PTICE NAŠIH KRAJEV 
//ureja Al Vrezec 
Naslov urednika rubrike za kopije objavljenih prispevkov: 
Al Vrezec, Nacionalni inštitut za biologijo, Večna pot 111, SI-1001 Ljubljana, 
Slovenija, e-pošta: al.vrezec(a)nib.si 
V prejšnji številki revije Svet ptic smo v rubriki »Ptice naših krajev« pomotoma ob-
javili napačno sliko, ki naj bi prikazovala črno vrano (Corvus corone). Na sliki Toneta 
Trebarja je namreč mladostna poljska vrana (Corvusfrugilegus). 
fe 
mrnw^Ww-
iMMMMMi 
S i va č a p I j a (Ardea cinerea) 
Osamljen par s tremi mladiči je v 
letu 2005 uspešno gnezdil ob reki 
Temenici pri Prečni [Hudoklin A. (2006): 
Acrocephalus 27 (128/129): 100]. 
foto: Andrej Hudoklin 
Čapljica (Ixobrychusminutus) 
Večina čapljic.ki so tipične selivke, 
zapusti naše kraje že v septembru, 
mladostni osebek pa se je v oktobru 
2004 še vedno potikal po vodnem 
zadrževalniku Medvedce [Bordjan D. 
(2006): Acrocephalus 27 (128/129): 99]. 
foto: Eva Vukelič 
Kravja caplja (Bubulcusibis) 
Kravja caplja je že drugič obiskala 
Slovenijo, in sicer julija 2006 v 
Sečoveljskih solinah; prvič je bila 
opazovana prav tam leto prej [portal 
Ixobrychus: http://www.ixobrychus-
drustvo.si/portal/html/modules.php?name 
=News&file=article&sid=ioo8]. 
foto: Iztok Škornik 
Bela štorklja (Ciconia ciconia) 
Spomladanske vremenske razmere 
(majsko deževje in junijske temperature) 
lahko bistveno vplivajo na gnezditveni 
uspeh, vendar le tam, kjer so prehranske 
razmere v okolju slabe in je v precejšnji 
meri osiromašena kakovost okolja, 
denimo zaradi intenzivne ga kmetijstva 
[Denac D. (2006): Ardea 94(2): 233-240]. 
foto: Darinka Mladenovič 
Rumeni žvižgač (Dendrocpgnabicolor) 
Nova vrsta za Slovenijo - osebek je bil 
opazovan in fotografiran 18.6.2006 v 
Sečoveljskih solinah [portal Ixobrychus: 
http://www.ixobrychus-drustvo.si/portal/ 
html/modules.php?name=News&file=art 
icle&sid=ioo9]. 
foto: Iztok Škornik 
Mali Žagar (Mergellus a Ibellus) 
V zimskem času se mali Žagarji le 
poredkoma znajdejo na Obali, kakor na 
primer samec in dve samici na jezercu 
v Fiesi februarja 2006 [Vrezec A. (2006): 
Acrocephalus 27 (128/129): 100-101]. 
foto: Leon Kebe 
Be log lavi jastreb (Gppsfulvus) 
Konec avgusta 2006 so Volovjo reber 
preletavale mnoge ujede, poleg dveh 
beloglavih jastrebov še številni rjavi 
lunji, sršenarji, ribji orel, med stalnicami 
pa planinski orel, skobec, kanja in 
postovka [Mihelič T. & Brajnik I. (2006): 
Acrocephalus 27 (128/129): 86-87]. 
foto: Borut Rubinič 
Gozdni jereb (Bonasa bonasia) 
Na Kočevskem gozdni jereb živi v 
zelo strukturiranih gozdnih sestojih z 
zaraščaj očimi se površinami od nižine 
do najvišjih leg (300-1200 m nm. v.), 
najpogostejši pa je v pasu 500 - 600 m 
nm. v. Njegov habitat se najbolj prekriva 
s habi tatom kozače. [Perušek M. (2006): 
Mag. delo, Biotehniška fakulteta, Univ. v 
Ljubljani, Ljubljana], 
foto: Andrej Hudoklin 
Sokol selec (Falco peregrinus) 
Vodni zadrževalnik Medvedce je 
privlačno lovišče za sokola selca, ki je bil 
opazovan že med uspešnim lovom na 
pribo in malega Žagarja, poskušal pa se je 
lotiti tudi malega sokola, kreheljca, velike 
bele čaplje in ščinkavcev, predrzno pa je 
preganjal tudi lisico [Bordjan D. (2006): 
Acrocephalus 27 (128/129): 101]. 
foto: Jan van der Straaten / Saxifraga 
Kot0rna (Alectorisgraeca) 
Vrsta živi tudi v Karavankah, saj sta bila v 
juliju 2006 na Begunjščici opažena kar dva 
osebka [de Groot M. (2006): Acrocephalus 27 
(128/129): 101-102]. 
foto: Urša Koče 
4 Svet ptic 

Jerebica (Perdix perdix) 
Ali je vzrok drastičnega upada jerebice v 
Sloveniji in po Evropi poleg intenzivnega 
kmetijstva in izgube življenjskega 
prostora tudi prikrita tekmovalnost s 
fazanom, katerega populacija se je v 
Sloveniji zaradi umetnih vlaganj med 
letoma 1950 in 1960 skokovito povečala? 
