Leto XVUL. iL 18) Ljubljana, nedelja 8. avgusta 1937 Cena 2 Di ti Upr&nuAtvo, citte» » — «Mecen M. tm. «123, 812«. Sm. »126. Incerata) oddelek: LJubljana, Selen-bargova at 6 — Tet 3382, 8492. PcMlrutoica MilHor- GospoHa attea It. U — Tetetea It M5& Pojiututem Cetje: Koonm «.Iti Tetafc» «t 190. BäSutH pel po«, ček. »rodni: LJnb-Ijaaa St 11.842, Prags «Mo T8J80, Wien «t 105.241. Izhaja .vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvu Dtn Uredništvo: IjuUjaia, Knafljeva ulica S, telefon 8122, 8128, 3124, 3125, 8126. Maribor, Gosposka ulica 11, telefon St. 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št 65. Rokopisi se ne vračajo. BREZ FRANCIJE NE GRE Poslanik Cerutti pri Chautempsu — Uspeh pogajanj med Anglijo in Italijo odvisen od stališča Francije JNS in konkordat V zagrebških »Jugoslovenskih no vinah< je napisal senator Jovan Banjanin, podpredsednik JNS, pod naslovom »Ne v plemenske in verske fronte!« članek o stališču JNS do konkordata. Ker odgovarja članek indirektno tudi na obrekovanja in napade, ki so jim bili v zvezi s kon-kordatom izpostavljeni nacionalisti v Sloveniji, ga objavljamo v celoti tudi ▼ »Jutru«. Abnormalnost našega javnega življenja vnaša v razpravo o vsakem resnejšem političnem vprašanju čim večje vznemirjenje m razburjenje. Problem sam je na ta način potisnjen v ozadje, javno mnenje ostane zaslepljeno in zmedeno v psihozi, ki vlada že hrez tega. Tako se je zgodilo tudi v vprašanju konkordata. V debato o konkordatu sta posegla dva faktorja: episkopat srbsko-pravo-sJavne cerkve in jugoslovenski parlament Ni dvoma, da so gotove stvari zanimale oba činitelja, vendar so njih funkcije različne in medsebojno neodvisne. Upravičenost načelnega stališča^ pravoslavne cerkve potrjuje neobičajna klavzula o največji koncesiji v zakona o ratifikaciji konkordata. Samo s to klavzulo pa problem še ni rešen, temveč je še bolj kompliciran in zaostren. Nemogoče je namreč osigurati medverski mir in potrebno soglasje med cerkvijo in državo na podlagi največje koncesije vseh cerkev in ver. Nepoklicni elementi so medtem po? ostrili to borbo še s poplavo letakov in pamfletov v prozi in stihih. Ljudem, ki jim je domovina nad vse, mora biti jasno, da borba ne sme prekoračiti nedotakljivih mej, ki jih odreja misel narodnega in državnega jugoslovenskega edinstva. Vsak pois-kus, da se na podlagi te borbe ustvari plemenska ali verska fronta na srbski strani, bi bil naperjen proti obstanku Jugoslavije same. Klevetniki so tudi v tem primeru zopet obdolžili jugoslovensko nacionalno stranko, da je ona zaostrila borbo okrog konkordata tako v parlamentu kakor tudi v državi sami. Stari pokvarjenec »Obzor« je v nekem članku napisal, kako se je JNS »postavila v pozo odrešilnega branitelja srbsko-pra-voslavnih cerkvenih interesov«, in kakšno je stališče JNS »v zvezi z ideologijo tako zvanega integralnega jugo-sJovenstva«. Nič čudnega ni, da je mogel ta list, ki se ne sramuje nobenih budalosti in podlosti v borbi proti ju-goslovenskemu nacionalizmu, napisati skupno s svojim enakovrednim tovarišem »Slovencem« tudi to, da je JNS »zagrizena velikosrbska skupina, ogr-njena s plaščem pravoslavja.« Klub narodnih poslancev JNS je takoj v početku v vprašanju konkordata zavzel stališče, s katerim je podrl vse klevete. V posebnem komunikeju je klub naglasil, da presoja konkordat »izključno s stališča nacionalnih in državnih jugoslovenskih interesov«. Zato je klub soglasno prepričan, »da se mora položaj rimsko-katoliške cerkve v Jugoslaviji urediti s konkordatom med državo in sv. stolico tako, da se v skladu z državno ustavo osigurajo polna enakopravnost vseh cerkev in ver, medverski mir in trajni dobri od« nošaji med cerkvijo in državo«. Proti temu konkordatu je klub JNS zato, ker ravno v tem pogledu konkordat v nekaterih svojih glavnih odredbah »hudo posega v zelo važne narodne in državne interese.« Narodna poslanca gg. dr. Kosta Ku-manudi in Josip Cvetic, ki sta govorila v narodni skupščini v imenu kluba JNS, sta razložila to stališče tako krepko in dokumentirano, da se nikdo ni upal niti poskusiti pobiti njuno argumentacijo. Ostali narodni poslanci JNS so izdatno podprli njuno utemeljevanje z mnogimi posameznostmi. Tudi^ odvojeno mišljenje odborove manjšine, katero je predložil narodni skupščini g. dr. Vasa Jovanovic, isto-tako član kluba JNS. dokazuje, da so vse skupine skupščinske opozicije v tem stališču soglašale z JNS. Odvojeno miš jenje naglaša, da konkordat »ne odgovarja bistvenim državnim in nacionalnim interesom m da vsebuje klice spora med posameznimi verami na eni, ter državo in sveto stolico na drugi strani«. Opozicija sploh ni zahtevala, da se konkordat a limine zavrne, temveč je predlagala odložitev odločitve, opozarjajoč na gotove težke odredbe konkordata. JNS na splošno nikakor ni proti konkordata. Ona je samo proti nekaterim njegovim težkim odredbam, ima-joč pred očmi samo velike nacionalne in državne interese. Katoliška akcija z vsemi tendencami, ki jih nosi v sebi, nadzorstvo nad vso našo šolsko in prosvetno politiko, nadzorstvo nad Sokol-stvom, da ne govorimo o nekaterih drugih važnih odredbah, — vse to mora navdati z resno skrbjo ne samo vsakega iskrenega rodoljuba, temveč tudi ^iwkefla avoho douma e g a človeka. Nemili Pariz, 7. avgusta, br. Min. predsednik Chautemps, ki zastopa zunanjega ministra i Delbosa, ker je nekje na deželi na dopustn, je sprejel včeraj italijanskega poslanika Céruttija in imel z njim daljši razgovor o Chamberlainovi diplomatski akciji za ureditev vseh zapadnoevropskih problemov. Ze pri razgovorih, ki jih je imel Grandi s Chamberlainom v Londonu in Drummond s Cianom v Rimu, so ugotovili, da pogajanja za ureditev perečih sredozemskih vprašanj v smislu določb gentlemens agreementa ne bo mogoče pričeti brez sodelovanja Francije in drugih prizadetih sredozemskih držav. Zato pripisujejo sestanku Cerutti ja in Chautempsa poseben pomen. Cerutti je nedvomno Chautempsa podrobno informiral o dosedanjih diplomatskih razgovorih med Rimom in Londonom. Ko bo francoska vlada zavzela svoje stališče glede na to najnovejšo akcijo za zbližanje med Italijo in Anglijo, bo šele mogoče pričeti pogajanja za ojačenje ita-lijansko-angleškega sporazuma iz meseca januarja in o njegovem razširjenju na ostale sredozemske države, predvsem na Francijo. Ciano ne pojde na škotsko Rim, 7. avgusta. a a. V italijanskih merodajnih krogih izjavljajo, da ne vedo ničesar o tem, da pojde zunanji minister grof Ciano na Škotsko, kjer naj bi se po poročilu nekega angleškega lista sestal s predsednikom angleške vlade Chamberlainom. Italijanski poslanik v Londonu Dino Grandi bo prvi teden svojega dopusta prebil v Rimu, kjer bo pri vodilnih rimskih osebnostih vodil sporedno akcijo, kakor sir Drummond v Londonu. Vzlic vsemu izjavljajo v italijanskih političnih krogih, da bodo pripravljalna dela za odločilna . britansko-italijanska pogajanja zahtevala več tednov časa in da ne bodo končana j pred sestankom skupščine DN. Toda že to, da se je zboljšalo razmerje med Londonom in Rimom, je velikega pomena sa splošni evropski položaj, zaradi česar bi ne bilo nikomur v korist, če bi se prenaglila ureditev konkretnih vprašanj med Veliko Britanijo in Italijo. »Popolo di Roma« pravi med drugim, da se opaža, da se Francija v svoji politiki občutno odmika od Rusije in meni, da bo takšno zadržanje Francije v korist obnovi solidarnosti zahodnega sveta. V sličnem duhu je sestavljeno tudi pariško poročilo »Messaggera«, ki ugotavlja veliko spremembo v pisanju francoskega tiska, ki je še pred nekaj dnevi odločno zastopalo isto tezo, za katero se je zavzemala tudi Rusija. Tudi ta članek postavlja optimistične prognoze glede možnosti obnove solidarnosti med zahodnoevropskimi velesilami. Churchill o poganjanjih London, 7. avgusta, b. Znani konservativni politik Winston Churchill je spisal v »Evening Standardu« članek o izmenjavi pisem med Chamberlainom in Mussolini-jem pod naslovom: »Angleško-italijansko prijateljstvo, kako?« Churchill sodi, da si je mogoče razložiti nenadno izmenjavo pisem med Chamberlainom in Mussolini jem samo v zvezi z znanimi Edenovimi izjavami o teritorialni nedotakljivosti Španije, njenih otokov in njenih kolonij, kar je za Veliko Britanijo ogromnega praktičnega pomena. Svoboda Sredozemskega morja je osnovna angleška zahteva. Nasprotna stranka se mora odpovedati slehernemu poskusu motenja britanskega stika z Grčijo, Jugoslavijo, Turčijo, Palestino In Egiptom. Svoja aanfankwa. torà Jan ja zaključuje Churchill z mnenjem, da bo zagotovitev miru t tem letn odvisna predvsem od premoči britanske mornarice in veljave francoske armade. Faktorji podrejenega značaja, ki pa prihajajo za ohranitev miru tudi v poštev, bo: svoboda svetovne pomorske trgovine, resnično blagostanje, naslonjeno na kredite in dato, ter moč demokracije. Teh faktorjev, četudi ao spričo prvih dveh samo podrejenega značaja, ne sme noben državnik prezreti pri bodočih pogajanjih za sklenitev novih spo- Francoski odzivi ▼ italijanski sodbi Rim, 7. avgtwta. k. Glede na. včerajšnji sestanek italijanski listi danes z vso pozornostjo beležijo vtise, ki jih je napravila v francoski politični javnosti vest. da bo že v bližnjih dneh tndi Francija povabljena k pogajanjem, ki so se z izmenjavo Muesotini-jevega in Cha/mberlainovega pnsraa pričela med Londonom in Rimom. Listi pravijo, da je bila psihološka priprava francoske politične javnosti uspešna, čeprav se še ni mogel zaslediti noben njen odziv v francoskem tisku. V Parirau vlada. po4itično zatišje. Del-bos je na dopustu in Chautemps, kfi ga nadomešča. očividno nima namena iniciativno posegati v mednarodno politične zadeve. Spričo tega je razumljivo, da se francoski polunadni tisk še nd i®rekel o stališču, ki ga Francija, zavzema napram zbližanju med Italijo m Anglijo. Današnji »Tempe« je v svojem n vodniku o italijansko angleških diplomatskih razgovorih ugotovil, da se priznanje italijanske aneksije abesinskih dežei smatra za pogoj za sleherno nadaljnjo razpravo o omenjenih problemih. Spričo tega menj pariški list, i. Obema ladjama je prišla na pomoč k ri žarka »Are-tusa«, nakar sta parnik® nadaljevala svojo vožnjo. Vrednost oglasov v dnevnikih najbolje presodite po Števila malih oglasov. D»« našnje »Jutro« ima 435 f—mi oglasov. Enkratni poizkus z malim oglasom v »Jutra« Vas pouči, da dvojno vrednost, če se javi dvojno ttevUo interesentov. »JUTRO« It 183 -Neäella. g. yUL 1937^ Polom španske kontrole Stroške sta plačevali le Francija ia AngUja, ki pa sta se tudi že iinveHčan London, 7. avgusta, o. Tajnik urada za kontrolo ob španskih mejah Hamnring« je davi izjavil novinarjem, dà je prav za prav finančna kriza torpedirala vso 4 mednarodno kontrolno akaijo. Izmed 27 držav sta doslej le Francija in Anglija redno izpolnjevali svoje finančne obveznosti in Angleža so mnogim uradnikom dali celo večje predujme. Posamezne države so bile že ponovno opozorjene na te ßvoje obveznosti, doslqj pa sta se tem opominom odzvali le Rusija in Nemčija, ki sta obljubili, da bosta plačali svoj prispevek. Druge države na opomine niso niti odgovarjale, pa tudi Rusija in Nemčija kljub obljubi doslej še nista ■poslali nobenega denarja. Zato sta se tudi Franoma m Anclija odločili, da v bodoče ne bosta več sami vzdrževali ptrroskov za mednarodno kontrolo ob španskih mejah. S. 1. septembrom bo odpuščenih 700 kontrolnih uradnikov. Angleški tisk o zadnji seji odbora za nevmešavanje London, 7. avgusta, br. Angleška listi da-fcie« podrobno komentirajo potek včerajšnje I seje ožjega odbora na nevmešavaoje. Pri I tem ne prikrivajo nevoij© zaradi od'loène^a nastopa ruskega poslanika Majskega, ki je toidi včeraj vztrajno odklanjaj angleške kompromisne predloge... Majski je ponovno zahteval, naj se še pred slehernimi • pogajanji o angleških načrtih odredi umik vseh italijanskih, nemških in drugih nešpanskih prostovoljcev iz nacionalistične, kakor tudi iz republikanske Španije. Grandi je na to zahtevo ostro odvrnil, da hoče Majski pripraviti odbor k razpravi o povsem novem ruskem načrtu, čeprav se je. sestal, da se domeni o angleških predlogih. Tudi lord Plymouth se je pridružil italijanskemu poslaniku in je nazadnje Majskemu odvzel besedo. Nato je odbor prepustni predsedniku, naj po nekaj tednih, skliče novo sejo, nakar je bila seja ob splošnem nerazpojoženju vseh prisotnih zaključena. Celo »New« Chronicle« in »Daily Herald« ugotavljata v svojih današnjih komentarjih, da ni upravičeno stališče Rusije, ki očividno pod nobenim pogojem noče priznati pravic voju-joče 66 stranke španskim nacionalistom. :i * Komedija zmešnjav »Slovenec« se je v petek zopet enkrat razpisal o jugoslovenskem narodnem edin-stvu. Za tarčo je vzel seveda jugoslovenske nacionaliste in JNS, češ, da hočejo likvidirati vse plemenske posebnosti in samobitnosti ter izvesti raznarodenje naših plemen. V potu svojega obraza dokazuje »Slovenec« riemogočnost »edinstva« jugoslovenskega naroda in upravičenost njegove teorije o treh in več jugosiovenskih narodih. Ogorčeno zavrača primere iz nemškega in italijanskega narodnega zedinjenja, češ, da za naše prilike ne prihajajo v poštev. V svetem ognju trdi, da mečejo na smetišče in v greznico najlepše osobine našega naroda vsi, ki trdijo, da smo plemena ne pa samo-bitni narodi. Ponovno smo že ugotovili, da vlada v vrstah in glasilih JRZ vedno večja zmešnjava v vprašanju pojmovanja narodnega in državnega edinstva. »Slovenec« napada jugoslovenske nacionaliste in JNS zaradi njihovega jugoslovenskega unitarizma, pri tem pa prav zadovoljno sedi v družbi srbijanskih : članov JRZ, ki v svojih govorih dosledno govore o enotnem jugoslovenskem narodu, jugosiovenskih plemenih in potrebi čuvanja: in izgraditve narodnega edinstva. Navedli smo že več kakor dovolj primerov sličnih izjav, ki jih je brumni »Slovenec« seveda po svoji stari navadi dosledno zamolčal. Z ogorčenjem in sveto jezo ugotavlja »Slovenec«, »da niso jugoslovenski narodi nobena bivša italijanska ali germanska plemena, kakšni Sardinci, Apulci .ali Saksonci in Bavarci, ki niso v zgodovini izoblikovali kakšnega narodnega lika ali kulture, nego so polni in pravi narodi.« To ugotovitev podčrtuje »Slovenec« na naslov JNS, poza- i; bil pa je pri tem vsekakor na besede uglednega voditelja JRZ, ministra dr. Branka Kaludjerčiča, ki je dejal: »Današnji tok napredovanja moderne tehnike nam nalaga kot absolutni imperativ narodno in državno zedinjenje. Ta razvoj zedinjevanja ne bo mogla zaustaviti nobena politika. Resnica je, da se protivijo krajevni in plemenski separatizmi proti takemu nujnemu razvoju, kakor se je pred stoletjem upiral lokalni patriotizem Bavarcev nemškemu nacionalnemu zedinjenju. Bučni glasovi plemenskega partikularizma in šovinizma niso v času radia ničesar drugega, kakor njihova poslednja labudja pesem.« Kaj pa misli »Slovenec« k tej izjavi svojega odličnega strankarskega ideologa, še ni povedal. Bojimo se, da tega tudi še dolgo ne bo storil. Vsaj tako dolgo ne, dokler bo živel v sedanjih prilikah. Korajža, povedati resnico v oči tudi svojim zaščitnikom in zaveznikom, je namreč rastlina, ki v »Slovenčevem« vrtičku ovene, čim se dvignejo megle opozicije. Sicer je pa to interna zadeva »Slovenca« in njegovih čita-teljev. Javnost pa ima pravico zahtevati od gospodov iz JRZ v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, da že enkrat sedejo skupaj in pritirajo stvar z narodnim edinstvom in ju-goslovenskim unitarizmom na čisto, časa imajo sedaj več kakor dovolj. Morda bi se sestali kje pri Sv. Katarini ali pa pri Sv. Duhu in vso stvar pošteno razpravljali, da bi v bodoče govorili vsi isti jezik in prepovedovali isto misel. To bo tem lažje, ker ima samo Jugoslovenska radikalna zajed-nica med vsemi strankami v svojem programu »postopno stapljanje jugosiovenskih plemen v .enotni jugoslovenski narod«. Sestanek Male antante v Sinaji Bukarešta, 7. avgusta, k. Francoski listi so pred dnev: objavili kratko vest, po kateri na i bi bila bližnja konferenca stalnega sveta Male antante na prizadevanje romunskega zunanjega ministrstva odgodena. Sedaj so romunski listi objavili poluradni komunike, ki demantira te francoske vest^ in pravi, da se bo stalni svet Male antante vsekakor sestal v Sinaji 28. avgusta. Konferenca bo trajala dva dni. Nj. Vel. kraljica Marija in kralj Karol v Kotom Kotor, 7. avgusta, p. Nj. Vel. kraljjpa Marija :'n romunski kralj Karol sta se včeraj na povratku iz Dubrovnika v Miločer ustavila tudi v Kotoru, ter si ogledala mesto. Iz Kotora sta se proti večeru odpeljala dalje proti jugu. Vasi ob vsej obali so bile svečano razsvetljene, na vidnih točkah pa so zažareli kresovi. Zboljšanje telefonske' ga prometa s tujino Beograd, 7. avgusta. AA. V poštnem ministrstvu se je končala konferenca naših, romunskih in italijanskih zastopnikov telefonske službe. Na konferenci so sklepali o tranzitnem telefonskem prometu. Parafiran je bil dogovor, po katerem se bo usmeril rumunski telefonski promet z Italijo in Švico, ki je sedaj šel preko Madžarske in Avstrije, v bodoče preko Jugoslavije, pa tud: promet med Rum un i jo in Grčijo, ki je doslej šel preko Bolgarije,, pojde v bodoče preko Jugoslavije. V ta namen bodo zgradili med Bukareštvo in Beogradom 3 nove telefonske proge s pomočjo visokofrekvenčnih telefonskih naprav. Prva se bo rabila za neposredni promet Bukarešta—Atene, druga za Bukarešto—Milan in tretja za Bukarešto—Beograd. S to instalacijo bo dobil Beograd poleg sedanje telefonske proge Beograd—Bukarešta, ki gre čez Zaječar in Crajove, še eno drektno progo v Bukarešto čez Pančevo in Belo Crkvo. Za zboljšanje naše telefonske zveze z Italijo in omogočenje tranzitnega prometa med Rumunijo, Italijo m Švico ?n obratno bodo zgradili tri nove proge med Zagrebom in Trstom; ena bo služila prometu med našo državo in Trstom (Zagreb—Trst), druga prometu savske, dela drinske in primorske banovine s Švico (direktna proga Zagreb—Curih čez Trst in Milan) in ena za zvezo med Bukarešto in Milanom. Sedanja proga Zagreb—Curih, ki se je poslužuje tudi Beograd, se bo izpremenila v direktno progo Beograd—Curh. Pristojbine za telefonski promet med Jugoslavijo in omenjenimi državami bodo ostale iste. za tranzitne govore med Rumunijo, Italijo in Švico in obratno pa bo pripadlo Jugoslaviji 3.40 zl. fr. za triminut-ni govor, za govore med Rumunijo in Grčijo in obratno pa 2.40 zl. fr. Vse naprave za omogočenje novega telefonskega prometa bodo izdelane najkasneje v 6 mesecih. Vol stoletja že deluje CMD, darujmo še za pol stoletja! Stavka zagrebških natakarjev Zagreb, 7. avgusta o. Danes eo zagrebški natakarji pričeli stavkati. Za stavko so se odločili zedinjsni delavski sindikati in hrvatska delavska zveza. Natakarji zahtevajo boljše mezde, delodajalci pa so ee postavili na stališče, da njihove plače povsem ustrezajo sedanjim razmeram in so zato njihove zahtev3 odklonili. Obrat zagrebških kavam zaradi stavke ni zastal, ker natakarje s pridom nadomeščajo vajenci, člani delodajatekih rodbin in pomožne moči. Med natakarji samimi ni pravega razpoloženja za stavko, kar kaže zlasti dejstvo, da se stavkovno gibanje še ni razširilo na vse kategorija natakarjev. Konferenca o mezdah pomorščakov Split, 7. avgusta, p. Pomorska mezdna konferenca, ki bi se bila morala vršiti že pred nekaj tedni in je bila odgpdena, se bo končno pričela 9. avgusta v direkciji pomorskega prometa v Splitu. Na konferenco bodo prišli minister za socialno politiko Cvetkovič, zastopniki prometnega ministrstva, zveze brodolastnikov, delavskih zbornic iz Zagreba in Splita, osrednjega tajništva delavskih zbornic, osrednje uprave borz za posredovanje dela, osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu *n drugih ustanov. Na konferenci bodo določili delovne pogoje na ladjah ter obravnavali načrte raznih pravilnikov. Razpravljali bodo tudi o minimalnih mezdah za mornarje na osnovi predlogov, ki jih je sestavila splitska Delavska zbornica. . Floridsdorf v Zagrebu je igral neodločeno 4:4 proti Hašku Zagreb, 7. avgusta, o. Dunajjčani so danes iznenadili zagrebško pufbliko. Svojo prvo tekmo ina jugosiovenskih tleh proti Hašku so zaigrali dovolj dobro, čeprav se je končala ob precejšnji premoči domačinov z rezultatom 4:4, v polčasu 2:0 za goste. V prvem polčasu je bil Florisdorf znatno v premoči. V drugam pa je Hašk s spremenjeno napadalno vrsto nenehoma ogražal nasprotnikov gal in odvrnil poraz, ki se miu je že obetal. Jutri nastopi dunajska emajstorica (proti Gradjam-skemu. Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročilo: Nad severno, srednjo in južno Evropo leži zmerno hladen val, ki povzroča pretežno hladno, oblačno vreme. Topli val, ki 93 še drži nad Ukrajino in v Karpatih ter v vzhodnem delu Balkanskega polotoka, kjer prihaja v stik z zmerno hladnim valom,_ povzroča oblačno vreme in ponekod dež. V Jugoslaviji prevladuje oblačno vreme v vzhodnih in jugovzhodnih krajih, dočim je drugod jasno. V zadnjih 24 urah je deževalo sredi države in v vzhodnih .krajih. Temperatura brez posebne spremembe. Naj nižja Kragujevac 10, najvišja Mostar 34 C. Zemunska vremenska napoved: Prevlado vaio bo oblačno vrema v vzhodnih in južnih: krajih, kjer utegne biti ponekod tudi nékaj dežja. Drugod jasno. Toplota brez posebne spremembe. Dunajska: Toplo, podnevi precej oblačno ^Beležke ^ Prvf „Obzorov* Skalp ' Objavili smo že nekaj fax iz borbe med aagrefe&im starino »Obzorom« in banje-luskim tednikom »Otadžbina« zaradi obnove Bosne in Hercegovine, proti kateri se bore Banjalučani iz razumljivih razlogov z zobmi m nohti. »Otadžbino« je pričel izdajati ugledni član Kmetsko-demokratske koalicije, bivši narodn? poslanec prota Kec-manovič. Zaradi njenega pisanja, ki je povsem nasprotno mišljenju vodstva Kmetsko-demokratske koalicije, je moral presli-šati marsikatero grenko na svoj naslov. Posebno hud je bil »Obzor«, ki ga. je neprestano pozival, naj sie «javi, aii se strinja s pisanjem svojega lista. Prota Kec-manovič je na vse napade in očitke dolgo molčal. Ko pa ga je nagnal nedavno »Obzor« z očitkom, da podpira politiko JNS ia da jfc dejansko na isti liniji, kakor jugoslovenski nadonalisti, se je končno le' oglasil. Objavil je v zagrebški »Novi Rje-či« izjavo, »da je iz lokalnih vzrokov sodeloval pri ustanovitvi »Otadžbine«, da pa ne odgovarja za njeno pisanje. Ostal bo tudi v bodoče zvest politik?. Kmetsko demokratske koalicije in izstopil iz konzorcija lista »Otadžbine«. Tako je zagrebški »Obzor« vendar enkrat nekoga ugnai in prisilil na kolena, čeravno je to samo prota Kecmanovrč. Slovenski fantje v Cerknici Iz Cerknice nam pišejo: Tudi pri nas smo imeli v nedeljo prosvetni tahor slovenskih fantov in mož. Ogledali smo si ga dobro in bili kar zadovoljni. Se bolj zadovoljni pa smo bili, ko smo čitali njegov veličastni popis v »Ponedeljskem Slovencu«, ker si sedaj lahko mislimo, kako je z drugimi tabori, o katerih objavlja »Slovenec« in njegova družba slična poročila o mogočnih manifestacijah zavednih slovenskih fantov. „Domoljnbove" stori j e Podeželsko glasilo JRZ »Domoljub« je" ponatisnil iz nekega lističa ogaben napad na Sokole na Brezjah, češ da so motili potek rimske nočne procesije štajerskih romarjev v noči od sobote na nedeljo. Za stvar smo se zanimali in ugotovili, da je samo kleveta proti Sokolom, vredna vseh tistih, ki smo jih imeli priliko citati zadnje mesece v glasilih katoliške akcije. Res pa se je zgodil nemil incident z nekim gospodom, ki mu mirno stoječi in procesijo motreči Sokoli očividno niso bili po volji. Sokoli so gospoda opozorili, naj se oglasi po procesiji na razgovor, da ne bo motil s svojim govorjenjem cerkvenega obreda. Pri razgovoru se je gospod obnašal zelo čudno in prav nerediteljsko. Dobil je tudi primeren odgovor. Ker pa je »Domoljub« že napadel Sokole, naj se raje informira, kaj pravijo domačini o slavnostnem govorniku na proslavi majske deklaracije na Brezjah. Saj je bil sam gospod Pavle Cvenkelj, ki je slovenski javnosti prav dobro znan po svojem junaštvu med svetovno vojno in z delom po vojni. Sicer pa je »Domoljub« načel z, Brez jami .z^lo zanimivo poglavje, ki ga bomo mi kaj kmalu odprli v pouk in zabavo. Zanimivega materiala ne bo tako naglo zmanjkalo. Nov tednik v Kranju V Kranju je izšla v soboto 7. avgusta prva številka novega tednika »Sobota«. List pravi v uvodniku, da hoče postati glasilo novega Kranja in dvigniti nivo javnega življenja v gorenjski metropoli s tekmo razlogov in razbistrovanjem pojmov. Biti hoče glasnik delovnega ljudstva, to je meščana, delavca in kmeta, ki so v novem Kranju med seboj usodno povezani. Prva številka je novinarsko prav dobro urejena in je posebno zanimiv članek o občinskem proračunu, ki iznaša mnogo kritičnih misli in pripomb sličnih onim, ki jih je že tudi »Jutro« objavilo. Disidenti bivše SDS Opozorili smo že na akcijo disidentov bivše Samostojne demokratske stranke, ki so se organizirali v Beogradu in pričeli že tudi s politično akcijo med bivšimi samostojnimi demokrati po Sremu in Liki. Z njimi je razumljivo močno nezadovoljen zagrebški starina »Obzor«, ki jih hudo napada, da širijo plemensko mržnjo in raz-dpr med prečanskimi Srbi, ki bi morali biti v bivši SDS, kolikor niso v JRZ. Disidenti mu ne ostajajo dolžni z odgovori, ki jih objavljajo v vladinem »Vremenu«, kjer očitajo »Obzoru«, da piše še vedno v duhu čjjiega avstrijakantstva. »Njegova edina želja je, čim bolj poglobiti prepad med brati in zavleči stvarno ureditev hrvatskega vprašanja v duhu medsebojnega zaupanja in pomirjenja.« Končno napovedujejo, da bodo nadaljevali s svojo akcijo š.'rom države in še naprej dokfx.ov^li narodu, da se ne živi samo od praznih frsz državnopravnih teorij, nego od kruha in stvarnega dela. Težave z nemškimi razkolniki V Nemčiji mora izpolniti sleherno leto vsak Nemec poseben obrazec tiskovine za ljudsko štetje in odmero davkov. Med ostalimi razpredelnicami je bila do letos tudi ena za vpis, ali je vpisani pripadnik katoliške, protestantske aH židovske vere. Kdor ni pripadal eni izmed teh treh priznanih ver, je vpisal v razpredelnico »odpadnik«, ali pa »različne vere«. Pri zadnjem štetju pa so našteli talcih »različnikov« in »odpadnikov« že kar cela dfva in pol milijona duš. To je bilo za nemške birekrate v statističnem uradu le malo preveč. Zato je izdalo notranje ministrstvo letos nove tiskovine, v katerih zahteva od nemških državljanov, ki ne pripadajo eni izmed treh prignanih ver, da vpišejo, ali » pripadniki kake vereke ločine, ako ne, potem pa morajo vpdsati, ali sploh verujejo v Boga ali nq. Na ta način mislijo sedaj ugotoviti v Nemčiji število atte is tov, ki jih ne bo dosti manj kakor v Rusiji. Dr. Stevan Hadži član glavne kontrole Zagreb, 7. avgusta o. Upokojeni pomočnik bana savske banovine in predsednik zveze športnih organizacij kraljevine Jugoelavije dr. Stevan Hadži je imenovan za člana glav ne kontrole v Beogradu. Kakor znano, ja bil upokojen kmalu po dogodkih v Kere-stincu. < Plavalni boji * za državno prvenstvo Včeraj popoldne so bila ie predtekmovanja v petih disciplinah, finali skokov za joniorke z deske in dve tekmi v waterpoiu (Nadaljevanja poročila z 8. strani.) Popoldanskemu -sporedu je prisostvovalo večje število občinstva. Kakor že dopoldne, so bili tudi v popoldanskih tekmah doseženi nekateri prav dobri rezultati, ki pričajo, dar imamo v r naših juniorjLh -Izvrsten materijal, .potreben le izkušene roke zmožnega trenerja, da bi iz njega ustvaril odDčr^e plavače. Z nekoliko zamude, ki pa je bila zaradi hanučenosti plavačev in sodniškega zbora potrebna, se je začel spored. «00 m prosto Juniorji L predtek: 1. Stakula (Ju) 2:85.3, 2. Karaman (JS) 2:42.8, 3. Skapin (I) 2:46J, 2. predtek: 1. Schell (I) 2:32.4, 2. Bašič (ZPK) 2:49.9, S. predtek: 1. Curtini (V) 2:32.8, 2. Baica (Ju) 2:38.6, 3. Capali ja (JE) 2:59.4, 4. predtek: L Puhar (JS) 2:40.2, 2. Klein (ZPK) 2:43, 3. Frančeski (JS) 2:43.4, 5. predtek: 1. Pesteväek (I) 2:42.1, 2. Subotič (JE) 2:54.2, 3. Grbav-čič (Ju) 2:57, 6. predtek: 1. Defiiipis (ZPK) 2:28.2, 2. 2ižek (Ju) 2:30. V finale so se plasirali Stakula (Ju), Schell (I), Baica (Ju), Curtini (V), Puhar (JS), Pestevšek (I), Defiiipis (ZPK), 2i-žek (Ju): Najboljši čas Defiiipis 2:28.2. SO m prosto joniorke L predtek: 1. Beara (JS) 34.6, 2. Ra~ doničič (Ju) 4L3, 3. Krkoč (S) 41.8, 2. predtek: 1. Jakaša (JS) 38.7, 2. Petkovič (S) 40, 3. Martin (I) 40.6, S. predtek: L in 2. Fine (I) in Boršič (V) mrtvi tek 37.2, 3. Dular (I) 47.1, 4. predtek: 1. Petrošič (JS) 34.5, 2. Radica (JS) 36.6, 3. Krmpo-tič (V) 37, 5. predtek: L Suljič (ZPK) 39.8, 2. Orlič (Ju) 41.5. V finale so prišle Beara (JS), Petkovič (S), Jakaša (JS), Fine I (I), Boršič (V), Petrošič (JS), Radica (JS), Krmpotič (V) in šuljič (ZPK). Najboljši čas Petrošič 34.5. 100 m prsno jnnior£ 1. predtek: 1. Polič (V) 1:26, 2. Ntače-vič (JS) 1:29.1, 3. Brainovič (JS) 1:32.8, 2. predtek: 1. Tori (I) 1:28.5, 2. Lasič (Ju) 1:29.5, 3. Jaklič (I) 1:40.3, 8. predtek: 1. Ružič (V) 1:28.2, 2. Czekelius (ZPK) 1:28.6, 3. Biber (I) 1:30.8, 4. predtek: 1. Puljo (Brdjanin) 1:28, 2. Parač (S) 1:30. 3. Marič (JE) 1:37.8, 5. predtek: 1. Binder (I) 1:22, 2. Bijelič (S) 1:25.3, 3. Žerjav (ZPK) 1:31, 6. predtek: 1. Steger (Ju) 1:30, 2. Bašič (JS) 1:33.5. 