PO STOPU KUPČIJE s Slovensko Koroško Ob zamenjavi juc/olir v dinarje se je še enkrat prav nazorno pokazalo, kako so vidalijevci in reakcionarji na isti Uniji. Oboji so se z velikim srdom in ogorčenjem zagnali proti temu ukrepu VUJA-e, s katerim so bili zaščiteni gospodarski interesi istrskega prebivalstva. Pri «havoratoru», kjer tako odločno trdijo, da so za spoštovanje mirovne pogodbe in njenih določb, vztrajno molče o dejstvu, da je morala VUJA poseči po tem sredstvu zato, ker sta italijanska vlada in angloamerička vojaška uprava kršili določbe mirovne pogodbe s sklenitvijo znanih finančnih sporazumov in ker ni Italija dala na razpolago svoje valute za potrebe cone Lì. Zanje to ni važno, l^ažno je le, da blatijo Jugoslavijo, da blatijo ljudsko oblast vi Istrskem okrožju in da izkoristijo tudi to priliko, da ponovno uporabljajo svoje geslo o «baratto infame», ki bi se mnogo bolj prileglo kupčiji s Koroško. Zato pidnaša ««Il Lavoratore» že tri dni razna fantastična in izmišljena poročila pod šestkolonskimi naslovi kakor «Proste roke Titu v coni B», «Mednarodni tisk priznava razdelitev Tržaškega ozemlja itd. Pod temi mastnimi naslovi pa se skriva vse kaj drugega. Ti naslovi pomenijo, da morajo vidalijevci storiti le še en korak, da bodo tudi odkrito na pozicijah italijanske reakcije. To so nam sicer že povedali mnogokrat, ko so dejali, da je treba začasno imenovati guvernerja, da se lahko potem najde boljša rešitev za vse ozemlje. Ta «boljša» rešitev je kajpak po Vi-dalijevih pobožnih željah priključitev v.f'ga Tržaškega ozemlja k Italiji. Ves krik in vile uiciaiijeuceu okoli zamenjave jugolir je le priprava, da bo to dejstvo izbral za pretvezo, ko bo prišel jasno na dan s svojimi revizionističnimi zahtevami, ki jih je doslej več ali manj spretno prikrival S svojim «internacionalizmom». Vse to kaže, da bo nekega lepega dne v imenu svojih volivcev, katerih večina je 25 let uživala blagodati Italije — fašistične ali liberalne, to ni vazno — zahteval, da pride V. «interesu svetovne demokratične fronte Trst pod Italijo». Sedaj postaja še bolj jasno, zakaj je Viđali vedno trdil, da sta si Tito in De Gasperi enaka. To pomeni, da je vseeno, ali pride Trst pod Jugoslavijo ali Italijo, oziroma še bolje je, da pride pod Italijo, kajti tam je Togliatti, ki je ostal zv.est Kominformu. To je Viđali trdil, da opraviči svoje kasnejše po-Zioije in spletke. Da je to tako, nam potrjujejo razni činitelji. Viđali po nasvetu raznih županov dela vztrajno na tem, da se otrese preteklosti (oni pravijo «sganciarsi»). Pretekle borbe se sramuje in jo ignorira. Njegov tisk ne reče narodno osvobodilna borba, ampak uporablja besedo «resistenza» (odpor), kakor da bi šlo v Trstu za eno izmed onih severnoitalijanskih provinc, kjer je res šlo le za «resistenza». V svoji volivni kampanji se je ves čas obračal na ezule in jim obljubljal, da ima sume on rešitev zanje. Ta rešitev :'e začasno imenovanje gv.vernerja. To 6-, pt ■■.nenilo, da se vrnejo u lsfro las.sL in izkoriščevalci, da se razveljavi agrarna reforma, da se ukine ljudska oblast. 7. vsem tem so. se hoteli vidai jev-ci rehabilitirati pred italijansko reakcijo in ji pokazati, da so oni bolj italijanski kot reakcionarji sami. To pi-izadevanje, da bi pokazali svoje čisto italijanstvo, se vleče skozi njihov tisk že dolgo časa kot rdeča nit. Zato smo tudi mnogokrat brali prikrite očitke Anglo-ameri-čanom, zakaj niso uresničili svoje-Oa predloga z dne 20. marca VJ4S. b vrnitvi Tržaškega ozemlja Italiji. «Sganciarsi dalla spirale dell’o-(Nadaljevanje na 2. strani). INTERNACIONAJLIKEM V DEJANJIH JUGOSLOVANSKI SINDIKATI SO ORGANIZIRALI NEŠTETO AKCIJ ZA MEDNARODNO SOLIDARNOST IN POMOČ DELOVNIM LJUDEM. DELOVNI LJUDJE JUGOSLAVIJE SO V MNOGIH AKCIJAH NUDILI ZNATNO POMOČ GRŠKEMU LJUDSTVU V HRANI IN DENARJU, NAÌ) 10.000 GRŠKIH OTROK PA JE SPREJELA JUGOSLAVIJA JN JIH ZAŠČITILA PRED MONARHO-FASISTICNIM NASILJEM. ZVEZA SINDIKATOV JE MED VELIKIMI STAVKAMI LETA 1947 IN 1948 NUDILA MORALNO IN GMOTNO PQMOC FRANCOSKEMU PROLETARIATU. — OTROKOM FRANCOSKIH STAVKAJOČIH DELAVCEV JE POSLALA 10 VAGONOV OLJA IN 20 VAGONOV SLADKORJA, MED STAVKO LETA 1948 PA 80 MILIJONOV FRANCOSKIH FRANKOV. SAMO ZVEZA SINDIKATOV SLOVENIJE JE DALA STAVKAJOČIM V TRSTU 1 MILIJON 6.275 din, ZA FRANCOSKE ttUDA,RJE 2 MILIJONA 418.181 DIN, ZA GRŠKE BEGUNCE 3 MILIJONE 556.337 DIN IN ZA ALBANSKE POPIvAVLJENCE 2 MILIJONA 545.000 DIN. JÙljfeJiJ CENA 20 lir, 6 din TRST S. julija 1049 leto Četrto številka 173 Magajna I Slovenska dekleta v Furlaniji 1 I I iiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiitiiiiiiiHiiiiiiiniiuniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiniiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiHiuiiiiitiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiuiiiiHiHifiÉ ...........................................Hlinit.Illllllllllllllll..................Illlllllllllllll.. Ameriške Cete so skoraj popolnoma izpraznile Južno Korejo. x'am bo ostala le vojaška komisija s posvetovalno pravico. Izpraznitev je posledica resolucije, sprejete v OZN. Sovjetske čete so Se. verno Korejo zapustile že 1. 1948. Pogajanja za sklenitev miru med Izraelom in arabskimi državami, ki se vršijo pod okriljem komisije za premirje OZN, so preložili za 18 dni. Vlada ZDA je poslala sovjetski vladi noto, v kateri Jo vabi, naj se udeleži z Veliko Britanijo in | ZDA preiskave o «kršitvah» mirovne pogodbe z Madžarsko, Romunijo in Bolgarijo. Finančno leto 1948-1Š49 se je v ZDA končalo s primanjkljajem 1.811,440.047 dolarjev, torej za 1.211,733.816 dolarjev več l$ot je predvideval sam Truman. Neki poslanec je v ameriškem kongresu Izjavil, da bo ameriška vojska v kratkem pričela proizvajati plin, ki za nekaj časa uniči moč volje, ne da bi zapustil kvarne posledice na osebi. V Angliji je stavka železničarjev in šoferjev avtobusov. Stavka | ogroža ves promet in britanski izvoz. Tednik «Ekonomist» piše, da so Angleži pričakovali gospodarsko krizo šele v letu 1952, pojavila | pa se je že sedaj. V Rimu so obsodil; na 13 let zapora Antona Pallanteja, atenta torja na sekretarja Komunistične J partije Italije Togliattija. V Berlinu so se sestali vojaški guvernerji vseh štirih zasedbenih con, da izvrše sklepe pariške konference. Ustanovili so odbor stro- i kovnjakov, ki bo imel nalogo | proučevati problem prevoza in trgovine med conami. Pred ratifikacijo atlantskega pakta je Wallace izjavil, da more zunanja politika, ki se naslanja [ na načela atlantskega pakta, pri-! vesti Združene države samo do | bankrota. Ob priliki 14. julija, dneva zavzetja Bastilje, je centralni komitet KP Francije izdal proglas, v katerem poudarja, da je enotnost francoskega ljudstva vedno bolj trdna. Politika Sovjetske zveze, zmaga Kitajske in naraščanje števila ljudi, ki se bore za mir, vse io je utrdilo protiimperialistični [ tabor. Proglas zaključuje, da Francozi ne bodo dovolili, da bi se iz. dajalci maščevali in da bodo [ Francozi rešili Francijo pred novo katastrofo. Jugoslovanska vlada je protestirala pri romunski vladi zaradi I podpore, ki jo daje Romunija jugoslovanskim izdajalcem in zaradi napadov, na predstavnike Jugo-| slavije v Romuniji. Nacionalni komitet za kulturo v Havani je poslal predstavnik« | FLRJ pri OZN pismo, v katerem Izraža jugoslovanski delegaciji hvaležnost za obrambo interesov španskega naroda. Predsednik stranke krščanskih | Somalcev v Belgiji Van Zeeland je vrnil mandat za sestavo vlade, ki I mu je bil poverjen po nedavnih [ volitvah. Monarbofašisti v Grčiji so priče, ti novo ofenzivo proti enotam | grške demokratične vojske na Kaj. makčalanu. Odbiti so bili vsi napadi. Pojačena je aktivnost demokratične vojske na Peloponezu, čeprav so atenski uradni krogi že : večkrat izjavili, da je Peloponez | popolnoma očiščen. Spor med dolarjem iB iterlia- gom je prišel reševat ameriški minister za finance Snyder. v ta namen se je najprej sestal s francoskim ministrom za finance | Maurice Petschejem. Grški parlament je izrazil zaupnico novi grški vladi, ki ji na. čeluje Aleksander Diomedes. Za I vlado je glasovalo 199 poslancev, [ proti 72, dva poslanca pa sta se vzdržala. Jugoslovanski sindikati v prvi vrsti borcev za mednarodno deiavsko solidarnost Ko smo že pisali, se je prejšnjo sredo začel v Milanu II. kongres Svetovne sindikalne federacije. Kongresa se udeležuje 40 sindikalnih organizacij raznih držav s 44o delegati, ki predstavljajo čez 71 milijonov organiziranih delavcev. Kongresa se zaradi številnih ovir niso mogli udeležiti predstavniki desetih držav. Jugoslovansko delegacijo vodi predsednik centralnega odbora Zveze sindikatov Djuro Salaj. Pred začetkom zasedanja so izvolili delovno predsedstvo kongresa v katerem so zastopniki Afrike, Amerike, Francije, Finske, Italije, Indije in Cejlona, Holandije, Češkoslovaške in ZSSR. V verifikacijski komisiji pa je zastopana Jugoslavije po svojem članu delegacije Ivanu Božičeviču. Zasedanje kongresa je otvoril generalni sekretar federacije Louis Sail-iant. Podal je poročilo o delu federacije od njenega prvega kongresa pa do danes. Iz poročila je razvidno, da je Svetovna sindikalna federacija dosledno ostajala zvesta načelom in idealom mednarodnega proletariata in podpirala delavce vseh držav ter se dosledno borila proti vsem oblikam fašističnega vladanja, predvsem proti Francovemu režimu v Španiji in monarhofašističnemu terorju v Grčiji. Prav zaradi tega je Svetovna sindikalna federacija pri svojem delu naletela na veliko težav, ki so jih ji povzročali tisti, katerim demokratična dejavnost Sindikalne zveze ni pogodu. Agenti industrijskih organizacij ZDA In britanskih Trade Unionov so pod krinko raznih «kritik» skušali razbiti Svetovno sindikalno federacijo, da bi take povzročili razkol v mednarodnem sindikalnem gibanju. Na videz so kapitalistične agenture v tem morda uspele z izstopom nekih ameriških in britanskih sindikalnih organizacij, stvarno pa se je sila mednarodne sindikalne federacije ojačala z stalnim vstopanjem novih sindikalnih organizacij vsega sveta vanjo. Ko je Saillant razčlenil gospodarski, politični in socialni položaj v svetu je poudaril, da grozi danes svetu nevarnost nove gospodarske krize in nove vojne, kar neizbežno veča socialne spore, zlasti pa povzroča padanje kupne moči delavcev. Kriza in inflacija se v kapitalističnih državah vedno bolj širita, brezposelnost pa je vedno večja. Jasno je, da bo padla vsa teža te bližnje krize na hrbet delavcev, če se ti ne bodo znali organizirati in združiti svojih naporov. Na osnovi Saillantovega referata se je razvila dolgotrajna diskusija, katere so se udeleževali predstavniki večine držav, med njimi sovjetski predstavnik Solovjev, predstavnik latinske Amerike Toledano in tudi jugoslovanski delegat Ivan Božičevič. oja, krepila SSF in branila njeno enotnost pred vsemi sovražniki in razbijači. Sindikati Jugoslavije bodo kot doslej še nadalje podpirali in izvajali vse sklepe in priporočila SSF v borbi za okrepitev enotnosti delovnih ljudi sveta, za obrambo gospodarskih in socialnih pravic delavskega razreda, v borbi za obrambo miru in demokracije v svetu. V nadaljevanju.kongresa je sovjetski delegat Kuzniecov govoril o splošni politični liniji SSF in njenem delovanju za enotnost svetovnega sindikalnega gibanja. Kuzniecov je obtožil zapadne sile, da hočejo ižžvati nove vojne proti volji narodov. Govoril je o delovanju SSF in o pogojih in vzrokih, zaradi katerih je prišlo do razkola, pri čemer je poudaril, da so vrata Svetovne sindikalne federacije odprta vsem sindikalnim organizacijam, ki hočejo sodelovati na osnovi njenega programa. SAILLANTOVO PRIZNANJE JUGOSLOVANSKIM SINDIKATOM Tudi po referatu Kuzniecova se je razvila živahna debata, nakar je predsedstvo kongresa objavilo podrobno poročilo generalnega sekretarja zveze Luisa Saillanta o njenem delovanju. Ko govori o jugoslovanskih sindikatih, poudarja Louis Saillant njihovo iniciativo pri izvajanju sklepov Svetovne sindikalne federacije. V poročila je rečeno, da je bilo v Jugoslaviji doseženo povečanje rentabilnosti dela kakor tudi povišanje mezde, prav tako pa se je tudi utrdila gospodarska moč države. Zveza jogoslovanskih sin- dikatov je izvršila vse svoje obveze. Jugoslovanski sindikati so sledili z najbolj živim zanimanjem vse manifestacije mednarodnega življenja in učinkovito sodelujejo pri svetovni solidarnosti. V teku svojega zasedanja je kongres prejel iz vseh strani sveta brzojavke solidarnosti, med katerimi je bila tudi brzojavka centralnega odbora sindikalne zveze Hrvaške, v kateri ta poudarja, da bo delavski razred Hrvatske s vsem ostalim delavstvom Jugoslavije še nadalje ostal zvest načelom Svetovne sindikalne zveze. «Člani našega sindikata vidijo v SSF najdragocenejšo pridobitev mednarodnega proletariata. Jugoslovanski sindikati, ki s soustanovitelji Zveze, se bodo vedno najodločneje uprli vsem poskusom razdora organizacije, razdora, ki ga hočejo izvršiti imperialisti v delavskem razredu kot so Grouen, Ca-rey in Deakin ter podobni izdajalci.» Člani jugoslovanske delegacije so spremstvu dr. Ivekoviča, jugoslovanskega poslanika v Italiji, obiskali velike ladjedelnice in tovarne traktorjev v Genovi. Zadržali so se v prisrčnih pogovorih z delavstvom obeh velikih industrij. Delavci so pokazali veliko zanimanje za Jugoslavijo, za položaj jugoslovanskih sindikatov ir. za zgradnjo jugoslovanske industrije. Z zadovoljstvom so sprejeli povabilo jugoslovanskih predstavnikov, da obiščejo novo Jbgoslavijo. Ko to poročamo, kongres še traja in bomo o njegovih zaključkih poročali V prihodnji številki. haja na njenem ozemlju. Sporazumeli so se tudi o tem, da nobena sila podpisnica pogodbe nima pravice na reparacije. Ta sklep se je nanašal predvsem na Jugoslavijo, Ko so obravnavali člene 26 in 27, /ti se nanašajo na vojaške določbe, je Zarubin izjavil, da je sporazumno s tem, da se odreče nekaterim zahtevam sovjetske delegacije, zahteval pa je, da se Avstriji prepove zaposlitev tujih strokovnjakov v vojski in v civilnem letalstvu. Zapadni predstavniki na to niso pristali, češ da je sovjetski predlog v nasprotju z načelom neodvisnosti Avstrije. Končno so namestniki zunanjih ministrov sklenili, da ustanove dve podkomisiji, eno za petrolej in eno za Donavsko paroplovno družbo. Ti dve podkomisiji bosta imeli nalogo podrobno uaotoviti imetje in bremena petrolejskih industrij in donavske paroplovne družbe, ki bodo izročene Sovjetski zvezi. V London je prispel pomočnik jugoslovanskega zunanjega ministra Leo Mateš, ki je. predstavnikom fisica izjavil, da ima namen sestati se z namestniki zunanjih ministrov. Zasužnenfe koroških Slone«» dobiva na konferenci namest* n tkoV dokončne oblike JUGOSLOVANSKI SINDIKATI BORCI ZA DEMOKRACIJO IN MIR V svojem govoru je Božičevič poudaril aktivno prizadevanje jugoslovanskih sindikatov za uresničitev velikega cilja mednarodnega delavske, ga gibanja, borbo jugoslovanskih sindikatov za utrditev enotnosti in mednarodne solidarnosti vseh delovnih Ijndi sveta. Pri izvajanju programa in akcij SSF so jugoslovanski sindikati aktivirali najširše množice delavskega razreda Jugoslavije. Sindikalno gibanje Jugoslavije, ki je uresničilo popolno enotnost delavskega razreda svoje države, je bilo in ostane dosleden pobornik mednarodnega sindikalnega gibanja. Kot tako je iskreno sprejemalo in izvajalo vse akcije mednarodne solidarnosti delavskega razreda, n.pr. akcijo za pomoč žrtvam monarhofašističnega nasilja v Grčiji, pomoč stavkajočim v Franciji itd. Vsi poskusi, da bi reakcija razbila SSF, so naleteli na ostro obsodbo in odpor jugoslovanskih sindikatov. Ko je Božičevič poudaril, da je delavski razred Jugoslavije vodilna sila v svoji državi, da Je nosilec socialistične graditve države, je zaključil: «Zveza sindikatov Jugoslavije bo še nadalje z vsemi svojimi silami podpirala politiko enotnosti mednarodnega delavskega giba- Pristanek Sovjetske zveze na ponovno zasužnjenje koroških Slovencev, za