na nasprotni steni itd. Ta zrcalca seveda niso pritrjena vidno, ampak so previdno maskirana, prikrita tako, da jih
posebnega, operativnega zdravljenja. Poiščite spretnega operaterja, ki Vam liste spotekljive »vozle odrttrani, izreze ali izžge ali z brizganjem izsušil En teden bo sitno, potem pa kar fletno, kakor že davno ne.
S. S. Z. Histerično dekle? Vse na nji in okoli nje Vas mika, da jo zasnubite, in kakor pričakujete, z unpehom, bojite se le, da je histerična, kakor Vatn razlagajo nekatere njene posebnosti v vedenju za vidne tovnrišice. V tem pogledu, ali je dekle rc« histerično ali je samo take bolezni osumljeno, kajpada ne morem nič izjaviti, ker nič ne vem, svetujem Vam pa, da si ogledate njeno mater ln morebitne sestre, če mogoče tudi staro mater lil tete. zakaj jabolko ne pade daleč od jablane. Oče se je mlad ponesrečil, če ni biln zspitost vzrok smrti, je poizvedovanje v tej smeri mani važno. Ako ne opa-
žate na materi in drugih sorodnicah znatnih ali pogostnih motenj navadnega življenja, potem bržkone ne bo hudega pri Vaši izvoljenki. Če pa do-ženete, da se v družini ponavljajo živčpe motnje ali slična organska obolenja iste vrste, treba zadevo pretehtati. Nekateri učenjaki trde, da je vsakdo malo histeričen, kar naj po moji sodbi pomeni, da vtegne vsakdo izredno reagirati na kakšno nevšečnost, zalo ne kaže vsake občutljivosti označevati s lo zlorabljeno besedo. Poznam nešteto zares histeričnih ljudi, ki so nravstveno in družabno neoporečni in vrše svoje življenjske naloge vestno in točno, zlasti kot matere in gospodinje. Ako bi imel jaz izbirali mod histeričnim dekletom in novodobno osamosvojeno mladenko, ki je odvrgla s starimi predsodki tudi svojo ženskost, bi se prej odločil za histeriko kakor za tako cmancipiranko.
človek tudi pri natančnem opazovanju skoraj ne more opaziti, zlasti še, če stoji le na pragu sobe. Nevidni žarki se lorej odbijajo od zrcala j do zrcala in prepletajo vso sobo z nevidno mrežo. Seveda ti žarki no zadevajo nikjer ob kak predmet, ali opravo v sobi. Pač pa dospejo, potem ko so se odbili od vseh zrcalc, v kakem kotu pod slropom k uapravi, ki je spre-; jemna celica teh žarkov. Ta celica je po svojem ustroju podobna tako zvanim fotocelicam. Lastnost teh fotocelic je, da spreminjajo svetlobne žarke, ki padejo vanje, v majhen električen tok. Ta celica sprejema in spreminja seveda le ultrardeče žarke, točno take kakovosti (valovna dolžina!), kakor jih oddaja oddajna celica. Čc je torej soba prazna in nevidni ultrardeči žarki lahko nemoteno ves čas vpadajo v sprejemno celico, pretvarja celica žarke ves čas neprekinjeno v električni tok. Ta električni lok vzdržuje na celico priključeno varnostno signalno napravo v ravnotežju in signalna naprava ne deluje, to se pravi ne zvoni, oziroma ne signalizira varnostne centrale, na policiji. Ce pa ponoči vdre v sobo vlomilec in samo za trenutek s svojim telesom prekine to zvezo, že deluje avloniat. Nevidni žarek pade namreč na njega in v tistem trenutku sprejemna celica ne prejme več nevidnih žarkov. Ker jih ne sprejme več, jih tudi ne more pretvorili v električni tok, ki drži signalno napravo v ravnotežju in signalna naprava žc zvoni, oziroma avizira varnostno napravo na policiji. Prekinitev teh žarkov ni potrebna za delj časa, zadošča saino trenutek. Od tega trenutka naprej zvoni varnoslna naprava neprenehoma, doklei se ponovno ne vključi po službujočem nočnem čuvaju ali stražniku, ki se je medtem prepričal o vzrokih signala.
Cez dan, ko so ljudje v na ta način zavarovanem lokalu, je varnostna naprava seveda izklopljena in se priklopi seveda šele takrat, ko zapusti zadnja oseba lokal. Na te vrste signalne naprave se z lahkoto priključijo še avtomati, ki signalizirajo požar, oziroma požarno nevarnosL Ti avtomati delujejo tako, da pri gotovi temperaturi, ki je za zavarovano sobo neprimerna, začno oddajati požarni signal.
Če bodo pri nas vpeljali take varnostne naprave, bo svedrovcem, pa naj prihajajo 5e iz j tako dobre in priznane >šolec. za dolgo časa odklenkal«
m vam m ШNUDIMOm m za vašo zastarelo JfRADIO POSTAJOm
Ш у imimm ||
f ZA NAJMODERNEJŠE^
APARATE NA TOK — SVETOVNIH ZNAMK
1I0RNYP1I0N r.LFCTRTC Tli.
mm
110rn vpuon vv 303
H0RNYPI10n\v 30j L z vdelanim zvočnikom
штm
Poizvedbe
sczadovo^ Ijitfes drugimi fzddk Ki so bajo.
tako dotrt
tolde vendar pogodi У\\\ pravi original
CIRiin
rilLO
Pozor!
Ceni. občinstvu naznanjava, da sva prevzela gostilno pri »Florjančku« na Jezici. Danes otvoritev z godbo. Priporočata se Rezi in Ferdo Uibajs.
Mladenič
priden in pošten, vajen vseh del — išče službo hlapca ali kaj sličnega. M. M. Dobrunje p. Hru-
Organist - cerkovnik
cecilijanec, mlad, oženjen, z večletno prakso, s prav dobrimi spričevali, želi premeniti službo z novim letom. Želi si stalno mesto, ker je namenjen pozneje si kupiti malo posestvo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod značko »Izvrsten pevovodja« št. 13.628.
Učenka
se sprejme za šivanje. —
Atelje »Juljana«, Rožna dolina c. VIII. št. 26.
Mladenič
25 let star, išče službo organista na deželi samo za hrano in stanovanje. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13.673.
Krojaški pomočnik
Tajen konfekcije - išče službo. Naslov v upravi .Slovenca' pod št. 13.675.
Šoier
c dvel»tno prakso, pripravljen v prostem času izvrševati tudi kovinarska ali druga dela, išče mesta. Naslov v upravi .Slovenca' pod št. 13.744.
Trgov, pomočnik
Išče službo v galanterijski trgovini. Naslov pove uprava »Slovenca« pod »Vesten« št. 13.706.
Prevzamem
vsakovrstno perilo, kakor tudi krpanje in entlanje. Mihelak, Rimska cesta 5.
Absolventinja
privatne šole, zmožna stenografije, strojepisja, knjigovodstva itd., želi službo kot začetnica. — Cenj. ponudbe na upravo »Slovenca«, Maribor, pod »Dobra moč«.
Dekle
z dežele, vajena vseh hišnih del in kuhe, išče službo pri krščanski družini. Naslov v upr. »Slovenca« v Mariboru.
Dekle
za kmetska dela, pridno in pošteno sprejmem takoj. Zaff, Maribor, Po-brežje pod šolo.
