List A A LX-LX. Apr v <řA Tečaj XXXIX spodarske ? obrtniške Izhajajo vsako sredo po eeli poli. Yeljajo v tiskarniei jemane za eelo leto 4 gold po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr pol leta 2 gold za cetrt leta 1 gold.; pošilj leta 1 gold. 30 kr Ljubljani sredo novembra 1881. O b s e g : Pepel in razločki med gnojivostjo pepelov Koruzni metnlj nova nadloga Poročilo o prvi dolenjski kme ti j ski razstavi v Novomestu. (Konec.) Gospodarske novice. M ej dežele Kranjske v raznih Časih. (Konec ) Kj je stal grad Hengistburg? Mirna a možata beseda vladnega namestnika nasproti ustavaškim kricačem v 12. seji deželnega zbora Kranjskeg Id rij m vrstne novice. Naši dop Novi čar Postojna niste na Kranjskem , ampak na Laškem Mnogo Gospodarske stvari gospodom družbenikom c. kr, kmetijske družbe kranjske Pepel in razločki med pojivost, Znano je piše prof. Povše v „Gosp. Listu u V obcni zbor v Ljubljani 23. dne novembra 1881. (Zbor je v dvorani mestne hiše in se začne ob 9. uri dopoldne.) da je pepel silno korišten gnoj posebno za senožeti, in izkušnje učé, da uže í e sen i na senožeti potresen še Go- bolje zdá, kakor če ga še le spomladi raztrosimo. tovo temu pripomore jesenska in zimska m oca, ki Program obravnavam; . Predsednik odpre zborovanje. . Poročilo o delovanji glavnega odbora. 3. Predlog družbenega računa za leto 1880 in proračuna za leto 1882 ; račun v nadrobnih razdel-kih je v pisarnici družbe kmetijske na ogled raz-položen. dobro raztopi in do korenin travnih rastlin dovede. Spomladi so pri nas navadno precej hudi vetrovi, ki gotovo ne pospešujejo razmetavanja pepela, pa ga tudi odnašajo ali odpihavajo s travnikov, Kakor se zgodaj jeseni posejano žito do zime lepo razraste, da zamore potem takoj spomladi , ko se narava zopet prebudi ) vspešno rasti, tako tudi jesensko pepelenje utrdi travne korenike, katere spomladi zgodaj čvrsto poženó. Koliko smo na naših šolskih to, da 4. pepel izdá, naj omenjam senožetih letos trikrat — vsaj silni poletni suši vkljub kosili in da je bila tudi tretja košnja prav povoljna gotovo bolja kakor druga na sosednih senožetih. Treba pa znati, da iz slehernega le3a pepel n i Poročila in predlogi podružnic in predlogi enake vred n ost i. Najvažniša obstojná delà pepela posameznih družbenikov po propisu §.19. družbenih sta: Kali ali pepelik ia fosforová kislina. Po kemiških pravil. 5. Poročilo o pogozdovanji Krasa. Volitev predsednika, tajnika in enega od preiskavah našlo se je, da v 100 delih se nahaja: v pepelu iz bukovih polenov kalija 16'4 bornika na mesto po družbinih pravilih izstopivših. 7. Volitev častnih in dopisovalnih udov. > wSHt i^Kij fyjBbťv ^ipMHa' j^^Bf fr^^SH^E^F^^Fffkf i?!JKff MBHBwiiBH Dostavek. Ce odbor prejme kako kmetijsko orodje; kako seme itd. za razstavo, se bode to skupno z nekate- rimi na druzbenem vrtu pridelanimi vrstami krompir ja in zitnimi semeni v zbornici raz stavilo. Vrhu tega objavlja centralni odbor, đa » a 7) Í) if iz bukovega vejevja 15*1 fosfor, kisline 7-5 11- iz hrastovih drv iz borovih drv iz borovega vejevja iz smrekovib drv iz hojkinih drv 8-4 15-1 17*1 8-6 5-4 3-4 6-2 61 7-6 4-2 na Iz tega razvidimo, da ni vse eno, ali smo potrošili oral travnika 25 cent, bukovega ali 25 centov bode častiti odsek za konjerejo na Kranj- hrastovega pepela; bukov pepel je ravno dva- skem tildi ta dan popoiudne ob 3. uri Y isti krat toliko vreden, kakor hrastov. dvorani svoj letni zbor samostojno imel in dotični program posebej razglasil. Po teh zanesljivih števiikah naj se t e d aj Karol baron Wurzbach, predsednik. Dr. Jan. vitez Bleiweis-Trsteniški tajnik. nasi gospodar) i ravnajo, ko potresajo pepel na senožeti, posebno pa ) ako ga kup u j ej o da pepelu iz bukovih drv veliko večo ceno, kakor onernu izvirajočemu iz takih krajev, kjer le hrastov les žgo. Pepel od šote ima v sebi sicer jako malo kalija in fosforové kisline, zato pa ima dokaj ogljenčevokislega apna in gipsa v sebi ; ter je za potrošenje po detelji prav dobro porabljiv; detelje namreč ljubijo gips, sploh družnica v Metliki, Anton Ogulin, dr. Jos. Rozina, ba apnene redilne snovi. Gospodarji! porazumite se s svojimi gospodinjami, da vam prepusté ves pepel, katerega one za borne groše dosedaj prodajajo; potresite ga takoj sedaj jeseni Vampold in gospá Ana Jelene. Castne diplome reda : na senožeti ; videli bodete v prihodnjem letu kako zgodaj bo treba iti kosit prvo seno in kako obilna bo otav a. Gospodje Anton Aleš, Anton Blagne, M. Fahrer, Fr. Gregorič, Fr. Gustin i Martin vitez HoČevar ) Edv. Potolažite svoje gospodinje, da vsled pepelenja se- SmoIa dr# IV / Kuralt, Fr. vitez Langer, Jak. Mehora, Viljem Pfeifer, Jos. vitez Savinšek. Osv. Schwarzer, Fr. Sveiger, Ant. nožeti bo pa toliko več sena, vsled tega bo mogoče bolje in več krav rediti, od katerih bo gospodinja dobivala več mleka in masla, ter se bo zamogla bogato odškodovati za one borne groše , katere je dobivala za pepel. Supán, Fr. Wacha. Pohvalna pisma : Gospodje: Al. Črnič, Tous, vitez Fichtenau ; Jož. Hren, J. Jovančic, Fr. Kastelic ml., Fr. Kerin y Pepel pa oživi tudi razvoj žlahniših trav, posebno tudi deteljic« Sploh bodete gospodarji zadovolj- U * w » 1/ V videti res lepo zeleno trato namesto dosedanje ru- Košak, Jož. Košak, Ivan Pfeifer, Fl. Zorko. Fr. Pintar, Fr. Jak. Rus } » v • nisi jave gole y ka £or tudi rugace mogoce ni , ker vsled Konečno naj omenim še izvanredno veselega ia ži- vahnega pomanjkanja živeža morajo tudi travniki opešati. Kakor njce novomeške banketa, ki so njive, tako tudi senožeti zahtevajo oskrbovanja. pridnega obdelovanja in gnojenja. Zapomniti si moramo, da zemlja pravi: Obdelaj ti mene ali te pa jaz izdelam! y ga imeli udje kmetijske podruž-razstavniki in mnogo druzih gostov v Koruzííi metulj nova nadloga. Visoko c k. namestništvo poslalo je, kakor priloga 7) Slov. Gosp." poroča, vsem političnim uradom na Stajarskem sledeči ukaz: „Kakor centralni odbor kmet?jske družbe štajarske poroča , zazvedelo se je iz več okrájev y kako se ko- ružni metulj (koruzna gosenica, zunzler, Botis silacealis) hudo množi in koruzni crv, Mais- zuga koruzo tù in tam celó uničiti. Koruza je pa v mnogih okrajih glavni sadež ali poljski pridelek. Ista gosenica škoduje tudi prosu na blizu enaki način. Tečnu škodljivcu se najlože do živega pride, ako se ga lotimo, kedar je še gosenica ali crv ter v tej podobí živi v koruznih koceni h. Zato je najboljše sredstvo, tega škodijivca uničiti, ako vse kočenje z njiv do čista poberemo, jeseni ali pozimi, ter vse sežgemo Gosenica ali crv zleze namreč jeseni v spodnje dele kor u z ine ter ostane čez zimo v kocenu tik nad k o r e n j e na. Ce toraj kocen v ogenj vržemo in ga sežgemo, pokončamo koruzno veščo celó gotovo. Spomladi se gosenica ali crv v kocenji uže zabubi in kmalu iz bube izleti 10—16 dni poznej metuljcek, ki potem ob-letava latovje koruzino in jajčka polaga na-nje; iz jaj-ček pa izlezejo zopet gosenice ali črvi in tako se po-končavanje koruze od prej začne. Iz povedanega pa je tudi jasno, da požiganje koruznega kočenja le tedaj pomaga, ako se ga cela okolica ob pravém Času loti. Politični uradi naj toraj srenje svojih okrájev primerno poduČijo ter jih napotijo, da se potrebnega delà ob pravém času ljudje v obce lotijo. Okrajnih zastopov odbori naj podpirajo politične urade." ponedeljek večer v čitalnični restavraciji toastiral je predsednik razstavnega odbora ? Pri gosp a nketu Anton Ogulin, na Nj. veličanstvo, ter omenil brezštevilnih zaslug, ki pridobil si jih je presvitli naš vladar osobito za kmetiistvo. Tako je toastiral tudi predsednik kmetijske podružnice gosp. dr. Albin Poznik na c. kr. deželnega predsednika veleČast. gosp. Andr. Winklerja, potem odbornik kmetijske podružnice gosp. J. Deak na c. kr. okrajnega glavarja gosp. J. E kel na. in tajnik kmetijske podružnice na vodjo deželne sadje- in vino-rejske šole in zastopmka c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani gosp. R. Dolenc a. Vrhu teh vrstile so ^e druge napitnice in govori, izvrstno petje novomeških pevcev in vrla godba ínešcanska. Kd or bil pri tej krasni veselici navzuč, rekel je, da mu ostane vse živte dni v veselem spominu Vsi pa y ki ogledali so si razstavo . zapustil t SO JO z največo zadovoljnostjo. ocitno izrekli hvalo kmetijski podružnici in vrlemu voditelju gosp. Ogulinu z željo, da bi se ponavljale kmetijske razstave vsako leto v raznih krajih, in da bi udeleževali se tsistih posebno k me tje in posebno razstavljali kmetijske pridelke, kajti prav po tej poti bode korist razstav očividná in potem se bodemo prepričali tudi o kmečkem napredku v polje- delstvu, v sadjereji in vinoreji to Bog pomozi ! Gospodarske novice. Staro sadno drevo. Na Ceskem je — kakor „Elbezeitung" poroča hruška 232 let stara, najstarše sadno drevo. Posest- niku Stefanu Fischerju je donesla letos okoli 60 gold, to je, 6% dohodek od kapitala 1000 gold. Prejšnja leta donašala je včasi celó po 100 gold, pridelka na leto. Poručilo o prvi dolenjski kmetijski razstavi Novomestu. Z %odovinske stvari. Meje dežele Kranjske v raznih casih. Spisal Anton Derganc. (Konec) Castne diplome in pohvalna pisma bili sledeči gospodje za zgoraj nazvane reči. so do- v Castne diplome reda : Gospodje: Ervin grof Auersperg, grof Barbo Engelthaler, baron Gag y Iv Kn > , Ivan kmetijska po- (Konec.) Kranjska v novejšem času. takem obsežku, od Ljubelja do Reškega zaliva in od Krškeg polj do Tržaškega zaliva y Je stala kranjska dežela do leta 1809.; samo od Goriške kne žije, ki je leta 1500. prišla k Avstriji, se je Idrija za- — ......]\ ru- darstvo leta 1580. prišlo v last nadvojvodi Karolu, na- čela ločiti in h Kranjski prištevati; kar je ondašnj sproti pa je Šumberska okolica prišla k Hrvatiji, «1 m 1 -4 T T" 1 1 * li • ko so jo 1. 1550. Uskoki posedli. Vsa dežela seje dolgo časa delila v pet strani; razločila se je namreč : Gorenj ska stran, Dolenjska del ali Metliški kraj, Notranji del s Krasom, Pivko in Istri jo; vsakateremu delu Urbs" v latinščini one dobe ne označuíe samo mesta, nego tudi utr jen grad Burg. stran, Srednji J8 bil y kar se je tikalo vojske, odločen poseben gla- la listine od leta 1066. zopet nekaj več zvemo o legi tega grada. Marquard, sin vojvode korotanskega Adalbera , dal višemu škofu saloburškemu desetino, katero je imel p r hmhhhhhh^HMH^ Je svojem dvoru: „0 tarn iza" var, v Ljubljani pa je stal deželni poglavar. Po ukazu cesarice Marije Terezi je se je leta 1748. „predium Otar- niza dictum et partem, quam habuerat in ecclesia. quae (Urkundb. des Herzogth. Steir. y est in castro H * i n g i s t". vsa dežela razdelila