kar so se vztrajno prizadevale zapadne sile, je še vedno predmet velikega ogorčenja, ki vlada po vsej Jugoslaviji, pa fudi predmet zaskrbljenih komentarjev demokratičnih sil, katerih neodvisnost še ni popolnoma zajamčena ali pa ki se zanjo še bore. Svesti si, da so storili protidemokratično dejanje, da so prizadejali v okviru klevetni-ške ko m in formisi iene gonje proti Jugoslaviji jugoslovanskim narodom novo krivico, skušajo sedaj odgovorni predstavniki Sovjetske zveze in njihov tisk oprati se z zvra-čanjem krivde na jugoslovansko državno vodstvo. Zato so ai izmislili, da so se predstavniki Jugoslavije že leta 1947 tajno pogajali z zapad-mmi silami glede jugoslovanskih zahtev do Slovenske Koroške. Prozornost te laži je kaj jasna, saj je Sovjetska zveza kljub temu, da sedaj trdi, da ve za tajna pogajanja Jugoslavije, vse do pariškega zasedanja zunanjih ministrov podpirala upravičene zahteve Jugoslavije in njenih narodov. Toda nekaj drugega je v ozadju pristanka Sovjetske zveze na imperialistične zahteve sil in avstrijska reakcije. V svojem govoru pred komunisti jugoslovanske armade, je general Gošnjak izjavil, da so si že leta 1944 jugoslovanske oblasti mogle preskrbeti dokumente, ki poleg drugih sporazumov Sovjetske zveze s takratnimi zapadnimi zavezniki potrjujejo tudi obstoj sporazuma med Sovjetsko zvezo in zapadnimi silami, po katerem je Sovjetska zveza že leta 1943. pristala na to, da bodo avstrijske meje ostale take, kakršne so bile pred njeno priključitvijo k Nemčiji. Na podlagi tega sporazuma je bila usoda Slovenske Koroške zapečatena že takrat in danes je postalo jasno, da podpora, ki jo je Sovjetska zveza dajala po vojni pravičnim zahtevam Jugoslavije za priključitev Koroške, ni imela drugega namena, ka- kor to, da doseže zase čim večjo korist. V smislu sklepov štirih zunanjih ministrov v Parizu, zg je začela v Londonu konferenca namestnikov zunanjih ministrov za Avstrijo, katerih naloga je, pripraviti na osnovi sklepov zunanjih ministrov podroben osnutek mirovne pogodbe z Avstrijo. Sorazmerno lahko so se namestniki zunanjih ministrov sporazumeli glede določila, ki jamči neodvisnost republike Avstrije, zastoj pa je nastal že takoj, ko je prišlo na dnevni red vprašanje Koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov v Avstriji glede na določitev jamstev manjšinskih pravic, ki jih mora dati Avstrija. Zapadni predstavniki so vztrajali na trditvi, da v tem primeru zadostuje klavzula a jamstvu manjšinskih pravic na splošno. Sovjetski predstavnik Zarubin pa je vztrajal na tem, da naj bo klavzula glede manjšin podrobno opisana in da naj bodo navedena jamstva. Zarubin je predložil svojo zahtevo pismeno. Ker je vsaka delegacija vztrajala na svoji trditvi, sporazum ni bil dosežen in so nadaljnje razpravljanje o tej točki odložili za pozneje. Medtem pa so se dokaj lahko sporazumeli in odobrili sklep, ki predvideva zaplembo s strani Jugoslavije vsega avstrijskega imetja, ki se na- Po slepiiiali Mo s Stonasi» Mo (Nadaljevanje s 1. strani) dio», to je njihova glavna skrb. Da pa bodo to dosegli, morajo udariti po balkanskih «barbarih», kakor, nas ravno te dni imenuje Paladin v «Voce delta sera». In Paladinov poziv vsem «Giulianom» vseh treh narodnosti, naj se združijo proti «barbarom» v obrambo zapadne, civilizacije», velja prav posebno vi-dalijevcem. Trst je za to kaj ugodno mesto. In ne bomo se čudili, če bo nekoč Viđali, tudi v imenu Slovencev, ki so ga volili, zahteval rapalske meje na Snežniku, kakor jih zahteva Paladin. Spričo kominformistične politike se ne smemo več ničemur čuditi. Primer Koroške je najbolj poučen nauk. Z lažmi in z varanjem se dajo prikriti najbolj ogabne kupčije. Pred komaj dobrim tednom smo brali, da so avstrijski komunisti dejali, da so sklepi štirih glede Slovenske Koroške ugodni za koroške Slovence, sedaj pa beremo, da so iz svoje tiskarne vrgli slovenske liste. Ce je to mogoče na Koroškem, zakaj ne bi lahko uporabljali take taktike tudi v Trstu? Nove kominformistične metode bi jih v tem popolnoma opravičevale. Ljudje, ki so odrekli vsem načelom, ljudje, za katere je v politiki vodilo mà-chiavellizem, so sposobni vsega. To jim je kaj lahko. O vsakem svojem dejanju, pa naj je še tako uma--zano, pravijo, da je v interesu internacionalizma in g interesu zmage demokratičnih sil, pa čeprav nas to spominja na najbolj ostudne imperialistične metode. Ravno zato pa smo prepričani, da vsa ta gonja okoli zamenjave jugolir, vse to pisanje o nesramnih kupčijah pomeni, da se ti gospodje res pripravljajo na takšne kupčije in da kujejo tako mastne naslove le zato, da jim bodo služili nekoč v opravičilo. Toda pred zgodovino in pred doslednim revolucionarnim gibanjem jih ne bo opravičil nihče. Jugoslovanski protest pri OZN Stalni delegat pri OZN dr. Jože ViL fan je poslal generalnemu tajniku Trygve Lieju pismo, v katerem poudarja, da je samo atenska vlada kriva, da ni prišlo do uresničenja priporočil resolucije, ki so jo sprejeli na glavni skupščini OZN 27. novembra 1948. Ta resolucija je priporočala vzpostavitev normalnih odnošajev med Albanijo, Bolgarijo in Jugoslavijo na eni strani in Grčijo na drugi strani. Jugoslovanska vlada je vedna branila in brani stališče, naj se mednarodni spori re-Sijo na miren način. Vendar ni prišlo do pozitivnih rezultatov po krivdi «tenske vlade, ki ni hotela priznati sedanjih meja z Albanjo. Pismo nato navaja, kako je jugoslovanska vlada v zadnjih 6 mesecih za. man protestirala pri atenski vladi za 92 ozemeljskih in 24 zračnih kršitev meje. Pri tem podrobneje opisuje dva napada atenskih vojaških sil na jugo-i slovansko ozemlje 30. maja in 28.’ junija. Pismo pravi, da so te provokacije sistematične in dsr jih podpira balkanska komisija OZN. Zato je atenska monarhofašistična vlada kriva, če ni prišlo do normalnih odnošajev med Grčijo in njenimi severnimi sosedi. M je veliki bora; za zmago orolelariata GEORGU DIMITROV 2. Junija je pretresla ves demokratični svet kratka vest, ki sta jo izdala Centralni komitet komunistične partije boijševikov in sovjetska vlada: Georgij Dimitrov, znani borec v mednarodnem delavskem gibanju, predsednik bolgarske vlade in generalni tajnik Centralnega komiteta bolgarske komunistične partije, je po dolgi in težki bolezni umrl v sanatoriju Borvikba pri Moskvi. S smrtjo Georgija Dimitrova je bolgarsko ljudstvo izgubilo svojega najboljšega sina, prvega in najdo-slednejšega borca za svobodo in neodvisnost bolgarskega delovnega ljudstva, sile svetovnega proletariata in demokracije pa so z njim izgubile moža, ki je ves čas svojega političnega delovanja visoko dvigal prapor proletarske revolucije. Georgij Dimitrov se je rodit v Radomirju 17. junija 1882. Po poklicu je bil črkostavec. Leta 1902. je vstopil v socialistično stranko, iz katere pa je čez eno leto iztopil ter se vpisal v delavsko stranko «Tesnojakov» danes Komunistično partijo Bolgarije. Od leta 1905 do 1923 je bil glavni tajnik udruženja revolucionarnih sindikatov in poslanec v bolgarskem parlamentu. Bil je odločen nasprotnik vstopa Bolgarije v vojno na strani Nemčije in Avstrije, delal je aktivno prot' vojni in je bil zaradi tega leta 1919 aretiran in zaprt. V septembru 1923 je organiziral in vodil bolgarsko ljudsko vstajo proti diktaturi bolgarskih monarhov, po neuspeli vstaji se je moral izseliti in je bil v kontumaciji obsojen na smrt. V izgnanstvu je nadaljeval z borbo proti mednarodni reakciji in za osvoboditev delavstva. Od leta 1930 je bil član eksekutiva Sindikalne internacionale. V to razdobje spada znameniti proces v Leipzigu, na katerem je bil protagonist. Na tem procesu, ki se je vršil leta 1933, je bil Dimitrov obtožen, da je zažgal Reichstag (ki so ga v resnici zažgali nacisti iz provokatorskih razlogov), je pretvoril svojo obrambo v ostro obtožbo proti nacizmu ter razkrinkat Goeringa in Goebbelsa, ki sta bila toliko nesramna, da sta prišla celo pričat, ter dokazat, da sta bila prav ona dva tista, ki sta teroristično dejanje izvršila. Sodniki so ga oprostili, čeprav so mu bili nasprotni. Dimitrov je bit nekaj mesecev za tem izpuščen iz zapora zaradi kampanje mednarodne solidarnosti v njegov prid ter bil nato izgnan iz Nemčije. Leta 1935 je imel na VI. kongresu Komunistične Internacionale referat o fašizmu in o nalogah Internacionale v borbi za enotnost delavskega razreda proti fašizmu, referat, ki ima ve- sNk - . ElviSSA. : fc. i . .. -s ' • X : ■-i' "Ti,..' à ' ’>: - 'f V >:W'V ‘ - m * - - It ^if ^ ¥ liko zgodovinsko in politično vrednost, ker podaja točno analizo najbolj mučnega razdobja našega stoletja in ker nudi orientacijo za borbo vsega delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. Na tem kongresu je bil izvo Ijen za generalnega tajnika Komunistične Internacionale ter na tem mestu ostal do njenega razpusta. Leta 1945 se je vrnil v Bolgarijo, kjer je ponovno sprejel bolgarsko državljanstvo. Postal je voditelj Domovinske fronte, 22. novembra 1946 pa predsednik bolgarske vlade. V tem svojstvu je podpisal mirovno pogodbo s Sovjetsko zvezo 15. septembra 1947., 4. decembra istega leta je bila sprejeta nova napredna ustava, 18. marca 1948 je podpisal pogodbo o sodelovanju in vzajemni pomoči s Sovjetsko zvezo ter enake pogodbe z FLRJ in vsemi držami ljud-Sjre demokracije. Januarja 1948 je Dimitrov bil naklonjen ustanovitvi balkanske federacije. Pred šestimi meseci je začel Dimitrov bolehati in odšel je na zdravljenje v Sovjetsko zvezo, kjer je kljub skrbni negi in prizadevanju sovjetskih medicinskih znanstvenikov umrl. Smrt tako velikega in zaslužnega borca za stvar socializma je imela velik odmev v svetu, celo komentarji reakcionarnega tiska priznavajo Dimitrovu velike zasluge kot borcu proti fašizmu. Bolgarska vlada in Centralni komitet bolgarske partije sta sprejela vrsto sožalrtih brzojavk iz vsega demokratičnega sveta. V svoji brzojavki v imenu vlade FLRJ, jugoslovanske partije in jugoslovanskega ljudstva je izrekel sožalje maršal Tito, poudarjajoč lik velikega borca za stvar svetovnega proletariata. Dimitrovo truplo so v Moskvi položili v dvorano sindikatov, kjer je ležal tudi Zdanov. Stražo ob njegovem truplu so držali najvišji predstavniki boljševiške partije in Sovjetske zveze, med njimi tudi tov. Stalin. V sredo so njegovo truplo s posebnim vlakom pripeljali v Sofijo, kjer se od velikega pokojnika pred njegovim pokopom, ki bo v nedeljo, poslavljajo množice bolgarskega ljudstva.- Odlomek iz zagovora Dimitrova pred nacisličoim sodiščem 27 .februarja 1933. je v poslopju Reichstaga izbruhnil požar. Podtaknil ga je podkupljeni blaznež Holandec Van der Lubbe. Cilj te provokacije je bil obsoditi komunistično partijo in ustvariti vzrok za njeno preganjanje. Dimitrov, ki je bil takrat tajno v Nemčiji, je bil aretiran kot organizator atentata. Toda proces, ki se je vršil v Leipzigu je Dimitrov spremenil v obsodbo svojih sodnikov in fašizma. Pričujoči odlomek je vzet iz Dimitrove izjave na procesu. Res je, sem boljševik, sem proletarski revolucionar. Podčrtati moram: proletarski revolucionar, kajti danes se razume vse naro- be, celo nemški princ se izjavlja za revolucionarja in obstajajo tudi blazni revolucionarji tipa Van der Lubbe. Res je tudi, da sem kot član centralnega komiteta Komunistične partije Bolgarije in Izvršilnega komiteta komunistične Internacionale, voditelj in odgovorni funkcionar. Pripravljen sem sprejeti nase odgovornost za vse odločitve, dokumente in dejanja moje bolgarske Partije in komunistične Internacionale. Toda prav zaradi tega nisem avantu-ristični terorist, snovalec pučev in požigalec! Popolna resnica je, da sem pristaš proletarske revolucije in diktature proletariata in da sem globoko prepričan, da je ta edina Resnica o Vietnamu Ko je v teku druge svetovne vojne narodno osvobodilno gibanje o Indokini pod vodstvom zveze za neodvisnost (Viet-min) zadobilo značaj vseljudske borbe, so se francoski imperialisti odkrito pridružili japonskim okupacijskim silim. V letih 1940—43 je indokitajska banka dovolila japonskim okupatorjem posojilo v višini 267 milijonov pia-ster (1 piastra je veljala pred vojno 10 frankov). Skupno z japonsko policijo so francoski kolaboracionisti. preganjali rodoljube Kiitnama. Po kapitulaciji Japonske 2. septembra 1945, je bil Vietnam proglašen za demokratično republiko. Dolgoletna borbe vietnamskega ljudstva za združitev dežele in njeno osvoboditev izpod kolonialnega jarma je bila tako kronana z zmago. Vendar si je francoska kolonialna administracija, ki ja. prišla v Saigon skupno s francoskimi četami pod poveljstvom degolističnega generala Leclerca prizadevala, opirajoč se na Japonce, obnoviti svojo nadoblast. Japonske čete, ki po direktivah angioameriškega poveljstva niso bile razorožene, so začele svzpo na administracija se je še naprej posluževala japonskih in angleških čet, ki so bile poslane u Indokina pod pretvezo razoroževanja Japoncev in septembra leta 1945 je okupirala del Kočinčine z njenim najvažnejšim mestom Saigonom. Toda zaradi močnega odpora rednih čet Vietnama in vsega prebivalstva, je bila francoslca vlada prisiljena prositi za premirje z vlado Kočiminha. S sporazumi od 6. marca in 14. septembra 1946 je francoska vlada priznala neodvisnost. Vendar so ti sporazumi imeli samo namen varati francosko javno mnenje, ki je zahtevalo prekinitev krvave vojne v Indokini, po drugi strani pa je bil njih namen pridobili na času za reorganizacijo vojaških sil. V resnici niso francoski kolonizatorji niti za hip prenehali svojo kriminalno vojno proti vietnamskemu ljudstvu. Kljub velikim težavam je svobod na republika ng. osvoboj-enem ozemlju realizirala celo vrsto alo bokih političnih in ekonomskih reform. 6. januarja 1946 so bile izvedene prve volitve v narodno skupščino. Vietnam je dobil 230 sedežev cd oue razorozene, so začete «vzpu-, j- stavljati red» v Indokini. Kolonial-1300. V vlado Kočiminha so vstopili zastopniki komunistične partije in drugih političnih strank, med njimi tudi indipendentisti. Izvoljeni so bili tudi lokalni vladni organi, pokrajinski ljudski odbori, vaški odbori, delavski odbori v tovarnah in uradniški v uradih. 