Zdravo dekle
katero ima veselje do dela za boljšo hišo, sprej mem. Mora pa biti pri-prosta, a snažna, ubog ljiva in pripravna za pospravljanje finih sob in imeti mora veselje do dela. - Naslov v upravi >-Sloven.« pod št. 13.771.
Blagajničarko
v kavarniškem in restavracijskem poslu popolnoma veščo, z dobrimi spričevali, sprejme večje podjetje. - Ponudbe pod »Ljubljana« na upravo »Slovenca«.
Poročiti želi
mlad kovaški mojster z lepo urejenim posestvom izučeno šiviljo 17—24 let, dobrih staršev, nekoliko izobraženo. - Ponudbe s sliko pod znač. »Pevec« št. 13.658 na upravo.
1
250 Din dnevno
zaslužite z obiskovanjem ljudi v Vašem okrajul — »Kosmos«, Ljubljana, pošt. predal 307. - Znamko za odgovor.
agilne in spretne iščemo za prodajo moke
v Celju, Ptuju in Mariboru.
Ponudbe z navedbo re-fercnc na upravo lista »Slovenec« pod značko »Samoprodaja«
Pomoč! Nasvete
tudi v težkih življenjskih vprašanjih vam nudi Posvetovalnica »Marstan«, Maribor, Koroška c. 19. (Priložiti pet znamk.)
Materijal
od podrtega zidovja — brezplačno na razpolago. Vodnikova cesta 25. Sp. Šiška.
Širile »Slovenca«!
Čamernikova šoierska šola Ljubljana, Dunajska c. 36
(Jugo-avto). Prva oblast, koncesionirana. Prospekt št. 16 zastonj. Pišite ponjl
Nlžješolca inštruiram
Ponudbe ua upravo »Slovenca« pod zn. »Siguren uspeh« št, 13.634.
Gojko Pipenbacher
koncesijon, šoferska šola, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 12. - Zahtevajte informacije.
šoferska šola
oblastveno koncesionirana, I. Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Dunajska cesta 31.
Mizar, vajenca
sprejme Franc Mušič, mizarstvo, Mengeš.
Dekle
pošteno in pridno, vajeno gostilne in trgovine takoj sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13.708.
Vajenka
za damsko krojaštvo se takoj sprejme. Naslov v upravi »Slovenca« pod _žt. 13.741.
Učenko
za strojno pletenje takoj sprejmem. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13.742.
Učenko
sprejme modni salon • Pavlina Rozman, Ljubljana, Stiška ul. 1.
Pletilja in učenka
se takoj sprejmeta. Naslov ▼ upravi »Slovenca« pod št. 13.807.
Postrežnico
starejšo, snažno in pošteno žensko, za vsa hišna dela, od S zjutraj do 8 zvečer, iščem za takoj. Dobi celodvnevno hrano in 100 Din mesečno. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13.802.
Čevljar, pomočnik
zmožen prikrojevanja se takoj sprejme. Plača po dogovoru, stanovanje prosto. Ivan Morela, čevljar in gostilničar, Beričevo, p. Dol pri Ljubljani.
za dame in gospode z vpeljavo strojnega plotarstva v hiši.
Zajamčen zaslnžeh
ca 1601) 1). mesečno
ker prevzamemo izgolovljerto blago plačamo zaslužek za pletenje in dostavimo v izdelavo prejo. Pišite še danes po brezplačne prospekte na Jugoslovansko Etudolf Mosse a. dr., Zagreb št. 32, Jelačičev trg 5.
dobite na hipoteko. Pismena vprašanja pod zn »A. G.« na upravo »Slo-venca« v Mariboru,
Vajenec
t.a krojaško obrt, sc takoj sprejme. Hrana in stanovanje v hiši. Mcd-vešek Anton, krojaštvo, Trbovlje.
Kovaški vajenec
močan in zdrav, se sprejme. Hrana in stanovanje v hiši. We3lermayer, Ko-cenova ulica 11, Celje.
Bogato izbira! — Cene solidne!
Zostonnihe
Sknvavec
brez rokopisa in imena odgovor nemogoč. Mlad Ika.
Oseba
ki je pustila pred približno enem mesecem zavitek manufakt. blaga, pri lončarju na stojnici Pogačar-jev trg v Ljubljani, se opozarja, da ga pride takoj iskat.
Vsi so bili zadovoljni
na dražbi, zato pazite na naše oglase. Igriška ul. 10.
H0RNYPI10N SIX
Izjava
Podpisani naznanjam, da Mihael Stiškofski, ni več pooblaščen, denar sprejemati za našo tvrdko. -Ivan Lupše, trgovec, Ljubljana.
Objava
Razpisujemo nabavo 12 tisoč kom., t. j. 6 vagonov krajnikov. Pogoji in podatki za pogodbo na dan 3. dec. 1931 se dobe pri Direkciji drž. rudnika v Zabukovci, pošta Griže, pod št. 4912.
ORION LUX1 'S V. z vdelanim elekt. zvočnikom
Zatekel
se je dne 17. t. m. popoldne v okolici Kersnikove in Vošnjakove uli- | ce, mlad maček, gladke golobjesive barve, z belim gobčkom, prsmi in šapami. Najditelj naj ga od- j da proti nagradi v vili Tonnies, Kersnikova ul št. 11.
Družabnika
in solastnika tihega ali sodelujočega s potrebnim kapitalom iščem za večjo dobičkanosno podjetje. Družabnik dobi na željo takoj stanovanje pri podjetju. Ponudbe na upr. »Sloven.« pod »Dobičkanosno podjelje na Dolenjskem« št. 13.550.
Krojači, šivilje,
Na stotine obrtnikov je obiskovalo naše tečaje in si pridobilo dobro eksistenco. Ker vsakdo ve, da je velike važnosti, da dela z modernimi, ne z zastarelimi kroji. Vsaka gospodinja ve, da je znanje šivanja in krojenja največje bogastvo. Učenci imajo priliko se vaditi v šivanju garderobe. Radi denarne krize znižan honorar. - Plača ee lahko tudi z živili. Pre-skrbitev služb. Nov tečaj 7. dec. Strokovno kroino učiliSče, Ljubljana, Mestni trg 5/11. Telefon 2407.
štedilniška soba
se takoj odda. Zaff, Po-brežje pri Mariboru, Ob Dravi štev. 1. pod šolo.
Stanovanje
dosmrtno ali večletno, drva, na željo tudi njivica za zelenjavo oddam na deželi proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Na deželi« it. 13.169.
Podstrešno sobico
snažno, tik magistrata, oddam takoj z vso oskrbo, najraje dijaku viso-košolcu, kateri bi bil pripravljen instruirati učenca IV. razr. osnov. šole. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13.674.
Stanovanje
v novi hiši, 2 sobi, kuhinja, drvarnica, 50 m vrta, se odda za 300 Din mesečno. Cesta dveh cesarjev nasproti št. 14.
Več stanovanj
krasnih, svetlih in zračnih se odda v Zg. Šiški pri Burič, Kosova cesta.
Stanovanje
soba in kuhinja se odda takoj. Podutik 17.
Opremljeno sobo
cventuelno s hrano, oddam eni ali dvema gospodičnama. Poizve se v upravi »Slovenca« pod St. 13.772.
Sostanovalka
se sprejme poceni. Naslov v upravi »Slovcnca« pod tt. 13.777.
Družina
treh odraslih oseb, snažna, poštena stranka, to-j čen plačnik, išče za (e-' bruar tri- ali dvosobno stanovanje z velikim kabinetom, ne predaleč od centra, uajraje okraj Sv. I Peter. Kopalnica zaželje-na. Ponudbe pod »Sveč-nica 1932«.
