•tov. 18
TRST, sredo IS. janimuja »911
Tečaj XXXVI
- IZHAJA VSAK DAN
tadl ob Mdtljak \» prazoiklb ik 5., ob poaedeljkfb «b 9. i)«tr«J. Foeaniliiie lt«r. m prodajajo po 8 nvč. (t stot.) v mnogih
tobak »mah ▼ Tratm in okolici, Gorici, Kranju, Si. Petrs, Postojni, Sožani, Nabrožiui, Sv. Lveiji, Tolmin*, Ajdovščini, Dornbergn itd. Zastarele Ster. po 5 nvč. (10 stot.). OOLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v fiirokosti X
kolona. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 »t. mm, •smrtnice, zahTale, poslanice, oglasi denarnih zavcdov po 20 6t. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K. vsaka nada tj na vrsta K 2. Mali oglasi po O stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek oprave „Edinosti". — Plačnje se izklinčno le npravi „Edinosti". ===== Plačljivo In utožljivo v Trstu. =====
ePINOST
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč l
NAROČNINA ZNAŠA
za col« leto 24 K, pol leta 13 K, 3 mesece 6 K; na na-TO&bo brez dopoalano naročnine, se uprava ne ozira.
■aroinlna na ntdeljak* lsAanj« „EDI*OSTI" itua: u oalo lato Kron 5*20, za pol lat« Kron 3-60.
Vri dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nef ranko-
vana pisma m ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni dom) Izdajate^ in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij liste „Edinost-. - Natisnila Tiskarna „Edinost« vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica ===== Giorgio Galatti štev. 18.	—
PoStno-hranllniSnl račun It 841652. TELEFOM It 11-57.
ozor na revizijo
!
Po svojih močeh storili amo vse
oravilno in čisto ljudsko štetje.
Storili smo vse, da bi tržaški Slovne: izpolnili Števne pole pravilno in rla bi za občevalni jezik priznali, po z ko iu in po re3nici, mili svoj slovenski jezik.
S tem naše delo ni končano. Sedaj velja braniti, kar je pridobljeno, rešiti, kar še ni popolnoma zgubljeno.
Pričela je včeraj mestu in okolici re-\nsrija števnih pol od strani mag istratovih revizorjev.
v
Čitajte pozorno, rojaki, sledeča navadila in razglasite jih kolikoi mogoče ■a široko, med tovariše, sosede, prijatelje !
1.	Vaša zakonita dolžnost aktivnega, dejanskega sodelovanja pri ljudskem štetju je končana, čim ste »delali izpolnjeno in podpisano
nmsrnanilnico.
2.	Ne podpišite ničesar več za ljudsko štetje/ Kdor Vam pravi, da j« Vaša naznanilnica neveljavna, kdor Tas sili, da podpišete novo, kdor Vam zaradi tega grozi s kaznijo -— t a laže.
3.	Magisiraiovi revizorji imajo prvič pomanjkljive pole dopolniti, drugič agrešene pole popraviti, in tretjič preiskati, ali so navedbe v polah res-iiflae.
Drugih nalog, drugih pravic rasun tih treh nimajo magistratovi revizorji.
5. Pri reviziji Vi nimate druge deljmosti, nego na prašanja, Ikatera Vam postavlja magistratov revizor in katera se tičejo Vaših števnih pol, odgovarjati, nikakor ne ničesar pod-pimii.
h. Vi pa imate tudi pravico zahtevati, da se magistratov revizor legiti-■muje s izkaznico, podpisano od g. župana Ttlerio, in pravico, govoriti z magi-atrmtovim revizorjem izključno slo-y#aski.
fi. Ker ste dolžni odgovarjati le flšde Vaših števnih pol, odklonite tudi mifistratovim revizorjem uljudno, a odlično vsak odgovor in vsak podpis in zahtevajte, naj Vas pozovejo pred ces. kralj, namestništvenega svetnika, če še «isie oddali Vaše, od Vas odobrene in pedftisane naznanilnice.
ODBOR
Pol. društva „Edinost".
BRZOdflUNE UE5TI.
Grof Forgach ne bo odpoklican.
DUNAJ 17. „N. W. Tagblatt" izjavlja,
absolutno ni res, da bo grof Forgach odpoklican s svojega mesta v Belemgradu.
Grof Thun imenovan češkim namestnikom.
PRAGA 17. Grof Thun je imenovan namestnikom Češke.
Ogrski državni zbor.
BUDIMPEŠTA 17. Zbornica je nadaljevala debato o bančni predlogi.
Španska pod snegom.
.MADRID 17. Že tri dni in pol je Španska, izlasti osrednje gorovje in del Andalu-aije pokrito z visokim snegom. V mnogih krajih sneži že 30 ur neprenehoma. Že nekoliko dni ne prihajajo v Madrid pisma in Aasiiki. Tudi veći de! brzojavnih in telefoni ieih zvez je prekinjen.
Dunaj 17. Sinoči je perzijski regent Nasan el Mulk odpotoval v Teheran.
Valencla 17. Vojvoda Orleanski je dospel iz Brazilije in je potem odpotoval v
Madrid.
Rim 17. Papež je obolel za putiko. — Radi tega so bUe odpovedane vse avdijence.
Državni zbor.
DUNAJ 17. Zbornica se je danes po počitnicah sešla na prvo sejo. Dvorana in galerija sta prav dobro posečeni. Neposredno pred začetkom seje so prišli v dvorano členi novega kabineta v praznični obleki. Predsednik Pattai je po 11. uri otvoril sejo. Poslanci so ministre prisrčno pozdravljali in jim čestitali. Najprej je bil prečitan dopis, s katerim je ministerski predsednik baron Bienerth prijavil odpust prejšnjega kabineta in imenovanje nove vlade.
Na to se je dvignil ministerski predsednik, da ob splošni napetosti razvije program vlade. Ob početku njegovega govora so češki radikalci z dolgotrajnim?, hrupnimi mejklici prekinjevali izvajanja mini-sterskega predsednika. Potem je zamogel ministerski predsednik mirno nadaljevati svoj govor. Govor, ki so ga na raznih mestih prekinjevali češki radikalci s protesti, socialni demokrati s posamičnimi vskliki ter nemško-radikalci in krščanski socialci s kratko kontraverzo, je bil ob sklepu vsprejet z živahno pohvalo, v katero so se mešali posamični češki radikalci.
Posl. dr. Fiedler je predlagal otvoritev debate o vladni izjavi; prav tako posl. Wolf z ozirom na spremembo političnega položaja.
Posl. Adler, Gessman in Chiari so se izjavili proti tem predlogom, ker prvo Čitanje državnega proračuna, ki se nahaja na dnevnem redu, nuja strankam dovolj prilike, da precizirajo svoje stališče nasproti vladi in njenim današnjim izjavam. — Na glasovanju sta bila odklonjena predloga posl. Wolfa in Fiedlerja. Po čitanju do-šlih vlog je predsednik prekinil sejo za pol ure, da se vpišejo govorniki za proračunsko debato.
DUNAJ 17. V svojem govoru je ministrski predsednik Bienerth rekel, daje vlada strogo objektivna in napram vsem narodom enako pravična. Povdarjal je potrebo sporazuma na Češkem in potrebo rešitve vprašanja italijanske pravne fakultete.
Prvo čitanje proračuna.
DUNAJ 17. Na prvem čitanju proračuna je izjavil posl. Wolf (nemški radi-kaloc), da ni njegova stranka vidila v Bienerthovem kabinetu nikdar kake opore. S preosnovo kabineta sta bila pa Slovanom zato, da so razbili nagodbo, izročena dva najvažnejših resortov. Imenovanjem namestnika grofa Thuna so se sile premaknile Nemcem na škodo, vsled česar je njegova stranka prisiljena, da si pridržuje popolnoma svobodno roko nasproti vladi.
Posl. Bielohlavek je izjavil, da krščansko - socialna stranka ni nikaka vladna stranka, marveč delavna stranka, ki bo brezpogojno zahtevala, da skrbi zbornica s svojim pozitivnim delom za potrebe prebivalstva.
Potem je govoril še posl. Winter, nakar je bila razprava prekinjena in je zbornica pričela razpravljati nujni predlog poslanca Fresla glede odprave davka na meso. Posl. Fresl je obširno razložil svoj predlog, nato je bila razprava o predlogu prekinjena. — Med doŠIimi vlogami se nahaja mnogo interpelacij o zlorabah pri ljudskem štetju. Seja je bila prekinjena ob 4.45 in odgodjena na jutri.
Interpelacija dr.a Šušteršiča radi razpusta katoliškega političnega društva na Koroškem.
DUNAJ 17. Med došlimi vlogami se nahaja interpelacija posl. Šušteršiča glede razpusta katoliškega političnega društva Slovencev na Koroškem, nadalje interpelacija istega poslanca glede poskušane inhi-bicije brzojavk od strani c. kr. poštnega in brzojavnega urada v Celovcu, ki jih je tajnik kat. pol. in gospodarskega društva Slovencev na Koroškem poslal povodom razpusta društva „Unionu" v Prago in „Sla-visehes Tagblattu« na Dunaj.
