92. Številka. Ljabljm, v torek 23 aprila 1901. XXXIV. leto. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan zvečer, iaimal nedelje in praznike, ter velja po posti prajeman aa avatro-ograka dežele aa vse leto % K, aa pol leta 13 K, aa Četrt leta 6 K 60 h, aa jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano bres pošiljanja na dom aa vse leto 22 K, za pol leto 11 K, aa četrt leto 6 K 60 h, aa jeden mesec 1 K 80 h. Za pošiljanje na dom radona seaavseleto2JL — Za tujo deželo toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoaujatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Itiristopne peti t-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, 5q se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se iavold (rankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlatvo je na Kongresnem trga St. 12. Upravnlštvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravnifltvo pa a Kongresnega trga St. 12. .»Slovenski Narod- telefon et 34. .Narodna Tiskarna" telefon it 85. »Politika načel in oseb." (Dopis iz Ljubljane.) III. .Slovenec" trdi v članku .Politika načel in oseb*, da je zaman iakati pri na rodni napredni stranki pozitivne ideje, ter utemeljuje to trditev s tem, ker je njen voditelj jasno povedal, da vse, kar hoče, vse, kar dela, ni niö druzega, nego boj proti klerikalizmu. Kdor ves naš boj mirno zasleduje, temu ni treba šele povedali, da ta boj ni naperjen proti katoliški veri, ti mu? naperjen je proti klerikalcem in izbojevan bode ne le mej Slovenci, temuč po celem širnem sveta Nastal je ta b* j zaradi tega, ker je duhovščina prekoračila meje svojega poklica. Namesto da bi Živela ponižno, ozn a-je vala mir in ljubezen, po slnžuje se leče in apoveinice v ta namen, da bi prišla tu Ji izven cerkve do absolutne politične veljave. Z vrhunca te veljave ue bi nas gledali samo ošabno, to bi b io še najmanj, temuč zatrli bi v svoji moči ves kultnrtsi razvoj narodov. Viadeh'epnost je klerikalne stranke vodilo, sebičnost, gojenje strasti in zazžirjenje sovraštva do bližnjega sc njtne čednosti. To je zgodovinsko pribita resnics. katere v njo se zaletavajoči klerikalem nikdar ne ovrže; ta resnica stoji trdno, kakor skala sredi morja, v katero se m- raki valovi zaganjajo zaman. Sedaj pa vprašamo: Ni Ii že to pozitivna ideja narodne napredne stranke, za« tre ti zgoraj označeno pečenjanje klerikalcev ? Da, to je jedna ideja napredne stranke in v tem czirn je imel dr. Tavčar popolnoma prav, ker je stopil z odprtim vezir jem pred svoje somišljenike in neustrašeno javno povedal, da spada boj proti po-čenjanjG klerikalcev mej prve njegove na loge, in lahko se reče, da stoji narodna stranka skoro kot en mož za zastavo dra. Tavčarja. In kaj je zasledil ,SL venec" v tem postopanju narodne nap. .1 ne stranke? čojte in strmite! Negative.; in razdiralen značaj naše stranke! Na to le en odgovor: Z bedaki bojujejo se še Bogovi zaman. .Slovenec" trdi da'je, Ja povsod, kjer dobiva naša stranka kaj tal, širi se nepo- pisna surovost Bts, predrzni so gospodje pri .Slovencu", ker si npajo danes, ko je vsem še v živem spomina sarova, še več ko tolovajska, po duhovnikih provzročena goška afera, nam surovost predbacivati. če bi imeli ti klerikalci le količkaj poštenja v sebi, obliti morala bi jih rude-čica srama, ker si upajo dolžiti našo stranko tistih zlobnostij, katere se v njih taboru tako obilno nahajajo. Zadnja veselica v korist dražbe sv. Cirila in Metoda vršila se je v .Narodnem domu" v Ljubljani, vsi prostori bili so natlačeno polni, in izvzemši dveh gospodov bili so navzočni sarni pristaši naše stranke. Izdatni dobiček te veselice dobi družba sv. C.rila in Metoda, katera tako rekoč danes životari od podper naše stranke. Tla pri tej družbi, za katero general klerikalne stranke še vinarja ni žrtvoval, so naša tla, in na teh tleh se po nazorih »Slovenca" širi surovost! Trud in žrtve za to družbo so po .Slovenčevem" tolmačenju razdiralen in negativen značaj naše stranke! 0 Bog, daj norcem pamet! Mestna hranilnica v Ljubljani je v rokah narodne napredne stranke, in vzorno je nje delovanje na narodno-gespodarskem polji. Ta denarni zavod vodi vse operacije glede posojil z jako nizko obrestno mero ter dovoljuje posojila proti veliko nižjim obrestim, kakor pa jedoaki zavodi, ki so v rokah klerikalcev. To je gola resnica. In navzlic tej resnic se predrzne .Slovenec14 trditi, da želi nova stranka gospodarsko neumnost ljudstva? Ljudstvo bo v resnici toliko časa gospodarsko neumno, kolikor časa se bode posluževalo klerikalnih denarnih zavodov in nihče bolj ne želi, kakor mi, da se ljudstvo vzdrami in poslužuje cenejih denarnih zavodov. Naša stranka je vedno pripravljena, v tem oziru ljudstvu pomagati in ga rešiti nečloveškega oderu-štva, in lahko trdimo, da so vse naše na prave namerjene koristi našega naroda in njega boljši bodočnosti. T LJubljani, 23 aprila. Iz železniškega odseks. Včeraj je imel železniški odsek sejo, v kateri se je nadaljevala razprava o in- Kandidatje n ar o dno-napredne stranke za II. volilni razred ki voli v sredo, dne 24. t. m., so: Anton Gorše posestnik in kantiner; Ivan Hribar ravnatelj banke „Slavije" in župan; dr. Josip Kušar odvetnik; dr. Danilo EtHajaron odvetnik; dr. Lovro Požar c. kr. profesor in ravnatelj; Andrej Senekovič c. kr. gimnazijski ravnatelj; Anton Svetek c. kr. računski svetnik; Ivan Šubic c. kr. ravnatelj umetno-obrtne strokovne šole; dr. Ivan Tavčar odvetnik, deželni odbornik in drž. poslanec. Volilci! Volite jih soglasno! Za izvrievalni odbor narodno-napredne stranke : dr. Karol Bleiweis vitez Trsteniški predsednik. Gledališki ravnatelj pod divanom. Roški spisal A. P. Čehov. Igrali so vaudeville s sprembami. Kiavdija Matvjejevna DoJska, mlada, sim patična, sveti umetnosti strastno vdana igralka, je hitela v svojo garderobo, da zamenja ondi kostum ciganke s kostumom huzarja. Da bi se ji ne delale gube ter bi se ji kostum prilegal čim najtesnejše, je sklenila, odložiti vso spodnjo obl«ko. Med tem opravilom je začula nakrat zadušen vzdih. Široko je odprla svoje oči in po-sluškovala. Zcpet so se Culi vzdihi, in zdelo se ji je, da sliši š^petane besede: „To je za naše grehe ... oh.. ." Prestrašena umetnica se je ozirala okoli in sklenila, ker ni zapazila nič sumljivega, na vsak način pogledati pod edini kos pohištva, pod katerega se je bilo možno skriti — pod divan, in res je tu našla človeško postavo. „Kdo je tu?" je zakričala in odsko-Čila od divana. i Jaz... jaz sem8, je šepetal pod di- vanom trepetajoč glas. .Ne bojte se . . . saj sem jaz . .. pst!" V zadušenem šepetu, stičnem brbljanju iz ponve za pečenko, je igralka izlahka spoznala glas gledališkega ravnatelja Iudjakova. „Vi?" je zavpilo mlado dekle, ki je bilo od ogorčenja