18. štev. V Kranju, dne 4. maja 1912. X1IL leto. GORENJEC Političen in gospodarski lisi Slane m Kranj i dostavljanja* na dom 4 K, po polti a celo leto 4 K, za pol leta 8 K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Posamezne itevilke po 10 vin. — Na naročbe brez naročnine se ne utira. — Uredništvo 'n upravništvo je v hiši štev. 178. — Izdajatelj: Tiskovno društvo v Kranju. — Odgovorni urednik: Ciril Mohor. — Rokopisi naj se ne pošiljajo prepozno. Izhaja vsako soboto ob enajstih dopoldne Inserati se računajo za celo stran 50 K, za pol strani 80 K, za četrt strani 20 K. inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila s« plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust — Upravništv" naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Zmaga krščanstva na Dunaju. Prva priprava za evharistični shod na Dunaju se je srečno zvršila. Pri občinskih volitvah so sijajno zmagali krščanski socijalci. Vesel glas gre danes od ust do ust: Prestolnica Avstrije je po večini krščanska! Da se te zmage krščanske misli pri sedanjih razmerah katoličani nismo nadejali, povemo odkrito. Nič ni čudno! Vse, kar je veri sovražnega, se je strnilo, in pripravilo na odločivni naskok v trdni nadi, da smrtni sunek dobi v srce »kleri-kalizera najbolj klerikalne države", da bo to .začetek konca cerkvi zasužnjene Avstrije". Bilo je kakor veliki petek: pogan in Žid sta postala prijatelja in se zvezala, da bi krščanstvo pokončala. Delovala so mogočna „peklenska vrata" dunajske tajne lože, ki je izdajala parole rdečemu in svobodomiselnemu časnikarstvu cele države. Slovenski hlapci so bili še najbolj poslušni. Kar je prinesla velika Židinja na Dunaju, vse so ponatisnili. Da, »Zarja" in .Narod" in .Dan" so »Neue Freie Presse" še prekosili v prerokovanju, da bo na Dunaju krščanska stranka popolnoma premagana, .da klerikalci" sploh ne dobijo nobenega mandata. Med tem časom so se pa pletle vrvi, ki so zvezale čedno družbo protikristjanov v eno trumo. Pletla sta vrvi za zvezo: srd do krščanstva in židovski denar. Nastopile so tedaj čete rdečih socijev in židovskih liberalcev in nemških naci-jonalcev in Čehov in svobodomiselnih napred-njakov brez ozira na kri in jezik in stan in bogastvo, vse pod eno zastavo, vse z enim geslom: Doli s krščanstvom! Čifut in rdečkar sta se prva objela in s skupnimi kandidati šla na volišče. Ko je bil umrl vojvoda krščanskih socijalcev, slavni župan dr. Lueger, je, samoobsebi umevno, v stranki nastopila zmedenost, ki je imela posledico, da je potem pri državnozborskih volitvah krščanska stranka res močno opešala. Kdo bi bil mislil, da se bode tako naglo zopet dvignila, organizirala in zmagala vse združene nasprotnike? Naši rdečkarji in naprednjaki so že kričali: Krščanski socijalci na Dunaju so na tleh, niti enega zastopnika ne dobe več in enak poraz pride tudi na klerikalce na Slovenskem! — Govore naj pa zdaj številke o izidu volitev! Vseh občinskih svetnikov šteje dunajski občinski svet 164. Pri tej volitvi je bilo treba na novo voliti 78 odbornikov, od teh so jih dobili krščanski socijalci: v I. razredu 5, v II. razredu 44, v III. razredu 3 in v IV. razredu 11; tedaj skupaj 63. Socijalni demokratje in židovski liberalci so vjeli v vseli razredih skupaj 15 mandatov in vse druge svobodomiselne stranke nobenega ne. Imeli bodo tedaj v občinskem svetu krščanski socijalci 130 odbornikov, (.separatisti 4, judovski liberalci 20, socijalni demokrati 10 odbornikov, nemški nacijonalci pa niči'Za krščanske aocijalce je dal največ mandatov II. razred, ki se imenuje razred inteligence. Ta slavna zmaga krščanskih socijalcev na Dunaju bo imela velik vpliv na vso politiko Avstrije. Dunaj ima mnogo več prebivavcev, kakor vse slovenske dežele skupaj, Dunaj je srce države. Na posvetovavnici cesarskega Dunaja bo še vihrala krščanska zastava in bo bodrila k stanovitnemu boju vse narode države, da zmaga povsod krščanska misel, ki je edinotrdna podlaga sreče in blagostanja. Ne dajte se premotiti socijalnim demokratom! Na Francoskem se je dogodila pred kratkim ta-le zanimiva dogodba: Vojaka Tisseau in Nollei sta bila v mestu Mansu obglavljena z žiljutino. Napravila sta zločin, da sta neko 65 let staro kmetico, po imenu Luccan, umorila in ji vzela par sto frankov. Obsojenca sta se pred smrtjo kesala svoje hudobije. „Povejte moji ma- teri," je klical eden svojemu advokatu, .da sem še nazadnje nanjo mislil, in ne pozabite na moje pismo." O tem pismu mnogo razpravljajo francoski časniki in zasluži, da ga tudi mi objavimo. Glasi se: .Mans, dne 25. marcija 1912. To pismo pišem svojim zagovornikom, ki so storili vse, da bi me rešili. Poslužite se tega pisma drugim v svarjenje, da jih obvarujete enake nesreče. Iz teb vrstic vsak spozna, da je mojega padca kriv le pouk, ki sem ga prejemal v svoji mladosti. Bil sem član spoštovane družine. V šoli so nas učili, da imajo stariši le omejeno oblast nad otroci in da po postavah stariši nimajo oblasti, kaznovati svoje otroke. V šoli podani nauki, da so vsi ljudje enaki in da nikomur ni treba bogastva, so me spodbujali k zlom činom in tako sem storil prvi pregrešek. Prišel sem vsled tega v pobolj-ševavnico. Tukaj sem dolga leta veliko trpel, kajti vodji ni bilo mar, da bi se mi poboljšali; kazal nam je le svoje zaničevanje in pri malih pogreških nas je zadela kazen: suh kruh, verige in ječa. To hišo sem zapustil čez nekaj let iz mučen od trpljenja in z gnevom do človeške družbe, ki je bila kriva moje nesreče. Obrti nisem znal in hudo nagnjenje me je gnalo, da sem padal globokeje. Storjena pregreha, ki me je izključila iz človeške družbe, je postala zame sreča. V ječi v Mansu, kjer pišem to pismo, sem našel duhovna, ki me je poučil, kaj je življenje. Pri-poznam, da tega preje nisem vedel. Z&me so ti opomini prišli prepozno. Želim pa, da bi te vrstice bile v pouk in svarilo mnogim mladeničem, ki se dajo premotiti socijalno-demokratičnim nazorom, kakor sem se dal jaz premotiti. Taki po jalovih obljubah, ko so se dali premotiti, zapadejo obupnosti. Umrl bom srčno, ker sem prepričan, da mi bode Bog, ki je bolj usmiljen, kakor ljudje, moje hudobije odpustil in me k sebi vzel. Srce mi pa