Interpelacija poslanca Bartol i ja glede
jezikovne uporabe pri sodiščih v Primorju.
Nadalje se nahaja med došlimi vlogami interpelacija posl. Bartolija glede jezikovne vporabe pri sodiščih v Primorju in interpelacija istega poslanca glede postopanja na-mestniŠtva v Trstu povodom občinskih volitev v Rovinju.
Pogodba z „Dalmatio".
DUNAJ 17. Med došlimi vlogami se nahaja zakonski načrt trgovinskega ministra glede sklepa parop'ovne in zakupne pogodbe z avstrijsko paroplovno in zakupno družbo „Dalmatia". Nova pogodba sloni na sledečih glavnih točkah: A) Subvencija za leto 1910 v znesku 950.000 K se t nadalj-
nih 6 pogodbenih letih poviša na 1 mil. K. B) Vozna mreža se spopolni. C) Državna ingerenca se pomnoži toliko glede načelnih vprašanj družbenega poslovanja kakor tudi glede tekoče službe. Predsednika in dva upravna svetnika „Dalmatie" imenuje trgovinski minister. Ker je „Dalmatia* na shodu dne 28. novembra 1910 tudi vsprejela novo pogodbo, so torej izpolnjeni vsi pogoji stavljeni od vlade.
Člen I. zakonskega načrta določa pogodbeno vozno omrežje „Dalmatie44, ki obsega : a) pet direktnih prog, in sicer tri proge Trst-Korčula in progo Trst-Šibenik, torej eno direktno progo (Trst-Šibenik) več nego doslej in b) dvajset lateralnih prog v Dalmaciji.
Nemška moč.
Ni ga naroda na svetu, v katerem bi se bile v tako kratki dobi tako spremenile gospodarske in socijalne razmere, kakor se je to zgodilo v Nemčiji v zadnjih 40 letih. Iz agrarne dežele, kar je bila pred 40 leti, je postala Nemčija sedaj industrijalna dežela par excellence. Celih 72®/. vsega prebivalstva današnje Nemčije živi od industrije in le 28°/() od kmetijstva. Ti številki govorita dovolj jasen govor in nam poja-snujeta tudi izvor angleško-nemških nasprot-stev. Anglija, ki je dosedaj v trgovskem oziru dominirala nad vsem svetom, je do-| bila naenkrat v - Nemčiji tekmeca, ki jej j grozi, da jo izrine iz pozicij, ki si jih je i Albion pridobil tekom stoletij : bodi s pridnostjo in vstrajnostjo, bodi s krvjo svojih sinov.
Nemčija je danes prva država na svetu ne le, kar se tiče njene vojne moči, temveč tudi glede gospodarskega blagostanja in kulturne stopinje svojega prebivalstva. Mi, ki vemo in občutimo na svoji koži, da vse zlo prihaja za nas iz Nemčije, moramo to ugotoviti z bolestjo v srcih, ali igrali bi ulogo tiča noja, ko bi zatiskali oči pred to — za nas toli bridko resnico.
Sicer je žalostno, da se kakor ljudje ne moremo veseliti napredka naroda, s katerim smo v stalnih stikih; ali mi ne moremo drugače, ker vemo, da vsak napredek Nemcev pomenja za nas nazadek — nevarnost. V svojem brutalnem egoizmu ne poznajo Nemci druzega, nego sebe in svoj lastni narod in zato porabljajo svojo naraščajočo moč le še bolj v zatiranje šibkejših. To pa tembolj, ker je vsa nemška kultura le zunanja, ker so Nemci izrabili le zunanje dobrote napredka, ker se zrcali vsa nemška kultura le v tem, da so znali izborno porabiti vsa tehnična sredstva, ki jih je iznašel moderni napredek, ne da bi bili pri tem oplemenili tudi notranjega človeka. Prilastili so si vse zunanje pridobitve modernega kulturnega napredka, dočim so ostali v svojem notranjem čutstvovanju v istem primitivnem stanju, v katerem so bili takrat, ko so njih divje tolpe razsajale po italijanskih planotah. Pa saj je to, kar trdimo mi tukaj, priznal tudi neki nemški mislec — seveda v blagi in fini formi — sentence: da Nemcem je lastna visoka stopinja inteligence uma, nedostaja jim pa inteligence — srca !
Dokazov za to niti ne trebamo daleč iskati. Imamo jih v grozodejstvih nemških — kulturonoscev v južni Afriki; imamo jih v brutalnih protipoljskih zakonih na Pruskem ; imamo jih v poživinjenem preganjanju vsega slovanskega življa v Avstriji in posebno na Koroškem.
Ako pomislimo, kako ogromno silo predstavlja danes nemški narod, potem se treba res čuditi dejstvu, da se narod, ki razpolaga s tako močjo, vendar poslužuje takih sredstev v borbi z drugimi narodi, in si ga ne moremo tolmačiti drugače, nego z gori citirano sentenco, da Nemcem nedostaja inteligence srcal Vrhu tega pa ta podivjani način borbe na nemški strani ne kaže na posebno — samozavest I Prebivalstvo Nemčije se pomnožuje leto za letom za približno milijon duš in je torej tudi glede pomnoževanja svojega prebivalstva prva država na svetu. Kjubu temu se hoče ubraniti Poljakov s pomočjo izjemnih zakonov! Šestdesetmilijonska država, katere prebivalstvo se pomnožuje letno za skoro milijon glav, ne Čuti v sebi dovolj moči, da bi se z normalnimi sredstvi obranila pred tremi milijoni Poljakov, ki vrhu tega itak že ne uživajo nikakih državljanskih pravic! Kako si je možno raztolmačiti ta fenomen? Gotovo le na način, da nasilniku, ki kaže na zunaj toliko moč, manjka — samozavesti, tega največega etičnega fundamenta narodov in držav. Nemci slutijo, da prej ali slej njihova strahovlada mora priti do poloma. Podobni so trgovcu, ki velja na zunaj še za bogatina, ki pa je v resnici 2e pasiven. Zato pa skuša, kako bi s kreditom, ki ga uživa,
in z raznimi nereelnimi manipulacijami na umeten način zavlekel polom.
Tako je tudi z Nemčijo.
Rekli smo že, da 72% prebivalstva Nemčije živi od industrije in le 2870 od kmetije. Nemčija torej ne črpa svojega bogastva iz lastne dežele, iz sebe, ampak od zunaj. In to je vir, ki se absolutno , ne more ohraniti trajno. Stremljenje vseh držav, ki so | danes navezane na uvoz industrijskih izdelkov od zunaj, gre danes za tem, da se razvije domača industrija, ki bo pokrivala potrebe lastne dežele. To stremljenje je tudi povsem naravno, ker na ta način ostaja doma mnogo bogastva, ki bi sicer romalo iz dežele. Zato se pa za dežele, ki imajo glavni vir dohodkov v industriji, prebližujejo hudi časi. In ker se dan danes ves razvoj vrši s telefonsko hitrostjo, tudi ne bo treba ravno dolgo čakati na velike gospodarske krize, ki se začnejo pojavljati v raznih industrijskih državah. Med prvimi državami, ki bodo to občutile, pa bo brezdvomno Nemčija.
Oglejmo si le evropske odjemalce Nemčije. To sta Balkan in Rusija. Hvala nesmiselni politiki avstro-ogrske diplomacije, je mogla Nemčija Avstro-Ogrsko skoro popolnoma izriniti z Balkana. O dejstvu, da Nemčija zavzema danes prvo mesto med uvoznimi državami v Srbijo, smo razpravljali ravno te dni. Treba samo, da v Avstro-Ogrski pride na krmilo vlada, ki bo znala razmerje med monarhijo in Srbijo spraviti v normalen in naraven tir, pa Nemčija zgubi ta trg. Tudi bojkot, ki je bil v Turčiji proglašen proti Avstriji, je znala Nemčija iepo izrabiti sebi v prilog. Tudi tu ne bi bilo pametni avstrijski gospodarski politiki težko izriniti nemško industrijo, ko je vendar Avstrija že po naravi poklicana, da dominira gospodarski nad Turčijo, kakor nad Balkanom sploh.
Naravnost ogromne so kupčije, ki jih dela Nemčija z Rusijo. To se vidi na prvi hip, če človek le gre po glavnih ulicah v Berolinu, kjer so ruski napisi eden poleg druzega. To tudi ni čudno. Saj je Nemčija glavni dobavatelj ogromnega ozemlja, po katerem se razteza ruska država od po-znanjske in galiŠke meje, pa notri do Vla-divostoka! Tu je sicer že deviško ozemlje, ki je bo morda Nemčija še dolgo izrabljala. Ali pri tem ne smemo pozabiti, da je — kar je posledica francozko-ruske zveze — Francija že do danes založila v Rusiji milijarde za domačo, rusko industrijo. Še par desetletij, ali menda niti ne toliko, pa tudi Rusija ne bo več navezana na nemško industrijo. Brez ozira na to bi trebalo samo pametne avstrijske politike, pa bi se stotine milijonov, ki se stekajo danes v Nemčijo, obrnile v Avstrijo. Toliko na Balkanu, kolikor v Rusiji, ima Nemčija zahvaliti svoje vspehe le avstrijski kratkovidnosti. To pa ne more trajati večno. Nemci vedo to, ali vsaj slutijo. Oni vedć, da vse njihovo gospodarsko blagostanje nima trdne podlage, da se viri njihovemu sedanjemu narodnemu bogastvu utegnejo posušiti preje, nego bi to kdo pričakoval. In zato doživljamo vse njihove ekstravagance, njihovo besnilo, ki smo mu na tak način našli naravni izvor, oziroma povod.