Stanovanje
štirisobno, lepo, z vsem komfortom, v sredini mesta, se odda v najem s 1. februarjem 1932. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 13.893.
Stanovanje
s 4 sobami, kopalnico, verando in vsemi pritfkli-nami se odda. Poizve se: Moste, Krekova ul. 9/11.
Prenovljeno sobo
s štedilnikom oddam takoj Naslov pove uprava ,Slo-veuca' pod št. 13.824.
Dijaka
1—2 sprejmem na stanovanje ia na dobro domačo hrano. Soba zakurjena Pomoč pri učenju, od siria akademika, brezplačna. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »550 Din mesečno« št. 13.776.
Upokojenec
vzame v najem manjše
posestvo — pripravno za malo trgovino. — Dopise pod »Ne predaleč od šole« na podružnico »Slovenca« v Celju.
Za mesarsko
podružnico se odda dober prostor. Ponudbe na : upravo »Slovenca« pod »Dobra točka« št. 13.677.
Mlekarno
samo za 2500 Din oddam takoj radi potovanja. Na-j slov pove uprava »Slov.« pod št. 13.786.
Enodružinska hiša
z lepim vrtom, gospodarskim poslopjem, se proda. Maribor, Pobrežje, Nova ulica 7.
Stavbne parcele
v Dev. Mar. v Polju, poleg glavne ceste, blizu kolodvora, ugodno prodam. Naslov v upravi »Sloven.« pod št. 13.747.
Nova hiša
naprodaj. Več pove MiS-vclj Mihnel, Ljubljanska ul. 37, Moste.
Trgovsko hišo
na prometnem krajo kupim. Ponudbe z odgovarjajočimi podatki je poslati na upravo »Slovcnca« pod »Takojšnje plačilo« št. 13.751.
Hiša z zemljiščem
primerno tudi za obrtnika, se odda v najem v Mostah, Zaloška cesta. Pojasnila daje - Franja Snoj, Ljubljana, Prešernova ulica.
Dve lepi stanovanji
eno dvosobno, parketira-no, vodovod v kuhinji, in . eno enosobno, kletno — I obe z vsemi pritiklinami, oddam na Dunajski cesti ob mestni meji. Poizve se v trgovini Privšek, Dunajska cesta 7.
Pekovskega vajenca
zdravega in močnega, 15 let starega dečka, ki ima veselje do pekovskega stanu, iščem. Hrana in stanovanje brezplačno. -Tedenska nagrada 55 Din. ! Učna doba 3 leta. Gospodar je Slovenec. Gradska parna pekarna v Splitu.
Stanovanje
soba in kuhinja se odda dvema ali trem osebam. Podlimbarska 23.
Sobo
lepo, solnčno odda dr. P. PleterSnikova ulica 24/1.
Načrte za stavbe
izvršuiem pod ugodnimi pogoji Ponudbe pod »ln-ženier« na upravo »Slovenca« št 11.713.
Gostilna
na prometnem kraju z lepimi prostori, blizu Maribora, se radi bolezni takoj proda. - Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru.
Mesarijo gostilno
nekuj posestva, pri farni cerkvi proda za 125000 Din, Posredovalnica, Maribor, Sodna ulica 30.
Poseslva — hiše
od 30.000 Din naprej prodaja Posredovalnica, Maribor, Sodna ulica 30.
Usnjarijo — pekarije
mline, tovarne, vodne moči, žage in trgovine, prodaja Posredovalnica, Maribor, Sodna ulica 30.
Hišo
novo, dvostanovanjsko, 10 let davka prosto, z nekaj vrla, ob glavni cesti pet minul od poslaie - prodam na Črnučah št. 87.
Stavbno parcelo
v Ljubljani ali okolici -kupim. Plačam v gotovini takoj. Ponudbe na upr. >>Slovenca« pod »Stavbi-Sče« St. 13.702.
Enonadstropna hiša
z večjim vrtom v sredini Maribora naprodaj. — Ugodni plačilni pogoji — odnosno vrt v najem. Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru.
Novejšo hišo
s sadovnjakom in zele-njadnim vrtom se proda v Kranju. Vpraša se pismeno pri upravi »Slovenca« pod zn. »Prijeten dom« št. 13.723.
Krasno posestvo
v Savinjski dolini, ca. 75 oralov, hiša, 8 sob, gospodar. poslopje, z vsemi premičninami in nepre-čninami naprodaj za Din 580 000. — Krasno posestvo pri Celju, 20 oralov, hiša, 8 sob, gospodar, poslopje za Din 440 000. Eno in dvonadstropne hi-še in vile v Celju. Naslov da: Karol Breznik, Celje, Frankopanska L
Hiši
dve novozidani, z dvema stanovanjima, takoj naprodaj. Cena po 80.000 Din. Vprašati: Studenci, Radvanjska cesta 6.
Majhno hišico
novo, z njivo, prodam. -Podutik 32, p. Vič, blizu opekarne Brdo.
Kupim posestvo
z večjim sadnim vrtom in gozd om v bližini železniške postaje na Gorenjskem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod značko »Posestvo« št. 13.726.
Prodam hišo
vili podobno, enonadstr., s tremi stanovanji, kleti, elektrika, vodovod, par-i ket, vrt. Na bližnji periferiji Ljubljane. Pripravno za gostilničarja. Naslov v upravi St. pod št. 13699,
FRANC BAR SINOVA.
2407 Zahtevajte takoj: Ponudbo-Predvajanje
NA PRVEM iMENTU so šivalni stroji lu kol oba
Adler ~ Gritzner
švicarski
pletilni
stroji
DUBIED
edino le pri tvrdki
Jos. Peteline, Ljubljana
ta rodo.
Brezplačen pouk т vezenje. Večletno jamstvo.
Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice 1 50Din.Nđ|man|it znesek 5Din.Oglasi nad 9vrstic se računajo višje £a oglase strogo trgovskega In reklamnega značaja vsaka vrstiea2Din.Najmanjši zneseklODirc. Pristojbina ra šifro 2 Din.Vsak oglas treba plačati pn naročilu.№ pismena vprašanja odqovarjamole,če jc priloie na znamka.Čekovni račun Ljubljana 103^9. .. -'.- 2 -
IKLAVŽEVA DARILA
od priprostib do najfinejših, za našo malčke in odrasle nudi sta rožna iiq tvrdk«
F. M. SCHMkTT
PUBUANA
PRED ŠKOFIJO 2	UNGERJEVA 4
Hiša z vrtom
obstoječa iz 8 sob s pritiklinami, v industrijskem kraju, 5 minut od cerkve, pošte in šole, K ure od postaje, ugodno naprodaj. Cena nizka. Primerno za pekarijo in sploh za obrtnika. Pojasnila daje Marija Žagar, Zagorje ob Savi št. 21.
Posestvo
X oralov, ob cesti in že-tamici, blizu Maribora — prodam ali zamenjam z manjšim v Cirlmici pri &U Ilju. Ponudbe na upra-•ro .Slovenca' v Mariboru vod ■■Rentabilno < 13.735.
