V Trslu, v soboto BO. januvarja 1886.
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
. * <Ji»ai ki m* A.
■ EDINOST« izhaja 2krat na teden vsako sredo in sabat« o pobidne. Cena 711 vse leto je fi pld., ia polu leta 3 gld.. za ćetrt leta 1. pld. R€> kr. — Posamezne številne dobivajo rri onravniStvu in ▼ trafikah v Trito no » kr.. v Gorlol in v Ajdovščini •.».■» <i kr. — Naročnin t, reklamacij« in in«*ratR prejema Opravniitvo, vit Torrent«, »Nova tiskarna.
Vsi daviti se ooSUjajo Uredniitvu »vla Terre.ite« »Nuova Tipografi*:« vsak ra ->r- jUi frankirau. Rokopisi t>*ez posebne vrodnosii so 110 vračajo. — Interati (razne vrata nama ihta m poslanica) so zaraouulio po pozodbi — prav cen6; pri kratkih oglasih z drobnim črkami plačuje za vsako besedo 2 kr
Sem ter tja po okolici.
(Dalje).
Prav vrlo so se vedli to pot skoraj vsi okoličani navžlic onih posameznih in prostovoljnih kandidatov, ki so se jiin v poslance nudili in silili
—	ki pa so največ bili v to od pro-gresovcev v mestu podpihovani. Hvalevredni so okoličani, da so se v zadnjih volitvah tako vrlo vedli, vzlasti zato, ker so ti kandidati imeli dosti denarja, koji sa za volilnice troSili.
bo celo konj pade, ki ima štiri noge — glasi se nek naroden pregovor, nič čudnega ni. ako pade človek. Enaka se zgodila z nagimi okoličani II. i VI. razreda, ki so vsi kompaktno in skoraj jednoglasno oddali svojo glasovnico za kandidata, od društva »Edinosti« jim postavljenega
—	kar nam kaže 1) kak vpljiv si je zadobilo to hvalevredno in neumorno delujoče društvo v okolici in 2) koliko se jo narodna zavest ojačila in? pomnožila pri okoličanih, ki so v I zadnjih dveh volitvah jasno svetuj pokazali, da vedo ceniti svojo volilno pravico ter niso gluhi na vse opomine in dobromišljenn svete tega društva' in njenega glasila ter da se no dajo ! veČ, kakor nekdaj, za nos voditi proti-! verskim in protiavstrijskim mestnim liberalcem.
Smelo upamo, da Ščasoin tudi volilci I. razreda oči odpro ter spoznajo, kako so se vendar motili, ko so se slepemu denarju uklonili in volili sedanjega poslanca ter tako nekoliko oskrunili čast okoličanskih volilcev.
Kako vrlo se jo držala večina okoličanov v nedeljo, kako trdno je držala svojo glasovnico ter se ni dala podkupiti nesramnim agitatorjem, kaže naj to, da so morali zadnji iz več okoličanskih vasi pobegnoti, da niso bili naklepani. Tako v Rojanu, pri sv. Ivanu in drugod.
No odobrujemo sicer raznih pobojev in pretepov mej volilci ene in druge stranke, grajamo pa strogo nesramno vedenje nekaterih kupljenih beričev, ponajveč okoličanskih sinov, ki so z nekako drznostjo in saino njim lastno nesramnostjo trgali, tako rekoč, volilne listke iz rok svojih sorojakov in potiskali jim druge z imenom protivnega kandidata.
Naj tu povemo jedno teh zgodbic, ki se je nečemu takemu beriču in volilce-lovou pripetila. Znani rojanski malo vred ni Prč, kakor nam pripoveduje, iskal je s polno torbo glasovnic, na kojih jo bilo zapisano ime Grka Henke, volilcev, ki bi hoteli svoje
v miru pustiti. Ako bi bili z vsakim takim agitatorjem vsi drugi okoličani enako storili, mi gotovo no bi imeli zabilježiti propada kandidata društva Edinosti v I. razredu, kder je takih potepuhov, kakor smo uže omenili, v nedeljo kar mrgolelo, plačujoč vo-lilcem za kandidatov ali Progresov denar vina in kar so hoteli, da 30 lo volili protikandidata.
Kake baže ljudi se je posluževala sploh nasprotna stranka za agitacijo v okolici, kaže nam gori omenjeni Prč, kapovila iz Rojana in Bar-kovlj, razni magistratni sluge, sin rojanskega etuiteja Abriani, razna mladina v Škednji itd. itd.
Mej zadnjimi nekateri so se pokazali javno, drugi pa delovali tajno : eni so hodili okrog slepe miši lovit, za vino plačevat in denar za glasove delit, drugi pa so ostali mirno doma ter pridno na ponarejene glasovic) ime svojega varovanca kandidata zapisovali in jih otdajali onim, katere so jim prvi pripeljevali.
Da ni to za take može nikaka čast, to vsakdo sprevidi iz tega le: Nek volilec IV. okraja, kder so se odlikovali v agitaciji vzlasti »slavno-znana kapovila in ondašnji učitelj Bonin, pravil nam je, da je dva druga volilca po cesti proti volilnemu prostoru idoč srečal, ter prijateljsko prašal, katerega kandidata bodeta volila. Na odgovor, da imata na glasovnicah uže zapisano kandidatovo ime, prosi ju prvi volilec, naj mu glasovnici poka-žeta in vidi, da sta, čeprav vedno pravega rodoljubnega mišljenja, hotela vendar svoja glasa nasprotnemu kandidatu oddati — zapisal jima je na glasovnico ime zadnega eden onih znanih agitatorjev, ter ona sta hotela iti volit nasprotnega kandidata, nevede niti koga volita, ker bila sta neuka ter nista znala brati ! Omenjeni volilec ju poduči, zbriše prejšnje ime in zapiše ono kandidata društva Edinosti.	(Konec prih.)
listke s temi zameniti. jo morda celo kakega
Uboera reva maloumnoga volilca v svojo mrežo vlovil, dokler ga nn zapaze drugi rodoljubni Ro-jančani, koji hoteč tega novodobnega krta spodriti ter ga nekoliko osramotiti, primejo ga ter silo od vedo v volilni prostor, kdor je moral glasovnico, na kandidata društva Edinosti se glasečo, oddati, potem pa kopitu pobrati ter zavedno iu mirno ljudstvo
Po mestnih volitvah.
m.
Kaj zdaj? to je prašanje, ki se v obče slifii po mestu. Naše rnenenje je, da Lahoni uže najdfjo pola in sredstva, da se ob liže 11a kormilu iu di vlade ne primo-rajo h skrajnim korakom. Sliši se, da se zdaj mej Progressovci samimi osnujeti dve stranki : zmernejša in skrajna in to je popolnoma verjetno, ker Lahoni so boljši politiki, nego takozvani patrijotje in bodo zdaj gotovo zmernejši postopali, nego so poprej, kajti na vse zadnje jim gre v prvej vrsti za to, da obdrže gospodarstvo z mestnim žepom. Vlada o 1 svoje strane pa tudi utegne transigirati se zmernejšo stranko in bode najbrže zadovoljna da more ustvariti modu* vivendi, po katerem se jej ne bo le treba preveč vznemirjati.
Vsa znamenja kažejo, da bodo Lahon-ska stranka iskalu celo dotikljaja s poslanci naše okolice, kajti uže je začelo prvo glavno glasilo Lalmnov pisat', da se je treba kaj več ozirati na nekatere opravičene pritožile okoličanov In je ta list v tem obziru p ći nekaterimi dnevi celo povdarjal, da bi bilo res potrebno, da se o istranijo nepopularni in nezmožni okrajni komisarji ter se v okolici zopet uvede stari red, to je, da se zopet okoličmom da pra-
vi-a, da sami iz svoje srede volijo župane Itd.
To vse je dobro prevdarjeno In kaže spretnost naših n isprotnlko*.
Ali praSanje je, ako bode ta modus vivendi tu u koristen pairijotičnemu mišljenju v našem mestu.
Mi smo prepričani, da bode to stanje, ta modus vivendi, ako se v resnici osnuje, Še nevarnejši Avstriji in nam Slovencem, nego je bilo dosedanje stanje napetosti
Zitorej kličemo merodajuim krofom: G ivannt Consules 1
Znano je predobro, koliko je pospeša-valo Iredentizem v Trstu Moringovo paktiranje z L iboni, ki zarad te vladne naklonjenosti niso prav nič popustili svojih glavnih nagibov, ki se izrazujejo v tem, da se z mirnim poitalijančenjem vsib neitalijanskih elementev pripravijo dobra tla za Iredento.
Mi smo uže večkrat izrekli menenje, da so vsi tisti ital. patrijo^je, mej katere se skrivajo tuli nemčevalci, kateri vsi skupaj mrce Slovana, prav tako dobri sredstvo za Sirenje Iredente, kakor so to skrajni Lahoni. Mi Bmo tudi uže večkrat izrekli, da se more tukaj avstrijski čut le potem dobro utrditi, ako se postopa po reept« onih drž»vnikov, ki so Avstrijo in njeno vlado v novejšem času zastopali v Dalmacija iu da smo prav imeli nam potrjuje tudi zadnja volitev.»As»ociazione politica« je ošabno prezirala Slovence, poleg tega pa je vso agitacijo položila v roke neokuženih ljudij, mladeničev, ki so sicer mnogo pisali iu skakali ali s tem niti enega volilca pridobili. Skrivni načrti, s katerimi so se ponašali nekateri gospodje, so bili prav tako velika netaktnost, kakor je bila velik netaktnost postavljanje kandidatov in »Cimera caritatis«; kajti vse to je ustvarilo toliko rivallzirania in v pametnejših krogih toliko indignacija, da se je moralo uže par dni pred začetkom volilnega bojajasno videti, da bode na patrijotičnej strani preveč generalom, pa premalo vojakov.