8. novembra .'146. je bila sprejeta resnično demokratična ustava republike, ki je bila predhodno predana v široko ljudsko diskusijo. Krepitev demokratične republike Vietnama je vznemirjala francoske monopoliste, ki so z izkoriščanjem nacionalnih bogastev Indokine in njenega ljudstva pridobivali velike dobičke. Premog, svinec, cink, gumi in riž so zbujali zavist v prekooceanskih magnatih. Zato so ameriški ekspanzionisti zahtevali od franco ske reakcije pojačanje oborožene agresije in vojne proti vietnamski republiki. Toda kljub njihovim naporom francoski kolonizatorji niso mogli zlomiti vietnamskega ljudstva. Oborožene sile republike so zadale francoskim osvajalcem hude udarce. Francoski imperialisti so v zad-jijih dveh letih porabili za vojno proti vietnamskemu ljudstvu 800 milijonov dolarjev. Kljub temu se niso niti za prst zbližali svojim ciljem. Kakor je razvidno iz priloženega zemljevida, nadzoruje vlada Kočiminha 90 odst. republiškepa ozemlja. pot za rešitev iz ekonomske krize in katastrofe vojne in kapitalizma. Izven dvoma je, da je borba za diktaturo proletariata, za zmago komunizma smisel vsega mojega življenja. Za komunizem bi hotel živeti vsaj še 20 let in petem v miru umreti. Toda ravno zaradi tega sem zagrizen sovražnik osebnega terorja in ptičev. To ne iz sentimentalnih motivov. V skladu s našo leninistično doktrino, z odločitvami in disciplino komunistične internacionale, kar je zame kot za vsakega piavega komunista najvišji zakon, sem prof: individualnemu terorju in puči-stičnim intrigam iz stališča revolucionarnih koristi, s stališča interesov proletarske revolucije in komunizma. V resnici sem navdušen pristaš in občudovalec Komunistične partije boijševikov in Sovjetske zveze, ker ta partija vodi največjo deželo na svetu, šesti del sveta, in našega velikega voditelja Stalina, ki vodi junaško in zmagovito graditev socializma. Toda jaz nisem bil nikoli predstavnik komunistične partije boijševikov v Nemčiji, kakor hoče to dokazati obtožba. Moja edina krivda v Nemčiji je v tem, da sem protizakonito živel ilegalno pod napačnim imenom. Toda nisem mogel živeti drugače. Jaz nisem imel absolutno ničesar opraviti s požigom Reichstaga in Van der Lubbeja vidim prvikrat v tej dvorani. Ko sem zjutraj 28. februarja v vlaku Muenchen-tìerlin citai v. časopi sih vest o požigu Reichstaga, sem takoj spoznal, da so bili organizatorji tega dejanja lahko samo podli provokatorji in umsko in. politično amoralni ljudje. V obeh slučajih sovražniki nemškega proletariata in komunizma. Sedaj sem pripravljen verjeti, da je bil požig Reichstaga, to an-tikomunistično dejanje, sad združitve provokacije in norosti. Ne verjamem, da bi mogel biti še kakšen težji atentat na mojo revolucionarno čast političnega človeka in na mojo osebno čast kot obtožba, da sem sodeloval pri tem požigu nasprotnemu interesom ljudstva in komunizma. Na konferenci OECE so dosegli v zadnjem trenutku kompromis, s kate. rim so vsaj začasno rešili to organizacijo pred dokončnim polomom. Te dni je namreč potekel sporazum o medevropskih plačilih, ki ga je podpisalo 19 držav, ki so pristale na Marshallov plan. Razne zapreke, ki so jih Američani postavili svobodni trgovini med maršaliziranimi državami in Vzhodom, ter poskusi, da bi ustvarili čim več političnih in gospodarskih zapor v Evropi sami, so povzročili zastoj ne le v trgovini med amerikanizirano Evropo in vzhodnimi državami, temveč so povzročili tudi zastoj trgovine notranjosti maršalizirane Evrope same. Spričo tega položaja so pred letom dni v okviru organizacije OECE sklenili, da bodo države, ki so aktivne, odprle kredite državam, ki imajo dolgove. Ta rešitev pa je bila le za. časna, -ker je razdelila maršalizirano Evropo v številne zgprte predele. Tako jc lahko vsaka izmed držav pod-pisnic urejevala svoje odnose samo z eno izmed teh držav. Tu so zato nastale težkoče. Nekatere vlade z Belgijo na čelu so zahtevale, da bi lam ko uporabljale kredite, ki bi jih otvorili na njih račun, kjer bi jim bilo to najbolj prikladno in ne samo v oni državi, ki bi ta kredit odprla. Proti temu stališču se je prva uprla Anglija; v zamenljivosti denarja je namreč videla resno nevarnost za stabilnost sterline. Zaradi tega je nastal spor. Ta spor je zelo resen, četudi bi ostal v teh mejah, 2e to stanje samo je namreč kazalo, kako globoka kriza je v Marshallovem pia. nu in kako trhel je ves sistem, ki ga je ERP ustvari! v Evropi. Toda za sporom med Anglijo in Belgijo je bi-vse kaj hujšega. To se je kmalu pokazalo. , Največji nasprotnik angleške teze o nezamenljivosti šter-linga je Harriman, ameriški upravnik ERP-a. Razpravljanje v organizaciji OECE tako postalo le epizoda globokega spora med dolarjem in šteriingom. Na eni strani je bil Harriman, ki je hotel z zahtevo po zamenliivosti šter. Unga prisiliti Crippsa, da sprejme razvrednotenje šterlinga prisiliti Crippsa, da sprejme razvrednotenje šterlinga; na drugi straci pa je bil Cripps, ki je dobro vedel, da bi to pomenilo še en korak naprej, da bo dolar zavojeval vsa evropska tržišča. Harriman ni za sedaj dosegel popolne zmage. Na zborovanju niso sprejeli zamenljivosti denarja, temveč so samo dovolili, da se 25% kreditov lahko prenese z ene maršalizirano države na drugo, seveda s točno določenimi omejitvami, pogoji in jamstvi. Začasni kompromis ni seveda ničesar rešil. Sam Cripps, ki sicer ni prikrival svojega zadoščenja zaradi sprejetih sklepov, je poudaril, dà ni bilo rešeno osnovno vprašanje odno. sov med ZDA in Evropo. Iz vsega tega lahko potegnemo jasen zaključek. Tu ni šlo za notranji spor v Evropi, ampak za spor, v k»; terem so na eni strani nekatere evropske države, na drugi- strani pa celotni sistem in zgradba Marshallovega plana. Na dnu krize, ki je na. stala v organizaciji OECE in ki je bila začasno odstranjena s kompromisom, so mnogo globlji vzroki. Marshallov plan je dosegel nel uspeh, je izjavil Višinski; to morata posredno priznati sama Bevin in Cripps. Celo ameriški finančniki morajo to priznati in iskati novo pot, ker jih na eni strani pritiska grozeča kriza, na drugi pa vidijo, da se evropske države upirajo njihovim načrtom. Ta nova pot pa jc odprta, to je pot enotnosti, pot obnove gospodarskih odnosov med Zapadom in Vzhodom, pot, ki lahko edina vzp«. stavi v Evropi ravnovesje. To pot j« odprla ZSSR v Parizu, odprli so jo narodi, ki se bore za mir. Vse moje zadovoljstvo je bilo in je v tem, da moji tovariši l-liolgarsk-e partije, moji razredni tovariši P. inozemstvu, revoluao-, nami proletarci Nemčije in vsi ! oni, ki me vsaj malo poznajo ni* . so nikoli mogli niti za hip po* [ dvomiti v mojo nedolžnost. v v Policija j» predala sodišču tolpo mladoletnikov, ki se je specializirala v ropu ročnih ur mladim dečkom. V tolpi so bili 15-letni Luigi Zangrande, 15-letni Angelo Ulinani in 17-letni Guido Giurma-ni. V pogojih okupacije se torej v Trstu bohoti in razvija zločin, stvo, črna borza in prostitucija. Skupina mladih dečkov je tudi ukradla v kinodvorani Novo Cine na Akvedotu 3.000 vstopnih listkov. Tatiče so prijeli, ko sta dva bratca Ferdinand in Albert C. stara 11 oziroma 9 let prišla z ukradenimi listki v kino in povedala, da sta jih dobila od nekih Enzo G. in Sergio F. enake starosti. Policija je aretirala 27-letnega Billinicha Viktorja, pristaša MSI, ki je prodal pištolo 17-lftnemu Sergeju Degrassi. Ameriški jeep je na Katinarski cesti povozil 70-letnega zidarja Andreja Bemba iz ul. della Guardia. Zdraviti se bo moral mesec dni. V tržaški konopljarni je dvajset delavcev praznovalo 25-letnlco nepretrganega dela v podjetju. Tovariši so jim darovali rdeče na. geljne, ravnateljstvo podjetja pa majhne nagrade v denarju. Sodišče je obsodilo na 6 let in 9 mesecev ječe 51-letnega Vincenca Forzole, ker je zlorabljal za svoje umazane nagone nekega 14- letnega umsko omejenega dečka. Udeleženci- znanega škandala nravstvene policije bodo po odredbi sodišča ostali v zaporu do razprave in jih ne bodo pustili na tačasno svobodo. Pogajanja za ureditev vprašanja cgčasno odpuščenih delavcev iz ladjedelnice Sv. Marka se nadaljujejo na uradu za delo. Vsi ljudje, ki začasno bivajo v angloameriški coni Tržaškega ozemlja, morajo do 31. julija 1949. vložiti pri županih prošnjo za izdajo osebnih izkaznic. V ameriški vojašnici na Opčinah so štirje zidarji padli z osem metrov visokega odra, ki se je podrl, in bili pri tem precej težko ranjeni. Na zahtevo upokojencev bodo zavodi za socialno skrbstvo plačevali pokojnine zopet mesečno. Celo storijo o ugrabitvi si je izmislil 2t-letni ezule Domenico Pagliaro, ki mu je neki drugi ezule dal v varstvo 9.000 lir. Da bi mu ne bilo treba vrniti denarja, si je izmislil, da ga je ugrabila neka «macchina nera», nato pa da so ga pustili, češ da so ga zamenjali za nekoga drugega. Policija pa storiji ni verjela, ker je Pagliaro že znan zaradi svojih po--legavščin. 39-letni pleskar Renato Bonnes z P.eške ceste 14 se je kar sam prijavil policiji in povedal, da ga je pred dnevi, ko je pleskal stanovanje nekega Josipa Bighettija, prijela skušnjava in je ukradel iz predala 9.000 lir. Okradeni Biglietti pa do tedaj sploh ni vedel, da mu je zmanjkal denar. Epidemija samomorov se je tudi prejšnji teden nadaljevala. V bolnici je umrl novinar Ubaidini, o katerem smo že poročali, da se je zastrupil. 44.1etna Santina De Paoli se je obesila in so jo v zadnjem trenutku rešili svojci. Z amoniakom se je zastrupila 41-letna Gina Dall’Orto iz Sv. Jakoba in je nato umrla v bolnici. 64-letna Jože. fa Padar se je zastrupila s plinom Škof Santin se je preteklo nedeljo v cerkvi sv. Justa zopet zaletel v ljudsko oblast v coni B in jo obtožil preganjanja cerkve. Po. vedal pa ni nič novega. Pokazal je le ponovno, da mu je ljudska oblast hudo na želodcu, ker ne dovoljuje duhovnikom in fratrom, da bi uganjali v cerkvi politiko. Spretni tržaški tatovi so v nedeljo pri belem dnevu vdrli v zlatarno Francesca Nordia v ul. Roma 19, to je v centru, in mu odnesli za pet milijonov lir zlatnine. UDSNO jmMSKE GONE 1RZASKEGA OZEMLJA pozdravlja nov korok k gospodarskemu razvoju Varnostni svet OZN je bil obveščen o zamenjavi jugolire z dinarjem Ves dan Je vladalo veselo razpoloženje v menjalnicah V nedeljo je VUJA izdala ukaza št. 14 in 15 o zamenjavi jugolir v dinarje. Z ukazom je tudi postavila komisijo za zamenjavo denarja. Rok za zamenjavo je trajal od 7. do 17. ure 4 in 5. julija t.I. S. julija je na podlagi teh ukazov jugolira prenehala veljati kot zakonito plačilno sredstvo v jugoslovanski coni STO-ja. Tečaj zamenjave je bil 30 dinarjev za 100 jugolir. Jugolire je lahko zamenjala vsaka oseba, ki biva na ju. goslovanskem področju cone STO in ki razpolaga z osebno izkaznico, ki jo je izdala ljudska oblast. Odlok o zamenjavi je sprejelo istrsko ljudstvo z velikim navdušenjem. 2e v nedeljo popoldne in zve. čer so bili po vseh krajih množični sestanki, na katerih je ljudstvo razpravljalo o odloku. Ljudje so okrasili hiše z zastavami in so tudi sklenili, da pojdejo v sprevodih z zastava, mi na čelu zamenjat denar. Na mnogih sestankih so ljudje tudi zahtevali, da bi se prepovedalo kroženje me-trolir v Istrskem okrožju, da se preprečijo vse špekulacije. Ljudstvo Je navdušeno, ker je prepričano, da se bo z zamenjavo ji^golir zboljšal gospodarski položaj v Istrskem okrož. Ju, ki je že doslej dobivalo veliko pomoč od bratske Jugoslavije. Zamenjava jugolir v dinarje je nujna posledica kršitve mirovne pogodbe s strani Italije in angloameriške vo- Pred volitvami novih občinskih odborov in županov jaške uprave. Italijanska vlada, ki bi morala na osnovi mirovne pogodbe dobavljati tudi jngoslovanski coni Tržaškega ozemlja potrebno valuto, ni izvršila svoje obveznosti. S finanč. nimi sporazumi med angloameriško vojaško upravo in italijansko vlado, sklenjenimi marca 1948. leta, je bila mirovna pogodba ponovno kršena, saj je bila s temi sporazumi uvedena med Italijo in STO-jem prava denarna, carinska in gospodarska unija. Italijanska vlada je odklanjala vsak spo. razum z Vojno upravo jugoslovanske cone Tržaškega Ozemlja glede dobavljanja valute istrskemu okrožju, kar je zaviralo gospodarski razvoj in trgovino. Le velikodušna pomoč jugoslovanskih narodov je preprečila gospodarsko propast Istrskega okrožja, kasneje pa je ravno ta pomoč pospešila gospodarski razvoj. Zato ni mogla več jugolira zadoščati gospodarskemu prometu in večje količine blaga na trgu so tudi zahtevale povečanje de. narnega obtoka. Spričo teh dejstev bo zamenjava jugolir v dinarje prav gotovo še bolj okrepila gospodarski položaj v Istri in uvedla mednarodno priznano valuto, kar ho ugodno vplivalo tudi na trgovino istrskega okrožja z inozemstvom. Poveljnik VUJA-e polkovnik Mirko Lenac je ob priliki zamenjave jugolir v dinarje poslal Varnostnemu svetu Organizacije združenih narodov pismo, v katere^ navaja razloge za ta ukrep. Zaradi pomanjkanja prostora prinašamo pismo samo v izvlečku. Na predlog polkovnika Mirka Le. naca, poveljnika VUJA-e za jugoslovansko cono STO, je bila 1. julija 1949. sklenjena pogodba o posojilu med VUJA-o za jugoslovansko cono Po volitvah je nastalo precejšnje zatišje. Politična borba se je z ulice prenesla za kulise. 15. julija se bo namreč prvič sestal občinski svet, izvolili bodo občinski oiibor in župana. Zato je med tako imenovanimi italijanskimi strankami nastalo prerivanje, kdo bo imel čimveč besede. Razni listi so pisali, da bo občinski odbor prav gotovo sestavljen iz samih predstavnikov «italijanskih strank». Od MSI pa do socialistov imajo te stranke 40 občinskih svetnikov, ostale stranke, ki jih imenujejo protiUalijanske, čeprav ta označba nj točna, pa imajo skupno 20 svetnikov, to je samo eno tretjino. Jasno je torej, da si bodo reakcionarne stranke izvolile odbor iz svoje srede. Med temi strankami pa je nastal spor le zaradi razdelitve mest v odboru. Socialisti namreč nočejo, da bi prišli v odbor kvalunkvisti, češ da niso na volitvah nastopili pod tem imenom, ampak kot Blocco Italiano. Ce se ne bodo sporazumeli, tedaj bi bili socialisti nekaka «italijanska» opozicija. Pri tem pa bi lahko nastale težkoče. Odborniki namreč ne smejo glasovati in bi lahko nastala nevarnost, da ne bi «italijanske» stranice večine pri glasovanju, če bi se kaka «italijanska» stranka vzdržala ali celo glasovala proti kakemu predlogu. Da nam bo stvar bolj jasna, si moramo malce ogledati, Itako bo sestavljena bodoča uprava. Občinski svet šteje, ko je vsem znano, šestdeset svetnikov. To bi bil torej nekak parlament. Izmed teh svetnikov izberejo 12 odbornikov in tri namestnike ter župana. Odbor bi pa bil nekakšna vlada, to je, ima izvršilno moč. Odbor upravlja občino, svet pa se sestane le nekolikokrat v letu. Po zakonu se mora sestati najmanj dvakrat, pomladi in jeseni. V glavnem razpravlja P proračunu in obračunu. Dejansko vodi vse odbor. Ravno to nam najbolj nazorno kaže, koliko velja vse Fidalijevo kričanje. Čeprav imajo vidalijevci 13 svetnikov, ne bo nihče od teh svetnikov prišel l! občinski odbor. Reakcionarji bodo torej vedrili in oblačili v odboru po svoje. Seveda ne smemo pri tem podcenjevati vloge občinskega sveta. Svetniki bodo stavljali razne predloge razpravljali o njih sklepali in glasovali ter kritizirali sklepne, večine. V občini, kjer so imele doslej reakcionarne stranke izključen monopol, se bo. sedaj čul tudi glas ljudskih zastopnikom. Borba v občinskem svetu seveda ne bo lahka. Tržaški kamoraši bodo vztrajno branili svoje privilegije in položaje. Pri tem pa je veliko število vprašanj, ki čakajo rešitve. Za Slovence je poglavitno vpraša,-nje borba za enakopravnost slovenskega jezika, za slovenske šole in otroške vrtce, zato, da bodo v občinskih uradih nameščeni slovenski uradniki sorazmerno s številom slovenskega prebivalstva p Trstu, da bodo zaščitene narodnostne pravice Slovencev sploh. Rešiti bo treba vprašanje stanovanjskih hiš, javnih del, občinskih podjetij itd. V bližnji okolici primanjkuje še marsikje voda, elektrika, pota so slaba. Dosedanja občinska uprava se za vse to ni zanimala, ker ji ni bilo mar za potrebe delovnega ljudstva. Jasno je, da bo skušala reakcija nadaljevati svojo politiko, toda dolžnost opozicije bo, da jo. bo stalno razkrinkavala, in preprečevala vse njene spletke. Se malo in dinarji bodo krožili po Istri Nasini (laroMom in Silnleliem v Jugoslaviji ADIT ; Agencija demokratičnega inozemskega tiska v Ljubljani, ki je prevzela zastopstvo tržaškega tiska ter zbira tudi vse naročnine in druga vplačila za Primorski dnevnik, Ljudski tednik, Glas mladih in Razglede, ima sedaj tekoči račun pri KOMUNALNI BANKI v LJUBLJANI in sicer pod sledečo oznako in številko: Agencija demokratičnega inozemskega tiska - Ljubljana 6-1-90603-7. STO-Ja in vlado FLRJ. S to pogodbo se je vlada FLRJ obvezala, da bo dala na razpolago VUJA-i 500 milijonov dinarjev za zamenjavo jugolir in zagotovilo zadostne količine denarja za potrebe jugoslovanske cone STO-ja. VUJA Je sklenila omenjeni sporazum zato, da se napravi konec nepri-rodnemu položaju, ki je nastal kot posledica grobe kršitve mirovne pogodbe s strani ZVU za angloameriško cono STO-ja in vlade republike Italije. Ta položaj je bii v veliko škodo prebivalstva jugoslovanske cone STO-ja in je predstavljal resno oviro za na. daljnji gospodarski razvoj in blago, stanje tega področja. Italijanska via. da je dolžna na podlagi člena 11 priloge VII mirovne pogodbe z Italijo oskrbovati STO z vsemi potrebnimi domačimi in tujimi plačilnimi sredstvi, vse dokler se ne ustanovi poseben denarni sistem za STO. Jugoslovanska vlada se je na prošnjo VU JA-e 23. novembra 1947. leta obrnila na vlado republike Italije in zahtevala, da se začnejo razgovori med to vlado in VUJA-o, da se sklene sporazum o preskrbi omenjene cone s potrebnimi