No. 98
/Ime riška Domovi ima
^IfkTi li ^ rcfA tik S.	1
AM€RICAN IN SP5RST	SLOV6NIAN	H&HMfc.
FOR6IGN IN LANGUAGE ONLY	MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND 3, O., TUESDAY MORNING, MAY 19, 1953	LETO LHI —VOL. LHI
AM6RICAN IN SPIRIT FORGIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVGNIAN MORNING NGWSPAPGft
CLEVELAND 3, O., TUESDAY MORNING, MAY 19, 1953
LETO Lin —VOL un
Slavka pleskarjev v Clevelandu
Stavka ne bo zavrla gradnje, bo pa zavlekla dela v privatnih domovih.
CLEVELAND. — Pleskarji, ki pripadajo AFL organizaciji, so včeraj zastavkali proti kont-raktorjiem, ki jim niso pri volji ^voliti 20-centnega poviška me-Z(te na uro.
Stavka ne bo prizadejala kom sfrukcije, utegne pa zavleči delo 11 a privatnih domovih kakor tu-'k drugih poslopjih.
Sebastian Lupica, eksekutivni tainik Painters’ District koncila, dejal, da je v tej stavki pri-Zadetih okoli 600 pleskarjev, ki hh normalno zaposluje kakih 80 Podajalcev, članov Painting °ntractors’ Ass’n. Unija stav-a proti tej Zvezi in neodvisnim ontraktiorjem, ki nočejo prista-1 njene zahteve, kupica je dalje dejal, da 400 500 neodvisnih kontraktorjev j 2aposlujejo večino od 2900 P Ekarjev, je pristalo na to, da ZVlčajo mezde.
Slovenska pisarna
Glass At«., Cleveland, O. Telefon: EX 1-9717
^ Nožni VENEC. Prosim tudi teden dosedanje točnosti za le- Spored vaj (posameznih *k) je igralcem znan. — P. In-^sr, režiser.
j ^OLEDAR (argentinski) za
0	1953 je razprodan. Vsem, ^ k temu pripomogli, lepa
J. šOLSKI ZLET minulo nede-0 Je kljub deževnemu vreme-^ Npo uspel. Otroci in starši v. Se zleta polnoštevilno udele-1- Otroci so ob tej priliki za-
1	in čestitali mamicam za ma-lr>ski dan. Programu so z za-
1 man jem prisostvovali zletni-Amerikanci. Bili smo v recksville Reservation.
Nsler FuilesV ^^rold Sfassen v Iraku
^NAgdaD, Irak. — Dne 18. ^ |a sta tukaj razpravljala J. F.
in Harold Stassen s po-^^nimi vicditelji, preden sta ^ sVoji turi po Bližnjem zapa-a °dpotovala naprej v Saudi nrabijo,
^^^eriška državnika sta tudi Pili110 0ktsLala premierja Ja-in ^ kt Madfaja, podpremierja
LETALSKA NEZGODA V TEXASU
Pri življenju je ostala samo ena žena, ki pa je dobila nevarne poškodbe na glavi.
MARSHALL, Tex. _ Tukaj se je primerila v nedeljo v viharnem vremenu velika zračna nesreča, ko je strmoglavilo na zemljo letalo, pri čemer je bilo ubitih devetnajst ljudi. Edina ki je ostala pri življenju, je bila Mrs. J. W. Cox iz Panama City, Fla. Ena izmed žrtev je bilo malo dete.
Člani posadke in potniki po vsej priliki niso predhodno' slutili nesreče, kajti komaj dve minuti pred strmoglavljenjem je pilot govoril po radiu z letališčem ter ni omenil, da bi bilo v letalu kaj narobe.
Letalo je strmoglavilo 6 minut pred svojim pristan jem na letališču Shreveport.
Vsem je velika uganka, kako je mogoče, da je prišla Mrs. Cox živa iz te nesreče, in tega tudi sama ne ve.
“Zašli smo v silen vihar in naliv in jaz sem zadremala (!)”, je rekla v tukajšnji .bolnišnici. — “Ko sem se zbudia, sem videla, da se letalo prekucuje in prevrača in da vse navzkriž kriči. Spominjam se, da sem obležala poleg mlake vode, poleg mene pa je ležal neki umirajoč človek”, je rekla. Mrs. Cox ima zlomljeno nogo in težke poškodbe na glavi. Tudi njeno stanje je kritično.
Ko so reševalci dosegli letalo, sta bili pri življenju še dve drugi osebi, ki pa sta tekom prevoza v bolnišnico umrli.
Ulge člane kabineta.
rancozi odbili napad
j,. vlndokini
Indokina. — Franco-Vojaško poveljstvo naznanja, ^ranci0ske čete popolnoma k- C1ie en cel kitajski bataljon, v°dil napad kakih 5000 ko-ii^ lst°v. Napad je bil odbit aPadalci pognani v beg.
Novi grobovi
Anton Gorjup
Po dvotedenski težki bolezni je preminul v St. Alexis bolnišnici Anton Gorjup, star 75 let, stanujoč na 718 East 159 St. Bil je vdovec; soproga Julia je u mrla leta 1937. Zapušča 2 sinova, Franka in Rudolpha, vnukov in več sorodnikov. Sin Anton je umrl leta 1944. Pok. je bil v Ameriki 52 let. Bil je dlan dr. Clevelandski Delavec št. 9 SDZ, kjer je bil ustanovni član. Bil je v pokoju; poprej je delal pri Fisher Body Co. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj ob 9:45 uri iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzetje ob 10:30 uri in nato na Calvarija pokopališče.
Frank Pakiž
V ponedeljek zjutraj je na-gloma umrl rojak Frank Pakiž, stanujoč na 16121 Trafalgar. Doma je bil iz Dobrave, odkoder je prišel v Ameriko pred 42 leti. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Louise (Udovc), sina Stanleya, sestro Mary Zupančič, v starem kraju pa sestro Jo-hano Žerjav. Pogreb se bo vršil v pet(ik zjutraj ob 9. uri iz pogrebnega zavoda Mary A. Svetek na 478 E. 152 St. ob 9:30 v cerkev St. Jerome ter na Calvary pokopališče.
Attleejev brat je umrl
LONDON. — Tukaj je umrl odvetnik Robert Bravery Attlee, 82 let stari brat bivšega angleškega premierja.
j*?.*.0*"® "ir OSVOBOJENI WM. OATIS
JE PRISPEL V NEW YORK
Oatis je bil krivično obsojen na Dan ameriške neodvisnosti, ko so ga komunisti izpostavili javnim zijalom.
KonMinisliciii letalci so slabo izvežbani
CLEVELAND. — Polkovnik Frances Gabreski, slavni letalec iz Clevelanda, ki je v drugi svetovni vojni in v sedanji korejski vojni sestrelil že mnogo sovražnih letal, je izjavil, da so komunistični letalci zelo slabo izvežbani, česar posledica je, da jih toliko sestrele izborno izvežbani ameriški letalci.
Polkovnik Gabreski je tudi dajal, da uporabljajo Sovjeti Korejo kot svoje preizkuševa-lišče.
SEOUL, Koreja. — Ellis O. Briggs, bivši ameriški ambasador v češkoslovaški je izjavil, da nismo dolžni Češkoslovaški “ni-kake hvaležnosti”, ker je po dveh letih izpustila na svobodo ameriškega časnikarja Oatisa.
Briggs, ki je zdaj ambasador v Koreji, je bil ameriški ambasador v Pragi pred dvemi leti, ko je bil Oatis obsojen v 10-letno ječo. Briggs si je na vse načine prizadeval, da bi izposloval njegovo osvoboditev, pa mu ni uspelo.
V svoji izjavi pravi Briggs: “Svobodni svet naj nikoli ne pozabi, da je bil William Oatis po krivem, obtožen in nesramno izpostavljen javnim zijalom na sam Dan ameriške neodvisnosti, 4. julija, ko je bil obsojen v desetletno ječo
“Njegov zločin je bil zapopa-den v tem, da je vestno izpolnjeval svoje časnikarske dolžnosti ter izza fasade komunistične samohvale poročal o suhih dejstvih, ki prevladujejo v 'Češkoslovaški.”
Če se zgodi nesreča, vam ne more nihče pomagati, če se niste držali prometnih predpisov.
Časnikar pravi, da ga v ječi niso telesno mučili niti ga niso poizkusili indoktrinirati s komunistično ideologijo. — Bil pa je popolnoma odrezan od sveta in ni vedel ne o Eisenhowerjevi izvolitvi ne o Stalinovi smrti.
FRANKFURT, Nemčija. — dneva v dan po strogem redu.
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Sovjetija ponuja Japonski petrolej
Si>,P^lO, — Poroča se,
da je
ponudila Japonski —
hon i ^ *<>ri °^a v zameno za Ja-s e proizvode.
Snojetija
&°0,00
Vremensh
ko t, jma °klačno in toplo, ta-Xudl ponoči
Rdeči pridobili v volitvah v Franciji
PARIZ. — Francoski komunisti so pridobili 4 sedeže v volitvah v Departmentu Sene.
William N. Oatis, ameriški časnikar, katerega je v soboto češkoslovaška vlada izpustila iz ječe, v katero ga je obsodila na deset let in v kateri je že 25 mesecev odsedel, je prispel včeraj z letalom v New York. Pred svojim odletom iz Frankfurta je dejal, da je bil icb obravnovi deležen “psihološkega” postopanja.
Zanikal je, da bi ga bili Čehi poizkusili indoktrinirati s komunistično ideologijo, svoje “priznanje” pa je opisal kot nekaj, kar se “recitira”.
Oatis, ki je star 39 let in dio-ma iz Mariona, Ind., je bil oproščen deloma vsled pisma, ki ga je pisala njegova žena češkemu predsedniku Zapotockemu, katerega je prosila za pomilostitev moža.