7. predtek: L Markovič (S) 1:32.3, 2. Radjzian (JE) 1:34.6. V finale so prišli Polič (V), Ninčevič (JS), Tori (I), CzekeMus (ZPK), Ružič (V), Puljo (Brd), Binder (I), Bijelič (S)« Najboljši čas Binder 1:22. Proga 100 m hrbtno Juni orice js odpadla, ker več tekmovalk ni nastopilo in so prišle takoj v finale Radica (JS), Ožegovič (JS), Knego (Jn), Smolik (V), Fine H (I), Suljič (ZPK), Orlič (Ju), in Beara (JS). 8x100 m mešano jimlorjl L predtek: L Ilirija I (ScheH, Binder, Skarpa) 3:55.2, 2. Jadran II 4:06.4, 3. Ilirija H 4:18.2, 2. predtek: 1. Jug I 4:00.9, 2. ZPK n 4:02.6, 3. Jadran, E 4:25.6, S. predtek: 1. Viktorija (Negovetič, Polič, Curtini) 3:51.5!, 2. Jadran I 3:59.8, 3. Jug n 4:07.4, 4. predtek: 1. Sever 4:00.2, 2. ZPK I 4:00.4. V finale so prišli Jadran II, Hirlja t, ZPK U, Jug L Jadra» I, Viktorija, ZPK I» Sever. Najboljši čas Viktorija 3:51.5. še en finale v skokih Nastopila je edino Martinova (I) hi dosegla 32.52 toök in državno prvenstvo. Stanje v juniorskih skokih: Ilirija 36, Jag 8. Na sporedu sta bill Se dve waterpolo tekmi, od katerih je poslednja prinesla presenefc« ljiv izid. Jug : Ilirija 5 : o (2 : o) Ilirijani so z nekaj izjemami popolnoma odpovedali, vendar pa niso bili tako slab nasprotnik kakor kaže rezultat. Jug ima v svojem moštvu le trojico odličnih igralcev, ostali so povprečni. Dobro je sodil g. Prčič. Jadran, S. : ZPK O s O Zagrebčani so igrali z veliko požrtvovalnostjo in bi bili lahko celo zmagali, če bi bili imeli v napadu dobrega strelca. Za lanskega prvaka je neodločen Izid kaj malo laskav. Sodnik g. Kramaršič je imel zaradi obojestransko ostre igre zelo težloo nalogo, ki jo je pa opravil v splošno zadovoljstvo. Tekmovanje se nadaljuje jutri ob 3. Domače lahkoatletsko prvenstvo Prvenstvo ZSLAK v znamenju dvoboja Primorje : Ilirija klubov j.. .. LrJiibJjana, Diugi dan léhkpatjetafcéga . Zveze slovenskih iahkoatletskih na Primorju ni prinesel posebnih rezultatov niti kakih presenečenj z rekordi. Ob izredno slabi udeležbi gledalcev, pretežno saime mladine in tudi tekmovalcev samih pač ni bik» mogoče pričakovati posebne borbenosti pri tekmovanju. Skoro vsi naši vidnejši atleti, ki so na troboju proti Zagretou prinesli Ljubljani častno prvo mesto in dve zmagi v dvobojih proti obema prestolnicama, vsj ti se z nekaj izjemami prvenstva ZSLAK ne udeležujejo. Delno gre ta izostanek na račun nediscipliniranosti do lastnih klubov, delno so pa res drugod zadržani, tako predvsem Celjani Goršek, Pleteršek in dr. za dvoboj proti Mariboru, odn- po sSužbah, med njimi Stepišnik. Sodniški zbor — če so štirje (!) sodniki že »Zbor« — je svojo nalogo rešil, kolikor se je največ dalo zadovoljivo tn najresneje, da vsaj tako očuva značaj prireditve na potrebni višini. Spored drugega dneva je obsegal skupno 13 točk, od tega 5 za zaključni del desetobotfa, in so ga atleti odpravili v skoro 4 urah pod streho tifk pred večernim mrakom Od dosedaj abeoWiranih 11 točk za posameznike si je osvojila Ilirija 6 prVih mest, Primorje pa 5, z desetobojem (Kosec) pa tudi 6. — V deSetobojn je nnagal Primorjafi Kosec Miloš s 4336 točkam*, pred Hladetom (železničar, Maribor) 4102 točk ta Bra-nisljem (Ilirija), W je dosegel 3374 toök, kar je aa začetnika prav lep uspeh. Tudi norvi zvezni prvak Kosec je tekmoval v desetoboju prvič ter deli s Kadetom po 4 piva mesta, dočim sta po enega osvojila še Braniselj ki Kleut (ŽeL Max.), ki je pa že prvi dan odstopil. Uspehi desetobojcev v drugem delu njihovega tekmovanja so naslednji: „ . Kosec (110 zapreke 21.4 sek; Bralnem Kap tukaj povem, povem po spominu, malone samo po spomina. Ko se je L 1887. pri Sv. Juriju ustanavljalo Bralno društvo, nas je bik) iz te fare več dijakov mariborske gimnazije. Maturanta sta tega leta bila Matevž Vrbnjak is Kr&bonoša, zdaj upokojen poštni uradnik v Mariboru, in Jakob Žmavc iz Ro-žičkega viha, zdaj upokojen gimnazijski profesor v Mariboru. Četrto ali peto šolo je onega leta končal Anton Fekonja iz Brezja, ki je že kot sedmošolec umri. Tretjo šolo sva končala jaz (iz Brezja št. 6) in Anton Korošec, Bižikov iz BiseTjan. Ali je bilo kaj mlajših, ne vem. Eno leto prej je maturiral Fran Klemenčič iz Stanetin-cev, ki je kot časnikar umrl v Ljuljani L 1916., a dve leti prej (če se ne motim) je maturiral Karel Grossmann z Jamne, ki je umrl pred nekaj leti kot advokat v Ljutomeru. Na mariborski gimnaziji je bil nekaj let (pozneje je bii v Novem mestu) Jernej Korošak, zdaj upokojen železniški uradnik menda na Dunaju. Na neki gimnaziji, menda v Varaždinu, je moral onega leta biti še tudd Henrik Hrašovec iz Lovjaka, ki je umri pred nekaj leti kot župnik menda v Vuhredu ob Dravi. Dijaki smo L 1887. priredili pri Sv. Juriju gledališko predstavo, in siicer na Gum-nu pri Vavpoticu. Pri Vavpotiču je bilo takrat srednšče življenja inteligence. Vavpo-tič je imel najboljšo gostilno, pri njem je bila pošta (sigurno 1. 1889., a pač že tudi prej). Mlajšim Jurjevčanom pojasnjujem, da je bil Vavipotič gori tam od šole na desno, če greš od cerkve proti Brezju. Na Vavpotičevem gumnu torej je bila 1. 1887. gledališka predstava. Igrali smo neko igro po tiskanem tekstu (najbrž je b> la to kaxisna »Talija«), če se dobro spominjam, prevod iz nemščine. Vloge smo imeli Vrbnjak, Zmavc, Pintarič od Sv. Tomaža in jaz, drugih se ne spominjam. Jaz sem kot tretješolec igral vlogo malega dijaka, ki mu je bilo ime M:lček, Vrbnjak pa je bil moj oče. Za dijaka Milčka jc v igri glavno menda šlo. Najbrž je na dnevnem redu prireditve .bilo razen te igre še kaj drugega, ali jaz se spominjam samo igre. Morda je mariborski »Slovenski gospodar« o tem kaj poročal Ljubljanska dnevnika »Slovenski Naroda in »Slovenec« o prireditvi nista pisala. Mislim, da je priredba bila dijaška, najbrž ab:turie.i tiska iniciativa. Na duhovni-štvo pri, tem ni misliti. Baš takrat je odhajal od Sv. Jurija dekan Josip Simonič, cestiti starina, čigar mladost je segala nazaj v ilirske čase (16. okt. L 1887. je uvedel svojega naslednika župnika Ivana Kunce-ja). Dekan S:.monič je živel bolj za sebe, kolikor se spominjam. Njegov brat Ivan, ki je bil njegov kaplan, ni bil za take stvari in jc tudi odhajal od Sv. Jurija. Po mojih mislih one prireditve, na kateri smo dijaki :grali igro, tudi Bralno društvo ni priredilo — ker ga menda še ni bilo. Priredba se je morala vršiti v velikih počitnicah, a »Bralno društvo« se je osnovalo šele 25. septembra, torej v času, ko smo vsaj srednješolski dijaki že Mi zopet v mestu svojih študij. »Slovenski Narod« je dne 28. septemba 1887 poročal, da se je pri Sv. Juriju na Sčavnici »dne 25. t. m.,« torej 25. septembra, ustanovilo slovensko bralno društvo.«* Ona dijaška pri- redba je bila pač baš kakor uvod v ustanavljanje bralnega društva ali pa morda pobuda za to. Omenjeno poročilo v »Slov. Narodu« pravi, da si je novo društvo za predsednika izvolilo »znanega korenjaka g. Jerneja Košarja; štelo je do takrat 54 »domačih udov.« Poročevalec kliče: »Jurjevčanje pogumno naprej in držite se pregovora: »Narod, kateri ne čita, boljše prihodnosti pričakovati ne more« ter končno obeta, da »drugokrat o tem društvu kaj . več«. Ali kakšnega drugega poročila o društvu v •Slovenskem Narodu« on< ieL V »Slovencu« leta 11 sem zasledil nobenega poročila o društvu pri Sv. Juriju ob SčavnkL Prav dobro se spominjam Jerneja Košarja, po domače Penžarja, slikarja na Jamni, tam gori na hribu •kraj Farkašovt. Njegov sin Alojzij mi je bil sošolec v jurjev-ski šoli. a je rano umri, menda ie kot učenec osnovne šole. Od njega sem dobil »Slovenski glasnik«, oni letnik, v katerem je iziel Jurčičev »Tihotapec« (1865); to je bik) (poleg »učitelja Dobrašra«) moje prvo važnejše Stivo. Za vse življenje mi je ostal v duši do jem »Tihotapca«; nekako s strahom me je »Tihotapec« navdajal. Pozneje sem še sodeloval na priredbah Bralnega društva — enkrat, ko sem bil že na univerzL Slavnost je bila v »ogradu« leg »slavnega« Vavpotičevega gumna. t, morda L 1890. ali 1892. je bila prireditev v šoL:; govoril je Jakob Žmavc o kmečki stari pravdi (v zvezi z Aškerčevimi baladami). Veselilo me bo, če ob petdesetletnici Bralnega društva pri Sv. Juriju ob Sčavnici kateri drugi mojih vrstn&ov kaj doda temu, kar sem jaz tu napisal, ali pa even-tuekno popravi moje poročilo. Drobne stvari so to, ali domačinom mili spomini. Bil je to čas, ko smo dijaki o počitnicah ne samo po primicijah hodili, nego se tudi sicer dosti živahno »gibali«. Za nas mlajše je bii Jakob 2mavc silno avtoritativna osebnost; bali smo se ga Ne vem, ali ni baš on dal povoda, da se je začelo pisati »Sv. Jurij olj ščavnic'« namesto navadnega »na ščavnici«: vsaj spominjam se, kako je on odločno pobijal predlog »na» v tem krajevnem določilu. Takrat se mu jaz nisem mogel (in seveda tudi ne upal) upirati; danes bi se mu upiral. Dr. Fran Ilešič. • Nekoliko sumim, al1, je 25. L m. res treba razumeti za mesec september. Ali ni morda poročilo v uredništvu obtičalo ter bi »t. m.« bilo treba razumeti za avgust? Dne 21. avg. je bil g. Jakob Zmavc na abiturientski veselici v Št. Juriju ob južni železnici. Roparski napad na cesti Napadene« se je skril roparjem v zarasli potok Bednja, 7. avgusta 511etni kočar Gojski Andrej, doma iz Sinkovica v občini Bednji je v četrtek pri-vedel na živinski sejem v Ptuju tri krave, ki mu jih je izročil njegov zet v Bednji, da jih ca 6ejmu proda. Ker je bilo precej kupcev, je imel srečo, da je vsa živali prodal in dobil zanje 4.450 din. V popoldanskih urah se je Gajski z vozom vračal proti domu. Okoli 20. ure je prispel do Leskovca v Halozah. Na cesti, kjer ni daleš naokoli hiš, pa so ga nenadno napadli izza nekega grma trije naznanci. Eden je skočil na voz ter mu hotel potegniti iz žepa denar,kar se mu pa ni posrečilo. Drugi napadalec je ustavil voz, tretji pa ga je v tistem trenutku udaril po glavi z nekim topim predmetom. Gojski, ki 6e je postavil v bran, ja dobil tudi z nožem precejšnjo poškodbo. V tem je pobral eden izmed napadalcev lesen drog, s katerim je hotel udariti Goj-skega. Ta pa je tedaj hitro skočil z voza, zbažal po travniku in skočil v tamkajšnji potok. Ker je bilo že temno, se mu je posrečilo skriti se v grmovju, da ga napadalci niso mogli najti. Ostal je dobro uro v vodi. Ko je videl in slišal, da je vse mirno, se je naposled splazil iz skrivališča. Ves premočen js šel na cesto, kjer je k sreči^ še našel svoj voz. Napadalci so pač zbežali, ker so 6e zbali drugih voznikov, prihajajočih po cesti. Ker je bil Gojski ranjen in premočen, je šel v bližnjo hišo k posestniku Vidovi-ču, kjer so mu dali drugo obleko in ga tudi okrepčali z vročim čajem. V petak zjutraj so ga prepeljali v ptujsko bolnišnico, kjer so mu nudili zdravniško pomoč. Gojski je izpovedal, da so menda vsi napadalci iz Bednje. Enega izmed njih je spoznal, kakor pravi. Je to neki TeŠkač Miha iz Velike Varnica, znan potepin, ki je bil že večkrat kaznovan. Orožniki zdaj iščejo roparske napadalce. Dijaška tatvina zaradi morja Dva študenta sta dala opravka policiji v Ljubljani in na Sušaku Ljubljana, 7. avgusta Te dni sta imel« ljubljanska in sušaška policija opravka g kriminalno zadevo, ki je precej značilna za naš čas in nazorno kaže, po kakšnih gmotnih in moralnih pre- padih se današnja mladina prebija do življenja. Iz prejšnjih časov skorajda ne poznamo tatinskih in podobnih kriminalnih podvigov med dijaki, če izvzamemo posamezne žalostne pripetljaje, v katerih pa je šlo največkrat za kakšna bolestna klepto-nlanska nagnjenja in so se reči po navadi poravnale v okviru razreda ali na profesorskih konferencah. Svoj čas so naši listi poročali o tem, kako sta dva nižješolčka vdrla v izložbena okna neke ljubljanske trgovine, iz katerih »ta skušala odnesti nekaj igrač in druge dTobnjave. Toda tudi ta primer je ostal v znamenju čisto otroSke romantike in policija je zadevo uredila tako, da je vprašanje kazni prepustila staršem. Mnogo globljega in zato tudi socialno vse dirugače tragičnega značaja pa je tatinska afera, v katero se je pred dnevi zapletel mlad šestošolec iz Ljubljane. Kakor mnogo drugih srečnejših njegovih tovarišev, si je tudi 18-letni Ivan po zaključku šole, zaželel, da bi v počitnicah videl morje. Toda denarja ni imel na razpolago, zbral ni niti tistega skromnega »mi- Kočevska železnica Kočevska železnica ni tjavendan. O, ne! Tudi ni kar tako ali morda karsibodi. To naj si vsak zapomni! Imela je mladost, kakor nobena druga. Dobra in skrbna Avstrija jo je rodila, dojila in jo položila na čisto nemško ozemlje: Grosslup, Zobelsberg, Orttenegg, Got-tschee. Sam dunajski minister jo je srečno otvoril; bolj mehak v kolenih nego v srcu. In ko so vrhniška, tržiška, savinjska, šent-janška in ljutomerska vozile tako rekoč samo zaradi dobrih dovtipov, kočevske nihče ni smešil. Vem, da kamniška ni mogla nekoč v šiški z mesta, kakor so dejali, od samih dotipov; kočevska pa je vedno v redu smrdela po svojem domačem premogu. Nikoli ni delala razburjenja v naši javnosti s kakimi nesrečami. Kje bi bilo mogoče na kočevski to, kar se mi je prigodilo pred davnimi leti na kamniški!? Vozim se tistega januarja proti Kamniku. Mraz, da so zajčki mamice iskali! Pod klopmi led in sneg, ki so ga stepli s čevljev maloštevilni potniki. Cepetali smo in skakali, da bi se vsaj malo ogreli. Pride kondukter v težkem, ovčjem kožuhu, z veliko kučmo čez ušesa. — Slišite, gospod sprevodnik, ali ne bo na tej železnici nič bolj gorko? — Zamomlja nekaj. Mislili smo, da zaradi težke kučme ne sliši. Po Ježici zopet vprašamo: — Ali res ne bo bolj gorko? — — Bo, bo! — Po Domžalah zopet: — Tri sto zlodjev, gospod sprevodnik, povejte no, če se res ne bo nič ogrelo? — Saj sem dejal, da se bo! — — I kdaj pa ? — — Takole v maju pridite! — Casi se spreminjajo. In med tem ko dandanes kamniška, vrhniška in druge uspešno konkurirajo celo z avtobusnimi podjetji, se kočevska ne ozre ne na desno ne na levo, drži svoj tempo: naj bo ljudem prav ali pa ne. Bojim se, da jo še vedno smatrajo za pemško železnice, Kako naj si sicer, tol- mačimo to izjemno postopanje ?! če že ljudje zgodaj vstanejo, store to zato, da bi predpoldne izkoristili. Posebno tisti, ki hodijo po opravkih. Zlasti delovnim, poslovnim ljudem železnice povsod ustrezajo. Samo kočevska ne, kakor da res ne razume jezika! Novomeška pa jo primaha s »prvim« v Ljubljano že ob pol sedmih in ljudje vse opravijo dopoldne. Zlasti trg, sejem, trgovske in pisarniške op.-avke in zveze imajo. Kočevski »prvi« pa prikadi na Grosuplje prav ošabno okrog pol devete in ponosno čaka na zvezo, ki pride iz Karlovca. Normalno traaj to pol ure. To čas jako lepo diši po znanih polprekajenih klobasah. Kdor ima denar, že še kako pretolče čas. Drugim ostane samo prijeten vonj m dosti časa za zabavljanje. Gorje pa, kadar ni normalno! Izjem je več kakor pravil, skoro kakor v angleški 3lovnici. če imate smolo ali se z neprevidno besedico pri zabavljanju pregrešite, potem vas Ljubljana dopoldne ne bo videla. Ob neki taki priliki so srečali pot liki gospode iz direkcije, ki so Sli h kosilu. — Dobro jutro! Dobro jutro! — so kričali v njih in za njimi — dobro jutro, z jutranjim Kočevarjem sano prišli ravnokar v Ljubljano! — Nič zanimanja! Pa naj bo! — Poznam pa človeka, ki se je opogumil zaiti v to prelepo hišo. — Kaj tako zgodaj, da bi vozili iz Kočevja; ali ste na glavo padli? — — Zakaj pa novomeški? — — Mhm! Novomeški? Sicer pa ob nedeljah prvi jutranji jako zgodaj doli pride! In pozno se vrača! — — Pa če more ta ob nedeljah tako zgodaj z gospodo iz meeta, bi mogel še naš džeta«, ki je študentu potreben, da se lahko udeleži kakšne počitniške kolonije na Jadranu. Na lastno pest in skoraj povsem brez sredstev je popotoval na Sušak s tihim upanjem v srcu, da se mu bo mimogrede že nasmehnila kakšna priložnost, kakršnih so bili študentje deležni na potovanjih nekdanje dni. Nazadnje pa je obtičal na Sušaku, ne da bi vedel, kam in kako. Navezal je nekaj bežnih poznanstev s študentu ki v poletnih mesecih kar v trumah potujejo čez Sušak, in se je mimogrede seznanil tudi z nekim mladim domačinom. Z njim v družbi je zasnoval drzen načrt, kako bo prišel do veselih počitnic na morju. Sušaška gimnazija nudi o počitnicah potujočim študentom skromno zavetje pod okriljem tamošnje podružnice Ferijalnega saveza. Mnogo slovenskih dijakov, kd še niso videli morja, ee za prvo silo zadovolji s tem, da si poiščejo na sušašm gimnaziji prenočišče za nekaj večerov m se čez dan okopljejo na pečinah okrog sušaške Inke, če jim starši niso utaguili odmeriti togate>e popotnice. Razen številnih študentov iz Slovenije in z juga se je tu nedavno ustavila tudd večja skupina češkoslovaških študentov, ki so prinesli s seboj precej garderobe, denarja in kaT je še takšnih rečd za pot. Ivan in njegov Sušažčan sta se dome- z dežele v delavnik.--- — E, to je pa nekaj drugega! Le pomislite na mednarodne brzovlake, na eks- presne. --- In je dotični človek pomislil na vse, kar mu je bilo rečeno, pa seveda še na marsikaj, česar mu niso biH naročili. Ljudje pa se le niso mogli, ne zadovoljiti,- ne pomisliti. Vso stvar so vzele v svoje roke doli nekje blizu proge jajčarice. Pod ta naslov spadajo tiste ženske, ko pobirajo ves teden po fari jajca, v sredo in soboto pa jih nosijo na ljubljanski trg. Kupujejo tudi piščeta, kokoši, masio; nabirajo jagode, borovnice, maline, gobe, trgujejo a sadjem in zdravilnimi zelišči. g (Saj sem vedela, da je tako I milo treba èele iznajti, Kl Modra teta pravi : Ne, ne, taKo milo že Imamo / To je tisto dobro SCHKH1UV0 MILO JELEN nila. d® bosta v času, ko se Čehoslovaki kopljejo, vlomila v njihove shrambe in odnesla. kar je kaj vrednega. Načrt se jima je posrečil, nabrala sta si obleke, perila, fotoaparatov in denarja v vrednosti več tisočakov. S plenom sta zbežala v gozd pod Trsatom in si družno razdeBla nakradeno blago. Toda tatvino so Čehoslovaki takoj opazili, in ker je Ivan s svojimi sušaškkn prijateljem izginil, 90 ju takoj osumili d pa lahko vplačajo po tečaju na dan vplačila. Obveznosti za blago, ki je bilo uvoženo po 28. j septembru lanskega leta do 30. junija t. L, I pa morajo sedaj uvodniki poravnati na ta I način, da plačajo 50% dolžnega zneska v frankih po tečaju, ki je veljal pred 30. junijem (to je 194.70 din za 100 frankov), ostalo polovico pa po dnevnem tečaju (to I je okrog 163 din), kar pomeni, da morajo plačati povprečno 178.50 din za 100 fran- I kov. = V zadružni register so se vpisale na- I slednje zadruge: >Angora« r. z. z o. z. v I Ljutomeru (zadruga bo pospeševala rejo I čistokrvnih angorekih kuncev, kupovala od članov angoreko volno, ustanovila predilnico, barvarno in trikotažno delavnico za pre- I delovanje angorske volne); »Slovenski tisk« v Maritoru r. z. z o. z.; Strojna zadruga v I Oljševku r. z. z o. z.: Strojna zadruga v Trzinu r. z. z o. z.; Živinorejska selekcij-ska zadruga v Zalogu pri Komendi r. z. z I I Med češkoslovaškim! gasilci piva dviga in da izkazujejo nekatere države letos za 20% večjo prodajo piva nego lani. Branko: »Ni bil ne MIlan ne Ton*.« Ivan: »Pavel je lagal.« Stefan: »Pa vendar je to storil MIlan.« Vinko: »Milan ni bil.« Tone: »Milan tega ni storil, toda Jaz tudi ne.« Dinko: »Tone govori resnico, a Ivan Je nedolžen.« Od devetih dijakov so trije govorili resnico. Kdo je bil krivec? Odgovorite na ta vprašanja ln pofiljite odgovore do petka na uredništvo »Jutra«. Rešitve naj bodo napisane na dopisnici, v kot pa napišite »Uganka kluba Metle«. Med pridne reševalce bo stric Matic razdelil spet nekaj lepih knjižnih nagrad. Koliko denarja je potreboval Teddy ? Večina reševalcev je dobro zadela. Edina pravilna rešitev računa, pri katerem Je bilo treba nadomestiti črke s številkami, je naslednja: 9567 1085 Današnji zlet šoštanjskega sokolskega okrožja v Velenju bo dostojna manifestacija sokolske misli v našem prijaznem trgu, ki čuti sicer vso težo hudih gospodarskih razmer. Domačini in prijatelji sokolske ideje od blizu in daleč, pridite danes 8. t. m. nied nas, da vidite sadove in uspehe naših skupnih sokolskih naporov in idealnih teženj, izvirajočih iz ljubezni do domovine! Sokolske tekme v odbojki. Danes bodo na telovadišču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju tekme članstva in naraščaja v odbojki za prvenstvo Ljubljanskega okrožja. Priglašenih je 6 vrst članov, 4 vrste članic, 10 vrst moškega naraščaja in 4 vrste ženskega naraščaja. Zmagovalci današnje tekme bodo tekmovali 29. t m. za župno prvenstvo s prvaki ostalih petih okrožij ljubljanske župe, prvaki slovenskih žup sc bodo pomerili 12. septembra v Celju za prvenstvo župnih skupin. Zaključne tekme za prvenstvo zveze SKJ bodo koncem septembra v Beogradu, prvaki vseh slovanskih sokolskih zvez pa bodo v začetku oktobra tekmovali za slovansko prvenstvo v Sofiji. Današnje tekme so torej uvod. k? pa bo najbolj zanimiv zato, ker se bo na njem pokazalo pravilno stanje te igre v mestnih in podeželskih društvih. Tekma se začne ob pol 9. in bo trajala brez odmora na štirih igriščih do 3. popoldne. Na prireditev, ki je brez vstopnine, vab:mo sokolsko članstvo, naraščaj in deco ter sokol-stvu naklonjeno občinstvo. Ljubljansko sokolsko okrožje. Sokolski nastop v Rajhenburgu. V nedeljo 1. b m. se je vršila v Rajhenburgu lepa manifestacija sokolske ideje. Javni nastop, ki ga je priredil domači Sokol, lahko prištevamo med najbolj uspele prreditve tega društva. Kljub nezanesljivemu vremenu se je zbralo lepo število sokolskih pripadnikov in občinstva. Sodelovalo je tudi članstvo zagrebške sokolske župe. in to iz Zagreba in Dobove. Po krasnem sprevodu in pozdravu državni zastavi so sledile uspele telovadne točke. Izkazali so se odl:čno člani društva iz Dobove z dobro naštudirano sestavo po motivih Pesmi sokolskih legij. Dobro so se odrezali člani br. društva iz Senova na bradli in kombinirana vrsta članov rn mofkega naraščaja domačega društva na konju. Priporočiti je, da bi se mlajši člani in moški naraščaj stalno vadili na orodju ter tako množili kader boljših telovadcev v Spodnjem posavju. Sledila je aninvrana prosta zabava, ki je potekla ob najboljšem razpoloženju pozno v noč. Trg Rajhenburg je imel torej v nedeljo spet Erav prijetno prireditev, ki je potekala rez najmanjšega incidenta. Želimo Sokolom v Rajhenburgu še več tako lepih prireditev. 10652 Med reševalce, ki so uganke prav redBH, Je razdelil stric Matic šest knjižnih nagrad. Po žrebu jih dobe naslednji: Dušan Biber, Ljubljana, Miklošičeva 86 IV., dobi »Jelarjeve čuvaje.« Elica Valič iz Maribora, Cvetlična 35, dobi »Roman treh src«. Sava Glavina, Via delle Rose 42, Mocco presso Trieste, Italia, dobi roman »Luci-fer«. Celjski klub »Omelo«, Celje-Breg 33, dobi eno knjigo revije »življenje hi svet«. Bogo Kajlunc, Ljubljana, Trnovski pristan 4, dobi »Tigrove zobe« in Viktor Klanjšček, Pušča 44, p. Murska Sobota, eno knjigo revije »Življenje in svet«. Iz državne službe Beograd, 7. avgu*/ta. p. Napredovali so predstojnik nrastme policij* v Celju Stefan Pernar in srečki podmačelnik Karel Ferluga v Opjpkni iz 7. v 6. pokojno skupino, pfaar v 8. slkupini Vekoplav Ceptak pri bansfci upravi v Ljubljani za pomožnega tajnika v 7. skupini, upravno-ptearniški uradniki v 8. položajni Rik/ui>imii Alojzij Rozman v Novem mestni. Alojzij Podiknbovšek v Mariboru. Josip Zadni kar pni banski upravi v Ljubljani, Maks Pogrójee v Ljutomeru, Kasem tem pa ne bodo izpuščene tudi one n?jskromnejše osebe, ki so vršile in morda še v območju svoje ■lužbe vršijo poročevalsko službo. Centralni Presbiro in agencija A vala bosta v paviljonu »J«, kjer bosta prikazana razvoj poročevalske službe in današnje poročevaistvo, ki objema ves svet, razstavila svoje stvari. O njih bomo še podrobneje poročali. Razstavni odbor sam pa je poskrbel, da bo občinstvo lahko spoznalo najmodernejša poročevalska pomagala: svetovno znana tvrdka Siemens & Halske b Berlina pošlje pripravo za oddajanje alik. Priprava je v dveh kovčegih, da se lahko slike prenašajo z vsakega prostora. | Toda ne samo slike, tudi menice, pisma in tiskovine. Adresar sprejme točno kopijo. — isto podjetje nam pošlje tudi daljnopis. To je lepa mizica s p;salnim strojem. Poročevalec diktira gospodični, v drugem mostu pa enaka mizica z enakim pisalnim strojem piše sama od sebe. da adresat lahko lepo prečita pismo in ga odda v tisk, nato pa spet takoj lahko odgovori na isti način kakor mu je bilo poročilo oddano. Daljnopis je v Nemčiji uveden že v toliki meri, kakor pri nas telefon. Enostavno poišče številko v daljnopisnem seznamu in — no saj boste vse to videli na velesejmu. — Še večji čudež je pa Hellov aparat, ld brezžično prenaša vesti in jih takoj tudi piše na ta način, da sestavlja črke iz posameznih črtic. Če teče aparat počasi, so črtice videti tesno druga ob drugi, ko ga pa poženemo hitreje, so črtice strnjene ▼ črke. Ljubljana bo s Hellovim aparatom dobivala pisana poročila naravnost na ve-lesejem kar iz Španije, Češkoslovaške, Anglije ali Nemčije, pa tudi daleč preko morja od vseh velikih korespondenčnih agencij. Trakovi z vestmi so silno zanimivi, ker so natipkani v vseh mogoč;h jezikih. Hellov aparat zna vse jezike. Ta čudež tehn'ke vzbuja senzacijo tudi v največjih svetovnih razstavah. Med pripravami, ki se vršijo pod nadzorstvom ravnatelja velesejma dr. Milana Dularja in pod tehničnim vodstvom arhitekta Mesarja, naj zlasti omenimo diagrame in razne prikaze silno zanimivih statističnih izsledkov v našem novinarstvu. Nihče naj se ne boji, da bi se mu kaj pokvarilo ali šlo v zgubo. Novinarsko udru-ženje jamči za sleherno stvar, ki bo na razstavi Zlata poroka v šiški V ožjem družinskem krogu bosta danes praznovala zlato poroko v Frankopanski ulici v šiški g. Feliks Vizjak in gospa Ivana, po rodu Plehanova. Zlati ženin se je rodil LL maja 1862, nevesta pa 21. junija 1867, oba v Ljubljani. Kot sprevodnik južne železnice je Feliks Vizjak poved el svojo izvoljenko iz šiške dne 7. avgusta 1887 pred trnovski glavni oltar. V srečnem zakonu se jima je rodilo šest otrok, štiri hčerke in dva sina, ki sta jim skrbna roditelja lepo uravnala pot v življenje. Sin Ivan je kot stavec zvest naš sotrucinik v Narodni tiskarni, dočim je Srečko višji kontrolor monopolske uprave v Ljubljani. Skrbna družinskega glavarja je žal dne 12. junija 1906. zadela huda nesreča. Padel je med vagone, potem je ohromel in nekoliko oglušil. Kot invalidu mu je bila pripoznana skromna pokojnina, še danes je kronski upokojenec, vendar pa vse tegobe niso mogle zlomiti njegove značaj -nos ti, dobrodušnosti in prijetne šega vos ti. Kakor v mladih letih je še danes ves goreč za narodno in napredno stvar, še vedno je zvest član Sokola v šiški, vnet čita-telj »Slovenskega Naroda« in drugih naprednih listov, s svojim humorjem pa razvedri sleherno družbo in je povsod dobrodošel. Ob prisrčnem prazniku zlate poroke, ko bodo otroci in vnuki izkazali svojim dragim staršem iskreno hvaležnost ln ljubezen, tudi mi čestitamo vrlemu narodnemu paru in mu želimo še lepo vrsto let uživati zadovoljstvo zlate jeseni. ^^P^^fcoie zobe t ■^rr^teste^e uporabljate sssk po^l dvaW^t bite ^ on tfV^ TsftS* SsSnad zob«£ svo3i §eter ^rezultatom- M. Fuchs: Po belih in črnih cestah v Švico Po KadorSkih Alpah V Chiusaforte, ki šteje kakih pet hiš *— čudna vas, v kateri so vse zgradbe tri, Štirinadstropne in take zunanjosti, da bi ne delale sramote niti Ljubljani! — na-jameva takoj v prvem »albergu« sobo. Domači se nekoliko čudijo, da hočeva takoj v posteljo, ko je vendar šele čas kosila, toda midva se za njihove začudene obraze ne meniva. Kdo bi jim razlagal, kako in kaj je bilo to noč z narma, in kaj morebiti z nama še bo! Soba je bila čedna in velika, in v najino zopetno presenečenje plačava zanjo samo 10 Ilir. Drugo jutro sva prespana in spočita stopila spet na cesto. Bila je nedelja, in izza sivkastih megla je zdaj pa zdaj za hip posijalo solnce. Mimo naju se pripelje na kolesu pekovski vajenec s košem kruha. Ustaviva ga in kupiva nekaj mehkih belih štruc. Po zemljevidu sodeč, morava priti še dopoldne v Moggio (Mužac?), ki leži menda malo proč od črne oeste. Kreneva z nje čez belo reko Belo. in drobni kamenčki bele ceste zaškripajo pod čevlji. Cesta se začne nenadno «trmo dvigati, öudno; za kaj takega se nama adi zdaj £e prezgodaj. Tudi smer se nama zdi «umiji va. Povprašati morava... Od daleč nama šumijo nasproti zvoki orgel- V cerkvi je maša Mlad, inteligenten fant — menda študent na počitnicah — nama pojasni, da vodi ta pot v gorovje, ne v ToLmezzo. kamor želiva priti naidva. Ko vkfi, da ne »nava več ko do- sveti obraz od občutka imenitnosti in pojasni nama po nemško, da sva na napačni poti. Ker pa miu nemščina ni šla posebno gladko, preide na koncu na francoščino, ki jo je pa govoril približno tako kakor midiva italijanščino. Torej sva zašla in, všteti pot nazaj, izgubila štiri kilometre. Jo se jezi in razdraženo vihti palico. ZLovoljnost pa naju povsem mine, ko pridieiva čez pol ure do čudovitega, velikega sdapa, ki je bučeče padal v globok, teman tolmun. V hlaiöu med skalami sta nama minili dve uri ko v snu. Pri izlivu Bele v Tagliavento kreneva zopet na zaipad. Odpre se nama široka dolina. Hoje najvzdol je konec. Mimo naju švigajo avtomobili m ropotajo motorji z nedeljskimi izletniki, ki naju z rokami, rutami in smehljaji bežno pozdravljajo. K sreči sva zopet na črni cesti, zato za vozili ni niti najmanjšega prahu. Zjasnilo Se je skoro povsem, sotooe žge, ustavljava se pri vsakem studencu ob oesti, misliva na hlaid pod Dolomiti in švicarskimi gorami, malo obupujeva nad dolgo potjo, in zopet greva, greva; asfalt zveni pod koraki. Skozi tiho, napol porušeno vas Amaro prideva pod večer v Tolmezzo. V mestu se ne ustaviva, otroci vpijo za nama; »Tedeschi, tedeschi!