v tri kroge (kresije); Ljubljan- pag. 77. n. 68.) Ker je Otar ni za današnja vas Otter-ska je veljala za G o r e n j s k o, Novomeska za Do- nitz blizo Kleinstáttena, „castrum Heingist" ni daleč lenjsko z delom srednje strani, Postoj nska za osta-nek srednje strani, za Notranjsko, Kras, Pivko in Istri)o. od Otarnice sta Dandanašnji še se najde kraj: „Hengstberg a Po césaru Jožefu II. pa je bila leta 1784. za Is tri j o blizo Vel duna (Wi;don), zato je uže Muchar „urbs ____i____ i_________x o_____' TJ 4. k ntt tr „ posebna kresija odločena, namreč Pazenska. Francoska vlada je leta 1811. obsežek Kranjske dežele stisnila na tesneje mejnike; 1 o čil a je od Kranjske Hengistburc' lici iskal. in „castrurn Hengist v oni oko- namreč Vipavo, gornjo Pivko ? Kra s in Istri jo ) Vendar štajerski zgodovinopisec Felicetti von Lie-ter vse benfels se je odločil Hengistburg iskati v Gradci. to pridjala Trž a šk emu primorju ali Isterski provinciji. Mene niso njegovi dokazi prepričali, in to tem manj, *.....mesto veli: „urbs ko se „urbs Ko je Kranjsko zopet prišlo pod Avstrijsko oblast ker se uže v listinah iz 1138. to je po ukazu cesarja Franca pridružena Vipava s Pivko vred, in v teh m ej ah je bilo I ^ JJ Ï : r . ' % V/ yj V/ JL M u Vj VA, V v# VI U « A v VA m*Jk m Ul M> U W Ji. A. V W • W V/ + M m W KJ U te) deželi zopet bila Grace". Gotovo je uže to mesto takrat • „ i. L___♦ u • xj « „ „ ». k „ « ---;—. n. y Hengistburc" omenja, imelo ime race Gr a- Kranjsko vojvodstvo tudi potrjeno po novi ustavi dec, vsaj so staviteiji Gradca Sloveni uže h isto cesarja Franc Jožefa Do 1849. ie bila dežela še riČno gotovo tam stanovali, in ni nobenega dokaza, da ime razdeljena v tri kresi;e : Ljubljansko, Novomeško in bi nemški Bavarci, ki so se pozneje je naselili, Postojnsko; po novi osnovi pa je nehala ta razdelitev, Gradec bili v nemški „H e n g i s i b u r c" přestavili, marveč so mu dali imé „Bair i schgraz", katero imé in vsa dežeía se razlocuje la v okraje ali kantone. se še najde v listinah do leta 1237. Starozgodovinske V e 1 d u n. Hengistburg Kaj J8 prestava slovenskega imena pa označuje to ime? druzega ne y Kje je stal grad Hengistbur g Grad gest tt yy Spisal Dav. Trstenjak. Hengistburg"' je stal v „comitatus H en nego veliki breg, veliki h r i b. Beseda: dun je obče blago indogermanskih jezikov. Uže Plutarch nam pové, da ime me3ta „Lugdunum" pomenjacorvi mon s, Rabenberg, Rabenhugel vkelt- ščini, v gršciui nahajamo: &iv} Haufe, Sandhaufe, Mee-resstrand, v stari nemščini dun, promontoríum, in Jakob Grimm razlaga ime iz: donnen, duněn, anschwel- Ta županija (komitat) se najpreje omenja v listini len y slovenski du-ti, z du-ti v istem pomenu y torej iz leta 1042. Ďíemški kralj Henrik daroval je svojemu se je stvarjenje besede godilo po istih nazorih, kakor zvestemu Gotifredu dvoje kmetij „in loco Gestnic" v pri Latinih : tura-ul-us, iz t u m - e o. ZUpamj «. jjucii^coi , - jjuuom W iiucu u utuiiuu axic%i - *> " «vuiijctu, * tvtti^uu wav/vv^u* on»uujyjv/ , u«u chioni II. regales mansus in loco Gestnic et in comi- tudi mnogo krajnih imen z imenom: dun, dyn; i engest a nosfcro fideíi Gotifrido mar- Po zemljah, v katerih Sloveni stanujejo, nahajamo tako tatu Hen gest predicti marchionis sitos". (Monum. Boic. Vel dun, imé hriba v fari Device Marije na ptujski XXIX. pag. 76. n. 358.) Nemško-latinska beseda „marchio" označevala je v gori (Maria Neustift), dalje Veliki varadyn (Gross-wardein), Petrov varadyn (Peterwardein). Ker vara, oni dôbi mejnega varuha in sodnika, Grenzhíiter, Grenz- v o r a v staroslovenščini označuje sepimentum richter. Ker zgrajo, zato je: Varadyn ograjen hribee. > graJ° Celó y „Gestnic", današnji Go sting (iz: gozd- gorenji Avstriji, kjer tudi so se bili Sloveni naselili nik) je jedno uro od Gradca, je po takem „comita- še dandanašnji kraj Ward ein, to je: Varadyn. y v j8 tus Hengest" obsezal graško okolico. Alswinom, škofom briksenskim, svoj v Runi in Hengistu, — „ Al kako se strinjata Vel dun in pa Hengistburg, Hengstberg? IJže bistroumni nemški jezikoslovec Jakob Grimm je iz staronemških imen (Gesch. der deutschen Sprache) in locis Riuna et Hengist rastlin dokazal, da je starogermanski narod z imeni Leta 1050. se ime „Hengist" zopet prikaže. Nek plemić Walt (nobilÍ3 homo Walt) menja z dvor, ki ga je imel habuit". (Steir. Urknbd. pag. 66. n. 58.) Ker je „Riuna" današnji samostan Rein, kake „Ros s" reci. in y ,Hengst" zaznamenovai velikan s ke V novonemšČini še se je tri ure cd Gradca, moramo tudi „Hengist" v gra- kasta nie t y to je > škem okrožji iskati. glůck", vebka sreča. veliki divji kostanj ohranilo ime „Ross- R o s s- dalje yy listini iz leta 1226. se tudi imenuje cerkev v Škof tridentinski, potrdi Zdaj moremo razumeti mnoga topična imena go- pravice te renje - štajarskih rek, hribov , planin brd ? grabnov : Hengistu. Altmann, cerkve („videlicet sepulturam et baptismum") ; dalje reši tej cerkvi desetinske pravice „in Rousenitze et Ra- eckalpe, Rossgrab en, Rossleiten itd*, kjer ljudje Rossbach, Rossbachgraben, Rosseck, Ross- kanitze". Rakanitze je današnja v fari sv. Jurja kraj vas „Ragnitz" nimajo kónj, marveč goveda in kozé, torej so ta pozna- recice y der Stieňing) nasproti vildonskemu trgu mm J I I W^^ hribov itd. Tako se tudi z imenom „Hengst" pojem Stubirje (St. Georgen an menovanja nastala po velikosti rek, grabnov _____V________uj TUU^ a: „ ,,__ u — « „ listinah iz leta 1053. in 1054. pa se imenuje tudi velikosti izraža, na primer: Hengst, Name einer ecclesia in castro Hengist". Bergspitze, Hengstberg, Hengstgraben itd., kar „urbs Hengistburg" in „ Annalist niederaltachski (Pertz ,«Annales altachens. ad se vse lahko pregleda v Schmutzovem „topograf. Lexi-ann. 1053. 