Krasno posestvo oelo, skupno, obstoječe iz 2 biš, 2 gospod, poslopij, ▼etike kovaške ali mehanične delavnice, vse z elektr. razsvetljavo; vrt, vinograd, travišča za re)o 6 glav gov. živine, sama prvovrstna zemlja. Celo posestvo se nahaja zraven državne ceste v lepi, samo solnčni legi. Proda se radi prevzema drugega podjetja. Plača sc lahke n hranilno knjigo. Poias-nila daje Lesno in gospodarska zadruga v Slov. Bistrici.
Posestvo
z gospodarskim poslopjem v najlepši legi v Go-tovljah pri Žalcu, obstoječe iz njiv, travnikov in -.•ozda, »kupno 17 oralov, ugodno naprodaj. Dopise na podružnico .Slovenca' r Celin pod ■ Lepo posestvo«.
Hišo
□ovozidano, z lepim zemljiščem. proda Kmetic Miha, Studenci pri Mariboru, Pohorska cesta 71.
Gostilna
na prometnem kraju tik kolodvora in dri. ceate, s 15 parcelami njiv in gozda naprodaj. Naslov pod H. 13.692 v upravi r Slovenca«.
Vsled preselitve
ie takoj proda malo po-teslvo v Žažarju pri Vrhniki. Nekdaj je bila v hiši 30 let gostilna ia trgovina. Posestvo obsega hišo, dsedenj. nov kozole, za 3 goveda in 3 prašiče polja ia travnikov, dalje precej gmajne in gozda. Proda za ceno 90.000 Din. Pojasnila daje Jakob Buh, Bevke št. 27. p. Vrhnika.
I!
Kupimo
Srečke, dclnice,
obligacije
kupuie Uprava »Merkur«. Ljubljana — Šelenburgova ulice 6. II. nadstr.
Vsakovrstno
Hnouie
oo naivisiib cenah f.ERNE, tuvelir. Ljubljana. VVellova ulic« 1
Fotonej|ative
9 X 12 in 10 X 15, ne-zimske, Ljubelja, Karavank, Bleda, Vintgarja, Kranjske gore, Vršiča, Alp, Triglava, Bohinja, kupim. Ponudbe s kopijami in ccno negativov na upravo »Slovenca^ ood šifro »Foto* 13.370.
Mlinski kotač
občasti (na hrbtu), žele-/.en 190—220 cm premera, s caplom, perotjo in le-tajem, kupim ter prosim opis in ceno na upravo Slovenca« pod -Mlin« it. 13.752.
Plctilni stroj
rabljen, takoj kupim, Ponudbe na upravo »Slov." pod ■>Takoj« št. 13.784.
Mestna pristava
v Ljubljani, Kodeljevo 8,
namerava kupiti 6—7 parov zdravih, težkih tovornih konj, v starosti 4—6 let. Rcflektanti naj dostavijo konje v petek, dne 27. novembra 1931 do 9 na dvorišče mestne pristave. Istotam se odproda enako število parov ostfc-relih konj.
Vsako vrste
dalo ki,pu.ie
po najvišjih cenah
Г Čuden.
Ljubljana. Prešernova 1
Srebrne krone
staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN . Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod г Vtdovdanske ceste pri gostilni Možina.
Kupimo
več vagonov lepih prvovrstnih
jabolk Jkanada4
Štajerska sadjarska zadruga v Mariboru
Avto-plašče
nerabne, do 10 kg težine komad, kupujem. Dopise na upravo sSloven.« pod »Avto-gume* št. 13.592.
Železno peč
za približno 160 m' ogrevalne prostornine, dobro ohranjeno, kupimo. Ponudbe pod zn. »Društvo« št. 13.724 na upravo »Slovenca«.
Lahek voz
trden, dobro ohranjen, ki nosi 2—300 kg, za kravjo vprego, kupim. Naslov je dati upravi -Slovenca" v Mariboru.
ШВШ
Seno
zdravo in suho proda L. Nouschak, Bos. Dubica.
Lovske pse
krasne živali proda Kari Štrukelj, Rašica, p. Vel.
Lašče._
Mizarske stroje
kompletne, prodam ali dam v najem. Ponudbo poslati na upravo »Slovenca- pod »Mizarski stroji št. 13.672.
Šivalni stroj
Singer, rabljen, naprodaj, Zeljarska ulica 4.
Kislo zelje
in glavicc za sarmo po Din 2.10 kg v sodčih po naročilu dobavila Homan, Moste, Mareačičeva 3.
Otroški voziček
na peresih se proda. — Podlhnbarska 23.
Pletilni stroj
»Ideal« St. 50/8, Se malo rabljen, poceni prodam. Naslov v upravi »Slov,« •mrl »». 13.705.
Posnemalnik
znamke »Diabolo« še popolnoma nov se proda radi nabave večjega. Naslov v upravi -Slovenca« pod št. 13.792.
LCSIMA INDUSTRIJA!
Nabavite si moj avtomatični brusilni stroj, ker z istim je lahko vsakdodobor brusač. — Gateržagc na -troju brušene se brusijo ravno — zato Vam jih ni treba s pilo ravnati; istotako so krožne žage po brušenju enako okroglo. Žagali boste hitreje, ker žagine listo zamorete izkoristiti le, čc so avtomatično brušeni. Te strojo izdeluje in se
priporoča 1. jugoslovenska delavnica avtomatičnih strojev
F. Lončar
Mublfana VII.
Sp. šiška. Celovška c. 13
Premog, drva, koks
prodaja Vinko Podobnik, Tržaška cesta št. 16. Telefon 33-13.
Žimo
za modroce od najcenejšo do najfinejše po tovarniških cenah prodaja Sever Rudolf Marijin trg št. 2.
Štajerska namizna
prodaja
Gospodarska
zveza
Oves
hribovski, večjo množino, sc dobi po nizki ceni pri Janko Klun, trgovcc v Prevaljah.
Cvetlični med
lepe rumene barve, 150 kg, naprodaj. Cena po dogovoru. Jos. Kraker, Kočevska Reka.
Pletilni stroj
za nogavice, znam. »Diamanta, št. 10 se proda pod ceno pri g. Murnik, Lesce, Gorenjsko.
Stroj
za mešanje testa (Knett-masehine) se proda. Poizve sc pri »Orient«, Dunajska cesta št. 14.
Smoking
in ena rjavu obleka poceni naprodaj.. Ljubljana, Strossmayerjeva 3.
Pisalni stroj
se poceni proda. Maribor Koroščeva 81. desno.
Gostilna
v centrumu Zagreba, z vsem gostilniškim, kuhinjskim inventarjem, sodi, zalogo vina, prodam radi preselitve v lastno hišo za Din 50.000. Sigurna eksistenca. Odgovarjam samo resnim reflektantom. Neža Burjak, Zagreb, Boškovičcva 17.
Naprodaj
jc radi smrtnega slučaja po nizki ccni Pfaff šivalni stroj. Naslov pove uprava .Slovenca' pod št. 13.535.
Prodam
Kmctovalca* letn. 1929/ 30, nevezan, in gramofon s 23 ploščami, še dobro ohranjen. Naslov v upravi .Slovenca' pod št, 13.65-1.
Kislo zelje
novo, prvovrstno rezano, ia cele glavicc za sarmo. v sodčkih v vsaki množini po najnižji ccni po naročilu dobavlja Gustav Erklavcc, Kodeljevo 10, Ljubljana. Telefon 25-91.
Poceni pletilne stroje
proda Tcbna, Ljubljana, Mestni trg 25>I.
