brosuPUe (centrala; sP 908 NflŠ KRAJ 1998 352(497.4 Dobrepolje 119980013,2 s krai KNJIŽNICA 4SR05UPLJE' Adi »n«Čevif t5 letnik IV, št. 2 februar 1998 Brez kulture ni lokalnega ultura je neizogibna sestavina vsakega razvoja, tudi lokalnega. lokalni razvoj, ki hi ga načrtovali enostransko, ga usmerili v razvoj le te ali one dejavnosti, pri tem pa pozabili na družbene dejavnosti in kulturo, je obsojen na tavanje v temi. Večkrat slišimo vprašanje, v kakšno smer razvijati kulturno dejavnost na podeželju. Le kraj, ki pozna svojo preteklost in se istoveti z dosežki preteklosti, hkrati pa jc dovzeten za sodobne razvojne trende, se lahko dobro razvija. Za utrditev samopodobe kraja je torej pomembno vsestransko kulturno delovanje, ki vključuje tudi odkrivanje pomembne preteklosti in posameznikov, ki so v tem kraju nekoč živeli in bistveno prispevali k tradiciji kraja in njegovega razvoja. Poznati preteklost svojega kraja pomeni tudi boljše poznavanje kulturnih potreb in kvalitetnejše sedanje kulturno delovanje, ki sloni na naravnem in zgodovinskem krajevnem razvoju. Seveda pa lokalno kulturno delovanje ni odvisno le od zagretih in navdušenih posameznikov in skupin, ampak v precejšnji meri tudi od kulturne politike, kakršno vodi vsakokratna oblast. V zadnjem času prihaja do nove zakonodaje, ki prinaša občutne spremembe tudi na lokalni ravni. Kakšne prednosti (če jih) prinaša novo ustanovljen Sklad za ljubiteljsko kulturo, se bo šele pokazalo, pravkar pa prihaja v parlamentarno obravnavo tudi zakon o varstvu kulturne dediščine. V Jakličevem domu se bo tudi v letošnjem letu zvrstilo veliko prireditev. Prva bo proslava za kulturni praznik, ki bo 7.2. ob 20. uri. Pripravlja jo Mladinska skupina KD Dobrepolje. z vsebine: •» Aktivnosti na komunalnem področju Božično - novoletne prireditve in sprejemi Zakjjučna akcija "Urejena domačija" •» Miro Gruden - kovač iz Ponikev J. Kovačič v 1.1997 456-krat na Kamen vrhu Naslednja številka Našega kraja bo izšla konec februarja, prispevke sprejemamo do 12. v mesecu. 119980013,2 Naš krai Iz županovega urada 2/1998 Nekaj misli ob zaključku tretjega leta delovanja občine Občina Dobrepolje uspešno zaključuje tretje leto svojega obstoja in vstopa v četrto leto svoje ponovne oživitve in v zadnje leto sedanjega mandata tako županskega kot svetniškega. Na področju zakonodaje se za področje občin pripravljajo nekatere spremembe, ki pa bistveno ne bodo vplivale na delovanje občine. Letošnje leto je torej volilno leto. Proti koncu leta bodo volitve in ponovno bomo imeli možnost izbire. Sedaj lahko rečemo, daje občina polno zaživela in rezultati so vidni na več področjih. Kar se tiče samih sprememb meja občin, o katerih se veliko govori, nas ne bodo zadele v večji meri, razen tega, da bodo vasi Polom Seč in Vrbovec, prešle nazaj v kočevsko občino. Mi jih sicer čisto nič ne podimo, če pa tako želijo, jim ne nasprotujemo. Za leto, ki jeza nami, lahko rečemo, da je bilo uspešno. (le omenim samo nekaj najvažnejših zadev, ki smo jih naredili oziroma jih še delamo. Največji projekt v mandatu, je gotovo izgradnja šole in vrtca v prizidku šole na Vidmu. Z vašo pomočjo, našim prizadevanjem in dodatnimi sredstvi države, bomo v letošnjem letu dokončali gradnjo. Kot lahko vidite, je prizidek pod streho. Izredno ugodno vreme pa dopušča delo pravzaprav neprekinjeno. Drugi največji projekt, če se lahko tako izrazim, pa je področje modernizacije cest. Nekateri bi mi tukaj radi podtaknili, češ da nesorazmerno več delamo v Strugah, vendar temu ni čisto tako. Res je, da v Strugah največ naredimo na področju cest, ker je to tam najbolj pereče in se pri njih samoprispevek zbira za to področje. Prebivalci Strug so tudi izredno prizadevni in uspešni pri zbiranju do- datnega denarja za ceste v obliki enkratnih prispevkov. Vedeti moramo tudi, da gradimo šolo in v letošnjem letu bomo tudi mrliško vežico, kjer je potrebno zagotoviti velika sredstva, poleg tega pa tudi še razmeroma precej obnavljamo tudi ceste in vodovod, zastavili smo kanalizacijo, urejamo vaška središča itd. Prizadevamo si, da bi bil raz voj in poraba sredstev, čim bolj enakomerno porazdeljen, vendar pa je tudi res, tla je v interesu vseh nas, da sredstva koncentriramo zdaj na eno zdaj na drugo področje in tako naredimo več in lažje. /. ozimni na to, tla bo o opravljenem delu na komunalnem in cestnem področju govora v drugem sestavku, se ne bi bolj podrobno spuščal v ta del. Tik pred koncem leta je občinski svet sprejel prostorski plan /,a celotno občino. V nekaj mesecih pa bomo sprejeli še takoime-novani PUP, tako bomo imeli končno celotno področje občine enotno urejeno in povsod enake pogoje in možnosti zidave.Ta plan predstavlja veliko in obsežno delo, saj se je vleklo kar nekaj let, da smo ga uspeli sprejeti. S tem planom je tudi opredeljena nova lokacija za kamnolom, nova obrtna < on,i in prostori predvideni za stanovanjsko gradnjo. Na področju pridobivanja dovoljenj je trenutna ureditev takšna, da je za prostorski plan in PUP odgovorna oln ina, ki je tudi pristojna za pripravo lokacijske dokumentacije. Sama lokacijska in gradbena dovoljenja pa izdaja Upravna enota, /.i Dobrepolje v (irosuplju, za Struge pa v Kočevju. Trenutno je urejeno, tako, da se m< i rate vsi iz cele občine, razen vasi, ki bodo šle nazaj pod Kočevje, najprej, ko začnete postopek v zvezi s katerokoli gradnjo, javiti na občini (irosuplje, ki za nas opravlja delo, ki je v pristojnosti občine. V kratkem, v nekaj mesecih, pa lahko pričakujemo, da bomo tudi ta del dela prevzeli sami v ob<': ni, ker nam tako nalaga spremenjena zal nodaja. Področje gradenj si nekateri se vedno predstavljajo zelo enostavno in poskušajo gladiti na črno. Gotovo je v končni fazi ta gradnja najdražja, ker so vse tarife prispevkov, tudi, če črnograditelju potem legalizacija uspe, povečane. Ponovno moram tu opozoriti na nekatere črnograditelje (neka teli niso niti prebivalci naše občine), ki meni nič, tebi nič, na silo postavljajo neke "< e belnjake", na v celoti nezazidljivem obmo< ju in hočejo izsiliti legalizacijo. Zal, moram povedati, da bomo vztrajali na rušit vi vseh takih objektov. Ponovno prosimo vse bodoče graditelje, da se najprej prepričajo, ali je prostor, kjer nameravajo gradili, zazidljiv, si pridobijo dovoljenje in potem zidajo. ' namreč prostor ni zazidljiv, ni možno > devo ne legalizirati ne prodati. Možno jo je samo porušili. Trenutno na občini pripravljamo osnutek proračuna občine /a leto 1998. Seveda smo spet pred dejstvom, da je želja in potreb dva krat ali trikrat več, kol je na razpolago de narja. Z nekaterimi deli bomo morali še malo počakati, če bomo hoteli /vezati oba koma, upamo, da nam bo uspelo. V naslednji številki vam bomo o tem morda lahko že kaj vn povedali. Pozdravlja vas župan Anton Jakopič Naš krai Delo občinskega sveta 2/1998 Zadnja seja OS v letu 1997 Zadnja seja OS pred prazniki ni bila prav nič praznična, čeprav je bila 23. decembra, torej tik pred božičem. Na dnevnem redu je bilo precej točk, od katerih je bilo nekaj takih, ki so od svetnikov zahtevale dokaj premišljene in tehtne odločitve. Na podlagi Uredbe O načinu oblikovanja cen komunalnih storitev je imel OS mož-l razveljaviti odlok o taksah in povrači-' /a obremenjevanje okolja, ki so ga do /daj plačevali občani ob ceni komunalnih storitev. Po razlagi Ministrstva /a okolje in prostor ter Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj so takse, ki so jih do zdaj plačevali uporabniki ob ceni komunalnih storitev, poslale s sprejetjem zakona o vodah, ki je vse vode razglasil za državno last, nezakonite. Istočasno pa navedena uredba daje OS možnost, da poveča cene komunalnih storitev v višini dosedanjih taks. Sredstva, ki bi se na la način pridobila, bi ostala občini in bi se porabila za razširjeno reprodukcijo; v naši občini bi se namenila za popravilo vodovoda, tako kot do zdaj. /a ()S seveda ni bil sporen odlok o razveli •■ vil vi dosedanjih taks, ampak odlok o spre-- iii povečanja cen komunalnih storitev za viino dosedanje takse, ki se bo ukinila. Če bi povečanje zavrnili, bi to pomenilo izgubo sredstev za popravilo vodovoda. Pripravljala odloka, med njimi je bil tudi g. Skar-lovnik, so zagotovili, da se za občane cena plačevanja ne bo popolnoma nič povečala. Kljub temu so si svetniki vzeli čas za razmislek in se zaradi občutljivosti problematike odločili, da bodo končno odločitev sprejeli na korespondenčni seji, na kateri je bil potem odlok izglasovan. Po sprejetju tega odloka se obremenitev /a uporabnike ne poveča. Na seji je direktor )KP (irosuplje g. Skar-lovnik informiral OS o nadaljevanju del v zvezi z novo komunalno deponijo v Spaji dolini. ]KP je po obravnavi na občinskih svetih treh občin in ob načelnem soglasju krajanov pristopili k pripravi podrobnejših strokovnih podlag, to je k geofizikalnim raziskavam celotnega območja deponije. V izdela- vi je idejno tehnična zasnova deponije. Pripravili so tudi posebno študijo za določitev ekološke rente posameznim krajevnim skupnostim. Ker se lastniki zemljišč z maksimalno odkupno ceno, kakršno so ponudili občinski sveti (S,S DEM za m2), niso strinjali, je )KP najelo uradne cenilce, ki so določili pošteno tržno ceno, ki znaša povprečno 877,55-SIT/mŽ. Na osnovi tega poročila, je OS Dobrepolje sprejel naslednji sklep: Sprejme se vrednostna analiza zemljišča odlagališča komunalnih odpadkov in se določi maksimalna odkupna cena, ki znaša 877,55 SIT/m2. V kolikor se lastniki s ceno ne bodo strinjali, se bo predlagala razlastitev. Isti sklep sta pred tem že sprejela občinska sveta (irosuplje in Ivančna Gorica. Na zahtevo OS je bil na tokratni seji prisoten tudi predstavnik nadzornega odbora Franci Blatnik, ki je med drugim opozoril, da komisija ne more natančno pregledali vsega, zato je zaželjeno, da bi jih člani sveta opozorili na morebitne sporne zadeve. Sicer pa so ob zadnji kontroli pregledali vse postavke, ki so bile v letu 1997 najbolj aktualne oz. za katere je bil namig s strani občanov Dobrepolja. Javni razpisi za izbiro izvajalca začetih investicij so bili objavljeni. Pri tem je bilo ugotovljeno, da je bil izbran najcenejši ponudnik. Kršitev pri poslovanju niso ugotovili, opozorili pa so, da je treba nujno pripraviti pravilnik o knjigovodstvu in inventuri. Po sprejetju rebalansa proračuna bodo ponovno pregledali postavke, ki so presegle planirane oz. je bil denar prerazporejen za druge namene. Ena od pomembnih odločitev na tokratni seji je sprejem odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskega plana za obdobje 1996-2000. Kljub nekaterim neodobrenim posegom, ki jih prvotno ni dovolilo Mini- strstvo za kmetijstvo, je po ogledih na terenu, prišlo do tega, da je odlok v precejšnji meri tak, kot je bil prvotno predlagan. Takega so člani sveta tudi potrdili. Objavljen bo v Uradnem listu takoj po njegovem sprejetju na vladi in bo pomenil podlago za PUPe. Sprejet je bil tudi rebalans proračuna. V zadnjem