1054.) poroča, da je bavarski vojvoda zavzel con von Steierm." Tudi na Avstrijskem tam, kjer se in si posvojil: „urbem quandam Hengi stburc dietám", reka Ipusa vliva v Dunaj (Donavo), je visoko strleča gora: Heugst. Z imeni ,,Sau", svinja, pa Nemec poznamenuje slabe lastnosti, na primer: sauschlecht, Sauwetter itd. Tako tedaj je Iiengst, Hengstburg isto, kar Veldun, veliki hřib z otrjenim gradom. Slovensko ime Veldun je premagalo in se ohranilo do današnjega dne, a sosedni breg Hengstberg še opominja na sta-ronemško poznamenovanje gore, grada in županije. Da so uže takrat Nemci radi slovenska imena ponemčevali, pričujejo stare listine. Leta 970. daruje cesar Oton salc- burški cerkvi .,curtem ad Vduleniduor lingua s davani sca sic vocatum, theotisce vero Nidrinhof". Vduleniduor je vdoienji dvor, der niedere Hof, stal je v veldunski okolici in ker je cesar přistavil tudi slovensko poznamenovanje, nam je to priča, da so uže takrat Slovenci v graški okolici stanovali. Da jeHengitsburg v okolici današnjega Vel-duna in Hengstberga stala, pričuje nam sJcburška listina iz srede 11. stoletja, v kateri se bere: ,,Nobilis vir in Carinthia, nomine Waltfried, redimens si bi deci-mationem — devineis suis adHengista et de praediis suis Chrowata et Runa, ea tamen lege, ut daret annatim de eisdem vincis III. situla vini, et de praedis solitam decimam, quam antea secundum con-suet n dinem Sclavorum de de rat" (Juvavia ,,An-hang" pag. 251.) Okolica hengstberška ima še dandanašnji vinograde, okoli Gradca so uže prav redki.! (Konee priliodnjie.) Politične stvari. Mirna a možata beseda vladnega namestnika nasproti us ta vaškiin kricacem v 12. seji deželnega zbora Kranjskega. V tej seji obravnavala se je vladna predloga o upravni reformi, po kateri naj bi se odpravile mar-sikatere napačnosti onega dualizma, po katerem dvojna oblast vlado dežel deloma v svojih rokah ima: občine namrec, okrajni zastopi, deželni odbor na eni, okrajni uradi in deželna vlada na drugi straní ter zato večkrat druga v področje druge sega. Ministerstvo je hotelo iz-vedeti mnenje posamesnih deželnih zborov o tej zadevi, da bi na podlagi teh pozvedeb potem z načrtom kake nove postave stopilo pred državni zbor, katera bi odstranila oni dvalizem. Za to vladno predlogo so přijeli po nekaterih deželnih zborih Taaffeovi nasprotniki kakor za dobro jim došlo orožje, da bi ž njim razrušili sovraženo ministerstvo. Da ljubljanska klika te baže za to nakano zaostati ni smela, vedel je vsak, kdor pozna ,,Wochenblattove" zagrizence; izbrala si je v deželnem zboru dr. Schaffer ja, ki se ko ,,ostanek" prejšnje Vesteneckove trgovinske zbornice v deželnem zboru še nahaja. Poleg „ostanka" dr. S chaffer ja se je v tej seji jezici! tudi „Ciceron" dr. Schrey, ki je s svojim hripavim „quous-que tandem !" strelal po Taaffe-u in Win kler ju. Ob gori navedeni razpravi vládne predloge v 12. seji je dr. S chaffer prvi za zvonec přijel v imenu svoje klike in po znani svoji jezičnosti napadal Taaf-feovo vlado in pa načelnika kranjske deželne vlade gosp. Win kler ja. Kaj je jezičil dr. Schaffer, in kako ga zavračal c.jk. deželni predsednik, naj tudi ,,Novice" povedó svojim čitateljem. Dr. Schaffer pravi, da velikereformef kakor na-svetovana, izvesti se morejo le tadaj, kedar je v državi mir, ne pa zdaj, ko vlada velik kregin nemir, — zdaj, ko ministerstvo faaffe-evo vlada s tako lah-komiselnostjo in frivolnostjo! Minister Taaffe delà z raznimi strankami le kupcijo „tauscbge-s c h á f t e", da ga v njegovih nemštvu škodljivih nakanah podpirajo in zaradi tega je tudi popolnem zmešan zašel na krive pot i. Ni države na svetu, katera bi dovolila tako ravnopravnost, kakor j o Slovenci zahtevajo! Da se ni razpustil deželni zbor, zato je imel Taffe uže svoje vzroke , kajti izročiti ni hotel dežele nesposobni narodni stranki. Potem dr. Schaffer prične tožiti deželnega predsednika. Vladni list — pravi — je večkrat uže prinesel prave psovke proti nemški stranki. Vladni list ,,Laib. Zeitung" da jo je jmenoval cvilečo množico ,,ein winselndes hâufleia", — da se je v vladnem listu zasmehoval deželni šolski svet,— da so se c. k. uradniki pri volitvah v mestni zastop ljubljanski na do sedaj nezaslišani način od deželnega predsedstva terorizirali in da je vlada Taaffe j e va, kar se tiče prestavljanja nemški stranki privrženih uradnikov, storila več, da bi jih kaznovalà zaradi njih mišljenja, več, ko vse prejšnje ustavoverne vlade. Tako daleč je prišlo, pravi, da so narodni poslanci denuncirali enega naših mož (Ve-3tenecka) v javni zbornici. C. kr. deželni predsednik g. Winkler ni mogel čakati, da bi še dr. Schrey enake rekrimmacije objavil zoper vlado, je tedaj takoj besedo poprijel zoper psovke in laži, s katerimi ie jezičnik Schaffer očitno pred svetom napadal ministra Taaffe a in deželno vlado. Jaz mislim, je rekel, da predmet, o