2 3 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 1. avgusta 2013  Leto XXIII, št. 31 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 1. avgusta 2013 Porabje, 1. avgusta 2013 Žetva pa mlatitev v Andovci STR. 4-5 Sonce, morje … Piran! STR. 7 V Böltincaj plesali tüdi Sakalovčari »Vsakši ples je nindrik doma. Oblači se v narodno nošo, kaže svojo socialno raven in sociološko sporočilnost - ednauk kak valček, drügič kak čardaš, trečič kak sotiš, mazurka, šamarjanka ali polka,« je na 43. mednarodnom folklornom festivali v Böltincaj v svojom slavnostnom guči pravo prekmurski pisatelj Branko Šömen. Čiglij je tak plesalcom kak tüdi obiskovalcom zavolo vročine fejst teko švic s čela, vseeno je na festivali konec zadnjoga kedna v juliji veselo bilou. Tau toga veselja so bili tüdi člani folklorne skupine iz Sakalouvec, steri so se po dugi lejtaj premora predstavili na böltinskom odri. Pod naslovom Le plesat me pelji se je v okviri prvoga tala državnoga srečanja s svojim prog-ramom predstavilo sedem odrasli folklorni skupin iz Velke Polane, Kranja, Dobrepolja, Artič, Bučečovec, Vinice in Maribora. Té skupine so bile kak najbaukše vözbrane na območnij srečanjij, gde vsakšo leto sodeluje okraug 200 skupin iz cejloga rosaga. Na odri so zaplejsali ške člani dvej domanjij folklornij skupin Kulturno-umetniškoga drüštva Böltinci, steri je tüdi glavni organizator mednarodnoga festivala, pa ške folkloristi Kulturnoga drüštva Marko. Na konci programa so na oder gorstaupele ške dvej skupine. Pauleg sakalovskij folkloristov so bili tou še plesalci Akademskoga kulturno-umetniškoga drüštva Sonja Marinkovič iz Nau- voga Sada. V okviri štiridnevne prireditve, na stero je prišlo več kak deset gezero lidi, so v četrtek večer v böltinskom gradi odprli razstavo vezenin izpod rouk Anice Crnkovič, pauleg toga pa so bili ške vösklajeni stari radiji zbiralca Ivana Zadravca. V petek so se na večeri tuje folklore predstavili že omenjeni gostje iz Srbije, zaplesali pa so tüdi člani Akademske folklorne skupine France Marolt iz Ljubljane. V soboto, gda je festival obiskala tüdi ministrica za Slovence v zamejstvi in po sveti Tina Komel, so najprlej notpokazali žetev in mlatitev po starom, den pa se je končo z etnovečerom. Silva Eöry V Böltincaj so se po večletnon premori predstavili tüdi sakalovski folkloristi Nedeljsko srečanje se je začnilo s povorko po glavni poštiji Velika Polana Strokovna ekskurzija sakalovskih gasilcev SLOVENSKA PISATELJSKA POT SE ZAČNE V PREKMURJU Prostovoljno gasilsko društvo Sakalovci vsako leto organizira strokovno ekskurzijo za svoje člane. Namen teh izletov je ne samo povezovanje članov, ampak tudi pridobivanje novih izkušenj in navezovanje stikov z drugimi društvi. Cilja letošnjega izleta sta bili Avstrija in Slovenija. Najprej smo si ogledali center za gasilce in civilno zaščito na avstrijskem Štajerskem. Polovico dneva smo preživeli tam, saj nam niso pokazali le stavbe, ampak so nam predstavili različne metode gašenja požara v praksi. V tem gasilskem centru poteka urjenje/pouk prostovoljnih in poklicnih gasilcev. Imajo različne stavbe in možnosti za urjenje gasilcev začetnikov za gašenje požara in reševanje iz vode, s strehe, iz avta in vlaka. Ob tem, da so nam pokazali stavbe in pisarne – kjer sprejemajo tudi klice za pomoč –, so nam omogočili ogled različnih metod gašenja požara od blizu. Center ima veliko dvorišče, imajo različne stavbe samo za gašenje požara, ki ga zanetijo, potem pa pogasijo. Tudi mi smo lahko poskusili, kako pogasiti požar z gasilnim aparatom in kako reševati človeka, ki se je vnel. Pokazali so nam tudi, kako gasiti goreče maslo ali mast v kuhinji, če smo pozabili na štedilniku. Iz Avstrije smo potovali v Slovenske Konjice, da bi si ogledali gasilski muzej in gasilski dom prostovoljnih gasilcev. Ker je naselje blizu avtoceste, imajo veliko zelo dobro opremljenih vozil za reševanje in gašenje. Gasilsko društo Slovenske Konjice deluje že 140 let, zato so se odločili, da ohranijo starodavno gasilsko tehnično in delovno opremo, uniforme, čelade, pokrivala, gasilska in društvena odlikovanja, značke in tudi strokovno literaturo, izvirne rokopise ter druge dokumente. Na koncu našega izleta smo obiskali murskosoboški gasilski dom. Tamkajšnji poveljnik nam je pokazal gasilska vozila in nam predstavil, kako poteka delo pri njihovem društvu. Ponudili so nam tudi kozarec okusnega vina. Letošnji izlet je bil po mojem mnenju zelo uspešen. Člani društva smo bogatejši za nove izkušnje, ki nam bodo koristile pri naši dejavnosti. Lilla Fasching V Veliki Polani, kjer se je rodil Miško Kranjec, se začenja Slovenska pisateljska pot, opisana in bogato ilustrirana z odličnimi fotografijami v obsežnem zborniku – vodniku, na kar 357 straneh. O 106 pisateljih, ki so živeli ali so bili rojeni v 104 slovenskih in zamejskih krajih, so pisali Melita Forstnerič Hanjšek, Aljoša Harlamov, Miran Hladnik, Petra Jordan, Franci Just, Miran Košuta, Željko Kozinc, Urška Perenič, Gaš-par Troha in Vladka Tucovič, fotografije pa je prispevalo več ustanov in znanih fotografov. Urednik knjige je Željko Kozinc, vodja projekta Igor Likar, založila pa jo Didakta Radovljica. Slovenska pisateljska pot je rastoč projekt Društva slovenskih pisateljev, ki oživlja in predstavlja literarno dediščino. Namenjen je obiskovanju, spoznavanju in doživljanju slovenskih pokrajin kot literarnih pokrajin. Njegov osrednji del je pot, ki povezuje rojstne domačije in hiše, v katerih so živeli in ustvarjali slovenski pesniki in pisatelji. Lahko je pot za izvajanje učnih vsebin ali pot kulturnega turizma. V besedi in sliki predstavlja slovenske književnike in njihovo vpetost v literarno-kulturno dediščino slovenskih pokrajin. V Vodniku na pot Željko Kozinc tudi zapiše: »Pisatelji so zvesti zidarji naše skupne duhovne hiše, ki se ji reče slovenščina; ki ji predvsem zaradi pisateljev smemo reči naša lepa slovenščina. Pri čemer smemo pristaviti, da so njihove rodne hiše tudi domovi jezika, v katerem živimo ... Obseg vodnika je narekoval omejeno število obiskov pisateljskih domov, nekakšen, kakor se čudno sliši, izbor med njimi, pa še ta izbor zajema samo avtorje, ki so že pokojni.« Pisateljem je veliko do tega, da bi bralna kultura ostala vsaj na ravni, na kakršni je v teh časih. Vsakršne knjige preplavljajo trg, knjižnice in šole, člani pisateljskega društva pa vedo, da si je pri širjenju svojih del treba pomagati tudi na neliterarne načine, posamič ali organizirano. »Kakor se že čudno sliši, je treba na neliterarne načine pomagati tudi našim predhodnikom, ki so nam ustvarili knjižni jezik in okrepili našo pripadnost domovini. Tudi zato je prišla na svetlo ta knjiga in bila speljana Slovenska pisateljska pot,« poudarja urednik Željko Kozinc. Kot rečeno, se Slovenska pisateljska pot začne v Kranjčevi Veliki Polani, se ustavi na domala vseh koncih Slovenije, prestopi slovensko-avstrijsko in slovensko- italijansko mejo in se konča na številki 104 v Vinici v Beli krajini, rojstnem kraju pesnika Otona Župančiča, ter na svoj sedanji seznam vpiše 106 tistih imen, za katere so avtorji projekta, ki še traja, ocenili, da sodijo v prvo knjigo z letnico 2012. S kratkim, toda značilnim odlomkom iz romana Strici so mi povedali začenja Franci Just bogato literarno pa tudi osebno zgodbo Miška Kranjca. »Ti, Miškec, dete drago, golobek naš, ki