Prvi dan svoje svobode je Oatis razpravljal s svojimi kolegi-časnikarji o svojem procesu in svoji obsodbi. Podrobnosti ni navajal, toda povedal je sledeče:
“V svojih prizadevanjih in pripravah za moj proces so’bili učinkoviti dn uspešni. Kako so z menoj postopali, bi bilo težko razumeti onim, ki tega postopanja ne poznajo. To postopanje lahko najbolje označim za psihološko.
“Vse, kar sem tekom obravnave dajal in vse, ia čemer so poročali, da sem dejal, je bilo kakor nekakšno recitiranje.
Različni, pojmi o objektivnosti poročanja
“Kot časnikar sem si zmerom prizadeval, da mora biti vsaka novica ali vest predstavljena ta-rko, kakršna je. Toda tekom svojega bivanja v Pragi sem sprevidel, da imajo tamošnji oblastniki svoje lastne, popolnoma drugačne ideje io pojmu objektivnosti pri poročanju novic.”
“Ponoči smo morali n. pr. razložiti svoje stvari po tleh, in to po natančno označenem redu, in večina jetnikov je morala spati z rokami vrh odeje, ne glede kako mrzlo je bilo v celici. Če je kdo v spanju del roke pod odejo, ga je takoj zbudil stražnik, ki je delal runde po hodnikih in okoli celic. To je bilo del strogega nadzorstva, da bi se preprečilo izvrševanje samomorov.
“Meni so dali posebno dovoljenje, da smem deti roke pod o-dejo, kakor so dali to dovoljenje tudi nekaterim drugjlm jetnikom, katerim so zaupali, da ne bedo izvršili samomora.”
Odrezan od zunanjega sveta
Dejal je, da je bil popolnoma odrezan od dogodkov zunanjega sveta, ker ni imel ne časopisja ne radia. Ko je bil izpuščen iz ječe, ni niti vedel, da je bil Eisenhower izvoljen za predsednika Združenih držav, niti ne, da je umrl Stalin, čigar slika še vedno visi po sodnih dvoranah. Bil je zelo presenečen nad zanimanjem, ki ga je pokazal ves za-padni svet nad njegovim procesom in njegovo obsodbo.
Zapadnoberlinski časopis “Der Tagesspiegel” (dnevno ogledalo) pravi v svojem uvodniku, da ni nič “velikodušnega” v Oatiso-vi oprostitvi.
“Pomikščenje Oatisa pomeni samo, da so češki oblastniki uvideli nesmisel svojega prizadevanja, da bi dobili odkupnino (od Amerike)”, pravi časopis.
Na potu v Jugoslavijo—
Zadnji teden sta z letalom odpotovale: Miss Eleonore Suhadolnik in Mrs. Roselma Stolte. — Na parniku Queen Mary sta se podali na obisk Jugoslavije: Mrs. Josephine Odar in Mrs. Anna Stariha, na parniku Mauretania pa Mrs. Frances Udovič. Danes pa se odpeljejid iz New Yorka na parniku Georgie sledeči potniki: Mrs. Antonia Kožar, Mrs. Štefanija Paliska, Mrs. Theresa Jerič, Mrs. Elizabeta Papež, Mrs. Mary Zupančič, Mns. Mary Štru-kel, Mrs. Pauline Hribar, Mrs. Louise Zidanich, Mrs, Mary Tonejo, Mrs. Mary Peternel, Mrs. Jennie Pugelj, Mrs. Frances Jakulin, Mrs. Frank O. Keber, Mr. Jože Poldan, Mr. Frank Lužar in Mrs. Mary Lužar. Na parniku Saturnia, ki isto odpljuje iz New Yorka proti Genoi danes pa se nahajajo sledeči: Mr. John Gorjanc, Mr. Anton in Mrs. Mary Bastian, Mr. Joseph Kremžar, Miss Josephine Patrick (Petrič), Mr. Frank Kondrich, Mrs. Margarete Kondrich in sin Frank Kondrich, Mr. John Smerdelj in Mrs. Mary Smerdel. Potnike je spremljal do New Yorka in na parnike Mr. Kollander, ki je vse potrebno uredil za te potnike.
Srečno potovanje in zdrav po-vratek.	i ,
Pozdravi iz Washington, D C.—
Iz Washington, D. C. pošiljajio pozdrave dr. Miha in ga. Malka Krek, ga. Josephine Grdina, ga. Mija Natlačen in Jose Varšek. Avtomobilska nesreča—
Gdč. Alice Homar, 826 E. 140. St., je utrpela pri avtomobilski nesreči na E. 152. St. in Saranac Rd., ko se je neki avto zaletel v njen voz in ga prevrnil, poškodbe na hrbtu in prsih. Ostala je v Huron Rd. bolnišnici, med tem
Ženo in dva sinka našel	sestra Fran<:es vr'
mrtve v vodnjaku
DOUGLASVILLE, Ga. — Na
NA OGLEDU — Predsednik Italije Luigi Einaudi razkazuje ameriški zastopnici v Rimu Mrs. Clare Boothe Luce zanimivosti kvirinalske palace, kjer je sedež predsednika italijanske republike.
histerične klice svoje šestletne hčerke je pritekel R. E. Foran k svojemu vodnjaku, kjer je našel svojo hčerko, ki se je dr-Oatis je rekel, da si v ječi nih-|za^a za nek;e cevi^tik nad vodo, če ni prizadeval, da bi ga indok-! *n truP^a sv°je žene triniral s komunistično ideolo-
gijo.
“Kako so postopali z jetniki na splošno, ne vem” je rekel. — “Meja opazovanja so bila namreč omejena. Toda po moji obravnavi in obsodbi nisem bil podvržen nikakemu političnemu ideološkemu pritisku.
Postopek v ječi “Podvržen pa sem bil zelo strogi rutini od 5:30 zjutraj do 9:30 zvečer. Vsi smo živeli iz
Zapadni tisk ceni Tita po njegovih delih
NEW Y,ORK. — Tukajšnja revija “Commonweal” je objavia uvodnik, iz katerega posnemamo nekatere značilne ugotovitve: “Zadnji dogodki so povročili, da je vprašanje Titove Jugoslavije in zadržanje svobodnega sveta napram njej postalo pred-miet vročih razprav. Stalinova smrt je po nekih mišljenjih dala nove možnosti, kako bi se izrabljale napetosti za železno zaveso. Te možnosti naj bi bile zopet podčrtale vrednost Tita za Za-pad in sicer v obojnem smislu: vrednost Tita kot simbola in kot zaveznika. Izgleda, da je Tito na naši strani, pa naj je že za dobro ali zlo.
Drugo in še bolj zamotano sta storila nasproti vsem tistim, vprašanje pa je, ali smo mi na ki bi radi Tita slikali kot prija-
njegovi strani in v kakem smis-u. Osrednja točka tega vprašanja je seveda verska. To je poudarilo tudi imenovanje Stepin-ca za kardinala. Spor radi Ste-pinca se je obnovil v Angliji in v Združenih državah. V obeh državah se je poglobil in razširil spor med tistimi, ki bi radi Tita ustoličili kot novega zaveznika in prijatelja svobode, in tistimi, ki vztrajni) trdijo, da je kvečjemu zelo skrajna zopern zaveznik.
V Angliji sta Graham Gree in Evelyn Waugh v zadnjem času čutila potrebo, da javno napadeta Tita kot sovražnika vere. To
telja vere. V Zdr. državah so se vznemirili katoliki, ker so nekateri njihovi potestantski prijatelji skušali Tita lOipravičiti radi njegovega preganjanja kardinala.
Obtoževanje kardinala Stepin-■ca, pa naj bo še tako' grobo in naivno, seveda ni nič drugega kot del poskusa, kako oprati Tita kot “dobrega” komunista in resničnega prijatelja Zapada. Izgleda, da nekateri modrujejo in sklepajo, da je vsakdo, ki je proti Sovjetski zvezi, že prijatelj človeške svobode.
To sklepanje je čudno, pa je na nesrečo zelo splošno in upo-
rabno Slišali smo ga že poprej z raznih strani. Sedaj, ko ga u-porabljajo v Titovem slučaju, je rodilo nekako “levičarsko tezo”,
Pauline
ter dveh sinčkov.
Rešena deklica je povedal očetu, da je mati vrgla njena bratca Michaela in Davida v vodo, ter je hotela vreči tudi njo, pa je deklica zbežala. Toda mati jo je ujela ter vrgla tudi njo v vodnjak, v katerega je nato še sama skočila. — Žena je bila bolna in obupana in je svoje strašno dejanje izvršila najbrž v duševni zmedenosti.
Iz bolnišnice—
.Mrs. Mary Serce!j, 1140 E. 170. St. je vrnila iz bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, rože in karte, ki jih je prejela v času svoje .bolezni.
“Frigidaire teden”—
Brodnick Bros. na Waterloo Rd. imata TEDEN FRIGIDAIRE hladilnikov, pralnikov, peči in sušilnikov. Stare vzame trgovina na račun do $100. Več v oglasnem delu lista.
Poizvedovalni kolRek
Martin Prebil, Hostel Dundas N. S W., Australia, išče svojega očeta, ki je odšel v Ameriko poleti 1914 in je živel na 20911 Gol-ler Ave., Euclid, Ohio. Zadnjo pošto od njega so dobili v Ljubljano 1. 1946. Na moje pismo ni-
da so vsa sredstva dovoljena.
Tito se ni spremenil. Vsa do- sem debil odgovora. Če bi kdo segljiva pojasnila kažejo, da je ve^e^ zanh oe bere sam te
vedno isti sovražnik svobode, vere in vsega, kar je Zapadu sveto. Je tak, kot je bil pred svojim prelomom z Moskva. Tako on sam kakor tudi vse, kar en pred-Stavja, je ostalo pri starem.
Edina osnovna stvar, ki se je spremenila, je Titova situacija napram Sovjetski zvezi. Ta iz-prememba pa je posledica obla-stiželjnosti jugoslovanskega diktatorja. Mi na Zapadu smo s to spremembo lahko zadovoljni.”
vrstice, naj sporoči na gornji naslov.