kojem se raz-govarjamo sedaj, ne daje nikakoršnega povoda, da se vlečejo v zbornici take stvari na dan. Primoran sem odgovoriti. Gosp. predgovornik je rekel, da vlada de-luje z lahkomiselnostjo in frivolnostjo. Jaz se zavarujem proti takim neopravičenim napadom na c. k. vlado in jih z vso odločnostjo odvraćam, kajti ti napadi bijejo resnici v obraz. — Gosp. predgovornik je trdil, daje kregin prepir v deželi, tudi to ni istina; somišljeniki gospoda predgovornika bi radi zbudili vero v njihove besede, a ne bode se jim posrećilo, ker vsak jasno vidi, da pretiravajo. Vsaka stranka, katera nima državnega krmila v rokah, je jako nezadovoljna, isto tako tudi ustavoverna stranka. Bila je dolgo časa na vladnem krmilu, imela je većino v državnem zboru in kot taka dělila milosti narodom , če jej je dopadlo, ali pa jim odbila prošnje. Da je ustavoverna stranka propala, je večinoma sama kriva. Zdaj pa ima većino v državnem zboru taka stranka , v kateri so zastopani vsi avstrijski narodi. Trdilo se je tudi, da na mene vplivajo politične stranke. Kjer so razne stranke, ordi skuša vsaka, da bi zadobila na odlocilnem mestu svojim zahtevam poslušno uho. Jaz ne vem, ali se niso, kakor seje to naglašalo v debati, prejsnji načelniki vlad odvračati pustili od svojih nacel, al kar se mene tiče, moram odločno zahtevati, da se meni prizna popolna neodvisnost in nepristranost, kajti, dokler sem jaz načelnik deželni vladi, ni in ne bode nikdo na-me vpli-val, jaz bodem hodil kakor dozdaj pot resnice in pravice in zato se sklicujem lahko ne le na sodbo svojih predstojnikov, nego i ca mnenje cele dežele. — Pritožil se je tudi gosp. predgovornik, da je c. k. vlada v vladnem listu na nezaslišan način njega stranko (nemško) napadala. Al jaz vprašam, Če ista stranka na vse mogoče načine žali c. kr. vlado v svojih časni kih> da bode imela pač c. kr. vlada pravico, da se proti neopravičenim napadom brani v svojem organu. — Reklo se je, da je c. k. vlada napadala deželni šolski svet v vladnem časuiku, a to ni istina, nego vladni list je le nasproti drugim poročilom časnikov omenjal, da vpeljava slovenskega jezika na učiteljiŠčih ljubljanskih ni nikakorsna koncesija narodni čin pravice. Trdilo se je tudi Mnogovrstne novice stranki > nego edino * » Ura in srce. da je c. kr. vlada c. kr. uradnike pri lanskih mestnih krat Žep y na dan 411.840fcrat ura pikne vsako uro 17.160 y v letu 150,321.600krat y y ljubljanskih volitvah terorizirala, jih silila, naj glasujejo 100 letih 15.03l,160.000krat. Ura je iz trde kovine za kandidate narodne stranke. To je popolnem neistina, se pokvari prej od male mašine iz mesa — človeškeg* Na nobenega c. kr. uradnika se ni pritiskalo, jaz niti srca! Srce bije v eni uri 5000krat, na dan 120.000 a ne enemu nisem rekel kuuiaa o u ii i itioixaiu ^ J uiu « v/ • w » ^^ » ww^iwi j im uuu J naj glasuje tako ali drugače, nego krat, v letu 43,800.000krat. Ni po takem čuda nu ^uuuiu uiouui iuaui^ u c*j ^laouju i^clu au ui u^^v/ ' ^w w • w w ^ v# vsakemu je bilo popolnem svobodno , da je glasoval toliko ljudi z boleznimi srcá kakor koli je hotel. Da bi se bil kateri uradnik ukoril zaradi političnega y da mnznja, meni mi to ne dokaže y primoran ni znano, in dokler se sem enaka n a t o 1 c e- v « van ja kot popolnem neopraviČena in nedokazana od-iočno zavračati. Gorici 30. okt. dni dva moža Po naključbi sem spoznal te f katerih prvega po imenu in spisih uže kakih 30 let poznam in čislam, druzega imé pa se je odlikovalo ta mesec po slovenskih in druzih listih. Prve dni preteklega tedna (od 23. — 26. t. m.) je bil namreč v Gorici slavni Dunajski pisatelj prec. prelát dr. S e- Iđrija in Postojna niste na Kranjskem ampak na Laškern- Kdo pravi to? — kje je to zapisano? slišimo pra- bastian Br unne r/prišedši z bratom iz Benetek. Ja- sati naše bralce. ko me veseli, da sem se s tem originalnim učenjakom Potrudi se, dragi čitatelj, v Milano na trg „Corso seznanil. Danes pa se mi je na tukajšnji postaji pred- Vittore Emanuele", pa boš videl ondi pred neko knji- stavil neznan duhovnik ; bil*je amerikanski škof visoko- garno izobešeni veliki zemlje vid Italia" za rab o v častiti gosp. Janez Vertin. Kakor milostljiva prijaz- šoi ah. Ob času velikega geografičnega kongresa v nost njegova, tako mi je dobro dejalo tudi to, da toliko Benedkah letošnjo jesen je po Italiji potovalo mnogo let od slovenske domovine oddaljen tako gladko slovenski popotnikov, ki so šli tudi v Milano in tù videi oni zem- govori. Prečastiti škof je danes v naši véliki cerkvi ljevid, nad katerem so kar strměli, ko so čitali be- maševal in Nj. eksc. prevzvišenega knezonadškofa ob- iskal. Tukajšnje veteran sko dru štvo je obhajalo in v teh mejah stojijo ne le Goriška, Gradiška in Trst, danes obletnico svoje ustanovitve z mašo pri sv. Ignaciji. ampak tudi Idrija in Postojna! Ker senátem — Dne 27. okt. so častno pokopali v Gradišči zemljevidu bere napis „šolam za rabo" in ker se po 8ôle t nega veterana, ki se je pred 68 leti bojeval sede „Italie confini n a tur a li" (naravne meje laške) J —r ' o «ji t; i n c ^ čt v o i c la u či, iv i sc jo uicu uu icii u u j c v nepotrebno ne Hmitudi vnovič, kako učitelji in veščega nadzornika čisiaj o, kako pa se lokalnim konferencijam koj jim veckratno potovanj resna uiviouujjaiij naplati jo, , tetu