krvavi, ko se spomnim svojih dragih startšev, ki se ne bodo dali potolažiti. Prosim Vas, obiščite jih in povejte jim, da odkritosrčno obžalujem- FODUSTEK. Janko Bajde: Grajski lovec. Daije. Matevž premeri zbrane s svojimi očmi, nato jih nagovori tako-le: .Dragi bratje, sotrpini! Dan-zadnem narašča naše število. Prejalislej potegne z nami cela okolica. Bojevati se hočemo za sveto stvar — za svoje stare pravice. Naprej za staro pravdo! Kako prijetno smo živeli poprej, dokler ni bilo tega trinoga v naše kraje! Opravljati smo sicer morali tlako, dajati desetino, toda gospodar naš je ravnal z nami kakor z ljudmi. A sedaj? Huje se nam godi, kakor živini. Zavoljo tega mora pasti trinog, ki nas tlači. Proč z graščakom! — je naše geslo; smrt trinogom! — naš bojni klic. Zahvaljujem se vam za zaupanje, ki ste ga imeli do mene, a danes stoji med nami zmož-nejši, kot sem jaz. Njemu je dobro znana okolica, pozna tudi grad in razmere v njem. Temu možu se uklonim tudi jaz, on bodi moj naslednik, on naj nas privede do naših pravic! Živijo, Gregor, naš novi vodja! »Tovariši," prične Gregor, in se mogočno vzravna, „ali ste pa tudi pomislili, kaj ste mi s tem izročili? Se li se ne bojite, da bi vas jaz izdal ?" „Žtvel naš glavar, Gregor Sokolski!" zaori po tesni sobi. Nato pa vstane star, suh možic in prične s hreščečim glasom: „Ne tako, glavar! Kdor je doživel tako sramoto, kakor si jo ti, ne more pozabiti maščevanja. Kdor je preživel svoja leta med nami, med priprostim ljudstvom, ta pozna ljudstvo, in ve, da ne stori koraka, če se ga ni poprej premislilo. Vemo, kaj nas čaka, če nas dobijo v svoje pesti. Toda bolje je umreti, kakor pa tako dalje živeti. Govoril sem. Kdor pa ve povedati kaj boljšega, naj obrne svoj jezik, dokler je čas." „Veseli me vaše zaupanje. Čujte tedaj mojo prisego: Jaz, Gregor Sokolski, do včeraj prost kmet, danes vaš glavar, vam prisegam, da vas ne zapustim nikdar; le smrt nas more ločiti. Pridobiti vam hočem nazaj vaše pravice, ali pa umrjem z vami. Pa tudi od vas zahtevam, da ste mi zvesti, da bodete poslušali moje ukaze. Mi li prisežete to?" .Prisezamo!" se oglasi kakor iz enega grla cela družba. Zona je izpreletela Gregorja, ko je pomislil, kako navdušeni so ti ljudje, da se iznebe očeta nje, ki mu je silila nehote pri vsaki misli v glavo. Ljubil je Tam aro in se tresel za njeno prihod-njost. Ako pade graščak, se bo zgodila edinole pravica; a njo mora obvarovati vsake nesreče. Dolgo so se še menili o tem in onem. Ko so se naposled razšli, se je Gregor z Matevžem zamišljeno vračal v skrivališče. Kako vesel je še pred par dnevi korakal po teh gozdih, kako ga je veselilo vesoljno stvarstvo I Danes pa se zdi sam sebi mrtev. Toda čemu to otožno premišljevanje? Prisegel je svojim tovarišem, da jih ne zapusti in prisego bo tudi držal, naj se zgodi, kar hoče. A na prostem je že še bilo. Ko pa je prišel v votlino, ko ni videl druzega, nego mogočne skalnate stene, začele so ga mučiti zopet temne misli. Videl je svojo drago mater, kako ga željno pričakuje, kako hrepeni po njem. Naj jo li obišče zvečer, ko se bo zmračilo ? Povedati bi ji moral, zakaj da ga ni bilo toliko časa, povedati o svoji družbi in njenih namerah. Kako bi revico to prestrašilo! Ne, tega ne stori! Bolje je, da ne ve ničesar. „Bog te čuvaj, draga, dobra mamica! Morda se ne vidiva nikdar več!" Tako je preteklo nekaj dni, ki jih je preživel Gregor v vednem dušnem boju in morečih skrbeh. Vest mu je očitala, da ne dela prav, da ima pravico do maščevanja le Oni nad oblaki, da je upor proti graščaku kaznjiv tudi po obstoječih postavah. Ga li veže pravzaprav prisega, dana upornikom? — Take in enake misli so se mu vzbujale neprenehoma ... Med ljudstvom pa je vrelo in se kuhalo. Vedno so še pristopali novi člani k tajni zarotniški zvezi. Čakali so le primernega trenutka, da izvrše svojo nakano. V gradu samem pa je bilo vse mirno. Kmalu so vsi pozabili na Gregorja. Drugi lovec je postal njegov namestnik. Ponosno je hodil okrog; revež ni slutil, da ga le prekmalu zadene zasluženo plačilo. * Po svojih ogleduhih je izvedel Gregor, da je odposlal graščak večji del svojih hlapcev pod vodstvom valpeta na Hrvaško, kjer je izbruhnil med njegovimi podložniki upor. Ugodnejšega trenutka si ni mogel misliti. Naznanil je hitro I'M Ali/ svoje zločine in da velika bolečina in kes napolnjujeta mojo dušo. Upam, da starše najdem na onem svetu, in ne bom nehal zanje moliti, dokler jih ne najdem." Benjamin Tisseau, v vojaški ječi v Mansu. Francoski liberalni list „Echo de Paris" je pital glede tega pisma to le: „Z ogorčenostjo moramo opazovati vpliv, katerega je imel, kakor piše Tesseau, nanj pouk, ki zamore podžigati le slaba nagnjenja. Res je in tu najdemo potrjeno tole: Pod pretvezo, da bi iztrebili kle-rikalizem, so v srcu otroka zatrli vse to, kar j» tvorilo plemenitost in moč verskih načel, namreč: spoštovanje do staršev in čustvo za dolžnosti, ki sta večna temelja nravnosti. V mladih dušah so zatrli zavest, da je bistven razloček med dobrim in slabim. Preteklo nedeljo so v velikem gledališču Surbone pod predsedstvom naučnega ministra tisoči učiteljev peli oficijelno himno, ki se končava tako: .Kaj so nam mar nebesa? Mi imamo zemljo 1" S tem se duša otroka pusti neoboro-žena zoper nagnjenje do zločinov." DOPISI. Iz Tržiča. Prvi majnik so rdečkarji praznovali s par streli in s harmoniko, druge nesreče ni bilo. Stroji so se vrteli, kakor vsak dan, in delavstvo je delalo po vseh tovarnah. — V krajni šolski svet so bili izvoljeni trije Slovenci. Nemci so ostali z dvema glasovoma v manjšini. — Vlada je razveljavila dva delavska mandata za občinski odbor le vsled tega, ker jo je občinski urad napačno informiral. V odbor je poklicala dr. Havlina in gostilničarja Kavčiča. Delegaciji. V ogrski delegaciji je finančni minister Btlinski tolažil Madjare, da ljudstvo v Bosni niti ne misli na trializem in da ne želi ni-kake izpremembe državnopravnega sestava. Zunanji minister grof Berchtold je pa govoril v avstrijski delegaciji o razmerah naše monarhije do drugih držav. Omenil je, da se razmere z Rusijo morajo zboljšati, in je obžaloval, da so Dardanele še zaprte. Delegat dr. Šusteršič