plačilnimi sredstvi s strani Italije. Italijanska vlada je z raznimi ne. umestnimi argumenti odklonila izvršitev svojih obveznosti. Po drugi strani je ZVU kršila odredbe priloge VI., člen 24, točka 2 in 4 in priloge VIJ, člen 11 mirovne pogodbe, ko je 9. marca in 22. septembra 1948 sklenila z vlado republike Italije sledeče sporazume: Sporazum o nekaterih finančnih vprašanjih, ki izvirajo iz izvršitve mirovne pogodbe; sporazum o finančnih zadevah; sporazum o nabavi tuje valute in sporazum o izvršitvi sporazumov podpisanih 9. marca 1948 o vprašanju financ in tuje valute s posebnim ozirom na načrt poveljstva cone za udeležbo cone v evropskem programu obnove. S lemi sporazumi, ki nasprotujejo j besedi in duhu mirovne pogodbe, je : bila uresničena med angloameriško cono STO-ja in republiko Italijo denarna, carinska in gospodarska unija, tako da je ta cona izgubila svoje gospodarsko in tinančno neodvisnost in se dejansko vključila v gospodarsko 1 finančnem pogledu v Italijo. Sklicfljoč se na te sporazume, je angioameriška VU preprečevala svobodno kroženje dobrin med obema conama, tako da se je jugoslovanska cona STO-ja znašla v težkem gospodarskem in finančnem položaju. Vojna uprava za jugoslovansko cono STO.Ja je bila v takšnem položaju prisiljena usmeriti svoje gospodarstvo skoraj izključno na FLRJ. Zahvaljujoč se konkretni pomoči vlade FLRJ, je Vojni upravi uspelo znatno razviti in izboljšati gospodarsko življenje cone in njenega 1 prebivalstva. V teh pogojih je jugolira, katere količina je ostala ista in se ni mogla prilagojevati povečanim potrebam gospodarskega življenja, postala resna ovira gospodarskemu razvoju, tako da je nastala nevarnost, da VUJA ne bo mogla zadostiti vsem finanč. nim potrebam cone. Razen tega je to preprečevalo vsako trgovino z ino. zemstvom na osnovi denarnega obračuna, ker jugolira kot začasna okupacijska denarna enota, ni bila in tudi ni mogla biti mednarodno priznana kot posebna valuta. Ta nenormalni položaj je prisilil VUJA-o, da poišče učinkovit način rešitve tega življenjskega vprašanja prebivalstva jugoslovanske cone STO-ja. Zato je zaprosila vlado FLRJ, da ji nudi denarno pomoč v obliki posojila. Vlada FLRJ je tej prošnji ugodila in sklenila z vojno upravo omenjeno pogodbo o posojilu. Preko tisoč otrok pripravljenih za odhod v kolonije Podporno društvo za Tržaško ozemlje je ob sodelovanju množičnih organizacij, predvsem ASIZZ tudi letos organiziralo kolonije za tržaške otroke, ki bodo v Kranju, Lescah, Črnučah, Zgornji Šiški in Logatcu. Jugoslovanska ljudska, oblast in množične organizacije so z veseljem jrriskočile na pomoč tržaškim o-trokom in pomagale pri organizaciji kolonij. Čeprav je letos Jugoslavija gospodarsko popolnoma navezana sama nase, čepi'av ji sosednje države ne dajejo nobene opore, nasprotno, v njenem gospodarskem razvoju jo celo o-virajo, se ni niti malo pomišljata, da bi priskočila na pomoč tržaškim otrokom, ki na tesnem ozemlju nimajo možnosti, da menjajo zrak, da gredo na počitnice, kar je velikega pomena za vse, predvsem pa za mestne o-troke staršev-delavcev. Preko tisoč otrok s Tržaškega ozemlja pojde letos na počitnice. Prav vsi so se morali podvreči temeljitemu zdravniškemu pregledu, ki sta ga tri tedne dnevno od 9 do 11 ure opravljala brezplačno dr. Mašera Sonja in dr. Daneu Anton. Oba zdravnika sta požrtvovalno in vestno izpolnila svoje delo. Slabotne otroke sla izločila in ti so že šli oziroma bodo poslani v zdravstveno K KU1N TX7\ Slovencem v Gorici stalno odbijajo potna dovoljenja za Trst. Ljudem, ki se proti temu pritožujejo, pravijo, da jim ne dajo dovoljenja, ker so «litini», Nekemu tovarišu so odbili dovoljenje, ker je bil svojčas pri narodni milici. Neki slovenski ženi, ki je izgubila sina v borbi proti fašizmu, je uradnik dejal, naj se preseli v Jugoslavijo in naj ne išče dovo. ljenja za Trst. Tako torej izvajajo De Gašperijevi «demokrati» določbe italijanske ustave In mirovne pogodbe o zaščiti narodnih manjšin. MLADINA SE PRIPRAVLJA NA FESTIVAL 17 julija bo mladina iz Goriške in Beneške Slovenije priredila na sovo-denjskem igrišču svoj festival. V ta namen se mladinci pridno pripravljajo na nastop in vadijo v prostih vajah. kolonijo, Vsi otroci, ki so se za kolonije prijavili, so bili sprejeti brez ozira na politično prepričanje njihovih staršev. Organizatorji kolonij so gledali samo na zdravstveno in socialno stanje otrok. Nekateri zagrizeni sovražniki Jugoslavije in vsega, kar je s to socialistično državo v zvezi, so starše odvračali od tega, da bi posliti. Vse tisie, ki pojdejo z otroki, so imele sestanek, na katerem so dobile podrobna navodila za delo, poleg tega pa so jim na sestanku še posebej poudarili in razložili pomen kolonij, važnost njihovega dela, pomen tovarištva med njimi samimi, ki je tudi eden izmed pogojev za uspeh kolonij. Naše žene, ki so že v mnogih primerih pokazale *-ozrivo« ‘1° ^ I strogo preiskujejo, kot še nikoli doslej, jo imperialistične oblasti fašistom, ki « zato postajajo drzni, ker vedo, da jih imperialisti potrebujejo. V tem primeru je sodišče obsodilo dva tovariša na leto dni ječe, ki jima je bila amnestirana. Ne glede na protislovja, ki jih sama obsodba vsebuje, ko šest obtožencev oprošča, dva Moške ločijo od žensk, oboje peljejo v posamezne sobe, kjer jih dobesedno slečejo. Natančno pregledujejo obleke in osèbe, kar povzroča seveda hudo ogorčenje zlasti med ženskami. Vsaki-krat, ko pridejo avtobusi, se dogajajo ogabne epizode.» Urednikom lista «Il Lavoratore» je pa obsodi, ostane dejstvo, da je sodi j(0rej kakor njihovim bratcem «socia-šče tudi to pot hotelo \re i a o na I |jsjomil da je Narodna zaščita vr-najsvetlejše dni tr.žaš1'® z®° ° Išila strogo kontrolo, da niso mogli je vse napredno ljudst^. Z.0r°ftfr^J Ini špekulanti tihotapiti jugolir iz Trsta roki obračunalo s svojim: «tlralckl ^ b ^ 4čiu je pr| Medtem pa se nadaljujejo are JCJ'! Iteh preiskavah res zalotila milijonske antifašistov. Policija je ravno te dni f aretirala 27 letnega Marcella Savro. na iz Sv. Ane. Obtožujejo ga, da je | aretiral bivšega funkcionarja finančne uprave v Trstu Vincenca Feleppo. L , , . Sramotna gonja proti partizanom se|vl J« silno zaprepastila ljudi. Tako toreT nadaljuje, nadaljevali se bodo|bodo 2e bo,3 lo{enl od naSega torej nauaijuj ■ • edinega središča, kjer so si ljudje vsote jugolir. Od kdaj pa so tem «proletarcem» tako pri srcu špekula-I cije «pešekanov»? List piše dalje: «Objava o zamenjai procesi zaradi «sequestro di persona». Toda imperialisti se motijo, če mislijo, da bodo s tem upognili naše ljudstvo In ravno protest žena na zadnji obravnavi je pokazal, da ne bo nikoli nikomur uspelo zabrisati v ljudeh spomin na one dni, ko si je ljudstvo samo kovalo svojo usodo. | lahko nabavljali živila.» Torej Je v Trstu po mnenju urednikov lista «Il Lavoratore» prava Indija Koromandija, kjer Je vsega v Izobilja v coni B pa ljudje umirajo od lakote! Uredniki pojejo torej *,*V0*P*T imperialistom. Pač Viva li e P® KRONIKA GO Zvere sindikatov za Slovenijo je poslal II. kongresa Svetov, ne sindikalne federacije pismo, v katerem zagotavlja, da bodo Slani sprejeli vse sklepe, kj jih bo sprejel ta kongres in tako najak— tivneje spolnjevali svojo interna-elonalistiCno dolžnost. Protestna zborovanja prirejajo po vsej Jugoslaviji, na katerih protestirajo proti krivičnemu imperialističnemu parižkemu diktatu in ostro obsojajo stališče Sovjet, ske zveze. Z zborovanj pošiljajo protestna pism^, v katerih zahtevajo revizijo krivičnih pariških sklepov. Več napadov na jugoslovanske predstavnike so izvršili v Bukarešti. Veleposlanik FLRJ je pri zunanjem ministru Romunije ostro protestiral. Noto, ki jo je izročil v imenu vlade FLRJ, je romunsko zunanje ministrstvo zavrnilo ter skušalo odvzeti romunskim obla. stem vsako odgovornost za napade. Vzorno otroško igrišče so zgradili frontovci s prostovoljnim delom v središču Ljubljane. Na igrišču so gugalnice, vrtiljak, telovadno orodje, mivka, itd. Razstava lokalne industrije in obrti v Ljubljani je podaljšana do 10. junija. Obiskovalci razstave dobe polovično vožnjo, ki velja do n t.m. Predstavnik FLRJ pri OZN Je dobil od nacionalnega komiteja za kulturo zahvalo, ker se jugoslo. vanska delegacija dosledno bori za interese španskega naroda in proti predlogu za vzpostavo normalnih diplomatskih odnosov s Francova Španijo. Na procesu v Skoplju je bilo devet obtožencev obsojeno na pri.-silno delo, ker so prišli v Jugo-sla' ijo, da bi vršili sabotaže, aten-latu in vohunili. V Jugoslavijo jih je yoslala Bolgarija. Na poskusnih poljih v južni Istri, na otoku Rabu in Cresu se bombažna rastlina lepo razvija in vse kaže, da se bo tod ugodno razvilo gojenje bombaža. Košnja in žetev sta v polnem razmahu. V postojnskem okraju se ie posebno odlikovala mladina. Po končanem delu so imeli skoro povsod prireditve. Kmctje-zadružniki imajo tudi pravico do letnega dopusta. Prvi počitniški dom za zadružnike je postavljen v Poreču ob zapadni [ Istrski obali. 25 najboljših zadružnikov je že prišlo v svoj počitniški dom. France Hočevar, bivši šef gospo-, darske delegacije v Trstu je imenovan za javnega tožilca LRS. 230 velikih elektroobjektov grade v Jugoslaviji. Ti objekti bodo omogočili pospešeno industrializacijo Jugoslavije. S plenuma Ljudske mladine Ja. goslavije so poslali maršalu Titu pozdravno brzojavko, v kateri poudarjajo, da mladine ni mogoče ločiti od slavne komunistične partije. Na Koroškem so ustanovili «Nacionalno zvezo koroških Slovencev», ki je podružnica «Sloven. ske demokratske zveze» v Trstu ter je, jasno, kakor ta, nSVadna agentura imperialistov in kot taka čisto protiljudska organizacija. Prvi proračun je sprejel Oblastni ljudski odbor za Ljubljansko oblast. Sklada se z državnim proračunom za letošnje leto, vanj so vnesene le tiste postavke, ki so potrebne za delo oblastnega apa. rata. 1. avgusta bodo pričela velika melioracijska dela na Skadrskem jezeru. Sovjetski delegat na konferenci mednarodnega fonda za pomoč otrokom se Je vzdržal glasovanja za predlog, da se Jugoslaviji dodeli pomoč 100.000 dolarjev za otroke. Vsi drugi člani izvršilnega odbora so glasovali za ta • predlog. >346 hiš bodo zgradili letos v požganih naseljih na Hrvatskero. Politika sovraštva do Jugoslavije ne mofe preprečiti njeneoo mogočnega razvoja Na partijski konferenci ministrstva za narodno obrambo je generalni polkovnik in član politbiroja CK KPJ Ivan Gošnjak razgalil vse namene sovražnih napadov na Jugoslavijo, ki ob objavi pisem CK VKP (b) in zloglasne resolucije večini niso bili jasni. Obtožbe jugoslovanske partije, ki so navedene v teh dokumentih, ne odgovarjajo dejanskemu stanju. Nadaljnji razvoj dogodkov pa je odkril vso vsebino napada na. partijsko vodstvo in na Jugoslavijo. Načelna kritika nekakšnih napak jugoslovanske partije v zunanji in notranji politiki se je v tem letu popolnoma razkrinkala. Nikakor nas jugoslovanski «kritiki» ne morejo prepričati, da je gonja naperjena le proti vodstvu države, ne pa proti jugoslovanskim narodom in državi, ter da je njihova politika v interesu jugoslovanskih narodov. S prekinjenjem trgovskih stikov s FLRJ in z izdajo interesov slovenskega naroda na Koroškem postane vsakomur jasno, da sovraštvo ni naperjeno le proti «Ti tovi kliki», temveč proti jugoslovanskim narodom v cel■... .............. ... I ■ I 11 i ■ 111 11 ■ I t I 111111 t 111 I I I ■ 111 I 111 I 11 M I I 11 I t I 11 I I I I I I I I I I 111 i i i ■ i I ■ ■ ■■ I I ■■ I ■ ... ...... ■ ■ ■ • I • 1 ■ i.. ■ ■ I i ■ I ■ i i 11 ■ i i I ■ i 11 1111 I I 11111 I 111 111111111 11 11 » I t ■ I ) 11 11 i I 11 I II 11111111 II 11 11111111111 M 1111111 ( Il I III 111111 I 11 1111111 lil k* TELOVADBA vir mladosti 5. Zleknjena na tleh se nasloni na dlani, upogni noge v kolenu, nagni glavo nazaj, dvigni se in skušaj približati med seboj lopatice; tako si boš utrdila hrbet in hodila lepo zravnana. 6. Sedi najprej na pete, nato iztegni eno nogo (slika 2), nato drugo, skleni roke zadaj in izboči prst tako, da se komolca lahko dotikata. Ta vaja je zdrava za ledvice in prsi. 7. Gugalnico napraviš tako, da ležeš na tla, se primeš za gležnje, suneš Z glavo nazaj ter se sugljaš sem in tja. S. Ce hočeš imeti vitke boke, se spuščaj iz pokončne lege počasi v počep, sedi na pete in se zopet dvigni. Jo vajo ponovi vsaj desetkrat. NAŠI OTROCI so končali šolo Šolsko leto je pri kraju, naši I mali šolarji so ga zaključili, eden z boljšim uspehom, drugi manj. No, temu zdaj ne moremo več pomoči — kakršno je bilo delo med letom, tak je tudi zaključek. Prav gotovo pa so posebno zadnji tedni od otrok zahtevali precej naporov in matere moramo to upoštevati ,čeprav nismo z uspehom naših šolarjev zadovoljne. Na večini šol so imeli zaključne prireditve, pri katerih so naši otroci sodelovali. Priprave, učenje igric, deklamacij, petja in telovadbe so poleg rednega šolskega dela zahtevale od naših otrok tudi napor in vse to moramo upoštevati ter zato zdaj ob zaključliu dati otrokom počitek, lei so ga potrebni. Dati jim pa moramo tudi prostost, da bodo res imeli občutek, da so končali veliko delo. To jim moramo priznati posebno še zalo, da bo v njih rastel občutek resnost, šole in učenja Zdaj, ko je po.uka konec, naši mali učenjaki zloše svoje šolske knjige in zvezke v predal in ga zapro. Večina izmed njih bi najraje Negujmo si obraz V poletnem času moramo negi kože posvetiti veliko pažnje. Važno je, da obraza ne izpostavljamo preveč sončnim žarkom. Sončenje stopnjujemo z vsakim dnem. Mastna koža zahteva posebne nege. Najprej si moramo kožo očistiti, odpreti moramo pore na obrazu, kar najlaže dosežemo, če si na obraz polagamo vroče obkladke. Preden si pa položimo na obraz obkladek, si ga operemo z razredčenim alkoholom. Kožne zajedalce si odstranjujemo & stiskanjem. Nikoli ne smemo tega opravljati z nohti, pač pa si prste ovijemo v čist platnen robec. Mastno kožo operemo vsak večer z lahkim milom ter obraz nato namažemo s tanko plastjo kreme ali rastlinskega olja. Suha koža je manj odporna od mastne in zato tudi bolj nežna. Ne smemo je prati z milom. Najbolje je, če si suho lice umiramo s posebno vodo ali s kremo. Obraz namažemo večkrat na dan Z dobro kremo. predal zaklenila vse do novega šolskega leta. Toda me mame jim tega vendarle ne bomo dovolile. Res, da jih ne bomo mučile s šolsko čitanko, poštevanko, slovnico, ne, to med počitnicami res ni potrebno. Nujno pa je, da tudi med počitni- Letošnje kopalne obleke so večinoma ukrojene iz enega dela. Mnoge kopalke nosijo letos celo krilca. Vendar pa želimo, da se naše telo naužije čim več zdravilnih sončnih žarkov, zato si za sončenje pripravimo iz rute kopalno obleko, kakor jo vidimo na sliki. Ì Kislo mlolco važna poletna V-uročih poletnih dneh ai čelimo ( , predvsem hladilnih pijač. Ena teh, ki je zdrava, za naše telo, obenem pa prijetno hladilna je kislo mleko, katerega lahko same pripravimo. Najlepše in najhitreje se skisa mleko pri toplini 30 st. C, to je tista toplina, ki jo ima komaj namolzeno mleko. Nalijemo ga v porcelanaste ali lončene skledice, ki jih postavimo na ne pregorak štedilnik za 12 ur, nato pa na hladnejši prostor. Cez 24 ur je mleko že dobro, najboljše pa je po 48 urah. Skledic, v katerih smo že skisale mleko, ni treba prati z vrelo vodo, ker so v njih že mlečno-kislinske bakterije, ki pospešujejo kisanje. Pasteriziranemu mleku, ki ga navadno dobimo po mlekarnah, dodamo v slcledice malo že kislega mleka, da se nam bolje skisa. Marsikdo, ki ima p-eobčutljiv želodec, ne prenese sladkega mleka, ker prebavljanje tega zahteva od želodca precejšnjega napora. Sladko mleko se namreč zaradi učinka solne kisline (ki je bistvena sestavina želodčnih sokov) v želodcu sesiri. Pri kisanju mleka pa opravijo to delo bakterije in tako prihranijo želodcu to prvo pretvarjanje. Ljudje, ki redno uživajo kislo mleko pa prejemajo vase ogromno število mlečno-kislinskih bakterij, hrana in pijača . Ijiv od kislega in nam lahko