ŠTEV. 16 LETO II LENART, 13. septembra 1962 IZDAJA OBČINSKI ODBOR SZDL LENART V OSPREDJU RAZPRAVE KMETIJSKI PROBLEMI Seja občinskega komiteja ZKS V sredo, 5. septembra je bila razširjena seja Občinsega komiteja, ki jo je vodil sekretar Vinko Plevnik. Uvodne misli o nalogah komunistov po IV. Plenumu CK ZKJ je podal Ernest Šmid, organizacijski sekretar Občinskega komiteja ZKS Lenart. Po razpravi so sklenili, da bo občinska konferenca ZKS 21. oktobra. Konferenca bo izključno delovnega značaja in se je bo udeležilo 70 de- legatov iz vse občine. Pred občinsko konferenco bodo imele organizacije ZK delovne polletne konference na katerih bodo volile delegate za občinsko konferenco. Ob zaključku seje občinskega komiteja so razrešili dosedanjega sekretarja Vinka Plevnika, ki odhaja na novo dolžnost in za novega sekretarja ZKS izvolili Er-nesta Šmida. V razpravi, ki se Lenarška tovarna usnja priključena »Konusu" v Slovenskih Konjicah Tak je pogled na objekte nekdanje tovarne usnja, sedanjega obrata »Konus« v Slov. Konjicah. (Foto M. Brumen) Zadnje čase je bilo mnogo govora o Tovarni usnja v Lenartu. Eni so trdili, da ima podjetje izgubo, medtem ko so drugi zatrjevali, da je podjetje visoko rentabilno in da je imelo v I. polletju nad 17 milijonov dinarjev dohodka. Izgledalo je, da v tovarni sami ne vedo kako stojijo. Kaj je resnica? Knjigovodstvo podjetja je že od začetka leta izkazovalo izgubo, ki se je iz meseca v mesec večala in ob koncu I. polletja dosegla 12,529.239 dinarjev (po fakturirani realizaciji). Iz knjigovodskih virov zaradi tega niso prišle napačne informacije. So pa vse drugačne informacije napačne in lažne, pa naj izhajajo od kogar-koli. Zakaj je nastala izguba? Podjetje že prejšnja leta ni bilo akumulativno. Obveznosti do družbe in do zaposlenih je sicer v redu izpolnjevalo, vendar ni ustvarjalo dovolj sredstev za razširjeno reprodukcijo. Zategadelj se podjetje ni moglo v dovoljni meri izpopolnjevati. Zadnja leta pa se je gospodarsko stanje v usnjarski industriji nasploh močno poslabšalo. Surovine so se podražile, medtem ko cena gotovemu usnju vedno pada. Poleg tega je podjetje v I. polletju tega leta prejelo večjo količino izred- je sukala v glavnem okrog gospodarskih in kmetijskih vprašanj, je bilo med drugim poudarjeno, da je osnovna naloga komunistov izpolnjevanje družbenega plana. Gibanje osebnih dohodkov ne raste vzporedno s produktivnostjo in narodnim dohodkom ter delovni kolektivi v več primerih izplačujejo osebne dohodke na škodo skladov. Kolektivi premalo poznajo pravilnike o delitvi dohodka in so zato često-krat tudi nezakiteresirani za večjo proizvodnjo. Na seji so ugotovili, da je delavsko upravljanje nasploh na nizki ravni, posebej pa se to odraža pri ekonomskih enotah. Da bi se člani ZK bolj sistematično ukvarjali s problematiko, zlasti v delovnih kolektivih, bo kazalo pripraviti vsaj enodnevni seminar, kakršne je komite že organiziral. Da ise zagotovi izvajanje sklepov je potrebno, da komunisti javno delujejo in da sproti ugotavljajo izvajanje sprejetih nalog. Stalna slabost OO ZK je, da prepozno reagirajo na pojave in probleme, kar občutno vpliva na kvaliteto dela. V kmetijstvu so velike naloge in bi jih komunisti morali bolje poznati. Ves naš ekonomski sistem teme- lji danes na močnih gospodarskih organizacijh, ki so sposobne več in ceneje proizvajati tudi za tuje tržišče. V tej luči bo kazalo razmišljati o združitvi nekaterih kmetijskih organizacij v občini v enotno gospodarsko organizacijo. Do konca leta bodo zato pripravljene potrebne analize. Prenehati je tudi potrebno s šablon-skim sklepanjem pogodb o kmetijskem sodelovanju. Proizvodni odnosi med zadrugo in kmetom morajo ihiti raznovrstni. Vsi pa morajo zagotavljati tržno in ekonomsko proizvodnjo, ne pa da se pogodbe sklepajo s takimi, ki iščejo v kooperaciji izhod iz težkega ekonomskega stanja. Površine, ki so oddaljene od skupnih kompleksov kmetijskih organizacij, bi iveljalo pod določenimi pogoji prepuščati v izkoriščanje manjšim kmetovavcam. Cene kmetijskih pridelkov so v zadnjem času porastle, medtem, ko se davčni predpis bistveno ni spremenil. Zato bo 'kazalo razmišljati o reviziji davčne politike. Posebno skrb bo občinski ljudski odbor moral posvetiti tudi izvajanju odloka o agrotehničnem minimumu. doma in \»0 s V C no dragih surovin, ki jih je bilo prisiljeno vzeti. Navedeni činitelji so podjetje nujno privedli v precejšnjo izgubo. Le velika podjetja, z visoko stopnjo mehanizacijo in z modernim tehnološkim postopkom so lahko kljubovala vsem težavam v tekočem letu. Kaj sedaj? Delavski svet podjetja je že ob razpravi obračuna I. tromesečja proučil stanje v podjetju in prišel do zaključka, naj bi se podjetje priključilo k drugemu večjemu podjetju. Nekateri pa so bili drugačnega mnenja in so predlagali. da je potrebno podjetje likvidirati, v zgradbi pa namestili novo kovinsko podjetje. Iz ekonomskega stališča je predlog u-mesten, čeprav nima daljših perspektiv. Tisti, ki so se ogrevali za slednji predlog, niso dovolj pomislili na delavce, ki so v tovarni zaposleni in na to, da ima podjetje že veliko tradicijo, saj sega njegova zgodovina tja v leto 1780. Vse kaže, da je rešitev, ki jo je ubral delavski svet najbolj utemeljena. PERSPEKTIVA PODJETJA Na iniciativo delavskega sveta tovarne usnja in v sporazumu z občinskim ljudskim odborom sta delavski svet Tovarne usnja Le-(Nadaljevanje na 3. strani) Prvi dnevi septembra so bili videti taki, kot da bi se tudi diplomati vrnili z letnih počitnic. Na vseh koncih je zavrelo, da bi pridobili prednost pred začetkom rednega letnega zasedanje Generalne skupščine. Zahod bi rad prikazal Vzhod kot nevaren element v politiki, ker je začel pošiljati inštruktorje in orožje Kubi, Vzhod pa bi zqpet rad dokaza, da se Američani resno pripravljajo na spopad s socializmom. Ta osrednji motiv vse povojne diplomacije se je v zadnjih tednih odražal v zaostrovanju odnosov v Berlinu, čeprav vsi vemo, da je to mesto za termometer, s katerim veliki zdravniki merijo odnose v svetu. Prav tako, kot zdravnik ne more operirati s termometrom, prav tako Berlina ne bodo uporabili za orodje. Služil jim bo vedno le za določanje zdravstvenega stanja svetovnih odnosov. Podobno je s Kubo, nad katero so se v zadihjih dneh zopet zgrnili oblaki. Sovjetska zveza pošilja o-rožje, Američani pa grozijo, se jezijo, rotijo se, šopirijo in utrjujejo svojo moč v Južni Ameriki, kjer pa zaletavo početje svojih severnih sosedov ne sprejemajo preveč z navdušenjem. Kuba ima prav zaradi tega izredno važno vlogo pri odrejanju bodoče politike in pri deljenju moči. Med strnjen zahodni svet se je vrinila majhna država, ki je začela izgrajevati drugačen družbeni si- stem. Američani so se ljudski demokraciji upirali doslej v Evropi in Aziji, sedaj po iso to ureditev našli pred lastnimi vrati. Zato trenutna dogajanja okoli Kube niso muhe enodnevnice, pač pa kažejo na določen proces razpadanja enotnosti zahodneg sveta. Zaostrovanja v prvih dneh septembra pa so dobila iziraz še v dogodkih v Alžiru, v izstopu ZAR iz Arabske lige in v zapletenih razpravah okoli pristcpitve Velike Britanije skupnemu tržišču. Tukaj se porajajo nove oblike sodelovanja. Na eni strani se Francija in Nemčija borita za vodilno vlogo v Evropi, na drugi strani pa je podobno vlogo že prevzel Naser z 'izstopom iz Arabske lige. Tudi dogodki v Alžiru, čeprav krvavi, so pokazali, da se svet vedno bolj deli na naprednega in konservativnega. Domači dogodki so postali s prvimi jesenskimi dnevi zelo važni. Akcija za čimvečji pridelek . pšenice v prihodnjem letu naj bi poboljšala stanje v našem kmetijstvu in posredno v vsem gospodarstvu. Zato je prav, da ljudje ne pozabijo na jesensko setev in na važno vlogo povečanja kmetijskih pridelkov. V prihodnjih dneh, to je 20. septembra, bodo na skupni seji Zvezne ljudske skupščine in glavnega odbora SZDL J