Slovani naj le pridno in smotreno porabljajo čas za delo na vseh poljih človeškega stremljenja, ker njihova ura mora priti!!
Nezakonitosti in nasilja na Koprščini.
V	včerajšnjem dopisu pod tem naslovom se nahaja tudi sledeči stavek: „Opozarjamo posebno, da pole, ki niso izpolnjene s črnilom in podpisane od imetnika stanovanja, niso veljavne."
Tu moramo opozoriti, da naš dopisnik v tem oziru očividno ni dobro poučen. Treba namreč znati, da se vrši popisovanje na dvojni način: Potom naznanilnic in potom z a p i s n i c. Razlika med enim in drugim načinom je v tem, da dobi v prvem slučaju najemnik — imetnik stanovanja — v roke naznanilnico, katero mora sam izpolniti, in naloga komisarja — ali v tem slučaju revizorja — je, da pregleda in se eventuelno na licu mesta prepriča, če je naznanilnica pravilno izpolnjena ali ne, dočim pride v drugem slučaju v hišo Števni komisar, ki izpolni sam z a p i s n i c o. Naznanilnico mora podpisati imetnik stanovanja sam, zapisnico pa podpiše števni komisar. Prvi način štetja je v navadi v mestih, kjer je ljudstvo bolj izobraženo, drugi način na deželi, kjer ljudstvo po večini ni sposobno, da bi pole samo izpolnilo.
V	Tržaški občini se je prejšna leta vršilo štetje sa obojni način; za mesto
Strm n
V Trsta, dne 18. januvarja 1911
potom naznanilnic, za okolico potom za-pisnic. Posredovanju naših poslancev se je posrečilo doseči, da se je letos vršilo štetje v okolici na isti način, kakor v mestu in kolikor je dosedaj znano, je v okolici celi operat izvršen bolj v redu, kakor v mestu.
Kako se vrši štetje v mestih na Ko-prščini — Koper, Izola, Piran, Milje — nam ni znano, znamo pa, da se vrši za kmetske občine — ne izuzemši okolic gori-i meno van ih mest — štetje potom zapisnic, da torej komisarji sami izpolnjujejo pole in Jih tudi podpisujejo.
Stranke torej v tem slučaju nimajo druge pravice, kakor da pazijo na to, da komisar pravilno izpolni pole in da naznanijo vse nepravilnosti.
Ljudsko štetje.
Odprto pismo
gospodu F. Ferlugi, zastopniku magistrata, revizorju ljudskega Štetja in komisarju na Prošeku.
Vam je poverjeno sedaj zeio težko delo, kakor še nikoli poprej. Magistrat Vam je naročil, da čiin veče število Slovencev prelevite v Italijane. Toda znajte, da to sila težavno delo ne bo rodilo onega vspeha, ki ga pričakujete. Poverjena Vam je revizija ljudskega štetja, Vi ste nekako giavni revizor vseh drugih podrevizorjev. Povemo Vam pa že danes, da nad Vašo revizijo bo še naša in potem še vladna revizija ; kajti vse tiste stranke, ki ste Jih klicali v svoj urad, ki ste jim uničevali in trgali naznanilnice, ali kaj druzega izpreminjali na istih, imamo tudi mi v evidenci. Računali bomo z Vami, ako bi se konŠtatiralo, da ste pri klicanih strankah drugače izpolnili predel o občeval -nem jeziku, ali da ste iz stranke izvabil, da je napovedala drug občevalni jezik, nego je v resnici. Zakaj ste zahtevali od vdove Potočnik, da naj tudi sedaj napove italijanski kakor občevalni jezik, kakor pred 10 leti ?! Alari ne veste, da pred 10 leti je števni komisar pisal v polo, kar je hotel in to zlasti pri ubogih vdovah ? Zakaj ste Vi uničili naznanilnico g. Kapuna, rekši, da stoji zapisano „Živela Avstrija!" Ta napis nikakor ne bi smel razburiti Vaših živcev. Ako Vas je že zbodel, pak bi ga prečrtali in nazna-nflnica bi bila v redu. Sicer pa smo prepričani, da ta napis ni od Kapunove roke in da je bil napravljen le zato, da ste ga mogti klicati! Naši ljudje, ki so izpolnjevali naznanilnice, smatrajo ljudsko štetje za sveto, zelo važno delo, ne pa da bi izbijali šale z brezpotrebnimi napisi; zato menimo, da napis „Živela Avstrija" ni od Kapunove roke. Radovedni smo, ali bi bili klicali Kapuna, Če bi bi! imel v naznanilnici italijanski kakor občevalni jezik, pa magari pripisano „Živela Italija8 ?! Zakaj ste klicali samo stranke, pri katerih ste pričakovali, da bi se dalo iz njih kaj iztisniti, n. pr. take, ki so vsled službenega stanja kolikor toliko odvisne od magistrata ? Zakaj pa niste klicali odločnih narodnih mož? Kako to, da so pri teh poslednjih naznanilnice pravilno izpolnjene, dasi so eni in isti ljudje ?! Kako se more delati iz Slovencev Italijane, o katerih veste tudi vi, da italijanski niti ne znajo. Se svojim nastopanjem o priliki štetja ste menda dovršili tudi svojo misijo v okolici; dokazali ste, da nimate svojstev za vršenje naloge javnega funkcijonarja. Sploh je uničevanje prvotnih pravilno izpolnjenih nazna-nilnic kažnjivo po zakonu. To bi bila morala vlada zabraniti takoj od početka. Ker se pa to ni zgodilo, primorani smo uporabiti vsa zakonita sredstva, da dosežemo, da popravljane, zamenjane in na novo izdelane naznanilnice ne bodo veljavnel — Zato poživljamo zaupnike vse gornje okolice, naj nam zanesljivo predlože imena vseh onih strank, katerim so okrajni magistratov komisar, oziroma njegovi podajači naznanilnice uničili ali pa popravljali — sploh imena in hišne številke vseh onih strank, ki so bili poklicane radi ljudskega štetja. Odločno zahtevamo od vlade, da nam dovoli u pogled v one predelane naznanilnice in da vlada izvrši eventuelne potrebne korekture ; kajti v gornji okolici sploh ni Italijanskega obče-valnega jezika. Slavno vlado pa pozivamo, da pri podrobni reviziji zahteva od magistrata tudi prvotne pole, to je one, ki so jih stranke same izpolnile, oziroma same izpolniti dale. Sicer pa bi se ne bilo magi-stratovim organom posrečilo naloviti nekoliko nezavednih magistratnih podrepnikov, ako bi bil one dni, ko so klicali največ strank, doma naš poslanec g. A. Goriup, ki se sedaj mudi na Semeringu iz zdravstvenih ozirov. Naš poslanec bi bil revizorjem gotovo za petami in bi mu morali pokazati, kaj se uganja z naznanilnicami poklicanih strank.
Pojdite in storite vsi tako!
Dne 7. t. m. okolo poludne se je predstavil gospej Domenih v ulici S. Maurizio S neki 19—20-letni mladenič. Izjavil je, da je poslan, da izpolni naznanilnice za ljudsko štetje. Ker je pa njen soprog g. Domenih Josip že sam izpolnil svojo tiskovino, (čeprav mu do danes še ni bila dostavljena po upravitelju hiše), je gospa predložila došlecu izpolnjeno naznanilnico. Predrznež, ki se imenuje Alfredo Goriup, je začel prepisovati iz slovenske na laško tiskovino. Ker je bfl pa soprog zapovedal svoji so-
progi, da ne sme nikomur ničesar podpisati, je šla ona in zbudila moža, ki ima nočno službo v kavarni Commercio. Domenih je vprašal vsiljivca, kedo da ga je poslal in kaj da hoče? Nadebudni slovenski odpadnik Goriup se je „legitimiral" z legitimacijo, ki je bila slična oni zaprtega re-gnicola: poslan da je namreč od društva lastnikov hiš. Ker ni bilo na legitimaciji nikakega podpisa in pečata, je Domenih raztrgal „legitimacijo" in že deloma popisano laško tiskovino ter je potem Goriupa na zelo delikaten način — postavil pred vrata!
Isto se je predrznežu zgodilo pri drugih stanovalcih omenjene hiše. Vjel je le neko ženico, ter jej mesto slovenske naznanilnice, ki jo je imela že pripravljeno, spisal laško. Vrzite ven te nesramneže in pokličite redarja; da jih spravi v zanje primerno letovišče — v ulici Tigor.
Poziv.