si iz Pickovega rodu – če že nočeš ali ne moreš postati pop, kar smo vsi želeli, pa postani kak umetnik, vseeno kakšen, da le pokažeš pred svetom, da te Picki nismo zobstonj poslali v šole,« v romanu reče stric Marko. In potlej naprej h Kranjčevemu sosedu Ferdu Godini, rojenem na Dolnji Bistrici in najbolj prepoznavnem po romanu Bele tulpike (tulpika = lokvanj). Sledijo Frank Bükvič iz Puconec, Edvard Kocbek od Svetega Jurija ob Ščavnici, Bratko Kreft iz Biserjan, Kocbekovega sosedstva, in naprej do konca vsebinsko v vseh pogledih bogate knjige. Postaje slovenske pisateljske poti so tudi na avstrijskem Koroškem (Janko Messner, Andrej Šuster – Drabósnjak, Valentin Polanšek in Milka Hartman), med Slovenci v Italiji (Ivan Trinko, Igo Gruden in Vladimir Bartol). V Porabju ali natančneje med Slovenci na Madžarskem se slovenska pisateljska pot ne ustavi, čeprav bi se po oceni odlične poznavalke Marije Kozar Mukič morala v Sombotelu, kjer je živel in delal, tudi pisal pesmi, cankovski rojak Avgust Pavel. Se bo to morda zgodilo v naslednji knjigi, kot omenja vodja projekta Igor Likar, urednik Željko Kozinc pa dodaja, da so sprva načrtovali 80 imen, zdaj jih je 106, kljub temu so se morali mnogim odreči, kar pravi tudi literarni zgodovinar Franci Just, avtor predstavljenih pesnikov oziroma pisateljev iz Prekmurja in Prlekije. Čeprav moramo pri izborih, antologijah in tudi delih, kot je Slovenska pisateljska pot, spoštovati mnenja avtorjev in urednikov, dodajamo nekaj imen, ki bi ob dr. Avgustu Pavlu sodila v knjigo, in sicer: Drago Grah, Drago Kuhar in nemara tudi Jože Ternar in Manko Golar. ERNEST RUŽIČ Skupinska slika v Avstriji Postaje slovenske pisateljske poti Praktičen prikaz gašenja MOZAIKI, KI SESTAVLJAJO NAŠO PRETEKLOST IN SEDANJOST V Sloveniji je, v nasprotju z Italijo, mozaična umetnost precejšnja neznanka in jo nekateri običajno zamenjujejo z obrtniškim mozaikom. Mozaik je tehnika, kjer mojstri pripravljene – nasekane, vlite, žgane ali narezane mozaične kamenčke (lat. tesserae) sestavljajo neposredno z lepljenjem ali vtiskovanjem v primeren omet. Lahko jih tudi lepijo ali sestavljajo na zrcalno obrnjeno podlago oziroma karton in jih zalijejo – vtisnejo po parcelah v svež omet na steni. Ob besedi mozaik, ki označuje eno najžlahtnejših in tudi najstarejših umetniških zvrsti, številni najprej pomislijo na starorimske in bizantinske sijoče mozaike. Kako tudi ne, saj so prav v tistem času najbolj »cveteli«. Vendar so bili ornamentalni mozaiki znani že v stari orientalski – babilonski umetnosti v 4. stoletju pred Kristusom. V mestu Uruk, kjer so jih Sumerci (današnji Iran) izdelovali iz okrasnih školjk, kremena in gline. To kulturo so nadaljevali v stari Grčiji in Rimu in predvsem v rokah drugih je ta umetnost dosegla nepredstavljiv sijaj in zapletenost. Izkušen rimski izdelovalec mozaikov je lahko iz teh oglatih črepinj pričaral vrtinčaste zavoje in iz njihove trdote priklical neverjetno gibanje in živahnost. Veliki mozaiki, kakršne so odkrili v Pompejih, niso le presenetljive upodobitve iz vsakdanjega življenja, ampak tudi osupljivo pričevanje o umetniški občutljivosti civilizacije, ki je pogosto veljala za zgolj vojaško. Vrhunec kakovosti je izdelava mozaikov dosegla v bizantinskem obdobju, saj so umetniki poleg tal in sten krasili še oboke in fasade templjev ter palač. Lep primer mozaične okrasitve večjega zgodnjekrščanskega središča v bližini Slovenije je bazilika v Ogleju (antič-na Aqileia) v Italiji. Ustvarjalci so poleg kamna uporabljali še koščke marmorja, naravnega kamna, barvnega stekla ter celo zlato in srebro. Z mozaiki je namreč tako kot z drugimi dragocenimi materiali – od kamna do draguljev: ustvarjalci so uprizar-jali različne motive svetnikov, svetopisemskih zgodb, narave, pa tudi portrete. Mozaik ni bil le okras prostora, temveč tudi zelo obstojna talna ali stenska površina, vedno pa je bil vezan na arhitekturo. Pojavljal se je v različnih vrstah rimskih stavb: v podeželskih vilah (villa rustica), mestnih vilah (villa urbana) in v mestnih stavbah. V vilah je prekrival predvsem tla kopalnic in jedilnic. V bolj reprezentančnih vilah pa tudi druge prostore; zunanje hodnike (portik) in notranja dvorišča (atrium). Običajno jih najdemo še v prostorih javnih term v mestih. Kako pa je z mozaiki v Sloveniji? V tem primeru bi posebej omenila mozaik, ki je bil najden v poznorimski naselbini na območju današnjega Črnomlja na Dolenjskem. V letih 1989–1990 so bili pri izkopavanjih na območju cerkve sv. Duha v Črnom- lju najdeni ostanki poznorimskodobne naselbine, ki je bila nedvomno središče dežele v času zatona antike. Ta mozaik se seveda ne more primerjati s katerim koli italijanskim iz tistega časa, a vendarle kaže na relativno premožnost mesta, ki si je lahko privoščilo tovrstno okrasitev. Omenjeni mozaik vsebuje več zanimivih motivov; tako opažamo cvetlične in geometrične motive, motiv grozda in palminega lista, kar vse so elementi, ki jih vidimo tudi v drugih mozaičnih ostankih z ogromnega ozemlja antične rimske države. Vinsko trto ter palmin list pa lahko povežemo tudi s krščanskim izročilom. Nastanek mozaika, ki kaže značilnosti oglejske šole (podobnost z mozaiki iz severne Italije, Istre in današnje Slovenije), se postavlja v čas druge polovice 4. in prve polovice 5. st. n. št., ko je tudi nastala ta poznorimskodobna naselbina. Ime samega umetnika pa ni znano. Kar se tiče velikosti mozaikov v Sloveniji, je ta zelo različna. Gre za le po nekaj deset kvadratnih metrov, kar je povezano tudi s slabšo ohranjenostjo antičnih najdišč pri nas. Medtem ko so v tujini lahko veliki tudi po nekaj sto kvadratnih metrov. V naši deželi so pomembni še nekateri drugi talni mozaiki, odkriti v rimskih mestih, kot so Emona (Ljubljana), Celeia (Celje), Poetovio (Ptuj), Neviodunum (Novo mesto), v vili rustiki pri Mošnjah in v vili Maritimi v Simonovem zalivu. V današnji Ljubljani si lahko ogledamo kar dva rimska mozaika, ki sta predstavljena v tako imenovani Emonski hiši in v Starokrščanskem centru pri OŠ Majde Vrhovnik. V Simonovem zalivu si je mogoče ogledati kopijo mozaika, katerega del je danes shranjen v Pokrajinskem muzeju Koper. Ob izkopavanjih vile pri Mošnjah pa je bilo odkritih celo več sto odlomkov črno-belega mozaika. Sicer pa je bil kamen v preteklih in je še v današnjem času v naši deželi posebej izrazit element uporabe. Predvsem v kraških domovih ter v sakralnih objektih, ki so zasuti z njegovo govorico in z geološko zgodovino. Kamen nosi svoje sporočilo, ima svoje življenje in svoj žar. Zelo je veličasten. Morda ravno zaradi barve. Ali pa zaradi različnih barv, ki so že same po sebi, brez pretiranega obdelovanja, stavbni okras. Prav tako imamo tudi v sedanjem času v naši deželi nekaj odličnih umetnikov. Ti se ukvarjajo z izdelovanjem mozaikov in le-te lahko v nasprotju s starorimskimi že poimenujemo z njihovimi lastnimi imeni. Tako bi omenila šolski in rodni sestri Pavlo in Darinko Bajec, ki se ukvarjata z različnimi likovnimi tehnikami ustvarjanja. Predvsem s. Darinka, ki je obiskovala ravensko mozaično šolo in se tam usposobila za izdelovanje mozaikov, pa je z njimi okrasila znano pročelje cerkve na Brezjah, v Doberdobu ter številne kapelice in pokopališke spomenike. Zelo poseben, bolj bizantinski in zelo mističen utrip v tem obdob-ju v slovenskem in evropskem prostoru izžarevajo mozaiki p. Marka Ivana Rupnika. V nekem intervjuju je dejal prav tisto, s čimer lažje odkrivamo in razumemo njegove umetnine: »Ko sem prvič prijel kamenček, sem začutil, da sem prijel za nekaj, kar me je tam že dolgo časa čakalo. Mozaika nisem razumel konvencionalno, temveč tako, kot se je pred mnogimi stoletji rodil, kot govor kamnov … Mozaik namreč pomeni skupnost različnih, ki jih damo skupaj. Dejansko se nisem približal bizantinskemu mozaiku in tudi ne zgolj bizantinski umetnosti. Začel sem iskati tisti pogled, ki so ga imeli umetniki v tistih tako bogatih obdobjih vere v umetnosti, kot je bila prva bizantinska doba, prva romanska ali prva gotska. Mene je zanimal njihov način gledanja, njihov način mišljenja, ki je bil še tako močno zakoreninjen v simbolu. Želel sem nato ustvarjati s takim pogledom in hkrati s sodobnim načinom umetniške govorice in prostora. Odkril sem, da se je ravno tisto, za kar sem si v slikarstvu najbolj prizadeval, pri mozaiku spontano zgodilo.