mesecu je prišlo še do nekaterih manjših sprememb, ker je občina dobila /a zagotovljeno porabo nekoliko manj sredstev, kot je pričakovala. Nekateri svetniki so očitali občinski upravi, da prihaja v nekaterih proračunskih postavkah do prevelikih odstopanj od planiranih. Zupan in nekateri drugi svetniki pa so menili, da so določena odstopanja v skladu z. odlokom o proračunu in da v situaciji, ko država sprejema proračun ob koncu leta, drugače tudi ne more biti, saj se prihodki občin spreminjajo sko zi vse leto. Pri vprašanjih in predlogih je Ivan Gran-dovec dal pobudo za ureditev odvodnjavanja na cesti Videm-Mala vas ob odcepu k šoli in za prestavitev kontejnerjev na drugo mesto, saj onemogočajo preglednost pri zavijanju na prednostno cesto. Medtem se je zadev.) že uredila. Pri tej točki so bili ponovno izpostavljeni nekateri problemi, opozorjeno pa je bilo tudi na nekatere nerealizirane ali sporne projekte, o katerih je bilo govora že na prejšnjih sejah (zakonitost projekt.) v Ponikvah, ustrezna izbira mreže ob igrišču, itd.). Zvone Zabukovec je zahteval izdelavo pravilnika o koriščenju Jakličevega doma, izražena so bila tudi različna mnenja o potrebi izgradnje kanalizacije. M. Steklusa Uredništvo se iskreno zahvaljuje za vsa prejela voščila z željo, da bi ludi v lelu 1998 oslali naši zvesti bralci. KNJIŽNICA GROSUPLJE A ,J~_: -___— Aktivnosti na komunalnem in cestnem področju v v letu 1997 Želimo vas na kratko seznaniti z aktivnostmi, ki so se odvijale v preteklem letu na področju komunale in cest. Omenjene aktivnosti zajemajo dobršen del občinskega proračuna. Omeniti moramo tudi, da na cestnem področju, predvsem kar zadeva rekonstrukcijo krajevnih poti, finančno sodelujejo tudi krajani s svojimi prispevki. Ta moment je v preteklem letu tudi določal prioritete, katere ceste so se prej modernizirale. Naj kronološko navedemo aktivnosti, ki zadevajo obnovo občinskih cest. Že zgodaj spomladi so se pričela zemeljska dela na cesti Lipa - Tržič - Paka. Na odseku med Trži-čem in Pako je izvajalec imel nemalo težav zaradi močvirnega terena. Potrebni so bili dodatni izkopi in nasipi. Zaradi te situacije je bila gradnja nekoliko tlražja. Zemeljska drla SO se nadaljevala na cesti med (letežem m Tisovcem. V letu 1996 je bil moderniziran tlel ceste, v letu 1997 pa smo za asfaltiranje pripravili še preostali del, tako da vašimi Tisovca tlo tlom.i pridejo po asfaltni cesti. V Pretlstrugah je modernizirana krajevna cesta mimo stare apnenice in krajevna cesta proti stanovanjski hiši legel. V Mali vasi it bilo potrebno pri rekonstrukciji ceste zamenjati tudi vodovodno instalacijo, ki poteka pod cesto. Sama rekonstrukcija pa je zajela odsek ceste od centra Male vasi do zadnje hiše v smeri proti Zdenski vasi. Vse omenjene ceste so se tudi asfaltirale. Ker so krajani Kolenče vasi prav tako plačali prispevek za rekonstrukcijo ceste Kolcnča vas -l.ipa, so bila opravljena tudi zemeljska dela na tej cesti. Prav tako pa so se zemeljska tlela izvedla tudi na krajevni cesti, ki mimo stan. hiše Perhaj votli proti Skocjanu. Ker smo s strani države iz naslova demografsko ogroženih prejeli dodatna finančna sredstva namensko za modernizacijo ceste v Tržiču in Kolenči vasi, smo s pomočjo le-teh neposredno pred prvim snegom asfaltirali ludi testo v Kolenči vasi. Sicer je bilo predvideno, tla se omenjena cesta asfaltira v letu 1998. .Aktivnosti so potekale tudi na vzdrževa- nju lokalnih cest in označitvi naših vasi. V preteklem letu je bila dodatno postavljena vertikalna prometna signalizacija v vrednosti cca 2.000.000,00 SIT Na tem področju je ostalo še nekaj nerešenih problemov, ki jih nameravamo rešiti v letošnjem letu. Kar zadeva vzdrževanje krajevnih, cest še naprej ostaja pravilo, tla poti oz. ceste vzdr-žijejo krajani sami s tem, tla material za vzdrževanje preskrbi občina. V preteklem letu so se odvijale določene aktivnosti na pripravi dokumentacije za gradnjo pločnika va Vidmu. Izvedena je bila odmera cestne parcele z namenom ugotovitve dejanske parcelne meje med cestno parcelo in parcelami v privatni lasti. Še vedno pa je v teku zbiranje soglasij, saj vsi so-glasotlajalci še niso podpisali soglasja, kar pa ovira nadaljni postopek zbiranja dokumentacije. V preteklem letu so se v predvidenem obsegu izvajala tudi tlela na vzdrževanju gozdnih cest. Na komunalnem področju so se med drugim aktivnosti odvijale tudi na reševanju problema pitne votle. Dela so se izvajala na rekonstrukciji primarnega vodovoda v Ponikvah in Pretlstrugah. Na predlog hi-drogeologa, ki pokriva tudi naše področje, pa je bila izvedena dodatna vrtina med Kompoljami in Podgoro, z namenom pridobivanja dodatne pitne votle. Naj orne nim, da ja na območju naše občine področje med obema naseljema edino, na katerem je možno pričakovati oz. tipati zdravo pitno votlo. Dodatno vrtino smo namreč hoteli izdelati na lokaciji že obstoječih vrtin v Robu, vendar smo naleteli na nasprotovanje sosednje občine, ki je gradnjo vrtine pogojevala z nerazumljivo visokimi finančnimi zahtevki. Rezultati nove vrtine v Kom-poljah sicer niso taki, kot smo jih pričakovali, vendar je v vrtini toliko vode, da bi v skrajnem primeru z njo oskrbeli Kom polje in Podgoro. JKP (Irosuplje pa je iz naslova amortizacije izvedlo več rekonstrukcij vodovodov, na katerih so bile zabeležene največje izgube votle. ( Videm, Kompolje, Mala vas) Dokončana in tehnično prevzela je bila tudi mala čistilna naprava v Potiskavcu. V teku je enoletno poskusno obratovanje. Analize prečiščene vode so pokazale, da se meti gospodinjske odplake meša velika količina hlevskih fekalij in meteorne VsT'"^ Vzrok za to so gotovo nestrokovni priklji i posameznih gospodinjstev, ki so priključni na napačno kanalizacijsko cev. Konec leta je izvajalec KPL ti.ti. pričel tudi z. gradnjo kanalizacije med Bruhanjo vasjo in Podgorico. Zaradi ugodnih vremen s k i h razmer dela napredujejo in predvidevamo, da bodo zaključen,! do Zgodnje pom ladi, Določena tlela so bila izvedena tudi na reševanju meteornih votla v samih naseljih, 'lako se je delno rešil ta problem v naselju (',esta, kjer sla zgrajeni dve ponikovalniei za odvajanje meteorne votle, ki je ob večjem deževju povzročala kup preglavic vaščanoin (,este. Prav tako seje reševal problem odvajanja meteornih vod na luži v Zdenski vasi. Velik problem postaja urejanje nove deponije za komunalne odpadke. V letu l1'"7 so se odvijale aktivnosti predvsem na i -dobivanju zemljišč. Upamo, da bo v letenjem letu ta problem rešen tlo take mere, tla bodo odpadki našli svoje mesto tam, ka mor sodijo. V preteklem letu SO tekle aktivnosti tudi na pridobivanju dokumentacije za gradnjo mrliške vežice na Vidmu. Prenutno smo pred izdajo lokacijskega dovoljenja. Menimo, tla je bilo preteklo leto na opisanih področjih dokaj uspešno, vendar oceno O opravljenih delih prepuščamo vam, občanom. Anion Rus OBVESTILO Obveščamo vas, da so od 1. januarja 1998 v veljavi NOVI ZNAKI ZA ALARMIRANJE. Vsako gospodinjstvo jih je prejelo priložene k občinskemu glasilu. Naš kraj Prireditve 2/1998 Komentar V novo leto z nerešenimi problemi Potem, ko je pojenjal praznični blišč, se je življenje spet vrnilo v normalne tirnice. Da se socialni in gospodarski problemi nadaljujejo, so nas opomnili politični dogodki po novem letu. Omenimo samo nekatere. Najprej nas je vlada presenetila s podražitvami, na težko socialno stanje pa opozarjajo ponovne stavke v gospodarstvu. Ob vseh gospodarskih težavah še ni jasno, kaj bo s Slovenskimi železarnami, nad Litostrojem pa grozi stečaj. Predstavniki vlade in sindikatov negospodarstva so se sporazu-■ rteli o nekaterih varčevalnih ukrepih, kljub ibljubam pa ni rešen problem nesoraz-. nerja plač v javnem sektorju, kar postaja vse bolj občutljivo področje. Podpredsednik vlade, ki je zahteval, da se direktorji državnih ustanov in skladov znižajo svoje previsoke plače, je ostal le pri večkratnih grožnjah, ki bolj spominjajo na nabiranje točk, kot na možnost realizacije te zahteve. Sicer pa se ob prebiranju časopisov že kaže, kdo bo nosil večjo odgovornost za vse napake vladne politike. Tudi parlament je začel z delom. Poslanci so po vetu Državnega sveta še enkrat izglasovali povečan prometni davek od storitev, ponovno pa so podprli tudi novelo zakona o prispevkih za socialno varnost, po kateri bo treba plačati prispevke za vse prejemke iz delovnega razmerja, tudi na-primer od regresa za letni dopust. Vse to pa dokazuje, da država najbolj skrbi za po-l^večanje svojih proračunskih sredstev. Ta očitek in mnogo drugih je bilo slišati v Državnem zboru na splošni obravnavi letošnjega proračuna, ki je kar za 13% večji od lanskega in ni niti razvojno niti varčevalno naravnan, kar še posebej velja za javno porabo. Dr. Drnovšek pa je, kot vedno, z delom vlade in koalicije zadovoljen. Tako je namreč povedal na svoji prvi tiskovni konferenci po novem letu, ko je med drugim tudi dejal, da vlada uspešno nadaljuje pogajanja z Evropsko zvezo. Drugačno mnenje pa imajo o tem strokovnjaki Mednarodnega denarnega sklada IMF, ki spremljajo dogajanje v naši državi veliko bolj kritično. Ponovno so opozorili, da razvoj v Sloveniji poteka prepočasi, da zamujamo z reformami, da imamo prevelik proračunski primanjkljaj, kar je posledica slabe gospodarske politike, zato se lahko zgodi, da si bomo sami zaprli vrata v Evropsko zvezo. M. S. Praznovanje dneva samostojnosti - pohod z baklami na Kamen vrh "O domovina, ko te je Bog ustvaril, te je blagoslovil in je rekel: "Tod bodo živeli veseli ljudje." Nazadnje mu je ostalo polno prgišče lepote: razsul jo je na vse štiri strani, od štajerskih goric do strme tržaške obale ter od Triglava do Gorjancev in je rekel: "Veseli ljudje bodo živeli tod, pesem bo njih jezik in njih pesem bo vriskanje!" Kakor je rekel, tako se je zgodilo. Božja setev je pognala kal in je rodila -vzrasla so nebesa pod Triglavom." (Ivan Cankar: Zbrani spisi) In deželo pod Triglavom je Bog še enkrat blagoslovil. 