je vprašal predsednika, kako se bo moglo vršiti pogajanje z ogrsko-iuvaško delegacijo, ker ist? ni pravilno sestavljena, kajti na Hrvaškem ni sabora in tedaj Hrvatje tudi nimajo delegatov. Predsednik Do-bernig je odgovoril, da je ta zadeva važna, da pa nanjo ne more precej odgovoriti. Dr. Č ngrija )c predlagal, da naj avstrijska delegacija z ogrsko sploh ne obravnava, dokler na Hrvaškem ne zavladajo ustavne razmere. Dokazal je iz zgodovinskega razvoja H-vaŠke, da Ogri nimajo pravice podjarmiti Hrvatov. Delegat Masafyk je kritiziral imenovanje zunanjega ministra in se strinjal glede imenovanja Čuvaja z delegatom Čmgrijo ter je obžaloval, da Madjari izrabljajo vladarjevo osebo v svoje svrhe. Knez Schwarzenberg je omenil, da se je treba baviti z jugoslovanskim vprašanjem, ker je to najvažnejše vprašanje cele mon arhije. Hrvatje naj bi se zavedali, da je njih širša domovina avstrijska monarhija. Tudi Bosna in Hercegovina naj imata zastopstvo v delegacijah, to se pa drugače ne more zgoditi, kakor potom trializma. Vendar Jugoslovani naj bodo oprezni, da ne padejo v radikalizem. Govorili so v prilog Hrvatom še delegati Klofač, Spinčlč in Kramar. Slovanski jeziki na jugu. V Belgradu se je ustanovila šola za slovanske jezike. Za enkrat poučujejo v njej le ruščino, poljščino in češčino, čez kratko bodo uvedli tudi pouk v ostalih slovanskih jezikih. Na Bolgarskem je vpeljana sedaj ruščina v vseh razredih na vseh srednjih šolah s tri do štiriurnim poukom na teden, dočim se je preje poučevala le eno uro v tednu in še to le v poslednjih razredih. Na univerzi v Sredcu, kjer obstoji dosedaj stolica ruske literature, nameravajo ustanoviti v kratkem tudi lektorate za druge slovanske jezike. Na Češkem se je razdrla poravnava med Čehi in Nemci, ker so izstopili nekateri Čehi iz komisije. Češki državni uradniki so sklenili, da izstopijo iz dunajske centralne zveze državnih uradniških organizacij in da bodo ustanovili zvezo slovanskih društev za državne uradnike. V Zagrebu je bila dne 1. maja v gledališču velika manifestacija, ko se je v spomin obletnice, da sta bila obglavljena Zrinjski in Frankopan, predstavljala igra .Zadnji Zrinjski". Ko je igravec izrekel besede: .Žalostno je na Hrvaškem !" je občinstvo vstalo s sedežev, zaklicalo: Tako je! in začelo peti narodno himno. Omejitev pijančevanja. Minister Heinold je rekel v državnem zboru, da vlada ne bode izdala zakona zoper pijančevanje, ampak le nekatere odredbe, da se pijančevanje omeji, in poizkušalo se bode ljudstvo poučiti o škodljivosti opojnih pijač. Proti sv. Janezu Nepomuku so nastopili praški svobodomiselci. Društvo .Volna Mvšlenka" je vložilo prošnjo na županstvo, da naj se prepove starodavna procesija na god sv. Janeza, ki je vedno prav lepa, ko se ljudje vozijo v čolnih, okrašenih z lučicami, po Veltavi. Svobodomiselci hočejo, da naj se ta procesija uvede v čast zgodovinarju Palackemu, ki je bil protestant. Katoliško šolstvo na Ogrskem. Škofje in duhovni vzdržujejo na Ogrskem mnogo katoliških šol. Tako imajo katoličani v Budapešti 11 zasebnih ljudskih šol, 5 meščanskih šol, 2 učiteljski pripravnici in 3 gimnazije. Za vse te šole mnogo žrtvujejo premožni ogrski škofje. V Italiji je opešalo versko življenje, ker so se po framasonskih načrtih uvedle ljudske šole, v katerih se ne poučuje verouk. Tudi v šolah v mestu Rimu ni nič krščanskega nauka. Le v nedeljah in četrtkih zbirajo duhovniki po cerkvah šolsko mladino, da ji razlagajo katekizem, če kdo hoče priti. Semtertja katekizem otroke uče po cerkvah namesto duhovnov tudi nune. Pridigam podobnega krščanskega nauka, kakor je pri nas v navadi, pa v Italiji ne poznajo. Tudi pridig je med letom malo, le v postu jih imajo vsak dan. Za prvo sv. obhajilo se pripravljajo otroci en teden. Imajo pa, zlasti ubožni otroci, ves ta teden po samostanih in škofijah brezplačno stanovanje in hrano. Ker je na Italijanskem duhovnik izrinjen iz šole, si lahko mislimo, kakšna je verska vzgoja, vsem kmetom, naj se zbero, ko nastane mrak, na določenem mestu v gozdu. Nekako veselje je zavladalo po vsej okolici. Vse je oživelo! Skrivoma so snažili možje in mladeniči zarjavele meče, ki so dozdaj mirno ležali v podstrešju, skriti med staro šaro, poizkušali so loke, če so še dovolj trdni, in pripravljali puščice. Napočil je mrak usodepolnega dnr Vrsta možakov se je posamič pomikala proti gozdu in ondi izginila med gostim drevjem. Ponarejen skovik sove je kazal vsem, kje so drugi tovariši. Zbrani so vsi — samo glavarja ni od nikoder. Nekateri so že ugibali, da jih je morda zapustil ali celo izdal, kar se pokaže med njimi Gregor, kakor da bi bil prišel iz tal. Obraz mu je bil nenavadno bled, oči so se mu mrzlično svetile in glas se mu je tresel, ko jih je nagovoril: .Tovariši, ura, v kateri se odloči naša usoda, je tu! Če se nam posreči, prodreti v grad, potem ni več našega graščakal" .Smrt trinogu!" oglasi se nekdo izmed množice. .Sodil ga ne bom jaz — sodite ga sami! Storite, kar hočete. Le eno vam rečem. Kdor se mi drzne položiti le prst na Tamaro, temu je zašlo nocoj zadnjikrat solnce. Prepričan naj bo, da moja puščica ne zgreši c lja. Tamara je moja — vse drugo je vaše. In sedaj za mano! Noč je temna, hoditi ne moremo hitro; prej, ko bomo pred gradom, bo v njem že vse spalo." Molče kot mrtvaški izprevod se je pomikala četa po gozdu. Noč je bila temna, videti ni bilo niti ene zvezdice, sivo črnikasti oblaki so se drvili po nebu. Po dobri uri hoda so pod gradom. Lestve, ki so jih prinesli s seboj, so bile kmalu pristav-Ijene. Mož za možem je plezal počasi in varno na obzidje ter se potem tiho spustil na dvorišče. Straža v stolpu se je menda čutila popolnoma varno in je mirno spala. Ko so se uporniki zbrali, so zasedli vse izhode. Pri tem je nastalo kolikor toliko hrupa, straža se je zbudila. Zamolkel glas roga je naznanjal ostalim grajskim prebivavcem, da jim preti nevarnost. Zaspani hlapci so prilezli iz svojih ležišč — a prej, ko so se zavedli, kaj se godi, so bili povezani. Le prvi lovec, oboražen s kratkim mečem, se je postavil v bran. Kmalu pa je ležal na tleh s preklano glavo. V velikih skokih je premeril Gregor dvorišče in hotel