« Sodobni izdelovalci mozaikov nas presenečajo in ustvarjajo v vseh mogočih slogih ter veliko pripomorejo k njihovi raznovrstnosti. Nekateri sledijo tradicionalnim vplivom in metodam, drugi ustvarjajo popolnoma na novo. Če ponovno pogledamo čez naše meje, nas v 20. stoletju s svojimi ekscentričnimi deli gotovo nagovarjajo mozaiki avstrijskega umetnika Friedensreicha Hundertwasserja. Še prej, v 19. stoletju pa nam je poznan Gaudijev Park Guell v Barceloni. Oba sta v svojem ustvarjanju zelo ekscentrična ter posebna. Tako kot vsak ustvarjalec, ki si v svojem delu utira in najde pot, na kateri gradi, jo dopolnjuje in ji sledi. Dokler ni v njej edinstven in po njej prepoznaven. Takšen, kot si želi biti. Mojca Polona Vaupotič Mozaik iz antične Emone Mozaik M. Rupnika na Grosupljem OD SLOVENIJE… Slovenski den v najmenkšoj vesi Žetva pa mlatitev v Andovci Velko brigo je Porabsko kulturno in turistično društvo Andovci nase vzelo, gda smo se tak odlaučili, ka napravimo žetvo pa mlatitev tak po starom, kak se je tau gnauksvejta delalo. Te smo eške nej vedli, kelko mo švicali, trpeli dočas tau nej malo delo taobredimo, dapa leko povejm, ka smo taobredli, ka je nej bilau malo delo. Pa že zdaj smo se odlaučili, ka drügo leto pa napravimo, dapa zdaj že djeseni vcujstanemo organizirati, zato ka ovak nemo meli, ka bi želi pa mlatili. Letos smo eške nej meli posejano svojo pšenico, dapa k leta mo že svojo želi pa mlatili. Ka smo zdaj želi pa mlatili, tau smo tak sprosili, eške sreča bila, ka so moji stariške meli posejano pšenico. Že na začetki so bili taši, šteri so nas spitavali, zaka se s tejm mantramo, zaka trbej tau nam delati. Tak mislim, ka gnesden je fejst aktualno, aj se nutpokaže, kak se je gnauksvejta mlatilo po porabski vasaj, zato ka mlajša generacija, varašanci so tašo eške sploj nej vid-li. Njim je do krüja pridti telko, ka v bauto deš pa ga küpiš. Ne vejo, kelko trüda je v tejm, kelko švicaš, dočas do zrnja prideš. Starejši znajo, zato so pa oni dosta bola aklavi na tau, če se krüj samo tak taliči, sploj pa zato, ka oni so eške nej pozabili tiste čase, gda ga nej bilau. Zato pa je dobro, če se žetva pa mlatitev na leto gnauk nutrapokažeta, nej samo zato, ka aj se ne pozabi, kak se tau dela, liki zato tö, aj mladi, pa mi vsi eške bola cenimo vsakdanešnji krüj. Pa tau je eške dobro v žetvi pa v mlatitvi, ka žetva pa mlatitev drüžita lidi. Mlatiti ne moreš sam, moraš pomagati, aj tebi tö pridejo pomagat. Pri mlatitvi je vsigdar veselo pa koražno bilau, vüpam, ka tau je tak bilau pri nas tö, gda smo želi pa mlatili. Eno soboto pred mlatitvijo, 13. julija, nas je dvajsti šlau žet, eden za drügim smo šli tak, kak če bi že več lejt žet ojdli po marofaj. Na glavej kolapoše, bejle pa kockaste srajce smo meli, škir pa v rokej. Kose pa kosice smo eške naleki leko sprajli, dapa vile za žeti že žmetejše bilau. V cejloj vesi samo tri smo najšli, drüge so že vse nanikoj prišle. Ranč tak je bilau s klini tö, prvin je pri vsakšom rami biu klin, dapa gnesden se že samo rejdko najde. Vseeno, mi smo zato telko vküpsprajli, ka je nam trbelo. Dočas je ranč niše nevole nej bilau, ka je nej trbelo žeti, samo potistim se je vrag skazo, gda smo vcujstanili. Tau je bila velka sreča, ka moja mati pa oča sta paulek bila, pa eške prvin kak bi vcujstanili, sta nam pokazala kak se s kosauv ženja pa kak se pauvrstke delajo. Mi edni smo prvin tašo dosta delali, dapa odkrito povejm, gda smo vcujstanili pauvrste delati, je nej šlau. Samo potistim, ka so nam pokazali, dapa eške te je nej bilau tak leko delo tau, zato ka je pšenica mala bila kak gnesden že vsepovsedik. Tau je pa zato, ka zdaj več nej trbej slame, samo zrnje. Velko srečo smo meli, ka je tü pa tam žito vözraslo pa te s tistoga smo leko pauvrste sükali. Gda smo najprvin njivo zaglednili, smo tak mislili, ka ja pa nej napravimo, dapa gda smo začnili žet, te je njiva že dosta vekša gratala. Komaj smo že čakali, aj vö z rada pridemo, tak se je nam vidlo, kak če bi njiva kilomejter duga bila. Če bi eške tau nej dojšlo, kaulak podneva je sonce tak začnilo pečti, ka nas aumanca vse polejvala. Eške dobro, ka smo prinesli s seuv malo palinke pa vina, brezi tauga bi gvüšno odnemogli. Proto konca je že baukše bilau, zato ka nam je že tö bola üšla žetva, drügo pa tau, ka smo že vidli, ka nega dosta znak, pa smo bole meli volau delati. Gda smo zgotauvili, te smo se malo v sejnco potegnili, pogače smo djeli pa pili. Tašoga reda človek drveni grata, tak ka gda je vküp trbelo nositi pa križe klasti, smo komaj z mesta šli. Dapa nej bilau ka, če je bojna, te je bojna za vse. Križe klasti je že nej bilau žmetno delo, samo pa smo nej ved-li, kak se kladejo, tak ka znauva smo pomauč prosili od starejši. Prvi križi so eške malo krivo stali, dapa slejdjan je že tak kak vögledo. Dapa vseedno bilau kak smo je sklali, zato ka, baugi hvala, te čas je nika deža nej bilau. Tak smo te tanaprajli prvi tau našoga dela, ka smo te eške tak mislili, ka tau je bilau žmetnejšo, dapa kak te vidli, mlatitev je tö nej bila lakejša. Kak vejmo, mlatiti brezi mlatilnice bi težko bilau. Na tau smo mi že lani mislili, gda smo zvedli, ka v Števanovci pri Mijalini je edna mlatilnica na odajo. Nejsmo dosta zmišlavali, včasin smo go küpli, dapa samo zdaj, par dni pred mlatitvijo smo go prejkprivlekli v Andovce. Tau je tö nej leko delo bilau, sploj pa zato, ka z malim traktorom sem üšo po njau, vrag bi nej mislo, ka mašin skur tri tone vaga. Tak ka gda sem go vlejko domau, vö po velkom brejgi je traktor več üšo po dvej kolaj kak po štiraj. Ka je trbelo, vse smo vöpoprajli, cejlo smo dolanamazali, gde nam je Laci Nemeš biu na pomauč, zato ka on je eške pri zadrugi dosta delo s tašo mlatilnicov. Gda je vse kreda bilau, te smo pripelali traktor pa smo go probali pognati, dapa nej je šlau, zato ka tej starejši traktorge so na kardani menje obratov meli kak mlatilnica nüca. Drügo nej ostalo, oča je dola pripelo svoj Mtz, dapa na tejm pa nej bilau jermenice. Ka zdaj baude, ka z rokauv mlatilnice gnati ne more, smo si zmišlavali. Dapa dobro idejo smo dobili, da nam je z Verice Tomi Dončec ali kak ga samo mi zovémo, Fazekas Tomi napamet prišo. On je emo, zato ka je njegvi oča vse vraga vküpspravo k mašinom, ka oni nejmajo, tašo vejndrik ranč nega. Tak smo te do jermenice prišli, pa smo pognali mlatilnico. Pomalek se je djenila kak cug na