v , m.c* j i u gosp. nadzornika v njegovih blagih namerah temveč , da jih je po vsi svoji moči podpirati tudi vsak jegov opomin yy Pr Lep pa e koncu ij na deželi ozir in trok ikoli ne pozabi na to, da ima vsak dan vseh ucnih predmetih pa naj jemlje na kmečke razmere iHH^H^^^I^H kmečke pred boj y katere ima pripravljati za lep y ča- stiti kmetijski stan , ki je temelj vsej deželi in državi ter studenec iz katereg eraijeio vsi stanovi ih životnih moči. Učitelj naj pazi na to, da se otroci kmec kemu stanu in domaći hiši ne izneverijo; rad tega mora pri vseh predmetih učno tvarino prirediti kraeč • • t m .. « f / y á^ % kim azmeram in zahtevam kmečkega staniV1 SI takemu nadzorniku, pa tudi učiteljem, ki ga obstopajo kakor trdni zid! — Konečno je novomeška in trebanj-ska lokalna konferencija sklenila, da bi se v imenu beh konferencij do si. kmetiiske družbe v Ljublj prošnja vložila da ljudskim šolam novomeškeg ona blagovolila koliko tudi okraj iz državne sub clJ katero je od si. c. kr. ministerstva kmetijstva za napravo in za vzdržanje šolskih vrtov přejela, podariti. e Vidma pri Višnji gori Pri volitvi občinskeg starešinstva so bili izvoijeni za župana Janez S kub posestnik v Oslici za posestnik v Gmajni, Nace Br eg etovalce pa Josip Hrib j y jilah in Janez K o š a k, posestnik v Leševjem posestnik v Zno Kamniške okolice Pri volitvah občinskeg starešiostv bili iz v voljeni sledeči posestniki zovici in Župan jih nji v B so za zu anez Orehek iz pana Kržan iz Zaj in Franc Orehek z Lačneg nj i vah pa za župana Florij za 3vetovalca pa Martin jih vrha Berle 5 y v za svetov niki v Župan ih pa Anton in J Balantic; vsi trij posest jiva h Ka Premu 28. nov. 5. dne novembra t. bodo preč misijonarji so Lazaristi, po preč. gosp. Antonu guru y don jel obžalovati svoj propad, tudi vreme žaluje ž njim misij y župniku, povablj ki bode y začeli tukaj obhajati sv. Ljubljane dni trajal. Ker sta B 1 e i w 3cev od glasnega sklepa od 14. julij pa ga izjave narodnih posla • juni} 1881 y V edanji dežel zb z nepostavno skrp in Klu n skupne ^ 1880. in pa soda ne gredó več mo večino, in so zato za razpust tega zbora ministra Taaffe HHIHHHHHHHHHHHIHHRBHHHHHH^HHHj p profesor se konsekventno držala in nista šla v zbor, ostali po pa 12. dne t m y --O w * vutuo uifjiuc« lii liiuiw KJ JLC* ▼ 5 ^ ^ sklical v dve iz- slanci pa so se uk'onili oportuoiteti in šli v reduto, Bog . t. m. v Novo- _ v Trebnem zborovala. * Posvetovalo se je o sledečih važnih stvaréh leta. Drago nam bode večkrat kaj v spomin na prejšnja Vred. vedi kaj pricakovaje, so „Novice"' po končanem zboru z ozirom na njegove bolj eklatantne sklepe vprašale : koliko se je doseglo v tem zboru? — To vprašanje brez vseh inkriminacij je pa nekega —r— v ,, SI. Nar." iz nasprotnega tabora tako zbodlo , da je v 248. listu napisal kar celo stran časnika z večkratnim po-vdarkom , „da to vprašanje ni bilo potrebno." Ce ni bilo potrebno zato, ker svet sam vidi, da se ni nic doseglo, je vsaj vmesino bilo, ker po končanih zborih so oziri na dežeine zbore ^Rûckblicke auf die Landtags- saison) v slovanskih, nemških in druzih časnikih starodavna navada. In to hoče anonymus —r — v „Slov. Nar.u „Novicam" zabraniti?! Hudo ga more vest peči v pogledu na večkrat omenjeno „izjavo", vsaj ves —r— Članek boleha na tišti metodi , po kateri se za vsako pravdo advokat najde, ki jo zagovarja. Ko bi bila de-želna siovesnost prihodnjega leta pjseben povod vstopu narodnih poslancev v deželni zbor bila, bili bi oni s svojim predlogom gotovo hiteli, da ne bi jih bili nasprotniki preiliteli. — Da so narodni poslanci dobro pobijali psovke ustavaške in jim jako 3Íaoe solili, kdo bo to tajil, al nemško-nacijonala klika je hydra, kateri odsekana glava takoj znova zřaste. Ce po tolikih izkuš-njah narodni poslanci res še mislijo, da so kaj dosegli s svojimi ugovori, naj beró „Laib. Wochenbl.". — Naše vprašanje : ali so poslanci z vstopom v zbor, za katerega razpust so peticijonirali, kaj dosegli, meri pa dalje kot samo v to; ali jim je kak njihov predlog na korist deželi obveljal ali ne, — dalje pravimo, namreč v to, da so ministra Taaffe-a uvěřili, da razpust deželnega zbora ni bila resna za h te v a, nego le gola demonstracija, katero minister brez vse zamere Slovencev lahko ,.ad acta" dene. In taka, kakor se je zgodila z odrečenim razpustom , zgodi se lahko z vsako drugo še tako upravičeno zahtevo „dobrovoljnih" Slovencev. Da naših národnih poslancev nismo v teku celega zborovanja prav nič nadlegovali s svojimi pomisliki, pa tudi ne vzeli v svoj list, kar se nam je iz razlicnih krajev dopisovalo, vse to zadostno pričajo naši listi. Da bi se pa bile ravno „Novice" morale odpovedati vsaki objektivni razpravi, zato ne najdemo nikakoršnega razloga. In tako basta! — Ker o preskušnji učencev na Slapu do danes kmetijski družbi ni došlo nobeno poročilo od gospoda, ki je bil od centralnega odbora naprošen, pri oni preskušnji zastopati kmetijsko družbo, moremo le po obšírném poročilu v „Laib. Zeitunga poročati na kratko, da je 12 izprašev^nih učencev na stavljena vpra-šanja v obče dobro, deloma pa tudi prav dobro odgo-varjalo. Tudi je bilo pri preskušnji nad 30 gospodov duhovnov, županov in druzih mož iz Vipavske doline pričujočih. Posebno dober vtisek je pa naredila navzoc-nost novega