naravnost v Tamarino stanovanje. Vrata so bila zaklenjena. Rahlo potrka nanje — nobenega glasu; potrka glasneje, sedaj šele se vzbudi Tamara. .Kdo je? Moj Bog, kaj pomenja ta vrišč in krik na dvorišču?" „Pomirite se, gospodična! Ne zgodi se vam nič zalega! Spodaj ni nobene roparske druhali, ampak kmeije so, katerim je vsled krutega ravnanja njihovega graščaka vzkipela kri, ki žele edino le to, da se postopa ž njimi kakor z ljudmi." Spoznala je glas svojega rešitelja v gozdu. .Moj oče — moj nesrečni oče! Gregor, rešite mi očeta in moja hvaležuost vam ne izostane!" Dalje priti. in zakaj tudi pri nas liberalci in socijalni demo kratje na to tišče, da bi se ločila šola od cerkve da bi duhovnik potem v šoli ne imel noben« besede. Na Francoskem se krepijo katoliške orga nizacije, tako da organizacije tiskarjev, lesnih ir železnih delavcev po številu članov že presegajo socijalno-demokraške organizacije. Petrograd. Po tovarnah štrajka 25.000 delavcev. Vrše se hišne preiskave, sumljive delavce zapirajo. Irce so smatrali Angleži kot katoličane več stoletij za sovražnike države. Porabljali so Angleži razna sredstva, da bi bili zatrli katoliško cerkev na Irskem. Sedaj so pa angleški politiki prišli do prepričanja, da so Irci prav dobri državljani in da jim gre po vsi pravici avtonomija, katero bodo v kratkem dobili ravno zato, da se bodo mogli brzdati drugi revolucionarni elementi, ki so državi res nevarni. Italijani v Afriki. Vsled hude vročine v Tripolitaniji vlada med italijanskim vojaštvom velik nered. Nekaj vojakov se je poveljem začelo upirati. Kolovodje upornikov so obsodili na 6 do 8 let težkega prisilnega dela. Italijansko - turška vojska. Italijansko brodovje si več ne upa napadati Dardanel. Ta teden je brodovje imelo manevre med otoki Imbros Tenedes in Lemnos. Pred Lemnosom je bilo 9 oklopnic, 14 torpedovk in 2 veliki eks-portni ladji. Zasedli so Italijani otok Astropalija ali Stampalija v južnem delu Egejskega morja ki ima dobra pristanišča. Ministrski svet v Carigradu je sklenil, da se odpro Dardanele. V pristanišču že čaka okoli 100 trgovskih ladij. — Poroča se, da se je potopila italijanska ladija .Re Umberto", ki je trčila v skalo, ko je izkrcala vojake v Tripolisu. Turška ladjica .Semendre" je pa zadela v Dardanelah na mimo in zletela v zrak. Utonil je kapitan z 12 mornarji. Seja Občinskega odbora v Kranju z dne 26. aprila. Župan je naznanil, da bode dne 8. maja kolavdacija novega mostu in pešpota na kolodvor. Odobri se nato cenik za oddajo vode iz Kokrskega vodovoda. Gospej Ivani Čolnar se dovoli, da bo smela v tržnih dneh ob prodajalni izstavljati posodo. Napravi se pritožba, ker je oblastvo dovolilo krojaču Udirju iz Drulovke, prodajati v mestu narejeno obleko. Napelje se vodovod v bolnico za silo v Pungertu (ki je bila sezidana iz ubožnega denarja) v proračunanem znesku 175 K 80 v. Napredek pa tak! Odkar so se poslovili Nemci od deželnega gledališča in so v .Ljudskem Domu" predstave za pristaše S. L. S, je ljubljansko deželno gledališče, sezidano s tolikimi stroški deželjanov, naenkrat preveliko. V Ljubljani je namreč nastalo tako pomanjkanje naprednega gledališkega občinstva, da so dne 2. t. m. slovenski igravci gostovali, ne v gledališču, ampak v veliki dvorani .Narodnega Doma" in vsi slovenski ljubljanski listi so delali reklamo za .neizmerno zabaven večer in velezabavno burko v — Domu". Prej so se pa liberalci bahali, da bo gledališče vedno polno, ko bi igrali tudi desetkrat na teden sami. Za ljubljanske ubožce je dobro preskrbljeno. .Narod" pravi, da bode ljubljanska mestna občina poskrbela za svoje ubožce, da bodo živeli kakor grofje in baroni, ako občine po deželi zgrade take ubožnice in hiralnice, kakršne so v Ljubljani. — Ali niso mar te besede res modre? Samo denar se mora začeti stekati drugače, pa se bo to zgodilo: Ne več z dežele v Ljubljano, ampak narobe! Liberalna infamija. Skoro vsa Ljubljana, piše .Narod", .je romala v nedeljo k patronu sv. Jurju, ki je kot prijatelj škofov sv. Cirila in Metoda blagohotno prepustil naši šolski družbi pričetek slavnosti. Kinematograf je imel vedno mnogo obiskovavcev. Prirejeno je bilo tudi obširno plesišče, na katerem ni zmanjkalo nikdar plesaželjnih parov." Vse to na čast — trem svetnikov ' Cirilmetodarji v Kranju so začeli posnemat' Ljubljančane in bodo priredili nocoj v .Čitavnici" ples in druge razposajenosti na — čast svetnikoma Cirilu in Metodu Gasila bo godba! Liberalci, ne norčujte se iz svetnikov 1 Zveza z Nemci. Gospodje liberalci! Kdo je volil g Pammerja za podpredsednika trgovske in obrtne zbornice? — s temi besedami .Zarja" vest izprašuje naprednim narodnjakom ter dostavlja: .Čudno je, da gotovi krogi vedno in vedno najraje lažejo ter iščejo nepoštenega orožja v političnem boiu." Socijalni demokratje so se zopet izkazali pri zadnj.h občinskih volitvah na Dunaju kot podrepniki židovstva. B.le so ožje volitve med krščanskimi socijalci in židovskimi kandidati v IV. razredu. In rdečkarski voditelji so izdali svojim backom zapoved, da ne smeio voliti krščansko- socijalnih delavcev, temveč židovske milijonarje in bogataše. To je res delavska stranka I Sram jih bilo! — Sociialni demokratje so pri teh volitvah na Dunaju lako sleparili, da je bilo v enem samem dnevu 121 sodrugov prijetih in Priloga „Gorenlcu" Štev. 18 Iz 1.1912. vrženih v ječo. Posluževali so se v boju proti krščanskim socijalcem revolverjev, nožev in drugega orožja. Neumljivo je, kako more pameten človek še držati s tako stranko. Hinavci. Socijalni demokratje na Dunaju so izdali oklic za praznovanje prvega majnika. V tem oklicu pravijo, da se bore proti draginji. Vendar je uradno dokazano, da se v njihovih pekarijah prodaja najdražji kruh, živila v njihovih konsumih so mnogo dražja, nego pri trgovcih. Nadalje pravijo, da hočejo nastopiti proti kapitalistom, par dni preje so se pa na Dunaju pri občinskih volitvah družili z najhujšimi kapitalisti. Tudi po vseh industrijskih krajih na Kranjskem so se mokrači pri volitvah zvezali s kapitalisti, tako na Koroški Beli, Jesenicah in v Tržiču. Ostudni hinavci! Kranjski protestantje so gotovo zelo srečni, ker imajo za pastorja znanega