Sicer pa je treba priznati, da je težak boj proti stranki, ki ima v rokah vse mestno gospodarstvo in ki je tako drzna, da se je ogibala celo vladnih ukazov za vpi8anje nad 80 kor.sortov v IV. razredu, ukoprem jim je bila priznano po državnem sodišču volilno pravo. (Pravdo dobilo je namreč 163 konsortov IV. razreda, pa magistrat jih je vpisal le polovico). Migistrat je ves svoj mogočen aoar.it vpotrehil za agitacijo; terorizovalo in plačevalo se je, da je bilo veselje, vsaj to ne boli Labonov samih, ampak vse davkoplačevalca
Kedo ne ve kake ogromne svote sta-nejo v Trstu razne naprave proti kozaui, koleri in drugim bo eznim in govori se, da v tem obziru m vse jasno. Tudi je znano, da so pri patrijotičnej stranki prvi tržaški milijonarji, ki pa niso v primeri z manj hogatimi Progressisti, prav nič žr-tovali iu se sploh odtegujejo vsakej večej žrtvi.
Tudi je obče znano, da ni pri izdavanju volilnih legitiinačnih listov nobene prave kontrole, vsled česar niso mnogi živi volilci dobili volilnic, mej tem ko so uže davno mrtvi glasoval', katerih imena je celo navedel nek tri. ital. list. To vse so stvari, ki prejasno kažejo kako težak je boj proti Iredenti v Trstu, dokler ne bode vlada sama ljudem pri magistrati bolj na prste gledala in Lahonom vsaj tam spodjedala tla. kjer jej je to mogoče po postavnej poti. Dokler pa se magistratu pusti popolno samovlado, in razne visoke iiohodke, kakor je velik dobiček pri užit-nini itd., bo težko kedaj mogoče v Trstu napraviti pravi red. Velike eneižje od strani vlade in po i pi rit nje slovanskega elem-nta, kateri je naravno protitežje 1*-honstva, to so sredstva, ki morejo v Trstu polagoma sanirati sedanj-* neznosno stanje.
Oportunska politika in paktiranje z Lahoni p t utegne tako osodopolno postati, da bodo sČasoin« zdvomili tudi najzanes-Ijivši avstrijski elementi na obalih Adrije ter se fatalističiio vrgli v roke ueprepros-Ijive osode.
Začetek take z ivombe se je uie pokazal, a naj se ga ne piše n « rovaš ubogih Slovencev, ki so le žrtva v neenakim boju.
Deželni zbori.
Kranjski.
(XII. sej^, II. januvarija.)
(Konec).
2.	Deželni odbor se pooblasti, okrajnemu cestnemu odboru Novomeškemu v ta oa-men, da se pripravi in zagotovi stavbni zaklad za dela na cestni progi Črmošnice Blatnik-Vrčič, ktera naj bi se, če le mogoče še 1. 1866 vršila, po razmeri proračuna, kterega ima piedložiti
a)	za leto 1886 še drago, toda 5,[° ne presegajočo priklado na neposrednje davke z izvanrednim nakladom vred uradno naložiti ter zarad pobiranja potrebno ukreniti; dalje temu cestnemu odboru v isti namen za zdaj
b)	zagotoviti podporo iz deželnega zaklada v znesku 2000 gld. ter po napredku stavbe izplačevati.
3.	Nova cesU od Grosupljega na Krko ostane do tje. ko sr bodo tukajšnje cestne zadeve, kolikor se tiče javnih neerarsklh cest in potov, z novim cestnim zakonom konečno vredile in se bo uvrščenje te ceste zvršilo, kakor doslej v nepoBrednji oskrbi deželnega odbora, kteri se pooblasti, da dotične stroške po dosedanjem načinu plačuje iz deželnega zaklada.
Potem se reši več peticij g)e ie cestnih zadev in sicer:
a)	Prošnja okrajno-cestnega odbora Novomeškega za uvrščenje okrajne ceste Novomesto-2uŽemperk-K'ka med deželne ceste in za pobiranje mostnine na mostu čez Krko pri Bavti vasi se izroči deželnemu odboru, da se ^lede prve prošnje ob svojem času na njo ozira; pobiranje mostnine pa se odbije.
b)	Prošnja okrajno-cestnega odbor i Rib-bniškega za sprejem okrajnih cest Kočevje-Ljubljana, odnosno Kočevje-Žlebič-Rakek v deželno upravo, ali za dovoljenje podpore; .prošnja županstev v Ćrnomlji in v Žužemperku, da se ^cesta iz Liubljane skoz ZuŽemperk v Črnomelj proglasi za deželno cesto ; prošnja županstva v Ćrnomlji za uvrštenje ceste iz Grosuplja do Vinice med deželne ceste In za vpeljavo neposrednje poštne zveze m°d deželne ceste, in enaka prošnja občine Kot se izroče deželnemu odboru, da se pri kategoriziranji na nje ozira.
Pri belokranjskih cestah podpiral je dotične prošnje poslant c Pfelfer, rekši:
• Ko je v predzadnji seji utemeljeval gosp. poslanec Detela svoj piedlog, naj se predrugači naša cestna postava zlasti v tem oziru, da se deželne ceste sprejmejo v novo postavo, je bilo jasno, da vzdrževanje okrajuih cest dolenjskim pokrajinam, zlasti Belikrajni, Novomeškemu, Krškemu in Kočevskemu okraju več in težj h bremen nalaga, kakor Notranjcem in Gorenjcem. (Ohol Pfeifer: Res je i;
To čutijo tudi belokranjske o! čine : Loka, Kot, Butoraj, Črnomelj, Obrh in Vinica, ki danes stopajo pred deželni zbor s prošnjo za uvrščenje ceste Vinica, Črnomelj, Črnomošnice, Toplice, Zužem-perk, Krka mej deželne ceste, ravno to namerava Novomeški cestni oibor gleie ceste Novomesto-Zužemperk-Krka.
Dolencem, zlasti pred imenovanim občinam, ni na razpolaganje železnica in tudi ne državna cesti, tako, da imajo neprimerno veliko okrajnih cest vzdržavati, kar dotičnim okrajem provzročuie mnogo stroškov; tako irna od železnice najbolj oddaljeni Črnomeljski okraj v preteklih 11 letih — kar obstoji naša cestna postava
—	vsako leto povprek 18—15®[, cestne naklade, Postojnski okraj, tik železnice ležeči, pa samo 4—5\.
Tudi v nobenem kraju toliko cestne thke ne spada na posameznega prebivalca, kakor ravno v Črnomeljskem okraji, v kterem enega prebivalca zadene 7 30 m. okrajne ceste, toraj ni čuda, če ceste niso v dobrem stanu.
Če na primer posestniki občin Kot, Petrovavas, Semič, Dražice, Radovica, Zilje itd. srečno pridelajo dobro vinsko kapljico — to je njih poglavitni pridelek
—	jih tare skrb, kako spraviti jo po primerni ceni v denar, ker zarad slabih cest visoki privožni stroški ceno blaga zniža-
E D I N O ST
vajo; tedaj si prizadevajo doseči olajšavo težkega cestnemu bremena na ta način, da deiela prevzame omenjeno okrajno cesto v svojo skrb — če bo ta cesta v boljSem etanu, bodo Belokranjci svoje pridelke boljši spravili v denar, povzdignila se bo trgovina in promet v Belikrajini, tudi most pri Vinici — ki je stal našo deželo mnogo novcev — bodo več dobička prinašal.
Omenjene prošnje so toraj vs^ga o/.ira vredne; belokrajinske občine tudi pričakujejo. da se imenovana cestna proga, sprejme med deželno ceste, kar jaz naj-topleje priporočam.
^ Poslanec D-v je podpiral prošnjo Lrnomelj-ke občine za nepnsrednjo poštno 7 vezo med Grosupljem in Črnomljem skoz Zužemperk. ler je nasvetoval slavno vlado prositi za tako zvezo. Tudi ta predlog se sprejme.
Prošnja Bohinjske Bistrice glede podpore za cesto iz Bistrice do Tolminske meje sa izroči deželnemu odboru z naročilom, naj dovoli zdi trio podporo, ako najde, da se s to cesto napravi primerna zveza s Tolminom.
Peta, Še*ta in trinajsta točka so se z dnevnega reda o Istavile, potem pa je g. Luckrnan deželnega glavarja vprašal, hoče li slobeti za to, da bodo poslanci priloge o pravem času dobivali v roke, ker se je dar.es obravnavala reč, ktere porožllo ša je razdelilo še le med denašnjo sejo. G glav.a- obljubi skrbeti za to, ko je poslanec bnklje omenjal, da je bilo poročilo, kte-regi je omenjat g.Luckman, že v Četrtek izročeno v t sek pa je bilo izvršeno še le danes.
Petem d» želni glavar za nekaj časa pretrga sejo, da se poslanci mest in trgov dogovore zastran volitve deželno-odboro-vega namestnika. Ko se seja prične, izvoljen je bil za ta posei puslanec dr. M u še.
Oi> 'l4l. uro gosp. deželni glavar sklene sejo i i prihodnjo sejo napove za sredo, 13. t. rn.
(XIII. seja. 13. januvarija).
Prebere in potrdi se zapisnik zadnje seje, potem se pa razdele došle vloge in peticije. HazcMilo se je danes poročilo deželnemu odbora in načrt novega močvir-skeg i zakona. D< žolni glavar zatem no-jasr.uje v.-l d zadnjič od g. Lukmana sprožene žjl|e, kolika tiskovin za deželni zbor imajo preskrbeti posamezne tiskarne.
Pcs'amc Luk man odgovaria, da so naznanila g. glavarja sicer zanimiva, da pa on ni vprašal za nje, ampak je le želel, naj si priklade ob pravem času raz-rieiuj jo, in ne še le med obravnavo samo. G. deželni glavar obljubi, da poskrbi, da se ž'ljain ustreže ter konečno brani de Žčlne uradnike proti napadu barona A p faltrarna.