paro, dapa za par sekund je tak üšla, ka je vse trzarilo. Laci Nemeš je po garici gorplezo na mašin pa ga začno polagati, najgeri smo bili, ka de delo. Začno je buvnjariti kak je snopke v sebe potegno, pa smo pomalek začnili mlatiti. Tau de kak švicarska vöra, smo prajli, nej bi mislili, ka eden taši stari mašin eške gnesden tak lepau mlati. Večkrat, vejn trikrat, štirikrat smo ga vösprobali, pa niše nevole nej bilau, tau je dva dni pred mlatitvijo bilau. Predstavitev porabske mlatitve je bila 20. julija, v soboto. Program se je začno v dvej vöri s pozdravom pa s predajo s priznanjom za Andovce. Tau priznanje je letos naš padaš Laci Korpič daubo, ka si je že fejst zaslüžo. Več kak dvajsti lejt pomaga nam pri tejm, aj naše prireditve koražne baudejo. Špilo je nam na borovom gostüvanji, na vaški dnevaj, na veselicaj, dapa ka je za nas Andovčane najbola pomembno bilau, ka nam je s svojo harmonikov vsigdar olepšo vaške božiče. Inan že nej odo špilat, ka betežen grato, dapa k nam, dočas je lado, vsigdar prišo. Dapa nej je samo za nas delo, delo je za cejlo Porabje. Ohrano je, zbiro je porabske pesmi, štere je potistim v note napiso, aj se ne pozabijo. Če bi se on s tejm nej trüdo, tak mislim, bola srmaška bi bila naša porabska kultura. Potejm se je začno kulturni program, gde so nastopili Ljudski pevci in godci Vinski bratje iz Gederovec, Sakalovska folklora pa Niko Pelc iz Bodonec s svojo harmoniko. Tak mislim, te kulturni program bi ešče več vör taposlüšali, zato ka edni so baukši bili kak drügi, samo nas je te že čakala mlatitev. Inda svejta je tö tak bilau, kak najprvin so morali zgotauviti za volo vremena pa za volo tauga, ka aj drügi tö kak najprvin na red pridejo. Publika je že vse vanej kauli mašina stala, gda je oča zakurblo traktor pa Laci Nemeš je remen goradjau na jermenico. Laci je po garici goraüšo polagat, za njim pa Kovačina Valika snaupke vcuj davat. Mlatilnica (mašin) se je začnila vrteti pa buvnjariti pa se je začnila mlatitev. Drügi, leko povejm vsi člani našega drüštva, so kauli mašina bili, edni so goralüčali snaupke, drügi so pleve, töreke pa slamo vküpdejvali pa tanosli. Dva Joškana, Fiškališ pa Tupin, sta oslico klala. Eden čas smo že delali, v žakli se je zrnje že nabiralo pa oslica se je že tö pomalek zdigavala, gda se je gnauk samo vrag skazo. Nika je začnilo klepati pa smo mlatilnico mogli dolastaviti. Ka je tau bilau, sem spitavo drüge. Kauli mašina smo odli, gda smo zaglednili, ka paulek kak so rešete, gde tak ta pa nazaj cndrče, je nišo železo pistilo pa vse na zemlej visi. Ka mo zdaj delali, smo se škrabali po glavej, kak se tau leko tak brž napravi. Te je mena napamet prišlo, ka s španseron bi trbelo nazaj gorazvezati. Tak je bilau, brž sem prineso eden španser, pa smo kauli zadrgnili. Mašin smo znauva zakurblali pa smo mlatili tadale. Za par minutov gnauk samo pa nika rogače. Dola poglednem pa vidim, ka se je španser vtrgno. Pa smo stanili, daleč vö iz publike se je čülo, ka edni tau pravijo, gvüšno ka naaupek leti remen, zato se je stavilo. Mi smo vedli, ka je nej tak, vejpa poduploma smo poglednili kak se vrti. Vejta ka, pravi Fiškališ Joška, tau je zato, ka nas dosta lüstva gleda, če bi nikoga nej bilau, te bi dva dni leko delali, pa bi se tašo nej zgaudilo. Te čas smo nazajzašfarcali železo, dapa nej dosta pomagalo. Vejn deset minut smo mlatili pa znauva smo mogli stanti. Predstavitev smo že naprajli, sem pravo, tau velko mlatilnico dolastavimo pa z malim jarganjom mo tadale mlatili, tašo so eške tak nej vidli. Te čas, ka smo stali, mlatilci so bar leko malo pili, zaslüžili so si, vejpa tak vrauče je bilau kak v pekli. Gda smo si žejo malo pogasili, te smo remen goradjali na jarganj pa s tistim smo mlatili tadale. Te mašin je rejsan tak üšo kak vöra, nejso zandoleli vcujnositi snaupke, pa slamo gor na oslico. Prvin kak bi se snaupke vözmlatili, se je dojstavo, zato ka nam trbej ritunje. Če se pa prejk mašina pisti, tisto je več nej za nüc. Tak ka te s tejm se je skončala naša mlatitev pa smo šli na večerjo, ka nam je te že Feri Trifus pripravo. Potejm se je pa te že tak veselica začnila, gde smo do zazranka plesali, pa nej samo mlatilci. Karči Holec Hollande obiskal Slovenijo Na povabilo Boruta Pahorja se je 25. julija na uradnem obisku v Sloveniji kot prvi predsednik Francije mudil Francois Hollande. Svoj obisk je začel na Brdu pri Kranju, kjer se je z gostiteljem kot poseben gost udeležil srečanja predsednikov držav Zahodnega Balkana in EU, tako imenovanega procesa Brdo. Na srečanje so prišli: makedonski predsednik Gjorge Ivanov, albanski predsednik Bujar Nishani, predsedujoči predsedstvu BiH-a Željko Komšić, predsednica Kosova Atifete Jahjaga in črnogorski predsednik Filip Vujanović ter srbski predsednik Tomislav Nikolić. Francois Hollande je predsednike držav Zahodnega Balkana pozval, naj nadaljujejo reformni proces in se še naprej približujejo evropskim vrednotam. Dvostranski uradni obisk v Sloveniji se je začel popoldne, ko je gostitelj, slovenski predsednik Borut Pahor, Francoisa Hollanda z vojaškimi častmi sprejel na ljubljanskem Kongresnem trgu. Nato sta odšla na sedež Univerze v Ljubljani, kjer so ju pozdravili prorektorica Julijana Kristl ter novoizvoljeni rektor Ivan Svetlik, minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo ter zunanji minister Karl Erjavec. Na sprejemu je bil tudi ljubljanski župan Zoran Janković. Hollande je po pogovorih s slovenskim kolegom dejal, da sta se strinjala, da je treba gospodarske odnose med državama še okrepiti. Francija podpira sodelovanje francoskih podjetij v načrtovani slovenski privatizaciji v okviru preglednega procesa, je dodal. Hollande se je ločeno srečal še s premierko Alenko Bratušek. Sogovornika sta posebno pozornost namenila krepitvi gospodarskih odnosov med državama, saj je Francija eden od ključnih gospodarskih partnerjev Slovenije. Predsednica vlade je med pogovori predstavila tudi načrt slovenske vlade za privatizacijo podjetij v državni lasti. Sogovornika sta se strinjala, da je pri pripravi in sprejetju ukrepov treba misliti predvsem na ohranjanje solidarne in socialne države. Žetva se je delala kak inda svejta Letos je daubo priznanje »Za Andovce« harmonikar Laci Korpič Ljudski pevci in godci Vinski bratje iz Gederovec … DO MADŽARSKE Ustanovljena nova madžarska letalska družba Trije zasebniki so ustanovili novo madžarsko letalsko družbo z imenom Sokol (Sólyom). Madžarska je z ukinitvijo letalske družbe Malév, ki je bila ustanovljena leta 1946, januarja leta 2012 ostala brez nacionalne letalske družbe. Novo madžarsko letalsko družbo so registrirali pod imenom Só-lyom Hungarian Airways, d. o. o., za njo so investitorji z Bližnjega vzhoda. Po načrtih bo prvo letalo družbe vzletelo že avgusta, na začetku bodo leteli do evropskih glavnih mest in na Bližnji vzhod. Na začetku bo imela njihova flota le šest letal, do leta 2017 pa jo nameravajo razširiti na 50 letal. Naslednje leto načrtujejo polete tudi v čezoceanske države. V prvem letu bodo zaposlili 700 ljudi, po načrtih bo število zaposlenih v treh letih doseglo tri tisoč. Novorojenčku čestital tudi madžarski predsednik države Tudi madžarski predsednik države János Áder je čestital princu Williamu in princesi Kate Middleton ob rojstvu sina. Ob čestitki jima je poslal tudi servis iz znanega madžarskega porcelana Herendi, ki je narejen