Naročnina mesečno 25 Din, za inozeiu-»tvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi nI. 6/111
Ček. račun: Ljubljana tU 10.650 ia 10.349 za inserate)
Sarajevo štv. 756X Zagreb it?. 39.011, Praga-Duuaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva b. telefon 299]
Telefoni uredništva: dnevna (loiba 21)90 — nočna 299«. 2991 in 2050
Izhaja vaak dan zjutraj, razen ponedeljka la dneva po praznika
em
Pogoj novega življenja
Odkar so jo začela javljati v naši državi težnja, da bi so doloma s sredstvi politične sile, deloma s propagando, zavito v kulturen plašč, ter z drugimi metodami pritiska in sugestije jugoslovanski narodi protiprirodno izenačili v neko umetno »nacionalno« kašo, tako da bi se uničile dragocene rodne, moralne in kulturne vrednote vsakega izmed njih, je naš list, ki se zaveda, da izraža življensko voljo našega narodnega telesa, stal odločno na braniku za narodno osobitost slovenskega ljudstva v vseh ozirih. Mi smo to svojo borbo utemeljevali s stališča naravnega zakona, obenem pa vseskozi in dosledno poudarjali, da je to naše prizadevanje, ki so ga naši nasprotniki bodisi iz zmoto bodisi iz zlobe žigosali kot proti-državno, narekovano od bitne zahteve in potrebe našega naroda in njegove domovine, da skupaj s Srbi in Hrvati tvori istotako pri-rodno višjo jugoslovansko državno in politično narodno ali, če hočete, ljudsko skupnost, kakor temu pravijo Nemci (Volksge-meinsehaft), ki tudi sloni na nekih naravnih, etičnih, socioloških in političnih temeljih svoje vrste, katerih nikoli nihče ni tajil, Zakaj vprav zato, ker ta višja skupnost ni mogoča in ne bi bila zadosti trdna in resnično močna, ako no bi bila zgrajena na ne-porušni podstavbi naše narodne samobitnosti, na priznanju in negovanju političnih, duhovnih in kulturnih osobin slovenskega oziroma hrvatskega in srbskega ljudstva — vprav zato smo se z vsemi silami obračali proti takozvanemu jugoslovanskemu inte-gralizmu in unitarizmu, ki je nastopal v imenu državne in nacionalne idejo, katoro pa jo v resnici na celi črti izpodkopaval in rušil. Veliko zadovoljstvo nas navdaja, ko danes vidimo, da je naravni razvoj s svojimi nepobitnimi dejstvi sam dokazal, da jo naše stališče pravo.
Prizadevanje, da bi se narodi Jugoslavije več ali menj umetno asimilirali, je veliko starejše nego absolutistični režimi, ki so nas zadnjih pet let mrcvarili, vendar pa je pod temi režimi nasilno izenačevanje v liberalno-fašističnem duhu doseglo svoj vrhunec. Ce pa pogledamo rezultate toga nnuiciranja in integraliziranja jugcsloveii-skih »plemen«, moramo kljub podtalnemu in prikritemu ter često neopazljivemu poenote-vanju, ki je začelo delovati že pred petnajstimi leti, in kljub z vso paro obratujočemu nasilnemu zatiranju naših nacionalnih ali plemenskih individualitet v zadnjih letih, zaznamovati čisto in popolno ničlo. Ne. samo, da so Slovenci ostali Slovenci, Hrvati Hrvati, Srbi pa Srbi z nezmanjšanim zakladom svojih posebnih narodnih svojstov in vrednot, ampak vsak narod se je kljub umetnim oviram odzgoraj razvijal dalje po nevzdržnem naravnem vzgonu svoje narodne duše, zgodovinske tradicijo in svojega lastnega etosa ter svoje kulturne stopnje. Čemu torej ves napor unificiranja in integraliziranja, ko bi bili oni činitelji, ki so za to brezuspešno delo založili vse dragocene sile državnega aparata, lahko te sile obrnili drugam, v zboljšanje naše državne uprave, v borbo zoper demoralizacijo našega javnega življenja, v okrepitev zakonitosti in poštenja v javnih poslih, v odkrivanje novili virov narodnega blagostanja, ki v gospodarski krizi dan za dnem nevarno usiha. Toda ne samo to, da vse to Sisifovo delo jugoslovenskih unitaristov in integralistov ni rodilo nobenega sadu v tem smislu, da ni moglo ustvariti svojega cilja! Imelo je obenem pogubno posledico, da jo tudi težnjo jugoslovanskih narodov po višji skupnosti, ki jim je vro-jena in za katero so težili že pod tujimi gospodarji z neodoljivo silo, zaradi naravnega odpora zoper brezmiselno nasilno asimilacijo v neko imaginarno godljo oviralo, da ni še do danes našla prave, naši .jugoslovanski biti edino primerne in solidne oblike. Zato se še po šestnajstih lotih skupnega državnega in nacionalnopolitičnega življenja vrtimo kakor nora vrtavka okoli ono teoretično točke, medtem ko nas od vseh strani kliče neobhodno praktično in koristno delo na vseh poljih!
Toda ne samo, da nas jugoslovensko uni-taristično obsedonstvo izvestnih krogov ovira pri takem koristnem in pozitivnem delu za čim tesnejše zhližanje v edino pravilni, naravi odgovarjajoči obliki in skupnih naporih za rešitev praktičnih vprašanj našega skupnega življenja — ta unitarističnn bolezen je prinesla s seboj največjo korupcijo v vso našo politiko, tako da mirno lahko trdimo, da je vlada dr. Stojadinoviča prevzela nehvaležno dedščino tako zelo korumpira-nega in do temeljev razmajanega in razdrtega javnega življenja in poslovanja,^ da bo treba titanskih naporov, da izvleče državni voz iz globokega blata, ki ga je nakopičila minula absolutistična doba jugoslovenskih unitaristov in centralistov, med katerimi gotovo ne manjka mož, ki so delali v lobri veri in so imeli poštene namene — ki i so v taki nenaravni atmosferi nasilnega 'učenja ljudskih energij in ljudske voljo ostali odvisni od cele kope političnih kon-unkturistov. In če končno pomislimo, da ni ta doba rešila niti tistega vprašanja, iz katerega je izvajala glavno upravičenost svo-
Druga stran abesinshega vprašanja
Se en milijon sužnjev v Abesiniji
Poglavarji pokrajin, največji trgovci z ljudmi - V 6 letih prodanih 200.000
Pogled na suženjski trg v Godarju v Abesiniji
Ženeva, 11. julija Od našega dopis.uk:.
Tajništvo Zveze narodov je izdalo poročilo ko-m sije, ki se je bavila z vprašanjem suženjstva po raznih deželah. To vprašanje je ravno danes, ko Italija očita Abesiniji, da ni kulturna država, da ne spada v Zvezo narodov, ker še vedno vzdržuje zakonito suženjstvo, sililo pereče in bo vaše čilatelje zanimalo, če iz tega poročila, ki je bilo ravno razdeljeno med časnikarje, povzamem najvažnejše ugotovitve v kolikor tičejo ravno Abesiiuie.
Obljuba, hi je ostala obljuba
Ko je bila Abesinija 1. 1922 sprejeta v Zvezo narodov, je izrecno obljubila, da bo suženjstvo v vsth oblikah ukinila in s tem onemogočila tudi trženje s človeškimi sužnji. Čeravno so se abesin-ske vlade, predvsem pa sedanji I lajle Salasje, trudile da bi tej obljubi zadostile, so bila njihova prizadevanja zaman. Suženjstvo je v Abesiniji starodavna ustanova, povezana s socialnim in gospodarskim življenjem države, tako, da ga ni mogoče od danes do jutri odpraviti, marveč le v stopnjah. Tako abesinaka vlada že 1. 1927 odredila, da postanejo otroci sužnjev že svobodni, nadalje, da posHnejo vsi sužnji gospoda ob njegovi smrti svobodni. Tudi je bilo odrejeno da f>oslane vsak suženj, ki je jra begnii in so ga zopet prijeli, brez nadaljnega svoboden. Odredbe so bile sicer dobre, toda cesarjeva moč v Abesiniji je zelo omejena m tako se je zgodile, da mnogi cesarju podrejeni knezi odredb enostavno niso izvajali. Cesarjeve odredbe so ostale brez uspeha.
Desetina prebivalcev - Sužnji
Zena bivšega angleškega zunanjega ministra sir Johna Simona se je baviia z a M!iski'i suženjstvom in je med enajstimi milijoni prebivalci Abtsnije naštela nad 2 milijona sužnjev. Od 1924 do 1927 je bilo osvobojenih komaj 10d'j sužnjev, od 1928—1934 pa še nadaljnih 3647, torej skupno komaj 4756. V primeru z dvema miljonuma je to nič.
Po vsej Abesiniji obstoja suženjstvo, jx> mestih in ]3o deželi. Njihov položaj ni povsod enak. V prestolici recimo se ne razlikuje mnogo od jx>!o-žaja naših hišnih nameščencev, po nekaterih hišah se jim pa brez dvoma godi mnogo bolje, kakor služkinjam v družinah kulturnih narodov.
Na podeželju pa so razmere dokaj bolj žalostne in pretepanje sužnjev je n.t dnevnem redu.
Posebno kazni za sužnje, ki so bežali tn so jih go spodarji zopet polovili, so naravnos1 strahotne. — Sekajo jim roke, izbadajo oči...
To izhaja iz |x>ročila angleškega konzula v Somaliji, ki je poročilu Zveze narodov priloženo. Zalo ni čudno, če abesinski sužnji v obmejnih krajih v stotinah beže čez mejo, ki je pa vsi ni žalost ne morejo vedno doseči.
Knezi - trgovci s sužnji
Največji trgovci s sužnji so knezi posameznih pokrajin sami. Nekateri knezi, ras imenovani, imajo do 15.000 sužnjev in jih štejejo kot živino. — S sužnji plačujejo svoje dolgove, tudi svoje davke in denarne obveznosti do osrednje vlade. Ras Hajlu, ki se je lani uprl proti cesarju, je bil premagan in je izgubil vse premoženje, med njim 13.0U0 sužnjev, ki so bili spuščeni na svobodo, a so jih j/olovili takoi
drugi inogočniki. Ti knezi organizirajo oborožene napade na svoje lastne naselbine, ali čez mejo v sosedne kraje, da si nalovijo sužnjev. Oni imajo redne trge, kjer svoje <blago> po nalašč za |C vzdrževanih agentih razpečavajo. Pri takih napadih imajo nalog moške pobili, žene in otroke pa odpeljati seboi ter jih postaviti na trg. Saj se jc zgodilo še lani, da so državni uradniki v svojem področju organizirali love na sužnje. Angleška vlaua i>oroča, da so letos v januarju vdrli ti irgovci ped vodstvom obmejnega komisarja v Sudan in tam odpeljali 45 ljudi v suženjstvo. V decembru 1931 sc jc islo /go d.lo v francoski Somaliji. Francoska vlada jc odpeljane ljudi rešila samo s pomočjo letal, ki so roparje obmetavali z bombami.
Lauj Simonova pripoveduje, kako je pred leti neki angleški častnik potoval po Abesiniji 111 je gotove kraje našel v cvetočem stanju. Par let pozneje je bil zopel tam in jc bilo vse zapuščeno ni brez ljudi. Lastni ljudje so z roparskimi napadi pokrajino oropali in ljudi odvedli v suženjstvo. Imenovani častnik je našel na svoji poli še na stotine polslrohnelih mrličev, ljudi, ki so med potom v suženjstvo padli in poginili.
20.000 Din za sužnja
Opis trgov za sužnje je strahoten. Trgovci vbo-gc žrtve par tednov dobro hranijo in njihovo ko/o z oljem masirajo, da bi napravili dober vtis na trgu. Trgovci pred otvoritvijo padaio tla tla in prosijo Alaha, da bi napravili dobre kupčije, na to pa začnejo hvaliti svoje «blago». Na abesinskih trgih veljajo sužnji od 500 5000 frankov (2- 20.000 Din). Zadnja cena je bila plačana za lepo 17 letno slaro dekle v Godarju nič pozneje kakor aprila meseca. V Abesiniji se dogaja čisto vsakdanje, da stprši svoje otroke prodajo v suženjstvo in je Abesinija menda edina dežela, kjer se starsi veselijo deklic, ker so navadno za nje vir dobrih dohodkov, ko jih prodajajo ali abesinskim mogotcem, ali pa trgovcem za Arabijo in dalje za Perzijo.
Od leta 1928 do 1934 je bilo na področju vzhodne Afrike in Arabije proda.tih m kupljenih več kakor en milijon ljudi, in k tej slrašnji štev ki je Abesinija prispevala 200.001 Tako zaključuje prvo |x>glavje strahotnega jx>ročila Zveze narodov.
Nova preizkušnja za Avstrijo
Avstrijski kancler se nevarno
ponesrečil Njegova žena podlegla težkim ranam
Pariz, 13. jul. AA. Ilavas porofa z Dunaja: Zveznemu kanclerju dr. Schuschniggu in njegovi družini sc je pripetila avtomobilska nesreča pri Ebbelsbergu v bližini Linza. Dr. Schuschnigg jc doživel pretres možganov, šofer njegovega avtomobila je hudo ranjen, dr. Scliuschniggova soproga pa je podlegla ranam. Mislijo, da jc šofer zaradi trenutne slabosti izgubil vodstvo nad volanom. Kmalu po nesreči, ki se jc pripetila zveznemu kanclerju dr. Schuschniggu pri Linzu, ko se jc peljal s svojo družino na počitnice, je imela vlada sejo. 0 nesreči jc bil takoj obveščen pod-kancler knez Starhemberg, ki se nahaja na počitnicah v Benetkah. Vlada je pozvala kneza Star-hemherga, naj se takoj vrne s posebnim letalom na Dunaj. Verjetno jc, da bo podkancler Starhemberg vodil državne posle, dokler kancler Schuseli-nigg nc okreva.
Podrobnosti o avtomobilski nesreči, pri kateri sc jc smrtno ponesrečila dr. Scliuschniggova soproga, še niso znane. Mislijo, da bo šele preiskava
jega obstoja, hrvatsko vprašanje, ki se jo le šo poostrilo, potem bo moral tudi najradi-kalnejši unitarist, čo ga zdrava pamet ni pojiolnoma zapustila, priznati, da smo za-jiravili dragocena leta in sile samo zato, da sedimo danes na razvalinah premnogih narodnih političnih, moralnih in gospodarskih dobrin, da smo zamudili premnoga najvažnejša in resnično pereča vprašanja naše eksistenco in napredka in da stojijo temu nu-si>roti na strani dobroiinelja našo bilanco brezprimerno manjši uspehi, za katere se imamo zahvaliti le žilavosti, požrtvovalnosti in ogt'omni pridnosti jugoslovanskega državnega ljudstva, Srbov, Slovencev in Hrvatov.
Vlado g. Stojadinoviča, ki je po polomu Jovtičovega unitarističnega režima zbrala okoli sebe najboljše politične sile države, dn postavi našo skupno domovino na trdno podlago ljudskega zaupanja, ki edino moro nositi zgradbo močne Jugoslavije in nacionalno sloge, bo morala spremljati neovirana duhovna miselnost obnovljeno demokracije, ki bo morala izvesti državno politično reformo na podlagi priznanja srbska, hrvat-
ske in slovenske narodne individualnosti
v smeri jugoslovanske državnonacionalne skupnosti. V tem duhu so se Jugoslovani leta 1918 združili in v tem duhu jc treba naše skupno življenje preroditi, da ne zamori naših najboljših sil unitnristični nedemokratični centralizem. Ce hočejo ljudje dobro volje, ki so dozdaj sledili tej zmoti, kaj dojirinesti k utrjenju našega skupnega jugoslovanskega doma, morajo to zmotno miselnost končno likvidirati, da nam bodočnost prihrani razočaranja in večno motanjo okoli unitaristične fatemorgane.
dognala te podrobnosti. Stanje zveznega kanclerja in notranjega ministra dr. Sclmschnigga, ki se nahaja v bolnišnici v Linzu, je relativno dobro. Smrt njegove soproge pa mu prikrivajo. Vsi člani avstrijske vlade še ne vedo zu nesrečo, ker se nekateri nahajajo izven Dunaja.
Atentat?
Dunaj. 13. jul. c. Polkovnik Adam jc izjavil časnikarjem, da je dosedanji potek preiskave e nesreči kaneterjevega avtomobila ugotovil možnost. da je bil izvršen atentat. To domnevo še potrjuje dejstvo, da »e kancler Schuschnigg, potem ko si je v bolnišnici že nekoliko opomogel, ni hotel izjaviti o tem, kako je prišlo do nesreče. Zvečer se iz Italije vrne na Dunaj z letalom podkancler Starhemberg, ki ho vodil vladne posle, dokler si Srhusrhnigg ne odpomore. Popoldne oh 5 se je sestala vlada k seji, ki ji je predsedoval li-liančnl minister dr. Buresrh. Zvezni predsednik Miklas se je takoj odpeljal v Lin/ k ranjenemu kanclerju Schuschniggu.
Razburjenje v Berlinu
Berlin, 13. jul. c. V Berlinu je vest o težiti nesreči avstrijskega kanclerja vzbudila veliko razburjenje. Vsi v Berlinu bivajoči ministri so se takoj sestali na kratek posvet in pretresli položaj v Avstriji po prvih vesteh z Dunaja. Nemškemu poslaniku na Dunaju von Papenu je bilo naročeno, da naj takoj odpošlje sožalno brzojavko kanclerju Schuschniggu in avstrijski zvezni vladi.
Vsled stavke ljubljanskih srafičarjev izhajata v Jugoslovanski tiskarni redno le »Slovenec" in »Domoljub". Ostali listi in privatna naročila se izvrše, kakor hitro bo podjetje redno poslovalo.
Politika na Bledu
Kondilis pri knezu Pavlu
Na Bled sla se pripeljala predsednik vlade in vojni minister
Bled, 13. julija.'
'/' današnjim popoldanskim vlakom sta prispela na Bled grški vojni minister general K<imb lis in jugoslovanski vojni minister general Žlvkovlf ■/, večjim spremstvom. Naselila sta se v prostorih grami hotela Toplice, ra7, katerega vihrata jugoslovanska in grška /.astava. Oh prihodu na jugoslovanska Ha ga je na obmejni postaji Itnkek sprejel in pozdravil Mirko Colič, višji svetnik prometnega ministrstva in g. Vučkovlč. lajnik /unnujega ministrstva v iiclgradu. V njegove«! spremstvu se nahaja Se večje število iidličnih predstavnikov grškega naroda, kakor poslanec Stamatis Merkouris, kapetan Mazila Paraehoutis, Hkrati je prispel nn lilcd tudi grški poslanik na našem dvoru g. Vielas. (i. Verras, šef kabineta ministrskega
Seja finančnega odbora
Revizija pokojnin
Napoved fin. ministra
predsednifitva, se je toplo Izrazil nad gosto-ijuhniiu sprejemom v Ljubljani, .lutri popoldne bo grški vojni minister Komlyli« sprejet v avdijenco pri kraljevem namestniku knezu-namestniku, nakar bo sledilo vpisovanje v dvorno knjigo. Opoldne bo prirejen banket v hotelu Toplice, popoldan pa je namenjen za izlete v blejsko okolico.
Z jutrišnjim helgrajskiin brzovlakom prispe na Bled tudi naš ministrski predsednik dr. Stojadinovič ter se bodo v ponedeljek vršile važne konference med grškim vojnim ministrom KondyIlscini in jugoslovanskim ministrskim predsednikom Ktojadlnovlčem j Zvečer istega dne se bodo visoki gostje od. peljali v Belgrad ter nato na Oplcnac, kjer i se bodo poklonili spominu umrlega viteškega kralja. Nato pa bodo nadaljevali pot I v Grčijo. (Glej tudi poročilo na 3. strani.)
Jugoslavija m njene sosede
Končno le turistični mir z Avstrijo
Grde klevete sosednih turističnih agencif
Dunaj, 12, julija 1935.
(Od našega poročevalca.)
Sinoči so se zaključila pogajanju za ju-g-oslovnntjko.avsirijski' zvezni potniški promet, ki stopi v veljavo h J. septembrom letos. Jugoslovanske državne železnice sta zastopala delegata dva Slovenca gg, Jože De-bcn.lak za komercijelno službo in Janko Granipovčan za obračunsko ln finančno službo. Ta sporazum bo Imel za posledico, da se ho promet z Jugoslavijo In zlasti s Slovenijo znatno dvignil In bosta od tega imeli obe državi velike koristi.
Nopovoljno razpoloženje je nastalo med dunajskim prebivalstvom, ker se je ne vemo po kateri zaslugi razširila vest, da Jugoslavija zahteva pri potovanju v Avstrijo izjemne dokaze o plačan ju davkov, dočim dovoljuje potovanju v druge državo brez to formalnosti. Dolžnost bi bila, da se to sovražno stališče jugoslovanske sosedno konkurence z vsem) sredstvi pobija, saj je vendar /litino, lili jugoslovanske oblasti ne delajo nobenih izjem, niti za svoje državljanu, uiti /a katerekoli državljanu tujih držav in da »nI teh formalnosti nI nihče oproščen, niti ne jugoslovanski uradniki, ki službeno po-tatiejo. K takšnimi vestmi vznemirja avstrij-sUW*Tinduvalslvo gotova konkurenca jugoslovanskih sosedov, ki bi jo pa bilo treba uri -b^ti pred vso evropsko javnostjo. S sporaz-
umom, ki je bil tudi dosežen v pogledu turističnega potovanja med Avstrijo in Jugoslavijo, pa je bil dan najglasnejši demunti vsem tem zlohotnim klevetam, s katerimi so gotovi zavistnežl hoteli oškodovati jugoslovansko jadransko obalo.	Ing. Sob.
Princ Oton častni občan ie treh petin avstrijskih občin
Dunaj, 13, juliju. TG. Iz zanesljivega vira v notranjem ministrstvu izhaja, da je dosednj podelilo že tri petine vseh avstrijskih občin častno občanstvo nadvojvodi Otonu Habsburškemu. Pobiranje častnih ob-čanstev se nadaljuje, nemoteno. Osrednje oblasti, na katere je dobila poveljujoči vpliv skupina aristokratov in generalov, pritiskajo na vse občine, da naj čimpreje izglasujejo podelitev častnega občanstva princu Otonu. Brez dvoma bodo kmalu vse ol>čine storile »svojo dolžnost«. Kaj namerava dunajska vlada storiti potem, ko bo imela v rokah diplome častnega občanstva od vseh občin, se zdi zelo prozorno. NI pa verjetno, da to propagando odobrava avstrijsko ljudstvo samo, kakor tudi ne odobrava sedanje Italijanske politike svoje vlade, ker Je leto 1915 in ono drugo 1918 še prežlvo v spominu, da bi se dalo kar tako izbrisati. Pričakovati je treba še zelo zanimivih razvojev v avstrijski notranji politiki, predno bo poteklo leto dni.
Belgrud, 13. Jul. 111. Na dnevnem redu današnje sejo finančnega odboru je bil proračun finančnega 'ministrstva. (Ig. Jeremija Protič, Ulja Mi-liajlovič, Radivoje Djurič, Vojislav Djordjevič in dr. UroS Stajič so se v svojih govorili dotaknili vprašanju penzijonlranja državnih uradnikov, kakor tudi ustanovitve posebnih novih oddelkov v finančnem ministrstvu.
Poslanec JLuka Kostrenčič jc ostro napadel pentijonirane davčne uradnike, ki uporabljajo .mju .trakovno »nanje proti nagradi za ramo intervencije in za sestavu davčnih prijay in na ta način škodujejo državi. Zagovarja ustanovitev po-sobnih oddelkov gospodarske policije, ki naj bi Imela nalog voditi kontrolo nad davčnimi obvezniki glede pravilnosti davčnih prijav. Nu te nasvete govornika je odgovoril finančni minister, da je ustanovitev novih oddelkov neobhodno po-trebu«, ki pa vsekakor ne bo povečala Izdatkov, (i. minister se čiull poslancem opozicije, ki so zelo vestni v svoji kritiki, da niso opazili, da je v ministrstvu reducirano zaradi prihrankov eno nufelniško mosto. »Poudarjam, da so no samo v finančnem ministrstvu, ampak tudi v vsoh ostalih resorih skuša poslovanje poenostaviti.«
Gg. Drašovič in Ivnničevič sta govorila o nepravilnem penzijonironju in navajala primer, da prejemajo pcuzijo ruzni posredovalci brez vednosti onih, ki bi morali ponzijo prejemati. Na te pripombe Je finančni minister odgovoril, da boilo v kratkem vse penssije revidirane in ila bodo v slučaju nepravilnosti osebe, ki so prejele denar, morale vsega povrniti državi, ("i. Mihajlo Stojadinovič govori o poslovanju davčnih uprav in Irdi, da je poslovanje skoraj vseli teh uprav v državi tako slabo organizirano, d« davčni obvezami nikdar HC morejo ugotoviti, zu koliko so obdavčeni in koliko dolgujejo. Poslanec Mirko Kostič zahteva generalno revizijo vseh pouiij.
Za t kg soli 3 kg iita
Dvoje jajc za škatlo viigahe
Pri razpravi o monopolskl upravi so govorili poslanci: Uroš Stajič, Sokolovič, Djordjevič, Mile-tič in Histič, ki so v svojih govorih zahtevali znižanj« con« monopolskim predmetom; tobaku, petroleju, soli, cigaretam, papirčkom in so v dokaz spojili zahtev navajali razne primere. Tako na priuier po njihovih trditvah mora kmet sa 1 kg
soli dati 8 kg iita, za eno škatljico vžigalic, ki stanejo državo 20 par, je treba plačati 1 Din ali dve jajci. Govorniki so konstatirali z zadovoljstvom, da je država znižala cene cigaretam in zahtevajo, da so znižajo tudi cone prodvsum onih tobačnih izdelkov, katere kupujejo revni sloji, ker država zasluži na monopolskih predmetih itak 400 do «011 odstotkov.
Seja finančnega odbora je bila medlem prekinjena in se je nadaljevala ob 4 popoldne.
Predlogi poslancev
Belgrad, 13. jul. m. Poslanec Miloje Sokič je predložil potoni predsednika narodne (skupščine glede finančnega zakona za 1. 193.>3(i predlog«, s katerimi zahteva, da se občinski računi od I, 1910 do 1928, v kolikor niso bili pod ostro mestno kontrolo, do t. avgusta tega leta smatrajo kot likvidirane. V drugem predlogu zalitevH, da so smatrajo za siromašne osebe one, ki plačujejo letno dopolnilnega davku 300 Din.
Dr. Jure Koče je predložil finanunonui odboru več predlogov. Mod drugim zahteva, du se čl. 75 zakona o neposrednih davkih spremeni in predlaga naslednji tekst; Za podružnice in druga ločena. samostojna trgovska skladišča, ugentur«, prodajalne itd. sc odreja zakon posebej in ločeno od centrale, in to od strani <mih davčnih nprav, na katerih ozemlju »e nahaja sedež podružnice ali druge ločeno samostojno trgovino. Podjetjem državnih in samoupravnih ecliuic sc davek odreja vnaki posebej.
Bolgrad, 13. jul. ni. Poslanca dr. Mirko Kosic in Ocorgijevič sta predložila finančnemu odboru Predlog, ki se glasi: »d I. avgusta do kraja proračunskega leta 1935-86 bo davek na dohodek od zemljišč znašal 10% po katastrskem istem dohodku, a se ho za davčno osnovo zemljuriue ja isto proračunsko leto, izjemno od obstoječih zakonskih odredb, vnesel katastrski čisti dohodek za polja i n vinograde, kjer so oni glavni dohodek kmetov, za vrednost manjšo od 35%. Ista dva poslanca sta predložila sledeči predlog glede neposrednih davkov: Dol/.ni državni neposredni davki do konca j, 1932. se bodo plačevali poleg tekočega davka v roku od 20 let, in to začenši z I. 1036., in sicer, ako je dolg dvakrat večji, ali pa večji od zneska enoletnega obdavčenja v roku od 20 let. Poslanca sta poleg predlogov predložila tudi detajlno skalo, na podlagi katere bi se izvršila razdolžitev davka.
Tisoči utonili v kitajskih vodah
Kitajske reke sejejo smrt in razdejanje po treh provincah
Hankuv, 13. julija, b. Poplave na Kitajskem se čedalje bolj razvijajo v velikansko katastrofo. Od sinoči na danes je široki zavarovalni zid, ki so ga Japonci zgradili ob Jangcekjangu, da z njim zaščitijo svoje koncesije, padel in so se vode vlile tudi po japonskem ozemlju. Pri lej priliki je utonilo nail 5011 japonskih vojakov in več tisoč kitajskih kulijev, ki so hranili betonski zid, a so bili, ko se je zrušil, vrženi v valovje. Deževni nalivi trajajo brez zmanjšanja dalje, V provincijah Šensi in Honan ter Šantung
so vode zalile velikanske pokrajine. Tudi taii) pokajo zaporedoma vsi zaščitni zidi in vode poplavljajo gosta selišča, ki so nastala oh vznožju obzidij. Železniška proga Pciping Hankov Je na večjih krajih pod vodo, drugod pa je na desetine kilometrov razdrta. Najhujše je bilo ponoči v Jenšuju in Lan-gaju v Sanliiligu, kjer je voda iznenadila prebivalstvo in ga enostavno odplavila s hišami in živino vred. Oblasti se, bojijo, da bodo znašale žrf"» v tem kraju nad 111.0110 ljudi.
14. julij
francoski narodni praznik
Dane« slavi naš zavezniški francoski narod svoj največji narodni praznik v spomin na 14 julij, ko je svobodo ljubeče pariško ljudstvo skoraj pred poldrugim stoletjem z naskokom Bastillo začelo revolucijo in si priborilo politično svobodo, Ne samo sebi, marveč vsem narodom po Evropi, ki so črpajoč iz te veliko zmage ljudske volje šli za francoskimi vzori in deloma z neposredno pomočjo Francijo, deloma pa podžgapi od njopega duha zanesli idejo svobode po vsepi svetu in si organizirali svoja občestva na temelju svobodnih pravic svobodnega ljudstva. Naj bo letošnji 14. julij sredi trenutnega mraka, ki ,jo legel nad drago odkupljenimi ljudskimi svoboščinami, svetel opomin k optimizmu in nova spodbuda narodom. da je svoboda darilo bojev, žrtev in neiistriiHone vztrajnosti. Mi so bomo v duhu pridružili zavezniškemu francoskemu narodu. ž njim bomo praznovali njegov največji spomin na zmago svobodo, z njim bomo prisegli. da srno kakor op pripravljeni um žrtve, da ohranimo sadove političnih svoboščin, ki «o zrasli iz krvi prelite okrog Bastille,
IV. mariborski teden
3. do 11. avgusta 1935
Reivja nacljonalnc produkcije. Tekstilna razstava, splošna industrijska! velika obrtpa, umetniška, ,-inskii. vrtnarska. fotoamatersM, propagandna.
turistična itd. 3 do \. avgusta mednarodni plesni turnir in lil. drž, razstava čistokrvnih psov.
9 do U. avgusta plavalne in skakalne tekme na
Mariborskem otoku. 50% popust na železnicah od t. do 15. avgusta 1935
Krvavi izgredi na irskem
Belfast. 13. julija AA. Včeraj so se pripetili m luidi incidenti. Skupina irsko orientiranih ljudi je napadla godbo nekoga škotskega polka, fistula publika jo začela tedaj ostro protestirati in kmalu jo nastal pretep, v katerem je bilo nokuj ljudi ranjenih. Policija je spočetka zaman intervenirala, šele ko je bila njučeua z oklepnimi avtomobili iu nekaj bataljoni vojaštva, ho se demonstranti razpršili. tlliita sta bila dva moža. Večje število ljudi pn je bilo (ožjo in lažje poškodovanih.
Svet Z N 25. julija
Ženeva, 18. julija c. Danes je bilo v tajništvu Zveze narodov sporočeno, da se bo svet Zveze narodov sestal na izredno zasedanje dne 35. julija in obravnaval italijansko abesinski spor.
Litvinov obišče Prago
Praga,, 13. julija. AA. Prag-er Tagblatt poroča, da je češkoslovaška vlada povabila ruskega komisarja za zunanji zadeve Litvinova v Prago na obisk. G. Litvinov je vabilo spejel.
Belgija priznala Sovjete
Moskva, 13. julija. AA. Agencija Tas poroča, da sta si včeraj izmenila ruski poslanik v Parizu Potenijiin in belgijski poslanik D'Estroi v Parizu pismi, ki določata obnovo diplomatskih odnošajev med obema državama.
Šahovski turnir v Belgradu
Belgrad, 13. jul, lil. Danes jc bil na nacionalnem šahovskem turnirju v Belgradu prost dan iu so so igrale samo nedovršene partije. Pa rti ju Pire proti Petrovič ju končale z /niago Pirrn, ker |e Petrovič kljub remis-pozlciji napravil precejšnjo napake, Druga nedovršniM partija Avjrovič proti Pirmi pa jc- končale r, remijem- Moi)ig i« re-iliinirnl z dr. Trilunovjčcni. Uriider premagal h'i-lipoviča in <1 r. |)rczj{n Kalaburjii. Stanje po ti. kolu je sledeče: Kostič 5, Pire in Kiiijjg 4 in pol, 1'rjfunovif 4, rtehreiber It in po| (1), Vnkovič 11 iu pol, Nedeljkovič !! (1). Točovif- In Uriider 3, Asln-loš '2 in pol, Toth 2 (1), Filipovič in dr. Drozga 2. Petrovič in Avirovič 1 in pol, Knlalmr pol (1).
f P. Pavel Goltes
Kamnik, 13. julija 1935.
Ni se še zaraslo zelenje na grobu prezgodaj umrlega mlnorita patra Cevca iz Kamniku, ko nam je danes žalostni glas velikega zvona oznanil pretresljivo vesl, da ja mrtev njegov redovni so-lirat pater Pavel Goltes, Po skrivnostnih sklepih božje previdnosti je umrl davi ves vdan v božjo voljo, ves pripravljen za pot v večnost, saj Je še pretekli četrtek opravil zadnjo svojo sv. mašo.
Pokojnik se je rodil v Kamniku 28. Junija 1907. Srednješolske študije je dovršil v Ptuju in Zagrebu, nakar se je odločil za minoritski red. Bogoslovje je študiral v Splitu, nato pa v Kra-kovu na Poljskem, kjer žive njegovi sorodniki. V niašnikn ja bil posvečen julija 1932, takoj nato pa je odšel v Ptuj, kjer je dve leti uspešno deloval kot katebet. Toda že tedaj mu- je ovirala delo zahrbtna bolezen, ki si jo je nakopal pri napornem dušnopastlrskcni delu. Od tedaj so mu moči vidno pešale. Iskal je zdravja v Ormožu, Ptuju, naposled pn se je zatekel v Kamnik, ki mu Je po dragih domačih lajšal zadnjo dobo mladega Bogu tako posvečenega življenja-
Pogreb pokojnika bo v ponedeljek ob 8 na pokopališče na Žale. Ugledni Goltesovi družini naše upžalje v težki uril Pokoj duši mladega idealnega duhovnika I
Poziv „Glasu narofla"
Da .ie pod bivšim Jevtičevim režimom izšel na bane, oziroma nn vse okrajne glavarju ukaz, da naj se konfinirajo ali postavijo pod policijsko nadzorstvo najvidnejši politiki iz opozicije, ,je sedaj splošno priznano in od nikogar 110 demontirano. Na poziv »Glasu naroda«, da naj mi objavimo sedaj še imena, ki so bila na konfinaeijskem spisku v Sloveniji, pa odgovarjamo, da srnr nokuj teh imen, kolikor so nam znana, žo objavili. Tista imena pa, ki nam niso znana, naj izvoli objaviti »Glas naroda« sam. ker je 011 to dolžan, 110 pa mi, kakor toga tudi ni dolžun g. minister dr. Korošec, ki ni bil ! notranji minister pod vlado g. Jevtiča in i tudi ne minister za Slovenijo, kakor je bil nu primer g. dr, Marušič. Pričakujemo torej, da se ho »Glas naroda« obrnil nu kakšno informirano osebo iz svojega kroga, najbolje kur naravnost na g. bivšega notranjega ministra Voljo Popoviča, ki jo poslal konfino-cijsko depešo gg. banom in ki mu je gotovo znan tudi spisek vseh režimu neljubih oseb, k; so bile namenjeno za prijetno letovanje v koncentracijskih »logorih« ...
Razkritja o takozvanih »Pofovcih« so nadaljujejo. »Otadžbina« g. nacionalista Ljotiča objavlja sedaj faksimilo ene izmed tajnih narodb »Pofa«, ki se glasi:
»Bratu N. N. — Vrhovno vodstvo jc prejelo Tvojo zaprisego, pozdravlja Tvoj vstop v naše vrste ter ti nalaga dolžnost, da v roku treh dni, po prejenm te odredbe, organiziraš in zaprisožeš tri nove člane. Tebe pgstftvljamo za voditelja novo organizirano trojke, Zaprisege s podatki o novih članih moraš takoj izročiti bratu, ki ,jc Tebe zaprisege1 •. 3. junija 1935, Beograd. .
Vrhovno vodstvo POF-a«.
N11 sredi jo pečat, ki ima ob robeh vtisnjeno ime organizacijo »Patriotska omladin--,kn fronta«, v sredi snop žitu v soncu in tri črket HO P, pod njimi pu geslo: l?og, kralj, liuoiju, delo.
Morebiti bi se spoštovani (J Ifis naroda«: obrnil do kakšne informirane osebo v Ljubljani, ilit mu pove, kdo jc v naši prestolici bil vpisan v la Pol'« in kilo je bil že imenovan /.a njenega generalisimusn.
15 letna požigalha
Maribor, dne 19. julija.
Iz št. Ilja pod Turjakom nain poročajo o požarni nesreči, ki jc nastala iz požiga, katerega jo zanetila lSletna dcklica. Na gospodarskem poslopju posestnika Antona Kranjca so sc vročega popot dneva naenkrat pojavili stebri dima in že je planil plamen skozi streho ter v nekaj trenotkih objel vso zgradbo. Do tal jc zgorel hlev, gospodarska poslopje in skedenj, škodo pa je okrog 50.000 Din. Jasno jc bilo takoj, da jc nekdo požar namenoma zanetil. Kmalu so požigalca tudi izsledili. Na splošno presenečenje vseh je priznala lSletna Anica, da je zažgala seno na hlevu z vžigalnikom. Na vprašanje, zakaj jo to izvršila, jo dekletce odvrnilo »Strašno se veselim, kadar vidim velik ogenj in nisem se mogla več vzdržati ter sem zažgala.« Jasno je, da trpi dekle na nekih duševnih motnjah.
Shodi Dragoljuba Jovanoviča
Belgrad, 13. jul. 111. Dragoljub Jovanovif je včeraj imel več konferenc, in to na Ubu, v Va-ijevu, v Brankovim in Petnici, Včeraj zvečer je Dragoljub Jovanovio v Valjevu v hotelu Balkan« imel predavanje o vlogi kmetskega pokreta z ozirom pa narodno edinstvo. Med drugim je v svojem govoru izjavil, da vlada dr. Stojadinoviča nima nobene zveze s prejšnjimi vladami ter da se ta vlada naslanja na radikalno stranko, na skupino dr. Korošca in dr. Spalie, ki imajo veliko oporo v narodnih masah. Dunes bo g. Dragoljub Jova-novič imel konference v Mionici, Lazarevcu in Obrenovcu,
Četrtinska voznina za tečaj SDZ
Bclgrail, 18. Julija 111. Prometni minister je dovolil četrtiusko voznino za tečaj Slov. dij, <veje na Gori Oljki v dnevih od 11. do 16. avgusta,
Drobne vesti
Atono, 13. julija c, Danes je bila izpopolnjena grška vlada. Zunanje ministrstvo je prevzel Maksimes, ki je popoldno že položjl prisego,
Berlin, 13, julija. AA. Jutri prispo v Berlin večja delegacija bivših angloških bojevnikov. Nar rodno socialistični bivši bojevniki jim pripravljajo posebno lep sprejem.