Amerika bo vrnila Češki letalo
BERLIN. — Ameriška vlada bo najbrž vrnila Češkoslovaški veliko potniško letalo, s katerim so nedavno pobegnili češki piloti in potniki iz češke v Nemčijo. Rečeno je, da je bil ta odlok dosežen po osvoboditvi ameriškega časnikarja Oatisa.
Konec stavke
CINCINNATI, O. Dne 18. maja Se je vrnilo na delo 1000 AFL strojnikov in 4500 članov CIO v tukajšnji tovarni za izdelovanje jetov, ki je naj večja v deželi. Stavka je trajala 6 dni in je sedaj poravnana.
NAJNOVEJŠE VESTI
WASHINGTON. D. C—Rušilec Brush je bil v petek zadet od sovražnih obrežnih baterij v Wonsanu. Ranjenih je bilo devet mož posadke, šest med njimi nevarno.
WASHINGTON. — Gen. Matthew B. Ridgway je včeraj nastopil pred kongresom, na katerega je nujno apeliral, naj ne okrne svoje denarne pomoči Evropi in izgradnji' njene obrambe, ker ji preti velika nevarnost od sovjetske voj;ne moči, če bi nastala vojna.
DELPHOS, O. — V Gramm Trailer Corp. tovarni je nastal ogenj, ki je povzročil dva milijona dolarjev škode.
Ameriška Domovina I
=fc
■ ajric-zv ivj—Mor»»i

6117 St. Clair Ave.
UEnderson 1-0628
Cleveland 3, Oblo
Published dally except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za Z^d. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered aa second class matter January 6th, 1908 at the Post Of-tice at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
83
No. 98
Tues, May 19, 1953
Proti kramarski politiki
Zadnji politični govor, ki ga je imel bivši predsednik Združenih držav, Mr. Truman, pred zakonodajno zbornico domače države Missouri, je pokazal, da on ni kak strankarski politikant, ki bi gledal le na svoje strankarske koristi in zavračal vse, kar napravi in ukrene njegov politični nasprotnik. Truman je namreč pozval vse ameriške državljane, naj bi se v sedanjih razmerah, kolikor se tičejo zunanje politike Združenih držav, vsi strnili okrog predsednika Eisenhowe,rja. S tem je Mr. Truman pokazal, da je v sedanjem položaju nujno potrebno, da je vsa država edina in da odobrava sedanjo smer naše zunanje politike, ki je vsekakor bolj odločna proti svetovnemu komunizmu.
Skoro istočasno, ko je tako govoril Truman, j>a so se culi v angleškem parlamentu naravnost žaljivi in nerazumljivi napadi na Eisenhowerjevo zunanjo politiko. Angleški premier Churchill je kritiziral ameriško stališče pri pogajanjih za premirje v Koreji, češ da razlike med stališčem zaveznikov in komunistov niso stvar principa, da so torej tako malenkostne, da bi se kaj lahko sklenilo premirje. Še dalje pa je šel voditelj socialistične stranke in prejšni vladni predsednik Attlee, ki je rekel, da nekateri elementi v Združenih državah nočejo miru na Koreji.
Ti govori v angleškem parlamentu so naravnost skok v krbet ameriški zunanji politiki.
Nihče ne more tajiti, da je napravila Trumanova administracija nekaj napak v zunanji poliiki. Nekateri njeni ukrepi so se nam zdeli skoro nerazumljivi. Našim genera lom in vojski na Koreji so zvezali roke, da niso smeli izvo jevati zmage nad komunističnimi napadalci. Odstavljen je bil morda najboljši ameriški general Mc Arthur, prepoveda no je bilo zasledovati komluniste preko reke Valu, bombardirati zbirališča in skladišča sovražnikov v Mandžuriji, pre povedano porabiti kitajsko nacionalistično vojsko na For-mozi, celo to se ni smelo poročati, da so komunisti barbarsko pomorili kakih 6 do 8000 ameriških vjetnikov.
Vse to se je zdelo povprečnemu Amerikancu nerazum Ijivo in je tudi mnogo pripomoglo pri zadnjih volivah, da so celo demokrati oddajali svoje glasove republikanski stranki. Sedaj se je skoro jasno pokazalo, kje je bil poglavitni vzrok te naše zunanje politike. Truman ni hotel tvegati razdora z zavezniki, zlasti ne z Anglijo, ki je med vojno dobavljala milijardne.vrednosti vojnega materiala kitajskim komunistom.
Sedanja administracija se je odločila, da nastopi bolj odločno pot za dosego častnega miru v Koreji in na vsem svetu. Vsa dosedanja politika komunizma je imela predvsem en namen, da izčrpa Združene države, da se vojna na Kore ji in napetost po vsem svetu zavleče tako dolgo, da bo svetovni komunizem dovolj pripravljen na splošno svetovno voj no. Komunizem se res boji že sedaj svetovne vojne, ker se zaveda, da je še preslaboten in premalo pripravljen- na njo. Voditelji svetovnega komunizma se v sedanjih razmerah hoje le trde pesti.
Ko se je pričela naša zunanja politika bolj odločno ustavljati komunisitičnim napadalcem, ko je bila že skoro vsa ameriška javnost tega mišljenja, da je treba ali skleniti hitro časten mir v Koreji in po vsem svetu, ali pa udariti z močno pestjo, se je tega Moskva ustrašila ter pričela popuščati in zopet ponujati mir v Koreji. Od ameriške strani je prišel odgovor, da smo se že naveličali praznih besed in obljub, naj komunizem pokaže v dejanju, da res želi miru. Ko se je že zdelo, da bo naša zunanja politika posegla uspeh, nam je skočila Anglija in delno tudi francoski parlament naravnost v hrbet s svojimi izvajami pomirjevanja, kar je dalo svetovnemu komunizmu novega poguma.
Če bi bili Anglija in Francija storili tozadevne korake diplomatskim potom pri naši vladi, bi bila zadeva ostala tajna, tako pa sta dali obe izjavi naših zaveznikov naravnost potuho in pogum svetovnemu komunizmu, ki sedaj stavi vse svoje karte na to, da razbije enotnost zaveznikov.
Naš državni tajnik Dulles je evropskim državam odločno povedal, da je skrajni čas, da opuste malenkostne spore in pomisleke, da se čimprej odobri pogodba z Zapadno Nemčijo, da bi se bila tako Evropa sposobna upreti sovjetskemu napadu. Angleži so ostali napram vsemu temu hladni, Francozi pa so skoro bojkotirali ratifikacijo pogodbe, ki so ;e že sklenili. Amerika naj jim daje milijarde, vzdržuje vojsko v Evropi, naj brani ves svet pred napadi komunizma, njeni zavezniki pa iščejo le svoje koristi ter ovirajo delo za odločno obrambo in osvoboditev zasužnjenih narodov.
Kakor kažejo govori naših senatorjev in poslancev v Washingtonu, je ameriške potrpežljivosti skoro konec. Ameriško ljudstvo se danes v resnici strinja z Eisenhowerjevo zunanjo politiko, ki edina more prinesti svetu mir in svobodo. Kramarske politike, ki je izročila Jugoslavijo, Poljsko, Češko, vzhodno Nemčijo in baltske države v roke svetovnemu komunizmu, mora biti konec, sicer pride smrt svobodni deihokraciji.
Trumanov poziv Amerikancern, naj se strnejo okoli Ei-senhowerja, pa ne velja le Ameriki, marveč vsemu svobodoljubnemu svetu. Narodi za železno zaveso so že pričeli izgubljati vero v zapadne demokracije. Dosedanja kramarska politika, ki je metala v žrelo komunizma druge narode, je bila največja nevarnost, da ves svet obupa in se v tem obupu vda komunizmu. Zato je nujno potrebno, da se danes res strne ves svet okoli voditelja protikomunistične borbe, predsednika Eisenhowerja. Če Angleži nočejo z nami, pa naj bo tako, kot se je izrazil ameriški senator Know-land, toda poliitične kramarije mora biti enkrat konec. M.
BESEDA IZ NARODA
'nnii>*************»*’i-t**f'»mi 1111
Francu Bohincu v spomin
Cleveland, O. — V svojem življenju sem srečal malo tako globoko vernih, načelnih in katoliško zavednih laikov, kot je bil pokojni Franc Bohinc. Kot župnik v Tržiču sem ga še kot fanta občudoval; oe mu je bilo le mogoče, je prihajal vsaki dan k maši in obhajilu, sodeloval je pri vseh katoliških organizacijah, zlasti pa pri Vincencijevi konferenci, kjer je rad prispeval za reveže. V Tržič je prišel iz Soluna v Grčiji, kjer je bil po prvi svetovni vojni nekaj let v službi kot mianter in šofer pri neki francoski družbi. Tam se je naučil tudi nove grščine. V Tržiču je doibil službo pri veliki tovarni Glanzmann & Gassner kot elektromonter, radi njegove strokovne sposobnosti in zanesljivost mu je tovarna zaupala vodstvo svoje elektrarne na Fa-briki.
Ko smo pričeli v Tržiču organizirati za usnjarske delavce, ki jim je grozila brezposelnost, lastno zadružno usnjarsko tovarno “Runo”, je pokojni med prvimi pristopil kot zadružni član s
Posebnost tega koncerta bo nastop nekdanjih članov našega mladinskega zbora, ki so medtem postali izvrstni pevci in u-gledni voditelji pri naših cerkvenih, podpoimih in kulturnih ustanovah. Kot solisti bodo nastopili nekdanji “črički,” kakor se je dolga leta zbor imenoval: tenorist Edward Kenik, soprani-stinja Jane Mirtič, sopranistin-ja in organistinja Marion Mau-er, sopranistinja Lojzka Fortuna in altistinja Margaret Mauer.
To so pevske moči, ki se danes tvovalni
venskih deklamacij. Naša vrla narodna delavka, Victoria Hočevar, nam bo zopet podala lepo deklamacijo in nam tako obudila spomin na svoje odlične nastope pri nekdanjih koncertih našega mladinskega zbora. Naš najmlajši rod pa bo zastopala z deklamacijo mlada in nadarjena Sienna Sever.