[Vrezec A. (2006): Acrocephalus 27 
(128/129): 73-81]. 
foto: Hrvoje Oršanič 
Močvirski martinec (Tringa glareola) 
Selivske vodne vrste ptic, denimo 
močvirski martinec, se v Sloveniji 
pojavljajo zgolj med selitvijo, in sicer 
spomladi med začetkom marca in 
koncem maja ter jeseni med avgustom in 
novembrom. V tem času je tudi največja 
možnost opazovanja redkih vrst pri nas 
[Vrezec A., Tome D. & Denac D. (2006): 
Ujma 20:125-136]. 
foto: Tone Trebar 
Zalivski galeb (Larusgenei) 
Strunjanske soline so v marcu 2006 
gostile prvoletnega zalivskega galeba, 
ki je bi pomešan v skupini rečnih in 
čmoglavih galebov [portal Ixobrychus: 
http://www.ixobrychus-drustvo.si/portal/ 
html/modules.php?name=News&file=art 
icle&sid=986]. 
foto: Iztok Škornik 
Navadna čigra (Sterna hirundo) 
V koloniji navadnih čiger in rečnih 
galebov na umetnih splavih v ormoških 
bazenih za odpadne vode se je kot velik 
problem izkazalo plenjenje mladičev 
s strani ujed, zlasti kragulja. Obstoječa 
zaščitna skrivališča namreč niso dovolj 
varna pred plenilskimi ujedami, ki so s 
kolonije odnesle prek 60 % mladičev v 
letu 2003 [Denac D. (2006): VogeIweIt 127: 
187-192]. foto: Darinka Mladenovič 
< ^ '1 
Kozača (Strix uralensis) 
Prva telemetrijska študija kozače v 
Sloveniji je pokazala, da se nekateri 
mladiči, izvaljeni v gorskih gozdovih, 
denimo na Krimu, pozimi premaknejo 
v nižine, denimo na Ljubljansko barje 
[Bordjan D. (2006): Dipl. delo, Biotehniška 
fakulteta, Univ. v Ljubljani, Ljubljana]. 
foto: Andrej Hudoklin 
Kos (Turdus merula) 
Izjemno agresiven teritorialen samec je 
ves dan napadal lastno podobo v ogledalu 
pri zaselku Hrastje pri Modražah, in to 
kljub odsotnosti zvočnega sporočila 
[Vrezec A. (2006): Acrocephalus 27 
(128/129): 84-85]. 
foto: Tone Trebar 
Ra ka r (Acrocephalus arundinaceus) 
Rakar je skupaj še z nekaterimi redkimi 
vodnimi pticami reden gnezdilec ribnikov 
v dolini Drage pri Igu, žal pa je tudi pri 
njem opaziti, da gnezdi na ribnikih vsako 
leto manj parov [Božič I.A. (2006): Proteus 
69(3): 109-118]. 
foto: Janez Papež 
Rumenivrtnik (Hippolais icterina) 
Tudi na višjih nadmorskih višinah, 
denimo na 1200 m nm. v. na pokljuškem 
barju Šijec, poteka selitev ptic, kar so v 
septembru 2006 dokazali rumeni vrtnik, 
severni kovaček in vrtna penica [Šere D. 
(2006): Acrocephalus 27 (128/129): 104]. 
foto: Tomi Trilar 
Domači vrabec (Passerdomesticus) 
V mestni združbi ptic v Žalcu je bilo 
ugotovljenih 15 gnezdečih vrst, med 
njimi pa je bil najpogostejši domači 
vrabec, in sicer s 106 preštetimi pari na 12 
ha v središču in 60 pari/10 ha na obrobju 
mesta [Vogrin M. (2006): Proteus 69 (4): 
165-170]. 
foto: Iztok Škornik 
Rožnati škorec (Sturnusroseus) 
Po letu 2002 so rožnati škorci vnovič 
prileteli k nam leta 2005, ko so bili 
opazovani ob cesti med Tolminom in 
Kobaridom [Bordjan D. & Krofel M. 
(2006): Acrocephalus 27 (128/129): 104]. 
foto: Darinka Mladenovič 
Črnoglavi str nad (Emberiza 
melanocephala) 
Ali črnoglavi stmad ponovno gnezdi v 
Sloveniji? V juniju 2006 je bil svatovski 
pojoči samec večkrat opazovan na 
podpeškem Krasu [portal Ixobrychus: 
http://www.ixobrychus-drustvo.si/portal/ 
html/modules.php?name=News&file=arti 
cle&sid=ioo7]. 
foto: Borut Rubinič 
Rumenonogi galeb (Larusmichahellis) 
Streha hiše je lahko primeren gnezditveni 
prostor tega zelo prilagodljivega galeba, ki 
je leta 2002 uspešno gnezdil na strehi hiše 
v Izoli [Glasnovič P. (2006): Acrocephalus 27 
(128/129): 102]. 
foto: Miha Podlogar 
12 Svet ptic //letnik 13, številka 01, marec 2007 
13