23. decembra, 1990 se je slovenski narod s prepričljivo večino soglasno izrekel za samostojno državo. To je dejanje njegove volje, za katero ni nikomur odgovoren razen samemu sebi. Je akt, ki ga lahko sprejme samo zrel narod, ki je sposoben in pripravljen soočiti se z izzivi časa in okolja, v katerem živi. Plebiscitna odločitev nam je omogočila, da smo kot evropski narod po več kol tisočletnem bivanju na tem ozemlju dobili lastno državo in se tako uvrstili v evropsko in svetovno skupnost nacij. S ponosom in veseljem se spominjamo tega dne. Tudi zato je dan samostojnosti državni praznik, ko lahko samozavestno in brez grenkobe razmišljamo o vsebini in temeljih naše državnosti. V tem duhu in namenom organizira Vaška skupnost Podgora skupaj s Turističnim društvom Dobrepolje in Planinskim društvom nočni pohod z baklami na Kamen vrh. Letošnjega pohoda se je udeležilo blizu 400 pohodnikov. Najštevilčnejši so bili iz smeri Ponikve. Ampak tudi iz Predstrug, Vidma, Podpeči in Podgorc niso dosti zaostajali. Na Kamen vrhu so nas člani Planinskega društva prijetno presenetili. Pripravili so dva kresova, ki sta služila tako za osvetlitev kt ogrevanje. Z veseljem pa so pohodniki posegli tudi po kuhanem vinu in čaju. Vse pohvale! Specifičnost tega pohoda so bakle. Letos smo krenili na pohod s stotimi. Na vrhu Kamen vrha pa še ognjemet v čast dneva samostojnosti. Seveda pa ne bi bili Dobre-poljci, če ne bi pevci ubrano zapeli tudi našo himno Zdravljica. Bilo je veličastno in lahko smo ponosni. Petje in dobro razpoloženje je trajalo kar blizu dve uri, potem pa smo se počasi začeli vračati v dolino. Pot - tako navzgor kot navzdol - ima poseben čar. Že razsvetljava z baklami je edinstvena. Poleg tega pa mnogo postankov, domiselnih pripomb, pesmi in tudi za "ta kratkega" smo si vzeli čas. Se veti,i pa je treba priznati, da nam je bilo vreme letos zelo naklonjeno, saj je bilo suho in ne preveč hladno, skratka enkratno za nočni pohod. In razmišljanja za naprej oz. naslednja leta ... Pohod smo letos organizirali tretjič. Prvo leto nas je bilo na Kamen vrhu okoli 60, drugo leto blizu 200, tretjič smo to številko podvojili. Želja in cilj organizatorjev je, da bi se letos udeležilo tega pohoda še več ljudi. Ugotavljamo namreč, da so nekatere vasi oz. vaščani še popolnoma neaktivni. S posebnimi akcijami bomo poskušali animirati tudi te. Da pa bi ta pohod postal resnično tradi cionalen in poznan širše po Sloveniji, bomo pripravili program organiziranega izleta, in sicer iz drugih krajev Slovenije v sodelovanju s turističnimi agencijami. Seveda pa bi želeli ta izlet oz. aranžma vključiti poleg prevoza tudi prehrano. Namreč ob vrnitvi s Kamen vrha v dolino želimo za pohodnike iz drugih krajev organizirati prehrano, in sicer "dobre-poljske koline". Ta večerja naj bi bila po 6 Naš krai Prireditve in sprejemi 2/1998 vseh gostilnah od Ponifcev do Strug enaka. Ampak res domača, dobre-poljska s svojimi specifičnimi krvavicami, /, maliso, jetrnimi in pljučnimi klobasami, seveda obvezno z našim kislim zeljem ali repo ter domačim kruhom. Vaška skupnost Podgora je pripravljena m sposobna speljati ta projekt, seveda ob podpori občine, TD, PD, aktiva kmečkih /ena ter vseh gostiln v naši občini. Trdimo, da bi bil ta projekt prava promocijanaše občine in občanov v širšem prostoru Slovenije, tudi tržno. In na koncu? lako kot smo na sveti večer nazdravili novorojencu in želeli, da bi bilo I )ete v srcih vseh ljudi, tako na dan samostojnosti dvignimo čaše in nazdravimo svoji državi. 1 hala Boga, da jo imamo in živimo v miru. Praznujmo in veselimo se za vse, na kar smo ponosni, kar spoštujemo, za kar smo pripravljeni tudi nekaj žrtvovati. Vsak po svojih močeh in znanju. Potrkajmo na svojo državljansko zavest in se vprašajmo, kako je stem praznovanjem, kje je veselje nad drŽavo, kakšna sta spoštovanje in odgovornost zanjo. Kje so naše zastave, da na ta dan ne plapolajo po oknih in zvonikih, kje pesem mladih, kje so ljudje, ki vidijo v delu drugih samo napake, ne vidijo pa bistva! Ko bomo namreč postali ponosni na domovino, bomo ponosni tudi sami nase. Tone Novak Novoletni spreje duhovnike za 14. januarja je župan Anton Jakopič pripravil novoletni sprejem za vse duhovnike iz občine, tako kot je to navada v mnogih drugih občinah. Udeležili so se ga župnik gospod Franc Skulj in kaplan gospod Jernej Marenk iz župnije Dobrepolje in župnik gospod Bogomir Hren iz struške župnije. Zaradi obveznosti je bil odsoten le gospod Ciril Murn iz župnije Hinje, kamor spada vas Polom. Srečanje je potekalo v prijateljskem in sproščenem pogovoru in je ponovno dokazalo, da med < cerkvijo in vodstvom občine vladajo dobri odnosi in da ni nikakršnih problemov. Predvsem pa je volja na obeh straneh, da se morebitne težave rešujejo v zadovoljstvo vseh predvsem pa v materialno in duhovno korist vseh občanov. Župan Anton Jakopič se je v pozdravnem govoru zahvalil za delo in poslanstvo, ki ga opravljajo duhovniki. V nadaljevanju pa je dejal: "I >a-nes se vrednote grobo rušijo, kar prinaša negativne posledice za ves narod, pa tudi naši občani niso imuni pred tem. Zato smo bolj kot kdaj-koli potrebni širjenja duhovnega obzorja in verskega prepričanja, ki je bilo Slovencem skozi zgodovino vodilo, da smo preživeli in se vključili v krog kulturnih narodov." Gospod Skulj se je v imenu vseh zahvalil za povabilo in poudaril, da ceni dobronamernost občine oz. njenega vodstva, ki ima posluh za duhovne dobrine in prizadevanja Cerkve. Obžaloval je, da nekateri gledajo na Cerkev v negativni luči in dodal: "Cerkev pomaga graditi državo, saj k njenemu razcvetu pripomore tudi duhov no zadovoljstvo ljudi." Župan je v nadaljevanju poudaril, da je naklonjenost dobremu sodelovanju prisotna ludi v občinskem svetu, nato pa je predstavil način financiranja občin in s tem v zvezi tudi možno sti vzdrževanja cerkvenih objektov, ki so obenem tudi kulturni spomeniki. Poudaril je, da bi mo ralo biti njihovo vzdrževanje tudi naloga < ne, vendar se zaradi dosedanjih večjih inve j v občini tega Še niso lotili. Na osnovi razpisov Ministrstva za kulturo je možno pridobili določena sredstva tudi za le namene, vendar je pogoj, da polovico sredstev priskrbi občin,i sama. ()bljubil je, da bo občina v okviru možnosti pri stopila tudi k tistim projektom, ki bi jih Cerkev s pomočjo vernikov težje zmogla, predvsem restavracije oltarjev, zbirk in podobno. Zaenkrat se je občina v okviru natečaja obnove sakralnih in kulturnih objektov prijavila za obnovo oltar ja v Ponikvah in Drobničevega spomenika. V pogovoru so se dotaknili še nekaterih dni gih perečih problemov, kot je gradnja doma za ostarele, možnosti ureditve kapelice v Zavodu v Ponikvah, obnove porušenih kapelic itd. 'kakšna srečanja so vsekakor potrebna, saj lah ko še izboljšajo sodelovanje in pripomorejo I trejšemu reševanju problemov materialnega duhovnega značaja, saj gre vse to le v prid i,., dem, kar je bilo večkrat poudarjeno na tem srečanju. M. Steklasa Župan v pogovoru z gosti Tone Kralj - retrospektiva od 22. januarja do 22. marca v Moderni galeriji 22. januarja je bila v Moderni galeriji v Ljubljani otvoritev velike retrospektivne razstave slikarja, grafika, ilustratorja, oblikovalca in arhitekta Toneta Kralja. L Janja razstava je največja i, najpomembnejša do zdaj in obsega slike, grafike, kipe, knjižne ilustracije in pohištvo. Čeprav ne zajema vseh Kraljevih del, pa lahko vsa njegova znana dela najdemo v lepo urejenem in obsežnem katalogu, ki je izšel ob tej priložnosti. Razstavo je pripravil višji kustos Igor Kianje, ki je bil tudi avtor velike in odmevne razstave Franceta Kralja v letu 1995. Dobrepoljci ga poznamo tudi kot avtorja referata o Francetu Kralju v zborniku Naši kraji in ljudje, njegov prispevek pa smo brali tudi v Našem kraju. Tudi sedanja retrospektivna razstava je zelo domiselno urejena, pripravljali pa so jo več kot eno leto, saj je bilo potrebno mnoga dela restavri-rati. Razstava hkrati opozarja na pereč problem, ki se pojavlja ob bogatem Kraljevem opusu - to je propadanje njegovih stenskih poslikav, predvsem v cerkvah po Primorskem in tudi drugod. Nekaj neresta-vriranih del, ki je na voljo na ogled, pa opozarja prav na to. Razstava tega velikega rojaka in izjemnega ekspresioni-sta bo odprta do 22. marca. M. Steklasa Tone Kralj, 1929 90 let Moškega pevskega zbora "Rafko Fabiani" Jubilej, kakršnega je v nedeljo, 21. decembra, praznoval Moški pevski zbor Rafko Fabiani, doseže le malokateri zbor. 90 let neprekinjenega delovanja priča ne le o nesporni kvaliteti, ki ga uvršča med najboljše amaterske pevske zbore v Sloveniji, ampak tudi o tradicionalni ljubezni in predanosti zborovskemu petju, ki v dolini že od nekdaj ustvarja široko podlago in vedno nove vzpodbude za gojitev te glasbene dejavnosti. Velik in kvalitetni glasovni razpon, ki ga premore ta pevski zbor, pride Se bolj do izraza ob odličnem zborovodju Tonetu Šinkov-CU, ki že dolgo vrsto let uspešno vodi ta zbor in tako dostojno nadaljuje delo svojega predhodnika Rafka 1 abianija. V 90-ih letih delovanja se je izmenjalo v zboru več generacij. Kot da petje pomaga uglasiti tudi generacije, rodove. Zbor se neprestano pom-laja, dobrih pevcev ne zmanjka. Nivo osla ja, volja in zavzetost za petje ne pojenja. S svojim plemenitim delom bogatilo kulturno dejavnost v občini. Ni naključje, da so si za svoj jubilejni kon-cert izbrali župnijsko cerkev na Vidmu, saj je njihovo petje v veliki meri vezano na cerkveno bogoslužje, čeprav v zadnjih letih vedno več nastopajo tudi na raznih prireditvah v občini, pa tudi drugod po Sloveniji. I/, svojega širokega repertoarja so za jubilejni koncert pripravili precej zahteven izbor priznanih skladateljev cerkvenih pesmi kol so Rimski Korsakov, Jakobus Gallus, Matija Tome in drugi. Zbor sta pozdravila Ivan Grandovec, predsednik pastoralnega sveta in župan Anton Jakopič, ki je tudi sam član zbora. Pozdravno pismo s čestitkami pa so poslali tudi vaščani vasi Spodnja Slivnica. kepo doživetje v predbožičnem času. M. Steklasa Nekaj iz zgodovine Moškega jurskega zboru Hajko Fabiani, kakršno jepredstavil voditelj končala IgorAhačevčič: Težko je natančno povedati, enarno pomoč pa so Godbi prispevali: OBČINA DOBREPOLJE Z KO občin Grosuplje, Dobrepolje, [vančna Gorica PEKARNA BLATNIK OMEGA COMMERCE LJUBLJANA TRGOJAN Videm AVTOMEHANIKA (AVTOVLEKA KAŠTELI C MIZARSTVO JAKIČ Zdenska vas DOLINŠEK TRANSPORT Ljubljana ARMING Ljubljana ADLES Ljubljana TRUBARJEVA DOMAČIJA Rašca PACO Ljubljana V letu 1998 želimo godbeniki vsem veliko zdravja, sreče, zadovoljstva in delovnih uspehov. SREČNO! Godba Dobrepolje Andrej Škanlelj, foto: Anton Podržaj Igor z nami že enajstič na božično-novoletnih koncertih Gasilec Cene gasi razgreto občinstvo KULTURNO DRUŠTVO D0BREP0LJE vabi na 8. februarju, ki bo v soboto, dne 7. februarja 1998, ob 20. uri ■ v Jakličevem domu na Vidmu. Proslavo bo pripravila Mladinska dramska skupina KD Dobrepolje VABLJENI! KULTURNO DRUŠTVO DOBREPOUE vabi vse svoje člane na REDNI LETNI OBČNI ZBOR ki bo v soboto, dne 14. februarja, 1998 ob 19. uri v prostorih godbe v Jakličevem domu na Vidmu. Predsednik KD Dobrepolje: FranciZrnec mm i*1....................... V počastitev kulturnega praznika sta ZKO Dobrepolje, Grosuplje, \vancna Gorica in KINO Dobrepolje pripravila predvajanje slovenskega filma HERZOG Film bo na sporedu v petek, 6. 