Restavracija
ali kavarna v strogem centru Jelačičevega trga, z bogatim novim inventarjem, se pod ceno proda radi naglega odpoto-vanja v inozemstvo. Pogodba večletna, stanarina zmerna. Vse informacije brezplačno v poslovalnici -Slavij,it, Zagreb, Baka-čeva ul. 8.
10.000 kg repe
ima naprodaj graščina Za-puže, pošta Mirna.
Za Miklavža
priporočam cenj, trgovcem — sejmarjem moje prvovrstne izdelke, kakor okrašene Miklavže, parkeljne raznih velikosti, medene piškote, medeni kruh itd. B. Grah, medičar, Ljubljana, Kolodvorska ul. 11 (dvorišče).
Puhasto perje
čisto, čohano po 18 Din kg. druga vrsta po 38 Din kg čisto, belo, gosic po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg Razpošiljam po poštnem povzetju. L. BROZOVIC - Zagreb, Ilica 42. Kemična čistilnica peria
Pletilni stroj
8'60 in 1085 -- dobro ohranjen, prodam proli takojšnjemu plačilu in ugodni ceni. Naslov pove uprava i Slovenca-* pod št. 13.743.
Dva harmonija
pripravna za pevska društva, ccno naprodaj — tudi na obroke. Ponudbe na upravo »Slovcnca« pod »Lira« št. 13.671.
Koncertne citre
Koncertne citrc, dobro uglašene, v brezhibnem stanju, sc prodajo po ugodni ccni. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 13.791.
Preskrbite si
za zimo predpečnike in štedilnc grclce pri Franc Kosmač, Ljubljana, Jcra-nova ulica 5.
Jabolka
plemenita, primissima 4, prima 3, sekunda 2, ter-tia 1 Din za kg razpošilja Postržin, Krško.
Nova kolesa
eno damsko in tri moška, ostala od neke licitacije, naprodaj za vsako ceno. Na ogled pri Elektrofon-ski družbi z o, z., Liub-tlatm. Aleksandrova c. 7.
Violina od Din. (A Mandoline • 129 Gll&re • • 169 Sočne harmonike 69
KBOMATltNE HARMONIKE, HAVAJSKE OrtTARE LT.Q ZahlctaHt bmpfečnl fvomtSk
I CENIK: I
HEINEUHER0LD
MARIBCR*t.l02.
Klavir
»StutzfHigel«, dober sc kupi. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod =Stutz-fliigel« št. 13.763.
Priložnostni nakupi
Prodam nov pianino Ehr-bar. - Dobrajc, Maribor, Taitenbachova 21.
Harmonij
s 5 oktavami, 6 registri in lepim, močnim glasom — proda I. T u r i n, Celje, Prešernova ulica 10.
Klavir
kratek, se proda za Din 6000. Poizve se: Moste, Krekova ul. 9/II.
Obrt
Entlanje
1 Din od metra. Nasproti Jugoslovanske tiskarne.
NOVOPOROČENCI, POZOR1
Oglejte si izložbo slik — Fotomeyer, Maribor, Gosposka ulica 39. Lepe slike, moderno izdelane

Mislite
na pravočasen nakup dobrega posteljnega perja, katero razpošilja
Trgovski dom
STERMECKI
CELJE št 18
po jako ugodnih cenah in v dobri kvaliteti. Mešano kg 29 Din, boljše 42 Din, skub-ljeno 60 Din, belo 115 Din, fino belo 160 Din, sivi puh 8-. Din, beli polpuh 240 Din. puh 360 Din. Nadalje ogromno izbira žime, afrika in grndla za žimnice, inleta in gradla za pernice ter raznega belega platna za poste Ijno perilo.
Veliki ilnstrimni cenik, ki jo pravkar izšel, se pošlje vsakemu zastonj 1
Wv<
Mreže za postelje
izdeluje naiccneie samo tvrdka Pavel Strgulec, Gosposvetska cesta št. 13 (Kolizcj). poleg skladišča »Alko«. — Spretema tudi popravila.
Sveže in suhe gobe
kupuiem stalno vsako množino Zahtevajte pojasnila.
Namizna
jabolha
prvovrstna. razpoSiliam po oainižii cent — Peter šetina. Radeče — Zidani most.
Šival, in pletil. stroje
popravlja in renovira Emil Klobčavcr, speciial-ni mehanik, Ljubljana. Sv. Petra ccsta 47. I
Miklavževe lasulje I
sc sposojujejo. M. Pod- I krajšek, Sv. Petra c. 12. j
posteljne mreže, železne zložljive postelie. otoma-nc. divanc in tapetniške izdelke nudi naiccneie
RUDOLF RADOVAN tapetnik. Mestni trg 13. Ugodni nakup morske travo, žime, cvilha za modroce io blaga za prevleke pohištva
Nogavice
rokavice, volno in bombaž najceneje In v veliki izbiri pri KARL PRECOO LJUBLJANA, Židovsko ulica in Stari trg
Ш	ИИ
JL/nAtx£xcue im	
Prave Doizerce a Din m-
izdeluje in razpošilja
Fr. Zalenar - Mengeš 41
Elektrotehniki pozor!
Marmornate plošče dobite najceneje pri kamnoseški tvrdki Frane Ваб-nik v Mostah pri Ljubljani. Zahtevajte ponudbe.
Orožje
in mtmicija. »Orožarna«, — J. Pastuovič, Zagreb, Zrinjevac št. 15. Zahtevajte cenik!
Ogledala
«eb vrit, velikosti hi oblik
Steklo
zrcalno 6—8 n>u. mašinsko 4—6 mm, portalno, leuaac alabaster itd.
Spectrum d.d.
LJubljane Vil — Telefon 23-43 Zagreb Celovška 81 Oiijelc
Usnjate in trikot rokavice
od priproste do najfinejše izdelave, v vseh barvah, po solidnih centih dobite v
spcfijalni trgovini modercev in rokarie
MARIJE SIEBER 25332
MARIBOR - Glavni trg 14
Velika izbira nogavie. trikot hlač, trikot te« lovnikov itd.
Elektroinštalacije
za razsvetljavo in pogon izvršuje strokovnjaško po zmernih cenah ter special. delavnica za popravljanje in previjanje clektro-mo-torjev, transformatorjev in avlo-dinam. - Imam v zalogi ves elektro-mate-rijal. kakor žarnice in elektromotorje najznamenitejših firm v vsaki količini. Fr. Perčinlič, kon-cesionirano elektro podjetje, elektro mehanično podjetie, Ljubljana, Gosposvetska cesta 16, telefon 2371; Domžale, nasproti pošte.
ovcHRhom
kopite n«ircnc|e pri trtdk
A. VOLK, LJUBLJANA
VelmeHtma « Sitom Reslic?a cesta 14.

Kovčke, spisne, šolske in ročne torbice, listnice,denarnice itd.
priporoča po
zmernih cenah
IVAH ШУ05
Maribor, Aleksandrova c. <;l
Plašče
za zdravnike, laborante, brivec itd., jopiče za natakarje, peke, mesarje, j kuharje in sorodne obrti i izdeluje po meri najboljše C. J. Hamann, Ljubljana, : Mestni trg 8.
Zimske suknje
(plašči). Celi ostanki od j 2.60 do 2.85 m, fino češko ; blago, preišnia cena Din 1 560, sedaj cel ostanek za . 265 Din — se dobi pri Commcrce d. d., Ljubljana, Tavčarjeva ul. 2/1.
SALDA-KONTE STRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
2ТОШ PO IZREDNO UOOUNIH CK.NAJJ
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNJ5 PHRJ
ec. T. D.