sprejeli o-snutek ustave, o katerem bomo nato mnogo razpravljali, da bi si zagotovili nov temeljni zakon o naši ureditvi. Izvlečki iz referata Ernesta Smida organizacijskega srekretarja občinskega komiteja ZKS Lenart. Referat je bil prebran na seji komiteja. Naloge komunistov po l¥. plenumu CK ZKJ Po III. plenumu posebno še po pismu izvršnega komiteja CK ZKJ in govoru tov. Tita v Splitu se je dejavnost komunistov na vseh področjih razživela. Komunisti in ostali občani so govor tovariša Tita sprejeli s soglasnim odobravanjem. Z enakim navdušenjem šo sprejeli tudi gradivo četrtega plenuma CK ZKJ. Vsi ti dokumenti so poleg programa in statuta sprejetega na sedmem kongresu ZKJ trajen material in napotki za naše vsakodnevno delo na vseh družbenih področjih. Tudi komunisti v naši občini morajo imeti stalno pred očmi IV. plenum in pismo Izvršnega komiteja CK ZKJ. Popolnoma napačno bi bilo, če bi si organizacije ZK prilaščale pravilo ko-mandiranja. Komunisti morajo biti pri urejanju težavnih gospodarskih ter splošno družbenih problemov samo nosivci politike in pravilnega usmerjanja življenja. V nadaljevanju je organizacijski sekretar govoril o nekaterih organizacijskih vprašanjih ZK, o izobraževanju in o idejno političnem delu. Med drugim je poudaril, da bo tudi v bodoče potrebno zbirati širši krog razgledanih političnih delavcev za določena vprašanja. To naj bi bili stalni ali občasni aktivi ZK. Praksa je pokazala, da lahko ti aktivi zelo veliko pomenijo. Ne samo za analizo položaja na posameznih področjih, temveč tudi za izmenjavo stališč o idejno-politični akciji komunistov. Niso redki primeri, da komunisti na svojih sestankih sprejemajo koristne zaključke, vendar se ti malokrat v življenju realizirajo. Vse te razprave na sestankih osnovnih organijacij bodo morali komunisti prenesti tudi v ostale organizacije. Do sedaj se je večkrat dogajalo, da so se na sestankih bodisi SZDL, sindikata ali drugod komunisti premalo oglašali v razpravi in pojasnjevali sprejeta stališča. V nadaljevanju referata je bilo rečeno, da bodo morali komunisti storiti vse za obogatitev političnega dela in da bomo morali probleme sproti reševati. Komunist tudi ne sme dopustiti, da bi ga načela rja birokratizma, da bi zaplaval v tok malomeščanskih teženj in pojmovanj, mora biti vedno borec, občutljiv do lastnih napak in do vsakega nesocialistič-nega pojava v okolju, v katerem živi. Ko je govoril o tem, da bo občinski komite skupaj z ideološko in kadrovsko komisijo še bolj neposredno pomagal osnovnim organizacijam pri oblikovanju političnega in moralnega lika člana ZK je opozoril, da je začel pri znatnem številu članov ZK, vštevši tudi nekatere vodilne tovariše bledeti lik komunista kot borca za nove družbene odnose. Glede tega naj bi komite in komisije pomagale razčistiti nejasna gledišča pri nekaterih komunistih. Komunisti morajo za svoje delo tudi odgovarjati! Organizacije ZK bodo morale v bodoče z vso resnostjo klicati na odgovornost tovariše in jih tudi kaznovati, če ne delajo tako, kakor bi to bilo potrebno. Kazni morajo na njih vzgojno vplivati. Opaža se namreč, da je bilo precej tovarišev izključenih iz ZK čeprav niso bili predhodno kaznovani z drugimi kaznimi. Nezdružljivo je tudi članstvo v ZK z osebnimi interesi, je poudaril referent in dejal, da se naj take črta iz evidence. Črtanje iz evidence pa ne bi smelo veljati za •politično degradacijo. V nadaljevanju se je dotaknil tudi kadrovske politike in omenil, da bo potrebno tudi v bodoče sprejemati v ZK nove ljudi in da kadrovska politika ne more biti samo stvar kadrovskih komisij in morebiti še sekretarjev osnovnih organizacij, temveč mora biti to skrb slehernega komunista. Člani ZK se morajo zavedati, da so odgovorni za politiko. Zmotno je mnenje, da je aktiven le tisti komunist, ki je vedno na sestankih. Iz tega sledi, da so nekateri komunisti le polovično aktivni, ker imajo več funkcij, zato često svoje naloge opravljajo površno. V nadaljevanju je govoril o konkretnih nalogah kadrovske komisije pri občinskem komiteju v zvezi z odpravljanjem večjega števila funkcij. Za tem se je dotaknil, da je potrebno posvečati v bodoče vso skrb mladim komunistom. Z njimi moramo sistematično delati na idejni izobrazbi. Čestokrat pa se dogaja, da mlade komuniste zadolžimo za izvedbo raznih akcij in jih prepustimo njihovi lastni iznajdljivosti. Odgovornost članov ZK za produktivnost dela Ko je govoril o gospodarskih problemih v občini, je med drugim dejal, da je celotni dohodek v industriji, trgovini, gostinstvu in obrti v prvem polletju 1962 bil izpolnjen le z 29,54° o (po planu naj bi naoram letu 1961 porastel za 32,5 °/n). Letni plan bruto osebnih dohodkov pa je bil izpolnjen z 29.65 odstotka ali za 0,11 odstotka več kakor plan celoletnega dohodka. Ta podatek pokaže, da osebni dohodki naraščajo'hitreje kot pa proizvodnja. Imamo pojave, da je delovna produktivnost stagnirala, ponekod pa celo upadla. Ti pojavi nastajajo, ker komunisti in odgovorni gospodarski voditelji v nekaterih podjetjih še niso povsem doumeli, da ie moč povečati pro-izvodnio tudi z manjšim številom delavcev oziroma tudi z enakim številom. Naš notranji trg ni več pripravljen absorbirati kakršnekoli proizvode, po kakršnihkoli cenah. Trg išče sedaj kvalitetnejše, raznovrstne in tudi cenejše proizvode. Ta ekonomski instrument mora usmerjati kolektive k povečanju delovne storilnosti in rentabilnosti. Doseči je potrebno konkurenco na notranjem in zunanjem tržišču. Temu primerno je potrebno urediti tudi nagrajevanje. Eden od osnovnih pogojev za dobro poslovanje podjetja je tudi stopnja razvoja delavskega samoupravljanja, kakor tudi to, kako je kolektiv o planskih nalogah obveščen. Nevzdržno je npr. stanje v kolektivu, kjer vodilni uslužbenci tolmačijo, da imaio 8 milijonov ustvarienega dobička, v resnici pa 12,619.000 dinarjev izgube. Zato je popolno- ma upravičeno govorjenje v kolektivu, da ne verjamejo več besedam vodilnih uslužbencev. Zgodilo se je tudi. da je direktor podjetja izdal nalog, naj se izplačajo 100 odstotni osebni dohodki, kljub temu, da plan ni bil dosežen. Niso redki primeri v naših kolektivih, da neposredni proizva-javci niso obveščeni o stališčih in sprejetih sklepih na delavskem svetu. Nastaja vprašanje, kako izpolniti plan, če kolektiv o poslovanju ni seznanjen. Ce bi delavski svet celotni kolektiv pravočasno obvestil o gospodarskih u-spehih in neuspehih, bi bilo stanje v kolektivu verjetno drugačno. Ker pa ni tako, delajo naše gospodarske organizacije z izgubo. Tako ima Krojaštvo Lenart v prvi polovici leta 385.000 din izgube, tovarna usnja pa 12,619.000 V kmetijstvu je potrebno hitreje odpravljati napake in se boriti za dosego proizvodnih planov! Četrti plenum postavlja kot eno osnovnih nalog, da je potrebno v družbenem sektorju kmetijstva doseči 30 do 50 odstotkov večjo proizvodnjo, znižati stroške na enoto proizvoda in povečati delovno produktivnost. Kmetijske zadruge morajo znatno hitreje krepiti svoje ekonomije ter razširiti pogodbeno sodelovanje. V nadaljevanju je organizacijski sekretar občinskega komiteja poudaril, da je potrebno doseči v krajšem času industrijsko proizvodnjo v kmetijstvu, zlasti z boljšo mehanizacijo in z do podrobnosti izdelanimi tehnološkimi procesi itd. Razdrobljene kmetijske organizacije ne dajejo pogojev za najbolj racionalno proizvodnjo. Potrebno bo razmišljati o organi- Komunisti bodo poleg drugih nalog morali v bodoče skrbeti za čimvečjo proizvodnjo v kmetijstvu. (Foto M. Brumen) dinarjev. Planirani dohodek gospodarskih organizacij je bil v prvem polletju dosežen le s 15,73 odstotka (isto obdobje lani 48,52 odstotka). Ko je govoril o vzrokih za tako stanje, je navedel, da so glavni vzroki nepoznavanje tržišča, neracionalno izkoriščanje lastnih kapacitet in pomanjkanje strokovnega kadra. Eden važnih vzrokov je tudi ta, da so se subjektivne