2. T 998 ob 19.30 Cena vstopnic je za to priložnost znižana na 300 SIT. VUUDNO VABLJENI! Naš kraj Naš gost 2/1998 11 Miro Gruden - kovač iz Fonikev Kovaška obrt je bila včasih v Dobrepolju zelo razvita. Skoraj v vsaki vasi sta bila po eden ali dva kovača, ki sta kovala konje in vozove. Dandanes je ta obrt vsaj v taki obliki kot nekoč, skoraj povsem izumrla. Naj predstavitev enega od njih, ki se še vedno po malem ukvarja s tem delom, oživi čase, ko je bil kovač nepogrešljiv v vasi. GRUDNOVA KOVAČIJA liio Gruden i/, Ponikevje eden tistih, ki • hranil svojo kovačijo vse do danes. Med urejenimi pročelji hiš je bila na zunaj komaj opazna. Ko pa je prijazen lastnik odprl vrata svoje delavnice, se je pokazal prostor, kakršnega mnogi poznajo le še s fotografij ali muzejev. Najbolj opazen je bil meh z je-šo, kjer kovač greje železo, da poslane mehko. Potem ga tolče na nakovalu in kuje do zaželjene oblike. To pa še zdaleč" ni vse, kar je videti v njegovi kovačniei. Kdo bi si mislil, koliko raznega orodja rabi kovač pri svojem delu. Od vitalnega Stroja, natezalni-ka /a šine, kovaškega primoža do raznih kovaških kladiv, klešč, ključev, prebijačev in drugega orodja. Seveda pa si kovača navadno predstavljamo ob kovaškem nakovalu, lako kot je videti našega Mira Grudna na ' »grafiji. NADALJEVANJE KOVAŠKE TRADICIJE Pri Grudnovih se kovaška tradicija nadaljuje že v tretjem rodu. Moj sogovornik Miro je obrt prevzel po svojem očetu. Skoraj gotovo pa tudi veselje do tega poklica, saj ga je spoznaval še kot otrok. Med vojno, leta 1943, je opravil pomočniški izpit, vendar je usoda hotela, da tega dela kar štiri leta ni opravljal doma. ŠTIRI LETA ODSOTNOSTI Vsak človek ima svojo življenjsko zgodbo, njegova je gotovo ena zanimivejših. 19 mesecev je preživel v nemškem ujetništvu. Ko so tam ugotovili, da je izučen kovač, so ga poslali k nekemu privatniku, kjer je nekaj časa pomagal v njegovi kovaški delavnici in tako obdržal stik s poklicem, za katerega se je izučil. Na ta način je tudi lažje prenašal osamljenost, saj je bil med samimi tujci. Kasneje so ga na njegovo željo premestili drugam, kjer je delal v družbi šestdesetih Slovencev. Konec vojne je dočakal v ujetništvu. Pred njim je bila dolga in razburljiva pot domov. Potoval je s kolesom. Z vmesnimi postanki polnih dvajset dni. Doma pa ga je čakalo še služenje JLA, ki je trajalo kar 30 mesecev. Šele v oktobru, leta 1947, se je dokončno vrnil domov. OBDOBJE OD LETA 1947 DO LETA 1970 Ob vrnitvi mu je oče prepustil kovačijo. Miro je bil tako imenovani "podkovski" kovač, njegovo glavno delo je bilo kovanje konj. Z delom je bil zelo zaposlen, saj je bil to čas furmanov, ki so vozili les z Roba proti Kočevju. V Dobrepolju je bilo takrat zelo veliko število konj in furmanov. Pot od doma jih je vodila prav mimo Grudnove kovačije. Vedno jih je vozilo po več skupaj, da so si v gozdu lahko pomagali pri speljeva- nju, če je bilo potrebno. Tako je imel Miro polne roke dela, od zgodnjih jutranjih ur pa do večera. Včasih je čakalo pred kovačijo tudi po pet ali šest furmanov hkrati, da bi podkovali svoje konje. Največ je delal sam. Če je bilo potrebno, mu je pomagal oče, kasneje, ko je ta umrl, pa tudi mlajši brat in mama. Delal je po ves dan, prostega časa ni bilo, pogosto je moral tudi zelo zgodaj začeti z delom, saj so se nekateri furmani že zarana odpravili od doma, da je bilo manj muh. PO LETU 1970 JE BILO ZASLUŽKA ČEDALJE MANJ Pravzaprav sta obstajali dve vrsti kovačev. Eni so kovali konje nekateri pa so se ukvarjali z drugimi kovaškimi deli. Čeprav je bil Miro "podkovski" kovač, je znal delati vse: okovati voz, narediti sekiro, venek, popravljati ali narediti brano, drvine itd. Po letu 1970 pa so se časi na hitro spremenili. Nastopil je čas, ko so se začeli vse več uporabljati traktorji; furmanstvo je začelo propadati, hkrati z njim pa tudi kovaška obrt. Zaslužka je bilo čedalje manj, davki pa visoki, zato se je bil Miro prisiljen zaposliti. Po službi pa je lahko le še kaj malega postoril v kovačniei. PO UPOKOJITVI Tako so se počasi nabirala leta in na vrata je potrkala starost. Zdaj Miro Gruden umirjeno preživlja upokojenska leta. "Tu in tam še podkujem kakega konja ali naredim kakšno manjšo kovaško stvar, večjega dela pa ne bi več prevzel", odkimava. Včasih ga kdo poprosi, da poreže in naravna kopita športnemu konju. Drugega dela, pa pravi, da nima veliko. "Le tu pa tam naredim še kaj malega", dodaja. Ko pa se pogovarjava bolj podrobno, hitro ugotovim, da živi polno življenje in da mu tudi dela nikoli ne zmanjka. Vsako leto si sam napravi drva za zimo, obdeluje vrt, ima pa tudi nekaj zajcev. Pa raznovrstna opravila okoli hiše, po malem pa tudi v delavnici. Ko sem ga obiskala, je ravnokar spremljal televizijski prenos smučarskega velesla-ma. Poznal je vsakega smučarja, tujega ali našega, in vedel povedati o njem vse uvrstitve in druge podrobnosti. Smučarski šport ga izjemno zanima, ker je tudi sam v mladosti smučal. Sicer p.i g.i odlikuje odličen spomin, saj se natančno spominja vsega iz preteklosti, zato pogovor z njim nikakor ni bil dolgočasen. Lepo se mu zahvaljujemo zanj. Pripravila M. Steklasa ZAKLJUČEK AKCIJE "UREJENA DOMAČIJA 1997"_ Z akcijo bodo nadaljevali NAJLEPŠE STANOVANJSKE HIŠE (po izboru občinstva): 1. Jože Jeršin, Videm 2. Anton Prijatelj, Podgora 3. Tone Cimerman, Podpeč 20. decembra je bila v Jakličevem domu z zabavno-razve-drilno prireditvijo in podelitvijo priznanj zaključena letošnja akcija "Urejena domačija 97". Pri letošnjem ocenjevanju so ločili kmetije od stanovanjskih hiš. Da bi bilo vse skupaj čim bolj objektivno, je poleg komisije pri ocenjevanju kmetij in hiš sodelovalo tudi občinstvo. Tako je bilo podeljenih 6 nagrad komisije in 6 nagrad občinstva. "Akcija TD je vsekakor vredna podpore, saj je ukvarjanje z našo neposredno okolico izredno pomembno, vpliva tudi na naše življenje in počutje. S tem pa je povezano tudi varovanje našega okolja." Tako je napovedal na začetku prireditve voditelj Igor Ahačevčič. Predsednik TI) Stane Sktllj je v svojem izvajanju predstavil pomen in namen akcije, predstavil pa je tudi ostale letošnje dejavnosti, ki so jih izvedli. Tajnica društva Pavlina Novak pa je govorila o prizadevanjih TD in občine, ki gredo v smeri oživitve podeželja in s tem tudi naše I )obrepoljske doline. Podrobneje je govorila o svoji udeležbi na delavnici o turizmu, ki so jo vodili strokovnjaki iz Londona. Predstavila seje tudi absolventka etnologije Mojca Lovšin, ki je sodelovala kot zunanja sodelavka pri ocenjevalni komisiji. Dejavnosti in prizadevanja TI) je v svojem krajšem govoru podprl tudi župan Anton Jakopič. Premore med govori in podelitvijo nagrad sta izpolnila mlada harmonikarja Luka Skulj in Miha Znidaršič, drugi del prireditve (xi je bil v celoti glasbeno naravnan. Skupina ()ombo je pod vodstvom Braca Dobičkarja nastopila z jazz glasbo, kar imamo priložnost le redko slišati na prireditvah v Jakličevem domu. Za konec pa je s krajšim koncertom razpoložil dvorano izjemni Al-berto ( iregorič. Prireditev je lepo uspela, enako je možno trditi za celotno akcijo Turističnega društva, ki je potekala v letošnjem poletju. Ocenjevalna komisija in TD nameravata določene pomanjkljivosti v prihodnje odpraviti. Predvsem želijo v akcijo vključiti vse vasi v ob- čini, zato napovedujejo izpopolnitev kriterijev in načina izbire. Turistično društvo se zahvaljuje vsem sponzorjem za sodelovanje in podporo akciji: TABOR Grosuplje TRGOJAN Videm Cvetličarna LILIJA Gostilna BRDAVS TD Dobrepolje M. Steklasa, foto: Naš kraj NAJLEPŠE STANOVANJSKE HISE (po izboru ocenjevalne komisije) 1. Bojan Bukovec, Ponikve 2. Drago Erčulj, Podgora 3. Bojan Babic, Kompolje NAJLEPŠE KMETIJE (po izboru občinstva): 1. Tone Kastelic, Podgora 2. Štefan Adamič, Videm 3. Marjan Hočevar, Mala vas NAJLEPŠE KMETIJE (po izboru ocenjevalne komisije): 1. Marjan Hočevar, Mala vas 2. Štefan Adamič, Videm 3. Viktor Volek, Cesta Levo: podelitev prve nagrade občinstva za najlepše urejeno kmetijo Spodaj: podelitev prve nagrade občinstva za najlepše urejeno stanovanjsko hišo Naš krai Turizem 2/1998 13 Zasedba Combo Braca Doblekarja Govor Pavline Novak ob zaključku akcije UREJENA DOMAČIJA 97 V upanju in želji, da ste tukaj prisotni ljudje, ki o turizmu kot gospodarski veji razmišljate tudi tržno, izkoriščam to priložnost, da vam predstavim prizadevanja TD in občine, ki gredo v smeri oživitve podeželja in s tem seveda naše Dobrepoljske in Struške doline. pacitct. /al, v celi občini Dobrepolje ne premoremo niti enega. V mestu imajo v ta namen hotele, motele in podobno, na podeželju je to turizem na kmetih ali bolj uporaben termin "kmečki turizem" ali "turizem na kmetiji". Na teh seminarjih oz. delavnicah so bili prisotni tudi lastniki kmetij oz. domačij, ki se poleg svojega poklica ali kmetijstva dodatno ukvarjajo tudi s turizmom. Pravzaprav so vsi bili zelo mladi, ki jih je pač današnja brezposelnost v nekem smislu prisilila razmišljati tudi o tem, da lahko svojo eksistenco zagotovijo tudi na način "kmečkega turizma". Pa pravijo, da se jim "splača". Danes in tukaj ste krajani, mladi in starejši, ki imate osnovne pogoje - lepe, urejene več-sobne hiše. Ne verjamem, da so v vseh sobah družinski člani. Če je le ena soba prosta in imate doma nekoga, ki lahko skuha za zajtrk žgance z mlekom ali zeljem, in razmišljale tržno in turistično, ste na pravi poti. Namreč, tudi to bo Evropa. I )a pa bi v občini dobili približno sliko 0 tem, koliko in kdo je pripravljen in sposoben sodelovati v omenjenem projektu, smo v TD pripravili anketo. Po novem letu bomo obiskali vsako družino oz. hišo v naši občini. V pogovoru bomo še podrobneje razložili naše želje, ki naj bi v prihodnosti postali vaši cilji. Vlada in in ambasada Velike Britanije ter ',• km I low Fund, Ministrstvo za kmetij S-!"'«, gozdarstvo in prehrano Slovenije sta s sodelovanjem Centra za promocijo turizma organizirali delavnico z delovnim naslovom "Regionalni projekt za oživitev podeželja skozi trajnostni razvoj turizma." Na tej delavnici so sodelovale naslednje občine: (',erk-no, ('.crknica, Idrija, Kočevje, Loški Potok, Osilnica, Ribnica, Velike Lašče in Dobrepolje. Predstavniki teh občin smo se štirih delavnic udeležili v novembru in oktobru. Delavnico SO vodili predstavniki podjetja EC110T0URISM iz Londona. Namen teh delavnic oz. seminarjev je bil, dobiti odgovore na naslednja tri vprašanja: 1. Ali na obravnavanem območju obstaja možnost oblikovanja regijskega turističnega proizvoda na podeželju, ki bo vseboval ali vključeval vsebino na področju naravne in kulturne dediščine. 2. Ali je lokalna skupnost pripravljena in sposobna zagotoviti konsens za oblikovanje takega regijskega turističnega proizvoda in kakšne so njene možnosti za pristop h konkretnim projektom. 