dr. Hege-mana, s katerim ima časopisje vedno dovolj opraviti. Najti ga je povsod. Kadar se vrši kak proti-katoliški shod gori na Češkem ali na SoJnogra-škem ali kje drugod, je Hegeman zraven. Mož je imel že večkrat opraviti s sodnijo. Nedavno se je zopet pojavil v Solnogradu. Ondi biva neki zdravnik dr. Rakuš, ki je bil vsled silnega raz-žaljenja sv. Očeta, zaprt v ječi. Njegovi brezbožni prijatelji so mu priredili ob povratku iz ječe pozdravni večer. In na tem večeru je govoril zopet ljubljanski pastor dr Hegeman. Zelo veliko časa ima pastor, tudi dobro plačo mora imeti, ker na-pravlja take izlete. Vsekako pa je kranjskim protestantom čestitati na tem vzornem možu. Bojkot oznanjuje v zadnji številki .Učiteljski Tovariš" in kriči: „S klerikalno zalego boj do skrajnosti!" Posebno se list vsaja nad Slomškarji, rekoč: .Krščanstvo je imelo Iškarjota, slovensko učiteljstvo ima pa Slomškarje!" — Tako daleč je prišlo glasilo rajnega Praprotnika! Ali so res katoličani sami buteljni? Kdor bere delj časa slovenske napredne liste, se mora navzeli prepričanja, da katoličan, klerikalec in butelj je eno in isto. Naši naprednjaki vedno deklamirajo, da so Slovenci zato klerikalni ker so še preveč omejeni in nevedni in da jih bo treba izpeljati iz te teme in osvoboditi tega jarma s šolami in kulturo. Na Dunaju se je pa pokazalo, da je ravno nasprotno resnica. V četrtem razredu, kjer je volilo največ duševnih siromakov, so nasprotniki krščanstva vjeli še največ mandatov. V drugem razredu, kjer volijo najbolj učeni doktorji in profesorji, so pa naprednjaki od 48 mandatov dobili samo 4, in še le le samo na judovskem otoku (Leopoldstadl), inteligenca je pa po vseh drugih okrajih izvolila 44 krščanskih mož, stoječih na vrhuncu kulture, in ne enega svobodomiselca. To si tedaj domišljujejo le naši liberalni tepci, da si vera in omika morata biti nasprotni. Izrek slavnega moža. .Naravnost pro-kletstvo je za vse Jugoslovanstvo, da njegovi najboljši talenti delajo kot duhovniki in juristi. Ti ne spravijo gospodarstva naprej, to so še delavci iz fevdalne, absolutistične dobe, so za to, da vzdržujejo red med alkoholično, nevedno, za ku-lija izgojeno maso." Dr. Slane. Boj Nemcev proti Slovanom. Nemci so začeli spoznavati, da samo s .Schulvereinom" in .Sudmarko" ne bodo še mogli ponemčiti Slova-bov. Na Češkem ne napredujejo Nemci ampak Čehi si osvajajo vas za vasjo, mesto za mestom. Zato Čehi tudi niso zadovoljni, da bi se določile narodne meje. ker se ne dajo omejiti na dosedanje postojanke. Tedaj se tudi vedno krha sprava med Cehi in Nemci. Najbolj pomaga Čehom pri teh uspehih dobro razvita industrija, čvrsti denarni zavodi in pa to, da so Čehi večinoma zmožni obeh deželnih jezikov in zato lahko dobivajo službe tudi med Nemci. Prišli so tedaj Nemci do čisto drugačnih nazorov, kakor so jih nekdaj imeli. Kakor je pred kratkim Rosegger razglasil, da se bo štajerskim Nemcem treba učiti slovenskega jezika, tako so Nemci na Češkem izdali geslo: Učimo se češki! Na ta način bi' Nemci radi izpodrinili Slovane iz služb v slovanskih krajih. Ponemčevanje pri železnici. Ravnateljstvo državne železnice v Trstu je dalo šulferajn-ski šoli na Jesenicah 1500 K in šulferajnski šoli v Spodnji Šiški 500 K podpore. Kdaj je pa kaj dalo to ravnateljstvo za slovenske šole? Bratci med seboj. .Zarja" piše: .Zadnji čas se je vgnezdilo v slovensko meščansko časopisje (.Jutro", .Dan" in .Narod") priobčevanje romanov brez vse umetniške cene, ki žalijo in kvarijo najpriprostejši okus. »Naši Zapiski" so pribili to dejstvo kot znamenje časa in vsi spodobni ljudje so jim pritrdili. Tudi liberalna .Soča" se v polnem obsegu pridružuje tej sodbi. .Dan" pri izbiri svojih romanov dokazuje dolgočasno plitkost in kričečo brezokusnost." No, in kaj je •ekel ,Dan" o .Zarji" ? .Dan" je pisal, da »Zarja* priobčuje šund-roman. Tiskata se pa .Zarja" in .Dan" pod eno streho! Slov. planinsko društvo je imelo zadnjo soboto v Ljubljani občni zbor. Kranjsko podružnico sta zastopala na zborovanju gg dr. Kušar in prof. Zupan. Zanimivo iz tega zborovanja je posebno to, da je po naročilu polkovniškega poveljstva ljubljanskega domobranskega polka prišel na zborovanje major Jeglič, ki je naznanil, da Dode polk vedno pripravljen dejansko podpirati društvo. Njega častniki postanejo društveni člani. Društvo ima 3375 članov in 24 podružnic. Posebne podpore je dobilo lani od mestne občine ljubljanske 1000 kron in od deželnega odbora 4000 kron V Spodnji Šiški bode jutri občinska volitev. .Dninarji" in .Zarjani" so si v laseh. Rdeča .Zarja" trdi, da so samo njeni ljudje zmožni občino voditi .Dan" pn piše. da je socijalno-demo-kraška stranka v Sp. Šiški — koritarska. Jojmene, če je to res! V Kranju je za učitelja na deški ljudski šoli imenovan g. Anton Sepaher, dosedaj učitelj v Tržiču. Razpisano bo zdaj mesto voditelja na tej šoli. Umrl je v Ljubljani dne 28. aprila dr. Ladislav Derč, ki je bil pred kratkim imenovan za c. kr konzularnega atašeja v Milanu. Evharistični kongres na Dunaju. V Ljubljani se je ustanovil pripravljavni odbor, ki bo oskrbel potrebno, da se bodo Kranjci v obilnem številu lahko udeležili evharističnega kongresa na Dunaju V ta odbor so bili odbrani, kakor poroča .Slovenec", nastopni gospodje in gospe: Dr. Ivan Šusteršič, deželni glavar, častni predsednik. Dr. Josip Gruden, stolni kanonik, predsednik. Dr Franc Detela, c. kr. vladni svetnik in gimn. ravnatelj v p, I. predsednika namestnik. Dr. Viljem Schweitzer, advokat, II. predsednika namestnik J^nez Kalan, župnik, tajnik Bogumil Remec, ravnatelj trg. šole. Dr. Franc Ušeničnik, prof. bogoslovja. Dr. Janez Ev. Zore, prof. bogoslovja. Josip Kosler, posestnik. Engelbert Jeloč-nik, uradnik. Andrej Zupane, stolni vikar. — Kne-ginja Kristina Windiscbgrätz, Častna predsednica. Eksc. baronica Karla Schwarz, predsednica. Grofica Ise Chorinsky, I. nam. predsednica. Bogomila Šusteršičeva, II. nam predsednica. Eksc. Jeny Kusmanek, grofica, Gabriela Auersperg, Franja Eberl, Josipina Jeglič Viljemina Josin, tajnica. Poldanski čas kaže v Ljubljani na realki rdeč balon, ki pade z droga vsak dan ravno opoldne. Čas je zračunjen po pariškem času. Majski poletni vozni red železnic na Slovenskem je izdalo .Tiskovno društvo v Kranju" in ga brezplačno priložimo prihodnji številki .Gorenjci" za vse cenjene naročnike. Lično tiskani knjižici, kateri je pndejan tudi koledar, je po knjigotržnicah in trafikah cena 20 v. Za »Slovensko Stražo* bo finančno ministrstvo dovolilo efektno loterijo. 