leto xliii, št. 4 Ptuj, 1. februarja 1990 cena 4 dinarje yu issn 0040-1978 glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva IZ VSEBINE: Svet v stolpcu (stran 2) Stranka, ki ne želi oblasti (stran 3) Zaupanje je temelj uspešnega zdravljenja (stran 6) Čigav strošek je ekologija (stran 7) Pogovor s kmetom Ivanom Pučnikom (stran 8) I Slovenski I kulturni I praznik I Osrednja prireditev ob ' slovenskem kulturnem I prazniku bo v ptujski obči- I ni na predvečer praznika, 7. I februarja. Najprej bo ob 18. I uri v paviljonu Dušana I Kvedra otvoritev razstave Zakladi arhivov Jugoslavi- |je. Razstavo so si ogledali! I že v Beogradu in Ljubljani' I po posredovanju Zgodovin-j skega arhiva Ptuj pa jo bo-| mo prihodnji teden lahko i videli tudi v Ptuju. Uro za-1 tem, ob 19. uri, pa bo v' ptujskem gledališču kon-' cert mešanega mladinskega , pevskega zbora Srednješol-1 skega centra Dušana Kve-1 dra Ptuj, ki ga vodi zboro-1 vodkinja Darja Koter. Slav- nostni govornik bo pred- sednik Zveze kulturnih or- ganizacij ptujske občine I Franc Lačen. Podeljena pa j bodo priznanja Kulturne [ skupnosti in Zveze kultur- I nih organizacij. NaV SNEGA ZA DVE URI VESELJA Foto: M. Ozmec UVODNIK Predvolilna gnojnica če hi upoštevali jugoslovanski model oblikovanja javnega mnenja, hi lahko mimo trdili, da so za zadnje onesnaženje vode z nitrati krivi ZELENI. V vodo so spustili nekaj gnojnice, da hi lahko potem zaradi tega zagnali predvolilni vik in krik in si tako pridohi- vali glasove slovenskih volilcev. Lahko hi tudi trdili, da so gnojnico v vodo spustili komunisti ali socialistična zveza. Zato. da hi lahko pokazali na krivce — kmete — in njihovo zvezo tako onemogočili na volitvah, njim na- menjene glasove pa zagotovili sebi. Obe trditvi pač gresta v koncept trditev, da so slovenski komunisti zapustili izredni kongres v Beo- gradu samo zaradi volitev, da krščanski demokrati samo zaradi predvolilnega boja govorijo o omejevanju splavov, da opozicija gla- sno razmišlja o odcepitvi Slovenije samo zaradi bitke za glasove vo- lilcev. da..... Gotovo je res, da je politična aktivnost strank v tem času polna predvolilnih poživil, morda se bodo ta poživila spremenila v voljo do dela, v ustvarjalnost in zaupanje v prihodnost. Gnojnica pa ni predvolilna, je kruta realnost sedanjosti in grožnja prihodnosti. Seveda to ni le gnojnica, so tudi pesticidi, tež- ke kovine, smog. propadanje okolja, propadanje človeštva. Zeleni bi morali postati vsi, zeleni po prepričanju. Potem se gi- banje Zelenih sploh ne bi potegovalo za glasove volilcev. Danes se pripravljajo na volitve zato, da bi s svojim glasom v parlamentu opozorili, da propadamo, da se dušimo in zastrupljamo. Za preživetje potrebujemo treznejše glave in stroge predpise, opremljene z velikimi kaznimi. Dokler pa vsega tega nimamo, pa veliko, veliko ZELENIH. Tudi v dejanjih! Jože Bračič NAJMLAJŠI ZA NAJMLAJŠE V PTUJSKEM GLEDALIŠČU Noč, ko je posijalo sonce Najmlajša skupina gledališča DPD Svoboda Ptuj bo jutri, v pe- tek, 2. februarja, ob 18. uri v ptujskem gledališču predstavila igro Noč, ko je posijalo sonce. Predstava je nastala pod mentorskim vod- stvom Branke Bezeljak-Glazer in Mire Mijačevič. Kostume in sceno so naredili mladi igralci sami. Branka Bezeljak-Glazer je o predstavi povedala: »Tekst Noč, ko je posijalo sonce je nastal na osnovni šoli Franceta Prešerna v Kranju. Napisali so ga otroci sami pod mentor- skim vodstvom Vike Grobovšek in ga objavili v šolskem gradivu. Ta- ko smo ga našli tudi mi. Člani skupine so imeli na izbiro več tekstov, vendar so se odločili prav za tega. To je eden redkih gledaliških tek- stov, napisan za otroke med devetim in štirinajstim letom. Takih je namreč izredno malo. Gotovo je tudi v tem vzrok, da so ga člani sku- pine izbrali in ga tudi študirali z velikim veseljem. Skozi študij pred- stave, gre bolj za gledališki studio, so se otroci seznanjali z elementi gledališke igre«. Odpovedana predstava mladih gledališčnikov iz avstrijske Koro- ške bo 5. in 6. februarja. Predstava Mali strah Bav — Bav skupine iz Velikovca za izven bo 5. februarja ob 18. uri, namenjena pa je najm- lajšim. Predstavo sta postavili Ptujčanki Branka Bezeljak-Glazer in Mira Mijačevič. Prva abonmajska predstava.za odrasle — Faust — v izvedbi ma- riborskega gledališča, napovedana za I. februar, zaradi poškodbe glavnega igralca odpade. Ptujski abonenti si bodo predstavo lahko v mariborskem gledališču ogledali 15. februarja ob 19. uri. Avtobus bo odpeljal ob 18. uri z avtobusne postaje. NaVi Zavod Radio Tednik, Ptuj VABILO Ustavne opredelitve in splošne družbene težnje po demokrati- čnem urejanju družbenih odnosov in zadev ter splošne in neposred- ne volitve v letošnjem letu nalaga- jo javnim glasilom posebne dolž- nosti in veliko odgovornost. V želji, da čim celoviteje obvešča- mo volilce o volilnih postopkih, o programih organizacij in kandida- tov ter o kandidatih, vabimo vse organizacije (stranke) iz občine Ptuj, ki nameravajo sodelovati na volitvah, na delovni posvet, ki bo 7. februarja ob 15. uri v sej- ni sobi Zavoda Radio-Tednik Ptuj. Pogovarjali se bomo o načelih rav- nanja v volilnih dejavnostih v smi- slu obveščanja v naših medijih. Glavni urednik Franc Lačen Sporočilo društva novinarjev Slovenije javnosti| v Sloveniji smo stopili v predvolilno kampanjo. Prvič v zgodovini imamo možnost, da izpeljemo zares svobodne, splošne, tajne in neposredne, vsem dostopne volitve. Od spoštovanja temeljnih civilizacijskih dosežkov in spoznanj je odvisno, ali bomo z njimi utrdili in razvili de- mokracijo. Novinarstvo bo pri tem odigralo zelo pomembno in od- govorno vlogo. DRUŠTVO NOVINARJEV SLOVENIJE ZATO POZIVA VSE SVOJE ČLANE, da pri svojem pro- fesionalnem delu upoštevajo naslednja vodila: 1. Da zagotovijo javnosti popolno in celovito informa- cijo o vseh dejstvih in mnenjih, pomembnih za odločanje v predvolilnih postopkih in na volitvah. 2. Da vsem kandidatom in političnim organizacijam zagotovijo enakopravnost pri dostopu do vseh medijev. 3. Da preprečijo takšno obveščanje, ki bi bilo podreje- no zgolj posebnim in osebnim ambicijam oz. interesom posameznih kandidatov in njihovih organizacij. Društvo novinarjev Slovenije poziva vse člane in novi- narje, da v svojem delu dosledno spoštujejo etična in mo- ralna določila novinarskega kodeksa in pri tem — zaščitijo z ustavo zajamčene svoboščine in pravice človeka, — opuščajo vse trditve in dejanja, ki bi imela znake razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve, opravljanja. očitanja kaznivega dejanja z namenom zaničevanja, krši- tve tajnosti postopka in širjenje lažnih vesti, — le s soglasjem prizadetega objavijo dejstva in prizo- re iz zasebnega življenja posameznikov. Društvo novinarjev Slovenije priporoča vsem uredni- štvom, da pravočasno razgrnejo programe spremljanja predvolilnih in volilnih aktivnosti. DRUŠTVO NOVINARJEV SLOVENIJE POZIVA JAVNOST TER KANDIDATE IN POLITIČNE ORGA- NIZACIJE, da takšna profesionalna prizadevanja novi- narstva podprejo ter s svoje strani: — zagotovijo avtonomnost, nepristranskost, podprejo profesionalnost in neodvisnost novinarjev in uredništev, — da vsi udeleženci v volilni propagandi in obvešča- nju spoštujejo ustavnost, zakonitost in etiko javne besede, — da kandidati in organizacije sprejmejo moralno ob- veznost, da odgovorijo na vsa vprašanja, ki jim bodo po- stavljena v okviru predvolilnih dejavnosti, in da ničesar ne pogojujejo. Društvo novinarjev Slovenije bo spoštovanje tako za- stavljenih načel tekoče spremljalo, morebitne odklone pa sproti ocenjevalo in prek Častnega razsodišča DNS nanje tudi javno opozarjalo. UO DNS 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 1. februar 1990 - TEDNIK SPREJEM ZA PREDSTAVNIKE VERSKIH SKUPNOSTI Sodelovanje vzgledno Prejšnji teden je predsednik občinske skupščine Gorazd Žmavc sklical tradicionalni novoletni sprejem za predstavnike verskih skup- nosti v naši občini. Tiste, ki so se ga udeležili, je v imenu gostitelja po- zdravil podpredsednik Janez Vrečer. Za lepe želje v tem letu se je v imenu verskih skupnosti zahvalil pater Mirko Pihler. Povedal je, da so lani delali skupaj različno misle- či, kljub temu pa so sodelovali dobro. Poudaril je, da je prav, da se ta- li led totalitarističnih sistemov in da je mogoče živeti le v pravni drža- vi. Franc Zadravec, predsednik komisije za koordinacijo z verskimi skupnostmi pri občinski konferenci Socialistične zveze Ptuja, je podal poročilo o delu tega organa. Povedal je, da bo komisija poslej v okvi- ru Socialistične zveze prenehala delovati, v kaki drugi obliki se prav tako ne bo konstituirala, saj za sodelovanje verskih skupnosti z urad- nimi ustanovami ni več potrebna. V letih, ko je komisija delovala, so se stvari uredile do te mere, da se vsi morebitni problemi lahko rešu- jejo prek drugih organizacij. V preteklih letih je bilo zgrajenih veliko cerkvenih objektov, je povedal Franc Zadravec, rešili so tudi proble- me s področja lastnine cerkvenih objektov. Na sprejemu so bili še predstavniki izvršnega sveta občine, od- delka za notranje zadeve in občinske konference Socialistične zveze. Vsi so poudarjali, da so doslej sodelovali zelo dobro in so prepričani, da bo tako tudi poslej. MS Ustanovitev Slovenske demokratične zveze v Ormožu Minulo soboto zvečer so tudi v Ormožu ustanovili podružnico Slovenske demokratične zveze. Zbralo se je okoli 50 ljudi, na ustanovni sestanek so povabili Dimitrija Rupla iz Ljubljane, prišli pa so tudi predstavniki De- mokratične zveze Maribora, Ptu- ja, Ljutomera ter predstavniki drugih usmeritev. Dimitrij Rupel je opisal, kako smo na Slovenskem prišli do da- našnjega demokratičnega giba- nja, ki se je začelo s 57. številko Nove revije, nadaljevalo v Dru- štvu slovenskih pisateljev, javno tribuno v Cankarjevem domu in še bi lahko naštevali. Slovenska demokratična zveza je bila ustanovljena januarja 1989 in je po Ruplovih besedah sredinska usmeritev ter se z dru- go slovensko opozicijo povezuje v DEMOS. Pohvalil je slovenske mladince in dejanje delegacije ZKS v Beogradu ter napovedal, da se verjetno bliža čas, ko se bo- mo morali povezovati vsi Sloven- ci — komunisti in nekomunisti — v boju za slovensko suvere- nost, za konfederativno Jugosla- vijo, saj ne moremo biti zadnja oaza konservativizma v tem delu Evrope. To pa zahteva tudi ob- stoj slovenskega naroda, če hoče- mo, da nas ne bodo ekonomsko dotolkli in bomo nazadnje kot narod izginili iz tega dela Evro- pe. Osnovni ideji SDZ sta demo- kracija in suverenost. Srečanje so sklenili z ustano- vitvijo podružnice SDZ v Ormo- žu, za katero je pristopne izjave napisalo okoli 20 Ormožanov. Zadali so si nalogo, da razširijo- število članstva in sodelujejo na spomladanskih volitvah 1990. Vida Topolovec 7 ANTONOM ČOKLOM, DIREKTORJEM PTUJSKE OBRTNE ZADRUGE PANORAMA. O ZADRUŽNIH NAČRTIH Z obrtnimi zadrugami še mačehovsko Zvezni zbor Jugoslavije je 17. januarja letos sprejel zakon o zadrugah. Ta omogoča, da se lah- ko zadruge ustanovijo v vseh dejavnostih, razen tam, kjer je to izrecno prepovedano. Zadrugo lah- ko ustanovijo najmanj tri poslovno sposobne ose- be. Tovariš Čoki. kako komentirate zakon? »Zakon je veliko skrpucalo; narejen je za kme- tijske zadruge in ni primeren za obrtne, ki se ukvarjajo z bistveno drugačnimi vprašanji. Zakon v osnovi ne govori o poslovanju z dobičkom, kar je cilj obrtnih zadrug. Drugi večji problem za nas je, da zadruge ne moreš ustanoviti na principu del- ničarske družbe. Prav tako niso jasne lastninske pravice. 90 odstotkov zadrug je zraslo na privatni lastnini, tudi Panorama, kjer ni vložen dinar druž- bene lastnine. Vprašanje je, kaj pomeni zadružna lastnina. Čakamo na zakon o lastninskih pravicah, da bomo vedeli, kako bomo delali v bodočnosti oziroma v katero smer bo šel naš razvoj. Dobro pri zakonu o zadrugah je to, da je nare- jen po vzorcu avstrijskih zadrug, s tem da tam na- tančno vedo, čigava je lastnina.