sile vse premalo angažirale. Imamo primere, da komunisti mirno trpijo različne nepravilnosti tako dolgo, dokler niso sami prizadeti. Posamezni ljudje se preprosto nočejo nikomur zameriti, ker pač ljubijo svoj mir. Ko je govoril o kritiki, je med drugim dejal, da je le ta ena od oblik zveze z okoljem, je orožje napredka. Ne imeti sposobnosti razumeti in sprejeti upravičeno krtiiko pomeni, ne imeti ene izmed mnogih značilnosti komunista. Kritike kot orožje zoper negativne pojave pa tudi zahteva sama po sebi neko družbeno odgovornost. Utegne biti konstruktivno politično dejanje, če temelji na poznavanju dejstev in če jo navdihuje želja, da bi se rešili nekateri problemi. Sicer se pa lahko spremeni v svoje nasprotje v neodgovorno obrekovanje, ki razdvaja kolektiv in ga odvrača od njegovih temeljnih nalog zlasti takrat, kadar ni izrečena javno in na pravem mestu. zaciji velikih kmetijskih gospodarstev, ker to zahteva industrija in veliki trg. Koristno bi bilo. da se Kg Lenart, KG Selce in KZ Lenart združijo v enoten gospodarski kolektiv. Združen kolektiv bi lažje dosegel specializacijo proizvodnje, rentabilnost, modernizacijo itd. Postopoma pa bi se tudi osebni dohodki povečali v tako veliki gospodarski organizaciji. Poleg večje delovne storilnosti bi se izboljšala tudi ekonomičnost poslovanja, okrepili pa bi se tudi skladi. Sočasno s tem bo potrebno urejevati tudi probleme strokovnega kadra, zlasti visokokvalifi-ciranega. Kmetijski strokovnjaki morajo v celoti poznati smernice, ki jih je v poletu razvoja kmetijstva nakazal zadnji plenum CK ZKJ. V kmetijskih organizacijah bo potrebno bolj kot doslej utrjevati delavsko samoupravljanje v ekonomskih enotah, ki so ena od najboljših oblik, kjer lahko neposreden proizvajavec odloča o gospodarjenju. Ne smemo dopustiti, da se nekatere ekonomske enote se-stanejo le enkrat v šestih mesecih, kakor tudi ne, da kolektiv kot celota ne bi bil seznanjen z vsemi gospodarskimi problemi o uspehih in neuspehih. Nerazumljivo je, da na sestanku osnovne organizacije ZK na kmetijskem gospodarstvu (Nadaljevanje na 5. strani) Premalo sklenjenih pogodb za kmetijsko sodelovanje Čeprav so v kmetijskih zadrugah naše občine začeli s sklepa-njem pogodb o kmetijski proizvodnji že pred končno žetvijo, se je to bolj razmahnilo šele zadnje tedne. Zadruge so planirale, da bodo to jesen zasejale okrog 650 ha • površin s pšenico in drugimi žitaricami. Do konca avgusta je zadruga Lenart od 500 ha planiranih površin vključila v pogodbeno sodelovanje 240 ha ali dve tretjini, medtem ko je zadruga Zg. Ščavnica do tega časa sklenila pogodbe le za 50 ha od 150 planiranih. Slednja vsekakor zaostaja za lenarško zadrugo, čeprav računa, da bo plan dosegla, vendar se ne moremo zadovoljiti niti s številom pogodb, ki jih je sklenila zadruga Lenart. Kljub temu, da je glavna naloga Po toči 15. julija je KZ Lenart s strokovno službo storila vse, da bi se rešilo, kar se je rešiti dalo. Strokovnjaki zadruge so na prizadetih območjih svetovali oškodovancem kako ukrepati, da bo škoda kar se da manjša. Začeli so s posajevanjem kultur za živalsko krmo, kot so razne krmne pese, ohrovt in drugo. Takoj po toči so s pomočjo občinskega štaba začeli z nabiralno akcijo na območjih, ki jim je toča prizanesla in zbrali v kratkem roku 10 dni večje količine sadik, ki so bile dostavljene v prizadete kraje. Kmalu so tudi izdelali potrebe po semenih, posebno za žitarice, ki so od toče najbolj prizadete. Zagotoviti so morali semensko pšenico za 150 ha. rž za 42 in ječmen za 35 ha površin. Za te površine so nabavili približno 53 ton kvalitetnih semen v vrednosti 3 milijone sedemsto tisoč dinarjev. Med sklepi, ki sta jih sprejela svet lenarške zadruge in občinski štab za pomoč prizadetim, velja posebej omeniti, da pro-izvajavcem, ki so lani sklenili z zadrugo pogodbo o kmetijskem sodelovanju žitaric in drugih kmetijskih pridelkov in jim je toča uničila, ne bo potrebno plačati obveznosti določenih s pogodbo letos, temveč prihodnje leto po zaključeni proizvodnji. V prizadetih Lenarška tovarna usnja priključena „Konusu" v Slov. konjicah (Nadaljevanje s 1. strani) nart in delavski svet Usnjarskega kombinata »Konus« v Slovenskih Konjicah sprejela 28. avgusta letos skklep, da se Tovarna usnja Lenart priključi k omenjenemu podjetju. Priključitev je bila o-pravljena 1. septembra in bo v bodoče v Lenartu deloval samo obrat usnjarne v Slovenskih Konjicah. S tem dejanjem je usnjarni v Lenartu zagotovljen obstoj, njenim delavcem pa kruh. Obrat pri Lenartu bodo predvidoma specializirali za proizvodnjo ene vrste izdelkov. Bruto dohodek bo sicer nekoliko manjši, medtem ko se bo število zaposlenih povečalo na 100. Ivan Rotman kmetijskih organizacij pospeševanje kmetijske proizvodnje, ki je prav letos izredno važno, pogodbeno sodelovanje počasi napreduje in ne daje zaželenih rezultatov. Zadruge sklepajo še vedno preveč šablonske pogodbe in ne iščejo različnih poti do kmetovavca. Na drugi strani se tudi odlok o agrotehničnem minimumu slabo izvaja. Pristojni organi imajo 104 prijave kmeto-vavcev, /ki niso izpolnili nalog predvidenih z odlokom. Izstopa zlasti Vinička vas, ki je vezana na zadrugo v Koreni, kjer niso sklenili nobene pogodbe o kooperaciji hiti se ne ravnajo po omenjenem odloku. Letos je zlasti važno zagotoviti najboljše soirte pšenice. Strokovnjaki pravijo, da kaže sejati zlasti sorte Leonardo, krajih se sklepajo pogodbe o kmetijskem sodelovanju tako, da bodo kooperanti seme vrnili prihodnje leto po žetvi in sicer kg za kg. Razliko v ceni med merkantilno in semensko pšenico bo kril občinski štab za pomoč prizadetim iz sredstev, ki so jih kmetovavci prispevali v obliki kmetijskih pridelkov. Po sklepu zadružnega sveta se mora na vseh parcelah izvršiti minimalna agrotehnika. Umetna gnojila se morajo trošiti v skladu z odlokom občinskega ljudskega odbora o agrotehničnih ukrepih. Tistim, ki bodo sklenili pogodbo z zadrugo in so bili prizadeti po toči, se ne bo zaračunavalo obresti na vložena sredstva. Zal ugotavljamo, da na prizadetih območjih proizvajavci ne upoštevajo dovolj strokovnih nasvetov kmetijskih strokovnjakov, pogodbe sklepajo le za dobavo semenskih žit, ne upoštevajo pa agrotehničnih mer za usposabljanje zemljišč, predvsem z uporabo umetnih gnojil. Kmetijska zadruga Lenart zagotavlja, da se bo potrudila za čim doslednejšo izvedbo organizirane kmetijske proizvodnje. Poleg tega, da bodo uredili strokovno službo, bodo tudi poskrbeli, da bo čimveč kmeto-vavcev kolektivno zavarovalo svoje pridelke. M. K. Prizadetim po toči v občini Lenart so krajevni štabi dosedaj razdelili 9 ton enotne moke, 1200 kg sladkorja in 3 tone makaronov. Po posameznih območjih so bile razdeljene naslednje količine: Voliči-na 1750 kg enotne moke, 240 kg sladkorja in 600 kg makaronov. V Zavrhu so razdelili 2200 kg moke, 310 kg sladkorja in 750 kg makaronov. Za območje krajevne organizacije SZDL Cerkvenjak so namenili 3400 kg moke, 340 kg sladkorja in 1180 kg makaronov, medtem ko so v Gradišču razdelili za Etol in san pastore, medtem ko je sorto U 1 potrebno opustiti, ker daje od 10 do 15 odstotkov manj pridelka kakor druge priznane sorte. Zadruge pri sklepanju pogodb premalo upoštevajo tržno proizvodnjo, zato se tudi dogaja, da se pogodbe sklepajo ob neustreznih količinah umetnih gnojil, kar proizvodnjo nazaduje. Zanimivo je, da je povprečna potrošnja umetnih gnojil v Voličini le 240 kg na ha, čeprav jo, je toča izrazito prizadela in da na neogroženem področju v Benediktu znaša to povprečje 600 kg. 1) ZA POZNAVANJE POLITIČNIH, GOSPODARSKIH IN STROKOVNIH PROBLEMOV NAJ KOMUNISTI POSVETIJO" VSO POZORNOST INDIVIDUALNEMU ŠTUDIJU, KER BO TAKO PRIŠLO DO VEČJIH I-DEJNIH RAZGLABLJANJ, BORBE MNENJ, POTOM KATERE BOMO USTVARILI JASNEJŠE IDEJNE POGLEDE IN KREPILI KOMUNISTE ZA AKCIJO. 