rdeče kakor mak .Kako se predrznete? ... Vi, starec, ste torej ležali tu spodaj ves Čas! Še tega je bilo treba!" B Srček . . . dušica", je še pet nI Ind Jakov, moleč svojo plešasto glavo izpod divana ; „ne jezi se! Ubite me, pohodite me kakor črva, samo ne delajte hrupa! Ničesar nisem videl in tudi nečem ničesar videti, samo poslušajte starca, ki je z eno nogo že v grobu! Le zaradi svoje rešitve se valjam tu okoli. Poguba mi grozi, poglejte vendar, kako mi stoje pokonci lasje! Iz Moskve je prišel soprog moje Glaženke, teka po gledišča ter me išče, da bi me uničil. Strašno! Čujte, razen Glaženke mu dolguje m še pet tisoč rabljev*. .Kaj briga to mene! Odstranite se nemudoma, sicer ne vem, kaj storim 8 vami, nesrečnež?" BPst, za božjo voljo, tiho! Na kolenih vas rotim! Kje pa se naj skrijem pred njim, če ne pri vas? Povsod me mora najti, samo semkaj si ne bo upal vdreti. Prosim, rotim vas! Pred dvema urama sem ga videl. Ko sem med prvim dejanjem stal za kulisami, sem ga videl, ko je šel skozi parterre proti odru". »Vi ste torej ves čas, skoraj med vso igro tukaj spodaj?" se je prestrašila igralka. Ravnatelj je začel jokati. .Jaz sem... jaz trepečem po vsem telesu!.,. Ubil me bo strašni človek!. .. V Nižnem je enkrat že streljal name. Tudi časopisi so poročali o tem". .To je naravnost neznosno!. . . Pojdite, zadnji čas je, da se oblečem in da nastopim. Poberite se, sicer začnem kričati, taliti in vržem v vas svetilnico!" .Tiho, moja edina nada, moja rešitev! Povišam vam gazo na petdeset rabljev, samo ne zapodite me . . . petdeset rabljev!" Igralka je stekla k vratom, da bi poklicala, Indjakov pa se je plazil zanjo po kolenih ter ji objel kolena. .Petinsedemdeset rabljev, samo nikar me ne zapodite", je Šepetal hropeč. ,In Se polovico benefice". .Ne verjamem vam". .Bog me kaznuj!... Prisegam !... veaticijski predlogi in sicer glede* sledečih točk 1. ČL: železnica preko Tur, železnica preko Karavank in skozi bohinjsko dolino, pyhrnaka železnica in druge. Železniški minister Witte k je sporočil, da bode vlada tekom tega tedna predložila zbornici zakonski načrt glede vodnih cest, nato predloži vlada zakonski načrt o železnicah nižjih vrst, glede katerih so predpogajanja dospela tako daleč, da morejo staviti poslanci svoje predloge. Posl. Steinwender je izrazil željo, da pride v razpravo glede investicij hitrejši tempo, sicer se je bati, da se izjalovi vsa akcija, ki je ne le velike koristi za južne dežele, nego tudi v interesu trgovine po morju in vsega avstrijskega narodnega gospodarstva. Nato je priporočal zvezo s Špitaivm mesto z Mölibrückenom, kar bi bilo mnogo cenejše in praktičnejše. Razun tega naj se ž& med zidanjem železnice preko Tur nadaljuje proga cd Špitala do Beljaka na desnem bregu Drave, da se napravi tako zveza s Trstom popolnoma in neodvisno od južne železnice. Poljak Kolšer je na-glašal dejstvo, da trgovina v Trstu, edini avstrijski luki, zastaja. Potem je govoril o zvezi Trsta z lukarni Hamburg», Marseilla. in Genove ter prešel na železnico preko Tur, ki bo donesla južni Nemčiji ugodnejšo z ve 20. Proga preko Karavank je več kot samo notranjeavstrijskega pomena. Seveda bo ta proga veliko breme davkoplačevalcev, kajti stroški bodo veliki. Toda država mora izpolniti obljubo, katero je dala pred 30 leti že alpskim deželam, ki so v gospodarskem razvoju zelo zaostale. Poljaki se temu progamu ne upirajo, zahtevajo pa, da se ozira vlada tudi na vshodne železnice v Galiciji. Poslanec Šusteršič je izjavil, da se njegovi tovariši predlogi iz splošnoavstrijskih interesov ne upirajo, dasi ne odgovarja interesom Kranjske, ki se vedno pGttza za progo Loka Ljubelj. Govornik je stavil razne predloge ter priporočal vladi, naj se ozira pri železniških delih na domačo železno industrijo. Čeh Kaftan je obžaloval, da vlada ni predložila še načrta glede vodnih cest. Govorniku pa se zdi, da je za Češko proga Rottertnanu St. Georgen ugodnejša. Priporočal je zvezo Špitala z Beljakom in pyhm • Vse naj se mi ponesreči, če ne izpolnim obljube... Polovico benefice in petinsedemdeset rublje v". aVi se Iažete vedno", je dejala jokaje. .Naj me požre zemlja ! Naj ne bom izveličanl Kaj sem lopov, a?" .No, dobro, zapomnite si svoje besede", se je dala umetnica omehčati, .in zlezite zopet pod divan!" Indjakov je zdihcil globoko in stokajoč zlezel zopet pod divan, med tem pa se je gospodična Dolsko hitro oblekla. Misel, da leži tam tuj človek, ji je bila neprijetna, celo mučna, zavest pa, da je dovolila v to na korist umetnosti, jo je tolažila tako zelo, da pozneje pri odlaganja huzarske uniforme ni bila več huda, nego je celo občutila sočutje. .Popolnoma se boste tam pomazali, saj se meče pod divan vse možno!" Vandeville se je končala. Umetnico so poklicali devetkrat na oder in poklon-jen ji je bil Šopek s trakovi, na katerih se je čitalo: Ostanite pri nas! Ko pa se je igralka po svojem slavlju hotela vrniti v garderobo, je našla za kulisami Indjakova. Docela oprafteni, pomečkani in skuštrani ravnatelj je bil izvrstne volje in zadovoljen si je mel roka. 3976 sko železnico. Poljak Stwlertnig j« iiralal svoje soglašanje, da se z novo zvezo s Trstom pomora jnžnim deželam. Železnilki minister Wittek je pojasnil nekatera tehniške strani pri izvršitvi novih prog. Poal. Dobernik je zavračal trditev, da bo nova zveza s Trstom zlasti alpskim deželam na korist, kajti nova proga je naravnost potreba cele država. Na Ogrskem se množe železnice naglo, in vse se stori za zvezo z Reko. Govornik je priporočal, naj se vlada ozira na domačo Železno industrijo. Nato se je seja pretrgala in se bo nadaljevala te dni. Schonererjanci za namlkl drisvni jezik. Danes menijo poslanec Schönerer in tovariši staviti predlog, naj se nemščina zakonito določi kot državni uradni in ar madni jezik ter naj se v to svrho izdela zakonski načrt. Izvoli naj se jezikovni odsek iz 48 članov. Predlog se naslanja na prestol ni govor, ki priporoča jedinstvenost jezika v državni upravi. Sohönererjev predlog obseza tudi zahtevo, da mora znati vsak uradnik v besedi in pisavi nemški jazik. Najprej naj se uvede nemščina kot državni uradni poslovni in armadni jezik, potem Bele se uredi razmerje drugih državnih je zikov. Ta predlog bo izzval nedvomno v zbornici velik vi bar. Vojne v Južni Afriki. Iz poslednjih brzojavk Kitohenerja sklepajo v Londonu, da se vrSi nova kombinirana akcija proti Roosenekalu, novemu sedežu burske vlade, 35 km. zahodno Ly denburga, odkoder prodira Kitcbenerjev brat in 50 km. severno cd Belfasta, odkoder prodira polkovnik Douglas Plumerjev oddelek stoji južno Ly denburga ob Oliphantu. Vojno torišče se prelaga vedno bolj proti severju Transvaals, čudno je, da so Botha, Dewet in Delarey docela mirni. Niti Buri ne vedo, ali