« Kako se boste v bodoče organizirali? »Ptujsko zadrugo želimo organizirati kot delni- čarsko družbo. V tem smislu smo se pogovarjali s svojimi člani obrtniki, tako smo zapisali tudi v na- še akte. Tudi zadružni svet je dal zeleno luč za tak- šno organiziranost. Prepričani smo, da bi z organi- zacijo zadruge na delničarskem principu odpadlo prelivanje kapitala iz ene v drugo zadrugo ali prek trgovine.« Zadruga in tuja vlaganja? »Zakoni o tem niso preveč jasni. Tudi pri teh naj bi veljal delničarski princip, in ker tega za zdaj ni, tudi ni ^nimanja. Res pa je, da bi lahko v za- drugi ustanovili podjetje s sovlaganjem tujega partnerja, ki bi poslovalo samostojno. Odločili smo se, da bomo počakali na sodno prakso s tega področja.« Kako se bo zadruga razvijala ? »Bodoči razvoj je iz znanih razlogov precej omejen. Nove proizvodne dejavnosti smo načrto- vali na osnovi delnic. Te so imele v naših razvoj- nih programih prednost. Sedaj računamo na usta- novitev enot po državi, da bi pritegnili kapital zu- naj občine na ptujsko območje. Tako že ustana- vljamo poslovno enoto v Umagu. Ena od razvoj- nih usmeritev je tudi usvajanje novih proizvodov s trenutno prostim kapitalom za široko potrošnjo. Ob tem velja omeniti še trgovinsko dejavnost.« Zadruga in obrtna cona? »Svoje obveznosti iz prejšnjega planskega ob- dobja in >diktature< občine smo stoodstotno ures- ničili. V bodoče pa je naše sodelovanje odvisno od dogovora in ekonomike.« Zadruga je v teh težkih gospodarskih časih osta- la živa. Kako so delali v prejšnjem letu, je v tem trenutku težko povedati. Počakati je potrebno na zaključni račun. Glede na to da jih ni nihče »spremljal« (ne banka, tudi moralne podpore niso imeli), so lahko le minimalno zadovoljili svoje čla- ne. Zaradi velike inflacije se je zmanjšala tudi nji- hova kapitalna osnova. V stečajnih postopkih so prav tako izgubili precej denarja. Srbski bojkot pa jih za razliko od drugih ni prizadel. Že od vsega začetka temelji njihovo poslovanje s to republiko na načelu DAJ — DAM. Sicer pa imajo v tem tre- nutku odprtih še veliko računov. Posebej velja opozoriti na novo dejavnost za- druge. Če bo šlo pri registraciji vse po načrtih, bo. kmalu začela delati njihova hranilno-kreditna slu- žba, ki bo odprtega tipa. Obljubljajo, da_ bodo s svojimi obrestmi velik korak pred banko. Že v pre- teklosti zanje v bankah niso imeli posluha, s svojo banko pa bodo pomagali sami sebi in razvoju drobnega gospodarstva. Zanimivo je, da bodo obresti pripisovali mesečno. Pri vlogah na vpogled bo njihova letna obrestna mera 14 odstotkov, pri vezanih pa 28. MG PRI TOR^ANiČEVIH V LOVRENCU ODPBU SODOBNO VULKANIZEBSKO OBRATOVALNICO Tudi v težkih časih se da uspešno gospodariti Obratovalnica Tomaničevih Je y prejšnjem letu praznovala 10-letni- co uspešnega dela. Krona tega obdobja je sodobna obratovalnica, ki so jo odprli 26. januarja. Njena vrednost je 400.000 nemških mark. Do odprtja so Tomaničevi delali v neprimernih prostorih, v kleti stanovanj- ske hiše. Prve načrte za novo obratoval- nico so imeli že leta 1986, graditi so pričeli dve leti kasneje. Slavnostni govornik predsed- nik izvršilnega odbora ptujskega Obrtnega združenja Alojz Kau- čič je na priložnostni slovesnosti ob odprtju novih delovnih pro- storov spomnil na začetke in da- našnje uspehe vulkanizerske de- lavnice Romana in Martine To- manič. Med drugim je povedal, da je enajstčlanski kolektiv (z lastnikoma jih je trinajst) dobil pomembno bitko v vojni, ki še traja. Časi za obrtništvo niso ro- žnati. Oglasil se je tudi Rudi Čakš iz Trgokooperanta Maribor in za- želel Tomaničevim še več uspe- hov. Albin Hojnik iz A-banke Maribor je povedal, da je podje- tnik danes tisti, ki si upa, ki je pogumen, takšne v Evropi zdaj potrebujejo. Franc Planinšek, predsednik skupščine KS Lo- vrenc, je predstavil Romanovo drugo plat — aktivno delo v kra- jevni skupnosti. Tomaničevi so se na slovesno- sti zahvalili vsem, ki so jim na kakršenkoli način v teh letih po- magali in sodelovali pri njiho- vem uspehu. Izročili so jim pla- kete in priznanja. Posebej pa so se zahvalili delavcem Viktorju Ovčarju, Ivani Hertiš, Petru Mi- klošiču Mileni Rihtarič, Ireni Medved in Stanislavi Kozoderc. Vrvico je pri novi obratovalnici prerezal oče Kari Tomanič ob asistenci Ivane Hertiš in Viktorja Jvča.ja 7a ubrane trenutke je skrijel i.orci. ptu^fk^ga Obrtnega združenja, ki je zapel več pesmi. Ob jubileju in odprtju novih delovnih prostorov so pripravili tudi manjšo razstavo izdelkov obratovalnice. Na družabnem srečanju, ki so ga organizirali v gostilni Svenšek, so v petek še dolgo govorili o bodočih načrtih. Že letos kanijo proizvodnjo (de- lajo različne izdelke iz gume, sili- kona in vitana) povečati za okrog trideset odstotkov. MG Vrvico je simbolično prerezal oče Kari Tomanič. Del bogatega proizvodnega programa. (Posnetka: M. Ozmec) smvmipcu Na širšem območju Zakavkaz- ja je še vedno napeto, čeprav že poročajo o postopni normaliza- ciji. V Azerbajdžanu je okoli 40 tisoč bojevnikov, ki želijo vreči sovjetsko oblast. Po mnenju naj- višjih sovjetskih državnikov je vzrok za nastale težave predvsem dolgotrajni mednacionalni konf- likt, v ospredju katerega ležijo etnični in ne religiozni ali svetov- nonazorski problemi. Vojska je po njihovih besedah posredovala zato, da je ustavila prelivanje kr- vi in obema narodoma omogoči- la demokratični razvoj. Vendar sovjetske oblasti niso pripravlje- ne priznati Narodne fronte Azer- bajdžana. Iz Moskve pa poroča- jo tudi o shodu za preporod Ru- sije, ki po mnenju množice nima niti svoje partije niti univerze niti drugih državnih institucij. Kitajci so minuli teden praz- novali novo leto. Ob vstopu v le- to konja čutijo potrebo po defi- niciji svoje nove kulturne identi- tete, ki naj bi bila usmerjena v prihodnost. V Vzhodni Nemčiji bodo imeli volitve 6. maja letos. Po pogovo- ru predsednika vlade Hansa Mo- drowa s predstavniki opozicije kaže, da je pristal na večino nji- hovih zahtev. Zahtevajo temelji- to reformo državnega aparata in spremembo sedanje sestave vla- de. Njeni člani naj bi se do voli- tev odpovedali svoji strankarski pripadnosti. Novi forum pa je zahteval tudi razpis referenduma v NDR o združitvi Nemčij. • • • V Romuniji se še naprej zaple- ta. V nedeljo so na množičnih demonstracijah v Bukarešti de- monstranti razdeljeni na pristaše in nasprotnike Fronte narodne rešitve. Nasprotniki nadaljujejo tradicijo treh predvojnih strank in nasprotujejo nastopu FNR na volitvah. Tem demonstrantom so se uprli delavci iz tovarn, lojal- nih do FNR. Nove oblasti nada- ljujejo procese proti najožjim so- delavcem Ceausescuja. Avstrijska vojska je ob meji z Jugoslavijo postavila protioklep- ne ovire. Slovenci v Avstriji pa na velikem lepaku Sovražnik z ju- žne strani sprašujejo, zakaj za- preke, in predlaga njihovo od- stranitev. V izjavi predstavnika avstrijskega obrambnega ministr- stva pa stoji: »Lahko bi se brez nadaljnjega zgodilo, da si Slove- nija upa storiti, kar je napoveda- la že pri zadnji ustavni spremem- bi — namreč odcepitev od zve- zne države. Ali mislite, da bodo Srbi to mirno prestali, to samo opazovali? Tedaj bodo JLA po- slali čuvat meje .. .« • • • ' V Nikaragvi bodo čez mesec dni volitve — prve demokrati- čne. Ankete kažejo, da ima naj- več možnosti za zmago kandidat- ka opozicije Violeta Chamorro. Tirano so pisanja o nedemo- kraciji v Albaniji izzvala tako da- leč, daje Sokrat Plaka, podsekre- tar albanskega ministrstva za zu- nanje zadeve, odšel na obisk v Grčijo. Tam se je pogovarjal o manjšinskih vprašanjih. Nekaj dni pred tem pa je njegovo mini- strstvo izjavilo, da so v* Albaniji tudi Makedonci, čeprav jim je pripisalo zelo malo pripadnikov. D. Lukman KMEČKA IN ZELENA OPOZICIJA ŽELI V PTUJSKI PARLAMENT Spoštovane državljanke, spoštovani državljani! Obe kmečki zvezi in ekologi, sedaj Zeleni Ptuja, smo se že večkrat obrnili na vas. Predvsem takrat, kadar smo menili, da so naši predlogi, pobude in zahteve pomembne za večino prebivalcev ptujske občine. Najbrž se še spominjate, da smo v zadnjem letu. čeprav še nismo bili priznani kot legalne politične organizacije, ta- ko kmetje kot ekologi večkrat nastopili \ ptujski skupščini. Včasih smo do besede prišli lažje, včasih težje, a vendarle nam je postalo jasno, da brez svojih poslancev, ki bi se argumenti- rano borili za naše cilje, v ptujski skupščini ne moremo kdove kako veliko naredili. Svoja mnenja in predloge smo doslej predstavljali po drugih delegatih, mi pa smo bili lahko le gostje. To pa je zelo nehvaležna vloga, še posebej če smo se na zbore skupščin kar sami povabili oziroma se nam Je zdelo nujno potrebno seznaniti delega- te, z našimi predlogi in zahtevami. Volitve, ki so pred nami. nam prvič po dolgih desetletjih daje- jo možnost, da dobimo svoie nosivi<.« Kadrovska zasedba? »Trenutno je na kirurgiji devet zdravnikov in smo kadrovsko »pokriti«. S tem je tudi operati- vno delo postalo lažje. Osebno bi želel, če bi vsi mladi kolegi — trije smo starejši — ostali zvesti ptujskemu kirurškemu oddelku in s tem Ptujčanom. Z vsakim specialistom, ki odide, izgubimo štiri leta. Družba bi mu morala zagotoviti, da bo srečno in zado- voljno živel. Morda govorim po zahodno, vendar moram poveda- ti, da boli, če njegovo delo ni več vredno kot delo čistilca v Kidri- čevem. Ce smo enakomerno obremenjeni, potem bi moral imeti kirurg ne glede na to, kje dela, približno enak osebni do- hodek. Po mojem bi morali imeti razrede. Želim tudi. da bi se naše ekonomske razmere izboljšale; kirurgija je ena od najdražjih vej v zdravstvu, enoletno zaostajanje v nabavi pomeni triletno stroko- vno zaostajanje. Morda bo že le- tos boljše. Včasih je bil prenos znanja hitrejši: v času Marije Te- rezije je novo znanje iz Londona v Avstro-Ogrsko prišlo v treh mesecih.« Kako ocenjujete novi način fi- nanciranja zdravstvene službe? »Najprej bi želel opozoriti na pomanjkljivosti starega načina. Ocenjujem ga kot birokratskega in je povzročil zapiranje v regije, ko so bolniki, če so se želeli zdra- viti v dmgi regiji ali bolnišnici, morali imeti dovoljenje konzili- ja. Ta naj bi sicer delal kot stro- kovni organ, v bistvu pa je bil fi- nančni organ, ki je tudi deloma usmerjal denar in odločal o zdra- vljenju v drugih ustanovah. Četudi novega načina organi- zacije financiranja zdravstvene službe v celoti še ne f>oznam, pa glede na večdesetletne izkušnje pri delu v medicini pričakujem izboljšave. Ce se bo v resnici izvedel si- stem zajemanja denarja na enem mestu in pokrivanje zdravstvene službe s tega mesta enakomerno in glede na potrebe skladno z za- konom, bo odpadel relativno sti- hijski razvoj posameznih bolniš- ničnih oddelkov, cena zdravlje- nja bo morala biti v skupni inte- resni skupnosti — govorim o Sloveniji — enaka. Ne bo več za- piranja v regije, pojavila pa se bo konkurenčnost med posamezni- mi bolnišnicami. Ljudje bodo za- radi dobrega glasu ali drugih ra- zlogov bolj svobodno izbirali, kje bodo ležali. Lahko se zgodi, da bodo nekateri oddelki zaradi različnih vzrokov (znanja, ka- drov, opreme) postali za bolnike neprivlačni in zato preveliki. Pre- pričan sem, da bo odpadlo tudi tisto navidezno prelivanje denar- ja za zdravljenje v regiji in zunaj nje. Povsod, kjer smo denar deli- li, je bila vedno rezerva v tem odlivu. Prepričevali so nas, da je nujno zmanjšati odliv, da bomo doma (v občini) imeli več denar- ja. Tudi v novem sistemu bo mo- rala veljati neka delitev. Ne bo smiselno, da bo nekdo zaradi enostavnega obolenja ležal v Kli- ničnem centru, če za to obstajajo druge bolnišnice.