deželnega glavarja grofa Gustava Thurna, ki je kazal, da se iskreno zanima za gospodarsko šolstvo. S čisto slovensko besedo je po dovršeni preskušnji ravnatelja šole g. R. Dolenca in njegovega adjunkta g. Pirea, pa tudi učence toplo pohvalil. Opoludne je šole ravnatelj nekoliko gostov k sebi na obed povabil, katerega so sladila okusna jedila, pa tudi lepe napitnice, med katerimi je prva veljala gosp. deželnemu glavar] u. Med mnogimi zdravicami, ki so potem se na-glašale, naj zapišemo le-sem zdravico deželnega glavarja duhovščini kranjski, katera, kakor je odločno povdaril, národni napredek tudi v šolah in znanstvenih društvih iskreno pospešuje. Vesel vtisek je naredila ta zdravica na vso družbo , v kateri sta bila tudi deželna poslanca gg. Navratil in Lavrenčič pričujoča. — Kaj pa bode Schrey-Schaffer-Dežmanov „Laib. Wochenblatt" rekel o hudodelstvu deželnega glavarja, da se je drznil čestitat duhovščini o njenem delovanji na n aro dnem polji? „Anathema sit!" bo kratka njegova sodba, Apfaltrern bode pa tej sodbi pritisnil pečat cele nemško-liberalne klike. — C. kr. deželna vlada je naznanila družbi kmetijski, da si. ministerstvo kmetijstva namerava v slovenskem in nemškem jeziku na svitlo dati knjižico s podobami o trtni uši in jo brezplačno razdeliti župan-stvom in nadaljevalnim kmetijskioi šolam vinskih okrájev kranjskih. Sicer pa se bode knjižica , kedar pride na svitlo, prodajala po nizki ceni 10 kraje, zato, ker vlada želi, da bi prav veliko vinorejeem v roke prišla. — (V deželno sadje- in vinorejsko Šolo na Slapu) so za prihodnje leto sprejeti z deželnimi ustanovami sledeči mladenci: Potocnik Janez iz Zagoric, Živec Andrej iz Mavč, Pezdirec Ivan iz Drašič, Terveninus Franjo iz Hotiča in Stuhelj Peter iz Seaiiča. — K imeniku kovačev, ki so v zadnjem listu „Novic" liti imenovani, da so p r e s k u š n j e dobro prestali, smo naprošeni od vodstva podkovske šole, naj dostavimo še Karola Goluba iz Kamnika, ki je tri dni kasneje preskušoje tudi dobro přestal. — (Norišnica)t ki je več let bila v deželni prisilni delalnici, je izpraznjena, kajti vsi blázni so iz nje uni teden prepeljani bili v staro norišnico v deželni bolnišnici, prav lepo popravljeno. — Včeraj na vseh svetnikov dan, je bilo ljubljansko pokopališče vkljub grđemu vremenu polno ljudi, ki so obiskavali z obilními venci okinčane in brez-Številnimi lučicami razsvetljene grobe Ijubih svojih ranj-kih, ki tukaj pocivajo. Da grobi za domovino zaslužnih mož niso bili pozabíjeni, razume se samo po sebi; oven-čan je bil poseben spominek Vodnikov, katerega so gosp. bogoslove! ovencali z věncem, kateremu napis ie bil „Očetu slovenske poezije" — bogoslovci. Preci piramido z napisom umrlih rodoljubov „Sokolov" so po lepi večletni navadi tudi letos peli čitalnični gospodje pevci — Tudi v Kranji vršilo se je obiskovanje grobov pri precej ugodnem vremenu. Pevci čitalnični zapeli so nagrobnici pri grobih Prešernovem in Jenkovem. Pre-šernov grob krasil je venec ljubljanskih sedmošolcev z národními trakovi in venec čitalničin, — Jenkov grob pa venec čitalničin s crnima trakoma. Drugi grobi bili so tudi prav okusno okincani. — No? na verni h duš dan vendar tudi n e bode več šole v gimnazijah in realkah, kakor je zadnja leta čudna razvada bila. Minister nauka je tako ukaza!. — (Josip JurČiČev nagrobni spominek) je uže postavljen ob Baumgartnerjevi kapeli na starem pokopa-lišči. Izdelan je v starogrškem slogu po náčrtu pari-škega arhitekta Leblancheja. Nagrobni napis se glasi: Josip Jurčič, rojen na Muljavi blizo Krke, 4. marca 1844, umri v Ljubljani 3. maja 1881. leta. Svojemu pisatelju in pokrovitelju postavil livaležni narod slovenski. Trd bodi, neizprôsen, mož jeklén, Kadar. branitUje česti in pravice Narodu in jeziku svojemu. Tugomer, V., 8. Spomenik obdaja umetna železná ograja, katero je izdelal tukajšnji ključarski moj ster L. Zelenec. — Danes popoludne je pogreb iskrenega rodoljuba, stud, juris in slovenskega pisatelja gosp. Viktorja Er žena, ki je po dolgi bolezni v 24. letu svoje starosti umri. Bodi mu zemljica lahka! — (Katoliška družba) je imela 26. oktobra odbo-rovo sejo, v kateri je sklenila državni zbor po izgledu nekaterih društev poslati peticijo ali prošnje pismo \ za bolj cerkveno-kršćansko posvecevanje nedelj in praz 27 nikov. (Katolisko društvo) napravi na korist Vincenci -jeve družbe 6. novembra tombolo. Zacetek jej je ob pol šestih zvečer. (Za sekundarija v tukajšnji bolnici) je imenovan dr. A. Klemenčič iz Štajarskega. Prejšnji gosp lovanje, katero obseg dne oktobra ste delegaciji pričele svoje de 9 žave, razcepl) kup d naše dr jski sta izvolj na dvoje (avstro ogerske). Deleg vitez Schmerling predsednik ----------------' « «« V * JMA ^UO^UUitt, grof Hohenwart podpredsednik, ogerski pa H a y n a I d predsednik, podpredsednik L. Tisza Slove šekundarij dr. Gregorič je prestopil iz oddelka no- se do letos še tranjih belezni in nornišnice na porodniški oddelek. vTerezijanski akademij štiri juristi trdi oduČevala. Leto3 pa emci > (PreŠirnove pesmi in JurČiČev yiTugomeru) skoraj izideta v českem převodu. Přeložil ju je gosp. Josip Penižek. ,,Slovenski Pravnik") v zadnjem svojem listu vabi na naročbo zadnjega četrtletja tega je vodstvo brez ščini; prihodnje kranjske štipendist ki dlog se je radi učili