nameravajo vodje braniti okraj Zontepans ali mislijo oditi proti jugu. Da bi utisk zadnjih porazov nekoliko omilil, našteva Kitchener zopet nekaj plenov živil in 8treljiva. .Berliner Post" piše glede tega: Buri morajo imeti uprav neizpraznljiv vir topov, kajti v Kitcbenerjev i h kombiniranih operacijah se je uničilo in zaplenilo Barom že toliko topov, da je število njihovih s po četka javljenih topov že davno prekoračeno. Kolikokrat je samo Dewet izgubil vse svoje topničarstvo ! Angleški listi, poročevalci pa tudi generali očividno lažejo in pretiravajo. Najnovejše vesti so tele: .Times" poročajo iz Pretorije: glavno taborišče generala Frencha se je vrnilo iz vshodnega dela Transvaala zopet v Johannesburg. Poroča se, da vlada med Bari na vshodu ista brezupnost (?) kakor povsod. General French je bolehen. Kitchener je sporočil 21 t. m., da so generali Blood, Beatson, Plumer, Kitchener in Beson od 16. t m. ujeli 101 Bura, zaplenili sto tisoč fantov streljiva za paske, 200 konj, več vozov in živine. Iz Kapstadts poročajo, da je bilo doslej ondi 456 kužnih slučajev; 185 oseb je umrlo. .Times" poročajo, da se delajo splošne priprave za vojno po zimi. Mnogo Büro v nima (?) konj. Iz Bruslja javljajo, da ,Ha, ha, ha!... Mislite si vendar, moja ljuba!" je dejal in hitel k njej. .Smejte se pošteno staremu sivcu... Mislite si, saj ni bil Pryndin. . . Ha, ha! Zmotila me je dolga, rudeča brada, ti vrag! Pryndin ima tudi dolgo rudečo brado, in to me je zapeljalo... Nadlegoval sem vas torej za nič in za nič..." .A spominjate se, kaj ste mi obljubili", je opomnila gospodična Dolska. .Seveda se spominjam, moja ljuba, a to ni bil Pryndin. Najin dogovor pa se je tikal Pryndina, in zakaj naj bi izpolnil svojo obljubo, Če ni bil Pryndin? če bi bil Pryndin, potem bi bila stvar seveda drugače, tako pa je bilo vse skupaj le zmota. Nekega tepca sem zamenjal s Pryndinom!" .To je nizko, podlo in prostaSko", je zaklicala igralka ogorčena. .Če bi bil Pryndin, bi imeli vi vsekakor popolno pravico, zahtevati, da izpopolnim svojo obljubo, tako pa, vrag vedi, kdo je bil. Morda kak črevljar ali krojač, in kako pridem, prosim, oprostite, do tega. da plačam zanj? Jaz sem poštenjak, moja ljubica... Saj dobro razumem..." In odhajaje, je dejal, mahaje z rokami: ,Ako bi bil Pryndin, potem seveda bi bila moja dolžnost, tako pa je bil nekdo, vrag ga poznaj, z rudečo brado, toda nikakor ne Pryndin". je na severju Transvaala okoli 12000 Bu rov zbranih. Dewet ima 6000 mož. .Daily Chroniole" pa poroča, da sta Delarey in Viljoan vojne že naveličana (?), ter da sta prosila Kitohenerja za pogovor. Tuda ta vest je seveda — bosa I Dopisi. Z Glino, 22. aprila. Pri včerajšnjem Bestem javnem predavanju viško glinSke čitalnice je predaval g. K. Linhart o žen akem vpraSanju Gosp. predavatelj ja v lepem govoru najprvo naslikal stališče in pravo žene od početka Človeškega rodu, od takozvane divje dobe do današnjega dne. Potem se je pečal z emancipacij »ki m giba njem ženstva v danaSnjem času in prešel na žensko gibanje na Slovenskem. Omenjal je, da je to v primeri z drugimi narodi Se v povojih. Prave emanoipistke na Slovenskem so le tiste, ki se oklepajo Z f*e K vedro ve, ki nam je s svojo kniigo .Misterij žene" nekaj pokazala, kar se še nikdo ni upal na Slovenskem očitno odgrniti. Po 8 ta vil se je čisto na stališče jednakopiav nosti žene z možem in krepko zagovarjal to stališče kot jedrno pravo. G predavatelju se je živahno pritrievalo. Omeniti moram, da so se nekateri elementi udeležili tega predavanja, ki so s prav neumestnimi, vča sih nesramnimi medklici motili govornika. Ti pač ne spadajo v olikano dražbo, prej pač med žganjarje! Ob sebi umevno je, da se je to postopanje od vseh z ogorčenjem obsodilo. Iz Borovnice, 20 aprila. Obžalovanja vredno je, da se je tudi v teli mirno in složno naSo občino prav po nepotrebno za nesel političen prepir. Naša občini je bila od nekdaj prav vzorno oskrbovana, in njeni prebivalci so bili vseskozi pošteai in po božni. Ker j« v občini precej izobraženih in za pravi napredek ljudstva vnetih mož. zato je občina tudi napredovala To priča lepa trirazrelna Sola in lepa občinska biSa. Razširilo, oziroma preložilo se je pokopa lišče, farna cerkev je krasno opravljena, a sredi vasi se je postavila prekrasna kapelica. Vse to je dokaz, da je ljudstvo ne samo napredno, ampak tudi pobožno. S svojimi dušnimi pastirji smo vedno lahko shajali, ker ni nobenemu na um prišlo, da bi bila pri nas vera v nevarnosti. Pri volitvah za krajni Šolski svet in za občinski odbor ni nikdar prišlo v poStev prepričanje, ampak samo zasluge za občni blagor in sposobnost. Ta sloga je vladala pa le do zadnjih državnozborskih volitev. Kakor drugod, tako je tudi pri nas mladi gospod kaplan letal od hiSe do hiše, skliceval shode ter je ljudem dokazoval, kako je dandanes vera v nevarnosti. S tem svojim nepremišljenim ravnanjem je zbudil mej ljudstvom politično strast, da se je ločilo na dve stranki. Sebičneži, duševne reve in analfabe i so se z gospodom kapelanom podali v boj za .rešitev vere", a rsznmni in pošteni možaki so se potegovali za blagor ljudstva, akoravno so vedeli, da jim njih početje provzroči neodpustljivo sovraštvo. Napredni možaki so mislili, da je po volitvah zopet vse pri starem, zato se čisto nič niso brigali za strankarstvo. Toda zmotili so se pošteno. Kdaj je Se klerikalec koma odpustil, če se mu brezpogojno ne uklone? Ljudje, koji pod pTš8oeoa vere iščejo le osebne koristi, tudi ne morejo drugače biti. Prišla je volitev krajnega Šolskega sveta. Klerikalci, pod vodstvom gosp. Kobija in Fr. Šviglja, so natihoma naskočili krajni Šolski svet, izbaonili so za Solo zasložne može, ter izvolili največje sovražnike Bole, in njim na čelo se je postavil gosp. Kobi sam. Isto bi radi storili z občinskim odborom, a je upanje, da bodo prav korenito pogoreli. Zares žalostno bi bilo, ako bi našo občino dobila v svojo oblast: gosp. Franc Svigelj, kojemn je klerikalni fanatizem popolnoma zatemnil razum, da se niti pametna beseda z njim več govoriti ne more ter koristolovni in Častihlepni gosp. Ant Kobi, koji misli, da ja že prva oseba v vrhniškem okraji, akoravno je samo navadni klerikalni .Strebar". Iz Kamnika, 22. aprila. (Ka m ni Ski salonski orkester) Mirno pa vstrajno deluje naš marljivi .salonski orkester" v prospeh godbene muza in zabave druBtve nikov in gostov .Narodne čitalnice". Kako bojno pa isti napreduje, dokazal ja zopet pretočeno nedeljo ■ koncertom v prostorih .Narodne čitalnice" e popolno novim programom. Ismed osmerih točk vsporeda ugajal je sosebno Offenbachov: Orfej, ouvertura; I. Skorpikov nov valček .Ljubljanske kra-sotioe" in Parmo v prikupi ji v potpoorri: .Slovanski napevi" Ob sebi umevno pripomogel