« Vaše mnenje o zasebni zdravni- ški praksi? »V Ptuju ni potrebna. Bilo pa bi potrebno objaviti delovne ča- se posameznih zdravnikov z vari- anto dopoldan — popoldan ter uvesti brezhibno naročanje po urah. Plačilo naj bi bilo glede na frekvenco v ambulantah. Sedaj pa je čisto vseeno, koliko ima kdo bolnikov, na koncu sta oba enako plačana; tisti, ki pacientov nima, in oni, ki jih ima veliko. V »moji« glavi zelo dobro za- sebna praksa funkcionira tam, kjer je kup histeričnih žensk, ki prihajajo v ambulanto v prepri- čanju, da so s tem veliko naredi- le za svoje zdravje, in se vsakič poslovijo z drugim zdravilom. Osebno zagovarjam švicarski sistem zasebne prakse. Prvih šest mesecv nisem smel delati, ker sem bil tujec. Šele potem mi je zdravniška komora dovolila opravljati delo. Predpisala mi je število bolnikov na eno popold- ne. Nisem jih smel pregledati 60, četudi bi jih bilo toliko. Eno po- poldne sem jih lahko pregledal osem. Pri tem moram povedati, da si vključno s švicarskimi zdravniki nihče ni sam opremljal ambulante. Najeli smo jo od bol- nišnice. Delali smo kontrolne preglede, preglede pred spreje- mom v bolnišnico, pri tem pa se poseg ni več splačal. S kirurškega stališča je zaseb- na praksa rezervirana za velika mesta z močnim dohodkom po prebivalstvu.« Kakšni so Ptujčani kot bolniki? »Zahteve naših bolnikov so nekje v sredini. Večina ljudi je hvaležnih pacientov, nekateri pa vihajo nos, če morajo ležati sku- paj s kakšnim prebivalcem iz Ha- loz. Ljudje tudi ne želijo biti v eni sobi. Največje povpraševanje je po sobah z dvema ležiščema. Na ptujski kirurgiji imamo let- no okrog 25 tisoč oskrbnih dni. To je toliko kot hotel s povpre- čno 70-odstotno zasedenostjo, v katerem se zdravi, če tako želite, v povprečju 70 različnih znača- jev. V desetih letih je bil pri meni le en nezadovoljni bolnik. Odkri- tost mi je všeč. Zavedati se je po- trebno, da je najpomembnejši dejavnik pri zdravnikovem delu dober kontakt med zdravnikom in bolnikom. Dober odnos med njima vliva bolniku zaupanje v zdravstvo, to pa je temeljnega pomena za uspešno zdravljenje. Bolnik mora čutiti, da njegove težave rešuje nekdo, ki to zna, je spreten in ima potrebne izkušnje. Zato me tisti, ki ne pridejo, ogovarjajo pa naokoli, »pustijo hladnega«. Sicer pa zagovarjam stališče, da bi tudi v bolnišnicah morali imeti vpeljan t. i. sistem »puhlic relations«, pa ne v tem smislu: včeraj smo operirali .. . Na našem oddelku imamo tu- di zvezek za vpisovanje pripomb. V petih letih so bolniki »izpolni- li« le eno stran. Sicer pa se bomo tudi v bodoče trudili, da bomo prišli do pacientovih misli. Raz- mišljamo tudi o anketi.« Pogovarjala se je: Majda Goznik TEDNIK - 1- februar 1990 NAŠI KRAJI IN UUDJE — 7 DVE DESETLETJI ZA RAZVITIM SVETOM Čigav strošek je ekologija v zadnjem desetletju smo se r Sloveniji premaknili od stokanja in zgražanja zaradi onesnaženega zraka, voda in podtalnice do opri- jemljivega načrta najnujnejše sa- nacije. Oprijemljivega zato, ker smo v začetku letošnjega leta do- bili zakon o zgotavljanju in upo- rabi sredstev za varstvo okolja. Zakon vsaj na republiški ravni omogoča pridobitev nujno potreb- nih sredstev za sanacijo onesnaže- valcev zraka, ki so k umiranju pri- gnali nad polovico vseh slovenskih gozdov, za čistilne sisteme na Sa- vi, Dravi, Reki, Soči in ob Jadran- skem morju in za nabavo mobilne sežigne naprave, ki bi vsaj zaen- krat rešila krizna onesnaženja s posebnimi odpadki. Osemdeset odstotkov zbranih sredstev naj bi šlo v te projekte, ostalih 20 pa bi bila osnova za dajanje kreditov ti- stim, ki bi želeli na področju var- stva okolja narediti kaj korist- nega. PROGRAM PORABE EKOLO- ŠKEGA DINARJA V LETOŠ- NJEM LETU Do zakona je najbrž prišlo za- radi številnih katastrof, ki so se pojavile v zadnjih letih, zaradi pritiska ekološko osveščene jav- nosti in zaradi spogledovanja z razvito Evropo. Zakon je repu- bliški komite za varstvo okolja utemeljeval predvsem na dej- stvu, da je nujno uvesti princip, po katerem morajo stroške za onesnaženje okolja plačevati onesnaževalci. To načelo že sko- raj dve desetletji prevladuje v razviti Evropi in toliko smo v tem smislu tudi za nj.o. Za izvedbo najpomembnejših programov sanacije, ki odprav- ljajo predvsem vse ekološke gre- he, nakopičene zaradi napačne Kdaj brez strahu pred podobnimi prizori? (Foto: Milena Zupanič) razvojne strategije, je potrebno do leta 1995 zagotoviti 1,7 mili- jarde nemških mark ali letno okoli 290 milijonov nemških mark. Z ekološkim zakonom pa bi lahko letno zbrali okoli 85 mili- jonov DEM. V letošnjem letu bi lahko zbrali toliko denarja, kot predvideva zakon, tako: 35 mili- jonov iz povračil vodnogospo- darskih podjetij in dejavnosti, ki se plačujejo na osnovi oddane onesnažene vode, porabe pitne vode iz javnega vodovoda . .., 20 milijard DEM od povračil za onesnaženje zraka in ogrožanja okolja zaradi v proizvodnji na- stalih posebnih odpadkov in 30 milijard iz ekološkega prispevka (na kilovatne ure porabljene elektrike). Iz tako zbranega de- narja naj bi prej našteti največji onesnaževalci dobili možnost kreditiranja do 50 % vrednosti programa sanacije. Tako bi letos lahko napravili kar veliko. Predvideno je, da bi s pomoč- jo tega sklada finanirali vrsto či- stilnih naprav ob Savi in central- ne čistilne naprave v Domžalah, Ljubljani, Vrhniki, ČN Velenje in Šoštanj, REK Trbovlje, Farma Ihan, TKI Hrastnik, Radeče, centralno čistilno napravo Laško in pivovarne Laško, nato celo vr- sto čistilnih naprav na Primor- skem (Koper, Sežana, Piran, Ilir- ska Bistrica), naprave ob Muri in Dravi, ob Savinji, Krki, Soči in. Ljubljanici. Na področju varstva zraka bo- do sredstva ekološkega dinarja vložena v gradnjo informacijske- ga sistema v Šoštanju in Trbo- vljah, pričeli pa bodo gradnjo naprav za odžvepljevanje dimnih plinov, za zmanjševanje emisije dušikovih oksidov in za odpepe- Ijevanje. Denar naj bi služil še za vrsto dejavnosti, za ustrezno ravnanje s posebnimi odpadki, ki so, pose- bej na Dravskem polju, povzro- čili ogromno preglavic. Za di- rektno odstranjevanje nekaterih nevarnih odpadkov bo republi- ški komite kupil mobilno sežigal- no napravo — incinerator, ki bo ena prvih sestavin sistema za ustrezno ravnanje z odpadki. Ta naprava bo uporabna tudi za po- sege pri sanaciji opuščenih odla- gališč posebnih odpadkov in div- jih odlagališč, na katerih bodo ugotovili nevarne odpadke. Del- no pa bo ekološki denar porab- ljen tudi za iskanje najprimernej- šega odlagališča nevarnih od- padkov za celotno Slovenijo. Kakor kaže, denar vsaj pribli- žno zadostuje za najnujnejše. Za- kon predvideva nadaljnjo razširi- tev porabe denarja na posebne vrste škodljivih snovi. Predvide- va enotno rešitev za odpravo uporabe PVC materialov, ugod- nosti za uporabnike neosvinče- nega bencina, ukrepe za drugač- ne pralne praške in vrsto drugih projektov, ki bodo dolgoročno pomenili zmanjšanje obremeni- tve okolja. Predlagalec zakona optimistično napoveduje, da uvajanje ekoloških projektov pri- naša tudi številna nova delovna mesta, ki jih bodo uvajale zahte- ve stroke, in izdelavo potrebne ekološke opreme. Seveda je potreben poseben premislek, kako se bomo ob upo- rabi in pridobivanju ekološkega denarja držali Ptujčani. To je od- visno predvsem od največjih one- snaževalcev, ki se bodo lahko .po- tegovali za denar iz sklada, kakor tudi od podjetnosti inšpektorjev in upravnih organov ter delegatov v republiški skupčini, ko bo potreb- no uveljaviti zahteve ekološko obremenjenega Podravja. O tem, kako se bo porabil denar iz tega sklada in kateri projekti bodo imeli prednost, bo odločala repu- bliška skupščina, zato bo zelo po- membno, kako se bomo Ptujčani odrezali v njej. D. Lukman Zakaj Zeleni? Morda si še vedno postavljate vprašanje, zakaj Zeleni oziroma kaj pravzaprav hočejo v seda- njem političnem prostoru? Se morda borijo za oblast? To vpra- šanje puščam vam v presojo. Na- nizal pa bom nekaj vrstic, ki bo- do morda ob koncu same ponu- jale odgovor. Človeško življenje je omejeno na razmeroma kratko obdobje evolucije in morda je to vzrok, da človek kot posameznik ali pa človeštvo kot družba ne opazi ve- likih degradacijskih sprememb v svojem življenjskem okolju. (Me- nim, da moramo priznati vsaj se- bi na ljubo, da se nam življenje ne zdi prav nič kritično, če je v zraku 1,73 mg/m' SO2, in že v popoldanskem času pozabimo, da smo dopoldan komaj še diha- li.) Vsekakor pa čas in kratkost življenja nista edina faktorja, pri katerih je treba iskati odgovor. Veliko vlogo odigra tudi naš od- nos do narave ali drugače pove- dano naša objestnost in nečimr- nost. Nismo prvi, ki opažamo in se zgražamo na kriminalnimi dejstvi okrog nas. Vendar je vse ostalo na nivoju zgražanja in žu- ganja z naperjenim kazalcem, češ »le počakaj, ti nepridiprav!« Mislim tudi, da ni potrebno po- sebej omenjati naše stare avant- garde, ki je že od svojih korenin ynašala v svoj program odstavke in poglavja o varstvu narave. Ce bi jih uresničevali in se držali programa vsaj na pol, bi verjetno bila Slovenija najbolj zelena v ^'sej srednji Evropi. In takrat bi lahko opravičeno nosila zelen li- pov list kot svoj znak. Za zdaj pa Je to lp «(» marl-«»t;nJU'i Morda mi bo kdo ugovarjal, da se čisto okolje začne na do- mačem dvorišču. Načelno ima seveda prav, ampak kaj lahko stori posameznik, če mu privili- girani politični gigant na to dvo- rišče odloži vsako leto (računano povprečno) nekaj ton strupenih snovi. No, lahko se tudi zgodi, da mi reče kdo od teh, ki je sode- loval v projektu takšnega ali po- dobnega giganta s politično os- novo, da zahteva vsaka stvar kompletnega človeka in da v po- litiki ni dovolj prostora za ekolo- gijo. Upam, da takšnih ali po- dobnih ni,vsaj ne več, kajti v so- dobni pluralistični družbi ima vsak posameznik možnost ukvar- jati se s tistim, kar ga zanima, in se tako tej stvari tudi kompleten posvetiti. Politično prizorišče pa naj bo mavrica različnih razmiš- ljanj in idej, konkurenčnih druga drugi. Morda ne bi bila odveč opaz- ka, da Zeleni ne ponujamo kon- kurence, ampak izhajamo iz ži- ^ Zakaj Zeleni? vljenjske nuje. Z grobo metaforo bi to trditev lahko primerjal z di- hanjem. Tako kot je za življenje potrebno dihanje, prav tako se mora nekdo v družbi zelo do- sledno ukvarjati s problemi nara- ve, katere del smo tudi sami. Drugače se bomo uničili s pro- dukti svojega intelekta. Za konec se mi je utrnila še ena misel ali logičen sklep, kakor — Tudi zato Zeleni... pač hočete. Zelo nam je žal, da Zeleni sploh moramo obstajati. Ali je lahko kaj lepšega kot sede- ti doma ob toplem ognjišču v krogu družine in biti neobreme- njen s politiko?! Biti brez skrbi, kakšno vodo imaš v studencu oziroma kakšen pH bo imel dež, ki se bo vsul popoldan. Franc Vindiš, predsednik Zelenih Ptuja O kmetstvu v kapucinskem samostanu je bil v petek zvečer zanimiv pogovor o kmetstvu na Slo- venskem. Profesor doktor Stanko Janežič je predstavil svojo knjigo Puntarji, Jakob Emeršič pa je prikazal lik kmetstva v slo- venski poeziji, predvsem pri avtorjih A. Kocjančiču, T. Pavčku, I. Cimermanu, A. Kokotu, T. Kuntnerju, B. Šomnu . . . Predstavitev je obiskalo okoli 70 ljudi. Razeri o knjigi in kmetstvu pa so se z Jane- zom Žampo pogovorili tudi o vlogi kmeč- kih zvez. Poudaril je, da je to predvsem sta- novska organizacija, ki pa se je v tem tre- nutku prisiljena truditi tudi v politiki. d. Sistemi umirajo, nagoni ostajajo (Holmes) Slovenci so prvi odšli s 14. kongresa jugoslovanskih komuni- stov. Tisti, ki na kongresu nismo bili, smo ga spremljali prek sred- stev javnega obveščanja. Ko smo gledali odhod naših predstavnikov s kongresa, smo med odhajajočimi opazili postavo Vilka Pešca, ptujskega predstavnika na kongresu. Pripovedoval nam je o svojem videnju dogajanja. Tednik: Kako je bil videti od- hod slovenske delegacije z izred- nega kongresa jugoslovanskih ko- munistov? V. Pešec: Ni bil lahek, čeprav smo ga vsi pričakovali. Iz ure v uro so bili trenutki težji, vedeli smo, da na kongresu nimamo kaj iskati, nam pa ni bilo lahko oditi, ker vsi niso razumeli, kaj smo hoteli z odhodom povedati, niso sprejeli programa, ki je za nas demokratičen, napreden, po- memben za vso Jugoslavijo. Bili smo tarča mnogih žaljivk, razo- čarani smo bili nad takim nivo- Vilko Pešec na delovnem mestu. jem razprav udeležencev kongre- sa. Odhod je bil klavrn, če gleda- mo idejo kongresa, kljub temu pa smo odšli s pokončno glavo, ponosni na naše slovenstvo in prepričani, da bodo naše ideje čez leto ideje cele Jugoslavije. Tednik: Kako se počuti posa- meznik, ko odhaja iz foruma, ki je še pred nekaj leti bil avtoriteta Jugoslavije? V. Pešec: Ko smo odhajali na kongres, smo se zavedali odgo- vornosti pred svojimi ljudmi. Ze na začetku so se stvari začele za- pletati, najbolj pa so se zapleti pokazali pri delu komisij. Do polne veljave je prišla moč bolj- ševiške partije. Vse to in žalitve predstavnikov predvsem iz Srbi- je in Črne Gore so letele na ra- čun ne le slovenskih komunistov, ampak na račun slovenske politi- ke. Tega kot zavedni Slovenci ni- smo mogli kar tako prezreti, zato smo se na komisijah borili za svoje ideje, vendar nobena ni bi- la sprejeta zaradi največjega ne- smisla kongresa, to je preglaso- vanja. Na kongresu smo bili do- volj časa, da so se tudi prebivalci Srbije neposredno lahko sezna- nili z našimi idejami, da so naše ideje slišali tudi v svetu. S tem smo predstavnikom drugih repu- blik pomagali, da so v domačih okoljih prodrli z idejami, ki so podobne našim, ki pomenijo boljši jutri za vso Jugoslavijo. Tednik: Se je pritisk na delega- te iz Slovenije čutil med odmori, na hodnikih kongresnega centra? V. Pešec: Na hodnikih je bil velik vrvež, prisotne pa je bilo tudi precej psihoze. Ne bi mogel reči, da je na hodnikih prihajalo do pritiskov. Veliko smo se po- govarjali predvsem s somišljeni- ki. Mnogi so nas vzpodbujali, tu- di nekateri iz delegacije Srbije. Govorili so nam: > Vztrajajte, vztrajajte, saj bodo tudi pri nas prišli vaši časi, mi smo z vami.< Osebno se seveda niso izjasnje- vali za nas. Tednik: V kateri komisiji ste vi predstavljali naše barve? V. Pešec: Bil sem v komisiji za socialno politiko in gospodarski razvoj. Ta komisija je bila naj- manj konfliktna, veliko več vroče krvi je bilo v drugih dveh (v ko- misiji za statutarna vprašanja in v komisiji za družbeno politični sistem). Srečali smo se z različnimi po- gledi na bojkot, že po prvih dese- tih razpravah so se pokazale pra- ve razlike. V Sloveniji odhajajo komunisti iz tovarn, v vseh juž- nih republikah pa pravzaprav zveze komunistov vodi gospo- darstvo. Na tak način je težko spraviti k življenju tržne meha- nizme, čeprav so se vsi načelno onredelili za tržno eosnodarstvn Tudi o bojkotu slovenskih proiz- vodov v Srbiji smo govorili. Ko smo jim ponudili argumente, so nam odgovarjali s preživetimi in puhlimi diskusijami, ki niso bile vredne nivoja kongresa. Na vsak naš argument se je oglasilo deset ali več delegatov iz Srbije, s Ko- sova, iz Vojvodine ali Črne Go- re. To je bila taktika množice nad manjšino, tak odnos se je pokazal seveda tudi pri glasova- nju. Tednik: Ste slovenski delegati pričakovali, da bodo za vami za- pustili kongres tudi hrvatski, ma- kedonski, bosansko-hercegovski komunisti? V. Pešec: Med nami samimi so bile dileme, kdaj kongres zapu- stiti. Nismo bili neenotni, ampak nekateri so upali na najboljše do konca. Tudi ti so na koncu spo- znali, da na takem kongresu ni- mamo kaj iskati, razpravljali smo le še o taktiki, kdaj oditi. Vod- stvo je predlagalo pravi trenutek, povedali smo svoja stališča ja- vno; ko bi bilo potrebno sprejeti izhodišča za naprej, smo pono- sno odkorakali iz dvorane. S sta- lišči, kot jih je zagovarjala dele- gacija iz Srbije, se nismo mogli strinjati, saj so — blago rečeno — nazadnjaška. Z nami so se strinjali skoraj vsi delegati Hr- vatske, tudi posamezni delegati iz drugih republik. Po kongresu so se pojavile dileme, zakaj kon- gresa delegati iz drugih, nam po- dobnih okolij niso zapustili sku- paj z nami. Podprli so nas iz vseh okolij razen Srbije in njenih satelitov. S tem ko so delegacije odšle s kongresa, so potrdile naš predlog o zvezi komunistov kot zvezi zvez. PRED VOLITVAMI Tednik: Kdo bo po vaše prihod- nji predsednik slovenskega pred- sedstva? V. Pešec: Predvolilni boj se je začel, pojavili so se prvi plakati. Svoje kandidate bomo predstavi- li 2. februarja na republiški ple- narni seji. Takrat bomo uradno začeli boj za volilce. Naši kandi- dati bodo tisti, ki jim širša jav- nost zaupa, ki so s svojim dose- danjim delom pokazali, da so pripravljeni uresničevati cilje, ki smo si jih in si jih še bomo zasta- vili. Tednik: Bo predvolilni boj vide- ti, kot ga poznamo s filmov — tak s predvolilnimi zabavami in ma- škeradami? V. Pešec: V Ameriki traja predvolilni boj dve leti, z novim predsednikom se menja tudi vsa administracija. Naši funkcionar- ji, predvsem zvezni, so se sreče- vali z ljudmi, ki so na istih me- stih v zveznih organih delali leta in leta in s takimi ekipami je tež- ko menjati miselnost in uresničiti neke nove ideje. Volitve so za nas nova šolska ura; bile so sicer takoj po vojni, vendar se jih mnogi od nas ne spominjamo za- radi let. Te volitve bodo zato pre- izkus moči na političnem prizo- rišču, predvsem pa preizkus naše demokratičnosti. Pri nas smo predvolilni boj vzeli zelo resno, toda sredstev nimamo, da bi se lotili takšnega načina političnega marketinga, kot ga poznrjo na zahodu. 8 - OD TU IN TAM 1. februar 1990 - TEDNIK Matija Gjerkeš o iz- rednem kongresu ZKJ Burna dogajanja na 14. izrednem kongresu ZKJ so bila minule dni v središču naše pozornosti. Med delegati iz Slovenije je bil tudi Matija Gjerkeš — sekretar MS ZKS Podravje. V ponedeljek je o svojih vtisih na tem izrednem — in kot je dejal, tudi zadnjem — kongresu ZKJ govoril komunistom občine Ormož. »Vtisi so zahtevni, kajti šel sem na izredni kongres, vrnil pa sem se z izrednega in zadnjega kongresa ZKJ. Menim, da je 14. kongres dokončno uničil ZKJ in takšna, kot je bila in je še, federativni Jugo- slaviji ni koristna. Kaj je bilo zame najtežje? To je bil tisti plenum, na katerem smo spoznavali, kakšen je odnos in razmerje sil do vprašanj o tem, kaj mislimo o Evropi, kaj mislimo o človekovih pravicah in po- dobno. Do tistega časa je bilo moje stališče za zvezo zvez: omogočiti ljudem čim ustvarjalnejše politične delo znotraj specifičnih razmer, ki so različne. Moram pa priznati, da sem takrat, ko je padel Bavconov amandma o človekovih pravicah, glasno komentiral: — Fantje, to ni več zveza zvez, to je izstop iz Zveze komunistov Jugoslavije. Moram priznati, da sem v sebi takrat prenehal s članstvom v par- tiji s takšnim boljševiškim nabojem, kajti v bistvu smo mi v Podravju zelo resno delali pri treh reformah in zelo resno mislili s svobodnimi volitvami, z demokracijo, ne demokratizacijo, s tem da se konstituira opozicija in da ustvarimo nove, kulturne odnose med različno misle- čimi ljudmi. Vendar vidiš, da del Jugoslavije za tri reforme ni storil nič, niti za ekonomsko ne. Kajti če je padel amandma o integraciji v Evropo, ki je bil že skoraj nepotreben, ker ga je sprejela že skupščina, takrat se ti nekaj zruši in se ob tem vprašaš, kaj so sploh nekateri na- redili. Morda samo še vtis iz dela komisij, ki človeka sili k odgovornej- šemu razmišljanju. Velik del delegatov ima zelo pošten odnos do Zve- ze komunistov. Ti vidijo partijo, ki mora biti dobra kot mati, s pamet- no in lepo glavo, čisto, skoraj da nedolžno. Potem pa govorijo o biro- kraciji, o boju proti birokraciji, pa povejo o marksizmu, o vsem govo- rijo in ves čas si predstavljajo lepo partijo, v bistvu pa pozabljajo, da ima takšna partija pod seboj ruševine, diferenciacijo ljudi, ki niso nič krivi. Skratka — to ni ustvarjalna družba. Kako naprej, da ne bi gojili te iluzije? Iluzijo moramo razbiti, ni res, da lahko neka partija počne to, kar ta čas zahteva.« Zanimalo nas je tudi, kaj je on čutil v trenutku, ko so slovenski de- legati zapustili zasedanje. Matija Gjerkeš: »Najprej moram reči, da sem jaz izredno odpo- ren. Mene vse tiste žalitve prej v razpravah niso preveč prizadele. Ugotovil sem, da ljudje, ki imajo več znanja, nočejo izstopiti iz kroga enopartijskega sistema. Premalo so naredili za znanje, ki je potrebno za pravno državo, za vse to, kar delamo mi za »Evropo zdaj«. In tudi mi vemo, da nam znanje manjka. Tam pa praktično tega znanja ni. Ko pa si gledal glasovanje in ko si gledal, kako se obnaša množica — kot ovce, ki slepo sledijo svojemu pastirju, ne da razmišljajo — takrat pa se v tebi resnično nekaj zruši in ti ni vseeno. Na televiziji in tudi po časopisih ste lahko videli, da so delegati odhajali iz dvorane razli- čno. Eni so jokali, drugi so se smejali, mislim pa, da smo odšli iz dvo- rane z izredno resnim občutkom in da je ob tem vsakega stiskalo pri srcu, kajti vsi imamo v Jugoslaviji prijatelje, vsi smo v to vlagali pre- cej dela in človeku ni vseeno. Mislim pa, da je boljše, da smo to nare- dili, kot da bi se sprenevedali in upali, da je še vedno mogoče tako naprej.« Na srečanju s komunisti občine Ormož, ki je trajalo dve polni uri, je ljudi v glavnem zanimalo, kako v Zvezi komunistov dalje. Matija Gjerkeš: »Kako naprej? V razgovoru z mnogimi delegati iz Hrvaške in Bosne sem ugotovil, da so tudi tam procesi zanimivi, podobni našim, tudi tam so ljudje, ki mislijo podobno kot mi. In zara- di teh ljudi bi bilo dobro, da v Sloveniji v Zvezi komunistov — dokler se tako imenujemo — razmislimo, kako ustvariti skupno gibanje za demokracijo, kako ustvariti stranko ljudi, ki enako mislijo, in hkrati narediti vse, da se nehamo ukvarjati s tistimi, s katerimi sploh nima- mo skupnih misli. Na tistem ponedeljkovem plenarnem zasedanju ste lahko videli, da z mnogimi nimamo niti minimalnih skupnih misli. Tu ne gre za noben separatizem, za nobeno vzvišenost; na točki človeko- vih pravic, na točki ekonomskega razvoja in na točki odnosov do Ev- rope se je pokazalo, kdo v tej družbi je pravzaprav konservativen in kdo je dejansko za reforme, ki pa opozarjajo, da jih sami ne moremo narediti. To smo sposobni narediti v pluralno organiziranem prosto- ru. Kako naprej? Ne vidim, da bi delali kaj dosti do volitev, ker pred volilci nimamo kaj skrivati. Opravimo volitve in medtem bomo spoznali, kdo v tej Jugoslaviji je za enopartijski sistem, na kakšen na- čin so se nove stranke konstituirale in s podobno mislečimi se bomo našli pri jugoslovanskem programu.