«, iz česar sklepava, da so tu pogosti nemški štu-denti-pešci. šele pred gostilno na robu mesta vprašava, koliko je do Ampezza, najine prihodnje »postaje«. Bržčas sva morala n»ad seboj govoriti nekaj po slo-wkstf te s» vadentn, dmna od- zdravi mož, ki nama je pojasnil pot, s slovensko »lahko noč«. Presenečena se obrneva in hočeva vprašati, odkod, kako, toda človek se $s krepko prepira s So-kvartopircem. V prihodnji krčmi plačava za pol litra vina in skoro pol kilograma kruha dve liri, — ne vem. zakaj govorijo ljudje, da je življenje v Italiji drago! To pot sva uspela, da bova imela noč brez dežja- Napraviva si ležišče v borovem gozdiču na gosti, mehki plasti res ja — spala bova sijajno! Rahle sape pre-gibljejo veje, komaj slišen šum je v njih, v bližini poje kos, nekje pošumeva voda. Krog ušes nama zapoje zdaj pa zdaj vsiljiv komar. Včasih prodre Sk<>2i mir klic s polja vračajočih se ljudi. Proti jutru naju zbudijo kaplje. Po gozdu je zašumelo, vendar se rahel de-žek takoj unese. Kljub temu greva naprej- Na vzhodu se je pričelo jasniti. Do vzhoda solnca se je nebo povsem Zjasnilo. Hodiva junaško, solnce naju prijetno greje. Vrstijo se kraji, ki niso po ničemer važni, ljudje živijo v njih svoje vsakdanje življenje. Villa Santina, prastara vas Quinis, v kateri sva videla edini napis reklamo za CosulichLine (grt) pasivnih krajev!), pa nikjer nobenega človeka, Enemonzo, Socchieve in drugi. še pred poldnem sva v Ampezzu. Pot se že delj časa neprestano dviga, odslej postanejo klanci resni. Te ure so za hojo navzgor prevroče. Dolga slestä in hladna studenčnica naju spet okrepi. Potem hodiva neprestano samo navzgor, navzgor, navzgor — pred vsakim ovinkom upava, da se bova spaiatila v dolino ali šla vsaj po ravnem, toda na: aa vsakim ovinkom je nov, Se bujSt klane«. Greva skozi Passo della morte (Smrtni pretao*, k» J* šine, marveč po nekih bojih leta 1848, kakor pravi napis. Malo pred Forni di sotto se nenadoma vsuje dež. Tečeva, pai neki samotni hiši opaziva priprta vrata ▼ lopo, naslonjeno na hišo. Skočiva vanjo; ko se oči navadijo teme, vidiva, da sva v kurniJcu. Prostor je velik, celo polomljen voz je v njem, menda ima gospodar mnogo kokoši, ki se ne bodo upale nocoj v svojo spalnico, če ostaneva midva v njej. Toda to nama m diši posebno; Kuram prevzemati prenočišče in jih pripraviti ob njihov nočni počitek, — ne, tako daleč pa še nisva; Greva po dežju naprej, v Forni di sopra se za tečeva pod streho. Prihodnji dam je bil zopet deževen. Prevalila sva Passo Mauria (1295 m) — pr- vi od večjih prelazov, ki naju še čakajo na poti do Švice. Malo pred aotočnim zahodom prideva na prag Dolomitov, v Pieve di Cadore— Kakih posebnih doživljajev na vsej tej najini dolgi poti si bilo. Pokrajina do to«d ni kdo ve kaj zanimiva, po vaseh pa so zanimivejši ko ljudje zidovi hiš, ki so polni napdsov, povečini Mussolinijevih izrekov Napis pa, ki sva ga imela priliko večkrat prečitati, je bil italijanski prevod Nitzschejevega Poziva k nevarnemu življenju: »Vivi pericolosamente!« Ob napisih je skoro povsod upodobljena duce-jeva glava z najrazličnejšimi izrazi: resna, smejoča se, gwxseöa, pozivajoča... Kjer ob napisu ni Mussolini^ eve glave, je navdušen vzklik: »Evviva U duce«, ki ga Italijani enostavno okrajšujejo v »W IL DUCEI». Tudi vzklike »W IL RE« (»živel kralj!«)* je videti. Kolikor ni razvide« razpoloženja sodobne faStotifine Italije lz teh napisov, ga ppo««»* fa neposrednega življenja. Lrfud-> pomoA «ti* sIfelK V» še doslej oipazil. kar sem fcu; ljudje delajo radi. nekako z veseljem. Zdi se kakor da vedo, zakaj delajo. Italija gradi. Granfi v stvarntem in prenešenem pomenu besede. To je osnovni stavek, ki mora s njim začeti vsakdo, ki bi hotel pravilno označiti novo Italijo. In da Italija gradi, gradi za bodočnost, čutijo tudi ljudje, ki sami sodelujejo j» svojih močeh in na svojem mestu pri tej graditvi močne, velike Italije- V najmanjše podrobnosti gre to stremljenje po trdni, solidni graditvi države-imperija. Midva, ki potujeva po cestah, sva opazila najprej, kakšne mojstrovine so italijanske ceste. Po veČini so asfaltirane, široke 6 do 8 metrov. Povprečno na vsak kilometer srečaš — tudi v najbolj samotnih krajih v gorah — cestarja, ki cesto pometa, neguje, »umiva«, odstranjuje iz betoniranih jarkov vsako posušeno travico... Sreča vala sva oskrbovalce cest, ki so klečali na robu oeste na obeh kolenih in pulil s prsti, vsako posebej, majhne, komaj opazne travnate bilke, ki so zrasle šele po zadnjem dežju... Kilometrski kamni so Izdelani precizno, ko da bi prišli iz rok kiparja; pobarvani so v treh barvah (belo—črno— Sivo), fai kjer se je izsušena barva samo malo odluščila, že stoji pleskar z lončkom in čopičem v rotkah •.. kjer se je po kakršnem koli nesrečnem pripetljaja od-krtonil vogal kamna, leži že nov, da ga prihodnje dni zamenjajo s starim... Zato drvijo avtomobili po teh cestah kakor vragi Za njimi nd nobenega prahu. — Ob vsakem potočku, ki teče pod cesto, stoji v obeh smereh tablica z napisom, kako se imenuje. Ob italijanskih cestah je vse, kar U Se samo morda turista zantmafo, fimo, o» jTfflftfift g besedi JB " *' K" I N D * 2T24 MATICA* VINO V SODČKIH GORNJA RADGONA restil . * HalomeRanske »Cen?ec (er podobni, I navadno pisani, litografirani ali hektogra-f i rani, le redko pa tiskani listi t zbadljivimi epigrami, paskvili in pamfleti, ki so jih po največ pisali veseli Študentje so zlasti v minniem stoletju razburjali naša mesta in trge. Posebno imanitne so postale zbadljivke, ki jih je objavljal ljubljanski nožar in pesmar Miklavž Hoffmann v svojem rokopisnem listu >Der Messerschmieds-hammerc, pozneje je pa nagajal Ljubljančanom s slovenskimi verzi ter ea tudi s članki potegoval za poštenje in naprednost v javnem življenju. Kakor ee Ljubljančani sedaj nastavljajo pred tablami z ljubljanskimi dnevniki, tako so se nekdaj prerivali pred Hoffmannovim izložbenim oknom, kamor ja razobešal svoj vedno zanimivi list. Tudi Kranj, Skofja Loka in druga mesta so imela več takih šaljivih in satiričnih lietov s slovenskimi in nemškimi verzi, ki so zbujali med purgarji neznansko ogorčenje. Brez takih listov bi razstava slovenskega novinarstva nikakor ne mogla pokazati pravega domačega humorja, duhovite zbadljivo6ti in satire, zato pa prav vljudno prosimo, da taka liste poiščete in nam jjh brez odlašanja pošljete na posodo, saj prevzemamo za vse posojene nam predmete popolno jamstvo in jih takoj po razstavi nepoškodovane vrnemo lastnikom. Tudi vse letnika in posamezne Številke >Brenclja<, Levstikovega »Pavli-he«, Železnikarjevih >Sršenov< in »Škrata« ter drugih žaljivih listov potrebujemo več izvodov za razne oddelka razstave, zato smo pa hvaležni tudi za vsako posamezno številko. Predvsem pa prosimo naša društva za sezname vseh starejših časnikov in časopisov, ki jih hranijo v svojih knjižnicah. Društva bodo s tem pokazala, da res delujejo za prosveto. Za zahvalo objavimo njih imena. Pripravljalni odbor razstave slovanskega novinarstva, Ljubljana-Vele-6ejem. • Zanimivi ostanki starega rimskega "osta v strugi Dmve. Kakor smo že poročali, čisti strugo Drave pri Osijeku bager rečne plovbe in meče pri tem" iz struge tudi ostanke starorimskega mostu To kamenje je bijo visoko nakopičeno v strugi in je oviralo promet. Kustos osiješkega muzeja prof. Buntak pazljivo pregleduje ostanke rimskega mosta in na kamenju je našel zanimive napise | Veliko filmsko delo KREUTZERJEVA SONATA Lil Dagover Peter Peterseit Glasba L. van Beethoven, Čajkovski in Chopin Prijetno in zdravo osvežilo v poletni vročini je kozarec Rogaške slatine same, ali pomešane z naravnim sadnim sokom. Kakor pihljajočo sapico občutijo to Vaši notranji organi. Iz Ljubljane n— Nacionalni Ljubljani! Udruženje četnikov v Ljubljani vljudno vabi vse nacionalne Ljubljančane na svojo vrtno prireditev s plesom, ki bo danes 8. t. m. ob 5. uri popoldne na vrtu restavracije »Zvezda«. Sodeluje vojaška godba in pevsko društvo »Krakovo-Trnovo«. Nudila se bodo prvovrstna jedila kakor tudi pijača po običajnih dnevnih gostilniških cenah. Posetite nae polnoštevilno! Vstopnina je samo 5.-din in vam ne bo žal, da ste e tem gmotno podprli Udruženje četnikov, ki je odvisno le od ekromne članarine. Pridite ter v bratski ljubavi naprej za našega kralja Petra IL ter za evobodo in čast naše domovine nedeljive Jugoslavije! * Kongres železničarjev.manevristov v Banjaluki je bil zaključen v četrtek pozno zvečer. Združenje šteje preko 8.000 članov in kongresa se je udeležilo, kakor že znano, blizu 150 delegatov Soglasno, je bila sprejeta resolucija, ki zahteva po-' vrnitev vseh odtegljajev od leta 1931 naprej, doklade za naporno službo ter revizijo štetja let za priznanje pokojnine V tajnih volitvah je zmagala kompromisna lista dosedanjega predmetnika Golubo-viča. osvežuje in u— V spomin na velikega učitelja in voditelja hrvatskega naroda Stepana Radica bo v ponedeljek 9. t. m. ob 7. zjutraj v frančiškanski cerkvi maèa zadušnica, katere se bodo udeležili poleg v Ljubljani živečih Hrvaiov še mnogi njihovi prijatelji in spoštovalci velikega pokojnika. Odbor in Članstvo Hrvatskega kulturnega društva »Napredak« se bodo udeležili zadulnioe korporativno. Kraški teran — najboljši kraški pršut pri „Levu" TVRDKA androvo c. 4 dne 1. avgusta v nove večje prostore palača Viktoria — II. nadstropje Dvigalo na razpolago — Telefon 37-37 SREČKO LAPAINE GAJEVA ULICA 6 * Umrl je zaslužni prvak nekdanje hrvatsko-»rbske koalicije. V starosti 79 let je umrl daruvarski notar dr. Mirko Grahovac že kot študent se je vneto udejstvoval v narodnem pokretu v Bosni in Hercegovini, leta 1906 pa ga je hrvat-sko-srbska koalicija kandidirala prvič za narodnega poslanca v daruvarskem srezu. Njegov protikandidat je bil univerzitetni profesor dr. Müller in na narodno zavedne volitve je pritiskal ves teror režima. Dr. Grahovac pa "je vendarle zmagal in V hrvatskem saboru »o ga izvolili za pod-predsednika. Po dveh letih je bil sabor razpuščen in pri novih volitvah Je bil dr Grahovac izvoljen Skoraj soglasno. Ta izvolitev je bila najodločtnejSi protest proti absolutizmu. Ko je pozneje ban Toma-šič izdal zakon, da notarji ne morejo kandidirati za poslance, je dr. Grahovec vse svoje sile posvetil agitaciji med narodom. V Budimpešti se Je neustrašno boril za pravice tlačenega naroda in marsikaj je s svojo vztrajnostjo dosegel. V političnem in poklicnem udejstvovanju si ni pridotoid premoženja. Ker ni zapustil otrok, bodo dobili skromno dediščino njegovi nečaki, vso gotovino pa je v oporoki zapustil Sokolu, gasilcem, pevskemu društvu »Zori« in daruvarskim revežem. K večnemu počitku bo položen v Zagre- la Ornamente. Nekateri napisi po dobro u— Poroka. V soboto zvečer sta se po-ohranjeni, pri drugih pa se vidi, da so ročila v ljubljanski stolni cerkvi gospa dr. bile pozneje posamezne besede izklesane Mira Kuralt, zdravnica na drž. šolski pol To si zgodovinarji razlagajo na ta način, likliniki v Ljubljani, in g. dr. Niko Vonči-da so Rimljani na svojih stavbah, ko so na, zdravnik v umobolnici na Studencu. Češe izpremtajali režim, vedno izbrsali ime- etitamo! na prejšnjih veljakov, ka so izgubili svojo u— Poročila gta se 4. t. m. v frančiškao- veljavo in popularnost. Zaradi korektur eki cerkvi g. inž. Karel Kranjc in gdč. Mi- napisov se ne da ugotoviti, v kateri dobi lena Novakova. Mlademu paru obilo sre- je bil zgrajen rimski most Morda ga je Žel _ zgradil cesar Hadrijan, je pa tudi mogo- ■ če, da je bil most zgrajen v dobi cesarja jl\ | Trajana, ko so bili veliki vojni pohodi v I lonpc M AYIPPm godbe SLOGE* tej pokrajini rimskega imperija. Ko bodo UtUItO IiUlltCl l uwiMnmnRiwraannBnMMara» na kopnem vsi ostanki stebra rimskega x mostu, se bo mogoče le dala ugotoviti pri CeŠnOVarjU ra Dolenjski cesti doba graditve, a tudi, če to ne bo mo- goče, bo osiješki muzej prišel v poeest dragocenih ta zanimivih starta. JV(m mau • *** »? o8«™*» Ž*™?*"- Z BMW šestcilinderski voz dolgem članku opisuje sotrudmk zagrebških »Novosti« skrbi ta muke zagrebških dijakov, ki imajo popravne Izpite. Poprav-karjev je v Zagrebu nad 1.800 in na njihovo vest trkajo plakati: Srednješolski korepetitorji. ». Popravni izpiti... Temeljit pouk, zajamčeni uspehi... Sprejemajo se dijaki, ki imajo popravne izipite... Poučujejo diplomirani učitelji, itd. Po predmetih, iz katerih Imajo popravni iz- 7 pit, se zagrebški popravkarji nazivajo „ Nemci, Francozi, matematiki, zemljepisci, fiziki, naravoslovci, zgodovinarji, i. t. d. članek Je zaključen z naslednjim apelom: Torej, Francozi, Nemci, zgodovinarji, matematiki, itd. poprimite se dela! ée ni prepozno. Ce "so bile počitnice pokvarjene, se da še vendar lahko rešit} leto. A eno leto v življenju mnogo pomeni. Vprašajte svoje starše, koliko denarja stane eno vaše leto. Pamet v glavo! • Prednost apnenega dušika za jeSen-sko gnojenje. Dobra setev, dobra žetev. K dobri setvi pa spada tudi dobro gnojenje, to je gnojenje z dušikom, fosforno kislino ta kalijem Apneni dušik lahko mešamo s tomaževo žlindro, fosfatno žlindro in kalijevo soljo. Jeseni pognoj imo pred setvijo samo s tretjino do polovico za gnojenje potrebnega gnojila, drugo po-lovco gnojila pa raztrosimo pomladi. Apneni dušik, ki se nahaja v nitrofoSkalu ta nitrofosu Ima svojstvo imenitnega Zboljšanja zemlje. Apneni dušek razkužu-je zemljo ln uničuje seme plevela. —i KINO IDEAL ™ I Jean Harlow 1 Clark Gable, Wallace Beerj v filmu I Zlato Iz Singapore P. 13. Kasijan I--g 14 Ev^ebij I Danes ob 15., 17., 19. ln 21.15 url p. krajec ob 3.28 I _ N. 15. Vnebovz. P 16 Rok • Kočevski Dijaški dom sprejema gojen-ee srednješolce kočevske realne gimnazije T 17 Mlllca kot doslej. Pišite po prospekt • Pekoče noge, hude bolečine so v ne- s. 18. Jelena kaj minutah odstranjene, občutljivi gležnji, Ljubo ranjene noge so epet v redu po dobrodelni e. 19. Ludovik kopeli s soljo sv. Roka. Ne bodo vas nikdar več mučila kurja očesa in čevlje manj- P. 20. Bernard šib številk boste lahko nosili. Sol sv. Roka je pravi dobrotnik nog. S. 21. Ivana • Pri zaprtja, motnjah r prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec na- N. 22. Timotej ravne Franc Jožefova grenčice. 6čip ob 1.47 p. 23. Zdenko Tudi drugI garantirajo S let, aU za PERMA TEX to Se ne pomeni vse, T. 24. Jernej I ker Je Izdelan Ie Čistega mlečnega f J, gumija, ter Je zato kot dih lin In i e « t*«*« v» \ elastičen. PERMA TEX omogoča po- \ e. liuov. kt. 1 poln užitek. f Ing. G. Tönnies LJUBLJANA, Tyrseva c. 33 — Tel. 2762 Vaše zdravje čuva asta44 sladna kava >—Spomenike - grobnice * Vè kapele - stavbna dela <* IT 'É&SÉÉi f obloge ▼ marmorjih —» j \ BHl8a 11 izberete po nlzld ceni "i^fflM 11 Pri kamnoseško-Jo^SmbbÌ kiparskem podjetja FhANJO KUNOVAR, pokopališče Sv. Križ — Ljubljana Vremenska poročila Dozdevno vreme v avgusta po stoletnem koledarja Dan je dolg 15 ur, 3 minute do 13 ur 30 minut in se do konca meseca skrči za 1 uro 33 minut N. 8. Clrijak P. 9. Roman m. _ „- _ nestanovitno, skoraj T. 10. Lovrenc vsak dan dež S. 11. Suzana ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM v SiSkJ — Telefon 83-87 Materinstvo Borba matere za eksistenco svojega otroka Predstave v nedeljo ob 5., 7. In 9. uri v ponedeljek ob pol 9. Pri neredni itolid, napihnjenosti črevesja zaradi zagatenja, odvaja naravna »Franz-Josefova« grenčica zaostanke prebave, na-kupičene v črevesju. V zdravniški praksi se uporablja »Franz-Josefova« naravna grenčica s popolnim uspehom pri moških, ženah in takisto pri otrocih. ' Ogt. reg. 8. «»f. Ä 485/58. V torek: IDOL OPERE Nino Martini * Jugoslovenski »Ognji« po Evropi. Lanskega jesenskega mednarodnega kremačne-ga kongresa eo se udeležila vsa tri jugoslovenska društva za upepeljevanje mrličev, iz Maribora »Ogenj«, iz Zagreba »Plamen«, iz Beograda »Oganj« in so bili baš ti delegati na kongresu kar najprisrčneje pozdravljeni. Mednarodni odbor krematistov, ki se je tedaj osnoval v Pragi, je izvedel med tem obširno in temeljito statistiko o položaja društev za upepeljevanje mrličev po vseh il evropskih državah, ki so bile takrat zastopane po svojih delegatih na kongresu v Pragi. Ta odbor je nato razposlal vsem delegatom vprašalne pole za podatke in je te dni že izdelal temeljite elaborate na podlagi teh vprašalnih pol v 3 jezikih, francoščini, angleščini in nemščini ter jih razposlal po teh evropskih državah. Elaborat je zahteval ogromno dela in truda. Saj so prevedana vsa pravila društev za upepeljevanje mrličev s pravilniki, seve tudi jugoslovenekih. Obdelana je zakonodaja gleda upepeljevanja v posameznih državah, propaganda, poslovanje krematorijev itd., tako da je iz tega nastala prav debela knjiga. Po vseh evropskih državah či-tajo sedaj v glavnih mestih tudi o delovanju mariborskega »Ognja«, zagrebškega in beograjskega. Naša društva so torej na ta način skoro nehote opravila tudi lepo propagando za poznanje naših prilik v 11 evropskih državah. Konec septembra bo v Londonu na podlagi sklepa v Pragi že drug tak . mednarodni kongres za upepeljevanje mrličev in bodo tudi na tem kongresu zastopana jugoslovenska društva »Ognjev«. * Gorica—Sveta gora—Trst. Dva avtoizle-ta 14. do 16. in 18. do 20. t. m. Prijavite se takoj. Pojaenila pošilja »Družina božjega sveta«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17. * Žikine higienične krušne drobtine iz najfinejšega, posebnega peciva so absolutno snažne, okusne in zdrave. Dobite jih v ličnem četTtkilogramskem zavoju z vsaki špecerijski irgQXW* xaü is güska tacama 203. BEiSH»^äU otajte širite naročajte »J U T R 0«! * Združenje tapetnikov v Ljubljani pri-redi dne 15. t. m. sestanek vseh tapetniških mojstrov dravske banovine v Celju, kjer si bodo udeleženci ogledali Celjsko obrtno razstavo in se sestali k medsebojnemu razgovoru v važnih stanovskih zadevah. Sestanek bo v dvorani Obrtnega doma. Prijave sprejema Uprava združenja tapetnikov v Ljubljani. Vabljeni so vsi ta-petniki. * Pozor radi vpisovanja! Izbira šole je največjega pomena za vse življenje. Vpišite zaradi tega svoja otroke v Legatov enoletni trgovski tečaj, ki je sploèno znan zaradi svojih izbornib uspehov. Pojasnila in šolski program brezplačno. Vpisovanje vsak dan, tudi ob nedeljah, Maribor, Vrazova ulica 1 Lastni dijaški internat. * Koča na Pesku — Pohorje. Dne 15. avgusta ob proelavi 81etnice otvoritve koče na Pesku bo pri koči na Pesku Pohorski tahor, združen s planinskim rajanjem. Qb 10. bo pri koči sv. maša, nato zabava. Prijatelji narave, pridite in naužijte se kra« eot Pohorja ob idilični koft ni^èàkal^ viharne krajevne nevihte do krnica meseca malo sonca, po večini deževno vreme bodo spremljali ponekod prav močni nalivi PERMA TEX _ jaSOBCKAOUMM . »JUTRO« št. 183 t yUL 1937,* ti— Narodna čitalnica ▼ Sp. SiSkf priTedi danes 8. t m. v gostilni StepiB v Šiški svojo vrtno veselico z družabnim pestrim sporedom in plesom. Ker je prireditev kulturnega značaja in predvidena zgolj v propagandne ervrhe društva, je vstopnina nizka, samo 4 din od osebe. K obisku vabi vse odbor. _ ZOO V TIVOLIJU tik velesejma — odprt vsak dan od 10. do pol 20. ure! — Vstopnina Din 2.—, otroci Din 1.—. u_ Pošta pri Sv. Jakobu ima menda najslabši lokal in tudi najslabšo opremo izmed vseh ljubljanskih, dasi je tako močno fre-kventirana, da morajo stranke, zlasti prve dni v mesecu čakati po pol ure in več, da pridejo na vrsto. Prostor za uradništvo ima eno samo okno, ki bi ga moglo eventuelno odpreti, da dobi nekoliko zraka, sicer pa je do stropa zabarikadiran in ločen od prostora za stranke, ki ima vendar dvoje oken, da se more zračiti. V tem prostoru pa je zopet vse polno nedostatkov, ki bi se dali odpraviti z malimi stroški. Velik nedosta-tek je, da nimajo stranke prav nobenega prostora, kamor bi mogle odložiti svoje reči, aktovko in drugo, kadar stoje pred : šalterjean«. Tu je le kake štiri prste široka deščica in s to naj si pomaga stranka, kakor ve in zna. Tndi ni nikakih obešalnikov ali vsaj navadnih žebljev, da bi mogli moški obesiti svoj klobuk in si oprostiti roke, ko opravljajo z uradnikom svoje posle. Obdržati si morajo klobuk na glavi, kar je v poletnem času zaradi vročine skrajno ineprijetno, če že abetrahiramo vljudnost in spoštovanje do uradnišlva. Prosimo torej, napravite nam ob ^šalterjih« krog in krog široko polico in zabijte vsaj par žebljev za klobuke. KAMENINASTE CEVI BETONSKE CEVI TERRAZZO MATERIJAL BRUSILNE KAMNE Ima veliko zalogo JOS. CIHLAR, Ljubljana u_ Kolo jugoslovenskih sester Moste— Sv. Peter sporoča staršem, da se njihovi malčki vrnejo s počitniške kolonije pri Medvodah v ponedeljek 9. t. m. Pričakujte jih na kolodvoru ob 15.38. Otroci se počutijo dobro in so vsi zdravi. Hkratu ee društvo najtopleje zahvaljuje veem dobrotnikom, ki so pripomogli, da je bila naša kolonija tako številna. Posebno zahvalo pa izrekamo velikodušnemu dobrotniku, ki je iz lastnih sredstev omogočil dvajsetim otrokom enomesečno letovanje. Fotoamaterji! Vse kar se rabi za fotografijo — posebno pa kvalitetna amaterska dela v specijalni fototrgovini JANKO POGAČNIK, LJUBLJANA, Tyrèeva cesta 30. u_ Pevsko društvo Ljubljanski Zvon sprejema nove pevke in pe^ce. Vpisovanje od srede 11. t. m. do sobote 14. t. m. vsak dan od 19. do 21. ure v društvenih prostorih v Mestnem domu, desno, I. nadstropje. Odbor. u— Družbi sv. Cirila in Metoda je daroval g. dr. Josip Tičar, zdravnik v Ljubljani 100 din v počaščenje spomina prijatelja dr. Frana Kogoja, zdravnika z Jesenic. Iskrena hvala! u— Združenje krojačev, krojačic Jn sorodnih obratov v Ljubljani priredi 24. t. m. ekskurzijo po Gorenjskem in ogled tekstilnih tovarn. Odhod h Ljubljane ob 7. z avtobusom izpred hotela >Union«. Prijave za ekskurzijo pri združenju aLi pni predsedniku g. Možefu, Cesta v Rožno dolino štev. 12, do 19. t. m. ADVOKAT Dr. Vlado Grossitiann JE PRESELIL SVOJO PISARNO V LJUBLJANI v Tavčarjevo ulico štev. 2-II TELEFON ŠT. 38-33 DENTIST KOS KARL, Ljubljana DO 30. AVGUSTA NE ORDINIRA. PRDIARIJ DR. FRANJO RADŠEL, SPECIALIST ZA PLJUČNE BOLEZNI JE OTVORIL zdravniško prakso V MARIBORU — MAISTROVA 15 Rentgen. Telefon 2516. Ordinira od 11. — 12.30 in od 15. — 16. Dr. švajger Drago ne ordinira do 30. t. m. Dr. V. STACUL ne ordinira do 27- avgusta Dr. JOŽE JAKSA do 29* avgusta ne ordinira 1 —— —— ■ 1 ■ Dr. A. F. Ferenčak zdravnik za kozmetiko, srčne žile in hemoroide — Gajeva ulica 3 — Tel. 2447 ne ordinira od 10. do IS« avgusta u— Nesreče na eestali Kres lonea In kraja. Letni čas je z oživljenim prometom na cestah obenem sezona prometnih nesreči Včeraj je moral kirurški oddelek spet sprejeti v oskrbo dva ranjenca, ki sta dobila precej hude poškodbe pod kolesi avtomobila in voza. Iz Seničice pri Medvodah so pripeljali v bolnišnico ŽOletnega delavca Lojzeta Završnika, ki ga je dopoldne povozil neznan avtomobilist. Na Marijinem trgu, ki beleži precej pogoste nesreče, zlasti odkar je promet na njem urejen s čarobnim krogom okrog prometnega stražnika, pa je včeraj zjutraj okrog 8.30 neki voznik podrl 651etno brezposelno služkinjo Antonijo Pir-natovo. Kolo je šlo starki čez stopalo in ji zdrobilo sklepe, dobila pa je precej hude poškodbe tudi po obrazu in po životu. u— Tatinske kupčije s starim ielezjem. Čeprav je z gospodarsko krizo doživel kriminal neke vrste konjunkturo, je vendarle res, da so tudi tatinski posli prišli na psa. Ljudje kradejo dandanes reči, ki bi jih včasih živ krst ne povohal, kvečjemu, da bi jih odnašali otroci, da si prislužijo kakšen krajcar za bonbone. Tako so včasih otroci na deželi odnašali odloženo zidno opeko in staro železje, da so jih nudili naprodaj za skromen denar, danes pa so ti artikli važna panoga organizirane kraje in prodaje. Včeraj zjutraj je policija aretirala mladega brezposelnega delavca, ki je bil rojen nekje v Nemčiji, pristojen pa je nekam na Dolenjsko. V času brezposelnosti je obtičal v Ljubljani in preživlja se, kakor pač ve in zna. Včeraj je s tovarišem, ki pa se je 6rečno ognil aretaciji, z nekega dvorišča v Šiški odpeljal velik železen podstavek za kandelaber. Odpeljala 6ta ga v delavnico nekega mojstra, ki se ukvarja z nakupom starega železja in mu ga prodala za 134 din, čeprav je podstavek vreden vsa] trikrat toliko. Policija je tatu izročila sodišču, sitnosti pa bo imel tudi kupec, ki bi moral biti malo previdnejši pri prevzemanju takšnega blaga. u— Izlet v Postojnsko jamo in na povrat-ku k slovnostnemu odkritju spomenika kralja Aleksandra I. Uedinitelja na Rakeka dne 5. septembra, bo prirejen s posebnim vlakom. Odhod iz Ljubljane ob 7.10, povratek v Ljubljano ob 22. Bajna razsvetljava in velike prireditve v jamskih prostorih. Velika slavnost v obmejnem Rakeku. Znižana voznina od Ljubljane do Rakeka in nazaj 21 din (otroci izpod 10. leta 11 din). Voznina od Rakeka do Postojne in nazaj, vstop v jamo in k jamskim prireditvam ter skupni potni list 45 din (otroci izpod 14 let 30 din). Prijave se sprejemajo v pisarni Udruženja železniških uradnikov v Ljubljani, Masarykova ce6ta, hotel Miklič, 1. nadstropje, soba št. 125. Nadaljnja potrebna navodila bodo objavljena 3. 6eptemDra. u— Opozorilo! Vsi BMW vozači se vljudno opozarjajo, da bo tekom prihodnjega tedna na razpolago tu pri zastopstvu tvor-nièki monter, ki bo na željo pregledoval vozove. Informacije pri ing. G. Tönniesu, Tyrèeva cesta 33, telefon 2762. u— Turistični avtoizlet v Opatijo, Sušak za 70 Din. Informacije Putnik, Ljubljana, Gajeva ulica 3, telefon 24.72. u— Sokol Moste vabi. Danes ob pol 4. telovadni nastop Sokolskega društva Ljubljana—Moste. Po nastopu velika narodna ve selica s srečolovom in plesom. u— Dr. Kailay, zobozdravnik-specialist, ne ordinira do 22. t. m. u— Zapora ceste. Mestni gradbeni urad sporoča, da bo Gorupova ulica zaradi popravila cestišča od danes dalie za promet z vozili zaprta. u— Kopališče pri Slonu ostane zaradi snaženja do preklica zaprto. Rezanje kurjih očes ©e pa izvršuje še nadalje. — Uprava. u— Izgubljena listnica. Na poti iz Sne-berja proti Ljubljani je bila izgubljena listnica z dokumenti in približno 200 din denarja. Najditelj naj jo vrne proti nagradi na naslov: Ivan Krušič v Ljubljani, Prešernova ulica 8. u— Registr. blagajne in knjigovodstvene stroje, Vam strokovno popravi Boris V. Simandi, Ljubljana, Dvorakova ul. 3. telefon 24—07. Iz Celja e— Gradnja Sokolskega doma v Vojni- ku. Sokolsko društvo y Vojniku bo začelo prihodnje dni graditi lasten dom. Tako bo končno uresničena prepotrebna zamisel, da dobi sokolska družina v Vojniku svoj dom in svojo telovadnico, ki bo obenem gostoljubna streha za vse prireditve tamkajšnjih nacionalnih društev. e— Nadaljevanje regulacijskih del na Savinji. Celjska »Nova Doba« objavlja: 2e junija je b?'a izvršena licitacija regulacijskih del v tretji etapi Savinje. Sedaj smo že v avgustu, pa se dela še vedno niso pričela. Vse kaže, da bomo letos spet prišli v pozno sezono, kar ni v interesu stvari ter je v občutno škodo ogromnega števila brezposelnih, ki težko čakajo na delo in zaslužek. Vsi pogoji, da bi ministrstvo za gradnje oddajo del odobrilo, so bili že davno podani, ovira je bila samo še v tem, ker komité ministrov še ni odobril vsote, ki je določena dravski banovini za javna dela. Pred tedni pa smo v listih že čitali, da dobi dravska banovina po ugotovljenem ključu iz državnega fonda za javna dela, ki črpa svoje dohodke iz državne trošarine na cement in hidravlično apno, letos 7.5 milijona din, od skupne vsote 70 milijonov din, ki se dodelijo banovinam. To je bilo objavljeno že sredi junija, pa bomo skoro sredi avgusta, a dela na Savinji še vedno počivajo. e— šahovska tekma med kombiniranim moštvom Celjskega šahovskega kluba in šahovskim klubom iz Trbovelj se bo pričela danes ob 9. dopoldne v mestni narodni šoli v okviru Celjske razstave. Igrali bodo na 8 deskah. Zmagovalno moštvo bo prejelo šahovsko uro, darilo razstavnega odbora. e— Umrla je v petek ob 18. v Miklošičevi ulici 8 po daljši bolezni v 83. letu starosti ga. Josipina Hühnerbeinova, mati modistke ge. Aleksandre Kosmačeve. Pogreb bo danes ob 15. iz hiše žalosti na mestno pokopališče. V celjski bolnišnici je umrl v petek zvečer 59-letni upokojeni rudar Leopold Turnšek iz Celja, ki je bil v zadnjem času oskrbnik igrišča SK Celja na Glaziji. — Na Cesti na grad 54 je umrl 37-letni zlatar Feliks Svetlin. Pokojnim bodi ohranjen blag spomin, svojcem naše iskreno sožalje! e— Hrbtenico si je zlomila. 