Prošnja okrajno-cestnega odbora Ko čevskega, da bi se njegovi aktivni zastanki pobirali po davkarskih uradih, se izroči vladi s priporočilom.
Baron Licbtenberg poroča o talijah za divje zverine in se vzame na znanje, da so se v dobi od t. avgusta 1884 pa do konca meseca julija 1885 izplačale talijo v znesku skupaj 498 gld.
Poslanec Faber preiil iga, naj bi se določila tu ii za uničevanje gadov premija 30 ali 50 kr. — Murnik ugovarja, naj se ta n iv d log sproži takrat, ko bode fi--nanuni odsek obravnaval deželni proračun. — Dežman pa predlaga, naj se predlog Fabrov izroči deželnemu odboru, da bole v prihodnji sesiji o njem poročal zboru. Faber umakne svoj predlog in sprejme se nasvet Dfžmanov.
Poslamc Šuklje poroča o peticijah učiteljev Ma loljŠkega, Kranjskega, Logaškega, Litijskega in Postojnskega okraja, potem o peticiji učiteljev Kočevske Štiri-razredne ljudske šole ter v imenu finančnega odseka pt-pilaga, naj se vse v gori navedenih • Čitelj-kih prošnjah na-vedeue točke o i-ijejo, >n naj se samo dovoli « pravilna doklaia 30 gld. učiteljem enoraziednih šol. Ker je v ta namen treba plemeniti g. 41 deželnega zakona z dne 9. marcija 1879 št. 13, nasvetuje finančni odsek sledrči zakon :
U^n I 'J 41 deželnega zakona z dne 9. marcija 1879 (štev. 13) se razveljavi v svoii sedanji besedi ter naj glasi odslej:
§ 41. Vodji meščanske Šole gre opravilna doklada 200 gld„ ravnatelju štiri-in večrazredne javne ljudske Sole opravilna doklada 100 gld., ravnatelju trirazredne ljudske sole opravilna doklada 75 gold., ravnatelju dvorazredne ljudske šole opravilna doklada 50 gld., ravnatelju jedno razredne ljudske šole opravilna doklada 30 gld. nu leto, ktera se more prejemati v Jednakih obrokih z stalno letno plačo.
(ilen II. Ta zakon stopi v veljavo s 1. oktobrom 1886 leta.
Baron Schwegel govori obširno o čedalje večih stroških za šolstvo in učitelje. Dr. Vošnjak je barona ojstro za\račal in je močno Izrekel svoje začudenje, da baron kaže tuko malo srca za uhoge učitelje. (To so naši kmetski baroni!)
Tudi g. Kersnik je ugovarjal baronu Schwegelnu in omenjal, kako je ravnala nasprotna stranka, dokler je Še ona večino imela v deželnem zboru.
Baron Schvvegel odgovarja dr. Voš-njaku, da mu je podtikal reči, kterih ni
govoril, Vošnjak pa ga zavrne, da si je njegove besede zapisal in jih omenjal le nemški.
Po konečni besedi g. poročevalca se sprejme gori omenjena postava z drugimi predlogi finančnega odseka vred.
(Konec prib.J
Politični pregled.
Notranje dežele.
Naučni minister je izdal ukaz, s katerim se vrejajo dobe 2a vpisovanje vseu-čiliččnikcv in za potrdila vseučiliščnega obiskovanja. Vpisavali se bodo vprihodnje vseučiliščniki osem dni pred začetkom in osem dni po pričetku vsacega semestra, spričala o obiskovanji pa se bodo dajala v zadnjih osmih dneh vsacega semestra. S tem se za poduk na leto pridobe 4 tedni in predolg«* počitnice se omeje. — Drug ukaz na vse deželne Šolske oblasti pa zapoveduje, da se vprihodnje v spričevalih učencev gimnazij in realk nemajo več postavljati številke, kateri je kak učenec bil v napredku mej svojimi součenci.
Poslanska zbornica državnega zbora se je v četrtek zopet odprla. Dr. Smolka je prišel uže 26. t. m. na Dunaji, da je prevzel vodstvo načelništva.
Poslanskej zbornici je vlada 28. t. m. predložila mej drugim te le zakonske osnove: zastran dolžnosti železnic, plačevati davek od pridobitkov in dohodkov, zastran odpisavanja zemljiškega davka pri uimah, zastran predrugaČbe pravil pri oskrbnišnici na Dunaji, zastran predru-gačbe eksekutivnega postopanja; avstrijsko-ogerski dogovor za varst- o 1 terarne vlast-u ine in po skiepih delegacij promenjeni državni proračun.
V	državnozborskej seji 28. t. m. se je načelnik gorko spominal umilih udov poslanske zbornice Jaroš, WickholT in Vran. Poslanci so v znamenje sožaljenja vstali. — Grof Taaffe je predstavil naučnoga ministra Gautsch-a.— Vladna predloga, glede verskega poduka v šolah, izročila se je odseku 24 udov.
Lloydova enketa na Dunaji je končana. Govorilo se je mnogo, storilo pa nič. Iz | vsega pa se vidi, da so bili pri enketi ljudjč, ki nemajo nobenega razuma o momarstvu.
Ogerski ministri so prišli te dni na Dunaj, da se dogovore z našo vlado o banknem in carinskem praŠanji. Ako se zjediuijo, potem ogerska vlada brez odloga predloži dotične zakonske osnove državnemu zboru. Proti konci zasedanja bi tedaj mogli regnikolami deputaciji določiti, koliko ima vsaka državna polovica za skupne zadeve plačevati.
V	ogerskem državnem \boru je nekdanji naš minister zunanjih zadev grof Andraši izjavil, da ni zadovoljin s persoualnim združenjem Bolgarske in Rumelije ter je priporočil, naj se ustvari velika Bolgarija iu naj se tudi Srbija poveča. Turški polu-mesec tedaj tudi uže na Madjarskem bled'.
Vnanje dežele.
Srbsko-bolgarski raspor je še zelo oster. Srbija, če tudi zmagana, hoče vendar iz vojne dobiček imeti. O denarnej odškodnini noče nič vedeti, združenju Bolgarije in Rumelije bi se sicer udala, ker vidi, da ga ni mogoče več zabraniti, ali pri tem zahteva tudi zase pridobitev, kar hi se pa moglo zgoditi le s tem, da se Turčiji kak kos zemlje odt-ga. Temu pa bi se Turčija ustavljala z vso silo in vojna bi bila neizogibljiva. Zapreke so tedaj velike. — Iz Sredca se poroča, da je turška vlada dovolila združenje Bolgarije in Rumelije in da so dotični pogoji zmerni.
Iz Sredca se 28. t. m. poroča, da sta sultan in turška vlada predloge km za Aleksandra v načelu sprejela, in da se sultan prizadeva, da se knezu, katerega on zelo spoštuje, sporazumom velevlns'i ne krati čast. Gre namreč za to, da se ustanovi personalno združenje Bolgarije in vshodnje Rumelije, in da se v obeh deželah uvede enaka uprava. Knez Aleksander dobi dostojanstvo muširja in bo tudi dosmrtni general guverner vshodnjđ Rumelije in to pravico podedujejo tudi njegovi nastop-niki. V okolici Burgasa in Varne bi bile turške posadke, katerim bi knez ukazo val. — Trdi se tudi, da knez k malu odpotuje v Carigrad, kdar so uže delajo priprave za njegov sprejem.
O griko-turlkem praŠanji piše »Polit. Corresp»,28. t. m.: Jutri in pojutr.ijšnjim dospe vojne ladije vsfh evropskih velevlasti v kreški zaliv. Angleška vlada je uže dala zadevajoče ukaze in naznanile so jej druge vlade, da so tuli ene dale dotične ukaze. Evropska mornarica bo imela okoli dvajset Iidij. — Iz Alt-n se 28. t. m. poroča: Sinoči, k-kor se kaže, naglo se ja promenilo mišljenje grške vlade. Vlada je neki izjavila, da se podvrže volji Evrope in da začasno še ostane na krmilu. — Vlada je tudi na angieško noto zadovoljno odgovorila. Zdaj bo menda konec grškega bahanja.
Grška vedno bolj preti Turčiji. Vsa opominjanja velevlasti niso nič izdala. Vsled tega tudi Turčija ne drži križem rok, ampak je na V3e pripravljena. 20. t. m. jo turška vlada poslala velevlastim okrožnico, v katerej kaže na grške vojne priprave in pravi, da je bila potrpejijiva in miroljubiva do skrajne meje, da pa jej za-ukaznje varstvo lastnih pravic, da pri najmanjšei provokaciji Grško z vojsko napade, to zahteva nje čast. Turška vi ula zvrača vso odgovornost na Grško iu pravi, da bo zahtevala kompenžacijo za škodo, katero jej dela Grška. Na zadnje prosi velevlasti, naj Grško prisilijo, da razoroži. »Times« pristavljajo, da je upati, da se Grška strežne iu mir ohrani, sicer pa se grškej vladi pokaže, da ni dobro, šaliti se z evropskimi velevlasti. — Grškemu poslancu je veliki vezir 25. t. m. iziavil, ako je res, da so bile poslane grške vojne ladije pred Kreto, da podpirajo vstajo, potem pošlje turška vlada grškej ultimatum ter jej napove vojno in vzame zopet one dežele, katere jej je odstopila; razen tega pa bode zahtevala tudi vojno odškoduino. — Tudi Gladston je odsvetoval Atenčanom vojuo. Oni so mu namreč pisali, da vidijo v njem blagoduŠnega branitelja grških deiel, a on jim je odgovoril, da ima živo upanje, da se Grška premisli, predno se dobropremišljenim nasvetom velevlasti upre.