prav za potomce kraljevskih družin. V servisu so ob zvončku in porcelanastem zaboju skodelice in krožniki. Jeseni več kot 72 tisoč novih študentov Nekdanji dijaki so prejšnji teden izvedeli, ali so jih sprejeli na izbrano visoko šolo ali univerzo. Letos se je na študij prijavilo 95 445 dijakov, sprejeli so jih 72 159. Samoplačnikov bo 18 400, preostalih 58 444 jih bo študiralo z državno pomočjo, kajti država letos financira toliko študijskih mest. Najprva smo mlatili z mašinom, za tau nücaš kauli 20 lidi Gda se je mašin pobonto, smo naprej privlejkli jarganj Vsi mlatci pred staro mlatilnico Zgodba moje družine Življenjske zgodbe (1) Korenine – od Prekmurja prek Šomodske županije do Švedske Juli Hahn je gorrasla v držini z desetimi mlajši Juli se je narodila v Sakalauvca, na ednom brgej, daleč od vesi. Njeni stariške so preveč srmački bili. Mati je kaudivat ojdla po vesnicaj pa je iz tistoga, ka je dobila, mlajše gorazranila. Oče njeni je v gauštji delo, poti pa šance je v redi držo. Plača je trno slaba bila, držina pa velka. Deset mlajšov sta mejla. Prevnaugo lačni lamp pa prazni želaudcov je čakalo doma. Najstarejši sin, po imeni Viktor, gda je gorazraso, je odišo na Štajersko (Austrijo), tam si je zisko delo pa tam se je oženo. Enoga sina je emo. Viktor je že pokojni, ali sin eštje žive. Drugo dejte je dekla bila, Ana. Iz Sakalauvec je moža mejla, dapa na Rönöki sta živela. Tri sine pa dvej čeri sta gorazranila. Zdaj sta že badva pokojniva. Tretjo dejte je Margit bila. Živala je v vesi Mariaújfalu, v zakoni sta pet mlajšov ranila, tri pojbe pa dvej dekle. Mauž je rad piu, ona se je dosta mogla čemeriti, dapa zatok so si svoje rame zozidali. Doživela je 72 lejt, infarkt je dobila pa tak s toga svejta odišla. Njeni mauž je že tö pokojni. Elvira je bila štro dejte. V Mosonmagyaróvári živé. Z njauv se dostafart srečamo, gda slovenski penzionisti majo kakšen program, vsigdar pride. Ne vejm, po kom se je zmetala, dapa trno lejpo bejlo kaužo ma, tak mislim, ka po oči, oni so tak bejli bili. Tri mlajše ma, dvej dekle pa enga pojba. Peti je biu Károly, njemi so se caunivali Boksoš, ka je tak čaren biu kak biks. V Varaša je živo, z ženo sta samo enga sina mejla. On je že pokojni. Šestomi deteti so dali menje Jožef. On je tö emo cauno, Pengő so ma gučali. Gda je mali biu je v ogenj spadno pa se je zežgo. Brizga ma je ostala, stera je tak vögledala kak eden pengő. Živi v varaši Pápa. Dvej čeri pa dva sina ma. Trno rejdko pride v Sakalauvce. Julia (ali kak ji zdaj pravijo, Juli) je bila sedmo dejte v familiji. Rodila se je 1940. leta. 18 lejt je stara bila, gda se je oženila. Rodila je štiri mlajše, tri čeri pa ednoga sina. Zdaj žive s sinaum pa njegvo držino, ka je njeni mauž že prejk 13 lejt pokojni. Z možaum sta si rame zozidala, on je v gauško ojdo delat pa tam si je beteg spravo. Vzima je vküpzmrzno pa se ma je zvužgala prsna mrena. Po tistim je več nikdar nej k sebi prišo, težko je sapo daubo. Najvekša falinga je bila, ka se je trno fejst bojo za ženo pa trno graubi biu z njauv. Ona se je meni dosta taužila, ka sem drugoj čeri krstna botra. Gda so čeri gorzrasle, vsikša si je iskala svoj par. Dvej čeri sta se oženile v županijo Veszprém v vas Csögle. Obadvej sta si rame zozidale. Najstarejša či se je na Židovo oženila, trno vrloga moža ma pa edno hčerko. Majo svoj auto pa nagausta pridejo k materi. Juli je že tö 73 lejt stara, ma 11 vnukov pa 9 pravnukov. Gda je Juli ešče ledična bila pa je doma pri starišaj živala, je ona nosila vodau cejloj držini z dvöma kantama iz Petjine grabe. Tam je bila ena vretina, trno čisto pa dobro vodau je mejla. Gda je s praznimi kantami dola po brgej išla je tak spejvala kak eden slaviček. Ftiči so z njauv vred füčkali. Mlada je bila pa vesela. Če bi znala, kakši težki žitek go čaka, kelko bolečin pa kelko skuz, bi gvüšno nej tak veselo popejvala. Dapa tau je tak, človek tanaprej ne zna, tamazaj pa več ne more. Ona je mlajše zranila, delat je ojdla pa si je penzijo spravila. Nej njej trbej iz drügi rauk čakati, če si kaj poželej. Ona pomaga sinej, če je potrejbno. Osmo dejte je tö deklična bila, ime je dobila Mária. Narodila se je 1943. leta. Od nje Juli skurok nika ne vej, samo tau, ka živi v Győri pa enoga sina ma. Ferenc je biu deveto dejte. Rojen je biu 1947. leta. On je svojo prvo držino povrgo pa se je odselo v Mosonmagyaróvár. Tam je spozno edno Vogrinko pa zdaj tam žive. S prvo ženov sta mejla dva sina, eden živi v Avstriji, drugi pa doma v vesi. Zadnjo dejte je bilau László, steri je biu rojen 1949. leta. Zdaj v Győri živi, njegva žena je kozmetičarka, eno čer pa dva sina mata. Materialno v cejloj familiji oni stojijo najbaugše. Rejdko pridejo domau na gledanje. Ema Sukič Štefan Novak živi na Švedskem, toda njegove korenine segajo v Prekmurje in na Madžarsko. Pred kratkim je s pomočjo slovenskega prijatelja iz Argentine poiskal naše uredništvo, da bi z veseljem napisal zgodbo svoje družine. »Začel bi s svojim dedkom, ki se je rodil v Šomodski županiji na Madžarskem kot Pavel Novak (Novák Pál). Ko je bil mlad, je med drugo svetovno vojno (leta 1941) izgubil svojega očeta (Alexander Novak), zato ga je vzgajal njegov dedek (Jožef Novak), ki ga je učil slovensko narečje (vendül). Mislim, da moj dedek nikoli ni govoril slovenščine, kot se danes govori, toda njegovo narečje je bilo res močno. Leta 1956, ko je bila revolucija na Madžarskem, sta moj dedek in babica hotela pobegniti zaradi boljšega življenja in zaradi tega, ker v tistih letih na Madžarskem v resnici ni bilo enostavno biti drugačen (to pomeni, biti Slovenec). Na žalost sta pustila mojega očeta na Madžarskem in je odraščal pri svojih sorodnikih. Dedek in babica pa sta izgubila drug drugega na poti v Avstrijo. Tako je moja babica nadaljevala pot do Amerike, mojega dedka so Avstrijci internirali v tabor, čez dve leti je bil izpuščen in je živel po Evropi. Ni vedel, kam je odšla moja babica. Ko jo je končno našel, se je ona na žalost že poročila z novim možem. Dedek je bil razočaran, odšel je v Italijo in tam spoznal nekega Šveda, ki mu je rekel, da je na Švedskem enostavno dobiti službo in da begunci nimajo problemov. Tako je moj dedek prišel na Švedsko leta 1958. Na Švedskem se je hitro poročil z neko Švedinjo in leta 1974 je uredil, da je tudi moj oče prišel na Švedsko. Ko sem se leta 1983 na Švedskem rodil jaz, mi je dedek vedno rekel, da »mi nismo pravi Madžari, smo iz Madžarske, ampak nismo Madžari«. Jaz sem se največ slovenščine naučil od dedka, dokler je bil živ (1998). Ker ni imel možnosti, da bi učil mojega očeta, je z mano »gučal po našom starom jeziki«. In ko je na Madžarskem padel socializem, je moj dedek prišel nazaj v Šomodsko županijo. Zato, ker je vedno čutil, da je to njegovo mesto na svetu. Jaz sem šel z njim in vsako leto (do zdaj) sem prišel na obisk. Prvič sem z njim obiskal Slovenijo in videl sem, da je Slovenija res lepa dežela (»rosag«). Dedek mi je rekel, da je naša družina izvirala s Hodoša v Prekmurju, a ker so jih preganjali zaradi vere, so pobegnili. V naši družini smo še vedno evangeličani ali, kakor rečemo na Švedskem, protestanti. Res sem hvaležen, da je moj dedek ohranil našo slovensko identiteto. Sem član slovenskega društva na Švedskem in prvič sem imel možnost v tem letu udeležiti se spomladanske šole slovenskega jezika v Ljubljani (Filozofska fakulteta), tako da danes govorim bolje slovensko. In to mi je res pomembno. Zanimivo mi je bilo, da sem imel kar nekaj sošolcev iz Porabja. Tudi sam sem obiskal Porabje in res mi je všeč vaša pokrajina. »Boug naj csuva nasz Szlovence!