Paril, 13. julija. AA. Tu je včeraj po dolgi bolezni preminul polkovnik Drevfuss. Doživel je 75 let, Kakor znano, je bil polkovnik Dreyfuss 1804 leta, ko je bil kapetan, obtožen, da se je zupletel v neko spijonažno afero.
Rim, 13. julija. AA. Epidemija tifusa se \ Rimu vedno bolj širi. Bolezen je zahtevala vec kot KM) človeških žrtev. Obolelo jo doslej nad 3000 ljudi.
Varšava, 13. julija AA. Uradno poročajo, da I10 poljski zunanji minister Beclf v kratkem odpotoval v Ileleingfors na službeni obisk.
Pariz, 13. julija. AA- Na francoski podmornioj »Espoir« je nastala eksplozija v akumulatorskem oddelku. Neki častnik in šest mornarjev jo bilo težko ranjenih.
London, 13. jul. AA. Angleški poslanik pri Vatikanu Charles VVingfield je bil premeščen v Lizbono.
Madrid, 13. jul. AA. Nail Va)encijo in okolico je divjal včeraj strašen ciklon, ki je popolnoma razdejal vas Fuenles da Val de Pero. Le cerkev je ostala kolikor toliko nepoškodovana. 1500 ljudi je oslalo brez strehe. Ves promet je onemogočen.
Tenis
Hašk : Ilirija finale državnega prv»n«*r» cone
A ob 10 na igriščih Ilirije.
Dunajska vremenska napoved: Topli val se je sedaj še raztegnil čez Skandinavijo. Vreme »e bistveno ne bo spremell9o. vendar pu so iu!>žw> vecie uevilne
!
Vojna ministra Grčije in Jugoslavije
v Ljubljani
Ljubljana, 13. julija
Ljubljana je danes pozdravila v svoji sredi po svojih ofieijelnih zastopnikih odličnega gosta, grškega podpredsednika vlade in vojnega ministra generala Kondilisa. S tržaškim brzovlakom je točno ob 12.45 prispel v Ljubljano general Kon-dilis s svojim mnogoštevilnim spremstvom. Do obmejne postaje na Rakeku se mu je nasproti peljal grški poslanik na našem dvoru g. Melus in tudi zastopnik našega vojnega ministra. Z avtom iz Rogaške Slatine se je dopoldne k sprejemu ministra in generala Kondilisa pripeljal tam na oddihu bivajoči naš vojni minister annijski general Pera Živkovič.
Na glavnem kolodvoru pa so g. Kondilisa pozdravili poleg vojnega ministra g. Zivkovifia še divizijski general Nedeljkovič z brigadnima generaloma G. Pekičem in I. Jovanovifem, ban dr. Dinko Ptic, župan dr. Vladimir Ravnihar in drugi odličniki. Častna četa 40. pešpolka s polkovno zastavo in godbo dravske divizije je grškemu vojnemu ministru izkazala predpisane vojaške časti. Godba je zasvirala grško državno himno.
V spremstvu vojnega ministra generala Pera Zivkoviča se je minister g. Kondilis odpeljal v avtu v »Union«, kjer je bilo njemu na čast prirejeno kosilo. Popoldne ob 15.45 se je g. Kondilis z ministrom Zivkovičem odpeljal na Bled, kjer ostane nekaj dni. G. Kondilis je med občinstvom
P
Visoki grški gost general Kondilis na ljubljanski jioštaji. Na desni arin. general vojni minister Peter Zivkovič, na levi diviz. general Nedeljkovič.
vzbujal s svojo markantno ustavo splošno pozornost. Minister, general Kondilis je prispel v Ljubljano iz Rima.
Na Labi, 6. julija.
II.
S Hamburgom sva že stara znanca; tretjič sem pri njem na obisku. Ko sem se lani poslavljal od njega, sem mu zaklical: Na svidenje! Vedno me je prijazno sprejel; letos pa je poslal nad me dež in vihar. Slečem v »Rafaelov dom«, gostišče Rafaelove družbe, kamor sem že z doma naznanil, da pridem za dva dni v stan in oskrbo. Ni to pribežališče revnih izseljencev, marveč meščanski hotel, ki mu gospodinjijo misijonske sestre. Posebno duhovniki ga posečajo. Ima tudi lično kapelico Morske zvezde in pobožne dušice se vesele, če prisostvujejo čini več sv. opravilom. Oddaljen je samo pet minut od glavnega kolodvora.
Hamburg je veliko mesto; z Altono in predmestji mu pripisujejo 1,400.000 prebivalcev. Pred vojsko je bilo najimenitnejše »svobodno mestoc, republika v carstvu; sedaj je le drobec izenačenega carstva. Pred veličastno mestno hišo, središčem Hamburga, je na »Cesarskem trgu« stal ponosni spomenik cesarja zedinitelja Viljema I.; spomenik so premestili na »pripravnejšec mesto, trg pa prekrstili v Adolfa Hitlerja trg; postal je križišče in izhodišče cestnih železnic. Razkošne so dvorane mestnega doma, nekdaj sedež senata; še vodnik s pritajeno žalostjo govori o nekdanji slavi.
Razume se. da je v takem mestu mnogo zanimivih muzejev, vseučilišče, mogočnih palač, Mestecih trgovin, nekaj evangelskih cerkva, ki so pa navadno zaprte; le če plačaš vstopnino, ti jih odpro, pa so puste in prazne.
Ponos mesta Je njegovo pristanišče. Raz-sežno je, da nikoli tega. Nešteto je zalivov in nabrežij. Vsaka pamplovna družba ima svoj oddelek zase, kjer počivajo njeni parniki in kjer so zgradili mnogonadstropne shrambe. Vse pa ■Vži na široki Labi; do morja je še nad 100 km.
Prav prijetno je na »mostišču sv. Pavla«, "dtod vozijo mali parniki izletnike na vse strani, posebno ob sobotah in nedeljah. Tod je polno skavtskih in hitlCTjevskih skupin, vse s svnstiko fftijukastim križem) na rokavu. Zdi se, da je ta muz nekronani vladar vseh rajhovcev, ki ga ne časte samo po zunanje, ampak tudi s srcem. Povsod vidiš njegovo sliko. V Rafaelovem domu jo imajo v veli z izrekom: Mit jeder Faser bist du deinem Volke pflichtig. (Do zadnje srage delaj za svoj narod!) Najnavadnejši pozdrav na ulici, v uradu, v trgovini, v gostilni, se glasi: Heil Hitler! Komaj razumemo besedi, tako hitro jih izgovarjajo; posnemati jili ne moremo.
Nn mostišču torei se udobno usedeš k mizici pred malo kavarno ali točilnico, sreblješ naročeno pijačo in zreš ure in ure nn Labo. Parniki, veliki in mali, prihajajo in odhajajo; vsak ti žvižga v pozdrav; na njem pa glava pri glavi, kroj pri kroju. Onstran reke ugledaš mogočno ladjedelnico; irjavi se sač»>jo; sirene bflizgajo. Ne daleč od
Grški vojni minister general g. Kondilis v spremstvu jugoslovanskega vojnega ministru armijskega generala g. Petra Živkoviča stopa ob častni četi 40. pešpolka na ljubljanskem glavnem kolodvoru
Iz Hamburga na široko morje Popisuje prof. dr. Ivan Kstilic
tebe se je usidrala Monte Olivia, parnik-orjak, ki je namenje v Južno Ameriko; človeška bitja lazijo po njeni kot mravlje po mravljišču; on sam pa požira nebroj zabojev, napolnjenih z živili. Za tvojim hrbtom na griču stoji prevzetni, 35 m visoki Bismark v obliki oboroženega Rolanda.
Ob nedeljah meščan in delavec hitita z družino venkaj v Slellingen, kjer ima svetovnoznani Hagenbeck svoj zverinjak. Otroci občudujejo opice, odrasli pa slona, leva in medveda, belega in rjavega.
Tudi ob dežju se nemoteno sprehajaš po Hamburgu; saj ne lije iz škafa, ampak rosi nate |>o vrvici. Le veter je nadležen; dežnik ti hoče zaobrniti: ko se ga najmanj nadejaš, buti vaie z vso silo izza vogla.
Kako smo se vkrcali, bi radi vedeli. Kako najdem svoj parnik, ko je pa prvi parnik podoben drugemu, tretjemu in stotemu; ko je nabrežij na stotine? In vendar je stvar enostavna. Zglasiti sc moraš v pisarni paroplovne družbe; so to velike palače v določenih ulicah. Izroče ti svežo vozovnico in naroče, kdaj in kje se ti je vkrcati. Pokličeš avtotaksi, vanj potisneš prtljago, vzniku naročiš: »Peterscnovo nabrežje, parnik A. W.«, mogočno se nasloniš na blazine, kakor da je ves Hamburg tvoj, in že zdrči taksi po kamenitem tlaku, po vijugastih ulicah, med mogočne pristaniške zgradbe; da je v pristanišču nasmeteno, da ne diši po parfumu, naj te ne moti; končno se avto ustavi, šofer ti izroči kovčege. pogleda na siirot, pove račun in oddrdra. Si kedaj potoval udobneje?
»Durch diese hohle Gasse muss er kominen«, pravi nekje Scliiller. Ta izrek mi je prišel na misel, ko sem stal pred — carinarnico. Za mizo sedč in čakajo na nas — cestninarji, prav kakor pajek in muho. Prvi mi žigosa in odščipne vozovnico. Drugi prestreže [Kitni list in udari nanj pečat. Pri odhodu iz države nikogar ne ustavljajo; čim hitreje se te iznebe, tem ljubše jim je. Ob novem prehodu se blesti napis: Pregled deviz. To je v Nemčiji najstrožji in najvažnejši urad. Pa je šlo gladko. Treba je seveda izpraševavcu gledati pogumno v obraz in točno odgovarjati na vprašanja. Diferencialni račun •— iztihotapljenje mark — sem rešil temeljito. Pred menoj pa je Glala ženica, ki je boječe in preodkritosrčno napovedala denar: prebrskal ji je vse aktovke, cost-ninar neusmiljeni. Pregledovanje prtljage je trajalo le trenutek; verjeli so na besedo.
Ko stopim iz carinarne, stojim pred mogočnim parnikom, ki mu na kljunu blesti napis: Adolf Woermann. Tako je bilo ime možu, ki je ustanovil paroplovno družbo, namenjeno trgovini z Afriko; družba sc po njem imenuje \Voerninnnova linija. Ni ta parnik velikan, kakor je »Normandie«, je pa vendarle krepak dečko, ki zavzema prostornine 8800 ton (po 2.83 kubič. metrov). Zgradili so ga šele po vojski, ker so morali prejšnje parnike od-
Za pet tihih minut
(K nedeljskemu evangeliju Ml 5, 20—24.)
Gospodova pridiga na gori (Ml 5, .'i—7, 27), iz katere jc današnji evangelij, je velik progra-matiien govor o boijem kraljestvu, ki ga je prišel Gospod Jezus ustanovit. I'o postavi in prerokih je tlog stoletja in stoletja pripravljal svoje kraljestvo, sedaj pa je prišel božji Sin dopolnit postavo iti preroke. Nov duh naj vse oiivi, nov duh nuj prenovi obličje zemlje in preobrazi člove-ške duše; treba je odložili starega (loveka, ki se kvari po varljivih strasteh, in obleti novega (loveka, ki je po Bogu ustvarjen v resnični pravičnosti in svetosti (Ef 4, 22—24). Zato Zvelilar opominja: »Ako vaša jrraviinost ne ho obilnejša od pismoukov in farizejev, ne pridete v nebeško kraljestvo.«
Kakšna je ta pravilnost pismoukov in farizejevP Poznamo jo iz evangelijev. Je to pravičnost na zunaj, pravičnost za oko, kar umetniško izvršena zakonitost, toda brez duha in srba, brez notranjega življenja in žive toplote, brez Ijubez ni do Boga in do bližnjega. Farizejska pravičnost se drii črke zapovedi, Jezus pa nagla ša duha zapovedi. Zapoved veleva: »Ne ubijaj!« Kdor bližnjega ne ubije ali rani ali pohabi, izpolni črko zapovedi in ne pride pred človeško sodbo. Je /*i zgolj s tem že izpolnil vso zapoved in je pravičen pred božjo sodbo? Ne in ne! Pred Bogom se pregreši zoper to zapoved, kdor sovraži svojega brata, mu želi hudo, kuje naklepe zoper njega, četudi jih ne izvrši ali izvršiti ne more, ga zasega in zbada s strupenim jezikom, mu nakopava sovraštvo in zaničevanje. Človeška sodba imenuje ubijavca človeka, ki ima roke oškropljene z bratovo krvjo, božji sodbi niso prikrili krvni madeži na dušah. Gospod Jezus je povedal to tako jasno, da mimo njegove besede nihče ne more.
Pravičnost božjega kraljestva je pravičnost mišljenja in hotenja, želja in dejanj. To je lista »obilnejša pravičnost, s katero se pride v nebeško kraljestvo.
— Mislite na otroke! Zdravje in lepota, to je bogastvo. Kdor se v mladosti nauči čiščenja zob, ta jih bo ohranil zdrave in bele do pozne starosti. Pomnite, da je CIMEAN zobna krema najpopolnejša.
OuOAu)
Je
Smrt v tujini
Aleksandrija, Egipt.
Lepa je zemlja goriška, solnčna in velika. A vkljub temu jo premnogi zapuščajo in odhajajo v tujino, zlasti žensko, najrajše v Egipt Pa tudi tu mnogi naši rojaki ne najdejo stalnega bivališča. Kajti sili smrti se no more nibče upreti. Tako se ni mogla iztrgati iz naročja te sile, smrti, mlada, komaj 20 let stara Miroslava Topi i kar, edina' hči vdove Ivane Toplikar v Aleksan-driji. Prod 8 leti jo s svojo materjo prišla semkaj in letos zadnji dan junija je, previ-dena s sv. zakramenti, odpotovala v večnost, po kateri jo poslednje dni hudega trpljenja tako zelo hrepenela. Kako je bila Milka priljubljena v naši naselbini, jo pričal njen veličastni pogreb, katerega je vodil slovenski duhovnik P. Kerubin. Bilo je innogo vencev in več ko 200 slovenskih žena in deklet jo jc spremljalo, glasno moleč v slovenskem jeziku sv. rožni venec. Tako je nadebudna Milka našla stalno in nemoteno bivališče nn tukajšnjem katoliškem pokopališču. Pokoj ,ji večni! Materi in sorodnikom iskreno sožalje.
— nova Elida Ideal-krema. Ona je „ideal" izbirčnih žen . . . jim pomaga, da so zmeraj lepe, vedno negovane, kakor je treba. Zakaj to je novo na njej:
izboljšana kakovost požlahtnjen vonj povečana tuba popoln učinek
Ona se vleze takoj v kožo — odpravi, ker ima v sebi
„h a m a m e I i s v i r g i n i c a"
majhne poškodbe na polti, nečistoto in velike kožne znoj-nice. Ona je idealna podlaga za puder — varuje pred prahom, vetrom in slabim vremenom — napravi polt medlo in enakomerno lepo.
NOVA
ELIDA
IDEAL
na Javornihu
Koroška Bela, 13. julija.
Pogajanja, katera so se pričela včeraj popoldne ob 5, so ostala brezuspešna. Edini uspeli je bila ugotovitev, da je povod za stavko dalo jxxl-jetje.
Sklicana so nova pogajanja za danes dopoldne ob 10. Delavstvo pričakuje, da bo pri teli |X)ga-janjih tovarna nastopila z ultimatom, kar pa ne bo rodilo pravega sadu, ker je delavstvo z malimi izjemami kompaktno. Pogajanja ovira tudi to, da zahteva KID po glavnem tehničnem inženirju Dostalu, naj se vrše pogajanja na nevtralnih tleh: na občini ali v osnovni šoli, na kar pa delavstvo ne pristane, ampak zahteva vztrajno pogajanja v tovarniški pisarni.
Delavstvo, ki je v četrtek zvečer ob 10 prišlo na delo v tovarno, je ustavilo delo v petek oh ti zjutraj, a tovarne ni zapustilo. Pač pa so se jim pridružili še novi delavci, ki so prišli na dopoldanski šili t. Popoldne je prišel v tovarno tretji šiht delavcev. Tako je bilo v petek popoldne v tovarni že 700 delavcev, ki so stavkali — v tovar-
niških poslopjih, lz tovarne ni smelo niti ura<^ ništvo. Izhode so zastražile ženske. Preden net bodo pogajanja končana, se ne sme nihče odstre' niti iz tovarniških poslopij?
Skupina Nar. strok, zveze na tajnem paktira s Kil). Njeni glasniki izjavljajo, da ne morej* nastopati v imenu organizacije ,ampak le kot jkv samezniki, da ne bi organizacija trpela radi kakšnih represalij od strani KID, pri kateri j« imela privilegirano stališče.
Glavne delavske zahteve so ureditev plačil n<y določenih »cagljev«, vijačnega železa, vjirašnnj* delovnega reda. Vseh zahtev je 18.
Zahvala.
Ob nesreči mojega sina sem piejel od »Sloven* čeve< u|jrave zavarovalnino 10.000 Din, zato dne* nik »Slovenec« vsakomur toplo priporočam Izreka« iskreno zahvalo g. dekanu Jaku Faluru v Radov^ Ijici za požrtvovalnost, ki sem jo bil deležen ob M priliki.
IVAN BRCE, posestnik, Radovljica.
dati kot vojno odškodnino. »Tale junak me bo vozil in hranil sto dni, da me srečno vrne, odkoder me je izvabil«, mi je šinilo v glavo. Ni bilo časa razmišljati. Za menoj so pritiskali so-
i potniki. Onstran mostu mi uslužen strežnik odvzame kovčega in me pelje v sobico, ki so jo določili meni in še dvema tovarišema. Ozka je celica, toda na morju je treba s prostorom Slediti.
Vkrcavanje in izkrcavanje potnikov in blaga je dolgočasno. Ljudje tekajo po mostovih, sluge prenašajo kovčege, žrjavi ropočejo, dvigajo neverjetne množine zabojev in jih spuščajo v nenasitno notranjščino. Misliš, da je že vse končano, pa priteko novi potniki in pripeljejo novih zabojev.
Krog šestih zvečer zabuči 7. zgornjega krova pnrnikovn godba. Ob prvi koračnici prično bežati čez mostove svojci pasažirjev, kakor zapuščajo podgane ladjo, ko se ta začne potnpljti. Ob drugi koračnici stopajo čez mostove noRači in pristaniški delavci; cela množica jih je; stopajo pa umerjeno, ker se jim ne mudi. Odvežejo mostove, žrjavi jih dvignejo, delavci jih polože nn obrežje. Odstranilo vse verige, s kalerimi je bil junak zvezan z obalo; prost jc vsoh spon. Ktvorita se dve fronti, ena
na obrežju, druga na krovu. Godba zaigra tretjo "koračnico, znano nemško pesem: »Moram li, nni» ram li, iz mesteca ven?< To je znamenje slove««, Nad vsemi glavami zaplapolajo beli robci, tostraif in onstran. Mahanje postaja vedno krepkeje. Nihča pa ne vzklika, nihče se ne solzi; saj je nenM* slovo učinkovitejše. Počasi se pomika orjak p« Labi navzdol, še nekaj smešnega: Motorni čoln j» na vrv privezal junaka in ga vleče iz luke.
še en pogled nn Hamburg, njegove palače f» zvonike. Ljudje na obrežju, predvsem nn šentpat velskeni mostišču, nam mahajo 7. robci, še velp kanski Bismark obrača pogled za nami.
Da bi nam olajšali slovo, nas r. zvonci pa^ kličejo v obednico. Pri obilni in izbrani večerjfc pozneje pa še v kudilnem salonu, |kw.abimo rat težave tega sveta.
Kakšno čustvo me je prevevalo ob odhocfctf Samo eno čustvo je vladalo v mojem srcu: mina zavest, da iz vsakdanjega življenja naslopmn tovno potovanje.
Ob pozni uri sem korakal po krovu. burja mi je rezala v obraz. Stopil sem po r,ims% suknjo, ono, ki jo hranim za Južno Afriko. se pa ura nsgIMje na polnoč, moram k pofitfea.
Uubljmnshe vesti:
Romunski zadružnik v Ljubljani
Mariborske vesti:
Mariborska tekstilna industrija
Ljubljana, <lne 13. julija, l i lav n i oilbor Zvezo nabavljalnih zadrug dr/., uslužbencev v Belgradu je povabil romunskega zadružnega znanstvenika prof. Mludencu, da ee na potu v 1'aris zadrži nekaj dni v Jugoslaviji in pregleda naše zadruge. Tako si je pred nekaj dnevi ogledal zadružne organizacije v Belgradu, v Venčacu ter včeraj v Mariboru in danes v Ljubljani. Slovenski zadružniki so mu priredili danes v hotelu »Union prisrčno kosilo, ki so se ga udeležili poleg visokega gosta in njegovega spremljevalca A h medu Kemuralui, uradnika Zveze nabavljalnih zadrug v Belgradu, še zastopniki raznih slovenskih zadrug ter zastopniki našega tiska. V imenu slovenskih zadrug, ki so najstarejše v državi, ga je pozdravil g. ravnatelj Reisner, pov-darjajoč, da je treba predvsem osebnih stikov za razvoj zadružne misli v balkanskih državah.
Odgovarjal jo prof, Mladenac v francoskem jeziku, obžalujoč, da ne more govorili v jeziku svojega očeta Srlui, in povdarjajoč potrebo medbal-kansklh zadružnih zvoz. Ugotavlja, da je videl v vsej naši državi, predvsem pa v Sloveniji praktično uvedbo zadružništva, temelječo na vseh načelih zadrugarstva, uveljavljenih bolj kot kje drugje. Kot odbornik Mednarodne zveze zadrug se je zavzemal za ožjo r.vezo zadružnih ustanov, predvsem pa za zvozo balkanskih zadrug. — Po obedu je dal daljšo izjavo, iz katere povzemamo nekaj
Primarij Dr. L. Ješe
do 29. t. m. ne ordinira.
Ljubljana vrne obisk Mariji na Brezjah
Posebno vlak bo vozil dne 18. avgusta po sledečem voznem redu: Odhod iz Ljubljane gl. kolodvor 7.15, Ljubljana, gor. kol. 7.49, Št. Vid 7.58. Medvode 8.09. Prihod v Otoče 9.02. Na drugih postajah se vlak ne bo ustavljal. — Pri povratku bo vlak odpeljal z Otoč ob 10.20 in bo prišel v Ljubljano ob 17.30. — Na Brezjah bo zahvalna sv. maša s pridigo. Zahvalnega romanju se udeleži tudi prevzvišeni gospod škof dr. Gregorij Rožni a n.
Odhod in prihod posebnega vlaka smo nn-s-lavili tako. da se romanja lahko udeleže tudi listi verniki, ki zjutraj prav zgodaj ne morejo od doma in morajo bili zvečer dovolj zgodaj doma. Vožnja tja in nazaj bo stala (s kontrolnim listkom) 14 Din. Kdor se bo romanja udeležil, naj se oglasi do 10. avgusta pri svojem župnem uradu in plača za vožnjo.
Mestni delavci imajo
zastavo
Ljirbljana, dne 13. julija. Delavci, ki so zaposleni pri mestni občini, Imajo že dolgu leta strumno in zelo delavno organizacijo. Ze pred kratkim se je izkazala vzajemnost mestnih delavcev, ko so kupili za poletno letovišče iu počitniške kolonije lepo posestvo na Gorenjskem ter ga tudi primerno uredili. Mestno delavstvo pa gradi svojo organizacijo še nadalje.
Te dni so Ljubljančani zelo občudovali novo zastavo, ki jo je nabavilo Društvo mestnih delavcev. Zastava je bila do danes razstavljena v izložbenem oknu tvrdke I. C. Mayer ter predstavlja v tej stroki pravo umetnino. Saj je načrte za njo izdelal prol. Plečnik. Jutri, 1. j. v nedeljo ob 10 dopoldne bo slavnostno razvitje tega društvenega prapora.
Danes so mestni delavci bili pridno na delu, da okrase Krekov trg. na katerem bo razvit prapor. Na trgu so postavili primeren oder ter ga obdali z vencem palm in drugega zelenja. Kakor čujemo, bo zastavo mestnih delavcev blagoslovil stolni kanonik g. Al. Stroj, svojo udeležbo pa ie obljubilo več odličnih predstavnikov.
Javnost bo nedvomno čestitala mestnim delavcem k njihovim organizatoričnim stremljenjem in želji, da se tudi javno postavijo, zlasti ker je znano, da se mestni delavci trudijo tudi za lastni prosvetni napredek. Saj je znano, da so mestni delavci pred kratkim osnovali celo gledališki odsek, ki je enkrat /.e uspešno nastopil.
Tudi udoben steznik in nedrček naredita lepo telo. Poizkusite pri 1. Sa-laj, Aleksandrova cesla 2/1.
Na višji gospodinjski šoli dr. Krekovi v Siški-Ljubljana VII so se vršili diplomski izpiti /a učiteljice gospodinjskih šol in tečajev in si pridobile tudi pravico, biti nastavljene kot voditeljice gospodinjstva v internatih, sanatorijih, dečjih •domovih in sličnih podjetjih. Ministrski odposlanec ■ief prosv oddelka iz Belgrada, g. H. Penezič, je ■ azdelil diplome sledečim ahsolventinjain: Kozjek s. Helena (odlično), <"'oh Štefanija (prav dobro), Valenči" Danica (prav dobro), Grašič s. Milena (prav dobro). Prijave za L letnik sprejema upraviteljevo zavoda do 15. septembra t. 1.
(r) Francoski narodni praznik. Danes bo na uiiroskein konzulatu od II do \1 recepcija. Ob 1! I i se pokloni g. francoski konzul pred spornemu Ilirije in položi tudi venec na spomenik 'entina Vodnika. © Miha Male« — le dessinteur ralfine, Fran-<i list. ki izhaja v Belgradu. L' Echo de Belic . piše v zadnji številki precej o Slovencih in
I drugim tudi o razstavi Mihe Maleša, ki je nedavno zaključena v Ljubljani. Med drugim ■ vi: Veliko pozornost je vzbudila razstava Mihe '5a. enega najboljših jugoslovanskih slikarjev, umetnik, čigar pojava je pred leti vzbudila zelo rno odkritje, je izredno rafiniran. M. Maleš je ■al s socialnimi in erotičnimi motivi in je nato reSel k liričnim inspiracijam, k življenju rož. pa tudi arhitektonskim motivom. Njegovo delo je zelo
važnejših povdarkov: V Belgradu, v okolici in zdaj dva dni v Sloveniji sem pregledoval vuše zadruge, nabirajoč niaterijala za svoje predavanje, ki ga bom imel v Iiaslu, ter sem dobil celoten vtis vašega zadružništva. Stopil sem v stik z vodečimi osebami, s katerimi som razmotrival vprašanje zadružništva. Predvsem sem si ogledal Zvezo nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev, kakršne v taki obliki ni v nobenih drugih državah. V Ljubljani sem pregledal vse zadružne ustanove in reči moram kot profesor na visoki šoli za zadružništvo v Bukarošlu tor član odbora Mednarodne zadružne zveze, da se v Sloveniji in tudi v vsej Jugoslaviji dela po pravih zadružnih principih in moram izreči samo občudovanje vsem voditeljem. Zadružništvo je |»ostalo eden najvažnejših faktorjev v vašjli krajih. Upam, da bo moje jugoslovansko potovanje postalo začetek organiziranemu ideološkemu razmerju med prijateljskimi državami. Svojim jugoslovanskim prijateljem in iiosebno vam, ki sle me tako lepo sprejeli v Ljubljani boni ved"° hvaležen in želel bi jim vrniti obisk v naši Romuniji^
G. profesor je danes obiskal Bled, potem pa se odpelje v Pariz, kjer bo imel predavanje o zadružništvu, ter daljo v Basel, kjer se bo vršil mednarodni zadružni tečaj, ki ga bo posetilo tudi 20 jugoslovanskih zadruga rjev, med njimi 2 iz Ljubljane.
značilna zveza med primitivnostjo in preprostostjo, prepojeno z rafinirano hfpeikulturo duše in nam predstavlja močno umetniško osebnost. M. Maleš je razstavil motive iz Slovenije in Nemčijo. T
0 Trgovski učni lavoil naznanja, da bo vpis vanj od 1. avgusta dalje vsak dan med uradnimi urami, to Je od !)—12 in od 16—18 na Kongresnem trgu 2-11. Vpisovanje se lahko izvrši tudi pismeno. Vse informacije so brezplačno na razpolago. Ta izvrstni učni zavod toplo priporočamo.
O Kino KodcIjcTo igra danes ob 17. in 20.30 >Veliko kletko:.
0 Tramvaj ga je povozil. Na Gosposvelski cesti, tik pred šišensko stražnico, je včeraj, okoli pol 11, povozil tramvaj 32 letnega Štefana Bašlja, delavca pri mestnem cestnem nadzorstvu. Tramvaj ga je butnil s tako silo, da je Bašelj obležnl nezavesten. Poklican je bil reševalni avto, ki je Bašlja prepeljal v bolnišnico. Zdravniki so ugotovili, da si je Bašelj pretresel možgane. Njegovo stanje je zelo nevarno.
Ljubljana Komcnskrga «1,4 ' Zdravnik: Tal. »6-28 or<linira od 11—I dr. Fr. Derganc, kirurg, šef-pr inarij v p.
0 Namišljen ogenj. Včeraj popoldne, okoli pol 2, je po važnejših ljubljanskih ulicah trobil gasilski rog. Občinstvo je bilo zelo radovedno, kje gori, vendar pa se je izkazalo, da so bili poklicni gasilci, ki so hiteli z orodnim avtom po sredini mesta, poklicani le po pomoti. Iz neke hiše v Gosposki ulici se je namreč zaradi zračnega tlaku razvijal gosi dim ter je zato med ljudmi nastal inal poplah, češ, tla hiša gori. Gasilci so hitro ugotovili, zakaj se kadi ter se takoj vrnili v Mestni dom.
0 Za steklenice — 8 mesecev. Pred malini senatom je bil že večkrat kaznovani Jože iz okolico Velikega Gabra obsojen na 8 mesecev strogega zapora, ker je 13. junija vlomil v klel Ivana Turka ter mu odnesel zaboj praznih slatinskih steklenic v vrednosti 100 Din. .lože je |>o sodbi ogorčeno pripomnil: Kaj? Osem mesecev! Ali naj od gladu na cesti crknem? Lačen sem bil, pa sem šel krast.-
© Nočno službo imajo lekarne: Danes: Mr. Leustek, Resljeva c, 1; mr. Bahovec, Kongresni Irg 12 in mr. Komotar, Vič; jutri: dr. Piccoli, Tjrševa c 8; mr. Hočevar, Celovška c. 02 in mr. (iartus, Moste.
© Tečaje za vknhavanje malinovca na debelo prireja za gostilničarje, trgovce in hotele Brezalkoholna produkcija v Ljubljani. Interesenti naj takoj zahtevajo brezplačna pojasnila (znamka za odgovor!), ker se jim nndi najlepša prilika priučiti se vkuhavanju malinovca doma.
gs Neža Vidmajer bivša bolniška babica,' Ga-berje. Dečkova 25 zopet izvršuje svoj poklic privatno.
© Danes je žegnanje v Toniačevem. Vsi v
utJvo otvorjeno gostilno k Finžgarju, kjer boste |iostreženi s pristno kapljico in izvrstno jedačo.
Trbovlje
Občinski proračun je bil od banske upravo odobren, knkor je bil vložen in to brez vsakega črtanju. Naroča so pa otl banske uprave občini, naj tu Rama upošteva črtanje davkov TPD, katero znaša okoli Din 800.000.—. Občina je tako na dohodkih prikrajšana za omenjeno vsoto, in tako bo ves delovni načrt, ki je bil predviden za omiljen,je brezposelnosti, s tem onemogočen. Kako bo občina sedaj reševala brezposelnost in kako bo brezposelne zaposlila, jo vprašanjem na katero ne ve nihče odgovora. Komaj so * e v idol i znaki izboljšanja kur se tiče brezposelnosti, že pride nepričakovana ovira, ki vse načrte prekriža. Kaj postane tnko iz naše mladine, je vsakomur znano.
Pa še drugo žalostno novico je nam dolžnost sporočiti. Osrednja vlada hoče omejiti dobavo premoga od strani TPD državnim železnicam in hoče izvesti tudi znižanje ccn premogu. Z drugimi besedami se reče, da jo izgled, če se to uresniči, da liotlo rudarji delali šo manj dni kot dosetlaj, tisto dnovo pa. ki jih bodo delali, bodo zaslužili še manj. Stalili odbor, ki je bil pred kruikim sestavljen, pod predsedstvom g. župana Klc-
Odločitev mariborskih tekstilnih tovarn, da se udeležijo letošnjega Mariborskega tedna, na katerem bodo razstavile svoje produkte, je velikega pomena. Dosedaj se je namreč ojiažalo, da so se tekstilna podjetja, ki tvorijo glavno obeležje mariborske industrije, vedno držala v ozadju in niso s svojimi proizvodi nikjer hotela stopati v ospredje. Vso mariborske gospodarsko razstave so bile zaradi tega dosetlaj nekam pomanjkljive, ker je na njih manjkal glavni gospodarski činitelj — tekstilna industrija. Letošnjega Mariborskega tedna se udeležijo vse največje mariborske tkaninske tvornice: Hutter in drug, Doctor in drug, Mariborska tekstilna tvornica, Barvarna in apretura Ehr-llcb, Tovarna svilenih proizvodov Thoma, Tkalnica, barvarna in apretura Schonskl, Marco Ros-ner, Jugotextil in Jugosvlla. Velika večina Mari-
borčanov samih prav ne ve, kaj ima Maribor v svoji tekstilni industriji. Šo manj sovetla tujci Na letošnjem Mariborskem tednu pa bodo podjetja sama pokazala ogromen obseg in pomen svoje produkcije, s katerimi zalagajo vso državo ter jirljejo dobršen tlel vseli njenih potreb po tkaninah. Nad 5000 delavcev zaposlujejo vsa podjetja, ki dobijo letno 15 milijonov Din mezd. Največje od teh, Hutter In drug, ima 1100 delavcev ter izdela letno 5 milijonov metrov blaga. Doctor in drug zaposluje 1000 ljudi, produkcija je 3 in pol milijona metrov. Ostala podjetja so manjša, vendar imajo zaradi specijalnih izdelkov, ki jih pro-ducirajo, na jugoslovanskem trgu veliko vlogo. Revija mariborske tekstilne industrije bo najpri-vlačnejša točka letošnjega Mariborskega tedna.
Mestni MM zavod „VE5Nfl"
v Mariboru
obsega enoletno gospodinjsko, dvoletno obrtno šolo in internat V internat zavodu se spre emajo razen učenk za omenjene gole tudi učenke drugih srednjih šol. V zavodu imaio otroci dobro oskrbo, skrbno nadzorstvo in vsestransko pomoč pri učenju, tudi iz francoščine in klasičnih jezikov. Celotna oskrba znaša za učenke gospodinjske šole Din 800, za učenke ostalih šol pa lJiu (»00 ua mesec.
U Razprava proti Markuzzijem. Za 20. avgusta je določilo okrožno sodišče ponovno sodno razpravo proti bratoma Markuzzijema in Francu Zemljiču. Kakor znano, so bili vsi trije 1. 1020. obsojeni na smrt zaradi umora neznanega moža v Benediškem gozdu, potem pa pomiloščeni na dosmrtno ječo. Njihovemu zagovorniku dr. Ko-mavliju se je posrečilo izposlovati obnovitev postopanja. Razprava bo gotovo ena najzanimivejših, kar se jih je kdaj vršilo v Mariboru.
O 20 let v Rusiji. Včeraj sc je pripeljal v Maribor Tadič Rade iz Leskovca s svojo družino — ženo in dvema otrokoma. Prispel je iz Sovjetsko Rusije, kjer je preživel 20 let. Leta 1915. je bil ujet na gališlii fronti; zadnja leta je preživel v Kijevu kot čevljar .Iz Maribora so ga odposlali v njegov rojstni kraj, ki ga že ni videl 20 let.
(J Darovi gasilski četi. Tovarna Hutter in drug namesto venca na grob pokojne delavke Ka-roline Cislar 500 Din. — Riharsko društvo v Mariboru namesto venca za pokojnini Vilkom Ber-tlajsom 100 Din. — Posnemajte!
□ Ulagova knjiga >Cra\vl, prsno in hrbtno plavanje«, za katero vlada med mariborskimi športniki veliko zanimanje, se dobi sedaj tudi pri blagajni kopališča na Mariborskem otoku.
O V rločalt »t: ponovi danes v nedeljo ob pol 9 zvečer na prostem predstava : Slehernik«. Vsi vabljeni.
□	»Ne dajo miru!« Prejeli smo ta-le popravek, ki ga nespremenjeno priobčujeino: Ni res, da je Mestno poglavarstvo v Mariboru zabranilo poslovanje Glavni poslovnici Beogradske privred-ne zadruge za uzajmno pomuganje v Mariboru, Tatcnbahova ulica 1, res pa je, tla poslovanja ni zalirunilo. — Ni res, da se je podpisani udejstvoval pri Splošni vzajemni, Naprednosti iu Slogi, res pa je, da ni bil pri vseh teh imenovanih društvih ne poverjenik, ne zastopnik, ne odbornik, temveč le samo član. — Ni res, da Beogradska privredna zadruga za uzajanino pomuganje ni mogla dokazati, tla ima dovolilo od ministrstva trgovine in industrije za obavljanje zavarovalnih poslov, res pa je, tla je zadruga predložila zadevno dovolilo ozir. rešenjc Upruve Grada Beograda ode-lenje za radnje z dno 18. septembra 1935, br. 14.935 kakor tudi rešenje iste UpraVe z dno 22. junija 1935 br. 8493/35, kjer se izrecno naglasa, da zadruga, dokler ograničuva svojo posle na svoje člane zadružnike v smislu zakona o obrtih po § t, točke 3 takega uverenja ni ji potrebno. — Josip Rože.
□	Naziv specijalista za zobne in ustne bolezni je podelila banska uprava tukajšnjemu zobozdravniku dr. med. univ. Otmarju Dernjaču.
□	Požari. Josipu Korenu v Zikarcih je pogorelo gospotlarsko poslopje z vsem orodjem in zalogami, »kotle je 15.000 Din. Pomanjkanje votle je preprečilo gašenje. — V Grabonošu je pogorelo gosopdarsko in stanovanjsko poslopje, last posestnika Josipa Kleinošeka. Škode je 20.000 dinarjev, zavarovan pa je bil za 700 Din. Požar je nastal po nesrečnem slučaju. — V Spodnji Novi vasi pri Slov. Bistrici je zgorela hiša posestnika Juriča. Na kakšen način je ogenj nastal, se dosetlaj ni moglo ugotoviti.
Velika obrtna razstava v Radovljici
Kakor povsod, tako se tudi obrtniki radovljiškega okraja dobro zavedajo, da le dobro blago najde dobrega kupca, posebno pa še v današnjih časih, ko je na eni strani huda kriza, na drugi strani pa še vedno močan dotok obrtniških produktov iz inozemstva. Zato moramo z navdušenjem in s priznanjem sprejeti novico, da »Društvo obrtnikov za sodni okraj v Radovljici« pripravlja veliko obrtno razstavo, nad katero je sprejel pokroviteljstvo okrajni načelnik K. dr. Ivan Vrečer.