43-letna dninarica Terezija Vehkova iz škalc pri Konjipah je padla s skednja deset metrov globoko ter si zlomila hrbtenico in se tudi močno poškodovala po glavi. Smrtno nevarno poškodovano ženo so prepeljali v celjsko bolnišnico. — Na cesti na Svetju nad Celjem je neki Karel Ojstršek v četrtek zvečer napadel 25-letnega dninarja Jožeta Rozmana s Svetja ln ga z nožem trikrat zabodel v levo roko. Tudi Rozman j* ■ tafttfnldri - Kdaj ste elegantni? v Cisto preprosto: kadar dober okus izpopolni modo! Radi tega se tudi nosi le vsakemu čevlju primerno nogavico. Večja izbira nogavic ni danes noben luksus več — kajti volnene ali svilene nogavice, ki se po vsakem nošenju operejo v blagi peni milnih lusk LUX, so bolj trpežne in se lepo priležejo k nogi. 1 m i ZA VSE B O L J šE STVARI e— Drzen vlom. V petek okrog 17.30 se je splazil 37-letni delavec Mario S. iz Pulja, italijanski državljan, skozi okno v stanovanje posestnika Orozla v Medlogu pri Celju. V stanovanju si je prisvojil 8700 din gotovine, fotografski aparat, moško obleko in nekaj perila v skupni vrednosti 13.000 din. Plen je zavil v rjuho, odklenil vrata sobe in jo mahnil proti Pe-trovčam. Kmalu se je vrnila Orozlova hčerka domov. Ko je opazila, da so vrata odklenjena, je vprašala očeta, ki je sedel za hišo, zakaj niso vrata zaklenjena, šli so pogledat in takoj ugotovili, da je bil tat v hiši. Poklicali so sosede, ki so se takoj odpeljali s kolesi na razne strani. Orozlov sosed je med Levcem i* Petrov-čami dohitel storilca. Obvestil je ljudi, ki so storilca obkolili, nato pa je poklieal orožnika, ki je Maria S. aretiral. Pri aretirancu so našli še ves denar, ostali plen pa je bil malo prej skril na nekem hmeljišču. Maria S. so izročili okrožnemu sodišču. ŠIVALNE STROJE, tehnično izpopolnjene znamke Haid & Neu, razstavlja na Celjski razstavi trgovina JOSIP URŠIC, CELJE, NARODNI DOM. Cene nizke in ugodni plačilni pogoji. e— Samo do 14. t. m. je čas, da obnovite v podružnici »Jutra« v Celju srečke drž. razredne loterije za zadnji, glavni razred. KINO METROPOL, prinaša danes ob 10. in 14. uri matineji »KDO JE KDO« (Wer ist wer) ? Ob 16.15, 18.15 in 20.30 film skrajno napete vsebine »PESEM OBTOŽUJE«. Jutri ob 16.15, 18.15 in 20.30 film divnih naravnih posnetkov »ORLOVO GNEZDO« — (Hansi Knoteck-Paul Richter). Iz Maribora a— Po 40 letih. Ne bili bi pravični napram naši javnosti, če bi ji zamolčali pomenljiv jubilej, ki so ga v torek in sredo v našem mestu obhajali nekdanji učenci prvega razreda nižje slovenske gimnazije v Mariboru. Marsikdo se je zvedavo oziral po gruči osivelih gospodov, ki eo ee veselo fogovarjaje kretaü po mestnih ulicah, }K) Mariborskem otoiku in Mariborskem tedtiu. Ti gospodje najrazličnejših stanov eo pred 40 leti maturirali na tukajšnji gimnaziji, kar je tem pomembnejše ker je takrat vsa naša javnost z nestrpnostjo pričakovala, kako se je kaj v pouku obnese] prvi razred slovenske paralelke. Fantje so se sijajno držali. Od 41 dijakov jih je 40 položilo zrelostne izpite, med njimi cela vrsta z odličnim uspehom. Od teh jih je tekom štirih desetletij umrlo 12, ? sta s? neznano kje i^eubila, 10 jih je iz raznih vzrokov ostalo doma. ostalih 17 p? je pr'šlo k proslavi. Z malo izjemo so še danes vsi aktivno v službi. Proslave so ee udeležili tudi nemški tovariši iz Avstrije. Sodeč po veselih obrazih in prisrčnih besedah "b priliki elavnosti in zahvalnih govorov se je pač videlo, da je bila velika ljubezen in prisrčna kolegialnost med vsemi navzočimi, ki so si po tako dolgih letih prvokrat zopet stiskali roke. S posebnim veseljem pa se mora konstatirati, da vsi Avstrijci, pretežno rojeni Mariborčani, prav dobro obvladajo naš jezik in da so prav lahko sledili pogovorom, kakor so pač običajni pri takih in sličnih dogodkih. G. prelat in pro-rektor dr. M. Slavič je v sredo v Alojzijevi cedevi oelebriral službo božjo za vse rajne tovariše in s Te Deumom za žive končal cerkvene obre le. G. dekan Anton Strgar pri Mariji Magdaleni pa je že v drugič bogato pogostil vse svoje tovariše in celo svoje pevce povabil, da z lepo ubranim petjem po svoje pripomorejo k večji proslavi pomembnega dneva. a— Sokolsko -slovo. Na prisrčen način se je Sokolsko društvo I poslovilo te dni od odhajajočih bratov oficirjev in pod-oficirjev tukajšnle inženjerske podofi-cirske šole, . Toßle poslovila, besede n «M» rvoril br. starosta J. Moharko, br. podpolkovnik V. Cen er, br Sosič, br. Kralj in drugi. Bratsko, prijateljsko razpoloženje so povzdignili z vnetim petjem vrli Jadranaši. Govorniki Sokoli so želeli odhajajočim na novem mestu čim več sreče in napredovanja. a— Mariborski dijaki s kole8! po Itali ji Staupina dijakov tuk. realne gimnazije", ki je v lanskih počitnicah pod vodstvom priljubljenega prof. V. Gmntarja prepotovala na kolesih bratsko češkoslovaško republiko, si je letos v poučne svr-he izbrala smer preko kraških klancev v Italijo, kjer so si ogledali Riviero, Genovo, Piso, Florenco, Padovo in Benetke. Svojo poučno turo 2200 km so zaključili v 26 dnevih in so se te dni vrnili na svoje domove. Mladi, krepki fantje so povsod zbujali pozornost, poudarjajoč svoje ju-goslovemstvo in odgovarjajoč na neimške pozdrave s klici: zdravo in živiijo. Po nesli so pa v Italijo tudi našo lepo pesem in niso radi tega nikjer naleteli na kakšno ne razpoloženje, a— Davčna potrdila za šolnino. y smislu zadevnega razglasa davčne upmaiveza mesto Maribor se izdajajo davčna potrdila za šolnino osebam, ki imajo predpisane davke pri davčni upravi in se stranke opozarjajo, da si tozadevna potrdila čim preje preskrbijo v sobi št. 1 a. Kolek za prošnjo 10 din, na pofcrdlio 20 din. a— Prekrasni izleti »Potnika«, Maribor z novimi luksuznimi avtokari Avgust; 11. do 12 Graz, vključno vizum 110 din; od 14. dò 15 Mariazell, vključno vteum 200 din; 15. K°čevje, glavna skupščina Ciril-Metodove družbe 150 din; 15. do 21 Visoke Tatre (CS. R.), popolen aran4man 2.000 din; 15. do 22. Dolomiti, München, Gros»glockner, popolen ananžman 2.100 din Pavšalno potovanje na Jadran: 4. do 19 ' septembra; Makarska, vežnja z železnico in pomikom, popolen aranžman 1.500 din. Izkoristite redko ugodno priliko, prijavite se takoj za užitkapoln« izlete! Prospekti, informacije in prijave »Putnik«, Maribor. a— Slovensko obrtno društvo vabi vse obrtništvo v Mariboru, da se danes v nedeljo ob 8.30 na glavnem kolodvoru udeleži sprejema varaždinskih tovarišev obrtnikov, ki pridejo obiskat Mariborski teden in elektrarno Falò. a— V penzionatn Učiteljskega doma je prostih nekaj mest tudi za neučiteljske sinove. Prijave za sprejem naj ee vlože do 20. avgusta. Prvenstveno se sprejemajo mlajši dijaki, a_ Razburljiv dogodek na sodišč«. Pred sreskim sodiščem se je zagovarjal® 82-tet-na Angela 0. k Maribora zaradi neke žar litve. Med razpravo se je tako razburila, da je segla po stekleničioi, ki jo je imela pri sébi ter izpila pred sodnikom neko kns-fino Prepeljali so jo nezavestno v sploano bolnišnico, kjer so ]i rešili življenje. Z Jesenic S— Zvočni kino Radio predvaja danes v nedeljo ob pol 9. zvečer (ob 3. pop. samo ob slabem vremenu) velefilm >Lažni vitez«. Med dodatki tudi domač kulturni hlm n Paramountov zvočni tednik. Sledi >Skozi puščavo«. * Iz Novega mesta U— Kino »Dom« v Sokolskem doma bo predvajal danes v nedeljo ob 16., 18.30 in 20.30 milijonskj zvočni film »Car Kalifornije« (Suterjevo zlato). Režija in v glavni vlogi Luis Trenker. Predigra: Paramoun- Iz Ptuja j_ Ptujski Dijaški dom sprejema gojence, ki želijo obiskovati realno gimnazijo ali meščansko šolo. Vzgoja v zavodu ne glede na poklic, kateremu se bodo gojenci posvetili. Pouk v vseh obveznih predmetih. Prostori so moderno urejeni. Vzdrževalni-na mesečno 450 din se plača naprej. Prijave, navodila, prospekte daje vodstvo Dijaškega doma, Ptuj. j— Izlet dekliške osnovne Sole v Ptuja pod vodstvom ge. upravitelji ce Segtulove na Jadran aa DriUtfuie k kram. Otroci aa va- Delibo vključno žrebanje 34* kola državne razredne loterije bo ineuno od il augusta io 13. septembra t. L •i »» »» »» »> »» »» »i t» »» ». »i Dobitki: 1 premija ti Dio 1 1 1 1 5 dobitkov pt Din 10 10 10 is is 15 20 ZOO ISO 300 400 500 1650 33600 «i »» »» »» •t »♦ rt ti »» »» i* »• »» »» »» *• i» »» »» ♦♦ i» »» »> »i <* it •* »» »» >• i« »» »» »» n • i • < 2,000.000.— 1,000.000.— 500.000.— 400.000.— 300.000.— 200.000.— 100.000.— 80.000.— 60.000.— 50.000.— 40.000.— 30.000.— 20.000.— 10.000.— 8.000.— 6.000.— 5.000.— 3.000.— 2.000.— 1.000.— skopaj Si miliionov flinap Cena srečk: Vi srečka % srečke din 1000.— din 500.— Va srečke din 250.— Strogo solidna, točna in diskretna postrežba! Originalne srečke za to žrebanje razpošiljamo samo proti predhodnemu plačilu. Glavna kolektura Državne razredne loterije A.REIN.DRUG ZAGREB GAJEVA 8 • ILICA 15 seli, zdravi in vedno dobre volje. VideK so mnogo in se bodo v ponedeljek ponoči vrnili k svojim staršem. j— Na lahek način so hoteli dobro z®-složiti. Na sejmu v četrtek sta dva kramarja prodajala neki prašek, ki sta ga imenovala »francoski parfam«. Trdila sta, da ga je treba raztopiti v čisti vodi, pa je parfam gotov. Prašek je bil bel in spravljen v zavitke raznih barv Zavitek «je stal 2 din. Ljudje, ki so kupili te zavitke, so doma napravijali parfem, ki pa na žalost ni imel nikakega duha. Nekateri so zadevo prijavili policiji, ki je dognala, da je bil prašek kupljen v neki trgovini v Ptuju, in sicer Je bil prašrk sol aa fiksiranje fotografskih plošč. Sol ju Je stala približno 40 din, a kramarja sta kasirala okrog 800 dim. Zadevo je dobilo v roke sodišče. Iz Zagorja z— Kakšne bodo minimalne mezde v nagi banovini. »Slovenec« je poročal, da bo mezda znašala 2 do 3 din na uro. Cene živil in tudi drugih potrebščin so se zvišale, le plače so ostale, kakor so bile, kolikor jih niso celo znižali. Kakor se čuje, se naimerava v vseh večjih krajih ustanoviti skupni akcijski odbor delavcev in nameščencev, ki bodo v skupnem delu morda le kaj dosegli. z— Rudarji bodo gradili svoje hiše. Kakor se čuje, bo okrog 20 rudarjev postavilo svoje lastne domove Trboveljska družba je namreč po vseh rudnikih obvestila rudarje, ki si hočejo zgraditi svoje hiše, da dobe brezobrestno posojilo. Zemljišče si mora vsak prej kupiti, ker šele takrat prejme odmerjeno vsoto. Seveda mora podpisati vsak tudi še reverz, ki je Obvezen, dokler ni odplačan v obro- m nas »JUTRO« U 1Š5 -Nedelja. S. .VIII. 1937/ Rafael Sabatini: 31 MORSKI KRAGULJ Gnsarski roman Zmagal Je. Ker so bili pa ujeti sužnji državma last, se je maral zavezati, da jih najprej odkupi od držaje. Nato ame storiti s svojo lastnino, fear ga. je volja. Tako je modri in pravični Asad razsodil spor, in Offiver reis se je pokoril njegovi odločitvi. Od tistega trenutka je kupil vsakega angleškega sužnja, ki je stopil na alžirska tla, ter mu podaril svobodo in sredstva, da se je vrnil v domovino. To ga je staio vsako leto precejšnjo vsoto, aa sir Oliver jle bogatel tako inaglo, da je zlahka plačeval ta davek. Skoraj je bilo že podoba, kakor da bi bil vitez ob svojem aovean žiroljenju pozabil cornsko domovino in žensko, ki jo je ljubil; toda nekega Öne je med mnogimi angleškimi mornarji, ki jih je Biskain el Borak, njegov poročnik, ujete pripeljal v Alžir, našel mladega cornskega mornarja iz Helstona, Temu mornarju je bilo ime Pitt, in sir Oliver je poznal celo njegovega očeta. Vzèl je mladega človeka s seboj v krasno palačo nedaleč od Bab el Ueba, v feaiteri je stanoval, ravnal z njim kakor s čislanim gostom, presedel V razgovora b nJim vso poletno noč, ga Izpra-ževal vse mogoče o domačih kntfh ia ljudeh ter mu tako počasi izvabil drobne dogodke zadnjih dveh let, odlkar ni bil več doma. Pripovedovanje comskega famta je bolestno obnovšo sliko minulosti, ki ji je bil sir Oliver obrnil hrbet, ko je postal moslem in gusar. Kes in divje hrepenenje, dia U se vmt domov, sta mu napolnila prsi. Rozanmmda mu mora odpreti vrata, ki jih je, preganjan od nesreče, zaloputnil za seboj. O tem, da bo to storila, kakor hitro zve resnico, ni mogel dvomiti. In zdaj tudi ni bilo več vzroka, da bi ji skrival resnico ter prizanašal malopridnemu bratu, ki ga je danes prav tako sovražil, kakor mu je bill nekdaj drag. Skrivaj je spisal dolgo pismo, v katerem Je brez pridržka povedal vse, kar se je bilo zgodilo po njegovem ugrabljen ju. Pismo bi bilo ganilo kamen do solz, ne le, da, je strastno zatrjevalo njegovo nedolžnost, ampak pripovedovalo je Roza-mimdi tudi o listini, ki je morala ovreči poslednji dvom in ki naj bi jo sel predal hkratu s tem pisanjem. Zakflinjal jo je, naj predloži njegovo žalostno usodo kraljici in mu izpoeluje možnost, da se vrne na Anglešfko ter dolbi odpuščanje za odpad, h kateremu ga je nesreča prisilila. Obsul je mladega Cornwallca z darili ter mu zabičfl, naj Rozamundi osebno izroči pismo in per-gamen. Dragocena listina je ležala dobro spravljena v penarrowski knjižnici med stranmi stare knjige o lovu s sokoli. S pomočjo sluge NiM«sa naj bi Pitt dobil ta pergamen r roke. P«i prvi priložnosti, Id se > ponudila, je Sakr el Bahr poslal svojega gosta t Genovo, da se je tam vkrcaj na angieéko tadjo. Tri mesece poaneje je dobil od Pitta odgovor, takisto preko Genove, ki je živela z Alžirom v miru ter posredovala zvezo s krščanskimi deželami. Pitt mu je poročal, da je našel listino in jo s pismom sira Oliverja vred izročil gospodični RoBMmund» Godolphinsfei, ki stanuje zdaj v Arwenacku pri siru Johnu KiMigrewu. Kakor hitro je pa zvedela, po Čigavem nalogu prihaja k nji, je pismo in pisanje neprebrano vrgla v ogenj ter ga zapodila. Tisto noč po prejemu te novice je prebil afa-Oliver na svojem dišečem vrtu, in njegovi suiaiji so vsi prestrašeni pripovedovati, da so ga slišali, kako je ihtel. To je bil njegov poslednji jok; od tiste ure je postal neprediren, brezobziren, okruten in porogljiv. Tudi se ni nikoli več potrudil, da bi odkupil le enega samega angleškega sužnja; eroe m« je bilo okamenelo. Tako je minilo pet let od tiste pamladine noči, ko ga je bil Jasper Leigh potolkel na tla. Njegova slava se je širila, njegovo ime je postalo strah vseh, ki so pluli po morju; brodovja so se odpravljala z Malte, iz Napolja in Benetk, da bi storila konec njegovim divjim gusarakim podjetjem. Toda Allah je držal roko nad njim; nikoli se ni Sakr el Bahr spustil v bitko, ne da bi pripel na zastavo polmeseca venec zmage. Tisto peto leto spomladi ga je došlo novo Pit- tovo piano ter mn dokazalo, da hvaležnost le Hi bila izumrla na svetu. To pismo je spet odprlo staro rano, da, dodalo jI je celo novo bol. Sir John KiMigrew je bSl PiJtìta prisilil, da je podal izjavo o ÖÄverjevem prestopku k istemu in s tem omogočil sodišču, da je proglasilo sira Oliverja za pravno mrtvega in njegovega po poli brata, plemiča Lionela Tressiliaaa, za postavnega dediča premoženja. Pitt jè zatrjeval svojo globoko bol, da je v nevednosti tako slabo poplačal sprejete dobrote ; če bi bdi slutil posledice, bi se bil dal rajši obesiti, kakor da bi bil črhnil besedico. Do tod je bral sir Oliver brez vsakega čuvstvn mimo hladnega zaničevanja. Toda prišlo je še nekaj drugega. 1*13030 mu je namreč sporočalo, da se je gospodična Rozamunda nedavno tega po dveletni odsotnosti vrnila iz Francije in se zaročila z Lionelom. Svatba da bo julija meseca. Nadalje je zvedel, dia s2r John KiUigrew podpira to možitev, s katero bi bila Rozamunda preskrbl jena in varno spravljena pri soprogu, zakaj vitez kani itd spet na morje in baš ta mah pripravlja lepo ladjo za vožnjo v Indijo. Pisec je še dodajal, da vsi pozdravljajo Rozamundi no možitev, ker bosta potem penarrowsko in godolphinsko posestvo združeni v eno gospoščimo. Sakr el Bahr se je zasmejal; torej niso pozdravljali te zveze zajradi nje same, ne, zgolj zato, ker je pomenila združitev dveh zemljišč. Svatba dveh parkov, dveh grajskih posestev! Da gre hkratu za dve človeški bitji, je bilo samo slučajnost. SPORT Juniorsko državno prvenstvo v plavanju Včeraj je bil dan predtekmovanj; dopoldne sta bili se dve tekmi v waterpolu ter finali v skokih juniorjev in seniork Ljubljana, 7. avgusta Ob ogromni udeležbi plavalnih klubov se je davi ob 9. začelo juniorsko državno prvenstvo v plavanju, waterpolu in skokih, kakor tudi seniorsko prvenstvo v skokih. Današnji spored obsega razen skokov le predtekmovanja, zaradi česar cdziv občinstva ni bil tako velik in so gledalce sestavljali pretežno tekmovalci. Vreme je bilo izredno lepo, solnce vroče in temu primerna tudi voda. Čeprav so bili v plavanju dopoldne le predteki, so bili v nekaterih panogah doseženi izvrstni in močno izenačeni rezultati, ki obetajo v finalih krasne borbe za centimetre. Zaradi slabih izkušenj na prejšnjih prvenstvih, je bilo povsem pravilno sklenjeno, naj startajo v vsakem predteku le po 3 tekmovalci, kar je sodnikom pri določanju vrstnega reda znatno olajšajo poslovanje. Za finale so ee plasirali po času najboljši ter ni odločal placement v predteku. V waterpolu je bil 6pored nekoliko izpr»-menjen, ker je Viktorija že dan pred tekmovanjem preklicala svojo prijavo. Na prvenstvu sodelujejo klubi: Galeb Sovi Sad (G), Jadran, Ercegnovi (JE), Jadran, Split (JS), Jug. Dubrovnik (Ju), Ilirija (I), Sever, Beograd (S), Viktorija, Su-čak (V) in Zagrebški plivački klub (ZPK). Kratice v oklepajih bomo uporabljali pri vseh sledečih točkah. Tehnični rezultati 50 m prosto juniorji 1. predtek: 1. Mitrovič (Ju) 30.2, 2. Doki -stic (JE) 31.2, 3. Margetič (S) 31.5; 2. predtek: 1. Klein (ZPK) 30.1, 2. Pestev-žek (I) 30.3, 3. Kujundžič (S) 31.9; 3. predtek: 1. Tresič (JS) 30.6, 2. Friedrich (I) 31.8, 3. Subotič (JE) 32.8; 4. predtek: 1. Grakalič (JE), 2. Fusman (ZPK) oba 31.2; 5. predtek: 1. Ciganovič (Ju), 2. Skarpa (I) oba 30.5, 3. Drezga (JS) 30.8; 6. prod-tek: 1. štakula (Ju) 27.6, 2. Karam (JS) 31.1, 3. Vidovic (JE) 34.1; 7. predtek: 1. Defilipis (ZPK) 28.9, 2. Curtini (V) 29, 3. Lasic (Ju) 31.4; 8. predtek: 1. Zigurski (S) 30.1, 2. Bel an (ZPK) 30.fi. V finale, kjer se bo plavalo v 3 skupinah po 3 plavači. so se plasirali: Milrovič (Ju), Klein (ZPK), Pestevšek (1), Ciganovič (Ju), Skarpa (I), Štakula (fu), Curtini (V), Defilipis (ZPK) in Žigurski (S). Najboljši čas Štakula 27 6. 100 m prosto juniorke 1. predtek: 1. Beara (JS) 1:17.6, 2. Radica (JS) 1:27, 3. Orlic (Ju) 1:41 d- 2. presek: 1. Fine I (I) 1:28.2. 2. Siriji* (ZPK) 1:34.4, 3. Radoničic (Ju) 1:34.8: 3. predtek: 1. Krm potié (V) 1:23.2, 2. Boršic (V) 1:20.3, 4. predtek: 1. Petrušič (.JS! 1:20.3, 2. Ožego-vič (JS) 1:30.4. V finale je prišlo najboljših osem: Radica (JS), Beara (JS). Šuljič (ZPK), Fine I (It. Krmpotič (V), Boršič (V), Ožegovic (JS) in Petrušič (JS). Najboljši čas Beara 1:17.6. 100 m hrbtno juniorji t. predtek; 1. Schell (I) 1:18, 2. Klein (ZPK) 1:20. 3. Orijental (Ju) 1:24.8; 2. pred- tek; 1. ijakašun (J S) 1:22.4, 2. Perfeta (J S) 1:22.5, 3. Pestevàek (I) 1:23.2; 3. predtek; 1. Drobnič (ZPK) 1:21.4, 2. Lasič (Ju) 1:25.8. 3. Petkovič (S) 1:29.8; 4. predtek; 1. Bijelič (S) 1:21.3, 2. Harinski (ZPK) 1:28, 3. MarčiC (Jn) 1:31.8; 5. predtek; 1. Negove-tič (V) 1:21.2, 2. Ciganovi« (Ju) 1:21.8, 3. Tiran (I) 1:34; 6. predtek. 1. Krstič (S) 1:27.8. 2. Mrdjen (J E) 1:30.2; 7. predtek; 1. Belan (ZPK) 1:18.8, 2. Miklauc (I) 1:80.& V finale pridejo Klein (ZPK), Schell (I), Bakašun (J S), Drobnič (ZPK), Bijelič (S), Ciganovič (Ju), Negovetič (V) in Belan (ZPK). Najboljši čas Schell 1:18. 100 m prsno juniorke 1. predtek; i. Oriič (ju) 1:38.6, 2. šdpoš (G) 1:45.4, 3. Petkovič (S) 1:52.2; 2. predtek; 1. Binder (T) 1:41.2, 2. Knego (Ju) 1:49.6; 3. predtek; 1. Werner (I) 1:38.2, 2. Loog (ZPK) 1:52.6, 3. Bahlaitner (S) 2:02.2: 4. predtek: 1. Fine I (I) 1:38. 2. Oanddič (V) 1:44. V finale pridejo šipoš (G), Orlič (Ju), Petkovič (S), Knego (Ju), Binder (D. Werner (I), Fine I (1), Candrlič (V). Najboljši čas Fine 1:38. 4X50 m prosto juniorji 1. predtek; 1. ZPK I 1:58.4. 2. Sever I 2.-04.8, 3. Se ven- II 2:13.2; 2. predtek; 1. Jug I 1:59, 2. Ilirija I 2:04, 3. Ilirija II 2:10; 3. predtek j 1, Jadran S 1 2:03.4, 2. Jadran E I 2:04.6, 3. Jug n 2:04.8; 4. predtek: 1. ZPK n 2;05, 2. Jadran S H 2:07.2. V finale pridejo ZPK I, Sever I, Jug I, Ilirija I, Jadran E I, Jug- II, Jadran S I, ZPK II. Najboljši čas ZPK I 1:58.4. Plavalni spored je bil s teun končan in sta sledili dve izločilni tekmi v waterpolu, kjer sta ee Ilirija in ZPK plasirala v finalno skupino in se bosta borila za 3. in 4. mesto. Ilirija : Sever 9:2 (4:2) Sigurna zmaga znatno boljšega moštva. Izkazal se je zlastii Skapin. ki je sam zabil 7 golov. Sodil je prav dobro g. Drčič iz Ercegnovi. ZPK : Jadran, E. 6:1 (3:0) Zagrebčani so amago zaslužili, ker so bili bolj homogeni in hitrejši. Sodil je izvrstno g. Kramaršič. Finali v skokih Sledile so prve finalne točke. Junioreko državno prvenstvo v skokih »i je priboril Rojna (I) 43.96 točk, 2. Rajačič (Ju) 40.94, 3. Sadar (I) 35.16, 4 .Selan a) 33.52, 5. Paternu» (I) 23.52. Stanje prvenstva v juniorskih skokih: Ilirija 22, Jug 8 točk. Pri skokih s stolpa za seniorke je nastopila samo Kržan (I) in si priborila naslov državne prvakinje s 24.24 točkami. Stanje prvenstva r seniorskih skokih: Ilirija 13 točk. Dopoldanski spored je bil končan ob 14. in se je nadaljeval ob 14.45, (Poročilo o popoldanskih dogodkih v kopališču Ilirije objavljamo na 2. strani!) Obračun Ilirije pred zaključkom tekmovanja za Jadranski pokal Sicer je malo zgodaj govoriti o Iliriji kot zmagovalcu, saj morata odigrati še Viktorija in Jadran 12. t. m. zadnjo tekmo v Splitu, pa vendar ima naša Ilirija že toliko točk, da je nihče več ne more do-sečv, če bi spravil še tako zmago. Po šestih odigranih tekmah je prav, da malo pogledamo celokupni uspeh tega tekmovanja. Ta je vsakor za Ilirijo zelo laskav. Sest tekem ima moštvo Ilirije za seboj, od teh pet dobljenih, eno tesno, komaj za točko izgubljeno. In vs« te tekme v kratkem času od 10. julija do 2. avgusta. Tekmovalcem pa se ni prav nič poznala utrujenost, kakor so nekateri prerokovali, pač pa so dosegli baš v zadnj: tekmi najlepše rezultate, ki so jih uvrstili celo med najboljše v Evropi. Kaj je najboljšega ? Kader, s katerim sedaj razpolaga Ilirija, mora biti v bodoče temelj in jedro vsake jugoslovenske reprezentance, ki hoče doseči uspehe. Wilfan, Cerer, Fritsch, Mihalek, Schell, Ziherl so 'mena, ki jih bomo do nadaljnjega morali videti vedno znova v seznamu jugoslovenskih reprezentantov. Kljub nekaterim drugačnim glasovom je Wilfan letos kot vedno vendatle naš najboljši plavač. Proti svojim najmočnejšim nasprotnikom je z lahkoto zmagal in postavil čase, ki so letos še nedoseženi. Nekajkrat je plaval ležerno, saj je bMo prvo mesto Hirijanom sigurno, pa so njegovi »prijatelji« že ugibali, da je v slabi formi. O Cererju pisati je skoraj škoda, saj vsakdo dobro pozna tega simpatičnega pla-vača, ki je stalno prvi in s svoj-'m nastopom stalno zadivlja gledalce. Zato je bil tudi na Sušaku njegov rezultat 2:52.2, ki ga postavlja med najboljše evropske prsne plavače, pozdravljen z velikim navdušenjem. Fritsch je letos v najboljši formi. Reden trening, to je glavno zanj. Enako Mihalek, ki je letos močno napredoval. Mladi Schell je izboljšal v prostem plavanju svoj stl in dosegel prav lepe čase. Najmlajši član ilirijanskega moštva je bil mali Pestevšek, ki je sicer ostajal v premočni konkurenci zadaj, a je vendar odlično plaval. Brez dvoma obeta za bodoče še veliko! Kot celota se je najbolj izkazala moška štafeta na 4 x 200 m prosto. Šestkrat so fantje startali, vsakokrat so bili prvi in vedno so zboljšali čas, dokler niso dosegli znamke 9:41.2, ki pomeni za klub že evropsko višino. Marsikatera državna reprezentanca ne more pokazati takšne znamke. Od 10:07.7 so potegnili Schell, Mihalek, Fritsch, Wilfan (v Trstu mesto njega Cerer) čas na 9:41.2! Prvič vs; povprečno 2:31.9. zadnjič 2:25.3. O waterpolu ni mogoče mnogo reči. Moštvo Ilirije igra zelo nestalno, enkrat visoko zmaga, drugič prav tako izgubi. Seveda imajo precej krivde za tzgubljene tekme sodniki, ki so na vsak način hotel? zmago domačega moštva. Sicer pa moštvu manjka pravi eìan! Wilfan, ki je sedaj razen Fri-tseha naš najboljši igralec, ne more sam napraviti vsega. Moštvo je treba pomladiti, to bo pravi lek, ki Lahko pomaga do prihodnjega leta. B. P. Bogat spored v Mariboru Zaključne prireditve v okviru VI. Mariborskega tedna Maribor zaključuje danes svoj tradicionalni Mariborski teden, ki je bil v glavnih dnevih izpolnjen tudi z zelo pestrim in privlačnim športnim sporedom. Današnji dan obsega še naslednji spored: Predvsem se bo ves dan nadaljeval teniški turnir, ob 15. pa se bodo obiskovalci Mariborskega tedna zbrali na Mariborskem otoku, kjer bo mednarodna ekshibl-cija v umetnih skokih z deske in stolpa z udeležbo najboljših skakačev Jugoslavije, Avstrije, Italije in Madžarske. Na Pohorju bodo obenem mednarodne motocildistične dirke, ki jih priredi Moto-klub Maribor. Start Reka, cilj pri odcepu. Športne prireditve VI. Mariborskega tedna bo zaključila zanimiva nogometna tekma med ISSK Mariborom ln SK Orien-toni iz Sušaka. Obiskovalci Mariborskega tedna se vabijo, naj v čim večjem številu posetijo te prireditve. V nekaj vrstah Kopališče Ilirije, ki Je prav te dni po-zorišče živahnih plavalnih tekem za juniorsko državno prvenstvo, bo imelo ves ta mesec odlične goste. Te dni so namreč prispeli v Ljubljano člani naše vojaške plavalne reprezentance pod vodstvom frega tnega kape tana Lenarčiča. Ekipa, ki je dozdaj že nad dva meseca trenirala v Divuljah, bo dne 5. septembra nastopila v Pragi na plavalnih tekmah držav Male antante. Naši plavalci so si v tej konkurenci že dvakrat zaporedoma priborili prehodni pokal rumunskega kralja Karola in je torej letošnje srečanje še bolj odločilnega pomena. Moštvo sestavljajo znani plavalci Senjanovič, inž. Gazzari, Petrone, Napolič, poročnik fregate Luger, Ile, Marovič ter naša ožja rojaka Močnik in Stopar. Želimo, da bi se pri nas dobro počutili in temeljito pripravili za težak nastop v Pragi! Glede svetovnih dijaških tekem v Parizu, ki bodo od 21. do 30. tm., smo v tej rubriki že pisali, in sicer takrat, ko je nastal spor zaradi udeležbe naših plavačev, in pa takrat, ko se je izvedelo, da Jugoslavija prav za prav ni bila niti pravočasno prijavljena zanje. No, zdaj je vse to pozabljeno in smo že včeraj objavili na kratko, da je naša udeležba zasigurana in pojde v razkošni Pariz 10 naših akademikov, ki bodo nastopili v lahki atletiki, sabljanju in boksu. S plavači so odločilni gospodje napravili kratek obračun ln so jih kar izbrisali, čeprav smo prepričani, da v ostalih panogah niti od daleč ne bodo mogli postaviti njim enakih tekmovalcev. Srečni izbranci te lepe ekskurzije v Pariz so pa: Mikič, Ehrlich, tSefanovič, Ban-ščag, Korsič, Marion, Mažuranič, Suštlč in predstavnica ženske akademske mladine gdč. Zrnka Krajnovič. Potni maršal J« g. Milin ki je imel v rokah vso organizacijo za ta naš športni nastop v tujini. Zagrebška Concordia In tržaška »Giovinezza« sta nedavno kar na hitro navezali prijateljske stike in naravno je bilo, da Je Giovinezza obljubila Zagrebčanom revanž na njihovih tleh. Zdaj pa so prišle razne ovire in že prvič, ko je bilo dogovorjeno, so Tržačani morali gostovanje odpovedati. Za sinoči je bilo to gostovanje določeno že čisto zares, pa je Giovinezza v zadnjem hipu obvestila Concordijo, da spet ne more priti. To pot pa je zadeva že malo hujša, kajti Zagrebčani so pripravili igrišče za nočno prireditev in tudi precej so po-tršill za Izdatno reklamo. Italijani utemeljujejo svojo odpoved tako, da jim zveza zaradi nekompletnosti (manjka jim znani Oberweier) ne da dovoljenja za gostovanje izven državnih meja. Concordia bo zahtevala odškodnino, pa tudi za prijateljstvo je v skrbeh. Včeraj so odpotovali v Amsterdam na evropsko prvenstvo v veslanja naši udeleženci iz Splita, Sibenika in Beograda. Naša država je v tem prvenstvu prijavljena v šestih disciplinah, je pa dvomljivo, če bo mogla nastopiti v vseh. Največ nade na kolikor toliko ugoden uspeh ima edino splitski HVK v Stirici s krmarjem. Dirka na Ljubelj Za VII. mednarodno motocikllstično ljubeljsko dirko je prevzel pokroviteljstvo minister za telesno vzgojo naroda dr. Ro-gič, ki je namenil za zmagovalca krasen srebrni pokal. Priprave ,za Ljubelj so v polnem teku in vse kaže, da bo tudi to pot Ilirija poskrbela za najboljšo organizacijo. Vsa proga bo zvezana telefonično, radio Ljubljana pa bo prenašal potek prireditve. Nekatere tvrdke so že razpisale svoje nagrade za najboljše vozače na njihovih proizvodih, vodstvo tekme pa Je razpisalo za posamezne kategorije krasna častna darila. Borba bo brez dvoma zelo napeta in zanimiva, posebno zato, ker se bodo na Ljubelju spoprijeli med seboj tekmeci kar štirih vetrov: Avstrijci, Zagrebčani, Mariborčani in Ljubljančani. Glede na velik razmah motociklizma v zadnjem letu smemo pričakovati na letošnjem Ljubelju velike športne dogodke. SK Amater v Trbovljah, ki praznuje danes svoj športni dan, vabi občinstvo, da se v čim ča6tneišem številu udeleži sprejema gostov ob 9.30 pred rudniško restavracijo, brzega turnirja rudarskih nogometnih klu-bov ob 10., starta lahkoatletov ob 10.30, koncerta rudarske godbe ob 14., predtekme ob 15. in glavne nogometne tekme SK Ama terja, po tekmi pa bo družabni piknik pri Voiaju. Lahkoatletske tekme za prvenstvo Celja se bodo pričele danes ob pol 9. dopoldne na Glaziji v Celju. Poleg celjskih atletov bodo nastopili tudi člani ljubljanskega Primorja. Razen že določenih disciplin petoboja seniorjev in juniorjev bodo ob zaključku še izbirne tekme za sestavo celjske lahkoatletske reprezentance, ki bo nastopila v nedeljo 15. t. m. na celjski Glaziji proti mariborski reprezentanci. Vsi atleti naj bodo najpozneje ob 8.15 na Glaziji. Sodniki naj se točno ob 8. zjutraj prijavijo vrhovnemu sodniku zaradi razdelitve funkcij. Kolesarska dirka »Dolenjca« odgodena. Kolesarski klub Dolenje v Novem mestu bo priredil svojo medklubsko kolesarsko dirko na 45 km v nedeljo 5. septembra ln ne, kakor ja bilo objavljeno prej, dne 22. t. m. Odgoditev je bila potrebna zaradi istočasnih dirk na KrSkem polju. Klub prosi vse bližnje klube, naj na ta dan ne prirejajo konkurenčnih prireditev in se v čim večjem številu udeležijo njegovih dirk. Kolesarske in motociklistifne dirke dru-gtva »Savec bodo v nedeljo dne 29. t. m. ob vsakem vremenu. Darila so razstavljana v izložbi tvrdke »Tribuna«. Velike medklubske kolesarske dirke na dirkališču 2SK Hermesa bodo v nedeljo 29. tm. popoldne ob 15. Spored obsega devet točk, za katerih vsako so razpisane številne nagrade in darila. Podrobni razpis bomo objavili v prihodnji številki. Športni dan ▼ Ptuja. Športni klub Drava namerava sredi septembra izvesti svoj sport ni dan, na katerega že danes opozarja vse prijateljska športne klube. Na sporedu bosta kakor lani velika motociklisti£na dirka in zanimiv lahkoatletski miiing. Natan&nej-Si spored bomo še objavili. M. K. »Ilirija« Seja upravnega odbora, športne komisije in tehničnega oddelka bo v torek ob 20, v kavarni Evropa. Udeležba obvepna! K večernim plavalnim tekmam! K večerni plavalni tekmi: Ilirija—Fiumana dne 12. t. m. priredi vPutnik« avtobusni izlet na Reko. Cena vožnji in potn. listu 120 din. Člani Ilirije imajo popust. Informacije v bl-letarnicah »Putnika«. PREVIDNOST Kla-a igra kla\4r, dolgo tn rada, kjerkoli imajo to raz*eino glasbilo. Včeraj je prišla Klara k Onirkoi'im. Tam je bilo pa vse narobe, vse na glavi. »Kaj vendar počenjate?