« Štefan Pavel Alexander Novak Juli z njeno držino v sedemdeseti lejtaj Štefan na enem od obiskov v Murski Soboti STARI AUTO TAM ZA BAUTO Sonce, morje … Piran! Za bauto že lejta pa lejta stogi eden stari auto. Niške ne vej, sto ga je tam njau. Ranč tak niške ne vej, kak dugo je že tam gé. Eni pravijo, ka tresti lejt, drugi, ka dosta duže. Pa tou tö niške ne vej, kakši auto je tou. Vsikši samo vej, ka je tou gé eden stari auto. Té stari auto pa eške kak dobro vej, kak je z njim gé. Letošnje, sedme po vrsti, tradicionalne jezikovne počitnice porabskih učencev so bile tudi tokrat zelo uspešne. Potekale so od 15. 7. do 22. 7. 2013. Udeležilo se jih je rekordno število otrok, in sicer kar 40, največ z obeh dvojezičnih osnovnih šol, pridružili pa so se jim tudi dijaki monoštrske strokovne šole in gimnazije. Vsakodnevni urnik se je začenjal z dopoldanskim plavanjem in igrami v morju, tistih nekaj učencev neplavalcev pa sta naučila plavalnih veščin učitelja Dunja in Robi. Po kosilu in počitku so potekale različne delavnice. Jezikovne sta vodili učiteljici Vika in Lorena, glasbeno pa učiteljica Marjetka. Dan smo končali z likovno, dramsko in folklorno delavnico. Natečaj za najboljšo morsko risbo, po želji tudi morski strip, je vodil učitelj Laci, plesno delavnico Biserka, dramsko pa asistentka Metka. Pred spanjem smo si privoščili še obvezen sprehod po Piranu, spili kakšno pijačo na Punti ali se osvežili s sladoledom na Tartinijevem trgu. Tisti malo bolj lačni so dan sklenili s kebabom. V četrtek, v poznih nočnih urah, smo bili priča prav posebnemu dogodku, in sicer spustu princese iz zvonika cerkve svetega Jurija na Tartinijev trg. Nabito poln osrednji piranski trg, ugasnjene luči, 200 lampijončkov v zraku, veličastno donenje bobnov, zadrževanje diha in povečan utrip srca zaradi princese v zraku, ki jo gorska reševalna služba počasi spušča iz zvonika na trg, kjer je pristala v varnem naročju »princa« - piranskega župana Petra Bossmana, so pričarali romantično razpoloženje daljnega srednjega veka. Velik spektakel se je končal s pohodom z bak-lami v rokah od Tartinijevega trga do cerkve svetega Jurija. Benečanom ukradena ideja naj bi ponazarjala strašno neurje, ki je nekoč grozilo Piranu in ga je zaradi gorečih molitev domačinov preprečil sveti Jurij. Pirančani so obljubili, da bo prireditev postala tradicionalna. Bomo videli. Za mnoge porabske otroke je bil prav poseben občutek vožnja z ladjo Solinarko do Izole, ogled Izole in spet vožnja nazaj do Pirana. Ogledali smo si tudi piranski akvarij in večino sta najbolj pritegnila dva temperamentna morska psa, ki sta jasno dala vedeti vsem, da se ne pustita vznemirjati. V nedeljo zvečer, dan pred odhodom domov, smo imeli sklepno prireditev, na kateri smo pokazali, kaj vse se da naučiti in narediti v enem samem tednu. Za uvod nikakor ni smela manjkati slovenska himna, sledili so Biserkini plesalci z dvema simpatičnima izvirnima koreografijama, dvakrat nam je na klavir zaigrala učenka Monika Domjan, Metkina gledališka skupina pa je v prepričljivi dramatizaciji upodobila basen O kozici, ki je znala šteti do deset. Na koncu je predsednik strokovne žirije, učitelj Laci, razglasil prve tri nagrajene risbe v obeh kategorijah. Najboljši morski motiv je narisala Hedvig Wajngart, najbolši strip pa Samuel Bekő. Gergely Gyeček je prejel posebno nagrado, kajti poleg odlične igre v gledališki skupini je umetniško upodobil glave vseh desetih živali, ki so nastopale v dramatizirani basni. Tako kot vsako leto so tudi letošnje nagrade bile školjke. Tiste malo večje za zmagovalce in malo manjše za vse druge. V ponedeljek po kosilu smo se polni morskih vtisov srečno vrnili domov in si seveda obljubili, da bo naslednje leto Piran »zopet naš«. Kaj pa slovenščina, zaradi katere se piranske počitnice vsako leto tudi zgodijo? To pa je žal posebna zgodba, nedorečena, pogosto zamolčana. Ali če povzamem porabsko dejstvo o slovenščini v misel: Nič ni več tako, kot je pred leti še bilo oziroma vse je tako, kot ne bi smelo biti. Metoda Perger Nouva farba Kak bi si stari auto zar za bauto želo biti lepši. Biti takši, kak je inda svejta biu. Škeu bi meti vcejlak nouvo farbo. Nej trbej tisto njegvo indašnjo, prvo farbo. Samo, ka bi bila farba, nej pa ta rdjajca, ka ga vsikši den vse bole šké pogesti. Depa, od nouve farbe je v njegvom žitki gnouk že biu guč. Kak je že tou bilou? Luigi, Lujzek je zalübleno gledo svoj auto. Gledo ga je pa li samo gledo. Vsikši den ga je gledo. Ja, če se je nej z njim pelo, ga je gledo pa ga puco. Njegva farba se njemi trno vidla, zatoga volo ga je küpo tö. Depa, pomalek, trno pomalek si je začno broditi. Si je začno broditi, kak bi bilou, če bi njegvi libleni auto drugo farbo doubo. Kak bi z nouvo farbo vövido? V njegvi fabriki, gde delajo takše autone, jij je vido vsefele farbe. Depa, samo fraba njegvoga autona se njemi je vidla. »Leko, ka geste kakša druga farba. Gvüšno geste kakša vcejlak ovakša farba, ka bi moj auto leko eške lepši biu,« si je brodo na glas. »Ge sam moram takšo farbo vönajti.« Šou je v bauto pa si tam küpo mali auto, ranč takšno špilo, kak je njegvi auto. Po tejm je začno vsefele farbe vküper mejšati. Pa je té mali auto s prvo farbo pofarbo. Šou je v garažo. Gledo je svoj auto pa té mali auto. Nej se njemi povidlo. Vküper je zmejšo drugo farbo. Pa ga je na nouvo prejk pofarbo. Po tejm pa nazaj v garažo. »Ka praviš? Bou ali nede,« je spitavo svoj libleni auto, kak bi živ biu. »Ne vejm, ne vejm! Leko, ge vönajdem eške kakšno drugo farbo. Tak je delo cejlo soboto pa cejlo nedelo. Že tam kesno večer je dvanajsto farbo vküper zmejšo. »Ta de zdaj gvüšno dobra. Takše je eške niške nej vözbrodo. Vaaaj, kakša lejpa farba! Takše je rejsan eške nej bilou na toum svejti,« je že leto v garažo. Tam je gledo mali auto, svoj libleni velki auto. Gledo je pa li gledo pa je dun nej vedo, kak aj napravi. Aj ga pofarba v tou nouvo lejpo farbo ali pa nej. »Če bi ti vedo gučati, bi mi gvüšno povedo, če škeš biti oblečeni v tou nouvo farbo ali pa nej. Zatoga volo ge tö ne vejm, ka aj napravin,« si je zgučavo z liblenim autonom. »Ge bi te brž prejk pofarbo, depa, sto vej, če ti nouva kouža dobro deje ali pa nej.« Pa je tak ostanolo. Mali auto je ostano na tou nebeško lejpo nouvo farbo nut pofarbani, velki pa v svojo. Tak zdaj niške ne vej, kak bi leko vövido. Pa té stari auto tam zar za bauto tö nej. Vej samo tou, kak bi lepou pa za njega zdravo bilou, če bi več stare farbe na njemi ostanolo. Ta rdjajca je gvüšno nej dobra za njegvo zdravdje pa sploj za nika nej. Tak si zdaj leko samo zdijava za tistimi časi, gda je emo farbo po svojom cejlom tejli. Pa gda si je tak ne velko zdejno, njemi je z lejvi dveri doj spadno velki falat farbe. Tak pomalek rejsan nouvo farbo dobi, ridjavo farbo. Miki Roš Letošnjih jezikovnih počitnic se je udeležilo rekordno število učencev in dijakov. Učenci, ki so sodelovali na gledališki delavnici z mentorico, učiteljico asistentko Metko. Dejavni veterani PETEK, 02.08.2013, I. SPORED TVS 6.45 POLETNA SCENA, 7.15 ODMEVI, 8.