Razstavo pripravlja za to postavljeni odbor, ki mu načeluje mizarski mojster g. Jože Pavlin i'/. Radovljice. Otvoritev bo rine 21. julija, t. j. prihodnjo nedeljo ob ll, m i sicer v prostorih Narodne šole v Radovljici. Razstavo si bo vsakdo lahko ogledal, ker bo (rajala do 15. avgusta. Zadnjikrat ,ie bila razstava v podobnem stilu leta 1914 in je bila v Radovljici otvorjena prav na dan mobilizacijo. Na sedanji razstavi bo zastojmna domala vsa obrt celega sreza, naj omenimo samo, da je razstavljavcev čez 60, med njimi
celo dve tovarni. Svoje žcbljarske izdelke najmodernejših in številnih čisto domačih patentov bo razstavila »Prva žebljarska in železoobrtna zadruga v Kropi in Kamni gorici. Tovarna verig v Lescah bo pa razstavila poleg drugega tudi domače lemeže in pluge, na kar že danes opozarjamo kmetovalce, ker večinoma vsi orjejo z inozemskimi plugi. Zelo zanimivo bo tudi domače pletilstvo, ki se je v zadnjih lotili posebno močno razvilo v Radovljici. Seveda ne bodo hoteli zaostajati mizarji, nekdo bo razstavil celo domače sukno.
Odveč bi bilo naštevati vse razstavljavce in razstavljene stvari, vemo pa, da bo razstava pomenila ne samo za naš okraj, marveč za vso slovensko obrt, korak naprej. Obrtniki bodo dokazali, da dajo blago, ki jo inozemskemu enakovredno in tudi boljše, za nižjo ceno kot tuje. Našim obrtnikom torej vse priznanje, delu pa dolžno čast, ki jo bomo vsi izkazali s številnim obiskom na razstavi.
POF v Guštanju
Guštanj, 11. julija.
POF .je pri nas vladalo že leta ln leta in zato nam to ni bilo novo, kar so prinesli listi. Našla se jo trojka, katera so je pečala z ovaduštvom, s pisarenjem brezimnih pisem, z blatenjem poštenih ljudi, z zbiranjem pretepaških tolp, z odpiranjem zasebnih pisem itd. Žrtev je trojka zahtevala ogromno, eelo smrten slučaj, smrt poštenega krščanskega mladeniča, ki počiva na pokopališču v Farni vasi pri Prevaljah. Ta trojka še danes dela zgage med ljudstvom, saj je njen član ob priliki, ko so postavljali evharistični križ, rekel v posmehljivem smislu: »Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo.« Vsak, in to so povečini vsi, pošten tržan in okoliški prebivalec, si želi in prosijo, da jih Bog in današnja vlada reši teh nadlog.
Ptuj
Nnplnvljeno žensko truplo. Pri Budini niže Ptuja je Drava naplavila žensko truplo, ki je ležalo že več časa v vodi, ker je že razpadalo. Ženska je bila stara približno 45 let in je imela na sobi le nekaj kosov razdra-pano ohleke. Truplo so prepeljali v mrtvašnico v Rogoznioi pri Ptuju. Istovetnost neznane utopljenko še ni dognana in se tudi ne ve, ali je izvršila samoumor, ali pa je umrla nasilne smrti.
no vseka, iz vseh korporacij in vseh treh industrijskih občili, Zagorje, Trbovlje, Hrastnik, je v gornji zadevi odposlal v sredo zvečer, t. j. 10. 1. m. v Belgrad deputacijo, ki naj skuša informirati merodajne kroge o posledicah zmanjšanja dobav in znižanja con premogu.
Slovenska Krajina
Zlaia sv. maša. Dne 21. julija bo daroval zlato sv. mašo župnik v Pečarovcih, vlč. g. Ivan Perša. Splošno priljubljeni pastir namerava po opravljeni zlati sveti maši stopiti v zasluženi pokoj.
Muzejsko društvo za Slov. Krajino se je ustanovilo 23. junija. Za predsednika je bil izvoljen g. Gumilar, šolski upravitelj. Mariborsko muzejsko društvo sta zastopala g. prelat dr. Kovačič in g. dr. Vrabl. Že pri ustanovnem občnem zboru je pristopilo 85 članov.
Svinjska kittfa sc je zopet pojavila v na-Som kraju ter dela mnogo škodo našim posestnikom. Prosili bi oblast, da nekaj ukrene proti tej nalezljivi bolezni, ki uničuje eno izmed glavnih panog našega gospodarstva.
Fantovski tabor. Prosvetno društvo v Črensovcih se je odločilo, da priredi 25. avgusta t. 1. javno fantovsko manifestacijo v Črensovcih. Spored jc obširen. Na ta fantovski tabor so povabljeni vsi mladeniči Sirom naše krajine in iz bližnjih župnij onstran Mure. Pričakujemo velikega odziva, saj je to prva tovrstna prireditev. Razposlali smo vsem župnini uradom prošnje, da zainteresirajo naše fante za lo zborovanje. Tudi tem polom jih vabimo, tla pošljejo kar največje število fantov k nnm, tla pokažemo javno, da se našo vrste niso skrčile, ampak kljub vsem zapostavljanjem le povečale. Prosimo pa tudi naše gg. akademike in bogo-slovce, da razgibajo mladeniče in pridejo vsi, tla javno povemo, kaj smo in knj hočemo biti. Pokažimo nasprotnikom, koliko nas je in kaki smo. Ne bojte se žrtev. Kmalu sledijo v časopisju natančnejše navodila. Živela katoliška prosveta!
Slaba sadna letina
Ljubljana, 13. julija.
Že povrSon pogled nu tržni prostor ob semenišču in Jugoslovanski knjigarni kaže opazovalcu, dn jo letošnji uvoz sadju na trg sploh močno omejen zaradi slabo sadno letine in je bil dovoz češenj prav neznaten napram lanski sezoni, kujti letos prodajajo kmetic« češnje k večjemu v dveh vrstah. Statistični podatki mestnega dohodarstve-nega u rudu pu nazorno kažejo, kako je uvoz sadja močno pudel v primeri z lanskim le-tom, ko je bila sadna letina izredno bogata in obilna, L a ni je bilo lo juniju uvoženo 311.040 kg sadja, v prvi vrsti domačih češenj, lelos pa junija le 117.416.50 kg. Zanimivo je liuli. kako so ta uvoz razdeli na posamezne mitnice. Po Tržaški cesti z avtomobili iz Italije je bilo junija uvoženo 1.265.50 kg sadja, po Tyrševi cesti 1114 kg, iz Dolenjske v osebnem prometu 20.831 kg, na gluvni kolodvor iz raznih krajev Štajerske in od drugod 37.Silil kg, na mitnici v Metelkovi ulici 36.376 kilogramov, to je tovorni kolodvor, na mitnici nn Dolenjski eesti lo 3.937 kg. Znak, da so češnje na Orlom in bližnjih krajih lotos prav slabo obrodile. Tudi mitnici na Poljanski cesti (7,152 kg) in na Zaloški cesti (574 kg) izkazujete prav noznaten dovoz sadja v juniju, dočim je luni junija šlo skozi obe mitnici obilno sadja, v prvi vrsti češenj iz ilobnutjske in sostrske okolice.
To dokazuje slnb dovoz na ljubi jonski trg
Letos je bilo vsega uvoženo 325.753 kg svežega sadju, nasprotno lani v H mesecih 497.892.75 kg. Torej velik upudek! Pregled po posameznih mesecih za letos in luni pa je prav poučen. V posameznih mesecih jc bilo uvoženo: januar 60,540.50 kilogramov (lani 34.190,75 kilogramov), mesce februar 49.S87.50 kg (lani 18.907 kg), muren 47.760,25 kg (Jani 36.535,50 kg), april 25.416,25 kg (luni 19.781.50 kg), maj 24,732 kg (lani 77.438 kg) in junij 117.416.50 kg (lani 311.040 kg). Ob največji sadni sezoni je torej uvoz znatno pudel napram lanskemu lotu in tudi napram ostalim letom. Tako nizkega uvoza statistika mestnega dohodarstvenega uradu v pogledu sadju že kmalu ne pozna. Po vojni še ni bilo tako slabe letine.
Tudi današnji sadni trg je bil srednje založen s sadjem in raznimi gozdnimi sadeži. Domačih češenj je bilo le nekaj košar, postavljenih v dveh vrstah, +segu okoli 75. Lani oh tam času so bilo zasedene vse stojnice v štirih vrstah in še drugod so morali iskati prostora. Češnje so še razmeroma drage, kajti bile so po 3 do 8 Din kg. Na trgu je bilo več malin, ki so bilo po 3 do 3.50 Din liter, dočim so bilo gozdne jagode po 6 do 8 Din liter. Malino so prinesle kmetice iz Dolenjske, tako iz okolicc Grosuplju, Ouš-perka in Mirne. Borovnic je bilo prav tako malo in so bile po 3 do 3.50 Din liter.
vzemite z>utrai na urazen želodec kozarec
naravne	JvSMElr grenčice.
Registrirano od Min. soo« pol. in nar. dr S. br. ir 485 oci 25. v 1935.
nu
Ljubljana, 13. julija.
Na meji med našo državo in Italijo zadnje čase bujno cveto tiliolapstvo s konji. Konji so namreč v Italiji znatno dražji, kakor v Jugoslaviji, potreba po konjih, zlasti po takih boljšo vrste, kakršne goje slovenski konjerejci, je zelo velika. Italijanska vojska kupuje v zadnjem času prav mnogo konj in se je zato cena konjem v Italiji znatno dvignila. Izvozu konj iz Jugoslavije v Italijo pu so nu poti velike carinske ovire ter razni predpisi itd. Nič čudnega ni zato, če se je na meji razvilo tihotapstvo s konji. Po cele kolone konj tihotapijo možje in fantje s to strani na ono stran. Tako skupino jc snoči v Loški dolini zadela prava katastrofa.
V Loški dolini sc je takoj po osnovanju ' ifovc državne meje pojavilo tihotapstvo, bodisi s te strani, bodisi z one. Najbolj pa se je vedno izplačalo tihotapstvo z živino. Anton Kraje in še nekaj drugih fantov je gnalo snoči 12 konj čez mejo. Niso pa šli naravnost iz Loške doline, temveč po precejšnjem ovinku čez Babno polje in po samotnih Be-
Skiopnc
za gledališča, kinematografe, predavalnice, koncertne in društvene dvorane, dobavlja po zelo ugodnih cenah
špecialna to-
--__.„.—----„ varna
pohištva iz upognjenega lesa
Remec - Co„ Duplico pri Kamniku. Telefon: Kamnik 4.
Koledar
Nedelja. 14. julija (5. poblnkoštna nedelja): Bonaventura, škof, cerkveni uBenlk.
1'oncdeljok, 15. julija: Henrik I., kralj; Vladimir, kralj.
Osebne vesli
—Iz sodnopisarniške službe. Za dnevničarja-zvaničnika pri okrožnem sodišču v Celju jo Imenovan Roman Marčič iz Celja. Premeščen je zva-ničnik Anton Nunčič iz Kočevja v Šmarje pri Jelšah.
Ostale vesti
—	Spominske sveče na evharistični kongres so odslej dobijo na Brezjah, kjer se bodo vodno tudi blagoslovile. To pa na splošno željo onih, kateri so jili ob priliki kongresa pozabili kupiti. Romarji, ki vračate Materi božji obisk, vzemiti za spomin spominsko sveče.
—	Nn Hren Je pojdemo! Možje in fantje, vsi bivši vojaki! Tudi letos jc 15. avgust naš dan pri Mariji Pomagaj nn Brezjah. Računajte na to.
—	Romanje na Višarje bo 3. in 4. avgusta. Ker pa sc je priglasilo le 160 oseb. zato bo romanje s pomočjo avtobusov, ki bodo vozili iz Ljubljane, Kranja v Zabnieo In nazaj. Cena ostane isla. Za to število na železnici namreč ne dobimo polovične voz-
lih vodah, kjer se jim je zdelo, da je meju najmanj zavarovana, proti Leskovi dolini, ki jo že onstran meje.
Kako se je dogodek pripetil, bo težko ugotoviti. Najbrže .je italijanska obmejna straža pozvala tihotapce, naj se ustavijo. Ivo pa so ti s konji pričeli bežati, jo streljala j za njimi. Italijani so postrelili vse konje, i tihotapci sami pa so zbežali. Toda pri begu jih je ustavil jugoslovanski obmejni stražnik, katerega pa tudi niso ubogali in se niso ustavili. Stražnik je streljal ter zadel Antona Krajca dvakrat v rebra. Kraje je star 29 let in ,je sin posestnika iz Dan. Ponoči so ga prepeljali na postajo Rakek tor jo bil x današnjim jutranjim vlakom prepeljan v Ljubljano. Na kolodvoru ga je prevzel reševalni avto, ki je Krajca prepeljal v bolnišnico. Ako ne nastopijo komplikacije, je še upanje, da mladenič ozdravi.
Vos dogodek pa kaže, da je tihotapstvo povrh vsega zelo riskanten posel in da so našim ljudem niti ne izplača, zakaj za vsako dobro kupčijo imajo tudi kaj kmalu podobno izgubo, bodisi lia zdravju ali na blagu, če ne riskirajo celo življenja.
nine in bi morali ceno zvišati, da pa se ne bi to zgodilo, smo aranžirali izlet s pomočjo lepih razglednih avtomobilov. Spotoma bomo obiskali tudi Brezje in najbrže tudi Belo-peška jezera. Podrobna navodila, številko voza in številko sedeža dobi vsak priglase-nec na svoj dom.
—	Dijakinje-kongregaiiistiiijc! Naši kongrega-eijski dnevi v Celju so se približali. Začnemo v četrtek 18. julija z duhovnimi vajami, nadaljujemo z zborovanjem in končamo v četrtek, 22. julija. V duhovnih vajah hočemo dati svojim dušam še globlje življenje milosti, na zborovanju pa bomo obravnavale vprašanja prevažna za vsako, ki hoče bili, živeti in delovati kot kongreganisti-nja. Na svidenje v lepem Celju I — Glede prihoda in bivanja v Celje se ravnajte po navodilih, ki ste jih dobile od svojih gg. voditeljev.
—	Potovanje v Dolomite in na tirolska bojišča se je preložilo na 24., 25. in 26. avgust. Udeleženci se sprejemajo do 15. avgusta pri Izletniškem odseku, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7.
—	39 letnica mature. Vsi, ki smo leta 1905 zapustili kranjsko gimnazijo in se razšli po svetu, se po tridesetih letih s svojimi tedanjimi profesorji snidemo v torek, dne 23. julija letos ob 19 na vrtu hotela Union v Ljubljani, da se pogovorimo, kako jc bilo in kako nam je.
—	Preselil »e je kot banovinski zdravnik v Polzelo g. dr. Pavel Voušek in ordlnira od 15. julija dulje redno od 8 do 12 in 2 do 4.
—	Povratek letošnjih ameriških izletnikov po francoski liniji. Vsi letošnji ameriški izletniki, ki so prispeli v juniju na obisk v domovino, se vračajo po kratkem oddihu zopet v deželo dolarjev. Povrnejo se v treh večjih skupinah in sicer prva pod vodstvom g. Avgusta Kollandra s francoskim velikanom >Normandie«, ki odpluje 24. julija iz francoskega pristanišča Le Havre. G. Kollander odpoluje žo 19. julija zvečer, medtem ko njegova skupina zapusti Ljubljano 22. julija. Cr. Leo Za-krajšek se vkrca s svojimi Izletniki nn »Norman-die , ki zapusti Le Havre 14. avgusta. Pozneje, odpotujejo še zamudniki, ki sc ne morejo tako hitro posloviti od domaČe zemlje, in sicer na Nor-mandie«, ki odpluje 28. avgusta iz Le Havre. Našim Amerikanceni želimo prijetno potovanje na
Normandie-. ter da bodo odnesli nepozabne spomine iz tega pomorskega orjaka.
—	Tropična vročina v Španiji ni nič. (»osebnega. Vsak Španec jo rudevolje prenaša, ker se mu ni Ireba bati opeklin in sončarice. Kako to napravi? Namaže se z »La Tojac oljem in kremo, ki vsebujeta snovi, katere onemogočajo opekline poleg lega pa ludi pospešujejo, da koža hitro in enakomerno ogorl. Uporabljajte tudi VI pri kopanju in športu prvovrstne produkte LA T0.IA, ?aj Jih dnnos dobite v vsaki drogoriji in lekarni!
iQQ letnica Simona Jenka
V Mavčičah na Sorskem polju pripravljajo slo-vetno„i /ai stoletnico rojstva pesnika Simona Junku in f ni« \ zvezi velike prireditve, kakor gledali, ■"'•a i redstava in nastop vseh pevskih druj|ey nn SoišUcni polju in podobno. Domači akcijski odbor deluje že od novega leta sem in se je zadnji dni še razširil z zastopniki naših oblasti in kulturnih ustanov. Kaže, da ho to slavje velika kulturna obletnica vsega slovenskega naroda kol spomin na moža, tvorca našu besede in kulture, obenem pa klic Iz kulturne dremavosti, ki jo živi naša doba. Ker ta slavnost ne bo siuuo krajevnega značaja, ampnk poklonitnv vsega slovenskega narodu pesniškemu geniju Simona Jenka, opozarjamo na njo že zdaj vso slovensko javnost. Kakor Jo zdaj določeno, se bo to slavje obhajalo 18. avgusta t: 1.
—	(iospodinjel Vkuhavanje (konzerviranje) sadja In zelenjave za zimske mesece je sedaj najvažnejše opravilo naših gospodinj. Nov pomnožen in izpopolnjen natis knjižice; -Sadje v gospodinjstvu«, ki ga j« priredil M. Huniek, daje vaglti gospodinji in kuharici obilo važnih nasvetov in navodil, kakp ji je ravnali s sadom In zelenjavo pred vkuhavnjem, kako pripravi sadje hII zelenjavo za konzerviranje, kako jI je ravnati s posodo za vkuhavanje, s steklenicami itd. V knjigi dobi navodila, kako pridelujemo razne sadne mezge, marmelade, sadni sir, sndne sokove, brezalkoholne pijače. DrugI del govori o konzerviranju zelenjave v kisu ali slanici; o konzerviranju s sterilizacijo in neprodušnim zapiranjem v steklenicah ter sušenjem zelenjadi in sadja. Knjiga obsega 100 slranl besedila in nad 00 slik in več barvastih prilog ter slane nevezana 21 Din, vezana 32 Din. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Knjigo toplo priporočamo vsem gospodinjam, gdč. pomočnicam In kuharicam.
—	»Anker« spi. zavarovalna delniška ilruiha Dunaj (Wien). Na občnem zboru, ki se ju vršil 24. junija pod predsedstvom finančnega ministra g. dr. Augusta Engln, je bil računski zaključek za leto 1934 soglasno sprejet. Dohodki na premijah, pristojbinah in obrestih izkazujejo 241,365.718 02 dinarjev, aktiva pa Din 1,080.000.7&").07. Čisti do biček v znesku Din 1,254.018.47 se prenese po dotaciji varnostnim rezervam nn novi račun.
—	Vsaka dama ima ugodno priliko kupili do 15. julija slamnik z 20% popusta. Salon Anlta. Ljubljana, Krekov trg 10.
—	Oglejte si obrtniško razstavo v Moslah.
—	'Ant. Rud. Legatov Enoletni trgovski tečaj v Mariboru. Vpisovanje dnevno od 10 do 12 samo v šolski pisarni, Vrazova ulica 4, Šolski programi brezplačno.
—	Da boste stalno zdravi, je potrebno, da red no pijete Radensko, ki deluje proti boleznim led vic, Jeler, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni ki slini in slično. Radenska vam obrani zdravje in mladostno svežost.
—	Proti zaprtju, motnjah in prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franz Josef grenčice. Odobr. od. Min. soc. pol. in nar zdr. S. br. 15.485 od 25 maja 1935.
—	Izlet z odprtim avtobusom v Dolomite, z obiskom bojišč, bo od 27. do 30. julija 1935. Cena vožnje in prehrane je Din 1.385.—. Prijave spre jema Putnik v Ljubljani samo še do 18. I. m.
Celie
Pogreb dijaka Milana Rusa. Poleg potrtih staršev in sorodnikov so spremili nepozabnega Milana na zadnji poti njegovi tovariši in lovarišice ter mnogo odličnega celjskega občinstva. Pogrebne obrede je ob asistenci opravil g. opat Ju rak, ob odprtem grobu se je pa od Milana poslovila V imenu sošolcev in sošolk gdč. Sernečeva.
0 Praznik Mohorjeve družbe. V petek Je družba sv. Mohorja kakor vsako leto praznovala god svojega patrona. Delo v Mohorjevi tiskarni je ta dan počivalo, uslužbenci so pa napravili zjutraj izlel v Gornji grad, kjer je župnik g. Šlander bral sv. mašo, pri kateri je prepeval pevski zbor uslužbencev Mohorjeve tiskarne. V Gornjem gradu so Izletniki obiskali tudi nadškofa dr. Jegliča, ki jih je prav ljubeznivo sprejel.
Ostanke
vsied čiščenja letne zaloge, prednja tvrdka 1'ŠbNlCNIK Celie od 15. t. m. naprej pO
izvanredno nkkih cenah.
nij.iiur
svihrurJ/iuMr
p*ra LUX
hitro in brez truda.
Sprt
Današnji šport v Ljubljani
.Nogomet: Igrišče Primorja: Liga tekma Sla-vijn (Osijek) : Primorje ob 17.8<>. Sodnik g. Uužič iz Belgrada. Predtekina Primorje : Mars ob 13. Igrišče Mladike: Prvenstvo 11. r. Mladika : Slovan ob 10 dopoldne. Za tekmo Slavija ; Primorje se dobijo vstopnice od 0 naprej v posebni sobi kavarne Emona.
Lahka atlotiku: Igrišče Primerja; Maratonski tek ob 7 zjutraj. Ob 0 dop.: Tek na 1(X) m jun. flnule; met kopju; 110 m zapreke; 1000 m jun. C; met kladiva; skok v daljavo sen.; skok v daljavo jun. C.
Tenis: Tenis igrišče Ilirije: llašk : Ilirija finale cone A za drž. prvenstvo ob 8 dopoldne.
Kolesarske dirke: Herniesovo igrišče: Dirka-liščno kolesarske dirko ob 10.
NOtiOMETNA TEKMA ZACItUB LJl BIJ ANA
se vrši v sredo 17. I. in. kot nočna tekma v prid olimpijskemu fondu. Podrobneje o tekmi bomo še poročali.
Športni program oh priliki 15letnire SK
Šoštanja zaradi nepričakovanih težkoč odpade.
Ra d i o
Prvič na svojem igrišču. SK Jugoslaviji se je končno posrečilo, da je prišlo do svojega lastnega igrišča pri Pertinaču na S|>. Lanovžu. Danes ob 5 popoldne bo 1111 tem igrišču prvič prijateljska nogometna tekma.
.©Neža Vidmajpr, bivša bolniška babica, Oa-berje, Dečkova 25, zopel izvršuje svoj poklic privatno.
& Zaradi napada na policijsko stratnlke. Dne
23. julija bo pri celjskem okrožnem sodišču razprava proti osebam, ki so sc dejansko lotile* službujočih policijskih stražnikov dne 15. maja t. I. popoldne na Kr. Petra cesti, ko so bili težje ranjeni peiveljnlk straže Vinko Prlbovšič ter stražnika Martin Dobrotinšek in Janez Gašparič.
.0 Zobozdravnik dr. Vrhove« ne etrdinira dn 5. avgusta.
<S Primarlj dr. Pcstotnlk, specialist za živčne
bolezni, zopet redno ordinira.
Programi Radio Ljublfanai
Nedelja, II. julija: 7.30 O sodobnih vprašanjih iz konjereje (dr. Veble Franc). — 8.00 Instrumentalni deuti: klavir in harmonij (gdč. Gnjezda, g. Kaškarov). — 8.50 Cas, poročila. — 9.00 Versko predavanje. — 9.15 Pr, 1.. ce>rkv. glasbe i/ čiškanske cerkve. — 10.00 Z ruskih ravnin. (Sodelujejo: ga. Vukovu-Frunkovsku, Radijski orkester, Recitacije in plošče). — 12.00 Kar imamo, to Vam damo (plošče 110 željah). — 10.00 Alford: Cllasbena silita na ploščah. — 10.15 Ženska ura: /.a otroke brez doma (Hočevar-Mogličeva). 10.30 Za mene, za tebi', za njega, za njo zvočnik prepeva vesele samo! Radijski orkester In Radijski jazz. šale, vmes pole gdč. Dragica Sokova. — 19.30 Nac. ura. — 20.00 Cas, poročila, obvestila.
—	20.20 Radijska opereta Mnmzelle Nltouche. Glasba: Rudolf de llervo, priredba: F. Dolak. režija: Emil Kralj. — 21.50 Cas, poročila. — 22.00 Sedaj Vam še enkrat zaigramo, polom so 1111 dopust podamo, posluša naj zato vsakdo, kako izgleda to slovo! (Radij, orkester in jazz.)
Ponedeljek. 15. julija: 12.00 Slavni orkestri na ploščah. — 12.45 Poročila, vreme. — 13.00 Cas, obvestila. — 13.15 O solncti in cvetkah nam plošče pojo. — 14.00 Vreme, spored, borza. — 18.00 Pesmica naša veselo odmeva, poje oktel Ljudskega odra iz Sp. Šiške, vmes plošče. — 18.50 Zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna.) — 19.10 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30 Nac. ura. — 20.00 Nekaj ameriških plošč za ples. — 20.15 Prenos simfoničnega koncerta iz zdravilišča Dobrna pri Celju. — 21.30 Cas, poročila, spored, vreme. 22.00 Rahlo pesmi ini zvenijo (podoknice na ploščah).
Drugi programi 1
Nedelja, M. Julija: Belgrad: 20.00 Uvod v proslavo franc. nar. praznika. 20.10 Kom. gl. 20.35 Melodeklamacije. 20.50 Rad. ork. in petje. 22.30 Franc. gl. — Zagreb: 20.15 Igra. 20.45 Vesel večer. 22.15 Mandol. kvartet. — Dunuj: 10.50 Plesna gl. (pl.) 19.30 Dunajski potpourri. 21.00 Cavalleria rusticana, opora, Mascagni. 22.30 Bajazzo, opera, l.eoncavallo. 24.00 Plesna gl. — Buelimpešta: 20.00 Prenos opere. 22.35 Jazz. — Trst-Milan: 17.30 Mandol. konc. 20.10 Prenos opere in operete. — Rim Bari: 20.40 Drl;., viol. in pevski konc. — Praga: 19.15 Sal. gl. in pelje. 20.15 Plesna gl. 21.15 Franc. ork. gl. 22.50 Jazz. — Bratislava: 20.45 Ruske in cig. pesmi. — Varšava: 20.10 Kom. gl. 21.45 Vesela ura. 22.35 Mornarska godha. — Berlin: 20.00 Tekmovanje napovedovalcev. — Vra-tislava: 20.0(1 Polotili večer ob Renu. — 1'rank-turt: 20.00 Rad. ork. (iz Stuttgarla).
Ponedeljek. 15. julija: Belgrad: 20.00 Dueti. >0.30 Viol. konc. 21.00 Bajazzo, opera, Le.onca-\allo. - 22.30 Jazz. — Zagreb: 20.00 Prenos ope-ro. - Dunaj: 17.25 Konc. ura. 20.00 Veseli zvoki iz Budimpešte. 21.30 Schiihortove viol. skladbo. 22.20 Glasbeno šale. 23.50 Plošče. — Budimpešta: 20.00 Iz oporete. 22.20 Jazz. 23.15 Plošče. — Trst-Milan: 17.05 Sal. gl. 20.40 Sinf. konc. 22.15 Mandol. konc. — Rini-Bari: 20.50 Prenos operete. — Praga: 19.25 Igra. 20.10 Sramot. 21.00 Franc. nar. pesmi. 21.20 Operetne uverture. — Varšava: 20.10 Vesel večer. 21.00 Klav. konc. 22.10 Loharjev koncert. —Berlin: 20.10 Rad. ork. (Iz Monakovega.)
—	VratHava: 20.10 Plavi ponedeUek. — Ruak-lurt: 20.55 Ork. konc.
Gospodarstvo
Predpisi za oddajanje zasebnih sob tujcem v letoviščih
Ban dravske banovine dr. D. Puc jc izdal na-redbo o sezonskem oddajanju stanovanj, odobravanju cen za tujske sobe ter pregledovanju sob v zdraviliščih in letoviščih.
Ta naredba priaaša v svojem prvem členu seznam vseh onih tujskoprometnih krajev, ki spadajo pod ta pravilnik. Za pogonstinstvo v teh krajih veljajo vsedržavni predpisi uredbe z dne 6. oktobra.
Vsak posestnik, ki oddaja del svoje hiše ali sobe v najem, mora to prijaviti obč. uradu po posebni prijavi. Dolžnost občinske uprave pa je pregledati vse te sobe vsaj do 30. aprila po komisiji treh članov, od katerih mora biti saj eden občinski ali uradni zdravnik. Ta komisija predloži predsedniku občine svoje mnenje, predlog glede najnižje in najvišje cene. Na podstavi tega mnenja določi predsednik občine, pod kakšnimi pogoji se lahko oddajajo sobe ali hiše, ter to predloži okrajnemu načelstvu. Proti odloku predsednika jc možna pritožba po instančni poti.
Zasebniki morejo oddajati sobe z zajtrkom
ali brez njega 1. V okviru hišnega dela pa ni dovoljeno oddajati zdraviliškim gostom oz. letovi-ščarjem hrano kot kosilo in večerjo; 2. ponujati sobe na javnih krajih, oddajati sobe pod minimalnimi cenami itd. 3. oddajati tudi ni dovoljeno sobe v krajih, kjer je dovolj sob v pogostinskih obratih na razpolago. Dovoljene pa so izjeme.
Ban lahko odredi občasen pregled. Kdor bi oddajal sobe pod minimalno ceno, lahko izgubi sploh pravico oddajanja sob. Kdor napravi netočno prijavo ali pa opusti prijavo, se kaznuje z globo od. 250 do 1500 Din. Kaznujejo pa se tudi drugi prestopki naredbe.
Stroške za poslovanje komisije nosi prizadeta občina, če gre za pogostinske obrate, drugače pa lastniki, kadar gre za zasebna stanovanja. Ce občina ne sestavi komisije, ali pa ne dela dovolj vestno, izvrši to delo komisija pod predsedniko-vanjem okr. načelnika na stroške dotične občine.
Ta naredba stopi v veljavo 8 dni po objavi v Službenih novinah, torej 21. julija in preneha veljati stara naredba z dne 10. junija 1930.
Stanje naših hliringov
Po podatkih Narodne banke je klirinški saldo v prometu z Nemčijo znašul dne 10. julija 286 milijonov Din (istotoiiko kot 3. julija). Zadnje izvršeno izplačilo je imelo št. 5.203 (5.126) z dne 21. januarja (18. januarja) in se je tako čakalna doba zopet podaljšala.
V	kliringu z Italijo je sa'.lo od 3. do 10. julija padel od 63.7 na 32.3 milij. Din, zadnje izvršeno izplačilo pa je imelo št. 71.803 (dne 3. julija 71.416) z dne 8. junija (30. maja) in se je tako čakalna doba skrčila za dva dni na 30 dni.
V	kliringu z Bolgarijo je naš aktivni saldo padel od 130.000 Din dne 3. julija na 31.000 Din dne 10. julija.
Zaposlenost v juniju
Po statistiki Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani za mesec junij je število zavarovancev naraslo od maja na junij od 80.567 na 82.490, v primeri z junijem lani pa znaša padec 513. Vendar ta padec ne pomeni padca zavarovanih delavccv, ker gre samo za izločitev gotovih skupin delavstva, ki je bilo zaposleno na račun bednostnega fonda. Zdravstvene razmero moškega delavstva so ostale skoro ncizpremenjene, dočim se je odstotek ženskih bolnikov znatno povečal, tako da letos oskrbuje stalno skoraj 100 žensk več kot junija 1934.
Povprečna dnevna zavarovana mezda še vedno nazaduje in znaša sedaj le še 22.4G Din. Tudi celokupna dnevna zavarovana mezda je manjša kot lani, kar povzroča znaten izpad dohodkov socialnega zavarovanja.
Nezaposlenost v juniju. Osrednja uprava za posredovanju dela poroča, da je znašalo število brezposelnih dne 1. julija letos 11.917 (1. junija 13.223). Največjo število nezaposlenih izkazuje ljubljanska borza dela s 4.828, sledi Zagreb z 2.559, Belgrad s 1.635. Novi Sad s 1.459 in Split s 383 nezaposlenimi.
Indeks cen v juniju. Indeks cen na debelo, katerega objavlja Narodna banka, je znašal v juniju za rastlinske proizvode 60.1 (v maju 61.2), J za živino in proizvode 58.5 (56.5), mineralne 79.2 j (78.9) in industrijske proizvode 67.7 (66.4). Skupni j indeks cen je torej padel od 64.0 na 63.9 od maja na junij, junija lani pa je znašal splošni indeks een 65.6 (cene leta 1926 so vzete kot 100).
Pravilnik o nagradah in potnih stroških komisarjev na skupščinah delniških družb. Minister za trgovino in industrijo dr. Milan Vrbanič je predpisal pravilnik o nagradi in potnih stroških komisarjev na skupščinah delniških družb. Komisarjem pripada kot nagrada, če ima družba glavnico 1 mi- , fijon Din ali manj 250 Din, če pa ima več kot 1 miilij. i Drn, za vsak nadaljnji milijon 90 Din, ali največ 3000 Din. Po prejemu odloka o odreditvi komisarja mora družba položiti nagrado v smislu tega pra- j vilnika onemu uradu, kateremu pripada odrejeni ko- j misar. Ce se vrši skupščina izven mesta domicila odrejenega komisarja, pripadajo komisarju poleg ! nagrade še potni stroški in dnevnice po uredbi o potnih in selitvenih stroških.	I
Odredbe za plačilo prispevka za prekomerno izrabo javnih cest po avtobusih. Gradbeno ministrstvo je predpisalo odredbe o plačilu prispevkov za prekemerno porabo cest. Ta prispevek znaša 7% na voznino brez ozira na kategorijo cest, po katerih vozijo avtobusi. Potni prispevek se računa pavšalno po objavljeni formuli na podlagi povprečnega števila potnikov, kakor se to ugotovi sporazumno med bansko upravo in lastnikom avtobusnega podjetja. Plačati je treba prispevek pri banskih upravah in okrajnih načelstvih, in sicer mesečno v naprej. Tudi lastniVi avtotaksijev, če vrše reden prevoz potnikov W., plačajo cestni prispevek. Odredbe so stopile v reljavo 9. julija, ko so bile objavljene v Službenih novinah.
Likvidacija. Virbo, d. d. za eksploatacijo lesa r Zagrebu, sklicuje za 15. julij redni občni zbor, na katerem bodo sklepali tudi o likvidaciji dru-Mva in volili likvidatorje. Bilanca za 31. oktober 1934 izkazuje pri glavnici 10 milj. Din izgube (za 1933—1934) 0.64 mlj. Din, kateremu je treba prišteti Se izgubo iz leta 1932-1933 v znesku 4.75 milj., torej skupno izgube 5.4 milj, Din.
Likvidacija: »Kredit«, obrtnogospodarska zadruga v Celju, r. z. z o. z.
Srbskoamerikanska banka v Belgradu. Z odlokom trgovinskega ministra je Srbskoamerikanski banki v Belgradu dovoljen odlog plačil na 6 let. Glavnica banke znaša 25 milij. Din.
Italija spreminja zlato v devize. V zadnji desetini meseca junija se je zmanjšal italijanski zlati zaklad za 88 milj. lir na 5.580.2 milj. lir, ker je italijanska banka nakupila za odgovarjajočo svoto zlatih deviz in se je njen devizni zaklad povečal iki 295.3 milj. lir. Obtok bankovcev je znašal na honeu junija 1935 13.028.6 milj. lir.
Dotok zlata v Holandijo. V dobi od 1. do 8. jiriita ae je alati zaklad Holandske banke po-
večal od 658.0 na 680.1 milj. goldinarjev in je tako najvišji od 1. aprila sem. Zaradi znižanja obtoka bankovcev se je kritje izboljšalo od 76.9 na 82 %.
Dotok zlata v Švico. Izkaz švicarske Narodne banke za 7. julij, kaže v primeri s 30. junijem povečanje zlatega zaklada za 25.37 milj. frankov na 1.220.8 milj. frankov
Dotok zlala v Francijo. Izkaz Francoske banke za 5. julij kaže v primeru z 28. junijem povečanje zlalega zaklada banke za 255 milj. na 71.272,4 milj. frankov. Istočasno so se zmanjšala menična posojila za nad 1 mi-ljardo frankov, naložbe v žiru za 679 milj., dočim je obtok bankovcev narastel na 82.198.7 milj. Odstotek kritja sc je izboljšal od 73.94 na 74.6%.'
Naš kliring s Švico. Še do nedavnega smo imeli v klirinškem prometu s Švico znaten saldo, ki se je pa izpremetnil v pasiven saldo. Dne 15. junija so znašale švicarske terjatve pri nas 138.C00 frankov, zadnje izvršeno izplačilo pa ima št. 19.491 z dne 7. junija 1935.
Odtok zlata iz Belgije. V dobi od 2f7. junija do 4. julija je znašal odtok zlata iz Belgije 182.8 milj. frankov pri obtoku bankovcev 20.388.5 milj. frankov.
Produkcija bombaža v Bolgariji. Ze lani je znašala produkcija v Bolgariji na 21.00 ha 41.000 met. stolov. Letos pa se je posejana površina z bombažem povečala že na 41.000 ha in jo torej zaradi ugodnih vremenskih prilik pričakovati podvojitev produkcijo bombaža v Bolgariji, ki bo tako kmalu v produkciji bombaža prekosila Grčijo. Veliko povečanje produkcije bombaža je pripisovali v nemali meri nemškim nameram krili svojo potrebo bombaža deloma v Bolgariji, ker ameriškega bombaža Nemci ne morejo plafliM1.
Znižanje diskonta v Španiji. V ponedelje je španska banka v Madridu znižala diskont od 5.5 na 5%.
Borza
Dne 13. julija 1935.
Denar
Ta teden jo bil devizni promet na ljubljanski borzi slabši in je znašal 2.524 milj. Din v primeri s 3.22 milj. Din prejšnji teden. Največ prometa je bilo v avstrijskih šilingih ter v svobodnih dinarjih.
Ciirih. Belgrad 7, Pariz 20.2075, London 15.135, Newyork 305.625, Bruselj 51.675, Milan 25.135, Madrid 41.875, Amsterdam 208.225, Berlin 123, Dunaj 57.70, Stockholm 78.05, Oslo 76.05, Kopenha-gen 67.55, Praga 12.765, Varšava 57.775, Atene 2.00, Carigrad 2.48, Bukarešta 2.50, lielsingfors 6.68, Buenos Aires 0.8075.
Žitni trg
Češkoslovaška in naša pšenica. Nekateri naši listi so prinesli vest, da bo letos kupila od nas Češkoslovaška 10.000 vagonov naše pšenice. Ta vest se nam je zdela malo verjetna, ker je znano, da ima Češkoslovaška še od lani velike zaloge žita, katere cenijo na 30.000 vagonov in se tudi letos po uradnih podatkih obeta zelo dobra letina, ki bo krila domačo potrebo. Sedaj pa poročajo češki lisli z ozirom na vse te vesti v naših listih, da sploh ni govora o prevzemu teh količin pšenice. Na podlagi obstoječega sporazuma mora Jugoslavija vsako leto do 15. avgusta samo javiti svoj presežek pšenice, odn. koliko bi lahko dala na razpolago Češkoslovaški. Do 15. sep-lembra pa mora Češkoslovaška javiti Jugoslaviji, za katere količine ima porabo. Po vsem tem kaže, da bo letos Češkoslovaška le malo pšenice vzela od nas.

Zahvala.
Za vse neštete izraze spoštovanja do naše pokojne hčerke in sestrice,
Mire Zupančičeve
t
naša najiskrenejša zahvala.