2) OSNOVNE ORGANIZACIJE ZK IN KOMUNISTI V PODJETJIH NAJ SVOJE DELO USMERJAJO NA VEČJO PROIZVODNOST, V ZBOLJŠANJE KVALITETE, NA SPECIALIZACIJO PROIZVODNJE IN V IZKORIŠČANJE LASTNIH KAPACITET. 3) V KOLEKTIVIH JE POTREBNO POSVETITI POSEBNO SKRB KAKO SE GOSPODARI Z USTVARJENIMI SREDSTVI IN KAKO SE DELIJO OSEBNI DOHODKI. 4) ČLANI ZK MORAJO POZNATI VSE PROBLEME. ODLOČAJO NAJ SAMOUPRAVNI ORGANI IN KOMUNISTI V NJIH PO PARTIJSKI OBVEZI, KOMUNISTE, KI SO NA ODGOVORNIH VODILNIH MESTIH IN NE IZVAJAJO POLITIKE JE KLICATI NA ODGOVORNOST. 5) ZA UVELJAVLJANJE SAMOUPRAVLJANJA V KOLEKTIVIH V EKONOMSKIH ENOTAH MORAJO KOMUNISTI DOSEČI, DA BO CELOTNI KOLEKTIV SEZNANJEN Z GOSPO- ogroženo območje Gočove 350 kg moke, 50 kg sladkorja in 90 kg makaronov. Za prizadeto prebivav-stvo po toči v Selcih so razdelili 1300 kg moke, 160 kg sladkorja in 380 kg makaronov. Vrednost pomoči v omenjenih živilih je 1 milijon 200.000 dinarjev, medtem ko je vrednost kmetijskih pridelkov, ki so jih kmetje odstopili na ne-ogroženih območjih le 800.000 dinarjev. Pri prvi delitvi so krajevni štabi delili pomoč precej različno. Ponekod so dobili živila tudi socialni Ce bomo hoteli doseči večje uspehe bo potrebno poleg navedenega še urediti stimulativno nagrajevanje kmetijskih strokovnjakov. In za konec še tole: pogodbe o kmetijskem sodelovanju se morata dosledno držati kmet in zadruga in če bosta oba upoštevala vse agrotehnične ukrepe, ne bo izostal, sicer pa ni pričakovati večjih rezultatov v proizvodnji. In še to: vse razpoložljive površine v socialističnem in privatnem sektorju je potrebno zasejati z žitaricami, zlasti pa s pšenico. -ec DARSKIM STANJEM V PODJETJU. 6) V KMETIJSTVU JE POTREBNO VEČ DELATI NEPOSREDNO S STROKOVNJAKI, DA BI JIH USPOSOBILI ZA RAZUMEVANJE GOSPODARSKIH IN POLITIČNIH NALOG. 7) KOMUNISTI V KMETIJSKIH ORGANIZACIJAH SO POLEG CELOTNEGA KOLEKTIVA ODGOVORNI ZA REALIZACIJO JESENSKE SETVE, ZA ZNIŽANJE STROŠKOV NA ENOTO PROIZVODA IN ZA POVEČANJE DELOVNE PRODUKTIVNOSTI. 8) KOMUNISTI MORAJO POSVEČATI VSO SKRB VEČANJU DRUŽBENIH ZEMLJIŠČ V ZADRUŽNIH EKONOMIJAH IN NA DRUŽBENIH POSESTVIH. TO AKCIJO SE BO PODPIRALO S POLITIKO KREDITIRANJA. Z NAJEMOM, Z NAKUPOM, Z ARONDACIJO IN S PREDPISOM O IZKORIŠČANJU ZEMLJE. 9) POTREBNO JE, DA PRIDEMO DO BOLJ ORGANIZIRANE OBLIKE KOOPERACIJE, DA POIŠČEMO VSE MOŽNE OBLIKE, KAKO BI INDIVIDUALNEGA KMETA VKLJUČILI V TRŽNO PROIZVODNJO. 10) KOMUNISTI SO DOLŽNI, DA SE BORIJO, DA PREKO INTEGRACIJSKIH PROCESOV PRIDEMO TUDI V NAŠI OBČINI DO VEČJIH GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ, KER BI SE TAKO LAHKO IZVEDLA BOLJŠA SPECIALIZACIJA IN MEHANIZACIJA KMETIJSKE PROIZVODNJE. podpiranci, čeprav niso bili prizadeti po toči, medtem ko so drugod delili kar povprek ne glede na potrebo. Oboje je nepravilno, zlasti pa slednje, ker gre v skrajnost. Pri drugi delitvi se je občinsko politično vodstvo odločilo, da se pomoč nudi predvsem starim in onemoglim, ki so nesposobni za delo in jim je toča naredila večjo škodo ter tistim, ki so se zaposlili pri gradnji ceste skozi Lenart, da bi imeli za prvo silo vsaj kruh. -ec LENARŠKA OBČINA PO TOCl Ukrepi KZ Lenart Zaključki • SEJE OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS LENART Zo pr;S 13 ton živil Iz leta v leto več učiteljev na naših šolah Pred kratkim so tudi šole v naši občini začele s poukom. Po preživetih počitnicah na morju, v planinah, največ pa doma, so se otroci vrnili bolj spočiti in pripravljeni na nove napore, ki jih danes šola zahteva. Ker nas je predvsem zanimalo, kako je z učitelji in njihovimi materialnimi Pirher Alfred problemi ob začetku šolskega leta, smo zaprosili za razgovor tov. Alfreda Pirherja, načelnika oddelka za občo upravo in družbene službe, ki je na kratko povedal tole: Kako je letos z učiteljskim kadrom? Kakor vsako leto je tudi letos Svet za šolstvo LRS na predlog občinskih svetov razpisal prosta učna mesta v I. in II. razpisu. V naši občini se je na razpise prijavilo le 7 učiteljev, kar je vsekakor premalo za potrebe naših šol. Lahko pa rečem, da je stanje glede učiteljskega kadra iz leta v leto boljše. S kakšno izobrazbo se je največ učiteljev prijavilo na razpisana mesta? Na razpis objavljen v »Večeru« o sprejemu absolventov srednjih šol v učiteljsko službo se je prijavilo 16 kandidatov. Od prijavljenih le dva nista izpolnjevala pogojev razpisa, ker nista imela srednje šole. Prijavili so se v glavnem absolventi višje gimnazije (4), ekonomske srednje šole (3) in kmetijske srednje šole (3). Z absolventi srednjih šol bomo občutno izpopolnili učiteljska mesta na naših šolah, saj je bilo po sklepu sveta za šolstvo sprejetih v učiteljsko službo 10 kandidatov Koliko naših študentov bo letos začelo poučevati? Letos je končalo učiteljišče 10 naših štipendistov, katere je svet za šolstvo razporedil po šolah. Kakšno je stanje glede finančnih sredstev šol? MOJSTER MOČNIK IN NJEGOV VAJENEC V Zgornji Ščavnici dela v svoji kovačiji mojster Močnik, ki ima tudi vajenca. Fant, ki se pri njem uči, preživlja včasih težke trenutke, saj mu večkrat tudi batine ne uidejo. Čeprav bo že skoraj dve leti odkar se uči, še ni obiskoval teoretičnega pouka in je naravnost čudno, da tega pristojni organi ne vidijo. To pa še ni vse. Pravijo, da fant nič kaj veliko ne ve o ko-vaštvu. Kako naj bi vedel, če pa več dela na polju in drugod kot pa v kovačiji. Upajmo, da bo pristojna inšpekcija našla pot do mojstra Močnika. ODNOS DO ČLOVEKA IN PROIZVAJA VCA Svojemu delavcu je KZ Lenart poslala dopis, ko je bil na dopustu in sicer naslednje vsebine: »Obveščamo vas, da se morate javiti na delo 20. tega meseca ob 6. uri zjutraj. Do spremembe je prišlo zaradi tega, ker sta dva mesarja odšla z istim dnem na dopust (Zakaj le? Op. pisca). V primeru, da se pozivu ne odzovete, bomo smatrali, da ste samovoljno prekinili delovno razmerje« Glede vsebine prvih dveh stavkov nimamo bistvenih pripomb. Vendar se ne bi mogli sprijazniti z zadnjim stavkom, ki krati zakonske pravice delavca in ga celo žali. Sredstva zbrana v šolskem skladu bodo verjetno zadostovala za potrebe šol. Za šole je iz tega sklada namenjenih 92 milijonov dinarjev. Problem je le v tem, da se sredstva v sklad dokaj neredno stekajo, kar občutno ovira šole pri rednem delu. Do zadnjega julija je bilo izčrpano iz sklada za šolstvo 59 milijonov dinarjev ali 42 % vseh sredstev. Koliko so rešeni problemi učiteljskih stanovanj in kako se ti rešujejo? razgovor z alfredom pirher jem, načelnikom oddelka za občo upravo in družbene službe pri oblo lenart Stanovanja za učitelje smo v glavnem zagotovili. Nekatera sicer niso najbolj primerna. Največji problem za stanovanja je še vedno v Zgornji Sčavnici in v Ju-rovskem dolu. Ker nimamo na razpolago dovolj stanovanj za učitelje, smo morali 3, ki so zaprosili za družinsko stanovanje, odsloviti. Če bomo hoteli, da bomo šole zasedli s potrebnim učno-vzgojnim kadrom, bo predvsem potrebno zgraditi primerna stanovanja. Denarni prispevki za pomoč prizadetim po loči V prejšnji številki »Domačih novic smo objavili katere gospodarske organizacije in ustanove v občini in izven so do 18. avgusta nakazale denarna sredstva kot pomoč prizadetim po toči v naši občini. Akcija s tem ni bila zaključena in se še nadaljuje. Verjetno končnih podatkov ne bomo mogli objaviti niti v prihodnji številki. Lahko trdimo, da so se poleg domačih podjetij in ustanov velikodušno odzvala številna podjetja tudi izven občine, ki so prispevala že lepe zneske. Nekaj podjetij pa je pismeno obvestilo, da bo v kratkem nakazalo denar. Od 18. avgusta do 3. septembra, ko smo ta članek poslali v tiskarno, so prispevali Gozdno gospodarstvo Maribor 200 tisoč dinarjev, Kmetijska zadruga Lenart 121.433 dinarjev, Klemos Lenart 83.800 dinarjev, Opekarna Pragersko 69.046 di- narjev, Trg. podjetje »Izbira« Cerkvenjak 27.000 dinarjev, Lesna industrija — obrat Poljčane 20.200 dinarjev in Modna oblačila Ziri 3.700 dinarjev. Skupaj se je dosedaj zbralo na