3. Predstaviti izkušnje projekta "Po poteh dediščine Dolenjske in Bele Krajine", ki je kot prvi v Sloveniji in Srednji ter Vzhodni Evropi opredelil regijski turistični proizvod na podeželju na področju naravne in kulturne dediščine. Na podlagi tega že dodelanega projekta in pridobljenih izkušenj pa ta ista skupina nadaljuje delo na drugem projektu, v katerega je vključena tudi občina Dobrepolje. Cilj tega projekta je, izboljšati standard, ekonomski in kulturni, ne da bi pri tem korenito spremenili ali uničili našo lokalno kulturo ali obstoječi način življenja, in sicer: ekonomska oživitev podeželja na način, da se turizem širi na nova in malo obiskana področja, s tem, da poveča število gostov, poveča raznolikost zanimivosti in storitev ter podaljša čas bivanja turista ali gosta. Čas bivanja gosta pa je odvisen od nočitvenih ka- Pavlina Novak med nastopom Turistično društvo pripravilo program prireditev Dobrepoljsko turistično društvo je tudi letos pripravilo koledar prireditev, ki se bodo zvrstila v občini v letošnjem letu. Koledar je v obliki zgibanke, že bežen pogled vanjo pa pove, da se bo letos zvrstilo zelo veliko raznovrstnih prireditev. Vodstvo TD in vsi, ki so se odzvali povabilu na sestanek, na katerem so usklajevali termine, so se morali kar precej potruditi, da so časovno uskladili vse, kar se bo v letošnjem letu zvrstilo. Program je najbolj natrpan proti koncu leta. Večina prireditev bo v dvorani Jakličevega doma, nekaj pa tudi na prostem. Na programu ostajajo vse dosedanje tradicionalne prireditve, ki jih pripravljajo kulturno in turistično društvo. Pripravljal-ci so lepo sprejeli dejstvo, da se je zelo aktivno vključila OŠ Dobrepolje z vsemi tremi podružničnimi šolami in vrtcem. Zelo aktivni bodo na PŠ Kompolje in PŠ Ponikve, pa tudi v Strugah, kar je še posebej razveseljivo. Novost v letošnjem letu pa bo velika zaključna športno-zabuvna prireditev ob koncu leta, ki jo bo pripravilo športno društvo. M. Steklasa Jože Kovačič iz Ponikev v letu 1997 456-krat na Kamen vrhu Ni kaj. Fant od fare. Od 288 na 456-krat. Številka, vredna, da ga spet povprašamo, kako je to dosegel. To je približno 11% vseh vpisov v knjigo. tale. Da imate dobro kondicijo, ni dvoma. Hodili ste po dvakrat. Ali ste kdaj poskusili iti tudi trikrat? - Da. To jc bilo poleti. Bila je res lepa i delja in sem se zelo dobro počutil. Bil je t' izziv. No, šlo je brez problemov. Kaj menijo drugi, ko jih srečate? -Da sem dober in zelo hiter. Ali ste doživeli kakšno zanimivost na tej poti? - Zanimivost. No, ja. Tik pod vrhom (približno 100 metrov) sem opazil sveže medvedove stopinje. Medtem ko sem šel na vrh, se podpisal in se vračal, pa so bile poleg prejšnjih še dvoje. Skoraj bi se srečala Vas je bilo kaj strah? - Ne, niti najmanj. Lani ste izjavili, da bi se kljub slabemu začetku radi približali magični meji 300-krat (to je 25-krat na mesec). Sedaj ste to mejo krepko potisnili navzgor. Kaj menite o tem oz. kako vam je to uspelo? - Res je. Začetek jc bil zelo slab, saj sem bil v januarju samo 13-krat (minus 12). Da bi zaostanek nadoknadil, sem začel hoditi dvakrat na dan, najprej samo ob nedeljah, nato pa še čez teden. Zaostanek mi je uspelo nadoknaditi do konca marca. Kljub temu pa sem še naprej hodil po dvakrat (kar navadil sem se) tako, da sem dosegel mejo 300-krat že konec avgusta. Zaradi lepe jeseni pa sem dosegel 365-krat v začetku oktobra. Do konca leta pa sem si mislil, kolikor pač bo, odvisno od vremena, in prišel 456-krat. Dodati moram, da mi ta pot izredno odgovarja. Je razgibana (ni enolična - samo strmina) in dolga približno šest kilometrov v eno smer. Mislim, da jc ena najlepših poti na Kamen vrh, saj sem prehodil tudi os- Kakšne načrte imate za letos? i - Nič posebnega. Zaradi obnove hiše ureditve okolice planiram polovico manj kot lani. Mogoče bom večkrat šel na Grmado in Sv. Ano. To je vse. Ali boste presegli to mejo? - Letos zagotovo ne. V prihodnjih letih pa mogoče na 500-krat. Seveda odvisno od vre mena (letos je bilo zelo dobro). Volja je. Ali imate kakšen nasvet? - Hodite čim več, kajti hoja vpliva na počutje in tudi gripe ne boste poznali več in tako bo več prostora v ambulanti. Pa SCVe da, da se kdaj na poti srečamo, če že ne gremo skupaj. Jožetu Kovačiču čestitamo za podvig in mu želimo še veliko užitkov pri hoji v hribe, obenem pa se mu zahvaljujemo za po govor. Pogovor in fotografijo pripravil: Janez Pavlin Od dopisnikov 2/1998 15 Družinski kotiček vfrf- Otroci in televizija Televizija otrokom prinaša veliko zabave, velik vpliv pa ima na razvoj razumevanja sveta pri njih. Kljub temu, da je televizija odličen učitelj, pa s seboj prinaša tudi negativne posledice. Zaradi gledanja televizije porabijo otroci manj časa za igro z vrstniki, za šport, glasbo, razmišljanje, branje knjig, pogovore v družini. Več kot štiri ure gledanja televizijskih oddaj na dan dokazano zmanjšuje uspešnost otrok v šoli, med poukom so zaspani, manj zbrani. Veliko otrok preživi od rojstva do 18. leta več ur pred televizijskim ekranom kot pa v šolskem razredu. Največji problem pa je gotovo nasilje na televiziji, ki vpliva na od-;ios do vrstnikov in odraslih. Pri nekaterih otrokih pa se pojavijo ; trakovi, nočne more, motnje v zbranosti in učenju ter prestrašen pogled na svet. Kako lahko Starši preprečijo zasvojenost sTV? Starši pomagajte poiskati svojemu otroku zanimiv šport, bobi, zanimive igre. Izklopite televizijo ter se z otrokom poigrajte, sprehodite se v naravi, preberite mu kaj, pogovarjajte se z njim. Otroka naučite presojanja pri izbiri oddaj, pomaga naj si s TV vodnikom. Spodbujajte ga, da gleda izobraževalne ter vzgojne oddaje (o živalskem življenju, ljubezni itd.). Otroku prepovejte gledanje oddaj polnih nasilja. Vedeti morate, kaj otrok gleda in mu povedati, zakaj se z določeno oddajo ne strinjate. Cc je otrok v šoli neuspešen, mu omejite gledanje televizije. Otroci naj ne gledajo televizije pozno v noč, zato naj bo čas spanja določen in reden. Televizor naj ne bo varuška otrok. Med obroki naj bo televizor ugasnjen, saj je to predragocen družinski čas. Ce mlajši otroci ob neprimernih oddajah le nočejo iz sobe, televizor preprosto ugasnite, s starejšimi pa se pogovorite o posle-tdicah nasilja prikazanega na ekranu. Z otrokom se pogovorite o vsakem filmu, ki ga je vznemiril in prestrašil. Ne norčujte se iz njega. Pomagajte mu izviti se iz objema strahu. Starši smo lahko tudi zgled: programi, ki jih gledamo, so jasno sporočilo tudi našim otrokom. Martina Škulj (povzeto po članku iz revije Viva) Piše: Konrad Piko Iz Društva upokojencev Vstopili smo s prvimi koraki v novo leto, še vedno pa se oziramo nazaj in se spominjamo, kaj smo doživeli v lanskem letu. Na splošno smo bili kar zdravi in zadovoljni. Želimo si, da bi bilo v letošnjem letu vsaj tako, kot je bilo lani. Nekaj članov smo zgubili za vedno, nekaj bo novih. Tako gre naše življenje svojo pot naprej. V našem društvu se lani ni dogajalo kaj posebno novega. Bilo je kot po navadi. Zbirali smo se na zabavah in hodili na izlete. To še imamo in to nas druži. Ob novem letu smo obdarili 44 naših članov, ki so stari nad HO let in štiri invalide, ki pa še nimajo KO let. Obiskali smo tudi naše člane po domovih v Ponikvah in Grosupljem. Videli smo, da imajo lepo urejeno in da so z vsem preskrbljeni. Razumljivo pa je, da si vsak želi domov, pa čeprav bi bilo slabše. Eni imajo domo-tožje, drugi pa se dobro počutijo in so kar zadovoljni v domovih. Letošnje silvestrovo je bilo zelo lepo. Lani je bil sneg, letos pa je bilo zeleno in toplo. Kot prejšnja leta, smo tudi letos pripravili silvestrovanje. Udeležencev je bilo 40, kar je deset več kot lani. Razpoloženje je bilo veselo, kot se spodobi za tako priložnost. Ni bilo nobene gneče, vse drugo pa boste ocenili tisti, ki ste bili prisotni na silvestrovanju. Zdaj pa že vsi razmišljamo o pripravah na letošnje pustovanje, ki bo 21. februarja. Vsi lepo vabljeni. Cim več naj vas pride v maskah za najbolj noro noč v letu. Za zdaj moram končati, tlo naslednje številke pa se bo spet nabralo kaj novic. Lepo pozdravljeni in nasvidenje na pustno soboto. Čebelarsko društvo Videm - Dobrepoljc organizira predavanje na temo ČEBELJE BOLEZNI IN ZDRAVLJENJE. Predaval bo g. Jože Gabrovšek dr. vet. med. Predavanje bo v nedeljo, 8. 2. 1998 ob 14. uri v prostorih občine Dobrepolje. Vabljeni vsi, ki jih ta tematika zanima 16 Naš kra Od dopisnikov 2/1998 Mladinska JO ALI JE MOJ ODNOS DO PROPAGANDE IN MNOŽIČNIH MEDIJEV DOVOLJ KRITIČEN Dandanes je človek dobesedno bomban-diran s propagando najrazličnejših lipov in obdan z množičnimi mediji, kol so knjige, časopisi, radio, televizija, letaki in podobno. Na splošno poznamo dva načina vplivanja. To sta propaganda, reklama, indoktrinacija in pranje možganov na eni strani in pa vzgoja, izobraževanje ter prosvctljcvanje na drugi strani. Za propagando in njej podobno vplivanje je značilno nenehno ponavljanje besed in gesel, oblikovanje refleksov in navad, nagrajevanje in kaznovanje, odsotnost mišljenja in nezavednost ali šibko zavedanje tega, kar se dogaja. Propaganda obljubila bralcem ali poslušalcem, da bo zadovoljila njihove potrebe. Indoktrinacija podreja posameznika virom, traja dolgo in ic popolno nasprotje tega, kar naj bi bila vzgoja. Zanjo je povsem pomembno ponavljanje, kritika ali nasprotovanje pa nista dovoljena. Posebej je vplivna v stanju socialne izoliranosti, kar je značilno za totalitarne režime. Propaganda poteka v vsem človekovem okolju. Celo napisi ulic (vsako mesto v prejšnji Jugoslaviji je imelo ulico ali trg po predsedniku Titu) imajo propagandni učinek. Skratka, dandanes ni nikogar, ki bi lahko trdil, da je do propagande in medijev popolnoma imun. Na človeka, ki je zelo občutljivo bilje, vpliva vsaka, tudi najmanjša novica. Sodobnemu človeku, predvsem povprečno ali podpovprečno izobraženemu, primanjkuje kritičnosti do vsega, kar ga obdaja in obsiplje z novicami, reklamami in sporočili. Predvsem mlad človek, ki še nima izoblikovane svoje samopodobc, mora paziti, da ne bi nekritično sprejemal in verjel vsemu, kar mu ponujajo mediji; predvsem televizija in časopisi. Le s pravo mero kritičnosti in z " zdravo kmečko pametjo" lahko človek ostane bolj ali manj neodvisen od vsega, kar ga skuša zavajati, z njim manipulirati in mu odvzeti lastno svobodo razmišljanja in odločanja. Janez Tomšič ZVEČER PREMISLI, KAJ... Vsi želimo biti takšni, da nas bodo drugi sprejemali. I ločemo, da nas bi vsi spoštovali, razumeli, da bi se vsak dobro počutil v naši družbi in da bi se tudi mi vedno čutili sprejete. Nihče ni popoln, ne jaz, ne ti in nikdar tudi ne bo. Vendar vsakdo se lahko popolnosti bolj ali manj približa, kepa navada, ki veliko pripomore k odpravljanju slabih navad in vsega, kar črni našo podobo, je vsakodnevno izpraševanje vesti. Ni pomembno, ali je človek veren ali ne, svojo vest lahko izprašuje vsakdo, pa naj bo vernik, ateist ali celo mk antiteist. Zvečer, preden zaspimo, je dobro, da se umirimo in pustimo, da se v notranjem molku pred nami odvije ce loten dan, kol da bi pozorno gledali nemi film o sebi. Sprašujemo se o moralnosti svojih dejanj. Tu gre predvsem za presojanje srca. Važnejše kot so naša dejanja, ki so lahko dobra ali slaba, je to da spoznamo kaj se dogaja v naši duhovni zavesti, da znamo razlikovati v naši zavesti dve vrsti vzgibov; tiste, ki nas vodijo k dobremu in druge,ki nas na tej poti ovirajo in nas odvračajo od tiste po polnosti, kateri bi bili radi čimbolj podobni. Ce smo vsak dan pozorni na notranji svet čustev, podob, želja, nagibov, čustev in na vse, kar je oblikovalo naš dan in znamo lo čiti slabo od dobrega ter se odločati za slednje, potem