Prosimo, da se je spominjate v molitvi. Ljubljana, dne 12. julija 1935.
Starši, brata in sestri.
Zahvala
Za premnoge dokaze sočutja, ki smo jih pvejeli po smrti naše ljube mam ce, babice, prababice, t; šče in svakinje, gospe
niimit perdan roi. Lentck
izrekamo našo globoko zahvalo
Iskreno se zahvaljujemo onim, ki so tako požrtvovalno negovali našo ljubo ranjko v njeni dolgotrajni bolezni; vsem darovalcem krasnegd cvetja, in vsem, ki so jo v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo dolgujemo Tesarskemu in Zidarskemu društvu, ki je spremilo do groba kumico svojega prapora.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v farni cerkvi pri Sv. Petru v ponedeljek, dne 15. t. m. ob 7 uri.
Ljubljana, dne 13. julija 1935.
Globoko Zaluločl ostali
4000 do 6000 dinopjei? mesečno.
lahko zaslužite brez posebnega strokovnega znanja Javijo naj se samo gospodje z dobrim darom go vora in s finim nastopi m V vseli banovinah Jugo_ slavile iščemo zastopnike za prvovrstni neinškj reklamni patent. Naslov v upravi »Slovenca«, pod
štev. 8284. —
Ženske fopice
po Din 24'— dobite v
Trpinovem bazarju
Maribor, Velrinjska ulica 45
Ali ste že poravnali naročnino?
Elegantna nocja__
I kjer ne visi vezalka iz čevlja, je mogoča samo z
„RAX" (Ralis) zaponho za obutev.
I Nobenega zadrgavanjal Elastično!
Za Slovenijo: Alojzij Hočevar. Ljubljana, Resijcra cesta 3/p
KllC na pomot! Pošteni posestnik, stiskan radi dolgov predkriznega časa, preganjan po brezvestnem de arnem zavodu, bo oropan premoženja, uničen h bo več družin, dasiravno obstoja mužnost sporazumne rešitve, prosi karakternega in poštenega denarnika hitre pomoči. Prijazne ponudbe ped „S'gurna vrednost" 8295 na upravo lista -Maribor.
Za doka/.e iskrene sočutja in sožalja ob smrti mojega nepozabnega brata, gospoda
Avgusta SalSncrfa
/.a peklonjene vence in cvetje ter za spremstvo na njegovi /.alnji poti vsem najtoplejša hvala I
V Ljubljani
Zahvala.
Za iskrene dokaze sočutja in vsa so-
žalja ob smrti strica, gospoda
našega soproga, bratfi,
Josipa Bolite
trgovca in posestnika
se vsem najprisrSneje zahvaljujemo. Za izrecno dolžnost pa smatramo zahvalo zdravniku g. dr. Polensku, čč. duhovščini, oo. frančiškanom, usmiljenim bratom, gasilcem, vsem darovalcem cvetja, gg. pevcem za žalostinke ter vsem, ki so dragega pokojnika v tako častnom številu spremili na zadnji poti.
ysem bodi Bi g plačnik ! Novo mesto, dne 13. julija 1935.
ZaluloCa soproga Joslplno
in ostalo sorodstvo.
Vsem sorodnikom, prijateljem in ?nancem, vdani v božjo voljo naznanjamo, da je po sklepu Najvišjega Duhovnika umrl danes zjutraj Njegov služabnik in naš priljubljeni sin, brat in stric, prečastiti gospod
p. Pavel Goltes
minorit v Ptuju
star šele 28 let.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, 15. t. m-ob 8 zjutraj izpred hiše žalosti, Graben 25, ns pokopališče na Zale s sv. opravilom v farni cerkvi.
Vsem bodi priporočen v molitev in blag spomini Kamnik, >3. julija 1935.
ZaluloCa rodbina Goltes-
ZAHVALA
Ob prerani smrti naše zlale tnamice
Frančiške Berfčsč
se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki ste z izrazi isurenega sočutja lajšali našo bol, vsem. ki ste zanjo molili, darovali vence in cvetie in jo spremili do tihega groba. Posebno se zahvaljujemo preč. g. prof. Pavlinu za duhovno tolažbo v zadnjih dneh njenega življenja, vsem prečč. gg duhovnikom za molitve in spremstvo g.zdravniku dr. Pinturju/.a vso skrb in požrtvovalnost, gg. pevcem za žalostinke gg govornikom za lepe besede ob odprtem grobu, Kat. akciji, Marijini družbi, tretjemu redu in Mariji emu vrlcu.
Predraga mamica bo pri Bogu za vse molila.
Rakek, 12 julija 1935
Fanika, Minica in Pepca, hčerke
dMOVBHJBU«, «w M. julija t9Si
Stran 7.
MLADI SLOVENEC
STRICKOV KOTlCE
Križno«
Škrjanček
Škrjanček se je dvignfl nad podji, drobnd žgofi vesele melodije in kliče kmete, proti vasi vpije, naj že vendar v polje pobite
Ožarj« sonce svetle mu peroti, vse vtVje vzpenja se v nebo, ko* samemu bi soncu šd nasprofi, še pesmi poje bolj živč, glasnč.
Z višine mu pogled v poljč hiti, omami brazda ga in zlato žito, da zaduši mu pesen čudovito in kot puščica prati zemlji se spusti.
Psička Belha in njen mladič
Psioka Belka sodi pred hišo in zamišljeno gleda na ulico. Glavo obrača zdaj na to, zdaj na ono •Iran. Zelo prijazna in ubogljiva živalca je, samo eno majhno napako ima: malokdaj se kaplje. Pa ji tega ne smemo preveč zameriti, saj se tudi nekateri otroci strašno bojijo vode!
Psioka Belka torej sedi na pragu pred hišo in premišljuje bogvekaj. Vidli se ji, da jo nekaj hudo vznemirja.
Pri drugih vratih stojli njen gospodar. Lepo dkrogel trebušček ima in napeta lica, okoli pasu pa krta ovit bel predpasnik. Tudi on gleda na ulioo in obrača glavo na vse strani.
Znotraj v pekarni pa gospodinja prodaja kruh. Od časa do časa skoči v delavnico in kriči nad po-močnilki. Psička Belka in njen gospodar ravnodušno poslušata njeno kričanje — saj jo predobro poznata!
Belka je s svojim gospodarjem kar zadovoljna. Lačna ni nikoli in tudi drugače gospodar lepo ravna z njo — a eno slabo napako ima tudi on ...
BeKka dobi vsako leto mladiče. Dokler jih ni imela, ni vedela, kaj je ljubezen in kaj žalost. Zdaj pa pozna oboje In to ji greni življenje.
Kadar Belka dobi mlade, traja njena sreča komaj nekaj dni. Kmalu pride njen gospodar, vzame mladiče in jih nekam odnese Mladiči milo javkajo in se branijo in tudi Belka začne pretresljivo lajati. Zažene se za gospodarjem, da bi osvobodila mladiče, tedaj pa gospodinja grdo zakriči nad njo in jo napodi nazaj v hišo. In tako Belica nikdar več ne vidi svojih drobnih, srčkanih mladičev...
In zdaj Belka sedi pred vrati in srce se jI stiska v silnem strahu. Kaj se je zgodilo?
Belka je pred dnevi dobila pet mladih kužkov. Topot gospodar ni odnesel vseh naenkrat, temveč vsakega posebej. Vsak dan je odnesel enega izmed njih. Ko je tako odnesel že štiri mladiče, je Belka vedela, da bo prihodnji dan prišel tudi po petega. Pa je ponoči, ko je nihče ni videl, zgrabila poslednjega svojega mladiča in ga odnesla na skrivno mesto — v, sosedov senik. Pa se je spomnila, da ima sosed dečka, ki v vsako luknjo vtakne svoj nos. »Ocrtovo bo izvohad tudi mojega mladiča!« se je prestrašila, ta je spet zgrabila mladiča in ga odnesla nazaj na domači skedenj. Ko je kuždt začel cvilrti, (i je podojiia z mHcom, medtem pa premišljevala, kam bi ga skrila, da bi M na varnem.
»Ponesem ga k drugemu sosedu, ta nima hudobnega dečka!« se je domislila.
Rečeno — storjeno. Odnesla je mladiča na skedenj drugega soseda in ga nežno položila v prazno kokošje gnezdo. Potem pa je hitro stekla domov, dh je ne bd preveč pogrešali.
Ko je naslednjega dne zjutraj prišel gospodar, da bi odnesel zadnjega psička, se je na vso moč aičudil, ko je Belko našel samo.
»Gotovo ga je kam skrila!« je rekla gospodinja.
Gospodar je poklical pomočnike in začeli so pogrešanega psička iskati vsepovsod. Pa je bil ves njihov trud zastonj. Mladiča niso našli.
Belka je ponoči večkrat obiskala mladiča, podnevi pa samo dvakrat ali trikrat, kadar je bil lačen. Hodila je k njemu zelo oprezno, da je nihče ne bi zasačil.
Sedi Belka pred vrati, sedi in je žalostna. Srce ■e ji stiska ob misli, da bi gospodar izvohal skrivališče njenega mladiča bi ga vzel
Po cesti nekdo prihaja. Aha, se razveseli Belka, to je pa babica! Baibica pride, poboža Belko po glaivi in Belica jo hvaležno pogleda. Nenadoma se Belka nečesa domisli Babica ima na koncu vasi majhno, prijazno kočo in okoli njega lep vrt. Kaj če bi ...
Se isti večer, bo je babica že ležala v postelji, je nekaj [»praskalo po hišnih vratih. Babica je začudeno zmajala z glavo in vstala. Ko je odprla vrata, je bilo njeno začudenje še večje: pršil vrati je »taki psička Belka, narahlo držeč med zobmi svojega mladiča. Varno ga je položila starki pred noge in jo proseče pogledala.
Babica je takoj razumela, kaj bi Betica rada od nje. Vzela je mladiča v naročje in ga začela božati.
»Belka, le nikar se nič ne boj, pri meni ostane in dobro mu bo!« je potem rekla in psička Belka od veselja kar ni vedela, kaj bi počela.
Tako je Belka poskrbela za svojega mladiča. Poslej je hod*i vsak dan k njemu na obisk in se igrala z njim. Ko je mladič odrastel, je ostal pri hiši stare babice do smrti in ji zvesto čuval dom. Bil je najlepši pes v vasi in so posebno olroci imeli z njim veliko veselje:
V	šoli
V	šoli so imeti bralno uro. Micka ni pazila. Igrala se je s fnirkulami pod klopjo.
Učitelj: »Dovolj, Frandca. Micka, nadaljuj!« Micka vstane, vzame knjigo, pa ne ve, kje bi nadaljevala.
Učitelj: »Za kazen moraš deset minut stati, ker ne veš, kje smo!«
Micka brž odgovori: »Saj ven^ fe^e smol« Učitelj: »No, torej kj«J«	.. _
Micka: »V 4ohl*
V kraljestvu abecede
Petkov Peter
PeCkov Peter po pesku pleže, Petkov Pavel pa oo pečini pleza. Peter pravi Pavlu: »Počem pivo plačuješ?« Pavel poči, pa poskoči; »Pivo pijem po pet pari«
Verica Maeon , učenka ? razr. v Budiiid pri Ptuju.
Peter prodaja piščance. Peter prodaja piščance po Ptuju. Pride Pavel, pa vpraša Petra:
»Peter, po čem prodajaš par piščaneevT« »Po petdeset par,« pravi Peter. »Potem pa prodaj par piščancev,« pravi Pavel, prešteje petdeset par pa plača piščance. Potem prinese Pavel piščance Pepci pa pravi: »Pepca, prosim, pokolji pa poliaj piščance, priredi paradižnike pa pajjriko, prinesi jirecej piva, pozovi poznane prijatelje, pa pojemo piščance!«
Ljubica Vugrin, učenka III. razr. v Kostanjevici na Hrv.
Moji mucki
Moja mucka milo mi javka: »Mijav, inijav, mi-jav!« Mala Marjanca moli moji mucki mleka »M-m mleko moje!« modruje mucka. Mačja mamica Meh-kodlačka mladim muckam miške ntori. »Meso matih mišk mehko, m-m, m-m!« mijavkajo mucke.
Marica Krevl,
učenka ? razr. v Trbovljah. *
Pepčina punčka
Pepci podari papa pobarvano fmnčko. Petrček ponagaja Pepci. Pe|xra pove papanu. Papa prime palico, pa preteple Pelrčka. Petrček plaka. Pepca privošči Petrčku, pa poredno pravi: »Prav, prav, Petrček, jx>tepvuh!« Papa pisano jjogleda, f>omoli p>alico pa Pejxx> posvari: »Pefica, jjusti Petrčka!« Pepca plaka. Plakata Petrček pa Pejxa.
Gabrijel Prešern, učenec VII. razr. v Radovljici.
Poredni Potrisk.
Petellnček pride po poti proti putM, pa pravi putki: »Pozdravljena, putka !< Putka privede pet piškov. Piški pojo prelepo pesemeo: »Pik, pik, piki« Petolinček pravi putki: »Pridna potka, pridni piški k
Po poti pride poredni Petrček. Petrček pohodi pet piškov. Petolinček pravi: »Petrček — paglavec, potepuhi«
Ljudmila Bolha, učenka ITI. razr. v Zalogu p. Kamnikn.
Praprotnikova Pavta
Praprotnikova Pavla pase purane po prelepi planini. Pavla poganja počasne purane pa poje prave planinske pesmi.
Pa pride pes Pazi. Pavla prestrašeno jx>hiti proti puranom. Purani poskočijo, pa podijo jx>žreš-nega f>sa po planini. Pazi prestrašeno pobegne. Pavla prija7.no pokliče purane: »Pur, pur, pur!« Purani prihitijo Pepca prav prisrčno poboža pridne puramčke.
Ivanka Bidovee, ■tenka m. razr. mešč. šok v Zalogu, p. OoJnfflt.
Nove zgodbice, v katerih se besede začnejo z enakimi začetnimi črkami, pošiljajo Katičkovemu stričku bistre glavice še vedno od vseh strani Počasi bomo objavili vse, ki so količkaj uporabne Kakor se vidi iz današnjih dopisov, se nekaterim zdi za pisanje takih zgodbic menda še najbolj primerna črka P. Vendar pa Količkov striček odsvetuje, da bi se zdaj začeli posluževati te črke vsi. Kdor se hoče prav posebno postaviti in dokazati, da zna več ko suhe hruške peči, naj se hrabro loti takšnih črk, iz katerih se da najtežje sestaviti res dobro in zanimivo zgodbico. Takšne črke so predvsem samoglasniki: a, e, i, o, u in črke: c, č, f, h, j, r, z in ž. Nabrusite si uma svetle meče in poskusite! Dve takšni zgodbici bomo v prihodnjem »Mladem Slovencu« izžrebali in nagradili z lepimi knjigami.
Vse dopise pošiljajte na naslov: Kotičkov striček, uredništvo »Slovenca« v Ljubljani.
Prišatielm v nesreči
je prestopila bregove in preplavila vse, kar je dosegla. Ljudje, ki jih je povodenj presenetila kar čez noč, so si skušali rešiti golo življenje na strehah hiš. Povodenj pa je bila tako huda, da je porušila tudi nekatere hiše. Na sliiki vidimo psa in mačko, med katerima sicer vlada siaro sovraštvo, tu pa jih je združila skupna nesreča. Da bi se rešila pred grozečimi valovi, ki so porušili domačo hišo, sta splezala na votlo deblo in vztrajala na njem tako dolgo, da so ju opazili ljudje in ju rešili s čolnom.
Mlada njiva
Prečudna zgodba
Bilo je včeraj pietsto let, odkar sem prišel jaz na svet. Me oče letati učil je, a v zraku sin se mu izgubil je. Letel sem pod neba obok čez Skandinavski polotok. Tam videl strašne sem zveri, vsi bali so se jih, hi, hi! To bili polži so in črvi, ki tekmo šli so, kdo bo prvL Poli bil je prvi, kajpada, le njemu ta se čast poda. Dobil cel lovorjev je venec — o, ti presneti pritep>enec!
Potem sem dalje se napotil, da kdo bi tu me ne zalotil. Prišel sem slednjič v Uraguaj; tam mi grozil je strašen zmaj. A jaz, ki velik sem junak, bil tudi tu sem korenjak. S krepelcem zmaja sem udaril, ga vsega čisto razmesaril. In šel sem dalje v Argentino, tam videl sem ogromno mino. To pa me nič ni zanimalo, zato sem šel v Guetemalo. Tam bil je led tako debčl, da kmalu bi se vanj zadeL Naenkrat vidim v zraku ptiča, očetovega pač biriča. Pograbil me je in odnesel, me srečno spet domov pritrcseJ. Gospod direktor Zgeč se vsedel hitro je za peč — zdaj mojo zgodbo vnet piosluša. enako spesniti poskuša ... Franjo Priinc, dijak gimnazije v Ceiju.
Voščilo materi za god
Ko da bi zarja z nebd se smehljala, kakor da vigred bi nas obiskala, prišel med nas je Tvoj grklovni dan. Kaj naj Ti dani? Nimam zlati, nimam srebra,
da bi Ti delo in trud poplačala. Dam Ti le šopek cvetic, ki kot srca je hvaležnega klic: Ljubi Bog naj Te še dolgo ohrani, s svojo roko naj Te čuva in brani, solnce naj sije na pot Ti vse dni — hčerka Ti Tvoja iskreno želi.
Hedvika Zakonjšek, učenka ? razreda v Knezdolu pri Trbovljah.
Pravljica o carju in carici
Nekoč je živel v nekem mestu car Tur I. s svojo ženo carico Turo. Car je vladal v zadovoljstvo vseh svojih državljanov, najbolj pa v zadovoljstvo svoje. Le to carju ni ugajalo, da je njegova žena tako ošabna in ničemurna. Vsak teden si je dnla napraviti novo obleko in se pustila v njej slikati. Koliko oblek in koliko slik je že imela, si lahko mislite.
Nekega dne je vaški slikar naslikal carico Turo kar sam od sebe. Na sliki je bila carica Tura zelo čudna in smešna. Ljudje so jo hodili gledat in se ji smejali na vse grlo. Ko je carica zvedela za to sliko, jo je bilo zelo sram.
Od tega dueva dalje pravimo vsaki sliki, ki predstavlja kakšno osebo t prav smešni in čudni obliki »carica Tura«. Ker moramo pa črko c brati kot k, se to bere: Karikatura.
A 1 b i n B el k o,
dijak 1. razr. gimn. v Mariboru.
Dve svatbi
Med ljudmi...
na oied r" i"v,in ..,
«8. Dragi Kotičkov strifett — V »Mladem % vencu« od zadnje nedelje se bvttfi Mirko Koder,? j« on prvi, ki Ti je poslal pismo, natipkano na ! aafcura stroju. In Ti, častitljivi »sedeimicsetletiifc-to potrjuješ! Povem Ti, dragi Kotičkov striček, . mi to nikakor ni všeč. Ali Te že tako strašno sponi zapušča, ali kaj? Mar nisem bil jaz prvi (ali p»a v* med prvimi), ki setn se spomnil na Tvoje stare ' kratkovidne oči in Ti pisal s pisalnim strojem? f kar ne misti, <la Ti obujam spomin zato, da bi , hvalil, Bog ne daj, ampak zato, ker se goejxxl Mirti Koder v svojem pismu le malo preveč hvali.
Pesemca »Kotičkov striček — sedomdesetk-tm* je pi res imenitna. Oe bi bil jaz oče Mirka Kodu bi imenovanega poslal na najvišjo šolo na KaJ (cfcrog 1000 mili). To bi bilo zelo pametno. Tam t moral gospod Mirko Koder »iti v hlevacitis, vza v roke vilacius in gnoj kidacius« — prav takoj, k<t moram jaz.
Pa še nekaj Ti moram povedati: Snoči se mi j sanjalo nekaj lepega od Tebe. Poslušaj! —
Kotičkov striček je postal slovenski prerident, trebušček se nni zredil je že v treh dneh za en cent.
Lepo, lepo sc je imel, še lepše kot baron. Za razvedrilo kupil ai Piccardov je balon.
Na Nemškem pa si je izbral moderen brzi vlak, . pet parov čevljev lnkastih cilindra dva in Irak.
A ko na luno sfrčal je, nazaj je pot zgrešil — najbrž se v stratosferi je za vedno izgubil..,
Laliko mi verjameš, dragi striček, da mi nf bilo posebno lepo pri srcu, ko sem se prebudil. Pa sem se kmalu pomiril, ko sem izvedel, da še živiš in kraljuješ tam v beli Ljubljani.
Te pozdravlja Tvoj kotičkar Josip Ban-tan, učenec VI. razr. na Dolu pri Hrastniku.
Dragi Josip! — Tvoje veleprijozno in srčkano fiisemce, v katerem na debelo in grdo zabavljaš čez ubogega Mirka Kodra in moj S|X>min, me je tako silno vzrados+ilo, da setn si grozeče zavihal krute brke in krvoločno udaril ob mizo, rekoč: »Sapradi-mišrampompoml« Kajti mi nikakor ne gre v glavo, da ubogenru Mirku Kodru ne privoščiš velikanske te časti, da bi ga vesoljni ljudje smatrali za prvega strojepisca v mojem kotičku, ko je ta slava vendar tako poceni: ne stane ne njega r.e Tebe ne ntene počenega oreha! Da, da, življenje je res hujše ko česen! Komaj si človek pribori majhen prostorček pod božjim solncem, že prkle nekdo in reče: »Ljub-ček, ne boš kaše pihal! Tukaj le sem jaz že bil, ko o tebi še ni bilo ne duha ne sluha — izvoli pobrati šila in kopita, adijol« Približno tako se je zgodiki zdaj z ubogim in nesrečnim Mirkom Kodrom. Smo ga z najboljšim namenom razglasili za prvaka stroje-piscev v kotičku in za jirvaka ornih, katerim so se zasmilile Kotiokovega strička brljave oči — na, pa si planil nadenj kakor lačen kuža na mostno kost, in je ubogi fant, kot bi mignil, ob vso slavo m časti Sem močno radoveden, ali bi se za to strojepisno prvenstvo v mojem kotičku tudi še potlej potegoval, če bi Ti jaz zdajle na srce jiolagal in dejal: Pisma, natipkana na pisalnem stroju, se pošiljajo samo trgovcem in uradom, prijatelj p>a pošlje prijatelju pismo, napisano s črnilom, ki je včasih kakor srčna kri — takisto je olikano in prav! Hoja hej, stavim tri prebite pare, da bi potem neki Jože Bairtan, ki je drugače fant od lare, molčal previdno kakor mutec.
Torej pesemca gospoda Mirka Kodra, kakor ga spoštljivo imenuješ, Ti je pa kljub vsemu všeč? To, da vrlemu tekmecu svojemu nekaj vendarle prizna?, je lepo od Tebe. Mirko Koder bo s Tvojo hvalo gotovo prej ako zadovoljen in jo bo na žive in mrtve ucvrl na najvišjo šolo na Kalu, kamur mu prijateljsko svetuješ. Pa ne saino Mirko Koder, nego še marsikdo, ki je do te minute živel v pretemni zmoti, da je najvišja šola v Sloveniji — ljubljanska univerza. To Tvoje odkritje bo gotovo zbudilo vihamo senzacijo po širnem svetu, prav posebno pa med nekaterimi gospodi vseučiliščniki, ki vsak dan s povzdignjeno glavo in ponosno izbočenimi prsi na unverzo hlače trgat hodijo in mislijo, da so oni vse, drugi pa nič. Mnogo lepega m učenega so se tam že naučili, a kaj je vse to v primeri s tem, kaT bi se lahko v najvišji šoli na Kalu naučili: Hoditi v hlevacius, jemati v roke vilacius in z njimi gnoj kidacius! Kako strašno učeno se to sliši! Se koj vidi, da je to res najvišja življenska šola — in jo jaz, skromni in ponižni Kotičkov striček, toplo pri[x/ro-čam marsikomu, ki je na žive in mrtve prepričan, da je pečen učenjak in gospod od nog do glave, ker je že nekajkrat imenitno stavbo univerze odznotraj videl ... Prid' se, fant, na Kal učit!
Pa se še kaj oglasi — vedno nam boš dobrodošel gost v kotičku, dolder nam boš kaj novega in zanimivega povedali znal! Pozdravljen! — Kotičkov striček.
ZA BISTRE GLAVE
Posetnici
Uganite, kaj sta ta dva moža po poklicu. Rešitve piošljite najkasneje do četrtka, 11. julija na naslov: Kotičkov striček, uredništvo »Slovenca« v Ljubljani.
Ena izmed pravilnih rešitev bo izžrebajia za
Listnica Kotičkovega strička
Kotiček »Za mlade risarje« je moral topot od-pasti. Prihodnjo nedeljo pa pride spet na vrstol nagrado.
Sladkosnedež
Učitelj: »Pregovor pravi: Kar danes lahko storiš, ne odlagaj na jutri. — Tonček, povej nam kakšen primer!«
Tonček: »Lizanje marmeladet«
Stran S
•SLOVlOrEC«. dne li. juHJa »Sk
Stev. 19».
99
SLOVENCEV" SVETOVALEC
Naš domači zdravnik
I. n. — S. Pečenje v nogah, posebno v podplatih, ki vam kali celo nočni počitek, je sitna nadlega pri različnih kožnih in živčnih boleznih. Težko jo kaj pametnega nasvetovati tako na daljo, zato menim, da je zdravniflki pregled potreben. Ce ste sicer zdrava zunaj (na koži) ln znotraj (na živcih in krvi), poskusite s toplimi kopelmi, ki jim dodajajte pomalem gorfične moke ali pa »I odrgnile pekočo koio časih t gorčlčnim cvetom. — Ce le morete, so odpravilo v kakSne topllee, a poprej se posvetujte s svojim zdravnikom.
I. li. — D. Navodila za ravnanje po operaciji daje operater, ko odpušča bolnika iz svoje oskrbe. Ker nisem vane soproge operiral jaz, se ne morem vtikati v neznane mi zadeve, tudi ne vem, ali se bo bolezen ponavljala ali ne.
Isti. Mesna prehrana v obče ni priporočljiva, gotov pa ne pri ljudoh, ki so nagnjeni k opoj-ninam.
M. a. — M. Ženske bolesni zdraviti Je težko in dostikrat nehvaležno opravilo že v neposredni bližini, na daljavo pa jih zdravijo samo mazači ali sle|>arjL Ce ie hočete kakšen splo&on in neškodljiv nasvet — sove brex obveznosti za dejanski uspeh — pojdite r Dobrno In se zdravite po navodilih tamošnjega zdravnika, ki vas prej dobro pret&če.
Iste. Raki «U se mm «ja*ttt p« »elesnatem »ta«, gornji deli tropi« ps so ostali medli? Vi U bolela narobe, kako naj se to napravi? Ko bi >n vednl, kako naj se ukaže časih muhastemu hilrara, kam naj odlaga in kopiči odvišno tol&čol Vem samo toliko, da se • smotrnim in vztrajnim glbanjota krepi mišičje ln da se mast najrajBi oseda na mirujočih delih telesa. fce po zunanji oNIM se lU s tega vidika precej zanesljivo presoditi, i iim n kdo največ nkvarja. Sirokopleč J« kmet, drvar, kovač, debelo peč imajo »sedeči poklici«. Enostranska zamaščenost ali mišičja medlost se dasta s športnim udejstvovanjem kaj uspešno t red devati in spravljati v somerne in vSečne oblike.
Ista. Splošna rejenost aH splošna medlost sta odvisni od splošnega telesnega in duševnega stanja, od prehrane, načina življenja, ps tudi od delovanja žlez t notranjim Izločanjem (spolne žleze, predsapnica in možganski podvosek imajo očiten vpliv v obeh smereh). Uporaba teh sredstev ni enostavna zadeva. SliSal som o dami, ki se je hotela znebiti svoje okroglosti na lastno pest. Preskrbela si jn iz tujine drago reklamno sredstvo, ki Je točno učinkovalo, da se Je dama zares približala vitki črti, izvzemši prsi, ki so ji ostale prekomerno obilne, da si jih Je obupana morala dati na pol izrezati. Potrosila J« mnogo "Senarja. Izčrpala živce to ostala smeSna prikazen. To bodi povedano vam ta drugim v svarilo!
S. A. — M. Otekanj« nog« vtegne imeti več ko slo različnih vzrokov. Ker ne vidim ne vaše noge, ne vašega čeveljčka na zapono, mi je nemogoče ugibati, slutim pa, da tiči vzrok bržkone v čeveljčku, ki nI bil »ustvarjen« ta vašo nogo.
M. — V. Živčne motnje in golša no mnogokdaj t vzročni zvezi ln sicer povzroča golša (povečana predsapnica ali žleza Ščitnica) bolestno
pospešenje živčnega delovanja, ne narobe. V dveh mesecih vam je nastopiti službo, ki se Je s tem zdravjem ne upate? Obrnite se nemudoma na katerega zdravnika, najbolje na strokovnjaka sa notranje in živčne bolezni, ta poskusite ▼ tem kratkem časn vsaj omiliti glavne nadležnoeti (Ba-sedovove) bolezni, za ozdravljenje treba veliko vej časa v nenapornem poklica; v naporni službi se ne da ozdraveti s tako boleznijo.
Z. 2. — LJ. Nepremagljiva odpornost Je dandanes najbolj pogostni razlog, kadar se hočejo novodobni zakonci ločiti od zakonskih družic (glede spola je redkokdaj razmerje narobe). To poglavje o tako zvani nepremagljivi odpornosti med zakond Je svojevrstno ln različno od vašega primera, ko se kujav zaročenee Izgovarja t nepremagljivo odpornostjo ln tako opravičuje nezvestobo nasproti vam, svoji zaročenki. Ta sicer neprijetna in morda mučna zadeva bodi tudi za vas končana In — pokopana 1 Nikar n« upajte, da s« da prismojena Jed napraviti užitna s siljenjem! Is bridke skušnje ps Izluščit« in ohranite nauk, Id Je neprecenljive vrednoeti ss vaše prihodnje življenje. Ne poznam vas, ne vaSega »verolom-nega« zaročenca, in zato naj moje mnenje ne velja za vajin posebni primer, ampak tako na splošno, kakor se večkrat in navadno dogaja. Mladenič sc robče hitro zagleda in brž zateleba. Ta njegova zagledanost ali zatelebanost Je navadno kratkotrajna, če Je predmet pri bližjem ogledanju nezanimiv aH prelahko dosegljiv. Zadnja okolnost je odločilna. Mladenič ceni to, kar si pribori s trudom in nevarnostjo; knr mu samo leti v naročje, Je brez vrednosti. Nič ne vem, kako je bilo med vama Iz početka, to presodite vi, vem pa, ker poznam duševnost mladcev, da ljubijo in cenijo, kar si morajo vsak dan iznova pridobivati, in zavračajo, kar se Jih drži in oklepa kot nadležno breme. Najlepše cvetice rastejo na nevarnih in toži,o pristopnih pečinah.
J. V. — LJ. letovišča si ne morete privoščiti med svojim službenim dopustom? Prav nič se mi ne smilite, ker bi se sicer moral sam sebi! Ne
poznani namreč sijaJnejSega letovišča, kakor Je naša »bela prestolnica«. Hodite zgodaj zajtrkovat na Rožnik, potem krenite ali na Savo ali Ljubljanico ali Gradaščico in Be tam sončite in kop-Ijite; doma po obedu počivajte, da »e poleže vročina, potem jo mahnite čez Golovec na Orle ali po Mestnem logu ali na Barje peš ali s čolnom. Ko se bliža nevihta, dvignite se na Nebotičnik, kjer se vam nudijo »visokogorski« občutki. Kje se vam nudi kaj več in boljšega in — cenejšega?
Dobro jutro, dober dan za nego zob le CIMEAN!
Kmetijski nasveti
Zatiranje moljev tn kako obvarujemo obleko itd. pred molji, a) Kako se preženejo molji iz stanovanja? Nekoč som čitala, da jih preženemo s nekakim kajenjem ta se stanovanje več ur potem zapre. S. K. — L.
b) Kako naj prež enem molje, ki mi uničujejo volneno obleko. Omara, kjer je obleka shra-njsoa, Je popolnoma čista, vsak teden je ves prah fcbrtran, oblek« pa Je dvakrat tedensko vsa temeljito prekrtačena tn premaknjena. Kljub temu da to le skoro eo mesec ponavljam, najdem vsak tottan pur moljev na obleki otiroma v omari. Ne moren si razložiti, odkod pridejo molji; ali pridejo morda skoal luknjice t omari? I. S. — D.
Ad a) ta b): V borbi proti moljem imamo rssna sredstva, a nobenega povsem zanesljivega. IV) kar Imenujete kajenje, je pokončavanje moljev s kemikalijami, ki razvijajo strupene (zadušitve) pline. Ti eničnjejo mrčes ta tudi molje. tevriB ga zavod a pokončavanje nirčeea. Danes pvedajujs trati volnene stvari, ki so tako impreg-■fraae, di n jll molj oe lotL S čim Je blago pcepojKOA, tovarna ne toda.
pl*«?«, M M trpeti t sabofu Škodo, prav Mce pripravimo (madež odstranimo, slikamo), obvijemo, s časnISkim papirjem, nato s platneno rjobo, ki Jo zgoraj ta spodaj spnemo. Tako pri-pravlJ-jne plašče obesimo v omaro, M smo Jo poprej tanfll s petrolejem ali torpentinom ta prelepili rootra) njene stene s časniSkim papirjem. Dobijo se tudi papirnate vreče, t katere se obleka spravi ta tako obosi. Ces vse pokrijemo rjuho.
a—mM——
f $SC0Q! Lohi
mm dcfclefom
razen pristno krlfianske vzgoi« svež planinski zrak
in tečno hrano, ki jc tudi zdrava, pod najugodnejšimi pogoji. Zavod ima otroSki vrtec, osnovno in meičan-sko Solo, gospodinjski tečni, francoski in nemški tečaj, v katerih »e odrasla dekleta lahko perfektno nnnč« nemičtae, IrancoSčine, šivanja, knhania in, vseh vrst ročnih del. Tudi imajo priliko učiti se italijanščine, angleSčine, knjigovodstva, stenografije telovadbe, slikanja in vsakovrstne glasbe.
Zavod ima krasen velik park z. očarnjočlm razgledom na daljno in bližnjo Škofjeloško okolico, kamor gojenke ob nedeljah in praznikih prirejajo sprehode in daljne izlete.
Točneiia pqj«snila daje PREDSTOJNlSTVO URŠULINSKE A SAMOSTANA V ŠKOFJi LOKI Dravska banovina.
razpoke pri vratih omare pa zatlačimo, da ne
more molj v notranjost
S skrbnim snaženjem preženemo pač največ moljev iz stanovanja, da nam ne delajo škode. Zimsko obleko, perilo, preproge, ki jih ne rabimo poleti, spravimo tako, da molj ne more blizu. Zaboj, ki se tesno zapira in nima nobenih špranj in razpok, prelepimo na notranji strani s polarni svežega časniškega papirja. Da uničimo morebitne ličinke v blagu, ga skrtačimo in zlikamo z vročim likalnikom. Mesta, ki jih likamo, moramo pokriti z mokro krpo. ker se sicer blago po likanju sveti. Preproge pa napojimo na narobni strani z vročim salmijakom in močno napete isto-tako zlikamo na narobni strani. Popolnoma suhe obvijemo s svežim časnišltim papirjem, vtaknemo vmes kako sredstvo zoper molje (naltalin, tobak, s torpentinom ali petrolejem ovlažen papir itd.) ter obvijemo posamezne v sveže oprano platneno tkanino. S platnom pregmemo tudi zaboj in po-kladamo vanj kos za kosom, dokler imamo kaj. Po vrhu položimo še papir, zagrnem® z rjuho ta trdno zapremo.
Zatiranje strigali« na vrtu. A. N. G. — Na vrtu »o se mi ugnezdile strigalice v velikih množinah in pretijo uničiti vso zelenjavo, posebno zeleno, peteršilj, sojo in peso. Rad bi se jih iz-nebil. - Strigalica Je na vrtu nadležna golazen, ki objeda cvetje, liste, mlade poganjke in popke ter gre na vse rastline, bodisi na zelenjavo kakor tudi na cvetlice. Ta živalca je čez dan skrita v temnem prostoru pod kamenjem, pod odpadlim listjem, v votlih steblih rastlin ali na podobnih prostorih, ponoči pa leze okrog in dela škodo na različnem zelenju. Uničujemo štrtgalice na la način, da polagamo zvečer staro cunje, ali z mahom napolnjene lončke ali ostanke votlega ste-blovja, v katero se živali podnevi zalezejo. Zjutraj Jih pobiramo ln uničimo. Zlasti pa moramo odstraniti s vrla vsa votla stebla, ker je v njih največ zalege; pa tudi listje in plevel, kamor se živalice skrivajo. Dosedaj poznamo samo te načine, kako se ubranimo škode togn mrčesa.
Domača detela in liieerua. Zadnja suša jo zelo škodovala mladi črni detelji. Bojim se. da se sploh ne bo vrč popravila. Ker ob vsaki hujši suli črna detelja zelo trpi, nameravnni v bodoče sejati lucerno, ki menda bolje prenaša sušo. Ali bo to prav? V kakšni zemlji uspeva lueerna? Koliko semena je treha? Kdaj je sejati? Ali je dobra tudi zn prašiče? — F. ?.. S.
Domača (črna) detelja nnin daje sicer izvrstno krmo, je pa njen pridelek lo prevečkrat neza dovoljiv zlasti v krajih, kjer se rada pojavlja suša. Zalo jo popolnoma v redu. če sle se odločili pridelovati v bodoče tudi lucerno. ki je zelo od porna proti suši. V lo tisposohljo luc-rno njene globoko segajoče korenine. V primeri z, domačo
deteljo Ima lueerna tudi te prednosti, da traja reč let da donaša obilnejše pridelke in se odlikuje l>o svoji večji redilnosti. V pravočasno košenom ter skrbno posušenem in pospravljenem lucerni-nem senu Je lahko tudi 10 do 12 odstotkov dragocene prebavljivo beljakovine, v tem ko je te v senu domače detelje največ B—8 odstotkov.
Lueerna uspeva skorajda v vsaki semlji, v kateri Je spodnja plast prepustljtva, kjer teinlja ni mokra ta močvirna ta kjer Je podtalna voda v zadostni globočlni. Ako Jo sejem« v vlažno (močvirno) zemljo, se začne zgubljati že v drugem ali tretjem leta ta postane redka (presledkasta). Zahteva pa lueerna čisto, dobro ta globoko zrahljano ter temeljito pognojeno zemljo. Zato pa ne sejte lucerne v zanemarjeno njivsko ali morda v šele prevrtoo travniško zemljo. Najbolje pripravite zemljo za lucerno, če Jo sejete za krompirjem ali krmsko peso, ki sta bili dobro oskrbovana. Ako ni v zemlji dovolj apna, ga morate spraviti v zemljo obilo in na založbo, ako le mogoče že tedaj, ko pridelujete v njej krompir ali krmsko peso, da ima apno dovolj časa preiti tudi v globlje zemeljske plasti, ki so predvsem važne za raščo lucerne. Pa tudi obilo loslorove kisline in kalija potrebuje lueerna za svojo raMo. Zato JI gnojite že Jeseni pred setvijo ali v zgodnji pomladi s 400 kg Toni asove žlindre in 250 do 300 kilogramov 40 odstotne kalijeve soli na hektar. Da boste lucerni prav gnojili, dajte zemljo preiskati PreiBkava vam bo povedala, koliko je tro-ba apna, tosforove kisline in kalija. Pri setvi na široko Je potrebno 30 do 35 kg čistega lucernl-nega semena na hektar. Manjša napaka je pre-gosta kakor pa preredka setev lucerne. V dobro pripravljeno zemljo posejemo lucerno Sele tedaj, ko se je zemlja že ugrela in so ni več bati pozne slane. Ako Je zemlja čista in ne v presuhi legi, potem sejemo lucerno najbolje samo zase. Ako
Soiočne opekIIti
neje St » MHEA krema in olje. Za solnčenje i neprekosljivo.
pa je nevarno, da bi v slabo pripravljeni In premalo očiščeni zemlji utegnil škodovati mladi lucerni plevel, potem ponejte med njo bolj na redko oves ali jari ječmen. V sušnih krajih ima v t»m pogledu vsokakor ječmen prednost pred ovsom, ki potrebuje za vzklitev obilo vlage. Z»-ščitno rastlino morate pokositi še zeleno In o pravem času, da se mlada lueerna ne zaduši pod njo radi pomanjkanja zraka in svetlobe.