tekočem računu za pomoč prizadetim po toči 1,729.064 dinarjev. Od tega zneska bo občinski štab za pomoč prizidetim po toči plačal 1.200.000 dinarjev za moko, sladkor in makarone, kar je bilo razdeljeno na ogroženih območjih. Za kritje razlike med merkantilno in semensko pšenico pri tistih, ki bodo sklenili pogodbe o kmetijskem sodelovanju v žitaricah, bosta potrebna okrog 2 milijona dinarjev. Zato po vsej verjetnosti občinski štab ne bo delil več materialne pomoči, razen, če bo kaj prispeval Rdeči križ, ki pa mu doslej še ni uspelo kaj izposlovati. -ec Prepočasno koriščenje sredstev krajevnega samoprispevka Krajevni odbori sicer delajo, vendar pa zlasti nekateri zapostavljajo nekatere dejavnosti in negirajo sklepe zborov volivcev. Po podatkih je le nekaj krajevnih odborov izkoristilo sredstva za družbene centre, kulturno prosvetne namene in za družbene organizacije in društva. Več sredstev je bilo porabljenih za ceste in komunalno dejavnost. Vemo sicer, da se ceste urejujejo in da je bilo opravljenega več kakor pa ZAKLJUČNO POROČILO o zbranih kmetijskih pridelkih za pomoč prizadetim po toči Krajevna 'S, g 03 o rt N c3 X c O) Skupaj organizacija SZDL g W> M S M (1) Oh 2 M O-* M S M ■S* cd G M >o v 01 >-3 $8 o M >N rt < "o M >N X E din Benedikt 3.580 2.060 460 500 50 100 _ Cerkvenjak 1.310 1.665 220 _ _ — _ _ _ Gradišče 2.430 1.410 550 _ 100 120 — _ 25 _ Jurovski dol 1.960 1.145 90 200 _ 90 — _ _ Lenart 170 150 50 _ _ _ _ _ _ Lokavec 2.220 385 115 — _ 30 _ _ 45 _ Zamarkova 2.280 690 410 _ 180 30 . _ _ _ Zgornja Savnica 2.450 690 115 640 40 20 3 — — Skupaj kg 16.400 Vrednost 328.000 8.195 2.010 344.190 70.350 1.340 53.600 370 12.950 370 12.950 20 840 3 180 70 8.400 831.460 izplačanega. Končno pa bo vendarle kazalo urediti tudi to, da se bo delovna sila sproti plačevala. Po podatkih občinskega ljudskega odbora je bilo od planiranih 23 milijonov dinarjev porabljeno do konca letos le 5 milijonov dinarjev ali povprečno 24 odstotkov. To je vsekakor premalo in kaže, da si krajevni odbori niso dovolj prizadevali. Res je, da dotok sredstev ni reden, vendar pa ni glavni vzrok pomanjkanja sredstev, saj se je teh steklo precej več kakor pa je bilo porabljenih, četudi je bila ustavljena izterjava na področjih prizadetih po toči. Najmanj sredstev je izkoristil krajevni odbor Selce in sicer samo 12 odstotkov, medtem ko je največ krajevni odbor Volčina in sicer 37 odstotkov. Prav bi bilo, da se krajevni odbori takoj sestanejo in pregledajo izvršitev plana krajevnega samoprispevka za letos ter da se takoj lotijo dela. Krajevne organizacije SZDL pa bi zlasti morale poskrbeti, da bi se začelo z urejevanjem družbenih centrov iz naslova krajevnega samoprispevka. -ec Prizor z uprizoritve drame »Molčeča usta« v izvedbi PD Benedikt. Od leve proti desni: prva in druga sta klepetulji, tretji je župnik, četrta pa nema Belinda, ki jo je igrala Marija Elbl. (Foto M. B.) NAŠ FOTOZAPISEK Delovni kolektiv trgovskega podjetja »Potrošnik« iz Lenarta se je pred kratkim odpravil na izlet v kraje lepe Gorenjske. Izletniki so si ogledali Bled, otok in grad, nekateri pa so se preizkusili tudi v veslanju po Blejskem jezeru. Po ogledu Vintgarja in Pokljuke so se veseli vrnili domov, med potjo pa še obiskali Dobrno, kjer so se osvežili pri prijetnem kopanju. Na sliki: Veslanje po Blejskem jezeru je bilo prijetno in enkratno doživetje. (Foto H. Potočnik) odstopilo prosvetno društvo. Računajo, da bodo prostor dokončno usposobili za uporabo do kanca oktobra. T. Š. določeni. Igro bo režirala znanaljena z novim pohištvom. Raču- lenarška režiserka tov. Jurmano-va. HRASTOVEC najo, da bo popravilo dvorane končano do konca oktobra, medtem ko bodo filme verjetno gledali po novem letu. -ec LENART Prosvetno društvo »Radko Smi-ljan«, oziroma njegova dramska sekcija se že pripravlja na pred-stoječo sezono. Računajo, da bodo v tej sezoni postavili na oder vsaj dve sodobni deli. Kot prvo nameravajo uprizoriti norveško dramo »MLADOST PRED SODIŠČEM«. Drama je bila že večkrat uprizorjena na profesionalnih odrih in vsebinsko sega v povojno obdobje ter biča posledice vojne. Z vajami bodo začeli v kratkem. Vloge so že prepisane in igravci V zavodu za duševno defektne Hrastovec so se lotili obnove dvorane v kateri bodo v prihodnje imeli sestanke. Prostor pa bo služil tudi fcinopredstavam. Kupili bodo namreč kinoprojektor za okrog pol milijona dinarjev. Kino predstave bodo gledali bolniki in ostali prebivava tega območja. Dvorana bo tudi primerno oprem- SELCE V Kulturnem domu bodo uredili družbeni center. Za to bo najbolj primeren prostor, kjer je sedaj garderoba. Prostor bodo le primerno pobelili. Pohištvo bo Obleka za PRIZADETE PO TOČI Okrajni odbor Rdečega križa Maribor je odstopil za prizadete po toči v lenarški občini eno tono oblek in obutve. Oboje bodo delile krajevne organizacije SZDL in Rdeči križ najbolj prizadetim po toči. s požrtvovalnim dosežen |ep uspeh Nemalo smo bili presenečeni, ko smo pred kratkim v Lenartu gledali dramo »MOLČEČA USTA« v izvedbi dramske sekcije Prosvetnega društva Benedikt. To društvo vsekakor sodi med najbolj delovne v pretekli kulturni sezoni, saj je uprizorilo kar dve deli. Medtem, ko je prvič s Finž-garjevo »Razvalino življenja« poseglo po lažji zvrsti ljudske igre, se je z zadnjo predstavo lotilo težke teme. ki zahteva sposobne igravce. Ce zapišem, da je z igro društvo uspelo, verjetno delim mnenje z vso množico, ki je dvakrat napolnila lenarško dvorano. (Zlasti je obisk druge predstave presegel vsa pričakovanja). Odlična je bila predvsem skupina no-sivcev osrednjih vlog. Nekoliko so sicer zaostajali ostali, vendar je igra kot celota lepo uspela. Mnogim se je vtisnila v spomin nepozabno in doživeto odigrana vloga neme Belinde, ki jo je upodobila Marija Elbl. Uprizoritev je bila sad velike požrtvovalnosti režiserja in nastopajočih. -ec Naloge komunistov po IV. plenumu CK ZKJ (Nadaljevanje z 2. strani) Lenart nekateri komunisti zastopajo stabšče, da je sedaj bolje, ko imajo prisilno upravo. Iz tega lahko sklepamo, da subjektivne sile nosijo del odgovornosti za nastalo stanje, ker so posvečale premalo pozornosti družbenemu upravljanju. Nerazumljivo je tudi, da kmetijska organizacija proda traktor privatniku ter išče najprikladnej-šo možnost, da bi to izvedla. Četrti plenum postavlja pred nas, je dejal tovariš Ernest Smid, da moramo površine zemljišč v pogodbenem sodelovanju povečati in jih predvsem posejati s pšenico. Program pridelovanja pšenice v ekonomskem letu 1962-1963 mora temeljiti na trdnih programih proizvodnje na družbenih posestvih in v kooperaciji. V dosedanji fazi razvoja kooperacije lahko govorimo bolj o kontrahaži kot pa o pravi kooperaciji. Popolnoma upravičeno lahko zahtevamo od kmetijske organizacije, da zagotovi večji obseg in boljšo kvaliteto pogodbenega sodelovanja. POVRŠINE V POGODBENEM SODELOVANJU SE MORAJO V PRIHODNJIH LETIH OBČUTNO POVEČATI Kmetijskogospodarske organizacije so izpolnile mehanizacijo in jo po svoji strukturi vedno bolj izpopolnjujejo v smeri kompleksnosti tehnoloških procesov. Kmetijske organizacije so si že pridobile nekaj tehnoloških in strokovnih izkušenj, kako ustvariti najvišje možne pridelke. Ob takih pogojih pogodbeno sodelovanje ne bi smelo stagnirati na slabih 1340 hektarih, temveč se morajo površine v kooperaciji povečati ob u-strezajočih ekonomskih in proizvodnih rezultatih. Odpraviti bo potrebno pojmovanje, da ni potrebno sodelovati v kooperaciji, če si zaposlen v kmetijski gospodarski organizaciji, kar niso redki primeri in to celo pri članih ZK. Trenutno je na področju kmetijstva najvažnejša naloga, da mobiliziramo vse sile za jesensko setev, da bi tako zagotovili stabilnejše povečanje kmetijske proizvodnje. Četudi je področje naše občine izrazito živinorejskosad-jarsko, bo potrebno posejati več pšenice. Pri izvajanju arondacije in odloka v agrominimumu