bomo vsekakor napredovali v priljubljenosti ter v zadovoljstvu s sank; 1 seboj in svojim življenjem. Janez Tor,; č O SREČI Sreča je kakor ptica; ko že misliš, da jo držiš, ti zdrsne iz rok in z vetrom zleti, kamor srce ji veli. Sreča je kakor roža; skrbno jo gojiš in ti zraste, potem pa naenkrat oveni in svoj sijaj izgubi. Sreča je kakor pot; ko jo najdeš, ji slediš, ko pa prideš do križišča, jo zlahka izgubiš. Sreča je kakor človek: ko že misliš, da je tvoj, te zapusti in druge žrtve si lovi. Zato glej, da ne zaideš kdaj z glavne poti, in glej, da ti kdaj roža ne oveni in da nikoli, nikoli se ti kak človek ne izgubi. Melitka Križman Moder je tisti človek, ki se hoče česa naučiti od vsakega človeka; močan je tisti, ki zna obvladovati svoje želje; bogat je tisti, ki se zadovolji s svojim koščkom zemlje; spoštovan je tisti, ki spoštuje druge. hebrejski prego vor Naš krai Šolski kotiček 2/1998 17 Praznično vzdušje na PŠ v Strugah Popoldnevi in večeri v zimskem času, ko zunaj dežuje, sneži ali pa se čez ravnino vleče megla, lahko postanejo zoprno dolgočasni, lahko pa jih napolnimo s prijetnimi doživetji, ki nas bogatijo, razveseljujejo, tkejo vezi prijateljstva, učijo ob neizmerni otroški ustvarjalnosti. Slednje je zmagalo na enem takšnih pred-pi a/ničnih srečanj v petek, 19. decembra; torta preprostih src je povezala starše, otro-n učiteljski zbor l'S Struge. Srečanje je sreča. In srečanje je tudi to, da živimo v samostojni, neodvisni, mednarodno priznani Sloveniji, zato smo se spomnili tudi rojstva svoje domovine in ji z. bogatim kulturnim programom izkazali pripad nost in ljubezen. /vrstili so se mladi reci tato rji, razlegal se je veseli glas harmonike ... Na koncu programa se ob prijetnem klepetu oči kar niso mogle ločiti od domiselnih izdelkov učencev tehničnega in ročnega krožka. Kdo bi si mislil, da so jih ustvarile drobne otroške ročice! Res toplo nam je bilo pri srcu tistega de-pinibrskega večera, ko smo se razšli z, voš-pm polnim upanja: V srebrnem ivjn bakle plapolajo, božični sel prinaša sporočilo, da že minevajo najhujši časi, da se bo vse na bolje obrnilo. Dobrota bo premagala sovraštvo, ljubezen v srcih ho pregnala mrak, zato praznujemo v miru, sestre, bratje, zaupajmo v srečnejši novi čas. In otroci so res praznovali že na predbo-žični dan, ko da jih je že navsezgodaj pričakalo pred okrašenimi drevesci prijetno presenečenje (na sliki). I Ivaležna srca se ne obremenjujejo z ugibanji, kateri od dobrih mož jih je tako razveselil. Vedo, da so jih obdarovali velikodušni zvesti sponzorji, ki imajo radi naš mladi rod: LD Struge, Avtoprevozništvo Prijatelj, GD Struge, Žaga Pogorelec, Gograd Ljub- ljana, trgovina jelka, Melamin Kočevje, Pekarna Blatnik, Franci Strah, trgovina Pri Lipi, okrepčevalnica Pri Šuštarju, Stane Meglen, Anton Križman, Mizarstvo Gre-gorič, Kleparstvo Andoljšek, Jože Miklič, LB poslovalnica Videm-Dobrepolje. Radost v otroških očeh je največja zahvala. Vsem darovalcem odprtih src se zahvaljujemo tudi učiteljice PS Struge, saj ste nam svetel zgled, kako moramo ljudje cve-teti drug za drugega kot rože. Etna Sevšek Vsaka domovina ima svoje nebo Domovina! Beseda, pri kateri ti postane toplo pri srcu. Samo ena je, ki je kakor mati, ki te je rodila. Kamorkoli v svet nas popelje pot, vedno se vračamo nazaj domov, kakor ptice lastovke, ki se vedno vračajo v svoje gnezdo. Vsaka domovina ima svoje nebo, ki ga ni nikjer drugje na svetu. Vendar nebo ni vedno jasno in sončno, včasih se zgrnejo težki oblaki in pridejo težki Časi. Takrat se vidi, koliko komu pomeni domovina. Ljudje se zberejo skupaj v dobrem in slabem. Kadar so težki časi, .si pomagajo med seboj. Kadar pa je nad nami jasen dan, pa so vsi skupaj veseli. Veliko ljudi čuti pripadnost svoji domovini in so ponosni nanjo tet jo branijo, kadar je potrebno. Domovina je kakor sončni žarek in vsak človek ima svoj košček domovine v rojstnem kraju, kjer so preživeta najlepša leta otroštva skupa] z ljudmi, ki jih imamo radi in jih osrečujemo. Peter Znidaršič, 7.b OS Dobrepolje 18 Naš kraj Šolski kotiček 2/1998 Zimska šola v naravi ROGLA '98 Tudi v letošnjem šolskem letu je OŠ Dobrepolje organizirala zimsko šolo v naravi. Potekala je v zimsko športnem središču Rogla. Trajala je od 11. do 16. januarja 1998 in se jo je udeležilo 29 učencev tretjih razredov OŠ Dobrepolje. Učence smo spremljali štirje učitelji: Jože Miklič, Uroš Petan, Martina Prhaj in Andrej Škantelj. Literarni kotiček Delo je potekalo od jutra do večera po strnjenem programu, največji poudarek pa je bil na šoli smučanja. Potekala je v dopoldanskem in popoldanskem času. Ob zaključku so vsi učenci prejeli diplome z nazivi: smučar, dober smučar ali zelo dober smučar. Diplomo smučar je dobilo K) učencev, dober smučar 18 učencev in diplomo zelo dober smučar en učenec. Pripravili smo tudi slaiomsko tekmo, na kateri SO tekmovali vsi učenci. Najhitrejše med deklicami so bile: 1. mesto: Špela Prhaj 2. mesto: Andreja Sevšek 3. mesto: Anita Glač Med dečki pa so bili najhitrejši: 1. mesto: Matevž Nose 2. mesto: Klemen Meglen 3. mesto: Primož Padar Poleg smučanja smo tudi plavali v bazenu, vozili se s sanmi, obiskali disko, imeli družabne večere... Pri teh dejavnostih so se učenci med seboj spoznavali, saj so bili iz štirih šol, navajali so se na samostojnost in spoznavali življenje v svojem okolju. Med bivanjem na Rogli pa so bile vključene tudi vsebine učno-vzgojnih predmetov. V petek, 16. januarja pa smo se vsi zdravi, veseli in zadovoljni vrnili domov. lako smo uspešno izpeljali še eno obliko vzgojno-izobraževalncga dela v osnovni šoli. Vodja ZSN na Rogli: Andrej Skantelj Jože Štih JUTRO Naredilo se je novo jutro. Prva vrana je presekala zrak, iz. globin se je dvignilo sonce. Skale pojejo svojo pesem, noč čarobna je izdihnila. Življenje se je odprlo in ponudilo roke. Utihnile so piščali, zemlje zvok, ostal je siv dan, v sebi tako bogat. Stal sem tam, čutil zrak, nebo se je odprlo in me potegnilo k sebi. Nič več sam, bogataš, tvo t/V se mi je samo ponudilo. MISLI Star človek živi toliko bolj smiselno, kolikor bolj zavzeto in bolj vešče odkriva smisel vsakega trenutka zase. (F. Ramovš) Naj človek hoče ali ne, naj se tega zaveda ali ne - človek verjame v smisel, dokler diha. (VE. Frenkl) Vsak človek me v čem prekaša. V tem se od nje^a učim. lefferson, ameriški predsednik) Naš kraj Šolski kotiček 2/1998 19 Praznujmo skupaj Učenci in delavci podružnične šole Ponikve smo se 20. decembra 1997 predstavili krajanom Ponikev in gojencem I )VX Ponikve s projektom "Praznujmo skupaj". Začetek projekta sega že v mesec oktober, ko smo pričeli /, zbiranjem gradiva in idej. Projekt je zajemal praznike od adventa do sv. treh kraljev (advent, Miklavž, božič, novo leto, sveti trije kralji). Učenci smo izdelovali novoletne voščilnice, okraske, ikebane, dekorirano suho sadje, okrasne lončke, adventne koledarje, pekli pecivo, golobice, police, jaslice ... Medse smo povabili mojstra g. Marjana Strnada, ki nam je prikazal izdelovanje jaslic. S pesmijo in besedo nas je Vodičarjeva mama popeljala v čas njenega otroštva. Spoznali smo običaje in navade ljudi v božično novoletnem ("Tc'.i. * i kulturnem programu smo podrobneje predstavili praznike, zapeli irT*zaplesali ter zaigrali igrico Kdo je napravil Vidku srajčico. Izdelke, ki smo jih ustvarili, smo ponudili obiskovalcem na naših stojnicah. » Zahvaljujemo Se vsem, ki ste nas kakor koli podprli pri tem projektu in obiskovalcem, ki ste nam prisluhnili. Učenci in delavci PS Ponikve Prebliski Datumi govorijo svojo neizprosno govorico. Že zdavnaj so minili božični prazniki, pa tudi hrupna decembrska praznovanja so za nami. Skoraj neopazno pa je šel mimo nas 26. december, dan samostojnosti. 23. december leta 1990, ko je bila z 88,2% sprejeta plebiscitarna odločitev za samostojno slovensko državo, bi moral biti z zlatimi črkami zapisan v slovenski zgodovini. Od takrat je minilo sedem let. Slovenska politika je doživljala v tem času raznovrstne tranzicijske muke in preobrate. V Slovencih pa je tista začetna navdušenost in enotnost, ki jo zmoremo le ob izjemnih zgodovinskih trenutkih, nenavadno hitro popustila in se ponovno preobrazila v tisti posebni slovenski značaj, ki ga tako dobro popisuje dr. Anton Trstenjak v svoji knjigi Misli o slovenskem človeku. Nedvomno smo narod, na katerega značaj so vplivale zemljepisne, zgodovinske, kulturne, naravne, socialne in druge silnice, vendar je to premalo za pojasnitev spreminjanja narodovega značaja in zavesti, ki je nedvomno pogojena tudi z današnjo politično usmeritvijo in postkomunistično realnostjo sedanjega trenutka, Kako sicer pojasniti, da po nekaj letih skoraj ne praznujemo več dneva samostojnosti, da tega ne obeležimo niti navzven, nikjer ni videti izobešenih zastav, veliko ljudje sploh ne ve za državni praznik. Ali pa nam je celo na sam državni praznik odveč poslušati razmišljanje o njem in s tem posredno tudi o politiki, saj je vendarle šlo za veliko politično odločitev. Kako drugače kot pri drugih narodih. Majhnih ali velikih. Komaj po nekaj letih se je družbeno in politično ozračje tako spremenilo, da je slovenska zavest ponovno na preizkušnji, vrednote, ki smo jih sprejeli z osamosvojitvijo, so naenkrat postale nepomembne. Nismo več zmožni prave suverene politične drže, smo le zvesti državljani vsakokratni oblasti, še najraje takšni, ki ne prinaša sprememb. .Skratka, nismo še presegli prejšnjega način,i raz mišljanja, hkrati pa postajamo preveliki individua listi ali celo pikolovci, kar prav tako ne vodi h krepitvi narodne zavesti in samobitnosti, kar je dolgoročno pogoj za obstoj vsakega majhnega naroda. M. Sleklasu Odmevi Nabava zabojnikov - ekološko obnašanje Nadaljujmo kar pod tem naslovom, pod katerim je bila tema začeta, čeprav bom danes poskušal malo več spregovoriti o kanalizaciji in vodovodu. V januarski številki Našega kraja sta se pojavila se dva sestavka na obravnavano temo, pa bom poskušal tO malo strniti. Seveda so problemi obširni in vsega ne morem spraviti v takšen odgovor. Pa začnimo s kanalizacijo. Kanalizacija je v Dobrepolju projektirana že več kot deset let. Medtem časom so se projekti popravljali in spreminjali ter dopolnjevali. Vendar osnovna shema ostaja. () tem, tla je ta projekt silno velik in drag sem že pisal. Ni pričakovati, da bi ga v celoti izvedli prav kmalu. Vprašanje je tudi, ali ga je smiselno res v celoti izvesti, ali pa bi morda, zlasti za manjše vasi iskali druge rešitve. Vsekakor pa bomo rešili osrednji del dobrepolj-ske doline, ki je najbolj ogrožen in zadeva najbolj pereča. Reševali bomo torej Videm, Pretl-struge in vzporedno še Podgori-co in Bruhanjo vas, ki ležita ob trasi sami. Načrti predvidevajo, da se bo /a te vasi izdelala skupna čistilna naprava za Bruhanjo vasjo. Seveda bi bilo idealno, če bi lahko izdelali vse naenkrat, kanalizacijo in čistilno napravo, vendar je to prevelik zalogaj, zato smo se odločili za fazno gradnjo. Trenutno je v izdelavi glavni kanal, na katerega pa ne bomo priključili ničesar, dokler ne bomo naredili čistilne naprave. V izdelavo kanalizacije in čistilnih naprav nas sili tudi država, ki je uvedla ekološke takse, ki so večje, če v občini ni čistilnih naprav in manjše, če se več vode prečisti. Postavljen pa je še en pogoj. (!e investiramo.v kanali.