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.30 MLADI LEONARDO, ANG. NAD., 11.05 SLOVENCI ONKRAJ ATLANTIKA, DOK. FILM, 12.00 SVETO IN SVET: VLOGA ŽENSKE V CERKVI, POGOVORNA ODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 POLNOČNI KLUB: KARIZMATIČNOST, POGOVORNA ODDAJA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.50 ALEKS V VODI, RIS., 15.55 GREGOR IN DINOZAVRI, RIS., 16.05 TABORNIKI IN SKAVTI, POUČNA NANIZANKA, 16.20 V BOJU S ČASOM, NEMŠ. NAD., 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 POLETNA SCENA, 17.35 STRASTI, TV-NAD., 18.05 ŽIVLJENJE NA PRODU, DOK. ODD., 18.35 LEONARDO, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 ŠTEVERJAN 2013, 21.30 SLIKOVITIH 55, URBAN KODER: BALADA O KOMANDANTOVEM KANARČKU, 22.00 ODMEVI, VREME, ŠPORT, 22.50 POLETNA SCENA, 23.20 POLNOČNI KLUB, 0.35 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.45 INFOKANAL PETEK, 02.08.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.00 ZABAVNI INFOKANAL, 12.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 13.30 AFS FRANCE MAROLT: PREPLETANJA, SLAVNOSTNI KONCERT OB 65-LETNICI, 14.35 PRISLUHNIMO TIŠINI: (NE)DOSTOPNOST DO IZOBRAŽEVANJA IN DELAVSKE PRAVICE, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 15.45 KNJIGA MENE BRIGA: FREDRIC JAMESON: KULTURNI OBRAT, 16.20 MOSTOVI – HIDAK, 16.50 ZAKAJ REVŠČINA: DOBRODOŠLI NA SVETU, DOK. SER., 17.55 PLAVANJE - SVETOVNO PRVENSTVO, 20.15 KOŠARKA - PRIJATELJSKA TEKMA: SLOVENIJA : LATVIJA, PRENOS IZ CELJA, 22.45 KENNEDYJEVI, KAN. NAD., 23.30 SVET BREZ KONCA: TRDNJAVA, KOPRODUKCIJSKA NADALJEVANKA, 0.10 TAJFUN, JUŽNOKOREJSKI FILM, 2.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 3.00 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 03.08.2013, I. SPORED TVS 6.10 ODMEVI, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.45 NINA: PROSLAVA, MLADINSKA IGRANA NADALJEVANKA, 11.25 KINO KEKEC: PREDMESTNI KROKODILI 3, NEMŠKI FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.20 TEDNIK, 14.15 PRAVA IDEJA!, 14.45 PODOBE SLOVENIJE: KOSTEL, DOK. SER., 15.20 MEJE MOJEGA JEZIKA NISO MEJE MOJEGA SVETA, DOK. SER., 15.50 ZGODBE IZZA OBRAZOV: ANDREJA PODLOGAR IN BLAŽ BERTONCELJ, DOK. SER., 16.25 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 NA VRTU, 17.40 SKRITI KOTIČKI SVETA: S KOLESOM TAKSIJEM PO UGANDI, DOK. SER., 18.35 OZARE, 18.40 VSE O ROZI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 VELIKE SANJE, NEMŠ. FILM, 21.50 POROČILA, 22.20 POLETNA SCENA, 22.45 SINOVI ANARHIJE, AM. NAD., 23.30 DVANAJST: FELICITAS HOPPE, 0.35 OZARE, 0.40 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 1.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFOKANAL SOBOTA, 03.08.2013, II. SPORED TVS 11.05 SKOZI ČAS, 11.10 POLETNA SCENA, 11.40 PODOBA PODOBE, 12.40 SLOVENCI V ITALIJI: PRVI ODCEP DESNO, 13.25 KOŠARKA - EVROPSKO PRVENSTVO 2011: SLOVENIJA : FINSKA, 15.00 ZGODOVINA ATLETSKIH SVETOVNIH PRVENSTEV: DAEGU 2011, ŠPORTNI FILM, 15.55 NOGOMET - DRŽAVNO PRVENSTVO: 4. KOLO, 17.55 PLAVANJE - SVETOVNO PRVENSTVO, 20.15 KOŠARKA - PRIJATELJSKA TEKMA: SLOVENIJA : SRBIJA, 22.45 SOBOTNA GLASBENA NOČ: BEATLI - OD LIVERPOOLA DO SAN FRANCISCA, 23.40 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 04.08.2013, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, 9.20 MINUTA V MUZEJU: CAMILLE CLAUDEL: DOBA ZRELOSTI, 9.25 DEDEK V MOJEM ŽEPU, AM. NAN., 10.00 NEDELJSKA MAŠA, PRENOS IZ ŽUPNIJE VIDEM DOBREPOLJE, 10.55 NA OBISKU, 11.20 OZARE, 11.30 OBZORJA DUHA: RESTAVRATORSTVO SAKRALNEGA, ODDAJA ZA VERUJOČE, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.20 ŠTEVERJAN 2013, 14.55 TRANS KANADA: TORONTO - ST’JOHNS, DOK, SER., 16.00 KOMISAR REX, KOPRODUKCIJSKA NANIZANKA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 MALI ŠIRNI SVET, ANG. NAD., 18.10 NAŠI VRTOVI: BERTA PLACET, ANICA ROŠKAR, ŠOLASTA ŠTEFANEC, DOK. SER., 18.40 NODI V DEŽELI IGRAČ, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 UMORI NA PODEŽELJU, ANG. NAN., 21.30 GOVOREČE GLAVE, DOK. FILM, 22.25 POROČILA, 23.00 POLETNA SCENA, 23.30 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 0.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 0.50 INFOKANAL NEDELJA, 04.08.2013, II. SPORED TVS 7.50 SKOZI ČAS, 8.30 POLETNA SCENA, 8.55 DVANAJST: FELICITAS HOPPE, 10.00 GLOBUS: NOVI “NEVARNI” RAZRED, ZUNANJEPOLITIČNA ODDAJA, 10.30 TURBULENCA, 11.00 GLASBENA MATINEJA, 11.00 HOMMAGE A TARTINI: 34. PIRANSKI GLASBENI DNEVI 2012: ČRTOMIR ŠIŠKOVIČ, ENRICO CONTINI, LUCA FERRINI, 11.40 MEDNARODNA BALETNA ŠOLA BLED, 13.35 SVETOVNO PRVENSTVO V RITMIČNI GIMNASTIKI – REVIJA, 14.50 KOŠARKA - EVROPSKO PRVENSTVO 2011: SLOVENIJA : LITVA, 16.25 KOŠARKA - EVROPSKO PRVENSTVO 2011: SLOVENIJA : SRBIJA, 17.55 PLAVANJE - SVETOVNO PRVENSTVO, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 KOŠARKA - PRIJATELJSKA TEKMA: SLOVENIJA : TURČIJA, 22.15 NAŠ VSAKDANJI STRUP, DOK. ODD., 0.10 FUŽINE ZAKON, KRATKI FILM, 0.25 TO JE SLOVENIJA, KRATKI FILM, 0.40 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 05.08.2013, I. SPORED TVS 6.55 POLETNA SCENA, 7.20 UTRIP, 7.35 ZRCALO TEDNA, 8.00 OTROŠKI PROGRAM, 11.05 PREDSTAVA ZA TEMNO NEBO, DOK. FILM, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.35 POLNOČNI KLUB: POMAGAJMO, POGOVORNA ODDAJA, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.50 MOJ PRIJATELJ ZAJEC, RIS., 16.10 SEJALCI SVETLOBE, OTR. SER., 16.30 TABORNIKI IN SKAVTI, POUČNA NANIZANKA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 POLETNA SCENA, 17.35 STRASTI, TV-NADALJEVANKA, 18.05 ZGODOVINA ARHITEKTURE: POVOJNA ARHITEKTURA, DOK. SER., 18.40 FRANČEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 MANASLU - POT H GORI, POT K PRIJATELJU, DOK. ODD., 22.00 ODMEVI, VREME, ŠPORT, 22.50 POLETNA SCENA, 23.20 OPUS: 200-LETNICA ROJSTVA RICHARDA WAGNERJA, 23.50 KNJIGA MENE BRIGA, 0.15 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 0.55 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.15 INFOKANAL PONEDELJEK, 05.08.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.00 ZABAVNI INFOKANAL, 15.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 16.50 GOVOREČE GLAVE, DOK. FILM, 17.50 DOBER DAN, KOROŠKA, 18.20 TO BO MOJ POKLIC: AVTOSERVISER, DOK. SER., 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 20.00 DEDIŠČINA EVROPE: IMPRESIONISTI V PARIZU, NEMŠKI DOKUMENTARNI FILM, 21.25 VERA: MALI LAZAR, ANGLEŠKA MINI-SERIJA, 22.55 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 23.45 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 06.08.2013, I. SPORED TVS 6.45 POLETNA SCENA, 7.15 ODMEVI, 8.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.45 MOJA SOBA: MAŠA IN URŠA, 11.05 2012, LETO NIČ: UGRABITEV, NIZOZ. NAD., 11.40 BISERI GLASBENE PRIHODNOSTI: PRVONAGRAJENCI 42. TEKMOVANJA MLADIH GLASBENIKOV RS, 12.25 OPUS: 200-LETNICA ROJSTVA RICHARDA WAGNERJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 MANASLU - POT H GORI, POT K PRIJATELJU, DOK. ODD., 14.15 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 NELI IN CEZAR, RIS., 15.55 DINKO POD KRINKO, RIS., 16.00 BARNI, RIS., 16.05 RIBIČ PEPE: NOVO MESTO, POUČNA NANIZANKA, 16.30 TABORNIKI IN SKAVTI, POUČNA NANIZANKA ZA OTROKE, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 POLETNA SCENA, 17.40 STRASTI, TV-NAD., 18.10 LOV NA ČAROVNICE, DOK. SER., 18.45 SIMFONORIJE: TORTA, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 DOKTOR MARTIN, ANG. NAD., 20.50 ZAKAJ REVŠČINA, DOK. SER., 22.00 ODMEVI, VREME, ŠPORT, 22.50 POLETNA SCENA, 23.20 GLOBUS, ZUNANJEPOLITIČNA ODDAJA, 23.55 GOVOREČE GLAVE, DOK. FILM, 0.45 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.00 INFOKANAL TOREK, 06.08.