Za krmlenje je lueerna tudi zato več vredna nego domača detelja, ker začne pomladi že zgodaj rasti. Cez poletje nam dajo lepo sočno krmo razen za krave tudi za prašiče in konje. Poldadate jo lahko vsem prašičem kakor domačo deteljo.
Mravlje v čebelnjaku. Imate star čebelnjak, kjer mravlje zelo nadležno lazijo v panje. Kako jih odstraniti? — V. K. S.
Neprijetna nadloga so mravlje v čebelnjaku, ki Jo je vsekakor treba temeljito odstraniti, sicer se lahko zgodi, da si bodo napravile gnezdo v samih panih in občutno nadlegovale čebele. Toda preganjati to vsiljivo golazen Je dokaj težka slvar. Predvsem Je potrebno, da najdete mravljišče. Bržčas so se vgnezdile v samem čebelnjaku ali pod nJim. Ne kaže drugega, kot mravljišče poiskati in ondi golazen i malo vode aničiti. Drugače ne bo miru. Morda imajo gnezdo r trhlem tramovju vašega čebelnjaka. Totli t tem slučaju je mravljišče treba temeljito razdreti. Ako pa do-inujejo mravljinci zuuaj čebelnjaka, je delo lahko. — Zgodi se lahko, da mravljinčjega gnezda sploh ne boste mogli najti V tona primeru pa mravlje odvrnit« od panjev tako, da Jim m pripravno mesto nastavite meden« ali eukreoe vod« v posodt it katere ne morejo ven. Polagoma sa bodo snme poloviln.
Kolik« iaaa b) bil* treba, is m »toda m-tiai te •jiiemoniF — F. K.. S.
Mlada matica gre navadno k mahi na prmho, navadno že prvi teden, ko Je postala nesporna vladarica r družini. Lahko jn pa možno, da se pri prvem izletu ne spraSi Zleti drugič. Na vsak način pa mora po preteku Štirih tednov pravilno zalegatl. Ako i» v toni časa ni spraSila, se več ne bo. Morda Jo kaj pokvarjena na krilih aH kako drugače nesposobna ta oplemenitev. Pričela bo zalegatl, četudi ni spraSena; vendar sama ne-oplojena trot j* jajčka. Zato Jo Je nujno treba od-strniti ta dodati drugo, sicer se bo družina spremenila r trotove«, ki um je težko pomagatL
Pravni nasveti
Ureditev zapn?Sne. M. P. R. Oče, ki je umrl,
je ustmeno zapustrt vsakeirai otroku svoj delež. Vprašate, kako bi glede zapuščine pri sodniji uredili, da bi bilo brez stroškov in kolikšni bi bili slroški. — Sodišče bo najbrž izročilo opravo zapu-ščinske razprave notarju. Razume sc, da ima notar pravico do nagrade, ki je odvisna od vrednosti zapuščine. Zato ne bo šlo brez stroškov, ki pa niso lako veliki. Kar se pa tiče dednih pristojbin, so dedščine r vrednosti do 100.000 Din v prvem kolenu krvnega sorodstva takse prosle. Drugače w pa ravna vižina takse po vrednosti zapuščine ta po bližini sorodstva z zapustnikom.
Procenti od posestva. L Z. V. Ako se izrofi posestvo r življenju, rnašajo procenti nekaj več, kakor dedne pristojbine otroka, ki podeduje po starših in ki je v primeru, da dedščina ni vredna nsd 100.000 Dm, oproščen dednih pristojbin.
Veljavnost oporoke. F. P. K. Oče ie docna brez notarja napravil oporoko. Radi bi vedeti, če bo oporoka veljavna. — Al<o oporoka odgovarja vsem zakonitim predpisom, bo veljavna, ČL']Trav je ni napravil notar. Ker niste opisali, kakšna je oporoka m kako jo je oče napravil (ustmeno pred pričami, pismeno), ne moremo vedeti, če ista odgovarja zakonitim predpisom.
A. K. P. Nujni dediči, ki jim zapustnik mora zapustiti dedni delež, so njegovi olroci, in ako teh ni, njegovi roditelji. Zato ne morete ničesar zahtevati od sorodnika, ki je svoje posestvo izročil nečakinji.
Vzdrževanje otroka. R. M. Zakonski oče se prav nič ne briga za svojega otroka in mora zanj mati sama skrbeti. Ali bi se dalo očeta prisiliti, da kaj prispeva za vzdrževanje otroka? — V prvi vrsti mora oče skrbeti za vzdrževanje otroka. Ce svoje dolžnosti ne izpolnjuje, ga'more sodišče v to prisiliti. Ce pa je oče brez sredstev, preide dolžnost vzdrževati otroka na mater. Ako torej ne morete drugače uspeti, obrnite se na sodišče.
Žena ni dolžna plačevati moževega do!pa. V. S. Mož je napravi! nekaj dolga. Ker ga ne plača, zahteva upnik plačilo od žene. Grozi s tožbo in rubežem plače. Ali bo proti ženi uspel? — Ako se žena ni obvezala, ni dolžna plačevati moževih dolgov.
Posojilo. R. S. F. Očeta ste poslaii leta 1031' nekaj denarja, da ga za vas vloži v hranilnico. On ga je pa posodil trem kmetom. Radi bi vedeli, če imate pravico svoj denar iztirjati vi, ali oče in kakšne obresti marajo dolžniki plačati. — Ako je oče denar posodil v vašem imenu, ste upnik vi, drugače pa je upnik oče. Samo upnik ima pravico svojo terjatev iztirjati. Alfo so dolžniki kmetje v smislu uredbe o zaščiti kmetov, so zaščiteni in do 1. septembra 1935 ne morete ničesar zahtevati. Po 1. septembra pa bodo morali dolg odplačevali v 12 letnih obrokih po uredbi o zaščiti kmetov, seveda, ako ista ne bo zopet spremenjena. Od zaščitenih kmetov morete zahtevati samo \% obresti letno.
Kanuja krem* 1ltvkoK
vnetij i. t. d. in jo ohrani čis'o in svežo. V lekarnah, drogerijah, pariumerijah in trgovinah. Glavna zaloga za Ljubljano „Venus" pred pošto.
Zazidan pot. XXX. — Preko sosedovega sveta ste imeli priposestvovano pot do vode. Ko je sosed na tej parceli hotel zidati hišo, ste pri ogledu zahtevali, da se vam prizna pot do votle. Ko je sosed začel zidati, ste videli, da vam bo stavba ob slabem vremenu, ko voda naraste, ovirala pot do vode. Po odvetniku ste vložili tožbo, sosed pa je nri sodišču založil varščino. Sedaj vam je odvetnik sporočil, da tožba ne bo uspela, ker pri ogledu niste izrecno povdarjali, da prepovedujete zazidavo poti. — Morate pač počakati, da bo izrečena sodba. Takrat vam 1«, vaš zastopnik ie pojasnil, zakaj je sodišče tako odločilo, in vam mi sedaj, brez uvida v spis in brez znanja navedb nasprotne stranke, ne moremo ničesar pojasnili.
Prisilni upravnik in zakupna pogodba. I'. K R. — Od velepo-eslva ste spomladi 1934 leta vzeli v zakup b oralov sveta, ne da bi določili trajanje zakupa. Poleti l(-34 ie to velen-",sesivo prišlo pod prisilno upravo. Pojite se, da bi prisilni upravnik cd-povedal ziikup. Vprašale, kdaj in za kakšen rok lnhW> prisilni upravnik odpove zakup. Prisilni upravnik i tn r vc-e prnvice iti dclžn^-ti nanram zakupniku, kakoršne je imel lastnik Zakupne po-
godbe se smejo odpoved*« le aa 6 mesecev. Hi
rak ps toIm le tam, kjer ne pustoie posetmi krajevni običaji, ki določajo posebne dneve t leta, ko se sme zakup odpovedati Za ni slučaj vpretajto
na domači občini.
Prodano pocestvo. K. J. O. Ako je bflo stvo pravomučrao prodano, ea ne morete c. drugače nazaj, kakor da ga kupite od kupca, ga vam hoče prcxl»ti
Služba jetniškej-a panuka. L R. C Odgovor smo objavili dne 38. rudija.
Izredna dcJtbuU k mtai&rufcram Attrfca. J. R, Lrmtoo doirtodo k ustutbenaimau Javka po IX od onih kosmatih doho<ikov, ki so zsrvezstii teme davku, morajo plačevati vsi zavezanci nskižbenskega davka. Izvzeti so hišni raiužbenri, nekvalificirani delavci, dninarji, orožniki, gnuiičarji, podčastniki in kronski npoJcojenci. AJio nnsiite, da so vam ta davek neujTavičeno naložili, vložite pritožbo pri davčni upravi.
Odpravnina pri pseetopa od »tare tvrdke k novi Z. K. Prestopiti nameravate od tvrdke, katere lastnik umrl, k novi tvrdki, ki jo bo ustanovil sin umrlega vašega gospodarja. Radi bi vedeli, če so dediči dolžni vam izplačati kakšno odpravnino. — Ako je ahiiboio razmerje trajalo nepretrgoma deset let, pripada shižbojeinnikom, ki jim je poverjeno opravljanje višjih trgovskih ali višjih tehničnih opravil v primeru preManka tega odnosa oilpra-vnina OdfiravniM znaša po desetih letih štirikratno mesečno plačo, po 15 letih šestkratno, po 20 letih desetkratno, a po 25 letih dranajstkratno plačo, ki jo je službojetrmik prejel r zadnjem mesecu. Ta odpravnina ne pripada dužbojemnikn, ki ima pravico na pokojnino po veljavnih zakonskih predpisih. Pri prenosu podjetja na tretje osebe prestane pravica na odpravnino, ie shiibojemnik odkloni nadaljevanje službe, ki se rnu nudi pod istimi pogoji in ob priznanju časa, prebitega v službi. V primeru likvidacije podjetja prestane dolžnost plačevanja odpravnine čeloma ali deloma, ako se je gospodarsko stanje službodajavca tako poslabšalo, da mu je dejansko nemogoče izpolniti svojo obveznost čeloma ali deloma. Iz tega boste sami lahko presodili, če vam pripada odpravnina.
Ponovno vprašanje. U. K. V. — V dopisn želite odgovora na vprašanje, ki ste ga nam baje poslali tega in lega dne. Ponovno odgovarjamo, da samo sklicevanje na dopis, ki ste ga nam baje svoječasno poslali, ne pomaga. Dopisov ne hranimo. Nimamo pa časa Iskati r starih Številkah odgovor na vprašanj«. Ako ree niste dobili odgovor, ponovite celo vprašanje.
Izjava nezak. matere glede očeta. B. F. _
Na podobno vprašanje smo odgovorili r nedeljo 7. julija 1935. Sodišče ni vezano na izjavo matere, ki vam jo Je morda dala tudi pismeno, da niste oče. Ako se bo sodišče na podlagi izvedenih dokazov, ki jih bo ocenilo po prostem pre-vdarku, prepričalo, da ste imeli razmerje z materjo otroka v času, od katerega ni preteklo do njegovega poroda manj ko 1«) In ne več kakor 300 dni, vas bo obsodilo, da st& oče. Ako vas pa kdo po krivici dolžl, da ste imeli raznscrje, ga lahko tožite radi žaljenja čnsti.
Zastava pohištva »a neplnčano najemnino, d. B. — Najemodavec stanovanja ima v zavarovanje najemnine zastavno pravico samo na pohištvu in pAremlčninah, ki so last najemnika ali njegovih, z. njim v skupnem gospodarstvu živečih rodbinskih članov, kolikor niso izvzete od rubeža. Na pohiitvu, ki ni lasi najemnika ali njegovih rodbinskih članov, toroj gospodar nima zastavne pravice. Zastavna pravica prestane, ako se predmeti odstranijo pred njihovim zastavnim popisom, razen iko se je to zgodilo zaradi sodne odredbe In ako nnjmodnvec prijavi svojo pravico sodišču v roku Ireh dni po izvršitvi. Ako sc najemnik izseli ali .iko se stvari raznosijo, n najemnina ni plačana »li zavarovana, sme najemodavec pridržati stvari nu svojo nevarnost, niorn pa v roku treh dni prosili za zastavni po|iis nli pa stvari izročiti,
^I^KSt'^FlS^fli?, ('tiol ini irirovskl ler-nl ftlovcnskesra gnŠ Sfcl tki $ 'i---..v-.|;oi;u .Inr-lvn » M.MlIllottU, :njskegu trs 1. vP snj« .In,M nn! '-'hleva.10 prnagiuktu.	Zuhtuvnjle prospekt«
Star. ED.
tBUJTBtm>, »ne 11 JnltJn Boa.
Stran
V divjih džunglah
Papuanci
Koče v divjih džunglah Papne m Nove Gvineje so kakor hiše strahov. Kar gre noter, ne pride več ven.
V	Novi Gvineji, ki je izven arktičnega kroga najmanj civilizirana dežela na svetu, so lovci na človeške glave. Tam so spretni stro-jarji, ki imajo poželenje po tvoji koži; tam so ljudožrci. Človeka skuhajo v kamenitih posodah s čebulo in sladkim krompirjem, v omaki, ali pa gu povežejo v liste in spečejo pod zemljo med razbeljenima kamni. Ženske so celo po-žrežnejše kakor moški, zlasti na meso dece.
Ti divjaki so čez in čez tetovirani. Dekleta si v nos obešajo zobe morskega soma, ušesa si pa krase s kosi kosti. Če boš hotel dekle poljubiti, te bo z nožem zabodla, ker bo mislila, da jo hočež požreti.
Mrliča polože na drevo, dokler ne strohni in kosti popadajo na tla. Neki dan, ko sem šel skozi džunglo, sem videl trinajst mrličev na drevesih. Pod nimi so bili ljudje, ki so jih stražili, da bi ne prišli drugi iu jih požrli.
V	Novi Gvineji je na milijone moskitov, anophelesov, ki prenašajo mrzlico. Tam so vampirji, ki ti pijejo med spanjem kri. Tam je sikajoči gad, velikanski martinček, ki je videti kakor zlat zmaj, in ki prasketa kakor raketa, kadar se oglaša s svojim vilastim jezikom.
Rekel boš, da je to hipnotizem. Ne, motiš se. Izvedenci v moči volje, duševni telepatiji, prikazih in strahovih so preiskali to stvar in izjavili, da to ni hipnotizem.
Kaj pa potem? Žrtev čuti, da je obsojena in kratkomalo neha dihati. Grozo jo prevzame in vse njeno duševno delovanje se obrne proti samostrupu. A tudi to ne drži, zakaj tuji iz oddaljenih vasi, ki niti ne slutijo, da so jih zvabili v hišo prokletstva, umrjejo prav tako gotovo, naglo in mirno kakor domačini.
V tej strašni deželi je brez dvoma nekaj strahotnega, nerealnega. Tisto strahotno se ti zabije v glavo in ne moreš se ga več otresti. Neki večer sem se sprehajal z dvema možema po kultiviranih kokosovih nasadih. Bal se nisem ničesar, razen kakšne kače, ali pa, da bi mi ne gotovo, naglo inmirno kakor domačini.
Imeli smo svetilke in jih zaradi kač držali nizko pri tleh. Na glavi smo imeli tropične čelade, ki naj bi nas varovale udarcev kokosovih orehov, ki so padali z dreves. Netopirji, ki jih je v Novi Gvineji ,na milijone, so npm kakor pijani frfotali nad glavo; od časa do časa so se nam s perotmi zadevali obraza, a to ni bilo nič hudega.
Ko sem se vrnil v hišo znoja, pokrito s pločevinasto streho, nisem mogel zaspati Pa ne
Tuianhamon
Umetnost pred 5500 leti.
Mumijo kralja Tutankamona so pustili v Dolini Kraljev in jo £e enkrat zazidali. Zaklade, ki so se ohranili 24 stoletij, so pa skrbno odpeljali r narodni muiej T Kairi. Tu jih moreš videti in občudovati Sprevidel boš, da je v teh dragocenostih popolnoma nova umetnost, ki je pač ni moči primerjati z ničemer, kar imamo zdaj. — V grob so dali mrtvemu osemnajstletnemu faraonu Tutankainonu razne mize, zlate mize, velike postelje z živalskimi nogami; zlato, z emajlom okrašeno uprago. Zl»st5 nekaj stolov je polno tako dovršenih okraskov, kakršnih zdaj nismo vajeni. Vse je čim najlepše izdelano in kar najbolj okusno. Občudovati moraš leseno Bkrinjico, pahljač oz nojevimi peresi in s slonokoščenim ročajem; v vrčih so bile pijače za kralja, v brušenih steklenicah opojne dišave. Vidiš pasove, glavnike
Ladja na Borna
>Cap Polonio«, razkošno ladjo iz Hamburga so te dni razprodali na javni dražbi — seveda le njeno notranjo opremo. Od blizn in daleč so prišli kupci, iz Holandske, Nemčije, Skandinavije. Ime ladje (napis) so prodali za 650 mark, ladijske zvonce po 125 mark. Prvi dan so razprodali opremo dvoran in luksuznih kabin. Nato so prišle na vrsto tehniške in pomorske naprave. Le zunanji obod — truplo ladje — in stroji so še ostali.
Nov pragozd
Znanstvena ekspedicija v
Turkmenistanu je preiskala puščavo Kara-Kum in je odkrila
neprediren pragozd,
ki ga doslej še ni nihče videl. Dolg je 100 kilometrov in je poln 85 letnih dreves »saksaul«. Doslej je ves znanstveni svet menil, da je v tem delu puščave Kara-Kum sam mrtvi pesek.
Hiše iz pen
Tudi o teh razpravljajo nemški kemiki. Praktično uporabni za take hiše je penasti beton in penasti peščenec. 2e lani so napravili dosti takih hiš in sicer so jih delali gospodarji kar sami, čeprav niso bili izučeni zidarji. Te hiše so zares penaste, lahke ko pene. Medtem ko tehta opeka 3 in pol kg, pa tehta ista množina penaste opeke samo 80 gramov I, torej 50 krat manj! Da jih le ne bi odnesel veter.
— lo kakih listin ni nikjer. — Sedem let so potrebovali, da so izpraznili grobnico. Moderno kemijo so morali poklicati na pomoč, laboratorij so pripravili, da so mogli vse predmete znantstveno proiskati. Oblek niso mogli več rešiti, le tunik je še nekaj v cunjah in par skudalov je še dobrih. Na podplatih teh sandal jc slika premaganega naroda, kar poti.ieni, da je kralj resnično poteptal premagane. Šopki rož so seveda obledeli in listi so se sesuli v prah. Lo ena vejica je ostala: 25 cm je dolga in je še sveže zelena. — Ko greš iz to dvorane, ti je čudno pri srcu. Zavedaš se, da je naša, tako hvaljena umetnost le kot majhen drobec spričo egiptovske pred 3500 leti I Tedaj so bili ljudje tako umetniško izvežbani in vajini lepe okolice, da so celo navadni delavci imeli predmete, kakršnih si danes noben bogataš ne more privoščiti. Kolo fcasa se vrti..,
Najmanjša kavarna na svetu.
A groznejše in neizprosnejši kakor vse to ju-ju, čarovnik in mojster čarovnije, najstrašnejše od vseh stvari v tej najstrašnejši deželi.
Tam je na stotine čarovnikov, ki jim je Jažc prekleti človeka, da umrje, kakor tebi ubiti muho. Morda misliš, da imam džungolsko bolezen. Dobro, morda se motim. A vendar, če te čarovnik pogleda s svojim zlim očesom, je vse pri kraju.
Po tej tajinstveni deželi tečeta dve reki, Fly in Sepik. Ob teh rekah so vasi, katerih koče so napravljene jz bambusa in palmovih listov; njih prebivalci so kakor opice, pol človeka, pol vraga. Vsaka vas ima tajinstveno kočo, v katero ne sme ženska, beli človek pa še celo ne. Imenujejo jo hišo za seje. Nihče ne ve, kaj obravnavajo na tistih sejah.
A tam so tudi Se druge hiše, hiše smrti, kjer vsak človek, ki stopi vanjo, umrje. Pa ne, da bi ga zaklali ali mu pognali zastrupljeno puščico med rebra. Ne, nihče ne rabi noža. Tehnika je čisto gladka, človek stopi v popolno golo, prazno kočo iz trave in zre okoli z grozo pred neznanim, ki mu sije iz oči, gre zopet ven in kmalu nato nmrje, navidez popolnoma mirno in naravno. Njegova družina položi nato njegovo truplo na drevo. Čez nekaj tednov ni drugega kakor kosti in te popadejo na zemljo, čim potegne skozi palme prvi močnejši vihar.
Vprašal boš: Zakaj pa gre človek notri, saj vendar pozna hišo nesreče! Noter gre, ker so mu pač rekli, naj gre. Nekdo je plačal mojstra prekletstva, naj ga spravi vanjo.
zaradi podgan, ki so se po sobi lovile, in ne zaradi moskitov, ki so jezno brenčali izven mreže, razpete nad menoj, pa tudi ne zaradi neprestanega udarjanja na boben, ki je odmevalo iz kakšne vasi tam preko zaliva, ampak zaradi potrtosti, ki je legla name kakor mora. Dva od naju, neki bled Škot in jaz, sva ležala na vroči, soparni varnndi. Že dvakrat sem zasačil sobarja, takozvanega reformiranega divjaka, ko je po mojih žepih brskal za cigaretami. Ko sem premetaval v vlažni noči in zrl v džunglo, se je priplazil gor po stopnicah in v mesečnim sem videl, kako je otipal škotove žepe.
Zakričal sem. Divjak je obstal, Škot pa je zaspano pomolil svoje noge izpod mreže in je prižgal luč. Divjak, krepak, čeden fant, se je umaknil v kot in še vedno držal hlače; počasi si je tipal po masi gostih, kuštravih rdečkastih las in privlekel na dan kratek oster nož z dvema klinama. Morda nama je hotel prerezati žile, a Škot je bil na mah pri njem, ga zgrabil za vrat in podrl na tla. Nato sva poklicala nočno stražo, ki ga je odvedla. Ukradel nama ni ničesar in tudi naju ni napadel, a da je bil ponoči v mestu, je bilo kaznivo.
Noben črnec namreč, razen policije in tistih fantov, ki pomivajo posodo in pobirajo čike, kadar je kakšna večja družba, ne sme biti v Portu Moresbyju To je izmed redkih mest na svetu, kjer je danes v veljavi postava Zdrave Marije, ki zaradi nje ne sme od mraka do zore nihče biti izven doma. Temnoglede mesojedce čez noč zaprejo v prostor, ki je ograjen z bodečo žico, kakršno so rabili med svetovno vojno. Nihče ne sme ven, dokler se ne zdani.
50000 cepljenih zoper steklino
V teh dneh »o v
Pasterjevem zavodn v Parizn obhajali 50 letnico, odkar je bilo uvedeno cepljenje zoper steklino. Kakor je znano, je veliki Pasteur iznašel cepivo zoper najhujšo nadlego ljudstva: zoper besnost radi ugrizov steklih živali, česar prej ni bilo moči pozdraviti. Odtlej je bHo cepljenih več ko 50.000 ljudi — torej 1000 na leto! — in le v 5 slučajih cepivo ni zaleglo.
Plnvnč.
»Ali je tukaj zelo globoka voda?«?«
Pred sodnikom: »Obteževalna okolnost je to, da jo tožitelj padel na glavo, ker ste ga vi »unili.«
Obtoženec: »O gospod sodnik, saj ta jc že poprej padel na glavo!«
Zlato na koralah
Iz Avstralije poročajo, da so »odkrili« otoke Gilbert, in zdi se nam kakor pravljica, kar se ondi godi. Nekdo, ki se je pripeljal z ladjo do otočka, ki spada k Gilbertovi skupini, je odlomil vejico koralne rastline, ki segajo iz morja in je videl, kako se svetlika. Ko je ponesel vejico nazaj na ladjo, je na prvi pogled spoznal in tudi drugi so to določili, da so vsi tisti blesteči se deli pravo čisto zlato. Neki trgovec je hitro kupil to koralno vejico za 60 funtov in jo prodal še za enkrat toliko. Odtlej mrzlično preiskuje do 20.000 ljudi korale na teh o!o-kih. Iskalci zlata, prav za prav »lovci za zlatom«, poberejo svoje poslednje prihranke in novčiče, da se morejo odpeljati v novi zlati paradiž Gilberlovih otokov kraj Avstralije.
Tudi avstralska vlada se je seveda zanimala potom znanstvenikov, ali so vejice koral resnično obdane z zlatom. Dotični so potrdili to mnenje, vendar so dostavili, da je pravo zlato globoko v morju. Bržkone bo še precej časa preteklo, preden se bo splačalo pridobivati zlato iz globine morja.
Na Gilbertovih otokih je zdaj precej novih milijonarjev. A kaj bi z bogastvom, ko denarja ne morejo ondi, ker so otoki tako oddaljeni od svela, nikamor vtekniti! Pričakovali je, da bo na teh otokih bržkone zraslo mesto, zatočišče »lovcev za zlatom«.
60 letal nad Parizom
Na dan francoskega narodnega praznika 14. ju lija bo letelo nad Parizom 600 raznih francoskih bombnih, lovskih in opazovalnih letal. — Tudi
na Japonskem, v Tokiju,
so »letali«, ko so se dvajsel ur vadili, kako bi bilo o priliki letalskega napada. Izvršili so pel takili napadov.
čudovito kolo na štirikratno premeno. Prišlo je te dni na Angleškem v prodajo.
Leteča podmornica
Michiganski profesor Hobbe pravi, da je človeštvo na nekaj pozabilo, ko je delalo načrtt zo povodna letala. Prezrlo je letečo ribo. Pravi tudi, da so naštale razne težkoče zato, ker so se tehniki naslanjali na ogrodje povodnih ptičev — no pa rib. Leteča riba pride iz vode in mora spet v vodo. torej mora računati z ustrojem vode, njenih tokov, valov. Prav to bi koristilo napravi letal za na vodo, ki ae morajo tudi dvigniti z »ode in pristati na vodi, kar je bilo doslej najbolj težavno, skoraj onemogočeno. Po vzorcu leteče ribe bodo mogli napraviti nele letalo, ki bi pristalo na »odi, marveč pravo pravcato letečo podmornico! Kakšno čudo: letalo puhne iz morja, sfrči v zrak, šine v vodo; izgine...
Ananas
Zdravniki - razstavljeni v Pariza
Medicinska fakulteta v Parizu je priredila razstavo slik slavnih zdravnikov. Najstarejša je bila slika Tagliacozzia, ki je bil imeniten kirurg v Bologni in je že tedaj — v 16. stoletju —■ poučeval umetnost, kako se moro nadomestiti nos, ušesa in ustnice. Imenitna jc slika zdravnika Jenna Hamona, ki je bil profesor na pariški medicinski fakulteti v 17. stoletju. 'lSi je slika Franca Las-souna, ki je bil zdravnik kraljice Marije Loezinske. Iz li). stoletja jo slika Petra LHis-susa. Ta je bil tudi Napoleonov zdravnik, proj pa jo skrbel za zdravje hčera francoskega kralja Ludovika XV.
Mast - iz premoga
To bo mogoče dobivati, kakor poročajo nemški kemiki. Verjetno, saj dobivamo iz premoga že sladkor, tolikrat imenovani saharin in barve in bencin (gazolin).Tako da pridemo slednjič še do premogove masti. Ali bo redilna? Zdravilna? 0 tem poročila molčijo.
Banana
Letalska parada vpričo angleškega kralja aa tctaiiača jnudenM
Lepote maše zemlie
(Nemško piše Regina fCridt.)
Mak) je dežel, ki bi loiiko jiisali o njih ko o Jugoslaviji. A Ii opisi veljajo večinoma vabljivemu, skrivnostnemu or i jentu Macedonije in pradavnim, beneškim palačam Dalmacije in njenemu sinjemu morju južnih dežela. Slovenija pa, ki je bržkone glede na pokrajine najlepši del jugoslovanske države, je v inozemstvu najmanj znana. Kdor je ddj časa živel v Sloveniji, mu za zmeraj zajame dušo ta čarobna dežela. Spet in spet se mu v hrepenečih misKh prikazujejo njene podobe.
Noči v mesečini, kako so prdestne, če r njih zvenijo s tihim pošumevanjein Save, svete reke Jugoslavije, sladko-otožne slovenske pravljične pesmi! Ko zagorijo ko žgoči plameni listnati jesenski gozdovi krog I ril goril, ko iz bodičastih ovojev padajo kostanji na tla, ko se začne po obširnih vinogradih trgatev: to je najčarobmejši letni čas Slovenije.
Nato sledijo temni večeri pozne jeseni strahotnih lepot, ko polzrjo splavi ko prikazni skozi mokro meglo po svinčenosivih vodah. In viharne noči, ki v njih lajajo lisicc in se krik sove druži s smehom divjih golobov!
Ondi, kjer so vasi že bolj redke in so hosite ko pragozdovi, šušlja hrastovo listje po zelenem barju in te vabijo vešče na spolzke steze, kamor ne more stopiti nobena človeška noga. Volčji lajež drami gdoboki molk gozdnih noči in pihaje izteza ris svojo četveroog-lsto glavo iz skrite gošče. Ko halje duhov plahutajo peniti sove-uhariee, ki straši ponoči po gozdovih, ki se jih ogibljejo ljudje, in frfota čez jaso HJci velikanski senci nad pobledefon mahom.
To so noči, v kateri Ii zaživi »divji lov« po tnr-fcfh soteskah in je slišati glas roga m pokanje pušk in lajež psov. Tedaj se nihče ne upa iz varnega zavetja hiš, saj blodi krog marsikake domačije pravljica o zlohotnih nakanah divjega lovca. Ko sc sneg še niti popolnoma ne otaja, že so tla gozdov pokrita z milijoni belih in lilastih podleskov.
Slovenija ni skoraj nikoli brez cvetja. Pozimi cveto še v snegu belolistnati telogi rn kjer le malce odleze snežena odeja, že se razcvete jo zvončki in zelene čemerike. — Kakor so gozdnati hribi Slovenije najpopolnejša podoba romantike, tako je pa na drugi strani veličasten alpski svet.
Vsa dežela je polna pobožnih legend in pravljic, ki govorijo o povodnem možu, o čarovnicah, o duhovih in strahovih; dalje o pripovedkah, ki v njih nastopajo rojenice, kjer kopljejo zaklade, kjer so odrešene grajske gospodične in so ubiti zmaji in lintverni.
Marsfcrka pripovedka, ko ona o divjem lovcu in čarostrelcu, ki biva v Logarski dolini, koder je krog in krog polno pečin, je brez dvoma germanskega izvora. Frav svojska pa je slovenska pripovedka o Judežu Iškarijotu, ki je čudovito podobna grški zgodbi o Edipu:
Ko je bil Judež rojen, so mu rojenice preroiko-jej^le, da bo svojega očeta ubil, se s svojo materjo ■ poročil in izdal Zveličarja. Ko je nesrečna maiti zve-.^feflj za to prerokbo, je vrgla otroka v vodo. Njen itkv, ki se je zgrozil spričo takega dejanja, jo je zapustil in se naselil v nekem daljnem kraju. Valovi so zanesli malčka k nekemu mlinu, mlinar ga je rešil in ga obdržal pri sebi. Judež je rastel in je bil hudoben fant in nekega dne je na paši ubil sina svojega dobrotnika. Nato je pobegnil in se udinjal v službo pri nekem kmetu, ki je bil njegov oče. Ne da bi poznala drug drugega, sta prijateljsko živela skupaj, dokler ni Judež ubil svojega gospodarja. Ko se je spet potikal okoli, je prišel na neko kmetijo, last neke vdove, ki jo jc bil zapustil njen mož in je zato zasnubila Judeža. Le malo časa sta bila poročena, pa je kmetica po materinem znamenju na prsih spoznala Judeža. Ko mu je povedala, kaj so mu bile rojenice prerokovale, se je Judež ves zmeden odvrnil od nje i,n je odšel, rekoč: »Zdaj grem, da poiščem onega, ki bo odvzel grehe tega sveta. In prej ne boni miroval, dokler ga r.e bom našel.«
In zares ni imel nikjer obstanka, dokler se ni izpolni! še tretji del prerokbe. —
Neskončno mnogo je v Sloveniji gradov in graščin. Kolikor jih ni v razvalinah, pa še dandanes bivajo v njih plemiške in patricijske družine Slovenije.
Karkoli ima Slovenija prirodnih lepot, je njen najlepši del tisti, ki leži med Zidanim mostom in Krškim; najčarobnejša točka pa je Rajhenburg.

m oreVeč osve-
„e zadnje sem P*5 aU po-Bfi «U premalo •• • j je " ftU tUm. 1«
, M 18 0 D«
t aa v vsaki totoUgovmi Dobite
Ondi ob zelenkasti, na široko tekoči Savi, ki je meja med bivšo Spodnjo Štajersko in Kranjsko, se dvigajo na obeh sitraneh reke z gozdovi obrasli hribi. Tik nad vodo štrli v nebo mrkosivo zidovje gradu, nekoč gnezdo hudih roparskih vitezov, ki so ogražaii trgovske tovore po cestah in na splavih. Prav nad njim, na strmi pečini, pa čepi še en grad z veličastnim obzidjem in tu je zdaj samostan tra pistov.
Trapistovsiki samostan je sredi gozdne pokrajine, ki sliči prelestnemu parku. Na vse strani je čaroben razgled, omamljivo lepa so pota pod nio-gočrtimi, starimi listnatimi drevesi, izmed katerih je nekaj velikanskih eksotičnih dreves in mnogo je domačih m inozemskih iglavcev. Najlepši pa je široki drevored starih kostanjev širokih vej; spodnje vc-Luce se skoraj dotikajo trat ua obeh straneh poti, ki
vodi na samostansko pokopališče, kjer počivajo mrtvi menihi brez krst, v samih kutah pod golimi gomilami.
Divje romantičen je oni kraj, kjer pečina, ki je na njej grad, strmo pada navzdol k strahotnemu obvodnemu gradu. Ce se razgleduješ s sadovnjaka, se ti dozdeva, ko da se potaplja grad s svojimi rjavo-rdečimi strehami v morju neskončnih gozdov.
Ali je sploh moči pozabiti ono čudovito, dolgo pot po grebenu Mahorijeve gore do pristave in razsežnih vinogradov trapistov? Vedno greš pod krošnjami hrastov in bukev in med vinogradi pa skozi temačne gozdove pravih kostanjev. Svojako lepi so razgledi na hribe, njive, gozdove, cvetoče travnike, koder krvavijo kar šopi rdečih, divjih na-geljčkov in na srebrni trak reke, na bele, majhne hribovske kapelice tja do slikovitega gnezdeča Krškega, ki je venomer v senci in kjer se bohotno razcvitajo na tratah divji tulipani. Vsega tega ie za zmeraj zvesto spominjaš.
Spomladi je na Mahorijevi gori pravi pravcati češnjev paradiž. Cvetoči sneg pokriva lične domačije v njih gozdni samoti in vrh hriba, tam krog starinske, častitljive romarske kapelice, ki stoji ko sredi zelene planine, se vsepovsod razcvitajo krasne, pisane travniške rože. Krog in krog se dvigajo skupine gora v svellem, pomladnem zelenju in temna jelovina je vmes ko črna senca.
Mogočen grad, ki so ga L 1127. sezidali na po-velie salcbirrškega nadškofa zoper madjarske na-oade- je zmagovito prestal vse sovražne naskoke.
Od mičnega grajskega vrtiča, kjer rastejo cvetlice vseh vrst, te povede ozka klavzurna steza po gostem gozdu po hribu navzdol. Po tej stezi hodijo le menihi in nekaleri med njimi so zelo učeni. Spodaj je čudovito lepa »tiha« ali »globoka« dolina, ki jo malokdo pozna in kjer se zdi, da zaživijo vse vilinske pravljice.
Kako brezmejno lepe so vse one zamotane steze v širnih gozdovih, kjer cvetejo ciklatne in pasji zob, temnomodrc potočnice in svojske alpske rože. V teh neskončnih gozdovih so »tuji ribniki«, raztresene kmetije in razpadli mlini in v nekem gozdu dehti mnogo belih orhidej.	•
Zarana ob dveh — o velikih praznikih celo ob eni — zazvoni samostanski zvonček, ki kliče menihe k jutranji sv. maši. Glas zvona se druži s pobožnim šuštenjem in pošumevanjem gozda. Nikjer ne moreš tako uživati vsebine Scheffelovega nesmrtnega »Ekkeharda«, ko v senci tega prastarega samostanskega gradu. Na nasprotni, kranjski strani so v senci gozdov, obdani z mrmrajočimi valovi Save gosposki gradovi in na nizkem griču stoji veličasten grad Brežice, ki ima četvero mogočnih, popolnoma različnih stolpov.
Bled je radi svoje lege biser v kroni krasnega Bohinja. Vsa ljubkost, vs» mogočna prelest gorske pokrajine obkroža to jezero, ki poje o njem slovenski pesnik Prešeren, da stoje v ozadju ogromni ledeniki.
Nasproti znanemu zdravilišču, ki ima kar preveč hotelov, gostišč in vil, štrli na strmih, ko stena dvigajočih se skalah grad Bled in gleda na ljubko, majhno jezero. Grad je, kakor večina slovenskih gradov, zelo star. Zakaj že 10. aprila 1004 ga je nemški cesar Henrik II. podaril briksenškemu škofu Albuinu z velikimi posestvi v okolici tja do Bohinjskega jezera vred.
Sredi jezera je majhen otok z romarsko cerkvico in »prošnjim zvonom«, kar zelo pomnoži romantično čudo pokrajine. Nekoč je bil tu tempelj slovanske boginje Žive: »Nekoč, v časih Črtomira, je bila tu videti podoba boginje Žive«... Ob slapu mlade Save... pri Savici... se je dal Črtomir krstiti.
Med strmimi skalnatimi stebri se iskreče peni beli slap. Grozeče stene brez poti strmijo na eni strani prelestnega Bohinjskega jezera, kraljestva pravljičnega Zlatoroga, na drugi strani pa ga obdajajo temni gorski gozdovi. Čudovito lepa je alpska bujnost Bohinja, zlasti v triglavskem območju. Najmogočnejši je vtis v dolini Vrata, ki jo veličastno zapira severna slena Triglava in pa pri Planici.
Prav svojski je Vinlgar pri Bledu. Tu se bori Radovina, neugnano dete sneženih, leskclajočih se gora, in divja, se peni, dela slapove in Si utira pot med visokimi, nedostopnimi stenami pečin in neizmernimi brezdni. Nihče ne more brez občudovanja zapustiti eno uro dolge poti med soteskami Vint-garja. Ce je sploh mogoče povečati lepoto in svoj-skost slovenskih alpskih pokrajin, tedaj se to zgodi zlasti v maju na visoki, razgledov polni Golici, ki je polna neizmernih trat belih narcis.
Številni turisti se vračajo tedaj na večere z velikanskimi šopi narcis domov in ves ljubljanski cvetlični trg je ko morje dehtečih, belih cvetov narcis. Vso pot do planinske koče na vrhu se raztezajo med krasnimi smrekovimi gozdovi cvetoči travniki narcis. Vsa okolica je ena sama opojnost cvetja.