je k bu "nema smeha in ploska tipičen zaključni komad .Kamniški vlak", galop neimenovanega skladatelja, kateri bode postal gotovo stalna privlačna točka, sosebno Se milim našim gostom. Po vrlem izvajanju vseh točk pro grama, in nič manj kot ravno tolikega Števila dodatnih komadov, vzradoščeno občinstvo, dalo je svojemu veselja in zadovoljnosti doSka z burnim ploskom in z vzklici navdu šenja, ter častitanjem dičnemu dirigentu, gospoda J. Špaleka na sijajnem uspehu celega koncerta. V nadi, da se nam bodejo ljubi gosti bodoče sesije veselili in kratkočasili ob zvokih .kamniškega salonskega orkestra", kateri bude zvest svojemu načelu žrtvoval vse svoje sile v idealni n&iuen lepe glasbe in posreduje* v povzdigo prekrasnega našega Kamnika — kličemo: Živel naš orkester! Dobrodošli mili gosti bodoče sezije! Iz šmarjete ns Dolenjskem, 22. apr. Gotovo se je kar penil jeze naš Andrej, ko je izvedel, da je sodnija postavila varuha otroku, katerega rojstvo se je skoraj celih 7 let zakrivalo. Pa še bolj ga jezi, da je varuh ravno tisti mož, ki je enkrat mora) preklicati, da ni res, kar je on govoril o Andrejevem bratu Antonu. Sedaj se je pri sodniji dognala resnica, in pravično bi bilo, da bi sedaj Anton iz Dobruške vasi preklical isto, kar je takrat sedanji varuh preklical! Resnica je tedaj dognana, in Vi g. župnik, morate priznati, da ste vedama ali nevedoma neresnico trdili, ko ste nam pravili, da je Anton pri tisti stvari nedol Žen! Se spominjate še zadnjih državnozborskih volitev?! Pa kaj bi Vas s tacimi stvarmi mučil, ker vem, da se Vas nobena beseda ne prime, ampak vsaka beseda odleti, kot bi imeli trde luskine po sebi! (Pripovedka necega starejšega moža. Op. pis.) Vaš brat Anton je bojda sedaj malo bolj molčeč, odkar je bil zadnjič peš v Mokronogu. Ali bi ne bilo dobro, da bi se še Vi na kako božjo pot podali. Tako na pr. na Gorjance k sv. Nikolaju po golih kolenih! Morda bi potem nobeden liberalen odbornik ne prišel k občinski seji, da bi potem Vi gospodarili po svoji obširni volji! Pa čemu bi Vi hodili na božjo pöt, ko imate že vso oblast v nebesih in na zemlji! Kam ste pa djali tisti .žegen*, katerega ste odvzeli jerbasu g. Zalokarja ?! Ste ga poslali svoji pobožni sestri v Ameriko? Pa ne, da bi Vi z žegni tudi po Ameriki gospodarili! Pripoveduje se, da je stal droga leta g. Ulma, grajščaka v Kleve vžu, znani velikonočni .žegen" vsako leto 2 gld., letos pa samo 10 krajcarjev! Hvala Vam, da postanejo tudi žegni in očenaši malo ceneji, ker kmet ima žs družin plačil čez mero, in je od Vas prav lepo, da kmeta odvzamete nekoliko bremen. Opustite Se različne bire, in prav hvaležni Vam bomo vsi! Saj Vi imate vsega dosti, kar potrebujete za ta svet, otrok pa tudi nimate, da bi morali zanje skrbeti! Pa oprostite, pozabil sem namreč, da .gospodje" morajo skrbeti za kuharice, ki so same reve!! Iz Kozjega, 22. aprila. .0 homines ad servitutemparatos!" Tako je dejal cesar Nero, kedar je prišel v senat in videl senatorje, kako so padali pred njim na trebuhe. Tako nekako mrmral je tudi glavar pl. Vistarini, ko sta mu na banketu okrajnega zastopa v pasji ponižnosti .kadila" Tomažič in Jankovič. Glavar ni samo plemenit po rodu in imenu, glavar je tudi plemenit v srou, posebno za nas Slovence; tako je govoril župnik Tomažič, proseč s tem glavarja, da ga naj priporoča v potr-jenje kot načelnika okrajnega zastopa. Seveda je to hvalisanje plemenitemu glavarju ugajalo, a ugajalo ni nekaterim udeležnikom, ki Se niso v stran vrgli svojega moštva in so odSli rekoč: .Bog daj norcem pamet!" Plemenito srce glavarjevo! Gospod Tomažič, ste li že pozabili, da je baS ta glavar .s plemenitim srcem", odstranil iz Kozjega dva vrla narodnjaka — uradnika, ker se nista bala očitno kazati svojega narodnega prepričanja? Ali Vam, g. župnik ni znano, da plemeniti glavar v uradovanju ne spoštuje slovanskega jezika, in da tudi Vam — namlki dopisuje? In Vi ga greste v nebo povzdigovat? Sa pač vidi, da na stojita na višini, na katero Vas je postavilo ljudsko (?) zaupanje. Toda, saj se poznamo: Ad oaptandam benevolentiam klerikalec vse stori. Zdaj vemo, da bodete vkljub nekim protestom potrjeni kot načelnik in Vaš tr* bant poleg Vas; a opominjamo Vas, da se, ko bodete s prisego obljubili vestno izvrše vanje svojih dolžnostij, ozrete av preteklo dobo svojega načelovanja, in svoja vest izprašate, ste Ii res storili dozdaj vso svojo dolžnost. Poglejte si ceste v našem okraju in posebno v Kozjem in okolici. Ali niso skrajao zanemarjene? S-veda, tista nova cesta v St. Pefru je lepa, ali ves okraj je jedin v tem, da je mnogo, mncgo predraga, in da bi se bila ceneje napravila, če bi Vi bili — hoteli. In cesta Čez Prevcrje! Kdaj pride na vrsto? Aii ne ves'e, da je zidanje in ohranjevanje cest poglavitni namen in delokrog okrajnih zastopov? Pustite klerikalno politiko, tudi brez nje pridemo vsi v nebesa; a brez cest, in brez dobrih cestna tem svetu ne pridemo daUč, posebno pa v našem okraju ne. 0 važnosti in koristnosti dobrih cest se bodete kmalu sami prepričal.', saj nameravate postati — kolesar, kar nas jsko veseli, ker iz tega razvidimo, da se tudi duhovniki dajo od kulture oblizati Al! heil! Dnevne vesti. V Ljubljani, 23 aprila. — Osebne vesti. Sekundarij na Da-naju g. dr. Avgust Mayer, je imenovan okrožnim zdravnikom v Cerkljah. — Občinska volitev iz razreda. Klerikalce strahovito grize, da so izgubili v ljubljanskem meščanstvu vso zaslombo, tako, da si še kandidatov niso upali postaviti. Upali so, da bodo v družbi s soci jalnimi demokrati vsaj častno manjšino dosegli, a tudi to se jim ni posrečilo, dasi so se močno brodili. Ne samo, da so uda rili v svoj h listib na reklamni boben za g. Etbina Kristana, — ki je kar na treh shodih 25 poslušalcem razkladal svojo obsežno nevednost o obč. zadevah in pre-rnleval tiste večne fraze, s katerimi že toliko Časa potrpežljive soc.