200.000 zlatih frankov zamore zadeti dne i. junija t. J., kdor v korist .Slovenski Straži" kupi turško srečko na mesečne obroke po 4 K 75 vin. f — Opozarjamo na današnji oglas .Srečke v korist Slovenski Straži". Pri žrebanju turških srečk dne 1. aprila 1912 je zadela glavni dobitek 4C0.C00 frankov št. 516.534. 30.0C0 frankov je zadela št. 1,894 983, po 10.000 frankov ste zadeli št. 975.277 in 1,577.070, po 2500 frankov so zadele št. 461.175, 528.970 676,049, 678.458, 827.579, 1,015.288, po 2000 frankov so zadele št. 31.579, 451.841, 464.585, 516.535. 607 075, 704.265, 844.429, l,172.e63. 1,690 079, 1,831.336, 1.851.967 in 1.935 466. Nadalje je bilo izžrebanih 28 dobitkov po 1000 frankov in 1650 dobitkov po 400 frankov. — Prihodnje žrebanje turških srečk bo dne 1. junija 1912. Na tedenski semenj v Kranju dne 29. m. m. je bilo prignanih: 82 glav domače govedi (za mesarja 25), 3 teleta, 18 glav bosenske govedi, hrvaške govedi 0 in 115 domačih prešičev. Cena za kilogram žive teže: za pitane vole 94 v, za srednje pitane vole 86 do 88 v, za nepitane 80 do 82 v, za bosensko goved 88 v, za teleta 1 K 20 v, za pUane prešiče 0 K 00 v, prešiči za rejo 2—3 K. — Zn 100 kg pšenice 23 K; rž 23 K; ječmen 21 K; oves 21 K; koruza 22—24 K, ajda 24 K, proso 21 K; krompir 10 K — v, fižol (rdeč) 44 K, koks 48 K, detelja 160 K, slanina 180 do 1-90 K. drva (trda) 18 K, drva (mehka) 10 K, maslo 3 K. jajce 6 v, seno 7 K, pšenična moka 37 v, kaša 32 v. ješprenj 32 v. Godovi prihodnjega tedna: Nedelja (5.) sv. Gothard; ponedeljek (6.) sv. Janez Ev.; torek (7.) sv. Stanislav; sreda (8 ) Prikaz, sv. Mih. nadang; četrtek (9.) sv. Gregor, Nac. šk ; petek (10.) sv. Antonin, šk.; sobota (11.) sv. Mamert, šk. Cena petroleju bo padla, ker se je razbil petrolejski uartel. Na Angleškem so imeli minuli teden po cerkvah pridige, v katerih se je razlagalo ljudstvu, kako naj skrbi za svoje zdravje. V Damasku je bil velik požar, ki je trajal 24 ur. Škode je 15 milijonov frankov. Zgorelo je 12 oseb. Milijonar Astor, ki je utonil na »Titanicu*, je zapustil po oporoki svojemu sinu 250 milijonov kron in hčeri 70 milijonov kron. Zrakoplovi zahtevajo silno veliko žrtev. Vsak teden se kdo ponesreči Te dni je slavni zrakoplovec Vedrines hotel preleteli iz Bruselja v Madrid. Ker mu je zmanjkalo bencina, se je spustil na tla, in sicer ravno na železniški tir. A prišel je isti hip vlak, ki je zdrobil zrakoplov in težko ranjeni Vedrines je potem umri v bolnici. Ladja «Texas» se je potopila. Dne 29. aprila je zadel ta parnik, ko je odrinil proti Solunu, v smirenskem pristanišču na podmorsko mino in se je razletel. Ubitih je bilo 200, rešilo se jih je pa 67, a so mnogi ranjeni. Trideset razmesarjenih mrličev so potegnili iz vode. Na ladji je bilo 275 gostov in 25 moštva. Planinska društva. Na Dunaju se je ustanovilo novo planinsko društvo, ki bo delalo izlete v nedeljah in praznikih na tak način, da bodo mogli katoličani zadostiti svoji verski dolžnosti. Škofijstvo je določilo, da bodo po cerkvah zgodaj zjutiaj, pred odhodom vlakov, svete maše s kratkimi pridigami. O potopljenclh na „Titanicu" se uradno poroča, da so se rešile 703, potopile pa 1503 osebe, vseh oseb je bilo tedaj na ladji 2206 Največ se je rešilo žensk prvega in drugega razreda in vseh 29 otrok teh dveh razredov. Mož je utonilo iz medkrova 399 in od moštva 686 En parnik je nabral na morju 190 mrličev in jih pripeljal v Halifaks. 116 trupel so potopili v morje. Izmed vseh potopljenih trupel jih okrog 900 ne morejo najti. — Glede katastrofe na „Titanicu" so trije momenti jako pretresljivi, in sicer: 1.) Na krovu je bilo tudi 42 parov novoporočencev, ki so bili na ženitovanjskem potovanju, seveda polni veselja in upa na srečno pnhodnjost, a upi se jim niso izpolnili, kajti le 2 mladi ženi sta se rešili, vsi drugi so utonili. 2) Na ladji je bila godba 22 mož. Ko se je ladja jela potapljati, je igrala godba komad: ,K Tebi. o Bog, se bližamo", ter je s tem spominjala na Boga. 3.) Na ladiji sta se vozila tudi dva katoliška duhovnika. Ostala sta na krovu, dasi so jima ponudili rešivni čoln, ter sta utonila. Tolažila sta sopotnike in pripravila jih na smrt z vesoljno odvezo. Eden je bil kon-vertit(izpreobrnjenec)Tomo Biles iz Esseksa; peljal se je obiskat svojega brata. Drugi je bil J. Mon-trella, ki je prej pastiroval v Londonu, in se je peljal v Ameriko na misijon; bil je 32 let star. Boj z roparji v Parizu. V glavnem mestu Francoske je že delj Časa ropala in morila prav prefrigana anarhistična družba pod vodstvom Bonnota. Ti roparji so prihajali in odvažali ukradeno blago na avtomobilih. Ker so ustrelili pod-načelnika policije, je sklenila vlada, da jih hoče zajeti, zlasti Bonnota živega ali pa mrtvega dobiti v pest. Izvedelo se je, da sta se Bonnot in Dubois skrila v neko avtomobilsko lopo. Policijski prefekt Lepine je peljal veliko četo policistov, orožnikov in ognjegascev proti tej lopi. da so jo obkrožili. Roparja sta začela streljati z revolverji in dva policijska nadzornika sta bila težko ranjena, en policaj pa ustreljen v trebuh. Policija je spoznala, da bo na ta način imela še velike izgube, predno bo prišla do roparjev. Zato je poslala po ženijski oddelek, ki je z dinamit-nimi bombami lopo razdejal. Dubois, najemnik lope, je bil mrtev, Bonnot pa ranjen od 12 strelov. Ko je množica zagledala Bonnota, je kričala: Smrt pošasti! Bonnot je kmalu nato umrl / bolnišnici. Ta lopa je bila lastnina milijonarja Fra-mentina, ki je naselil tu celo anarhistovsko gnezdo. V Bonnotovem kovčegu so dobili vse priprave, ki so lopovu pomagale, da je mogel nastopati pod raznimi imeni in z raznimi maskami. Bonnot je bil poglavar cele bande rokovnjačev, pri katerih se vrše sedaj hišne preiskave. Ko so aretirali anarhista Sertorija, je ta zaklical: »Živijo. Bonnot!" in ko je v zaporu izvedel, da