- zacijo in čistilne naprave, nam takso pustijo, če pa ne investiramo, jo vzame država. Zelo nespametno bi jo bilo pustiti državi ob tolikšnih potrebah, zato smo prisiljeni s temi deli nadaljevati. Razmišljanje, da bi bilo odvažanje cenejše, kot transport po kanalizaciji, ne drži. Že bežen izračun in primerjava cen nam tega ne potrjuje. Dejstvo je tudi, da priklop na kanalizacijsko omrežje ne bo zastonj za uporabnika. Potrebno ga bo plačati. Stroški se morajo pokriti, ker ni drugih virov. Pred kratkim meje obiskal naš občan, ki dela v Nemčiji in mi povedal, tla je v Nemčiji odpadna voda dražja od vhodne votle. Nobena pa ni poceni. Tudi mi se tem stroškom ne bomo mogli izogniti, če nočemo, tla bomo zastrupili sami sebe. I )i ugi in večni problem je naša pitna votla. Reči pa moram, da smo jo vendar uspeli spraviti do takšne stopnje, tla prekuha-vanje ni več potrebno. Ce vse naprave delujejo, pridobivamo votlo iz dveh vrtin v Robu, ki je neoporečna. Seveda pa to vodo poganja v rezervoar elektrika, ki jo je treba plačati in naprave vzdrževati, to pa ni poceni. Zgodi se tudi, tla se pokvari črpalka v eni vrtini in takrat primanjkuje votle, ki se jo sicer da nadomestiti z izpustom vode iz starega zajetja. V takšnih primerih bo še vedno objavljeno, da je vodo potrebno prekuhavati, iz previdnostnih razlogov za čas popravil. Isto velja za čas, ko se opravljajo tlela na cevovodih, 'lemu se nikoli ne bomo mogli izogniti. V generalnem smislu pa imamo setlaj neoporečno vodo. Pa še nekaj mora biti vsem nam jasno, votla na našem po- dročju nikoli ne bo poceni, preprosto zato ne, ker jo dobivamo po zelo tlolgi poti, ker imamo zelo razvejan vodovod, pa razmeroma majhno porabo. Vse to bo votlo vedno zdražilo. Na našem področju ni vode, mi smo na krasu, ne moremo narediti Čudeža. Poskušamo z. novimi vrtinami v bližini, nekaj votle je v njih, ni pa čudežnega studenca. Tudi, kojih bomo usposobili, bo to pomenilo strošek, ki bo moral biti vračunan v ceni. Z ozimni na takšno stanje, bomo verjetno res primerljivi z razmerami v obalnem območju, kjer so tudi suhi kraški predeli. Razvejan votlovotl in razmeroma majhna poraba predstavlja tudi velike stroške vzdrževanja, pogoste suše v poletnem času še dodatno pospešijo pokanje cevi in povečujejo stroške popravil. Cevovode vztrajno obnavljamo iz. sredstev amortizacije, ki so v redni ceni votle in iz taks, ki se plačujejo pri votli. Ves ta denar se porabi za obnovo. Vsako leto vložimo v obnovo ca 20 mio SIT, v letu 1997 skupaj z amortizacijo celo preko 30 mio SIT, ker nam je uspelo pridobiti nekaj republiških sredstev. S tem bomo nadaljevali tudi v prihodnje. Kot je razvidno iz poročila iz seje občinskega sveta se bodo občinske takse setlaj ukinile, cena votle pa za isti znesek povečala, tako, tla bo cena za potrošnika iz tega naslova ostala enaka. Sevetla to ne pomeni, tla se voda v bodoče ne bo nikoli več podražila, ("ena bo morala slediti inflaciji ali podražitvam.Tudi sredstva, ki presegajo redno ceno, ki pokriva samo vzdrževalni del, se bodo še naprej porabljala za obnovo. Ni pa mogoče pričakovati kakšne večje čudežne dotacije od države ali od kje drugje za kakšna velika popravila v enem zamahu. Nekaj dodatnih sredstev bomo še dobili, če bomo imeli svoja lastna. Za nas je važno, da obdržimo sedanji trend obnavljanja. Zelo narobe bi bilo, če bi se ta trend ustavil, potem bi se nam porušil ves sistem, votlovotl pa bi bil čedalje slabši. To bi se seveda zgotlilo tisti hip, ko cena ne bi več pokrivala teh stroškov. I o je vsa logika. Lahko zaključim, tla trenutno stanje na vodovodu ni tako zaskrbljujoče, voda je neoporečna, obnove in popravila so dobila neko stalnico, iščemo nove vire. Vsi bi si sevetla želeli, da bi bila cena nižja, vendar zaradi vsega povedanega to ni mogoče, če hočemo imeti zdravo votlo. Predstavljajte si pa samo to, kakšen kaos bi nastal, če bi votle samo za dva dni zmanjka lo. Najbrž ni nobena cena Otfl visoka, če se čemu takšneVlU lahko izognemo. " 1 Od lavnega komunalnega podjetja (irosuplje, pa smo prejeli tudi nekaj podatkov, ki vam jih v nadaljevanju objavljamo. Potlatki, (letne količine so iz leta 96, ker za 97 še ni končnih podatkov) so zelo pregledni in pravzaprav ne potrebujejo komentarja Iz njih je razvidno, tla imamo skupaj kar preko 90 km vodovodnih cevi, tla so letne količine porabljene votle razmeroma majhne, tla je skupno zbranega denarja na področju vodovoda 28.843.553,00 SIT od katerega je samo ca 7 mio SITC< i narja namenjenega za rc£ | vztl rže vanje. V zneski 15.986.145,00 je namreč amortizacija v višini približno ' milionov, ki se uporablja za ob novo cevovodov in naprav. Za obnovo se uporablja tildi ekološka taksa, ki bo odslej v ceni Vodni prispevek in republiški taksa pa je prihodek države. Re publiško takso dobimo vrnjeno če investiramo v čistilne napra ve in kanalizacijo. Ves ta dena pa je tudi edini vir za vzdrževa nje in obnovo. Iz podatkov pa jt tudi razvidno, da tudi če upoštevamo vse takse ta cena ni 190 to larjev, ampak 130 tolarjev, z, gospodarstvo pa je seveda draž. ja, tako kot povsod drugod Anton Jakopič ■ I ku i Naš kra Odmevi, pisma bralcev 2/1998 21 Struktura cene Prodajna cena vode za gospodinjstvo za 1 m' cena vode 69,39 sil ekol. taksa -voda (40%) 27,76 sit ekoL taksa- kanal. (20%) 6,57 sit vodni prispevek 4,80 sit republiška ekol. taksa 18,00 sil prometni davek 5% ■ sredstva ostanejo [KPG ' - sredstva odvajamo občini - sredstva odvajamo občini - sred. odvajamo Min. za okolje in prostor - sredstva so namenjena investicijam na področju varstva okolja v občini 3,47 sit skupaj 129,99 sit l [porabnik plača za I m porabljene vode 129,99 sit. Poleg tega uporabnikom zaračunavamo tudi priključno moč v višini 107,10 sit na mesec in števnino v višini 72,80 sit na mesec. Iako od Števnine, kot od priključne moči se obračuna 5% prometni davek. Sredstva priključne i (i ostanejo J KPG, sredstva šlevnine pa se namenjajo za zamenjavo vodomerov. Prodajna cena vode za gospodarstva za 1 m' cena vode 145,59 sit ekol. taksa -voda (40%) 58,24 sit ekol. taksa - kanal. (20%) 30,91 sit republiška ekol. taksa 18,00 sit prometni davek 5% 7,28 sit - sredstva ostanejo J KPG - sredstva odvajamo občini - sredstva odvajamo občini - sredstva so namenjena investicijam na področju varstva okolja v občini skupaj 260,02 sit l porabnik plača za I m" porabljene vode 260,02 sit. Poleg tega uporabnikom zaračunavamo tudi priključno moč v višini 107,10 sit na mesec in števnino v višini 72,80 sit na mesec. Tako od števnine, kot od priključne moči se obračuna 5% prometni davek. Sredstva priključne moči ostanejo )KP(i, sredstva števnine pa se namenjajo za zamenjavo vodomerov. etu 1997 je bilo prodano 213.811 m'vode, od lega 185.065 m1 gospodinjstvom, 28.746 pa gospodarstvom. Konec leta 1997 smo pričeli s prodajo votle občini Velike Lašče za vodovodni sistem Turjak. Predvidena prodaja za ta sistem bo cca 8.000 m3 na mesec. Struktura prihodkov od prodane količine vode v letu 1997: prodana voda ekol. taksa voda ekol. taksa kanal, vodni prispevek republiška ekol.taksa priključna moč števnina 15.986.145 sit 5.601.683 sit 1.651.919 sit 137.990 sit 3.052.787 sit 1.376.770 sit 1.036.259 sit Javno komunalno podjetje s prodajo omenjene količine vode v občini Dobrepolje pridobi denarna sredstva zbrana z, ceno za enostavno reprodukcijo in denarna sredstva pridobljena z obračunom priključne moči. Zbrana sredstva, ki jih zadrži [KPG znašajo za leto 1997 skupaj 17.362.915 sit.Več kot polovico teh sredstev predstavlja amortizacija. V letu 1997 bo obračunana amortizacija znašala cca 9.400.000 sit. Sredstva amortizacije se namenjajo za prenovo vodovodnega sistema na območju občine I )o-brepolje. V letu 1997 je bilo v ta namen porabljenih 17.793.238 sit. Tehnični podatki vodovoda Rob -Dobrepolje 1. Leto izgradnje: 1974 2. Vodni vir: dve vrtini v dolomitu srednje zmogljivosti 12 + 3 = 15 I / s 3. Cevovodi: - primarni skupna dolžina 27697 m - sekundarni skupna dolžina 29555 m - hišni priključki skupna dolžina 32970 m - vodovod Turjak skupna dolž. 12244 m 4. Vodahrani: - VH Rob prostornine 150 m3 - VH Videm prostornine 200 m3 - VH Struge prostornine 100 m3 5. Število vodovodnih priključkov : - hišni priključki 1028 - gospodarski priključki 71 kom 6. Število oskrbljenih prebivalcev : - občina Dobrepolje : 3520 - občina Velike Lašče 800 7. Število naselji: - občina Dobrepolje: 21 - občina Velike Lašče 12 8. Količina prodane vode: - gospodinjstvo : 143005 m3 - leto 1996 - gospodarstvo : 25533 m3 - leto 1996 9. Vodne količine: - 4,5 l/s za vodovod Turjak in Rob - 9,5 l/s za vodovod Dobrepolje 10. V letu 1997 prodane vode za Turjak: - 39000 m3 Javno komunalno podjetje Grosuplje _ ' ' KNJIŽNICA GROSUPLJE JKP Grosuplje 22 Naš kra Pisma bralcev, odmevi 2/1998 Pisma bralcev Politiziranje kulture Brane, res si imel težko nalogo, pa je nisi izpeljal, ker je bila zate očitno pretežka. Tisočletne sanje Slovenk in Slovencev so se uresničile, ker smo se vsi Slovenci združili in uspeli. Zares smo na ta del nase zgodovine lahko ponosni. Sedaj si pa to osvoboditev nekatere, še posebej pomladne, stranke kar lastijo. (iodbo in njihovo delo si omenil samo enkrat in to na koncu v dveh stavkih. Pa je bil to dan godbe, ali ne? Bil je prikaz njihovega dela in dosežkov. Vse ostalo je politično nakladanje. (Slede na to, cla se kar solidno poznava, nimam namena komentirati tistega političnega sranja, ki si ga izrekel. Zavedati pa se moraš, da tvoj izrečeni govor žali obiskovalce, še posebej pa godbenike. Oni niso in ne morejo biti okvir za tvoje politično kloba-sanje. Ta dekleta, žene, fantje m možje si za svoje prostovoljno ljubiteljsko delo res ne zaslužijo političnih žalitev in packarij. Koliko si jih s svojim političnim blebetanjem užalil, kaj misliš? Koliko obiskovalcev se je ob tvojem govorjenju počutilo nelagodno ali celo užaljeno? Slovenci pa smo se obdržali zaradi kulture in pismenosti. Politiki so nas samo delili, kosali in prodajali, vedno kazali potiskajoč svoj prst v druge, laz nisem nič kriv, oni drugi ic- Si pa kar mislim kakšna bi bila demokracija, če bi bil ti veliki šel. Zvone in Slave v zapor, drugi za mizo po drobti-ne, ljudstvo pa molči, moli in delaj. fa, pa kaj še! Hvala lepa! Zvon i m ir Zabukovec Piscu bodic Zadnjič smo dobili v uredništvo pismo s predlogom, da bi v posebni rubriki objavljali bodice, ki bi nam jih pošiljal omenjeni pisec pisma. Obenem je poslal tudi prvo bodico. Predlog je vsekakor dober, dobra in aktualna je tudi bodica, za katero pa mi je žal, da je ne morem objaviti, ker