-demokrate, pita, da so se jih tudi ti do grla naveličali — tudi dejanjski so agitirali za soc. demokratäke kandidate. Tako se je Gostinčar v Vodmatu z veliko vnemo poganjal za soc. demokrate in po njegovem vzgledu so se ravnali tudi drugI Seveda, navdušenja ni bilo pravega, a le za to ne, ker ni bilo ne pijače ne ajmohta zastonj. .Slovenec" je sinoči svoje pristaše tolažil s trditvijo, da so ljubljanski volilci e de-monstiativno odsotnostjo pokazali, da ne marajo iti na volišča za ma-gistratove kandidate. Kaka je bila ta »demonstrativna odsotnost', se vidi, če se primerja število glasov, ki so jih dobili napredni kandidatje včeraj, a številom glasov, ki so jih dobili v predidočih letih. Včeraj so dobili naši kandidatje 528—546 glasov. Lansko leto, ko tudi ni bilo bcja, so dobili po 477—482 glasov, torej še manj, kakor letos. Predlanskim, ko je bil velik boj in je prišlo do ožje volitve, dobili so pri prvi volitvi naši kandidatje 582 glasov, torej nekaj malo več kakor letos, ko ni boja, pci ožji volitvi pa 713 glasov, v tem ko so imeti klerikalci 477 glasov. Udeležba pri letošnji volitvi je torej jako Častna in kaže, kako zavedni so naši somišljeniki. Altrocbe .demonstrativna odsotnost"! — Prestop v unijatstvo. Vest, da je 306 rojanskih župljanov naznanilo pristcjni oblasti svoj prestop v unijatstvo, je po vsem Slovenskem pa tudi drugod obudila sensacijo. .Slovenec" je tudi pri" ti priliki pokazal, da je nepošten list. Zabeležil je dogodek pod naslovom .Protika toli Sko gibanje v Roj an u", da bi obudil mnenje, da so Rojanci sploh izstopili iz katoliške cerkve, in v to svrho je zamolčal, da so Rojanoi prestopili v unijatstvo, ki je r a v n o tako katoliško, kakor latinstvo. Taoega manevriranja smo že vajeni, in se temu nihče ne čudi. Mi tudi nečemo radi tega polemizirati. Odkar imata .Slovenca" v rokah Lampe in Štefe, je postal pravi pobalinski list, v katerem ni dobiti dostojne besede in je torej naravno, da tudi o tej Zadevi po svoji navadi laže. Stvari sami s tem ne bode škodoval, nego Se. koristil, zakaj čim bolje bode občinstvo spoznavalo glasilo duhovščine, toliko manj bo hotelo opravka imeti a to duhovščino. Ljudje bodo rekli: Kakršno ja glasilo duhovščina, taka je tudi duhovščina sama. Torej le naprej! Tudi v Bojana se nastalo gibanje nadaljnje in utegne do konca leta kaoih tisoč" žnpljanov prestopiti v unijatstvo. Pa tudi na GoriSkem se nekaj pripravlja, in bomo morda že v kratkem v položaju, da poročamo o novem prestopu v unijatstvo Tadi na Kranjskem so se že za čeli duhovi vzbujati, a k temu je največ pripomoglo duhovniško Časopisje — Bilsncs ..Gospodarske zveze". Od prav verodostojne strani smo izvedeli, da se nahaja dr. Šuateršičeva preslavna .Gospodarska zveza" v čudni stiski. Skoro štirje mesece so potekli od novega leta, a rGosp. zveza* še vedno ni sestavila svoje bilance za leto 1900. Sicer jo kujejo že ves ta čas, ali skupaj ie ne morejo spraviti. Kdor je v knjigovodstvu količkaj izveden, tistemu je znano, da se mora bilanca narediti točno po trgovinskih knjigah. V bilanci se mora zrcaliti stanje kacega podjetja, kakor je izkazujejo knjige in zato se nam zdi jako čudno, da .Gospodarska zveza" ne more svoje bilance skupaj spraviti K«r je ^Gospodarska zveza" prišla do spoznanja, da svoje biianca ne more sestaviti, je poklicala necega strokovnjaka z Du naj a, da on to delo opravi. S»veda bo ta strokovnjak za svoje delo zahteval primernega plačila Toda to je postranska jtvar. Giavno je, kar izhaja iz tega, da ie jGospodarska zveza" tega strokovniaka poklicala Vpraša se namreč: Č*mu ie poklicala moža? Ako ima nalogo sestaviti pravilno bilanco točno po knjigah, potem ga sploh ni bilo treba, ker po knjigah zna bilanco sestaviti tudi Škofov brat, di rektor .Gospodarske zveze", in znajo to napraviti tudi drugi uradniki, ni pa bilo za drag denar, ki ga bo plačal kmet, klicati dunajskega strokovnjaka. Vse drugače je pa seveda, če izkazujejo knjige tako stanje „G. zv.a, da ga ne kaže v bilanci pripoznati. Ako ie društveno stanje tako. da se „Gosp zveza* boji izdati po knjigah pravilno sestavljeno bilanco, nego hoče izdati umetno prikrojeno bilanco, ki ne bo točno odgovarjala knjigam, potem že urnejemo, da je p.khc-la strokovnjaka z Dunaja Iz žajanje nepvavilne bilance je namreč po zadružnem zakonu kaznjivo dejanje is se kaznjuje z zaporom. Kaj je torej na-ravnejše, kakor da se vsak brani sokrivde. Kakor se vidi iz teh migljajev, je stvar jako zanimiva in smo silno radovedni na bilanco, ki jo sestavi „Gosp zvezi" nje dunajski strokovjsk. Morda bo prilika, o tej zadevi še kaj spregovoriti. — Se nekaj o romanju na Sv. Goro. „Siovenec" je v sobotni svoji notici, v kateri je pri poznal, da je klerikalna gospoda romarje odrla za 358 gld. 28 kr. mej drugim tudi povedal, da se je 100 romarjev peljalo v II razredu, in da je pri teh romarjih bilo pri vsakem voznem listku le 15 kr. prebitka. To je jako zanimivo priznanje. Kakor znano, se je od tistih romarjev, ki so se vozili v III. razredu, zahtevalo po 36 kr. „davka" za klerikalno oisago. Tisti romarji, ki so se vozili v II. razredu so torej vsak 21 kr. manj plavi kakor oni, ki so se vozili v III razredu. A kdo se je vozil v II. razredu? Vendar a»mo gmotno bolje stoječi ljudje, pred vsem duhovniki, ljudje, ki bi bili veliko Iaglje utrpeli vsak po goldinar in še več, kakor pa so siromašni ljudje utrpeli vsak po 36 krajcarjev. Res, lepa je ta klerikalna pravičnost! Revežem, ki si na Sv. Gori še kosila niso megli kupiti, tem se je naložilo davka vsakemu po 36 kr., bogatinom, ki so se šopirili v II. razredu, pa se je naložilo samo 15 kr. Kaj bi šele bilo, ko bi klerikalci dobili državno upravo v roke! Kaki siromaki so bili med romarji, se vidi iz naslednjega poročila goriške .Soče": .Ker se je bübnalo, da jih pride toliko in toliko število, so se pripravili krčmarji na Sveti Gori na to, da pripravijo, kar treba, da pogostijo romarje, ki pridejo na goro gotovo lačni, posebno še, ker se je naročevalo, naj se pripravi kosila za kakih 700 ljudij. Romarji so sicer prišli, ali 8 kosilom je bila tako slaba, da niti z daleka niso prodali krčmarji toliko, kolikor so pričakovali na "■;3ak način. Lep del naročenega mesa za romarje je moral romati nazaj s Sv. Gore v mesnico, odkoder so ga dobili. K sreči le, da so ga jim še vzeli nazaj. Romarji so imeli seboj svoje klobase in kruh, Ie nekaj vina so bili pokupili. NaSe vino, posebno lanske letine, je močno ali dobro pitno. Zato pa so se ga tudi nekateri romarji, menda misleč, da pijejo lahki „oviöek", navlekli tako, da je bilo videti več njih skriv nostno sladko ginjenih tavati po mestu in krog kolodvora. Tadi nekak asad" romsnjal" — Miliceva tiskerna v klerikalnih rokah. Kar smo Že pred več tedni naznanili, se je zgodilo. Klerikalci so kupili Mili-čevo tiskarno, tako da imajo zdaj samo na Kranjskem tri tiskarne, .Katoliško" in Mi-ličevo v Ljubljani in Krajčevo v Novem mestu Tako hočejo klerikalci vse spraviti pod svoj klobuk Ker monopolizirajo kleri kalci obrtna podjetja, bodo moraii zdaj obrtniki opravljati mašmška dela. Vsaj kupčije z odpustki se bo kmalu kdo naučil! — Iz obrtnih krogov sa nam piše: C kr. deželno, ndno predsedništvo je ravnokar v tukaisnem uradnem listu razpisalo mizarska dela za zgradbo tukajšnje justične palač«, potom ofertn h obravnav. Kakor se čuie, se bod« ve* tukajšoih mizarskih tvrdk udeležilo te obravnave, katere so splošno zuane kot solidne in jako zanesljive. Želeti m pravilno bi bilo, da se ces kr. deželno s -dno predsedstvo ozir» na domače podjet nike, ki so obloženi z ogromnimi davki, in katerim, kakor