služi kot zdravilo, ker nam ureja prebavne motnje. Jogurt pripravimo tako, da mleko dalj časa polagoma prekuhavamo, čim več vode bo izhlapelo, tem boljša bo pijača. To zgoščeno mleko zopet ohladimo na 43 st. in primešamo na 1 l mleka 15 do 20 kub. cm jogurta, ki smo ga kupile v mlekarni. Postavimo ga nato na hladno (najbolje v hladilnico), da se hitro ohladi. Užiten je naslednji dan, dober je pa še nekaj dni. Ko si drugič same zopet pripravljamo jogurt, dodamo mleku odgovarjajočo količino doma napravljenega jogurta. Tisti, ki žele shujšati, naj redno pijejo jogurt iz posnetega mleka, ker je ta brez maščob. carni ponavljamo, kar smo se naučili med letom. Vse to pa moramo z našimi ljudskošolskimi otroci opraviti nevsiljivo in privlačno in uspeh bomo dosegle: otroci bodo imeli občutek, da imajo šolske počitnice, ponavljali pa bodo vendarle. Ze sedem ali osemletnega otroka moramo navajati na samostojnost, zato ga večkrat pošljemo V trgovino po nakup raznih stvari. Vedno naj nam potem priloži račun, točno naj izračuna, koliko je potrosil, koliko slane kilogram fižola, krompirja, koliko je on dal za dve ali tri kilograme, koliko denarja nam mora vrniti itd. Pa imamo tako po-mvlianje poštevanke, seštevanja, odštevanja, ne da bi otroka pri-ganjale k temu. Poleg tega pa navaja tak način že naše otroke na točnost in red, kar je velike važnosti za bodoče življenje. Citai bo marsikateri šolar rad že sam od sebe, posebno če je za god, za konec šolskega leta ali kako podobno priliko dobil lepo in zanimivo knjigo. Nekaterih pa niti lepa knjiga ne jrrivlači. Takrat ga pa mi poskusimo izkoristiti na ta način, da ga poprosimo, naj nam, medtem ko me kaj šivamo, likamo, čistimo radič ali kaj podobnega čiia in časopisa, češ, me ne utegnemo pa bi rade vedele kaj piše n. pr. o počitniških kolonijah, o Zupančičevi proslavi in slično. Morda bomo le otroke pripravile do tega, da nam bodo čitali, pa čeprav bo morda šlo počasi učencu, ki je končal komaj prvi razred- Vse to naj bo seveda opravljeno nevsiljivo in mimogrede, tako da otrok res ne bo imel občutka, da mu kratimo zaslužene šolske počitnice. Seveda pa to ne velja za naše srednješolce, kajti tisti, ki imajo ponavljalni izpit, bodo morali pač malo resneje pogledati v knjige, da , ne bodo obsedeli še eno leto v starem razredu. Tisti pa ki so dobro končali šolsko leto, prav gotovo sami radi posegajo po dobrih knjigah, ki jim širijo obzorje tudi preko šolskega učnega načrta in prpu gotovo bo marsikateri izmed njih izkoristil dnevno nekaj ur za čitanje in spopolnjevanje. NASVETI Nadevane buče 0, Odreži bučam na koncu bunčice, ostrži rahlo kožo, odreži pri spodnjem koncu za prst debelo rezino, bučo izdolbi, pa pazi, da je ne prevot-liš. Napolni jih z nadevom, pokrij s pokrovčki, ki jih pritrdiš z zobotrebci. Nadev za 8-10 buč: v žlici masti ocvri čebule in petršilja, prideni 14 dkg zmletega mesa, malo mešane dišave, če imaš limonine lupinice in 3 dkg sesekljane slanine, žlico tega kar si izdolbla iz buče, dve žlici praženega riža ali kaše in jajce. Vse dobro zmešaj. Daj v kozico mast, olje ali tanke rezine slanine, položi nanje buče drugo poleg druge, pokrij in počasi praži pri ognju. Ko se po eni strani malo zarumene, jih varno obrni. Ko tudi na drugi strani zarumene, potresi po dnu kozice malo moke in zalij z juho. Ko prevre, priđeni mezgo iz svežih paradižnikov, naloži na krožnik in serviraj. Strjenka z jajci En liter mleka zavri z 11 dkg krompirjeve ali riževe moke, razmešane z malo mleka. Mešaj, da se ne pripali. V ohlajeno zamešaj 3 jajca, 12 dkg sladkorja, malo limonine lupine, 4 dkg drobno zrezanih, stolčenih mandeljnov ter nekaj zrn soli. Vse to mešaj, da je gladko in dobro spenjeno. Potem postavi na vroč štedilnik ter še tu naprej mešaj, da se zgosti. Nato stresi strjenko v model oplak-njen z vodo ter postavi na hladno, da se strdi. Strjeno stresi v plitvo skledo ali krožnik in daj poleg nje kako sadno omako. Ribezljev sladoled l/21itra pretlačenega ribezlja, 1/2 kg sladkorja, raztopljenega v 1 liter vode, sneg iz 2 beljakov, zmešan z žlico sladkorja. Dobro premešano vlij v pušico in vrti. Nekaj o higieni V bolniški sobi se ne sme šepetati. Šepetanje utrudi bolnika, ker si prizadeva, da bi slišal, kar okrog njega govore. Poleg tega se vznemirja, ker sumi, da govore o njem in o njegovi bolezni. Prav tako je napačno, če se stopa po prstih, hoteč s tem zmanjšati ropot svojih korakov. Govori tako, - seveda ne kriči - da te bolnik lahko razume, četudi ni govor namenjen njemu. Prav tako stopaj - ne hrupno seveda - z navadno hojo, da bolnik spozna, na katerem mestu si v sobi, ne da bi se trudil z oziranjem in obračanjem. Kar hočeš povedati komu o bolniku, mu moraš povedati drugje. —c— Danes so sicer v naših krajih tudi J že najoddaljenejše vasi toliko napre- : n JZJ S _J__I- • I - \ i i F j tržaško kuhinjo dovale, da skoro ni več razlike med j mestom in deželo. Skoraj povsod 1 imajo vodovod, elektriko, kar je velike važnosti tudi za zdravstvo. Zato pa tudi redko vidiš zanemarjene lju- < di; celo otroci, ki se navadno izogibajo mila, so čedni in zato tudi bolj j zdravi. Vendar pa zdaj poleti še ved- 1 no naletimo na otroke, ki imajo hraste. Te se najraje narede' na licu ali okoli ust. Otrok dobi najprej gnojne mehurčke, ki preidejo kmalu v rumene grinte. Ta bolezen se prav ra-da prenaša po rokah, obrazu itd pa i tudi od otroka na otroka. Grintave?' M ga otroka ne smemo umivati z vodo, ; temveč le z raztopino vodikovega su- j peroksida (dobiš ga v lekarni), H,] bencinom ali pa s čistim špiritom. ! Dobro je tudi, da grinte pomažemo | prav nalahko z jodovo tinkturo. Zdaj, ko je pričel čas vlaganja l sadja in zelenjave, je važno, da !| posode dobro zapremo, sicer se j nam vložene dobrote kaj lahko pokvarijo. Prav posebno dobro zapremo, •! steklene steklenice, če jih pokrije-',! mo in zavežemo s pergamentnim ’ papirjem, ki ga na spodnji strani 'J zmočimo s posnetim, še nekoliko \ toplim mlekom. Papir se dobro j prilepi na vrh in nepredušno za- ti pre steklenico. Se boljši kakor per- | gamentni papir je celofan, ki na- ( močen v posnetem mleku popolno- j ma neprodušno zapre posodo. Ce nU | mamo ne pergamenta ne celofana J lahko uporabimo navaden bel pa- i pir, lahko celo močan svilen papir. | Pri zapiranju moramo papir ne- { koliko nategniti in pritisniti na rob sjtldenice. Beljakovina, ki je v • mleku in ki se prime papirja, ga i prilepi na steklo. Ko se posuši» postane celo svileni papir trd kakor pergament. Da nam marmelada ne plesni,^ položimo na vrh krog v rumu na-močenega papirja. Lahko potrese-mo gornjo plast vložene marmela- f de s salicilom. NOVOSTI „ luneUiilm Dvojčki pri domačih živalih Dvojčki ali trojčki so pri domačih živalih izjema. Vendar bi živinorejci ždeli, da bi v nekaterih primerih vsak porod dal več kakor enega mladega. Za velike živali bi ne bilo to toliko priporočljivo, kakor predvsem za ovco, pri kateri se jagnjeta Iz dvojnega ali trojnega poroda dobro razvijajo. Sovjetski učenjak prof. Zavadorski je dolgo let obširno proučeval to vprašanje. 2e več kakor deset let je preiskoval zadevo pri raznih domačih živalih, zlasti pa pri ovcah. Poročajo, da je njegov trud sedaj žel veliko uspeha in da z je umetnimi postopki znatno zvišal ro-dilnost ovac. Njegov sistem sloni na ugotovitvi, da se dvojčki rodijo takrat, ko dozori ob času oplojevanja več jajčec naenkrat. Dozorevanje jajčec pa je pospeševal najprvo z vbrizganjem posebnega hormona '(«folikolina»), ki ga pridobivamo iz male podmožganske žleze. Ker pa so ti hormoni predragi, se je učenjak k posluževal pozneje krvne sirotke noseče kobile, ki jo seveda lahko pridobivajo mnogo laže. Poizkuse so izvršili na okrog dva milijona ovac vrste «karakul». Uspeh je naravnost presenetljiv: medtem ko rodi normalno dvojčke le ena ovca na vsakih 300, je pri njegovem umetnem postopku skoraj 50% ovac porodilo dvojčke, nad 20% pa celo več kakor dva mlada pri istem porodu. Proučevanje zadeve so zdaj razširili tudi na ostale živali. Važno bi bilo med drugim povečati rodilnost svinje pri vsakem posameznem porodu. Penicilin, mleko, sir... Penicilin uporabljajo tudi pri 1 zdravljenju nekaterih živalskih kužnih boleznih Švicarji - znani pridelovalci sirarskih izdelkov - pa so opazili, da mleko, ki prihaja od _ tako zdravljenih krav kaj kvarno vpliva na izdelovanje sirov. Zadevo so takoj proučili in dognali, da krave izločajo penicilin deloma po mleku. To mleko pa preprečuje razvoj koristnih mlečnih glivic v korist škodljivih. Zadostuje, da pri tem zmešajo molžo ene same krave z molžo 100 drugih. JakljuČek: mleko krav, ki smo jih Tdravili s penicilinom, ne smemo upo-'abljati za izdelavo sirov, počakati horamo vsaj dva dni. Sicer je ta rok r Svici že predpisan tudi pri upo--abi mnogih drugih zdravil. Penicilin i/ rastlinstva Penicilin je danes že vsem dobro znano zdravilo za človeka in živali, tlčenjaki pa si zdaj prizadevajo, da bi tudi za rastlinstvo dobili učinko- vito sredstvo za borbo proti boleznim, ki jih povzročajo razni mikrobi in «virusi», proti katerim nimamo danes nobenih učinkovitih sredstev. Raziskovanja so doslej dognala, da vsebuje sok špinače po sestavi še neznane razkuževalne snovi, ki so jih že s precejšnjim uspehom uporabili pri poizkusnem zdravljenju okuženih poljedelskih rastlin. Ta sok onemogoči razmnoževanje škodljivcev in s tem razširjenje bolezni. Morda nam bo v tem pogledu že bližnja bodočnost prinesla še marsikatero novost, ki bo ne samo znanstvenega, temveč tudi praktičnega pomena. Istrska svi, ja z mladiči ŽETEV SE BLIZA... Da spravi kmetovalec svoj žitni pridelek res v redu, mora posvetiti žetvi, sušenju in mlačvi žita največjo skrb. 1. Na kaj vse moramo paziti pri žetvi žita Predvsem na to. da žanjemo pravočasno. Pravočasna žetev pa je lahko različna glede na razne vrste žit in ng različne načine žetve: Pri rži ne smemo nikdar čakati, da bi docela dozorela, to je, da bi se zrnje docela strdilo, marveč moramo rž požeti, ko je. dosegla tako imenovano voščeno zrelost, to je tedaj, ko je v notranjosti zrnje še nekoliko mehko, približno kot vosek, Kajti če žanjemo prezrelo rž, jo bomo pri pospravljanji: precej izgubili, ker zrela rž zelo rada izpada, Nasprotno pa je treba žeti nekatere vrste pšenice, posebno tiste z osinastim klasjem šele tedaj, ko so popolnoma dozorele, to je, ko je poslalo zrnje trdo, kleno. Mnoge vrste pšenice, posebno če vse osipaste pšenice imajo premalo kle-nasto zrnje. Ce vrh vsega take vrste še prezgodaj požanjemo, je moka prav slaba pa ludi za seme je tako zrnje manj vredno. Barva klasja in slame ni merodajna za presojo zrelosti žita ter nas kaj lahko zavede v zmoto. Mnogo pšenice namreč trpijo na rjah in drugih boleznih, zato pa dobijo njih listi rumeno, rjavo ali celo temnosivo barvo že v času, ko zrnje še ni zrelo. Pri drugih urstah pa ostanejo stebla, listje in klasje tudi še potem, ko je zrnje že popolnoma dozorelo zelenkasto-bele barde, tako da bi na pogled nihče ne sodil da je ta pšenica že dozorela. O žitni zrelosti se prepričajmo'dedno le na zrnju. Začnimo žeti žito tedaj, ko zrno ni več mlečno in ga z nohtom z lahkoto prerežemo. Žanjemo lahko na več načinov: s srpom, s koso ali pa z žitokosil-nim strojem. Za naše kraje je še najbolj primerna žetev s srpom; zlasti pa še v krajih, kjer imajo strehe krite s slamo, kajti slama s srpom požetega žita je za kope vclilio bolj pripravna! Na splošno pa je pri nas le malo kmetovalcev, Kumina ali kimel zdravilna rastlina Med mnogimi zdravilnimi rastlinami, ki uspevajo pri nas, je tudi kumina ali kakor ji še po domače pravimo, kimel. Tu pa tam jo še zbirajo naše stare mamice in jo suše, da pripravijo otrokom in sebi domače zdravilo, ali pa da jo vmesijo v krušno moko. Vedno bolj pa se ta navada izgublja ker... take stare mamice izumirajo... In vendar je kumina visoko cenjena. Kumina sedaj v košnji. dozoreva ponekod pa je že celo dozorela. Kdor jo hoče zbirati, naj pohiti! Kumino moramo nabirati predvsem v zgodnjih jutranjih urah, ki je seme še vlažno in se tako hitro ne osuje. Žanjemo jo s srpom in jo stavimo v majhne sno-piče, ki jih odnesemo domov in do. bro posušimo. Kumino sušimo v snopičih na platnu ali na rjuhi, da dobimo tako tudi seme, ki se osuje. Paziti moramo tudi na to, da kumino dobro posušimo, preden jo otepemo ali zmrvimo. Samo velo suho seme ne plesni! VINSKE / oooo ooo oo BOLEZNI Poznamo celo vrsto vinskih bolezni, |med katerimi so najnevarnejše: ocetna [ in mlečna kislina, zavrelka, kan, in 1 grenkoba vina. Vzrok razvoja vinskih ■ bolezni je vedno iskati v nepravilnem in površnem spravljanju mošta, v ne-jpravilnem in površnem kletarstvu, (slabi sodi, slabe nadzemske in poleti pretople kleti), V Istrskem okrožju se najčešče pojavljajo ocetne in mlečne kisline ter can. Spregovorili bomo najprej o mleč-ri kislini, ki se javlja, ko nastopi to-jlota. Vse vinske bolezni povzročajo razne odljive bakterije, ali kakor jih ime-'ujemo, mikroorganizmi ali drobnoživ. ke. Ta živa bitja opazimo samo pod mikroskopom. Razne vinske bolezni povzročajo razne bakterije. S tem da se množijo razkrajajo alkohol v vinu. Al-! hokol ter vinsko in jabolčno kislino ■ter druge Izvlečke in jih spreminjajo ! v vodo in razne spojine, ki dajejo vinu slab duh In okus in ga včasih napravijo popolnoma neužitnega. Pri vsaki olezni so važna tale štiri vprašanja: Kako se vinska bolezen pojavlja, kaj Mo povzroča, kako jo preprečimo in ka- rr-— ke bolezni je veliko: vedno pa nastopajo zaradi pomanjkljivega kletarstva. Vzroki razvoja ocetne kisline In pojav cikavosti vina bi bili naslednji: 1. Bakterija ocetne kisline ne živi samo v vinu, temveč tudi na grozdju, posebno na gnilem in objedenem. Ce tako grozdje ne ločimo pri trgatvi od zdravega, pride ta bakterija v mošt, oziroma vino. Bakterija se v moštu razvija, posebno spomladi in poleti; ko nastopi v kleteh toplota, se razvija dalje in vino postane cikavo. 2. Ce smo dali mošt all vino v sod, kjer je bilo prej cikasto vino, (sod je okužen, ker se bakterija ocetne kisline zaleze globoko v i?jge soda) se kmalu začne razvijati bakterija ocetne kisline ki razkraja alkohol v vodo in ocetno kislino, ki daje vinu ostri kisli okus in ga napravi tudi neužitnega. 3. V krajih s toplim vremenom ob času trgatve, kot v istrskem okrožju, začnejo mošti kipeti ob veliki vročini in zato je nevarno, da se v moštu razvije namesto pravega kipenja z zdravimi glivicami kipenje ocetne kisline. Posebno pogosto se tako kipenje javlja pri Ustih vinogradnikih, ki pustijo brozgo kipeti v odprtih kadeh. Z zrakom pa in s toploto se začne razvijati omenjena bakterija. Za razvoj bakterije ocetne kisline sta potrebna: višja toplota, to je nad 22 st. in kisik. 4. Cikavost se razvije, če vinogradniki ne drže vina vedno v polnih sodih. Ce sodi niso napolnjeni do vrha, je v sodu zračni prostor napolnjen s kisikom. Na drugi strani pa se v poletnih mesecih v vinskih kleteh, posebno nad-zemskih, dvigne toplota, s čimer je da. na vsa možnost za razvoj ocetne bakterije. Cikasta postanejo težja vina z nad 11 st. alkohola, dočim postanejo lahka vina kanasta. Dezertna vina z nad 16 st alkohola ne postanejo zlahka cikasta, ker se v tako močnem vinu ne more razvijati bakterija ocetne kisline. Da se izognemo najbolj nevarni vinski bolezni, moramo postopati takole: Ce imamo sod, v katerem je vino postalo cikasto, ga moramo pred uporabo temeljito izpariti. To napravimo z tzpa-rilnim kotlom ali pa s kotlom za žganjekuho, da napeljemo v sod posebno cev. Sod obrnemo z veho navzdol. Ce teh priprav nimamo, pa vlivamo v sod vrelo vodo, ki smo ji dodali 2 odst. pralne sode. Sod izparivamo tako dolgo, da postane na zunanji strani vroč. Nadaljevanje prihodnjič. ki imajo toliko njiv, posejanih z žitaricami, da bi jih v nekaj dneh ne poželi! Kot sem že prej omenil je za naše kraje najpripravnej-ša žetev S srpom! Se na nekaj moramo pri žetvi žita opozoriti: če žanjemo zelo pie-velno žito, ne žanjimo tik pri tleh, marveč čim bolj visoko. Kdaj bi se nam snopje s tolikšnim plevelom posušilo na njivi v stajah! Ce pa zapleveljeno žito visoko žanjemo, tako rekoč, pobiramo klasje, pa lahko strnišče tik pri tleh lahko pokosimo in posušimo ter posušeno z lahkoto spravimo domov. Koliko (asa in truda nam bo s tem tudi pri mlačvi prihranjenega, ker bi sicer morali z žitom vred spustiti skozi mlatilnico tudi vse plevelno strnišče. 