ima vse skupaj eno samo napako. Pismo je bilo namreč anonimno, zato prosimo, da se avtor javi oziroma v naslednjem dopisu napiše svoje podatke z lastnoročnim podpisom. Le na ta način se bomo lahko dogovorili za sodelovanje, ker kot urednica odgovarjam za vse, kar je objavljeno. V konkretnem primeru pa je možen tudi medsebojni odgovor, da avtorjevi podatki ostanejo v uredništvu. To priložnost pa še enkrat izkoriščam za kratko obrazložitev načina dopisovanja v glasilo Naš kraj. Ootovo se boste strinjali, da se moramo tudi mi držati vsaj najbolj osnovnih zahtev Zakona o javnih glasilih, pa četudi smo le občinsko glasilo. Glavni dopisniki naj bi bili člani uredniškega odbora, ki jih je imenoval občinski svet, seveda pa na osnovi dogovora z odgovornim urednikom lahko objavljajo svoje prispevke vsi občani, bodisi občasno ali pa postanejo redni dopisniki na način, kot to že poteka v nekaterih rubrikah. Ce se prispevek nanaša na že objavljeni članek v prejšnjih številkah ali na nek konkreten dogodek, do katerega ima občan določene osebne pripombe ali stališče (in ni le poročilo), spada med PISMA BRALCEV in ODMEVE. Vto rubriko pa lahko urednik uvrsti po svoji presoji tudi druge prispevke, napri-mer take, ki izražajo bistveno drugačno stališče, kot je ured- niška politika glasila. Vse dopisnike pa bi rada še enkrat spomnila na nekaj stvari, ki jih nekateri, žal, še vedno ne upoštevajo. VSAK PRISPEVEK MORA BITI L A S T N O R 0 (': N O PODPISAN! Če večji del vsebine v svojem prispevku povzamemo po kakšnem drugem članku, je prav, da navedemo vir, dobesedni prepis pa mora biti označen kot citat. V nasprotnem primeru je to lahko kaznivo (gre za avtorske pravice - poleg "prepisovalca" odgovarja tudi urednik)w neetično, saj vemo za pregfl vor: kititi se s tujim perjem ... Pa še malo težko je objaviti prispevek, za katerega se ti zdi, da si ga nekoč nekje že prebral. V upanju, da bomo z upoštevanjem teh osnovnih pravil še naprej tako dobro sodelovali kot doslej, vas pozdrav Ija vaša urednica Javno komunalno podjetje Grosuplje Cesta na Krko 7 1290 Grosuplje ' JAVNO KOMUNALNO PODJETJE GROSUPLJE vabi k sodelovanju (možnost zaposlitve za nedoločen čas): - sodelavca v sektorju za plan, analize, cene in računovodstvo, zahtevana je visoka oziroma višja izobrazba ekonomske smeri in poznavanje osnov računalništva - okolje VVINDOVVS (VVord, Excel ...) - vodovodnega instalaterja ali delavca sorodnih poklicev za delo na vzdrževanju in prenovah vodovodnih sistemov. Prijave s kratkim življenjepisom pošljite na naslov: JAVNO KOMUNALNO PODJETJE GROSUPLJE, Cesta na Krko 7, 1290 Grosuplje, podrobnejša pojasnila dobite tudi po telefonu: 762-311. Naš krai Obvestila 2/1998 23 Črna kronika 28. 12. 97 ob 23.00 sta se v gostinskem lokalu sprla lastnik in gost. Do prepira je prišlo, ker je lastnik lokala izzival gosta in njegovo spremljevalko ter razdiral njuno družbo. Ker lastnik ni prenehal z izzivanjem, mu je gost zaprl usta s pestjo, nakar sta se oba pomiril.i. 1. 1.98 ob 22.15 je pijani domačin prišel v Picerijo Adam v Ponikvah. Pristopil je tlo točilnega pulta in vsem prisotnim naznanil svoj prihod tako, da je ob tla vrgel prazno steklenico, da seje ta razbila. Ke vsi niso takoj opazili njegovega prihoda, je dejanje ponovil. Ker je ločajka zaprosila za pomoč policijo, je domačin lokal zapustil. Policisti so se z njim pogovorili pred lokalom. Ker pa je bil miren, je bil napoten domov. Ob 22.25 pa seje taisti vrnil v lokal in to^Bo v zahvalo, ker je poklicala policiste, polil s šilcem žganega, nalBa se je izgubil v noč. Korajžni domačin si je tako prislužil srečanje s sodnikom za prekrške. 12.1.98 ob 22.20 je stara znank,i kronike pijana razgrajala v 1 )e-lovno varstvenem zavodu v Ponikvah, kjer je motila nočni mir in počitek tamkajšnjih prebivalcev. Domačinka je lega večera prišla na obisk k enemu od oskrbovancev doma. Kot je v navadi, se obiskovalca postreže z alkoholnimi pijačami, če so le le pri roki, kar seje zgodilo tudi v tem primeru. Počasi pa je alkohol začel delovali in dosegel višek nekaj po deseli uri, ko je obiskovalka začela vpiti in zmerjati gostiteljevega soseda. Njen močan glas pa je prebudil ostale stanovalce bloka, ki so bili zaradi njenega vpitja in motenja nočnega miru vznemirjeni, zaradi česar so zaprosili za pomoč policiste. Kalilka nočnega miru jo je pred prihodom policistov popihala v noč, vseeno pa bo dobila račun za nenaročeno bujenje. 19.1.98 ob 13.00 uri seje na lokalni cesti med Zdensko vasjo in I ločevjem zgodila prometna nesreča z manjšo premoženjsko škodo zaradi nepravilnega srečavanja. Sama nesreča je zanimiva, ker je povzročitelj po nesreči odpeljal naprej in ker ta isti voznik z istim vozilom prevaža tudi šolske otroke. Do nesreče je prišlo, ko je voznik kombija vozil iz I ločevja proti Zdenski vasi. Med vožnjo seje v desnem nepreglednem ovinku srečal s tovornim avtomobilom. Ker pri srečavanju ni na svoji levi sirani pustil zadostne razdalje meti svojim vozilom in vozilom, s katerim se je srečaval, je prišlo do oplaženja z ogledali, ki pa sta se na obeh vozilih razbila. Voznik kombija je po nesreči odpeljal naprej proti Zdenski vasi, ne da bi z drugim udeležencem izpolnil in podpisal Evropsko poročilo. Policisti so voznika izsledili, ta je dejanje kmalu tudi priznal. 23.1.98 ob 13.55 seje na regionalni cesti med Zdensko vasjo in Vidmom zgodila prometna nesreča zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo po mokrem in spolzkem vozišču. V ovinku je vozilo zaneslo, nakar je bočno zdrsnilo z vozišča in se prevrnilo. V nesreči voznik ni utrpel telesnih poškodb. POLICIJSKA POSTAJA GROSUPLJE t OSTRZEie K""1""" dLo.o. tel. 787-349 Trgovina OSTRŽEK vam nudi: VELIKO POSEZONSKO RAZPRODAJO ZIMSKIH OBLAČIL Znižanje do 30%! UGODNA PONUDBA ŽENSKIH KRIL (možnost šivanja po meri) VELIKA IZBIRA OTROŠKIH TRENIRK, HLAČ, RAZNIH MAJIC IN PAJKIC V MESECU FEBRUARJU VAM NUDIMO VELIKO IZBIRO PUSTNIH MASK IN OTROŠKIH PUSTNIH OBLAČIL Odprto: od ponedeljka do petka: 9.30 - 19.00 ■ sobota: 8.00 - 13.00 KINO "DOBREPOLJE" VIDEM 34 KIMOPROGRAM ZA MESEC FEBRUAR 98 PETEK, 6. februar IZJEMOMA NE BO KINOPREDSTAVE NEDELJA, 8. februar, ob 15. uri 19.30 ameriška komedija OČKOV DAN KRATKA OZNAKA: 16 letni Scot po hudem prepiru z očetom pobegne od doma. ()če meni, da je to le muha pubertetnika in bo če/, nekaj dni že skesan doma, tudi policija je enakega mnenja. Mama se s tem nikakor ne more sprijazniti. Ker ga oče noče iskati, mati poišče prijatelja iz mladih dni, s katerim je imela pred leti, ko je bila še samska, avanturo. V upanju, da ji bo pomagal poiskati Scota, mu razkrije, da je zanosila /, njim v času njune avanture in da je Scot njegov sin... PETEK, 13.februar, ob 19.30 ameriška kriminalna drama L. A. ZAUPNO KRATKA VSEBINA; V teku je preiskava večkratnih brutalnih umorov. Na delu so trije detektivi Los Angeleške policije. JACK - miren in dostojanstven detektiv, ED - mlad, povzpeten in ambiciozen detektiv, ki dosledno spoštuje zakone in BUDI) - vzkipljiv, brezkompromisen detektiv, grobih metod, ki za dosego cilja nikoli ne izbira metod, kaj šele, da bi se držal pravil službe. Med zaslišanimi je tudi prikupna LYNN (KIM BASINGER), ki o umorih ve veliko več, kot seje najprej zdelo detektivom. Problem nastane, ko se detektiv BUDD vanjo noro zaljubi in ljubezen preide v medsebojno naklonjenost, tako, da začne BUDD ovirati preiskavo in začne ščititi čedalje bolj sumljivo l,YNN. Kako se bo vse skupaj razpletlo? NEDELJA, 15. februar, ob 15. uri in 19.30 ameriška super komedija SAM DOMA 3. del KRATKA OZNAKA: Vsebino filma ni potrebno predstavljati, saj so filmi iz te serije zelo dobro znani in so po njih celo izdelali računalniške igrice. V tretjem delu ne igra več priljubljeni Macaulav Culkin, ker je v tem času že odrasel v mladeniča, zamenjal pa gaje šarmantni Alex l). I.inz. V tem delu bo osemletni fantek onesposobil štiri lopove, ki so prišli v mesto vlamlja-ti in so imeli smolo, da so vlomili v hišo, kjer je bil sam doma navihan osemletni fantič. PETEK, 20. februar, ob 19.30 ameriško kriminalno dramo DONNIE BRASCO KRATKA VSEBINA: Amerika leta 1978. Vlada napove vojno organiziranemu kriminalu. Agent Joe Pistone (JOI1NNY DEPP) v imenu zakona zapusti svojo družino in prevzame identiteto gangsterja draguljarja Donnija Brasca, ki mora dokazati svojo popolno privrženost in pripravljenost, da zagreši katerikoli zločin, da bi ga sprejeli v mafijsko družino Bonanno. Spoprijatelji se tudi s poklicnim morilcem Leftyjem(AL PACINO), ki pri mafiji garantira zanj. Pi-Stone-Brasco se pri mafiji vzpenja zelo visoko in najtežje mu je, ko svojega prijatelja I.eftcja pelje k neizogibni smrtni obsodbi naproti... NEDELJA, 22. februar, ob 15. uri in ob 19.30 ameriški akcijski film katastrofe TITANIC KRATKA VSEBINA: Titanic seje potopil v noči iz 14. na 15. april leta 1912, v pacifiškemu oceanu po trčenju z ledeno goro. V ospredju je ljubezenska zgodba med 17-let-no Rose, dekletom iz premožnejših slojev in Jackom mladim podpalubnim potnikom , ki neizmerno ceni svobodo duha... Vsekakor odličen film s LEONARDOM Di CAPRIOM in KATE VVINSI.HT v glavni vlogi. PETEK, 27. februar, ob 19.30 ameriška nora komedija NABRITA DRUŽABNICA - KRATKA VSEBINA: LAUREL (VVI [0*1 i GOLDBER(i) je nadarjena finančna a i... i i tičarka, ki ima vse lastnosti, da se povzpne na sam vrh VVALL STREETA. Ko namesto nje napreduje prevarantski in neetični sodelavec FRANK (TIM DALY), se odloči, da bo z zvijačo razbila ustaljene delitve na uspešne moške in na ženske, ki jim ostanejo le tajniška dela. Preobleče se v dolgolasega belega moškega in si prične graditi uspešno kariero. Njena preobrazba je tako popolna', da uspešneži trdijo, da so bili "njegovi" sošolci, uspešne ženske pa se hvalijo, da so bile "njegove" ljubice in da imajo z "njim" razmerja... Nora komedija, v kateri blesti WII()()I'Y GOLDBERG, oziroma ji je vloga pisana na kožo. *k NEDELJA, 1. marec, ob 15. uri in U J ameriška nora komedija DO NAGEGA (THE FULL MONTY) KRATKA VSEBINA: Zgodba je preprosta m zelo nevsakdanja. Skupina podeželskih fantov je v mestu gledala nastop poklicnih sla čifantov, ki so bili skoraj rahitični, pa so vseeno gospodične in gospe plačevale, da so lahko gledale njihov nastop. Mi postavni podeželski fantje bi lahko zaslužili še več. V manjšem podeželskem mestecu priredijo "fantovski slreeptease" in se pred množico vreščečih žensk začno slačiti ob spremljavi glasbe Donne Surnmer, Toma Jonesa in Sister Sledge... Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje, ki jo zastopa izdajateljski svet. Urednica: Mihaela Steklasa. Uredniški odbor: Metka Žnidaršič, Slavka Mustar, Ema Sevšek, Ivan Grandovec, Tina Šuštar, Katja Gregorič. Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Za foto Naš kraj: Tone Steklasa. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1100 izvodov. Glasilo spada med proizvode, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov.