hI Naročnina mesečno 25 Din, za inozem« stvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120Din Uredništvo je » Kopitarjevi ul. 6/111 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 29%. 2994 in 2050 VENEC Ček. račun: Ljubljana St. 10.650 in 10.349 se inserate; Sarajevo Stv. 7563, Zagreb Stv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2992 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponaeljka in dneva po prazniku Tudi Avstrija na kolenih Dunaj, 2. februarja. Dne 21. januarja so delnice avstrijske Narodne banke notirale 244 S, danes prejmeš za delnico komaj 180 S, to je 22.50% manj kakor pred štirinajstimi dnevi. Ravnatelj Reisch bi tudi formalno že podal ostavko, ako bi mu bili našli že primernega naslednika. Deviz ni, posojila iz inozemstva tudi nc. In vendar je kancler Buresch med tem časom žrtvoval zunanjega ministra Scbobra ne toliko iz obzira do mons. Seipla, kakor iz uslužnosti do Francije, ki je stavila ..izkrcanje« pobudnika carinske zveze z Nemčijo kot pogoj za denarno pomoč. Pred ostavko Bureschove vlade so veleli v Parizu bivšemu podkanclerju Schmitzu, naj odstranijo dr. Scbobra iz vlade, potem bi se Francozi morebiti pogajali za posojilo. Dr. Buresch je lepo ubogal. Po svojem povratku iz Ženeve, kjer ni nič opravil zaradi posojila, je sestavil manjšinsko vlado, v kateri sodelujejo samo krščanski socialci in »Kmetijska zveza«- (Landbund) in pustil policista Schobra lepo v policijskem ravuateljstvu. Dr. Schober je dal duška svoji jezi v svojem nedeljskem govoru pred dunajskimi trgovci; naštel je vse svoje zasluge za Avstrijo in protestiral proti netaktnemu postopanju krščanskih socialcev s tako zaslužnim patriotom. Dr. Schober se jc izkazal, ko jc bil kot policijski ravnatelj na svojem mestu iu ko je julija 1927 zadušil marksistični upor, ki se jc začel s požigom justičuc palače. Postal jc tudi kancler in kot takšen skušal razorožiti Heimvvehr in Schutzbund. Tudi to mu jc deloma uspelo in Avstrija jc tedaj po njegovi zaslugi mnogo pridobila ua ugledu v inozemstvu. Ko pa sc je policist Schober lotil prave politike in v prvi vrsti zunanje, ni šlo več. Kot zunanji minister jc rad gledal v Budimpešto, London in kmalu so ga videli, kako je s ponosom korakal v Rimu štric bodočega imperatorja Mussolinija kot predstavnik premagane in ponižane Avstrije. Ta družba jc dobro dela tudi premnogim Avstrijcem, sinovom Alp in od vseh zapuščenim premaganrcnit, ki sta jim rimsko solnce — pa naj se za njim skriva karkoli — in romantičnost vselej ugajala. Z zunanjepolitičnega vidika jc vredno omeniti, ila je dr. Buresch sprejel v vlado Tirolca Schusch-nigga, Seiplovega pristaša, ki jc odločen legitiinist. Začetek druge Bureschove vlade pomeni brCz-dvomno pospešitev politične rodikallzarije. Tako zvana meščanska koalicija krščanskih socialcev in velenemcev ter kmetijcev se je razšla. Sehobrov »Nationaler \Virtschaftsblock in »Landbund« sta se ločila, ker jc Landbund pustil Schobra na cedilu in stopil v vlado, a Gospodarski blok sam nima več nikakc življenjske sile. Schober ni znal organizirati lastne stranke in jc tudi v tem pokazal vse slabosti dobrega policista, ki se loti politike. Splošno računajo, da jih pojde od Schobrovih pristašev, ki so pri volitvah leta 1930. zbrali nad pol milijona glasov, okoli stotisoč v tabor narodnih socialistov. Na drugi strani se socialni demokrati čutijo zelo močne in razpolagajo tudi z dobro oboroženim Schutzbundoin, ki ga lahko v vsakem trenutku pošljejo v boj zoper Heimvvehr. Kaj prinese Avstriji bližnja bodočnost? Politični razvoj je odvisen od gospodarskega in la od poteka gospodarske krize. Ako se sedanji Rureschovi vladi posreči izposlovati v inozemstvu posojilo in nato uredili definitivno položaj Kreditanstalta in Narodne banke, poteni ji je zagotovljeno življenje, potem se Avstriji ni treba bati političnih prevratov. Toda kdo inore odgovoriti pozitivno na vprašanje, ali bo Francija dovolila kredit? Desno krilo krščanskih socialcev hudo zamerja Buresch u in posebno Schobru, da si nista dala takoj plačati z zlatom preklica carinske zveze. Ali bodo morda Francozi stavili nove politične pogoje? Ali pride zopet na dnevni red podonavska konfederacija? Saj je gotovo, da niso po večini niti krščanski socialci v načelu nasprotniki »Anschlussa — saj se niti dr. Seipel nikdar ni izrazil proti njemu --, pač pa so obsojali samo nerodno Schobrovo taktiko v tem pogledu. Upali so tudi na južni Tirol! Ostalo jc seveda vse pri obljubah, ki jih v Rimu tako radi delijo. Načrt carinske zveze z Nemčijo jc bil menda Izključno Schobrova zamisel. Zanjo je dr. Schober pridobil šc nemškega zunanjega ministra Curtiusa in marca lanskega lela sta oba z vprav germanskim zanosom planila z njim na dan. Francoski diplomati, ki se sicer radi smatrajo za dobro informirane in ki jih je ta nenadna poteza iznenadila, niso mogli do danes odpustiti dr. Schobru zaradi te pljuske. Po haaški razsodbi sta morala dr. Curtius in Schober preklicati v Ženevi načrt za carinsko zvezo in s tem javno priznati polom svoje zunanje politike. Dr. Curtius jc pod pritiskom nemškega javnega mnenja podal ostavko. Njemu bi bil moral slediti tudi dr. Schober, toda tn sc ni mogel odločiti za ostavko iu si s tem prihraniti današnje razočaranje. Da ni dr. Buresch žc prej odstranil Schobra iz vlade, jc gotovo kriva notranja politična konste-lacija. Snj se jc to prav zdaj pokazalo, ko je moral kancler sestaviti le manjšinsko vlado, ki nima brez Schobrovih Velenemcev niti večine v zbornici. V resnici razpolaga danes Bureschova vlada samo s 75 glasovi — 73 krščanskih socialcev in 2 landbun-dovcu — medtem ko šteje opozicija 17 Velenemcev, OH socialnih demokratov in 8 pristašev Heimat bloka. Vlada jc torej navezana na podporo opozicijo, lo jc ali Velenemcev ali socialnih demokratov. Manjšinska vlada jc bila pač skrajni izhod iz krize in dr. Buresch jc gotovo nerad sestavil takšno vlado. Kljub temu ni njen položaj tako slab, ker se niti Vclenemci niso definitivno izrekli za sistematično opozicijo in tudi socialni demokrati ne bodo brez premisleka glasovali proti vladi; kajti parlamen-tarcc Burcscii jim je vedno ljubši kakor »diktator« Seipel, ki bi lahko stopil na Buresehovo mesto. Si-n\r sc zimsko parlamentarno zasedanje zaključi žc Vojna vihra se ne bo ustavila Japonska načeloma odklanja vmešavanje velesil in namerava korakati tudi proti Pekingu Negativen odgovor Japonske na ang o-ame-riško demaršo Velik pesimizem v Ženevi ŽeneTa, 4. febr. Anglija in Amerika, katerima se jc pridružila tudi Francija, sta, kakor znano, Japonski in Kitajski predlagala, da naj vse sovražnosti ustavita, svoj medsebojni spor tako glede Šanghaja kakor glede. Mandžurije pa naj rešita v sporazumu z evropskimi velesilami in Ameriko. Dočim je kitajska vladu ta predlog velesil brez pridržka sprejela, je japonski zunanji minister Jo-šitava danes »Reuterjuc izjavil, da Japonska ne more sprejeti predlogov Velike Britanije, Francije in ameriških Združenih držav glede dogodkov v šanghaju v predlagani obliki. Jošizava je dalje izjavil, da Japonska zlasti no more sprejeti pete klavzule teh predlogov, ker Japonska nikoli ne bo pristala na intervencijo tujih držav glede ureditve* šanghajskcga in mandžurskega vprašanja. Minister je na koncu dejal, da bo ponovno povabil k sebi angleškega, francoskega iu ameriškega poslanika, da se z njimi razgovori glede teh predlogov. Zaradi tega odklonilnega stališča Japonske se v mednarodnih krogih presoja položaj na Kitajskem zelo pesimistično. Pričakovani efekt zadnje britan-sko-ameriške demarše, kateremu so sc pridružile vse velesile, je izostal, čeprav jc Kitajska gladko sprejela vseh pet točk. Japonska odbija peto točko, ki zahteva nujna pogajanja s posredovanjem nevtralnih »paznvalrcv, bodisi z velesilami ali pa t Zveio narodov. Razen tega so snoči japonski delegati v Zvezi narodov obiskali generalnega tajnika Zvezo narodov sira Kri ca Druiumondn in mu izjavili. da Japonska odklanja uporabo člena 15 pakta Zveze narodov, ki se razteza, ua vso Japonsko in Kitajsko, ter zahteva, da se tn člen sme nanašati lc nu dogodke v Šanghaju. Japonska torej želi dogodke t šanghaju popolnoma odcepili od dogodkov v Mandžuriji, m katere dopušča posredovanje lc ua podlagi člena 11 pakta Zveze narodov. Ta diplomatski trik ima najbrž za cilj. da Japonska dobi čat 7a okrepitev svojih fet. Japonci okupirajo ustje reke Jangcrkjansa. v katerem je sednj vsidrano tudi mednarodno brodovje, ter sc pripravljajo za novo akcij« proti Pekingu. To povzroča Američanom in Angležem velike skrbi. V Ženevi se z gotovostjo računa n» ki'ajsko-jap»nsko vojno, ki bo prej ali slej izbruhnila v vsej svoji grozoti. Prej se morajo umakniti Kitajci Lonilou. 4. febr. tg. V »Timesu se objavlja intervju japonskega zunanjega ministra Jošisave, ki izjavlja, da je treba bistveno ločiti zmede v šanghaju in spor v Mandžuriji, če se hoče odstraniti obstoječe nesporazumljcnje. V Šanghaju pomenijo gospodarski in politični interesi za Japonsko življenjsko vprašanje. Vojna dejanja so se začela s tem, (ia so Kitajci streljali na japonske mornarje. Preden bo Japonska umaknila svoje čete se mora varnost japonskih državljanov zagotoviti s tem, da se umaknejo kitajske čete. Potem ko bo japonski kabinet odobril odgovor, bo Japonska odposlala svoj odgovor na angleško-amcriške zahteve v petek potoni poslanikov. Ce Kitajci ustavijo sovražnosti, je pripravljena tudi Japonska, da ustavi svoje vojaške operacije. Ce pa se kitajske čete ne umaknejo popolnoma, se Japonska nc more obvezati, da no bi pošiljala nadaljnjih ojačenj. Japonska bi tudi bila pripravljena smatrati japonski del mednarodnega mesta za nevtralno ozemlje. Razpravljala bo ludi o ustanovitvi nevtralne cone in predlagala, naj bi bilu taka uevtralua cona široka 20 kitajskih milj. Toda proučevanje in rešitev mandžurskega vprašanja potom nevtralne komisije pa jc za Japonsko nesprejemljiva. „ Tirne s" pregovarja Japonce London, 4. febr. Glede na pomisleke Japonsko proti 5. točki augloameriških predlogov, kako naj se spor med Kitajem in Japonsko v celoti poravna s posredovanjem velesil, objavlja »Times.: uvodnik, v katerem trdi, da so pridržki Japonske v tem oziru sad nesporazuma. Komisija DN pod predsedstvom lorda Lyttonn, ki je bila imenovana, da kitajsko-japonski spor v celoti preišče, je bila — tako poudarja »Times«; — imenovana s pristankom japonskih in kitajskih zastopnikov DN. Zato sta njena avtoriteta in delokrog nesporna. Obe vladi sta so žo obvezali, da bosta komisiji na vso načine olajšali delo in ji dali na razpolago vse potrebno infoimaeije. Delokrog komisije je tak, dn ne pripušča nobenega dvoma, da je njena naloga končnoveljavna in temeljna rešitev mandžurskega | vprašanja. Člani komisije gredo na Daljni vzhod | kot prijatelji in ne kot sodniki. Odhajajo brez predsodkov. Glavna naloga Lyttonove komisije je, da očrta smernice za sporazum. Ce bo komisija, zaključuje list, uživala primerno podporo in razumevanje, more postati važen mejnik v zgodovini vzhodno Azije. Tako »Times«. Težko, da bi ti razlogi kaj vplivali na japonske militariste. Odgovor Japonske: nove vojaške odredbe Tokio, 4. febr. ž. Vlada je imenovala za načelnika generalnega štaba mornarice princa Fušimi. Imenovanje člana cesarske hiSo na to mesto se zelo komentira. Dosedanji načelnik viceadmiral Tani-gufi jc upokojeu. Vlada je nadalje odpoklicala dosedanjega poveljnika japonske eskadrc pred šanghajem admirala šiosava in na njegovo mesto Imenovala admirala Nomura. Takoj nato sc je razširila vest, da jc admiral šiosava izvršil nad seboj harakiri, kar pa glavni stan demantira. Vendar pa jc vest jako verjetna. V Šanghaju jo .sedaj iikrcanih 5000 mož japonske mornarice in mornariško infanterije. Vojnih letal ima japonska eskadra 150. Nadaljnja ojačenja so odvisna od tega, ali se bodo kitajske čete umaknile iz šanghaja ali nc. V Šanghaju se borijo naprej šanghaj, 4. febr. Frontna črta, na kateri se sedaj vršijo boji med japonskimi in kitajskimi če- lami, je najdaljša, odkar se vršijo boji med obema armadama. Japonci so najprej naperili svoje napade proti severnemu kolodvoru v Šanghaju. Nato so Kitajci poslali ojačenja. Položaj japonskih čel je kritičen, ker v sedanjem trenutku ne razpolagajo z nobenimi ojačenj i, ki pa bodo kmalu prišla. Japonski glavni stan leži sredi obstreljevanega pasu. Ameriški poslanik jo v imenu diplomatskih zastopstev ostalih držav vložil nov protest proti Japonski, ker porablja mednarodno naselbino za svojo operacijsko bazo. Amerika bo vnovič energično protestirata Wa,shington, 4. febr. ž. Državna vlada bo zaradi nepopustljivega stališča Japonske in zaradi nastalega nevarnega položaja poslala novo protestno noto ter energično zahtevala, da Japonska takoj preneha z vojaškimi akcijami. London. 4. febr. ž. Iz šanghaja poročajo, da je včeraj prispel v šanghaj admiral TayIor in sicer z ladjo Houston. Z njim je priplulo v Šanghaj 15 ameriških torpednih rušilccv. Tudi v Pekingu so Japonci „ogrofeniM Pariz, 4. febr. ž. Agencija Indo-Pacifik poroča, da je japonski konzul v Pekingu prosil japonsko ministrstvo, da takoj pošlje v Peking svoje čete, ker da so ogroženi interesi japonskih državljanov. V političnih krogih smatrajo to zahtevo ta provoka-rijo. ker vlada v Pekingu popoln mir. Francoska ofenziva v Ženevi IVojprej varnost . . . Ženeva, 4. febr. Takoj po začetku razorožitvene konference se jo pričela huda diplomatska borba med predstavniki velesil in manjših držav, ki se naslanjajo nanje. Delegacijo se že cepijo v posamezne tabore. Opazili so takoj, da so se vrgli Francozi z vso silo v boj za svojo tezo o varnosti. Posebno delavnost razvija Tardieu. Nemci so žo pri prvih debatah zahtevali, naj se takoj osnujejo tehnični pododbori, ki naj bi so bavili s proučevanjem posameznih vprašanj razorožitve. Francoska delegacija sc je temu predlogu uprla, češ, da je treba problem razorožitve rešili najprej v načelu. Francozi hočejo dati pri obravnavanju problema razorožitve prednost političnim vprašanjem pred tehničnimi. Tardieu bo takoj po prieetkn javne razprave predložil francoski načrt, ki sloni na znani tezi, da .ie razorožitev odvisna od varnosti. Prej je Ireba državam s katerimkoli sistemom zagotovili var-j nost. Iz francoskih vrst poročajo, da hodo Fran-! cozi v tem pogledu zelo širokogrudni in da su pri-i pravljeni pristati na znani ženevski pakt iz leta 1924., ki jc delo levičarsko usmerjenih državnikov. Med francosko dclegacijo in predstavniki Male antante ter Poljske sc vršijo razgovori zn skupen nastop. Tardieu je stopil v slik tudi z angleško de Icgncijo, da jo pridobi za sodelovanje. Francoska teza ŽoUeva, 1. febr. ž. Na današnji seji razorožitvene konference so bila sprejeta poročila provi-zoruih odbo.ov. ki so izdelali predlogo za organizacijo dela konference. Izvoljenih jc bilo tudi 14 podpredsednikov, med katerimi sc nahajajo predstavniki vseh velesil, med katerimi sta tudi za-stopnikn Amerike in Rusije. Splošna diskusija so bo pričela v ponedeljek popoldne. Konferenco bo "tvoril britanski zunanji minister Simon, ki pride v soboto v Ženevo. Takoj nato bo sporočil francoski državnik Tardieu tezo, ki jo zastopa Francija, da je razorožitev politični in nc tehnični problem. To pomeni, da jc' brez garancij za sigurnost razorožitev nemogoča. V torek bo govoril ameriški delegat Gibbson, nato pa bodo govorili zastopniki ostalih držav. V začetku prihodnjega ledna bo konferenca dosegla vrhunec, ker bodo tedaj šc enkrat pojasnjena vsa nusprotstvn med stališči posameznih držav. Italija se je ze oglasila Hoče imeli la ho veliko armado, kahor najmočnejša država v Evropi doseže čim večja prepoved porabe letalstva v vojni in metanja bomb, da sc odpravi vse težko na padalno orožje, to je težka artiljerija in tanki, d& se seveda 'udi prepove vsak napad s plinom itd Berlin, 4. febr. tg. Nemški državni kanclct dr. Briining bo v soboto odpotoval v Ženevo in bo v torek govoril na razorožitveni konferenci o stališču Nemčije glede razorožitvenega problem?.. V torek zvečer pa se bo zopet vrnil v Berlin. 15. februarja in pomladansko sc prične šele dne 15. aprila, tako da bo Bureschova vlada v miru živela vsaj dva meseca. Rini, 4. febr. ž. Vojaška revija, »JSsercito e Nazionec objavlja pismo Mussolinija, ki ga jc poslal ravnatelju te revije. V tcin pismu pravi Mussolini, da se je v 1. 1932, to je na deseto obletnico fašistične ere, sestala razorožitvene konference. Vojaški problemi so prišli na površje kakor nikdar doslej in so na dnevnem redu svetovne diskusije. Potrebno je torej te probleme proučiti in popula-. rizirati .Tudi ostali fašistični listi, kakor »Tribuna«, »Popolo dTtaliac in »Giornale dTlalia«, prinašajo poročila iz Ženeve, poudarjajoč, da je italijanska delegacija zelo aktivna. Italijanski delegati imajo stalne konference iu pripravljajo materijal. Grandi jc konferiral z britanskim ministrom za dominijone Thomasom in nemškim delegatom Na-dolnym. Sestal se je tudi s Hendersonom, danes pa je konferiral s francoskim ministrom Tardieu-jem in ostalimi delegacijsmi. Italijanska delegacija še ni odkrila vseh svojih kart, ker se vsi pripravljajo in nihče se noče točno izraziti. Italijanska delegacija pričakuje, da najprej© prično drugi, nakar bo podvzela protiofenzivo. -Tribuna« prinaša, da je Mussolini izjavil, da bo Ilalija svojo oboroževanje reducirala na minimum, toda pod pogojem, da store isto druge države, tako da bo vojaška moc Italije enaka najmočnejši državi na evropskem kontinentu. V vprašanju reparacij in vojnih dolgov je Italija istotako pripravljena na radikalno rešitev. Nemški predlogi Ženeva, 4. febr. tg. Med ameriško in italijansko delegacijo so se začeli prav živahni etiki in se zdi, da so privedli do nekega zbližanja medsebojnih stališč. Del nemških predlogov za izvršitev razorožitve bo nemški državni kancler dr. Brti-- ning predlagal žc v splošni razpravi. Nemški pred-I logi bodo v rflavneni merili najbrže na to, da se Slan je faš. mladinskih organizacij Rim, 4. febr. ž. Državni podtajnik za fizično vzgojo mladine je poslal predsedniku vlade Mu--so-llniju obvestilo o današnjem slanju fašističnih mladinskih organizacij. Po lem poročilu šteje Ballila 708.544 članov, avantgarda 235.828 članov, organizacija malih Italijank 032.732 članic in organizacija mladih Italijank 90.320 članic. Skupno Štejejo fašistične mladinske organizacije 1,757.483 članov in članic. V preteklem letu jc število 5>.mov pri teh organizacijah narastlo zn 676.211 članov. Francoski ukrepi v varstvo valute Pariz, 4. febr. tg. Francoska vlada jc sklenila, da bo zn zunanje trgovinske odnoSaje z onimi državami, s katerimi so plačila v inozemstvo omejena z omejitvami deviznega prometa, ustanovila uradno koncentracijsko blagajno, ki bo v pariški trgovski zbornici. Najprej sc bo začel tak koncentracijski promet z Avstrijo, nameravajo se pa skleniti sliSni dogovori z Madžarsko, Jugoslnvijo, Češkoslovaško, Finsko, Lalvijo, Estonsko, Čile in Brazilijo. S tem hoče Francija zavarovati valuto na zlati pod- lagl- Apostolski administrator na Reki Reka, 4. febr. ž. Papež je imenoval za apostolskega administratorja reške škofije dr. Mecehia. Seja narodne skupščme Belgrad, 4. februarja !. V začetku seje narodno skupščine, ki je bila otvo^jena ob pol 11, ie bilo sporočeno narodnim poslancem, da predlaga gozdatski minister zakon, ki naj omojoii, da bi se siromašnim delavcem dala zastonj kurjava iz državnih gozdov, in drugi zakon, ki bi oprostil vse denarne kazni, ki so nastale vsled škod, napravljenih po državnih gozdovih. Minister dr. Š,-betllk jc nato utemeljeval nujnost teh predlogov, ker položaj siromašnega delavca zahteva nujnp odpomeč. Oba predlogu je z »zivio- klici narodna skupščina sprejela. Predsednik skupščine je predlagal, naj se za predložene zakone izvolijo posebni" odbori, kakor to določa čl. 52 parlamentarnega poslovnika. Nadalje jc bilo spo očer.o skupščini, da je minister za trgovino in industrijo predložil zakoniki načrt zn ustanov:lev gospodarskega sveta kraljevine Jugoslavije, ki sc naj predloži posebnemu, nalašč za to izvoljenemu odboru. Kmetijski mirister ie nato sporočal, da se nahajajo v upravnem odboru Privilegirane agrarne banke sledeči gospodje poslanci: dr. Srskič, dr. Sibetvik in Dragutin Kovačevič. Prva dva sta vložila ostavko na svoja mesta, glede tretjega pa sc stavlja vprašanje na skupščino, ali naj še nadalje ostane v upravnem odboru. Nato ie tajnik skup-;čine prefital še nekaj objav, kakor poročilo o konstituiranju imunitetnega odbora, v katerem se nahaia poslanec Gajsek, ter večje število prošenj in pritožb, ki as tičejo ureditve pokojnin, invalidnin, zaostalih plač in slično. Naslednje poročilo se tiče ostavke na poslanski mandat Dragice Leovca iz Belega Manastirja, katerega prida zamešat njegov namestnik Kunovič. 7a tem ie predsednik narodne skuuSčine izjavil, da preide na dnevni red. Prva točka je bilo poročilo verifikacijskega •odbora, druga točka pa se je pečala z izvolitvijo odborov za proučevanje posameznih zako -sitih predlogov, ki so bili predloženi s strani raznih ministrstev. Temu odboru, kateremu je poverjeno proučevanje zakonskih predlogov o srednjih tehničnih šolah, je predložena samo ena lista, katero .skupščina v smislu poslovnika 3prejma z aklamacijo. V tem odboru se nahajata tudi dr. Stane Kane in d-. Anton Krejči. L& prvi za,i< nski predlog gozdarskega ministra je islotoko predložena samo ena listu, ki je bila sprejeta z, aklamacijo s strani narodnih poslancev. V tem odboru se nahaja med 21 člani tudi Jože Pa-hernlk. Za drugi zakonski predlog gozdarskega ministra o gozdovnih 'Škodah je predložena samo ena lista odbornikov, v kateri se ne nahaja noben poslanec iz. dravske banovine. Predsednik skupščine je nato zaukazal izvoljenim odborom v smislu čl. 68 poslovnika, je bilo sperečeno poslancem, kako so so posamezni odbori •'.a uujnosthe zakonske predloge konstituirali. Ing. Pahernik jo poslal predsednik odboru za zakonski predlog o preskrbi siromašnih delavcev h kurivom. Naslednja točka dnevnega reda je bila izvolitev posebnega odbora za zakonski predlog o gospodarskem svetu. K tej točki se je izjavil najprej minister za trgovino dr. Kramer in prosil, da se ta predlog smatra za nujnega. Prestolni govor je že nagla-sil važnost gospodarskega sveta in adresni odgovor je to odobraval. Minister izraža upanje, da bo ta zakon velike važnosti z.a jugoslovansko .gospodarstvo i« za vzgojo narodne solidarnosti. Skupščina je navdušeno sprejela predlog nujnosti ter takoj prešla na izvolitev posebnega odbora za proučevanje zakonskega predloga o gospodarskem >vetu. Predložena je bila Zopet samo ena lista, v kateri se nahajata dva poslanca dravske banovine, Josip Benko iu Albin Koman. Narodna skupščina je sprejela to listo z aklamacijo. Dr. Kutuanudi je tudi temu odboru ukazal, da mora do ponedeljka predložiti poročilo o zakonu. Nato je bila seja ob 4.55 zaključena. Prihodnja seja bo v torek, 0. februarja. Po seji narodne skupščine se je sestal plenum 1,1 o , ki je ra/.motrival notranje zadene kluba ter spomenico jugoslovanskemu narodu . Razni skupščinski in klubski odbori so takoj začeli s svojim delom. Nadškoi Diaz apeilc na mehikanskega preds&t Zakonski predlog o gospodarskem svetu Belgrad, 4. febr. 1 § 1. V smislu čl. 21. ustavnega zakona se ustanavlja gospodarski svet s sede- lHgrndu. Gospodarski svet je samostojno po-,- v iilno telo in stroške za osebne in inateriejne izdatke gospodarskega sveta se vnese v državni proračun. S 2. 1. Gospodarski svet bo na zahtevo kraljevske vlade dajal svoje strokovno mnenje o zakonskih načrtih, s katerimi se bodo urejevali gospodarski iu socialni ndnnšni' v državi. Njegov delokrog obsegu istočasno tudi prometno vprašanje, javne finance, davke, trošarine, carino iu slično. 2. Tinislrski svet na predlog resor. ministrstva lahko sklepa, da se oddajo gospodarskemu svetu v presojo I vuli načrti in r.arudbe ter pravilniki za spremembo zakonov o predmetih, ki -o omenjeni v pr--Metu od tnvku. 3. Ministrski svet lahko dostavi gospodarskemu »vetu v strokovno presojo tudi konkretna vprašanja splošne gospodarske In socialne politike. I. Narodna skupščina ali senat lahko skleneta, da s" zn gotove predloge zahteva strokovno mnenje gospodarskega sveta preje, nego pridejo pred narodno skup*'iuo nli senat. 5. Gospodarski svet lahko na -vojo lastno iniciativo stavi Vprašanje o predmetih, omenjenih v odstavku prvem, na dnevni red in predlaga kraljevski vladi svoje .-trokoVno mnenje ter priporoča primerne korake. § 3. Gospodarski svet mora dali svoje strokovno mnenje v teku enega meseca. Kraljeva vlada. oziroma nar»lno predstavništvo, lahko odobri podaljšanje lega roka, oziroma lahko oiLedi skraj-Maitje tega roka. vendar pa nikdar in v nobenem slučaju ne sme bili manjši od 14 dni. Ako je kraljevi vlada zahtevala od gospodarskega svela strokovno mnenje o kakem zakonskem predlogu, potem mora to inbenje predložiti narodni skuščinl obenem z zakonskim predlogom. g 4 .Gospoda. *ki svet ima pravico, da preko orislojiiepn ministrstva zahteva od državnih, bano-vinskih in samoupravnih oblasti kakor tudi od javnih ustanov vsa za študij potrebna pojasnilu. Članstvo gospodarskega sveta. g 3. Gospodarski svet sestavljajo zastopniki gospciltiiskih ustanov iu strokovnjaki v gospodarskih in socialnih vprašanjih, ki so v tem zakonu našteta. Za član gospodarskega sveta se sme postaviti vsakega jugoslovanskega državljana, ki je s svojim dosedanjim delom dokazal, da se razume na gospodarska in socialna vprašanja, tla je star 35 let iti tla uživa vse državne pravice. Vsak član una svojega namestnika. § 0. Mandat traja tri leta iu preneha s smrtjo, z izgubo državljanstva ali častnih pravic, z ostavko ali pa z uradno razrešitvijo vsled nezmožnosti. g 7. Članstvo v gospodarskem svetu je častna dolžnost, člani, ki stanujejo Izven Belgrada, imajo brezplačne vozovnice ter pteiemnjo za potovanje posebne dnevnice, katere bo tloločil ministrski svet. Člani gospodarskega sveta ne odgovarjajo pred sodiščem za izjave, ki so jili podali. Obvezani ,- o, da varujejo uradno tajnost glede vseh .dejstev zaupnega značaja, za katera so zvedeli za časa vrnitve svoje dolžnosti. S 8. Člane gospodarskega sveta postavlja predsednik ministrskega sveta po zaslišanju mi-tiisti koga sveta samega. Gospodarski svet sestoji iz Od Članov in ravno toliko namestnikov, in sicer 24 zastopnikov kmetijstva in gozdarstva, 16 zastopnikov i/, industrije, trgovine, obrti, pomorstva, bankarska in rudarslva, 5 zastopnikov delavstva in privatnih nameščencev ter 15 zastopnikov javnih gospodarskih delavcev in strokovnjakov, kakor so o pravniki., inženjerji, zdravniki in časnikarji. Rn-'"11 post 'dnjih 15 poslavlja predsednik vlade vse drugo iz vr.-t njihovih strokovnih organizacij. t 0 določa, da lahko gospodarski svet pokliče na sodelovanje cd slučaja,do slučaja posebne strokovnjake, ki imajo pravico do p:stiienih in da ust-mtuiii referatov ter uživajo glede denarnih o.(škod- am '•3i»f pravice kakor redni člani. Orgaul gospodarskega sveta 10 določa, tla so organi gospodarskega svela sledeči; plrttuiu gospodarskega sveta, predstavni-šivo, ki sestoji iz predsedniku, dveh podpredsednikov iii dveh tajnikov, izvršni odbor, ki sestoji iz predstavništva in Se sedmih članov, izbranih iz ple-n urna gcspndar.skega sveta. it 11 določa, da se gospodarski svet skliče nn svoje redno znsedauje 1. oktobra vsakega leta. Iz- redne seje se bodo vršile saiuo na poziv kraljeve j vlade, oziroma, kadar bo izvršilni odbor to sklenil z odobravanjem vlade. Š 13 določa, da sinejo sejam gospodarskega svela prisostvovati samo opolnoinočeni člani gospodarskega sveta. Pravico do govora in do dajanja izjav pa imajo poleg lega vsi člani kraljeve vlade, ministrski zastopniki in eksperti, poklicani otl gospodarskega sveta. Člani narodnega predstavništva lahko prisostvujejo sejam, no smejo pa niti govorili niti glasovati. S 14 določa, da plenum gospodarskega svela lahko polnomočno rešuje vsa vprašanja, kadar je prisotnih najmanj tretjina vseh članov. S 15 določa, da prehaja vsa pravica plenuma gorpodarskegn sveta na izvršilni odbor, kadar pre-neha redno zasedanje. Izvršilni odbor sklicuje predsednik gospodarskega sveta, kadar se mu zdi to potrebno. Zn razprave o jx)saineznih vprašanjih more gospodarski svet izvoliti tudi posebne slirt-kovne odbore, ki imajo nalogo, dn pripravijo referate in malerijal za delo na plenarnih sejah. Nadalje določa, tla vrši administrativne posle predstavništvo s pomočjo dveh tajnikov in posebnih uradnikov. nastavljenih o1n in stalno vrnmn. V Mehiki katoličani še vedno ne morejo uživati mirnega državljanskega življenja. Zakonodaja Iu režam kršita celo liste pravice, ki so vsakemu državljanu v ustavi slovesno zagotovljeno. V mestu in zvezni državi Mehiki jo oblast preti kratkim samovoljno določila število duhovnikov, ki se smejo pečali z. dušnim pasli.rslvpni, na 25 iu /upala do 200 oerkvu. Na vsakih 50.000 vernikov tkivo- -Ijlije vlada po eno ečrkev iii enega duhovnika. Enake določbe je izdala vlada po drugih zveznih državah. Samo v Mehiki je ostalo -100 duhovniirov brez nastavitve. Te brezprinieine razmero so utrnile nadškofa Diaza, da se je obrnil na predsednika Mehiških združenih držav, Pasciuala Ortfiza Rubio, z. naslednjim odprtini pismom: .•Iskrena in lojalna želja po miru ne samo med cerkvijo in državo, marveč po splošnem javnem miru; goreča želja po obnovi reda v moji ljubljeni domovini, to so bilo zame vodilne nrisli, tla se in vse doslej skrbno molčal in nisem z ničemer izdal vznemirjenja svoje vesli. Toda zadnji politični dogodki in posebno odlok o omejitvi duhovščine in uporabi cerkva so zame jasen dokaz, tla bi, če bi še nadalje molčal, težko grešil proti svojim dolžnostim in postal izdajalec ne samo moje vere, marveč tudi moje domovine. V gorečem hrepenenju po miru se lorej zatekam k zadnjemu rešilnemu sredstvu, obračajoč se na Vas z. osebnim apelom, proseč: Vas, da uporabite svoj zakoniti uradni in osebni vpliv kot najvišja avtoriteta v deželi ter zakonodajno korporacijo odvrnete z zmotne poli, na katero jo krenila z zadnjimi sklepi. Če premotrimo odlok, ki določa število duhovnikov in cerkva, s pravnega in ustavnega stališča, pcsfatie takoj jasno, da je v neposrednem nasprotju s temeljnimi ustavnimi določbami. Odlok kruto krši člen 24 tega zakona, ki izrecno zagotavlja splošnosti In vsakemu mehiškemu državljanu posebej, da sme svobodno izpovedovati svojo vero in tla ima pravico, da svojo vero doma in v cerkvi izvršuje. Toela popolnoma jasno jc, da morejo verni državljani, ki predstavljajo večino v zvezni elržavi in mestu Mehiki, svojo vero izpovedovati samo tedaj, če je potrebno število duhovščine. Naravnost smešna je pretveza, da more en mm duhovnik zadostiti verskim potrebam $0.000 duš. Vrhu tega je lo v nasprotju s členom 130 ustave, po katerem pripada edinole kongresu, deželnemu parlamentu pravico, da odloča o .številu verskih služabnikov po krajevnih potrebah . Ta določba se pri razpisu novega odloka, ni upoštevala. Odredbe torej niso zakonite, ker je zakonodaja s tem svojo pristojnost prekoračila. Dalje je moje mnenje, da je ugled in dostojanstvo vlade odvisen od lojalnosti, s katero Izpolnuje svoje ustavne dolžnosti. Besedilo odloka iti ravno tako njegova uteme- anma Ijitev sla pa v k irečetn n: prolju z dolžuo.diiii. ki jih jo mehiška deželna vlada po ustih bivsogr. predsednika Vortesa Gtla slovesno sprejela. Prpl' veri sovražnemu odloku pa veljajo še mnogo tci« pravni in ustavni pomisleki. Po revolucionarnem liaziranju i/rta i zakonodajno, upravno in izvijšilnt oblast javnim oblastem >ed:iio-le ljudstvo . S len, »e. poebej določa, tla morajo bili, zakonodajalci zastopniki ' T Svojo. Službeno "poslanstvo smejo izvrševati s.ano ob spoštovanju ljudske volje in se ne. itnejp dati.. vcJili po osebnih idealih in nazorih ali po prepričanju politično stranke, ki ji morejo oseono pripadati. Po ustavi torej ni sprejemljiv noben zakon ali odlok, ki ni izraz prave ljudske volje, marveč samo. pe.miiie/.uih članov kake politične stranke. Da bo pa moj ugovor tembolj razumljiv, naj Vam v tej uri pojasnim ludi stališče katoliške cerkve. S tega stališča pa presoja veri sovražni odlok zvezne države Mehikn-mesto okroglo 90 odstotkov m e h i š k 6 g n ■ p r e b i v n i -s t v a. Po katoliškem nimranju sktuni samovoljna razlaga člena 30 ustave vsa prava in svoboščine za izvrševanje vere, katerej braniti sem pri posvetitvi v škofa prisegel. Naša vera jo v njenih duhovnih funkcijah c.l države neodvisna in samo cerkev ittifi vladarske pravice nad svojimi služabniki, samo ona ima pravico odločali ti svojem nauku, zakramentih in posvečevalnih sredstvih, s katerimi izpolnjuje svoje poslanstvo na zemlji. Celokupno mehiško ljudstvo s svojimi škofi in duhovniki na čelu dejansko smatra zakon, ki je bil sprejet v obeh zbornicah, za nezaslišan napad javne-oblasti na vero in cerkev. To so razlogi, ki so me prisilili, da naslavljam na Vas, najvišjo avtoriteto v deželi, ugovor, in Vas rotim, da uporabite svoj vpliv iu preprečite odredbo, ki škodijo dobremu imenu in ugledu vlade, da poslušate glas ljudske volje in ne glasov, ki so sovražniki javnega miru, vlade in na koncu koncev tudi idealu revolucije i it svobode.« Tega krepkega in prostodušnega katoliškega dokumenta nI ponatisnil nobeden velikih mehiških listov; toda ljudstvo ga je dobilo v roke v neštetih tisočih letakov. Katoliški list »Omegac, ki prinaša jirolest dobesedno, opravičeno dostavlja upa-polne besede, tla bodo vsa preganjanja cerkve tudi 1opot vero le poživila in dovedla cerkev do nove 'zmage. In v resnici je preganjanje Cerkve v zadnjih letih katollčanstvo v mehiškem ljudstvu no-tranje tako okrepilo, da danes ne razpoznaš veo mehiškega katolika. Poprej stoletja nezavedni, la-hkomišljeni in čisto neorganizirani, so danes mehiški katoliki strnjena celota, ki junaško izpoveduje svojo vero in je pripravljena na največje žrtve zanjo. Mehiški framason! so oro<,1:e v rok- božjih, da se Cerkev oživi in Utrdi. os.;bo Finančni položaj Bolgarije Nevarnost za inflacijo leva Soiija, 1, februarja. V času, ko se vr-,e razni mednarodni sestanki ministrov, finančnih izvedencev in diplomatov evropskih držav, ki skušajo najti izhod iz težke gospodarske krize, oziroma pridobiti svojim državam in narodom kolikor mogoče večje olajšave, bo zanimal čitatelje Slovenca« finančni položaj Bolgarije, katere delcgacija z ministrskim predsednikom Mušanov-om in finančnim ministrom Štefanovem potuje sedaj po Evropi. Bolgarija jc po mirovnih pogodbah obvezana, da plača reparacijski dolg okroglo 171 milijonov zlatih frankov letno ali okroglo 5% državnega budžela, med tem ko plača Nemčija za reparacije okoli 20''« svojega budžetnega proračuna. Iz teh številk je torej razvidno, da Bolgarijo ne tišče toliko reparacije, kakor še drugi dolgovi, deloma šc iz časa pred vojno. Med tem ko so papirji avstrijskih in nemških notranjih državnih dolgov vsled inflacije prišli ob vsako ceno in sta se tako državi iznebili teh dolgov, ,je Bolgarija vse svoje predvojne dolgove napravila v tujini. Za te dolgove iz let 1892, 1902, 190-1, 1907 in 1909 je država plačevala letno v prvih povojnih letih do leta 1926 po 19 milijonov levov. Ko je pa prejšnja vlada hotela skleniti posojilo za stabilizacijo leVa leta 1926, je morala skleniti tudi potfodbo za valorizacijo predvojnih dolgov, ki jc bila decembra 1926 podpisana in po kateri so bili predvojni dolgovi valorizirani od 35 do 52 Zlatih stotink za svoje dni prejet zlati lev. S to valorizacijo ima Bolgarija sedaj plačati mesto 19 milijonov, letno 267 milijonov ievov za obresti od predvojnih dolgov. V teh zneskih ni zapopade'to odplačilo glavnice, ki se bo začelo šele v letu 1933, na knr bo rasla tudi obveza. Do leta 1948 naj se pride do zlate paritete, to jc zlat frank za zlat lev. Ta va-lorizacijska pogodba je prinesla državi veliko breme, ki so bo stopnjevalo, ako sc ne doseže omi-Ijenje pogodbe, kar je po členu S iste dopustno in za kar se bori sedaj bolgarska delegacija v inozemstvu. Proti tej pogodbi se je sedanja vladna večina v opoziciji v prejšnjem sobranju braaila in borila in se je često opozarjalo, da Rusija svojih predvoijnih dolgov sploh ne plača in ludi Turčija je znala odbiti predlog krediiorjsv za valorizacijo dolgov leta 1929. Nasprotno se celo dokazuje, da sama Francija plačuje svoje predvojne dolgove v papirnatih frankih z okoli _72"', rrednos-ti zlatega franka. Z ozirom ra to je dobila bolgarska delegacija nalog, da >ku a na vsak način pridobiti kreditorje za revizijo te pmjr/Jb?., Konsoliditani zunaiji domovi ocrloje l.orej; 1. 'iz predvojnih državnih dolgov (posojili "v prvotni vrednosti okroglo 658 milj. zlatih frankov (valorizirani v deccmbru 1926); 2. iz reparacij ok. 171,600.000 zlaiili frr>»' 3. iz državnega posojila leta 1926 za n»-:anit»v beguncev 54,149.000 fr. frankov, ? 400 000 fle ; ških lir, 4.500.0C0 dolarjev; 4. it 'elabiline- ; " i posojila 1. 1928: 1,800.000 angl. lir, I 10 n. i: ov fr. frankov in 13 milijonov dolarjev; 5. še iij:> ?f.O angl. lir in 2,659.200 fr. frankov. Vsi ti dolgovi skupaj znašajo okroglo 10,274 i nvlijotiov levov, nekonsolidiranj pa okroglo 5')0 milijonov. Razen teli zunanjih dolgov ima država "e notranje dolgove v vsoti 6300 milj. levov, ki o nastali iz državnih notranjih posojil lela 1914, 1921 in 1923 in iz prevzemov od drugih fondov ler Bolgarske Narodne banke, '"vstvo zunanjih dolgov je Bolgarija za- ložila vse svoje dohodke in davke na tobak, dohodke kolkov, davek na špirit, vžigalice in sol ter vse uvozne in izvozne carine, Država mora letno plačati za obresti ler deloma na odplačilo državnih dolgov okoli 2,300.000 levov, to je okoli 40?» vsega svojega budžetnega proračuna. Z ozirom na pocenitev agrarnih proizvodov je zašla država v velike težkoče in je podana nevarnost, da nc bo mogla zadostiti svojim potrebam v tujih devizah, V poslednjih letih namreč od lela 1927 do 1931 si je država pomagala z devizami, ki jih je prejela od posojila za begunce in stabilizacijskega posojila v skupnem iznosu 4151 milijonov levov. Sedaj so te zaloge pošle in je-imela Bolgarska Narodna banka 1. januarja 1931 1511 milijonov levov v zlatu, 385 milijonov tu;ih deviz, od katerih mora pa 149 milijonov poslali v tujino. Kakor v drugih državah se opaža tudi v Bolgariji v zadnjih letih beg tujega ter domačega kapitala v inozemstvo. To dejstvo in pa vsakoletni visok odhod zaslužkov tujih velikih obraiov in družb ter bank v inozemstvo, je spravilo bolgarske državne finance v obupno stanje. Naloga ministrskega predsednika Mušanovu in finančnega ministra Štefanova v centrih Evrope jc, da dosežeta revizijo valorizacijske pogodbe, ustavitev bega tantiem in zaslužkov tujih državljanov in družb v Bolgariji ler razne druge olajšave, ki naj omogočijo Bolgariji izhod iz kritičnega položaja. Zato je vlada sama sklenila reducirali vse izdatke na minimum, kar pa vendar nc bo zadostovalo za ohranitev stabilizacije bolgarskega denarja, ako merodajni faktorji ne priskočijo na pomoč državi. Upa se pa, da se bo tujina odzvala utemeljeni prošnji Bolgarije ter s lo gesto odvrnila od nje — inflacijo leva. „M 2" naide It a London. 4. febr ž. Admiralileta javlja, da sta podmornica in torpeTni ruiilec, ki sla iskala izgubljeno podmornico M 2-, našla mesto, kjer leži potopljena, Podmornica se nahaja 5 milj ed Portlnnd Billn. Potapljači se ne morejo spustiti do ponesrečene ladje, ker so morski toki tako močni, tla o u-mogečajo vsako delo. Poleg lega razsajajo veliki z.a-pa Sil vetrovi In bodo podmornico skušali spravili nn površino šole poleti, Hiilerieui f,d.cteFa(i" e' Z»?(?ie«5 Berlin« 4. febr. AA. Hitler je pozval nacijo-; ;tlro- oplj-ilističncga generala von Eppa in polkovnika I.lazslmayeria, naj se u :lelo;".ita : , ncv.du; razorciitvece kon/ercncc kol opazovalca. Glavno glasilo n.uic i.o »Dor Angr'f.: ->avai?i ' odpotovala v. ženevo 5. 'f ift&eilvn' atneeiški rtszk tlno-socijal siicnc <;tran-.. !:o*!a ta tiv.a dejcga.a V ost JO J I.rntioti. -1. febr. Ig. •Prct!:<".lnik lipovi r jo danes imenoval m -'tajnika .attiterSkce« f im,'n, oa m! nlšlrslvn j0<'deiia:\i.'ls:\ k: ,j : «,•'! lela IlO v.,. dil .?-;!np-''vo Ziilsllrlnogit up.la oi <••>. v (;l 'vnt-ir) udeležil tw!itni)*itve m.vo .-riružbe va lhi!-:.ti> ..»> obnove. Finatlčnl m!'ii:;i"r Mellptl j ' i/.la.til da ie prevzel lliesto tx«lnl1ik:r v Lomhtui zalo, v-i ■ unititrnjo za prihodnja lela za iiajviižnojše ih/aiei ško meslo za Udojslvovanjo, kar pač o eni, da ho-[ do v Londonu spravili ves loparucijski proUleui,u« nov kolovoz Pustite nam viničarski red! Ljutomer. '2. februarju, i Vedno pogosteje se slišijo glasovi, da se mora | revidirati sedanji viničarski red. Vinogradniškim | delavcem je tedaj treba odvzeti to bore zakonitih pravic, katere so jim zajamčene v sedanjem vini- ! Carskem redu. Zniža naj se zaslužek in ukinejo nuj sc razne zaščitne določbe, ki mu nudijo najskrajnejši minimum človeške eksistence. Slišati je celo predlog, da bi naj ne bil več viničar 'isti. ki se poklicno peča z obdelavo vinogradov, marveč le tisti, kateremu bi vinogradniški forum 'ov >11nositi ime »viničar«:. Vsi drugi, ki sc jim to ne bi dovolilo, pa naj bi bili najemniki, oziroma vinogradniški delavci, za katere viničarski red sploh ne bi bil merodajen. To se pravi: večina viničarskega proletarijata bi naj postala naenkrat v vsej službi popolnoma brezpravna. Sedanji viničarski red ima zelo pestro /.gotovino številnih anket viničarjev in vinogradnikov, kakor osnutkov in predlogov. Veliko so si k temu prizadevale razne državne oblasti (pokrajinska uprava za Slovenijo, veliki župan v Mariboru m okrajna načelstva). Za štajersko je bila uzakonirev viničarskega reda največja zadeva tisočev in Hso-čev viničarskih družin. S tem je bil storjen prvi korak k rešitvi tako perečega viničarskega vpv Turek?, Paho jevi »Hrepenenje in Mirkovi Odkrij nam zarja svoj obraz; svojo izredno veliko pevsko kulturo. Po odmoru jo ,eapel pevski zbor - Maribor ob spremljavi orkestra in kot solistinjo gospo Skvarčevo, pod vodstvom kapelnika Gašpariča Mirkovo ; Narodno romanco«, katero je sprejelo občinstvo z izrednim navdušenjem Ker je žal radi obolelosti g. Neraliča odpadel njegov nastop, je zaigral orkester, sestavljen iz članov mariborsko vojaške godbe in godbenikov iz vseh slojev pod vodslvom ravnatelja Hladek-Bohinjskega tri dela. Prvo, : Lojla c, ki je doživelo svoje krstno predvajanje je skomponiral g. Filip Bernard. Naslednje je bilo Zaizyckijeva »Mazurka«. Violino solo je igrala znana mariborska velika umetnica gospa Brandlova. Zaključili so koncertno prireditev Lisztovi Preludiji« za velik orkester, ki jo presenetil s sigurnim nastopom ter nam vzbudil željo, da bi obstojalo kaj stičnega v Mariboru stalno! □ Večer Maratoncev je v soboto, dne 6. t. m. zvečer v dvorani Zadružne gospodarske banke. — Prijatelji mladine! □ SSK M a raton. Nocoj ob 19 sestanek vsega članstva v Zadruž. gospodarski banki. Vsi! Pla-vači ob pol 7 trening v bazenu mest. kopališča. □ Poročili so v Mariboru v zadnjem času: Leopold Furman, pos. sin, in Jožefa Kubela, trgovka; Alojzij Storniole, posestnik in Rozina Prah, posestnica; Frančišek Juliart, viničar in Marija Mu-hič, gospodinja; Mihael Murko, tsgovec in Ernestina Brezočnik, zasebnica; Anton Zorko, Zel. delavec in Regina Dobaj, delavka; Franc Tomazlni, pos. sin in Alojzija Šega, pos. hči; Franc Kocmul, zasebnik iu Frančiška Štelcer, želarjeva hči; Alojzij Pušnik, zasebni nastavljenec in Marija Pečaler-Meze, zasebnica; Iv a 11 Strmšek, posestnik in Frunčiška Modric, šivilja; Rajmund 1 šič. posestnik in Rozalija Vomer, pos. hči iz Ribnice na Pohorju; Maks Glavič, čevlj. mojster in Marija Cvirn, šivilja; Štefan Presl, zasebni uradnik in Alojzija Dobaj, tov. de- postran! nanj ter iskal mehkočutnih izrazov. Utolaži se, dušica. — stvar ni tako resna, kakor si jo predstavljaš... Oglej se, prosim te: — koliko ljudi živi srečno in zadovoljno brez najmanjšega prepričanja. In kakšni ljudje so to, — ugledni iu češčeni!... Svetnik Mrož, recimo, nima niti predsodkov, sploh ničesar ne; — o kake m prepričanju niti ne ve. da eksislira, — in vendar je svetnik; zdaj se celo brije... Mrmolja jo zmajal z. glavo tor pogledal v strop. Ako se reč protehia, — kako vrednost ima takozvano prepričanje? Kadar bi ga rabil, takrat ti je v nopriliko, posebno če je trdo Vezano in do)> lo; a kadar ga ne potrebuješ, pogrešaš ga brez vsake škode, — naravno!... Ne loguj; to ni zdravo; človek izgubi apeli'... Pogloj mene: — tu je mojo prepričanje ... Izvlekel ga jo u. žepa tor listal i*> njeni; bilo je res že jako zamazano. Zdelo jo celo. da so nekateri listi iztrgani. Kaj mi je do njega? Palo mi je v blato jedonkrat - desetkrat; če mi pade jednajstič, ne poberem ga več. Neumnost!... l'o svetu hodijo različni lopovi in smrkavci, ki nosijo sabo eleganten zvezek javnega mnenja, namesto svojega prepričanja. In godi se jim dobro... Sploh je ta siv.ii' že zastarela; svet napreduje neprestano iu sčasoma bo vrgel v kot vso to smešne fosilijo... Nekdo jo potrkal, in v sobo je stopil filolog Mavricij Traka ... Prepričanje izgubil? ... Ah. prepričanje!... Kaj hočete s I o nerodno skovanko? Prepričanje jo skovanka in drugega nič... Pre—pričanje... Tujka! Dol s tujkami! Dol s J Ueber—zougung .. prepričanjem!...« Trska se je zavrtll, da so mu zaškripali podplati: njegov beli obraz se Jo svetil kakor z lojem namazan ... Privlekel Je na dan neko čudovito l,i sodo. obrnil jo nekatorlkrat po jeziku, izpustil io nato na prosto polje ter jo zasledoval čez hribe in doline Tepec!. Od znotraj se je čul tenok, kričeč glas: ■Pomislite: — skovanka! Skovanka in drugega nič! Mrmolja se ni ozrl, a po njegovih licih je zdrkinlo dvoje solza... Namenil se je, da se oglasi nn policiji. Pretehtava! je to vprašanje, obračal ga na vso strani in videlo se mu je zmironi bolj sitno in zamotano. ■ Ce dam vso stvar policiji v roke, 110 opravim ničesar. Letanje na magistrat, izpraševanje, poiz-vedavanje, stroški... in rezultata bi ne bilo nikjer. I11 Bog vodi. kaj se lahko pripeti. Vrgli bi naposled sumnjo na mene samega, — iz kakršnegakoli vzroka. Tem ljudem prihajajo misli, ki so nam navadnim smrlnikom nerazumljivo. Kaka malenkost, kaka neprevidna beseda, — in sedel bi v tinti ... < Stopal je čez trg globoko zamišljen, s sklonjenim vratom in napetimi ustnicami. Zvonilo je poludne in uradniki so prihajali iz pisaren. Nad mostom je sijalo solnce in strehe so se lesketalo v vlnžnom svitu. Tisti čas jo prišel iz stranske ulice visok človek v tesno zapetem sivem površniku, nn glavi cilinder in zlatom kovan nanosnik pred očmi. V desnici, oblečeni v oranžno barveno rokavico, je držal tenko črno palico, a iz širokega žepa so mu gledali popisani papirji. Mrmolja se jo zdrznil. Obšla ga je nejasna slutnja, ki se jc jaderno razvijala, širila na vso strai ter se naposled popolnoma polastila njegovega srca, jasna in nepobitna. Čemu hodi ta človek tako prrpko iu samo-svestno, čemu bije s peto ob tlak? Kadar gre mimo izložbe, zaviha si brke; vrh loga ima zlat nanosnik in eleganten površnik... Njegova prsa so na desni strani nenaravno vzbočena: — tam nosi svoje prepričanje. In to prepričanje jo na vsak način jako dobolo in trdno, drugače bi ne tolkel s peto ob tlak... Naposled jc po obrazu do pičite podoben tisi ini ljudem, ki kradejo prepričanja; — kakšen zavihan nos, kakšne lokave oči!.., Odpravil so jo za njim. Hodila s|a po raz,-ličnih dolgih cestah; Mrmolji so je zdelo, da nekaterih še v svojem življenju ni videl. Opazil je marsikako zanimivost, na katero dotlej nikdar iii bil naletel. Tako na priliko je ugledal v izložbi nekega knjigotržca slovensko knjigo... Pred vra-tmi visoke temne hiše sta obstala in Mrmolja je stopil k dolgemu neznancu. Oprostite, velerodni gospod, da se Vam predstavim: moje ime je Job Mrmolja. Rnd bi govoril 7. Vami par besed.' »Pompilij Streha, državni poslance... Izvolite . . .< Preromala sta dolgo vrsto mračnih stopnic in hodnikov, naposled sta dospela do visokih durij. Pompilij je zavrt i I ključ in po nekaterih komplimentih in opravičevanjih je sel n.a mehek fotelj. Ko se jo nalahko zazibala pod njim žametna blazinica, pobožalo gn je prijetno čuvstvo 111 za trenutek se gn je loti! dvom... »Odkod- mi je čast, gospod Mrmolja, da me lavka; Franc Gsehnan, miz. pomočnik iu Genovefa Kvas, služkinja; Anton Potočnik, tov. delavec in Marija Brumen, tov. delavka; Uupert Draksler, mehanik in Marija Soj?, znsobnn uradnica; Janez Plavčak, pos. sin in Alojzija Podkubovšek, pos. hči. — Bog daj srečo! □ Muzejsko diuštvo v Mariboru bo v nedeljo razstavilo poleg letošnjih najvažnejših pridobitev tudi nekatere splošno važne rokopise in avtograme, katere je stavil v to svrho Muzejskemu društvu na razpolago industrijalec Tscharre. Vljudno vabimo naše občinslvo, zlasti učiteljslvo vseh šol, glasbenike in sploh vse, ki se zanimajo za spomenike zgodovinskih mož, da si razstavo ogledajo. Posetniki bodo izvedeli, da imamo v Mariboru rokopise mož, kakor Beethoven, R. Wag-nar, Goethe, arhivalije s francoskega dvora XVIII. stoletja, rokopis N. Pašiča itd. Vstop prost; po razstavi ob 10 občni zbor Muzejskega društva. □ VpraSanje obstoja uradniške ittenzc. Za prostore, v katerih se nahaja mariborska uradniška menza, se bije že dolgo časa boj. Menza ima najete spodnje prostore Kazine na Slomškovem trgu, občina, ki je lastnica tega poslopja, pa bi rada porabila prostore deloma za razširjenje Študijske knjižnice, deloma za namestitev obširnega arhiva, za katerega se doslej ni moglo dobili nikjer primernega prostora. — Menza pa je doslej v tej borbi ostala zmagovita, ker se je pokazala stvarna potreba za njen obstoj. Uradniška menza je bila svoječasno prva tovrstna institucija, ki je začela z regulacijo prehranjevalnih cen in tudi danes še nudi svojemu članstvu primeroma najcenejšo hrano. Mestna občina zastopa stališče, da lahko izpolnjuje naloge uradniške menze Ljudska kuhinja, ki dobiva občinsko podporo ler nudi ravno tako ceno prehrano. Članstvo menze, obstoječe iz samih intelektualcev pa naglasa, da jim nudi menza čisto drugo družabno okolje kakor Ljudska kuhinja in je že iz teh vidikov obstoj menze potreben. Spor med menzo in občino je zaostril v zadnjem času, ko ije občina povišala najemnino na. letnih 24,000 Din, dočim je znašala doslej letno okrog 10.000 Din, To povišanje je bilo povod, da se je članstvo zbralo k izrednemu občnemu zboru, na katerem je bila sklenjena protestna predstavka na naslov mestne občine ter prošnja, da ostane najemnina na dosedanji višini. — O sporu bo odločeval občinski svet ter smo prepričani, da bo zaenkrat uvaževal raz'oge članstva menze, tembolj, ker smo izvedeli, da se bavi vodstvo menze prav resno z mislijo, izseliti sc v doglednem času iz sedanjih prostorov ter si osnovati lastne lokale. □ Nogometne zanimivosti za nedeljo. Kar je zimskim športnikom v škodo, to je nogometašem v korist. Izrabljajo sedanje lepo vreme ter so za nedeljo povabili znani graški klub Kastner in Oehler, ki bo nastopil proti ISSK Mariboru. Kastner in Oehler pride v Maribor kar z dvema moštvima, in sicer z mladino in s prvo garnituro. Glavna tekma se vrši s priče'kom ob 15 na igrišču ISSK Maribor, predtekmo oa odigrata mladini obeh klubov. Omembe vredno je zlasti dejstvo, da je ISSK Maribor oskrbel tudi svoji mladini močnega nasprolnika, da jo tako usposobi za pomladne prvenstvene boje. Revanžni nastop SK Sturma iz Gradca, ki bi moral nastopiti prihodnjo nedeljo proti ISSK Mariboru, je preložen na poznejši termin. □ Narodna banka odkupuje vse vrste kovanega denarja (dukate, cekine, napoleondore itd.). Tako razglaša mestno načelstvo. * □ Smrt kosi. Na pek-ski Kalvariji je ufnrl v viničariji stanujoč zasebnik Franc Sadner v starosti 75 let. Pogreb pokojnega sc vrši v soboto na pokopališče v Limbušu. — V splošni bolnišnici je umrla čOletna soproga železniškega premikača Ro-zalija Kajzer. Pogreb se vrši danes popoldne ob pol 5 na pokopališče v Studencih. — Blag jima spomin! □ Dvodnevni kletaiski tečaj se vrši v petek in soboto 26. in 27, t. m. na banovinski vinarski in sadianski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja dnevno od 8 do 12 in od 14 do 18. □ Z nožem v rebra. Včeraj so pripeljali iz Podove pri Račah v mariborsko bolnišnico lSlet-nega zidarskega vajenca Martina Veroneka. Imel je globoko rano na prsih, Izjavil je, da ga je pri popivanju zabodel njegov tovariš Ivan P. z nožem v rebra radi nekega spora, ki je nastal med njima. □ Slabe spomine na obisk v Mariboru bo imel Ivan Babič, ki je dospel pred par dnevi iz Polzele ter zašel v Studencih v neko gostilno. Zapletel sc je v spor z nekaterimi pivci, ki so ga tako obdelali in nametali po tleh, da je obležal s težkimi poškodbami ler so ga morali prepeljati v bolnišnico. Zadevo imajo v rokah oblastva. □ Preklicujem obdolžitve, izrečene gospodu T. E., kot ncosnovane. — I, Donaj. □ Slikarski mojstri proti Sušmarstvu. Te dni se je vršil občni zbor zadruge slikarskih mojstrov v Mariboru. Poleg običajnosti je bilo na dnevnem redu tudi vprašanje šušmarstva, ki baš slikarskim mojstrom v Mariboru in okolici prizadeva obilo škode. Včeraj se je zglasila pri obrtnem referentu občine posebna dcputacija članov zadruge, ki je naprosila za zakonsko zaščito napram raznim šu.š-marjem, ki prevzemajo mojstrom delo in zaslužek. razveseljujete s svojim nepričakovanim posetom?; Gospod poslanec, jaz plačujem svoje davke pošteno in laskam si, da sem obče spoštovan in soliden človek... Zato me je loliko bolj vzža-lostila in potrla grenka nezgoda, ki me jo doletela današnje jutro. Ako se ta stvar kakorkoli ne reši, tedaj je moja eksistenca uničena, in moje življenje izgubljeno... Prosim Vas, gospod poslanec, ne bodite trdosrčni... ostalo bo mod nama, in niti kapljica blata ne bo pala na Vaš značaj... Oprostite, gospod Mrmolja, — zdi se mi, da se ne izražate popolnoma jasno. Vaše besede so nekako megleno, mistične... Časih jo sicer dobro, če govori človek megleno in mistično; — lo ga odene pred narodom z glorijo globokoumnosti... Toda v privatnem razgovoru lo no gre... oprostite...- Mrmolja se je sklonil; podrsal jc z nogami po preprogi ter zakašljal. »Dovolite, da Vam odkrijem vso reč, - da jo razložim natanko in po vrsti... Imel som prepričanje, vezano v zeleno usnje in še j:1 ko dobro ohranjeno; obdrgnjeno jo bilo samo na robeh .... Poslanec je poklmni 7, glavo. »Razumem ... razumem .. »In pomislite, — davi, ko sc prebudim, ni mojega prepričanja nikjer. Iskal sem ga med knjigami, pod prtom, pregledal sem svojo suknjo, pretaknil vso sobo. Prepričanja ni bilo nikjer, in' ne spominjam so ni!i najmanj, kdaj bi ga bil izgubil... V tem hipu. gospod poslanec, ko som Vas ugledal na ulici, obšla me je neprijetna slutnja...« Pompiliju se je zgrbil obraz v čudovito, skrajno hudomušne gubo in nanosnik jo vztrepetal. »p]j, Vi bralec pretkani... poznani jaz to stvar.. .• Izza ustnic so mu jo izvilo polglasno hahlja-uje, in dvignil je kazalec desne roke. Ta kazalec jo bil izvanredno kratek in debel. -»Koliko zahtevale zanj.., a? Da bi me na- Dnevna kronika Kolfrfar Peiek, 3. februar: Agata, dcvica-mučcnica. Osefene vesli Odlikovanje. Z najvišjim ukazom je odlikovan g. Ivo Kotnik, nadšk. kancelaf v Baru, z redom Jugoslovanske krone IV, stopnje; g. Andrej Nartnlk stolni župnik v Baru, z redom Jugoslovanske krone IV. stopnje. Česiitamol Ostale vesti — Obrtništvo za skupne zbornice. Zadruga uratjev, zlatarjev, optikov, graverjev in pasarjev v Ljubljani je imela svoj redni letni občni zbor dne 31. januarja t. 1., na katerem se je obravnavalo tudi vprašanje ločenih ali skupnih zbornic. Pri tem je bil soglasno sprejet sklep, da se zadruga izjavi za skupno zbornico z avtonomijo odsekov, ker članstvo priznava uspešno delovanje v naši skupni zbornici, tako za napredek obrtništva, kakor tudi za vse druge gospodarske panoge, s katerimi ie obrtništvo v lesni zvezi. — Izlot ključavničarjev na Jesenice. Zadruga ključavničarjev za Ljubljano in okolico je o, gani- j zirala za svoje člane, zlasti za v.ience in mlajše | pomočnike, poučen izlet v tovarniške obrate .Kranjske industrijske družbe na Jesenicah in na Javor-niku. Izlet, ki ga je vodil ključavničarski mojster \vgust Marlineič iz Ljubljane, je prav lepo uspel. Udeležilo se ga je J(i4 ključavničarskih vajencev, pomočnikov iu mojstov iz Ljubljane in okolice ter ludi nekaj strokovnih učiteljev obrtno-natluljeval-nih šol iz Ljubljane in šl. Vida. Na Javorniku so si v treh skupinah ogledali tamkajšnjo valjamo K. 1. D. Tovarna je dala izletnikom na razpolago vodnike, ki so ves obrat razkazal! in razložili. Nato so Izletniki peš odšli na Jesenice, kjer so v Kazini kosili. Popoldne so si izletniki ogledali še tovarniške naprave na Jesenicah. Žal, da velik del ob a-'a zdaj stoji. Zaposlenih jo komaj 120(1 delavcev, prej pa jili je bilo čez 2000. Zanimive so zlisti Martinove peči, kakor sploh vso topllniške naprave. Z večernim vlakom so se izletniki zadovoljni in polni vtisov vrnili v Ljubljano. — Vremensko poročilo direkcije drž. žel. v Ljubljani po stanju 4. t. m. ob 8 zjutraj: Bistrica-Bohinjsko jezero —8, jasno, snega 18 cm; Celje —1, jasno; Dravograd-Meža —5, jasno, snega 3 cm; Jesenice —2, jasno, snega 8 cm; Kamnik —4, jasno; Kranjska gora —8, jasno, snega 30 cm; Kočevje —1, jasno; Kotoriba —1, jasno; Ljubljana gl. kol. —3, jasno; Ljutomer —1, oblačno; Maribor gl. kol. 0, jasno, snega ni; Novo meslo —3, jasno, snega 4 cm; Št. Janž na Dolenjskem —10, iasno; Tržič —2, jasno; Rakek —4, jasno. — Vremensko poročilo iz Kranjske gore po stanju dne 4. t. m. ob 7 zjuiraj: barometer 767 mm, temperatura —S stopinj C., vreme jasno in mirno, veter sever. 30 cm sreža, smuka idealna, skakalnica uporabna, sankališče uporabno, izgledi za nedeljo odlični. — Društvo železniških upokojencev obvešča upokojence, ki prejemajo svoje pokojnine od železniške direkcije, da jim železniška direkcija v par dneh pošlje prijave na dom. Prijave naj vpo-koj.špei natančno izpolnijo po navodilu na zadnji straniain najkasneje do 1. marca vrnejo železniški direkciji. — Učiteljski pevski zbor JUU v Ljubljani. Za ljubljanske okoliške člane in članice se vrši pevska vaja v soboto 6. t. m. «>b pol 20 v Glasbeni Matici. — Odbor. — lzpreniemba členov 5 in 11 telefonskega vilniku. Uradno se razglaša, da se člena 5 in 11 telefonskega pravilnika takole izpremenita: Cleu 5: V krajih, kjer je nad 1000 naročnikov, se razširi mestno področje od sedanjih H km na 4 km. člen 11: Plačevanje instalacijske pristojbine v dveh obrokih se dovoljuje vse m naročnikom, a ne samo naiočnikom prvih petih razredov. Prvi obrok je plačljiv pred začetkom dela, drugi pa ob priliki plačevanja naročnine za prihodnje polletje. _ Razširitev iu preureditev selske dostave pri pošti v Slovenski Bistrici. Dne 1. januarja 1982 se je selslca dostava pri pošti v Slovenski Bistrici tako preuredila, da so zdaj trije okraji. Ob torkih in petkih se vrši dostava v kraje: Zgornjo Bistrico, Novo goro, Kovačnves in Šenkovec-Devino (I. okraj); ob ponedeljkih in četrtkih v kraje: Zgornjo Bistrico, Zafošt. Spodnjo Ložnico in Cigouce (11 okraj); ob sredah iu sobotah pa v kraie: Zgornjo Bistrico, Sv. Jožef, Brinje in Spodnjo Novo ves (111. okraj). — Sam si je lamini življenje. V Hotiuji vasi pri Slivnici se je ustrelil v glavo 18letni posestnikov sin Olmar Rojko. Kaj jc gnalo nesrečnega mladeniča v smrt, še ni znano. — S tujim denarjem pobegli. Pred nekaj dnevi je Fanika Šestič v Zagrebu dala ključavničarskemu pomočniku Ivanu Šiljku shraniti knjižico poštne hranilnice, v kateri je bilo naloženih 2000 Din, in 9C0 Din v gotovini. To mu je izročila v Celje pni delavnici v pričo pomočnikov Mihovila Kmečka i in Matije Matekiča. Šiljak je spravil knjižico in j denar v predal ter se šel brit. Ko se je vrnil, , je hotel vzeti zaupano mu knjižico in denar, pa je našel v predalu samo listič, na katerem ie i bilo napisano, da sta Kmečko in Matekič vzela ; denar, ker da je v bližini bila policija. Šiljak sc pa ni dal premotiti, marveč je šel na policijo in prijavil ta slučaj. Matekič in Kmečko sta se takoj I odpeljala v Baker in na Sušak, kjer sta zapravila 1 ves denar. Ko jima je zmanjkalo denarja, sta šla v Ogulin in Mateki je hotel v podružnici poštne hranilnice dvigniti denar. Podružnica pa je bila o tatvini že obveščena, nakar sta bila oba takoj aretirana in prepeljana v Zagreb. — Pri zastrupljcnjih, ki jih povzroči pokvarjena hrana, dalje alkohol, nikotin, morfij, kokain in opij, je uporaba naravne »Franz-Josef« grenčice zelo važno domače sredstvo. Zdravniški strokovni spisi navajajo, da pri za-strupljenjih s svincem »Franz-Josef« voda ne le naglo odstrani najbolj trdovratno zaprtje, marveč tudi učinkuje kot specifično protisred-stvo. »Franz-Josel« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Kuc'a nesreča mladega delavca. Iz Novega Sada poročajo; Materijal za novi obrambni nasip ob Donavi vozijo zemljo iz tukajšnje državne svilarne. 151etni delavec Janko Stefanides i je stal na tračnicah, ko je pridrvel vagonček, poln 1 prsti, in butnil v mladeniča. Stefanides je padel in si pri tem razbil lobanjo in tri rebra. Prepeljali so ga v bolnišnico. Njegovo stanje je smrtno nevarno. GOSPA — GOSPODIČNA res fioo boste sfrizirani v damskem česalnem salonu »Vesna«, Beethovnova ulica št. 14, palača »Dunav« (vhod skozi vežo). — Z noži napadli avtomobillste. Zagrebški mehanik Vladimir Pichler se je na Svečnico popoldne peljal z avtomobilom iz Vojnega križa proti Ivanič-gradu. V avtomobilu je bil tudi njegov prijatelj Mate Korošič. Tik pred Ivanič-gradom je pri vozil do skupine pijanih ljudi. Pichler je s hupo dajal znamenje, naj se umaknejo, pijači se pa niso hoteli in so ostali na cesti. Da se ne zgodi ne-I sreča, je Pichler avtomobil ustavil, Uprav na to so ljudje čakali. Potegnili so nože in navalili na cba avtomobilista ter jima zadali več hudih poškodb. Iz nevarnega položaja ju je rešil neki avtomobil, ki se jc bližal. V r.jeir. je bilo več oseb. Ko so nanadalci videli, da prihaia drugi avtomobil, so pobfgnili. Hudo ranjena Pichlerja in Ko-rošiča so prepeljali v zagrebško bolnišnico. Napadalce zasleduje orožništvo. Če jih izsledi, bodo gotovo preieli zasluženo ostro kazen. — Strašna noč matere. V vasi Miroševac pri Sesvetih blizu Zagreba se je pripetila strašna nesreča. Katarina Horvaiič je po večerji pomi-la posodo in se podala k počitku. Svoje par mesecev staro dete je položila kraj ognjišča, da ga ponoči lic bi zeblo. Pozabila pa je pogasiti ogenj na ognjišču. To je bilo vzrok, da se je zgodila nesreča. Ko je Katarina zaspala, je padla z ognjišča žerjavica na tla. Na tleh so bile trske, ki se pa niso vnele, marveč povzročile obilo dima in plina. Od dima in plina se je zadušilo dete, čigar zibelka je stala poleg ognjišča. Čez nekaj ur sc je mati zaradi dima, ki jo je pričel dušiti, j zbudila. Skočila je iz postelje, zagrabila dete in ga nesla na zrak. Bilo je pa že prepozno — dete je bilo že mrtvo. Jok nesrečne maiere je zbudil sosede, ki so prihiteli in pogasili tleče trske. Če se ne bi mati pravočasno zbudila, bi tudi ona delila žalostno usodo svojega deteta. — Kakor slonovina bele in lepe zobe dobite z upor<;bo dobre Ghlorodont zobne paste Poskus Vas bo prepričal. Tuba 8 Din. — Umna reja kur.cev. Spisala dr. Andrej Jenko in Alfonz Inkret 1931. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena 16 Din. — Na jesenski vele*ejmski razstavi je marsikateri obiskovalec obsial pri oddelku za umno rejo kuncev. In marsikateri je tudi odšel s 'v stim namenom, da sc i sam posveti reji kuncev, zakaj reja teh živalic ima toliko mikavnih strani, da z najmanjšimi sredstvi omotfoči človeku zares prijeten, koristen in izredno lep šport. Mnogi so tudi videli, da so svoje hlevčke oskrboval' napak radi česar so doživljali razočaranja in morda celo opustili že začeto delo. Knjižica je bogato opremljena s slikami, vsebuje toliko dobrega in rejcu kuncev neobhodno potrebnega gra liva da jo moramo bili zelo veseli, tem bolj, ker ie vsa knjižica skoz in skoz praktična, slrokovnja{ko na višku in — kar je za kupca še najvažnejše — zelo poceni. -C Predavanje prof. Mlakarja. Da se še malo poruzvtselinio, predeli nastopi resni postili čas, nam prireja Kal. prosvetno društvo v okvirju prosvetnih večerov v ponedeljek 8. februarja zvečer v veliki dvorani Ljudskega domu predavanje prof. Mlakarja iz Ljubljane. Občinstvu priporočamo, da si nabavi vstopnico že v predprodaji v upravi Slovenca , Cankarjeva ulica 4. •Cr Vojaška uprava razglaša, du potrebuje približno 20.000 kv. metrov zemljišču za razne potrebe in eventuelne zgradbe. Zemljišče mora biti tik ob mestu ali vsaj v neposredni bližini in blizu železniške proge. Do zemljišča morajo biti izpeljana dobra pota, biti mora primerno suho in ne močvirnato. Ponudbe .s točno navedbo lege in cene je poslali ali pa osebno prijaviti pri komandi 30. pe*-polka. Dečkov trg, do G. februarja. ss Preilstojništvo mestno policije zadnjič opozarja lastnike motornih vozil, da vložijo prijave zaradi evidenčnih tablic pri predstojnišlvu, ker se no bodo izdale evidenčne tablice onim lastnikom, ki lo prijavo opuste. ■& Rokodelska obrtna zadruga ima svoj redni letni občni zbor v smislu pravil v nedeljo 14. febru- ; arja ob 8 dopoldne v društvenem lokulu v hotelu »Pri pošti . -0" Borza dela ima ua razpolago delo zu 3 hlapce h goveji živini, za 2 hlapca za konje, 1 mizarja, 1 strojevodjo in za 9 vajencev in sicer: za 4 mizarske, 2 čevljarska, 2 pekovska in 1 kolurja. — Nadalje je delo za 1 kmečko deklo, 1 likarico, 1 natakarico, 1 kuharico, 1 hotelsko kuharico in 1 služkinjo. Cs Novo Celje. Iz bolnišnice za duševue bolezni je v sredo pobegnil bolnik Stollecker Karel iz Konjic, St Nočno lekarniško službo ima v prihodnjem tednu od sobote naprej do vključno petka 12. februarja lekarna »Pri križne: v palači Ljudske posojilnice na Kralja Petra cesti. Trbovlje »Kolkovauje«. Na tozadevno notico v .Slovencu« odgovarja »Jutro :, da ne gre toliko za različne mere pri kolkovanju in poučevanje veronauka, ampak za mojo osebo ' ~ 1 • • • ^ Pri tem trdi neresnico, du se nisem priložil na pristojno oblast, ampak ?e zatekel k pobiranju potlpisov Res pa je ravno nasprotno, če so tudi ! starši sami zbrali toliko podpisov, ni moja, ampak ! njihova zadeva, ki pa je nekaterim zelo neljuba, i Kadar bom lahko o celi stvari napisal vso resnico, ! se boni še oglasil. — J. Žniavc. Ptui Klavirski koncert. V pelek 12. februarja priredi znani zagrebški virtuoz Pelar Dumieič v dvorani Glasbene Matice klavirski koncert. Že dve leti nismo imeli prilike slišati v Ptuju takeg koncerta in radi tega bo našemu občinstvu ta koncert prav dobrodošel. sss Neiarnu grožnja s pištolo. 24 letni L. P. iz ' ptujske okolice nima orožnega lista in je vendar nosil s seboj pištolo. Tako je nekega dne v hiši vi-ničarke Miki. kjer je bilo večje število ljudi navzočih, dvakrat ustrelil iz gole razposajenosti. Projek-i lili so obtičali v steni in le srečnemu slučaju se je zahvaliti, da niso krogle nikogar zadele. Pri neki drugi priliki so je spravil s pištolo na Jakoba Pucka, posestnika v Smolincih, kateremu je grozil, da • ga bo ustrelil, vendar se je tudi ta izmotal iz niuč-i nega položaja in pobegnil. Orožništvo zasleduje razgrajača, vendar dosedaj brezuspešno, ker se spretno skriva. Trebnfe Na Svečnico popoldne je priredilo naše Prosvetno društvo v svojem Domu tamburašiki in pevski koncert. Ljubitelji glas.be eo se vabilu z veseljem odzvali; kajti koncerti se ne prirejajo vsak dan. Na sporedu, ki je vseboval 24 komadov, smo imeli priliko prisluhniti umetnosti domačih in tujih umetnikov (Vodopivec, Vilhnr, Foerstcr. Verdi, StrauG, Becucci, Liszt itd.). Občinstvu so najbolj ugajale narodne pesmi, ki sta jih izvajala skupno lamburaški in pevski zbor (Polje, Jurij Benko, Kdor hoče žaba bit', Marko skače itd.). Za konec pa s.mo še videli in slišali »Taka so naša dekleta-«, igro s petjem v enem dejanju. Ka; takega naš Dom še ni slišal. Poplačan je bil trud naše požrtvovalne mladine, ki je nešteto ur porabila za težko delo. Največ zaslug pa ima pri tem naš gosp. kaplan Blažič, ki je s svojim vsestranskim glasbenim znanjem in z veliko ljubeznijo do uincinosli pokazal, kaj je mogoče v kratkem času narediti, /a ta koncert smo mu iz srca hvaležni Sam je tudi priredil skoraj vse komade, ki so bili izvajani. Strokovno kritiko prepuščamo drugim, ki so za 'o poklicani. Med občinstvom smo opazili tudi več odličnih oseb, med njimi gosp. prošla dr. Čerina in gosp. kanonika Feriančiča. zna ega glasbenika, ''o je v zadnjih letih drugi tamburaški koncert v Sloveniji. Prvega je priredil isti gospod na Vrhniki. V nedeljo (31. januarjaj pa smo imeli v Domu misijonsko razstavo. Ljudje so z velikim zanimanjem otflodovali razne predmete, orodje in orožje iz Afrike, Indije in Kine. Popoldne ob 3 pa je predaval uni>. prof. dr. Lainbcrt Ehrlich. Njegov govor je z velikim zadovoljstvom poslušala polna dvorana občinstva, saj sc je videlo, da govori strokovnjak v poznanju narodov, Ribnica Čini krajši predpust, tem več porok la shiri rek se uresničuje tudi v našem slovečem trgu. Dne 3. t. m. smo zopet obhajali dve poroki. Ob 5 zjutraj stu se vzela gosp. Fran Heglar, sobni slikar iz Kukovega in gdč. Marija Hočevar, služkinja v Go-ričivasi 39. — Istega dne sla bila ob sv. maši poročena gosp. Arko Janez iz Kola 2 in gdč. Koza-lija Šile iz Juijevice 8. Obilo sreče! Zaprte so naše šole in sicer za celi teden zaradi razkuženja, pa ne od kakšnih zlih duhov ali podobno, ampak od bacilov škrlatinke, ki se je med našo otročadjo pojavila. Naši invalidi so imeli občni zbor svoje tukajšnje kiajevne organizacije in so sklenili jako umestno resolucijo na osrednji odbor Invalidske zveze v Belgradu. V tej resoluciji predlagajo iz-premembo invalidskega zakona iz leta 1929 v lem smislu: 1. da se vsi po sedanjem zakonu reducirani 20—.25% invalidi zopet zaščitijo; 2. da se baza nad 120 Din davčnega cenzusa, ki sedaj velja kot merilo zr invalidsko pokojnino, sploh ukine ter se pokojnine priznajo vsem žrtvam vojne brez izjeme, ker je lc to edino pravično. Davčni census 120 Din pa sploh ni pravo merilo bogastva, ker ni vsak bogat, komur je visoki davek odmerjen; 3. vsem invalidom s 50% nesposobnosti naj se prizna dodatek k pokonini kakor onim s 60%; 4. vojnim vdovam naj se pokojnina zviša ter se jim izda pravica vožnje kakor invalidom; 5. vojaški invalidi naj se zaščitijo skupno z vojnoinvalid- ! skiin zakonom; 6. zamudni roki za pritožbe po sedanjem zakonu naj sc v toliko odpravijo, da bodo prizadeti mogli ponovno rekurirati in se dati pregledati ter zaščititi. — Slovenski delegati za invalidski kongres, ki bo 28. februarja v Belgradu, naj te zahteve in želje odločno zahtevajo. Krem*' Koliko živine so pok'a!i v kranjskem in tržiškem okraju. Osem kraniskih mesarjev je v lelu 1931 zaklalo: 718 govedi, 329 telet, 519 prašičev in 5 kozličev. — Mesarji v okolišu kranjskega sodnega okraja — 19 po številu — od katerih 1 je v j občini Predoslie, 3 v občini Stražišče, 2 v občini Naklo, 4 v občini Preddvor, 3 v občini Šenčur, 1 v občini Kr;?e, 1 v občini Smlednik in 4 v občini Cerklje, pa so poklali: 13 bikov, 131 volov, 230 krav, 142 telic, (;t>7 telet, 1300 prašičev, 275 ovac in 32 kozličev. l"o meso se pa nc konzumira samo na deželi, mai več ga veliko pokupijo zlasti kranjski in tržiški mesarji. — V Tržiču, v mestu samem brez okolice, je 8 me=arjev. Ti so zaklali: 10 bikov, 326 volov, 126 krav, 36 lelic, 585 telet, 35S prašičev, 201 ovco in 12 kozličev. — Tisti, ki imajo vsestranski vpogled v razne številke, ki (io-1 vore o pohabi pijače, o mesu in tobaku, pravijo, da prebivalci obeh okra;cv s Kraniem in Tržičem vred veliko pojedo, še več pa popijejo in pokade. Sltolia Lokn Francosko predavanje priredi krožek priia-teljev Francije v pelek 5. t. m. ob o zvečer v Gasilskem domu v Školji I oki Predava s pomočjo skiopličnih slik gosp. V e y , profesor francoščine na ljubljanski univerei »o študentovskem življenju v Franciji«. Vstopnine ni. Vsi prijatelji francoščine iskreno vablieni. Poročili str, med drugimi tudi gdč. Julka Ravnihar iz Sp trga in Minka H a r t m a n iz Suhe, obe iz uglednih družin. Ker sta bili vneti članici v naših organizacijah, jima je društveni pevski zbor priredil lep: podoknici. Bilo srečno! Hnlo' »Cigani" pridejo! Kam? V Društveni dom na pustno nedeljo zvečer. Gledališka družina se že dolgo nanje pripravlja in je za njihov sprejem nap'os;la k sodelovanju svoje najboljše plare in nove moči. To bo smeha! Zato za takrat vsi v Drujtveni dom! Laš^o Mejaši ceste, ki je bila lansko leto asfalt1 rana smo prejeli pred kratkim od mestne ob, ine račune za prispevek k asfaltiranju cesl. Ti računi so zelo visoki, za nekatere do zneska 15.000 Din, to je za lastnika ob cesti od vsakega metra dolžine po 72 Din. Lansko leto, ko so občinski o"etje določali prispevke piivatnikov-me ašev, sc je govorilo, da se bo ta znesek plačal v teku deselih let. Občirski odbor pa je baje sklenil, da sc mora la znesek plačati v teku pet let. Sedaj smo pa prejeli račune v takojšnje plačilo. Govori sc, 'la je temu krivo lo, ker banski upravi ni bil predložen sklep seje da se omenjeni prispevek lahko plača v petih letih. Javnost bi vsekakor želela vedsti, kaj je s to zadevo da nc bo nepotrebnih ugibanj in govoric. Ali prizadeti lahko plačajo določeni prispevek v petih letih ali ga pa morajo takoj plačati, kar je za mnoge v teh časih nemogoče. plahtali, tega Vam ni treba mislili. Imam prakso... ! Iie, he ... imam praksolt Job je širil oči v skrajnem začudenju. Opiral je dlani ob kolena in strmel gospodu poslancu v obraz. « -Ne razjezite se, gospod poslanec... a zdi s mi. da zdaj sami govorite nekako mistično in j megleno... Vaš kazalec... ne, gospod poslanec, j ne razumem Vas .. .« Tiho hahljanju Pompllijevo se je izpreminjalo polagoma v glasnejši smeli. Telo se mu je stre--alo v jednakomernem taktu, kakor bi ga suvala za hrbtom nevidna roka. »Dražeslni sle, gospod Mrmolja... Kakšna nedolžnost... kakšno čarobno hinavstvo! Vi ste ustvarjeni minister!... A zdaj sva sama, — zdaj js lo popolnoma nepotrebno. Pred menoj se ni ireba skrivati, J;v- vem čisto natanko, kako se prepričanja kupujejo in prodajajo. Svoje na priliko sem menjal že štirikrat. To je jako dobro, človek se čuti nekako prerojenega... Toda vrniva se k stvari... Koliko bi radi zanj? Odkrito Vam povem, da nisem za zdaj v nikakih zadregah. Prepričanla so dandanes jako poceni. Dobe se c. 16 za blagohoten smehljaj, podarjen na pravem nie-iu in o pravem trenutku. Sploh opažamo, da je prišlo lo blago že precej iz mode...«; Mrmolja je skočil s fotelja. Ali zn liogn. gospod poslanec, — Jaz ne pro-liaiam svojega prepričanja. Nikakor ne. Moje prepričanje ni n!ki ičimjem?... Dragi moj, ne prenaglite se v svoiiti besedah. To bi Vam lahko škodovalo... Jaz nimam nikakes« prepričanja; zn nekaj Unij s^m zastavil celo svoje. Tudi ko bi ga ime! pri roki. ne mogel bi Vam postreči z njim. Rabim ga v nedeljo n;t volilnem shodu ... Najin razgovor je potemtakem brez pravega namena in zdi se mi, da si nimava povedati ničesar več. Vzel je v roke časopis ter se navidezno zamislil vanj. Mrmolja ga je gledal nekaj časa od strani; naposled je zamahnil z roko ter se poslovil . . . Glava mu je postajala težka; bridkost je za-temnila njegov pogled in ves svet se mu je zdel dolgočasni in ZOpern. Na mostu je vzdihnil in obstal. Obhajale so ga bolne misli, katerim pn se kot obče spoštovan in soliden človek ni udal. Odklanjal je samomor že zaradi noprij.-zuih govoric in razžalilvih ugibanj po smrti. Vrhu tega se je spominjal, da so pisali proti samomoru najboljši filozofi sedanje in pretekle dobe. Nervozen, žalosten in utrujen se je napravil v uredništvo »Resnice«. Spotoma je sestavljal primeren inserat, ki bi diskretno in razločno ob jedilom opozoril občinstvo na izgubljeno stvar. Bal se Je, da ne bi vzbudil pri tem ali onem kakega napačnega mnenja in da bi se po nepotrebnem ne blamiral. Zakaj naravno je, da mu je bilo mnogo ležeče na časti in na ugledu; poslednjega negujejo skrbno in nežno celo ljudje, ki nimajo nikakega prepričanja, niti broširanega ne. Uredniška soba so mu je zazdela na prvi pogled prazna; naposled je zapazil v nekem kotu med knjigami in papirji suho postavo Ambroža Košute, sourednika za idealni del. Mrmolja je pozdravil, Košuta ie sedel mirno na svojem stolu. Mrmolja je znknšltel. Košuta se niti ganil ni. Mrmolja je zakričal. Koluta je dvignil glavo... Dvoje Čmernih oči j se je uprlo v Joba, obraz je bil sivkast, kakor pokrit z debelo plastjo prahu, in rdeči lasje so ležali zaspano na nizkem čelu. Rad bi naznanil v Vašem listu, gospod urednik. da sem po nesreči izgubil svoje prepričanje . ..« »V uprnvnišlvo!«- »Ne, gospod urednik, — stvar je nenavadno važna in zato bi želel, da bi vtaknili med domače novice nekako notico ...« »O čem?« »O mojem prepričanju.« Košuta se je popraskal pod nosom. Razložite mi Vi, — kakšno reč pa si prav za prav predstavljate [kmI Io nenavadno besedo? Mrmolja ga je pogledal. »Da, kakšen vrag je to, — prepričanje?« »Ali tega Vam ne moreni razlagati, gospod urednik. Res ne. Nisem so učil logike in zalo no znam definirati... Prepričanje?... Prepričanje?! ... To je lako neka stvar. . ljudje jo imajo pri sebi, kadar jo rabijo... Gospod Pompilij Streha pravi, da je prišlo iz mode in moj prijatelj Sem-pronij je imenuje cel6 smešno fosilljo... Moje, recimo, je bilo vezano v zeleno usnje, med tem ko je Sempronijevo sam6 broširano... Nekateri imajo samo platnice, jako krasne platnice, — profesor Pankracij Mulva celo zlatom vdelane, — in vendar so sam6 platnice... Resnično, jaz ne znam definirati... Košuta se. je zamislil. »Prepričanje ... prepričanje ... Naposled je vstal, stopil k polici ter odprl ogromen leksikon... Čital je nekaj časa. stresal z glavo ter se obrnil k Mrmolji. »Odkod pa ste dobili svoje prepričanje? Ali sle ga ukradli? »Ne, ne... zn Boga... čemu bi ga bil ravno 11 k riti .. .'?<: »Hm... kdo v6 vsekakor, — Vaša stvar ni popolnoma čedna .. .< Ali prosim Vas, — česa me dolŽite?, Košuta je zmajal z rameni. »Torej, — napišite notico... Nazadnje, — kaj pa je togo treba?... Jaz nisem videl nikdar ui-knkega prepričanja in kljub temu izhajam pošteno. Moji članki so naravnost ženijalni, — brez samohvale. Tako sodi publikum... Kakor se vidi, ne spadata v moderno družbo — Vi s svojimi zastarelimi pojmi... A lo ie VaSa reč; — kakšno notico kocete? Mrmolja je stisnil ustna, pogledal skozi okno ter pomislil. No. —■ kakšno notico! — Zapišite: — neki človek, — obče spoštovan in soliden človek — je izgubil 21. t m. svoje prepričanje. Vezano je v zeleno usnje in še jako dobro ohranjeno. Če je kdo morda naletel nanj, naj ga vrne. Nagrada po dogovoru. Naslov pove iz prijaznosti uredništvo. Pero je praskalo po papirju in Mrmolja je umolknil. Ob zadnjih njegovih besedah jo stopil v sobo glavni urednik. Siekel je suknjo, pogladil h dolgo, spoštljivo brado, vzel v roko kup papirjev ler sel molče za mizo. Ko mu je razložil Košuta stvar o prepričanju, nakremžii jo obraz ter se ozrl mimogrede in nekako radovedno na Jolm. lzpregovoril ni besedice.. Samo še kratko opombo. Mrmolja ni našel svojega prepričanja. Na poziv Resnice-, se je oglasilo brez števila nepoštenih ljudij; pohlepni obljubljene nagrade so prinašali različne neumnosti: — svoju malovredna in od večnega prehajanju iz roke v roko do cela obrabljena prepričanja, bedaste predsodke, petkrajcorska javna mnenja itd. Nekdo mu jo poslal celo zvezek rdeče vezanega Bildeckerja... Naravno je, da si Mnno-lju z vsem tem ni mogel opomočl. od težke žalosti in bridkosti je hiral, njegova lica so upadla in zdravniki so v kratkem času obupali nad njim. Umrl jc o hv. Treh kraljih in krasni pogreb jn pričal o njegovi splotni priljubljenosti. •. VELIKI VPOR V INDIJI Iz Indijo prihajajo k nam poročila o uporih domačinov proti Angležem. Zgodovina pa nam pripoveduje, dn so Angleži teh pojavov v svoji najbogatejši koloniji vajeni, saj jo to dežela največjega bogastva in največje revščine, dom vina velikih modrijanov in pesnikov na eni ter strašne duševne zaostalosti na drugi strani in še dandanes pozorišče najslrastnejših verskih bojev med brahinani, ki ; h je nad 200 milijonov in fanatičnimi mohamedani, ki jih je v Indiji okoli sedemdeset milijonov. Vzroki uporov so najrazličnejši. In vzroki največjega indijskega upora so bili n. ipr. z lojem namazane patrone! Nad sto let je vladala Indijo t.zv. Vzhodno indijska družba, ki je bila odgovarna angleškemu kralju. Da je obvladovala deželo, se je posluževala deloma angleških vojakov, deloma pa je sestavljala svojo armado iz bojevitih plemen brahmanov in mohamedanov. Pod vodstvom angleških oficirjev so tako mešani polki dosegli sijajne uspehe, a polnega zaupanja vendarle niso vedno zaslužili. Posebno slabo za oblast indijske družbe je postalo preveliko zaupanje domačim polkom, ki se ja pokazalo v tem, da je bilo za časa lorda Dalhousa I. 1856 v indijski armadi 238.000 domačinov ;n 45.000 Angležev, za časa velikega upora 1. 1927. pa se je to nezdravo razmerje še mnogo bolj poslabšalo. Del armade se je indijski družbi uprl že I. 1764. Upor so zadušili s topovi. L. 1806 je družina Treppoo Sultan povzročila nevaren upor v Ve-lore, a ga je Gillespie še pravočasno udušil s svojimi dragonci. L. 1844 se je po strahotah afganske vojne uprlo kar sedem polkov sestavljenih iz domačinov. Vzroki uporov so bile resnične in izmišljene krivice. Že tedaj je lord Ellenborougii večkrat 6varil, da je edina velika nevarnost, ki pre!i britanskemu imperiju, upor indijske domače armade., L. 1853, na predvečer velikega upora, jo pisal Sir Charles Napier v The Times«, da grozi silna nevarnost Angležem v Indiji od strani bengalske domače armade. Nasprotstvo med lomačiai in Angleži se poglablja in se širi po vsej deželi. Oblasti svari in opozarja, da naj store svojo dolžnr.-!. To svarilo pa ni nič zaleglo in posledice so bil-.; strašne. Vzroki upora so bili različni. Eden od :ijih je obstojal v lem, da vojaki-najemniki niso imeli ravno lahkega položaja. Nekoč so vživali najrazličnejše ugodnosti in predpravice. A te jim je indijska družba sčasoma skrčila in zmanjšala njihovo plačo. Najemniki, ki so morali proti skromni odškodnini sami kupiti konja in opravo, so bili do malega vsi zadolženi in so le čakali prilike obračunati z režimom in uničiti upnike in dolžne knjige. Velika napaka tedanje indijske uprave je bila, da ni dovolj upoštevala verskih in socijalnih prilik ter čustvovanja domačinov-vojakov. Tudi pri poveljstvu ni bilo vse v redu in od 73 upornih polkov so naknadno našli le štiri polkovnike, ki so bili vredni novega zaupanja. Indijska družba > toda j anektirala nekatere indijske pokrajine med njimi kraljestvo Oudh ter ni dovoljevala več, da bi adaptirani sinovi smeli postati prestolonasledniki. To ter mnoge druge naredbe — tudi humanitarne in sanitarne — so vzbudile med indijskimi princi in narodom veliko nezadovoljstvo in vznemirjenje in indijska družba si je nakopala sovraštvo krutega in daleč proslulega adoptiranega sina vladarja kraljestva Oudh, Nana Sahiba. Največ na-eprotstva med Indijci pa je vzbudila prepoved sežiganja vdov, detomorilstva, dalje smrtne obsodbe Indijcev za velike zločine ter naredbe, da se smejo vdove poročiti, da smejo misijonarji svobodno širiti kristjanstvo po Indiji. Kar je vlada ukrenila v iprid bralimanom, je žalilo mohamedane in na- »Zeleni teden«. V Berlinu so v nedeljo otvorili tako zvani »Zeleni teden« — veliko razstavo lovskih trofej iz lanskega leta in predmetov, ki so v zvezi z lovom. Zastopane so skoraj vse države. Iz •Jugoslavije je razstavljena med drugim glava štiriletnega srnjaka z nenavadnim rogovjem. Ima 11 zelo nepravilno razvitih rožičkov. sprotno. Poleg tega je obstojalo prerokovanje, da bodo Angleži vladali le sto let v Indiji. Ves'j o neuspehih Angležev v Perziji, na Krimu in v Afganistanu so, silno pretirane seveda, liitro razširjale in podžigale uporne duhove. Iskra uporu pa so bile, kakor sem že uvo-doma omenil z lojem namazano patrone. Zelo značilno za versko mišljenje in fanatizem Indijcev, ki do danes ni mnogo izgubil na svoji sili; značilno pa ludi za neodpustljivo preziranje in deloma nevednost angleških