« Vida Topolovec Organizacija za razvoj podjetništva v Podravju je med občani in organizacijami veliko zanimanje za ustanovi- tev novih podjetij. Zato so v Medobčinski gospodarski zbornici za Podravje pri- pravili predlog za ustanovitev podjetja za svetovanje pri razvoju podjetništva. Njeni ustanovitelji naj bi bili: Gospodarska zbornica Slovenije, Medobčinska gospodarska zbornica, KB Maribor, A-banka Maribor, Zavarovalna skupnost Triglav — filiala Maribor, izvršni svet SO mesta Maribora in izvršni sveti po- dravskih občin. Ptujski izvršni svet je o ustanovitvi svetovalne organizacije razpravljal 24. januarja in daje načelno podporo. Želi pa več vedeti o programu in finančnih obveznostih ptujske občine pri ustanovitvi. Drobno gospodarstvo potrebuje strokovni servis, sedaj ga opravljajo številni zasebniki, ki za svoje storitve zahte- vajo visoke cene in se pogosto obnašajo kot monopolisti. Kot je znano, izvršni sveti podravskih občin soglašajo z ustanovitvijo pod- jetja za svetovanje pri razvoju podjetništva pri Medobčinski gospodarski zbor- nici za Podravje. Takšno odločitev pa bodo morali sprejeti tudi drugi ustanovi- telji. MG Pogovor s kmetom Ivanom Pučnikom Za pogovor z Ivanom Pučnikom s Črešnjevca pri Slovenski Bistrici sem se preprosto odločila, ker sem o nekaterih perečih vprašanjih slovenskega kmeta želela izvedeti nekaj več od človeka, ki razmere zelo do- bro pozna. V pogovorih ob njegovem imenu začutiš v glasu nekaterih sogovornikov zavist in vse, kar sodi zraven, pri drugih pa veliko mero spoštovanja. Ob tem nehote postaneš radoveden in želiš spoznati člove- ka, o katerem imajo ljudje tako različno mnenje, in se z njim do sitega pogovoriti. Z nekoliko treme sem se mrzlega januarskega dne napotila k Pučnikovim na Crešnjevcu. Najprej me je prijazno pozdravila lepa in v domačem slogu zgrajena hiša, ki bi se prav tako lepo podala tudi v mestno okolje. Gospodarja Ivana Pučnika sem našla v sadovnjaku, kjer je v tisti januarski suhomrazici sam rezal sadno drevje. Kasneje mu je za nekaj časa prišel pomagat tudi zet. Domenila sva se, da se dobiva čez nekaj dni in se pomeniva o rečeh, ki žulijo slovenskega kmeta. Drugi obisk je bil veliko bolj domač, čakal je doma, ker sva bila domenjena za določeno uro. Sprejeli sta me toplina in prijetna domačnost Pučnikove domačije. Povsod si videl za okras jabolka, simbol kmeti- je, ki se izključno bavi s sadjarstvom. Ob vročem in okusnem čaju, ki je pregnal mraz in tudi tremo, je po- govor stekel brez večje zadrege. Edino, kar mi tisti dan ni uspelo, je bilo fotografiranje, ker brez bliskavice ob prihajajočem mraku ni šlo. Menda mi je ob začetku pogovora bral misli in povedal, da je velika napaka, če ocenjujemo zasebno kmetijstvo po tistih nekaj odstotkih urejenih slovenskih kmetij. »Mirno lahko trdim, da večina slovenskih kmetij stagnira ali nazaduje. To se še posebej slikovito vidi v hribovskih predelih, značilno pa je tudi za druga območja, predvsem tam, kjer na kmetijah ni urejeno nasledstvo. Pa še posebno daleč ne bo potrebno iti samo v sosednje Haloze stopimo, pa na Pohorje, kjer prav tako ne manjka predelov s praznimi kmetijami, kar je seveda izredno velika škoda. Podobni, menda še težji problemi praznih kmetij so na Kozjaku in nad Dravogradom. Hribovskim kmetom bi mora- la biti namenjena posebna skrb, če želimo, da ostanejo tam in čuvajo naše nacionalne meje. Za nas Sloven- ce je še posebej pomembno, da obdržimo svoj mali nacionalni prostor, ki nam ga je ostala samo še bora tretjina.« Kasneje je Ivan Pučnik odgovarjal na številna vprašanja in vedno znova meje presenečal z bogatimi in izbranimi izrazi. Po barvi glasu pa sem lahko presodila, kako ga je pogovor tudi čustveno pritegnil. Ivan Pučnik — kmet in politik TEDNIK: KDO JE PRAVZA- PRAV IVAN PUČNIK? IVAN PUČNIK: Ja, kmet s Črešnjevca pri Slovenski Bistrici, star 62 let, poročen, oče treh hče- ra in štirih vnukov, peti pa je na poti in seveda, žal, samo z osno- vno šolo. Vse drugo sem se mo- ral naučiti ob delu, ki sem ga opravljal. Naša družina se več kot 40 let ukvarja s sadjarstvom, izključno s sadjarstvom pa zad- njih 30 let; prej smo imeli meša- no kmetijo, kot so bile običajne slovenske kmetije. TEDNIK: ZAKAJ STE SE ODLOČILI ZA POLITIČNO DELOVANJE? IVAN PUČNIK: Nobeno, pravzaprav nobeno delo v svetu ne more mimo politike, ker le-ta ustvarja odnose v družbi in pri vrednotenju dela. Če pa človek dela, potem si prizadeva, da bi bilo njegovo delo tam, kjer živi, pravilno spoštovano in vrednote- no. TEDNIK: STE ČLAN SLO- VENSKE KMEČKE ZVEZE IN TUDI V NJENEM NAJOŽJEM VODSTVU. IVAN PUČNIK: V tej organi- zaciji sem od vsega začetka. Brez dvoma je za kmeta velik dogo- dek, da je do te organiziranosti sploh prišlo, ker smo bili kmetje po vojni odpisani sloj. Iz nas so po vojni naredili poligon za preizku- šanje revolucionarnih metod so- cializacije kmetijstva. To je traja- lo vse do 1952. ali 1953., dokler ni politično vodstvo ugotovilo, da zaradi velikega odpora kmeta in krivic, ki mu jih je družba pri- zadejala, to vseno ne pelje več nikamor, saj je bil na naše hrbte prenesen tipičen vzorec sovjetske kolektivizacije, ki se ni obnesel niti tam, kaj šele pri nas. Kljub temu trenutno Kmečka zveza ne more kmetu ne vem ka- ko učinkovito pomagati; lahko mu samo forumi, ki v naši družbi o teh odnosih odločajo. Kmečka zveza med drugim opozarja obla- stne forume na nepravilnosti, ki so se v odnosu do kmetov in kmetijstva v preteklosti dogajale. Iz stanovske je postala vse bolj politična organizacija. Ker pa smo že prej rekli, da brez politi- ke ne gre, bomo v njenem okviru politično delovali, da uveljavimo to, za kar smo upravičeni glede na svoje delo in da bomo lahko kmetje politično nastopali v družbi, v kateri živimo. TEDNIK- KMETOV JE BI- LO V PRETEKLOSTI V SKUP- ŠČINI MALO. O NJIH IN V NJIHOVEM IMENU SO PO- GOSTO SKLEPALI IN ODLO- ČALI DRUGL IVAN PUČNIK: Resnično jih je bilo bolj malo. Po volitvah 1969. leta nas je nekaj prišlo v parlament. Med njimi sem bil tu- di jaz poslanec republiškega zbo- ra. To je bil zadnji mandat po- slanske skupščine in je trajal pet let. Žal moram povedati, da seje kmečki stan osul in težko bi že zaradi njegove številčnosti dose- gli pravno zastopstvo v parla- mentu. Zato je toliko bolj po- membno, da se kot Kmečka zve- za povežemo z drugimi politični- mi organizacijami, zdaj z novimi zvezami, da bomo potem v koali- ciji. Ce bodo naše predloge seve- da lahko sprejeli, pa se potem skupno borimo za kmečke pro- bleme. Ob tem si moramo kot slovenska opozicija prizadevati tudi za najosnovnejši problem slovenske družbe, to je za politi- čno in gospodarsko suverenost. Zato je odločitev, da skupaj na- stopimo na volitvah, edina pra- vilna. TEDNIK: VELIKOKRAT SLIŠIMO, DA SE DRUŽBENI IN ZASEBNI SEKTOR KME- TIJSTVA NIMATA PREVEČ RADA, KLJUB TEMU DA GRE NA OBEH STRANEH ZA DE- LAVCE. KDO JE ZA TO KRIV? IVAN PUČNIK: Moram reči, da tega niso krivi niti delavci v družbenem sektorju niti kmetje. Vsi si moramo s trdim delom za- služiti za življenje. Po mojem globokem prepričanju je kriva socialistična agrarna politika, ki je v bistvu ena od zablod tega si- stema. Kmetijstvo, predvsem za- sebno, je v vseh socialističnih si- stemih zapostavljeno. Nikoli ni bilo odkrito povedano, koliko zemlje obdelujejo kmetje, koliko družbene pomoči delovni ljudje Slovenije dajejo za kmetijstvo, ta pa se potem ob pomoči oblastve- ne administracije pristransko razdeljuje ter je je od občine do republike in obratno zmeraj več deležen družbeni sektor kot pa kmetje. Ce ni tako, naj se javnost seznani s poštenimi podatki po- tem bomo tudi mi spremeaili mnenje. Sicer pa poglejte samo politiko prodaje zemljišč, kjer je imel vedno predkupno pravico družbeni sektor. Kmet je lahko kupil samo tisto zemljo, za kate- ro družbeni sektor ni bil zainte- resiran in je bila tudi slabše ka- kovosti. Drugi razlog, ki ni naj- bolj v prid dobrim medsebojnim odnosom med zasebnim in druž- benim sektorjem, so večinoma nepovratna sredstva pri nakupu zemljišč družbenega sektorja, ki pa jih kmetje niso dobili. Sicer pravijo, da bi jih lahko dobili v okviru zadrug, ki pa so premalo kmetove, da bi bile zainteresira- ne, da bi na ta način čimveč kva- litetne zemlje prišlo v kmetove roke in da bi bile njegove kmeti- je bolj produktivne. To pa je zo- pet politika zadružništva, kjer smo stare vrednote uničili in iz zadrug naredili neko upravo, ki naj kmete komandira. Ob tem pa trdim, da si delavci, ki delajo na družbenih posestvih svoj zaslužek krvavo zaslužijo, saj morajo za njega enako trdo garati kot kmet, da ne bi kdo mi- slil, kako delavcem očitamo nji- hov zaslužek. Konfiikte so vča- sih poskušali ustvariti politiki — če si seveda to ime zaslužijo, ker menim, da je politika nekaj več kot pa ta dejanja, ki so jih ljudje v političnih forumih povzročali s svojim ravnanjem in svojim od- nosom. Odnos med delavci v družbenem sektorju kmetijstva in med kmeti so tipično zakuhali ljudje z nesmiselnim forsiranjem družbenega sektorja, ki so ga ho- teli reševati in so ga tudi delno reševali na račun kmetov. Lahko mi verjamete, da dobro poznam kmete, saj živim med njimi. Ti nimajo ničesar proti delavcem — in obratno — ker si vsi težko slu- žijo svoj vsakdanji kruh. Visoke cene kmetijskih pridel- kov za potrošnika, nizke za proiz- vajalca TEDNIK: KAKO JE S CENA- MI? NAMREČ MI, KI PRI- DELKE KUPUJEMO, JIH DRAGO PLAČUJEMO, PO DRUGI STRANI PA KMETJE TRDIJO, DA JIH PRODAJA- JO POD CENO. IVAN PUČNIK: To je povsem res. Za slehernega našega potroš- nika oziroma za večino so danes živila draga s to žalostno resnico, da pravzaprav dobi kmet zanje zelo pičel delež glede na nesoraz- merno draga reprodukcijska sredstva. V glavnem z denarjem, ki ga dobi, komaj pokriva stro- ške, tako da mu za delo ostane zelo malo. Vzemimo primer mle- ka, kjer kmet dobi četrtino od ce- ne, ki jo plača potrošnik. Seveda mora tako neugodno razmerje uničiti slovensko živinorejo, veli- ka nesreča pa je, da je velika ve- čina slovenskih kmetov živino- rejcev. Ce bomo dopustili, da posredniki poberejo toliko, bo- mo kaj kmalu uničili slovensko živinorejo in s tem slovensko kmetijstvo. Kmečko starostno zavarova- nje, kmečka pokojnina IVAN PUČNIK: Začelo se je v sedemdesetih letih s starostnim zavarovanjem kooperantov po predpisih delavskega zavarova- nja, vendar že od samega začetka s starim pravilom diskriminacije. Uvedeno je bilo tako imenovano kooperantsko zavarovanje za združene kmete - le pomislite, koliko imen smo že imeli za kmete: združeni kmetje, indivi- dualni kmetijski proizvajalci in kaj vem kaj še vse, kot da beseda kmet ne bi povedala dovolj, za kateri sloj prebivalstva gre. Kme- tje se nismo mogli zavarovati vi- šje kot do petega zavarovalnega razreda, to pa je pomenilo pov- prečen dohodek Slovenije. Sele pred nekaj leti so si lahko plače- vali tudi višji razred. Mi starejši kmetje si nismo mogli plačevati take pokojnine, kot bi si jo želeli. Sedaj pa je nastopil drug pro- blem. Neugodno razmerje med stroški in odkupnimi cenami je dejansko vzelo kmetu željo, da plačuje zavarovanje. TEDNIK: KAJ PA SEDAJ? IVAN PUČNIK: Pojavilo seje vprašanje, da bodo kmetje do- stojno zaslužili, da si bodo lahko kot vsi drugi delovni ljudje pla- čevali pokojninsko zavarovanje, ali pa se bodo morali odpovedati pokojnini. S tem bodo seveda kot ljudje onesrečeni, ker na stara le- ta ne bodo imeli tiste varnosti, ki si jo želi vsak človek. Predvsem pa pudarjam, da mora človek, ki je delal — nihče mu ne more oči- tati, da ni prizadevno delal — to- liko zaslužiti, da bi na stara leta živel primerno svojemu stanu. Mislim, da je to ena od krivic, ki jih kmetje doživljajo in ki je čisto nova, pa še stare nismo odpravi- li. Nasledstvo na kmetijah, prazne kmetije... TEDNIK: PA SE PONOVNO ODPIRA CELA PALETA PRO- BLEMOV: NASLEDSTVO, MLADI ODHAJAJO, PRO- BLEM KMEČKE ŽENE IN OTROK... IVAN PUČNIK: Veste, tisti, ki pravijo, da je kmetu zelo dobro, se motijo. Jasno je, da je čedalje več kmetij praznih, brez nasled- nika. Delo na kmetiji je trdo, ele- mentarno povezano z vreme- nom, ujmami, boleznimi. Kme- čka družina je vedno pod nekim pritiskom. To je še posebej težko za kmečko ženo: trpi vzgoja otrok, sama si mora marsikaj odtrgati, smilijo se ji otroci, ki so povsem drugače obremenjeni kot drugod. Posledica je, da se dekleta zelo nerada poročajo na kmetije, kar mnogokje povzroča prazne kmetije, odidejo od do- ma. Zanimivo je, da ne ostanejo doma niti na urejenih kmetijah. TEDNIK: KAKO PA JE PRI VAS? IVAN PUČNIK: Doma je ostala najmlajša hčerka, ki je končala kmetijsko šolo. Tudi po- ročila se je s fantom, ki misli kmetovati. Seveda pa povsod ni tako. Predvsem na področjih, ki so bolj odmaknjena in kjer so si v teh časih še manj uspeli urediti delo in življenje na kmetijah. Povsem jasno pa je tudi, kar se tiče partnerja. Ce naslednik ni zadovoljen z življenjem na kme- tiji, kjer mnogim ne bi material- no prav nič manjkalo, potem bo težko prepričal še koga drugega, da bi na kmetiji ostal. Raje se odločajo za poklic in gredo po svetu s trebuhom za kruhom. TEDNIK: MOGOČE BI NAM ZA KONEC POVEDALI NEKAJ OPTIMISTIČNEGA ZA KMEČKI STAN. IVAN PUČNIK: Pravim, da bo delo na kmetiji moralo dobiti svojo vrednost. Kmečko delo je ob vseh težavah, ki obstajajo, tu- di zelo lepo. Upam, da mu bomo vrnili tisto vrednost, ki ga je svoj čas imelo, da bo od družbe pra- vilno vrednoteno in tudi spošto- vano. Sklenila bi z mislijo, tudi željo, da naj mladi s kmetij pred odho- dom od doma prej temeljito pre- mislijo, ker so na kmetiji kljub vsemu sami svoji gospodarji. Vida ToDolovec Slovenjebistriške novice • Slovenjebistriške novice • Slovenjebistriške novice • v prostorih osnovne šole na Zgornji Ložnici pote- ka tečaj krojenja in šivanja za 25 kmečkih žensk in deklet. Tako si razširjajo svoje obzorje in znanje in s svojim de- lom izboljšujejo ekonomski položaj svoje družine. Sicer pa je kraj že 100 let znan po kulturnem delu, ljudskih pevcih in godcih ter kuharskih in šiviljskih tečajih. • Zveza kulturnih organizacij Slovenske Bistrice si je zaradi sistemskih reorganizacij uredila svoje prostore v slovenjebistriškem gradu. Vse kulturnike naproša, da se odslej oglašajo v novih prostorih. Ker trenutno še ne pre- morejo telefona, je potreben osebni stik. V februarju bo- do izdali drugi del Ljudskih pesmi južnega Pohorja in re- šili pozabe bogato ljudsko pesniško izročilo ter se tako vključili v praznovanje slovenskega kulturnega praznika. • Tovarniško glasilo 2300 delavcev tovai..