Slovenske gore imajo vso znano alpsko floro in tudi take alpske rastline, ki jih težko najdeš drugje. Na Sv. Katarini pri, Ljubljani cvete Daphna Bla-goyana, rumenkastobela »kraljevska roža« Kranjske, ki jo je prepovedano trgati.
Vsepovsod so pota naravnost očarljivo lepa. Križi in znamenja stojijo prav slikovito kraj vaških, gozdnih in travniških potov, v ozadju pa so nazobčani vrhovi gor5. Tudi slovenske knvetiške hiše so pogosfoma kaj ljubke. Zlasti prisrčne so v senčnih samotah skalnatih gora.
Pod Kamniškimi im Savinjskimi Alpami je nepopisno lepa Logarska dolina, kraljestvo divjih lovcev. Vanjo prideš ko skozi mogočna vrata in za gledaš krog in krog čudovito lepo sliko, ki se veličastno končuje v Kamniških planinah.
Malo znano, dasi ena izmed najčudovitejših alpskih pokrajin sploh je Jezersko. Čeprav ni ondi dandanes nobenih jezer več, vendar so velikanski oka-mcneli vrhovi njegovih gora in divje hrumeči hudourniki in nedotekljiva prirodnost v divji romantični samoti nekaj najlepšega, kar sploh premore alpski svet.
Med Zagorjem in Savo te iznenadi slikovitost Save. Med visokimi, strmimi pečinami in skalnatimi stenam divje in peneče hrumi in šumi tako svojska, ko smaragd zelena Sava. Tudi tu je blizu obrežja in po dolinah mnogo omamno-rotn.tttličnih gradov in razvalin. Nekateri stoie-na strmih, težko dostopnih višavah sredi velikanskih, črnih jclovih gozdov, ki so polni soparnega vzduha po borovnicah.
Izredno lepa je lega raznih kopališč SJoveiirj*. Zlasti ležijo lepo Rimske toplice, pa iiogaaka slatina. Čudovito lepi so izleti po Pohorju, ki ima polno krasnih gozdov in majhnih gorskih jezer.
Ljubko leži Tržič pod Karavankami. Slikovite so oblike skalovja in velik je grad barona Borna, ki ima v alpskem revirju gojišče kozorogov (divjih kozlov), katerih je zdaj že tnalo na svetu.
Svet zase je del Slovenije med Novim mestom in Krškim. Tu je taka množica gradov in graščin, da jih ni loiiko niti v Nemčiji ob Renu, niti v Avstriji ob Donavi med Požunom in Dunajem, da,, niti ne v vsem slavnem delu T irolske m«l Bozenom in Meranom.
Ze Abraham a Santa Clara, svetovno znani pridigar cerkve sv. Štefana na Dunaju, je dejal v 17. stoletju, da je Kranjska »čudež vseh čudežev«.
Sedanja narodnostna slika Slovenske krajine ima svoj vzrok in obeležje v zgodovinski preteklosti. Sedanji prekmurski Slovenci, ki so po trianonski pogodbi večji del prišli v okvir Jugoslavije, v devetih naseljih v Madjarsko in v petih v Avstrijo, nam predstavljajo potomce Pribinovih in Kocljevih panonskih Slovencev, ki so bili v 9. stoletju na severu vse do Donave s središčem ob Blatnem jezeru. Po Kocljevi smrti so izgubili svojo narodnostno državo in samostojnost in tako se je začelo za panonske Slovence dolga stoletja trajajoče prenašanje tujega jarma in potujčevanja, ko so se morali na eni strani potapljati nemškemu raznarodovalnemu, na drugi madjarskemu pritisku, a t sredi pa po kolonizaciji enemu in drugemu. Kolonizacija Bavarcev in Frankov je med panonskimi Slovenci ob Rabi, Leithi in Donavi do Blat, nega jezera začela že v karolinški dobi, na kar so koncem 9. stoletja prišli pod madjarsko nad-oblast, pod katero so ostali vse do razpada avstro-ogrske monarhije. Konec svetovne vojne pa — kot omenjeno — ni prinesel vsem preostalim panonskim Slovencem že davno zaželjene svobode. Tako bivajo sedaj v treh državah na ozemlju, ki raeri še kakih 1000 km'J, od nekdanje zelo obširne pokrajine panonskih Slovencev, ki je merila kakih 10.000 kma, nam pričajo še sedaj nekatera kra-. jevna imena na Madjarskem, kakor tudi v Avstriji. Tako so nam Madjari vzeli ob svojem prihodu ljudi, jezik in kulturo, da so si zgradili svojo moč. In zato so krčili slovensko zemljo, ped za pedjo, skoraj do Mure ... Raba je ustavila to prodiranje, Mono-šter je mejna trdnjava!
Da pa se je od nekdanjih panonskih Slovencev skozi tolika stoletja ohranilo še približno sto-tisoč, je vzrok 1. njih periferna lega, 2, pas med autogonizniom tned dvema kulturama in 3, kom-paktnost z ostalimi Slovenci preko Mure, ki nikoli ni tvorilo krepke razmejitve Slovencev.
V nasijirotju z ostalimi slovenskimi pokrajinami, je Slovenska krajina kot del ogrskega kraljestva živela posebno življenje. To se nam prav posebno pokaže, če pomislimo samo na to, da imamo danes le v Slovenski krajini Slovence evangeličanske vere z lastnimi luteranskimi pastorji. Povsod drugod na Slovenskem pa je katoliška reformacija skoraj popolnoma iztrebila evangeličane.
Znano je, da je po trianonski mirovni pogodbi ostalo ie okoli 6000 Slovencev onkraj Srebrnega brega pod Madjarsko. Kakor se je le redko kdo zanimal z ogrske Slovence pred letom 1918, prav tako je tudi v dobi zadnjih petnajstih let, da pri omembi neosvobojenih Jugoslovanov v Italiji in na Koroškem naše časopisje skoro dosledno pozablja neoevobojene Slovence in Hrvate na Madjarskem. Res jih ni mnogo, toda oni tvorijo strnjeno narodno manjšino v sosedni državi in bi po vsej pravici morali pripasti Jugoslaviji.
Kako so ostali rabski Slovenci po trianonski mirovni pogodbi se dalje pod Madžarsko, nam o tem prav dobro piše v svoji knjigi »Prekmurje« naš bližrtri sorojak univ. prof. Matija Slavič.
Jugoslovanska delegacija na pariški mirovni konferenci, se je zelo trudila, posebno delegat za Slovensko krajino že omenjeni univ, prof Matija Slavič, da bi segala jugoslovanska meja do Rabe in Monoštra. Svoje zahteve je podpirala z madjarsko uradno statistiko. Toda odločnejši činitelji, med njimi najbolj strasten italijanski delegat, so se oizirali na to, da v Monoštru ni več slovenska večine in tako so zahteve naših jugoslovanskih delegatov odbili. Tako je nesrečno naziranje, češ, naj zemljepisje odloča in meja naj bo razvodnica dveh rek, nam je odtrgala od našega narodovega telesa te brate. Tako gre danes meja med Jugoslavijo in Madjarsko po razvodju med Muro in Rabo, kjer je najvišji vrh Srebrni breg, visok 404 m.
Jugoslovansko mejo prestopimo pri Trthovi in pridemo v četrt ure po dobri cesti v prvo slovensko vas Gornji Senik (madj. Felsoszolnok), ki ima 1580 slovenskih prebivalcev. Skupno z vasjo Rit-karovci jmadj. Ritkahaza), ki šteje 224 ljudi, tvori samostojno slovensko župnijo, kjer župnikuje požrtvovalni in gostoljubni župnik Vince Kos, po rodu Beli Hrvat iz Gradiščanskega. Kako so bili ti kraji povezani z današnjimi kraji jugoslovanske Slovenske krajine, izj>ričujc to, da so pripadali Ritkarovci do leta 1919 žuipniji Velikim Dolencem. Skoraj vse vasi rabskih Slovencev so obcestne in hiše so raztresene ena poleg druge ob glavni cesti, ki pelje v Monošter in še naprej v notranjost Madjarske, po nekdanji slovenski zemlji, ki je grob davnih dedov tam ob Blatnem jezeru! Če greš po Rabski pokrajini, misliš, da si na Goričkem, ki je severni
VeJikiuule gozdove, ki so petni jam, obkrožajo pravljični G^rjanri. Slu iv>»^«;:ia Krka, I« m«! vr-baini in topoli zunj n.ijvlo hiti dalje, zdaj spel tvori s trnjem obrasle ribnike in se razvije v majhna, otočkov jjolna jezera, ima nešteto čapclj, divjih rac m drugih povodnih ptičev, ki izživljajo njene bregove. — Tukaj so pred graščinami in gradovi trate vse pisane in prepolne samega lilastega podlcska in v maju — liki na Golici — so jx>vsod množic ' -'ih narcis.
....."
»Nožika, pazite no ua otroka! Ali ne vidite, da je žganee, kateri so skuhani za psa!«
»Naj jih le je! Prav se godi iwu. Zakaj pa pasja mreina vedno liže mleko iz skodelice, preden jo otrok dobi.«
ammskem
del naše Slovenske krajine, pa res tudi geomorfo-loško je Rabska pokrajina nadaljevanje Goričkeja, zato jc hribovita in deloma porastla z gozdom, po nekaterih krajih tudi že z vinsko trto. Zanimiva so poleg krajevnih imen, tudi ledbuka imeni v Rabski dolini, to so imcjia jx>lj, travnikov, gozdov in potokov, ker dokazujejo popoln slovenski značaj zemlje rabskih Slovencev. To txr. Komlovj«, Stavljenica, Črna mlaka, Celina, Haborj«, Priboj, Duga zemlja, Gnojnica, Podrastek, Grajska potok in še mnoga druga ledinska imena.
Sosedna slovenska župnija so Stevanovci (madj. Apštistvanfalva). Vas je posi jana po prijaznih gri-. h, ne visokih nad 300 m. Kraj sam ima 513 pre-. .-.Icevi ostale vasi, ki pripadajo te| župniji, p« s.i Verice (madj. Permise) s 176 prebivalci; Aa-dovci (madj. Orfaln) z 286 prebivalci Otkovcl (mauj. Ujbalazofalva) z 263 prebivalci; Sokol6vci [madj. Szakonyfaln) z 546 prebivalci in Slovenska ves (madj. Rabatotfaln) s 760 prebivalci
Samostojno župnijo tvori vas Dolnji Senik (madj. Alsoszolnok), ki ima 713 prebivalcev in je danes že skoro napol nenvška. V vseh treh župnijah delujejo slovenski duhovniki.
Skrajno čisto slovensko naselje je Slovenska ves, ki leži komaj pol ure od mesta Monoštra, oddaljenega od državne meje le kakih 15 km. Mesto Monošter leži ob reki Rabi in je po železnici zvezano z notranjostjo Madjarske in z Avstrijo. Tu ae stekajo vsi državni uradi, kakor okrajno glavarstvo, sodnija in kataster^ka uprava z davčno upravo, ki močno vplivajo raznarodovalno na rabske Slovence. Nekdaj pa so tukajšnje tiskarne tiskale slovenske knjige in koledarje. V mestu, ki Šteje 3000 prebivalcev, je osemrazredna realna gimnazija, poprej je bila humanistična, ki so jo do osvobojenja obiskovali prekmurski dijaki. Gimnazija ima okoli 282 dijakov, skoraj toliko kakor nižja realna gimnazija v Soboti in kljub temu ji ne preti od strani države nobena redukcija, ker vedo, kakšnega velikega nacionalnega pomena je gimnazija ob meji. Sedaj vrši ta največji kulturno prosvetni zavod med rabskimi Slovenci madjarizacijo, V Monoitru se nahaja tudi stari cistercijanski samostan, katerega je dal postaviti madjarski kralj Bela III., po katerem samostanu je dobi! tudi sam Monošter svoje ime. Monošter jc tudi sicer privlačen za prebivalce bližnje slovenske okolice, ker so tu tvornice za svilo, tobačne izdelke in kose. Iz najbližjih slovenskih vasi si služi v njih kruh več sto ljudi.
Zemlje imaio rabski Slovenci malo, ker je večina še last madjarskih veleposestnikov in zaradi tega so bili ljudje prisiljeni hoditi na sezonsko delo na bližnja madjarska veleposestva, še bolj pa so se oprijeli izseljevanja v Ameriko. Danes ima skoro vsaka druga hiša v teh slovenskih rabskih vaseh svojce v Ameriki.
Današnji njihov položaj je obupen. Edina njihova inteligenca je duhovščina, ki vzdržuje stike z duhovščino v Slovenski krajini, toda ti stiki nimajo globljih korenin, to so le prijateljstva iz starih časo?. Slovenska govorica je le še v domači družini in deloma še v cerkvi doma, dočim je iz šole že davno pregnana. V uradu je ©ploh še nikdar ni bilo.
Najhujša nesreča za rabske Slovence in s tem tudi za nas je, da oni niso bili narodno doslej še prebujeni. Misel o svobodi iz leta 1918 je kot zvezda utonila in le redkokdo še veruje danes vanjo, da bo še kdaj zasijala.
Današnji madjarski sistem sistematično skrbi, posebno zadnje čase, ko se madjarska aristokracija navdušuje za revizionizem, da ne bi prišlo do kakih medsebojnih stikov one strani s Slovensko krajino, Gre za to, da rabski Slovenci ne bi spoznali življenja ljudi na naši strani.
Edina slovenska knjiga med rabskimi Slovenci je molilvenik, deloma tudi katekizem, toda pri mlajših ludi ta izginja. Do sedaj je prihajal med rabske Slovence tudi mesečnik »Marijin listi, koledar Srca Jezusovega. Šole so že od nekdaj popolnoma madjarske. Verdar pa starejši ljudje ne obvladajo madjarščine, temveč je njihov jezik slovenski; a mladina jo le za silo govori.
Rabski Slovenci se 6aoii nazivajo »Slovene« ali Slovence, ime »Slovene« dobimo skoraj pri vseh pisateljih, ki so kdai omenjali Slovence med Muro in Rabo. Ker moderni mad,arizacij»ki «i*>tem vrši svoje delo med rabskimi Slovenci z največjo naglico, je le vprašanje bodočnosti, koliko £iua bo še ostalo v ljudski govorici ime »Slovene« in koliko rodov bo še ohranilo ovoj slovanski značaj.
Jo&ko Maučec.
- -to*,,.	„;
?t/endorf
O
F- ,	JKcJirS,
- fucltco _ . o^t Zvnavip
9___ _____
S'	Jim-.. , ____ fokolooci -9-ip *
^TZZ^-Jfontov^Mi^nil' O0.(tli»°
"	'ti /	J04
' [j iJrai/f^ i,,
I	Ju (niuanooo
J 1 ®
J,1	hlkanvc, fter;Cf
f' r.r«n>y o o
J r"

s ovci fnOrti irtf
Nr ^	j*

■ Ivnalfa
SOBOTA
>jiisna skica Itubsko doliun.
@ mtj/a
O
■~wmmm THrrodnoJmtjo
kropi nm.-laf. MpmjO
M/HaiHr

Dva svetova
Reki Salzach ni živahna reka. Ob njenem rthod-nem bregu leži inajlina vas, ki je zelo otožma, tako revna in čudno tiha.
Spodaj na skrajnem obrežnem koncu stop jo hiše, ki stiskajo svoje skrlovičene rame tesno druga k drugi in iztezajo svoje črvive berglje brezupno v sivo reko. Kakor bedna gruča beračev so, katere je voda zadržala na poii in'ki nimajo toliko, da bi mogli plačati brodnino.
Tam v ozadju strmijo črne, motne šipe izpod lesenih, daleč izpred hiš štrlečih streh, strmijo in škilijo polne sovražnega gorja proti srečnejšim hišam. Te stoje v zeleiu doiim. Vse raztresene so, posamič stoje in po dve skupaj, ludi so zbrane v prijazne gruče in se izgubljajo daleč tja v zlato, megleno daljo.	..
A one siromašne koče so brez bleska, obdajata jih le tema in tišina. In še mračnejše so od šumenja reke, ki se plazi mimo vsa lena in vendar nikdar mirna, ki je po dolgem potu tako vsa trudna življenja in mrmra nekaj predse, tako čudno odsotna vsemu.
*
Solnoe je zahajalo.
Tam na drugi strani s« se oglašali murni m polnili ozračje s kristalno čistimi glasovi /daj pa zdaj jih je zanaial lahen piš, umirajoč v tenkem trsju ob reku
Cofa je prihajal po reki navzdol.
Slabotna, bolehna ženska je stala ob eni Izmed zadnjih hiš. Naslanjala se jc na leseno ogTajo in gledala v smeri proti čolnu. S skoraj prozorno reko je obsenčevala oči. Zakaj tam zgoraj prt čolnu ie padala zlato-blesteča sončna luč na vodo, in zdelo te je, kakor bi drčal čoln po zlatem ogledalu.
govore je gotovo prenehati J tv	> Tri zdi
se mi, da moremo zdaj preneha..	za-
četku našega pogovora.«
»Dobra Torej Orki...«
»Vendar prej Feničani?«
»Kaj veš o Feničaaih?«
»NičesarI Pa zakaj bi preSB Feničajie!«
Ccln je bil prav zdaj pred hišo. V tem trenutku je prižgal nekdo cigareto. V kratkem pUpotenju je oplazila luč ono mladenko pri krmila V rdečkastem nritn je bil videti njen mladostni, sveži dekliški obraz s srečnim smehljajem krog pol odprtih ustnic m samjavih, svetlih oči, ki so gledale proti temnemu nebu. Žarek luči je izginil. Tiho pljuskanje, kakor bi nekaj padlo v votlo in čoln se je odpeljal mimctv
Tat
Voščeno-bledi ženski obraz sc je svetil ta a-sjega mraka, kakor bi imel svojo lastno luč. Razločne so bile njegove poteze in ostro začrtane, kakršni 90 morski vaiovi, lo razsvetljujejo morje celo v temnih nočeh. Plašno so zrle brezupne oči, čudno mehki smehljaj yt obkrožal trudne ustnice. A navpične gube na okroglem, izbočenem čelu so širile senco obupne odločnosti po vsem obrazu.
V cerkvi male vasi je zvonilo.
Ženska se je obmila od sončne hičl in majala 3} glavo sem pa tja, kakor bi hotela uiti zvonjenju. Ober.em pa ie mrmrala pied se, kakor bi odgovarjala zvonjenju, ki noče prenehati: »Jaz ne morem več čakati, ne morern več čakati.«
Pa zvonenja ni hotelo biti konec
Tedaj je začela hoditi po inostovžu, kakor izmučena od bolesti. Se globočje so bile sence in težko je dihala, liki človeku, katerega težijo solze, pa vendar ne more jokati.
Huda bolezen jo je cmiči!a ie dolga, dolga leta. NI ji dalo miru, najsi je ležala ali hodila. Poiskala j je bila že mnogo modrih žena, obšla vse važne , kraje — pa zaman. Zadnjič je bila pri septemberski procesiji pri Sv. Jerneju. Tu ji je bil svetoval neki stari, enooki mož tole: Z veže naj šopek planink in nekaj uvele trte, del ožganega koruznega storža in malce praproti s pokopališča. Pridene naj še koder svojih las in trsko od rakve. Ta šop naj vrže za mlado žensko, ki se bo pripeljala dol po reki in — zdrava bo in sveža. Potem jo bo pustila bolezen, ki bo prešla v 000 drugo, zdravo žensko.
Zdaj je držala ta šop skrit na prsih. Po reki pa je prihajal čoln, prvi, odkar je bila pripravila to zdravijo.
Spet je (rtopfta do oprsje. Cota je bO tako blizu, da je razločila v njem pet do šest potnikov. Ob koncu čolna je bil krmar, a ob krmilu je sedela gospodična, poleg nje p« moški, ki je pazil, da je obračala krmilo po krmar jevih namigljajih. Drugi «0 sedeli v čolnu.
Bolnica »e skloni naprej.
Vsaka poteza v obrazu je bila pazno napeta. Roka je tičala v nedrijdh, nosnice so bile napete, lica žareča in oči na široko odprte in stremeče. Take je čakala ua bližajoči se čoln.
Ze je bilo slišati glasove potnikov, zdaj razločno, zdaj kakor v pridušenem mrmranju.
»Sreča,« je dejal nekdo, »je popolnoma poganski pojem. V novem testamentu je ni najti na nobenem mestu,«
»Menda Haženoet?« je odvrnil drugi vprašujoče.
»Cujte vendar,« je dejal nekdo drugi, »ideal po-
Približno leto pozneje je bilo.
Solnce je zahajalo za plastjo težkih, medlo ža-rečih oblakov in krvavo-rdeči svit je padal na svinčene valove. Hladen veter je vel preko doline. Ni bilo brnenja murnov, le pljuskanje reke in šumenje in šuštenje obrežnega trsja je bilo slišati. Tam v da- « ijavi je plaval čoln po reki navzdol.
Ona bolnica z mostovža je stala spodaj na bregu. Takrat se je bila onesvestila in sesedla, ko je vrgla oni šop za mlado žensko. A njena bolezen se jc bila obrnila na bolje. Morda zato, ker se je bila tako zelo razburila ,ali pa zato, ker je bil prišel drug zdravnik v vas. Po hudem presledku je počasi okrevala in čez nekaj mesecev je ozdravela popolnoma. Spočetka je bila od zdravja vsa omamljena. Pa ne dolgo. Potem je bila vsa pobita in žalostna in nemirno obupana. Zakaj, povsod jo je preganjala slika one mlade ženske iz čolna.
Najprej se ji je prikazovala vsa laka, mlada in cvetoča, kakršno je bila videla takrat. Pozneje je ni videli več, a vedela je, kje je in da je gotovo pri njej. Slišala jo je liho stokali, podnevi v postelji, ponoči v kotu svoje sobice. Nedavno pa je bila spet vsa tiha in pričujoča. Sedela je pred njo, bleda in izhujšana, in strmela je vatijo z nenaravno velikimi očmi, s čudovitimi očmi.
Danes zvečer je stala torej na bregu reke. V roki je držala trsko in z njo risala križ za križem v mehko grčz. Časih se je dvignila in poslušala. Potem pa je risala spet dalje.
Zazvonil je večerni zvon.	"
Skrbno je narisala zadnji križ, odložila Irsko, pokleknila in molila.
▼ Jožkov hitet tet race; kakor M flk za nJim
nihala razbeljen* plošča, tabo mu je. In po vratu In rokah ga peče in krog noe »e lovi razgreti vetcrc, ko da bi žareli tisti kamenčki, ki se mu izmikajo izpod bosih podplatov, da jedvi lovi korake. Navzgor se rije steza. Jožko riue polno »anrokolnieo gnoja prod seboj.
Skoro kolena si grize. Po obrazu mu drsi znoj v debelih kapljah, ga igečeta ob nosu ter polzi v kot trpko ovešenih usten. Plej, kako slan okus, p« nima kdaj izpljuniti. Komaj utegne požreti slino, da si omoči grlo, že plane sajM iz njega in ga hladno oplazi po kolenih. Kar prijetno mu dč, tak veterc po nogah, ki »e mu kot bilje stresejo, kadar se upre.
2e od jutra grfrt r strmo »tezo bi prepevava
ta smrdljivi gnoj iz hleva mimo hiše na polje nad njo. Do|x>ldan je še šlo z dvanajstimi M rti, ali sedaj jih je že katerega čez dvajset in več. Kako bi Jožek vedel. Preveč bole sklepi, hrbet je v muki ujx>gujen in koža peče in noge so postale nekam šibke. In, čemu bi vobče štel? Bridkost ne bo nič manjša. Do noči mor* biti speljano^
V Jožku oživi očetova grožnji s hladno drlita vioo: — Da boš pomnil, tatič negodni) in v vzdih mu je bridko zaplalo: — Dasiprav si dušo izdiha; in hrbet ukriviš...!
O, saj si ga bo sapa, že kar opira.
Kolo spredaj cvili iu sunkovito poskakuje. Jožka strese po telesu vprav do peti. V stezo bolšči, še ozreti se ne upa. Mimo hišnih vrat pelje, na pragu pa stoji maina; bleščeč rdeč trak obrobljenega krila mu zbode pod povešeni trepalki. Vroč sram mu oblije telo, da občuti vso trudnost, kakor bi bič padel nanj. Skoro klecne pred pragom.
Ce bi vsaj za hifiec pogledal tja na nunno, v mehak obraz in tiste modre oči, bi mu bilo lažje. Za celo odpuščanje je toplote v njih.
Premoti ga očetov grozeči obraz, ki mu stopi pred oči; grenko se zgane v njem, kakor bi ostudna roka segla po srcu in ga stisnila.
Kolo s podvojeno močjo zacvili in oduši Jožkov bolestni krik. Skloni se tako globoko, da mu znoj spolzi nazaj in zamegli oči. Bolj kot vročino sonca čuti zdai materin pogled, ki ga spremlja kvišku, bode skoz hrbet vprav v srce in tamkaj joče: — Jožek, nikar več, nikar....
Kako je strašno žalostno in žal Jožku. Trga se v njem, ihti in duša proseče izteza roke proti mami: — Saj ne bom, mama! Enkrat sem, pa ne bom nikdar, nikdar — večl
Potem je stopila do prsi v reko, sklenila roke in legla v črno-sive valove.
I11 valovi so je vzeli, jo potegnili v globočino rn potem se plazili leno in žalostno dalje, kakor navadno — dalje mimo vasi, mimo njiv — dalje in dalje.
Zdaj je bil čoln prav blizu.
Spet sta bila v njem onadva, ki sta bila pri krmilu — a zdaj sla bila na svatbenem potovanju. On je sedel ob krmilu, ona pa je stala sredi čolna, zavita v veliko tenčico, na glavi je imela rdečo čepico ... Stoje se je naslanjala na kratko jarbolo brez jadra in brnela nekaj pred se.
Potem so se peljali mimo hiše.
Ona je radostno piokimala krmarju, jx>gledala v nebo in pričela peti. In je pela, naslonjena na jarbolo, pogled uprt na hiteče oblake, pela o sreči, moči in zdravju.	(J. P. Jacobsen.)
Pred hrtom M je rodila nama hčerka, drobna in ljubka, prra kaplja ljubezni in uslišanja, najlepše najino oznanjenje, ki sva mu dala ime Marija. Oznanjenska Marija je njen godovni praznik! Prve minute življenja so minevale med zvezdami in tiho polnočjo. Kadar se je prebudila in naju zrla s svojimi začudenimi očesci, se nisva mogla ločiti od nje; najmanjša kretnja je bila nama nekaj novega In čudovitega. Iskal sem sled teh oči v tanki in mirni večerni zarji, ko se zahvaljujejo za milost dneva bronasti bratje ter dosega njihova petem tisočero zibelk, maternih src in upov, ki jih osvetljuje oljčna lučka pred podobo angelske Gospe, Prodno se je dotaknil spanec teh neznatnih očesc, tedaj je bil podoben njihov lesk belini mladega meseca, ki visi sredi neba kakor čudovita obrv, pod katero se skriva božje oko, To dete je nama razodelo, da Bog še ni obupal nad človeštvom in mu poplačuje izkazano zaupanje s svojo lastno podobo, s katero poveličuje nas in naše otročiče. Zdelo se mi je, da se je strnilo vse stvarstvo okoli naše Marije. Zgodnje ptičice so trkale poslej na okence in ji voščile dobro jutro. Potem so se »počele nad trnovsko božjo vežo jutranje zarje, zlate in vedre, zvon jc odpel svojo blago-vest. Dnevi so tekli v sreči in toplih sapicah, ki so božale Marijina ličeca.
Tako si minili prvi meseci! Nisva občutila ni-kakega neugodja, le nekje v najskritejšem kotičku najinih src je kljuvala neprijetna misel, ki si je pa nisva upala drug drugemu razodeti! Kaj bo, če to nežno oznanjenje minel Kdo bi zacelil srčno bol, ali bi mogli naju povezali z drobnim mrličkom cvet, luč in mir? In res! Po nekih začetnih težavah in nadlogah je dete vnovič obolelo; začefo je hirati, cvetoča ličeca so vidoma ginila, nič več ni mahljalo z ročicami. Twdi spanec je odletel, vse lepo je hipoma minilo, ostala je le še vez ljubezni in sočutja, s katero je naju priklenilo nase , ,. Bile so to težke, neznosne moči; veter se je skrival po predmestju, tožil in pel svojo pomladansko ba-jado ter sc končno umiril nekje za Ljubljanico. Zvezde so se nehale igrati in prehitevati. Včasih sc mi je zdelo, da jc zahrstel v vrtu pesek; dete je bolestno vrisnilo in strepetalo, kakor da sluti bližino smrti, ki preži in hoče uničiti najino oznanjenje.
Ubogali smo in prep Tjali ljubljenko z doma; lena jo je nerada zaupala sestram; vse je ogledala, Vam jo bodo položili, ali bo vzglavje pretrdo in odeja zadostna. Bolniška soba je bila svetla in skorai prijazna, zlasti rodi otrok, ki so se nahajali tam. V skromnem košku je našla iVarija novo J>o-•teljico, ki sicer ni bila odeta z mehko, belo tka- j varovanki na zemlji, k naši Karijil Likovič Joža;
nino, pač pa je viselo nad njo razpelo, ki ga je
krasila oljčna vejica. Tukaj sva bila deležna z ženo vsak dan novega oznanjenja po trpljenju najine Marije. Spoznala sva vso revnost in minljivost našega življenja, na katero je navezano najlepše, najbolj cvetoče detinstvo. Drobni nebogljenčki so bili kaj zanimivi, pa tudi vredni sočutja in pomoči. V sosednjem košku je ležal nek Andrejček, ki je sicer ozdravel; njegova mati služi nekje v mestu in ga redko obišče; njegov oče ji je postal nezvest, osramotil jo je zapustil. Tako je postal on nezakonska sirota, nikdo se ne zmeni zanj. Bolnišnica ga trpi iz usmiljenja. Včasih prejoka cele ure, pa se zopet razvedri z obrabljeno igračo. Sestre so po-stTežljive in požrtvovalne, ampak vsak otroček ima tisočere željel Še naprej leži reven otrok; njegov obrazek je zabuhel, pokrit s krastami in liša-jem. Ubožec se ne gane, komaj da trene z žalostnimi očmi. Edina odraščena oseba v tej sobi je neka mati iz Gorenjske, ki je pazila tudi na najino Marijo; moja žena jo je pridobila za to naklonjenost z malim darom. Njen otrok je podoben pritlikavemu jetniku, ki je ves povezan, da se ne more premakniti. Revež je krastav in zabuhel. Kjer se je videla koža, tam je bilo dotično mesto rdeče in vlažno. Otrok je bil trdo povit; na rokah je nosil nekake obavtne rokave iz lepenke, da sta mu stali roki daleč proč in ni mogel doseči obraza, ter ga razpraskati radi neznosne srbečice ... Zelo zanimive so bile tri deklice v starosti do šest let; njihovi starši so ruski begunci, ki stanujejo v barakah pri kolodvoru. Oče izdeluje igrače, mati pa je v pričakovanju. Bolnišnica jih je sprejela v svoje okrilje dotlej, da se dopolni čas in mati zopet posveti otrokom. V sosednjih sobah so se nahajali še bolj nadložni otroci, same nesreče in reve. Ojae-čeni, z zlomljenimi udi, nenaravno zraščenil
Z ženo sva vsak dan obiskala Marijo, Tako sva se privadila tiste poli in prizorov, ki so se ponavljali pred nama v stalnem redu. Pritlikavo zelenje okoli bolnišnice, urno hiteče sestre, otročje plakanje ,pestovanje, pesmi, žalostne in često brez pravega smisla. Končno je prišel tisti srečni dan, jco sva prinesla najini Mariji domača oblačilca in Mariji, da je ohranila nama najino oznanje"je. Vrnili smo se domov vsi potešeni in rešeni skrbi. Dete je nama v nepopisno veseljel Vsako jutro sva bolj bogata radi njegove iznajdljivosti in nepričakovanega prosjačenja, s katerim naju tako prijetno nadleguje za košček ljubezni, da mu jo iz-lcaževa s poljubi in kraguljčki. Zares! Oznanjenje zjutraj, oznanjenje zvečer, ko se ra-bistrijo pomladanske /arje in pride nebeška Marija k svoji mali
Ali mamine oči prosijo: — Jožek, Jožek, zakaj?!
Preveč za JožKa. Upira se, srce udarja kot kladivo in sonca kar ne čuti več. Samo proč, proč, kriči v njem.
Prsti na nogah se krčevito ukrivijo v stezo, hrbet zaboli, noge in roke vztrepelajo v bolečini in že omahne s samokolnico za rob. Se enkrat, dvakrat se upre vanjo, jx>tem pa klecne poleg nje ob kupu gnoja. Obraz mu omahne v dlani; tako poln, rdeč obraz in tako majhne roke. Telesce stresa jok: mama, res, res ne bom več, mama moja!
Kakor da ni več sonca, ne trudnosti; sAmo kesanje ga je.
Kako neusmiljen je greh. In občutek, da je sramu tako grde, še solzive povrh, je Jožku neznosen. Le kako bi se zveril, da bi ga bilo manj videti? Prevelik je obraz za te majhne roke. Samo oči in nos so skrile, vse drugo pa kar boli v svelli gorkoli, ki sije vanj. Prižema se k zemlji, si želi jame, da bi se skril vanjo, ali vsaj teme, noči.
Noč...? Ob njej bo konec njegove muke Tam brli majhen plamen upanja, zanj veliko, goreče pričakovanje odpuščenja.
Hladno ga spreleti. V dlani, kamor ožema obrazek, sine očetov obraz, skrivnostno prosojen in grozeč: da bo sjjeljano do noči, tatič!
Strese se. Ima občutek, da nad njim visi očetova desnica, da ga bo zdaj — zdaj težko oplazila, pritisnila ob tla in od nekod sc bo Irgal krit: tat, tat, tati Bežati ali nekaj storiti, da ne bo vsega tegk. Odvrniti to roko, prestreči jo prej,- preden pade in uničiti tisto besedico, ki tako zaboli: ustreči očetovemu ukazu.
Sila, ki jo porodi strah, vzvalovi v njem; ali ko se hoče dvignili, se mu roka upogne; ne vzdrži telesca, ki se zvije kot steptana bilka. Trudnost ga pritisne nazaj. Z obupom nad lastno nemočjo stisne mokri obrazek v dlani in do smrti se čuti onemoglega. Sonce žge, vest peče do bridkega kesanja. V njem se dviga sovraštvo do želje, ki ga je zvodila, zaničevanje do roke, ki je odprla predal in vzela dva svella denarja, v grlu se sprevrača v pelin tista sladkost bonbonov. O, da bi nikdar ne storil kaj takega. Jožek bi izpljunil ta gnus, ki so ga naenkrat vsa usla polna, pa se jih boji odpreti, da ne bi planil v glasen jok. Samo tiho, krčevito ihti.
Matere mu je žal, očeta in Ivana, ki ga je tako plašno pogledal in rekel: — Grd si, Jožek. Mati ' je jokala, oče pa ie sklonil glavo in stopil t kot. Jožek je videl, kako je dvignil roko k obrazu in vzdihnil. Polem so dolgo vsi molčali, dokler ni oče stopil predenj: — Negodnik, pa tatič!... In nato: — Za kazen... da boš pomnili Jožka je oblila mrzla in potem Sf>et vroča polt, da bi rajši videl, da bi ga jjretepel, kot da je tako bolestno vzdihnil. Kako majhna se mu je zdela ta kazen. Ko je pomislil, s kakšnim zadoščenjem se bo zagrizel vanjo, mu je kar odleglo. Da bo kazen tako huda in da ga bo strla pred koncem, si pač ni mislil. Samo odpuščenja je slutil v njej. A zdaj, zdaj_
Kdaj bo konec te muke?
Jožek tiplje za začetkom in se zgrozi ob slehernem spominu. Sinoči, ko sta bila oče in mali v hlevu, Ivanek pa pri sosedu. On je bil sam v kuhinji; iskal je vrvico, da bi privezal kokljo, ki na piščeta ne pazi. Saj če bi vedel, da so v miznici denarji, golovo ne bi odprl. Nič ni pomislil Jožek, pa je stisnil dvojačo v žep, dasiprav se je srce drobilo in kri pljuskala v lici. Kaj bi tisto. Polica trgovca Arnoša se. mu je smehljala naproti. Drhtel je, ko je hitel k njemu m proti domu. O, samo tla sc je rešil dvojače, ki ga je žgala v dlan. Spravil je sladkorčke pod zglavje v postelji. Nič ni bil oče hud, dasiprav ni bila koklja privezana. Se potrep-Ijal ga je po rami, da je kar zaječal v laži:
—	Ni vrvce.
-	Roš pa jutri, zdaj pa spat. Šc prekrižal ga je.
Dasiprav jc čutil tisli križ kot udarce na čelu,
jc vendar prosleje dihal. Pod odejo je použival, da
Zdnrfe je rafrre'?« 'ot užitek/
'{Radenska
snači
Zdravje fn užitek t
Osvežuje, krepi kri in telesne sokove.
Eno srce — en« Radenske.
Ivanek ne bi bil čul. Kako rad bi bil ponudil 5e Vsa dobra volja je splahnela, ko je pomislil, da ga lcliko zdaj — zdai zasačijo. Vse krogi lice je nalrpal v usla (or grizel, da so ga čeljusti bolele in mu je od uda vroče postalo. Potem se je izgubil v spanju.
S slrašno nmko se je domislil jutra.
Ni prišla budit mama kot običajno. Cul je le ,i jok. ki je slabotno vej izza stene, ali tem hije rezal v srce ter ga jx)lnil s trepetajočo skrbjo. Ko da nosi v sebi svinec, je stopil skozi vrata m se naiik psu, ki čuti v zraku ivist biča, stisnil ob podboj, ivanek je gledal vanj plašno, s čudno grozo v očeh; iz koia je udarjal plač, časih tih in pobi vzdihov, in spet stokajo. Zdelo se mu je, da mor« zdaj nekaj pasti in udariti, ali Ivanek pljuniti vanj, da ie mora zrušiti strop ali kakor koli. Nekaj mora priti v ta molk, ki ga režejo vzdihi. Noge so mu klecale in objemal ga je občutek, da se bo v niem nekaj utrgalo. Kako so bili dolgi ti trenutki. Potlej »e je zamajal. Očetove stopinje so tolkle proti ajemu iu » tem je |>adlo kakor strašen udarec: — TATI..
Potlej se je zrušilo okroj; Joška vse; vse je to-gubilo svoj pomen, lc besedica tat je treščila naravnost v srce in vtisnila vanj velik, umazan pečat«
Jožek se prevrže na hrbet, da ga v glavi zabo&. Sonce sije v obraz, se zaleskeč« v solzah io 1 08 sine oster bodljaj žarkov. Sjx)mni se dvojače, kako« bi ga še zdaj |xkla v dlan. Nehote zgrabi šop trava, jo zmrvi z drobnimi prsti, da začuti hlad soka. AH kljub temu ga prešine težka misel: — Kaj mi d4, če si roko operem, če sem (» vseeno tako grd —
tatič---Mati ve, oče in Ivanek. Oba sta a*
polju in gotovo o meni govorita. Ali kaj?
Jožku je hudo, kakor da ju čuje: tat, tat, tad
V Jožku se vse drobi od trudnosti in kesanja.
Drobna iskra vzplamti » njem: — Bog, nikdar več ne botn, res ne, Bogcc moj„ Odpusti.
Toplo se zgane v srčku. Vihra v njem ni vet tako sibia. Težka gmota se dviga nekam v neznano, ne peče več. Globoko dahne ter s prijetno močjo, k» mu je spolzela v tek), stisne obrazek z dlanmi m s |)lašno vztrepetavajočo dušo poljublja mamo, očeia in Ivaneka, tistega majhnega.