recVno, ker se v Ljubljani rnalo z d* občutljivo primankuie opravka. S&rajuo žaljivo pa bi bilo za tukajšnje obrtnike, ako bi se mizarsko delo oddalo zopet v Gradec kakor so se namreč ravno okna za imenovano zgradbo oddala, in se na ta način tukajšnjim obrtnikom v gmotnem ozira in na ugledu škoduje. Ljubljanski obrtniki. — Marta In Magdalena, črtica Ivana Cankarja je izš'a v nemškem prevodu v praški .Politik" in v .Agramer Ztg." — Umrl je danes dopoludue strojevodja Mdičeve tiskarne in hišni posestnik gosp. Josip P a n c e. 46 1« t star. Rajnki je bil zvHtt pi isr-aš narodno napredne stranke. — Služboval je 22 let kot strojevodja Miličeve tiskarne. Pogreb bode v četrtek ob 6. uri iz Krakovske ulice št. 37. Naj mu bo žemljica lahka vzornemu očetu in narod* maku! — Novomeški vodovod. Kakor je našim čitateljrm znano, razpisal je deželni odbor ravnokar dela in dobave pri zgradbi vodovoda za Novomesto in sosednje vasi Cermošnjice, Gotnavas, Jedinščina, Šmihel, Kandija, Žabjavas in BrSljin. Ponudbe spre jemajo se do 15. maja. Vsaj početkom junija se prične graditi vodovod in je torej upati, da se vsa naprava še letos (najbrže meseca novembra) izroči svojemu namenu. Troški za zgradbo vodovoda proračunjen so na 310 000 kron in bodo v pokritje teh troškov prispevali: državni melijoracijski zaklad 148 800 K, deželni zaklad kranjski 93000 K in mestna občina Novomesto 68.200 K. Prvotni načrt izdelal je profesor Hra8ky v Pragi, ki je proračunil troške na 376 000 kron. Zaradi previsokih troškov izročil je deželni odbor Hraskega projekt deželnemu nadinženerju Klmarju v pregled in le ta je n »svetoval naj bi se opustila vršba z vodno silo ter naj bi čre-palnico gonil motor z bencinom ali petrolejem. Na ta način zmanjšali so se troški na 310000 kron. Tako premenjenemu projekta pritrdil je tadi deželni zbor in je dotični zakon dobil najvišje potrjen je. Sta denec, iz katerega se bo zajemala pitna voda, je izdaten dovolj, da se zamorejo vasi s približno 35 000 prebivalci obilno preskrbovati z vodo. Pri tem se pa računi za vsako osebo na dan po 100 litrov vode. Za sedaj zgradil se bode vodovod le za Novomesto in gori imenovane sosedne vasi, vendar pa se bode pri napravi poslopja za stroje oziralo na morebitno poznejšo zvezo vodovoda z vasmi Stopiče, Piemberg, Gorenja in Dolenja Težkavoda ter se bode rezerviral prostor, da se even-tuelno postavijo potrebne črepalnice. Stroški za tako zvezo znašali bodo približno 50000 kron. Reservoir zgradil se bode pri Božjemgrobu — Postojnski vodovod In uravnava vlpsvskih voda. Iz Postojne in Vipave se nam piše, da sta pregledavala prošli teden načrte za postojnski vodovod in za uravnavo vipavskih voda o. kr. vladni svetnik v kmetijskem ministrstvu, g. Markus, in deželni inžener g. Ivan Sbrizaj. Po dobljenem utisu utegne načrt za postojnski vodovod, po katerem aa ima voda z elektromotorji vzdigovati, ugajati, tako da ja v kratkem pričakovati ugodne rešitve tega, za Postojno najvažnejšega vprašanja. Na- črte za uravnavo vipavskih voda bo pa baje v marsičem spremeniti; vendar se nadeja Vipavska dolina, da kompetentni faktorji tega vprašanja ne puste* z dnevnega reda, ker tukaj je pomoč ne le potrebna, ampak tudi nujna. — Z nožem je hotel na Velikonoč pred procesijo 15 letni Alojz Potočnik pri Sv. Lenartu tamožnjega učitelja, ko ga je po prašal, če bode žel tudi on z učenci v sprevodu. Nadebuden fanta I in mu je odgovoril: .Aha, preklet hudič'. Nato ga je učitelj zapodil in v tem hipa se ma je postavil z odprtimnožemz besedami: .Hudič, pa pojd* sem'. Ravno tako neki drugi 18 leten fantalin neprestano napada z žaljenji vse, ki so pri imenovanemu g. učitelju. Dejansko se je pa lotil, da je trgal plot šolskega vrta in hotel razmetati lončke s ovetioami, pri Čemer je bil zaaačen To je vse sad tistega hujskanja proti uči-teljstvn, in če se ne bode preskrbelo, da setaki slučaji e ksemplarično kaznujejo, bodo prišli ljudski učitelji v položaj, da si ne bodo v sveati, da jih ne pokoljejo fanatizovani podivjanoi. — Društvo sv. Jeronims izda letos meseca grudna nastopne štiri knjige: 1. Koledar .Danico" z mnogovrstnim poučnim in leposlovnim berilom in z ilustracijami; 2. znano knjigo Tomaža Kempčana: ,Na-sljeduj Kri s ta; 3 daljšo pripovest Ivana Lepušida .Zločin i pravda" in 4. Sken dra Horvata „Ribe in ribogojstvo". Društvenina svetojeronimska je jako nizka: Dosmrtni Člani plačajo jedenkrat za vselej 10 kron, letniki plačujejo 1 krono na leto. Društveni odbor želi, da bi se letni doneski oddajali redno poverjeništvom; zato je slednjim naročil letos, naj sprejemajo članarino do konca t m. Kdor se prijavi do tega obroka, dobi proti koncu leta knjige; na poznejša oglasila se ne bo jemalo ozira.— Društvo sv. Jeronima stremi v Hrvatih za isto svrho, kakor pri nas družba sv Mohorja. Ta ima na Hrvatskem samo v zagrebški škofiji preko 500 članov, a koliko jih ima svetojeronimsko društvo med Slovencih? Pri ljubljanskem poverjeništvu je bilo lani zglašenih samo 21 dosmrtnih in 14 letnih člaaov, pri poverjeništvu v Ilirski Bistrici pa 6 doamrtnikov. To je vsekakor prepičlo število za nas, ki se tolikrat vne mamo za jedinstvo z brati Hrvati. Naša narodna čast zahteva, da ae pomnoži med nami število Jeronimcev. Vpišejo naj se bralna društva, knjižnice, a tudi posamični rodoljubi naj se s pristopom k svetojero nimskemu društvu dokažejo, da dejanj ski ljubijo prosvetne naprave bratskega nam naroda. — Ljubljanski poverjenik društva sv. Jeronima je trnovski župnik gospod Ivan V r h o v n i k Oglasiti se je za letos do konca t. m. Letniki naj dodenejo kroni 20 vinarjev za poštnino. — Za premiranje konj ns Kranjskem je kmetijsko ministrstvo dovolilo 3000 K podpore in 47 srebrnih svetinj s slovenskim napisom, 10 pa z nemškim napisom. — Nenavsden divji petelin. Piše se nam o nenavadni prirodni prikazni, katera obuja posebno v lovskih krogih velikansko sonzacijo, naslednje: Nad Trbovijem, v Vr-hovčevi koči, kjer stanuje zakonska dvojioa z desetletnim fantom, imajo že nad mesec dni čudnega gosta: velik, krasen divji petelin — Tetrao Uroggallus L. — pride vsak večer na streho, črešnjo ali kostanj, ondi prenoči, zjutraj poje tam svojo tajin-stveno ljubavno pesem kakor blazen, in takoj ko pride ženska iz koče in ga zakliče: „No, cigan, pojdi dol!" zleti na tla ter teka pojoč za njo, kakor razdražen puran. Sam sem videl, da je šel za njo celo v kuhinjo in sobo, kjer je tekal po klopeh in mizi ter neprestano drobil svojo škripajoČocpesem. Najemnik lova, rudokopni ravnatelj Drasch, je dal tega čudaka z žensko in kočo fotografirati. Pozneje misli živega — ker se da tudi prijeti in na rokah nositi, najraje od ženske — na Dunaj poslati. Ljudje prihajajo iz vseh bližnjih krajev, celo iz Ljubljane