Dopisovanje mej papežem in Bismar-hom utegne povzročiti interpelacijo v ita-lijanskej poslanskej zbornici. Bismark je namreč papeža nagovoril z besedo »sirei namesti navadnega »saintete«, kar je v Rimu zelo vzburilo preobčutljive duhove ki trde, da je knez Oton Bismark na« liišč to besedo rabil, da Italijanom pokaže, da papeža pripoznava kakor posvetnega vladarja, in če treba, tudi zoper Italijo porabi. Nekateri toraj na Robilanta pritiskajo, naj zahteva v Berolmu pojasnila i na to vpliva, da se ta stvar sproži v državnem zboru. To pač Italiji malo po more.
V nemškem državnem \boru je 28. t. m. Bismark govoril o sovražnem postopanji Poljakov proti nemškej diživi in zato se je zvezal z Rusijo, da to postopanje zatre On je trdil, da veiske zadeve niso v no-benej zvezi z izganjanjem Poljakov, ampak narodnostne; ker se ni posrečilo, Poljakov pridobiti z dobra, zato se mora poljski živelj zmanišati i nemški pomnožiti. To je vzrok izganjanja. Vlada niKoli ne dopusti, da bi se poljska država zopet ustanovila.
Angleško ministerstvo je 27. t. m. v spodnjej zbornici dubilo nezaupnico. Po-slaneo Gollings je predlagal, naj so kmetom daj6 olajšave pri zakupu malih kmetij, vlada pa se je temu protivila. Gladstone pa je Gollingsov predlog podpiral in rekel, da prevzame vsako odgovornost za njegov sprejem in upa, da ga zbornica sprejme z veliko večino, kar se je tuli zgodilo. Vsled te nezaupnice je ministerstvo slde-nolo, da odstopi ter kraljici to poročilo. In tako pride skoraj brez dvombe zopet Gladstone na č-lo angleške vlade.
DOPISI.
V Tr.MU meseca januvarja 1886. (O zdravstvenih razmerah delavcev na želez-nične) Črti Hrpelje-Trst). O i meseca no vembra I. I. vidimo začetek dela pri novej železnici Hrpelje-Trst, ki bo vezala prvo avstrijsko luko z istrsko državno železnico. K ljubu ostremu vremenu vidimo prihajati veliko množino delavcev, ki iščejo dela. To dokazuje, da je ljudstvo v stiski za potrebni denar in da jo voljno prislužiti si ga na pošten način z lastnim trudom. Trdimo pa tudi, da prihaja mnogo tujcev, ki niso niti avstrijski podložniki.
ter da se prav tem daje prednost pred našimi domačinci in sicer posebno pri boljše plačanem delu in to z izgovorom, da so naši domačinci preleni in nesposobni pri takovih delih.
Zapazujemo še, da povzetje nema ozbiljno volje, kakor dru^a društva, k* prevzemajo javna dela, posebno pri grajenji železnic, skrbeti za zdravje svojih delavcev, kateri so izpostavljeni mnogim nevarnostim in boleznim. Tri mesece je uže, kar s« je delo pričelo, a vendar se Še ni preskrbelo za kako bolnico za bolne in ranjene delavce. Trdi se pač nasprotno, da so nekoji taki ostali brez zdravljenja do začetka januvarja. Sicer se je preskrbel jeden zdravnik, kateremu je naloženo skrbeti za obolele in ranjence. Do tedaj pa so se bolni delavci pošiljali ali domov ali pa v mestno bolnišnico v Trst, kamor so morali iti peš do 24. krn. dolgo pot.
Res jef da je povzetje preskrbelo, da se bolniki vzamejo v mestno Tržaško bolnišnico ter da se bodo lehko ran le« i zdravili v nekej hiši v Borštu in da je zdravljenje istih izročilo g. dr. Rigo, pregledniku mrličev v Trstu. Ta zdravnik bi moral vso črto, na katerej se dela, pregledati dvakrat na teden in seveda vsakikrat, kedar je posebna potreba.
Vendar to ni zadostno, da bi se moglo nadzorovati zdravje in živenje delavcev na vsej črti. Vsakdo ve, da pri taclii delih prete mnoge nevarnosti in nesreče in izkušnja uči. kako pogosto se mnogi delavec močno pokvari, celo za vse Živenje. Mislite si streljanje z minami, razno skalovje, ki se lahko spusti na delajoče in druge jednake slučaje celo vrsto. Poleg vsega tega imajo delavci pri železnicah nezdrava stanovanja in v barakah dobe večkrat slabo napravljen živež, tudi slabo skuhan in v pičb'j meri, posebno oni, koji *i žele kaj več prisluliti — in tacib je največ.
Znano je, kako so delavci izpostavljeni vsem slabim vremenom, mrazu, da je veČina slabo ob'ečenih itd. Sploh je delavec pri železnici v premnogih nevarnostih za svoje zdravje, za svoj obstanek. Dulžnost je tedaj toliko povzetniku, kolikor dotičnim oblastnijam skrbeti za delavca z vsemi razpoht^animi sredstvi.
Pa kakor je bilo uŽe povedano, povzetju Bianchi et. Comp. pri grajenji železnice Hrpelje-Trst, Isto ne skrbi za potrebno varnost in postrežbo svojih delavcev. Mislimo si nesrečni slučaj; predstavimo b! močno ranjenega delavca, na katerem koli delu telesa. Naravno, da je v tacih slučajih potrebna hitra pomoč zdravnikova: tu je treba ustaviti krvotok, tam onvezati rano. Kde je zdravnik pri rokah z\ tako postrežbo? On stanuje v Trstu; morda ima opravilo kot mrtvaški ogleda. Ako ima namestnika, tedaj je tudi isti v mestu največkrat v opravku. Treba je tedaj iti iskat po^zetnikovega zdravnika in ta, ako je tudi pripravljen, mora iti na lice mesta, kder je nesreča in tako mine več ur. V tem času je ranjene« v nevarnosti zgubiti živenje radi pomanj tanja hitre pomoči.
Ako slučaj nanese, da nesreča zadene delavca na Kozini, ali tam blizu, koliko časa so mora ostati brez zdravnika, ker od TrsU je 24 krn., katero pot mora storiti oni, koji gre zdravnika klicat, in zdravnik nazaj. V tem času lahko bolnik umre v omedlevlci, ali si nakoplje raznih trajajočih bolezni. Ako dojde tudi zdravnik do bolnika, tam ne dobi skoro zdravil, niti obvez in druzih piiprav kirurgičnih in konečno ne pomočnika pri svojem operi-ranji — iu zopet se gubi mnogo časa, da se pošlje po isto v Trst.
Res je, da se v Boištu preskrbi jedna hiša za bolnike, a ta ne bo zadostna za vse delavce na vsej črti. Delavci namreč morajo puščati za zdravljenja in zdravniško postrežbo po dva krajem j > od vsacega goldinarja, ki si ga zaslužijo. Pri vsem delu se lehko vzame 5 do C tisoč delavcev na dan. Na tak način se nabere povzetju na stotine goldinarjev na dan, in vse to bi moralo biti v postrežbo in varnost delavcem. Ker pa te^a prav za prav ni, tedaj si dela povzetje na čuden način dobiček — na raČui zdravja in varnosti svojih delavcev.
Kako pa je t", da si je povzetje omislilo zdravnika, ki po svojem poklicu mora biti na razpolago Tržaškemu občinstvu, da preiskuje uzroke smrti, pregleduje mrliče itd.? In v tem poslu se ga potrebuje vsako uro po noči in po dnevi. Kako je to, da j« mogtl oni zdravnik, ki je uradnik Tržaške občine, prevzeti št> drugo službo, ki je celo izven občine? Alije morda pievzel še drueo službo brez dovoljenja, občine? ki ga plučnje? In ako je dobil dovoljenje, kako mora biti zadovoljna občina, da mrtvaški nje ogleda Š^ drugo službo vzame na škodo občinarjem in to posebno še v času raznih bolezni, celo nalezljivih In morda celo kolere??
S temi vrsticami predstavljamo dotičnim oblastnijam, katerim j« dolžnost, skrbeti za zdravje občinstva, na8o želje, na kaj naj se pazi radi zdravja delavcev, delujočih na črti Hrpelje- Trst. Skrbeti se mora za primerno postrežbo tem bolj, ker dajo delavci sami zadostnih sredstev, da se ž njimi lahko plača Jeden zdravnik, ki bi bil pri rokah za vsak slučaj nesreče, da bi lahko stanoval kod na sredi črte nove železnice. Se ložeje pa bi bilo, da bi
B D I N O 3 T
se preskrbela delavcem dva zdravnika: jeden v Trstu, drugi na Kozini (Hrp.'ljeJ. Ako bi bila dva, potem bi se jima namreč lahko pustil tudi drugačni službeni posel.
Poživljamo tudi dotične oblastnije (mestno, občinske in politične), katerim je gkrb za občno zdravje Izročena, da se mora skrbeti za pregledovanje stanovanj, barak, živeža, žganja, vina in druzih tac!h reči, ki se tam kupujejo; na tak način se zabrani epidemičnim in drugim nalezljivim boleznim, koje so sposobne vznemirjati prebivalstvo, katero sedaj uživa in se veseli miru in popolnega zdravja I
Brrr.
Domače in razne vesti.
Imenovanje. G. F. Prettner je bil imenovan kancelistoni pri tržiSkem deželnem sodišči.
Movft tržaški mestni zaMop
je imel danes opoludne prvo javno sejo.
Ktasplnana Mlužba. V Portlju je razpisana služba občinskega zdravnika; plača znaša <JUO gl. iu stanovnina 100 gl.
Goriška trgovinska in olirt-nlika Zliorilica je 28. t. m.izvolila Evgena barona Ritter za načelnika in Pa-ternollija za načelnikovega namestnika.
CaMuo meščanstvo. Občinski zastop m-^sta Višnjagora je 24. t. m. izvo lil kranjskega deželnega načelnika, barona Winklerja, in okrajnega glavarja v Litiji, M. Gril-a častnim meščanom
Odbor »Slovanske Čitalnice« v Trstu javlja p. n. gospodom članom, da se je za (j. februvarija naznanjeni ples preložil na soboto, 13. februvanj i 1886. V soboto, 6. februvarija bo plesna vaja.