V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULIOA в IL NADSTROPJE
SiiHncni ostanki
za površne suknje in obleke
i* NiNiAliC Pri skoin«. uobitena
»Javor«
lesna industrija v Logatcu
ima svoj lokal za pohištvo tudi v Ljubljani v novi palači Vzaiemne zavarovalnice.
Krušno
moko
io vse mlevtke izdelke vedno sveže dobite pri
A. & M. ZORMAN
Liubljana. Stari trg št. 32.
Posteljne mreže
izdeluje najccncjc samo Alojz Andlovic, Komen-sltega ulica 34 (nasproti šole na Ledini). Sprejemajo sc popravila.
ZAHVALA. Za uuiogc dokaze iskrenega sočutja iu sožalja, ki smo jih prejeli ob izgubi našega ljubljenega soproga in očeta, gospoda
Martina Tomše
podpreglednika finančne kontrole v pokoju
je tem potoni vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo stno dolžni čč. duhovčini, gg. zdravnikom za ves trud v dolgotrajni bolezni, čč. sestram ustniljenkam, gg. stanovskim tovarišem ter končno vsem prijateljem in znanccm, ki so dragega nam pokojnika spremili na njegovi zadnji poti.
Dolenja va' pri Ribnict-Ljubliana, dne 21. novembra 1931.
ŽALUJOČI.
V globoki žalosti naznanjamo, da se je naš ljubi oče, gospod
posestnik
dne 21. t. m. Bogu vdan preselil v boljše življenje.
Truplo blagopokojnega bomo položili v ponedeljek, dne 23. novembra ob 0 dopoldne k večnemu počitku.
Blag mu spomin!	• •
Dolenji Logatec, dne 21. novembra 1931.
MILLY poroč. DREMELJ in BERTY, hčeri; STANE DREMELJ, zet.
Venci se hvaležno odklanjajo.Brez posebnega obvestila
Џ LJUBLJANA, Kongresni trg 7
Ustanovljena 1860
Ogromna izbera ženskih ročnih del in pripadajočega materijala. Za emirna, perzijskem kelim preproge volna, blago in vzorci. Za brokat-prtiče zhilo čipke, vložki in vsakovrstne vrvice. Predtiskarija, en ti an je, plisiranje, montiranje blazin, torbic itc.
Razpis
službe občinskega in šolskega sluge.
Županstvo občine Lescc razpisuje službo občinskega in Šolskega sluge. Prednost imajo oženje-ni, vajeni kakega obrta, oziroma organisti. Sluga bo imel lepo, prosto stanovanje v šoli. Prošnje naj se vlagajo do 1. decembra t. 1. pri šolskem upraviteljstvu v Lescah, kjer se dobe tudi potrebna navodila.
2npanstvo občine Lesce, dne 19. nov. 1931.
Ivan Aiman, župan.
CERKVENE ZVONOVE
najcenejše, iz Ia brona, umetniško izvršene, izdeluje samo
Ing. J. & K. Bfihl, Maribor,
Aleksandrova cesta 35. — Odlitki iz brona, medenine, aluminija L t. d. Specijalne litine.
KONFEKCIJA
PREŠERNOVA ULICA 7-9
val eđjcmalcc jc m gospod!
Zato skrbite, da se bo v Vaši trgovini in poslovalnici dobro počutil in se bo rad vrnil vanjo. Obložite stene, izložbe in mize v Vaši trgovini I ПШГ-mornašim Siehlum. Poslovalnica bo lepa, higije-nična in svetla. Marmornato steklo je trše in prožnejše od keramičnih plošč za oblaganje eten in ga lahko snažite z mokro krpo. Oblaganje se lahko izvrši v poljubnih arhitektonskih oblikah in barvnih vzorcih. — Tudi lepa ogledala so kras Vaše trgovine in pozornost, izkazana Vašim odjemalcem. Zahtevajte ponudbe pri: tovarnah ogledal in brušenega stekla
„KRISTAL" <1. d.
CenfrfiSa: rsari&or, Koroška c. 32. Tel. int. 21-32
Podružnici: LtUDliana III, Medvedova cesta 38. Tel. int. 30-75 in
Tel. int. 368.
ČUDO DANAŠNJEGA ČASA!
„HGBBY"
ameriški univerzalni preparat za pranje, Ci??enje, za hifjijeno in čistočo v hiši in povsod. 11. <>«.e zahvalnic in odlikovanj. Vsaka škaila ima obširne navodilo za uporabo. — Zahtevajte povsod. -Generalno zastopstvo: >HORBY< A. I!.. Beograd ( ara Uroša 11». - TelMon 23-0-13.
NUDI SEDAJ VSAKOMUR MOŽNOST, DA SI ZA ZIMO NABAVI PO NAJUGODNEJŠI CENI TOPLO IN MODERNO OBLAČILO.
OGLEJTE SI BREZOBVEZNO NAŠO BOGATO ZALOGO D A MS KI H PLASCEV in SUKENf ZA GOSPODE.
PRVA SPECIALNA PLETARNA KOŠAR Miklavževa in Božična darila, dobite edino-le pri tvrdki Karol Prah. Prevzamem vsa naročila in popravila. — Solidno delo — postrežba točna — cene konkurenčne. KAROL PRAH, plelarski mojster, Maribor, Dvorakova cesta 4.
Predtiskaua ročna dela za vse!
Stenski prti 7 Din, stenski prti, rdeče ali modro obrobljeni, 10 Din, prtički od 1 Din naprej, blan e, milje etc. — Novi vzorci, čist tisk, dobro bl.i^o
Ma'eh & Miheš, Ljubljana
poleg hotela Štrukelj.
Vezenje zaves, perila, monogramov etc. EnManje, ažuriranje. — »Breda« žepni robci komad 2 Diu.
LVI
PRESERVAT in FIKSAT
(lobSte pri tvrdki:
LUDV. BARAGA
LJUBLJANA Selenburgora n!!ca 6
Telefon 29-80 PAZITE NA VARSTVENO ZNAMKO

ii«; v .
a ~ c
"Ssž*
■O-3
n o v
ш a.. > i-
--S
"5 У to 3
-7 a ~>
»i/j 4) ^
Eje C
£v N &C 1» ~ > 3; n — Ji . S>
.•ia! fig M
a /
> IN-J i
M
C.
-I
O® o
-.23
So m
a? a. *>
- љ 00 — or.fS
t- X
EXŠ
as &©
•■ љ
f Sej
S g
hi
чt ЈЧ Z> .-C
-X T r: — ^ ct
■»o;*'-«
t. iS ^ t -Ј N -- - - 'i. Љ C fi 3 >
S o 5 § 55
■Sssl i
нгмга
Dr. Joža Lovrenčic:
anali izumrlega naroda 10
Roman iz drugega stoletja pr. Kr.
Tako nam je povedal Ajkaj, ki je hitel v Silikan, da obvesti kralja in prosi pomoči, zakaj sina ne bo> preživel, ako mit ga ne rešijo. In še to vam povemo, živino bomo morali zdaj pasti samo ob gradiščih, ker v ravnici je s pašo pri kraju, čeprav bi bila zdaj najbolj sočna in izdatna. Če hočete, da jo poženemo še tja doli, potem se morate velmožje postaviti in pognati Rimljana, kakor ste ga lani!«
Tako so pripovedovali pastirji po gradiščih in tudi Ajkaj je vznemiril silikansko gradišče, kjer so ga morali pustiti v dvorec pred kralja takšnega, kakršen je prišel s paše.