oblasti. Te so tedaj uvedle namreč nove puške, katerih patrone so bile namazane /. lojeni. Loj pa je mast goveda in prašičev, — obe vrsti živali so pravovernemu in fanatičnemu brah-nianti in mohamedanu —• anatoma! Lahko je bilo agitatorjem prepričati domačega vojaka, da su pa-Irone namazane z mastjo živali, ki so enim vernikom deloma svete, drugim pa prepovedane. Dolžili so angleške oblasti, da hočejo pravoverne brali-mane in mohamedane s tem, da bi rabili lojene patrone, napraviti nemogoče med svojimi verskimi pripadniki in jih pokristjaniti. Naivni Angleži se niti potrudili niso, da bi začeli mazali krogle z gosjo ali ovčjo mastjo. Agitatorjem pa je hitro širjenje misijonov še bolje služilo, da so navedeno s um njo utrjevali v lahkovernih orijentalcih. Posledice so se kmalu pokazale. Vojaki so se branili prijemati in ijporabljati nove patrone, ker so jim od vseh strani grozili, da bodo izključeni iz kaste, če bodo rabili predmete, ki so mazanj z prokle:o mastjo. Istočasno pa so se bliskoma začeli širili preko silnih pokrajin skrivnostni, mali kapatis, koščki opresnega kruha, kakršen je bil znan že v času upora v Velore 1.1806. Čudovito hitro je brzel ta signal ed vasi do vasi, od pokrajine do pokrajine in z njim je naraščalo razburjenje ljudstva. Sredi januarja 1875 se je uprlo vojaštvo v Barakpurju blizu Kailkute. Balo se je onečfščenja z novimi patronami in le previdnemu nastopu generala IIearseya se je bilo zahvaliti, da se ni zgodilo kaj hujšega; pozneje se je izrazil o svojem položaju z besedami: oživeli smo v Barakpurju na mini, ki je morala vsak tremotek eksplodirati". Prav kmalu na to se je uprl 19. poJk in vojak Pandi, pijan navdušenja, je ustrelil adjutanta :n hujekal vojake drugih polkov k nepokorščini. Angleži so postopali skrajno previdno in so uporni polk razpustili. Najbližji polk belili vojakov jo bil od^ Kalkute oddaljen 700 km. In indska vlada je začela klicati na pomoč polke iz Burme. Predno pa se je generalni guverner Indije lord Canning dobro zavedel o pomenu teh in drugih uporov ter jih poizkusil zatreti, so dospele vesti, da so uporniki zavzeli Delhi in da so se polki v Meerutu uprli. (Nadaljevanje sledi.) »Železna fronta« se imenuje nova organizacija za čuvanje republikanskega sistema v Nemčiji. Zadnjo nedeljo je nova organizacija imela v Berlinu zborovanje iti obhod, ki se ga je udeležilo na stoti- soče pristašev. Sv* oče in Rusija Dramaturg I. Surgočov je priobčil v novoletni številki pariškega »Vozroždenija« zanimivo pismo iz Rima, iz katerega posnemamo sledeče: »Dragi prijatelj,: — mi je bilo rečeno, in zagotavljam vas, da sem lo zvedel iz najbolj zanesljivega vira, — »če vidimo prav zdaj, v teh ne- Po zmagovitih bojih v Mandžuriji so Japonci pričeli ogrožati glavno mesto Nanking in na jugu važno trgovsko pristanišče Kanton. Na sliki zgoraj: Starodavna vrata ob vhodu v mesto Nanking ki so poleg drugih znamenitosti postale žrtev bombardiranja glavnega mesta. — Spodaj: Kitajske čete odhajajo iz Nankinga na bojišče. Žrtve Srbije v svetovni volni Pariški »Temps:: poroča o žrtvah Srbije v svetovni vojni: Srbija je avgusta 191-1 mobilizirala 589.500 ljudi. Septembra je imela pod orožjem 532.710 vojakov, novembra istega leta 572.120 vojakov. Padlo in vsled dobljenih ran je umrlo: leta 1914 58.842 vojakov, leta 1915 150.000 (umik preko albanskih gora); leta 1916 7208; leta 1917 2270 in 7000 leta 1918, skupaj 292.340. K temu številu je treba prišteti še 77.278 mož, ki so umrli za časa umika preko Albanije in je srbska vojska izgubila skupaj 369.818 vojakov, to je polovica vseh mobiliziranih moških. znosno težkih letih na prestolu sv. Pelra nadpa-stirja, ki izvrstno obvlada ruščino, ne smemo dvomiti, da je tako hotela Božja previdnost. Pripomniti vam moram, da jc Njegova Svetost bil zelo dolgo za nuncija v Varšavi in v lem času vzljubil Rusijo, njen jezik in književnost. Zato prodira papežev pogled na slehernem področju, v kolikor se nanaša na ležko bolezen vaše domovine, dalje in globlje kakor pogled večine najbolj uglednih in duhovitih Evropskih politikov. Vi želite dejanske dokaze? Poslušajte. V Vatikanu so pripravljeni na vse, celo na revolucijo v Italiji. Lanskega novembra se je prvič sestal odbor iz uglednih cerkvenih in posvetnih dostojanstvenikov, ki je razpravljal o tej možnosti in o potrebnih ukrepih. Eden izmed odbornikov, dobro znani železniški strokovnjak in po vojni predsednik nekega mednarodnega opazo- valnega organa na Nemškem, je zamudil sejo in dospel v Rim šele prihodnji dan. Kardinal, ki vodi vatikanske finance, ga je sprejel na kolodvoru in prihodnjega dne je bil strokovnjak s soprogo sprejet v audienco pri papežu. Razgovor je trajal nad eno uro. Pripomniti je, da se šteje ta izvedenec med zmerne republikance in je veren katolik. Pred teti je moral kot državni uradnik vpoštevati nazore onih veljakov, ki so pristaši čim živahnejše trgovine s sovjeti, češ, da jamči njih dolgotrajnost za nadaljnji obstanek. Boljševiki so dolgo vabili strokovnjaka v Moskvo, in naposled se jim je to posrečilo. Obiskal je Moskvo, kjer so ga sijajno sprejeli, in od tedaj je redno priporočal poglobitev stikov s sovjeti... Ko je podelil papež temu dostojanstveniku svoj blagoslov in pripomnil, da ga veseli videti Cerkvi zvestega uglednega Francoza, je občutil slednji, da ponekod nasprotuje njegovo delovanje v prilog so v je lom katoliškemu verskemu prepričanju, ter papeža vprašal, kaj misli o bodočnosti sovjetske vlade? Sv. oče je takoj odgovoril, da pomeni sovjetska oblast veliko zlo, ter se razvnel kot da bi mu nehote razdražil obiskovalec skelečo rano. »Zdaj,« je rekel dobesedno, »ne sme več noben vernik dvomiti o tem, da je napovedala sovjetslia vlada neizprosno vojno vsem veroizpovedim brez razlike: katolištvu in pravoslavju, muslimanstvu in židostvu.c Sv. oče je navedel v potrdilo svoje mieli sledeč dogodek: Neki ilaljanski vojni oddelek jo pred meseci prvič dospel v Kufro, najbolj oddaljen clrraj Tripolitanije, kjer še nikoli niso videli domačini evropske vojake. Katoliški duhovnik, ki ja spremljal vojaštvo, je poročal v Vatikan, da so bile sovjetske tiskovine prvo, kar so srečali Italijani v Kufri. Vatikan je dobro poučen o ruskih razmerah in položaju sovjetske vlade. Podatki, ki so Vatikanu na razpolago, ne odgovarjajo onim slabim poročilom iz Rusije, ki jih prinaša evropski tisk, temveč jih daleč presegajo. Nobeno glasilo katerihkoli najbolj ogorčenih sovražnikov boljševikov ni v stanju predočiti groze, ki vlada na Ruskem. — »Zalo,« je sklenil sv. oče, »stori vsaka vlada, ki naveže stike z boljševiki, največji greh.« Sprejel dostojanstvenik je ugovarjal, češ, da je to izven vsakega dvoma z verskega stališča. A politično stališče veli vpoštevati dolgotrajnost sovjetske vlade, ki se mora smatrali za dokaz njene stalnosti. Iz tega razloga mora Evropa, hočeš, nočeš, poglobili slike z boljševiki. Toda sv. oče je razburjeno odgovoril, da ne nudi dolgotrajnost političnih razmer nobenega dokaza za njih večen obstanek. Poročila, ki jih ima Vatikan, dokazujejo, da so dnevi sovjetske oblasti že šteti. Dostojanstvenik je odvrnil, da je bil osebno na Ruskem in se imel priliko prepričati o ulrjenosti sovjetske oblasti. Na to ga je sv. oče vprašal, ali obvlada ruščino? Dobil je negativen odgovor in pristavil, da dokazujejo ti osebni vtisi zopet isto: boljševiki izvrstno razumejo prepričati vse ugledne obiskovalce o njih močnosti in v to svrho se ne bojijo izdatkov pri sprejemu. »Ponavljam vam,« je sklenil sv. oče, »da naredijo vse evropske vlade, ki so navezale stike z boljševiki, poleg velikega greha tudi usodno politično napako, ki jih bo utegnila jako drago stati. Kajti stalno moramo biti pripravljeni na najpomembnejše dogodke... Profesor je pri izpitu postavil kandidatu vprašanje. Kaudidat molči... Profesor: »Zdi se mi, da vam moje vprašanje dela težave?« Kandidat: »Vprašanje ne, pač pa odgovor.- V starodavnih časih: Grem na lov. Priljubljeni izgovori mož, če hočejo pusditi žene same doma V vifeikom srednjem veku: Odhajam na vojno. V sedanjosti: Oprosti, imam zelo važno sejo. Reg. hranilnice in Naše denarstvo jc preneslo krizo, ki je posebno akutno nastopita na denarnem trgu v jeseni lani, brez posebnih pretresi,jajev. Tako banke kakor regulativn« hranilnice, posebno pa zadruge, so bile sicer priujoranc poseči po samopomoči, vendar niso izgubilo dosti vlog. Pred nami ji? statistika vlog regulativnih hranilnic v preteklem letu. Obenem s temi podatki podajamo tudi nekaj primerjav za prejšnja Jeta. Zadnja leta je bilo gibanje vlog sledeče po stanju konec lela 1927 728.8 milij. Din 1928 860.(1 milij. Din 1929 1025.0 milij. Din 1930 1182.1 milij Din Prirastek novih vlog je bil v 1. 1927., 1928. in 1929. znatno večji kot pu so znašale kapitalizirane obresti. Tako je znašal prirastek vlog v 1. 1929. 108.0 milij. Din, dočim so znašale istočasno kapita-lizirane obresti 52 milij. Din. V 1. 1930. pa smo opazili, da je prirastek ostal na višini 1. 1929, (ločim jc bilo k&pitaliziranih obresti 1.2 milij. Din več kot prejšnje leto. L. 1930. namreč jc prenehal veliki prirastek vlog regulativnih hranilnic. Če izvzamemo banovinski regulativni hranilnici, je znašal prirastek vlog pri vseh ostalih hranilnicah 90 milij. Din, docim sla obe banovinski hranilnici (v Ljubljani in Mariboru s podružnico v Celju) zabeležili dvig vlog za 67.1 milij. Din. S tem so v letu 1930. znašale vloge pri bnnovinsldh hranilnicah 211.4, pri ostalih regulativnih hranilnicah pa 970.7 milij. Din. Kakor smo že omenili, kaže slabše naraščanje vlog na občutno gospodarsko krizo, ki se je začela že v 1. 1930. Še bolj zanimivo pa je gibanje vlog v 1. 1981. Podatki kažejo, da je prirastek bil zabeležen le v prvi polovici leta, docim so v tretjem četrtletju lani prevladovali dvigi, kar se je zgodilo tudi v zadnjem četrtletju preteklega leta. Kakor kažejo podatki za 31. december 1931 (brez kapitaliziranih obresti), je sedaj stanje le malo višje kot 31. marca lani. V teku celega leta 1931. je znašal čisti prirastek vlog (brez kapitaliziranih obresti) le 23.5 milij. Din in še lo le radi ugodnejših uspehov prve polovice leta. Prirastek 1. 1031. je le malo večji kot petina prirastka v letu 1930. V naslednjem podajamo statistiko gibanja hranilnih vlog na knjižice in tekoče račune pri 29 re-guiativ. hranilnicah v Sloveniji (vse v milij. Din): Velcsejem v Bruslju. Velesejem v Brulju se bo vršil od 6. do 20. aprila t. 1. Na lanskem XII. velesejmu v Bruslju je razstavilo 2502 tvrdki iz 22 držav. Letos, navzlic krizi ali pa ravno zaradi krize, prekaša število doslej prijavljenih tvrdk ono lanskega leta ob istem času. Na velesejmu bodo zastopane vse industrijske panoge, predvsem belo tekstilno blago, pohištvo, steklenimi, porcelan, igrače, elektrotehnika in mehanika. Razstavljale! bodo grupirani tako, da bo omogočen jasen in točen pregled vseli strok iu izdelkov. Na podlagi sejmske legitimacije, katere izdaja Urad velesejma v Bruslju, dobe razstavljale!, ozir. posetniki brezplačni belgijski vizum. Informacije daje belgijski konzulat v Ljubljani. Iz statistike naše zunanje trgovine. Sedaj je objavljena tudi statistika naše zunanje trgovine po gr.upaciji med narodnega imenovanja blaga. Iz te .statistike je razvidno, da jc znašal uvoz po sl^upi-nah y odstotkih (v oklepajih podatki za 1. 1930.): živa živina 0.0(1 (0.38), hranila in pijače 8.25 (8.34), širovine in pollabrikati 17.35 (18.49), fabrikati 74.0 (72.70), zlato, srebro itd. 0.18 (0.09). Izvoz pa je bil naslednji: živa živina 15.43 (13 02), hranila in pijače 35.31 (36.58), sirovine in pollabrikati 41.99 (42.77), fabrikati 7.27 (7.02). Uvoz fabrikatov je torej dosegel v 1. 1931. rekordno številko, ki kaže, da naša industrializacija ni uspela vsaj kolikor toliko znižati uvoz. Borza Dne 4. februarja 1982. Denar V današnjem deviznem prometu so tečaji ostali v glavnem neizprernenjeni. Promet je bil znaten, posebno v devizah Newyork in Curih. Vse zaključene devize je dala Narodna banka. Ljubljana. Amsterdam 2263.54—2274.90, Berlin 1330.31 -1341.11, Bruselj 788.74—787.68, Curih 1096.15—1101.65, London 193.48—195.08, Ne\vyork kabel 5020.47—5648.73, ček 5598.47 —5626.73. Pariz 221,25-222.37, Praga 166.40—167.35, Trst 288.36 —200.76. Zagreb. Amsterdam 2263.54 —2274.00, Bruselj 783.74-787.68, London 193.48 195.08. Milan 288.86 —290.76, Nevvvork kabel 5620.47 -5648.73, ček 5598.47—5626.73, Pariz 221.25-222.37, Praga 166.49 —167.35, Curih 1096,15—1101.65. Skupni promet brez kompenzacij 1.7 milij. Belgrad. Amsterdam 2263.54 -227190, Berlin 1330.31—1341.11, Bruselj 783.74—787.08, Curih 1006.15—1101.05, London 193.18—195.08, Nevvvork 5598.77—5626.73, Pariz 221.25-222.37, Praga 166.49 —167.35. Trst 288.36—290.76. Curih. Belgrad 9.05, Pariz 20.185, London 17.68, Ne\vyork 512.75, Bruselj 71.50, Milan 26.35, Madrid 40, Amsterdam 206.50. Berlin 121.55, Stock-holni 00,50, Oslo 96.50, Kopenhageii 97.75, Sofija 3.71. Praga 15.19, Varšava 57.30, Atene 6.55, Carigrad 2.45, Bukarešta 3.05, llelslflgfors 7.80. Dunaj. Dinar notira: valuta 12.50. Vredne tni papirji Na naših borzah je zavladala za državne papirje Živahnejša tendenca in tečaj! so se danes ponovno dvignili. Na ljubljanski borzi je prišlo do enega zaključka v vojni škodi po 260. Živahen je bil promet na belgrajski borzi, kjer jc znašal: proniplna .škoda 1300 kom., februar 1000 kom., inu-.'"c. 300 kom., begi. obv. 364.000, 8% Bler. posojilo 8000 dol., 7% Bler. posojilo 2000 dol. in f% obv. Drž. hip. banke 1000 dol. Nadalje je bilo zaključenih JO kom. delnic Narodne banke. Zagrebška borza pa izkazuje tale promet: vojna škoda 1000 kom., begi. obv. 400.000, 8% Bler. posojilo 4000 dol in 1% Bler. posojilo 2000 dol. Ljubljana. Vojna škoda zaklj. 260, $% Bler. por. ;,;> bi., T/v Bler. pos. 48 bi., Stavbna 40 den., Ruš 123 den. Kagreh. Drž. pap,: 7% .inv. pos. 58—60. vojna š!i<..... k tisa 262 264 (262 265), 2. 254—257 (257, 259), 8/< Bler. pos. 54 55 (54, 54.50), 7% Bler. pos 48—-19.50, 79; pos. Drž. hip. banke 48 den., (J'- begi. obv. 42.50—13 (42.50, 43). Belgrad. Narodna banka zaklj. 