Kot Čisti žarek mu sine ▼ očeh nežen smeb-liai ganotja. _.ložck —
Jožek se sključi in prisluhne v bojazni, da se bo zrušilo nekaj težkega nanj, kar je čutil ležati nad seboj. Jožek —
Skoro tih hi od zatajevanega genotja trepetajo«
je ta glasek. Jožek drhti. Nc upa se ozreti. Tik za seboj sliši stopinje — šelest trave pod bosimi nogami. — Ivanek! — mu vztrq>ela miseL Gledat me je prišel — tatiča. N/ik, ne pogledal
Jožek, Jožek —
Zdi se mu, da mora ta glasek vsak htp pferaM
v jok, tako je plah.
NA, Jožek, na —
Pred njim sloji Ivanek; velik je za dobrih šest pedi.Vse je tako smešno majhno na njem, le oči ima velike in nad nizkim čelom škod ran šop rumenih las. Pa oči se inu svetijo, kot bi bile solzne.
Jožek vidi, da mu bo kmalu ena spolzela po t4kem licu, ki ne ve, ali bi se stegnil?) v smeh ali pa stisnilo v jok. Jožka duši v grlu genotje. Po Ivanovem licu jx>lzi solzA. Drobna roka zaniha proti njemu z velikim kosom kruha: — Ni, Jožek, vzemi. Lačen si.
Jožkovi prsti se oklenejo kruha. S kakšno slastjo bi vgriznil vanj, pa zato nima oči, nimi časa. Prej mora j)okazati temu bralen, kako je vesd kruha, kako ga ima rad, ker mu ni rekel tatič. — Jožek, kajne, da ne boš nikoli več?
Jožek široko razf>re oči, kakor bi z začudenjem vpraševal. Ali Ivanov obraz je tako resno skrben, da se mu v glavi zgane grenka zavest Zartfi
v sramu pred temi plaho vprašujočimi očmi, pritisne svoje lice ob njegovo ter mu šepne na ubou
—	Ne, Ivanek, nikoli, nikoli_
Dvoje rok se oklene njegovega vratu, pa glavica se nasloni na prsi: — O, Jožek jožasti
V Jožku je ena sama misel; zakriti »i obraz. Pa nič. Ni moči v njem in tudi volje ni. Strašno j»: gledati v očetov obraz, ki je miren, ali tako, takoL Nc domisli do kraja. Kruh mu zdrkne iz roke, iz grešne roke. Vprav v njo ga zaskeli očetov pogled.
—	Kje si dobil? Ni ne oster ta glas, mč grozeč, ampak skoro mehak; pa Jožku je kot bi ga E bičem: tat! Rad bi se vrgel k očetovim nogam, ga prosil in jokal. Rad bi mu povedal, kako mu je hudo, pa nc zmore. Na njegovem kolenu je Ivanova roka; majhen, rdeč klobčič. Burno jo zgrabi ter a jo pritisne na prsi s takim upanjem v očeh, kot bi bila vsemogočna: — Ivanek, dahne tiho vanj.
Ivanek je ves ubog, plašen. Silno mu je sorodno pred očetom. Saj se zmeraj zasmeje, kadar se sreča z njegovim pogledom, t zdaj se res ne more. Culi, da nekaj ni prav: prav on je zvabtl očeta semkaj in sedaj naj bi bil Jožek kriv. Ne, ne, on je tako lačen in truden. Solze mn zatrepetajo v grlu:
—	Atek.
—	Kaj sem vpraša??
Ivanek pogleda Jožka. Kakor v podzavedni
slutnji, da ga bo rešil, mu stisne roko. To ga je toliko upogumilo, da je izjavil: — Jaz nisem mogel malicali, sem pa njemu prinesel, Jožcku. Potlej pa zajoka.
Oče sknro ne čuti steze pod nogami. Kar mu je prej tesno ležalo v grlu, sc zdaj toplo razpreda po njem; s tako vihravostjo sc mu zaganja krog srca, da kar sope od preobilice novih čuvstev: — Nak. kdo bi si bil mislil. Zgrabi te, pa si mehak.
Le kako hilro je v kuhinji. Zeni se zdi, da znova sije sonce vanjo, da je zdaj svetloba še v tistih kolih, ki so bili desodaj leinni, tako žari neka prešerna, vriskajoča radost iz njegovega obraza, ko pripoveduje Na klopi sedi in ženo gleda, kateri se oči svelijo v otroškem smehu in venomer ponavlja:
—	Dobra sta, mojdun, pa rad ju imam. Daj no, pokliči ju. Ja, saj pravim, česa človek ne doživi?
—Kdo bi si mislil, skriva žena smeh. — Tak, še cmeri se mi.
Pa je lepo žvljenie, eh — včasih, mu mehko uide, pa brž pogleda skozi okno.
Tudi žena se nekam prehitro okrene in si obriše smeječe se oči.
Naš delavec
Francija se otepa brezposelnosti z zmanjšanjem zaposlitve ino-zemcev
Močan kader delavstva v Franciji tvorijo inozemski delavci. Računajo, da je v Franciji zaposlenih okrog 800.000 inozemskih delavcev. Ker se je v francosko državo dotekalo vedno več in več inozemskega delavstva, je bila francoska vlada prisiljena, da ta dotok nekoliko zajezi. Stopil je v veljavo novi zakon, ki ne pripušča novih dovoljenj za zaposlitev inozemskih delavcev. Pri obnovitvah teh dovoljenj naj se postopa čim strožje, pravi ta zakon, pri javnih delih pa, ki jih je prevzela država ali samoupravna oblastva, sc inozetnci sploh ne smejo zaposliti. Inšpekcija dela mera po novem zakonu še strožje vodili kontrolo nad inozemskimi delavci, da tako zaščiti svoje domače delovne moči v smislu zakona od 1932! V privatnih podjetjih smejo zaposliti samo 10 od 100 inozeincev.
V letu 1933. se je v Francijo priselilo 74.635 inozemskih delavcev, dočim se je vrnilo iz Francije domov samo 49.047 delavcev, tako da znaša čisti porast inozemcev skupno 25.5S8. Med izseljenci je 1728 Jugoslovanov, 15.488 Italijanov, 17.518 Špancev, 17.518 Poljakov in 26.263 Belgijcev. Med 49.047, ki so se vrnili v svojo domovino, je bilo 33% Poljakov, 17% Cehoslovakov in 14% Italijanov. Ko je francoska država zaprla meje inozemskemu delavstvu, so italijanski zalem tudi poljski listi, bili izredno ogorčeni. To časopisje je dognalo, da zaposlitev inozemskih delavcev ni kriva le brezposelnosti v Franciji. Italijani trdijo, da inozemsko delav-*tvo ne predstavlja nobene konkurence domačim delovnim močem, ker inozemci delajo pri onih delih, ca katere Francozi nimajo potrebnih delavnih sil. Delavci iz Poljske so prišli v Francijo na posebno feljo francoskih oblasti, ker je Francija po vojni potrebovala veliko število inozemskih delavcev za obnovo opustošenih krajev. Danes so poljski delavci večinoma zaposleni v rudarski in topilniški industriji, ki jih je okrog 250.000. Po uradnih podatkih je bilo sedaj iz Francije izgnanih 26.000 Poljakov. Poljska država je v skrbeh, kaj bo začela s svojimi brezposelnimi delavci iz Francije, poleg svoje, velike
brezposdnosfi, ki je zek) občutna in Je dosegla konec leta 1934 — 400.000 brezposelnih.
Francija je doslej brez dvoma premalo upoštevala jugoslovanske poljedelske delavce, ki so Franciji neobhodno potrebni, katerih ne more zamenjati z domačimi delavnimi močmi. Morda je v tem oziru nekoliko krivde na naši strani, ker smo dosti premalo napravili, da spoznamo francosko poljedelstvo z našimi odličnimi poljskimi delavci iz Vojvodine, Prekmurja, Medjimurja in morda tudi s posameznimi delavci iz Južne Srbije.
Drobtinice
Številke, ki ne potrebujejo komentarja. Po podatkih ministrstva socialne politike v 50 državah vsega sveta je leta 1934. umrlo 2,400.000 ljudi, ker so se slabo hranili; 1,5)00.000 oseb je poskušalo, ozir. izvršilo samoumor zaradi gospodarskih ne-prilik. — Na drugi strani pa beremo po svetovnih časopisih, da je bik) uničenih 1 milijon vagonov žita, 267.000 vagonov kave, 258,000.000 kg sladkorja, 26,000.000 kg riža in 25,000.000 kg mesa zaradi težkoč v prodaji in da bi ne bilo prodano to blago pod ceno... I
Brezposelnost v Nemčiji. Začetkom maja t. L je bilo prijavljenih v Nemčiji pri Uradu za posredovanje dela 2,230.000 brezdelnih. V zadnjih dveh letih je brezposelnost v Nemčiji padla za 375.000 oseb.
Tudi v Belgradu brezposelnost pada. Po podatkih belgrajske Javne borze dela je bilo v evidenci 1. junija 1935 brezposelnih 1264 oseb, od katerih je bilo 1086 moških in 178 žensk. 1. maja 1935 je bilo brezposelnih 1905 oseb.
Stanj? brezposelnosti na vsem svetu. Mednarodni urad dela v Ženevi je ugotovil, da se je število brezposelnega delavstva zmanjšalo v državah z nizko valuto, dočim se je brezposelnost obdržala na isti višini ali celo povečala v državah z zlato valulo. Mednarodni urad dela je dognal v svojem poročilu, da se je lani brezposelnost zmanjšala v južnih ameriških državah in da je še sedem držav, kjer je brezposelnost večja, ko leta 1929. To so države: Japonska, Nemčija, Anglija, Avstralija, Danska, Norveška in Švedska.
Sah
Sahovshi turnir v Belgradu
Belgrajski turnir, ki je v teku, ima sledečo listo udeležencev po številkah, ki jih je določil žreb: 1. Dr. Trifunovič (šibenik). 2. Dr. Drezga (Zagreb). 3. Dr. Kalabar (Pisarovina). 4. Konig (Kula). 5. Schreiber (Subotica). 6. Kostič (Vršac). 7. Petrovič (Belgrad). 8. Avirovič (Zagreb). 9. Broder (Novi Sad). 10. Dr. Astaloš (Sarajevo). 11. S. Vukovič (Belgrad). 12. Tomovič (Belgrad). 13. Filipovič (Ze-mun). 14. Pire (Maribor). 15. Tot (Belgrad) in 16. Nedeljkovič (Belgrad). Iz liste vidimo, da manjkata predvsem dr. Vidmar in zagrebški mojster VI. Vukovič. Posebno občutno se pozna nesodelovanje velemojstra dr. Vidmarja, ki je dosegel od vseh jugoslovanskih mojstrov najlepše uspehe na mednarodnih turmrjib in je pri nas in v inozemstvu priznan za najmočnejšega jugoslovanskega mojstra. To priznava tudi Vasja Pire, ki je drugi najuspešnejši jugoslovanski mojster. Dr. Vidmar se je na sestanku, ki ga je priredil ob priliki njegove petdesetletnice pripravljalni odbor za ustanovitev slovenske šahovske zveze v svojem govoru dotaknil tudi belgrajskega turnirja in navedel tehtne razloge, zakaj se tega turnirja ni udeležil. S tem pa, da ne igra dr. Vidmar, belgrajski turnir ne sme določiti novega prvaka, ampak ima pomen le za vsaj približno določitev vrstnega reda jugoslovanskih mojstrov po njihovi moči. Zmagovalec na tem turnirju bi bil seveda najbolj upravičen, da izzove dr. Vidmarja na mateh za državno prvenstvo. Ce bo zmagal Pire, kar je zek) verjetno, bomo mogoče imeli priliko videti ta zanimiv dvoboj pri nas.
Amaterski šah. turnir v Ljubljani
Letošnji amaterski turnir za naslov jugosJovan-gkega mojstra bo priredil pripravljalni odbor za ■atamovštev šahovske zveze v avgustu v Ljubljani. Za priprave za ta turnir se je konstituiral poseben odbor, kj si je razdelil delo po odsekih. Pripravljalni odbor si bo » tem pridobil zopet veliko zar afcigo za razvoj šsha pri na«. Na tem turnirju bo rianuljn šahistoni dana prilika, da zopet popol-
noma pokažejo svojo moč in znanje. Predvidoma se bo tega turnirja udeležilo poleg štirinajst srbskih in hrvatskih, deset slovenskih šahistov.
Flohr v Barceloni
Kot smo že poročali, Flohru v Barceloni ni uspelo, da bi sam dosegel prvo mesto. Uspelo pa mu je, da se je hudo revanžiral angleškemu mojstru Thomasu za zadnji f>oraz na turnirju v Budimpešti, ki ga je Flohru pred več kot dvema letoma prizadel na onem turnirju. To partijo danes prinašamo.
Thomas : Flohr
1. e2—e4, c7—c6; 2. c2—c4, d7—d5; 3. c4xd5, c6Xd5; 4. e4Xd5, a7—a6 (tukaj je običajno Sf6. Izgleda pa, da igrana poteza črnemu ne škoduje); 5 Lfl—e2, Sg8—f6; 6. Sbl—c3, Sfb6Xd5; 7. Sc3Xd5, Dd8Xd5; 8. Le2—f3, Dd5—d3 (beli ni igral dobro otvoritve, tako da mu že črni dela neprilike. Ne bi bilo dobro sedaj n. pr. De2, ker bi črni dame menjal in obdržal lepše izglede v končnici, ker je beli d pešec izoliran); 9. Sgl— e2, e7—e5; 10. Se2— cS (beli bi tukaj lahko napravil rokado), Lf8—c5; 11. Ddl— e2, Dd3Xe2+; 12. Sc3Xe2, Sb8—c6; 13. Lf3Xc6+ (beli se boji, da se ne bi ta skakač vsedel na slaba centralna polja d4 ali d3. Menjava je skoraj izsiljena, s tem f>a črni pridobi prednost dveh lovcev), b7Xc6; 14. b2-b3, Lc8—f5; 15. Lcl-b2, 0—0-0! (Flohr igTa to partijo v najboljšem stilu. Ta 1—cl bi sedaj belemu radi Lb4! nič ne koristilo. Slabo bi bilo tudi LXe5 radi Th8— e8); 16. Lb2—c3, f7—f6; 17. 0—0, Kc8—b7; 18. b3-b4, Lc5—b6; 19. a2—a3, h7—h5 (črni ima pozicijsko prednost in prične z direktnim nap>adom na kraljevem krilu); 20. Tal—a2, h5—h4; 21. h2—h3, Th8-h6; 22. Se2—cl, Th6-g6;
23.	Kgl—hI (črni je pretil vzeti na h3), Lf5-e6;
24.	Ta2—b2, Le6—d5; 25. f2—13, e5—e4! (čnji napada zelo energično in zruši belo jx>zicijo v nekaj potezah); 26. f3Xe4, Ld5Xe4; 27. d2—d4, Tg6-g3 (z dvema grožnjama); 28. Sel— a2, Tg3Xh3+; 29. Khl—gl, Th3Xc3! in beli se je vdal, ker izgubi še še skakača in pešca.
Več telesnih vaj
Ce pogledamo Češkoslovaško, Nemčijo, Ameriko b še razne druge države, opazimo, da se v teh krajih goje v veliki meri telesne vaje. Ne dobimo pa kulturne države na svetu, kjer se ne bi bavila mladim s to »H ono panogo športa. Povsod se namreč zavedajo, da je v športu, v telesnih vajah vir zdravja in da je za obstoj vsake države neobhodno potreben zdrav in krepak narod.
Tudi v naši državi smo dobili zakon o obvezni telesni vzgoji naroda, ki je bil na fiolju telesne kulture nujno potreben. Samo, da bi se kaj ktnaihi ob-veljavil, ker naša mladina še vedno stoji izven športnih vrst. Malo je namreč športnikov in telovadcev, ki bi se res bavili s telesnimi vajami. Članstva r posameznih organizacijah je še nekaj, toda otvih, ki bi aktivno sodelovali, pa je bore malo. In verzet, ki jo niso mogle premostiti obstoječe organizacije, naj sedaj spopolni zakon o obvezni telesni vzgoji naroda.
Zasebna misel v češkoslovaški republiki je spravita pri naših severnih bratih telesno kulturo na ono višino, ki je tak narod, kot so Cehoslovaki, prav gotovo zasluži. Vse organizacije kar tekmujejo, katera bo več napravila na tem polju in vse tudi podpira država. Vse delajo za narod in državo. Tako fe tudi v Franciji, Belgiji, Ameriki i. dr., povsod jim, kjtr sc t« ptu>o«a človeškega življenja svobodno razvija. In uspehi so velikanski.
Prihodnja otompijada, ki bo avgusta leta 1936 v D m ■in. In Me pokazala pravo sliko moči in napredka Mti iwft vaj pri posameznih narodih. Nad
SO___u tu i.	držav bo tedaj zbranih v Ber-
hn, U m Ms v ptomemiti borbi borili za olimpij-rft« M^a. Ve**! narodi bodo sicer imeli v BerVinu toda ( tem še ni rečeno, da iudi
majhni narodi ne bi mog®, oziroma ne bodo mogli priti do veljave
Poglejmo samo žilave Fince, ki jih že drugo desetletje občuduje ves svet zaradi njihovih svetovnih atletov. In iimamo še druge majhne narode, ti so že odnesli olimpijske kolajne. Tudi naša država je bila po svojih telovadcih deležna zlatih olimpijskih kolajn. Vse to pa je seveda mogoče samo, če je šport razširjen med narodom, im če se ljudstvo navduši za telesne vaje.
Šport, ki je sicer precej razširjen, pa le ni mogel doseči višine, na kateri bi danes že lahko bil. Da smo pa vseeno dosegli današnjo stopnjo, se imamo zahvaliti nekaterim idealnim delavcem, ki so žrtvovali za procvit športa skoraj vse, prav gotovo pa več, kakor bi mogli od njih zahtevati Spričo obilnih tekem in pa konkurence, ki jo je v športu kljub omenjenim neprilikam še vseeno nekaj bilo, smo se sicer s težavo preriK do neke višine Toda za zimsko olitnpijado v Oarmiseh-Partenkirchenu ter za letno v Berlinn, bo to še zelo, zelo malo. Toda se pa vsaj za prihodnjo olimpijado bolje pripravimo, je nujno potrebno, da se telesne vaje razširijo na vse ljudske plasti ne samo jx>1om zakona o obvezni telesni vzgoji naroda, temveč tudi potom privatne inncijative.
Za poletno vročino
najprikladnejši Buret, Chappon svila, platno, fresco blago, volnen->tropical < itd. Vam nudi
po najnižjih cenah Ivrdka Drago Schwab, Ljubljana AlulcgandroTa s»ia
Koliko store Poljaki za svoje rojake
v tujini
Zadnjič sem orisal v glavnih obrisih organizacije in delo v Nemčiji, ki nudijo močno moralno in materialno oporo nemškim manjšinam v inozemstvu. Da bo slika še bolj popolna, naj omenim še organizacije naše sosede — Avstrije.
Dne 25. februarja je bilo na Dunaju zborovanje avstrijske duhovščine, ki zelo agilno deluje in z veliko ljubeznijo skrbi za svojo kri v tujini. Ob tej priliki je imel predavanje dr. V. Hohn o nemških manjšinah v Jugoslaviji, Madjarski in Romuniji, kjer jih cenijo, da jih živi do 3 milijone. Za nje je to pereč problem, ker se boje, da bi versko in narodno utonili v tujem morju, saj trdijo, da so pri nas kraji, kjer je naseljenih od 5 do 10.000 Nemcev, pa nimajo niti lastnega duhovnika in zato ne morejo poslušati božje besede v domačem jeziku.
Za te podonavske države, kjer je največ avstrijskih Nemcev, skrbi društvo »IlonifatiuSTcrein«, ki je bilo ustanovljeno leta 1848 na katoliškem shodu v Regensburgu in pa pred nekaj leti ustanovljeno društvo »Bonifatiusvverk«. Ti dve katoliški društvi, ki imati močne edinice v vsaki škofiji, sta v tesni zvezi med seboj in delujeti po zgledu sorodnih društev v rajhu. Prav močen sunek in novo življenje brsti, odkar sta dobili novih idejnih moči od lanskega kat. shodu na Dunaju.
Poleg katoliških društev je še lepo število liberalniii, med katerimi sta najbolj agilni in najmočnejši ultranacionalni društvi »Schulverein« in »Siidmarka«, katerih pritisk naši Korošci prav bridko občutijo. Ti dve društvi sta imeli tudi v naši državi prav močne postojanke, sedaj sta za-branjeni, toda njihov duh še živi in se tudi skrivaj močno širi in utrjuje.
Poleg germanskih narodov se močno zavedajo svojega poslanstva in naloge v manjšinskem vprašanju tudi slovanske države, med katerimi zdaj prvači Poljska, ki ima v tujini cirka 10 milijonov lastne krvi. Ob tej priliki hočem omeniti v glavnih potezah njihovo delo, kot sem ga čul od poljskega visokošolca iz Varšave, ko sva se skupno vozla iz Hamburga proti Berlinu. Tedaj mi je prav živo stopil pred oči nauk rajnega dr. Jan. Ev. Kreka, ki pravi: »Doma beri in sc uči; na potu pa glej in poslušaj!«
Večkrat sem že čital, da obračajo Poljaki prav posebno pozornost in skrb za brate v tujini; da jim s politično in kulturno propagando utirajo [M>t med svetom in da za te namene žrtvujejo velikanske vsote denarja. Ko sem ljubeznivega in zavedno narodnega akademika, ki se je vračal od poljskih izseljencev v Nemčiji, spraševal, na kak način skušajo Poljaki obvarovati svoj živelj v tujini, da ostane zavedno katoliški in naroden, mi je v glavnem dejal takole: Manjšinsko in sploh izseljeniško vprašanje je pri nas oživelo šele po 6vetovni vojni; poprej se naš narod ni dosti brigal za probleme. Na to eminentno narodno vprašanje so nas opozorili Nemci s svojim političnim in kulturnim udejstvovanjem med svojimi manjšinami in te sunke smo močno tudi mi občutili na svojem narodnem telesu, ki pa so imeli za nas tudi dober uspeh, ker so nas zdramili in nam vlili veliko ljubezen in skrb za naše brate v tujini. Glavni pogon in zamah za naše izseljence je dala naša duhovščina, ki je že dolgo poprej resno motrila velike moralne nevarnosti, ki prete vsakemu človeku v tujini. Pa tudi država ni držala križem rok, ampak je z velikim razumevanjem pomagala uresničili veliko zamisel poljskih škofov z denarnimi prispevki. Naša skrb je, da imamo vedno tesne zveze z našimi ljudmi, ki so danes v glavnem naseljeni v Nemčiji, Holandiji, Belgiji, Franciji in Ameriki. In teh je okoli lO milijonov. Ce hočejo ti ljudje ostati tudi v tujini dobri katoliki in zavedni Poljaki, so jim v prvi vreti potrebni dobri domači duhovniki in za ta naraščaj je naša država poskrbela s tem, da je po zamisli in prizadevanju našega episkopata zgradila veliko semenišče. (Za to semenišče je poljska država dala nad 15 milijonov dinarjev!) Pa tudi zasebniki imajo odprta srca za to izseljeniško vprašanje. Neka grofica je podarila kardinalu dr. A. Hlondu velik in lep grad. kjer naj se vzgaja srednješolska mladina, ki se hoče posvetiti in vzgojiti za naše manjšine v tujini. In tako raste lepo število duhovnikov in laikov, ki so pionirji našega duha in jezika med našimi rojaki v tujini. V šolskem področju zelo lepo delujejo naše redovnice — učiteljice, ki skrbe za zdravo duhovno in narodno
hrano madine, ki odrašča v tujini. Brez teh varnfh, zanesljivih m trdnih stebrov bi naši rojaki kaj lahko zelo hitro utonili v tujem morju. Vsem tem pa nudi lejio materialno oporo država, ki rada žrtvuje v te namene, saj se zaveda, da se ji to bogato obrestuje v denarju, ki leto za letom prihaja v domovino.
Da pa ostanejo te zveze med domovino in tujino še ožje in prisrčnejše, pošilja naša država vsako leto visokošolce: teologe in laike med naše fzseljence, ki prirejajo razna skioptična predavanja o naši domovini. In uspeh teh predavanj je velikanski ,saj ob takih prilikah naši rojaki živo občutijo vso ljubezen in toploto domače besede in pesmi in obenem spoznajo, da jih mati-domovina vedno z ljubeznijo spremlja v mrzli tujini.
Kako velikega pomena je smotreno in neumorno delo poljske države in kako lepe uspehe rodi med njihovo manjšino v 1'orenju in Vestfaliji, sem se osebno prepričal, ko sem imel priliko poslušati taka1 skioptična predavanja v Dortmundu in drugod. Kjerkoli sem zasledil jioljski živelj, povsod sem čul njihovo besedo in pesem in lepo organizirana cerkvena in narodno-jirosvetna društva.
Poljaki gredo z duhom časa naprej; znajo udariti po železu, ko je žareče, mi pa udarjamo po njem, ko je že hladno. Poljski narod se zaveda, da je izseljeniško vprašanje eminentne važnosti za državo v verskem, moralnem in narodnem oziru, zalo pa se zares tudi brigajo za evojo kri, da jim ne utone v mrzli tujini.
Podobna skioptična predavanja bi bila zelo potrebna tudi med našiini rojaki v Nemčiji. Spomnimo se, kako krasne uspehe je dosegel gosp. Grdina med Slovenci v Ameriki! Vse je bilo pokonci, ko so ljudje zvedeli, da bodo videli domovino v slikah. Tu mi prihajajo na misel besede, ki mi jih je povedala pristna slovenska duša v Vestfaliji: »Prosimo vas, povejte v domovini, da si zelo želimo, da bi vsaj še enkrat videli naše lepe in nepozabne planine in našo belo Ljubljano.«
Zdi se mi, da bi se nam tako delo obilno poplačalo. Med našimi zapuščenimi trpini v Nemčiji pa bi se poživila ljubezen do rodne grude, besede in pesmi, katera sedaj precej izumira.
Rešimo, kar se rešiti se dal
Jože Podslivniški.
Olimpijski zvon, ki bo visel v visokem stolpa berlinskega stadiona in ki se bo prvič oglasil ob pričetku XI. ctlimpijade na dan 1. avgusta 1936
Ce greš napočitnice
si izberi le obleke, ki jih moreš zares s pridom nositi. Nikar nobenih temnih svilenih oblek, nič praž-njega! Siv kostim, plašč na vsak način, klobuček za sleherno vreme. Bluze le take, ki jih moreš oprati in obleko za doma, ki je zaeno tudi za na izlete m sprehode (tako zvaua kmečka obleka). Čevlji naj bodo lagodni, prav umerjeni, nizkih peti. Ce že kam greš, naj ti bo tudi glede obleke tako, da se odpočiješ. Nikar ne vleči s seboj dosti prtljage! Na prtljago je treba paziti, pa to človeka teži hi ■'■■-t«. Splošno pravilo: čim manj in čim najbolj
'Budi v glavni sezoni
t. j. julij — avgust Vas stan«
70 dinarjev dnevno
v iRadencib
VraAmaa* J» stanovanje, hrana (Hotelska aH dtjetna)
4 krat na dan, solnfcenje ln prhe x mineralno vodo, ,se takse, postrežba la pitje znamenite Eadenske na Brunih vrelcih, kolikor komu Brce poiell • Plačat« posebej le kopelji ln zdravnika • Srce, ledvice, živci, Ženske bolezni, skleroza, nervoza, splošna ln spolna slabost • Pavftal se r glavni sezoni more vzeti najmanj ia T dni (radi rezerviranja ln dodeljevanja zob) • Cenik ln vsa navodila Vam radevolje pošlje Uprava kopMlSča SLATINA RADENCI • Po T dneh i teleznlco brezplačen povratek
Pilot nčl svojega otroka hodHt
Pepetu bo ukradli avtomobil. Pa nI di tega nič razburjen. Prijatelj ga vprada: »Pepe, zakaj se pa no razburjali« »Zato, kar tata poznam.« »Zakaj ga pa ue daš prijeti t« »Kor moram prej počakati, da bo tat avtomobil popravil ia m
.gLovmrao*. u juiu* m
rmm n
Majcene/še iu kvalitativno narbolfše hrastove in bukove
dobavlja in polaga tovarna	D U P LICA PRI KAM N i KU
iREINEC - CO te,ezn,ika ,n avtop<>lta,a
Ogtefte si naše zaloge v tovarni aH v pisarni Bjubljana, Kersnikova ulica 7, poleg člatniča

PIIM u volan« v različnih gubah Speclelnl enld pujčotaoov, rut, šalov, oble-rini emcl vloikov in «1* Speclelnl Olur u i«po« roboe AZartrunlC prtov, vola« i. t. d. Preddsuame ženskih rointh M — bpi
vzorci, čist tisk Vezeni« mouogramov. nvea, perila i «•)-
finejšo in najlrpežnejšo prejo, lepnl roftd komad Din 2"—, Din 3—,
Din 3-50, Din 5 — in Din 6 — Za naše kvalitetno delo nizka cene In hitro postrežbo se Vam izplača pot k
mtm & HffieS, liubliana
a a m o poleg hotela Štrukelj
IjlL	INI i AN a C £ N K
J^^vtfe <1 roko I®«, ©troAkth, ©Ia*«*! iR^nih, Invaliduklh voiiČkov. Mre-*	• voznih trleiUjev, motorjev, Šivalnih
stroi07. — Ceniki franko! .TTRJaUMA" F. RflTJEi, tovarno ilvokol«* In otroških vozičkov. Ljubljana Karlovška cesta i.
-Slovenca
in oglašujte v njen/
Važno za liiSne posestnike in c^rkrene konkurenčne odbore)
Vse strelovodne naprav« Vam preizkusi tur «v«ntuelno napak« popravi po konkurenčni ceui z desetletno pismeno garancijo
Ai^TOi^ SKSORIIH	Hrmojav Bomlh, klepar. Maribor,
sploliro stavbeno In galanterijsko kleparstvo ter specialni odsek ia napeljevanje in preizkušnje strelovodov v Mariboru. Zadostuje dopisnica, d« Vas obiščemo. Priporočam se tudi za vsa druga kleparska dela, kakor pokrivanj« zvonikov, pleskanje, popravila itd.
Rojev muh, ki okužujejo M3r >ST "Tiri || Tvoj dom .	-
NE UNIČIJO
NEUČINKOVITO SREDSTVO
Skoraj vsako sredstvo, tudi najslabfe, bo omamilo inuhe. Baš zato se ne daj zavajati
v unoto z manjvrednimi uadon>estiH- Namesto da bi muhe ugonobila, jih samo omamijo. Kmalu te škodljivke zopet oliv« in nadaljujejo svoje smrtonosno delo s prenašanjem bolezenskih klic. Zaman j* bil Tvoj trud in brez koristi izdan Ivoj denar. Zato uporabljaj zaradi zanesljivosti ui nčin-kovitosli vedno le FJJT. — FLTT ugonobi vsak mrčes in gotovo pokonča njegovo zalego. — FLIT ne pušča madežev.
--^ Zahtevaj itreino FLIT v rumeni
konvl s sliko vojaka m črnim f L J pasom Za pravo pristnost vseli; tj	bine jamči samo originalno za-j^JmcS prta konva.
BospcSa fc nove po-šaljita. Cena zeio ucetisia
36° u senci!
Kdo bi vzdržal to strašno vročino na poto vanju po kopnem ?
I.i»!?ijana, ^ogačarjev trg
—= Škofijska palača ----
[irtlifr8.
\Mr*»f/
z aeroplanom je prijetna temperatura kakor prve pomladanske dni.
Zato potujte z avionom/
AEROPUT
Oeneralno zastopstvo za Jugoslavijo: AIR FRANCE-austroflug, č. s. a — k. L. M.
Vsa pojasnila daje : Agencija Putnik in Aeroput Tel. 36-21.
BANKA
Vzemi na izlete majhna ponntiic HomblnacIJo: malo konta z roiprtntnt.
Telet.■. Opira 98-15 — Telef.; Opčra 98-16 Naslov brzojavkam: Jugobaruch Pariš 96
Banka Jugoslovanskih izseljencev v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu. Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: BELGIJA: No. 3064-64 Bruiele«, FRANCIJA: No. 1117.94 Pariš HOLANDIJA: No. 1458-65 Ned. Dienst, LUKSENBURG: No. 5967 Luxembourg. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice.
Zdaj tudi prvovrstni
na mesečne obroke
Zahtevajte prospekte I
Draškovičeva 34
„Th rairaaSi, poškodbah, opeklanah, hras&ah, lišaiih, f sirih, starih ra^ah r.C „FSTONEN„
Steklenica Din 20'- v lekarnah. Po postnem povzetju 2 steklenici Din 50-. Poučno knjižico št. 15pošlje brezplačno „FlTON" dr. z o. z., Zagreb t-w8. (ft<.B.po i Sp.br.i28i „<i M. vit. 193»)
Dolores Vteser
7B
PEVCEK
ljubezenska eaodba mlad* duie
Skozi stono zvenč glasovi. Spet in spet zazveni smeh uiptj Holoize iz govorjenja. Mehko, vljudne besede go-*p.*iov trepetajo v prisrčnih glasovih neomejenega če-Sčsaija. Zdaj pa zdaj strese krepak dovtip gospoda pl. W«rtenpreissa tenko steno ali pa se čuti tiho, zaskrb-ij»tio vznemirjenje gospodinje iz dveh, treh ostrili ukazov. Nato spet glaski dam. Noben ne tako sladak in gibčen kakor oni tuje dvorne dame.-->— prav nikdar
na Frauensteiuu — — prodraga grofinja Gabelkoven.«
Ah to so vsekako frauensteiuska gospoda, ki živi na Dunaju. Grof je bojda cesarski tajni svetnik in diplomat
Kako ti to šviga sem iu tja! Ivan razume odtrgane stavka Imena poganskih l>ogov in po poli bogov se slišijo venomer. In kadar so mu zdi, da izražajo glasovi gospodov najživejša in najnežnejša čuvstva, vselej odgovarja gospodična pl. Redenitz. Morajo se ji kaj goreče laskati in sladkati.
Ivan postaja činidalje bolj potrt. Tam v dvorani sedi gospodična pri imenitni gospodi in se smeje in kramlja tako živahno in duhovito, da imajo vsi samo le šo zanjo oči. On pa ne sme nnler. Mora se tukaj skrivati. On ji ni enakoroden. Ji tudi nikdar ne bo. Ona spet odide v Draždane na dvor, 011 >a bo spet ubogi studentek, kakor je bil doslej.
V grenkih mislih plesanja precej časa. Nekaj kratov vstane in hoče že ili. Pa saj vendar ne more trajati več tako dolgo! Mrači so že. Zvezdica zatrepeta nad gričem.
Toda traja šo dolgo. Zvon že kliče hlapce in dekle s travnika k večerji.
Slednjič — vendarle! — naraste pogovor zraven v
zmedeno gostolenje. Dobrovoljni gospodje se še enkrat prijateljsko nasmejejo — vrata se odpro in vse utihne.
Zunaj zadrdrajo vozovi. V dvorani pač pospravljajo. Rožlja kakor srebro 111 tenki porcelan. Dekla godrnja in se obrega ob neslanosti gosposkih ljudi. Nato odide tudi ona. — Ivanu zapolje srce. Strmi s plamenečimi očmi na vrata in se ne gane, ko se kljuka brezglasno zgane. Neslišno stopi Heloiza čez prag. Velik pajčolan nežne, sinje barve ji zagrinja postavo. Kakor podoba iz megle stoji v mraku. Obličje ji sije.
Ivan plane iz globokega sedeža in se pokloni. Gospodična pristopi k njemu.
»Kaj mi boš povedal?« zašepeta.
»Gospod Veracini je še bolan. Ima vročico. Morda pride jutri.«
Dečku zveni glas trdo in jasno. Heloiza položi prst na ustnice.
»Jutri —,< dahne potem in se zastrmi v dslio. -»Jutri — se lahko marsikaj zgodi.«
»Vi odidete?« vpraša Ivan naglo.
Heloiza so nasmehlja.
»Mora pač biti tako. Ali prej — ali kasneje — to nima pomena. r
Gospodična odhaja. Dečku zatrepeče srce. Zre jo s plameneče bojazljivimi očmi.
»Ti je inako?« vpraša Heloiza.
Ivan se ne gane. Usta pa se 11111 zožijo in povesijo oh kotih gorjupo navzdol. Ona približa svoj obraz k njegovemu.
>Meni je inako. Saj sva si vendar postala dobra prijatelja. In kdo — kdo mi bo zares pošteno dober, kadar lioni spet na dvoru?
»Vas mora vendar vs<> jubiti.« šepeče de^ko.
»Da — pa bi bsUi !*»»)••	i» —	I ju ml i U
vzdihne Heloiza in povesi glavo.
Misel, da je tako zapuščena in brez zavetja, zgrabi Ivana z zmagovalno silo.
»Zakaj ne ostanete tukaj?« prosjači hripavo.
»Saj ne smem. Ce pride ukaz, moram itU
Zdaj si Ivan ne ve več svetovati.
Gospodična ga prime za roko.
»Daj, da ti nekaj povem!«
Potegne ga na blazinjak v kotu in sede tt*mo pole£ njega. Pajčolan ji pade nazaj čez rame. V zadnjem svitu dneva vidi Ivan, da nosi gospodična pražnjo obleko iz svetlomodrega žameta. Tako globoko je izrezjui?, da Ivana skorajda zaboli. Stolistna roža ji cveto na prsih.
Rahlo ga poboža po roki. Ivan vidi, kako ji sijejo oči. Dobrikaje se izpregoVori gospodična:
»Ivan, jaz ne morem ostati tu, ampak ti greš lahko x mano! — Ne, nikar nič ne ugovarjaj, dokler ti vsega ne razložim! — Mislim, da te je škoda, da bi živel v takem ozkem filistrskem življenju! Ti si umetniki V velikem svetu si lahko pridobiš časti i: slave. Pojdi z mano v Draždane! Veracini bi te učil. Sam pravi, da imaš toliko darovitosti, da bi v treh letih prekosil sa-I mega Tartinija. — Povej, kaj ne bi tudi sani rad postal I velik, slaven virtuoz?«
Dečko sedi sklonjen, težko diha. odkimuje in molči.
»Mais, Jean? Je ne votis comprends-pasl<
Rahel prizvok nejevolje se primeša mamljivemu čebljanju.
»Sam no veš. kaj si lahkomiselr sli, vitez postaneš, zahajal boš lahk Saj vidiš Verarinija. In pomisli, ži\> umetnosti! Kraj in konec lwi vsega konec strogega gtil.icnja v pevski š -' škoda te je sicorl Tvoj voliki um ti u
> «
J?
>0 S

m
»3 d
i e s *
Z Hi-
.s
C « c .X
i« s

"S v
UL. -
C
ravljaš! Pomi-ajviAje kroge.
tamkaj svoji d nega učonja. ilen si! Ivan, No smeš tega «
•"■i
k ^r
£
. o
CA C
C u
C -tt
I co
e
u
i ^ i o
I
IS
C "i
C,	i
-S
i	I
Ui	o
»SLOVENEC«, dne v JttdJn W38,
——
Za poletne
dni
, 1135-55 Vel 35-42 1 I , , i , I i ' i > /	>	,	s
V malih oglasih »elja vsaka beseda Din 1"—; ženilovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek to mali oglas Din 10*—. Moli oglasi ae plačujejo tal oj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 5 mm visoka pelitna vrstica po Din 2°50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložili znamko.