Če pogledamo v arhiv Mladinskega zbora pri Sv. Lovrencu, vidimo, da je zbor v dvajsetih letih zapel nekaj nad 250 razile nih slovenskih pesmi; solistov je bilo 54, recitatorjev pa 39 — vsekakor obilna žetev, ki je mladim pevcem širila kulturno obzorje, občinstvu pa dala mnogo lepega užitka.
Prva leta je zbor vodil Anton Rozman, zadnjih osemnajst let pa Ivan Zorman. V znatno pomoč pri pevskih vajah je bila č. sestra Matthew Marie. Spodbudo sta dajala mladim pevcem tudi pokrovitelj zbora, župnik monsignor J. J. Oman in č. g. Julij Slapšak. V vsestransko pomioič zboru je bil ves čas požr-loidibornik France GH-
uveljavljajo na cerkvenih korih, pri koncertih, operetnih in opernih prireditvah. Zapeli pa nam bodo večje število pesmi tudi naši najmlajši pevci. Med njimi bo pela solo z zborom Sarah Anica Walzer, v dvospevu pa Mary Rose Šušteršič in Michael Har-van.
Slišali homo tudi nekaj slo-
ha.
Koncert se bo vršil v cerkveni dvorani na 81. cesti, in se bo začel ob osmih zvečer. Program bo torej izredno zanimiv in bo obsegal vse lod najbolj preproste otroške pesmi do priznanih težjih skladb naših glasbenih mojstrov. Vredno bo, da pridete. Dolgčas vam ne bo.	I. Z.
Slovenska Kerofta
NARODNI BORITELJ KORO ŠKIH SLOVENCEV, MRTEV
“Ob vhodu k naši Zilji, pri 5,000 dinarja, kar je bila takrat | C^r^vi ^v' Lnearta> je zasut nov že precejšna svota. Ves čas, do-
kler niso Nemci zasedli tovarne,
grob. Tretji in naj večji rodoljub je v letošnjem letu odšel
je bil član njenega nadzorstva. |Z na®e s^ec*e ^ Očetu vsega živ
Ko smo urejevali njeno lastno elektrarno in kadar je bilo treba montirati kak kompliciran stroj v tovarni, je Bohinc vedno brez-
Ijenja. Župnika in poslanca vana Starca ni več med nami. Ostaja duh in spomin na prvega iz naših narodnih vrst. Raz-
plačno pomagal s svcijim delom dobje med Prvo..in druS0 sve'
in strokovnim nasvetom. Tudi še kasneje, ka sem odšel iz Tržiča, sva s pokojnim ostala vedno
tovno vojno stoji v znamenju njegove) vsestranske duhovito sti in kremenite značaj nosti.
velika prijatelja. Ko si je izbral ) aaa z^odov^na ,Sa k° nekoč i-
svojo življenjsko družico v osebi Ljudmile roj. Andioljšek, je prišel z njo na ženitovanjsko potovanje na Hvar, kjer sem bil takrat na počitnicah in smo; šli vsi trije obiskat dr. Antona Korošca, ki ga je bila tam internirala kraljeva diktatura. Skupno smo preživeli nekaj prijetnih trenot-kov na Hvaru.
menovjala za Einspieljerjem Grafenauerjem kot enega naših največjih sinov, ki je požrtvovalno in vestno dve desetletji koval usodo koroških Sloven-vencev.”
“Nam vsem je zapustil testament, v katerem nam naročg, da mu z enakč ljubeznijo tudi mi sledimo v brezpogojni de-
Med_okupadjo^mu-komum.|ja™i.,Z''eS‘0bi d° B°ga in
S temi besedami začenja celovški “Naš tednik” z dne
sti pogosto grozili in nekoč razstrelili stroje pri elektrarni, ki
ti -Oj nekrolog,
7.
tudi on moral zapustiti domovi-
svečen špominu župnika Janeza
no s svojo družinico in je preži- St ki ie v „ h
vel dolga begunska leta v tabo- u T’ -n 3 f P -f ,-w	J3.,, °	„	,	_ hih domačih gora ponesrečil in
nscu Spittal, odkoder je prišel1
eta 1950 v Cleveland. Ni bilo j ahko že nad 61 letnemu možu | težko delo v -tovarni, toda bil je tljub temu zadovoljen in popolnoma vdan v voljo božjo. Ko jel
bil, zadnjič, pri men/ f13 0^^sku, Njegova zadnja pot na tem sve-
J P ;	."'e ai b° je šele pokazala, kako je za.
bolje, ko smo poplačal, doIgoveLuš-eno sIovensko korožko ljud.
nato 2. t.m., previden s sv. zakramenti umrl v bel jaški bolni ci.
K njegovemu pogrebu 5. t.m se je zbralo iz Roža, Podjune in Zilje skoraj 3,000 vernikov.
“Zdaj mu je res bolje, ko je
stvo cenilo svojega velikega si-
šS ‘Af^omTvian v voljoTož'1 M Se ie V 0bd°biU p° piebi-jo, -odšel v boljša domovino po
plačilo.
Mladinski zbor fare Sv. Lovrenca
Cleveland, O. — V nedeljo 24. maja bo praznoval Mladinski zbor pri Sv. Lovrencu, v Clevelandu, dvajsetletnico svojega icb-stoja. To je primeroma dolga doba za mladinski zbor med a-
scitu 1920 pa vse do svoje smrti
. vsega žrtvoval zanj. Žalni spre-M. Skerbec. | vod je vodfl dekan beijaške dekanije Ninaus ob spremstvu več kot 50 duhovnikov; med njimi je bil tudi kanonik dr. Rudolf Blueml, ki je zastopal po birmi zadržanega celovškega škofa.
STARC — MOŽ JASNIH NAČEL
Življenje in delo rajnkega župnika -Starca bomo bralcem
meriškimi Slovenci. Narodnost- AD skušali prikazati v prihod, no prizadevanje našega "drugega koroških razpredelkih našega in tretjega rodu je povezano s lista. Za danes hočemo pouda-čedalje večjimi težkočami, kajti riti samo eno, kar se nam zdi amerikanizacija gre svojo neiz- važno iz prav zadnjega časa nje-prosno pot, tako da -so pri zboru govega življenja ne samo za ko-zastopani že potomci raznih I roške Slovence marveč za ves
drugih narodnosti. Vendar pa vse te mlade pevce združuje le pota slovenske pesmi, ki je privlačna za vsakogar.
naš narod.
Rajnki župnik Starc je z veliko zaskrbljenostjo v novih razmerah opazoval, kako je pričel
komunizem razjedati naše narodno telo. S tem v zvezi je v veliki meri tudi formiranje Narodnega-sveta koroških Slovencev, v katerem je rajnki kot zadnji na demokratičnih volit-vjah izvoljelni slovenski poslanec zavzemal mesto podpredsednika. Po svoji dolgoletni politični skušnji je rajnki odločno in z vso doslednostjo zastopal stališče, da morajo koroški Slovenci ostati zvesti povezanosti s svojo preteklostjo in da morajo tako v kulturnem kot tudi v gospodarskem in političnem pogledu graditi na temeljih, ki so bili sveti domačim leoroškim in drugim slovenskim velikim prednikom. Tako je rajnki bi stveno pripomogel k razjasnitvi gledanja na politične razmere v domačem slovenskem koroškem taboru, ki se je jasno pokazala ob priliki zadnjih voli tev v deželi, ko je z možato besedo in jasnim nasvetom pose gel v slovensko koroško politično življenje.
STARC ZA ŠKOFA DR. ROŽMANA
Ne bi pa storili prav, če se ob smrti župnika Starca ne bi spomnili zlasti njegove značilne geste, ki jo je napravil tako rekoč tik pred svojo smrtjo v zvezi s praznovanjem 70-letnice škofa dr. Rožmana.
Potem ko je selški župnik Vauti objavil v Našem tedniku daljšo vrsto svojih spominov na škofa dr. Rožmana, se je oglasil v tej stvari še župnik Starc. AD je že takrat opozoril# na te njegove zapiske in je iz njih povzela zlasti njegov javni apel na “kroge, ki so povzročili krivični proces proti škofu Rožmanu, ki so se sedaj — kakor zatrjujejo — odpovedali Stalinovemu komunizmu in hočejo po izjavah merodajnih voditeljev revidirati Itudi svoje stališče db katoliške Cerkve. “Starc se tu vprašuje,” ali bodo ti sedaj popravili krivico, ki so jo storili svojemu škofu, ali pa bodo pustili madež na sebi in bodo molčali” Končno pa pravi: “Sedaj, ko v Ljubljani uradno nočejo biti več komunisti, bi bil čas, da se popravi krivica škofu, ki pač ni drugega zagrešil, kakor da je porabil svoje odlično mesto, da pomaga svojemu narodu, kjer je le mogel, ne da bi pri tem škodoval krščanskim načelom. Ali mora zato živeti v pr&gnastvu? Mogoče je to za-
K sodobnim svetovnim problemom
Komunisti so del svojih sil, katerimi so vdrli v Laos, eno izmed zveznih držav Indokine, umaknili. Čemu so prav za prav ta storili, ne ve -nihče. Vojna v Indokini se seveda nadaljuje. Pretekli teden so prišle v javnost vesti, da ni izključeno, da bodo komunisti poskušali začeti pogajanja za premirje tudi tam Francozi se tem vestem smeje in pravijo, da na to sploh ni misliti.
Pogajanja za premirje v Koreji niso rodila še nobenega sadu in vse zgleda, da ga tudi ne bodo. Komunistična stran zahteva vrnitev vseh vojnih ujetnikov, kot je to zahtevala preje, Zahod, vsaj Amerika, pa vsako tako misel odločno odklanja.