V Trstu, 38. januvari|a 1886.
Odbor.
Delalftko podporno društvo
pod pokroviteljstvom Njegove Visokosti cesaijeviči Rudolfa. Vabilo na Veliki ples, katerega napravi zgoraj omenjeno društvo dne 6. februvarja 1886. v gledišču Fenice. — Začetek točno ob 9. uri zvečer. —Svirala bode pomnožena veteranska godba
Eod vodstvom gosp. Riederja mnogo novih omadov. Slavno društvo »Sokol« je prevzelo nalogo, da bodo njega udje plesali Kolo z gospodičnami v raznih slovanskih naroInih nošah. Slavno društvo »Zora« iz Vrdele pa je prevzelo nalogo, da bodo njega družabniki in družabnice plesale v okoličanskrj noši pod vodstvom g. Zuliana starodavni tržaški narodni ples »Monfrin t« kateri krasni, flgurk.tni ples se ni ple?al v Trstu uže več nego 30 let. — Mej plesnimi točkami bode prepeval močan pevski zbor vpevci del. podp. društva, društvo »Zora«, društvo »Slovauska Vila« in mešani zbor Verdclski;. Gledišče bode krušno odi-čeno. — Vstopnice stanejo 50 soldov za oso'io in a« uže zdaj dobivajo v uradu del, podp. društva in v prodajalnici g. Fr ana Zlika. Zadnji dan pi le pri gle-diščnej denarnici.	Odbor,
■ TrŽu ški Sokol* priredi v pon-delek i. februvarja v prostorih »Slovanske čitalnice, svoj letošnji veliki ple*. Začetek ob 9. ui i zvečer. Gospodje «Sokoli» se prosijo, da pridejo v društvenej obleki, a ostali v črnej z belo kravato.
Ako kdo od gosp. članov želi vpeljati goste, naj se obrne na odbor, Via Coroneo 27, al: l«. Ivana Valenčiča Via nuova 39 in g. Mutina Krže-ta, Piazza S. Giovanni 1, kder se^dobć ustopnice za iste.
Društvo »Zora« bo imelo danes zvečer svojo veselico v gledišču Fen'ce. Po pripravah soditi bode ta veselici res krasna in jj želeti, da se je rodoljubi mestni in okoliški mnogobrojno udeleže.
Vrli pevski Zbor v Hojanu bo ituel danes zvečer v dvorani g. Boleta lepo vesel < o, obiskovalcev ne bode manjkalo. T i sl'jvenske veselice en večer, je sicer dosti; pri vsem tem pa je skoro gotovo, da bode povsod zadosti obiskovalcev.
Tržaške novosti t
Ženska rabuia. Pred magazinom neke veče firma je bila te dni ženska ustaja proti možkiin. Kakih 30 žensk je v onemu magazinu čistilo kavo; ali zdaj je delo končalo. Zato pa so omenjene ženske to »redo planile na nekega delalca in na ma-gaziuerja, čeg, da hočejo dela, in ker so furije preveč suvale, praskale in razsajale, po jih n.orali stražniki razpoditi.
Nagla smrt. Nek iredentarski krčmar v ulic Far neto je v torek v noči prepeval in razsajal, da so vstali vsi drugi prebivalci iste hiše in na ves glas tirjali miru. Krčmar pa je le naprej prepeval; ali kar nak'i.t je cisto omolknol, kajti kapla ua je zadela in bil je v hipu tudi mrtev. Govori s^, da je ta mož v sorodu z enem najnplivnejših mej rudečimi mestnemu očeti, kateremu je lansko leto taŠČa od prevelikega trplenja prezgodaj umrla: ta tašča pa je bila mati omenjenega krčmarja, iu lju i&tvo hoče videti v naglej smrti božjo kazen.
Policijsko. Redarji so zasačili te dni nevarnega italijanskega sleparja, ki se je po Trstu klatil in ljudi olepil. Mož je elegantno oblečen in se zove Napoleon S te flaneli. — Slletni pek Franc Pahor iz
Sela pri Komnu je zaprt, ker se je pretepal. Ali v zaporu so našli, da je v trebuhu ranjen, pa našli so mu v žepu tudi uro, katero je vkra>iel svojemu kolego. — Nek brivec je za par minut zapustil svojo hrivnico. Ali nprav ta moment j' porabil nek uzmovič, da skoči v brivnico in obnese brivčevo sukno, v katorej so bili tudi nekateri vrednostni papirj', — Dva tujca sta predsinočnim prenočila v nekej navadni jempergi, kder spi po 10 in već ljudi v enej sobi. Ko se z ju t raj zbudita, našla sta vse žepe izpraznjene, do solda ostala sta suha.— Zaprli so enega postopača iz Tomina, druzega iz Postojne in 3 ničvredne ženske, da jih pcŠljejo s posebno pošto v domače kraje.
Posnemanja vredno. Pri sv. Ivanu v Derinovem kamenolomu gospodar gosp. Zullin svojim boij siromašnim delavcem o slabem vremenu ko ne morejo delati, deli vsak dan merico sirkove mek* in fižola, da tisti dan, ko ne delajo, lehko prežive sebe in družino. Zi tako dobrodelnost morajo biti delalci hvaležni svojemu gospodarju, ki je vreden javne pohvale, naj bi ga tudi drugi gospodarji posnemali.
Z Opčln nam pišejo, da se
nam strašno huda piše: vse društvo Eii-nost mora razpasti in z.i nje^a voditelje so užfl pripravljene ječe, kajti gospod Mir-kovič; takozvani okrajni glavar na Opčinah už-i preiskuje, kedo je iz lal in razdelil mnogo novih volilnih lističev mej volilce v Trebčab. Da si ne bode gosp. Mirkovič toliko razbijal svoje vse drugo, nego gli-varske glave, javimo mu s tem, da smo mi pripravljeni povedati osobo, katera j'-delila takozvane Skele, in da ima ista osoba še 50 do 60 praznih volilnih lističev, katere je pripravljena Mirkov:ču ali tudi g, Burgstallerju izročiti, za spomin ua prvo vidittv v Trebčab. — Žalostno zadosti, da magistrat v okolici ljudje zastopajo, ki so moivia sposobni za slabe prepisovalce ali dijurniste. pa ne za izvrševalce postav. In potem hoče magistrat Še ugled imeti v okolici I
Novega šolskega nadzornika Imajo v Prošeku. Pred ne dolgo je znani prijatelj Slovencev, asesor Punpach imenoval v Prošeku novega kapovilo, nekega Cibic Matijo, uda Mauronerjeve cikorije. — Mož, ki zna komaj svoje ime podpisati, si |e pa mislil, da je s tem imenovanje n postal tudi »ispettore scolastico«. Res se poda v petek, 2'2. t, m. v Šolo v II. razred iu začne spraševati otroke, to je, vkazal jim je oelati Sv. križ in pa brati — Ko je konča], je del'1 sol ie mej učečo se mladino, katera pa je se smehom zapustila Šolsko sobo in doma stališem smeje pripovedovala jako smešen in ću ien dogodek. — Proseški pametnejši možje so precej napravili pritožbo in prašali magistrat, od kedaj sem ima kapovila oblast šole pregledavati.
To so nasledki cikorjaštva, katero podpirajo gospodje od magistrata. — Kar je v okolici mogoče, to ni mogoče niti pri Hotentotih.
Vabilo k veselici, katero priredi Dekanska Čitalnica v dvorani g. Ivana Grižona, dne 7. februvarija t. 1. s tem le sporedom - 1. Godba: Naprej! 2. Predsednikov pozdrav. 3. Godba. 4. Govor. 5. Godba: Atto II. nell'Op. il Trovatore. 6. Petje: 7. Godba: Hrcegovska. 8. Šaljiv prizor : Mož in žena. 9. Godba: Serenata Tomasi-jeva, Stille verdiano. 10. Petje: 11. Godba: Sto Čutiš. 13. Igra: D^'a gospoda pa jeden sluga. 13. Godba : Blumen Polka. 14. Sreč -kanje na 5. dobitkov. 15. Čez eno uro počitka. 16. Ples — Pri veselici gode Dekanska godba pod vodstvom Josipa Zom-merja. Vstopnina k besedi 20 kr. srečke po 10 kr. in vstopnina k plesu 50 kr. Začetek točno ob 5 uri zvečer. — K obilnej udeležbi te veselice najuljudneje vabi Odbor.
V Dekani dne 28. januvarja 1886. Narodna zavest mej Istrskimi Hrvati se širi. V Marezegi v koper-skein okraju so te dni odprli novo čitalnico. Prav tako so se v Omišlju na otoku Kiškem složiii rodoljubi, da osnujejo Čitalnico in so dotična pravila uže predložili. V Kastvu so osnovali važno gospodarsko zadrugo, katera šteje uže 50 udov, in katere predsednik j« gosp. dr. Laginja. Kastavski roioljuhi so tudi kupili te dni krasno hišo, ta hiša postane narodni dom. Živeli Kastavoi! Eppur si muove.
Strela je v Idriji zadnjo nedeljo udarila v zvonik cerkve sv. Antonu. Zvonik in cerkvena streha sta pogorela in zvonovi padli iz zvonika. Rudarji so ubranili, da vsa cerkev ni pogorela.
Na Reki trgovina silno raste. Vsled tega se imajo tamošnja sklad šča zelo razširiti.
PovodenJ- Na Erdeljskem je reka Maroš razvodenela. V Radni in Lipi je velika povodenj; več sto hiš je voda porušila, in bati se je, da še one poruši, ki še stojć. Več tisoč oralov polja je pod vodo; ljudstvo je v velikej bedi.
Povodenj je tudi na Grškem povzročila veliko Škode. Reka Alphelos je izstopila in poplavila vse ravnine Trifilije, Kipa"inje in Pirgota.