naj bi imel občinski ljudski odbor ostrejši čut pri pomoči kmetijskim organizacijam. Glede zemlje, ki jo izkoriščajo delavci-kmetje, bi morali poleg uporabe Zakona o izkoriščanju zemljišča sprejeti tudi druge ukrepe, ki bi zagotovili boljšo obdelavo zemlje, ki jo imajo ti delavci in prepuščanje te kmetijskim organizacijam. To bi bilo mogoče doseči z večjim obdavčenjem dohodkov teh delavcev. V prihodnje bo vsekakor kazalo tudi v podrobnosti izdelati program davčne politike. Ob zaključku referata je glede nalog članov ZK poudaril, da so le ti v prvi vrsti skupaj s SZDL in ljudsko mladino odgovorni za delo in da morajo imeti konkretni cilj pred seboj. Voditi nas mora načelo, da je poglavitno vprašanje: modernizacija kmetijske proizvodnje in preobrazba vasi. ODLOKI — ODLOKI — ODLOKI — ODLOKI — ODLOKI — ODLOKI — ODLOKI — ODLOKI — ODLOKI — ODLOKI — ODLOKI — ODL (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Tar. štev. 11. Volneni, bombažni in trikotažni izdelki Tar. štev. 12. Vsi drugi izdelki, od katerih se ne plača prometni davek po zvezni tarifi Panoga 125 — predelava krzna in usnja: Tar. štev. 13. Izdelki iz krzna Tar. štev. 14. Vsi drugi izdelki, od katerih se ne plača prometni davek po zvezni tarifi, razen obutve Panoga 127 — živilska obrt: Tar. štev. 15. Sladoled in bonboni (razen čokoladnih) in slaščičarski izdelki Tar. štev. 16. Vsi drugi izdelki, od katerih se ne plača prometni davek po zvezni tarifi, razen kmetijskih proizvodov Drugi izdelki: Tar. štev. 17. Vsi drugi izdelki, ne glede na vrsto gospodarske dejavnosti, od katerih se ne plača prometni davek po zvezni tarifi in niso imenovani v prednjih tarifnih številkah Splošne pripombe: 1. Občinski prometni davek od izdelkov plačujejo le zasebni obrtniki in zasebniki; 2. Občinski prometni davek po tarifni številki 17 se ne plača od prometa naslednjih izdelkov: moke in drugih mlevskih izdelkov, pekarskih izdelkov, izdelkov pridobljenih s predelavo mleka, mesa, svežih in suhih rib, zakola, živine, obleke in perila izdelanega po meri za posamezne potrošnike iz njihovega osnovnega materiala in od ortopedskih pripomočkov. 3. Davčna osnova za obračun prometnega davka na izdelke po tar. štev od 1—17 te tarife je vrednost izdelka ne glede na to, če je izdelek napravljen iz lastnega, ali naročnikovega materiala. DOPOLNILNI PROMETNI DAVEK Tar. štev. 1. Kovinske peči in štedilniki Tar. štev. 2. Konfekcija, obutev in naslednji izdelki iz PVC mase: šolske torbice, aktovke, kovčki, potne torbe, torbe za trg in za kopanje, šivane in lite ženske torbice, denarnice, razne platnice in predmeti, ki se napihnejo Tar. štev. 3. Usnjena galanterija Dopolnilni prometni davek po teh tarifnih številkah plačujejo le zasebniki. Davčno osnovo tvori osnova, ki je določena za take proizvode v II. delu tarife zveznega prometnega davka. Tar. štev. 4. Žagan les vseh vrst iglavcev in listavcev, namenjen za prodajo Pripomba: Prometni davek po tej tarifni številki se ne plača, če se žaga les za domačo uporabo na podlagi dovoljenja pristojnega organa. Če pa se les, ki je bil žagan za domačo uporabo pozneje proda, se mora plačati prometni davek po tej tarifni številki. Davčno osnovo tvori vrednost prodanega lesa, po odbitku vrednosti hlodovine, iz katere je bil les, ki se prodaja nažagan in stroškov razreza (žaganje in zvezni prometni davek). II. STORITVE Tarifna štev. 1. Od vseh storitev zasebnih obrtnikov in drugih zasebnikov, razen od storitev od katerih se plača prometni davek po zvezni tarifi Stopnja 10 % 5 % 20 »/o 15 % 15% 8 % 10% Stopnja 5% 5«;, 50 % 10 % Opomba: 1. Od storitev, ki jih opravljajo žage, mlini in oljarne, se plača prometni davek po tej tarifni številki. 2. Prometni davek po tej tarifni številki se ne plača od krojaških, šiviljskih, brivsko-frizerskih, čevljarskih in dimnikarskih storitev ter od popravljanja nogavic, od dohodkov za opravljanje samostojnih poklicev duhovnikov in odvetnikov. 3. Davčna osnova je skupni znesek plačila za oprav- 5 % 5% Ijeno storitev, v katerem je zajet tudi davek po tej tarifni številki po odbitku materiala, ki je vštet v celo storitev; 4. Prometni davek se plača tudi od storitev, ki jih je obrtnik zaračunal naročniku iz področja industrije, gradbeništva in rudarstva, če je izdelek izdelan iz naročnikovega materiala. Tar. štev 2. Od plačil, ki jih prejmejo zasebniki za sobe, oziroma ležišča, ki jih oddajajo turistom in potnikom v smislu 58. člena uredbe o gostinskih podjetjih in gostiščih 30 % Pripomba: Glede oprostitve plačila in drugega, veljajo določila odstavkov 7 do 12 poglavja II. dela V. prečiščenega bsedila tarife prometnega davka (Uradni list FLRJ št. 25/62). DOPOLNILNI PROMETNI DAVEK Tar. štev. 1. Na prevozne usluge, izvršene z osebnimi ali tovornimi avtomobili Tarif štev. 2. Na gradbene in montažne usluge Pripomba: Dopolnilni prometni davek po tej tarifni številki plačujejo zasebniki. Davčno osnovo tvori osnova, ki je določena za take usluge v IV. delu tarife prometnega davka (Uradni list FLRJ, št. 25/62). III. SPLOŠNA TARIFA Tar. štev. 1. Od vstopnic za kinematografske predstave, telesno vzgojne in druge prireditve 5% Tar. štev. 2. Od vstopnic za veselice, vrtiljake, cirkuške in artistične predstave in sploh od prireditev zaradi raz-verila in zabave 10 % Pripomba: Od kulturno prosvetnih in telesnovzgojnih prireditev brez veselic in točenja alkoholnih pijač, se ne plača prometni davek po tej tarifni številki. Tar. štev. 3. Od nakupa in prodaje nepremičnin in od prenosa pravice bivšega lastnika do uporabe nacionaliziranega stavbnega zemljišča — od odmerjenega zveznega prometnega davka po uredbi o prometnem davku od nepremičnin in pravic 10 % Tar. štev. 4. Od plačil za nepremičnine dane v zakup ali v pod-zakup. razen od najema ali podnajema stavb 5 % Pripomba: Davčni zavezanec je najemodajalec. Za plačilo davka jamčita solidarno najemodajalec in najemojemalec. Za zemljišče splošnega ljudskega premoženja, katero daje v zakup občina, se ne plača prometni davek. Kmetijske zadruge, ki sprejemajo v zakup zemljišče, kakor tudi zasebniki, morajo sestaviti posebne zakupne pogodbe in jih predložiti v 15 dneh od sklenitve, upravi za dohodke občine na območju katere se nahaja v zakup dana nepremičnina, v svrho odmere davka. Za postopek se uporabljajo smiselno določila uredbe o prometnem davku od nepremičnin in pravic (Uradni list FLRJ, št. 46/60). Tar. št. 5. Od reklam: a) odlepakov 10 din b) od stalnih reklam na zidovih in drugih mestih, razen svetlobnih reklam, ne glede na površino reklame letno 1000 din c) od svetlobnih reklam ne glede na površino reklame letno 2.000 din Pripomba: Svetlobni napisi firm nad poslovnim prostorom se ne smatrajo za svetlobne reklame. Občinski prometni davek po tej tarifni številki plačujejo le gospodarske organizacije in zasebniki. Koristniki reklam kot davčni zavezanci, morajo priglasiti reklamo upravi za dohodke občinskega ljudskega odbora in plačati ustrezni občinski prometni davek, najkasneje do 31. januarja vsakega leta v naprej, oziroma 24 ur pred publikacijo reklame. Če se reklama pod točko b in c montira v drugi polovici leta, se plača polovico prometnega davka po tej tarifni številki. Tar. štev. 6. Od prejetih plačil za reklamo v kinematografih 10 % (Nadaljevanje v prihodnji številki) Milan Močnik Analiza učnovzgojnih uspehov v šolskem letu 1961-62 ii. nadaljevanje in konec OCENA ORGANOV DRUŽBENEGA UPRAVLJANJA Učiteljski zbor: učiteljski zbori na šolah so se povsem zavedali dolžnosti ter so se lotili tega opravila z vso pozornostjo in resnostjo. Na mesečnih sestankih so kolektivno razpravljali o problemih, ki jih nakazuje zakon o osnovni šoli in ki spadajo v pristojnost učiteljskega zbora. Posebno skrb so posvetili uresničevanju smotrov vzgoje in izobraževanja, iskanju najboljših poti za dosego in realizacijo učnih načrtov itd. Razredni učiteljski zbori so bili