* ne te začudila. »Vedeli smo. da pridete In zdaj iSČemo že tri ure ključ klavirja.« »Saj je klavir vendar odprt!* vzklikne Klara veselo. Pa zagode Ocvlrk: »Saj prav zato!* ODKRITO Učiteljica je razdelila svojim malim učenkam fotografije vsega razreda z ne-xega izleta. Pa jim je rekla: »Otroci, nekega dne se boste še veselili teh slik. Ko boste odrasli. Pa jih boste pogledali in rekli: ,Tale je Minka in je zdaj prodajalka, tale je Pepca in je tajnica, tale pa Ančka in je že omožena'...* »Tale pa učiteljica In je že mrtva!* se je začul nežen glasek iz srede razreda. Postani In ostani Clan Vodnikove drutbe! HOTEL AUGUSZT Abbazia (Opatija) Centralni položaj, kraj morja. Prvorazredna kuhinja. Govori •e slovanski. BAŠKA vodilno kopališče na otoku Krku. Največja naravna plaža na našem Jadranu. 15 komfortnih hotelov in pensijonov. Informacije daje turistični odbor in hotelL RADIO Nedelja, 8. avgusta Ljubljana 8: Vesel nedeljski pozdrav (gg. S. Banovec, Ajgust Stanko in plošče). — 9: čas, poročila, spored. — 9.15: Koncert na vurliških orglah (plošče). — 9.45: Verski govor (dr. R. Tomlnec). — 10: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. — 11: Dro biž za drobiž (plošče). — 11.30: Olroška ura: Trije godci. — 12: Koncert oddelka godbe iSloget. — 13: Čas, poročila, spored, obvestila. — 13.15: Radio orkester. — 17.30 Koncert pevskega društva vSloge« iz Kranja. — 18.30: Vesele zgodbe. — 19: Čas, vreme, poročila, epored, obvestila — 19.30: Nac. ura: Naš tisk na mednarodni razstavi v Parizu (g. S. Vinaver). — 19.50: Radio orikester. _ 21: Prenos z Bleda: koncert »Trboveljskih slavčkov«. — 22.30: Za ples (plošče). - Ponedeljek 9. avgnsta Ljubljana 12: Uverture s plošč. — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Caa, spored, obvestila. — 13.15: Pesmi in plesi iz Španije. — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Lik pokojnega nadškofa dr. A. B. Jegliča. — 19.45: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.50: Zanimivosti. — 20: Lahka glasba na dveh klavirjih (plošče). — 20.10: Letošnja knjižna izdaja Slov. šolske matice (prof. Etbin Boje). — 20.30: Prenos simf. koncerta iz Dobrne, dirigent A. Neffat. — 22: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Ura lahke glasbe: Sramel KoüSevo. Beograd 17.20: Narodne melodije. — 18: Orkestralen koncert. — 18.30: Narodne pesmi. — 19.05: Prenos Verdijeve opere »Falstaff« iz Salzburga. — 22.25: Lahka glasba s plošč. — Zagreb 19.05: Kakor Beograd. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — Praga 19.25: Muzikalne razglednice. — 20.55: Orkestralen in klavirski koncert. — 22.20: Lahka glasba s plošč. — Varšava 20: Koncert orkestra in solistov. — 22: Nadaljevanje koncerta. — Dunaj 12.20: Koncert orkestra. — 14: Plošče — 16.05: Odlomki iz zvočnih filmov. — 17.45: Pevska ura. — 19.05: Prenos Verdijeve opere »Falstaff« lz Salzburga. — 22.30: Plesni orkester. — 23: Nadaljevanje plesa. — Berlin 19.20: Koncert pevskega zbora in pevskega kvarteta- — 20.10: Pester ponedeljski program. — 21: Lahka in plesna muzika. — 22.30: Nadaljevanje koncerta. — München 19: Vedra urica k pričetku tedna. — 21.10: Italijanske violinske skladbi- — 22.20: Lahka godba orkestra in solistov. Torek 10. avgusta Ljubljana 12: Operni odlomki (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Gas, spored, obvestila. — 13.15: Koncert Radio orkestra. — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura.: Ivo VoJ-novič in njegova doba (g. Arsen Vencell-des). — 19.50: Zabavni kotiček. — 20: Nekaj okroglih s plošč. — 20.10: Cestno-prometne težnje v dravski banovini v okviru mednarodnega prometa (inž. Ciril Pire). — 20.30: Pevski koncert ge. Cirile ékerlj - Medvedove — pesmi Hugona Wolfa. — 22: Cas. vreme, poročila, spored. — 22.15: Vesele in žalostne pesmice (Jožek in Ježek). Beograd 17.20: Orkestralen in pevski koncert. — 20: Pester glasbeni program s plošč. — 22.30: Skladbe za čelo. — Zagreb 20: Zvočna igra. — 20.30: Violinski koncert. — 21: Godba na pihala. — 22.20: Lahka in plesna muzika — Praga 19.10: Koncert ciganske ftapele. — 20: Koncert orkestra in >>listov. — 20.55: Orkestralen in pevski koncert. — 22.20: Plošče. — 22.35: Klavirske skladbe. — Varšava 19.15: Plošče. — 20: Pester glasbeni program. — 22: Koncert slepcev. — Dunaj 12: Koncert orkestra. — 13.10: Koncert dunajskih simfonikov. — 15.15: Otroški koncert. — 16.05: Lahka godba orkestra. — 17.30: Klavirske skladbe. — 20.25: Recitacije. — 20.50: Zvočne slike. — 20.20: Orkestralen koncert. — 23: Nadaljevanje koncerta. — Berlin 19.20: Drobni glasbeni komadi s plošč. — 20.10: Paradne koračnice s plošč. — 22.30: Simfoničen koncert. — München 19: Vesela vožnja po Isa-ri. — 21.10: Koncert orkestra in solistov. — 22.20- Plesni orkester. — Stuttgart 19: Vedra glasba za deloipust. — 20.10: Slike o poletju. 21.15: Lahka godba orkestra. — 22.40: Pesmi. — 23: Lahka ln plesna m^ »JUTRO« I?. 183 9 -Ned eli a, g. Vili. Ì937." Kraljestvo mode Dobrim gospodinjam Bilo bi mnogo manj nesrečnih zakonov, če bi možje nikdar ne presenetili svojih «ena v starih, obledelih, domačih haljah, v ohlapnih, raztrganih predpasnikih in po-i'evno zavezanih rutah, ki jim prikrivajo pol potnega obraza. Bilo bi mnogo več zadovoljnih zakoncev, če bi se žene navadile misliti na to, da morajo biti vedno in ob vsaki priliki mikavne, torej tudi pri delu. Seveda morajo biti delovna oblačila smotrna in praktična — toda gospodinjska halja, kuhinjski predpasnik in delovna obleka se vam lahko, cenjene gospodinje, prav tako lepo podajo, kakor eleganten popoldanski komplet, če jim pri izberi kroja in tvoriva posvetite dovolj pozorno- Poletje v gorah 4^3 a* Bivanje v ostrem planinskem zraku zahteva vse drugačnih oblačil, kakor jih nosimo poleti v mestni vročini. Planinska obleka mora biti dovolj topla in tudi dovolj nepropustna, da kljubuje nenadnim gorskim nevihtam. Tudi dovolj široka in udobna mora biti, da nas ne ovira pri hoji. Tu so seveda najbolj praktične hlače, če pa nam iz kakršnega koli razloga hlače ne ugajajo, potem si omislimo vsaj hlačno krilo ali široko turistično krilo z globokimi, vstavljenimi gubami. Prav nam pridejo tudi razne male jopice in jumperji, predvsem pa ne smemo pozabiti več bluz. ki jih petem stalno lahko menjamo. K planinski garderobi spada tudi nepropustna pelerina, ki je lahko spredaj odprta, kakor kaže naša skica ali pa jo v slučaju neurja lahko povsem zapremo tako, da potegnemo reverje skupaj (skica). Konkurenta Poletna sličica iz Luharije i. Med polji, travniki in gozdovi, daleč iz mesta pelje pot. Da, ta prostrana žitna polja, bujni travniki, temni gozdovi In nad vsem tem stvarstvom božjim poletno jutro v vsej svoji opojnosti. Ali je še kaj lepšega? O h, da. še in še. Po poti se ziblje voz. Slabo namazana ojesa škriplje jo. Tako, v enakomernem taktu, kakor je v skladu vse v tem lepem jutru. »Hi—hot, Luca!« Potem »pet tišina. Le ojesa škripljejo, konja prhata. Po drevju in travi se leskeče rosa. Biser pri biseru. Z desnega odcepa prihaja voz. »Oha, Micika, si ti?« Z voza izpod bele rute ostrmi zardel obraz dekleta. Konja stojita. »Pa ti, Franček!« »Kaj pa! Voziš luka?« »Luk...« »Kar prehiti. Saj veš, ženske ste povsod prve!« Micika se smeje. Potem se pomikata vozova drug za drugim. Fant govori o kupčiji. Dekle spredaj posluša. J o j, pa v tem nežnem jutru tako rade beže misli v drugo stran... No da, ko se bodo vozovi vračali zvečer prazni i z mesta, o čem se bo neki govorilo? Jaz res ne vem. sti. Tvorivo more biti poceni in vendar živahno m sveže, k*oj je lahko preprost ip vendar mladosten in čeden. Zakaj ne bi (NAJNOVEJŠE j, MANUFAKTUR h I tprej poskusile biti ne samo dobre gospodi« je, temveč tudi lepe gospodinje? Za veliko pospravljanje, ki zahteva mnogo prašnega dela, je seveda najbolj primerna gladka, platnena halja, ki jo oble-čete preko domače obleke. Pa ni treba, da bi ta halja visela na vas, kakor prazna vreča. Ob pasu jo stegnete s prišitima trakovoma, ki ju zadaj zavežete v pentljo, podolgovati izrez ima majhen ovratniček, na ramenih nabrani rokavci pa štrleče manšetke. Brez velikega, dvojno prešitega žepa seveda tudi ne morete shajati, da pa je soglasje popolno, opremite še spodnji rob halje z dvojnim šivom (1. skica). Najbolj praktičen je velik kuhinjski predpasnik, ki pokrije tudi život obleke. Takšen predpasnik pa je lahko tudi zel» čeden, če ga izdelate iz lepega, progastega tvoriva v živih, svežih barvah. Predpasnik je spredaj in zadaj sestavljen iz dveh pol, icl sta ukrojeni v različnih diagonalnih smereh prog. S srednjjm šivom združite ti dve poli tako, da se proge koničasto shajajo Sem spadata še dva poševno prišita, okrogla žepa in pa v pentljo zavezan pas (2. skica). Temna delovna halja je za delo prav za prav še bolj praktična, kakor pa bela, ker se manj umaže. Okusno učinkuje, če takšno temno, platneno haljo opremimo z belimi gumbi in belim ovratnikom ter man-šeti. Halja na naši skici je »princesno«, to je gladko ob telesu ukrojena, ima dva velika, spodaj v konico ukrojena žepa in je po vsej dolžini zapeta z gjimbi. Ovratnik in manšeti so iz temnega tvoriva, hälfe in iz belega pikéja, torej dvojni. Tako lahko belo garnituro vsak čas snamemo, če se umaže (3. skica). Sicer pa za lažje domače delo hi ravno potreba, da bi bile v predpasniku. Udobnejše se boste morda počutile v preprosti, a čedni delovni obleki iz dobrega, pralnega tvoriva. Takšno obleko iz belo - modro karirastega blaga najdete na naši skici. Obleka ima ljubko belo garnituro, mladostne balonaste rokavčke in dva praktična, srednje velika žepa. Po sredi jo za-pnemo z belimi gumbi in prepašemo z belim, usnjenim pasom (4. skica). športno učinkujočo, preprosto obleko oblečete tudi, kadar greste na trg. Morda si omislite za to obleko pikčasto tvorivo, ki se poda starim in mladim, vitkim in debelim. Pikčasta obleka na naši skici ima ljubko garnituro žepov in sicer po dva večja, okrogla žepa pod pasom in dva manjša žepka pod kratkim sedlom na životu. Okrogel ovratnik In zavihani rokav-čki izpopolnjujejo to okusno in "enostavne obleko (zadnja skica). II. V plavem krilu, pisani jopici In beli ruti stoji ob vozu. »Gospa, kupite luka... vzemite... dva dinar ja krancelj...« Mestna gospa se namrdne. »Predrago...« Miciki je ramalo. Tako lepa. mesnata čebula in vendar je gospej predraga. Pa nič! Na drugem kraju ponuja Franček. »Gnadliva gospa, luka kupite ...« Namazana gospa še nekaj vprašuje. O, pa je Franček ptič! »Cvaj dinara... osem knonen...«, si pomaga. In gospa kupi. Micika ie zardela. Kaj, ali je njena čebula kaj slabša? Dala si je duška. Prekri-čala bo vse. »Luuukaaa... Lepega luka kupite!« A mi bilo prave kupčije. Kakor zakleto! Opoldan pride Franček. »Gre?« »Vraga!« Micika je rdeča. »Konkurenca!« bruhne iz sebe. Fant se ji smeje. »Pri meni je šlo vse...« In se še smeje na široko, da stopijo Miciki od jeze solze v oči. Kakšna hudoba je ta fant! »Bi pomagal?« »Ni treba!« užaljena skoraj zakriči Micika. Franček se ne zmeni.. Pograbi kup vencev čebule. Micika ga vidi, kako se je postavil ob mostu in ponuja. Kmalu se vrne po novo čebulo. V dobn uri je tudi njen voz prazen ... Kdo bi mislil, da je takSen ta fant. Od Vraga! ZdravniSka posvetovalnica Reumatikl ln kopališča Pod Imenom revmatizem označuje narod razne bolezni gibalnega aparata, predvsem sklepov, ki s strogo medicinskega stališča nimajo z revmatizmom kot takšnim ničesar skupnega. Sem prištevajo n. pr. protin (podagro), ra^ne starostne spremembe skepov i. t. d., ki so pa vendar toliko slični revmatizmu, da so do neke meje odvisni od raznih vremenskih sprememb. Revmatizem sam lahko označimo za ljudsko, odnosno socialno bolezen, za katero bolujpjo široke plasti naroda in ki z narodnogospodarskega stališča gledano, povzroča letno veliko škodo zaradi trajne ali pa prehodne izgube deloipie zmožnosti, poleg raznih izdatkov za zdravljeijje. V akutnem štadiju revmatizma ne pride v poštev zdravljenje v kopališčih. Pač pa je umestno kopališčno zdravljenje posledic in kroničnih oblik revmatizma. Kakor omenjeno, je revmatizem ljudska bolezen in imamo letno na stotine bolnikov, ki so potrebni zdravljenja v kopališčih. Pri tem je treba pojasniti vprašanje, kam naj takšnega bolnika pošljemo? Voda v kopališčih, ki jih posečajo rev-matiki, vsebuje radioaktivne snovi ali pa žveplo. Priljubljene so tudi razne hladne kopeli in pa kopeli, ki vsebujejo jod. Ne glede na vse te lastnosti mora imeti dotič-no kopališče, odnosno kraj tudi primerno, blago klimo. Revmatikl so vsi v tem pogledu občutljivi In je klima važen faktor, ki ga ne moremo podcenjevati pri presoji kakšnega kopališča za revmatike. Kako si razlagamo zdravilni učinek kopališča? Tu sodeluje več faktorjev. Predvsem je treba omeniti toploto, bodisi da gre za, tople ali pa blatne kopeli. V drugi vrsti pripisujemo velik pomen radioaktivnim substancam. Te pospešujejo Izločevanje raznih kvarnih produktov, ki so se nabrali v človeškem telesu, n. pr. sečne kisline, požive delovanje raznih važnih žlez i. t. d. Bolniki se okrepe v vsakem pogledu in postanejo zopet sposobni za delo. Končno igra tu veliko vlqgo tudi sprememba zraka, hrane ln sploh načina življenja. S tem seveda nI še izčrpana vrsta zdravilnih faktorjev in tvori to še vedno predmet vestnega proučevanja, kar vodi do novih zaključkov in rezultatov. Veliki preobnat v človeškem telesu, ki ga povzročajo navedeni Saktorji, ima včasih za posledico tkzv. reakcijo. Pod tem razumemo pojave trudnosti, nespečnosti, slabe prebave, bitje srca, včasih celo poslabšanje bolezni, kot odgovor telesa na razne dražljaje. Pri nekaterih bolnikih tega ne opažamo, dasi je bilo zdravljenje uspešno. Da se izognemo vsem tem neljubim pojavom, se je treba pač držati navodil kopališčnega zdravnika, kateremu gre v tem pogledu pač prvenstvo. Neredko se zgodi, da je treba zdravljenje baš radi reakcije prekiniti. Povsem napačno je, kar po lastni preudarnosti oditi v neko kopališče. Tu odloča zdravnik. Bolniki, ki še imajo povečane temperature, bolniki, ki imajo jetike, ne spadajo v kopališče.- Ravnotako se morajo posvetovati pred?fidhodom v kopališče bolniki, ki imajo poapnenje žil, sladkorno bolezen, ki so slabokrvni in nervozni. Bolniki, ki so preboleli revmatizem brez posledic, niso potrebni zdravljenja v kopališčih. Priporočljivo pa je, da se prvo leto po bolezni ne kopljejo na prostem zaradi nevarnosti, da se bolezen ne povrne. Pač pa so na mestu zračne kopeli, ki naj pripomorejo k utrditvi telesa. Ako pa ostanejo posledice, kakor trganje In otekli sklepi, so najbolj priporočljive blatne kopeli, pa tudi žveplene. Te priporočajo posebno pri išijasu. V primerih, kjer se revmatizem razvija počasi in poteka kronično, so umestne posebno radioaktivne kopeli. Te, kakor tudi žveplene kopeli pridejo v poštev tudi za protin. jogrrroou-^a. . 't22tT?e7*aZZ2& VO(Zr Vsakemu m mogoče iti v kopališče vendar more vsak žrtvovati Din 100.— (20—25 velikih steklenic) ter mesec dni piti mesto druge vode našo znamenito RADENSKO z rdečimi srci! III. Ko se \mzova pomikata med polii proti domu, gorijo na nebu prve zvezde, ùpo je hito zjutraj, zdaj pa vse še lepše... No, saj veste, vsaka noč ima moč. »Micika. si huda?« »Pa zakaj?« »No. saj veš, zaradi konkurence, ali kako se že pravi...« Smejita se. Potem molčita, vsak s svojimi mislimi. Ni jih težko uganiti, saj je prelestna noč in dvoje mladih src preveva isto hrepenenje. Na razpotju stopi Franček z \*oza. Skoraj nerodno mu je, ko prime dekle za roko. Ne ve drugače. »Micika, kaj bi ne bilo lepo, ko bi zmeraj v dvoje prodajala luk .. .«■ Dekle zardi. Potopila je svoje ivlike sinje oči v njegove. »Očeta in mater vprašaj... če misliš zares .. Pritisne jo k sebi in jo poljubi. Enkrat, dvakrat... no, kdo bi štel. »In nocoj?« »To pa ne...« skuša ugovarjati. Prižanje jo znova k sebi. V njenih vlažnih očeh bere sladko obljubo. Skoči na svoj voz in požene. Tudi Micika je pognala. Ko sta vozova daleč narazen, zavriska fant. Njej je toplo pri srcu. O da, ona vé vse... Kaj se kuha v mladih, zdravih srcih? Saj pravim, Micika in Franček! Bog jima daj srečol E VGA, ! ŠAH Šahovska olimpiada Stockholm. 2. avgusta Naše moštvo se je ie v četrtek zbralo v Stockholm«, da as pred početkegn olimpiade dodobra spočije od 42urne vodSaje. Nekateri naši Igralci ao prišli preko Prage, drugi zopet preko M tino he na. Za Savo Vukoviča, ld je Ul na orožnih vajah, do zadnjega trenutka nismo vedeli, aH bo sploh prišel- V petek zjutraj je dospel tudi on in bil deležen ratio posebna časti, da so njegov prihod s posebnim ka-blogramom javili ameriškim časopisom Tudi ostala moštva ao bila že več dni preje v Stockbotorai. Ddtno svetovni prvak dr. Euwe, ki je Igral na turnirju štirih velemojstrov v Nemčiji, je prispel šele pol ure pred začetkom prve partije s letalom, Liiientahl pa je Istotako zadnji dan priletel iz Moskve, da ojačl madžarsko moštvo. V soboto opoldne je bila Sloveena otvoritev olimpiade. Igralni prostori so v zimskem vrtu Grand hotela Royal, največjega stockholmflkega hotela- Tako lepe in razkošne igralne dvorane nismo imeli doslej še na nobenem turnirju ali olimpiadi. Sploh so Švedi glede organizacije prekosili vse dosedanje olimpiade. Prav vse je vzorno urejeno. Seveda ima olimpiada zopet svoj poštni urad s posebnim žigom Pri žrefbanju so ugotovili, da manjka rumunsko moštvo. Ker se je za olimpiado pravilno prijavilo in tudi pazneje m odpovedalo, je bilo pričakovati, da bo dospelo vsaj do začetka prvega kola, kar pa se tudi ni zgodilo. To je tem bolj čudno, ker jp Rumunija za prihodnje leto lz lastne iniciative hotela prevzeti organizacijo olimpiade v Kanstamci. — Po francoskem alfabetičnem redu sem kot zadnjfi potegnil žreb za Jugoslavijo. Ostala je bila samo ena številka, in to — 1! Izgleda pa, da nam ta omen ne bo mnogo pomagal-— Tekmovalna določila so nam prinesla zelo neprijetno presenečenje: igra se namreč nepretrgoma po 5 ur, v 2 in pol urah pa je treba napraviti kar 50 potez. Švedi z obžalovanjem ugotavljajo, da so to čudno določbo morah postaviti, ker je bila soglasno in obvezno sprejeta na kongresu F. I. D. E. pred dvema letoma v Varšavi-Vsak drugi dan igramo torej sedaj kar po 10 ur. Tako je nadvse naporni turnir v Jurati v tem le še prekošen! Prva tri kola so dala marsikatera iz-nenadenja. Za visoko mesto se je pojavil nov zelo resen favorit: Madžarska, ki je prišla z zelo močnim moštvom (Lilienthal, Szabo, A. Steiner, Havasi, dr. Vaj-da), ki je povrh v zelo dobri formi. Nadalje igrajo presenetljivo dobro Argentine! Porazili so Švede 3 : 1. isti rezultat bodo dosegli proti nam, med tem ko so Norvežane odpravili celo s 3V* : V*. Izredno se je popravilo od prejšnjih olimpiad še holandsko moštvo- Izgleda, da vpliva nanj prisotnost svetovnega prvaka tudi moralno. Dr Euwe Je tu sam res v izvrstni formi. Prvi dve partiji, s Petrovem in Keresom, je dobil v odličnem stili« {Proti Angliji ni nastopil). Njegova miza je seveda ve:Mo prav oblegana od občinstva Posebnega zanimanja so deležni tudi Američani. Reartievsky je igral prv| dve partiji, z Mikenasom In Stahl-bergom odlično, v tretji proti Norvežanu Storni Hersethu pa se bori za reanis! Pod pričakovanjem igrajo Švedi, kd so poleg poraza proti Argeöitinlji izgubili z 21/, : V/t tudi z Ameriko. (Stahlberg je še rešil remis z ReShevskym. Tu pa so imeti res smolo, da je Stoltz v dobljeni poziciji s Kashdanom spregledal figuro in izgubil. Odpadli bodo najbrž tudi Leton-ci. ki so prišli z zelo oslablienim moštvom. (Izmed znanih mojstrov igrata samo Petrov in Apšeneek). Predobro se ne godi niti Poljakom. V prvem kotu so oddali Amgležem V/t točke- Najdorf je izgubil proti Alexandra. Najprej Je prekoračU čas, pa njegov nasprotnik niti ni zahteval kontuimaca in kljub temu še dobil partijo. V drugem kolu je dr. Tairtakower že po 16. potezah moral kapitulirati proti Italijanu Castaldiju. Predrvsem slabo smo odrezali v prvih kolih mi- Prvi dan smo bili prosti, ker Rumuni niso prišli. Tako smo po enour-nem čakanju dobili zastonj štiri točke. Ni pa še sklenjeno, ali bo sedaj Rumunija sploh črtana ali pa bodo vse njene nasprotnice dobile po 4 tečke. V drugem kolu smo naleteli na Madžare Jaz sem kot beli v damskem gamtrtu dosegel proti Lilionthalu najprej nekaj prednosti, ki P* je pozneje radi nepazljive igre prešla na nasprotnika. Končnica je kljub temu po 30- potezah končala remis. Remiziral je tudi Kostič na 4. deski s HjBvasijem. Dr. Trifunovič je kot črni v Nimcovičevi obrambi proti Szabu imel sicer dobro, tudi zelo težko dispeeicijo- Res ni naš.el prave obrambe ter je mo-ral še pred prekinitvijo Jtapitulirati. žalosten Je bil tok partije S- Vukovič—-A.Steiner. Vukovič je izšel iz otvoritve z jasno prednostjo, končnico pa je igral potem talco slabo, da je še izgubil. Tako smo dosegli rezultat 3 : 1, istega kakor v Varšavi 1. 1935. Popoldne smo na-nastopili proti Argentiniji, zopet s smolo. Tu bi se bila tudi meni skoro zgodila nesreča Bolbochan je kot beli v damskem gambitu prišel radi moje napake do ail-nega napada, ki sem ga le se težavo perirai- K sreči je bil moj nasprotnik v hudi časovni stiski (20 potez v 10 minutah) ter sprejel rfimis. Kostič je na 3. deski proti mlademu Guimardu igral slovansko obrambo slabo. Nasprotnik je prišel do napada in zmagal. Bröder na 4. deski Je dosegel v damskem gambitu preti Plecd-ju predaost, pa se potem zadovoljil z remijem- Tudi dr. Trifunovič je v Karo-Kamnu prišel proti Granu v prednost. Gran pa se je spretno rešil v končnico, ki je stala na remis. Dr. Trifunovič je kljub tem skušal fersirati pozicijo, pa je prišel Gran v prednost tako, da se mora trenutno naš mpjster boriti za remis. Torej slab začetek! Na turnirju dam, ki se igra v posebni dvorani, je 26 udeleženk, med njimi gdč. Menčikova. Tudi tu sta izostali brez opravičila dve prijavljeni Rumunki- Turnir se igra v eni skupini, toda po nekem pospešenem sistemu Španska otvoritev Beli: Keres (Eston.) Črni: Dr. Euwe (Hol.) (Stockholm, 2. kolo. 1 avgusta) 1) e2—e4 e7—e5 2) S«l—£3 —c6 S) Lfl—b3 a7—«6 4) Lb5—a4 Sg8—f6 5) 0—0 Sf6 ; e4 To ostrejšo varianto španske partije dr. Euwe skoro stalno igra. 6) d2—d4 b7—b5 < 7) La4—b3 d7—d5 P) d4 : e5 Lc8—e6 9) c2—c3 Lf8—e7 Doslej vse točno po teoretično raziskanih potih. 10) Lcl—e3 Običajneje in gotovo tudi bolje je 10) Sbl—d2. 10) ... Sc6—a5! Dr. Euwe takoj izkoristi slabost zadnje poteze belega. Saj grozi sedaj po event. 11) Lc2 zelo močno Sc4. Beli mora torej nasprotniku že prepustiti lovca. 11) Sf3—d4 0—0 12) f2—f3 Se4—c5 13) f3—f4 Beli hoče insceotratl na videz nevaren napad s kmeti, ki pa ga črni takoj parira: 13) ... Sc5 : b3 14) Sd4 : b3 Potrebno, ker 6icer c7—c5! 14) ... Sa5—c4 Črni je že v prednosti. 15) Le3—d4 Le6—f5 Seveda ne Sb2:, 16) De2, Sc4, 17) f5! iiu. Nadaljnje prodiranje kmetov je moral črni preprečiti. 16) Tfl—f2 a6—a5 Črni ima na c5 slabo točko. Na zelo fin način pa v naslednjem vzame belemu šan-so, da bi to slabost izkoristil. 17) Sb3—c5 a5—a4 18) Ddl—cl ~)d8—e8 19) Sbl—d2 De8—c6 Tu stoji dama izvrstno. 20) b2—b4 a4 : b3 e. p. 21) Sd2 : b3 Ta8—a3 Črni je prednost še povečal: ima odprto linijo za trdnjavo ter napada novo slabo točko a.2. 22) g2—g4?! . Obupen napad. 22) ... Lf5—e4 Najbrž je bilo mogoče kmeta celo vzeti, dr. Euwe pa se noče spuščati v komplikacije. 23) f4—f5 Le7—h4! Vzame grožnji f5—f6 ostrino. 24) Sc5 : e4 d5 : e4 25) Tf2—g2 Tf8—a 8 26) Sb3—co? V slabi poziciji daje beli še kmeta. 26) ... Sc4 : e5 27) Ld4 : e5 Dc6 : c5 + 28) Le5—d4 Dc5—d5 29) Del—f4 c7—c5 30) Ld4 : g7 Elegantno, pa tudi ne zadostno. 30) ... Kg8 : g7 31) g4—g5 Sedaj dobi namreč beli figuro nazaj ter ima radi oslabljene pozicije črnega kralja nekaj izgledov na napad. Črni pa pride z napadom hitreje. 31) . ^ Ta3 : c3 ' 32) Df4 : h4 Dd5 : 33) Dh4—h6+ Kg7—g8 34) Dh6—c6 Ta 8—d8! 35) Dc6 : b5 Tc3—d3 S strašno grožnjo Tdl+". 36) Tal—fl Td3—dl Tudi sedaj to takoj odloči. 37) Tg2—f2 Df5—g4 4 38) Kgl—hI Ali 38) Tg2, Tfl:4-, 39) Dfl:, Ddl z lzguo-Ijeno končnico za belega. 38) ... e4—e3! 39) Tf2 : f7 e3—e2 40) Db5—b3 Tdl : fl + 41) Tf7 : fl-f- c5—c4 beli se vda. Vasja Pire. 1 frank odškodnine za Stravinskega Neko pariško civilno sodišče je priznalo znanemu skladatelju Igorju Stravinslketpu pravico do 1 franka odškodnine. Stravinsi je bil tožil filmsko družbo Warner Brothers za odškodnino 300.000 frankov, im si-cer zato, ker je bila zlorabila njegovo glasbo iz baleta »Zar ptica« v nekem filmu istega imena. Stravinski je trdil, da h zloraba. Škodovala njegovemu ugledu kot skladatelj. Sodniki so ugotovili, «ia si je bila filmska družba pravilno pridobila pravico do uporabe te muHJTRQn & 153 Nedelja, 8. VIIL 1937.^= ZA POLETNO VROČINO bouret, domače platno, volnen „fresco" ln tropical, lister itd. Vam nudi DRAGO SCHWAB LJUBLJANA, Aleksandrova c. St. 7 V zalogi vsakovrstne obleke ali se izdelajo na željo tudi po meri. Kateri izmed naših navdušenih plezalcev ne zavida temu drznemu Švicarju, ki dokazuje svojo spretnost in hladnokrvnost med nebotičnimi stenami švicarskih Alp? Sekunda, ki traja enajst ur Milijon posnetkov v eni sami sekundi — Važna odkritja ultrakinematografije Francoski učenjaki so dosegli v zadnjem •5asu neke posebne uspehe v področju, ki je izven običajnega, v področju »časovne mikroskopije«, že davno so strokovnjaki posvečali posebno pozornost filmskemu snemanju z raztegnjenim časom (posnetkom s »časovno lupo«, kakor imenujejo to Nemci). Ta način snemanja daje možnost aa natančno proučevanje vsakovrstnih pojavov, ki bi jih drugače zavoljo njihove hitrosti ne mogli prav dojeti. Balistika in anatomija sta n. pr. med vedami, ki imata od raztegnjenega časa marši kakšno ko. rist. Normalno se filmi, kakor znano, projicirajo s frekvenco 16 do 24 slik na sekundo, kajti to je brzina, s katero dojema približno tudi Človeško oko razna gibanja. Samo ob sebi uimevno, da se tudi snemanje vrši z isto hitrostjo kakor projekcija, če bi hoteli projekcijo zadržati, bi si laik mislil, da bi zadostovalo, če bi uporabljali pri tem manjšo frekvenco nego 16 do 24 slik na sekundo. Toda to ne drži, kajti v tem primeru bi ne imeli na filmskem platnu vtisa neprekinjenega gibanja temveč bi videli na njem samo vrsto poedinih, hitreje ali počasneje menjajočih se faz iz gibanja. Stvar je treba zagrabiti pri snemanju samem. Frekvenca pri snemanju se poveča, dočim ostane frekvenca projekcije normalna. Če snemamo kakšno gibanje n. pr. z menjavo 48 stik na sekundo, tedaj je jasno, da bo gibanje pri projekciji trajalo dvakrat daljši čas nego v naravi, to »? pravi projekcija naravnega prizora bo trajala dve sekundi. Toda znanosti je uspelo frekvenco pri snemanju zvišati na deset — do celo 40.000 slik na sekundo JCu&eztuo milo, zeo domače9 slovensko m\io\ in temu primerno podaljšati trajanje dogodka v projekciji. Videti je bilo, da še večjih frekvenc pri snemanju že zavoljo odpornosti oziroma neodpornosti materiala ne bo mogoče doseči. Celo najtrpežnejši filmski trak bi se moral zavoljo silovite hitrosti, s katero bi se pomikal skozi projektor, neprestano trgati. Toda že ultrakinematografija z dosedanjimi največjimi frekvencami je prinesla zelo važna odkritja. Tako je bilo mogoče do potankosti opazovati vsako najmanjšo fazo v letu ptic in žuželk, pri analizi fizikalnih dogodkov, pri nastajanju in razletu milnih mehurjev itd. A sedaj so šli francoski raziskovalci nenadno še za ogromen korak naprej. Lucien Buell, vodja pariškega znanstvenega filmskega zavoda Marey, je zgradil kamero z vrtljivim objektivom, ki omogoča 100.000 posnetkov na sekundo. S to hitrostjo je Buell izdelal že več filmov o letu žuželk in letu krogle iz puške. A čim je dosegel to hitrost, so jo drugi že prekosili. Neodvisno od njega je vojaški inženir, polkovnik Libessard, v kinematografskem oddelku francoskega narodnega zavoda za izume in znanstveno raziskovanje zgradil kamero, ki deluje na metodi z električnimi iskrami celo še desetkrat hitreje nego Buellova. Milijon poedinih posnetkov na sekundo — to je skoraj nepojmljiva hitrost, s katero delujje Dibessardova priprava Projekcija kaže potem temu primerno podaljšan čas. Vsako gibanje se pri projekciji raztegne na približno 42.000-kratni časovni iznos. Krogla, ki so jo pravkar izstrelili, se giblje n. pr. s počasnostjo majhne žuželke preko filmskega platna, med tem ko nastajajo za njo drug za drugim lepo vidni zračni vrtinci. Ubes-sardova priprava podaljša vsako sekundo v projekciji na približno 11 ur. Uporabljajo jo sedaj pred vsem za poskuse z novimi modeli pušk in topov, jasno pa je, da 'bo imela velik pomen. tudi za druga, bolj humana in tehnična področja. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Bodoča letalska zvezda ChapHnova odkritel]ica T visoki starosti je umrla v Sussexu lastnica cirkusa Elizabeth O' Shea. Njen cirkus, ki je proti kqpcu preteklega in v začetku našega stoletja gostoval po manjših krajih, ni bil posebna znamenitost. Z Barnumiom se gotovo ni mogel kosati. Navzlic temu se bo spomin na njegovo lastnico morda ohranil. Nekega dne je bila namreč angažirala družino Chaphnovih, ki je bila prišla iz Rusije. Takoj je opazila veliko nadarjenost 7-letnega Charlieja Chaplin a, današnjega svetovno znanega filmskega zvezdnika. Dosegla je, da je začel • cirkuško kariero, čeprav bi ga bili starši radi napravili za »kaj boljšega«. V neld pantomimi je imel dečko velikanski uspeh — to je bila prva njegova uloga. Sicer pa ni Chaplin nikoli tajil vpliva, ki ga je imel nanj cirkus O' Shea. Za bele zobe Da postanejo zobje tolj beli, je priporočljivo odrgniti jih vsak teden enkrat ali dvakrat z limonovim sokom. Ta sok stiska na zdravilen način v ostalem tudi dlesni. Za isti namen lahko izplakujemo usta z vodo, ki smo ji primešali nekaj vodikovega prekisa. ZA SMEH IN KRATEK ČAS »človek, kakšni pa ste? Kdor vas je bril, mora biti pravi vol!« »Saj se vendar sam brijem!« Ona: »Ali bi mi mogel dati maio denarja?« On: »Gotovo, draga. Malo denarja lahko vedno dobiš od mene. Kako malo pa naj bo?c »Torej boste začeli v našem mestu, gospod doktor? Ali niste premladi za takšno prakso?« »O, milostiva, za sedaj zdravim pač le majhne otroke.« General Kacuki poveljnik japonske vojne sile na kitajskih tleh maršal Cangkajšek po zadnji fotografiji. Na levi njegova žena, ld mu energično tn neutrudno pomaga spreminjati zaostalo deželo sredine v moderno državo Kralj rdečekožcev Zadnji veliki indijanski poglavar je odšel k Manituju Po neki vesti, ki je prispela v Boston, je umrl poglavar Osagov, ki so ga poznali v vsej Ameriki pod imenom »kralj rdečekožcev«. Učakal je bajno starost 115 let. Mož, ki se je rodil 1822. m je bil sam sin uglednega poglavarja si je kot »Beli orel« kmalu pridobil spoštovanje svojega rodu. 2e v svoji mladosti je uplenil baje nič manj nego 89 skalpov in tudi pozneje, ko je bil že davno poglavar rodu m indijanska svetovna znamenitost, so njegov pas »krasili« skalpl sovražnikov, ki jih je ubil. V njegovih dejanjih in doživljajih se zrcali zgodovina njegovega plemena. L. 1876. se je, čeprav nerad in že 54 let star » pomiril z bledokožci«. Prav stari Američani se še spominjajo znamenitega dne, ko se je tistega leta »Beli orel« na svojem mustangu in v spremstvu svoje žene pojavil v Washingtonu ter s svečano ceremonijo pred Belo hišo »zakopal bojno sekiro med rdečekožci in bledimi lici«. Big Chief White Horse Eagle, veliki glavar Beli orel, kakor se je glasilo njegovo »meščansko ime«, Je bil osebni prijatelj mnogih slovitih belokožcev. Znani so njegovi sestanki z Abrahamom Llncolnom, a poznal je tudi kraljico Viktorijo in Bl-smarka. Da je ta kralj svojega plemena poznal tudi slavilca indijskega junaštva, Za dve sekundi 80 dolarjev Oddajna postaja v Loa Angelesu oddaja dvakrat na teden programno točko, ki ima nenavaden naslov: »O, mati, ta mol je spet tu.« Teh sedem besed naj b« spregovorila poljubna koristka ob začetku prenosa. Med dekleti iz zbora so torej napravili majhno skušnjo in pri tem se je izkazalo, da zna ena izmed mladci dam, 17-letna Mariyn Stuartova, izgovoriti ta stavek a tako prikupnim glasom in a toliko izraza, da je nobena druga ne prekaša. Dekle zavoljo tega Se nd postala zvezdnica, vendar pa je büa na moč vesela, ko je zvedela, da ji bo postaja za nekoliko besed plačevala po 80 dolarjev na teden. Za dve sekundi govorjenja 80 dolarjev, to dandanes niti v Ameriki ni malenkost. Strupi za puščice žilavi in dolgoživi bacili tetana — žrtve izvarkov Otrov, ki povzroča mrtvoudnost Švedski raziskovalec prof. Santesson, ki se je vrnil s svoje ekspedicije v Srednjo in Južno Ameriko, je sporočil zanimive stvari o sestavi strupov, ki jih južnoameriški Indijanci uporabljajo za svoje puščice. Doslej so nam biti ti strupi večinoma neznani Na puščicah s polotoka Gaorija v Kolumbiji, ki so jih prinesli na Švedsko, so ugotovili bacile tetana. Čeprav so jih bili že dolgo let prej napojili s tem strupom, ni bil ta ničesar izgubil glede svoje učinkovitosti in poskusne živaii, ki so jih s takšnimi puščicami zbodli, so takoj poginile. Iz tega sledi, da hrani tetanus še po dolgih letih svojo učinkovitost. Druge puščice s polotoka Gaorija, ki so bàie prav tako namočene z nevarnimi strupi. so imele nenavadno predzgodovino. Strup so bili Indijanci tu izdelali iz najrazličnejših carodejnih izvarkov in iz gnus- nih primesi, kakor mravelj, velikih strupenih pajkov, gosenic, strupenih rib. peruti netopirjev, krastač, kačjih repov itd. Vse to so Indijanci mešali in pirekuhavali v glinastih loncih. Kot kuharice fungirajo v takšnih primerih mlade ženske, ki so jih bili iz kakršnegakoli razloga obsodili na smrt, kajti strupenih par običajno niso preživele. Posebno hudičevi so nekateri strupi, ki ne ubijajo takoj, temveč rane tako okužujejo, da umre žrtev šele po več-tedenskem trpljenju. Izmed strupov so nekateri, kakor tako zvani pakuru, ki jih kemiki navzlic vsem naporom ne morejo analizirati. Omenjeni strup povzroča mrtvoud v raznih organih in žrtev se počasi zaduši. Domačini! ga pridobivajo iz skorje zelo redkega drevesa, ki rase v Kolumbiji. Doslej pa učenjaki tega drevesa niso mogli dognati, ker Indijanci skrbno čuvajo njegovo skrivnost. Zavetišče za obubožane milijonarje Edinstvena ustanova svoje vrste pod soncem 7-letna Kathleen Almardova se Je postavila na mednarodnem natečaju za letalske modele s Sloughu m Angleškem S tem modelom, ki ga je zgradil njen oče V newyorski mestni četrti Bronxu imajo najbolj čudno zavetišče za starce na svetu, tako zvani Freedan House, razkošno opremljeno desetnadstropno poslopje, ki je namenjeno za obubožane milijonarje. Milijonar ni kakšen naslov, ki bi si ga mogel človek zagotoviti za vse življenje, najmanj pa v Ameriki, kjer je že marsi-kakšni Krez s ponesrečenimi špekulacijami, borznimi polomi in iz drugih vzrokov postal berač. S takšnimi bivšimi milijonarji pa je imel usmiljenje 1. 1916. umrli bogataš Andrew Freedan, ki je v svoji oporoki zapisal sledeče besede: »Vse življenje sem trpel zavoljo strahu, da bi moral to življenje zaključiti kot ubog mož. Ta strah, ki mi je povzročal marsikakšno noč brez spanja, mi je dal povod za to oporoko.« In ta oporoka je ostavila 3.5 milijona dolarjev z določbo, naj se z njimi zgradi in vzdržuje desetnadstropno zavetišče, ki naj bo namenjeno samo obubožanim milijonarjem. Freedan je nadalje določil odbor petih oseb, ki naj upravljajo njegovo usta- novo in izbirajo pravično med možmi, ki bi prišli v poštev za bivanje v tem zavetišču. Pogoji za sprejem pa so sledeči: Kandidati, ženske ali moškj, morajo šteti že 60 let, morajo dokazati, da so imeli svoj-čas veliko imetje in dohodke in da so sedaj brez vseh sredstev. Končno morajo tudi dokazati, da so bili od svoje mladosti vajeni razkošnega življenja in da nimajo nobenega imovitiega sorodnika, ki bi jih lahko vzdrževal. Ta čas je v zavetišču kakšnih 200 ljudi. Freedanovo volilo so naložili tako spretno, da donaša vsako leto 150.000 dolarjev. S tem denarjem vzdržujejo zavetišče. Podob no je modernemu hotelu in je bilo do danes, od leta 1924. dalje, ko so ga dogradili, še vselej zasedeno do zadnjega kota. Njegovi prebivalci živijo brezskrbno, lahko bi rekli razkošno življenje. Vsak ima svojo sobo, na razpolago so čitalnice, knjižnice, igralnice, celo poseben kino. Freedano-va hiša je tako zadnja, seveda zelo udobna postaja razbuil^nih življenj, Karla Maya, se razume samo po sebi. Bell orel je prišel nekolikokrat nalašč v Rade-beul pri Draždanih, kjer je stanoval sloviti pisatelj, da bi ž njim »pokadil pipo miru«. S kraljem rdečekožcev je odšel v večna lovišča menda zadnji veliki indijanski poglavar. Ni verjetno, da bi se med današnjimi Indijanci, ki so se navzeli življenjskih načinov belega plemena, našli mladeniči, ki bi zdržali prastare preizkušnje, po kakršnih so nekoč izbirali indijanske poglavarje. Te preizkušnje so obstajale v metanju kopja na določeno, prav veliko daljavo. v tako zvani ognjeni preizkušnji, ki naj bi dokazala kandidatov pogum in njegovo neobčutljivost zoper opekline, pa še iz marsikaterih drugih točk, ki naj bi pokazale, da-li je mladenič dovolj hiter, okreten in prožen za poglavarsko funkcijo. Takšne preizkušnje so mogli stoletja prenašati pač samo možje iz narave, ki so si v dolgih letih pridobili naravnost živalske sposobnosti. Malokateri Indijanec Je storil toliko za to, da bi svet njegovo pleme umeval, kakor Beli Orel. On je napisal tudi knjigo »Mi Indijanci«, ki brani izumirajoče pravice njegovih rojakov in ki je v svetu zbudila največje zanimanje za to pleme. Če so bele oblasti v zadnjih desetletjih prihajale do mirnih sporazumov s posameznimi indijanskimi plemeni, je to v glavnem zasluga starega, junaškega moža »kralja rdečekožcev«. Kolo brez verige V Nemčiji so zgradili nov tip kolesa, ki mq manjka, kakor vidimo, veriga. Poganjajo ga utežni vzvodi, ki učinkujejo naravnost na os zadnjega kolesa ANEKDOTA Okrog umirajočega kralja Ludovika XIV. eo bili njegovi minietri in najbližji sorodniki, tudi njegova mnogoletna prijateljica, markiza de Maintenon. Žalostno je gledala nanj. Kakor, da bi jo hotel potolažiti, ji je zašepetal: »Kmalu se bova spet videla!« — »Lep sestanek mi tu ponujate,« je odgovorila i® dejala potem potihioma najbližje stoječemu: >Še v smrti misli ta človek samo nase in na zabavo.« VSAK DAN ENA »To je sijajen tehnik!« »Tako? Jaz sem ga smatral za muzika!« »JUTRO« II 183 i3 ^Nedelja. 8. .Vili. 1937. CENE MALIM OGLASOM P» 00 par a besedo. Din 1— davka st vsak oglas tn enkratno prt* «tojhtao Din S.— sa Kfro ali dajanje naslovov plačaj» sel, ki IMqf» shrth. Najmanj&l znesek sa enkratno objavo oglasa Dtn 12*—* DepM tn Ceottvo se san£unaje po Din Z.— za vsako besedo. Din 1— davka aa vsak oglas tn enkratno pristojbino Din sa itfro aH dajanja naslovov. Najmanj» snesek sa enkratno objavo oglasa Dia WU% Vsi «stan oglasi se zaračunajo po Din L>— sa besedo, Din &— davka oglas ln enkratno pristojbino Dtn 5.— sa Bfro ali dajanje Najmanj« mncaek m enkratno objav» oglasa Dta 11*-% Mali oglasi Ponudbam na Mfrs am prilagajte «namki Lo, is «ah tavata od Ogiaanega oddelka »Jutra« Tli«* % t odgovor, priložita UMU Js ▼ znamkah Vos pristojbino m malo oglase jo plačati pri predaji narofila, jih jo vpoalati t pismu obenem s naročilom, ali pa po ---- " " ivni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer »ložnid na čekot k zgoraj navedenim. pristojbina manipulacijska Vsa naročila ln vpraSanfa, tlčoča se malih oglasov, |e naslavljati na : Oglasni oddelek „Jutra", LJubljana. Letovišča Be»«l* t Ola. tovek 8 Dta. m IUp» ali tajanj* autor« $ Dia. Najmanjši uMefc 17 Dia. Pension Drago Lapin 2uljana Pelješac Dalmacija Izvrstna domača ln dalmatinska kuhinja, Izvrstna vina, živa voda, morje pred hišo, ugodno za otroke, čoln na razpolago. Cena od 30 do 40 din. Zveza preko Splita In Koréule, v po ncdeljek. torek, četrtek ta nedeljo. 19683-38 Enega ali dva drž. upokojenca •prsjmern ▼ vso oskrbo na G-or*n.j(.kfjri. Ponudbe na ©sfl. odd. J«t;a pud Šifro •Trajno». 19762-38 Oporavek »sa bolne na pljučih, re-konvalescente, 600 m. naj povelj ne Jša klima. Odgovarjajoča udobnost Cena, zmerna. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pohorje«. 19610-38 2E3229SB Beseda 1 Dui. davek 3 Din. »a Šifro *li lajanje naalova 6 Dia. Najmanjši znesek 17 Din. Kdor se hoče danes dpbro jn poceni zabavat naj pride v gostilno k »Panju« Vegova ul. 10. toči se priznano izborni dolenj skl cviček ln fina Štajerske vina, ob vsakem času razna gorka ln mr ala jedila, vrt, balinišče. biljard, vsak večer igranje klavirja, petje Itd. Vabljeni vM prija teljl dobre kapljice ln vesele zabave. — Se priporoča TONE HUC. 19827 18 Od danes naprej M d^b« v f^-avraciji ><ìo-renjf.ki kolodvor« vse vrste vina, t^pla in mrzla jedila po zmerni ceni. __19941-16 Prostovolj. gasilska četa Štepania vas priredit dane« S. VITI. 1937 ve! ko ?awI?ko veselico v prostori]) Sokolskpga doma r Stepanji vasi. Veselica se Tii ob vsakem vremenu. Tab'jeni vsi. m«Jie Med mestom in deželo posreduje »Jutrov« mali oglasnik Prehrana Bbse-l» 1 Dni, ilavek Ó Uui. (a šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Gospoda pokojenca od 50 do 60 let, vzamem na vso oskrbo, za pomoč moji obrti. Ponudbe pod »Srečna urica« na ogl. odd. Jutra. 19729 14 V dosmrtno oskrbo sprejmem osebo, ki ima hranilno knjižico. Po-audbe na ogl. odd. Jutra pod »Garantirano«. 19525-14 Kateri dobri starši bi vzeli za svojega zdra vega, prijaznega otroka. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Prijazen otrok* 19839-14 Dobro domačo hrano nudim takoj v centru mesta gospodom ln damam. Naslov v vseh po slovalnlcah Jutra. 19882 14 Službo dobi Sosed» t Dia. Lulza«. Kranj. Blelwelsova ul. 29. 19682-1 Izurjeno pletiljo takoj sprejmem. Vse v hiši. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19681-1 Dobro frizerko kot družabnico, z nekaj gotovine, sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19721-1 Več izurjenih pletilj sprejmem za takoj. Naslov v vseh poslov. Jutra. 19759 1 Močnega hlapca treznega, nekadilca, sprejme za kmečka in domača dela trgovec v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalna služba«. 16065-1 Žitna veletrgovina želi razširiti svoj obrt. Dokazano rentabilni in primerni nasvet se nagradi v gotovini ali s službo. Ble-jec, Ljubljana, poštni predal 173. 19936-1 Kuharico za vare, ki opravlja vsa hišna dela, pridno in pošteno za takojšen na stop sprejmem. Mesečna plača din 350. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19944 1 Prodajalka mlajša, poštena ln zanesljiva, vajena podeželske trgovine, dobi mesto za čas sezone. Naslov v vseh posioval. y+ra-19936-1 Prodajalke! Manjšo trgovino in trafiko dam takoj na račun. Potrebno ka vello položite do ?3. avgusta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11928 1 Dva čevljarska pomočnika dobro izurjena in enega pri-rezovalce. sprejme takoj Flux Josip, čevljar Nova vas št. 26 p. Celje. 10O3O4 Navijalko in likarico, takoj sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19929-1 Raznašalko mlado, iščem ia cvetličarno. — Cvetličarna »Split«, Frančiškanska 8. 19969-1 Dekle kmečkih staršev, polteno, zdravo _ in pridno vajeno molže in kuhanja, sprejme gostilna v Ljubljani. Bo-nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pridna in poštena«. 399&4-1 Šoferj ja sprejmem k tov. avtu. Nastop takoj. Pon. na podruž. Jutra v Celju pod »Dober voza*-. 19758-1 Paula Marija Kocjančič sprejme zobotehnlškega praktikanta. Predpogoj : mala matura ln se Je Drfdstaviti od 12. do 13. ure. 19802 1 Vrtnarja z večletno prakso, ki samoetojpo opravljati zelenjavni vrt in sadna drevesa, išče Nada Cven kel. Sv. Pavel prt Pr» bofctu. 19M5-1 Spretna modistinja zmožna samostojnega dela, dobi mesto. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra. 19803-1 Klavca in Čistilca za perutnino, sprejmem. Domobranska c. 7. 198111 Služkinjo sprejmem za takoj, biti mora pridna, poštena, zdrava, in zonati mora kuhati. Naslov v vseh posloval. Jutra. 196711 Trg. pomočnica dobi mesto sa samostojno vodstvo trgovine z meš. blagom. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod šifro »Kavcija 10.000 v eoto-vlni«. 19663 1 Kuharica ki dobro kuha ln oprav lja tudi druca hišna de la. dobi službo pri bolj šl družini v Cellu. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Zanesljiva«. 19662 1 Rudnik savske banovinp išče mlajšeea rud. nadzornika. absolventa rudarske šole. po motnosti s prakso. V proSnfi navesti noleg osebnih tudi rodatke o šolanju ln nraksi. Pomene po-midho r>od ^"dniic. na Publlcitas. Zagreb. 197911 Talentirana gospodična brezhibne, ne Izpod 1.70 vt, šoke postave, ki ima smisel in veselje u notranje delo večje k«al trgovine s končnim ciljem direktrice, dobi stalno mesto. Lahko tudi začetnice. Ponudbe s sliko in navedbo dosedanjega ndejstvovanja na ogl. oddd. Jutta. pod šifro »Vsestransko zanesljivo«. 19736-1 Dva čevljarska pomočnika za moška dela sprejmem. Zarnik Alfonz, Gajeva 9. 19860-1 Raznašalca mladega fanta sprejmem ta» leoj. »»Bonboniera« Joško Oset Tyrseva c. 1. 19848-1 Šoferja mehanika speoijalista za Diesel, nov, tovorni, sprejmemo. Au.o-špedicija Karlovac. 19733-1 Radiotehnik s šoferskim izpitom dobi službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Stalneet«. 19603-1 Predilni mojster dobi mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Strokovnjak«. 19637-1 Samski drž. uradnik v pokoju, sprejme gospodinjstva veščo žensko srednjih let kot gospodinjo. Nastop službe takoj, ponudbe z zahtevki poslati Jerneju Petriču, Vel. Lašče 70. 19647-1 Natakarica popolnoma izvežbana, simpatična in prikupljfve zunanjosti, z znanjem nemščine, dobi mesto v večji restavraciji 15. septembra ali 1. oktobra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Verziirana«. 19701-1 Tesarskega poslovodjo išč«m za že vpeljano obrt. Primskovo . Kranj 78 19790-1 Tehnika (ali tehničarko). veščega risanja stavb, načrtov in de-tailov, iščem. Pismene ponudbe z navedbo plače pod Šifro >31äö« na ogL odd. Jutra. 19T98-4 K 31etnemu fantku iščem pridno, zvesto, iz vežbano varuhinjo — prijateljico otrok. Otroške vrtnarice prednóst. Ponud. s sliko in poso-ji na ogl. odd. Jutra r>od »Zanesljiva ln dobra«. 19580-1 Čevljarskega pomočnika mlajšega, za mešana de la, sprejmem takoj. A. PernuS, Zgoéa 45, pri Lescah. _^574-1 Hotel Paar na Jesenicah išče za takoj plačilno natakarico, nemščine ln kavcije zmožno, drugo natakarico, mlado in gibčno, za takoj. Do brega slfonerja, kavcija potrebna, stalna in dobra služba. Izvežbano prodajalko. nemščine zmožno, za mesarijo in prekaJe\«alnlco. Mladega hlapca, iz dežele. Po nudbe direktno na na slov. 19560-1 Učiteljski par v Celju z 2 odraslima sinovoma išče za 15. avgust za nesljlvo služkinjo, sa mostojno kuharico, za vsa gospodinjska dela Ponudbe na »gl. odd. Jutra pod »Murska So bota«. 19612-1 Iščemo sedlarje in J ermenarJe za torbarske proizvode zia stalno dobavo blaga. — Sveopča Pri vredna Za druga S. O. J., Zagreb Dežellčeva 15. 19598-1 Čevljarskega pomočnika mlajšega, za zblta dela in čevljarskrga vajen ca sprejme S^mon Primožič. Pristova pri Tr Kču. 19601-1 Dve perfektni sobarici adrave, zanjssljive ln po štene naj a» Javijo na Falokowskl, Goriče pri Golniku. 19539-1 Izurjeno šiviljo za boljše obleke in kostume, sprejms na dom. — Skaza. Janševa 2. 196CÖ-1 Gospodična ki Je vešča slovenščine in nemščine, dobi postranski zaslužek. Oglasiti se v nedeljo 8. *.' m. Svatla. Wolfova 61, od 10. do 12. tire. 19883 1 Šiviljo - služkinjo mlajšo, ki zna tudi kuhati, spr-ejme krojač. Nai-iov v vseh posloval nicah Jutra. 19875-1 Mlado dekle boljše, zdravo, poštenp. ki dobro kuha in opra vlja vsa . hišna dela, — Iščem. Prednost z znanjem hrvatskega jezika. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pód »Dobra dru žina«. 19907 1 Absolventka trg. tečaja Išče službo. Rada bi nekaj mesecev brezplačno praktlcirala. Naslov v vseh posloval. Jutra. 19714-2 Kuharica samostojna želi mesto pri orožnikih. flnancarjih ali gospodinja pri samskem gospodu. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva kuharica«. 19717-2 Damski frizer išče slu*.he Zmožfn le trajne ln želazne ondu-lacije. Nastopi lahko takoj. — Ivan Spernjak pri Popovlču, Gregorl-čeva ulica 5. 19793-2 Mlad trgovski pomočnik !zjirj>en v trg. z mešan, blagom, popoln abstinent ter nekadilec, išče službo. Naslov: Martin Replč, Podvinct. Ptuj. 19611-2 Na veleposestvo gre praktlclrat za skrom ne zahtevke, zanesljiv ln delavoljan absolvent kmetijske šole. Nastop takoj. Informacije Valentin Golob. Maribor, Gregorčičeva 20. 19606-2 Trgovski pomočnik mešane stroke želi pre meniti službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Službo za sept-mtw«. 19613-2 Boljša gospa ločenka, ßrednjo starosti, išče mesto gospodinj« pri samostplnem gospodu. — dami aH manjši obltelji. govori več jezikov. Ponudbe pod »Samostojna gospo dln.ia 42« na ogl. odd. Jutra. 19673 2 Kvalificirana Stenografin ja odlična moč. jšče službe. Ponudbe na ogl. od delek Jutra pod »Po poldne ali zvečer«, r- is::40 2 Pekovski pomočnik ,pleten,., vgšč pekovskega ln slaščičarskega de-^ia" z dolgoletnimi spričevali in mojstrskim Izpitom, zanesljiv in izkušen delavec, nI pijanec, želi premenlti službo s 1. septemin cm CenJ. dopise pod »Stro kovno vešč« na podružnico Jutra v Mariboru. 19659 2 Dekle šivilja išče nameščenja k bolj šl nemško govoreči rod bini za nižjo plačo, da se priuči nemščini ln Izpopolni v kuhi. Cenje ne ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Po št«na in dobra šivilja«. 19440 2 Prodajalka mlajša moč. izvežbana v meš. stroki, poštena spretna, želi mesto v trg. buffetu, slaščičarni ali kot blagajnlčarka najraje v mestu. tudi na deželo. Naslov v vseh posloval. Jutra. 19633-2 Plačilna natakarica ■ kavcijo, večletno prakso, * znanjem nemšf:ne, išče mesto v boljJem Msaiu. — Ponudbe na ngl. odd. Jutra pod Šifro »Dobra vestna moč«. 19807-2 Mesto sluge aVi kakršnekoli primerne zaposlitve, išče fant z de-£el£, star 25 let, zanesljiv in priden. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19-S13-2 Trgovski pomočnik Krojaškega pomočnika ki J« Izvežban v konfekciji ln po meri, — snreimem za stalno. — Mariborčani ali Celjani imajo prednpst. Naslov Ivan Bukovnik. Stari trg, it. 2. Ljubljana. 19582 1 K otrokoma iičem za jutra nie in dopoldanske ure bnlj?o pomožno mn?. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19690-1 Mizarskega pomočnik» za furnirano pohištvo sprejme Trebar Anton, «livarstvo. Zndraga. p. Križe. Gorenjsko. 19563-1 Šoferja mehanika, ki se razume na popravilo in prodalo r«dlo aparatov, iščem. Panudbe na obi. odd. Jutra pod »Strogo so Mden«, ----- Gospodično ki govori perfektno nem ško in zna samostojno vzgajati sprej »•em k 3 in 61etnima dečkoma. Začetnice izključene. — Prednost: znanje domačega šivanja. Naslov v vseh posloval. Jutra. 19890-1 Dekle lz boljše hiše. z nekaj znanja nemšCin-e iščem za avgust k 31etnemu otroku. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Snažna ln zdrava«. 19916 1 Modistko sprejmem. Pismene ponudbe tla ogl. odd. Jutra pod šifro »1.000«. H9644-1 Damske krojače ta plašče, ijičem. KlemenčiS Nunska ulica št. 10. .19615-1 Pomočnico pošteno in natančno iščem ra modni atelje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19856-1 Čevljarski pomočnik boljši delavec se sprejme takoj. Delo stalno. Baje Stefan, St. Jernej. 19869-1 Kleparja mlaišo moč, sprejmem v službo. Avgust Sever, klepar, Kamnik. 19871-1 EEBESl Vsak» imttt S" PM, rek I Da. t» Ur« «B Pottpež!jiva«. a6713-2 Vrtnar popolnima samostojen, veiS vseh panog vrtnarstva, s prvovrstnimi -spričevali, želi stalne zaposlitve. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vrtnar« 19750^2 Mlad brivski pomočnik ičče službe. Nastop po rto-govim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 197®7-2 Izobražena gospodična zmožna gospodinjstva in vzgoje otrok, išče službe pri fini družini, samostojni dami ali gospodu. Ponudbe pod «Samostojna« na podružnico Jutra v Mari-ooru 1959J 2 Mlad strojnik ln kurjač z večletno prakso želi stalnega na meščenja. CqjjJ. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mlad strojnik«. 19460-2 Trg. pomočnica Izurjena v vseh strokah trgovine, vsestransko zanesljiva, zmožna vsakega dela, razpolaga v po slu s svqjlm kolesom, gre tudi na podružnico, želi premeniti sedanje mrsto. Nastop po dogovoru. CenJ. ponudbe prosi na ogl. odd. Jutra pod »Prodajalka«. 19526.2 Prodajalko mlajša moč. poštena ln zanesljiva, izurjena v mešani stroki, želi pre meniti službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra prodalalka« 19544 2 Iščem v Celju mesto krojaškega pomočnika. Vajen damske ga in moškega dela. — Nastop takoj ali pozneje. Naslov: Galjat Huje 41, Kranj. 19459? Mlada gospa išče službe kot gospodl-nla pri poštenem, sa-mostolnem gospodu. na1<-ajši vpokojencu. Po nudbe la oel. odd. Ju tra pod »Mlada, dobra gospodinj»*' iiguvani pi/iiivLiiin začetnik, želi primerne zaposlitve. Dra 17 Din. Strojepisni pouk v oddelek od pol 8. do 9. zvečer sprejmemo fct nekaj učencev. Vplso vanje ln pričetek pouka v ponedeljek ob pol 8 Učna ura samo 2 din Chris tofov učni zavod, Domobranska o-rsta 15. 19641-4 Kitaro poučuje pefekten kitarist. Pon. na ogl. odd. Jutra pod »Kitarist«. 19754-4 Reven četrtošolec odllčnjak, išče brez plačno oskrbo proti in-štrukcljl. Ponudbe pod »OdllčnJAk« na oglasni odd. Jutra. 19540 4 Tečaj za popravne izpite se vrii t g-'mB««iji n» Poljansko cesti. — Informacije pri šolskem slugi, g. Bom-baču. 1SS18-4 Inštruktorja kemije slušatelja ali diplomiranega kemika iščem za pomoč za popravni izpit petošolca. — Ponudbe na ogl. cdd. Jutra pod »Kemija«. 19873-4 Prodam Beveria t Din «»vek t Dta. z» Siino «li dajanj« oaalor» S Dia. Najmanj» t»Mek 17 Dia. Trgovski pult 3 m dolg ln 2 izložbeni omari z roleto, v dobrem stanju, • zaradi preureditve lokala, ugodno prodam. Ljubljana Prešernova 54. 19614e Otroški vozički letošnji modeli na par temtiraolh krogljlànlh ležiščih. S. Rebolj & drug Goeposvet*k& c. št. 13. 145-6 Ocetne kadi v prvovrstnem stanju, Se v obratu, naprodaj p>od zelo upodnimi pogoji radi opustitve obrata. Vprašanja na Propaganda d. d., Zagreb, Jelačičev trg 5 pod »4(301«. 36471-6 Strešne opeke večjo količino, rabljene, zarezane prod» tovarn« olja Hrovat Komp.. Ljub ljana. Tyrìeva e. 1». 19572-6 4 košati oleandri poceni naprodaj. Rutar-Jeva ul. 4. 19694 6 Več Cyklostil razmnoževalcev novih, prodam ali za menjam za druge predmete. Virčček Anton, — Novo mesto. 19697 6 Vafenci(he) Beseda 1 Dui. davek 8 Dia. šifro «II dajanje naslova 5 Din. NajmanjO cnc«ek 17 Din. Kmečko dekle pridno, z mešč. šolsko Izobrazbo se želi izučiti trgovine v mestu ali na deželi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19769 44 Učno mesto za svojega sina, iščem. Fant Je zdrav, star 15 let, ima 2 raz. meščanske šole. Gre za brivskega vajenca. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Priden učenec«. 19725-44 Deklica 15 let močna, hči železničarja, Išče mesto trgovske •:11 'r^trsk? vn.te::K" z oskrbo v hiši. Naslov v vseh posloval. Jutra. 19649 44 Vajenca v trgovino z meš. blagom. sprejmem. Pogoji: poštrn, zdrav, dober ra-čunar ln lepa pisava. Ponudbe na ogl. odd. Jutra ped »Hrana in stanovanje v hiši«. 19518-44 Vajenca takoj sprejmem v trgovino. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19865 44 Vajenca(-ko) snrejme trgovina koles. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19884 44 Fant s 4. raz. m-šč. šole z dobrim spričevalom se želi izučiti v trgovini s mešan, blagom. Ponudbe na Franc Iskra. Brežice. 19913-44 Tri aloje krasno pisane prodam. Naslov: Bonča, Ljubljana VII., Kettejeva 8. 19740 6 Portland cement betonsko železo, štorje, žico ln žlčntke, vijake mreže bodečo žico za ograje, lopate, krampe, stavbeno okovje, 1. t. d. priporoča poceni želez-nlna Koutny. Ljubljana, šiška — Medvedova št. 28. 1977.3-6 Razmnoževalni aparat poceni proda SimandI Dvofakora 3. 19726-S Otroški voziček globok, poceni proda: Jenlč, Poljanska 69. 19667 6 Diro na peresih močno, na oljnate osi ugodno proda Fa J far, Trnovska ul. 25. 19826-6 Telefonski anarat poceni proda SimandI, D vo fa kova 3. National registrirno blagajno. — proda SimandI, Dvofa kova 3. 19728-0 2 ročni črpalki stabilni bencin motor. 1 HP ln daljnogled, pro da Habicht, LJubljana, Tabor 5. 19648 6 SVEZOST PRI PREBUJENJU! Kako Je prijeten občutek, ko se zjutraj prebudimo z dobro odpočitimi iyii! Samo nekoliko kapljic kolinske vode »Soir de Paris« Vas osveži, okrepi in ponovno poživi. Ta sijajna tekočina je dvojno parfumirana z Vašim priljubljenim in znamenitim parfumom »Soir de Paris« Bourjois. BOURJOIS ★ Soir de Paris * Otroški voziček dobro ohranjen. glob"k — Jirodam. Poizve se: Ljublana VI., Celovška c. 78. 19761-6 Otroško posteljo dobro ohranjeno, prodam. Naslor v vseh poslovalnicah Jutra. 19790-6 Narodne noše kompletne ln posamezni deli, ugodno naprodaj. »Pri Makedoncu«, LJubljana, Kolodvorska ulica 30. 19877-6 Prodam poceni umivalnik, pisalno miao. posteljo, staro posodo itd. Cesta 29. oktobra 12-11. 19920 6 Vinske sode rabljene proda Stem-berger, Bezena — Ruše. 19941 6 Ugoden nakup umetnostnih slik pri tvrdki Ivan M.ithian, Ljubljana, Tvrševa ai. dvorišče._ Velik« odprodaja starih Tn novih umetnin. 1KXV.TM5 Otroško posteljo nuyieno, t okraji, dobro ohranjen«, prodam. Tyrševa ceeta 5/TTT., desno. 199^7-6 Hotelirji - gostilničarji! 0 ja Sevalna naprava (zvočnik za prikloRjtev na gramofon ali radio) ugodno prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodn3 prilika«. Radio Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Radio aparate odprodpjamo sedaj po znižanih cenah, ugodni plačilni pogoji! »Tehnik« Banjal. Ljubljana, Miklošičeva c. 20. 