je bil neki gospod, gledat ta čudež. Kjer pa so čudeži, se navadno stekajo tudi denar c i — kar nekateri debeli gospodje dobro vedo — tako je tudi ta ženska nabrala že okoli 10 kron napitnine, katero jej seveda vsak prav od srca privošči. — Zemlja aa jo udrls. Pretočeni teden ae je na neki njivi blizu Slavine zemlja pogreznila, ter napravila se je na istem mestu 7 metrov globoka jama, katera je do polovice z vodo napolnjena. Ker ae voda umika, aa da sklepati, da ja jama v zvezi s kakšno podzemsko votlino, kar ae bede bolje videlo, ko voda popolnoma izgine. — Stenje aetev. Po poročilih, ki nam prihajajo iz raznih krajev naže dežele, je ozimina hudo in dolgotrajno zimo splošno dobro prestala. Rž in pšenica kažeta dobro. Setev jarine je večinoma končana, v po gorskih legah pa se še vrši. Ako ostane vreme ugodno, se bode rast znatno pospešila ter tako vsaj nekoliko paralizoval letošnji kasni pričetek pomladi. — Izgubljene stvari. Na Sv. Petra cesti ali pa na Poljanskem nasipu je bila izgubljena srebrna zapestnica z več ob ski. * Atentat ns operetno pevko. Na primadono dunajskega Karlovega gledališča, gospo Guntberfischer, je poskušala v nedeljo popoldne ustreliti elegantno oblečena, starejša dama, kričaje ji očitajoč, da jej je odvrnila moža. Tujka je že skoro nastavila revolver, toda umetnica se je resda v neko stransko sobo. Predno so hišni stanovniki mogli tujo damo prijeti, je že ubežala. Umetnici je pokazala prej fotografi 10 svojega moža, katerega pa gospa Gunther, kakor pravi, ne pozna. Sodi se, da je bila nevarna posetnica umobolna. * Dve ljubici in en sam topničar. Iz Petrovaradma poročajo: 15. t m. je na cesti ustavila Terezija Sularid svojega bivšega ljubimca, topničarja Miaieca Kenjo-v ci, baš ko se je živo razgovarjal s svojo novo ljubico Jeleno Kuzm d Zapuščena ljubica je hudo zmerjala nezvestega topničarja, ta pa jo je osorno zavrnil. V svoji besnosti je potegnila Sularid steklen čico z vitriolom ter polila z jedko tekočino novo ljubico. To je topničarja razkačilo tako, da je potenil nož ter svojo bivšo ljub co na mestu zabodel. Na to pa je stekel k Du-navu ter se utopil. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 23. aprila. V današnji seji poslanske zbornice je Schönerer podal samostojni predlog, naj se uvede nemški državni jezik. Vogler je predlagal, naj se dovoli občna poraba hekto-grafov. Vsled neke interpelacije zastran predsednika okrožnega sodišča v St. Pöltenu sta se nemški radikalec Volke 1 in krščanski socialist Wohlmayer silno sprla, in se obsipala z najlepšimi priimki, kakor „Schuft", „Schurke", „Schweinkerl" itd. Schneider pa je upil „Juden haben zu kuschen". Nemški radikalec Tschann je vprašal predsednika, kaj hoče storiti z ozirom na to, da so policijski komisarji dobili ukaz, poslanca Wolfa takoj aretirati, ako bi na kakem shodu govoril o nadvojvodi Franu Ferdinandu Vetter je rekel Tschannu, naj interpelira Körberja. Dunaj 23. aprila. Hrvatsko-slo-venski klub je imel sinoči sejo, v kateri se je posvetoval glede mzijoniranja s Šusteršičevim klubom. Klub ima 12 članov, a na sejo jih je došlo le 7. Seja je bila sicer sklepčna, a vzlic temu se o fuzijoniranju ni sklepalo, in bo klub počakal, da pridejo vsi njegovi člani na Dunaj. Dunaj 23. aprila. Ministrski predsednik Körber je imel danes daljše posvetovanje z voditelji levice zastran parlamentarne rešitve budgetnega pro-vizorija. Socialni demokratje nabirajo podpise za predlog, naj se razveljavi § 64. kaz. zakona, ki govori o raz-žaljenju členov cesarske hiše. Dunaj 23. aprila. Deželni šolski svet, ki je bil razveljavil sklep okrajnega šolskega sveta, da je poslanca Seitza odpustiti iz službe, je s 16 proti 3 glasom Seitza degradiral za poduči-telja. Gessmanov predlog, naj se Seitza-suspendira, in rabina Kohna predlog, naj se mu vzame kvinkvenij, je bil odklonjen. Dunaj 23. aprila. Praški župan Srb je došel sem, in se posvetoval z ministrom Rezekom zastran cesarjevega potovanja v Prago Kdaj pojde cesar v Prago, se odloči, kadar pride Koerber v Budimpešto. Dunaj 23. aprila. Pri kasacijskem dvoru se je začela danes ničnostna obravnava o Hilsnerjevem procesu. Obravnava bo trajala dva dni Jako praktično na potovanju. Ne pogrešljivo po kratki vporabi. Preskušano po zdravstvenih oblastvih. *7 m SpriCmlo Ounaj. 3. julija 1117 neobhodno potrebna aobaa Ordmo. Dobro sredstvo za snaženje zob ne sme imeti debelozrnatih tvarin, ki skripljejo med zobmi in razpraskajo email, kakor je to običajno pri mnogih zobnih praških. Za racijonelno varovanje zob se je že več let uvedeni Kalodont najbolje izkazal, ker vzdržuje zobe, ne da bi jih kaj poškodoval) Ciste, bele in zdrave. Meteorologično poročilo. Vlfcn» nad morjem S06S m. 8r»dnj i amčnl tlak 7*6 0 Ml na a. čas opazovanja Stanje barometra v mm. i? 1! Vetrovi 32 9. avefler 7382 10*2 nr. zahod 23 T. Bjotraj 738 4 64 si. jvzhod 2. popol. 736-2 15 6 er. jug Nebo oblačno jasno del. oblač. 0 I Srednja včerajšnja temperatura 108*, normale: 10-8 \ Dunajska borza dne 23. aprila 1900. Skopni državni dolg v notah . . . . Skupni državni dolg v srebru . . . . Avstrijska zlata renta....... Avstrijska kronska renta 4*/, . . . . Ogrska zlata renta _4c/0. ,..... Ogrska kronska renta 4% . . . . Avstro-ogreke bančne delnice . . . . Kreditne delnice......... London vista.......... Nemški državni bankovci za 100 mark VO mark ..........., £0 frankov......... italijanski bankovci . ...... C. kr. cekini..... . . . . 9845 98 05 11785 9750 11760 92 85 1682-699 — 240-17' 11755 2352 1909 90 55 1131 Zahvala. Za mnoge dokaze prisrčnega sočutja povodom bolezni in ob smrti svojega soproga, oziroma brata, gospoda Ivana Francelj vodje policijske straže ter za mncgobrojno spremstvo k zadnjemu počitku izrekam vsem najiskre-nejšo zahvalo. Posebno se še zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, gospodom mestnim stražnikom ter slavni ..meščanski godbi'-, ki je z gcdbo spremljala pokojnika na zadnji poti. Vsem in vsakemu stoterni: Bog plačaj! V Ljubljani, dne" 22. aprila 1901. (846) Marija Francelj soproga. fYl'HII im (Tukerl) se preganja najbolje z KJIUIU111 razpršilnim aparatom VIHD0B0IA sistem c. kr. kmetijske družbe na Dunaji. Patent l'ran Xeelivlle. Tovarna za vinogradniško orodje, kletarske stroje in kovinsko blago (799—73) Dunaj, V. i, CiriegKsrnMBf 14 E. Olsiiic I V prej Gaspari-jevi, s*daj Derma-stijevi hiši na Rakeku pri Cerknici se bode iz konkurzncj mase Stergulec Josipa pri prostovoljni dražbi dne 29. aprila 1901 n sledeče <3neve od 9. ure dopoludne naprej prodajalo štacunsko blago, med katerim je največ železnine in več hišne oprave. Kupljeni predmeti morajo 3e takoj plakati in odstraniti. (837—1) Leopold Vehovar c. kr. notar v Cerknici kot upravitelj konkurzne mase. Popolna hrana, stanovanje, kopel, oskrbovanje, postrežba na dan od 4 K 50 vin. naprej. — V (839—1) maju in septembru še ceneje. Zdruvilioče Krapinske Toplice mm Hrvalskem od zagorjanske železniške postaje „Zabok-Krapinske-Toplice" oddaljene za ledno uro vožme. so odprte od 16. aprila do konca oktobra. 