Pred enim mesecem je ameriški predsednik v velikem govoru podal ameriško gledanje na svetovnopolitični položaj. Pojasnil je vzroke sedanje nepetosti in pokazal pot, po kateri lahko doseže svet trajen resničen mir. Tedaj in še kasneje je poudaril da Amerika želi svetovni mir in da je pripravljena iti na pol pota v teh prizadevanjih, če bo le Moskva v dejanju pokazala, da mir v resnici želi. G. Eisenhower je ob tej priložnosti poudaril, da trajen mir ni mogoč, dokler Moskva ne preneha z ogrožanjem svobodnega sveta bilo z vojaško silo bilo s podtalnim rušenjem temeljev svobodnega sveta.
Nekaj dni nato je moskovski časopis “Pravda” prinesel uvod-!nik, ki naj bi bil nekak odgovor na predloge ameriškega predsednika. Washington je bil mnenja, da to ni uraden odgovor in da ga torej ne more vzeti resno v pretres. V Moskvi pa so tudi povedali, da nimajo namena pustiti svojih pristašev v svobodnem ©vetu na cedilu. Odkrito govore, da si ne dajo vezati rok in da bodo tudi v bodeče podpirali “delavsko borbo” v svetu in pomagali kolonialnim narodom do svobode.
Razumljivo, da se Amerika ob takih odgovorih in bolj ali manj jasno izraženih namerah Moskve ne more posebno vnemati za razgovore za rešitev sedanjega napetega stanja v svetu.
Ameriško stališče pa ni našlo v svobodnem svetu splošnega odobravanja. E i s e n howerjevo stališče je v bistvu gotovo pravilno. Miru na svetu me more biti, dokler komunizem ne preneha na ta ali oni način ogrožati svobodni svet. Vsaki uspešni razgovori s Kremljem so nemogoči, dokler ta ne pokaže v dejanju svoje miroljubnosti in da jamstev, da se boi sklenjenega dogovora tudi držal.
Angleži in tudi dober del dru-
deva, na kateri more pokazati sedanja vlada, da se je v resnici odrekla ekstremni komunistični miselnosti.”
Starc, danes že v večnosti, je iz ljubezni do resnice in pravice storil svoje, dvomimo pa, da bodo tudi omenjeni “krogi” storili svoje. Župniku Starcu hvala in čast za to in za vse drugo ter večni mir in neskončno plačilo pri Očetu nas vseh.
-------o------
Resnici na ljubo
New York, N. Y.—V A.D. je bil članek: O igralcih “Razvaline življenja.” Tam je med drugim rečeno, da se je Mr. Kralj takoj ^iti v vojno, po prihodu v New York “začel odrsko udejstvovati in -pripomogel v družbi z inž. S. Kregarjem do odličnih odrskih uspehov dramskega društva Domovine, ki je izvedla več iger v korist Lige ameriških Slovencev.”
Če je v zadnjih besedah tu zgaraj mišljena Liga Katoliških Slovenskih Amerikancev, sta prizadeta gotovo že sama opozorila dopisnika na pomoto v -poročanju. Resnica namreč je, da nobena tistih iger ni -bila v (finančno) korist naše Lige.
gib Evropejcev je pa mnenja, da je mogoče vojno nevarnost kljub temu zmanjšati, če se izognemo vsemu, kar bi jo moglo povečati. Evropa je vojno in njene strabo1-te komaj preživela, ona ve, da bo v vsakem prihodnjem spopadu spet bojišče na njenih tleh. Komaj popravljena mesta bodo spet porušena, malo zaceljene rane na gospodarskem, političnem, kulturnem in moralnem področju, dobo znova široko zazijale. Evropa se vojne boji bolj kot karkoli drugega, morda celo bolj kot samega komunizma.
Predsednik britanske vlade Winston Churchill to razpoloženje v svoji deželi pa tudi drugod v Evropi dobro pozna, zato je prejšnji teden predlagal, da naj bi vse eno poskusili z razgovori med Zahodom in Vzhodom. Po njegovem mnenju je tudi komunističen predlog o ureditvi vprašanja vojnih ujetnikov vsaj v “načelu sprejemljiv.”
Še jasnejše je izrazil angleško stališče vodja opozicije Clement Attlee, predsednik delavske stranke. Po njegovem mnenju je v Ameriki nekaj ljudi — vplivnih seveda — ki jim nikakor ni za mir, dalje je dejal, da bo po sklenjenem premirju na Koreji treba sprejeti v Združene narode komunistični Kitajsko, čangkaj-šku pa pokazati vrata.
V Ameriki je posebno At-tleejev govor sprožil val ogorčenih protestov.
Angleškemu predlogu za čimprejšnje razgovore med predstavniki velikih štirih so pritegnili tudi Francozi in pa seveda Indijci. Zadnji, sploh povsod im vselej zagovarjajo kitajske komuniste, -čeprav sicer trdijo, da komunizem odklanjajo.
Angleško popuščanje Sovjetom je v nasprotju z ameriško odločno politiko proti sovjetskemu
ogrožanju svobodnega sveta. Neenotnost demokratičnega sveta pa daje svetovnemu komunizmu vedno novega poguma, čemu vendar Zahod me nastopa enotno, se bo marsikdo vprašal.
Na eni strani se Evropa vojne boji, kot smo že omenili, pri tem pa upa, da bo morda čas le pri' nesel kako mirno rešitev. Vsak mesec miru daje nove možnosti pogajanj. Na to bilko veže Evropa svoje upanje. Na drugi strani Evropa sovjetske nevarnosti ne jemlje tako resno kot Amerika.
Evropa sicer žrtvuje za oboroževanje, pri tem pa dobiva tudi veliko pomoč iz Amerike. Evropejci so prepričani, da jih ho Amerika podpirala tako dolg0) dokler bo sovjetska oziroma komunistična nevarnost obstojala-To pa lahko traja 10 ali celo 20 et.
Amerika se pa zdi, da gleda na sovjetsko nevarnost v drugačni luči. že v zadnjih -letih smo izdali za oboroževanje in pomoč nekomunističnemu svetu nad sto milijard dolarjev, če pojdemo P° tej poti naprej, nas bo to stalo vsako letet od 45 do 50 milijard. To so pa vsote, ki jih tudi bogata Amerika ne more stalno plačevati, ne da bi se na njenem blagostanju poznalo. Zato prodira prepričanja, da je treba ta g°r' dijski vozel presekati, to se Pra' vi sovjetskemu ogrožanju je treba napraviti konec na tak drugačen način.
Ta ameriška edločnost pa E'7' ropejcem ni všeč, ker utegne v0'
Rev. Bernard Ambrožič, (gori!
Titov zastopnik v Moskvi se je nedavno prav ljubeznjivo P°' govarjal s sovjetskim zunanji111 ministrom Molotovom. Sovjetsko in satelitske časopisje je prenehalo z napadi na Titovino. Jug0' savija in Romunija sta sklenili pogodbo o plovbi skozi železn? vrata na Donavi. Ta tri dejstva govore, da je potegnil v Beogr3' du in Moskvi drug veter, in se je začelo buditi staro prijatelj' stvo. Je naš pregovor že resničen, Iko pravi: Stara ljubezen tli, če n°
K Al. ]V Al !> S It Al.
(j/medom || /fi’ d/uitice.
MEmšm Domovih
/% ivt' E RI €/%HI—HOIWIE
AMERICAN IN SPIRIT FOR6IGN IN LANGUAG6 ONLY
SLOVSNIAN
MORNING N6WSPAP6R
Telovadna prireditev je lepo uspela
Toronta, Ont. — Četrta telo-
^adna prireditev slovenskih telo-
)^dcev in športnikov v Kanadi,
se je vršila predpretekla ne-
dsljo v dvorani češkega Sokola
Queen Avenue v Torontu, je
^ jub nekaterim spremembaim
v Programu popolnoma lepo us-
Pala. čas prireditve morda ni
d najbolj ugoden, zato smo po-
®rešali nekatere redne piosetni-
6 naših telovadnih prireditev
^ ,0kolnih podeželskih naselbin.
^ °rontski Slovenci pa so se u-
eležili prireditve v lepem šte-
Vdu; mnogo je bilo tudi otrok.
Tedro prireditve je bila orod-
lla telovadba', pri čemer sta se
Posebno odlikovala to: pot brata
ecevnik in Celar; poznalo se ji-
je, da imata v mestu, kjer ži-
vda, v Torontu namreč, dosti
Prilike za vežbanje. Pečnikova
tezpora na krogih je bila izbor-
^ te. Celar je pridobil več si-Rutv, ,	.
?^nosti izvajanja na vsem orodji' V talnih vajah se je, kakor avadn0, postavil brat Grmek; ?a °no!dju se mu je poznalo, da v6 “iz forme”, kakor pravimo Portniiki; to je gotovo pripiso-ati obilnemu študiju in bliža-^ina se izpitom, ki jih bo brat * rtnek polagal na koncu semes-ra- Tudi Golobič postaja čeda-
brane prispevke cerkvenemu odboru. Prireditev je vlila vsem prisotnim novega ognja in navdušenja.
Občni zbor društva slov. telovadcev v Torontu se je vršil pred nastopom. Izvolili smo nov odbor. Društvo je spremenilo svoje ime in se imenuje odslej dalje Slovenska fantovska zveza”.
ičez tri tedne nameravamo vprizoriti propagandni nastop v Trentonu za Kanadčane. Tem potom tudi obveščamo vse člane na pripravljenost. Hkrati .sporočam^, da je “Masarykova dvorana”, v kateri smo nastopili in v kateri običajno nastopamo, por klonila pri zadnji prireditvi našemu društvu $15. Odboru dvorane se naj lepše zahvaljujemo. Z bratskim pozdravom!