19773 9 Pridelki Besed» 1 Din. davek 3 Din. t» šifro »li dajanje naslova 6 Din. Najmanjši tnetek 17 Din. Brusnice (Preiselbeeren) razpošilja sveže od 5 kg naprej Pugelnik Ivan, trg. Llbeliče. 19608 33 Stroji Besed» 1 Din, davek 3 Dm, t» šifro »11 dajanje naslov* 6 Din. Najmanjäi znetei 17 Din. Šivalni stroj pogrezljnv, nemški fabrikat z okroglim čolničly>m, ki tudi štika, poceni naprodaj. Nova trgovina, Tyršev* cesta 36. 19594-3» Lokomobila 60—80 HP. 1? atm, ugodno naprodaj. Informacije: tovarna Pekatete, Ljubljana. 19685 29 Pletilni stroj samo dobro ohranjen St. S kupim. Klanjšček. Poljčane. 19696-29 Nov šivalni stroj s 15 letnim Jamstvom, samo 2.500 Din. »Tehnik«. Banjal. LJubljana, Miklošičeva 20. 19772 29 Pisalni stroj poceni proda SimandI, Dvorakova 3. 19727 29 Pozor! Šivalnih strojev in koles poceni prodam tud' na obroke oz. knjižice. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod a Dobra znamka«. 1G7»lncma nov, takoj prodam. Vprašati ga raza »Lojze». Mikk-šičeva. 10764-10 BSA 850 ccm supersport — (blauštern special), no vt model s popolne opremo proda Rotar. Črnuče 36. 19615-1C Motorno kolo B prikolico. — angleške znamke, prvovrsten, za radi nakupa avtomobila naprodaj. Ponudbe pod »5 1 bencina« na po družnico Jutra v Celju 19636-1C Moško kolo dobro ohranjeno, prodam Zvezna ulica 23, M-fiste. 19334 10 Kupim avto Soraba bencina do 8 I. — [ore Ivan. Ljubljana, pošt ni predaj 173. 19025-10 Tovorni avto Chwolet, 2 t«ni. 6 cilin drc v, proda ir te 8."00 Din. Stražar, Moste, Ljubljana. 10030-10 Motorno kolo OTTV 930 ccm v brezhibnem stanju, priklaloo za prikolico, prodam. Franc Tro bec. (es. trg. Kožarje pri Ljubljani. li-tolam kupim tovorni avte 3Vó—5 ton, za prevoz lesa. Poraba bencin« ni važna. 19954-10 Avto Ford dvosedežmi zelo dobro ohranjen. brezhiben mntor. po ceni prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. '9950-10 Beseda 1 Din dJ«»Ht 1» Ihn U Šifro ali lajanje naslov» S Din. N» O J Z B Z A J C Ljubljana, Gledališka ». Telefon 38 18 52-1« Hranilne vloge Prve hrvatske štedionlce Kmetske posojilnice ljubljanske. Ljadske posojilnice ljubljanske, Jugobanke m Srbske banke, kupi takoj ln Izplača po visoki ceni takoj v gotovini Ag. banč aib poslov Al. Planinšek LJubljana, Beethovnova nI. 14. Telefon 35-10. 1954146 Hranilne knjižice večjega zneska Celjske Posojilnice d. d. Celje sprejmem proti meseč nemu odplačilu ter ln tabulacljl na prvo me sto posestva. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sigurnost zajamčena« 19607 16 Hranilne vloge vseh denarnih zavodov terjatve io vrednostne papirje * o o v č i m nafknlantneie po najväji ceni tak o I * gotovini A. Planinšek Ljubljana, Bethovnovj nI. 14 Telefon 35-10 59-16 25.000.— Din posojila, Iščem proti vknjižbi na prvo mesto za dobo do 3 let, na lepo Imetje, večje vrednosti. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zelo sigurno ln dobro naloženo«. 19730-16 Hranilne vioge kupit« ai] proda ste potom moj« pisarne najbolje RUDOLF ZORE Ljubljana, Gledališka 12. Telefon 38-10. 19478-16 DENARNE POSLE Posredovanje kreditov — Vnovčevanje vlog pr1 denarnih zavodih. * Naložbe kapitala. Poravnave. Uprava nepremičnin Davčne napovedi. — Informacije. — Ureditve, revizije, bilance ln stalno kontrolo knjigovodstva ln vse druge trgovsko gospodarske posle Izvede »Svetovalec« koncesijonirana trgovsko-gospodarska POSLOVALNICA M. Kovačlč LJUBLJANA Cesta 29. oktobra (Rimska cesta) štev. 7. 19744-16 Hranilne knjižice Ljudske posojilnice v Celju in Celjske p soj;lnice d. d., kupim. Ponudbe na poštni predal 16, Šoštanj. 19904-16 Kdo bi posodil nekaj gotovine za zelo do-bičkanosno stvar. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod — »Garancija sigurna«. 19855-16 Družabnika(-ico) aa gostilno na prometal točki, v velikem ms stu takoj sprejmem. — Potreben kapital 5.000 din, tudi prodam za din 15.000, zaradi družin skih razmer. Dopise na oglasni oddelek Jutra pod »Jelka«. 19655-16 Hranilne vloge Mestne braniluice ljubljanske, dobropise Zveze slovenskih zadrug in vlogo Vzajemne posojilnice po ugodni ceni proda Ag. bančnih in kreditnih poslov Al. Planinšek Ljubljana, Beethovnova ul. 14/L Telefon 35-10. 10546-16 Trgovskega družabnika za dobičkanosno podjet jss s 50 — 100.000 din gotovine, iščem. Trgov ska izobrazba nepotrebna. 100 odstotni zaslužek. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Sigurno«. 19464-16 Bančno kom. zavod in menjalnica MARIBOR, Aleksandrova nI. 40. vnovčuje hranilne knjižice vseh bank in hranilnic. Kupuje vrednostne papirje, valute in zlatnike po najvišji dnevni ceni Iščem posojilo 150 — 200.000 din na po polnoma varno mesto z vsemi jamstvi. Cenje ne ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Lekar na«. 19823 16 Hranilne vloge aH kontokorente Praštedio-ne, Ljubij. k"-ed. banke, Jugobanke, Zadr. gospod, banke — kupim po najvišjih cenah proti takojšnji gotovini. Ne prodajajte, dokler ne ponudite meni. — Rudolf Z-ve, Ljubljana, Gledališka 12, telefon 38-10. 19961-16 Družabnico simpatično, mtellgent. no, Išče mlad trgovec z dobro trgovino. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Dlskrecija«. 18836-16 Obrt Beeeoa 1 Dia. davek 8 Dm. sa Šifro ali dajanja naalov» 5 Din. NajmanjSI ueaek 17 Din. Osobito pripravno za dame! Prodam zaradi preselitve v Inozemstvo dobre vpeljano trgovino ročnih del, predtiska Itd. v centru. Relss, Zagreb. Mesnička 2. 19599 3C Modni atelje Pavločič B. Gledališka 4/II se priporoča. Cene zmerne, solidna postrežba. 19857-30 Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova Din. NajmanjSI tneaek 17 Din. Nov lokal lep ln prostoren v Tržiču v Cerkveni ul. 6, eventuelno tudi s stanovanjem oddam takoj v najem. Podrobne Informacije dobite pri lastniku Francu Zapi atr nlku. Križe na Gorenjskem. 19748-17 Gostilno dobro idočo oddam v najem. Naslov v vseh posloval. Jutra. 19783 17 Gostilničarji V najem za tri leta oddam na Javni, ustni dražbi, gostilno na naj-prometnejši točki kraja z vsem gospodarskim po slopjem ln nekaj zemljišča s 1. sept. Dražba se bo vršila 22. avgusta ob 16. url na licu mesta. Dražbene pogoje in vsa pojasnila da o-skrbnlk Ivan Hočevar, p. Struge. 19788-17 Trgovina z mešanim blagom ob glavni cesti, zelo prometni kraj. oddam takoj v najem, s stanovanjem in vsemi pritiklinaml. Je zelo upeljana z maJiufakturo. galante rljo ln železom. Za prevzem zaloge potrebno oca din 60.000, ostanek po dogovoru. Agllnemu ln vztrajnemu se nudi lep napredek. Ponudbe na ogl. odd. Jutia pod »Vpeljana 60«. 19747-17 Pekarno dobroldočo, s 1. sept., zaradi bolezni oddam. Potrebna gotovina za odkup inventarja, ča-dež, Kranj. 19687-17 Mesarijo z delavnico ln stanovanjem v prometnem, Industrijskem kraju ali v mestu vzamem v najem z ali brez Inventarja, samo resnično dobre točke pridejo v poštev. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19724 17 Gostilno in trgovino Ortnek, št. 191 v neposredni bližini postaje Ortnek. oddam v najiem s 15. oktobrom. Ponudbe nn upravo graščine Ortnek. 19524 17 Gostilno v najejn ali na račun. ori-roma slifno na prometnem kraju, iščem za november ali decemhpi. Ponudb» na ogl. odd. Jutra pod »Takojšnja plačnica«. 39937-17 Gospodarsko poslopje hleve, šupe, skedenj, ma-gacin itd., oddam v najem izven Ljubljane in mitnice. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19906-17 Lokali Beseda 1 Din. davek 8 Din. sa šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Trgovino meš. blaga, na najpro-metnejšl točki periferije Ljubljane, oddam. — Vse potrebno po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sezija pričenja«. 19795-19 Naprodaj trgovska prodajalna, — specerlja. obstoječa 10 let. sigurna eksistenca, 4000 din mesečni zaslužek. Prosim samo resne kupce, ki pridejo v obzir. Trgovino opu&čam zaradi družinskih razmer. Kovač Josip, Zagreb, Zvonimirova 28, tapeta*. _ 19731-19 Brivski - frizerski salon prodam po mìo ugodni ceni. Salon obstoji 9 let r največjem industrij, središču Gorenjske, na najboljši točkL Naslov v vseh poslovalnicah Jatra. 194*4-19 Delavnico opremljeno s plinom, — elektriko (industrijski tok) ln lončeno pečjo. 2 prostorna magaclna. Cankarjevo nabrežje 25. oddam takoj. Poizve s? Mestni trg 17, I. nad stropje, levo. 10031-19 Lokal v centru Kranja, oddam ln postanem tudi družabnik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šl fro »Družabnik«. 19722-19 Gostilno prodam ali oddam v najem pri farni cerkvi bil zu rudnika. Pripravno tudi za trgovino. P on. na ogl. od. Jutra pod »Dobra gostilna«. 19746 19 Delavnico pripravno za vsako obrt na TyrSevl cesti 84. od dam. Gostilna pri Lev cu. 19792 19 Oddam lokal ▼ sredini mesta takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10768-19 Poslovne prostore lepe ln velike, priprav ne za banko aH večje trgovsko podjetje, od dam v najem za daljšo dobo, na Miklošičevi ce stl v Ljubljani. Poja snila daje g. Ušlakar Ivan, javni notar v Ljubljani, Kralja Petre trg št. 8. 19674 19 Pekarno dam v najem na do brem prostoru, zaradi bolezni. Naslov v vseh posloval. Jutra. 19652-1S ■ ———■—— . f Dobroidoča pekarna na prometnem kraju v bližini Maribora, zaradi starosti naprodaj. Na slov v vseh poslovalnicah .'litra. H'5S009 Trgovski lokal dva velika prostora in 5 izložbi odda Slovenska banka, Krekov trg št. 10. 1&S92-19 Lokal oddam v najem za trgovino v industrijskem kraju. Ponudbe na podružnico Jutra Jesenice pod šifro »Gorenjsko«. 19903-10 Mlekarno oddam takoj na prometni točki. Vprašati: Cerkvena 19. 19S'9 19 Mesarji pozor! Radi preselitve prodam v Ljubljani centralno ležečo najboljše uspevajočo mesarijo, tudi dvoletnega krasnega žrebca Angleža. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober kruh«. 19S59-19 Dve obleki zelo dobro virai jeni eno suknjo in dva klobuka, prodam. Na ogled. Florijanska 10/1., desno. 1991Ö-13 Delavnico mehanično aii sedlarsko, d-ebro vpeljano, oddam takoj na prometni cesti. Poizve se: Prečna 6, Ljubljana. 10965-19 Brivski-frizerski salon v Ljublja.nl, ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1995-2-H9 Beseda i Din davek S Din. za Šifro aU dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tne«ek 17 Din. Večje število parcel leompiaksov poaestev, g» zdov, trgovskih 'j> stano vanjskib bil ter vil ima naprodaj gradben, strokov U Ito bralen posredovale« Kana vet Ludvik. Cesta 29. oktobra 6. Telefon 37-33. PooblaSčeenl graditelj ta> sodni ce tu tel j ca nasvete, breaptačno na razpolago. 09-20 Kupimo poslopje z najmanj 10 sobami v okolici Sevnice, Brežic ali Zidanega mosta. — Prednost Imajo kraji, kjer se lahko goji zimski sport. Poslopje bi se uporabljalo za leto-višče oz. okrevališče. Samo resne pismene ponudbe s sliko poslopja ln okolice na ogl. odd. Jutra pod »Okrevališče 10«. 18526-20 Prodam iz proste roke zelo rentabilne stavbne parcele na katerih so postavljena dvostano-vanjska poslopja. Na hajajo se v obližju biv še jahalnlce v Trnovem Prodam skupno ali po samezno. Več se poizve pri notarju Ušlakar Ju. Kralja Petra trg št. 8. 18695 20 Trgovska hiša enonadstropna, dobička nosna, centrum Celja, relo ugodno naprodaj. Cena din 275.000. Naslov v vseh poslovalnl cah Jutra. 19554-2C Izredna prilika za nakup! Dobro znana restavracija pri kolodvoru B'striea nad Mariborom, brezkonkurenč-na, sobe za tujce, po lastniku doslej 36 let vodena f najboijš:m uspehom je radi visoke starosti naprodaj. — Krasna bre&prašna lega, izletniški kraj, letovišče, pot na Poh-orj«. dravsko kopališče, bližina tovarne. Poslrpja v najboljšem stanju, cca 3Vž oralov d-nbro obdelanega, arondi-ranega neobremenjenega posestva. Ob-ežen inventar, ugodni pl»č:lni pogoji. — Obrat se latiko takoj prevzame. Ponudbe na podružnico »Jutra» Maribor pod Priložnost«. 19555-20 Več stanovanjskih hiš in velika delavnica, za vsako obrt, na promet nem kraju, ob glavni cesti, naprodaj zaradi družinskih razmer. Cena ugodna. Naslov v vseh posloval. Jutra. 19706 20 6-stanovanjska hiša poceni naprodaj, 0 minut od glavnega kolo dvora. Alojz Pogorele. Maribor, Vodnikov trg 3 a. 19654-20 Upokojenci pozor! Malo, zelo lepo posestvo prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19577 20 Stavben- parcelo prodam. Smolej Lovro, Slov. Javornik 21. 19500-20 Visokopritlično hišo s trgovskim lokalom ln vrtom. prodam. Cisti letni donos din 12.000 Naslov v podruž. Jutra v Mariboru. 19651 20 Hišo prodam ali oddam v na jem s 57 arov zemljišča sposobno za trgovino, obrt, za 7 občin edina trgovina, cena 50.000 din. ogled v Jastrebcih št. 4. železnlčka post.. Središče ob Dravi. 19600-2C Stavbno parcelo po ugodni ceni prodam. Informacije Stožice 168 nasproti gostilne »Vr bančk«. 19620-20 Krasno vinogradno posestvo 50 oralov v okolici Ptu Ja z lepim gozdnim nastavkom m sadnim, vse lepo urejeno, prodam Samo resni kupci. Ce na po dogovoru. Ponutf be na ogl. odd. Jutra pod »Donoeno posestvo«. 19443-20 Stanovanje lepo, »olnčno. obstoječ« is 8 sob, kopalnic« io vseh pritikiin, oddam za mesec november. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10470-žl Samsko stanovanje oddam 1. novembra. Res-Ijeva cesta 6 pri hišniku. 19033-21 3-sobno stanovanje oddamo za november. Dro-gerija Hermes, Miklošičeva cesta 30. 19568-31 Dvosob. stanovanje oddam v Zeleni Jami. Informacije: Smartlnska cesta 17. 1971621 Enosob. stanovanje s pritiklinaml v podpritličju, solnčno m zračno. oddam v vili na Mlrju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19712-21 Dvosob. stanovanje oddam v Podrožciku s septembrom. Naslov v vseh posloval. Jutra. 19756 21 Proti debelosti uporabljajte neškodljiv« SLÄTINSKE TABLETE za hujšanje sestavljene iz prirodnU mineralnih soli tn rastlinskih ekstraktoi Proizvaja: Apoteka Mr. Bahovec, Ljubljana. V vseh lekarnah 200 tabi din 69.—, 100 tabi, dii 39—, 50 tabL din 24.—, SLÄTINSKE TABLETE^' Reg. br. 14.213/34 Enosob. stanovanje s Štedilnikom, oddam s septembrom na Tržaški cesti 24. 19770-21 Enodružinsko hišo vzamem v najem za oktober. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Enodružinska hi Sa«. 19864 20 Komfortna vila z davčno olajšavo radi selitve ugodno naprodaj ali v najem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19742 20 Hišo z velikim gospodarskim poslopjem ln 1.500 kv. m sveta, pripravno kot skladišče, za vsako obrt ali manjšo industrijo, blizu centra. ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19810-20 Dvonadstrop. hišo z vinotočom. sredi LJubljane. takoj prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Breg«. 19807 20 Tristanovanjsko hišo enonadstropno. pripravno za vse, v bližini LJu bljane, na prometnem kraju, proda Hafner, — Škofljica 37. 19689 20 Trgovska hiša na prometni točki, sredi trga s trafiko v industrijskem kraju ugodno naprodaj. Informacije Albin Sotošek. trg., Posreda pri Rajhenbur-gu. 19732-20 Enodružinska hiša v bližini Ljudskega doma, obstoječa lz 5 velikih sob in vseh pritikiin, garaže ln cca 1000 kv. m sadnega vrta, — zaradi selitve, prodam za din 220.000. Ogled vsak dan med 10. in 16. uro. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19817-20 Veliko posestvo v vrednosti din 300 000 ugodno naprodaj v Toplicah pri Novem mestu. Zelo pripravno za gostilniško ali trgovsko obrt. Sestoji lz 2 stanovanj. gospodarskega poslopja. 14 tujskih sob 2 kuhenj, vrta, gozda in 7 njiv. Najnižja cena din 100.000. Rok do 16. vni. Informacije ln oeled M Inka Sitar. Toplice 55. Straža pri Novem mestu. 19873-20 Nova vila moderna, I t-"ri stanovanjska, naprodaj v bližini glavnega koiodvom. Ponudb» na ogl. odd. Jutra pod »475.000«. 10621-90 Hišo novozidano, dvostanovani-sko. konfnrtnn. vrt, v bližini gostilne j-Kmet« — Šiška, cena 176 000.— Hišo novozidano, dve trosobni stanovanji. 700 kv. m vrta, bližina bežigrajske šole, cena 2-40.000. — hipoteka 50.000,— Hišo enonadstropno z lokalom delavnico, štirisobno in dvosobno stanovanje, mesto, cena 325.000.— 2 parceli po 600 kv. m a Din 90.— kv. m. Poljanski okraj, proda poslovalnica ADAMIČ, Ljubljana, Gosposvetska 8/11. 19868-20 Srednje posestvo poceni naprodaj ali par cele v Izmeri 3 oralov. Cene nizke v Sp. Rad-vanju 35, pri Mariboru. > 19945-20 3-stanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem in njivo cca 4000 kv. m, prodam. Nekaj hipoteka, ostalo gotovina. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19822-20 Hišo ozlr. vilo, parcelo, trgovino, gostilno, posest vo, prodate ali kupite najugodneje potom posredovalne pisarne — F. PRISTAVEC, Ljubljana, Erjavčeva c. 4a. telefon 23—81. 204-20 Malo posestvo pol ure od Celja v le pem kraju, hiša, gospo darsko poslopje, vrt, njiva m travnik, takoj ugodno prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra 19664 2( Termalno kopališče ln letovišče v Sloveniji, 6 poslopij, 7 Johov zem ljlfiča, 25 opremljenih sob, elektr. razsvetljava, pritlkline. velika restav racija, 2 odprta termal na bazena Itd. iz proste roke, zelo povoljno naprodaj. Informacije: Vrllnšek, Medijske To pllce, via . Zagorje ob Savi. 19538-20 Dvostanovanjska hiša še nova z več let vpeljano pekarno z električno razsvetljavo, vodovodom in velikim vr tom. 10 min. oddaljena od Celja se proda. Na slov v vseh poslovalnicah Jutra. 18945-20 Zemljišče nad 30.000 kv. m, zelo lepo, Jcraina lesra, spadajoče pod Ljubljano, — naprodaj za skrajno ceno, celota Din 95.000. Event. oddam tudi polo trgovino s posestvom, blizu Ljubljane ob glavni ce sti in postaji, naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19616 2f Hiša z verando, lep kraj. 3 sobe. kuhinja, vrt. njiva, sadno drevje, par korakov do hoste, blizu Celja, naprodaij. Peter Mavri. trgovina, Voj-rtk okolica 70. pri Celju. 19436 20 Lepo posestvo pol ure od postaje hiša podkletena, 4 s«t>e, kuhinja v kleti studeneft. gospodar, poslopje, njive, gozd in travn;ki s sa intm drevjem, naprodaj VoraSati: Franjo Čretnik, Nova vas, Sv. Jurij pri Celju. 10741-3Q Lepa hiša dvodružinska v magdalenskem okraju naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19943-20 Enonadstropno hišo pripravno za vsako obrt, prodajn ali dam v najem. Vselitev takoj. — Pogačar, Kamnik. 19928-30 Srednje veliko posestvo blizu trga ln železnice, ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19932 20 Krasna vila v Celju nova, enonadstropna. dvostanovanjska, kon-fort, elektrika, vodovod, parketl. kuhinje, kopalnice, stranišča obložena z belimi ploščami, balkoni, terasa, lep vrt. 10 let davka prosta, po nizki ceni prodam. Informacije Doberšek. — Krekova cesta 10. Celje. 19931-20 V Celju prodam za din 110.000 dvostanovanjsko. enonadstropno. novo vilo, parketirano. z vodovodom. elektriko ter mesečnim donosom din tfOC. Pojasnila daje Pre volnik. Cesta na Grad U, Celje. 19935-20 CffT 2Z uns Beseda 1 Din. davek 8 Din za šifro »M dajanje naslov» 5 Din. NaimanjSI znesek 17 Dia. Trisob. stanovanje parket, z vsemi prltikll nami z novembrom od dam. Ogled od 3 — 5 ure Zltnlkova 5. Cesta v Rožno dolino. 19185-21 Komfortno stanovanje trisobno, s kabinetom in zaprto verando, pripravno za zdravnika, oddam 1. novembra. Resljeva c. 6 pri hišniku. Dvosob. stanovanje I. nadstropje, oddam._ Posavskega ulica 13. 19805-21 Enosob. stanovanje s pritiklinaml v man-zardl, takoj oddam. Domobranska c. 23, pri hišniku. 19808-21 Trisob. stanovanje konfortno. takoj oddam Gajeva ulica 8. 19812-21 Stanovanje s tremi sobami ln kopalnico oddam v vili v sredini LJubljane. Zar-nikova ulica 9. 19780-21 Dvosob. stanovanje sončno, s kabinetom in pritiklinaml v I. nad. v mestu, oddam s 15. avgustom aH 1. septembrom. Nasi, v vseh poslovalnicah Jutra. 19784-21 V vili na Mirju oddam garconlero. obstoječa lz sobe, predsobe. kamerce za plin,, samski osebi za 300 Din Souporaba vrta. Naslov v vseh posloval. Jutra. 19777-21 Enosob. stanovanje pritlično, konfortno, v škrabčevi ulici 5, oddam. Ogled ob delavnikih. 19800-21 Trisob. stanovanje komfortno, v novi hiši, ugodno oddam za september aH pozneje. Ve-rovškova 56 — Šiška. 19703 21 Samsko sobo s kopalnico ln dvosobno stanovanje z vsem konfortom, takoj oddamo v Gajevl ulici. Podrobnejše lnfor maclje v Gajevl ul. 5-H., soba 220, med 11. ln 13. uro. 19737 21 Trisobno stanovanje na razpolago L novembra. Ljubljana, Bleiweisova 30. Informacije od 15.—16. ure v L nadstropju, levo. 19617 21 Enosobno in dvosobno stanovanje v vili, sončno in suho, oddam. Enosobno s kab netom 1. septembra. Dvosobno s kabinetom in kopalnico 1. oktobra. Herbersteinova 9, pri Stadionu. 10797-31 Stanovanja 3 ln 4 sobe, oddam za november. Slomškova 14. 19581-21 Trisobno stanovanje z vsemi pritiklinaml, — oddam s 1. septembrom v Vrhovtevl ulici št. 9. Informacije pri hišniku Samar ju, II. nadstropje 19566 21 sobno stanovanje oddam s 1. novembrom Ogled od 11. do 15. ure Cesta v Rožno dolino 14. 19472-21 V Celju v vili »Regina«, oddam 1. septembra trisobno, konfortno stanovanje. Oblak Franc, Šoštanj. 19537-21 4-sobno stanovanje komfortno. v centru mesta oddam s 1. no vembrom. Informacije pri hišniku, Cigaletova 1. 19622-21 Komfortno 2-sobno stanovanje s kabinetom oddam na Mirju. Ponudbe na Alo ma Company d. z o. z. LJubljana pod »1. november«. 19564-21 Dvosob. stanovanje s pritiklinaml, oddam s 1. septembrom ln kopalnico na Savi. 350 din Moste, Predovičeva ulica 12. 19832-21 Enosob. stanovanje s kuhinjo, oddam za september. Po la kova ul. 13. 1977'!-31 Stirisob. stanovanje s prtiklinami, oddam v sredini mesta ia 1. november. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10767-31 Trisob. stanovanje s kopalnico v Dalmatinovi ulici III nadstr. oddam takoj. Poizvedbe gradbena pisarna Rimska e. 2/1. 119774-31 Stanovanje ene na željo tudi dve sobi, kuhinjo ln shram be, oddam. Podjunska 11, Ljubljana VII. 19609-21 Trisobno stanovanje lepo, oddam s 1. oktobrom v Linhartovi ulici št. 20. nasproti III. drž. realne gimnazije. Informacije: Metalno akcionarsko društvo, — LJubljana. Masarykova. 12, tel. 27—27. 19835 21 Oddam za takoj dvosobno stanovanje.' s 1. septembrom samsko stanovanja v Trdinovi ul. 5. Dve enosobinl stano-vnji za september Dolenjska 94. Informacije Bolha Ivan. Trdinova 5. L nadstropje. 19833 21 Dvosob. stanovanje s kopalnico, oddam v bližini bežigTajfke gimnazije. Naslov v vseh poslovlan-i-cah Jutra. 10900-31 Trisobno stanovanje z vsemi pritiklinaml. — konfortno. solnčno, — celo nadstropje vile, ugodno oddam za september. Tyrševa 90. 19837 21 Enosob. stanovanje s pritiklinam». cddam. — Ogled v ponedeljek. Janševa ul. 11. SUka. I0S03-21 Štirisobno stanovanj« konfortno, oddam s 1 septembrom, Gregorčl čeva 17, istotam oddan skladišče ln sobo v 1 nadstropju za pisarno za takoj. Informacije» Bolha Ivan, Trdinova 5 I. 19834-21 V bližini mesta Celjj oddam dvosobno stane vanje v novi hiši, soln čna In mima lega. Na slov v vseh poslovalnl cah Jutra. 19933-3 i * Dvosob. stanovanji s prltlklinami, oddam Cesta 29. oktobra, Z (Rimska). 19910-2 3-sobno stanovanj« s kopalnico, oddam. In formacije kavama Pre šern, LJubljana. 19906-a Dvosob. stanovanj« zelo le°po. solnčno, oddaj v Zg. S:ški 254 pri no* šoli. Vprašati istotam Lil kan. 19S42-3 4-sob. stanovanje moderno, s kopalnico primerno za zdravniki takoj oddam. Ponudb« na ogl. odd. Jutra poi »Bežigrad«. 19830-3 3-sob. stanovanje nasproti banske uprave, ugodno oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Avgust«. Dvosob. stanovanj« oddam v mirn? vili isto taki maloštevilni bolj! stranki m oktober. Cest« v Rožno dolano 31. 10331-3 Komfortno 3-sobno stanovanji oddam za oktober. Maistrova 16 aii Friškovet 1. 19863-21 Trisobno stanovanje komfortno, solnčno z balkonom. etažna centr. kurjava, event. garaža oddam z oktobrom ali novembrom. Informacije Urbančič, O-ražnova ul. 5, od 3 pop. dalje. 19861-21 Trisobno stanovanje komfortno, solnčno, v novi hiši oddam takoi. Celovška cesta 28., hišnik. 19846-21 Dvosob. stanovanje s kopalnico, oddam v Gledališki ul. 7 in trisobna stanovanja s kopalnicami: Gledališka 10, Beethovnova 15 in Zrinjskega c. 7. 1CXW6-21 Dvosob. stanovanje komfortno e kopalmoo in velikim balkonom oddam v novi hiši. — Sagmajster, Vodnikova cesta 4a, Ljubljana VII. 16066-2? Avtomobilisti ! Pozor! V Ptuju, Vseh svetnikov ulica št. 13 (v hiši g. Tamma Vincenca) sem otvoril mehanično delavnico za popravilo avtomobilov, motornih koles, pisalnih in šivalnih strojev ter vsako vrsto koles itd. Se priporoča Mar Dragotin — Ptuj mehanična delavnica. NAZNANILO. Velecenjenim odjemalcem in občinstvu vljudno naznanjam PRESELITEV TRGOVINE iz Vegove ulice 12 v mestno hišo ob Ljubljanici, NABREŽJE 20. SEPTEMBRA ob frančiškanskem tromo-stovju (Kresija). Zagotavljam, da bodem tudi v svoji novi trgovini vedno postregel z veliko izbiro vsakovrstnega svežega manufakturnega in modnega blaga po najnižjih cenah. — Postrežba strogo poštena. Za obilen obisk se najvljudneje priporočam F. OSTRE L Ič LJUBLJANA, NABREŽJE 20. SEPTEMBRA ŠTEV. 2 »tutkö« si. TW 15 =Se8eBi. B. TOI. 1937., JtnosoS» ibrnoranje * podpritličju, oddam «trmtel brez otrok. Ba-fcstlč, Eutarjeva 4 a. 19911-21 Stanovanja BaaedJ. I Din, davek 8 Din. M lifro aH dajanje naslov» fi Dia. Najmanjši cneeek 17 Dia. Konfortno stanovanje vsaj iStlrlh sob, — tudi bližnja periferija, Iščem za oktober ali kasneje. Ponudbe pod »Točen plačnik 9787» na oglas, sdd. Jutra. 19206 21a Trisob. stanovanje lepo, velike sobe z vsemi prltlklinami, najraje v vili, s souporabo vrta, iščem za tričlansko družino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen, reden plačnik«. 19691-21a Dvosob. stanovanje b prltlklinami iščem za september. Po možnosti Bežigrad. Ponudbe pod »Mirna stranka» na ogl. odd. Jutra. 1980421a Za november Iščem 2 — 3sobno stanovanje z vsemi prltlklinami, najraje v centra. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Trgovec«, 19794 21a Trisob. stanovanje eno !» posebnim vhodom, ,t ven t. 2sobno s kabinetom, iščem za takoj. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »šiška«. 19690 21a 5-sobno stanovanje moderno, event. z gara io. iščem v centru. — Franz Coppenrath, Ljub ljana, Groharjeva 16. 19646-21a Profesor sprejme l ali 2 dijaka, event. dijakinj« v popolno oskrbo, v lepo so bo, nadzorstvo, pomoč pri učenju, vrt ln klavir. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19711-22 Nižješolca bežigrajske gimnazije, sprejmem na dobro ln izdatno hrano, pomoč pri učenju, kopalnica, klavir na razpolago. Na-slqv v vseh poslovalnicah Jutra. 19719-22 Nižješolko sprejmem k svoji hčerki v lepo ln udobno stanovanje. Hrana dobra ln pomoč pri učenju. Groharjeva ul. 22. 19715-22 Dijakinjo višjo srednješolko iz boljše družine sprejmem k edinki sedmošolki v popolno o-skrbo v centru mesta. Strogo nadzorstvo in vsa udobnost. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19872-22 Boljšo uradnico ali dijakinjo, sprejmem « »obo t vso oskrbo, ▼ centra. Naslov v vseli poslovalnicah Jutra. 19887-22 Sostanovalko sprejmem k dijakinji trg. akademije i* boljše hiše. — Nemška konverracija, lepa soba s kopalnico, dobra oskrba. Center. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19086-20 Dijake sprejmem na stanovanje ln hrano v centru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19881-22 Komfortno stanovanje tri ili štiri sobno, iščem Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Oktober«. 19838-21a Dvosob. stanovanje SSčem na Pnilah, okolica tv. Jožefa ali Mirje za september ali oktober. Ponudbe na osi. odd. Jutra pod šifro »700«. 19991-?la Komfortno stanovanje 3sobno, s kabinetom, za 1. oktober iščem. Ponudb» na ogl. odd. Jutri pod i ločno plaču Jem 22«. 19876-21a Za oktober iščem 2 sobi s kuhinjo all soso, kabinet ln kuhinjo v • centru. Ponudbe na os!, odd. Jutra pod šifro »čisto in suho«. 19906-21a Enosob. stanovanje f kuhinjo, l??e tričlanska družina. Ponudbe na ogl. pdd. Jutra pod »Ceno«. 10025-21* Dvosob. stanovanje «li sobo s kabinetom v bližini mesta ali v mestu — iifpm za oktober. Ponudbe pod »Zakonca brez otrok« ca ogl. odd. Jutra. Dijaške sobe Beseda 1 Din. lavek 3 Din. u iifro «11 dajanje naslova 0 Din. Najmanjši enesek 17 Din. Dijaško sobo fc reo oskrbo za tretjeSolko ženske real, gimnazije (od-ličnjakinjo) iščem. Ponudbe E navedbo cene ppslati na: Lindič, upravnik pošte, Sevnica. 10594-22 Dijakinji sprejmem v vso oskrbo poleg gimnazije na Poljanah. Klavir, nemška konverzacija. Naslov v «eh posloval. Jutra. 19639-22 Več nižješolcev BpreJmem na zelo dobro domačo prehrano ln pri učenju ln vzgoji skrb no nadzorstvo. Zlberto-va 30-1. 236 22 V Celju sprejmem nižješolca za tekoče šolsko leto na stan in hrano, v svetlo, sonično stanovanje. Kla vir, nemška konverzaci ja in event. instrukcije v hiši. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19661-22 V Celju sprejmem dijake, sostanovalce k «sinu dija ku, solnčna soba. dobra oskrba, neposredna bližina gimnazije. Marija Fugina, Krekova 21. Ce U«. 19387-22 Dva dijaka »ižjegolc« ix boljše rodbine, sprejmem na dobro hrano ter zračno in solnčno stanovanje v centru mesta. Cena inerna. Pomoč pri učenju t«r strogo nadzorstvo. Na-slov ▼ vseh poslovalnicah Jutra. 19542-22 Dijaško stanovanje prvovrstno, primerno posebno za četrtošolca. Pojasnila v slaščičarni No-votny, Gosposvetska 2. 16034-^2 Dijakinji Sprejmem. Velika solnčna soba, dobra oskrba. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra »Ob Tromostju«. ____19851-22 V Celju sprejme profesor dijaka V popolno oskrbo. Klavir, event. pomoč pri učenju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19934-22 Dijaka srednješolca, sprejme učiteljska družina v zelo dobro oskrbe in strogo nadzorstvo v neposredni bližin: realke in obrtne šole. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19902-22 Mladega dijaka sprejme na stanovanje in hrano nemško govoreča družina. CenJ. ponudbe na Košič Marija, Maribor, Tomšičeva cesta 19. 19657-22 Dva mirna dijaka mlajša, z dežele, sprejmem v posebno sobo. Novi trg 1. 19776-22 Dijaka — gimnazijca od prvega tretjega razreda, sprejmem poceni v popolno oskrbo in pomoč pri učenju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro nadzorstvom 19775-22 Dijakinjo is boljše hiše, najraje 1. do 3. gimnazije, vzamem v popolno oskrbo v sončno sobo. Kopalnice, klavir, nasproti gimnazije. Vprašanja: Kozak Josip Poljanski nasip 1-4/rr. 10706-22 3 dijake(-inje) ptujske gimnazije lz boljših hiš, sprejmem v dobro popolno oskrbo. Ponudbe pod »Oskrba« na agentursko pisarno Pichler, Ptuj. 19565-22 1—2 dijaka(-inji) sprejmem v popolno, — najboljšo oskrbo. Od stanovanja do bežigrajske gimnazije 4, do kla slčne 12, poljanske 20 realke, trgovske akademije 15 minut oddaljenosti. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19867 22 Dijaško sobo pri boljši družini, lepo, zračno in solnčno z vso oskrbo, oddam. Dobra hrana in strogo nadzorstvo. Nsslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19838-22 Sobo odda Be«eda 1 l>lu davek 3 Lhn. ta šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjSi »nesek 17 Din. Damam ki potujejo za nekaj dni ali pa se dlje zadržijo v Zagrebu, nudim seriozen in udoben dom z hrano ali brez hrane v šenoinl ulici 32-III., desno, prva ulica desno cč glavnega kolodvoia v Zagrebu. 18964-23 Opremljeno sobo pri pošti, oddam s 15. avgustom. Naslov v vseh posloval. Jutra. 19684-23 2 opremljeni sobi s posebnim vhodom, oddam. Rečna, št. 3, Tr novo. 19678-23 Čisto sobico lepo, opremljeno, od dam solidni osebi. Blel-weisova 15-111., levo. 19718-23 Lepo sobo z vso oskrbo ln hrano ali brez, oddam s 1. septembrom solidnemu gospodu. Sv. Petra cesta 23-1. 19806-23 Opremljeno sobo zračno ln čisto v sredini mesta oddam boljšemu gospodu ali gospodični. Po želji tudi vso oskrbo s hrano. Natančnejša pojasnila na Poljanski cesti 20 III. desno. 1975723 Veliko prazno sobo s parketom in elektriko oddam takoj ali pozneje. Jenkova 12. 19738-23 Opremljeno sobo s strogo separlranlm vhodom, oddam. Flori-janska ul. 31-1. 19677-23 Prazno sofie zračno, v I. nadst., a souporabo kopalnice, — ugodno oddam, najraje dvema zakoncema. Po dogovoru z zajtrkom ln postrežbo. Informaci J e Janševa 2, L]. VII. 19809-23 Parketirano sobo opremljeno ali prazno, oddam na Vodovodni a štev. 44. 19779 23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, od dam. Mestni trg 5-1. 19820:23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, — oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19626-2? 2 lepi sobi zračni m solnčnl, s souporabo kopalnice, oddam v Kumanovskl ul. št. 21 (ob Strellškl ul. št. 30.). 19843-23 Opremljeno sobo oddam solidnemu gospodu. Informacije Vodmat ska ulica 19. 19845-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, — oddam dvema gospodoma, najraje z vso oskrbo. Souporaba kopalnice. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19840-23 Opremljeno sobo solnčno oddam takoj ali lö. t. m. Ilirska ulica 29/1., desno. 19896-23 Opremljeno sobo za eno ali dve os^ebi, takoj oddam i vso oskrbo ali brez. Židovska ulica GH. 10901-23 Opremljeno sobo solnčno ln zračno, s po sebnlm vhodom, oddam z vso oskrbo 1 — 2 osebama. Naslov v vseh po slovalnlcah Jutra. 19880-23 Opremljen kabinet ln prazno sobo oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19909 23 Lepo sobo s posebnim vhodom ln souporabo kopalnice — oddam boljši osebi pri Sv. Jožefu. Naslov v vseh posloval. Jutra. 19919-23 Sobo strogo separtrano, oddam boljšemu gospodu. Miklošičeva cesta. Naslov v vseh poslov. Jutra. 19914-23 Prazno sobo lepo, center, takoj oddam. Naslov, v vseh poslovalnicah Jutra. 19850-2» Sobo lepo opremljeno, s posebnim vhodom oddam gospodični ali starejšemu gospodu. Pollak, Gosposvetska 10/11. 19852-23 Lepo solnčno sobo veliko, oddam boljši solidni osebi. Slomškova ul. 5/1 desno. 198M-23 Lepo sobo opremljeno, oddam takoj ali 15. VIII, boljšemu stalnemu gospodu. Kersnikova 5/II, levo. 19858-23 2 sobi eno opremljeno, drugo prazno, solnčni, čisti in s posebnimi vhodi oddam na Resljevi c. 12/11, levo. 19847-23 Opremljeno sobo lepo, t balkonom, oddam pri Tivoliju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 399(27-23 Sobo prašno ali opremljeno, blŠOT kolodvora oddam gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19951-28 Prazno sobo oddam 1(5. avgusta. Poizve se v Ljubljani, Stari trg 33/1., levo. B9940-28 Krasno sobo s souporabo klavirja in kopalnice, oddam v sredini mesta za en mesec ali več po zmprni ceni na Vrtači 4/IL, levo. 00062-33 Sobe išče Beseda 1 Din, davek 8 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Prazno sobo ali sobo s kuhinjo, Išče šivilja. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Sredi mesta«. 19686-23a Sobo z 2 ali 3 posteljami za dijake (-inje) v Ptuju z dobro hrano, oddam. Ponudbe pod »Dijaki« na oglasni odd. Jutra. 19760-23a Sobo strogo separirano, po možnosti s hrano, Iščem Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalen gospod«. 19688-23a Prazno sobo s štedilnikom, iščem za september na periferiji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brez < trok«. 19786-23a Dve prazni sobi event. ena velika v centru, iščem od 1. septembra. Ponudbe pod »Stalna stranka« na ogl. odd. Jutra. 19618 23a Lepo solnčno sobo z vso oskrbo in uporabo kopalnice, Išče od 15. avgusta all 1. s ep tembra pri fini družini v centru aH v vili v bližini Tivolija mirna gospodična. Ponudbe Aa ogl. odd. Jutra pod il fro »Boljša«. 19819 23a Mlajši gospod Išče prazno sobico, cena do 150 din. Ponudbe s ceno na ogl. odd. Jutra pod »Miren ln stalen 222«. 19878-23» Izgubljeno Beseda 1 Din. davek 8 Din. i» šifro ali dajanje naslov» 5 Din. Najmanjši tneeek 17 Din. Izguba denarnice Zidani most Prosim povrnitev dokumentov ln fotografij. Denar obdržite. — Josip Zldanšek, načelnik banovine, Banja Luka. 19708-28 Izgubil se je prstan iz belega zlata z briljantom, graviran, najbrže v trgovini na Selenburgovi ali Oospo-svetski. Najditelj naj ga vrne proti lepi nagradi pri irt^ viherju, Gradišče 8a. 19S98-2S i nformaci je Beseda 1 Din, davek 8 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmaDjil inesek 17 Din. Preklic Prekllcujem neutemeljene obdolžltve glede Kravanje Rudolfa ln Arh Mlnke. na Blejski Dobravi. Zahvalim se za opustitev tožbe. — Jesenice, dne 5. avgusta 1937. — Arh Frančiška. 19605-31 Izjava Podpisani Izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, ki bi juh napravila moja žena Rozalija Gašperin. — Peter Gašperin. Nad Kočno 3, Blejska Dobrava. H0905-31 Dražbe Beseda 1 Din, davek 8 Din. za šifro »li dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dražba lesa Začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani proda na jav nI dražbi; A) dne 9. septembra 1937. v Dravogradu lz gozdov svo je šumske uprave v Črni pri Prevaljah v režiji 1937 Izdelanih cca 2.800 kub. m smrekove in cca 325 kub. m borove hlodovine. B) dne 10. «septembra 1937. v °v. Lovrencu "z svojih gozdov na Plešlču pri Bv, ijQvrencu na Pohorju v režiji 1937 izdelanih cca 3.000 kub. m »mrekove hlodovine ln cca 1.300 prm bukovih drv. — Pojasnila, pogoji in tiskovine so na razpolago pri Začasni državni upravi razlaščenih gozdov, LJubljana, Cesta 29. oktobra št. 24, kakor tudi pri šumskl upravi razlaščenih gozdov v črni ter ad B) tudi prt revirnem gozdarju v Sv. Lovrencu. 18991-32 Razno Beseda 1 Din, davek 8 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek* 17 Din. Lepoto hočete doseči eato potrebujete knjigo »Tajne kozmetike« od kozmetičarke Slave Gril Zagreb, Lopašičeva 11, parter. Naročite si tudi lonček nočne kreme, katera Vam ohrani lice v mladostni svežostl. Knjl ga stane 40 din, lonček nočne kreme 20 din. 2S037 Novosti perila, obleke, pumparice L t. d. nudi ceneno PRESKER, Sv. Petra c. 24. 8rezpučen pouk v isran3u i 7AHTEVADTE BRE2PIACEN CENIK fMÜNEpfiffiDWl j TVORNI CE GLASBIL MARIBOR žtlOt, Cunje krojaške odrezke, st£Ti papir, tekstilne odpadke, ovčjo volno, govejo dlako (aravco). — kupi vsako množino ARBEITER, Maribor, Diavska ul. 15. PROMETNA BANKA D. D. v Ljubljani Stritarjeva ulica a Telefon štev. 1149 Izplačuje brez omejitve stare in nòve vloge IzvrSuje vse bančne posle najknlantnefe« Tečaj za električno v are nje se bo vršil brezplačno ▼ tovarni za vagone Slav. Brod. Začetek okoli 1. septembra. Tečaj traja približno dva tedna. Pobližja pojasnila daje tovarniški prijavni urad. — Po uspešno položenem izpitu, po končanem tečaju je zasigurana stalna zaposlitev v tovarni. Dopisi \ Vsaka besen » Din; davek 3 Dia, e» dajanje naslova 5 Din; najmanj« nesek 20 Din. Letovanje na Gorenjskem nudim lepi, mladi dami do 20 let. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lesni«. 19625-24 Kapitalist želi poznanstva s simpatično gospodično, z lastno trgovino, obrtjo ali premoženjem. Dopisi na ogl. odd. Jutra pod »MoJa zvezda*. 19502-24 Mlad gospod trgovsko naobražen, dobro situiran, želi spoznati gospodično, lepe postave, od 18—26 let, v58 ostalo postranska reč. Cenj. ponn flbe s sliko poslati na ogl. odd. Jutra pod šifro »Spoznanje« 19816-34 Vsaka bes« da 3 Din; davek 3 Din, »s dajanje naslov» b Din; najmanjši znesek 20 Din. Gospodična stara 24 let, čedne zunanjosti, želi spoenatl značaj nega gospoda zaradi pomanjkanja znanja. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Sreča«. Diskreclja zajamčena. 19693-25, Gospodično simpatično do 24 let, čiste preteklosti, išče go spod 281eten, pošten, prijazen, - z državno služ bo, blizu Slovenije. Zeni tev takoj. Ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Uniforma«. 19720-25 Samostojna dama sredin Jih let, želi spoznati Inteligen ta, isto osamljenega, starega nad 40 let. Dopisi na oglas, odd. Jutra pod »Usoda« 19752-25 Trgovsko naobražen vojaščine prost fant 1-šče primerno gospodično z nekaj gotovine za skupno otvoritev trgovine. Ponudbe pod »Poštenosti na ogl. oddel. Jutra. 19751-25 Poročiti se želi z akad. naobraženlm go spodom od 34 do 40 let, gospodična, ki poseduje din 50.000. CenJ. dopise na ogl odd. Jutra pod »Dom 3ff«. 19670-25 24-letna Ljubljančanka, ločena, boljša. Išče svojemu 1-letnemu sinčku dobrega očeta. Ponudbe na ogl, odd. Jutra pod »Do 40 let«. 19451-25 Gospodična trgovsko naobražen», dobra gospodinja, teli poznanstva radi premalo znanj» v svrfao ženitve » resnim in z na čajni m gospodom, z državno službo. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra žena«. loeee-SB Mlada gospodična Inteligentna, dobrosrčna, lz boljše, premožnejše družine, brez prilike za poznanstva, želi spoenatl visoko naobra-ženega. dobro sltulrane ga gospoda v starosti 30 do 40 let, resnega, plemenitega značaja. — Dopise pod strogo dl-skrecijo na ogl. odd. Ju tra pod »V dvoje Je lep še«. 19449-25 Gospodična srednjih let, v dobrih premoženjskih razmerah želi spoznati simpatičnega drž. uradnika. — Prednost Imajo profesorji ln sodniki. Cenjene ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Sreča v Jeseni«. 19918-25 Samec 50 letnik z nekaj gotovine, želi znanja zaradi ženitve h kaki obrti »11 knvetl-Jl, najraje na deželi.— Dopise na podruž. Jutra v Mariboru pod šifro »Pošten«. 19946 25 261etna gospodična s primerno doto ln balo poroči železniškega alt drugega državnega uradnika. Dopise s sil ko pod »MoJ dom« na podružnico Jutra v O: lju. 19621-25 Državni uradnik 45 let star, akademik, na vodilnem položaju, zdrav, velike postave, simpatičen, z večjo vsoto denarja v gotovini, želi poročiti gospodično ali vdovo brez otrok pri merne starosti in s primerno doto. Deželanks Imajo prednost. Resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vila z vrtom«. 19676-25 Poznanstva želi mlada, Inteligentna, zdrava ln premožna gospodična e visoko na-obražeaim gospodom 30 do 40 j,et, resne narave, plemenitega značaja v dobrem finančnem položaju. Le oni, ki ceni pcÈtemJe ln zvestobo naj piše na ogl. odd. Jutra pod »Srečno naključje«. Stroga diskretnost. 19448 25 Mlad intel. obrtnik takoj poroči gospodično 90 —34 let, najraje šiviljo ali kroja&ico » nekaj kapitala. Cenj. dopise na ogl. odd. Jutra pod »Bodočnost 31«. 09739-35 Posestnica - vdova brez otrok Išče znanje zaradi osamelostl z inteligentnim gospodom držav, uradnikom ali vpok. od 45 do 55 let. Dopise na ogl. odd. Ju tra pod »Resno 888«. 19593-25 Hišna posestnica se želi poročiti z vpo-kojencem v starosti od 55 do 70 let. CenJ. dopisi na podružnico Jutra v Celju pod »Sreča«. 19485-25 Samostojen pek z lastno pekarno, star 50 let, 6amec, želi poročiti gospodično ali vdovo z nekaj kapitala. — Dopisi na podružnico Jutra v Celju pod »Dober možlček«. 19660-25 minulim ZAHTEVAJTE BRE5PLAČNI CENIK in NAJPGPGLNEIÉE GENERALNO ZA5TDP5TVD _ r 5cHNE|DER ZAGREB NIKDLItEVA 10 NAZNANILO! Naznanjam svojim cenj. odjemalcem, kakor tudi ostalemu občinstvu, da sem PRESELIL SVOJO DELAVNICO za umetno stavbno ključavničarstvo iz Aleševčeve ceste — v lastno poslopje NA ALJAŽEVO št. 8. Cenj. občinstvu se vljudno priporočam STANE CIRMAN. Ob vsaki priliki -se spomnite fa M .Jotrovf* JtaB oglasi* i «oMnijl »»Jo»p»lneJl». mJ-tmlb Ia najhitrejša pocredo-valaiea ■» ahUb« *»eb mt, ■a psodajo la nakup vseh stvari, »a MpremltalM. lokal«. podjetja, kapital, to-nitv» la ca vm drago Kupuj domače blago l JESENSKI LIPSKI SEJEDl 1937 OD 29. AVGUSTA 60% popusta na nemških železnicah, znatni popusti v dragih državah. Vsa pojasnila dajejo: Zvanični biro lajpciškog sajma — Beograd — Knez Mihajlova 33/L DO 2. SEPTEMBRA, in častni zastopniki | Ing. ö. TÖNNIES —Ljubljana, TyrSeva SS. — Tel. 27-62 in Jos. Bezjak — Maribor, Gosposka uL 25. — TeL 20-97. SS »PRESTOLONASLEDNIK PET ARe JADRANSKA PLOVIDBA D.D. Dnevna D rzo paro plovna $1 užba s SnJaka r Dalmacijo ki Otmit&O. OlPvnd O Dnevna večkratna «veza s kopališči ln letov lèti jugoslovenske obale. Prijetna tuTlstovska potovanja » Sušaka v Dalmacijo ta aa Gräfco po Bkspresne turlstovske proge lz Benetk v Dalmacijo. Prvovrstni parobrodl — lz borna kuhinja Prospekt» ln navodila daje Direkcija na SuSafca, vm ajene a«ene*)o ln družbe «Wagon-Llts/Cook«. SU6AK ob 16. tal. paviatadh Iz življenja na dežel? Iz Hrastnika h— Naši rud«arji iz Francije so prišli tudi v Hrastnik na 16dneven dopust. Na hrastniški postaji jih je čakalo več sto ljudi z rudniško godbo na čelu. Sprejem je bil prisrčen. Godba ja zaigrala marseljezo. Rokovanja in objemov je bilo mnogo. Neki nad 70 let star mož je prišel čakat svojega sina, ki ga že 14 let ni videl. Velik sprevod z našimi izseljenci in domačini se je ob veselih zvokih rudniška godbe razvil po naši sajasti dolini. Na obisK so prišle naslednje rudarske družine: Dragar, Gmu-zej, Kepa, Krivec, Lampret, Karel in. Stefan Laznik, Sovre, Pataj in druge. Naži rudarji so z bivanjem v Franciji prav zadovoljni. «Zaslužek je dobar, živež pa poc<*ni. Radi pa seveda orihajajo na obisk v svoje rojstne kraje. Nekateri otroci so se jim rodili že v Franciji. Našim rojakom rudarjem želimo prijeten « ddih ! h— Osebna vest. Iz Hrastnika v Ljutomer je premeščen vodja tukajšnje orožni-Ške postaje narednik-vodnik g. Cvijan Vitas, na njegovo mesto pa je prišel iz Ljutomera narednik g. Karel Ist:.nič h— S pripravami za obvezne nedeljske tečaje telesne vzgoje v naši občini po naročilu višjih oblastev zelo hite. Do 20. t. m. mora biti ves elaborat že predložen sreskemu referentu za telesno vzgojo. Zato se bo začel že 12. tega meseca zdravniški pregled pred komisijo, v deški šoli. Vsi mladoletniki, katerih je v naši občini 550, bodo dobili za ta zdravniški pregled osebna vabila od občine. Na Dolu bo zdravnišiki pregled v dneh 16. in 17. t. m. Pouk v teh nedeljskih tečajih se bo začel pri nas v nedeljo 12. septembra. Vsak mladenič od 14. do 20. leta, ki bo za to sposoben, bo moral skozi 10 mesecev vsako nedeljo in praznik po dve uri v nedeljski dopo!dansk_; tečaj. Razdelila se bo ta šola v nižje (od 14 do 17) in višje od 18 do 20 let) tečajnike. Vsako nedeljo bosta ena ura praktičnega in ena ura teoretičnega pouka. Pri nas bo praktičen pouk v Sokolskem domu in na šolskem dvorišču, teoretičen pa v deski šoli. Poleg telovadbe bodo poučevali telovadno zgodovino, higieno, zakon o telesni vzgoji in slično, v višjem oddelku bo pa priprava na vojaški stan z ostrim streljanjem. Poučevali bodo učitelji, rezervni oficirji ln zdravniki. Vsi mladeniči, ki bodo z dobi im uspehom dovršili te tečaje, bodo imeli velike olajšave pri odslužitvi kadrskega roka. Kdor se pa ne bo pokoril predpisom tega zakona, bo moral nositi posledice hkratu s starši. h— Zveza rudarjev Jugoslavije, podružnica Hrastnik, bo slavila prihodnjo nedeljo 301etnico obstoja, tov zvočni tednik. h— Velika sokolska tombola bo danes popoldna ob 15. na šolskem prostoru poleg Roševe gostilne. BREZNI CA. Danes ob 10-letoici svojega obstoja rajzviie marljivo Delavsko podporno društvo na Breznic-i svoj društveni prapor. Praporu kunmijeta gdč. Tinea Bizjaikova iz Most in g. Jaka Rozman, trgovec h Smo-kuča. Po razvitju prapora bo vrtna veselica in eo na njo povabljeni vei prijatelji koristnega in človekoljubnega društva. MENGEŠ. Marsikdo se je že ustavil r naSem lepem trgu, toda žalibog samo po naključju in nobenemu še nI bilo žal, da ga je baš naključje zaneslo v ta prelepi kraj. MengeS bi moral postati že davno od tujcev in domačinov obiskano letovišče, kajti njegova lega ob hribu »Gobovcec in njegovi prirodni parki ter krasna okolica in prilično dobre prometne zveze mu .dajejo vse znake tujsko prometnega kraja«, mnogo cenejšega kot so druga manj lepa letovišča. Dolžnost naše sedanje občinske uprave bi bila, da svoje delo usmeri tudi v to smer, ne pa samo, da nudi gotovim osebam, ki so glavni činitelji občinske uprave, vse dobrote svojega občinskega proračuna. Ob tej priliki naj omenimo, da imamo v našem trgu kar dva magistrata. Mislimo, da bi pred par leti popolnoma re-novirana občinska hiša namenom zadostovala- V hiši je poleg občinske pisarne tudi stanovanje treh sob s pritikllnami, ki je že delj časa prazno in večji prostor, v katerem vživajo gasilci gostoljubje že od po-stoja tega poslopja. To poslopje pa razpada, ker je sedanja občinska uprava zanemarila njegovo vzdrževanje, čeprav je njen predsednik zidarski mojster, ki bi pač moral vedeti, da je poslopje potrebno, da se omete in les prebarva. Ne vemo, kaj je napotilo novo občinsko upravo, da je kupila Strnišovo hišo, dasiravno sta se dve tretjini davkoplačevalcev našega trga Izrekli s svojimi podpisi proti. Merodajna oblast je zahtevala, da se ti podpisi legalizirajo, kar mnogi niso zmogli, kajti nekateri kmetski posestniki že par mesecev niso videli kruha v hiši, plačevati pa morajo občinsko doklado najmanj 15 procentov večjo kot bi bila, če bi se ne kupila ta nepotrebna hiša. Zgleda, da so hišo kupili samo zaradi nekaterih občinskih odbornikov, da imajo bližje k sejam občinske uprave. SIcer se na blagodejno delovanje sedanje občinske uprave še ob priliki povrnemo. Kakor smo že poročali so hoteli neznani zlikovci zažgati naš Sokolski dom, ki Je edino središče vsega našega nacionalnega delovanja. Sokolsko društvo se že marljivo pripravlja na bodočo sezono. Obeta se nam jesenska akademija, brat prosvetar pa pripravlja bogat prosvetni program za dobo 1937—38. SAMO DELNO »Ali misliš, da se uresniči, kar pove ve-deževalka?« j»Samo delno. Moji hčeri je prerokovala, da bo nekoč srečala mladega človeka, se omožila z njim in dobila čez leto dni dvoj' čke. Uresničilo se je pa samo prvo in zadnje. f Umrla je naša nadvse ljubljena mama, stara mama, sestra in tašča, gospa JOSIPINA HÜHNERBEIN roj. Koštomaf Pogreb bo v nedeljo 8. avgusta ob S. uri popoldne lz hiše žalosti, Miklošičeva 8, na mestno pokopališče v Celju. Celje, Strasbourg, San Francisco, 6. avgusta 193T. SANDRA, por. KOSMAČ, MELANI, por. STRAHL in EMA por. STÜRZL, hčere; — FRANC in BAR TL KOŠTOMAJ, brata; — SIGILO, FREDI, LESTER in EMA, vnuki; BRANKO KOSMAC, ALFONS STRAHL in MIHAEL STÜRZL, zetje. »JUTRO« il 183 16 5S5S22E2 Nedelja. 8. VIIL 1937 Odprla sva NOVO TRGOVINO z manufakturnim blagom. — Vse kar prodajava, Je NAJNOVEJŠE ln nimava niti metra starega blaga. — Tvornice, ld so najini dobavitelji, so znane kot producenti dobrega, kvalitetnega blaga. Lahko se prepričate o najinih cenah, presenetile Vas bodo. — Pridite, izberite m kupite! Lahko pa si tudi samo ogledate. — Pričakujeva Vas BRATA VLAJ, man ufak turna trgovina LJUBLJANA_Wolfova uL 5. S. br. 17274/37 i1!*:: Snovalnega mojstra (SCHÄRMEISTER) sprejmemo. Pomagati bo moral tudi obra- J tovodji pri nadzorstvu tkalnice, radi tega znanje v tkanju ter praksa v tovarnah hla-čevin predpogoj. Pismene ponudbe na Teks- j tilno tovarno Beer, Hribernik & Comp., št Vid nad Ljubljano. 6004 Stara, dobro vpeljana trgovina — v Ljubljani se proda ali da v zakup. Naslov pove ALOMA COMPANY d. z o. z. Ljubljana. Jugoslovana IŠČE velika tkalnica bombažnega pisanega blaga — za nastop september-oktober. Vpoštevalo se bo le samostojne moči, izurjene v desinaturi bombažnega blaga, predvsem v blagu za srajce in obleke, mora pa razpolagati tudi z izkustvi v desinaturi hlačevine. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Desinater«, Poznani SALVAT-čaj zoper žolčne kamne ln bolezni žoičnega mehurja se dobiva pri glavnemu zastopniku lekarni pri Sv. IVANC, Zagreb, Kaptol 17. Prospekte o zdravljenju pošljemo zastonj. Ogl. peg. 8. J». 27870 Naročniki „Jutra" so zavarovani za 10.000 Din 3 dni prištedite na dein, če uporabljate „DURLIN" lak ker krije z enkratno prevleko in suši popolnoma v eni noči. Dobite ga v 50 barvah le pri tvrdki Barve —laki Rudolf Hafner, Ljubljana, Miklošičeva c. 36 in Celovška c. 61. — TeL 3.5-65 'GLASBILD; znana odo P0LNE3ŠA in eeru^Šcj _JEVNI CfV/ORNI DOBAVTTE13 3A DOMAČA RAZP0ŠIUALNA TVROKA F. SCHNEIDER IZDELOVANJE GLASBIL «+ GUASBENMj^fTEKLJM ZftCREB.Tiiko^atiLlO/c Kitare^ |}S Itfidcsofbr» *r X najceneje» VELIKO TEKSTILNO PODJETJE V VOJVODINI išče za takojšnji nastop z dolgoletno prakso in dobrimi izkustvi. Stanovanja so na razpolago, potni stroški se povrnejo. — Ponudbe pod »Tkalec« na oglasni oddelek »Jutra«. Državna razredna loterija Žrebanje srečk V. glavnega in poslednjega razreda tekočega 34. kola se bo vršilo po odloku gospoda ministra za kmetijstvo Br. 42793/1 z dne 11. junija t L v času od 17. avgusta do vključno 15. septembra t 1. in to: v Beogradu, 17., 18., 19., 20., 21., 23., 24., 25., 26. in 27. avgusta t. L ln v Zagrebu: 30. in 31. avgusta, ter 1., 2., 3., 4., 9., 10., 11. in 13. septembra 11 Pri tem žrebanju bo izžrebanih pet premij in to: 11. septembra po 300.000.— in 400.000.— ter 13. septembra po 500.000.—; 1,000.000.— in 2,000.000.— din. Poleg teh premij bo izžrebanih veliko število dobitkov po: 200.000.—; 80.000.—; 50.000.—; 30.000.—; 100.000.—; 60.000.—; 40.000.—; 20.000.—; in drugih manjših dobitkov. Skupni znesek dobitkov v tem žrebanju znaša 10.000.— POCENI PRODAMO SKORO NOV pločevinast dimnik cca 24 m visok, debelina pločevine 6 mm, I premer 500 mm, vključno vrvi za pri-čvrščanje. ORNIK & MITBOVIC, Dravo-1 grad — Meža. Ugodna prüika za industrijo ali večjo obrt Nova industrija ali obrt, ki bi zaposlila v podeželskem kraju v Sloveniji večje število delavcev, bi dobila zgradbe za industrijo skoro zastonj. Na razpolago vodna moč, banovinska elektrika. Za nizko ceno bi se mogla odkupiti mala elektrarna. Vprašati na oglasni oddelek lista pod »Ugodna prilika«. din 56.000.000'- ki se izplačajo brez kakršnihkoli odbitkov. V najsrečnejšem primeru je mogoče ob spojitvi premije in dobitka zadeti pri tem žrebanju na eni srečki • din 3J00.000.— Za izplačilo dobitkov jamči država kraljevine Jugoslavije. Osebe, ki se že udeležujejo Igranja v 34. kolu, morajo svoje srečke IV. razreda zamenjati s srečkami V. razreda najkasneje do 12. avgusta t. L Oni, ki še nimajo srečke in se želijo udeležiti igranja v V. glavnem razredu, si lahko nabavijo isto pri pooblaščenih prodajalcih in njihovih preprodajalcih, ki se nahajajo skoraj v vsakem večjem kraju, in to proti doplačilu: za eno celo srečko Din 1.000.— za polovico srečke Din 500.— za četrtino srečke Din 250.— Pobližja navodila z loterijskim načrtom ln splošnimi pravili dobite na zahtevo brezplačno pri vseh pooblaščenih prodajalcih srečk. Radijska postaja v Beogradu bo razen dnevnih vesti objavljala žrebanja kakor tudi rezultate žrebanj od din 5.000.— navzgor. Z nakupom srečk državne razredne loterije pomore vsak posameznik, poleg osebnih koristi, ki jih lahko ima, obenem narodnemu gospodarstvu, obrtništvu, industriji in vojnim invalidom, ker se čisti dobiček od prodaje srečk razdeli sorazmerno v prej navedene svrhe. ,if{ odpravi takoj brez duha in udobno vse neprijetne dlačice. Depot: COSMOCHEMIA, Zagreb, Smičiklasova 23 BREZ VODOVODA! VESELJE IN VEDROST ZDRAVJE IN SVEŽOST so prednosti higienske kopeli. [Med mestoni in deželo posreduje »Jutrov« mali oglasnik US oc n g placa} „(fatra" tiarcctittto raraj svojcem zavarovalnino! V MESTIH IN VASEH, KJER NI VODOVODA Proizvodi »FEROLIM«. VinkovcL služi izvrstno »FEROLIM«, patentirana avtomatska peč za kopalnice, ki daje hitro (v 25 minutah) in poceni (za 50 para) toplo kopel. Dobiva se v vsaki trgovini z železnino ali naravnost pri tvornici »FEROLIM«, Vinkovcl. Minimalna nabavna cena, nikakih instalacijskih stroškov. Prospekte pošilja na željo brezplačno »FEROLIM«, Vinkovci. mM IBUdflloV motorji, trioiittjf «t>M itroj OOgMUM ZAHVALA Vsem, ki so ob težki in bridki izgubi preljubega soproga, strica in svaka drja. Alojzija Bratkoviča odvetnika, bivšega mestnega župana, banovinskega svetnika, predsednika krajevnega šolskega odbora, načelnika sreskega cestnega odbora, tajnika gasilske župe, odlikovanega z jugoslovansko krono V. stopnje i. t. d. izkazali in izrekli iskreno sočutje in sožalje, se najlepše zahvaljujem. Posebno se zahvaljujem častiti duhovščini, zlasti monsignoru gospodu Ksa-veriju Mešku za pretresljive in prisrčne poslovilne besede na grobu in prečasti-temu gospodu svetniku in mestnemu župniku Sokliču Jakobu za vse. kar je storil v času mučne bolezni za preljubega rajnega. Enaka hvala za ganljiv poslovilni govor gospodu mestnemu županu drju. Piceju. Nadalje se zahvaljujem gospodu primariju drju. Radšelnu za vso njegovo požrtvovalnost, posebno pa dolgujem zahvalo gospodu primariju drju. Strnadu za vso njegovo požrtvovalno skrb in tolažbo, ki jo je izkazal v poslednjih težkih trenutkih. Tako se zahvaljujem pre-i častitim sestram in gasilski župi in četi za spremstvo. Iskrena zahvala vsem, ki so predragega rajnega počastili na zadnji poti s svojo udeležbo, in vsem darovalcem vencev m cvetja. Slovenjgradec, dne 6. avgusta 1937. MARIJA BRATKOVI6 in ostali. Po seio nizki eeai! Cenfld franko! «XBSBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, Rarlovlka cesta Podružnica: Maribor, Aleksandrova cesta 26, Zahvala Za vse izraze sočustvovanja in vso pomoč ob bridki Izgubi nadega dragega nepozabnega soproga in očeta, gospoda JANKA KLUNA TRGOVCA izrekamo vsem najtoplejšo zahvalo. Iskrena hvala zdravniku g. dr. Strnadu, primariju slovenjgraške bolnice, ki je pokojnega zdravil z največjo ljubeznijo in trudom; istotako č. g. profesorju za duhovno pomoč in tolažbo in čč. sestram, ki so s toliko požrtvovalnostjo trpečemu lajšale bolečine. Prisrčno se zahvaljujemo vsej duhovščini za spremstvo, zlasti preč. gospodu msgr. Franu Ksaverju Mešku za vodstvo pogreba in prisrčne besede v slovo. Nadalje se zahvaljujemo vsem, ki so našega dragega spremljali na zadnji poti: Združenju trgovcev za srez Slovenjgradec in Prevalje, predsedniku za ganljiv govor; bratska hvala »Sokolu« in Prostovoljni gasilski četi za častno spremstvo v kroju, »Slovenskemu planinskemu društvu«. Prisrčna hvala vsem in vsakemu, ki so se od blizu in daleč udeležili pogreba in lajšali pismeno ali ustmeno našo žalost s toplim sočustvovanjem. Vsem darovalcem vencev in cvetja: hvala! PREVALJE, dne 6. avgusta 1937. Žalujoča soproga in otroci. ZAHVALA Vsem, ki so nas tolažili ob bridki izgubi našega predragega, nepozabnega soproga, očeta, starega očeta, brata, svaka, tasta m strica, gospoda Ivana Kovačiča izrekamo najprisrčnejšo zahvalo. Posebno zahvalo smo dolžni č. duhovščini, gg. zdravnikoma dr. Fajdigi in primariju dr. Demšarju, dalje rodbini g. Vinko Majdičevi in končno vsem, ki so mu v dolgi bolezni lajšali trpljenje. Prav prisrčno zahvalo izrekamo vsem številnim prijateljem in znancem, ki so pokojnika v tako Častnem številu spremili k večnemu počitkji; posebej sokolskemu društvu za častno spremstvo; enako vsem ostalim društvom in korporacijam; pevcem za ganljive žalostinke in vsem darovalcem krasnega cvetja. Vsem prav iskrena hvala! V KRANJU, 8. avgusta 1937. Rodbina KOVAČIČ-eva in ostalo sorodstvo. Urejuje Davorin Eavljen, « Izdaja ss koosordj «Jtfxas Adolf Rlbnikar, « Za Narodno tiskarno d. 4 kot tiakamatja Fran Jena« ~ Za lnseratni del je odeon»» Alojs Novak « SM z I3obUai& 2348534823535348235353482353484823532348535348484853235323482389534853234848482353234823482353485353482353010201 % " " ! ! " " ! " !"! !!! !" " ""! "!"!""P7UUUPUPUU77P7P7U777PUPUP777U7U !"U7