je Bonnot mrtev, se je usmrtil. Drobtinice Iz ztfriolIstM. Moljava ali truskovec (Polygonum avi-culare) je koristna rastlina za tiste, ki so bolni na obistih, ali na mehurju. Če je scalna voda rdečkasta, je to znamenje, da se je začel delati kamen v mehurju ali da je nastopila scalno-kisla diateza. Vsi, ki se malo gibljejo, naj radi pijejo čaj iz moljave. Škrofulozni otroci ne smejo ničesar jesti, kar se težko prebava. Posebno naj se varujejo jesti veliko krompirja, ali pa sočivje, nezrelo sadje in slaščice. Vživajo naj mleko, jajca in nekoliko mesnih jedi j. Če pijo pozimi malo ribjega olja (salo iz kitovih jeter), ako ga jim želodec more prebavati, je koristno. Sredstvo proti revmatizmu. Naberi si cvetja divjega kostanja, razrezi ga, deni v steklenico in gori vlij močnega, 90odstotnega špirita. Dobro zamašeno steklenico postavi na okno, kjer naj stoji na solncu dva ali tri tedne. Tekočino potem od toči in si jo vdrgni v ud, v katerem Čutiš revraatizem. Ako hočeš biti zdrav, ne boj se solnca, boj se pa jeze in strahu! Jej zmerno in o pravem času, ter ne spi ne preveč, ne premalo. Splošno trdijo zdravniki, da ljudje dandanes uživajo preveč mesnih jedij. V krvi se napravi preveč fibrina. Pokončajo se bela in rdeča krvna telesca in kri se zgosti ter male žilice zamaši. Najbolj se to čuti v možganih in zato se človek« takrat ne ljubi misliti. Srce mora močneje delovati, toda vsled tega opešajo mišice in Živčevje. Napačno je, ako jih dražiš z alkoholom, kavo alt tobakom. Zavžilte, ako ste nahr zdravilnem, k ff/tf9 ^est žrebanj vsako J Ul}o)a >lfVI}«}« leto. Glavni dobitek 400.000 In 200000 frankov. Prihodnje žrebanje dne 1. junija 1912. 1. Izredno ugodna skupina s 15 žrebanji vsako leto: 1 turška srečka. 1 srbska srečka Iz 1. 1888 — Glavni dobitek 100.000, 75.000 In 20.000 frankov. 1 dobltnl list 3% zemlj. srečk Iz 1. 1880. Glavni dobitek 90.000 kron. 1 srečka dobrega srca. — Glavni dobitek 30.000 In 20 000 kron. Mesečni obrok 4 krone 75 vinarjev. Vsaka srečka mora zadeti najmanj 230 kron. Že po vplačilu prvega obroka ima kupec izključno pravico do dobitkov. Mesečni obrok za to skupino 6 K 25 v. Različne druge skupine srečk s 7 do 18 žrebanji vsako leto na mesečne obroke po K 3 25, K 550, K 11-—, K 12 25 in K 23-. Pojasnila daje in naročila sprejema za Slovensko Stražo gosp Valentin Urbančlč, Ljubljana, 179 3 Kongresni trg št. 19. 31 prostovoljna dražba v J(ranju. V ponedeljek, dne 6. t. m., ob desetih dopoldne se prične v Kranju, Kokrsko predmestje Št. 24, dražbenim potom prodajati sledeče: 6 posteljnakov, 10 šimnic, več namiznih prtov, 6 sodčkov finega vina. Vsi srebrni predmeti, kakor: več parov svečnikov, nad 300 komadov vilic ln nožev, nad 50 različnih krožnikov, kangelce za čaj, karafindelnov, skledic za Juho, hladilnikov za čaj, šampanjec 1.1 d.f so iz Krištof le-kovine. Več lepih ročno delani* slik, landaver i. t. d. 114 Izklicne cene so za polovico vrednosti znižane. Ako se v ponedeljek vse ne proda, se bo prodaja nadaljevala tudi v torek, dne 7. t. m. L. Rebolj in Anton Pogačnik. Slavni amerikanski iznajditelj Edison hoče živeti 150 let. Ko so ga vprašali, kako hoče doseči tako neverjetno visoko starost, je odgovoril: .Le s pravilnim preživljenjem/ Brezdvomno je, da največ ljudi šiloma okrajša svoje življenje s slabo, nepravilno prehrano. Starost Metuzalema najdemo le še v pripovedkah, vendarle se s pravilnim načinom preživljenja da zelo mnogo doseči, kakor so to sijajno dokazali svetovnoznani učenjaki Lahmann, Pristlev in Lavoisier. 180 3—1 Po temeljnih principih teh učenjakov se je pripravilo redivno sredstvo Nutringen, ki odgovarja v vsakem ozlru zahtevam uspešnega preživljenja. Nutrigen ni nobeno zdravilo, nobeno svedstvo, ki učinkuje le za trenutek, temveč redivno sredstvo idealne sestave, čegar izbornost se je izkazala z analizo merodajnega kemičnega preizkuševališča. Naj se vsakdo sam prepriča o velikih prednostih redivnega sredstva Nutrigen. Akoravno je zvezano z velikimi materijelnimi žrtvami, smo se vendarle odločili poslati vsakomur »K'>l ta pritfcoi Hntrinan !■ g»st»Bt ponooo kaflge. | da spozna vsak, tudi najrevnejši, to redivno sredstvo, ki se po pravici imennje kralj redivnih sredstev, in ga dobi zastonj in brezobvrzno. Ta izredna ponudba je veljavna le kratek čas. V interesu vsakogar je tedaj, da takoj zahteva po dopisnici za poizkus, ki je brezplačen. Pedjvfj« M utrla« a, Budim p«ftt» VII., EHsabetrlng 16. odd. 18 S. Poučni del. Napisi na drevesih. Dobro je, da imaš na drevesih napisana imena posameznih vrst. Najceneje si narediš napise tako: Izrezi si tablice iz cinkaste pločevine, namazi jm z oljnato barvo in, preden se barva posuši, napiši nanje imena drevesnih vrst. Suh grah se naglo izkuha, ako ga par dnij prej namočiš, da se napne, in potem daš kuhati. Madeže iz sukna odpraviš z bencinom. Še boljši je pa za to žvepleni ogljik, s katerim se odpravljajo madeži ne le iz sukna, ampak tudi iz svile in drugega blaga. Malo bate ali platneno cunjico pomoči v ogljik in madež drgni toliko ?asa, da izgine. Ne delaj pa tega pri luči ali ognju, ker se ogljik še rajši užge, kakor bencin. Dokler ogljik ni ižpuhtel, tudi blaga ne likaj! Na zraku ogljik kmalu izpuhti. Dobre kraVe. Poglavitna reč pri kravi je, •ia ima vehko mleka. Ce ima krava dobro razvite mlečne žleze in dosti krme, je po navadi dobra molznica. Ako mora krava včasih stradati, mlečnost opeša in se težko zopet dvigne. Ni pa prav, če se polaga preveč krme. Krava sicer odebeli, pa se zato težje ubreji in gospodar ima škodo. Težko je določiti, koliko krme naj se polaga, da bo prav,-ker Jo ni pri vseh kravah enako. Ako ima mlečna Žlera-več zmožnosti, pičo predelavati v mleko, naj se kravi daje. več kraje. Včasih so učenjaki mislili, da se mleko dela naravnost iz krvi. Sedaj so pa prišli do prepričanja, da to ni mogoče, ker v krvi ni kazeina in mlečnega sladkorja, tudi tolšča je drugače sestavljena. Pazi naj se pač na to, da se teleta od mlečnih krav odločijo za rejo. Kako kožuhovino obvaruješ molja? Pomlad je tu in kožuhovino bo treba spraviti. Največji njen sovražnik je molj. Kot mušica s srebrnosivimi peruti in črno piko v sredi leta