Prišla sta v naše uredništvo gg. Ivan Eržen, skladiščni nadzornik na državnem kolodvoru, in Štefan Eržen, sprevodnik, ki sta nas ozirotn na dopis, ki je trdil, da je „neki* Eržen, državni železničar, zapisal nemški občevalni jezik, zaprosita, naj priobčimo ta-le poziv:
Med uslužbenci državne železnice je 5 Erženov v različnih službah. Vspričo tega bi bila zahtevata že najelementarneja lojalnost in pravičnost, da je povedal tudi ime in službeni položaj tistega „nekega Eržena" ne pa da je tako lahkomišljeno in neprevidno — da ne rečemo: zlobno — postavljal nedolžne ljudi v krivo luč. Predno je pisal, se je moral dobro informirati. Poživljava ga torej, naj popravi storjeno krivico in naj govori jasno in določno, da ne bo nikakih dvomov.
„Piccolo* bije sam sebe po zobeh!
Pod naslovom „Inaudite violenze slave" je prinesel „Piccolo" dne 10. t. m. daljše poročilo, kako da so Slovenci na neki vdovi Bortussi, bivajoči pri sv. M. M. zg. št. 14 (rodom iz Vipave) izvršili kar celo nasilje radi ljudskega štetja. Prišla da je ta ženska preplašenega obraza in objokana — faccia stravolta dallo spavento e dalle la-grime — v anagrafični urad v Skednju, kjer je pripovedovala, da sta jo dva človeka vlekla vzlic njenemu odporu v neko gostilno, jej raztrgala laške pole in jo prisilili z grdfnjami, da je podpisala nove pole, ki so bile slovenski izpolnjene. „Piccolo" je dostavil izrecno, da je gospa Bortussi to nasilje (violenza patita), ki je je prestala, prijavila načelniku števne sekcije, g. Emiliju Gentilliju.
To pripovedko je „Piccolo" ponovno na dolgo in široko izkoriščal, da bi dokazal nasilje od strani Slovencev.
Isti „Piccolo" pa prinaša v svoji številki dne 15. t. m. med vsakdanjo drobnarijo — torej ne več na vidnem mestu — kratko notico, da je goriimenovana gospa prišla v uredništvo s prošnjo, naj objavijo, da ni res, da bi se bilo proti njej izvriilo kako nasilstvo, raztrgalo naznanilnice, ali pa, da bi se jo bilo zlostavljalo.
Tako je moral „Piccolo" udariti samega sebe po zobeh 1_
Ljudsko štetje v Gorici.
Sleparije brez konca in kraja.
Da-si so se na razdeljevanju naznanil-nic godile velike nerednosti in da-si so nekateri Lahi skušali vplivati na odvisne Slovence in Slovenke, da bi se vpisali za Lahe, vendar takega pritiska kakor n. pr. v Trstu v Gorici ni bilo in vse je kazalo na to, da se je večina Lahov spametovala. To pa je bila samo prevara. Lahi so se bili jednostavno potuhnili in so odložili vse „delo" na poznejši čas — na revizijo. Že prve revizije so pokazale namene laških mogotcev na magistratu, kar ti revizorji delajo z našimi ljudmi, to presega že vse meje in morda presega celo lumparije ki jih „revizorji" uganjajo v Trstu I Na stotine naših ljudi so revizorji že prelevili v Italijane. Namenoma prihajajo na dom, ko gospodarja ni doma in tedaj izprašujejo ženske in celo otroke! Da jih vpišujejo za Italijane, zadostuje že to, da dotični pokažejo, da le količkaj imejo tudi italijanski. Seveda je tem načinom vse dolgotrajno mučne delo odbora povsem zaman — Goriški Slovenci so po tej praksi izročeni na milost in nemilost samovolji magistratnih revizorjev. Njih nakane preprečimo samo še tako, da govorimo ž njimi samo slovensko, pa sploh pa naj se goriški Slovenci pri reviziji drže navodil, ki jih je objavila tudi „Edinost" v ponedeljkovi Številki. Kar velja za Trst, velja tudi za Gorico. Možno je sicer, da vlada še uniči to ljudsko štetje oziroma da odvzame revizijo magistratu.
Minolo nedeljo so goriški Slovenci na štirih shodih protestirali proti nečuvenim nasiljem magistrata. Shodi so bili izredno dobro obiskani. Sprejeta je bila in odposlana iz vsakega shoda posebej sledeča resolucija m brzojavka.
RESOLUCIJA.
1) Slovenci, zbrani na javnem ljudskem shodu v Gorici dne 15. 1. 1911. poživljajo c. kr. namestništvo, da naj poveri revizijo ljudskega Štetja v Gorici, c kr. okrajnemu glavarstvu.
2)	Naj naroči da c. kr. okrajno glavarstvo pritegne Slovence kakor zaupnike pri pregledovan,u magistratnega operata za ljudsko štetje v Gorici.
3)	Naj odredi, da se vse pritožbe glede ljudskega štetja v Gorici strogo in nepristransko preiščejo in popisovalne pole po dejanskih razmerah popravijo.
4)	Naj ukaže, da bodo posli in delavci vpisani v rubriki 13. za tisti občevalni jezik, za kateri so se sami izjavili in naj v tem pogledu popravi, kar so nekateri gospodarji in goriški magistratovci svojevoljno v naznanilnicah pretvorili, ker službeni jezik ni občevalni jezik.
5)	Goriški Slovenci protestujejo slovesno proti nasilnem in nečuvenem poče-njaju magistratnih vslužbencev, ki sedaj zahrbtno in v nenavzočnosti družinskih glavarjev na razne načine in pod raznimi pretvezami izsiljujejo popravo že izpolnjenih naznanilnic glede občevalnega jezika.
Odposlana je bila tudi nastopna brzojavka :
C. kr. namestništvo
Trst.
Slovenci, zbrani dne 15. 1. 1911 na javnem shodu v Gorici, protestujejo proti nečuvenim nasilnostim magistratnih vslužbencev pri ljudskem štetju in zahtevajo, da se nemudoma odvzame magistratu to opravilo.	_
Dnevne novice.
Slovansko gibanje v Rusiji. V listu „Utro Rosiji" priobčuje V, Kaszmarov članek, v katerem razpravlja o slovanskem jedinstvu. Neoslovansko gibanje ni vspeio, ker so njega propagatorji, posebno dr. Kramaf, stopili v zveze z vladnimi strankami, mesto z onimi elementi ruske družbe, ki streme po svobodi. Ali nevspeh neosla-vizma ne pumenja — po mnenju Kaszma-rova — ne vspeha neoslovanske ideje. Slovansko gibanje v Rusiji narašča, marveč narašča z devizo jednakosti slovanskih narodov in na principu narodne samodoločbe. Z zvonika cerkve, ki jo hoče neoslavizem, bodo zvonovi klicali k slogi in bratstvu, da bo čuti glasove velikih in malih slovanskih zvonov.
Zahvala d.ra Kram&Fa. — „Narodni listy" priobčujejo zahvalo poslanca d.ra Kram&fa za čestitke, ki jih je prejel povodom svoje petdesetletnice. Važen je nastopni pasus: Trajno mi ostane iz teh nepozabnih, lepih trenotkov zavest, da me toliko Čehov tako odkritosrčno ljubi, da bodo verovali v mojo pošteno voljo, tudi če bi se morda val javnega mnenja obrnil proti meni in če tudi oni sami ne bodo v vsem soglašali z mano. Onemu, ki je navajen in često prisiljen, da bodi sam proti vsem, je taka zavest neprecenljiva opora.
x VojaStvo ob laški meji. Vojno mi-j nisterstvo je odredilo, da se nastani po-| sadka vojaštva tudi v furlanski vasi Ajelo. j Ta kraj leži skoro tik državne meje. Videm-1 ska „Patria del Friuli" beleži to vest z ironično opazko, češ da se avstrijski „zavezniki" pomikajo vedno bliže proti osrčju Italije...
Star hrvatski kraljevi dvorec je razkril v Ninu (v Dalmaciji) zgodovinar dr. jelič, ki je o tem svojem razkritju predaval v društvu „Bihač" v Splietu. Poslopje je dolgo 5220 metrov in široko 43 metrov.
—	Zidovi so do višine 1—2 metra dobro ohranjeni, stoji na rimskih grobovih in je bilo to poslopje zgradjeno vsakako pred letom 800, bržkone povodom prtseljenja Hrvatov v Dalmacijo. Hrvatski zgodovinarji menijo, da so hrvatski knezi in kralji rezi-dirali v Ninu. Za to govori tudi neka listina, izdana tam po kralju Petru Krešimiru, kjer je rečeno, da je bila spisana „v pre-stolni dvorani v Ninu" (in coenaculo nostro nonensi). S tem razkritjem se pojasni doslej nepoznano razdobje v zgodovini Hrvatske.
Soproga prestolonaslednika in dvorni ceremonijel. Minuli pondeljek se je vršil običajni dvorni ples, katerega se je vde-ležil tudi cesar, ki je bil dobre volje in se je zadržal tam do pozne ure.
Opažalo se je mnogo, da na plesu ni bil prisoten prestolonaslednik Fran Ferdinand s soprogo. To se je zgodilo namenoma, ker soproga prestolonaslednika ni članica cesarske hiše. Zato imajo celo najmlajše nadvojvodinje prednost pred njo. Ker se mora ona radi tega čutiti užaljena, se ni hotela vdeležid plesa in ž njo seveda tudi nadvojvoda ne.