šibkejši ter je delo v glavnem ležalo le na ramenih razrednikov, razen v kolikor on sam ni bil pobudnik za kolektivno delo učiteljskega zbora. Posebej so se celotni kolektivi na šolah razživeli ob razpravah o pravilnikih o delitvi dohodka šole in delitvi osebnega dohodka delavcev. Na nekaterih šolah so že izvolili začasne svete delovnega kolektiva, ki pa svojih funkcij seveda še ne opravljajo v polni meri, ker manjkajo tudi zadevni zakonski predpisi. Šolski odbori: na osmih šolah so imeli šolski odbori v tem šolskem letu kar 45 sej, na katerih so obravnavali predvsem učne uspehe, zamude, izvenšolsko delo učiteljev, finančno stanje šol, kadrovska. zdravstvena in socialna vprašanja itd. Splošna ugotovitev je, da novi šolski odbori dobro delajo, le na šoli tej ugotovitvi niso pritrdili. Poleg tega so šolski odbori izvršili tudi vrsto del, ki jim jih nalaga zakon o osnovni šoli kot potrjevanje zaključnih računov, potrditev finančnih načrtov, razpisi in sprejemanje novih delavcev, pravilniki o delitvi dohodka itd. Zlasti slednja opravila so terjala dokaj časa in so morebiti zaradi tega trpeli ostali problemi, ki so bili odrinjeni z dnevnega reda. V okviru šolskih odborov deluje tudi vrsta komisij (kot npr. za učne uspehe, za idejno-vzgojna vprašanja, šolsko kuhinjo, personalna vprašanja, za proizvodno delo itd.), ki pa delajo le po potrebi ali občasno. Le redke komisije delajo stalno ter bi zaradi tega šolski odbori morali posvetiti več pozornosti izboru članov v teh komisijah. ZDRAVSTVENO STANJE UČENCEV Rednih zdravstvenih pregledov ni bilo v občini že vrsto let, dasi bi bili nujno potrebni. Zdravstveno stanje ni povsem zadovoljivo. Zaskrbljujoče veliko je število otrok z okvarami kosti in hrbtenice zaradi napačne drže, podhranjenih otrok, zobnih obolenj, ploskonožcev in kožnih obolenj. Šole so se trudile s higienskimi aktivi, tečaji za prvo pomoč in športnimi tekmovanji dvigniti nivo higiene pri učencih, dočim so .socialno ogroženi otroci dobivali malico v šolski kuhinji zastonj ali po znižani ceni. Problem, ki je skoro na vsaki šoli, pa predstavljajo sanitarije in oskrba z vodo. PROBLEMATIKA ŠOLSKE KUHINJE Na vseh šolah imajo kuharice v rednem delovnem razmerju, ki pripravljajo malice za 1802 učencev ali 67,8% vseh šolobveznih o-trok. Preskrba s prehranbenimi artikli je bila zadovoljiva, dasi je ponekod nabava otežkočena zaradi oddaljenosti. Mednarodna pomoč je dotekala neenakomerno ter je večkrat zmanjkalo moke. Prispevki za malico so nizki in dostopni večini otrok. Za del socialno ogroženih otrok prispeva denar tudi ljudski odbor. Šole dobivajo dodatno hrano (zelenjavo, začimbe, krompir itd.) s svojih vrtov ali zemljišč pionirskih zadrug. Ponekod rešujejo težave tudi z nabiralnimi akcijami. Šola v Lenartu prehranjuje mesečno tudi okoli 60 otrok s toplimi popolnimi kosili. Hranijo se predvsem otroci, katerih starši so zaposleni in pa oddaljeni otroci. V večini šolskih kuhinj ne ustrezajo prostori, manjkajo skladišča, kleti, jedilnice in celo prostori za pripravo hrane. Vsaj na nekaterih šolah primanjkuje tudi posode ter drugega inventarja za redno delo šolskih mlečnih kuhinj. SOCIALNA SLUŽBA Na vseh šolah soc. službe nimajo organizirane, dasi ti problemi obstojajo vsepovsod. Probleme neprilagojene mladine so reševali neposredno razredniki, deloma pa tudi razredni učiteljski zbori in v par primerih tudi šolski odbori oziroma njihove komisije. Posebnih uspehov na tem področju niso dosegli. Tesnejša je bila povezava s pristojnim oddelkom na ljudskem odboru, kateremu so šole Senčne in sončne stvari TABORA V PULI Težko ga je najti po noči, ker je okrog Pule polno najrazličnejših taborov in vsakdo iz Pule ne ve, kje so Valovine. Toda takoj, ko ti zmanjka asfaltne ceste veš, da morajo nekje v bližini biti Valovine. Lenarški tabor leži le nekaj kilometrov od mesta ob majhnem zalivu v borovem gozdičku. Prebiti del dopusta v šotorih tega tabora je kar prijetno. Malce preglavic delajo velikim ljudem noge ali pa glava zaradi prekratkih postelj. Pa tudi to se izpopolnjuje in bodo ščasoma nabavili toliko velikih postelj z žičnimi vložki, da bo dovolj za ves tabor. Nekdo mi je dejal: »Veš kako dobro se počutim, ko ni parketa, saj doma moram kar naprej drsati po par- Okrog kuhinje v taboru v Puli je bila vedno gneča. Kuharica je rade volje postregla vsem z obilnimi obroki. Foto M. Brumen) ketu«. Tudi hrana je zelo okusna in dovolj je je. Za tiste, ki imajo razširjene želodce, pa še vedno nekaj ostane. Z manjšimi sredstvi bi se dalo tabor še izpopolniti. Nekateri so pogrešali glasbo, drugi zopet kaj drugega. Vsekakor je možno izboljšati še marsikaj in tako napraviti drugo leto bivanje v tem taboru še prijetne je. Vsekakor pa je potrebno o odpravi pomanjkljivosti in izpopolnitvi tega tabora razmišljati že sedaj, kajti le tako bomo lahko do druge sezone uredili vse kar je potrebno. Gotovo je, da bo vsako leto več interesentov. Zato bo potrebno, da se pristojni forumi pogovorijo tudi o nekaterih organizacijskih zadevah. Da bo lahko čimveč članov naših sindikalnih podružnic izkoristilo del svojega dopusta v Puli, bo glede na majhno kapaciteto tabora potrebno določiti, koliko dni največ lahko nekdo prebije v taboru. Rešiti bo potrebno tudi, kateri svojci imajo pravico prebiti del dopusta v tem taboru. Nekateri predčasno zapuščajo tabor. Prevladuje mnenje, da se v takih primerih vplačana sredstva ne bi vračala. Glede na razširitev tabora bo potrebno razmisliti o ustanovitvi počitniške skupnosti o kateri že precej časa govorimo. V skupnosti naj bi bile zastopane gospodarske organizacije in ustanove občine. signalizirale vse kričeče primere v nadaljnje reševanje. To sodelovanje se je izkazalo kot dokaj koristno in uspešno, ker so starši ali redniki spremenili svoj odnos do otroka, čim se je začel zanj zanimati organ občine. Šole so dajale tudi predloge za letovanje in taborjenje socialno ogroženih otrok. POKLICNO USMERJANJE Na vseh šolah imajo učitelje, ki so zadolženi za poklicno usmerjanje. Le-ti so se udeležili .seminarja, ki je bil letos v Mariboru, kjer so dobili podrobne napotke za svoje delo. Šole so letos začele dokaj sistematično usmerjati učence v poklic in so dosegle pri tem prav lepe uspehe. Na večih šolah so imeli posebne roditeljske sestanke za starše učencev, ki so dokončali šolsko obveznost. Z njimi so se pomenili o sposobnostih otrok, o šolah, možnostih zaposlitve itd. O teh problemih so razpravljale tudi razredne skupnosti v VIII. razredih. Razredniki so dajali učencem individualne nasvete glede usmeritve ter dajali tudi konkretna pojasnila. Pri tem so se posluževali materiala, ki ga je redno dostavljal zavod za zaposlovanje delavcev v Mariboru, izvedena pa je bila tudi anketa o poklicnih željah mladine. Poseben pečat željam mladine je dal letos vsekakor teden proizvodnega dela, saj so delali učenci na takih delovnih mestih, ki so njihovim željam najbolj odgovarjala. Deloma so bili učenci napoteni tudi v poklicno svetovalnico v Maribor, tesno pa je bilo tudi sodelovanje z zavodom za zaposlovanje delavcev in z obrtno zbornico. Občinski statut v razpravi Znano je, da bo 20. septembra skupno zasedanje Zvezne ljudske skupščine in Zveznega odbora SZDL Jugoslavije. Na tem zasedanju bodo načelno obravnavali osnutek zvezne ustave. Nekako do tega časa morajo biti končani tudi občinski statuti. V naši občini je tehnična komisija že predložila osnutek statuta v razpravo podkomisiji za ekonomska vprašanja, za krajevne skupnosti, za družbeno upravljanje in podkomisiji za družbene službe. O osnutku je razpravljala tudi že občinska komisija. Zanimanje za novi občinski statut je zelo veliko. Zato ni čudno, če se je v razpravah razvijala živahna in vsestranska razprava. O občinskem statutu bodo razpravljali tudi občinski politični forumi. Pozneje pa bo dan v javno razpravo občanom. -ec ŽIVAHNA KOMUNALNA DEJAVNOST V LENARTU VODOVOD, GOSTILNA, KULTURNI DOM, CESTA... Med ljudmi se širijo govorice, da je okraj odobril kot pomoč prizadetim po toči 15 milijonov dinarjev. Če je to resnica, komu se bo denar razdelil? N. J. Sp. Voličina Dela na severni magistrali — odsek Lenart naj bi se začela šele prihodnje leto. Občinski ljudski odbor Lenart pa je zaprosil O-krajni ljudski odbor, da bi se naj center Lenarta uredil že letos. Za letošnja dela bi bilo potrebno 15 milijonov dinarjev. Ta znesek je OLO Maribor tudi odobril. Ker pa je toča prizadela prebivavce nekaterih območij v občini, sta republika in okraj odobrila namesto 15 milijonov din 47 milijonov din, da bi se lahko zaposlili pre-bivavci, ki so bili najbolj prizadeti po toči. Edo Zorko predsednik ObLO Lenart V »Domačih novicah« ste objavili nove odkupne cene in premije za živino, zanima me, če bo zadruga Lenart plačevala po objavljenih cenah? R. U. Stanetinci Po novih garantiranih cenah, ki so bile objavljene v »Domačih novicah« 9. 