1950, 7% inv. pos. 59 den.. agrarji 31 den., vojna škoda 264—265 (261. 200, 260), 2. zaklj. 260, 3. zaklj. 256, 257, 258, »*.'•; brgl, obv. zaklj. 43. 43.25, 43.50, 44. 44.75, 45, •14.50, 8",. Bler, pos. zaklj. 50, 7% Bler. pos. zaklj. 55, 56, T/v pos. Drž. hip. banke zaklj, 51. Dunaj. Poc1on.*savska-jadran. 101.50. \Vie11er Iktnkvereln 11.50. žlvno 80, Aussiger Cheinische i:•■'! .<), Mundus 107.60, Alpine 13.45, Trboveljski! aa.7B, 1980 1931 1. jaiiuarjn 1025.0 1182.1 31. . marca 1043.0 1203.1 30. junija 1078.'.! 1219.8 30. septembra 1098.1 1217.2 31. decembra 1128,9 1205.0 Če prištejemo še kapitaliztrane obresti k stanju z dne 31. decembra 1981, lahko cenimo stanje vlog pri regulativnih hranilnicah konec lanskega leta ua 1260 milij. Din. Vendar pa s tem reguta-tivne hranilnice šo daleč niso dosegle onih vlog ki so jih imele pred vojno. Pomisliti je namreč treba, da so znašale konec letu 1913. vloge pri regulativnih hranilnicah v Sloveniji 191.4 milij. kron, kar bi dalo po ključu 11 Din za krono nekaj nad 2 milijardi Din. Iz tega je razvidno, da so'dosegle hranilne vloge okoli 60% predvojnega stanja. To pomeni, da še daleč nimamo zbranih onih kapitalov, ko smo jih imeli prod vojno, in da lahko odpadejo vsi očitki glede bogastva Slovenije. Dejstvo, da smo Zbrali komaj 60% predvojne višine vlog v regulativnih hranilnicah, kaže,, kako velike kapitalije je izgubilo naše gospodarstvo in katerih doslej še nismo nadomestili z novimi prihranki. Saj je razumljivo, da ne moremo v par povojnih letih zbrati zopet onih kapitalov, katere so nakopičila desetletja pred vojno. Kakor smo že omenili, je akutna denarna kriza zadnjih mesecev preteklega leta škodovala stalnemu razvoju na našem denarnem trgu. Detajlna statistika za 1. 1931. bo pokazala, v katerih predelih Slovenije je bila kriza najbolj občutna. Posebno so prizadeti kraji na bivšem Štajerskem. Tudi zadružna statistika za bivšo Štajersko kaže, da je bilo tam formiranje kapitala počasnejše kot v nekaterih drugih slovenskih krajih. Zalo je bila tudi obrestna mera na Štajerskem višja in kreditne razmere niso bile tako ugodno urejene kot na bivšem Kranjskem. Zanimiva je tudi primera po posameznih zavodih. V drugem četrtletju so hranilne vloge na-rastle pri 15 zavodih, padle pa pri 14, v primeri z začetkom četrtletja. V tretjem četrtletju je število regulativnih hranilnic, ki so zabeležile dvige vlog, padlo na 13, dočim jih je 16 registriralo zmanjšanje. V zadnjem četrtletju preteklega leta pa so narastlo hranilne vloge le še pri devetih hranilnicah, dočim so padle pri 20. Mednarodne tekme v Kranjski gori Žitni trg I j 1 Novi Sad. Koruza bač., ban., gar. kval. 69—71, j bač. oko). Soinbor 71—72, bač., sr. za marec, april, 1 maj 78—82, sr. gar. kval. 70—72, sr. gar. kval. par. Šid 74—75. Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca slabša. Promet: 39 Vagonov. Budimpešta. Tendenca stalna. Promet miren. Pšenica marec 12.13-12.36, zaklj. 12.11- 12.13, maj 12.50—13.05, zaklj. 12.88—12.90, rž marec 13.25— 13.48. zaklj. 13.28-18.29. maj 14-14.10, zaklj. 13.79 —13.80, koruza maj 14.25—14.35, zaklj. 14.32— 14.34. \Vlnmpeg. (Začetni tečaji.) Pšenica maj 63.75, julij 65.25, oktober 66.625. Chicago. (Začetni tečaji.) Pšenica marec 57.25, maj 60.125, julij 60.625, sept. 02.125. koruza maj 40.25, julij 42.375, oves maj 26, julij 25.50. obzornik Fran Ksaver Meško: Črtice Cirilova knji:"nlca 63 zvezek. Petero črtic na videz ln ime tako različnih: •■>N|iva , .črna smrt«, -Drama izza davnih dni«, •> bi o Venske gorice-, »Ma.-ija Magdalena« in verdar v lepo skladnost spojenih črtic imamo pred seboj. v njih gre, razen v zndnji, za dogodke in usode domačih ljudi, večinoma v oWegu S'oven-. Življenje, trpljenje, borbe in Mnrt, vse je zapisano, v odlomkih sicer, vendar z veliko jasnostjo, v krasnem, domorodnem jeziku, s krepkim naglasom, krepke/SIm nego marsikie drugod pri podobnih črticah in črtiča-rjih. Snov je povsod zajemi)iva, ki sega fuintam v neverjetno neukr-očene in neukrotljive -strasti človeškega srca. Pisatelj poprime do-godek brezobzirno, da pokaže pravo, čeprav temno stran življenja. Na mnogih krajih, zlasti v črtici »Slovenske gorice <, se nehote spomnimo na Roseggerja. Isto domoljubje in domotožije, s katerim olbisku:e in opisuje pisatelj svoje rodne kraje in ljudi: »Eir.en moeht^ ich, Einen haben, denn ich kenn' von dem ich vveiss, dass er ijede meiner Zeilen liest mit I iebe und mit Flei&s.« Rosegger je našel v, T>0, 47 c4. b() 48. b4, o'3. 40. c5, bc5-, 50. be5:, Tg5 rvl 1)"5-,' c6- Kgl. 53. c7, h3+, 54. Kgl- Kf3. ■>o. c8D 111 črni se vda. Šahovski mateh med Uogoljiibovoin in Spiel-mannom v Panhans hotelu na Senuneringu je končal z zmago Spielmanna z rezultatom -1-4, —3 iu 3 remis za Spielmanna, Spielmatin je slabo začel, toda je zamudo na startu popravil in dosegel še v prvi polovici izenačenje in v drugi polovici odločil mateh v svojo korist Danes prinašamo sedmo partijo tega inateha, ki je bila odigrana 16. jan. IO32 in je Spielmatin z zmago v tei partiji prišel do vodstva, katero je obdržal do konca. Partija je zanimiva, ker je Spielmann v sicilski igri poskusit novost, ki se mu jc obnesla. Sicilska igra. Spielmann : Bogoljubov. 1 e2—e4, c7—c5, 2. g2—g3 (Navadno se Igra pred to potezo Sbl—c3, cla se črnemu prepreči d7—d5, ki vodi po c4Xd5- Dd8xd5 do ugodne igre za črnega. Spielmann pa igra vseeno takoj g2—g3, ker ti i nameraval igrati e4vg3), ampak je imel pripravljeno novo nadaljevanje. 2. .. •• 1 d7~d5, 3. Lfl--g2, d5-akogla) Ireba plačati pri naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamo le,čejapriloženasnamka.Cek.račun Liubljana10.3li9.- "■' Beseda samo 50 par Služkinjo pridno, pošteno, zvesto, za vsa dela v privatni hiši, poleg kuharice — iščem. Dekleta, ki so že služila, naj pišejo na upravo »Slovenca« pod Poštenje« št. 1396. Išče se zastopnik za Št. Vid pri Ljubljani in Kranj. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod značko 03U3AO|§ Nobena druga razlaga ni mogoča za to, da se še vedno niste prepričali kaj zmorejo MASE MALI OGLASI za Vas osebno ali pa za Vašo trgovino. Posebno zdaj za predpust se Vant nudi ngodua prilika. Delavnico primerno za kotlarsko obrt se išče v mestu. — Cenjene ponudbe pod Kotlar« št. 1431 na upravo »Slovcnca«. Beseda samo 50 par Gostilno : v sredini mesta, dobro idočo, dam takoj v najem. Vprašati: Vodnikov trg 2, Maribor. Krojaška delavnica se odda s 15. februarjem Beseda samo 50 par Tza, n-izko ceno T .na'e™' " v Ista ie na prometni cesti, Lepo veliko sobo oddam. Kopalnica na razpolago. Kosin, Langusova ulica 11/1. že vpeljana. Dela se tudi konfekcija in po meri za trgovino. — Naslov pove uprava Slovenca« pod št. 1441. Beseda samo 50 par Kct družabnik primissima že obstoječega podjetja pristopim z večjim zneskom, ako renta-biliteta jamčena. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod Družabnik«. Beseda samo 50 par Čumerili kova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36. Prva oblast, koncesioni-rana. Prospekt št. 16 zastonj. Pišite ponj! Spre-iem učencev vsaki čas. Šivilje, krojači, nešivilje, dame. Vsled denarne krize priredi Strokovno krojno učilišče — Ljubljana, Mestni trg 5/11, 8. februarja brezplačni prikrojevalni tečaj moškega, damskega krojenja oblek, perila. Priglasile se pravočasno. Beseda samo 50 par Preklic! Podpisana mati Franja Orehek, trgovka v Moravčah, izjavljam, da pre-ldicujem svojega sina Ivana. V nobenem slučaju nisem plačnica za njega! Vljudno pa tudi prosim, da se mu ne daje prijače niti za denar. Franja Orehek. Beseda samo 50 par Hišo ali parcelo kupim na prometnem prostoru v Ljubljani. Ponudbe na upravo >S!ovenca« pod šifro »Hiša - parcela«. Beseda samo 50 par Jajce 75 par na drobno. — Sever & Komp., Ljubliana, Gosposvetska cesta 5. Namočena polenovka priznano najboljša( pravi kraški teran in karlovač- , ki bermet, črno, sladko i vino — se dobi pri I. Buz- ' zolini, Lingarjeva ulica. U . M Beseda samo 50 par Krušno moko id rsK uirodlin prt A VOLK. LJUBLJANA Itesllev« Ml« i* Puhasto perje čisto, čohano po 48 Din kg. druga vrsta po 38 Din kg čisto. belo. gosje po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg Razpošiljam po poštnem povzetju. L. BROZOVIC — Zagreb, Hica 82. Kemična čistilnica perja Ccvlfi na obroke TEMPO«, Gledališka ul. št. 4 (nasproti opere). Purane, kokoši pitane, ugojene, zaklane, očiščene, 5 kg 73 Din — franko naročnik — razpošilja G. Drechsler, Tuzla. Razpošiljam tudi žive. Beseda samo 50 par Srečke, delnice, obligacije kupuje Uprava »Merkur«, Ljubljana — Selenburgova ulica 6. U. nadstr. Beseda samo 50 par Krasen harmonij amerikanski — znamke »Packard«, z 11 registri, dva kolenika in 5 oktav, zelo poceni naprodaj. I. Turin, Celje. Šivalni stroj popolnoma nov, za vsako ceno naprodaj Miklošičeva 7/III, levo, vhod poleg Depa. Lahek tovorni auto »Chevrolet«, z odprtim in zaprtim zabojem za tovor (500 kg), takse prost, v brezhibnem stanju — naprodaj. Praktičen tudi za potnika in prevoz blaga. Naprodaj zaradi nabave večjega. Ogled v garaži Stupica, Slomškova ulica. i. Vidmajer trgovina s semeni za vrt, polje in travnike Cankarejvo nabrežje št. 3 Stojnica Pogačarjev trg .V)ce®, nal- ceneje pri tvrdki: Ntrho Hlahur • Ljubljana . Slomškova ulica št. II tetel. št u v. zvit. FOTOAPARATE svetovnih tvrdk Zeiss-Ikon, Roden-stock, Voigtlander, Welta, Certo itd ima vedno v zalogi lotoodd. Jugoslovanske knjigarne V Ljubljani Zahtevajte ceniki Tudi v naši podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informacije — Poslovne ure od pol 8 zju-trai do pol 1 popoldne in od 2 do 6 popoldne. Telefonska štev. 3030. Aparat za trajno kodranje, ter stekleno izložbeno omaro proda — \Vildman, Napoleonov trg št. 5. Damsko kolo dobro ohranjeno, naprodaj. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 1432. Petsedežna limuzina svetovne znamke, ves komfort, štiri vrata, odbijači, skoraj nov, zelo ugodno naprodaj pri Pre-Iog, Marijin trg. SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE SOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 IL NADSTROPJE ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA BRZOJAVNI NASLOV: GOSPOBANKA D. D. V LJUBLJANI (MIKLOŠIČEVA CFKTA (irilALOJ/LtVA LJbblA tO) TELEFON ŠTEV, 2057, 2470 2979 Vloge nad Din 500 000 000 - PODRUŽNICE: Bled. Novi Sad, Kranj, Slbenlk, „ .. ,. . n. _ nnA ,IW,WW,WU Maribor, Kočevje, Celje, Sombor, Djakovo, Split, Kapital III rezerve nad Din 16,000.000 ~ Izvršuje vse toaocue posle naf kulantneje Poslovne ZveZe s prvovr.lnimi zavodi vseh tržiščih v luzemstvu i« ino^stv« a <*> u SN So ®S5 m —> w ca ~ a S«- 5*5 S f tt3!* 1 j P3 H J .a « » S "O -šiŠSs .S" s „r a S" ~ - . o^i 5» tn 2 = l % 1 s Zl. ©o SS** P ** a. o > ^ - S>8 "o M ^ 0) ^ s> kviriti, spomnili na konzula Manhja in njegovo sijajno zmago nad Istri in niste li čakali šc tretji triumf? Niste ga dočakali, kvi-riti, pac pa ste dočakali Manlijevega kolega Marka Junija, ki naj vam pove in da odgovor, kako jc bilo v Istri. Pravico imamo zahtevati jasnih računov! Živel Papiriusk Jasnih računov hočemo! »Konzul govori!' Množica se je prerivala, kričala, dvigala roke in grozila. ' i i Marcu s Junius je moral govoriti, a bil je kratek kot bi se mu zdelo za malo, da bi moral braniti kolega pred vihravo, nerazsodno množico. v Kviri.u' bi moral polagati pred vami svoje račune in jih zagovarjati, bi govoril obširno, tako pa ne morem ... Haha, ne more, čujle, čujtel< Vrana vrani ne izkljuje oči! .. . Roka roko umije, hahaha!... Kdo te je volil?«: Ob volitvah -pa si znal govorili in se nisi izgovarjal, da ne moreš!« Ne misli, da smo tako kratke pameti, zapomnili si liomo!- Zapomnili, zapomnili!« -Govori, govori!« Slabo vest imaš z Manlijem vred!« Tako je, tako je, zato si ne upa govoriti, čeprav bi mogel! Govori, moraš govoriti! Moraš, moraš!« Res ne morem, kviriti,« je nadaljeval konzul, ko so sc medklici polegli, nc morem, ker nisem bil v onem ozemlju, ko se jc kolega Manlius bojeval. Kar se je godilo in zgodilo v moji odsotnosti, sem zvedel tudi jaz enako kot ljudska tribuna in vi vsi, le po govoricah, ki so mi prišle na uho. Res. pozneje mi je Manlius vse povedal in povedati vam moram, da je končno zmagal, sijajno zmagal. Zmaga pa ne potrebuje zagovora, sama govori dovolj glasno vsem, ki jo hočejo nepristransko soditi in ceniti!« Za Jugoslovansko tiskarno • Ljubljani: Karel Cet Izdajatelj: Ivan Uakovec. Konzul je obmolknil. Narod jc bil tih, ker je menil, tla se nt končal, a ko je videl, da ne bo več go-vo™>je završalo med množico, kakor bi zabučal in zatulil vihar iz vseh ulic in sc razdivjal po Foru. tribuna sta bila ncpomirljiva. Narod je videl, kako maha Parius na r ostri, govoreč s konzulom, in je sklepa , da ga hoče o nečem prepričati. Licinius pa je izrabi! ljudsko nevoljo, stopil jc v ospredje ros-tre in gromovito se je oglasila njegova beseda, da jc v trenutku vse potihnilo in prisluhnilo. Klavrne so bile besede, ki ste jih slišali, kviriti! uotovo bi rajst izvedeli, zakaj ni prišel Aulus Manlius sam v Konto, da bi dajal odgovor rimskemu narodu, čemu jc odšel iz Galije, ki mu je bila po žrebu določena, v Akvtlejo in še celo v Istro. Kdaj jc sklenil Sertl ?-,Vojno? KdaJ iR rimski »arod v lo vojno privolili Pa poreče Marcus Junius: Vojno je kajpada zapocei Manlius na lastno pest — a modro in hrabro jo jo vodil! — Nc, ne, Marce! Težko je reči, ali jo je bolj protipostavno podvzel ali bolj brezglavo vodil! Dve legiji sla bili od Istrov nepričakovano napadeni, rimsko taborišče zavzeto z vsem, kar je bilo v njem, vojska je pa odvrgla orožje in drvela kakor čreda preplašenih ovac k morju in na ladje. In konzul ni bil zadnji! To jc modrost, to jc hrabrost, lo je zmaga! Kviriti, ponavljani predlog: Ko poteče konzulu Manliju službena doba, mora priti in sc zagovarjati, čeprav sc zdaj tega kol konzul brani! — Dobro, Licinius, dobro! Tako se govori! Zagovarjati se bo moral, zagovarjati! Konzul, kar sporoči mu, da se pripravi! Povej mu, da jc narod sprejel in odobril Licini-jev predlog!« U rudnik: Franc Kremžar.