Slovenska fantovska zveza v Torontu.
boljši.
prireditev je otvoril br. Golo-
^ tudi Ivan Grmek. Kot gostje Nastopile Čehoslovakinje; iz-lale sio: izbrano ritmično vajo . sPremljavi klavirja. To vajo ® Naštudirala in naučila sestra asta Tihiopad. Sestram Čeho-t °Vakinjam je načelnik naših 0Va'dcev v znak zahvale za delovanje in v znak priznanja ^klonil album .s slovenskimi or-aNienti in slikami iz Slovenije, j, r°gram prireditve smo mo-p 1 sPremeniti v toliko; da gdč. j °JS ni Igrala, ker ji je sprem-^valee na klavirju g. prof. Re-zaradi nekih težav odpove-Sf v.sPrernljavioi. To točko so k nadomestili fantje sloven-iloega 0rkestra, ki so prostovolj-Vse^ P|0|žrtvovalno igrali med .j, j*1* odmori in presledki, pri-t6|-!tVe- Telovadci in, priredij lSe jim za to najlepše zahva-
ipj,. rteeditev je bila domača in j. cna. Med navzočimi .so bila ^.Slovaki in Čehi in g. Niku-tep6. ^zPregovoril v njih nmenu irjv ai besed. Preč. g. dr. Kola-hv Ae večer zaključil in se za-kiu ^ Za udeležbo in pa naše-društvu, ki je poklonila na-
^lovenske potniške agencije TRANSMUNDIAL
, ' Priporočajo rojakom.
v°Zlle karte za ladjo ali avion denarna nakazila, paketi Prevodi, emigracija itd.
Pišite „1.
d|i nas obiščite, govorimo 0^	slovensko
ACAS.—Venezuela, Pasaje
T0Rn\r Pit°lio 16
qTO—Kanada, 258 College
V,,.-.™. ™
—Kan:i/la !
Značilna "amerikan-
ska" vprašanja
S prihodom pomladi je postala kanadsko-ameriška meja spet živa in na mejnih prehodih stoji časih po cela vrsta ameriških avtomobilov s turisti, ogledniki, ribiči in ljudmi drugih poklicev.
nekaj smernic pa je prispe- Kanadska obmejna straža je po
leti zategadelj mnogo bolj zaposlena. Svoje čase so se kanadski graničarji močno jezili nad neumnimi amerikanskimi vpraša^ nji, na katera so morali odgovarjati včasih po stokrat na dan. Vprašanja kot “kje je sedaj v Kanadi .najbližji in najboljši sneg?” povzročala zmernim in treznim obmejnim stražarjem precej glavobola, toda časi so se spremenili. Ljudje, ki prineso v deželo vsako leto toliko denarja kot Amerikanci imajo pravico stavljati neumna vprašanja.
Ameriški tujski promet v Kanadi je postal za našo deželo multimilijoinska i n d u stri j a in glavni dotok ameriških dolarjev. Lansko leto je iobiskalo Kanado nad 26 milijonov Amerikancev. Letos, kakor vse kaže, bo pohod Amerikancev še številnejši. Tuj-skoprometni uradniki so mnenja, da postaja Kanada čedalje bolj privlačna predvsem zaradi svojega tujskoprometnega gesla “Canada — Vacations Unlimited” in pa zaradi številnih člankov po: ameriškem časopisju o ek ono,m-skem napredku .naše dežele.
Na podlagi pisem, ki jih pošiljajo ameriški turisti vnaprej na tujskoprometne centre v naši deželi, bi bilo sklepati, da se ima,-jo Amerikanci še mnogo,česa naučiti, preden bodo Imeli o Kanadi nekaj pravega pojma. V teh pismih najdete vsak dan številna, nezmotljiva ameriška vprašanja. Nekaj primerov: Kako prebije kanadska živina mrzlo kanadsko zimo? Katere so ceste, ki popeljejo človeka čez Kanado v enem dnevu? Kakšno je zame-njalno razmerje med ameriškim dolarjem in kanadskim funtom šterlingom? Kako dolgo se je treba človeku učiti, preden zna govoriti kanadski jezik?
Sedaj, ko se Kanada in njeni
tujskoprometni agentje prepričani, da pomenii dotok ameriškega denarja, ki ga razstrosijo na svojih obiskih in letovanjih ameriški gostje, veliko blagodat za našo deželo, odgovarjajo tudi na tako bedasta vprašanja kar se da potrpežljivo. Pisma Amerikan-cev še vedno narejajo vtis, da velja naša dežela veliki večini zemljepisno manj poučenega ameriškega naroda deželo1 In,dl jancev, Eskimov, mountijev in snega.
Pritožbe, ki so jih imeli povedati ob svojem odhodu domov lanski ameriški turisti, so bile predvsem slabe ceste in pomanjkanje tako imenovanih motelov. Oboje se zdaj izboljšuje; Trans-Canada Highway, cesta, ki bo peljala od Atlantskega do Tihega oceana, počasi napreduje (lani so dokončali 475 milj te ceste, ki bo doilga nad 5,000 milj); še počasneje napreduje zidaVa motelov: v Ontariju so jih postavili lani samo 95 novih. Spričo dejstva, da ho letos Amerikancev v Kanado toliko več, bo pomanjkanje prenočišč spet veliko.
p, ——Kanada, 2098 St.
Saoe3"116 WeSt' TeL FI
A - Nemčija - Francija
^ hitro odpremo skrbi naš urad v Ljubljani!
V cenah je uračunana prevoznina in carina!
Vdl0nds,kLa BELA MOKA,	KORUZNA MOKA
^ ^lbs- ..............$12.50	100 Ibs..............$12.00
RIZ . Redka priložnost 50 Ibs.............$18.50 Pohitite!
*	100 Ibs.............$35.00
.Zahtevajte naše cenike za številne pakete s hrano! Tlarno razna zdravila, radio sprejemnike in vse drugo!
EXPRESS TRADING C0RP.
10th Avenue Telefon ST 6-90S3 Long Island City 1, N. Y.
V prvi polovici meseca aprila so imeli poljski vojaki generala Andersa, ki so se borili v drugi svetovni vojni na zavezniški strani, v naši prestolnici tridnevno konvencijo, ki sta jo počastila s svojo prisotnostjo tudi dva federalna ministra in načelnik štaba kanadske armade. Noč po konvenciji pa je zmanjkal iz prostorov poljskega poslaništva v Ottawi poljski državni grb, katerega je policija pozneje našla na neki trati v mestu. Poljsko, po-slaništvla je zaradi tega. poslalo kanadskemu zunanjemu ministrstvu ostro noto, v kateri pravi, da se je izvršila tatvina , noč po konvenciji poljskih “izdajalcev,” na kateri so bili navzoči tudi člani kanadske vlade. Nota je nekako prikrito dolžila, da je kanadska vlada sama dajala “kriminalnim elementom” poljskih izdajalcev pogum za to početje. Državni podtajnik Wilgress pa je odgovoril poljskemu poslaništvu, da kanadska vlada nima pri vsem nikake odgovornosti, kar pa se “izdajalcev” tiče, da so to ali kanadski državljani ali pa. prosilci za državljanstvo, ki so se v drugi svetovni vojni ramo oh rami hrabro borili s kanadskim vojaštvom proti sovražniku.”
* * *
Torontska podzemska železnica bo stekla, kakor pravijo, čez devet mesecev. Inženirji, ki so' stvar gradili in jo sedaj dokončujejo, pravijo, da boi torontski subway najmodernejša podzemska železnica na svetu. Posebni odposlanci so si baje ogledali vse boljše podzemske železnice po svetu in ugotovili, da bo torontska najboljša,
*	* m
Iz Quebeca do Britske Kolumbije je tri tisoč milj. Dva mlada zakonca, ki ’sta prišla iz Anglije sta se odločila, da se bosta preselila v B. C. kar ročno na bicik-Ijih. Največjia preglavico jima nemara ne bo delala prtljaga, ki je nimata veliko ampak njun dve leti star sin. Družina upa, da bo prispela v Britsko Kolumbijo pred prvim jesenskim snegem. Na takle način pridejo judje zastonj v časopise.
*	* *
Trgovinski minister Howe se je oni dan branil izjaviti koliko strojnic je kanadska vlada prodala palestniskim Judom. Ko so ga novinarji vprašali, kaj je pri vsem tako skrivnostnega, je de-
bičala, naj podatkov o prodanih Za ohranitev Niagare
WASHINGTON, D. C. — Nedavno so se v ameriški prestolnici zedinili člani vzajemne ka-nadsko-ameriške komisije v zadevi, kako bi “ohranili” današnje lice Niagarskih4 slapov; predlog je bil v tem, naj bi ponoči, ko o-biskovalci Niagare, turisti in Popravek	pranovalci medenih tednov spe,
Toronto, Ont. — V članku Ka- na kakšen način zmanjšali dotok nadske Ameriške Domovine pod vode čez slapove in na ta način naslovom: Plemenito delo pod-j preprečili razpadanje skal, čez pornega društva “Karitas.” z katere voda dere. Komisija verjame, da so se skale na Niagarskih slapovih obrabile v manj ko tristo letih za 900 čevljev.
strojnicah ne daje v javnost.
* * *
Predpreteklo nedeljo in soboto so imeli kanadski Ukrajinci v Torontu velik shod. Najrazličnejše prireditve so se vršile pod okriljem Kanadske legije v več dvoranah po Torontu.
dne 7. aprila 1953, št. 68, je nastala neljuba pomota in sicer v stavku G. Bančič, Vancouver, B. C., je poslal $135.00. Pravilno bi se pa moral) glasiti: G. Bančič, Val D’or, P. Q. je poslal $135.00. Prosimo g. Bančiča in ostale darovalce za Karitas, da nam neljubo pomoto oprostijo.
Dne 19. aprila se jevršil občni zbor podpornega društva Karitas. Izvolil se je nov odbr, ki je takoj prevzel svoje delo.
J. Stanovnik.
Veščaki pravijo, da steče sedaj čez Niagarske slapove vsako sekundo sto tisoč kubičnih čevljev vode. To količino vode naj bi po zamisli zgoraj omenjene komisije skrčili v nočnem času na polovico in s tem. ohranili današnji videz Niagarskih slapov za dlje časa. Naprave za to regulacijo dotoka vode bodo, stale čez 17 milijonov dolarjev.
IZ KANADSKE ZGODOVINE
Naseljevanje na prerijah
no vplivale na gospodarstvo prerijskih naselbin. Pod vznožnimi griči v provinci Alberta so, se začeli baviti z umno živinorejo, ponekod drugod pa z mlekarstvom. Toda žito je še zmerom ostalo gavni činitelj gospodarstva na prerijah; letne cene žitu so nehote določalle možnost prihoda novih naseljencev in pa irazširjevanju železniškega omrežja.