^ Impol iz Slovenske Bistrice METALURG praznuje v januarju srebrni jubilej. Minilo je četrt stoletja rednega pisnega obveščanja delavcev in občanov občine Slovenska Bistri- ca, saj je Metalurg obenem tudi edino občinsko glasilo. • Slovenska Bistrica leži ob vznožju Pohorja, ki pa je vedno manj zeleno, saj vse bolj izginjajo gozdovi ob njegovem vznožju. Da sta mesto in okolica resnično hudo onesnažena, se najlepše vidi prav v zimskih mesecih, ko ni ne zelenja in ne snega, ki bi vso navlako zakrila. Vsem nadlogam seje pridružil še močno onesnažen zrak in mo- čni vetrovi, ki so postali po krčenju gozdov okoli mesta stalni. Vsi vedo, da se bo potrebno zbuditi in začeti pono- vno saditi gozdne vetrne zaslone okoli mesta, vendar pra- ve pobude še ni. Tu imajo lepo možnost zeleni; upajmo, da jo bodo izkoristili. # Tudi v Slovenski Bistrici se čuti predvolilna mrzli- ca ob prisotnosti ZKS, ZSMS, Socialistične zveze. Kmeč- ke zveze. Slovenske demokratske zveze, komu pa se bodo pridružili ekologi, pa še ne vedo. Vsi že pripravljajo svoje kandidate za bodoče volitve. • V julijskem neurju lanskega leta je bila poškodo- vana tudi Planinkina trgovina v Slovenski Bistrici. Trgov- ci hišo in trgovino v sodelovanju s Stanbirojem obnavlja- jo in kmalu jo bodo z bifejem vred ponovno odprli. Ob tej veseli novici pa so predvsem ljubitelji starin še dodat- no žalostni. Ko so gradbeni delavci obnavljali stanovanje nad trgovino, so našli pisni in fotografski arhiv znanega bistriškega advokata in župana dr. Schaubacha. Ker jim je bil v napoto, so ga naložili na kamion in odpeljali na smetišče. Tako so Slovenjebistričani izgubili važno pisno in fotografsko gradivo za zadnje stoletje. Hudo je, da gradbinci ne najdejo ne volje in ne časa, da bi o takih in podobnih najdbah obvestili zainteresirane, da bi zgodo- vinski material rešili uničenja. Na podoben način so v tem podpohorskem mestu izgubili že mnogo podobnih dragocenosti. Vida Topolovec TEDNIK ~ ^- februar 1990 OD TU IN TAM — 9 Ne joči, Ančica Zlatko Dobriči Konec leta je pri Založbi kaset in plošč RTV Ljubljana izšla nova, druga kaseta ljubljanskega pevca Zlatka Dobriča z naslovom PIŠI Ml, MA- RIL. Nekdanji Kukavičji Mihec iz nadaljevanke Utonilo je sonce je svojo glasbeno pot zastavil ze- lo resno. Lani smo ga spoznali po njegovi uspešni- ci NE ODHAJAJ z lanskoletne Pop delavnice! Kaj pričakuješ od nove kasete? Veliko. Zakaj? To je kaseta, ki je namenjena vsem poslušalcem. Vsakdo, ki ima rad glasbo, bo v njej našel svojo uspešnico, pesem za svojo dušo. Brez dvoma je, da bo najbolj »vžgala« NE JOCl, ANCICA, ki je na mnogih radijskih postajah že velik hit. Upam, da bo tudi na Štajerskem. Nekaj pesmi je v morsko-mediteranskem stilu, kot so: ZADNJIC PEL BOM ZATE, OSTANI ŠE ZAD- NJO NOC, SOLZE UPANJA... Skladbe, ki so vedno dobrodošle in ki jih ljudje vedno radi po- slušajo. Lepa je tudi naslovnica PIŠI Ml, MARIE — za vse, ki so bolj čustveni . . . Skratka za vsak okus. Najpomembnejše pa je to, da so vse skladbe dobre in da ni samo ena pesem uspešnica. V njih je polno iskrenosti in ljubezni do glasbe in tudi to ljudje čutijo. Kje te bomo lahko videli? Najprej bom svojo novo kaseto predstavil po vseh radijskih postajah, nato pa proti koncu mese- ca začel nastope. Glede na to da si zelo želim nastopiti na Štajer- skem, upam, da bodo poslušalci mojo kaseto lepo sprejeli. S SEJE OBČINSKE ZVEZE BORCEV Milan Lacko dobil visoko državno odlikovanje Red bratstva in enotnosti s srebr- nim vencem je Milan Lacko dobil za angažiranje pri krepitvi bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti, saj je bil pobudnik pobra- tenja občin Ptuj in Arandjelovac. Po- delil mu ga je Janez Belšak, predsed- nik občinske konference Socialistične zveze. Za podeljeni znak se je nagra- jenec prisrčno zahvalil. Poudaril je, da delo, ki je za njim, ni delo enega človeka, da je pri vsaki uspešni akciji potrebno vložiti veliko truda, ki ga zmore le množica ljudi. Govoril je o časih, ki so jih preživeli on in njegovi soborci. Omenil je črne točke naše povojne zgodovine, hitra sodišča, Te- harje, Pohorje. Poudaril je, da so bili to časi, ki si jih sedaj niti predstavljati ne moremo, in da so bila sredstva, ki so jih uporabljali, edina možna. Go- voril je o tem, da je danes v občini Ptuj živih še 895 udeležencev narod- noosvobodilnega boja, ki so žive pri- če takratnih dogodkov. Vsakdo, ki dvomi v pravičnost vojne, se lahko oglasi pri njih in radi mu bodo pripo- vedovali o stvareh, ki so jih preživeli. Na seji borcev Ptuja so se pogovar- jali o volitvah, ki so pred nami, o vo- lilni zakonodaji in o pripravah občin- skega komiteja Zveze komunistov in občinske Socialistične zveze na voli- tve. MS Milan Lacko prejema srebrni znak bratstva in enotnosti Akad. prof. dr. Janko Jurančič (1902 — 1989) Nadaljevanje Njegovo delo: Do 1950 (do svojega skoraj petdesetega leta) pok. prof. Ju- rančič ni objavljal (o njegovi po- moči na koncu Slodnjakovega Pregleda ... bo nekaj besed še proti koncu, njegovo sodelova- nje pri prevodu Osnovnih pro- blemov marksizma G. Plehano- va, ki je izšel 1934. leta pod psev- donimom B. Ločan = B. Ziherl, pa kaže na napredno, levičarsko usmerjenost mladega prof. Ju- rančiča). Kot profesor srbskohr- vat. jezika na DTSŠ pred vojno in od 1947. dalje na UPŠ pa si je pridobil dovolj izkušenj, da je v letih od 1951 do 1964 (s poznejši- mi ponatisi) oskrbel slovenske srednje šole (predvsem gimnazi- je) in nato še reformirano ose- mrazredno osnovno šolo s srb- skimi in hrvatskimi berili (upo- števal je tudi maked. literaturo), osnovnošolska berila pa dopol- nil z osnovami slovnice srbsko- hrvatskega jezika. Podrobnih bi- bliografskih podatkov tu ne bi navajal. Za slušatelje na VPŠ pa je kmalu pripravil skripta iz sta- rejše srbske in hrvatske književ- nosti. Da bi bil pouk na srednjih šo- lah boljši, je poskrbel tudi za ko- mentirane šolske izdaje nekate- rih klasikov: srbske in hrvatske ljudske epike, biografij ali žitij srbskih vladarjev in arhiepisko- pov, izbranih strani D. Obrado- viča. Gorskega vijenca in Smrti Smailage Cengijiča, Velega Jože in Kanjoša Macedonoviča (samo za osn. šolo), Krleževih Balad P. Kerempuha, Nušičeve Sumljive osebe in Pokojnika in Antologije novejše srbske lirike (skoraj vse v Kondorju, deloma samo z jezi- kovnim komentarjem). V Pionir- ju 1961/62 je za posebno prilogo o jugoslovanskih literaturah pri- speval delež o srbski in hrvaški književnosti do preporoda (izšlo pozneje tudi posebej, v ponati- su). O pouku srbskohrvatskega je- zika in jugoslovanskih literatur (razen slovenske) je razmišljal tu- di načelno in metodično. V pre- davanju slavistom-profesorjem na srednjih šolah na strokovnem zborovanju v Mariboru je siste- matično razčlenil vsa vprašanja glede na učni načrt in vsakdanjo šolsko prakso, spregovoril naj- prej o slabostih, pomanjkljivo- stih tega pouka do 1941 in o pr- vih uspehih po 1945, nato pa do- kaj optimistično razpletal potre- be in zahteve za bodoče (primer- ni kadri, poučevanje jezika, lite- rature, izpopolnjevanje znanja učiteljev, obdelal vprašanje ustreznega slovarja, nabave lite- rature v šolske knjižnice, posebej omenjal tudi makedonsko litera- turo). Na koncu pravi, daje želel prispevati skromen delež za zboljšanje pouka srbohrvaščine ia naših srednjih šolah (da ne bi Ostala bratstvo in enotnost jugo- slovanskih narodov samo prazna beseda, da bi se medsebojno čimbolj spoznali in prek kultur- nih vrednot tudi spoštovali). Pre- davanje je izšlo v Pogovorih o je- ziku in slovstvu (1955, str. '02—110). Njegov načrt je bil. optimalen, praksa pa je pozneje pokazala drugačno podobo. O tej priča njegovo Pismo Zavodu za šolstvo ob predlogih za nove osnovnošolske in srednješolske učne načrte (JiS 1971/72, št. 3, str. 91—93), kjer ogorčeno in skoraj resignirano ugotavlja, da so pouk srbskohrvatskega jezika in literature omejili na eno uro tedensko v 4. razredu, v 5. pa na fakultativnost (to se menda v bi- stvu ni kaj prida spremenilo na boljše). Sam se o teh problemih ni več oglašal, kot univerzitetni profesor in pozneje dopisni in redni član SAZU se je povsem posvetil predavateljskemu delu na univerzi in znanstveno-stro- kovni dejavnosti, zlasti leksiko- grafski. Bi pa vsa ta njegova pri- zadevanja za uspešen pouk srb- skohrvatskega jezika in jugoslo- vanskih književnosti (razen slo- venske), zaslužila posebno obravnavo na kakšnem drugem mestu. Za slušatelje svojega predmeta je 1957 napisal Južnoslovanske jezike. Delo sicer ni obsežna pri- merjalna slovnica, vendar precej čez poljudnost (na 120 straneh) obravnava praslovanščino, dia- lekte južnoslov. jezikov, južno- slovanske knjižne jezike, črkopi- se, pravopis in posebno obširno južnoslovanski besedni zaklad, nato pa po slovničnih kategori- jah obdela primerjalno z vidika slovenskega jezika srbskohrvat- ske, makedonske in celo bolgar- ske oblike. Za nadaljnji študij navaja ogromno znanstvene lite- rature. Delo je bilo dobro oce- njeno, napovedana tudi italijan- ska izdaja, v pripravi so bili tudi prevodi v nekatere druge jezike (realizacija mi ni znana). V pred- govoru spet spregovori o želji, da bi knjiga prispevala k zbližanju južnoslovanskih narodov v med- sebojnem jezikovnem poznava- nju kot najvažnejši in najzanes- ljivejši poti do kulturnega zbliža- nja, ki je jamstvo za resnično, iskreno bratstvo in srečno soži- tje. Knjige že zdavnaj ni več na knjižnem trgu, mi pa smo še zelo daleč do tega plemenitega cilja. Napisal je tudi praktični učbe- nik slovenskega jezika za Srbe in Hrvate (Slovenački jezik .. ., 1965, 2. izdaja 1971, z daljšim uvodom o srbskohrvaškem jezi- ku in liter.). Prof. Jurančiču pa ni bilo za- malo pisati s svojega področja tudi povsem poljudno, za pre- prostejšega bralca. Naj samo omenim njegove prispevke o po- ljudni reviji Obzornik in v DE o Vuku Stef. Karadžiču, ob lOO-le- tnici Njegoševega Gorskega vi- jenca, o knjižnih revijah bratskih republik, Nenadovičevih Pismih iz Italije, Borisavu Stankoviču in kulturnozgodovinske, literarne potopise (Med Reko in Baško, Na Hvaru pred 400 leti, v Rene- sančnem Dubrovniku) in še kaj bi se našlo. Že v tem prvem obdobju pa se je lotil tudi prepotrebnega leksi- kografskega dela: Srbskohrvat- sko-slovenskega slovarja (DZS 1955, 2. izd. 1972 in že 3. leta 1986 — od izdaje do izdaje je na- raščalo število strani in se večal format izdaje). Nato pa 1981 še: Slovensko-srbskohrvatski slovar (2. izdaja je izšla konec leta 1989, ko se je prof. dr. Jurančič že po- slavljal od življenja). Ta dva veli- ka slovarja predstavljata vrh Ju- rančičevega življenjskega ustvar- janja in najpomembnejši dose- žek srbskohrvatsko-slovenske leksikografije. Oba imata obse- žen uvod: o slovenskem (oziro- ma srbskohrvatskem) jeziku, o razvoju, zgodovini obeh, kratek pregled slovnice, posebej in zelo obsežno o leksikalnih in drugih razlikah med slovenskim in srb- skohrvatskim jezikom, o akcen- tuaciji in še ustrezno literaturo na koncu. Slovensko gradivo je obdelano po modernih leksiko- grafskih načelih in metodah, v kar pa se tu ne kaže spuščati. V marsičem je oral ledino, obseg dela je bil za enega samega člo- veka prevelik, zato seveda ni mo- gel vsega dognati do kraja. Svo- jemu kritiku (v Slavistični reviji) je v Napomeni k 2. izdaji Sloven- sko-srbskohrvatskega slovarja (1989), se pravi ob koncu svojega življenja, odgovoril pošteno in objektivno, da so v delu napake, avtorske in tiskovne, da pa je bil kritik nenavadno oster in, to lah- ko reče, tudi neobjektiven. Družbenopolitični, nacional- no-kulturni smisel svojega dvo- smernega leksikografskega dela pa je označil na koncu uvoda z besedami: Bratstvo i jedinstvo naših naroda, največa zaloga i najdragocenija tekovina Narod- nooslobodilačkog rata, osnovna je misao ovoga rječnika, koji želi da bude doprinos medusobnom poštovanju, razumijevanja i brat- skoj solidarnosti medu našim na- rodima. Za praktično, vsakdanjo rabo pa je sestavil tudi bolj miniaturni dvosmerni besednjak obeh jezi- kov v eni knjigi (CZ 1970, 6. iz- daja 1988) in sodeloval pri izdaii treh manjših slovarjev za Italija- ne (italj.-srbskohrvatsko-sloven- ski). Ob delu za oba velika slovarja je že prej in kot član SAZU bi- stveno sodeloval pri izdaji aka- demijskega slovarja slovenskega knjižnega jezika (v raznih funkci- jah — žal prostor v Tedniku ne dovoljuje natančnejšega našteva- nja, obsega in kakovosti opra- vljenega dela). Eno se je z dru- gim dopolnjevalo, širilo in boga- tilo. Številni so tudi Jurančičevi članki, razprave leksikološke in druge jezikoslovne vsebine v znanstvenih revijah. Naj samo približno navedem: o strukturi srbskohrvatskega in slovenskega besedišča (ponovno), o sloven- skem in srbskohrvatskem akcen- tu (ponovno), o Vuku St. Karad- žiču (tudi v povezavi s Slovenci — zlasti ob 200-letnici Vukovega rojstva), o tuji leksiki v srbskohr- vatskem in slovenskem jeziku idr. Kajkavsko narečje mu je bilo posebno pri srcu (kot skupna na- rečna osnova slovenskega in dela hrvatskega jezika, tudi kot knji- žni jezik — že doktorska diserta- cija o kajkavščini kot knjižnem jeziku v delih Tita Brezovačkega ali pa Krleževe kajkavske Balade Petrice Kerempuha. Pisal je o leksiki v panonskih govorih (Pa- nonski zbornik, 1966), o kajkav- skem narečju (Svet med Muro in Dravo, 1968) in spet nekaj o zna- čilnostih panonske leksike . .. Dubrovniško in slovensko gle- dališče je povezal v razpravi M. Držič in njegova dramska dela na slovenskih gledaliških odrih. Samo s področja slovenske li- terature in jezika je objavljal le občasno (večinoma priložno- stno): O Trubarju, Levstiku, An- tonu Murku, Miklošiču, Cafu, Pleteršniku, Franu llešiču, J. Vidmarju, poročal je o Izboru prekmurskega slovstva V. Nova- ka, o Kreftovem romanu Človek mrtvaških lobanj in še kaj. Na koncu pa se znova vračam k Jurančiču in Slodnjaku. O nju- nem srečanju in prijateljevanju na mariborski klasični gimnaziji je bil govor že v življenjepisu. Leta 1934 pa je prof. Jurančič prispeval za Slodnjakov Pregled slovenskega slovstva zelo obse- žen Letopis Slovenskega slovstva (str. 475 — 522) in Stvarno kazalo (str. 523 — 539). Slodnjak se mu v Opomnji na koncu Pregleda po- sebej zahvaljuje, piše, da mu je pri sestavi obeh požrtvovalno pomagal prijatelj Janko Juran- čič, prof. na Srednji tehnični šoli v Ljubljani, in da je njegova za- sluga, da je ta del knjige zanes- ljiv. Sodeloval je z nasveti in slo- varčkom besed iz prleškega na- rečja tudi pri dr. Mahoričevi iz- daji Slodnjakovega mladostnega romana Pohojeni obraz (izšel še- le po Slodnjakovi smrti, pred ne- kaj leti). Profesor Jurančič je bil navzoč tudi na Slodnjakovi 80-letnici, po njgovi smrti pa je prispeval o prijateljevem življe- nju in delu obsežen spominski spis (Akad. dr. Slodnjak in nje- gov rojstni kraj. Ptujski zbornik 5, 1985, str. 293-300). Na koncu pravi: »Na tej proslavi (80-letni- ci) je bil zakoličen slovenjegori- ški filološki četverokotnik, kate- rega oglišča so: dva lingvista, A. Murko in Fr. Miklošič, ter dva li- terarna zgodovinarja, M. Murko in Anton Slodnjak. — Tem se je zdaj pridružil še profesor dr. Ju- rančič, starosta naših slavistov jezikoslovcev, srbohrvatist in sla- vist (kot ga je označila ob njego- vi 85-letnici Slav. revija). In če skušamo še preprosto po človeško odgovoriti, kaj je pok. prof. dr. Jurančiču ohranjalo ve- ro v življenje in v njegov smisel tudi takrat, ko je v osebnem in našem skupnem življenju (druž- benopolitično, nacionalno) doži- vljal hude preizkušnje: njegova trdna navezanost na domači svet, prepričanje, da so nesporazumi in nasprotja med našimi narodi in družbenopolitične zablode sa- mo prehodnega značaja, pred- vsem pa delo kot največja vred- nota, ki šele prinaša človeku pra- vo in trajno srečo. Ivo Arhar •JEZIKOVNO RAZSODIŠČE - IZJAVA ŠT. 411 Ali ni tujih dresiranj že preveč? Naša zunanja sodelavka M. L. je poslala Živilski industriji Eta iz Kamnika (natančneje direktor- ju Alojzu Francu) pismo, ki ga objavljamo v skrajšani obliki: »Za tole pisanje smo pravza- prav >krivi< trije: moj mož, ker je lepega dne prinesel domov vaš lovski dressing, najin sin, ki je prebral recepte na priloženi zgi- banki in se prismejal k meni, češ da je sestavina pečenke tudi alu- folija, ter seveda jaz s svojim po- klicnim in ljubiteljskim zanima- njem za slovenski jezik. Kdor je oblikoval kozarce, na- lepke in zgibanke z recepti, je svoje delo dobro opravil; opre- ma je privlačna, res imenitna re- klama za vaš izdelek. Zgodilo pa se je nekaj, kar se v ekonomski propagandi dogaja prevečkrat: važna je vsebina sporočila, jezik pa ne. Tako mislijo nekateri. In nimajo prav. Seveda se ni bati, da bi kdo >narobe< razumel na- vodilo in v pečenko zamešal alu- folijo, toda to je slaba tolažba. Kolikor vam je novi izdelek zara- di okusnosti in lične opreme v čast, toliko vam je slab jezik, .s katerim ga ponujate, v sramoto. Vaša besedila na zgibanki bi bila potrebna temeljitega lektori- ranja (pravopisnih, slovničnih in slogovnih napak kar mrgoli), za- mudili pa ste tudi priložnost (ali pa ste se ji izognili?), da bi na- mesto angleškega izraza uporabi- li slovenskega. Imeli ste prilož- nost in pravzaprav tudi dolžnost. Ko se tuji ali napačni izraz že >prime<, ga je težko pregnati, za- to je treba primernega ponuditi pravi čas. Napake si oglejte na popravljeni fotokopiji, o dressin- gu pa se bom bolj razpisala. Dressing je v Angleško-sloven- skem slovarju (DZS 1984) preve- den z omaka, nadev (v kulinari- čnem pomenu). V Verbinčevem slovarju. Slovarju slovenskega knjižnega jezika in Slovenskem pravopisu izraza ni. Ker ti priro- čniki upoštevajo rabo, nam tudi umanjkanje dressinga kaže sta- nje v jeziku. Pregledala sem še osemnajst kuharskih knjig, saj, kot kaže, splošni priročniki (omenjeni v prejšnjem odstavku) ne zadostu- jejo. Rsci uporabljajo tele izra- ze: omaka, preliv, polivka, obliv, marinada in dressing (slednjega samo trije — dvakrat le kot do- datni izraz v oklepaju, enkrat pi- sano dresing). Slovar slovenskega knjižnega jezika opisuje kulinarični pomen teh besed takole: omaka gostejša jed iz različnih živil, ki se servira samostojno ali kot dodatek je- dem; preliv jed za prelivanje drugih jedi; polivka mešanica ži- vil, jedi za polivanje drugih jedi; obliv gostejša mešanica živil, ki se na obliti jedi strdi; marinada gosta tekočina iz olja, kisa, soli, gorčice, čebule, peteršilja za pre- liv ali konzerviranje. Tako knjige. Kaj pa življenje? Zanimalo me je, ali je beseda dresing znana. Vprašala sem šestnajst različno starih in razli- čno izobraženih ljudi. Odgovori so bili takile: preliv (4), preliv za solato — mešanica kisa, olja in li iJ\ nnlivka iJ\ Vremu 7Ji krašenje tort (1), neka jed (1) in ne vem (6). Za mnenje sem povprašala tu- di strokovnjake. V srednji šoli, ki vzgaja bodoče kuharje, so mi po- vedali, da je dresing gosta hlad- na omaka. Zanimivi so odgovori kuharjev ali šefov iz desetih ho- telov, gostiln in restavracij: pre- liv za solato — mešanica kisa, olja in soli (4), preliv (2), krema za krašenje tort (1), ne vem (3). Pri tujih izrazih imamo na splošno tri možnosti: uporablja- mo jih citatno, jih pisno (ali gla- sovno) podomačimo ali prevede- mo (dobesedno ali po pomenu). Kar zadeva dresing, ste torej imeli v Eti na voljo: 1. dressing, 2. dresing, 3. ustrezen slovenski izraz. Kaj izbrati? Tujka ni po- trebna, ker jo malokdo pozna ali uporablja (bodisi strokovnjak ali nestrokovnjak) in ker imamo do- mače izraze, ki se že uporabljajo. Iz pregleda kuharskih priročni- kov, iz odgovorov kulinaričnih strokovnjakov in uporabnikov kulinaričnih izdelkov je očitno, da bi bilo treba izbirati med omako in prelivom. Preliv je precej vsestranski (za solate, meso in testenine, vendar tudi za sladice), kar utegne koga motiti. Glagol preliti se upora- blja tudi v zvezi z omakami. Res pa je, da izraz sam pomeni, da se jed zlije čez drugo jed, kar pri va- šem izdelku ni nujno (lahko se zlije tudi zraven). Ce izberemo omako, je treba morda upoštevati, da nam ob tem izrazu pride na misel najprej topla oziroma vsaj kuhana jed, zato bi bila mogoče boljša hlad- na omaka,-kar pa ni nujno, saj je npr. tatarska omaka tudi hladna. Sploh pa je v navodilih tudi vam nekajkrat >ušla< omaka. Ko ugibam, kaj vas je vodilo k odločitvi za dresing, si mislim, da ste morebiti želeli biti razum- ljivi tudi tujcem. Prav, toda zara- di tega Slovencev ni treba posi- Ijevati z angleščino. Ce izdelke izvažate, pač za tujino dodajte besedila v tujih jezikih. Ce pa bi radi pritegnili tuje kupce tudi doma, poskrbite za večjezična besedila,. Naj končam. Mislim, da bi bi- lo vaš novi izdelek najustrezneje poimenovati preliv. Ustrezna bi bila tudi hladna omaka. Nikakor pa se mi ne zdi prav zaradi duho- vne lenobe ali neznanja ali pre- pričanja, da je tuje imenitnejše, posegati po tujih besedah. Oblikovalcu embalaže in na- vodil ter seveda >kuharjem< če- stitam, o jeziku pa premislite: gotovo se strinjate, da je za (slo- venski) narod pomemben, pre- malo pa se zavedate, da trženje ne more biti izjema.