30' do 35" R gorke akrototerme, ki eminentno uplivajo proti protinu, mišični in členski revmi, in njih posledičnim boleznim, pri iskli, nevralgiji, kožnih boleznih in ranah, kronični Brightijevi bolezni, otrpnjenju, pri najrazličnejših ženskih boleznih. — Velike basinske, polne, separatne kopeli, kopeii v mramornatih banjah in prsne kopeli, izvrstno urejene potilnice (sudariji;, masaža, elektrika, Šved. zdravilna gimnastika. — Udobna stanovanja. Dobre in ne drage restavracije; stalna topliška godba. ObSirni senčni sprehodi itd. Od 1. maja vsak dan zveza po postnih omnibusih s postajama Zabok in Polčane. Kopališki zdravnik dr. Ed. Mal. — Brošure se dobe v vseh knjigarnah. Prospekte in pojas aia pošilja kopališko ravneteljstvo. _$m otroci pri umivanji Jokafo ie to največkrat le krik na pomoč proti pomilovanja vredni uporabi toaletnih mil polnih sode. Matere, catere ljubite avoje otroke, umivajte svoje dojenčke in otroka le a najbolj milim ter tolače bogatim Doarjngovim milom a sovo I Pri tem milu je popolnoma zanesljivo, da je nepokvarjeno čisto ter prosto rezkottl sode. Dobiva se povsod po 60 vinarjev. Generalna zaloga: A. Mötsch a Co., Wien X. Olavno aalogo imata: Vaso Petrlčlč in Anton Krispar v Ljubljani. c (-91—lj Izredna prilika se Vam nudi kupiti še dobro ohranjen kokelj ali pa kočijo po nizki ceni. (7B8"4> |9" Od kolarja ln kovača izdelane vozova Imam na razpolago, opravo iivrinjem po želji. —Franc Vl«jati sdelovaUec vosov, Xj|s*t»lfameeam9 Rimska cesta št* MM» Učenka aa takoj sprejme v neko tukajšnjo špecerijsko trgovino. (822—2) Kje? pove npravniätvo „Slov. Naroda". Ces. kr. aistrljski fšk državne železnice. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. febrnvarja 1901. leta. Odhod ii Ljubljane juž. kol. Proga coz Trbiž. Ob 12. uri 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste. Ljubno; čez Selzthal v Aossee, Solnograd; čez Klein-Reifling v Steyr, v Line; čez Am Stetten na Dunaj. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Frgnzens-feste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, Ino-most; čez Amstetten na Danaj. — Ob 11. uri 51 m dopoludne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m popolndne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zell ob jezeru, lnoinost. Bregenc, Curih, Genevo, Pariz; čez Klein-Reiflng v Steyr, Line, Badejo7ice, Plzen Marijine vare. Heb, Frauzove vare. Karlove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 10. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Fran-sensfeste. — Proga v Novo mesto ln Eooevjo. Ob 7. uri 17 m zjutraj osobni vlak v Novo mesto, Straža-Toplica, Kočevje. — Ob 1. uri 6 m popolndne osobni vlak v Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. — Ob ti. uri 55 m zvečer osobni vlak v Novo mesto, Kočevje — Pr.hcd v Ljubljano juž. kol. Proga iz Trbiža. Ob '4. uri 25 m zjutraj osobni vlafc z Dunaja čez Amstetten, Lipskega, Prage, Frai.covih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, S ;.-* . . Šli < Srn .\ .^J. Ženitna ponudba. Samski služabnik, 46 let star, s 1000 K letne plače in 4000 K prihranjenega denarja se želi poročiti z lepo in pošteno služabnico, staro od 38 do 42 let. Ponudbe s polnim naslovom se prosi do 26. t. m. pod: „F. H. 312" poste restante v Trstu, glavna POŠta. (823-2) T t x T T T-T T T T T Amerikanske pisalne mize krasnr. izdelane ter z neprecenljivim praktičnim konfortom urejene. Jedina tvornica novo patentovanih trgovskih in uradnih knjig. Lastna iznajdba in jedini lastnik patenta! Na prijazni ogled vljudno vabi z vsim spoštovanjem o Jos. Petrič v Ljubljani (828-2) tovarna papirnatih izdelkov. Poxv»r V hotelu Virant se točijo naslednja pristne vina: Pozor! po IO 5? ii 11 I* ii 11 49 ii 11 1* pristen dolenjski cviček Goriška rebula .... črno Istrljangko .... Štajerski Blzelec . • . Jcriizaleincc staro ljutomei Toči se vsak dan slovito Dreherjcvo marčno pivo. Priporoča se izborna kuhinja — dobe se mrzla in gorka jedila ob vsakem času — zmerne cene. Sprejemajo se tudi abonenti. Lepo na novo opravljene sobe za prenočišče so na razpolago. V nedeljo to je dne 21. aprila se je odprlo kegljišče na vrtu. Postrežba vedno toöna in reelna "*ÖJ Slavnemu občinstvu se priporočujoč bilježim z odličnim spoštovanjem (83i-3) Franc Čiric, hotelier pri Virantu. Mlad trgovski pomočnik vešC slovenskega in nemškega jezika, izurjen v trgovini mešanega blaga bi rad spremenil svojo službo. Veselje ima posebno do manufakture. Naslov pove iz prijaznosti upravnifitvo..Slovenskega Naroda". (849—1; Na mestnem trgu št. 8 v III. nad stropju se oddasta 2 meblovan mesečni sobi s 1. majem t. I. — Razgled na Glavni trg. i838-i v Slomškovih ulicah štev. 13 z 2 sobama, kuhinjo in porabo vrta, se takoj odda. (8122 V najem se išče in sicer v kakem meatu, najrajši v Ljublj51 Ponudbe vaprejema upravniStvo .Slo-venskega Naroda". (813—3) •loooe^eooooooe^ooooooeoeoaoeea }! Veliko denarja] j ■ i * I i »•••MsesMteejoeMeegeMMM^š ino vino v steklenicah Kulmbaško pivo v steklenicah, konjak, brinje-vec, slivovko, Klauerj« \ „Triglav" priporoCa (12 Edmund Kavčič v Ljubljani, Prešernove uiice, nasproti pošte. (do IOOO kron iin tiiCMerl lahko pošteno zaslužijo osobe vsakterega stanu -- (tudi kot postranski zaslužek. Ve<^ so izve pod „Keell «»•• po uiioiirnl iiiMnriil F. KrlMtoTfik. I ii n m bruck. (847—1) Dobre cenene nre s 3letnim pismenim jamstvom razpošilja zasobnikom HANNS KONRAD tovarna za ure In eksportna hiša zlatnin Most (Brllx) CeHko. Dobra nikelnasta remontoarka . . gld. 3 75 Prava srebrna remontoarka. ... „ 580 Prava srebrna verižica....... „ 130 Nikelnasti budilec.......... „ 195 Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orLm. ima zlate in 6rebrne medalje razstav ter tisoč in tisoč pri^nalnih pisem. (2611 -37) U^äT Ihi-riniini katalog zasloni in poštnine iin>sii> Ko* m naložba iep hiša v Ljubliam^ s prostranim dvoriščem v bližini mestnega trga. Ponudbe pod nhiša" na upravništv .Slov. Naroda". (835-- Krepilna hrana slast obujajoča in izredno tečna je podlaga za: (741—5, Tropoa-sühor, Tropon-cakes otročjo moko, Tropon-beljakovo moko kot primes k jedilom za zdrave in okrevajoče. Kuharska knjiga „Moderna krepüna kuhinja" brezplačno in franko. IIoIiIvh se povsod ako ne, naznanja najbližujo prodajališee Avstr.-ogr. Tropon-tovariha Dunaj, VIII, 1, Kochgasse 3/ Izdajatelj in odgovorni urednik: Joeip NollL Lastnina in tiak »Narodne tiskarne«. 1215 .+%+$^+/+^E