Iled na poštab. Dne 23. novembra 1885. je bilo o.idano v Kopru (Canodistria) priporočeno pismo z naznačen jem kraja, hišnega Števila in pošte. To pismo dobil je
adresat dne /7. januvarja 1886, tedaj skoro •iva meseca potem, ko je bdo oddano. Ako se to more imenovati rfdno«t. ne znamo kaj b£ imenovali nerodnost! Tožbe na posto od strani Slovanov v Istri so jako go«te. Mi se ne bomo tožili, ampak prinašamo javnosti zopet en čin, da se po njem soiiio razmere, v katerih Živini^.
Kde naj si v 24 urah hitro dolzih las preskrbi? — Podčastnik (novaku ki seje skoraj do golega ostrigel): — Ako mi prideš jutri pred oči s tiko kratkimi lasmi, bodeŠ zaprt. Zapomni si dobrol
Nekdo se ga je dobro navlekel ter domu po mestu no leč menil, da se vse mesto okolo njega vrti. Slednjič se ustavi na velikem trgu. Nek stražar, ki je mimo Sel. vpraša ga: Kaj pa počenjate tain, prijatelj, in čigavi so oni ključi, ki j h imate v roki? — Te ključe d'Žira, odgovori pijanec, da odprem vrata mojega stanovanja, ko se pred mene privrte/
Tržno poročilo.
Kava — malo kupčije, cene šibke. Prodalo se je f. 1200 vreč kave Rio po fr, 44 do 56, 500 vreč Santos po f. 46 50 do 54, 800 vreč Manilla pof.5i <^o 55, Java stane f. 58 do 61, Ceylon plant f. 80 do 120.
Sladkor. — Vsled neugotmh poročil
se začele tukaj cene pomikati nazaj. Sladkor v vrečah Pi let stane tukaj od fr. 22 do 23, fiuejši Melis v kosih do fr. 2">.
Sadje — .še precej živahna kupčji po trdnih cenah. Limoni, pomeranče f. 2.50 do 5. rožiči fr. 6. fig'? v vencih for. 13 <lo 14.50, opaša fr. 22 oo 23, cv>be Eleme fr 26 do 32, Sultani na f.30 do 06.
Olje — malo kupčiie po šibkih cenah Jedilno stane f. 38 do 44, namizno fr. 58 do 78.
Petrolje — Še vedno na f . 10.
DomaČi pridelki — fižol rud* čl f. 9.75 bohinec f. 10.50, koks f. 12 do 12.50, maslo dobro štajersko f. 89 ao 95.
Žito — ene slabe, kupčiia mlahova
Seno — stane denes f. 1*30 do 1.60.
Borsno poročilo.
Borsa sicer mlahova, a kurzi državni! papirjev so pri vsem tem jako trdni z najboljšo tendenco.
Uun^|ska llorsa
dne 29. januvarja Enotni drž. dolg v bankovcih 84 gld 15 k' Enotni drž. dolg v srebru 84 • 25 i
Zlata renta......112 » — >
5°/0 avst.	.... 101 » 25 ■
Delnice narodne banke . . 869 » — . Kreditne de'"'ce .... 298 » 90 • l.ondon 10 lir sterlin . . 126 » 20 »
Napoleon....... — » — »
G. Kr. cokini......10 » — ■
Kr. državnih mark ... 5 • 93 »
\q ^Llarm Pri Vipavi proda Anton l!d ČMd[JU stekar, bivajoč v Trstu, prostovoljno svoje posestvo, sploh, ali p;i posamezne parcele. Plačuje se po pogodku. Natančneje se zve pri Mutiju Židaniku na Slapu št. 93.
I\«i lu'Ailoi je 5 letnikov »Ljublja-u IVI piUUdJ gkega * Z cona«. Kje?
Pove uredništvo.
Nek štramacai*
dober Slovenec, išče pri domaČih ljudih posla. Svoji k svoj m! K-dor mu hoče dati kaj tacega dela, naj se oglasi v pekami F..kina. piazza fonianone delta Zorita, 2.
OPFK A N jboljia opeka dobivaše I^IVrl* p0 i)jzn,j (»eni, pri Gregorju Volk na Suboriju, kdor želi temu se tudi na dom pošlje.	3—4
Trgovina A. Mayer-ja
Pivom v steklenicah
naprava na paro LJ UULJANA
Cesarsko, Exportno in Bock-pivo
v zabojih z 25 iu 50 stekl. 16—52
Žele se zalogarji v večjih krajeh.
Tekuće z* pozlatili i popra- Tekuće ■ , viti okvire, ervene, i
7 atn kovine, porcelanske CPPnPfi 1 staklene predmete; W CUI U za posrebrniti sve kovane predmete.
Svatko može veoma lahko sam pozlatiti tli posrenrniti svaki predmet, Ciena stiklenic^ sa zlatom ili srebrom for. 1 uz pouz če ili t;otov novac (primaju se i li-stovne marke).	1—1
Leopold Epstein u Brnu (Moravska).
Nič več zobobolov.
Voda za zobe lekarnlč-trja G. B. Rovis oz travi hipoma vsak največi zobohol, za brani narejenje tartara in gnjitje zob ohrani bele, ojači zabrne in Čisti ustni dih Ni prodaj v lekarni ROVIS Corso 47"po 50 kr. stfklenica.	5—
Najboljši
papir za eigaretke
1*2—36	je pristni
LE HOUBLON
t'ranc. fabrikit Cawlejev in fkorje? v Parizu
Srari se pred ponarejanjem.
Ta pupir (f.irko prtsitorofUJ > *?i><po<ljd dri. J. J. "Poni K. I.uilrig, K. I.ippln:mn profesorji kemija na Jun.ijsk. v«uudlliAi*ii,
radi njepn-u nojboljS- kakovosti, ra'11 njegovo 81stoii in r.ato. kur v njt>m ni nikako drug« »dražjo Škodljivo tvarine.
i9C
o ■—j
» I
'500;	(fEUILLEŠ
JFORMA/	Yran;ais}
CAwvnr Ht1..l	—1 .111«..
Kac-Simlte de 1'Etiguettc
Zdravilni plašter
(cerot)*
Ozdravi temeljito vsako rano, bodisi 5c tako zastarana in kronična in tudi take, ki so se uže Bpr-menilo v raku, ustavlja Šo iako močan glavobol, vso bolečino živcev iu revma-tizna v zglobub, čudelno pomaga v oolečlnah materinskih i. t. d. 50 iHhia hkušnj.; t izvrstnim uspehom, kukor razvidno bo neStevilnih spričalin, katero su morejo pokazati vsakemu — dnbira se le v lekarni 24-24	Ilovi«, Cor^o št. 47.
m
C. kr, poveljena tovarnica lirvatskih ovoČ. nih destilatov
Frana Pokorny-a u Zagrebu
mejitelja 3 rodov in zlatih medalj iz Pariza,
Londre, Moskvi*, Trsta priporoča pravi slivovic najb lljših letin,kakor druge inv nitne otočno dentl to iz lastnih žgal u in na Hrvatskem in Slavonskem. Ta pijač i jo čisti pro lukt najboljšega duha iu okusa, prepečena iz zdravega pod milim hrvatskim hrvatskim nubom rastočega sadja. Cenik na prašanje.	1-3 Truovlna z hrvatskimi vini.
Čudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskega.
To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodojna pomoč iu nI treba mnogih besedi, da se dokaže njihova Čudovita moč. Ćo se le rabijo nekoliko dni, olajšajo 111 preženejo prav kmalu najtrdovratniše Zelod&ne bolesti. 1'rav izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznnim na jetrih iu na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mlečnih na llež-nostih, zoper boli tok, božjast, zop«.r seropok ter čisti pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak naR obvarujejo tudi pred vsako boleznijo	53—40
Prodajejo so v vseh glavnih lekiinicah na BVetu ; za naročbo in pošiljatve pa edino v le-karinci Cristofoletli n Gorici, v Trstu v lekarni E. Zanetti i G. B. Rovis, G. B. Faraboschi in M Ravasini. Ena steklenica stane 3') novcev.
Varovati sejo pokvarjenih posnetkov, s katerimi se zavolj Želje po dobičku tu pa tam ljudstv 1 goljufa, dasi nimajo nobene moči in vrednosti.
ŽELODČNE BOLEZNI
je moguće BRZO in POSVEMA ozdraviti po
JERUZALEMSKEM BALZAMU
edini in nedosegljivi želodčni pijači.
Da si človek izvoli pravi lek proti želodčnim boleznim, pač ni tako lehko, posebno dundenes, ko v trgovini prodajajo vsakovrstne enako ieke.
Večina raznih kapljic, izlečkov itd , katere se občinstvu kakor pravi čudeži priporočajo, niso nič druzega, nego škodljiva zmes.
Edini Joruzalemfiki balzam si je zagotovil vsled svoje priproste sestave, odločno oživljajoče in Želodčne živce hitro kropčalno moči pravico prednosti nad vsemi dosedaj v tej stroki poznanimi zdra-vilami, kar dokazuje tudi se vsakim dnevom veče prašanje po njemu. Ta balzam bogat na delajočih snovih kineško robar-bare, katera korenika je poznana zarad njenega ugodnega »pliva na prebavljenje ni čiščenje, je zanesljivo sredstvo proti težavam v želodcu odvisnim od slabega preb ivljanja; Zato pa ga vsi strokovnjaki in zvedenci priporočujejo proti iieješčnosti, zabasatiju, smrdljivi sapi, gnjusu, riganju, bacanju, proti nemoroidalnem trpljenju, zlatenci in vsakej bolezni v črevesju.
Steklenica z navodom vred stane !IO novcev.	19—7
GLAVNO SKLADIŠČE u LEKARNI
G. B. PONTON!
v GORICI.
Skladišča v Trstu v lekarni G. B. Roris, na Eekl v lekarni al Redentore, G. Gmeiner, v Korminu v lekarni A. Fran-7.01 i. v Tominu v leka-ni E Pallsca.
K D I N O 8 T
Opreznost!