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.00 ZABAVNI INFOKANAL, 15.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 16.40 MOSTOVI – HIDAK, 17.45 LJUDJE IN ZEMLJA, 18.35 SLOVENSKI VODNI KROG: SAVA, DOK. NAN., 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE ASTRA, 20.00 MUZIKAJETO: IRSKA IN ŠKOTSKA, GLASBENA ODDAJA, 20.35 NA UTRIP SRCA, 20.35 OB 200-LETNICI ROJSTVA RICHARDA WAGNERJA:: BARITONIST DOMEN KRIŽAJ, SIMFONIČNI ORKESTER AKADEMIJE ZA GLASBO IN MARKO LETONJA, 21.00 OB 100-LETNICI ROJSTVA BENJAMINA BRITTNA, 21.30 DVANAJST, RUSKI FILM, 0.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.55 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 07.08.2013, I. SPORED TVS 6.45 POLETNA SCENA, 7.15 ODMEVI, 8.00 OTROŠKI PROGRAM, 9.55 SANJSKA DEŽELA: AJDOVŠČINA, RAZISKOVALNO-POTOPISNA SERIJA, 10.20 2012, LETO NIČ: VLOMILCI, NIZOZ. NAD., 10.55 ODKRITO: O NAPAKAH PRI REŠEVANJU KRIZE, AKTUALNA POGOVORNA ODDAJA, 12.00 ZAKAJ REVŠČINA, DOK. SER., 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 TEDNIK, 14.20 GLOBUS, ZUNANJEPOLITIČNA ODDAJA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 PUJSA PEPA, RIS., 15.50 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 16.35 TABORNIKI IN SKAVTI, POUČNA NANIZANKA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 POLETNA SCENA, 17.40 STRASTI, TV-NAD., 18.10 ZDRAVJE SLOVENCEV: MULTIPLA SKLEROZA, DOK. SER., 18.45 NELI IN CEZAR, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 FILM TEDNA: ŽIVJO - ADIJO, FRANCOSKI FILM, 21.35 SLIKOVITIH 55, 22.00 ODMEVI, VREME, ŠPORT, 22.55 POLETNA SCENA, 23.20 GLASBENI VEČER: IMAGO SLOVENIAE - PODOBA SLOVENIJE, 0.25 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.40 INFOKANAL SREDA, 07.08.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.00 ZABAVNI INFOKANAL, 14.40 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 15.40 TO BO MOJ POKLIC, DOK. SER., 16.40 MOSTOVI – HIDAK, 17.15 EVROPSKI MAGAZIN, 17.30 SLOVENCI PO SVETU: POGOVOR Z DR.MILANOM BALAŽICEM, 18.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 18.30 NA VRTU, 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 SLOVENSKO OLIMPIJSKO STOLETJE, DOK. SER., 20.55 KOŠARKA - PRIJATELJSKA TEKMA: SLOVENIJA : TURČIJA, 22.15 ROKOBOREC, AM. FILM, 0.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.50 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 08.08.2013, I. SPORED TVS 6.45 POLETNA SCENA, 7.15 ODMEVI, 8.00 OTROŠKI PROGRAM, 9.25 ANGELI OGNJA, DOK. FILM, 9.40 OMLETA, KRATKI FILM, 9.55 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.35 BRUCKA V LJUBLJANI, MUZIKAL, 11.25 2012, LETO NIČ, NIZOZ. NAD., 11.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 12.25 NA VRTU, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 INTERVJU: DR. OTMAR ZORN, 14.20 SLOVENSKI UTRINKI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MEDO POPI IN PRIJATELJI, RIS., 15.50 ADI V VESOLJU, RIS., 15.55 MLADI ZNANSTVENIK JANKO, RIS., 16.10 ANICA, OTR. NAN., 16.30 TABORNIKI IN SKAVTI: BIVAKI, POUČNA NANIZANKA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 POLETNA SCENA, 17.40 STRASTI, TV-NADALJEVANKA, 18.10 POGLED NA ..., DOK. SER.,., 18.40 EZOPOVO GLEDALIŠČE, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 ILUZIONIST, AM. FILM, 21.45 SLIKOVITIH 55: TITO V SLOVENIJI, 22.00 ODMEVI, VREME, ŠPORT, 22.50 POLETNA SCENA, 23.20 PANOPTIKUM, 0.15 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.25 INFOKANAL ČETRTEK, 08.08.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.00 ZABAVNI INFOKANAL, 14.25 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 15.35 EVROPSKI MAGAZIN, 16.20 SLOVENSKI VODNI KROG, DOK. NAN., 16.45 MUZIKAJETO, 17.30 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 DUHOVNI UTRIP, 18.10 SKRITI KOTIČKI SVETA: S KOLESOM TAKSIJEM PO UGANDI, DOK. SER., 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE DETELJICE, 20.00 V EVROPI SMO DOMA, POSNETEK NARODNO-ZABAVNEGA KONCERTA IZ BOHINJSKE BISTRICE, 21.30 SCOTT IN BAILEY, ANG. NAD., 22.15 KAČJEREPKIN BRLOG, FRANCOSKA MINI-SERIJA, 0.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.45 ZABAVNI INFOKANAL Veterani monoštrskega rokometnega kluba (Szentgotthárdi KK) ponosno ohranjajo dolgoletno tradicijo in športno sodelovanje s prijatelji iz Kroga v Sloveniji (5 km od Murske Sobote). Naši nekdanji, zdaj že starejši ali bolje bolj izkušeni rokometaši se vsako leto srečajo s kroškimi znanci na začetku vročega poletja v Krogu, v septembru pa v Monoštru. Kot ljubitelj rokometa seveda tudi jaz sledim vsemu, kar se dogaja (v naši okolici) na rokometnem področju. Nekoč kot navdušen deček, danes pa že kot slovensko govoreč fant potujem z očetom ter drugimi nekdanjimi »zvezdami« monoštrskega športa v Slovenijo, da si ogledam tekmo, ki jo odigrajo skupaj. Na tekmi lahko nastopijo samo tisti, ki so »veterani«, torej so že dopolnili 35 let in niso več aktivni igralci. Letos je bil ta naš »praznik srečanja« v soboto, 22. junija. Kot vedno smo se odpeljali z glavnega trga v Monoštru s kombijem, ki ga je (ni bilo presenečenje) vozil Ladislav Nemeš. Tekma se je začela ob 16.00 in je trajala dvakrat po 20 minut. Hvala Bogu je bilo vreme kar lepo, sončno, ni deževalo kot v prejšnjih letih. Na žalost smo izgubili z 19 proti 23. Priznati moramo, da so bili Slovenci tehnično bolj pripravljeni, ampak vsak ve, da je glavni cilj naših srečanj druženje, prijateljstvo, lepi trenutki, ki jih preživimo skupaj in obujanje starih spominov. Na koncu tekme se je vsak smejal, res je bilo zabavno, da gibanje že ne gre tako, kot je šlo nekaj let prej. Po skupni tekmi so nas vse vljudno povabili na pogostitev pri kroškem ribiškem jezeru, kjer smo lahko jedli res okusno piščančje meso. To leto smo bili posebej presenečeni, saj nas je obiskala tudi kroška županja. Prisrčno nas je pozdravila, povedala nam je nekaj lepih besed, kako se veseli že dolgega rokometnega sodelovanja med Monoštrom in Krogom. Kot darilo smo dobili tudi galerijsko sliko o Krogu, da lahko vidimo tudi drugo lepo stran Kroga, ne samo rokometno. Zaprosila nas je, naj tudi mlajše generacije ohranjamo to lepo tradicijo. Sándor Németh, nekdanji predsednik, se je zahvalil v imenu monoštrskega rokometnega kluba za vse lepo, kar smo letos in v vseh prejšnjih letih dobili od prijaznih Krogčanov, ter poudaril, da bo naše naslednje septembrsko srečanje v Monoštru po vsej verjetnosti že v novi dvorani. Povabili smo jih tudi na njeno uradno odprtje, ki bo 28. septembra 2013. Ponosen sem bil, da sem lahko vse govore v Krogu prevedel. Z veseljem ter komaj čakajoč na naslednjo tekmo smo se poslovili od naših prijateljev in prispeli domov okrog 22.00. (O tem dogodku lahko prisluhnete mojemu intervjuju na Radiu Monošter). Mate Kozma Slika je bila narejena leta 2004. Monoštrski udeleženci letošnje tekme so bili: Géza Torma, Tibor Mészáros, Tamás Császár, Róbert Soltész, László Kovács, Zsolt Szabó, Gábor Kozma, György Kocsis, Géza Luthár, Ferenc Fancsali. Nadaljnji veterani: Géza Lukács, László Mesterházi, Csaba Mákos, Attila Luthár, Tamás Luthár, István Horváth, Ferenc Tóth, Lajos Kern, Gábor Bánfi(že pokojni)