8. 1962, Kmetijska zadruga Lenart že odkupuje in bo tudi v bodoče odkupovala vse kmetijske artikle ter živino. Naj navedem dopolnilo k objavljenemu in sicer, mora imeti živina I. razred 55 odstotno klavnost in II. razred 52 odstotno klavnost, medtem ko morajo biti žitarice suhe z največ 14 odstotki vlage in do 2 odstotka raznih primesi. Kme- tijska zadruga obračunava tudi premije, ki se delijo, in sicer 50 odstotkov za sklade zadruge, preostalih 50 odstotkov pa gre za pokritje obveznosti ter stroškov nabave in prodaje. Navedene cene veljajo za kmetijske zadruge, razen takrat, če rejec sklene koope-racijsko pogodbo z zadrugo. V tem primeru se premija deli med kooperantom in zadrugo. Živina kupljena izven pogodbenih odnosov je brez premije, zato v tem primeru dobi rejec 10 dinarjev pri kg manj za kritje nabavno prodajnih stroškov zadruge. Upravnik KZ Lenart Mirko Kristl Zanima me kdaj bo urejeno kopališče v ribnikih pri Hrastovcu, Vsaj skromno kopališče pri Hrastovcu je zelo potrebno, ne samo za Lenarčane, ki se sedaj kopajo v Pesnici, temveč tudi za obisko-vavce Slovenskih goric. S. K. Vinička vas Vprašanje smo posredovali oddelku za gospodarstvo občine, ker pa nismo dobili odgovora, vam žal moramo odgovoriti v splošnih obrisih: Da bi se pri Hrastovcu uredilo kopališče je bil sklican sestanek zastopnikov občine Lenart in Te-zno ter Ribiškega društva Maribor—Tezno. Ob tej priliki so si prizadeti tudi ogledali ribnike pri Hrastovcu in prišli do zaključka, da kopališča ni mogoče urediti zaradi premajhne količine vode. Podrobna in strokovna raziskava kolikor vemo, ni bila opravljena. Za uredništvo: Tone Stefanec Tak je pogled na središče Lenarta. Prihodnjo pomlad bo kakor vse kaže vse drugače. V sredini trga bo celo vodomet. Trg pa bodo krasile tudi cvetice. (Foto M. Brumen) Končno si bodo Lenarčani le lahko privoščili vodo iz gočovske-ga vodovoda, ki je pred dnevi pritekla po vodovodnih ceveh v vsa stanovanja, ki imajo vodovodno napeljavo. Tisti stanovavci, ki so pravočasno poskrbeli za priključke, imajo sedaj že vodo, medtem ko bodo drugi morali pohiteti, če hočejo imeti vodo. Vsi, ki že imajo vodovod ali pa ga bodo imeli, bodo morali odšteti za m2 stanovanjske površine 276 dinarjev. Ta prispevek bo mogoče odplačevati v mesečnih obrokih po najmanj 500 dinarjev, odplačati pa ga je potrebno najkasneje v petih letih. Znano je, da je vodovod bil že preteklo leto v zaključni fazi izgradnje, otvoritev pa je bila odložena zaradi okvare na ccvovo-du, o čemer smo že poročali v našem listu. Sredstva, ki.so bila odobrena za gradnjo vodovoda zato niso zadoščala in so nekatere gospodarske organizacije v občini prispevale še dodatna sredstva. Tako je tovarna usnja odobrila za vodovod nad 700.000 dinarjev, obrtno gradbeno podjetje Lenart je dalo 200.000 dinarjev, kmetijsko gospodarstvo Lenart nad 800.000 dinarjev. Slednje pa bo na svoje stroške opravilo ves izkop in zakop vodovodnih jarkov na usnjarski cesti in zgradilo betonski razdelilec na koncu usnjarske ceste. Tistim, ki zahajajo v lenarško gostilno ob kulturnem domu, turistom pa tudi ostalim prebivavcem Lenarta se bo odvalil kamen od srca, ko bodo končno le dočakali preureditev gostinskih prostorov. Z obrtno-gradbenim podjetjem Lenart, ki bo izvajavec del, je že sklenjena pogodba, po kateri bi podjetje moralo začeti z adaptacijo 3. septembra. Vrednost del pri ureditvi gostilne brez mizarskih, steklarskih in elektroinstala-terskih poslov bo po pogodbi 19,771.676 dinarjev. Za začetek dela je na razpolago nekaj nad 7 milijonov dinarjev S temi sredstvi bodo urejene sanitarije, za potrebe gostilne in kulturnega doma, okna in vrata. Tisti, ki radi posedijo pod milim nebom ob dobro založeni mizi in tistim, ki se podijo po svetu z lastnimi prevoznimi sredstvi, bo ugodeno s tem, da bo na prostoru za gostilno urejen vrt in parkirni prostor. Vzporedno z gostilno bodo začeli urejevati tudi kulturni dom. Za začetek del v kulturnem domu je na razpolago 3,605.000 dinarjev. S temi sredstvi se bo preuredila kino kabina, tako da bodo lahko vanjo namestili novo kinemaskop-sko aparaturo, ki je že naročena in plačana. Po načrtu je sicer predvidena tudi centralna kurjava za dvorano in gostilno. Ker pa ni na razpolago potrebnih 6 milijonov dinarjev, bodo zaenkrat v dvorani namestili primerne peči. Pravijo, da bodo Lenarčani gledali filmske predstave v delno preurejeni dvorani že to jesen. Zaradi ceste skozi Lenart si nas je že marsikdo privoščil. Opazke o »lepi« cesti skozi Lenart so bile že v raznih časopisih. Verjetno bomo prihodnje leto lahko o »le-narškem asfaltu« drugače zapisali. Po predvidevanjih bo prihodnjo pomlad lenarški trg že asfaltiran, morebiti celo do gornje šole. Republika in okraj sta za dela na tej cesti že odobrila 47 milijonov dinarjev. Ker pa ta sredstva ne bodo zadoščala, bo potrebno organizirati tudi prostovoljno delo pri zemeljskih delih. V tem pogledu je občinski komite LMS že zbral večje število prijav mladincev, ki so že začeli z delom. Na cesti dela tudi nekaj prebivavcev, ki so bili prizadeti po toči. Pri gradnji ceste skozi Lenart bodo pomagale tudi sindikalne podružnice s prostovoljnim delom. Na pristojnem mestu so se že pogovorili, da bi naj vsak član sindikata opravil 8 prostovoljnih delovnih ur. Da bi delo pospešili, je sindikalna podružnica občine napovedala tekmovanje vsem ostalim sindikalnim podružnicam v občini. Na spomlad se bo urejevanju Lenarta priključila tudi krajevna organizacija SZDL. Organizatorji prostovoljnega dela so prepričani, da bodo Lenarčani rade volje segli po lopatah in krampih ter s prostovoljnim delom prispevali, da se bodo za vse čase znebili prahu in blata. K. M. OBVESTILO! OBČINSKI ODBOR SZDL LENART OBVEŠČA PREBIVAVCE OBMOČIJ, KI JIH JE PRIZADELA TOČA IN TUDI NA OSTALIH OBMOČJIH OBČINE, DA UPRAVA ZA CESTE MARIBOR NUDI PRIMERNO ZAPOSLITEV ZA MOŠKO IN ŽENSKO DELOVNO SILO NA CESTI, KI SE GRADI SKOZI LENART. DOBRODOŠLI SO TUDI VOZNIKI Z VPREGAMI. DELO PLAČUJEJO NA PODLAGI NORME. PREBIVAVCI, KI POTREBUJETE DENAR, OGLASITE SE VSAKO JUTRO V LENARTU OB 6. URI NA CESTNEM NADZORSTVU, KJER VAM BODO DOLOČILI DELO. Občinski odbor SZDL Lenart GRADIŠČE 16. septembra ob 20. uri: LJUBEZEN POD NADZORSTVOM — francoski Csc film, 23. septembra ob 20. uri: VOHUN sovjetski barvni film VOLIČINA 16. septembra ob 16. in 19.30 uri: TAMANGO — francoski barvni film, 23. septembra ob 16. in 19.30. uri: SLAB DAN V BLACK ROCKU ameriški barvni film Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Stefanec — Uredništvo Lenart, Ptujska c. 3, tel. 21 — Izhaja drugi in četrti četrtek — Letna naročnina 400 din, inozemstvo 800 din — Naročila sprejema uprava »Domačih novic«, Lenart, Ptujska c. 3 — Naročnina se nakazuje na tekoči račun pri NB štev. 604-14-3-973 ■— Ime računa: Občinski odbor SZDL Lenart z oznako: za časopis Tiska »Celjski tisk« Celje.