Domače vesti.
Imenovanje. V sinočnji tajni seji mestnega sveta je bil imenovan dr. Karol R a v a s i n i občinskim zdravnikom za Barko vije.
Olikan zdravnik! 1 Prejeli smo : Šla sem nedavno temu k okrajnemu zdravniku dr. Hannapellu. Prosila sem ga, naj bi šel k nevarno bolnemu otroku revne družine, katerega je že dan poprej pregledal. Arogantno je izrazil svoje mnenje, da je mati
—	„šempija" ! Zvečer še - le je prišel obiskat otroka. Velel mu je, naj vstane, kar pa otrok ni razumel; zato mu je povedala mati po slovenski. Takoj se je spravil na svoje delo, a ne na človekoljubno, zdravniiko delo, marveč na praktično izvajanje 2000-letne kulture. Otrok
bolan, mati je ležala tudi bolna na postelji, kje bi dobil človek več prilike, da pomaga, kakor tu, temveč, Če ga veže dolžnost, plačana dolžnost.
Naš zdravnik si je mislil, da je važnejše delo rešiti italijanstvo Trsta, ki je že bilo na robu propada in rešil ga je na sledeči način: „Cosa, sto mulo xe ščavo ? Cosa no el parla italian ? A ščavo xe sto mulo ? Qua semo a Trieste e se devi parlar talijan. Fora mandelo, fora, che el se impari talian I4* Komaj je pregledal otroka — mater ni niti prašal, kaj ji je, da leži bolna — pa se je spravil na težko, mnogo samozatajeva-nja zahtevajoče delo — na recept. Pri tem je rabil za njega dvatisočletno kulturo značilne besede: „Ancora che da r magistrato medecine gratuite a questi ščavi.u
Torej niti leka ne privoščijo Slovencu ! Mari zahteva gospoda, da bodo imeli Slovenci vse dolžnosti, medicine gratuite naj bi pa vživali izključno Italijani, čeprav tudi iz kraljestva. Verjamemo pa, da bi tiaši „ljubi" sosedje dali Slovencu najraje strup.
Nadomestne volitve v komisijo za osebno dohodninski davek. Te volitve so se letos izvršile brez boja. V okolici se bili zopet izvoljeni dosedanji člani gg. Josip Pertot, nadučitelj in deželni poslanec v Ro-janu in Jakob Stoka, posestnik in ravnatelj pisarne v Trstu kakor efektivna člana, ter g. Josip Urbančič, posestnik v Bazovici kakor namestnik.
Pol lažnik, pol bedak! — „Grazer Tagblatt" je v svoji prilogi za Štajersko, Koroško, Kranjsko in Primorje o tržaškem ljudskem štetju v Trstu poročal na način, ki priča, da znani c. k. dopisnik ni le per-fiden, ampak tudi — bedast! Niti petit* vrstic ne more napisati, ne da bi udaril po glavi — logike. V omenjenem dopisu pripoveduje grozomorne stvari o slovenskih na-silstvih in sleparijah — na Škodo Italijanov ter smatra pritožbe teh poslednjih za opravičene. A komaj da je nadrajsal to zmes zlobe In sovražtva, pa je dostavil še nekoliko svoje neumnosti, ko poživlja Nemcev, da morajo biti zelo previdni nasproti Italijanom, ker ti da imajo ves operat ljudskega štetja v svojih rokah I Vrag razumi tako logiko! Italijani imajo vse ljudsko štetje v rokah in vendar jih Slovenci, ki nimajo nič v rokah in se morajo obupno boriti z golo roko — sleparijo!! Vidi se, da je sovražtvo do Slovencev temu c. k. dopisniku rečenega graškega lista zdrobilo še zadnje zrnce zdrave pameti in logike!
Narodne pesmi v tržaški okolici. Proglašenje teh narodnih priprostih pesmic, zloženih navlašč za predstoječo pustno sezono, vršilo se je predminulo nedeljo, dne 8. t. m. v Škednju in dne 15. pri Sv. M. Magdaleni spodnji na velikih ljudskih plesih. Občinstva se je udeležilo mnogo, toliko domačega, kolikor tudi vnanjega. Pesmice so bile vsprejete z velikim navdušenjem. Valček „Domovina in ljubezen" je splošno najbolj ugajal, ali sojeno s strokovnjaškega stališča ugaja najbolj „Vinska". Z eno besedo: pesmice so lepe in vsa čast skladateljem, ki so nam jih poslali.
Prihodnjo nedeljo bo v ta namen pri Sv. Ivanu v dvorani „Narodnega doma" ples. Nove pesmice bosta izvajali pevski društvi „Velesila" in „Slava" sporazumno z vodstvom Cirilove in Metodove podružnice.
Kar bo čistega dobička na tej prireditvi pripade podružnicam Ciril in Metodove družbe: sv. Ivanski, Škedenjski in Magda-lenski.
Podporno društvo za slov. visoko-šolce na Dunaju je prejelo od začetka decembra do 13. januvarja 1483 K na darovih. — Ali to je še vse premalo v primeri z velikimi potrebami, oziroma številom podpore potrebnih in vrednih visokošolcev. Ne pozabimo, da je v zdravem, zna čajnem naraščaju inteligence jeden glavnih pogojev za napredek naroda. Žalostno poglavje je to, da se nam mnogokateri talent pogublja le vsled pomanjkanja sredstev, ki jin potrebuje visokošolec v tujini. Često je od podpor, ki jih dobiva v sili, odvisen vspeh njegovih študij, vsa njegova bodočnost. Zato naj pomaga, kdor le more, naši mladini, ki si na Dunaju nabira znanje, da bo pozaefe vspeŠno izpolnjevala mesto med delavci za vsestranski napredek naroda. Darove je pošiljati blagajniku „Podpornega društva za slov. visokošolce na Dunaju", Ivanu Lu-zarju, višemu revidentu j. ž. v. p, lil, Reisnerstrasse 27.
Dražba na južnem kolodvoru. — V soboto dne 21. t. 1. ob 10. uri dopoludne se bo vršila na južnem kolodvoru v tovornem skladišču Št. 2, 2. nadstr., običajna javna dražba doŠlega in nedvignjenega blaga. Predmeti, ki jih je -prodati, bode prisojem tistim, ki največ ponudijo zanje in jih takoj plačajo, oziroma odpeljejo. Seznam predmetov je nabit na vpogled v veži osobnega kolodvora. Pod vsklicno ceno se ne oddaja blaga.
Ne podpisujte nikomur in ničesar več! Ne strašite se groženj z globami! Vi ste s tem, da ste oddali izpolnjeno naznanilnico, storili ono dolžnost, katero Vam nalaga zaton o ljudskem štetju!
»EDINOST« H. 18
Biran TU
Iz minolosti openske župnije. —
Pišejo nam :
Pred 100 leti je župnikoval na Opčinah Matevž de Jurco, a kapelanovala sta Filip Šolar in Tomaž Fischer. — Dne 28. de cembra 1810 bila je zadnja v tem letu krščena Marija, hči Martina in Neže Sosič z Opčin št. 10, kateri sta kumovala Lazai Sosič in Marija Hrovatin. — V letu 1811 pa sta bila dne 3. januarija že dva krščen« in sicer: Apolonija, hči Antonija in Mariji Daneu z Opčin št. 16, kateri sta kumovala Nikolaj in Marija Sosič, in Neža, hči Ja neza in Marije Starec s Kontovelja št. 78. kateri sta kumova'a Lazar Starec m Manj; Daneu. — Razvidno je iz tega, da so bil pred sto leti naši pradedje jako trdnega zdravja, ko so donašali v ludih zimah svoj* novorojenčke krstit na Općine: iz Križa Kontovelja, iz Trebič in Banov.
Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva „Merkur" v Ljubljani.
Sprejmejo se: 0 knjigovodja, 4 kontoristi, 2 poslovodji, 8 pomočnikov mešane stroke, 0 pomočnik železninske stroke, 0 pomočnik manufakturne stroke, 1 pomočnik špecerijske stroke, 1 pomočnik galanterijske stroke, 0 blagajničarka, 1 kontoristinja, 4 prodajalk, 6 učencev, 0 učenka, 0 potnik, 0 korespondent, 0 skladiščnik.
Službe iščejo: 2 knjigovodi, 0 skladiščnik, 3 kontoristi, 2 poslovodj 3 potniki, 22 pomočnikov me-ane stroke, 7 pomočnikov železninske stroke, 12 po-nočnikov manufakturne stroke, 14 pomočnikov špecerijske stroke, 3 pomočniki modne in galanterijske stroke, 7 kontoristinj, 10 blagajničark, 12 prodajalk, 2 korespondenta, 5 učenci, [0 učenka.
Posredovalnica posluje za delodajalce m člane društva popolnoma brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini.
Odbor za Ciril-Metodov ples ima danes ob 8. uri in pol zvečer sejo v restavraciji Balkan. Radi važnosti dnevnega reda prosi se polnoštevilne udeležbe.
Vremensko poročilo. Dunaj 17. Vreme lepo. Silna burja. Zelo mrzlo.