2, Na kaj moramo paziti pri sušenju žita. Ce sušimo žito kar na njivi zloženo v staje, prav za prav nimamo pri sušenju na kaj paziti, razen na to, da zadenemo prav trenutek, ho je žito dovolj suho, da ga zvozimo domov na skedenj ali pa da ga zložimo v kope. Slabo vreme ob Času žetve pa nam da dosti dela mokre kope je treba znova razstaviti, sušiti in vnovič zdeti. Ce na vse to ne pazimo, žito zaplesni in celo oklije. In še na nekaj moramo paziti. Ako imamo več vrst pšenice in jo vozimo domov, moramo najprej zvoziti in zmetati k skedenj slabšo vrsto. Prav tako pride v tem primeru tudi pri mlačvi boljše žito prej na vrsto in se ng more pomešati s slabšimi. 3. Miačev. Skoraj povsod je mlatilnica izpodrinila mlatev na cepce. Mlatilnica obenem mlati, veja in sortira. Za natančno in pravilno delo mlatilnic morajo skrbeti njih lastniki. Kmetovalci v tem primeru ne potrebujejo posebnih napodil ga mlajev; če je lastnik mlatilnice mlatilnico vestno pripravil, bo tudi mla-čev dobro opravljena in kmetovalci bodo zadovoljni, 4. Od mlačve do žilne shrambe. Ko pripeljemo po mlačvi žito v vrečah domov, moramo skrbeti, da je tudi dovolj suho,'preden gre v shrambo. Vedeti moramo, da, žito ni mrtvo kot bi morda mislili, temveč živo bitje, ki prav tako diha, prav tako potrebuje svežega zraka, kot vsako drugo živo bitje. Ker P“ blaga zelo pospešuje dihanje žita, pospešuje tudi potrebo po svežem zraku. Ker prepušča slabo posušeno žito le malo zraka, se žito zaduši, «zakopis, postane zatohlo. Za seme je potem tako žito nesposobno, pa tudi moka in kruh iz nje nimata prijetnega okusa in vonja. Od mlačve pripeljemo dokaj vlažno žito. Ne držimo ga v vrečah in ne odlašajmo: «Saj ga bomo jutri raztegnili!»... Takoj ga raztegnimo na dvorišču na tenko, večkrat ga premešajmo z grabljami, da se dodobra posuši. Po enkrat izvršeni mlačvi pa moramo poskrbeti kam bomo žito shranili, da se nam ne bo pokvarilo in da nam ga ne bodo uničili razni škodljivci! Kako naj pripravimo žitne shrambe, pa se bomo pogovorili v prihodnji številki! OBREZOVANJE zelenih breskev Mlade breskve, ki smo jih vsadili v dobro zemljo konec zime, alj še bolje preteklo jesen, imajo sedaj že lepo razvite veje, ki smo jih pustih za tvorbo bodoče krone. Delo, ki ga sedaj nikakor ne smemo zanemariti, je obrezovanje glavnih vej, da dosežemo razveji-tey. Tudi sedaj uničimo vse poganjke, ki so zrasli na notranji strani drevesca in pustimo samo glavne veje, kj so določene za tvorbo kro-ne - koša. Glavne veje, ki so lah-ko dve ali tri, skrajšamo z dobrim nožem na 20 cm dolžine. Veje o-drežemo vedno nad zunanjim popkom, tako dosežemo, da raste drevo v širino. Posamezne veje moramo odrezati vedno v isti višini, da se enako razvijejo, da ne bi do. bila premoč druga nad drugo. Ce se je e.na izmed vej razvila šibke-je od druge (alj od drugih dveh, če so bile tri), jo skušamo okrepiti na ta način, da jo privzdignemo in privežemo, tako da ostane v pokončni legi; tako jo pustimo dokler ne doseže debelosti drugih vej. Ce se je razvila ena sama veja in smo jo pred kratkim preščipnili, bomo sedaj pazili na to, da iz nje vzgojimo tri glavne veje. Vse druge izrastke, predvsem one, ki rastejo na notranji strani, moramo skrbno odstranjevati. Ko so dosegli omenjeni trije poganjki 20 do 30 cm dolžine, jih prerežemo, kot smo poprej omenili. Dobro vemo, kakšne so koristi, če dobro negujemo breskve, uspešno zatiramo plevel in branimo mlada drevesca pred raznimi boleznimi, posebno proti ušem. To so stvari, ki jih naši sadjerejci neprestano slišijo in je zato nepotrebno poudarjat:, da brez teh obrambnih sredstev ne moremo upati na za-dovolj iv r^^vni ^7'f>vPcC. Kdaj ianao začnemo pokladati nnvo senu ? V sveže spravljenem ali nivem senu je največkrat še precej vode. Ko spravimo novo seno na senik, začne vreti ali kipeti. Navadno rečemo «seno se poti». To potenje novega sena traja kakih 6 do 8 tednov. Ker je novo seno živini škodljivo, dokler se ne uleže, je najbolje, da ga, preden poteče 6 do 8 tednov sploh ne pokladamo. Neule. Žano novo seno rado povzroči napenjanje pri živini, koliko ali uje-danje in druge bolezni v prebavilih. Kdor pa je prisiljen zadeti kmalu s pokladanjem novega sena, naj bo previden ali naj ga vedno meša med staro seno ali med slamo! nnnnu u u ujoeja ‘tAeaua)j“ g °P SADJARSTVO V JULIJU Češnje so obrane, breskve in marelice so začele zoreti kakor tudi nekatere vrste hrušk, jabolk in sliv. V sadovnjaku je zatiranje škodljivcev najvažnejše delo v tem mesecu. Škodo nam delajo listne uši, gosenice in razne ličinke. Listne uši zatiramo s tobačnim izvlečkom in s kva-sijevimi trskami, gosenice in ličinke pa s svinčenim arzeniatom. Izmed gosenic je sedaj najbolj škodljiv tako imenovani pedic, zlasti na- češnjah, kjer žre Ustje. Na češnjah dela tudi škodo majhna, polžku podobna ličinka listne ose. Ta ličinka objeda češnjevo listje in pušča vse žilice in spodnjo stran lista na miru. Objedeno listje postane prozorno kot ten-čica. Češnje, ki sta jo napadla ta dva škodljivca, rodijo v prihodnjem letu slabo. Zato škodljivca pridno pokon-čujte! Proti obema poškropimo češnje z 1-odstotno raztopino arzeniata v vodi, Ce pa boluje češnja tudi za rjo, rabite namesto vode brozgo modre galice tako kakor jo rabite I proti peronospori. 19TtffffffWi J 4 J-'ITTI Z razstave umetnikov partizanov v Beogradu Zmalak Mate „Kurir" Costatile logoslovanskega dramskega gledališča v Liubliani Dve leti še nista pretekli odkar je začelo s pripravami za svoje delo Jugoslovansko dramsko gledališče v Beogradu. Lansko pomlad se je prvič odgrnila zavesa v novem gledališču na Vračaru, lahko rečemo v novem gledališču, kajti zgradba starega Maniježa je ohranila le še obrise svoje zunanje podobe, notranjost pa je dobila docela nov videz, kakršnega imajo najmodernejša evropska gledališča, grajena po načelih sodobne arhitekture. V tej novi dvorani je novi ansambl zbran iz vseh naših republik in pomlajen s še zorečimi igralci, prestal 3. aprila 1948. svojo prvo preizkušnjo. Nova pa ni le zunanja podoba gledališke dvorane novega gledališča in nov ni samo njegov umetniški kolektiv. Novi so tudi gledalci v avditoriju; med njimi so ljudje iz beograjskih delavnic in tovarn, iz predmestij in okoliških vasi, gostje iz vseh republik Jugoslavije in iz tujine. To občinstvo ima nove zahteve: z odra hoče poslušati resnico; videti hoče odsev takega življenja, kakršno je, odsev svoje dobe in preteklih dni; razmišljati hoče o teatru in poslušati v njem tudi vedro besedo; njegova vrata nai bodo odprta vsem, ki jim je gledališka umetnost pri srcu — to pa je danes pri večini vseh naših ljudi. Izpolnitev teh zahtev je želja in naloga slehernega in naprednega gledališča naših dni. Posebej še gledališča, ki je bilo ustanovljeno s poglavitnim namenom, da oživi v zdravi idejni in žlahtni umetniški interpretaciji predvsem najboljša dela dramske literature vseh narodov Jugoslavije, «Kralj na Betajnovi» ni bila po- MOJI SPOMINI Vladimirja Nazorja na Matej Sternen zadnji predstavnik starih impresionistov je umrl Bil mi je dve len isro/esor na gimnaziji v Pazinu in tudi pozneje sem ga Se srečal u življenju in zasledoval razcvet njegove u-metnostl in njegovo življenjsko pot, ker mi je ostal v neizbrisnem spominu iz dobe mojega učenja na pazinski gimnaziji. Imel je 26 let ko je prišel v Pazin, toda bil je že mož s popolnoma izoblikovanim značajem, kremenit značaj, človek, ki je vedel, kaj hoče. Ze njegova sloka in izravnana postava je kazala na njegovo veliko energijo. S kako malim trudom je uveljavljal svojo voljo! Nikoli ni zakrival, samo malo se je zategnilo njegovo lepo lice in vedeli smo, kaj od nas zahteva. Bil je v pravem pomena besede lep mož. Ta sloves se ga je držal vse njegovo življenje. Za sodbo gimnazijca, kot sem bil tedaj jaz, pa veljajo seveda druge lastnosti. Ko smo ga videli, kako se sprehaja po hodniku, počasi, z iztegnjenim korakom, si nismo obetali prijetnih časov v njegovih učnih urah. Vpregel nas je takoj v intenzivno učenje in med letom ni redovai preveč milo. Na koncu pa je bila ocenitev učnih uspe--hov dokaj dobro izpadla in naša sodba o njem se je omilila. Imel sem ga ga srbohrvaščino. Slovnico je zahteval v isti meri kot matematiko in fiziko. Zahteval je, da pil nalogah izpovedujemo resnico in jih je ocenjeval z drugačnim merilom kot drugi profesorji. V čitanki je cenil bolj kratko, resnično pesmico Milorada Sapčanina kot ves ostali izbor je hrvatske književnosti, kakor je navadno v. čitankah. Z mešanimi čustvi smo sprejemali njegove «■krute* šale: «Razred boš seveda ponavljal, toda danes sem s teboj zadovoljen in če boš vedno tako priden, boš prihodnje leto izdelal». Dijaka je poslal z dvojko v klop: «Kaj s takimi nohti boš govoril q Kant-Uiplaceovi teoriji?» Zato smo bili nekaj časa 'prav hladni za njegovo pesništvo in smo zamerili součencu, da je kupil njegove legende. V'prvih njegovih knjigah je bilo opaziti, da se še bori z'verzom, da mu ta ne teče še gladko. Bil je še nekam okoren in snov je bila za nas oddaljena. Nekaj let pozneje, ko ga že ni bilo več na gimnaziji, pa smo bili ponosni na njega. Nazor se je zelo zbližal z Istro in je v resnici od tedaj naprej napredoval zlasti v. mnogo gladkejšem verzu. Vidoma je ra- stei in prerastel plejado svojih sovrstnikov. Njegovi močni fizični Uk smo v celoti zazrli v njegovem umetniškem delu, v prozi in v večjih pesnitvah, ki so podajale silo elementov in ljudi. Iz globokega prepričanja sem pozneje v življenju izbral za svečano deklamacijo a morju njegov «Canal di maltempo». Podal je to recitacijo odlični deklamator Vladimir Skrbinšek in je z njo izkazal sili morja vso čast in veljavo. Njegova prava stroka je bila botanika. V izvestju gimnazije v Pazinu je objavil študijo o pra-protu. Deta 1911 tik pred vojno sem ga čul v Mariboru govoriti o pobudah za njegovo literarno delo. Govoril je o glasovih nara- Dr. VINKO RAPOTEC ve, ki so mu narekovali nekatere njegove izrazite pesmi. Hodil je veliko sam. Ni mnogo govoril, čeprav je ljubil dovtip-ne, šegave pripombe. Zanimali in privlačevali so ga krepki ljudje, ljudje močne volje, z izoblikovanimi in izrazitimi življenjskimi načeli in s široko razgledanostjo. Jalovo ustenje ga je utrujalo. V Pazinu se je očitno dobro počutil v družbi znatno starejšega dr. Ku-reliča, tedanjega župana, sila samostojnega in sposobnega človeka, ki ga je že narava ustvarila za obvladanje razmer in za vladanje in sicer v zelo dobrem pomenu te besede. Ze v Pazinu je začel biti steber svoje družine, kakor ga je mati oficielno določila, kot sam pripoveduje v odličnih malih črticah o svojem življenju. Vse svoje življenje je ostal steber družine. Morda mu ja to dejstvo služilo kot izgovor in opravičilo, da se ni oženil. Mislim pa, da se mu je dozdevalo, da je tako bolje ohranil svoje nagnjenje do samostojnosti. Bržkone bi bil ostal samec, četudi ga ne bi bila družina potrebovala. Bil je izredno dober s svojima sestra-via. Za starega očeta je poskrbel, da se je mogel razgovarjati z ljudmi, ki so mu bili dobra in prijetna družba. Takim ljudem je izkazoval veliko spoštovanje in prihajal je v njihovo družbo, tudi kadar ni bilo njegovi močni sa- mostojni in samosvoji osebnosti, ki je uživala samoto, prav nič prijetna malomeščanska gostilna v Kastvu. Med take prijatelje Na-zorovega očeta je spadal tudi moj tast. Z lastnim prijateljstvom se mu je Nazor oddolževal za prijateljstvo očetu. Sicer pa Nazor ni bil sovražnik žensk. V trenutku dobrega razpoloženja je v razgovoru v Mariboru za časa obiska hrvatskih književnikov leta 1941., ko je bil že dobro siv, a še vedno lepega lica, izdal da se je v svojih mladeniških letih prav dobro razumel tudi s petimi ali s šestimi ženskami naenkrat. Pri njego vem obisku v Mariboru sem bil mnogo v njegovi družbi. Spraševal me je o. slovenskih literatih, ki jih je do neke mere poznal. Zanimala ga je vloga Otona Zupančiča, ko je imel v dobi radikalnega slovenstva marsikaterega nasprotnika med literarnimi sobrati. Prav lahko sem mu dopovedal, da. je bil Zupančič človek širokega obzorja in da se ni dal zavesti od hipnih razpoloženj, da ni izgubljal iz vida velikega cilja zaradi postranskih grehov in slučajnih napak. Kot človek dejanja je Nazor vedno iskal uspeh. Ljudje, lil so ostali na polovico poti, mu niso bili pogodu, pa naj so bili že tako nadarjeni. Ti so bili zanj slabiči. V svojih črticah se bavi s takimi, ljudmi in jih z neblago gesto odklanja, kakor bi čutil potrebo, da da svojim sodobnikom nauk ga življenje. Iskanje krivcev za zlo srečo človeka ali skupnosti izven človeka samega je za. njega skrajno jalovo. Uspeh mu je najboljše spričevalo. Kako bi Nazor in Cankar različno sodila o isti osebi! Tako si moramo razlagati tudi njegovo odlično gospodarstvo z njegovimi književnimi proizvodi. Njegove gospodarske razmere so bile bolj kot redne. Za njega je bila kriva velika pomanjkljivost književnika samega, če se je navezal na nesposobnega ali izkoriščevalskega založnika. Pred letom 1914. se ni uveljavljal v skromnem političnem življenju, ki ga je tedaj Istra mogla imeti, toda vzlic temu pa je zapustil p narodnem življenju notranje Istre in Liburnije neizbrisne sledove v pesmih in prozi. Vsa Istra ga ima upravičeno za svojega prvega sina. Vse njegove lastnosti so ga usposabljale, da bi imel vodilno vlogo. Treznost, pre- V torek 28. junija je umrl v svojem 79. letu Matej Sternen kot zadnji izmed štirih naših impresionistov. Osta, li trije in sicer Rihard Jakopič, Ivan Grohar in Matija Jama so odšli od nas že prej. Nedavno od tega smo pisali v našem listu o pomenu teh štirih mojstrov za razvoj slovenske upodabljajoče umetnosti ob priliki razstave del slovenskega impresionizma. Ta skupina ljudi je šla v umetnosti po isti po. ti. Svojo največjo prodorno silo in svoj najmočnejši vpliv ter moč svojega umetniškega izražanja je dokazal impresionizem pri Slovencih v prvih dveh desetletjih našega stoletja v tisti dobi, ko sta vnesla v slovenski umetniški svet nov zanos svo. jih prepričanj in svoje umetniške sile Oton Zupančič in Ivan Cankar in pa še prerano umrla Josip Murn-Aleksandrov in Dragotin Kette. Tako so se stekli na isti poti mladi navdušeni ljudje, ki so znali povedati svojemu svetu nekaj novega. Naši umetniki in med njimi Matej Sternen se poslužujejo izraznih sred. štev svoje dobe, toda ni samo slog odločil, da so njihova dela močna in vedno lepa, temveč predvsem njihova notranja umetniška sila, njihova močna umetniška osebnost. Impresionisti slikajo najraje v prirodi in nam podajajo predmete, tako kot jim nastane vtis, ko jih zagledajo v sončni svetlobi, v razsvetljavi na prostem in v takem ozračju kot ga povzroči naravno osvetljevanje. V takem ozračju predmeti nimajo več ta. ko ostrih obrisev in so bolj razblinjeni. Matej Sternen se je rodil 29. septembra 1870 na Verdu pri Vrhniki. Po odvršeni meščanski šoli se je odločil za umetniški poklic. Študiral je na obrtni šoli v Gradcu in na Dunaju in nato štiri leta na umetniški akademiji. Matej Sternen se je bavit tudi z umetnostno obrtjo, kar ga je do. vedlo do preizkuševanja in pozneje do restavriranja, tako da Je on postal prvi slovenski restavrator starih poškodovanih slik. Sternen je pokazal veliko zanimanja za obmorske krajinske motive in je rad posečal našo jadransko in dalmatinsko obalo. V času med obema vojnama v dobi njegove največje umetniške dozorelosti so nastale slike «Rab», «Pristanišče v Dubrovniku’, «Dubrovnik», «Martinščica», «Obala v Benetkah». Sternen