Drugi nudjaju sl.čnim ogUeom maje po for. 1.80 i for. 1.83; ovako proste seljačke maje prodajem j i »amo |»o fr. po komadu.
Neppodirne proti mrazu in mokroti.
Samo 2 for.
Novoiznajdene, najboljše gostotkane
in gorka
BURGER JACKE.
Ni nič boljšega, trpeznejiega, cenejšega in prtleŽnejšega. od teh novo iznaj denih praktičnih meščanskih jopičev za gospode in dame, dečke in dekline, katere je mogoče vdcb'.ti v sivi, ruja-vi, temno modri in Črni barvi in so bile Od vseh oblasti priznane radi.
1.	«vitkosti po vsakim telesu«
2.	<drženja istomerne doplote»,
3.	"prihranjenja druzih dragih oblačila
4.	V cer.o. trpežna, lepa moderna obleka*.
Kdor nosi jeden «meŠčanski» jopič je najboljše obvarovan za zimo proti mrazu, zategadelj I o ie goto.o vsakdo rad izdal mali znez?k, kajti s tem varuje lastno zdravje. V'fobivajo se tudi:
1900 zimskih Marino voln itih maj vsake vrsti za gospodu, gospe in otroke I. vr.-it for. 1.40, II. vrst for. 1.20.
I 300 zimskih merino-volnatih spod njih hlač vsake barve za gospode In dame I. kak. for. 140, II. kak. po for. 120.
IOOO parov močnih i'i gorkih nogavic; za 3 pare samo for. 1 90.
I92»0 parov močnih, gorkih, kratkih nogavic za zimo: 3 pare samo for. 1 40.
OOO žensk h spodnjih sukenj trikos, močne in gorke kot k'žubovjna z krasnimi 8—5 prožnimi bordurami in francoskim obšlvom; poprej 5 for. sedaj samo for. I 70 Eiina razprodaja, ki pošilja tudi po poštnem povzetju pri	4—2
RABI NOVICI
Beč, III. Hintere Zollamtsstrasse 9.
Vrtnarske bukva za milijone.
(Gurtenbuch fur Millionen).
Tretja pomnožena in zboljšuna izdaja.
Cena 1 nmrku.
Ako so pošlje 1 marku 10 pf. v poštnih znamkah vdobi s* te bukve po pošti. Noben losestnik vrte ruti prijatelj cvetic naj ne opusti prilike, si za prihodnjo spomlad to koristno vrtnarsko knjigo preskrbeti, ki se vidno vdobiva pri	t —
Vereins Centrale Frauendorf,
P.»st Vilshofen in Bayern.
Najncvt-jSi frauendo-fski glavni katalog temena, rastlin in dreves za Šolske vrte pošlje se na Zihtevanj brezplačno in franko |
B ez t« varstvene znamke, no- J stavno zavarovane, ima se to ] Iravilo smatrati kot. ponarejeno.	;
Cvet zoper trganje

Novi instrument staron ruški Aristou za otrok«
preseza vse enake instrumente po eleganci, lepemu glasu In trajnosti. Za komad z G sekiricami 16 gld , kedor hoče več sekire, plaea za vsako 60 novcev.
Razun t> ga priporočam svoj* harmonike 6 — mi druge muzikalne instiumente.
Ceniki brezplačno in franko, i N.Trimmel.Vfien.Kaiserstrasse 74
BjIP11
bi. ■k'v .ar i BI i ii _
O
potebnoNi
c. k. priv. in odlikovane tovarne
ROMANA VLAIIOVA
V ŠIBENIKU.
Podružnica v Trsru: Via S. Lazzaro I B
Prijeten, krtpealen liker, odlikovan se zlatimi kolajnami in diplomami na razstavah v Skradinu. Napolju, Trstu, Sv. Vidu, Lincu, na Dunaju, v Kalkuti itd.
Ta iz jagod Junlaerus co munls in tliš č i h željišč napravljeni 1 ker je pr.jetnega okusa.
Jako pospeSuje prtbav-ljtnje in se rabi z dobrim uspehom za krepčanje osla b-dih moči, ker je dokazan njega zdravilni upliv na Živce, možgane in na hrb-tunee.
Prodajo na debelo „preskrbujejo moje hiše v Šibeniku in v Trstu.
Pradaja na drobno v vseh kavarnih, prodajalnicah likerjev in sladčičarijah.
Nepokvarjeni pravi lik-T se pozua po steklenici, v katere) je vtisnena firma, potem po ztmahi z grbom m po malem ovitku z autogr ifovano firmo Itonuuio
po d-. Maliču,
?e odločno najboljše zdravilo zoper protin ter retmatiiem, trganje po vdih, bolečine t križi ter ittcth , oteklino, otrpnele vde in kite itd., malo %sa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo »ene t u 1.	toper trganje po dr. Maliču*
" ~ " s traren stoječ m tnamenjem; (•."Hrstr. znamki) 1 stekl. 50 kr.
Zahvala.
1 Gosp pl. Trnkoczy-ju, ltkariu v Ljubljani.
Moja mati so na protiniKej bolezrd na nopi silno trpeli in razna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko Ji pa bolezen čedalje hujši prihajala in uŽe več dnij niso mogli stopit', na nogo, »pomnim Be na Vaš dr. Maličev protinski cvet po 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. In res imel j * čudovit vspeh, da so se po kratkej rabi oprostili mučnih bolečin. S popolnim prepriča-* jem priznavam torej dr. Maličev protinski cvet kot izvrstne zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednakej bolezni priporočam, Vašej blagorodnosti pa izrekam najprlsrč neišo zahvalo z vsem spoštovanjem udaru Franc Jug. posestnik v Šmarji pri Celji
Planinski zeliščni sirop kranjski,
izboren zoper kašelj, liripavost, vratobol, nrsno in pljučne bolečine; t stekl. 56 kr. Koristnejši, nego vsi v trgovini se nahajajoči šoki in siropi.	1—
Kričistilne kroglice, c. kr. priv.,
ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se uže tisočkrat sijano osve-dočile pri zahasanji človeškega telesa, pla-voboln, otrpnenih udih, skaŽenem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah i 21 kr; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gld. 5 kr. Manji, kakor en zavoj se s poStom ne razpošilja.
Naročila iz dežele Izvršš se tako]
Lekarna Trnkozy-ja
na mestnem trgu v Ljubljani.
Nič več kašlja
Prsni čaj
napravljen po lekamičarju
G. B. ROVIS
v Trstu, Corso 47
ozdravi vsak kašelj. še tako trdovraten, kakor to spričujejo mnoga naročila, spričevala in zahvale, ki dohajajo od vseh strani in pa uspehi prvih tuk. zdravnikov.
Ta čaj je sestavljen iz samih rastlin In čisti kri. ima dober okus in velja en zavoj za 9 dni GO n.
Omenjena lekarna izdeluje tudi pile za prest en je života in proti madrona iz soka neko posebne rastline, katerih uspeh je velik, posebno pri zaprtem truplu, želodčnih boleznih Itd. in se lehko uživajo o vsakem času brez obzira na dijeto. Ena ikntljn voljn 30 Noltl	24-21
P 1 a š t e r in tudi t i n k t u ra proti kurjim o č e s o m in d e b o 1 e i koži — cena 3 plaštrov za kurja očesa SO Moldov. — Ena steklenica tinkture 40 »-oldov.
Edtna zaloga v Trstu v lekarni M. «> -v i m , v Gorici v lekarni Cristofollettl in Pontoni i v Ajdovščini v lekarni G u c 1 i o 1 m o.
V tej lekarni govori
Naravno olje
iz jeter od poieno\k* (Biccali). najizbornejSe k*kovo>ti, kojega z dobrim vspehom z«uk.i£uj*j^ najboljši mestni zdravniki. — Is iste knkovosti namavlji tudi železno ali jodoielezno (ferrato) o ie. Zaloga v lak trni O. R. Rovisa Corso štev. 47.	4 — 10
Zmaga obrtnije!
Vsled sprejetja popolne zaloge ene najboljših tovarn, ki j* konci preteklega leta prenehala, sem v stanu prodavati naslednjo robo tako v cen6, da se še nikoli kaj enakega ni š išalo. Jaz dam za sramežljivo cono, ki skoraj niti za dolo ni zudottna, namreč sumo za
aJSST 2 foi-. 25 kr.
jedno neobično gorko, dobro narejeno gost > in Upa
OBLEKO ZA GOSPODE
(takozvano tigrovo suknjo), n. obhodno potrebno vsakemu možketnu, uboztmu in bogatemu, kajti podaje se vsakemu stanu. Ta dobra trpežna obleka se dobiva pri nas v vsaki velikosti, za vsak stas, tur zadostuje povedati dolgost koraka in širokost života, da se vdobi dobra suknja. Kdor se hoče tedaj ohraniti sdravega ter lju< i svojo denarstveno mošnjico ter hoče imati dobro in gorko obleko, naj si jo pred mogoče naroČi kajti zaloga bode kmalu pokupljena.
Samo for. 3*50
Nar jena obleka za gospe
Na tisoče najnovejših in najlepših obraicev koji eden druzega v lepoti presegajo, lepe fantaiije in cvetice, na-bockani ali nakockani. tr-ežni močni kalmuk in modni bnrhanti, v najlepSih najmodernejših barvah, sivi, modri, črnknsti, v rnzno-ličnih temnih nnancah, narejeni so po limskih krojih, In stane — jedna enaka oni kojo predstavlja podoba, dobro narejena l^po okrašena gorka, vio-derna, hpa
zimska obleka za KOMpo dokler je še kaj zaloge *tnne le for. 3-50, ali pa enako opravljena samo Iz flnejše rob« narejena for. 4'50. 'Ta noša obstnje iz široke haljine in temu prlležaj' Č •, lepo urezane stnsne janke.