Grozna nesreča na progi lažne železnice.
17-letno dekle povoženo od vlaka.
Včeraj so šle tri dekleta iz Trebič v neko sežansko hosto po listje. Ko so se popoludne okolu 4.30 vračale domov, so morale po stezi čez progo južne železnice blizu Orleka. Na tem mestu ni nobene za-rvornice. čeprav so se tam že večkrat do-^dile nesreče in so Trebenci že ponovno prosili, naj bi južna železnica napravila tam potrebni zavornici. Na dotičnem mestu se okolu 4 30 srečata poštni vlak in brzovlak.' — Dve omenjenih deklet sta s steljo na giavi šli naprej in pasirali progo, preden sta prišla vlaka, tretje 17 letna Otilija Kralj, Iz Trebič hšt. 149 je pa šla nekoliko za njima. Ko sta prvi dve videle, da ni Otilije dolgo časa za njima, sta položili na tla steljo, in šle nazaj jo iskat. A nudil se jima je grozen prizor: ko sta prišle na progo, je bilo tu vse krvavo in so ležali na tleh deli človeškega trupla. Stroj je Otilijo Kralj popolnoma razmesaril: glavo so našli odtrgano ob tiru, drugo truplo je vlak vlekel naprej še 80 metrov. Otilija je bržkone čakala, da je šel mimo poštni vlak in je hotela potem čez tir, ni pa zapazila, da je prišel tedaj od nasprotne strani brzovlak, iziasti ne, ker je iiesla na glavi steljo. Strojevodja je tudi ni mogel opaziti, ker je tam močan ovinek.
Ostanke trupla so potem pobrali in prenesli v kapelo trebiŠkega pokopališča
Za pokojno Otilijo Kralj žalujejo mati-vdora. brat in dve sestri.
Tržaška mala kronika.
Huda rabuka v krčmi. V neki krčmi pri Sv. Jakobu sta med drugimi sedela pri mizi 17-letni delavec Valerij MerviČ in 16 letni Anton Ukmar, oba iz Trsta. Pri drugi mizi je sedela večja družba, med njimi tudi mlada šivilja. Mervič je začel koketirati s šiviljo in radi tega se je vnela vojska med cbema mizama. Beseda je dala besedo in pest jc dala pest. Slednjič je krčmar vse skupaj zapodil iz krčme. Pri tem pa sta Alervič in Ukmar potegnila nož in ranila dve osebi. Bila sta aretirana.
Tatvina na parniku. Na škodo mornarja Antona Bodrovič, vkrcanega na Lloy-dovem parniku „Praga" je bila vkradena iz kabine precejšnja svota denarja. Radi suma na tej tatvini so aretirali ladijskega kuharja pomika „Split".
Poskus samomora. Sinoči ob 6 30 je bil aretiran 37-letni mehanik Ivan Schneider iz Beljaka, ker je izgnan iz Trsta. Zaprli so ga na policijskem ravnateljstvu v celico. Tu se je pa z dvemi žepnimi rutami in koncem odeje, ki jo Je odtrgal, obesil za železno omrežje okna. Še pravočasno ga je zapazil neki redar, osvobodili so ga in spravili zopet k zavesti, nakar so ga pa odvedli v mestno bolnišnico. Tu ga pa niso hoteli vsprejeti, nakar so ga spravili v ul. Tigor.
Koledar hi vreme« Danes: Stol sv. Petra v Rimu. — Jutri: Kernot kralj
Temperatura včeraj ob 2. uri popoldne -v 0* Cefc. — Vreme včeraj: lepo.
Vremenska napoved za Primorsko:
Večinoma jasno, semtertja megleno. Zmerni vetrovi. Mrzlo. _
Nase gledališče.
V	nedeljo ob 4. uri popoludne še enkrat in zadnjikrat v sezoni prekrasna de-invska drama
„JERNEJ TURAZER",
ali
štrajk barvarjev.
V	nedeljo ob 8. uri zvečer slikovita, elegantna francoska burka
„HOTEL BRABA>T-.
V	tej krasni burki nastopi ves ensamble našega gledališča. Skrbne vaje nam jamčijo, da bomo tudi to nedeljo videli nekaj posebnega. Videli bomo življenje v hotelu, osebe, ki nas bodo s svojimi nastopi izborno zabavale.
* * *
Dne 26. in 27. t. m. bo gostovala v našem gledališču japonska igralska družba, ki jo vodi sloveča japonska tragedkinja HANAKO.
S tem bomo imeli priliko videti japonski način igranja, ki se bistveno razločuje od evropske igralske umetnosti. Kdor hoče torej videti japonske igralce in japonsko
igro, naj porabi to redko priliko.
* *
*
Pevske vaje za mešani zbor dramatičnega društva bodo danes točno ob 8. uri
zvečer.	_
TRŽAŠKA GLEDALIŠČA.
VERDI. Danes slavi gospa Ester Mazzoleni svoj častni večer kakor Julija v Spontini-jevi operi „Vestale". V četrtek bo „Manonu ob jako znižanih cenah.
POLIT. ROSSETTI. Cirkus.
EDEN. Pri novem jako zanimivem va-rijetetnem programu tvorita clou nastopa iluzijonist Thorn in znana subretka |Ani?a di Lan da.
Društvene vesti.
Pogrebno podporno društvo v Bazovici priredi svoj redni občni zbor v nedeljo dne 22. t. m. ob 5. uri popoludne v prostorih „Konsumnega društva". — Odbor vabi vse člane in ostalo občinstvo, da se zborovanja polnoštevilno vde-leži.
Telovadno društvo „Sokol" v Trstu.
Občni zbor se vrši v torek 24. januarja 1911. ob 8. uri zvečer v društveni telovadnici s sledečim ;dnevnim redom: 1) Pozdrav, 2) poročilo odbora, 3) volitev od: bora, namestnikov in preglednikov, 4) slučajnosti. — V slučaju, da ne bi bil občni zbor sklepčen ob 8 uri, se bo pol ure pozneje vršil drug občni zbor ob vsakem številu članov.
Na zdar!	Odbor.
Pevsko druStvo „Hajdrih" priredi v nedeljo dne 19. februarja t. I. v dvorani gosp. dr. na Prošeku svojo običajno pred-pustno veselico s petjem, igro ter šaljivim četverospovem.
Pri vsporedu in plesu igra voj. orkester iz Gorice.	__
DAROVL
— Za moško podružnico CMD nabral je Dragotin Vatovec o priliki krsta malega Ernesta Klun pri sv. Ivanu K 8, katere so podarili Vatovec Anton, Gruden Ljubo in Klun Ivan. _
Nar. del. organizacija.
Danes, točno ob 7. uri in pol zvečer odborova seja. Radi zelo važnega dnevnega reda so vsi tov. odborniki uljudno napro-šeni, da se seje vdeieže.
V	soboto 21. t. m. ob 8. uri zvečer se vrši občni zbor krajevne skupine N. D. O. v Škednju v prostorih „Gospodarskega društva".	_
Vesti iz Istre.
Pritožbe iz Brega. Uzoren zdravnik je c. kr. okrajni zdravnik v Kopru. Iz Brega nam namreč poročajo, da se je nedavno temu pojavilo v občini Dolina par slučajev kožic in druzih kožnih bolezni pri otrocih, a okrajnemu zdravniku, da-si je bil obveščen o tem, se vendar ni zdelo vredno, da bi se prepričal o tem na licu mesta I
Morda ne bi škodilo, ako bi tega gospoda malo poklicali na red.
Glasom tozadevnega zakona, bi moral zemljemerec prihajati vsako leto v vsako davčno občino, da bi uredil mapo v smislu premenjenega posestnega stanja in nove razdelitve parcel. Pri nas pa se dogaja, da ostajajo tozadevne reklamacije po dve, tri leti nerešene. Tudi niso navadno stranke obveščene o prihodu geometra v vas.
Kdor odpotuje
naj se preskrbi z vsem potrebnim v novi trgovini D. ARNSTEIN „Air Alpinista" v Via Sebastiano štev. 7. Bogata zaloga zadnjih novosti, kovčekov, torb, torbic, športnih potrebščin itd.
MLUVI ČESKY !	MLUVI ČEŠKI !
' Artigiono
TRST, ul. Arcata št 9 vogal ul. Sapono
Velika Izbera motnih hlač, 1 srajc Itd. za delavce. 1
hočete se obleči po ceni ?
Kdor še ne pozna trgovine izgotov-ljeuih oblek B o h i n e c & Comp. v ulici delle Torri št. 2 (za cerkvijo sv. Antona novega), naj si sedaj ogleda to velikansko zalogo, kjer se dobro Inipi in solidno po nizkih cenah posrdEe.
Slovenci! ______
Obrnite m do dobroznane trgovite z oblekami
,ALLA CITTA' Dl TRIESTE"
Trst ulica Glasne Cardncci Si. 40 (prej Tomite)
kjer dobite velik izbor Oblek ta lukenj u molke, dečke In otroke u nastopajočo sezono po sledečih cenah-:
Obleke iz poluvoiae ta Kangarna za bo ko ed K 15—52 Cbeko „ „ dečke „ „ >0—30 OMeke „ „ za atreke.....„ „ 4—16
Saknie, kožuhi z ovratnikom iz prave kožuhovine a dečke, pelerine iz L »dna po cenah, da se ni bati niknke kookarenoe. — Zaloga blaga tu- in inozemskega. - Xsvr£oJe se delo tudi pn m tri. Velit izbor potrebnih predmetov za ^elavce : hlafe. srajce, pletenice itd. itd.	Postrežba solidna.