Naseljevanje zapadniih provinc je imela pod kontrolo vlada v Ottawi, kajti vse naravne zaklade v teh provincah si je za nekaj časa pridrževala dominij-ska oblast. To je imelo to dobro stran, da so utegnili vladni organi več ali manj uspešno na enoten način naseliti naš prerijski Zapad. Takoimenovani “Dominion Land Act”, ki ga je vlada izdala leta 1872 in ki naj bi Služil za legalno odskočno desko uravnovešenega naseljevanja naših prerijskih provinc, je bil prav za prav le nekakšna kanadska izdaja ameriškega zakona podobne vrste, namreč zakona “Homestead Act” (katerih je bilo več), ki se je na srednjem Zapadu USA tako odlično obnesel. Ta “Dominion Land Act” je določal, da si vsak poglavar družine lahko zavzame na prazni prerijski zemlji 160 juter površi-
ne, če plača deset dolarjev in če se obveže, da ho ostal na tej zemlji vsaj šest mesecev vsako leto naslednja tri leta, da ho zgradil potrebna gospodarska poslopja in icbenem obdelal vsaj nekaj te zemlje. Tako je bila razdeljena večina te zemlje; kar je vlada do 1. 1930 ni razdelila na ta način, so j,o prevzele posamezne provincijalne oblasti.
MALI OGLASI
Prihod policijske konjenice na prerije je pomenil, da je zapad-ni ravninsi del Kanade , varnejši, kakor je bil poprej in temu primerno so se začeli v južnih delih provinc Saskatchewan in. Alberta naseljevati belci. Tedaj seveda nikomur ni prišlo na misel, da bi zamogla na prerijskih ravni-
terimi so se ubadali in preživljali Indijanci, je ugotovil, da vsebuje površina prerij malone najfinejšo puhlico črne barve, ki je najugodnejša zemlja za pridelovanje žita. In žito samo je bilo že od nekdaj posevek, pri katerem kmetovalec ni imel preveč truda; zemlje ni tre-
nah, o katerih so bili mnenja,'ba okopavati. Druga pred-
da so deležne vse premalo dežja, uspevati taka žitna poj a, kakor jih imamo danes. Prvi, ki so prišli za policijsko konjenico; so bili • cowhoyi; po južnih predelih obeh provinc so zagomazi-le čedalje večje črede goveje živine. Ko je 1. 1885 vojaščina prihrumela v te predele, kjer so se tedaj zadnjič v takem obsegu Indijanci pod vodstvom Louisa Riela uprli in skušali pregnati bele priseljence, in upor zadušila, se je mnogo teh brambovcev, če naj jih tako imenujemo, odločilo, da se bodo ustanovili na prerijah. Ob reki North Saskatchewan, kjer je bila videti zemlja plodnejša m koder je bilo tudi več padavin, so začeli ti pionirji s setvijo žita. Stvar se je obnesla. Stranski krak železniške proge Canadian Pacific RR. proti naselbinam Prince Albert in Edmionton je znatno pripomogel k žitnemu farmarstvu v teh predelih. Pšenična letina okrog reke North Saskatcewan je bila prav tako bogata kakor ob Red River Valey, koder so prvotno sejali žito in koder se je odlično obneslo. Za prvim desetletjem pridelovanja pšenice na prerijah, ko so jo prvič eks-portirali iz Manitobe v Ontario 1. 1876, je začela dobivati kanadska pšenica na veljavi in so jo začeli izvažati celo čez ocean, v Evropo, 40 let pozneje, leta 1915 je Kanada pridelala v svojih zapadnih provincah nič manj kot 342 milijonov mernikov žita vsako leto.
Naseljevanje kanadskega Za-pada bi bilo brez železnice nemogoče in obratno bi tudi železnice brez naseljencev ne bilo. Zato sta bili za naseljevanje zapadnih provinc navdušeni obe, vlada v Ottawi in pa železniška družba C. P. R. Prerije so bile za novcnaseljence toliko vab-Ijivejše, kajti pribodnikom ni bilo treba izgubljati časa s krčenjem gozdov, katerih na prerijah ni bilo.
Ko je novi naseljenec na preriji preoral prerijsko travo, ki je bila poprej nudila izvrstno pašo jal, da mu je izraelska vlada za-Jštevilnim bivoljim čredam, s ka-
nost je bila v žitu samem, ki se, če ga pravočasno pospravja, zlepa ne skvari, .-ičie najdejo za žito primerne shrmabe, ga je moči braniti primeroma v nedogled. In žito je tudi pripravno za prevoz. Največji plus pri vsem pa je bil, da je zadobivalo prerijsko žito veljavo ne samo- v vzh. Kanadi, ampak v evropskih deželah, koder je šlo uspešno v denar. Tiste prve čase nekoč je neki angleški -znanstvenik po-gruntal, da kanadske prerije niso bogvekaj primeren kraj za pridelovanje žita, ker da sonce na prerijah ne zžareva takozva-nih aktiničnih žarkov, (to je svetlobnih žarkov krajše valovne dolžine — vijoličnih in ultravijoličnih — ki povzročajo foto-kemično presnovo, op. ur.), toda ta trditev je bila votla; kanadsko žito je postajalo čedalje bolj cenjeno in pšenico, ki so'je imenovali “Manitoba No. 1 Hard”, so izbrali za temelj pšenični veljavi na svetovnem žitnem trgu.
Druge žitarice kakor oves, ječmen, rž in lan so prav tako moč-
Hiša naprodaj
Hiša za 1 družino, 10 sob, 2 kopalnici, 1 zgorej, 1 zdolej, 3 spalnice zgorej, 2 spalnice zdolej in sončna soba, prizidana (garaža, zgotovljena “ren creation” soba, lot 50x120. Kličite GL 1-0491 ali GL 1-1362. Se vidi samo po dogovoru.	. (99)
Stanovanje iščeta
Dve odrasli osebi iščeta neopremljeno 5-sobno »stanovanje v okolici St. Clair Ave. Kličite po 4. uri pup. EX 1-9879.
— (98)
Peč naprodaj
“Estate” peč v dobrem stanju, se pjroda po zmerni ceni. Kličite EX 1-8772.	(98)
Hiša naprodaj
Blizu sv. Lovrenca, E. 104 in Union Ave., za 1 družino, 2 spalnici, plinski furnez. Lastnik mora prodati. Vpraša za $9500. Dajte ponudbo.
Rusnov Realtor VU 3-5115
(99)
Išče delo
Bartender (točaj) išče delo v gostilni. Kličite med 4. in 8. uro MU 1-7104.	—(98)
Naprodaj
“General Electric” ledenica deluxe v A-l stanju, 6V2 kub. čev. Na 1114 E. 77 St., EN- 1-1729.	(may 15,19)
V BLAG SPOMIN
PETE OBLETNICE SMRTI NAŠE BLAGOPOKOJNE SOPROGE IN NEPOZABNE MATERE
Anna Ferenčak
ki je zatisnila svoje mile oči dne 18. maja 1948
Ljubljena soproga in skrbna mati. Pet let so že minila, odkar si se ločila Ti od nas. Ve-dpo pa Te imamo še v spominu.
Žalujoči:
JOSEPH FERENČAK, soprog; JOSEPH FERENČAK, sin. Clveeland, O. 19. maja 1953.
Siovensko-angleški
SLOVAR
1952 izdaje
ki ga je sestavil Dr. Janko Kotnik
SE SEDAJ DOBI V URADU
AUGUST K0LLANDER
6419 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio
Stane s poštnino $5.25
Toronto, Ont. — Avgust je čas za počitnice ne pa za volitve, katere nameravajio imeti v Kanadi letos. Takega mnenja je konservativni poslanec Adamson. — Poslanec pravi, da bi v primeru avgustovih volitev volilo v Kanadi le 50 odstotkov ljudi.
Molki dobijo delo
Machine Operators
AND
Assemblers
Visoka plača od ure z dodatkom za živi jenske potrebščine. Prosimo oglasite se ose-sno v našem employment urada na Engle Rdi, južno od Brookpark.
FORD
MOTOR 00.
17601 Brookpark Rd.
(100)
Mi pripravimo ZDRAVILA za Evropo MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 Cleveland 10, Ohio
ZULICH
INSURANCE AGENCY FRANCES ZULICH. Agent
Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo
IVanhoe 1-4221 18115 NEFF ROAD
Assemblers i
NI POTREBNO NOBENE PREJŠNJE PREIZKUŠNJE
TUDI IZKUŠENI
Metal Finishers Gas and Arc Welders Paint Sprayers Torch Solderers Trimmers
Morajo biti pripravljeni delati 1. in 2. šift
SPREJEMAMO PROŠNJE
za zgornja dela od moških, katere zanima delati v produkciji “station wagon in panel truck bodies”.
VISOKA PLAČA OD URE
DELAVSKE PODPORE
Pokojnina, zavarovalnina, bolniška podpora, plačane počitnice, plačani prazniki.
Oglasite se v našem Employment uradu 8 zj. do 5 pop. dnevno izvzemši nedelje
FISHER BODY
(Euclid Plani)
DIVISION OF GENERAL MOTORS CORPORATION
20001 Euclid Ave. Euclid, Ohio
U02)
Mlekar
Išče se mlad moški, ki bi razvažal mleko. Stalno delo, plača in provizija.
Dairy Lane, Inc.
16153 Libby Rd., Maple Hts. tel. MOntrose 2-5100
(101)
Ženske dobijo delo
ŽENSKE ZA ČIŠČENJE
5	noči na teden
6	in 8 ur nočno dobra plača od ure
stalno delo
ADVANCE WINDOW CLEANING CO.
1453 E. 66th St.
EX 1-7575
(98)
ŽENSKE ZA ČIŠČENJE Izkušene, nočno delo stalno delo, dobra plača Oglasite se med 2 in 4 pop. OHIO WINDOW CLEANING CO. 1230 E. 9th St.