Sodar
star 26 let, nekadilec, vo-iaščine prost, išče kakršnokoli zaposleni«' Alojaij Medved, Podutik 25, (a)
K samostoj, gospodu
ali samostojni gospej v Ljubljani išče stalno službo oseba srednjih let. —' Sprejme tudi pospravljanje in snaženje kakršnekoli pisarne. Pisma prosi pod šifro »Za vsako plačo« na upravo »Slovenca«.	(a)
Damska frizerka
z znanjem slovenskega in nemškega jezika, vešča železne, vodne in trajne ondulacije, manikiranja in striženja, želi premeniti s l, avgustom ali pa tudi pozneje mesto; v prvi vrsti pride v poštev Celje. Ponudbe jc naslovili na Mimi Rušnik, Slovenske Kon|tce.	(a)
Kurjač-strojevodja
in delovodja z večletno prakso, išče zaposlenja. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8189. (a)
Dekle
stara 25 let, vajena vseh del, želi službo pri dobri" družini; gre tudi na gostilno, — Razpet Marta, Vojnik 114 pri Celju, (a
Organist-cerkovnik
cecilijanec, mlad, trezen, pošten, nekadilec, z večletno prakso, z dobrimi spričevali, išče in želi premeniti službo takoj ali po dogovoru. Gre tudi na Hrvaško. Zmožen je kupiti malo posestvo. Naslov v upravi »Sloven ca« pod: »Dober igralec pevovodja« 8245.	(a
P«kle išče službe
za'5ez dan za k otrokom Anica Dolenc, Stožice 128 (a)
Mizarski pomočniki
prvovrstni, za furnirano pohištvo, se sprejmejo. -A, Aman, tovarna pohištva, Tržič.	(b)
Kuharico,
ki zna dobro kuhati ter samostojno voditi gospodinjstvo, do 35 let staro, Z večletnimi spričevali, sprejmem k 3 odraslim osebam. — Ponudbe na upravo lista pod šifro: »Snažna	zanesljiva«
št. 8194.	(b)
Strojnik
zaiedno strugar, elektri-kar in zmožen popravil tekstilnih strojev, se išče za tovarno sukna v Sloveniji. Ponudbe na upravo pod 2001—8176. (b)
Cerkvenik-organist
sc išče za faro Trstenik. Nastop službe čimprej. Plača je naturalna bira in stanovanje v lastnem poslopju z vrtom. Dosedanji uslužbencc je izvrševal trgovsko obrt, za kar je m&sto zelo pripravno. — Prednost ima ože-ujen or-ganist s pravico do trgovine. Prošnje naj se naslove do 28. julija na Župni urad Trstenik, p, Golnik, ki daje tudi vse potrebne informacije, jb)
Rejonsk. zastopnika
za Jesenice in okolico sprejmem. Nekaj stalne plače in provizija. Po nudbe na upravo »Slovenca« pod »Pošteno dolo -l 8159.«	(b)
Iščem prodajalko,
prvovrstno, verzirano v manufakturi in drugi mešani stroki, v večji kraj na deželi. Zmožnost nemščine zaželjena. Ponudbe pod: »Agilna 8343« na upravo »Slovenca« b
Trgov, pomočnika
mešane stroke, popolnoma zdravega, prostega vojaščine, agilnega dobre-
prodajalca, izložbenega aranžerju in manufakturi-sta z daljšo prakso, sprejmem s hrano in stanovanjem v hiši. Ponudbe s curric, vitae in sliko ter zahtevki pod šifro »Več|a trgovina na deželi« 8334 na upravo »Slovenca« (b
3 čevljar, pomočnike
sprejme Miha Ster, Duplje pri Tržiču.	(b)
Mizarski pomočnik
se sprejme, predvsem h kombiniranim strojem. -Ponudbe na upravo »Slo venca« pod »Plača« (b)
Službo išče dekle,
vajeno kuhe, pospravlja nja in vseh drugih hišnih del. — Naslov v upravi pod štev. 8275.	(a
Službo išče šofer,
pilot in mehanik z večletno prakso. Naslov v upravi pod štev. 8281. a
Raznar.alec kruha
išče službe. Gre kamorkoli, Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju. (a
Šivilja
z večletno prakso gre Šivat na dom. Ponudbe na upravo»Slovenca« pod šifro! »Zelo izurjena« 8319.
Iščem služkinjo
za trgovsko hišo, pošteno in zdravo, vajeno v£#h hišnih opravil v boljši hiši. V prostem času bi po magala v trgovini. Na stop 15. avgusta. Ponud be na Rebec, Litija (b
Mlajši moški,
priden, pošten, išče službo skladiščnika, sluge ali kaj podobnega, najraje v Ljubljani. Nastopi takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8369.	(a
Kmečki fant,
priden, pošten, zanesliiv, nekadilec, mlad, zmožen vseh del, vajen konj, išče službe. Naslov v upravi »Slovenca«'pod št, 8377
Dekle k otrokom
zdravo, pošteno s primerno naobrazbo sprejme tak p j Franc Gorjanc Kranj.	(b)
Kuhar (-ica)
restavracijski, samostojen in pryovrstna moč, za topla V mrzla jedila, sprejme v stalno službo takoj. Ozira sc ie na prvovrstno moč. - Plača po dpgovoru. - Ponudbe pod >15. julija 8225« na upravo »Slovenca« (bj
Večje trgovsko podjetje i?-če za takojšen nastop vestnega
šoferja-mehanika
Poročeni niso izključeni Pri ponudbi na upravo tega lista pod »Sigpren 8019« ic navesti starost in vsa dosedanja službena mesta.	(b)
Kolarski pomočnik
boljša moč, se sprejme takoj za težlij kolarslia dela. Franc Kodrun, ko-lar, Črna p. Prevaljah. (b
Dobro kuharico
samostojno, srednjih let, zmožno vseh hišnih del, perila, likanja, šivanja -išče fina družina v Ljub liani. Pogoj: čista in varč na. Ponudbe na upravo Slovenca« pod »Stalno št. 8271.	(b
Deklica iz Maribora
ki ima veselje do trgovine in govori tudi nemško, se sprejme. Ponudba je poslati na naslov: Ivan Kovačič, steklarna, Maribor.	(b
Gospodična
ki govori perfektno nem ško, se sprejme k večji družini na Gorenjskem svrho priučitve nemščine in instrukcije otrok. Ab solvenlke gimnazije imajo prednost. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Ugledna družina« 8347.
Iščem hlapca
na kmetijo v bližino Ljubljane, Naslov v upravi »Slovenca« pod 8395,
Kcojaški mojstri,
izdelovalci moške ali pa damske konfekcije dob delo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8397
Pošteno dekle
pridno, za vsa hišna dela sprejmem. --- Artdlovic Škofljica.	(b
Dvosobno stanovanje
oddani za avgust. Ogrinc, Alešovčeva 33.	(č
Stanovanje
soba in kuhinja v Zeleni jami, Liubl|anstia 55, oddam. Vprašati hišnika, (č
Dvosobno stanovanie
pritiklinami, balkonom in posebnim vhodom, oddam v Zeleni jami, Tovarniška ulica 21. {£
Oddam sobo
s posebnim vhodom in tekočo vodo za 14 dni, od 16. do 30 julija. Vprašati Jugličeva c. 3, I, padstr.
IESHBSB1I
Učenca sprejmem
v trgovino z mešanim blagom. Naslov v upravi pod štev. 8237.	(v)
Sprejmem učenko
krtč. staršev v mlekarno. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8235.	(v
Dvosobno stanovanje
na Kodeljevem oddam. -Naslov v upravi »Slovenca« pod št, 8338, (č
Enosobno stanovanje
s pritiklinami oddam. — Naslov v upravi Slovenca« pod št, 8357. (č
Stanovanje
2 sob, parket, kuhinje — visokopritlično, oddam s 1- avgustom. Otrin, Knezova ulica 35.	((j
Stanovanje,
obstoječe iz dveh, evenl, Ireh sob, enega kabineta, kuhinje ter drugih priti-klin, sg odda solid. stran-ki s 1. avgustom ali pa pozneje. Ogleda se: Rožna dolina, cesta V, št. 43 med 2. tn 2. uro popoldne
Mesečno sobo,
opremljeno, parketirano, s postrežbo ln posebnim vhodom, oddam na Rim ski cesti. Natančnejši na slov v upravi .Slovenca« pod štev, 8391.	[č
Korespordentka
sšuno prvovrstna moč, ki perfektno obvjada slov., srbohrvatski in nemški jezik s stenografijo po diktgtu, dobi stalno na-meščenie pri Industrifi. -Istotam se sprejme tudi
začetnica
ki je z odličnim uspehom absolvirala trgovsko akademijo ali šolo. — Ponudbe na oglasni oddelek ^Slovenca« pod »Samo prvovrstna moč« 8403.
Sprejmem vcziljo,
ki zna tamburirati. Etar-na, Mesini trg 17. (b
Fotograf, pomočnico
sprejmem. Posebno Izurjeno v izdelavi amaterskih del. V osebno spisani oferti je navesti zahtevale plače na oglasni oddelek Slovenca« Ljubljana, Celje, Maribor pod šifro »Foto 77«—8304. (b
Služkinjo sprejmem
k tričlanski rodbini. Ma-rib orf Gregorčičeva 52.
Zavarov. zastopnike
v vseh krajih bivše mariborske oblasti spreime angleška zavarovalnica Royal Exchange«, Glavni zastop, Maribor, Aleksandrova 30.	(b
Izurjen kovač
zmožen splošnega kova-štva, s podkovsko šolo, se išče. Ponudbe pod šifro »Prilika« 8287 113 upravo »Slovenca« (b
Dobavitelje sadja
za večje količine, proti takojšnjemu plačilu .iščemo. Ponudbe na O. Mahn iz Hamburga — točasno Celje, Holel Evropa.
Mlada šivilja
ki zna lepo mašiti perijo in nogavice, se takoj spreime. - Ponudbe pod šifro; »M. B.« 8318 na upravo »Slovenca« (b
Natakarica,
mlajša moč s kavcijo, zmožna nemščine, d°bi mesto. Naslov na oglasni oddelek ^Slovenca" pod: Zmožna« 8340.	(b
Dekie,
zdravo in močno, ki zna vsa hišna de|a, in neksi kuhe, s-preimem takoi. — Mavrič, Bežigrad 1. (b
m
ODDAJO: Štirisobno stanovanje
komfortno, se odda za avgust v Streijški ul. 22.
Solnčno stanovanje
lepo, štirisobno, v novi hiši sredi mesta, z vsem komfortom, etažna centr. kurjava — se odda mirni dobri stranki proti nizki na|emnini. - Ponudbe je poslati na upravo .Slovenca« pod šifro »Mirna ulica« 8393.	č
Mesarskega vajenca
sprejmem takoj. Gnidica, mesar, Laško.	(v
Učenko sprejme
krojačioa A. K., Sv. Petra cesta 49, Ljubljana (v
Vajenko
strojnega pletilstva takoi sprejmem, s hrano. Pogoj poštena in pridna. Večna pot 3, Podrožnik. Iv
Krojaškega vajenca
s hrano in stanovanjem v hiši sprejmem takoj. — Vrenjak Viktor, kroiač Rožna dolina VII—22.
Frizersko vajenko
vljudno in prijazno, s primerno šolsko izobrazbo, spreime takoi Franlo Rožič, Celovška 81. Si ška-Liubliana.	h
Parni kotel
ptodam ali zamenjam za I ago. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 8190.
(D
Kozolec (dvojnik)
skoraj nov, s 6 okni in mrežo, takoj prodam. — Anžič, Dobrunjo 26. (I)
Kopalne obleke
po meri, najnovejši modeli, po 65 do 85 Din —-Gržina, Celovška 44 (1)
Prodam citre (koncertne) in fotoaparat
6X9 »Agfafilm« pod ceno. Ponudbe pod značko »Ugodno« Stev. 8231 na
upravo -Slovenca«. (1)
Prazno sobo
veliko, sofnčno, poseben vhod, oddam, - Naslov v upravi pod štev. 8269 (s
Trisobno stanovanje
oddam s 1. avgustom: balkqn, kopalnica. Cena 450 Din. Poizve se v gostilni Urbančpk, Stožice št, 29, p. Ježica.	(č
Stanovanje dveh sob
kuhinje in prjtiklin se odda za takoi ali s 1. avgustom. Tyrševa 86. (č
Enosobno stanovanje
se odda, Pred remizo 15.
Stanovanje 3 sobic,
in kuhimie oddam za Din 450.—. Prodam tudi kuhinjsko kredenco, tridelno. Val. Vodnikova 15 — Zelena iama.	(6
Mebllrana sobica
■se odda gospodični. Sv. Petra cesta 52.	(s
Trisobno stanovanje
S pritiklinami, brez kopalnice — oddam mirni Stranki v bližini Zmajskega mostu. Ponudbe pod: »Ugodna lega« na Oglasni oddelek »Slovenca«. 8414
Enosobno stanovanje
v novi hiši, visokopritlično, se odda s 1. avgustom- — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8389.
IŠČEJO: Dvosobno stanovanje
iščem v bližini glavnega kolodvora za družino 2 starejših oseb za jktolier ali noiembor. Ponudbe ood -Stanovanje« na uprav« »iiluvei.-a. c
Sprejmem učenca
s 3 razredi srednje šole Stanovanie in hrana v hiši. — Fran Kamenšek trgov, z mešan, blagomi Ljubljana, Einspielerjeva ulica 30.	(v
r^sTfn
Zadovoljimo
vsakogar v ceni in kvaliteti. Lisler suknjiči 145 Din, športni 9S Din, la. pumparce 98 D. svilene srajce 45 D itd. Presker, Sv. Petra cesta 14. (1
Jahalna konja
prodam po ugodni eeni. Ouprih, Kranj.	(1)
Premog, drva, koks
prodaja Vinko Podobnik, Tržaška cesta štev 16 Telefon 33-13
Rabljena kolesa
ženska in moška, poceni kupite (tudi na obroke oz, knjižice) pri »Promet« v Ljubljani [nasproti križ. cerkve).	(1
Prodam stroj
za poliranje umetnih zob in stroj za valjati zlato. Rožna ulica 7, Baje. (1
Sortirana vina
letnikov 1933 In 1934 — 12.000 litrov — in iabolč-nik iz mošančk, 6000 litr., prodamo. Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju._ (1
Krasna stekl. stena
7 m, poceni naprodaj. —
Saria, Gosposvetska 13, Maribor.	(I
SemsnsKo ajdo
sivo in črno ter rdečo deteljo ima v zalogi
»Ekonom"
Ljubljana, Kolodvorska ul. 7.
Motor s prikolico
zaradi odpotovanja prodam, — Vraniali, krojač, Rožna dol. VII—22. (1
Visokopritl. hišico,
enostanovanjsko, z lepim vrtom, prodam. Ugodno za vpokojence Kosančič, Šmarje 48 p. Sevnici, (p)
Hišo v Domžalah
dvostanovanjsko, gospodarsko poslopje, 3000 m* sadnega in zelenj&dnega vrta, v prijazni legi ob drž. oesti, prodam pod ugodnimi plačilnimi pogoji- --- Naslov v upravi pod štev. 8229.	(p
Šivalni stroj
dobro ohranion, poceni naprodaj. Zabjak 10. (I
naimzie cene
S.fMiS9ruff
Ljubljana, Gqsposvetska št. 13.
Dvosobno stanovanje
ne več kot 20 minut oddaljeno od glavne ppšte, išče družina. Pqnudbe na upravo »Slovenca« pod šifro: Stalpo« 8283, (c
Stanovanje 2 sob,
* '	kabinet, kopalnica, v I.
Dvosobno stanovanje nadstropju ali visoko pri-s kabinetom, parketirano, {J'čie, rabim za november, oddam za 480 Din takoj.; H°nudbe na upravo »Slo-Isjotam tudi enosobno ! vfnca« Dod šifro »Pošten stanovanje za ceno 280' P|ac"'k« 84J3.	(c
Din. Milčinskega 68. (č . ' '1 ■_" -
----- Stanovanje
Sostanovalec dvo. ali' trisqbno, s kose spreime na hrano in Pa,nico in pritiklinami — stanovanje. Slapničarjeva mirna tričlanska obi-št. 9, Moste, (s te" za čas od t.—15. av--- gusta. Pismene ponudbe
Dvosobno stanovanje ZJ^.?IS^i^
s kuhinjo in pritiklinami oddam na Sv. Petra cesti 66, vhod Usnjarska ul. 2.
liana, Hotel Metropol, (c
Sobico in prostor
iščem, kjer bi v prostem času izdeloval mizarsko obrt. Ceni. ponudbe z na-v centru, mirno in čisto, vedbo cene je poslati na oddam boljšemu gospodu oglasni oddelek Sloven-na Poljanski cesti št. 13, ca« pod šifro Soliden in pritličje, levo.	(s točen« 8407.	(c
Malinovet
pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. PICCOL1, Ljubljana, nasproti »Nebotičnika*.
Austro-Daimler
A. D. M. — temeljito pp-pravljen, z balon, pnevmatiko, takoi uporabljiv, poceni naprodaj. Naslov v podružnici »Slovenca« v Celiu.	(I
Gostilniški inventar
skoro nov, tudi večja množina kozarcev in steklenic, naprodaj, Naslov v upravi pod štev. 838G.
__U)
Sachs-motor
prodam ali zamenjam za večjega. —■ Lojze Bizjak, Žirovnico.	(j
Francis-turbino in parno lokomobilo
jako poceni prodam. — na upravo
Gonilni jermeni
garantirane kakovosti za industrijo, mlatilnice, žage in vse vrste obratov v veliki izbiri pri Brcar in Comp., Ljubljana, Kolodvorska 35, Telef. 2725
Staro zlato, zlato zobovje
in srebrne Krone
kupujem oo najvišjih dnevnih cenah A, KAJFE2 urar
Ljubljana, Miklošičeva 14
Prodam hišico
dvostanovanjsko, z vrtom Naslov v upravi > Slo» venca« pod it. 8228. (p
Mulo hišico
z velikim in rodovitnim vrtom, 30 sadnih dreves, prodam za 20.000 Din. — Tesno (Maribor), Prešer-nova ulica 16.	(p
Vsakovrstno
zlato kupule
po naivišjih cenah CERNE, luvelir, Liubliana Woifova ulica čl. 3.
Dobro ohranj. stroj
za mešanje zemlje kupim. Ponudbe na Povalej Fr., Sv. Pavel, Savinjska dol.
(k)
Ponudb venca pod šifro ohranjeno« 8312.
-SIp-Dobro d
Športni čoln
VINA
Centralne vinarne v Ljubljani
bodo zadovoljila Vaše pivce najbolj!
Koruzo '/a sejanie
rdečo deteljo in ajdo
odtjaia
v Javnih skladiščih tvrdka Frane Pogačnik
d. z o. z., Tyrševa c. (Dunajska) 33
Otroški vozički
najceneje pri
S. Rebolt & Drug
Ljubljana, Gosposvetska
št. 13,
Komfortno sobo
Mostno tehtnico
centimalno, precizno in dobrem stanju, prodamo'. Interesenti io lahko ogledajo v tovorni Jakil Karlovcu.	(I)
Otomane
od Din 430.— naprej vse druge tapetniške izdelke razstavlja tapetnik Dolničar v Mostah pri Ljubljani na Obrtnišk razstavi.	(1)
poceni naprodaj, Mostar, Ižanska
Ign. 114.
Prodam
radi selitve 8 komadov montiranih. lepih eksem-plarov jelenskili rogov, — Naslov v upravi Slovenca« pod št. 8315.	(|
Okrušeno posodo
prodaja po nizki ceni Fr. Stupica, Ljubljana, Gosposvetska c. 1. Nakup starih kovin, čebelarske potrebščine. Monopolna zaloga razstreljiv. (I
Hladilnik
na električni, plinski ali petrolejski pogon ugodno prodam tudi na obroke Ponudbe upravi »Slovenca« pod Brezhiben hladilnik« št. 7717.	(1)
Vrtne stole
20.-
zložljive, proda po Din Tribuč, Glince, Tržaška cesta 6, telefon 3605,
Moško kolo
dobro ohranjeno, poceni *>rqdam. Rožna dolina X št. 8, Podrožnik.	(I
Upravni odbor Oražnove-ga dijaškega doma v Ljubljani razpisuje dobavo
57 m bukovih drv.
Pogoji so na vpogled pri hišniku v Wolfovi ul. 12.
(k)
Dvodružinska hiša
vogalna, periferija Ljub» Ijane" elektrika, plin, vrt, naprodaj tudi samo knjižice. Prevzem hipoteke polovične vradnosti mogoč. Ponudbe na upravo Slovenca« pod šifro; »Redka prilika« 8361. (p
Novo zidano poslopje
s 700 m- sveta, prodam za nizko ceno. — Tacen pod Šmarno goro 37. (p
Vib
z modernimi stanovanii ip kopalnico, prodani. Pu-nudbe na upravo 'Slovenca- pud šifro: Kom-fort 8323.	(p
Parcela — Vila
Iristanovanjska, jiod ceno naprodaj. — Ponudbe na upravo -Slovenca- pod šifro Stadion« 8320. (p
Maline
vsako množino, kupuje Homan, Liubliana, Sy. Petra c. 81. Tolelon 3539.
Kupim
dobro ohranjena okna vrata In strešno zarezno opeko. Naslov pove uprava -Slovenca« pod 8329.
Univ. mizarski stroj
na električni pogon kupimo. Širina skobelnika 60 centimetrov. Ponudbe na upravo Slovenca« pod šifro Z 201«. 8341, (k
Vinsko sesaljko
dobro ohranjeno, in ccvi, kupim- — Vilko Marin, Mirna.	[k
Češljano volno
kupujemo vsako količino. Ponudbe z vzorci poslati na Dalmafurda-, Zagreb, KotUraška ul. 29. (k
Novo hišo
visokopritlično. 15 minut od postaje Rajhenburg — prodam. Pojasnila dajei Trebše, železničar, Kolo-riba.	(p
Nova hiša
4 sobe in kuhinja, naprodaj. Konjar, Fr,, Zgornje Pirniče 107. Medvode (p
--i v—
Parcela
velika, salnčna lega. naprodaj veliko pod ceno pod Rožnikom. Informacije: Štuuenlovska 7, pritličje.	(p
Dvonadstropna hiša
8es|stanoyanjska, pudkle-tena, v Sp. Šiški, na prometnem kraju — ugodno naprodaj. Naslov v upravi Slovcnca pod 8351
Hiša,
dvostanovanjska. na zemljišču mesta Ljubljane, še npometana, naprodaj za Din 14.500. Nadalje posestva. hiše, parcele itd, prodaja in kupuje Resli-tetna pisarna, Liubliana, WoIfoya |.	(p
Manjše posestvo
na Dovjem, obstoječe iz hiše, gospodarskega poslopja, 2 njiv in vrta, z lepim položajem, naprodaj. Poizve se pri Zima Jože, Dovje 24.	(p)
Manufakturo
v veliki izberi nudi ugodno (državnim uradnlkpm tudi na obrokej Oblačil-nlca za Slovenijo, Ljub-liana, Tyrševa cesta 29 (hiša Gospodarske, zveze). Do preklica vzamemo v račun hranilne knjižice članic Zadružne zveze.
Kočija
landaver-koleselj v surovem staniu, Anjer. stroj de Vilbis« za ličarsko škropljenje, poceni prodam, — Prodani tudi voziček za pohabljene, na vzmeti, na trj kalsM, <» 100 Din. Kolodvorska 25.
Posestvo
73 arov rodovitne zemlje, zidana dvostatlovanjska hiša i gosp, poslopjem, elektrika, voda v kuhinji, V trgu Muta pri Maren-bergu, industr. kraju, naprodaj. Cena 55,000 Din, potrebno Din 48.000. Po izve se pri lastniku Ignac Jpvšenaku, Slov. Konjice (P)
Prodam posestvo
z gospodar, poslopjem po ugodni ceni, 2 minuti od postaje. Naslov v upravi Slovenca- pod st. 8156 (p)
Enodružinsko vilo
v Celju prodam, deloma na mesečno odplačevanje Olal-ačnik, kllučavniča Celje.
Dve dobri hiši
prodam na mesočne obroke. Potrebno nekaj denarja. Sarfner. Limbuš— kolodvor pri Mariboru-
Visoko obrestovanje primerne cene
Vinogradno posestvo pri Mariboru, 17 oralov, gosposka hiša, viničarija — Arondirano velcposestvn zraven Maribora nad 300 oralov, moderno mlekarstvo, hmeljarstvo, — Jri-nadstropna stanovanjske hiša v Mariboru, najlepša lego. — Trgovska hiša na naipromelneiši točki Maribora. — Stavbena parcele. — Promal ia pi. sama, Maribor. Alcksai?. drova 30,	(p
Nova hišfj,
enonadstropna. dvoijtano vaniska, t>j-izi| Stadiona naprodaj. Naslov v upravi pod štpv. 8390. ' (p
Prodam novo vjjp
v Celju. - Dopisa po*lati na upravo »Slovenca« v Celju pod štev. 1 tO*.
Stanovanjsko htšo
s štirimi dvosobnimi sta-
novanji, v dobrem slanTu
v Celili, prodam. Potrehni kapjlal 6QQ00 Din. Do nise na podružnico .Slo. nca- v Calju pod Uho
(p ' Ugodno«
|p
" Pri nas že m-kdo k. hof ie vvSORELAAA ln moro fadt vedeli!
Nova znanost v higijeni las je iznašla novo sredstvo za njih izmivanje, ki služi istočasno tudi za nego las, a to je „SORELA".
SORELA je amerikanska shampoo pasta v tubi. ki ne vsebuje alkalij, sode, mila in drugih jedkih substanc. SORELA vsebuje popolnoma nove organske, animolske in rastlinske tvarine. SORELA čisti lase in lasišče, preprečuje tvorbo prhljaja, seborrhoe in izpada, nje las ter ohranjuje lase zdrave do pozne starosti. SORELA napravj lase nežne, mehke, fine in jim daje prekrasen sijaj. SORELA pomlajuje ase, jih hrani in preprečuje prezgodnjo osivelost. Nadalje ima SORELA veliko prednost, da se raztopi v hladni kakor tudi v trdi vodi tako, da ni potrebna ravno topla voda in se lahko pod tušem higijenično izmijejo lasje na vsakem potovanju in na plaži. SORELA je v tubah izredno higijenična, štedljiva in cenejša od drugih sredstev za izmivanje las.
V kolikor je še do danes niste rabili, prepričajte se še danes in obrnite se na Vašo trgovino za brezplačno tubo za enkratno izmivanje, a če je tam ne dobite, pišite na »SORELA", Zagreb, Jelačičev trg 1, in priložite v znamkah Din 1-50 za poštnino. SORELA bo postala Vam kakor tudi Vaši rodbini nenadomestljiva.
Sorelo dobite v vsaki drogeriji, lekarni, parfumeriji in v boljših frizerskih
salonih.	Tuba za 6 izmivanj slane Din 12'—. Velika
družinska tuba za 15 izmivanj slane samo Din 25"-.
New-York, London, Pariš, Amsterdam, Berlin, Dunaj, Praga
Generalno zustopstvo in depo za Jugoslavijo: SORELA, Zagreb, Jelačičev irg 1.
Rabini 10.000 Din
takoj za trgovino. Vknjižba na I. mesto na hišo. Ponudbe na upravo pod št. 8289.	(d
Tvrdka A. & E. Skaberne
Ljubljana, iavlja, da jemlje do preklica v račun zopet
hranilne knjižice
prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov (Mestne hranilnice, Ljudske posojilnice itd.
Važno poročilo!
Boljši časi se bližajo onemu, kdor naroči kartoteko »Spoznaj sebe«, katera pomaga doseči katerikoli uspeh v poslovanju, pridobivanju, gospodarstvu, gospodinjstvu, v državni ali privatni službi, napredovanju, kreditu itd. Vsak se reši krize za vedno! S prilogami 900 strani iranko povzetje le 60.— Din. Samozaložba - Realna potreba« (J. Le-asil Ljubljana I, predal 286. (d
Tristanovanjska hiša
ob drž. cesti, elektr. razsvetljava, sadonosnik in zelenjadni vrt, se poceni proda. Cena 70.000 Din. Potrebni kapital 40.000. Vprašati: Saria, Gospo-svetska ul. 13, Maribor.
Nova hiša,
podkletena, dobro izdelana, 6 sob, 2 kuhinji, vsi pomožni prostori, 600 m-vrta, se proda za 80.000 Din. Jančar, D. M. v Polju 121, pri postaji. (p
Klavir
popolnoma nov, prvovrsten, inozemski, angl. mehanike, ugo-dno naprodaj. — Anica Marušiu, Knafljeva ul. 4, Ljubljana _(g)
Velik harmonij
s krasnim močnim glasom, sposoben za cerkev, proda po nizki ceni Mu-lej, Sv. Vid-Grobelno. (g
Manjšo godbo
na pihala, 13 instrumentov, ugodno proda Franc Birtič, p. Dobrova št. 10 pri Ljubljani.	(g
IHM1
Vsakovrst. pohištvo
spalnice, jedilnice, kuhinje, po najnižjih cenah, dobite ved.no v zalogi. H. Bitenc, strojno mizarstvo, Vižmarje, St. Vid. (ž
Smrekovo spalnico
in dele kuhinjske oprave poceni prodam. Friš':o-vec št. 3 a.	(š
IŠČEJO: Manjši lokal
svetel, v centru Ljubljane — iščem za modni salon. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »1. avgust« št. 7931.	(m
Prazen lokal
iščem v mestu ali okolici za daljši čas. - Naslov v upravi pod štev. 8276 (m
Gostilno
na prometnem kraju, tudi na deželi, vzamem v najem ali na račun. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro: »Takoj« 8370.
ODDAJO: Lep trgovski lokal, skladišče 150 m2
veliko in garaža, na Rimski cesti 2, se takoj odda v najem. - Poizve se pri
Trgovina
z mešanim blagom in moko na debelo, v okolici Ljubljane, oddam pod zelo ugodnimi pogoji v najem. Ponudbe na upravo Slovenca« pod »Dobro vpeljan 100.000«—8134. n
Posestniški sin,
ki je lastnik večjega posestva z novozgrajeno hišo, se želi poročiti s kmečkim dekletom čedne zunanjosti in 15.000 Din premoženja. Ponudbe s sliko na upravo »Slovenca« Maribor pod šifro: Takojšna ženitev« 8146.
Gospodična
stara 26 let, šivilja, <se želi v svrho ženitve seznaniti z značajnim, intelig. do 40 let starim gospodom, drž. nameščencem. Ponudbe s sliko na upravo »Slovenca« pod šifro: »Iskrenost« št. 8261. (ž
25 letni fant
vojaščine prost, želi poročiti dekle z dežele s primerno doto za prevzem obrti in trgovine v L;ub'jani. Ponudbe poslati nt upravo »Slovenca« pod šifro »Do 20.000 Din« št.8360.	(ž
Letoviščarjil
Za čas letovanja v Poljanski dolini Vam nudi domovanje in dobro prehrano z uporabo lastnega kopališča ob Sori za 30 Din gostilna Inglič, Sred. vas, Poljane nad Škofjo Loko.
25.000 Din v gotovini
rabim za takoj. Plačam 10 odst obresti in vknjižbo na prvo mesto novo-zidane trgovske hiše za dobo 1 leta. Ponudbe poslati na upravo »Slovenca« pod »Trgovec 1895— 8349.	(d
I IpififciEMiiffl iBiurtfflferRffi^ 1
Hodroce
posteljne mreže, železne zložljive postelje, otoma-ne, divane in tapetniške izdelke nudi naiceneie
RUDOLF RADOVAN tapetnik, Mestni trg 13. Ugodni nakup morske trave, žime, cvilha za modroce in blaga za prevleke pohištva
Nagrobne slike
spominske, na porcelan vžgane, po vsaki fotografiji, vseh velikosti in oblik. Naročajte: Kune Franc, fotograf, Ljubljana, Wol-fova ulica. — Zahtevajte cenik!	(t)
hišnici.
(n
Poslovni prostori
za pisarne ali večje delavnice, čez 100 m2, z velikim dvoriščem, se oddajo v najem. Sredina 15, Prule — »Gradidom« (n
Priporoča se pralnica
svetlolikalnica — čiščenje oblek Čuček, Kolodvorska 23.	(t
Lokal
pripraven za vsako obrt, predvsem pa za mesarijo, se takoj odda na Viču zraven cerkve na križišču dveh cest. — Poizve se: Glince, Tržaška c. 46. (n
Gostilno in trgovino
poceni oddam. — Cerar, Lukovica.	(n
Trgovski lokal
v paviljonu Scherbaumo-vega dvora v Mariboru se odda takoj v najem. — Vprašati pri Mariborskem kreditnem zavodu, Grajski trg 5.	(<n
Mlekarno
dobro idočo, oddam takoj v zakup radi družinskih razmer. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8354,
Inteligentna vdova
starejša, izvrstna gospo-dnja in dobrosrčna dru-žabnica, išče v svrho ženitve znanja s starejšim, bolje situirantm gospodom. najraje drž. uradni-ka, ki je še v službi. Le resne ponudbe pod šifro »Srečna jesen« na upravo »Slovenca«, podr. Celje.
Letovišče in kopališče
Š o r 1 i, Gorenja vas, Poljanska dolina — se priporoča.	(L)
Posojila
na vložne knjižice daie Slovenska banka, Ljubljana Krekov trfi 10
Batno šteto
7% investicijsko in stabilizacijsko posojilo - najbolje prodaste pri
Bančno kom. zavodu v Mariboru.
Knjižice
vseh zavodov kupim po najvišji ceni. - Sporočite zavod, znesek in ceno na naslov: Grašek Jože, zastopnik tt. »Financier«, Ljubljana, Gledališka 4. d
Posredujem
denar na
hranilne knjižice
vseh denarnih zavodov. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. Telefon 38-10 Pismeni odgovor 3 Din.	(d)
Uradnik
samoupravni službi (VI. polož. sk.j, samski, poroči primerno izobraženo gospodično, staro 35 do 45 let, odlično gospodinjo. Neomadeževana preteklost, blagosrčnost, neodvisnost in prijetna zunanjost so predpogoj. Gotovina za ustanovitev udobnega doma pod lastno streho (zaželjeno ca. 300.000 Din) gmotna potreba. Dopise na upravo »Slovenca« v Mariboru pod: Miroljubna zakonca
Letovišča
Hranilne kni
Družabnika sprejme
dobroidoče podjetje. Cenjene ponudbe z navedbo premoženja na upravo »Slovenca« pod šifro »Sigurnost« 8396.	(d
Izjava.
Podpisani obžalujem in preklicujem žalitve, ki sem jih izrekel 4. marca 1935 v Št. Ilju o gg. Iva-Kranjctt, mesarju v Št. Ilju in njegovi ženi ter izjavljam, da nimam imenovanima, zlasti kot obrtnikoma, ničesar slabega očitati. — Kari Dimnik, posestnik v Št. Ilju.
Hranilne knjižice
Hranilnice in posojilnice v Kočevju — kupimo. Pisati na Bančno komerci-jelni zavod — Maribor..
(di
!
Perica
1 liter »PERICE«, radop ijene v 50 litrov tople ali inr/le vode, je izvršim sredstvo za ribanje miz, stolov, hodn kov, po lov. marmorna, kopalnih kadi in sploh vseh emajli-rainh posod. Za ceno štiri dinarje dobite povsod steklenico tega tekočega luga. Naročila za trgovce tel. 3565
Zahvala in priporočilo.
Vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem vljudno sporočam, da sem opustil svojo špecerijsko trgovino, katero sem imel v bivših prostorih tvrdke F. Ter-dina na Starem trgu 17 radi nastalih razmer in se jim za njihovo naklonjenost in zvestobo najlepše zahvaljujem ter obenem prosim, da mi ohranijo in še učvrstijo prijateljsko vez tudi na mojem novem službenem mestu.
Od 15. julija t. 1. dalje bom vodil nanovo otvorjeno
špecerijsko in kolonijalno trgovino »MLAKAR"
na Starem trgu 28 (ravno nasproti moje dosedanje trgovine) kot poslovodja.
Z vsem spoštovanjem se Vam priporoča
Srefho Mlakar.
Zahvala.
Za vse dokaze iskrenega sočutja in za vsa sožalja ob smrti našega ljubljenega soproga in skrbnega očeta
Valentina Sever
se vsem najprisrčneje zahvaljujemo. Zlasti se zahvaljujemo preč. duhovščini, posebno pa preč. gosp. p. Krizologu za zadnjo tolažbo. Vsem darovalcem vencev in šopkov ter vsem onim, ki so dragega nam rajnika spremili na njegovi zadnji poti.
Še enkrat vsem: Bog plačaj!
Vič, 13. julija 1935.
Globoko žalujoči ostali.
Zahvala
Za vse izraze iskrenega sočutia, ki smo jih prejeli ob izgubi ljubljenega soproga, očeta, tasta, starega očeta, strica gospoda
IRANCA ARNŠKA
se tem potom najsrčnejše zahvaljujemo.
Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, pevcem Bežigrajskega pevskega društva za v srce segajoče žalostinke, vsem darovalcem krasnih vencev in cvetia ter končno vsem ostalim mnogo-tevilnim prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Se enkrat srčna hvala!
Ljubljana 14. julija 1935.
Žalujoči ostali

Tin okove in Tončkove prigode
77.
TABORIŠČE DIVJAKOV - KUP RAZVALIN
Gostilno oddam
v najem proti kavciji. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Dobi-o-idoča« št. 8394.	(č
Hotel »Hom«
Podhom, Gorje pri Bledu, Gorenjsko, nudi ugodno bivanje po nizki ceni. L
LETOVIŠČE PREDDVOR na Gorenjskem
Oddam tujske sobe
čez sezono, ako treba — tudi s kuhinjo. Ugodne cene! Več se poizve pri Anionu Murnik, Preddvor na Gorenjskem .	(L
• s v .
8Z3C0
vseh denarnih zavodov najugodneje kupite ali prodaste edino potom
Bančno kom. zavods
v Mariboru.
Za odgovor 3 Din.
Bančne vloge!
Nakup, prodaja, posojilo, vnovčenje, proti gotovini najugodneje. Poslovni zavod d. d., Zagreb, Praška ul. 6-II, tel. int. 38-38. — Vse informacije brezplačno.	(d)
Posojilo 10.000 Din
iščem proti sigurnemu jamstvu. Ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro: »Visoke obresti« 8273. d
Ocvrte piščance
dobite vsak dan v gostilni Keršič-Gorjanc, Šiška
Prosvetnim odrom
priporočamo novo ljudsko igro »Zagorski zvonovi«. Prirejena je po znani povesti iz »Domoljuba«. — Pošilja: Kušar Tone, Re-teče 20, p. Škofljaloka.
Šivalni stroj
iščem v posojilo proti odškodnini in garanciji pri privatni stranki. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Krojač« št. 8392.	(r
Za knjižice
Mestne ljubljanske prodam dobro idočo gostilno pripravno tudi za peka-rijo, brez konkurence, za 380.000 Din. — Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 8411.	(n
Kakor blesk či ti par keti o^tarej sko i h oči-tite pr i nas up I m ; jeno rarluino ščetko
Šimenc
Hli*4KO
Reflljeva c. 2
pri Zmijsketn meslu.
Izgubil se je prstan
z zelenim kamnom in diamanti. Pošten najditelj se prosi, da ga vrne proti nagradi na upravo »Slovenca«.	(e)
Pa gorili vsega tega še ni bilo dovolj. Ko je svojo jezico nad divjaki stresla, je začela premetavati še njihove kolibe. Kakor orehove lupine jih je obračala in pomendrala pod seboj vse, kar ji je prišlo pod noge.
Javna dražba
parne žage se vrši dne 28. julija 1935 v Novi vasi pri Rakeku. Tozadevna pojasnila in dražbenc pogoje dobe interesenti pri Rudolf Josip, župan obč. Blokc-Rakek, (1
Ko je tako do dobra očistila ljudožrsko taborišče, je zmagoslavno zaplesala in se ponosno potrkala ob prsi, kot bi hotela reči: >Naj se še kdo loti mojih malih varovancev — nič boljše se mu ne bo godilo, vau-hoook


na vrtu ali verandi je
desetkrat slajši
ako sedite na udobnih in krasnih zložljivih foteljih ivrdke Hemec-CO. — Oglejte si jih brezobvezno v naši poslovalnici, Ljubljana, Kersnikova ulica 7