ALLA CiTTA' DI TRIESTE
Trst, Dima Biosne Cariaeci štev. 40 (prej Torreate)
Uradnik:
oienjen, 34 let star, izvežban v vseh pisarniških poslih, samostojen korespondent, b lancir itd. veeć več jez kov s 14-letno prakso
PT išče službe
pri posojilnici ali občini, kot eolicitator, korespondent, knji ovod;a. Položi kavcijo. — Ponudbe pod „URABKIK" na „las ratni oddelek Edinosti*6.
3ti
Francesco Gasparini
ODLIKOVANA DELAVNICA
za uraeln. pohištvo
in okrašenje
Trst, ulica Giuseppe Gatteri 34 31
= Moderno pohištvo =
Trst, ulica Gioachino Rossini it. 26, vogal
ulice della Z nta
GUGL. BROD & CO.
opozAija slavno občinstvo, da je na novo urodtt
svoje velike sobane
z modernim pohištvom
vsakega Stila, ki je je natopil pod takimi pogoji, da je zamore nuditi svojim cenj. odjemalcem p« najnižjih omak. — Katalogi na zahtevo zastonj. Povoljni popoji za vplačila.
se
UU vzajemna mmi na življenje
ZADRUŽNI ZAVOD
C. k. priv. *nre četke v»j me zavarovslaioe, uvtaaev-Ijeae L (827 v PRAGI (Laataa palača).
Najugodnejše življensko in rentno *4 ****** zavarovanje. ********
Modemi zamratoi miji in imi tarifi za M te
Preda« ao odločite zavarovati ae na življenj*, zahtevajte v last >ow latorcaa proa ekt peto« b LAV* EGA ZASTOPSTVA Ceiko vzajemno zova oval. aa iivljeaje
v Trstu, ul. Squero Nuovo 13
(nasproti glavne r*ošts).
i86i Pol stoletla ospehov i9ii
V vseh lekarnah v Trstu in zunaj se dobć
Pastiglie Prendini
V proti kailju
Q bolosol ▼ grla, hrtpavoatl, kataru Q
Glavna zaloga: LEKARNA PRENDINI.
fr*vniaH>MB vallk papa««.
Antomo Spanghero - j
DEKORATIVNI
Naolodnlk tvrrfke D0MENIC0 DEUSE.
SLIKAR
DELAIMCA: Via Madeuoloa 7.
Telefoi 160 Trst Telefon 160.
VELIKA ZALOGA. ~ Papir za tapeciranje najboljših tovarn.
Provzaae vsakovrstna otavkooa dela a dekoracije za ooba. — SPECIJALITETA: lorttaelje lesa la marmorja, liležae table.
Simić S Co. - Crst
ul. S. Anastasio 8-10
h	OBAVLJA =====
Agenturske in komisijn. posle
B&vf se s prodajo kol o u i jal nega blaga In nakupom dež. pridelkov.
Kupujte,, Mar. kolek"
Krojrinica za civiliste in rojake
Franjo Polanec
v Trstu, via S. Giacomo (Corso) 6. B. n.
Priporoča se slavnem občinstvo in vojsčivu rs v*slr' vT-tn. det* Blags pnrs vrsto, de k solidna, cene zmeru.
Velike nove prodajalnšce pohištva in tapetarij
:: Paolo Gastwirtb ::
TISI, ol- Stadion it- 6 - Telefon 2Z-85 (MSa siedolBfa Fenlte)
Dva oddelka: Fino pohištvo — Navadno pohištvo, cooa zsoto.
Bogata izbera izbera popolnih aob od 300 do 4000 kron Jedilne sobe. Sprejemne in	dvorane v najaovej&em ilogu. — žaFKOLJALITElA : Železno in medeno pohištvo
Bogata izbra vsakovrstnih stolić* — popolic opreme in posamezni deli
Cenenizke ^JJ^ AJlt© Velika zaloga z manifakturaim blagom
alftoa V«m it. II, vogal «L a Luuro, « pođiualoo uL a Lmmuto t,
m (Wv^njo abvoatM davno ull^tn ia ovoj« cenjene odjoaa»M, Oa ja jaka fBMBiifln ovnjoa^ togo kakor tndi pmBala g.......o Um, da Jp uotanovfla m^mj »oionjoni poMco cata, 4a
V obeh prodajalakah dobivn aa mane hhco I , aoaokno na on^i aa aolka fe inaka eMaka.
vM) ekraaki m Kvffla ii kBlfcili TSUKAN8CKBOB BSOTU U 9AB0DSK BiMKl 2A8UT1 UN Hii^M™ TRAKOV SLA DBĐŠTVKNE ZNAKE.
ia mnk U valkaaaU
•U pMaa
Kupljono blago, katero slučajno nI ugajalo, b\
vrne
«t-an IV
»EDINOST« št. 18.
V Trsta, IS. januvarja 1911
Priporočili bi zatorej merodajniai oblast-aijam, naj bi tudi v tem ozira napravile nekoliko več reda!
V očigled občinskim volitvam v Miljah in o ljudskem štetju. Iz Sp. Škofij (okraja Koperskega). Ko že dopisniki „Piccola* iz Milj toliko pisarijo o nas, treba, da se oglasimo tudi mi.
Nedavno je prinesel „Piccolo* dva dopisa iz Milj. V prvem dopisu govori o bližajočih se občinskih volitvah Miljske občine. Nam v vnanjih podobčinah očita, da se družimo z nekim Bertottijem, ki nastopi ob tej priliki kakor samostojen kandidat. Nadalje, da smo že proglasili svoje kandidate za novi občinski zastop. To bi ne bilo še toliko hudo, kajti svobodno je tudi nam, da se vežemo s to ali z ono stranko in svobodno nam je, da proglašamo svoje može. Ti „proglašeni" možje so pa težko na želodcu našim miljskim „signorom". V „Piccolu" vsklikajo namreč: e tra questi un famoso agitatore per la propaganda pan-slava. Da bodo pa gospodje miljski liberalci mirni, bodi jim povedano tu javno, da do danes nismo se še zvezali z nikako stranko, in da se sploh ne bomo vezali z ■ikomur, ker vemo, da se z volkom ne kaže bratiti. Posebno nevarno je to z Miljčani; poznamo jih izza zadnjih obč. volitev. Imajo sicer navado, da obljubljajo dosti, a drže le to, kar je njim po godu. Sedaj pa se jim bržkone lepo zahvalimo za vse obljube ter si bomo sami rezali hleb. Kar bo, to naj bo !
Miljskim liberalcem se sicer ponujajo nekateri — posebno Škofijci — kakor ba-rantači v tej volilni borbi. Posameznik pa ■i vse. Tudi lepo ni od dotičnih, da delajo sami na svojo roko, ko imamo vendar za to stalen volilni odsek, ki ima urediti vso stvar v splošno korist vseh štirih zu-aanjih podobčin. Pustite torej razne tajne pogovore, bodi z liberalci, bodi z Bertotti-jani, bodi socijalisti. Kar določi odsek, to veljaj za nas vseh, ko nas pokliče volilni glas. In to po naši volji in ne po volji Miljčanov !
Glede mož, ki naj bi nas zastopali v občinskem zastopu, naj bodo gg. Miljčani tudi mirni, kajti dosedaj nismo še nikogar proglasili. Kadar se pa to zgodi, hočemo delati po svoji volji, ne pa po volji Miljča-■ov, kakor so to zahtevali zadnjič ob obč. volitvah. Proglasiti hočemo može, ki se bodo res zavedali dolžnosti obč. odbornika io ki bodo res vedeli, da so občinarji in zastopniki zunanjih podobčin, torej: res Slovenci! Capito ?!
O tem dovolj in preidimo k drugemu dopisu v „Piccolu", ki nosi naslov: Elezioni e censimento a Muggia.
Kdor pozna okolico Miljske občine, ve, da prebivajo po njej edino-le Slovenci. Da tadi Miljčani prav dobro poznajo to oko-Ico, temu ne oporekamo! Vendar nočejo poznati prebivalcev naših krajev. V svojem italijanskem fanatizmu štejejo vse prebivalstvo vasij Hrovatini, Božiči, Škofije, Plavije, Badihe itd. med svojce, t. j. med Italijane. Kako gorostasna laž! Če se oziramo na Minolost in še posebno na volitve za drž. zbor iz leta 1907 : kdo je oddal onih 659 glasov za slov. kandidata In le 35 glasov za Bennati-ja ?! Italijani ? O ne, ker znano jo, da se oni ne dajajo .slepiti", kakor se — žal — le prerado dogaja med našim ljudstvom. Ker je temu torej tako, ne ostaja druzega, nego da je bilo še onih 35 glasov aaših. Torej: da je ves naš kraj slovenski!