»Preobleči se vsaj!;' so silili vanj.
»Kaj menite, da bo gledal kralj na obleko, če mu povem, da so mi Rimljani ugrabili sina in še lepo število glav!«
Niso mu več branili, njegovo vest so raznesli po gradišču, nted tem ko je en pripovedoval kralju, kaj se je zgodilo in kaj je vse videl. Iz dvorca se je vrnil potolažen in samo stiskal pest, s katero je grozil proti Natisi.
»Kako si opravil?« ga jo vprašal Empeto, ko je zavil proti hlevom.
»Tako sem opravil, da bo prav. Toliko časa ne bodo imeli volčje grabežljivi rimski, da bi raztrgali našo živino. Jim že pokažeta kralj Prano in kralj Epulo! je odvrnil Ajkaj.
Res.
Preden je zašlo solnce, je moral sedlali Empeto konje, da so odnesli sle kralja Prona v Terceste h
j kralju Epulu in v vsa večja karnska gradišča. Epula i in vel može Karnov in Istrov je vabil k skupnemu po-
svetu na Silikansko jezero v Belenovo svetišče.
*
Oblačno je bilo nebo nad zemljo Kamov, kakor bi ga bila prepregla težka skrb, ki je zavladala v njej, in Silikansko jezero je bilo temno in valovito, kakor so bile temne in nemirne misli velmož, ki so se odzvali klicu kralja Prona. Prišli .so velmožje rodu Me-nov s svojih gora ob Sonci ju; visokorasli so bili in koščeni in prevdarni, kakor so jih vzredile in izobli-čile gore s svojimi vrhovi in prepadi in plazovi in hudourniki in soteskami in grapami in dolinicami in rekami in jezeri in gromom in bliski in strelami in še s snegavi. Prišli so velmožje rodu Kalenov s Ka-rusadija; trša ti so bili kakor hrasti in odločni, da se jim niti skrb ni mogla včrtati v obraze. Prišli so velmožje rodu Katalov izza Okre in velmožje Subo-krinov in Sekuzov iz Istre; vedroživahni so bili vsi in nikdar v zadregi za besedo, pa naj je padla prav ali napak, in ognjeviti so bili in nepočakani —■ živo nasprotje Menov.
Na Belenovem oloku so jih čakali in vzprejemali kralja Prcno in Epulo in veliki žrec Belenov Seko in Katmel, ki je prišel s severa. Ko so bil: zbrani vsi, kar so jih pričakovali, jih je vodil Seko v Belenov hram, katerega so napolnili prav do vrat.
Veliki žrec je stopil pred žrtvenik in zbor velmož je zaprosil z njim Helena, naj jim bo dober. Belen se je v vsej svoji mladoniški lepoti in moči mrko dvigal izza žrtvenika in še njegovi /lati prameni okoli glave so bili, ko da so izgubili božanski sij. Prošnja je bila polna zaupanja, a je mračno odmevala po svetišču in predramila še netopirje, ki so ko zlovešče misli prhutali pod ostrešjem.
Seko je spregovoril?
»Kralja in velmožje Karnov in Istrov iz zadvug Menov in Kalenov in Katalov in Okrinov in Sub -krinov in Sekuzov! Helen kliče po zadoščenju, ki ntu ga morate dati. Zemljo, ki ua časti in ii je dober, njej in njenim prebivalcem, hoče zasesti rod, katerega je Epulo, kralj Istrov, z vušo pomočjo lani tuko ustrahoval, da smo menili: ne boga več. Pa se je spet pojavil in videti je, kakor bi se hotel maščevati in potem zavladati naši zemlji, kar naj Belen dobrotno odvrne! Odlašati ne kaže, velmožje! l'ripravite s<4 in boidite odločni in bodite edini in Belen vam bo dober in Heso naklonjen!
»Odločni in edini do smrti!« je zadonelo po svetišču.
Kralj Prouo, ki so mu zaiskrile stare oči v tnla-deniškem ognju ob tolik; enodušni cdločnoeti velim-/ obeh rodov in še Galov, jo dvignil roko desnico in dejal:
»Velmožje, sivi so moji lasje in siva je moja brada. Dolga je (hiba mojega življenja, a ta desna, ki je že v Makedoniji sukala meč, je še krepka in ne bo mirovala. Pri Belenu se zaklinjam, usahne naj mi, če bi pustila, da bi le kos naše zemlje prišel ob svobodo, da bi le drobec katerega izmed naših rodov zapadel v robstvo Rimljanov! Ob Natisi, naši reki, so se utaborili in utrdili. Kaj hočejo? Pač nič drugega, nego zavojevati zemljo Karnov in Istrov in pokoriti si naš narod, da bi bili poslej kakor govedo pod igom. Neznana,.velmožje, nam je bila do sih dob sama misel, da bi nas' mogel kdo zasužnjiti, ker ni ga bilo naroda, ki bi se upal ganiti proti nam. Ali bomo zdaj sovražno izzivanje mirno gledali iz svojih gradišč in nebrižni trepetali in čakali, da nam poplavijo ravni in doline, ki smo si jih iztrebili in napravili orne, diunam odženejo črede in z njimi nas in naše? Velmožje, ali bi bili potem še Knrni in Istri?
Tudi v naši podružnici
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5 (paviljon)
lahko plafute naročnino za »Slovenca«, »Domo ljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informacije — Poslovne ure od pol S zju-tra| do pol I popoldne m od 2 do 6 pofioldne Teletonska žtev. 3030.
Ste že naročili naše zelć cenene knjižne zbirke?
Bernhard Kellermann
POT BOGOV
Po Indiji, Malem Tibetn in Siarnu
Prevedel dr. Vr.ltcr l^>hincc — 19 fotografskih po -nftkov 'jene Sehneider-Kainer na linrm umetniškem papirju
Kazko^nii izdaja v moderni platneni vezavi. Zn nennročnike Din 90'--
K D S M O IS , zbirka poljudno znanstvenih spisov itd.
Z A D
N
J
E
Narle Vellkonfa
OTROCI
Novele Vsebina:
Cepljenje — Birma — Tuji otroci — Mož ki j« otroka jedel — Otroci sc igrajo — Amerikanci Stric Izpoved — Med dvema stenama - Na morju — Tri graeije — Sirote
Moderna platnena vezava — 258 strani. Za nenaročnilto Din 00'—.
ZBIRKA DOMAČIH PISATELJEV
9st, pst, otroci!
ШШаиз je iu.
Pa ne sam, ampak ima s seboj tudi pt.rkclina. Pa nc radi Vas, Bog vnrui I Dobri svetnik jc bil mnenja, da sc bodo ,,rogatega" zbali tam na ' eji in ga spustili „skozi". Pa st> ga niso, seveda gospodov jc več, parkeli pa sam. Jej otroci, če bi lc videli, kaj vse jc prinesel sv. Miklavž letos s seboj. O, krasota! Punčke, fantke, kužke, mucke, opice, medvedke, vse lepo in dooro za pridne otroke. A tudi za večje gospodične in gospode: zapestnice, verižice, ure, zaročne in poročne prstane iz pravega zlata, da sc vse lesketa, Tudi za starejše gospode in stare mamice ima letošnji sv. Miklavž veliko zalogo.
Samo obiščite, samo oglejte si vse te darove
v slaščičarni NOVOTNY, Gosposvetska c. 2.