molj po sobi. Kožuhovine pa ta ne končuje, ampak le ličinke, ki so iziezle iz jajčic, katere je zlegla krznarska moljevka. Ti črvički žro dlako. Koncem majnika se ličinke zabubijo in čez nekaj ;ednov izfrče iz bub metuljčki Fred majem iztepi 'edaj kožuhovino, da popadajo iz nje jajčeca in hube, zavij jo dobro v kak prt in spravi v omari na hladnem, suhem, temnem kraju. Lahko deneš zraven nekaj kosov kafre, ali pa jo potresi z zmletim poprom. Če so kožuhovino že mobi načeli, jo poškropi s trpentinovim oljem, kar molje konča, ali pa deni vmes v trpentmu namočeno cunjo, ker tega smradu molji ne trpe. Za smeh in kratek čas. Sitnosti v šoli. Oče: „No, Tonče, kako je kaj v šoli?" — Tonče: „Vse bi še bilo, ko bi le gospod učitelj zmeraj ne popraševal. To je pa tako sitno, da dostikrat ne vem, kaj odgovoriti. " Naslednik. Karelček: .Papa, jaz bom enkrat doktor!" — Oče: .Zato si preneumen, Karelček!" — Karelček: .Tako! (Premišlja.) No, bom pa tvoj naslednik!" Iz šole. Katehet: ,Joško, kako se imenujejo vse tri božje osebe skupaj?" Joško, ki ni poslušal in ves čas mislil na svojo trobento, ki mu jo je povozilo koló pred hišo, molči. Katehet (pomagaje) .Sveta TrO-tro ..." — Joško: (veselo) »Sveta trobenta." Čudno. Oče: .Moj Lojzelj je še v cvetju mladosti, ps je že tako zrel!" Zdravnikom v spomin. Zdravilstvo je najstarejša veda, kajti ljudje so mrli, odkar svet stoji. Pivčeva modrost .Kjer sta dve reči pregrešni, se mora manjša vzeti; zato jaz pijem šnops namesto vina." Skrb za bodočnost. Sodnik: -.Kako se upate prositi za ponesrečeno družino, ko nobene nimate?" — Zatoženec: „Ja, po veliki noči se mislim ženiti in ker vem, da zakon ne bo brez otrok, sem hotel že naprej nabirati za ponesrečeno družino!" Razlaga. Sin: .Oče, kaj pa je to: baran-tija?" — OČe: .Zapomni si: .Barantija — to je denar d r uzi h ljudi!" Pred sodiščem. Sodnik: .Priča vas je našel v kleti skritega v sodu; to kaže, da niste imeli dobrega namena 1" — Zatoženec: .Kako neki ? Saj je bil sod prazen!" Ni čudo. A: »Nekaj posebnega je dandanes, da je toliko pesnikov in pisateljev v norišnicah." — B: ,To ni nič čudnega, saj hoče'vsak noree biti pesnik ali pa pisatelj!" Dober svét. Krojač (nevorjen): »Zaradi teh ničvrednih hlač, ki mi jih nočete plačati, vas moram hoditi vsak teden terjat!" — Dolžnik: »Pa mi napravite še suknjo, da se vam bo izplačalo sem hoditi 1" Möla Stara izkušnJa me uči in drži, da ♦.mi J ** za odpravo izpustljajev, kakor tOTi za nego kože ni boljšega mila kakor je svetovno-znano Steckenpferd liUJlao mlečno milo Bere-manna in dr., TeSin ob Labt. - Komad po 80 vin. se dobi po vseh lekarnah, drogcrijah. parfimerijah i. t. d. — Kavnotako je brez primere BergmaruiQva lilijina Krema „Manera" za nego nežnih, beUrV damslUh rok; v škatljicah po 70 vin. se dobi povsvd. -147-50—6 Ako ne morete jesti, ali ako. se počutite slabo, odpomorejo ssssb vam zdravniško preizkušene Kai»ep)eve fglotfčne mmmt mrm*M kajti, po njiji bodete dobili dober tek, žeiodec se zopet oravna in okrepi Radi oživljdjo&ga in osvežujočega učinka so naravnost nepogrešljive nri turab. Paket 20 ia 40 vin. Dobi ae pri: *• SAVHl«, lekarna pri sv. Trojici v Kranju. Naznanilo. Čistiti duhovščini in slavnemu p. n. občinstva v mestu in na deželi najutjudneje naznanjam, da imam v svoji , *. kamnoseški obrti v Kranju (Kokrsko predmestje) veliko zalogo cementnih izdelkov, kakor: hangarjev (vrat), stopnjic, korit, cevi, grobnih Okvirjev L t. I. ter ^prejemam vsa cementni dela za stavbe po najnižjih cenah. Za obilna naročila se najuijudneje priporoča R. Jeglič kamnosek In ralagatelj cementnih izdelkov. 175 6-2 Naznanilo In priporočilo, Podpisani naznanjam, da mi je c. kr. okrajno glavarstvo v Kranju podelilo koncesijo za nakladanje i« razpadanje blaga. Priporočam se p. n. gg. trgovcem vseh Strok z t cenjena naročila ter se bora potrudil, di jih izvršim v njihovo popolno zadovoljnost. iS--. 11 Ker pa moram, plačevati zato svojo koncesijo davek, svarim ob dnem vz ikogar, ki bi mi na neopravičen način segal v mo|o obrt, prod neprijetnimi posledicami 173 2-2 Z odlični o i spoštovanjem E. Eovj špediter c. kr. državne železnice i Kranjn. Bruselj in Buenos Aires 1910: 3 Velike n'agVáde R.WOLF Mlin ^y-^&M-Mh Magdeburg - B w oka*. Podružnica na Dunaja Dunaj, HL, Am Haumarkt ltd*. 81. Fatvatn« 8 Í6-F5 vročeparne z brezventilnim Originalno strojedelstvo Wolf . . . 10 — 800 k. s. Obratai stroji i »ejvilfo aopoloottjo to tfeblčkcn za lMg|g HI poljedelstvo. Posedaj Izdelanih nad 800.000 k. s. ANTON MUROVEG urar in trgovec z urami m 37 3 v Radovljici štev. 24, Gorenjske priporoča slavnemu občinstvu vsakovrstne nre, nikel-naste, srebrne in zlato verižice, stenske nre, naj* fiaejše budilke z jamstvom, uhane, doable- in zlate zapestnice. Dalje ima v zalogi veliko že rabljenih nr po zelo nizki ceni, za katere ravnotako jamči kakor za nove, in vsake vrste ocaL istotako se priporoča gg. botricam in botrom za naknp birmanskih daril postrežba Ufti ii solidna. (m trt^t. Jzltr *cttt;i. CROATIA savn r ovalna zadrnga ▼ Eigrobn 8lWf domači zavarovalni zavod, z Ustanovljena leta 1884.:: Centrala: Zagreb-, ? lastni mer* vogal Marovske in' Preradovičeve ulice. :: Glavua zastopstva: Ljubljana, Novjsad, Osjek, Reka, Sarajevo. :: Podrnžnlca: Trst, Via del Lavatoio it 1* II. nadstrople (telefon 25—94). $| mtfčnin delkov (žita, sena i. t d.). S. Zavarovanj« ito«iM>h ••»• Zadružno imetje v vseh'delih znaša '2,3T90B8'-21 kron. Od"tegi fejn Letni dohodek premije s pristojbinami 1,221.748-41 kron. Izplačane škode 4,323.268-44 kron. Sposobni potrai«vavei - In akvtitterji e« spraun«i« pod lan« agdialari pOSoff. Natančnejše, informacije daje okrajni zastopnik za Kranj, in okolico gospod, j , Edmund Rooas v Kranju. 102 12—5 rtt" glaSniter800.000 kron. 25 5 s Ti *» w. 00 ■« rti lût' lis ■0—3 5. a <* ~ Q c 3 & *o B as-» O ± a S* 0 0 tr o 2 g 2 3' 3 u 5 3 2- zr 5 I < 3 9 i 'S 3 ~ 3 3 S N er ■ .0 = 55. "g ? I •o s O H » M XI ^ O.S. ¿fisgo» S*«! ■ S" •« ex 3 • » » tu é ■ • O M _ o- T 3 t» o "r;- P -i ■ p , . Ob M B 4 a ta s-? a. B <* S s h m m 8 si: S. 9 M aft" <• s S. B " s»- n Xi » c ■ —- o s* a. t ^ 3 n- o X.4 Is cr a 3. a N« BI&l la