Razpošilja z poštnim povzetjem Feketova
zaloga robe
v notranjih diželah narejene Beč, Hun i&thmerstraR*f» Nr. 18 26 Svarim pred enakimi posameznimi ponudbami.	2-6
H J fi fl(
Josp. Gabr. Picoli-ju, lekarničarju v Ljubljani.
Na aahtevanje potrjujem, da sem Vaš cvat za želodec, kojega deli so mi dobro znani v velikih slučajih vspešno rabil proti boleznim v želodcu in zlati Žili	20—50
Ljubljana, mesec januar 1684.
Dr Emil ritei pl. StUckl, o. k. vladni aretorslec in d^lclno-sanitnet poroBovaleo.
Podpisani potrjuje, da ima želodečna esenca ljubljanskega lekarničarja Piccoli-ja hitre in prečudne zdravilne moči. Z njo ozdravilo je mri' go ljudi moje in sosedne župnije; komaj preteče dan, da ne bi kdo priSel k meni, ki me prosi za jedno steklenico želodečne esence, kojih imam vedno nekoliko pripravljenih. A. TVlassish, župnik-kan. Plominj, Primorsko.
Antlrrhoumon najboljše zdravilo proti pre-hlajenji, kostoboljl, hromotl delavnih čutnic, bolečinam v križi In v prsih, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Steklenica 40 kr.
Pastilje santonlnske ; (kolesci zoper gliste) Izkušeno zdravilo zoper gliste škatljica 10 kr. 100 košč. 50 kr. 1000 koš«. 5 gld. 2000 6 gld.
SalloIlM pastile proti prehlajenju najboljši pripomoček proti davicl (dlfteritis), plučnim,
Ersnim in vrHnim bolečinam, zoper kašelj in ripavost. škatljica 20 kr.
ZeliSSnl prsni slrop. Ta iz zdravilnih zeliifi Izdelani sirop se rabi z najboljšim uspehom proti vsem prsnim in pljučnim boleznim, za-sliženju, kašlju, hripavostl, duŠIjivemu kašliu itd. Odraščeni naj vzamejo 3 do 4 Žlice vsaki dan, otroci ša toliko žličic. Steklenica 36 kr.
Tu navedena, Kakor vsa druoa zdravila so zmlraj frISni dobe v lekarni
G. Piccoli-ja
«pri angelu»
v L|ubl|anl
na Dunajskej cesti, kder se naročila takoj po pošti proti povzetji Izvršujejo.
.TijTolžno bolnikovo živenje postane vesele je ko j po pridobljenem jmi	zdravju.
idil Naznanila ozdravljenih v mesecih junij, [ulij, avgust, 18P5. v korist druzlmenako bolnim.
Velika senzacija kojo so vzbudili.'Ivana Hoffa sladno pivo iz sludnega izvlečka, LJTI Ivana HolTti sladna čokolada, Ivan Hoffovi sladnl bonboni za } rsa, koji vsi so isto-rLj časno bili izumljeni, napravila je, da je vsa omikana Evropa temu v« selo pritrdila, lj*] sedaj tudi Amerika, pripoznalne izjave vseli zdravnikov za notranje bobzni, s Čemur Tji.| je združeno tudi pridohljenje mnoštevilnih odlikovalnih svetinj in slednjič radostno us I jTi pritrdil» vladajočih csob, knezov in kneginj. s čemur se združujejo mnogoštevilni feji ^ij diplomi za dvornega založnika iu priznalna odlikovanja za zasluge. Število teh odti-[H kovanj je s daj 63 kl je, ako tudi se je nahajalo neko gibanje za sanitetno stroko, J=fl sjlj nedosegljivo bilo. Naj začnemo z izjavami in zahvalnimi pismunl častitega občinstvo, JT^ kojih se v arkivih izdeialcev čez sto tisoč hrani	lUf|
Ull	Glavna tovarna za Avstrijsko-ogerske dežele pri gospodu
I IVANU HOFF-U i
I
m
TTL,
[j-j dvornemu založniku več evropskih vladarjev, c. kr. svćtniku,
, m
Hifil
lastniku c. kr. zlateg-
Vsakovrstne bolezni, osob to boleZni v nrvihe, božjast. želodečna bolezni, nervozno Šumenje v ušesih zbadanje v uša sib in slabečitje, glavoboli migrena, b>e
dica, hromo«;- ozdrave se gotovo po naSej ■i'et'»vnoznm', raoijoDalnpj metodi. Pii pljučnih bolezni in naduhi zadobili so po -tuitednem zdravenju najl>oljfie vgpehe. Pr03i:no da nam točno popišete bolezen in n un pismu zaupljivo piamo pošljete piibiSivži mu znamko ?a odgovor. —9 Priatna Iclinitca »Freisah u Solnogradu (Astrija).
sJ križa za s isbige z krono, vitezu višjih pruskih in nemških redov, izumitelju iu izde- [}= ' lalcu Ivan Hotfovepa sladnega izvlečka, dvornemu zalognrju večjih vladarjev evrop »H ij I skih, Beč, tovarna: Grabenhof, Brtiunestrasse šl. 2, tovarniška zaloga In pisarna: 6ra-I_[	ben Braunerstrasse št. 8.
idJ	Tolna 17. junija 1885.
i M	Sladnl izdelki, ki ste mi jih 26. maia poslali, delovali so izvrstno. Kašelj, ki
il=5Tl n,e Je	nadlegoval s * mi je zmanjšal in tudi apetit se mi povruol. Prosim |rjj
TTLj Vas, da ml pošljete še 38 sklenic zdravilnega piva iz sladnega izvlečka. Spoštijivo-udani Ijn; |j]|	Or. Hugo Rust, vojaški zdravnik 7 hus;.rskega regimenta, Tolna, Ogerska. raj
rrjjj	Pred vsem Izrekam Vam tisočero zahvalo sa vrlo dobro Vaše zdravilno pivo iz j[j5
i|rj=i sladnega izvlečka, ki mojej hčeri isborno pomaga, zelo jači, in daje apetit in spanje. }=[| j^J Izrekam Vam še jedenkrat gorko zahvalo v imenu moje hčere za Vaše izvrstno uplji- 'Ip 9 vajoče sredstvo; hvaležna Louise v. Merzlvak rojena bar. y. Caballlnl Ehenberg.
Novi nrl Reki 5. jul. 1885.	c. I<r. sv^ tnika vdova,
ijjnj	Vaše i'ltigorodjel Dozvoljujem si Vas prositi še za ooposljanje Vaših izbornih
fiLj sladnih izvlečkov za mojo bolno ženo, za is o ceno kakor zadnjikrat, kajti po uži. l[|7Ti tju 13 sklenic zdravilnega piva iz sladnega izvlečka so je mojej sepropi zdravje mnogo zboljšalo. Rad bi sa Vam nsnhno zahvalil ter gorko bi želel spoznati n-ijdobrodel -iS nejšega^ vseh ljudi, ki i« tolikim ubogim bolnikom pomagal iu jili potolažil, uč nivši =Jij uprav čudotvore z svojimi izdelki. Rog Vas obvaruj še mnogo leta v dobrovoljno 'fl=J tolažbo vseli bolnili
Ernest Ruscher. feldvebelj 5 Comp. prsni bolezni rabil, pomagali so mi zelo,
fus, da mi šaljete še za 5 for. Ivan |rjLI!
Vel-Mihalyfalva,"29. julija 1885.	Poljak Ferenecz. W
Odk:ir ralnni sladno pivo zboljšalo se ml je zlravje in zadobil sem apetit; zato ifjž
tolažbo vseh bolnih. |Jjl|	Gran, 9. julija 1K85.
JiUI	Vaši sladui izdelki koje sem v nekt-j
■LJll ker po njih zadobil sem popolno zdravje; molim Vas, da mi šaljete še za 5 for. Ivan rLj Hoffovili piva iz sladnega Izvlečka.
1 .................
Bei)thy ianos.
Priznano nepokvarjene
izvrstne voščene
SVEČE
izdeluie	7—1
P. <f K. SEEMANN
v I_.jiat)lj ani.
Vas proRim za doposljanje šo 11 sk enic piva iz sladnega izvlečka. Arpad Nagy Haloiita'. G. avgusta 1885.
Za mani nego 2 for. se ne pošlje ničesa. Vse produjalnice so za prodajo na drobno pooblaščene z litografovanim barvastim
plakatu n,	2—
/.iilo^is Trst: Glavna zaloga Franc S. Prinz, ulica A<)Uedotto, pot« m: J. Serravullu. C. Zanetti, lekarne in Ivan C.llia mirodilnicu Pont« rosso, G. U, Angeli nilrod. Piazža delle legna. Zagreb: Lekarna k «Salvatoru», Nadbiskupska lekarna in llJJ Milosrdtdh bratov. Hor.cn: I. Pergneister, Moser, Illing lekur. Kotor: M. Stef-movid, lUnl ij;] bik. llcka: Nik. Pavučič. Fr. Zeche., mirod.; G. Prodam Farrnacia di Corte, Farma- (f\U) fjLj cia Arcidncnle, Farmucia alla Salute. Gorica: G. Ghrlstotolettl. Inomost: lekarna k [lin] j]| tirolskemu orlu, Kranj: Franjo Dolenc, Ljubljana: Peter Lasnik. Me ran: Fikenscher psj] - Haller, W. v. Pernwerth lek. P ulj: G. H. Wassermann lekarna. Duhovnik: Anton iJa Drobac. Roreredn: R Thaler lok. Riva: Canella lek. Sibenilt: P. Bero, pl. MiŠtura hr | lekarna. Spht: Tocigi, de Grazio, Alpinovič mlrodilnica. Trient: Cuginl, Larcher,
m
Tili)
m
TILI
Ltti
iz
rici, Sauloiii lek. Zadar: Cbr. Mazzooco.
-sžEBsasasssa^^

Lastnik druatv.j .RDIN08T«— Izdatki; ».. odirovorni urvonk- VIKTOR DOLRNC
Ni.v:, tiKKarna V. DOLENC