Dopisnik „Piccola* pa govori o neki „mfluenza deli' agitazione slovena con la tendenza di snazionalizzare i nostri buoni villici". Kaj naj ti rečem, Miljčan? Imaš-li pamet v glavi? Ali misliš, da smo mi brez ■je? „Piccolov" dopisnik vedi, da pričakujemo njegove „commissari" z odprtim slovenskim srcem. Praviš tudi, da nekateri celo govore, da ne razumejo besedice ■e slovenski, ne hrvatski, pač pa le italijanski. Poskusi sam, in prepričaš se, kako aesramno znaš lagati. Laž pa ima kratke ■oge. Dovolj.
Sedaj pa prebivalci okolice: vsprejmite števne komisarje uljudno, a — slovensko! Tebi, Miljčan, na kratko svidenje Miče:	__Tuči.
Gospodarstvo.
Razstava v zapadni Sibiriji. Iz Petro-grada poročajo, da priredi letos poseben odbor s pomočjo ruske vlade v Omsku zopadno-sibirsko razstavo. Razstava bo otvorjena dne 15. junija in bo obsegala *«e grane narodnega življenja v Sibiriji. Kor je vlada obljubila izdatno pomoč, zato je aade, da ta razstava dobro vspe.
Avstro-Amerikana je imela od 1. ja-Mvarja do 30. novembra 1910 skupnih dohodkov 27,558.359 K, leta 1909 v tej dobi le 23,384.086 K. — Parniki so v gori omenjeni dobi prevozili leta 1910 1,415.198, lete 1909 pa le 1,387.198 morskih miij.
Razne vesti.
Kuga v Odesi. Iz Odese javljajo, da so tek dni po enem mesecu in pol zopet konstatirali nov slučaj kuge. Obolelo je neko osemletno dekletce.
Volilua pravica za ženske aa Danskem. Danska vlada predloži teh dni državnem zboru zakonski načrt o spremembi ustave. Po tem načrtu dobijo volilno pravico tudi ženske, ki so dovršile 25 leto starosti. Še le pred kratkim so dobile danske ženske občinstvo volilno pravico.
Spomenik Petru Velikemu. V malem obmorskem mestecu Zaandamu poleg Amsterdama, ki leži slikovito ob Zuiderskem jezeru, se je pred blizu 200 leti učil ruski car Peter Veliki pod meščanskim imenom kakor prosti tesar obrti ladijedelstva, da osnuje svoji državi mornarico. V tem mestu postavijo carju spomenik, ki ga je mestnemu zastopstvu daroval car Nikolaj II. — Načrt za spomenik je napravil francoski arhitekt Guilbert. Spomenik odkrijejo slovesno meseca marca t. 1. Kraljica Viljelmina pošlje na slavnost svojega zastopnika, carja bo pa zastopal njegov brat veliki knez Mihail.
Največa banka, najstareje vseučilišče in največa knjižnica. Največa banka, pravi list „Harpers Weekly" je angleška banka v Londonu; najstareje vseučilišče je Univer-sity colege v Oxfordu, ustanovljeno leta 1050, največa knjižnica v Parizu, ki obsega skoro tri milijone knjig.
»■■■■MaBaaBaaBBHasaB^
■■■■■■a 5 — SP ■IBGBB 1	fAL! HUJIŠ
A i -sr h	MALI OGLASI se računajo po 4 j [ stot. besedo. Mastno tiskane be- 1 a ^ | »ede se računajo enkrat več. Naj- | M nanja pristojbina stane 40 sto- i ^ y . ink- Plača se takoj les. oddelka, j ^^ |
Stare, že rabljene kozarce
kupuje po nizki ceni odiikovana tTrdka za ljudsko Štetje F Veronež._117
fl'lia y nfljem krčma v Trstu. Kje ? pove Inse-UdjU ratni oddelek Edinosti._98
lePAm	8 hrdD0- & mcgnče takoj Alojzij
lOliClIl Krašna, Via Torre Bianca 5t. 19. (91
l/nf l/H M lilo I Trst> Pi8H» PonterosBo »U. mlliCJ 6 Trgovina jest vin in kolrmijal. Zaloga aveč, mila in čistila v prid družbe av. Cirila in Metoda. Priporoča se Ivan Bidovec.
1846
Norberto Nachtigall
Trst, ulica Nuova 41, Trst (PALAČA • SALEM)
Zaloga in zastopstvo zelo ogledne švicarske* o varne.
Vsakovrstne ure, žepne ure od 5 kron dalje.
Budiln ki od K 240 dalje.
Zlatnina se prodaja po ugodnih cenah.
B VELIKA SKLADIŠČA gg
OGLJA in
na debelo in drobno
PRAVE KONKURENČ. CENE
GRENČINA PLANINA
lastni pridelek
Trst, olica Up Foscolo 33, Telefon 11-37
Nov buffet pri sv. Ivano
Luigi BRAIDOTTI
Via S. Cillino št. 1157 (Sv Ivanu) Trst
Isbcr razne svinjine
d Bira, kakor tudi piva, vina in likerjev s postrežbo
Se priporoča LASTNIK.
Odprto do ene popolnoci.
Odlikovana delavnica In zaloga

sedlovja in potnih predmetov
FRIDERIK HERTAUS. TRST, ulica Stadion štev. 10

m &
' iS
V« oooooooooooooo
GORILNA 11. D. 0.
ki jo sedaj vodi g. HENRIK KGSIČ je
popolnoma na novo preurejena
in po najmodernejem slogu slikana. Točijo se različna pristna vina. Ob vsakem času
se dobijo gorka in mrzla jedila. Gostilna je otvorjena vsako soboto in nedeljo do 1. ure popolunoči.
oooooooooooooaoo
tovarna cementnih m glinastih izdelkov
v Ilirski Bistrici
priporoča svoje izdelke, kakor: raznovrstne cevi, tlakovne plošče v vseh barvah, vse vrste okraskov, podboje vrat in oken, nagrobne spomenike, altarje, cementno opeko, marmorirane in navadne stopnjice, kipe in sploh vse v to stroko spadajoče predmete.
Naročila izvrše se točno in po najnižjih cenah, kakovost izdelkov je izborna.
Kdor hoče imeti
svetlo in Ukano perilo
naj se obrne na zavod 3P. Samokaz
v ulico Cecilia 14. pritličje. Tel. 22-69. ai
lisilsllSlE
. MMMl
■ i
Najboljše in najcenej. gorivo
$riquettes s,Klara'
Izključna zaloga SILVI0 MAL0SSI
Trst, ulica Ctelsi štev. 3
TELEFON 18-89.
Cepa: 4 stot. Kilo$ran>
z do stavljenjem fraako.
iiiiii IWI—B——lil' iwi ir
Ako hočete imeti dober gramofon
vprašajte vedno ZUAIUkO ,, AngfOlJ CS
ki deluje perfektno z navadnimi jeklenimi iglami. Ne dajte se opehariti od gotovih novih sistemov, ki nikdar ne dosežejo zaželjenega uspeha. —
Predno kupite jjloŠČO - —
kako ::: :: Jl__ obiščite edino le
TRŽAŠKI GRAFIČNI ZAVOD — TRST
Piazza della Borsa St. 13, I. nad., Telefon 742
ki olajšuje plačilne pogoje. - CENIKI ZASTONJ.
Mehanična delavnica In poprave gramofonov. - Tovarn:i pečatov iz kavčikov, fitevfJk in blSnih tablic, pisalnih ............. ■ miz. stekla, napisov itd. itd. —————
H Prva Primorska Tvornica za lesne * - - - izdelke z vodno silo
- . „ m
h52ke=a. križnic
£SB ob kolodvoru Podmelec mm SH
ALEKK. FRA>C MAYER - TRST
žgalmca ka^e
TELEFON 1743. HaJboIJil Tir xa doblvacjc pefiena kav«
Zaloga obuvala
in laatna dalalnioa.
PAVEL V1SINTINI
Trst tU. Giosne Carduccl 31.
Filljalka al. 8. febastUno 8.
Velika izbera moSkih
■■■ Sprejema v zvrfltev:
vse v stavbeno mizarsko strolto spadajoče izdelke za H ŠE, VILE, ŠOLE, BOLNIŠNICE, CERKVE, JAVNA POSLOPJA itd. kakor: OKNA, VRATA, PODOVE, PORTALE ; popolne OPREME LJUDSKIH ŠOL, ŠQLSKE KLOPI po Rettig-ovem patentu itd. itd.
Proračuni in načrti brezplačno.
Parketna tvornica
in bukovega les
Zahtevajte vzorce in cene.
Strasti oddelek Mili yse v slriar. sMo spadajoče izdelke.
JAMSTVO I -9S	H8T JAMSTVO!
Vsa dela so solidno in strokovnjaško izvedena!
Obisk strokovnjaka interesentom brezplačen BBiii
:j3I
opremljena z najnovejšimi stroji nudi PARKETNE DEŠClCE iz hrastovega in bukovega lesa. Postrežba takojšnja za vsaktero mntzlno!
Hotel Balkan |
70 sob, električna razsvetljava, lift, kopeljL CENE ZMERNE. wwwwwww |. KdgL
Hotel Balkan