pa ni samo mojster barvnih kompozicij pri impresionističnem slikanju, mojster je tudi v figuralni kompoziciji in v portretu, ki sta umetniško na visoki stopnji, kjer pri. de do izraza Sternenov umetniški realizem. Sternen nam je ohranil mnoge umetnine iz prejšnjih časov, s tem, da je restavriral premnoge poškodovane stare slike. Odkril je nešteto srednjeveških fresk. Iz vseh teh vidikov je delo Sternena zanimivega pomena za razvoj slovenske likovne umetnosti in zapustil je slovenskemu narodu dela trajne umetniške vrednosti. mišljenost in neuklonljiva volja bi mu zajamčile v vsakem položaju velik uspeh. Usoda pa je bila velikemu pesniku naklonila, ko je že šlo njegovo življenje h koncu, priliko za močno in veliko politično delo in sicer v času na-rodno-osvobodilnega gibanja, p času največjih strahot. Doba je bila močna in ustvarjajoča in ta prilika je našla sijajnega mojstra. Njegova močna osebnost moža in pesnika je bila popolnoma v skladu z veličino dob«. vsem slovenska predstavg, cankar-ska, in je bila Slovencem podana malo tuje, vendar lahko rečemo, da je bila predstava v Ljubljani na višku. Zivanovičev lik res nima tistih tipičnih potez slovenskega vaškega silaka, fabrikanta Kgr.torja iz časa «vsesplošnega bankrota našega ljudstva», v katerega je postavil Cankar dejanje svoje drame. Vendar je postavil Zivanovič Kantorja z bistvenimi karakternimi potezami in ustvaril podobo človeka. ki bi lahko živel prav tako na Slovenskem, v Banatu ali na Slovaškem. Vajeni gledati slovenske Kontorje nepozabnega Borštnika, nam marsikje Zivanovičev lik ni povsem ustrezal, mestoma pa se je dvignil do popolne umetniške višine. Druga osrednja vloga Maksa je bila podana po Slovencu Bertu Sotlarju. Ta mladi igralec, ki je šele pred dvemi leti zapustil igralsko akademijo, nas je presenetil s pristnim odrskim darom, s toplino, privlačno zunanjostjo in izredno lepim glasom. Vsi ostal; igralci so nas prepričali, da nam raste v Jugoslovanskem dramskem gledališču ansambel, ki že danes kaže evropsko raven m že pri tej predstavi «Kralja na Betajnovi» je ljubljanska pùblika izredno : toplo . in ljubeznivo aplavdirafa Jugoslovanskemu dramskemu gledališču,. . . Druga predstava So bili «Rodo^ ljupci» Jovana Popoviča. To je: vesela igra v petih dejanjih, ki jo po njeni klasični koncepciji lahko štejemo za najzrelejšo srbsko dramsko delo. Režiser si je prizadeval*, da čimbolj plastično s čimbolj živimi toni obarva tipe, ki jih smeši Sterija v svoji satiri. Na drugi strani je podčrtal temperament teh ljudi, njihovo glasno, prazno igro z donečimi besedami in dal tako zelo razgibano predstavo, ki je mestoma izzvala pri odprti sceni aplavze. Tretje delo Držiča «Dundo Maro-je» ali «Boter Andraž», ki ga je režiral režiser inženir arhitekt Bo^ jan Stupica, nam je bilo zgovoren dokaz o veliki zmogljivosti in neverjetni višini Jugoslovanskega dramskega gledališča. «Dundo Ma-roje» je od za.četka do konca ustvarjal najlepši kontakt med odrom in publiko. Igralci so podajali vloge tako dovršeno zaokroženo, tako sproščeno, s tako virtuoznostjo in igrivostjo in so bili tako sproščeni kakor niso bili v obeh prejšnjih igrah. Prav ob tej predstavi smo si zamislili, da bi nas lahko, ako bi ne bilo nesrečnega spora z Inforni-* birojem, Jugoslovansko dramsku gledališče nadvse dostojno in spodobno predstavilo v Pragi, Varšavi, Sofiji itd. Informbirojevska resolucija je tako gostovanje preprečila; Mi Slovenci pq smo ponosni, da nam je v Beogradu zraslo gledališče, katerega nas ni treba biti sram pred vsem svetom, narobe s kater rim se bomo lahko postavili in izpričevali svoje kulturne in umetniške vrline in vzgajali pri tem nešteto drugih gledališč Jugoslavije, ki bodo zanesle umetniško kulturo v najširše ljudske množice. Zanimivi bi bili nekateri statistični podatki q delu Jugoslovanskega dramskega gledališča: koliko skušenj so imeli, koliko dram so uprizorili in koliko predstav so doživele te drame. «Kralj na Betajnovi» Ivana Cankarja je imel 103 skušnje in 4(i predstav. «Striček Vanja» Čehova je imel 71 skušenj in 37 predstav. «Primorske zdrahe» Goldonija 99 skušenj, 59 predstav. «Sola za obrekovanja» Seri-dana 110 skušenj, 11 predstav. «Ljubov Jarovaja» od Trenjova 94 skušenj, 34 predstav. «Dundo Maroje» ali «Boter Andraž» Držiča 86 skur šenj, 38 predstav. «Globoke so korenine» od Gowa 86 skušenj, 141 predstav. «Rodoljupci» Popoviča 52 skušenj in 9 predstav. Glavna režiserja sta inženir arhitekt Bojan Stupicg in Mate Miloševič. Gostovanje po Jugoslaviji se je spremenilo v pravi triumf gledališke umetnosti. Povsod v Zagrebu, Ljubljani; Mariboru, Reki, Pulju, Zadru, Splitu in Dubrovniku so imeli razprodane dvorane in izredno ljubeznive ' in prisrčne sprejeme. i PROSVETA MED LJUDSTVOM 1 ŠTIRI LETA KOMORNEGA ZBORA lllllllllllllllllllllilliliilliliiliiilillllliliilllllilliliilliiiilllllllillllllUllllllllllilllllililllimillllllllllllllllllllll V nedeljo 3. julija so potekla štiri leta, odkar deluje komortii zbor pod vodstvom pevovodje U-balda Vratiča. Stiri leta dela se zdijo malo, če slišimo imenovati samo to nizko številko. Ce pa pomislimo, koliko nastopov je imel ta zbor pri radijskih oddajah in jih še ima, na koncertih med ljudstvom ob raznih prilikah samostojno ali pa obenem z drugim sporedom, pri raznih proslavah in kolikim množicam je že posredoval v umetniško dovršeni obliki lepoto naše pesmi, bomo videli, da je v teh štirih letih mnogo pripomogel k razyoju naše pevske zborovske umetnosti in naše glasbene tradicije. V tem času je zbor pod spretnim vodstvom svojega pevovodje naštudiral obširen in bogat spored, tako da ima na razpolago pesmi za razne vrste sporedov. Zbor je skrajno discipliniran in zelo rutiniran, ker neutrudno stalno vadi in tako je postal zelo občutljiv za vse odtenke podajanja pri izvajanju svojih programov. Zaradi težkih razmer je zbor mogel le skromno proslaviti v domačem krogu to obletnico z ne-oficielnim izletom v Veliki Repen, kjer so pa pevci vendarle zapeli mnogo pesmi s svojega repertoarja, tako da se. je iz tega razvil neprisiljeno majhen domač in prisrčen koncert, kjer je pa petje bilo prav tako lepo kot na pravem napovedanem in pripravljenem koncertu v dvorani ali na primernem koncertnem prostoru z določenim, sporedom. Čutimo dolžnost poudariti to obletnico, da ne bi šla neopažena mimo nas. —a T/'J# [e Iifin.uil Cim se je Ansambl SNG vrnil s svojega uspešnega in pomembnega gostovanja po Slovenskem Primorju, je takoj nadaljeval s svojim delom med ljudstvom tukajšnjega ozemlja. Sodelovanje nekaterih igralcev pri komemoraciji Otona Zupančiča omenjamo na drugem mestu v našem listu. V soboto dne 2. julija je gostovalo SNG v Gabrovcu z Gogoljevo «Ženitvijo». Ta predstava je bila zelo dobro obiskana in je navzoče občinstvo močno prevzela zaradi izrazitosti in dobrote igre, o kateri smo v našem listu že poročali. Omeniti moramo še, da se gledališče intenzivno pripravlja še za zadnjo premiero v tej sezoni. Igralo bo Goldonijevo «Mirandolino» (La Locandiera). Seveda bo gledališče še v tej sezoni uprizorilo nekatere reprize. Šolsko leto dramatične šole gre h koncu in gledališče pripravlja interno produkcijo svojih gojencev, zato da pregleda njihov napredek. «Vesela scena», katere nastope beležimo v tej rubriki, ker jo sestavljajo nekateri člani SNG, ki Vriijo svojo nalogo v njej še izven svoje ostale zaposlenošti pri rednem gledališkem delu, je nastopila pred polno dvorano dne 30. junija v Lonjerju. Tu je vesela scena do. Živela popoln uspeh. 5. julija je gostovala «Vesela scena» y Bazovici. gp©;Mm itia 0t©m .Zkpsmoea Trst je dostojno počastil spomin na Otona Zupančiča s slovesnostjo, ki je bila v Petek 1. julija ob 20.30 v Domu kulture y Skednju. Priredila je to nad vse prisrčno in i-skreno slovesnost SHPZ s sodelovanjem članov SNG, komornega zbora in solistov. Vzvišeno intonacijo vsemu večeru, ki je bila v skladu z duševnim razpoloženjem pri komemoraciji pravkar umrlega ljudskega pesnika, je ustvaril s čustveno poglobljenim in izrazitim pred-našanjem Zupančičeve pesmi «Grobovi tulijo» tov. Raztresen S.tane. Nato je. tov. dr. Vladimir Bartol izčrpno orisal pesniški lik Otona Zupančiča in je predvsem prikazal njegovo tesno povezanost z domovino, katere življenje v vseh njegovih izrazih stalno spremlja s svojo pesmijo.- S svojo pesmijo spremlja najmlajši rod, mladi rod in tudi starejši rod. Vsakogar izmed nas je spremljal že od prvih tipajočih korakov dalje skozi vse Življenje in še danes spremlja najmlajše in bo tudi nje spremljal skozi vse življenje. Govornik nam je še prikazal, kako živi v pesnikovih pesmih vsa domovina povsod tam, kjer bivajo Slovenci, prikazal nam je, kako se odraža v pesnikovih pesmih lepota domovine in njena bolest. Prešeren: POEZIJE, izdaja ob stoletnici, cpl, j t Trdina: Zbrano delo II. del, ppl, i , , . i • Fast: Državljan Tom Paine, ppl, . 4 s . s j Leontjev: Marshallov načrt v luči stvarnosti . * Marinko: Politično poročilo na II. kongresu KPS j Krymov: Naftonosilec Derbent, ppl, e s « t • L. » » » » » 300,— 380,— 320.— 40,— 60,— 250,— Nastop pionirk z deklamacijo Pesnik se zaveda odgovornosti nasproti slovenskemu narodu in iz uvodne besede je bilo razvidno, kako najde gorje slovenskega ljudstva, zlasti goriških in primorskih Slovencev, ki so morali bežati in zapustiti svoje domove, v Zupančičevi pesmi kristalno čist odraz. Zupančič je bil v pravem pomenu besede ljudski pesnik, v marsikateri njegovi pesmi je globoko izrazil duha ljudskega čustvovanja. Po teh uvodnih besedah so sledile recitacije. Tov. Jožko Lukeš je recitiral z močnim notranjim zanosom pesmi «Veš poet svoj dolg» in «Vseh živih dan». Med ostale recitacijske točke sta bila vložena dva solistična nastopa tov. Rožice Kozem, ki je s svojim polnim in lepo zvenečim sopranom toplo prednašala «Kanglico» in «Uspavanko». Nato je tou. Raztresen recitiral «Kovaško», kjer je prišla do popolnega izraza vsa pesnikova pozornost in njegova skrajna občutljivost za dogajanja pri njegovem narodu in za to kar se bo moralo zgoditi, in njegova volja, spremljati usodo slovenskega naroda, da spoznamo pravi čas "in pravega človeka, ko prideta med nas. Tov. Lelija Sancin je položila v recitacijo «Našega pisma» vso pesnikovo bol in ves njegov gnev in obenem tudi bol in gnev vsega ljudstva, zaradi pisma, ki so ga zapravili razni pismouki, tistega pisma, ki bi nas moralo združiti, pa nas je po njihovi krdvdi razdražilo. Globoko-je ta pesem dojmila poslušalce, ker so iz nje čutili tudi gorje naših dni tu pri nas. Čustveno in dobro je zapel baritonist tov. Dušan Pertot pesem «Iskal sem svojih mladih dni». Dogro je zapel tudi tov. Stane Raztresen Zupančičevo pesem «Pojdem na prejo». Prisrčno, prepričljivo, subtilno in zelo lepo je podala tou. Stejka DrolCeva pesmi «Korotan v srcu» in «Pričakovanje». Komorni zbor je zapel Lajevčeve «Pastirčke» in «Kroparje» ter Venturinijevega «Mornarja» s čudovito lahkoto in močno izrazitostjo. Na lioncu sta govjenca dramske šole Tea Starčeva in Srečko Košir igrala prizor iz zadnjega dejanja «Veronike Dese-niške». Bila sta v svojih vlogah ne-prisiljena in naravna in sta zato s svojo igro prepričala. Pri vseh recitacijah je bilo čutiti kako recitator pri tolmačenju pesnikovih čustev in misli soustvarja s pesnikom. Občinstvo je zaverovano poslušalo Zupančičeve misli in bilo je o-čitno, da jih. je popolnoma razumelo in se je globoko zavedalo njihovega pomena za. slovenski na- J ' 4; • 1*1 ' i ? Kulturna kronika iz Jugoslavije in drugod Nedavno je imelo društvo slovenskih književnikov svoj peti redni občni zbor, kateremu so prisostvova. zastopniki kulturnih ustanov iz Slovenije in iz drugih edinic Jugoslavije. Po izčrpnih poročilih in diskusijah je bil izvoljen novi odbor, v katerem je Miško Kranjec pre

„i >:* ! Prizor iz slovenskega dokumentarnega tilma Ml« m i« ((Srečanje na Labi» posege v jedro sodobnega političnega dogajanja. Nastanete lega filma je. v zvezi s svetovnim političnim razvojem po drugi vojni, ko sta postala mejaša SZ in Amerika. Hitler je med vojno računal no to, da se bosta Rusija in zapadni svet spopadla in da bo zato on zmagal. Računal je če čisto na koncu, da se SZ in Amerika spopadeta, čim se bodo vojske srečale. Hitler se je kot smo videli varal, njegova predvidevanja pa le niso bila neutemeljena. Do dejanskega spopada sicer ni prišlo, vendar pa si stojijo nasproti različna načela in različno pojmovanje življenja. Na eni strani borba proti novim idejam o socialni pravici in enakopravnosti vseh ljudi in vseh narodov in borba za obvladovanje vsega sveta v izključno korist privilegiranih slojev, na drugi strani pa-stremljenje po uveljavljanju pravkar navedenih načel, Kaj kmalu so začele reakcionarne sile v Ameriki in Angliji, zlasti po Rooseveltovi smrti rovariti in postalo je jasno, da je mir zopet v nevarnosti. V takih prilikah se je bilo treba bojevati z vsemi sredstvi za mir. Poleg radia in tiska ima v tem političnem dogajanju veliko vlogo seveda tudi film. Ta film ni prvi film te vrste, kajti pred njim smo videli že «Tretji udar», «Povest o pravem človeku», «Mlado gardo» in «Rusko vprašanje. Te vrste filmi slonijo deloma na resničnih dogodkih, deloma ng tehtnem razčlenjevanju družbenega razvoja po drugi svetovni vojni. «Srečanje na Labi» pričenja Z letom 1945. ko sta se za Berlinom srečali potsdamskem sporazumu obe vojski, ki sta premagali fašizem. Takoj na demarkacijski črti določeni po zagledamo dva svetova; svet preprostega človeka, ki se zrcali v. prijateljstvu med sovjetskimi in ameriškimi vojaki in svet ameriških poveljnikov, predstavnikov kapitalizma, ki goje zelo hladne odnose do Rusov. V AUenstadtu, ki ga Laba deli na ameriško in rusko področje, rešujejo to problematiko predstavniki razredov, narodov, svetovnih nazorov in poklicev, ki ustrezajo nastrojenjem teh edinic: ameriški reakcionarji fsenator \Vood, špijonka Hillova, general Der mott z večno pijanim oprodo in njegova žena s tropom črnoborzi-ancev), pošteni mali ljudje (množice navadnih vojakov, Ukrajinec Gerasimov, delovni inteligent učite!;, major Hill), zagrizeni nemški fašisti, nemški razumnik sredinec. napredni Nemci, nemška mladina, na katero še vedno skušajo vpUvati fašisti in zastopniki SZ in Sovjetske vojske (množice vojakov, seržent Jegorkin, poveljnik mesta major Kuzmin, član vojnega sveta general Maslov). Vsi delujejo v smislu svoj-h razrednih pripadnosti in svojih svetovnih nazorov in vsa njihova dejanja so tipična kot so tipični ti predstavniki sami in njihove besede so politični programi njihovih razreda z‘. Dva svetova, ki nista samo zapad in vzhod, temveč dva miselna svetova, ki se raztezata po vsem svetu. Načela o pravici imajo svoje borce povsod med preprostimi delovnimi ljudmi, kapitalistični zavezniki v komunističnem svetu pa so nekdanji špijoni in fašisti, ki jih nasprotniki isošiljajo 12 nasprotni tabor. Velika nevarnost je bila,, da bi vse te osebe ne bile žive in sočne pri takem razčlenjevanju perečih sodobnih političnih družbenih vprašanj. Ta težki problem so rešili nadarjeni umetniki, ki imajo bogata življenjska izkustva. Režiserja Aleksandrova poznamo že po filmu «Pastir Kostja», Vnesel je v zgodbo ostro politično satiro z duhovitimi domisleki in jedrnatim dialogom, ki rišejo značaje oseb in ki poglabljajo problematiko. Glasbo je zložil Šostakovič, pesmi sta spesnila Dolmatovski in pokojni Lebedev-Ktirmač. V filmu nastopajo znani sovjetski umetniki Orlova. Andrejev, Nazvanov, Judin, Jurovski. Le tako se je dalo uspešno ustvariti močan, učinkovit in živ film, ki se poglablja v pereča vprašanja sodobnega življenja. KRONIKA Francoski filmski režiser Duviver se je odločil, da ne pošlje svojega zadnjega filma «Au rayaume de-scieux» na noben način na festival, pa tudi ne v Cannes. Dejal je, da ni to kritika o dodeljevanju nagrad. če se je izrazil, da nameni prj teh razdeljevanjih niso vedno zgolj kinematografski. % i 'A' S M. M i # i PREGLED staroindijske obrambe Staroindijska ali kraljevska indijska obramba je prišla v turnirsko prakso šele v poslednjih letih in je postala priljubljena predvsem zaradi tega, ker je postavila v dvom nekatere ustaljene variante damskega gambita. Osnovna ideja te obrambe: kontrola nad središčem in igra preko velike diagonale al-h8, je popolnoma v skladu s sodobnim šahom. Danes je znanih sicer nekaj sistemov, ki so do neke mere ovrgli prepričanost, prijateljev staroindijske obrambe v njeno moč. Toda njeni na j večji simpatizerji od časa do časa vedno odkrivajo nova ojačanja in tako se ta obramba še vedno drži v turnirski praksi. Glavni sistemi te obrambe so: klasični, Pirčev, Semišev in moderna jugoslovanska varianta. V naslednjem bomo pregledali moderno (jugoslovansko varianto), v kateri nastane kritična pozicija po sledečih potezah: 1. d4, S«6; 2. c4, g6;3. Sc3, Lg7; 4. Sf3,'0-0; 5. g3, d6; 6. Lg2 (6. e4 je slabše zaradi Lg4! z izenačenjem. Beli mora točno voditi račun o vrstnem redu potez). 