uvedlo pouk v si so se oglasili Vsled eto pa se uvede ko predmet za N totake (banko se na ne bi dobro opazko Mjesečnika u 1 . tečaja ; nanašaje da bi škoda bilo. ako dala avstrijsko - ogerska banka 31 po 100 gold.) je iz- dne ktobra ............J-------— --------vmv, vaiuuia , redaj pred dvema dnevoma. Nosijo pa ti na novo narejeni se zdržal pravosloven list, dodaja vredništvo par kratkih pa pomenljivih besedi na adreso gosp. juristom rekoč : „Tudi mi smo Mjesečnikovih misli bankovci napis od maj 1880 zato, ker namestujejo a ta ski juristi? gonetka. teška uganjka ; kam meni stare uže zeló zamazané in raztrgane dne 15. lanuaríja 1863. leta narejene stotake. Stari bankovci se Dri ve 1 • 1 « t v 14 1 ^ i mm m A . « 1 likih in malih blagajnicah avstrijsko-ogerske banke jem za ali zameno do 31. julij 1882 Od (Nova klavnicá) se je odprla, Danes popoldne so peljali ljubljanski mesarji prvo res lepo živino ovenčano skoz mesto va-njo, jutri opoldne bodo prvikrat klali tam. Za cesar iz lastne blagajnice darovati blagovolil 150 gld avgusta 1882. se bodo jemali v uradih avstrijsko-oger- * in v Budapešti za plačilo in ske banke pi zameno na Du drugih bankinih uradih pa se bod samo menjavaíi. Od 1. novembra 1882. naprej ne jemlj vec zvone farni cerkvi v Stangi je presvitli banka teh starih bankovcev za plac il vsak tega papirj tedaj naj se bido 31 oktobra 1882. Z am en j (Kr eut zb er g oi v soboto v Ljubljan< vici zasluži to slavo. a. zver sveta jak [menažerija]), ki je přišel vaíi se bodo ti bankovci pri glavnih uradnijah avstrij ; slovi po vsem svetu in po pra-tem zveriniaku se vidi skoraj sko-ogrske banke na Dunaji in v Budapešti KoroŠko vsa divj slon, tiger li levi, hij kače itd., goriških deželnih posla / ň a 1 a (Peticija na adreso štajarskih, kranjskih Po vseh za národno posebno redka ■W J UJU, CJgCI« icvij XJijouc?, 11V4«, o - — I--------"/ - ~ * «M črni panter iz iztoka sundskega, ravopravnost zavzetih časnikih se razlegajo tužni ki Je jbolj krvoločna dá ukrotiti, vidi se tudi 20 letećih na svetu in se nikakor ne psov, ki skor nepře soví, da je Slovencem na Koroškem narodna ravnoprav nost le prazna beseda, zlasti zastran šolstva se nehoma spi] o vidi se pa tudi 28 let stari in na obe hudo godi ? kajt jim prav oni nimajo dobre slovenske šole in očeši slepi lev, ki je poprejšnjega gospoda Kreutzberga °^roci š? slovenskih črk ne poznajo, ker ravno ti ubog v Trstu raztrgal. Veliko ljudi hodi uže gledat ta ime- Siovenci v državnem zboru nimajo svojega poslanca nitni veku. divjih Naj zveri jak, ki je poučen vsakemu omikanemu čio zató se obračaj do ^ M ^ ^»âuawjv U T VJUj^íi VJOJLC* ii vas poslancev kranjskih, štajarskih tedaj nihče ne zamudi to zanimivo zbirko in goriških, ter va.; prosijo krepke pomoči zoper popo gledat, ker ostanej malo dni tukaj len prepad slovenskega naroda na Koroškem Rumunij Rimunski oficirj m erij o ft o vicar iz Dunaja. 111 QOIMČtfr (iežeí. vse preiaza in soteske, ki peljajo iz Rumunij skozi Karpatsko gorovje v Erdeljsko in Ogersko nansavojo cez in Sprejem kralja laškega in pa kraljice od strani našega cesarja je bil jako slovesen in srčen. Razen liberalnih časnikov se ne čutijo tukaj posebne simpatije do kralja laškega. - Državni zbor se prične 14. dne tega meseca in to neki zato, da bi državni zbor pričel se še le po Sr b ij ščini proglasiti za Srbskega kneza hočejo pri bližnjej skup k turški sultan ga baj name rava jprvi priznati in sploh iz jeze do Avstrije podpirati. ~ Grki zasedli so vse turške dežele jim ojake domov; turški sultan pa Grško odkazane in odp y zbir* voj končanem zborovanji delegacij, ki bode menda leto3 prav gladko se izvršilo. Delegacijama je vlada izročila tako Hewarde avstrij s ka armada Angles ko. — okolo Soluna, ker se boj da bi tje prišla imenovano rudečo knjigo u 9 katera poroča o važ- razkačeoih Ircev varovan od Minister Gladstone prebiva na gradu policajev, ker se boj mnoz nej šib obravnavah Avstrije z drugimi vladam i : Po za-piskih te knjige je Avstrija pod Hay merle-om tirala ves čas protislovarisko politiko, Haymerle se nam tovai ? da Irska lig v oklici Ircem nasve- ajemniki ne smejo grajščakom nobene na- f kaže v poclobi turškega prijatelja in síovanožrca. Vselej kadar je Angležka vlada predlagala, naj se Tur ci ja trdo prime, da bo izpolnila berlinsko pogodbo glede Grkov in Crnogorcev, vselej so se tem nasvetom pridružili ruski in laški diplomati; nasprotno pa se je največ upiral Haymerle in se izgovarjal na javno mnenje v Avstriji, o kterem je rekel, da je Turčiji prijazno ! Kar 10 gold. 3 kr so želeli Madjari in nemški liberalci, to je po- 80 kr jemščine plačevati, dokler bodo angleški ministri irske poslance zaprte puščali v jetiščih. Žitna cena v Ljubljani 29. oktobra 1881 Hektoliter pšenice domače 9 gold, turšice 5 gold. 53 kr 10 kr banaško 8oršice 7 gold rži 6 gold kr ječmena 4 gold. 39 kr grešal na znnaj kot ,javno mnenje" cele Avstrije na prosa 5 gold. 3 kr ajde 5 gold. 30 kr ovsa 3 gold vse milijone Slovanov, Rumuncev in Lahov, ki so druzega mnenja, se prav nič ne ozírai. Gledé balkanskih narodov je rekel, da mora Avstrija podpirati Grke proti Slovanom ! 8 kr Krompir 1 gold. 60 kr. 100 kilogramov Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. — Tisk in založba: J. Blaznikovi nasiedfliki v Ljubljani.