UOl)
J. Š. BAAR
Golobček
“Le počasi, počasi,” ga je miril župnik, “sedaj, danes seveda še ne, ko ste komaj šele leto dni kaplan; leta pa teko, recimo za kakih deset let se naveličate u-bogati, kaplanija vam bo pretesna, zahrepeneli boste, raztegniti, pretegniti se. Saj pravijo, da sta star kaplan in stara gospodična kakor star sir — dišita po vsej hiši. Na veliki fari se temu lahko odpomore, tam se stalno menjajo, župniki umirajo, stopajo v pokoj, tu in tam postane kateri kanonik, stalno je kako prazno mesto in, ko ta-
kle čmerikav kaplan še ne pride na vrsto in ne postane župnik, more spremeniti vsaj mesto, ka-planijo, tolaži se, da je že senior, da bo najbližja izpraznjena župnija gotovo njegova, in ta nada je začimba, sol življenja, tega bi vam pa tu manjkalo.
Naš gospod grof ima samo dve fari: Trestice in našo. Tres-ticki je celih deset let mlajši od mene, nima niti kaplana in šele po smrti katerega izmed naju bi se mogli premakniti iz Markovega, če tu obsedite. Škoda let, ki bi jih tu zgubili! Po
treh, štirih letih se naveličate gora, vrta, morda vas bo tu zbadalo trnje in se odselite, da bi kje drugje začeli čisto od kraja. Zapazili boste, da so mlajši duhovniki po patronatnih letih pred vami, da vam župnije od-jemljejo skoraj pred nosom. Nerad bi vas izgubil, toda imeti moram pred očmi vašo bodočnost, ne smem iz sebičnosti izrabljati vaše neizkušenosti; čez nekaj let mi boste prav gotovo hvaležni.”
Holoubek je odkimal: “Toda prošnje pa le ne bom pisal.”
Gospod župnik je osupnil. “Bo že tako!” je mislil. “Nekaj ga drži tu z močnimi vezmi, ne more se odtrgati. No, lepo je preganjal zlo, lepo si je postlal takoj na začetku svoje duhovniške poti.” Toda rekel ni ničesar več, niti z besedico mu ni omenil tega, temveč je še isti večer v svoji sobi sedel in pisal pismo Holoubkovim staršem. Pisal je naravnost po mater, mo-
dro in razumno je pisal, kolikokrat že je priganjal gospoda Jožeta, naj povabi mamico, da ji pokaže, kje in kako živi, da si ogleda njegovo kaplani j o, vrt, zelnik — in nihče da ne pride.
Zdaj pa piše sam, da bodo videli, da misli resno. Z žetvijo so že gotovo pri kraju, dela pa tam v ravnini tudi ni več in da je zdaj na jesen, preden zapade sneg, najbolj primerno, da pridejo. V soboto da bo pri opoldanskem vlaku čakal kočij až s parom belcev — to da bodo župnijski belci, ki jo pripeljejo — in da se veseli tega presenečenja, zato ker gospod Jože o tem nič ne ve in ne sluti.
“In materi bom povedal, to je najboljši ordinariat, naj mu sama okrene glavo, dokler je še čas,” se je pripravljal župnik.
Holoubek je videl v soboto zjutraj Francka, da je izvlekel kočijo in pripravljal paradno opremo.
“Franček, kam pa se boš pe-
ljal?” mu je zaklical iz okna.
“Še ne vem. Gospod župnik mi je naročil. Najbrž bo kam šel.”
“Kam bi šel? Saj pri zajtrku ničesar ni omenil!” je premišljal kaplan. — “Ah, naj gre, kamor hoče —” je pomislil in se spravil v Bučine v šolo. Šolsko leto se je začelo in z njim spet stalna pot v ponedeljek in četrtek. Danes je sicer sobota — duhovniška robota — lahko bi ostal doma in si pripravil na pridigo, toda obljubil je v Bu-činah, da pride danes gotovo, da bo mogel mladi gospod učitelj odpotovati za nedeljo domov že z jutranjim vlakom — in da zato vzame šolo namesto njega . . .
Popoldne je peljal gospod župnik s postaje Holoubkovd mater. Srečno se je pripeljala z dvema velikima košema, ki sta komaj imela mesto pri Frančku na kozlu, in mamica je komaj, komaj imela prostor v
kočiji. Gospod župnik je vpričo nje kar zginil. Žena je bila še postavna, visoke rasti, na mogočnih bokih se je zibalo vsaj deset kratkih, zvonastih, močno naškrobljenih kril, pod njimi so bile kakor izstrugane noge, ulite v ognjeno rdeče nogavice, v visokih čeveljčkih z bleščečimi kapicami; velike svilene pentlje s svilenim predpasnikom in bela svilena ruta na glavi so šumele pri vsakem kmetičinem gibu. Vsa njena 'zunanjost pa je sijala od zdravja in dobrote.
“Samo da je zdrav! Da se mu le nič ni zgodilo,” se je Holo-ubkova mati pomirjevala. “Mislila sem si, da je to le izgovor, da se je Jožetu kaj pripetilo, da mi tega nočete sporočiti, zato sem vse pustila in prišla”
“Prav je tako, kakor se je izteklo,” se je mirno smehljal gospod župnik, “to se bo Jože čudil! Iznenadilo ga bo, kajti ničesar niti ne sluti ne . .”
“Da se le ne bi prestrašil, da
se mu ne bi kaj zgodilo,” se je bala mati.
(Dalje prihodnjič.)
—Sedem predsednikov Združenih držav je bilo doma v Ohio. To so bili: Garfield, Hayes, Grant, Harrison, Taft, McKinley in kot zadnji Warren G. Harding.
For your VACATION welcome to
CHRISTIANA LODGE
Slovenian Resort
• The Hotel has 30 rooms with connecting showers. Central dining room, with American Slovenian cooking. All sports, private beach, boating and fishing. Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U.S. 112. Write for folder.
CHRISTIANA LODGE
DOMINIK and AGNES KRAŠOVEC
Rt. 1, Box 175 Edwardsburg, Michigan
Phone 9126 F5
\
I
Do $100 plačamo za vaše stare
'/,/ Here's the way
\
to carefree f washdays!
FRIGIDAIRE Porcelain Pair
_____	ledenice, pralnike ali peči,
če kupite novi 1953 FRIGIDAIRE!
Here!
Famous
Frigidaire
with the'NEW IDEAS !
Frigidaire Automatic Washer
Frigidaire-ovo valujoče dejstvo vode izčisti tudi globoko zajedeno umazanost, ki jo navadno pranje ne more. Zraven tega pa je perilo vedno v vroči vodi. Ima tudi nov način ožemanja, Ra-pidry Spin. Ne poškoduje in temeljito očisti vse vrste perila— celo nove Miracle Fabrics.
S
299.75
Frigidaire Filtra-matic Clothes Dryer
Sedaj perilo lahko sušite kadarkoli in kjerkoli v svoji hiši, ne da bi hišo napolnili z vlago in paro. Posušeno perilo je nežno-mehko in lepo diši. Aparat ne rabi nobene instalacije. Prepričajte se o tem. Ima tudi avtomatično kontrolo toplote, avtomatično kontrolo časa, signalno luč in notranjo ozon lampo.
s259.75
KUPITE TA DVOJNI APARAT PO NOVIH UGODNIH POGOJIH
Poslužite se našega “Lay-A-Way” plana pri nakupu pohištva ali drugih potrebščin za vaš dom!
I

Frigidaire
Electric Dehumidifier
GREAT NEW
IO\0
FRIGIDAIRE
ELECTRIC RANGE
at the price of many single oven models
Master Model RS-28 SAMO
299
.95
Samo priključi ta čudoviti aparat kjerkoli, pa boš popolnoma preprečil škodo, ki jo dela vlaga! Ta aparat vzame vlago iz zraka, jo zgosti in jo odlije v kakšno posodo ali pa v odvajalno cev!

Je novo stiliziran, trden
Ima znani Meter Miser mehanizem
Ima vgrajen zračni filter Se lahko premesti kamorkoli Se popolnoma izplača
$139.75
Zahtevajte brezplačno demonstracijo na domu!
ima te-le posebnosti:
Dve normalne peči
Cook Master kontrolno uro za
pečico
Do pasu visok broiler Shrambeni predal čez celo širino Simpli-Matic pečno kontrolo Dve signalne luči Trajno porcelansko polituro Trdno, vse-jekleno konstrukcijo Radiontube enote s 5 brzinami za kuhanje
Povprašajte po novih 1953 Frigidaire pečeh!
Beautiful New''Non-Splash"
MWNNmSfr

of Anchor-Hocking Fire-King Ovenware
IRODNICK BROS
16013-15 WATERLOO RD.
I

1
Siti!
Model IS-106
Malo naplačilo!
Mala mesečna odplačila! Zamenjane aparate dobro plačamo!
See the wonderful „,w But-er Pr.-S^
safe temperatures serves in easy-spreading pats	.
Another Cyela-matic
NEW idea 1
1.95
•	Velika lončena ledenica sprejme 47 funtov zmrznjene hrane
•	Ima prostoren oddelek za svežo hrano, avtomatično Levelcold napravo, Cycla-Matic odtajanje onemogoči nabiranje ivja
•	Znane Frigidaire izvlačljive police, trdne, nerjaveče, aluminijaste, se lahko izvlečejo- do kraja
•	Quickube predalčki za ledene kocke
•	Polno novih idej za lažje in boljše vzdrževanje hrane
•	Meter-Miser mehanizem, najboljši od vseh znanih dosedaj
•	Zgrajen in garantiran od Frigidaire in General Motors
Povprašajte po vseh novih 1953 Frigidaire ledenicah!
APPLIANCE AND FURNITURE STORE
I* l-40;2-IV 1-4173
Odprto vsak ponedeljek, četrtek in soboto od 9. ure zjutraj do 9. ure zvečer; vsak torek in petek od 9 zj. do 6. zv.; zaprto celi dan ob sredah