6. ------, Sbd7 (6. --------, Lf5 z namenom osvojitve točke e4 še ni podrobno raziskana. Namreč po 7. Sh4, Le8 izgubi tudi beii na času, da bi mogel vrniti konja s h4) 7. 0-0, e5; 8. e4, c6; 9. h3! Od tukaj naprej je več nadaljevanj. Bronštajnova ideja o napadu s pomočjo d5 je v praksi razveljavljena. V partiji Fio-rian-Božič, ki je bila igrana na beograjskem mednarodnem turnirju leta 1948. je sledilo 9. -----, Ed; JO. Sd4, Sb6; 11. b3, d5 (Bronštajnov protiudarec) 12. Ed, Cd; 13. La3l (ta poteza onemogoči načrt črnega) 13. ------, Te»! 14. c5, Se4; 15. Tc! Sxc3: IS.. Txe3, Sd7; 17, Td3 in beli je do- bil po precizni igri z boljše razvitimi figurami in pešci premoč na damskem krilu. Zaradi tega so poskušali najti za črnega drugi način igre, ki naj bi mu dal več Ugledov. Po globlji analizi Bronštajnove zamisli so prišli do zaključka, da je njena glavna slabost v tem, ker predčasno odtvarja pozicijo. To koristi samo belemu, ker je že boljše razvit. Kot logično posledico tega zaključka, so poskušali z zaprto obrambo, katere cilj je zadrževanje zapleta v središču in postopno razvijanje črnega damskega krila. Nekorektnost tega sistema še ni dokazana: 9.---------, Dbg? Preizkusili bomo nekatere možnosti za belega: 10. e5? Dc; 11. De, Se8; 12. Lg5, Sxe5! 13. Le7, Db2! 14. Lxf8, Kxf8 in črni stoji boljše. 10. d5, Se5; 11. Sel! Ed; 12. Cd. Se8 (z izenačeno igro). 10. De, De- (izenačena igra). 10. Dc2! Db4>? 11. Se2, d5!7 (z negotovo igro.) 10. Dc2! Db4; 11. Se2, c5!? 12. De! De s boljšo razvito igro za belega. 10. Dc2! Db4; 11. Se2, b5!? 12. Cd, Dxb5! z obojestranskimi Ugledi. Naravno lahko preide črni v peti potezi v povoljno varianto Gruen-feldove obrambe, čeipur se beli ne mora izogniti, ker se more striktno držati vrstnega reda potez, ki je neophodno potreben, ako se hoče doseči kritična pozicija moderne variante staroindijske obrambe. Ako povzamemo vse rezultate tega kratkega pregleda, pridemo do za ključka, da so v tej varianti postavljeni težji problemi vedno pred črnega. Čeprav je beli pri točni igri vedno v nekolikšni prednosti, pa ima črni vedno dobre izglede v igri na damskem krilu ali v središču z d5 ali f5. Primer: 1. d4, Sf6; 2. c4. g6; 3. Sc3, Lg7; 4. Sf3, 04); 5. g3. d6; 6. Lg2, Sbd7; 7. 0-0, e5; 8. e4, c6; 9. h3, Bb6; 10. Dc2, Db4; 11. Se2, d0!? 12. Ed?, e4!; l^. Se5, Cd; 14. Cd, Sb6; 15. d6, Lf5; 16. Gd, Tac8 in črni stoji nekoliko boljše. Analiza mojstra Janoševiča * * • NOVI USPEHI jugoslovanskega šaha Jugoslovanski šah je v zadnjih 14 dnevih zabeleži! nove velike uspehe. Pred dnevi smo poročali o lepi zmagi jugoslovanskega mojstra Gligori. ča nad švedskim šahovskim mojstrom Stahlbergom v razmerju 6 in pol proti 5 in pol. Takoj po tem dvoboju je bii na Bledu dvoboj med jugoslovanskim velemojstrom Pircem in Uiv- Kako izdelujejo risane filme Obiskovalci kinematografa, otro-I ci in odrasli, gledajo vedno z velikim zadoščenjem risane filme. Vendar pa le malo kdo ve, kako se tak I film izdela. Za tak risani film v enem dejanju, kateri traja približno deset minut in katerega dolžina je 270 do 300 m, morajo risarji narisati od 10 do 15.000 risb. Z oživljanjem slik se da prikazati najfatv tastičnejša zamisel. Risar je danes nepogrešljivi pomočnik učenjaka in režiserja pri izdelovanju najrazličnejših poučnih 'filmov. Narisani film lahko pri];a-i že vse to, kar je sicer zakrito človeškemu očesu, vse to kar zahteva popularno in pregledno razlago. Potek nastanka zamisli in potek izdelave pa zahtevata mnogo truda in vse mora biti v vseh svojih fazah skladno. Najprej je treba seveda kot za vsak film napisati scenarij. Scenarij je filmski tekst, ki pa je v našem primeru različen od dramskega teksta. V dramskem tekstu imamo le besedilo razgovorov in tu pa tam kako režijsko opazko, da ta ali ona oseba iz drame odide ali pride z desne ali leve ali iz ozadja in v začetku dejanja je označena scenarija. V filmskem tekstu pa mora scenarist stalno nakazovati, kako naj filmska kamera snima posamezne scene ali od blizu ali od daleč, ali vso skupino, ali samo posamezne ljudi v tej skupini, ali pa samo obraz itd., nakazovati mora zadržanje igralcev in obenem mora seveda vsebovati tudi besedilo razgovorov. Zaradi tega je tak filmski tekst ali scenarij seveda bolj kompliciran in mora obenem tudi paziti na smiselni razvoj dogodkov, na smiselno sosledje scen. Značaj običajnih filmskih likov izvirajo že iz scenarija samega ir, jih mora nato seveda režiser pred začetkom snimanja razčleniti z igralci. Scenarist za risane filme pa mora «e predvsem točno in jasno orisati figure in ideje, katere hoče prikazati. Se bolj je, če te figure sam nariše, V začetku morajo sodelovati scenarist, režiser, risar, ampak tudi glasbeni skladatelj, kajti v risanem filmu igra glasba veliko vlogo :n ima mnogo večio ilustrativno funkcijo kot pri navadnih filmih. Vse to sodelovanje pa mora biti zaradi lega. ker so vloge napisane za izmišljene filmske figure, ki jih igrajo narisani liki. katerim je treba že od vsega početka predpisati njihovo zunanjost, njihov značaj in način njihovega kretanja, zato da bo lak lik ostal vedno sebi enak skozi ves filili. Ko je scenarij gotov se začnejo pripravljalna dela. Najprej izdelajo karakteristične risbe. Literarni del scenarija se pretvori v risbe. Tej fazi sledi faza izdelave. V paviljonu za snimanje glasbe se snimajo dialogi igralcev, glasba in vsi ostali zvoki. Seveda snimajo dialoge pravih živih igralcev, ki bodo s svojim govorjenjem ali petjem oživljali risbe. Snimajo pa tudi igro ustrezajočo nastajajočemu risanemu filmu, katero igrajo pravi igralci, zato, da lahko na podlagi te igre risarji narišejo igro risanih figur. Tako se n. pr. plesalka pretvori v plešočo žabo kot v sovjetskem risanem filmu «Pomladanske melodije». Risar mora imeti smisla za oponašanje onih bitij, ki jih hoče narisati. Izdelava risanega filma traja 15 do 20 dni. To ni mnogo, če pomislimo, da potrebujemo za vsako sekundo filma 24 risb in da je treba narisati okoli 15.000 sličic za film, k' traja deset minut. Šim svetovnim prvakom Euvom, ki je končal z neodločenim rezultatom 5 proti 5, čeprav je Pirc do zadnje partije vodil z eno točko naskoka. Sam Euve je na koncu izjavil, da se ima za neodločen rezultat zahvaliti sreči. . Vzporedno z dvobojem pirc-Euve je bil na Dunaju mednarodni turnir z močno mednarodno udeležno avstrijskih, češkoslovaških, madžarskih, italijanskih in jugoslovanskih igralcev. Jugoslavijo sta zastopala mojstra Puc in Rabar. Puc je s Cehom Foltysem osvojil prvo mesto, Rabar pa drugo. Prav te dni pa je končal dvokrožni moštveni turnir med Jugoslavijo in Holandsko, ki ima zelo močno šahovsko reprezentanco, v kateri je več internacionalnih mojstrov. Zmagala je Jugoslavija v razmerju 10 in i pol proti 9 in pol. .^j£/jyUs 15 O plavalnem špoitu Ce ocenjujemo zdravstveno vrednost posameznih športov, moramo brez dvoma postaviti na prvo mesto plavanje, vaterpolo in skakanje v vodo. Plavanje nosi 12 sebi spremembe življenjskih pogojev, pod katerimi živi naše telo. Navadno je naše telo obkroženo z zrakom, ko plavamo, pa je obdano z vodo, ki s svojimi mehanskimi in kemijskimi učinki vpliva drugače na naše telo kot zrak -Ce opazujemo spremembe na našem organizmu med plavanjem, vidimo, da so zelo velike. Ze pri prvem skoku v vodo deluje sprememba toplote na naše telo in izzove globoko dihanje. V naših krajih znaša toplina morja, jezer ali rek od n do 26 stopinj, torej je voda še vedno znatno hladnejša od toplote našega telesa. Hladna voda odvzame našemu telesu znatne količine toplote. Zaradi kretanja našega telesa v vodi, prihajamo stalno v dotik Z novimi hladnimi sloji vode, ki neprestano poveča-vajo ohlajevanje našega telesa. Zaradi stalne izgube toplote, jo proizvaja naše telo v večji meri, ker hoče nadoknaditi izgubljeno toploto. Povečana produkcija toplote predstavlja močan dražljaj, l;i pospešu je pretvarjanje snovi v našem organizmu. Po daljšem plavanju občutimo povečan tek. Ce temu toplotnemu delovanju dodamo še neprestano gibanje vseh delov našega telesa v vodi, nam postane jasno, zakaj je ravno plavanje za naše zdravje tako koristen šport. Voda vpliva tudi na obtok fcrui. Hladni dražljaj izzove najprej anemijo v koži, ki postane hladna in bela. Za tem pa občutimo v našem telesu toplino. Če smo delj časa v vodi, se krvne žilice krčijo in širijo. Ta aktivnost krvnih žilic je prav tako prednost plavalnega športa. Upoštevati moramo dalje, da. vrši voda znatni pritisk na telo, ki znaša samo na površino prsnega koša 8 kg. Obvladanje tega pritiska med plavanjem krepi naše dihanje. Plavac je prisiljen, da med plavanjem premaga tlak vode ter ko se prsni koš širi, odpor, ki ga vrši pritisk. Obratno je izdihavanje lažje. Poleg delovanja vode prihaja pri Plavalnem šport« v poštev tudi sveži zrak, ki je ob men-ju, jezeru aii reki navadno brez vsakega prahu. Važno pri plavanju je tudi to, da dela prav vse mišičevje. Naš organizem postane bolj odporen, vzdržljiv, spreten in okreten. Posebno prožni postanejo sklepi plavača, predvsem ramen, lakti in rok, najbolj pa hrbtenice. Hrbtenica postane elastična in gibljiva in se tako razvija v zvezi z obrati, pri plavanju cratvla pa z neprestanim valjanjem po vodi. V naših krajih je podnebje zelo primerno za dober razvoj plavalnega športa. Sezona lahko traja 6 do 7 mesecev. Plavanje se mora trenirati najmanj 5 do 6 krat tedensko, če hoče doseči dobre rezultate. Ker zahteva plavanje dosti treninga, terrej dosti časa, katerega pa delovna mladina nima, zato bi bilo potrebno, da se pi-edvsem v mestih zgrade taka športna kopališča, ki so uporabna tudi zvečer, razsvetljena z umetnimi lučmi, tako da se tudi delavci posvete lahko temu tako prijetnemu in tako koristnemu športu. Posebne važnosti je plavanje za doraščajočo mladino, zato naj odgovorni delajo na. tem, da se mladina vključi v to športno udejstvovanje. Moštvo «Tomažič» p rvak TO v košarki na gora) in Državnega instituta za tizkulturo iz Beograda je dal dobre rezultate. Na tekmovanju so izboljšali 14 republiških rekordov Crne gore in 4 rekorde Bosne in Hercegovine. Krasen uspeh metalca kladiva Gubi;ana Drugoplasirani na lanskih olimpijskih igrah y Londonu Jugoslovan Gubijan, je dosegel nov velik uspeh. Kladivo je vrgel 55 m in s tem dosegel najboljšo letošnjo evropsko daljavo. Jugoslovanski veslači zmagali v òvici Na veslaških tekmah v Zuerichu v tekmi parov brez krmarja sta zmagala veslača Crvene zvezde Vlado Ristič ir. Marko Hrovatin. Pred srečanjem JegesJat/ija-ltalija Prijateljsko lahkoatletsko srečanje med Trstom in Istro Na lahkoatletskem srečanju, ki je bilo v nedeljo v Kopru med Trstom 111 Istro je zmagal Trst s 84 točkami Pred Istro, ki je dosegla 82 točk. feaitaii inÉa „Inai" v Beogradu \ ponedeljek so košarkarji tržaškega društva «Tomažič» igrali pro-. eoSrajski «Crveni zvezdi» in tekmo izgubili z rezultatom 33-32. Paladu ze 20 Ift uspešno nastopa na tenis tekmah Jugoslovanski lahkoatleti so postavili nove rekorde Na lahkoatletskih tekmah v Ljubljani so bili doseženi dobri rezultati. Postavljenih je bilo več novih rekordov. Zagrebška «Mladost» je postavila nov hrvatski rekord v štafeti 4 x 100 v postavi Kraljevič, Horvatič Vincijanovič in Relija v času 44”9. Nov hrvatski rekord je postavila tudi Zadravec, članica «Mladosti», v teku na 800 m s časom 2’29”4. V troskoku je Rajčič izboljšal srbski rekord s skokom 13,86 m. Nov slovenski rekord je dosegla Deržkova v metu krogle z 12,24 m, hrvatski rekord v metu diska pa je izboljšala Borovičeva, ki ie vrgla disk 34,70 m. Troboj atletskih ekip «Mladosti» iz Sarajeva (Bosna in Hercegovina), «Budućnosti» iz Titograda (Cr- V petek 8. julija začno na igrišču Mermi y Rimu semifinalne tekme za Davisov pokal med Jugoslavijo in Italijo. Predstavnika Jugoslavije Mitič in Palada sta prišla v Rim že v soboto naravnost iz Londona, kjer sta se udeležila tekem v Wim-bledonu. V Rim sta prispela tudi Branovič in Milojevič, ki sta določena za rezervi. Italijanska reprezentanca, ki bo nastopila verjetno v postavi Gianni Cucelli in Marcello del Bello je v Milanu, kjer trenira skupno s Canapellom in Rolandom del Bellom. Kakšen bo izid, ni jasno. Res da je Cucelli na turnirju v Wimble- donu dosegel boljši plasma od Milica, toda ta je imel z žrebom smolo, ker je v prvem kolu igral z lanskim zmagovalcem Falkembur-gom. Sicer je pa letos Mitič v odlični formi, prav tako pa lahko Palada s svojo rutino in vztrajnostjo prinese marsikatero presenečenje.-Tekme začno v petek in takrat bomo kmalu videli, kdo, Jugoslovani ali Italijani bodo zmagovalci. » 1 ifc 1 » f f Na turnirju y Wimbledonu je v finalni igri posameznikov med Drobnyem (CSR) in Schroederjem (ZDA) zmagal Amerikanec v petih setih. Tako je postal Schroeder neoficielni svetovni teniški prvak za leto 1949. • • * Nogometaši splitskega «Hajduka» se pripravljajo na veliko nogometno turnejo po Avstralij.i Skupno bodo imeli 12 srečanj in bodo na turneji od 10. julija do 3. septembra. Odpotovali bodo do Rima in od tam do Avstralije z letalom. * * * V Stokholmu na Švedskem je mednarodna športna razstava, na kateri razstavlja tudi Jugoslavija. * * * 10 švedskih atletov prispe v Jugoslavijo. Tekmovali bodo v Zagrebu, Celju, Novem Sadu, na Reki in v Beogradu z najboljšimi jugo-sovanskimi atleti. • • * Plavalni dvoboj med Švedsko in Avstrijo, ki je bil v Stokholmu, je prinesel zmago Švedski g 75 točkami pred Avstrijo, ki je dosegla 41 točk. * * * Ameriški plavač je postavil nov svetovni rekord na 100 metrov prsno s časom 1:07,0. Jugoslovanski veslači so odpotovali na Dansko na mednarodne tekme. * * * Italijanski košarkarji iz Benetk so v Beogradu, kjer bodo odigrali dve tekmi, in sicer s Partizanom in Rdečo zvezdo. * * * 6. junija imajo v Zagrebu svoj fizkulfumi dan gluhonemi. Tekmovali bodo v lahki atletiki, nogometu, streljanju, odbojki, namiznemu tenisu in šahu. Mitič, Jugosclovacski tenškl prvak Slab start italijanskih favoritov na tekmi Tour de France V četrtek 30. junija se je v Franciji začela 38. krožna kolesarska dirka «Tour de France». Športni strokovnjaki pravijo, da bodo letos za to krožno dirko potrosili 70 milijonov frankov in da bo vsak dirkač stal na dan približno 2400 frankov. Začetek dirke je bil v Parizu. Star-talo je 120 dirkačev, ki jim je sledilo 250 avtomobilov. L;udstvo je obsulo dirkače s cvetjem. Prva etap» Pariz-Reims je bila dolga- 182 km. Prevozil jo je prvi Marcel Dussault v 5.13'59”. Drugi je prispel na cilj Belgijec Leon Jomaux, Bartali in Coppi sta bila na 13. mestu. V drugem odseku tekme Reims.Bru-selj je zmagal Belgijec Lambrecht Roger, ki je prevozil 237 km v 8,37’58”. ZA BISTRE O I» A V E VEZANA KRIŽANKA J ■t ■ 3 5- V f <7 | to ■a č / / £ Citaj enake besede: navpično - ste-v‘lke. vodoravno črke l/a = ime naSega novej. pisatelja, žensko ime 3/c prislov mesto v Jugoslaviji Jb moško ime (okr.) ^/e del Ljubljane J1 železna obleka (oklep) Jvs naš otok IO/ '' bese