NA DEBELO!	NA DROBNO I
JUGOSLOVANSKE KNJIGARNE
Zahtevajte cenike!
Zahtevajte prospekte!
Henrik Sienkievvicz
SKOZI PUSTINJE IN PUŠČAVE
Romu
Majcanljivejši roman vclepriljnbljcncga pisatelja Napetost m topla človečnost sta čar te edinstvene kojifc.
Prevedla dr. Lcnard in Ivan Vonk. — 334 strani. Za nenaročnike Din KO*— v finem platnu.
LJUDSKA KNJIŽNICA
Gaforsel Scotlt
MALA TROJKA
Povesti za mladino
Vsebina
Ogenj in diuamit - Kobin-on Crusoc — Trojanska vojna — Lov na skalpe — Itdečo jabolko Pomorska bitka v Kranbntalu — V daljni svet Vsakdanji kruh
Prevedel Ivan Vouk — 171 strani. S slik Milka Haitibira. Za nenaroenike Din 10'— v polnem platuu.
ZBIRKA MLADINSKIH SPISOV
Mesečno plačevanje * Krasne knjige * Razkošne izdaje
Podpisani Franc ienic iz Pristave št. 9 se zahvaljujem
Jadranski zavarovalni družbi
v Ljubljani. Beethovnova ulica 4
pri kateri sem bil zavarovan. ker mi jc ista izplačala polno odškodnino v znesku Din 35.400•— brez vsakega odbitka in omenjeno družbo vsakomur priporočam.
Pristava, dne 18. novembra 1031.
Franc fenič
posestnik
_
TNIM РОШШ/ČN/M TM NUDI LE:
JUGOSLOVANSKA
TISkARNAVLIUBLJANI
Oglejte si naše ItAblO aparate z vdelanim močnim zvočnikom, s priključkom za mrožo, za izmenični tok 110, 125, 150. 220 volt in en.ikosmerni tok 150 volt Omaro iz ameriškega orehovega lesa. zelo lepo izdelan in prvo- ? , , k , ,„„ j vrstna kvaliteta. iiccvn, aj^ra( kom|;, Шп , 080 _
Icevni aparat kompl. Din Л.300'—
H. SuTTNEH
LJUBLJANA 2 - Dunajska cesta lb/II.
ШШ onega, ki jo le \m i
Origins) Liiiž-Bve peč t
Ugodni piačilni pogoji.
ZAHVALA. Vsem, ki so z nami -iočuvstvovali v bolezni in ob smrti blagopokojncga očeta, gospoda
Ivana Lapajne
izrekamo na tem mestu svojo najtoplejšo zahvalo. Naša zahvala gre zlasti častiti duhovščini za verska tolažila, svete maše in opravljene pogrebne obrede; zastopnikom državnih in samoupravnih oblastev, odposlancem Občinske hranilnice, in učiteljskima zboroma obeh krških šol, meščanske in osnovne, ter šolski mladini za polnoitevilno udeležbo pri pogrebu; prav tako hvaležnim bivšim gg. učencem pokojnika in vsem krškim meščanom in meščankam. Zahvaljujemo se dalje Glasbeni matici v Krškem za petje pred hišo, v cerkvi in na pokopališču, cerkvenemu zboru za odpeli Requicm, mladinskemu pevskemu zboru za večnolepo ->Vigred* in dirigentom vseh treh zborov. Se posebno se zahvaljujemo sedanjemu ravnatelju meščanske šole (J. Vutkoviču za hvaležnosti in pietete polni govor ob r>dprtera grobu, vsem darovalcem vencev in šopkov in končno vsem kondolentom. Javna zahvala gre še naši dolgoletni hišni pomočnici Ančki Tomažin, ki je pokojniku vsa leta bolezni požrtvovalno stregla.
V Krškem, dne 20. novembra 1931,
ŽALUJOČI OSTALI.
lU'IIIIIIUIIIIIIIIIIIiUUIUUinUUIIIUnilinUMnn
Daje zdravo toploto ob najnižjem izdatku, ker je duhovita konstrukcija plod dolgoletno izkušnje. Za vsakovrstno kurivo. Razne velikosti in barve. Priznan okrasni komad. Zahtevajte brez-obvezni obisk zastopnika.
IlUlIUUUIIIIUUUUUiUllllininUIIUUiniUUlUII
loo.Gozeli,L!omianfl®9
Beljaška ul. 4 Tel. 32—52
JSSBjg
iMii j-; - .

■ v.

Zahvala
Ob priliki bridke izgube našega moža, očeta in brata,
gospoda
Petra Solinca
posestnika, gostilničarja itd. ▼ Podgorju, Sv. Jurij ob jot. žel.
nam jc došlo toliko izrazov sočutja, da nam ni bilo mogoče se vsakemu posebej zahvaliti. Naša iskrena hvala vsem, ki so nam izrazili sočutje in ki so našega blagopokojnika v tako lepem številu spremili nn zadnji poti. Posebna hvala prefastiti duhovščini in g. Drofeniku za lep govor pred hišo žalosti. Sv, Jurij ob j u ž. žel., dne 18. novembra 1931.
ŽALUJOČI OSTALI.

Fotoamaierji! Povečave
od Vaših negativov Vam strokovno lepo in poccni napravi
foSoodd. Jugoslovanske hnfiffarne
ZAHVALA. Za številne izraze sožalja ob smrti naše uc-pozabne mamice, gospe
Marije Andrejčič ros. Kovač
so vsem najprisrčneje zahvaljujemo. Pred vsem se zahvalimo presvitlemu g. proštu Karlu Cerinu, za spremstvo pogreba od domače hiše na pokopališče in sveto Opravilo v cerkvi, preč. g. kanoniku Francu Ferjančiču za duhovno tolažbo med boleznijo, g. sreskemu zdravstvenemu relerentu dr. Gregoriču za njegovo prizadevanje in skrbnost, s katero je lajšal pokojnici težko bolezen, učiteljskemu zboru meščanske šole v Novem mestu in mladini za ganljivo petje. Slednjič smo dolžni najlepšo zahvalo vsem številnim darovalcem vencev in cvctja in sploh vsem, ki so v tako obilnem številu od daleč in blizu prihiteli počastit pokojnico. — Bog plačaj!
Novo mesto, dne 20. novembra 1931.
ŽALUJOČI OSTALI.
ZADRUZNA GOSPODARSKA BA
TELEFON STEV. 2057. 2470. 2979
BRZOJAVNI NASLOV: GOSPOBANKA	D. D. V L J V B L J A N t (MIKLOŠIČEVA CESTA 10)
...	.	РЛЛ ллл ЛЛЛ|	PODRUŽNICE: Sled, Novi Sad, Kranj. Slbenlk,	.
Vloge nad Din 500.000.000 - Marlbor> „0,evJe( Celie> Sombor, DJa,0tf0( 5pIit Kapital ш rezerve nad Dsn 16 Izvršuje vse bančne posle nafkulantnefe
Poslovne zveze s prvovrstnimi zavodi na vseh tržiščih v luzemstvu in inozemstvu
i fttMmmMmnmHmtmmttMmMmmHHMtmMmm«*««««*«*««.
H* t
X
t ♦
X *
4-
i i \ X X
I
t ♦
i *
X
A
Za jugoslovansko tlakarao * Ljubljani: Karel Ce*»
'/rtuiatali; Ivan liakovecu
Urednik: Franc Kremžnr,