« Na pismo kamniška Eta v pol leta ni odgovorila, »dressing« pa še kar prodaja. Ali sploh razmiš- lja o slovenskem imenu? Saj pod Kamniškimi planinami menda še živijo Slovenci?! - • - Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška konferenca SZ Slo- venije, Komenskega 7, Ljublja- 10 - OD TU IN TAM 1- februar 1990 - TEDNIK MOJA HOJA NA TRIGLAV S stricem hrančkom smo se dogovorili, da bomo v septembru osvojili Triglav. Bila je ugodna vremenska napoved. V soboto zjutraj smo si oprtali nahbrtnike in se odpeljali v Mojstrano. V Vratih pri Aljaževem domu smo se okrepčali s sendviči in toplim čajem. Zaslišala sem ptičje petje, pljuča pa so zajemala sveži zrak. Nadeli smo si vsak svoj nahbr- tnik in začeli pot po gozdu nav- zgor. Postajala je vedno bolj str- ma in naporna. V višjih predelih je lepe smreke zamenjal macesen in pritlikavi bor. Podrast je bila vse redkejša in skromnejša. Pot se je zožila in se bolj vila po pre- visih in skalnatih planotah. Ob pogledu navzdol mi je postalo pri srcu tesno. Pogum so mi vli- vale jeklene vrvi in klini ter sku- pina ljudi, ki je hrabro plezala pred mano. Zaradi varnosti sem bila privezana z vrvjo. Kar naen- krat ni bilo več zelenja, zrak pa oster in redkejši. Pred nami se je odpiral razgled na Škrlatico in bližnje vrhove. Po peturnem pre- magovanju stene smo zagledali dom na Kredarici. Ker je bila gneča, smo odšli na Planiko in tam prespali. Zgodaj zjutraj smo priplezali na vrh Triglava. Tam so me krstili. Bilo je lepo sončno jutro in imeli smo božanski raz- gled v bližnjo in daljno okolico. Potem smo nadaljevali pot proti Sedmerim triglavskim jezerom. Prepoteni in izčrpani smo se pri prvem jezeru osvežili. Noč smo prebili v koči pri Sedmerih jeze- rih. Tukaj mi je bilo zelo všeč, saj sem lahko opazovala nepopi- sno lepo okolico. Zadnji dan smo nadaljevali pot v dolino. Plezalno pot smo končali pod Komarčo ob slapu Savice. Bilo je naporno, vendar sem začutila srečo in zadovoljstvo, ko sem opazovala čuda narave. Do- mov sem se vrnila veliko bogatej- ša. Mateja Jagerinec, 5. r., OŠ Leskovec BOJ PROTI ALKOHOLIZMU Veliko je ljudi, ki uživajo alko- holne pijače vsak dan. Nekateri pijejo veliko, drugi pa zmerno. Le-ti postanejo odvisni od alko- hola, zato jim pravimo alkoholi- ki. Ljudje ponavadi pijejo, ker so razočarani, žalostni, prevarani, drugi pa iz navade in kasneje po- trebe. Tako se človekovo telo na- vadi na alkohol, posledice pa so vidne, ko se začnejo krhati med- sebojni odnosi v družini, pri če- mer so najbolj prizadeti otroci. Tudi delovne organizacije imajo težave s takimi ljudmi, saj se po- sledice pitja alkohola kmalu odražajo pri opravljanju njihove- ga dela. Ponavadi hitro zbolijo, ker jim začnejo pešati telesne sposobnosti. Velikokrat slišimo in tudi vidimo, da pijejo otroci. To je še posebej žalostno. Res pa je, da marsikdo raje kupi alko- holno pijačo, ker je cenejša od brezalkoholne. Mislim, da dru- žba tako sama omogoča posa- meznikom, da začnejo piti. Sama mislim, da je čezmerno pitje alkohola nesmiselno, saj prinaša tako posameznikom kot družbi veliko zlo. Saša Krajnc, 7. c PROSTI CAS Prosti čas je beseda, ki človeka popelje k počitku. Takrat počne, kar želi. Sama preživljam prosti čas na različne načine. Med šolskim le- tom mi ga ne ostane veliko, saj je takrat najvažnejša naloga učenje, zato ga toliko bolj izkoristim med zimskimi in poletnimi poči- tnicami. Zime se najbolj veselim, saj se hodim smučat na Pohorje ali na domači hrib. Ob mrzlih dneh ostanem na toplem v hiši, kjer gledam televizijo, pletem ali kvačkam. Pogosto se tudi igram s sestro, saj ji je drugače dolgčas in ne ve, kaj bi počela. S pomlad- jo se začne preživljanje prostega časa drugače. Večkrat grem na sprehod na travnik ali v gozd po cvetlice, opazujem naravo in se s sestro lovim po travniku. Zatem nastopi poletje in z njim poletne počitnice. Plavanje, namakanje v vodi, sončenje — vsega bo veliko! Nekaj časa pre- živim pri stari mami. S starši gre- mo nato na morje, kjer se vozi- mo s kolesi, kotalkamo, skriva- mo, lovimo . . . Ukvarjam se tudi s športnimi aktivnostmi: kolesar- jenjem, plavanjem, namiznim te- nisom itd. V naši družini radi planinarimo, zato gremo večkrat v planine in občudujemo njene lepote. Nato spet nastopi šola in vse je »po starem«. Prostega ča- sa je bolj malo, sledi učenje ... Meni prosti čas pomeni veli- ko, saj takrat vsaj za nekaj časa pozabim na skrbi in naloge, s ka- terimi se srečujem vsak dan. Tadeja Radek 7. b r. OŠ Ivana Spolenaka MOJ PROSTI CAS Večkrat se šolarji pritožujemo, da imamo premalo prostega ča- sa. Oh, ta šola, te domače naloge in učenje. Kljub temu vsak člo- vek najde nekaj časa zase. Mislim, da svoj prosti čas do- kaj pametno izkoristim. Največ- krat sežem po knjigi in s svojo domišljijo odhitim v pravljični svet Walta Disneya ali v svet div- jega zahoda, kjer živijo Vinetou in drugi junaki. Včasih me bolj pritegne narava in hitro stečem na dvorišče, kjer si krajšam čas na različne načine. Redkokdaj vzamem v roke pletenje. Včasih poskušam napisati tudi kakšno pesmico ali pa morda zašijem gumb, ki se je strgal s punčkine oblekice, ko sem jo prejšnji dan oblačila. Nekaj prostega časa iz- rabim tudi za igranje tenisa, ki je moj najljubši šport. Mnogokrat preživim prosti čas med prijate- lji. Največkrat se igramo igre z žogo, včasih pa se pogovarjamo, da. našemu klepetu ni ne konca ne kraja. Pozimi 'se zberemo na zasneženem hribu, kjer se sanka- mo, smučamo, kepamo ali drsa- mo po zamrznjenem potočku. Največ prostega časa preživim Zima pa taka! ob gledanju televizije in posluša- nju radia. Želim, da bi imela več proste- ga časa; prav tako drugim lju- dem, ki imajo mnogo dela in skr- bi, želim, da bi našli kaj časa za- se. Ksenja Hrašovec, 7. r., OS Ivana Spolenaka IZ POČITNIŠKEGA DNEVNI- KA Nekaj tednov pred poletnimi počitnicami mi je mamica pove- dala, da se je po telefonu pogo- varjala s stricem iz Toronta in da je stric rekel, naj v poletnih poči- tnicah pridemo k njim na do- pust. Midva z bratom Tomijem sva se takoj strinjala, kajti zelo sva si želela spoznati kakšno tujo državo, tja pa naju je vleklo tudi to, ker imava tam sestrično pri- bližno iste starosti, kot sva mid- va, s katero bi se lahko igrali in zabavali. Cez nekaj dni sta nama mamica in očka povedala, da bo- mo res šli v Kanado. Tega sva se s Tomijem zelo razveselila in ko- maj sva čakala, da se bodo šol- ska vrata za dva meseca zaprla in bova lahko mislila le še na Kana- do. Končno je prišel ta čas in z mamico sva začeli pripravljati stvari, ki smo jih potrebovali na dopustu. Dnevi priprav so hitro minevali in napočil je dan, ko smo se z letalom že peljali proti Torontu. Med letom smo poslu- šali radio in gledali film. Po pri- bližno desetih urah vožnje nam je stevardesa povedala, da si mo- ramo privezati varnostne pasove, ker bomo kmalu pristali. Ko smo bili že zelo nizko nad zemljo, smo zagledali pod seboj mesta in ceste, na njih pa kot mravlje majhne avtomobilčke, pa dreve- sa, ki so bila podobna malo več- jim pičicam. Vse to je bilo čudo- vito, še bolj čudovito pa je bilo to, da sem bila v Kanadi. Ko je letalo pristalo, sem skozi okence zagledala veliko stavbo. To je bi- lo letališko poslopje. Kmalu seje letalo ustavilo in zapustili smo svoje sedeže ter se v vrsti pomi- kali proti izhodu. Nato smo po dolgem hodniku prišli v prostor, kjer so nam pregledali potne li- ste. Že od tam sem zagledala te- koči trak in na njem naše kovč- ke. Stekla sem tja in jih pomaga- la očku zložiti na voziček, na ka- terem smo jih potem peljali do velike množice ljudi, ki so že ne- strpno čakali svoje sorodnike in prijatelje. V množici smo opazili strica, teto in sestrično Tanjo, ki so nam že prihajali naproti. Naj- prej smo se lepo pozdravili, nato pa se z avtom odpeljali k njim domov. Tanja mi je takoj poka- zala, kje bom spala. Ker sem bila utrujena od dolge poti, sem takoj zaspala. Drugo jutro sem se zbu- dila zelo zgodaj, ker sem vedela, da bomo šli v čudovito zabaviš- če, o katerem mi je stric že veliko pripovedoval. Ko smo prispeli do tja, sem zagledala visoko go- ro, okrog katere so se vijugale že- leznice, po njih pa so drveli majhni vlakci. Bilo je tudi veliko vrtiljakov in drugih stvari. Preiz- kusiti smo hoteli vse, a nam je zmanjkalo časa. V naslednjih dnevih smo obiskali še eno tako zabavišče, ki je na majhnem oto- ku sredi jezera. Nekaj dni smo preživeli kar doma in si na terasi naredili pravo igrišče za badmin- ton in tenis. Hodili smo se kopat v jezero in se po visokih toboga- nih spuščali v vodo. Doživela sem še toliko lepih stvari, da vseh ne morem opisati. (Posnetek: M. Ozmec.) Ko je napočil dan odhoda, nas je stric odpeljal na letališče. Tam smo se poslovili od njega in odšli na letalo. Po desetih urah vožnje, smo bili spet doma. Te počitnice mi bodo ostale vedno v spominu, kajti bile so res super. Nina Bračič, 6. b, OŠ Videm NAŠA VAS Živim v Trnovski vasi. Naša vas leži v Pesniški dolini — v Slovenskih goricah. Prebivalci mojega kraja in okoliških vasi so predvsem kmetje. Naša vas pre- more šolo, trgovino, pošto, dvo- rano in kmetijski kombinat. Ima- mo tudi zasebni mlin. V dolini so polja in travniki, po gričih pa vi- nogradi. Svoj rodni kraj imam zelo rada in si ne želim oditi iz njega. Barbara Vršič, 2. r., OŠ Trnovska vas NAŠA VAS Doma sem v Trnovski vasi. Ži- vim v bloku. Okrog bloka so kmetije. V vasi so šola, trgovina, pošta, krajevna skupnost. Tod mimo pelje glavna cesta. Blok, v katerem živim, stoji v središču Trnovske vasi. Moja vas je sred- nje velika. Sem sem se preselil, ko sem bil še majhen. V njej rad živim, tu imam tudi prijatelje. Matej Meznarič, 2. r.. Trnovska vas MOJ NAJLJUBŠI KOTIČEK Vsakdo ima svoj najljubši koti- ček. Tudi jaz ga imam. To je podstrešje na babičini hiši. Sem zahajam samo jaz in sosedova muca, ki ji je ime Belka, a jo jaz kličem Maca. Nekega počitniškega dne sem na babičinem podstrešju iskala star časopisni papir. Ker časopis- nega papirja nisem našla, sem bi- la razočarana in sem sedla na stari stol. Ker seje stol pričel gu- gati, sem se ustrašila in odšla na dvorišče. Ko pa sem stopila na prvo stopnico, je nekaj zamijav- kalo. Tako sem se ustrašila, da sem bila v sekundi na dvorišču. Zvečer sem v postelji premišlje- vala o dogodku na podstrešju. Sklenila sem, da bom vse pod- strešje temeljito preiskala. Reče- no, storjeno. Zjutraj sem pozno vstala, se oblekla in odšla na podstrešje. Sedaj sem videla stvari, ki jih včeraj sploh nisem videla. Tu je bila stara omara, mizica in še veliko drugih reči. Zagledala sem tudi gugalni stol, na katerem sem se včeraj tako ustrašila. Zraven njega je ležala sosedova muca in me milo gleda- la. Sedla sem na stol in premiš- ljevala. Tedaj pa se mi je porodi- la zamisel, da bi tole malce ure- dila in imela podstrešje za svoj dom ali kotiček. Sprva sem le redko zahajala sem, ker me je bi- lo strah teme in na podstrešju mi je bilo vse tuje in skrivnostno. Kasneje sem se le privadila vse- ga tega in babičino podstrešje je postalo moj najljubši kotiček. Sem sem se zatekla, kadar sem bila žalostna, kadar sem se skre- gala s starši ali z bratom. Zmeraj bolj sem se privajala nanj in vse mi je postalo zelo všeč. Tudi so- sedovo muco sem pogosto držala v naročju in jo ljubkovala. Vča- sih sem ji prinesla tudi malo mle- ka in mesa. Za moj najljubši ko- tiček vem samo jaz in sosedova muca, ki je moj stalni gost. Nekega dne pa mi je brat sle- dil na podstrešje in me seveda odkril. Nič drugega ni rekel kot to, da bi si ta kotiček delila. Naj- prej sem nekaj momljala, kasne- je pa privolila. Z bratom sva na- šla fotelj. Skupaj sva se smejala pogovarjala in spoznala sem, da je mnogo lepše z bratom deliti kotiček, kot da bi bila sama. Tu- kaj sva prebrala tudi veliko knjig. Sedaj brat ne zahaja več na ba- bičino podstrešje, ker ima svoj najljubši kotiček v svoji sobi ob ribicah, jaz pa še vedno z vese- ljem zahajam tja. Renata Štopfer, 7. b, OŠ Videm pri Ptuju NASTOPILA SEM V CANKAR- JEVEM DOMU Bližal seje 16. november, dan, ko sem končno prvič prestopila prag znamenitega Cankarjevega doma. Tedaj se mi ni niti sanja- lo, kaj se bo še zgodilo, še naj- manj pa, da bom tudi sama na- stopila v veliki dvorani CD. No, najprej smo seveda poto- vali z avtobusom v Ljubljano, ob 10. uri smo krenili izpred šole. Pot je bila dolga in naporna, a smo si jo krajšali in lepšali z ra- zgovori, igrami, ogledovanjem jesenske meglene pokrajine. V Ljubljani nas je najprej prema- mil Maksimarket, kjer pa smo se razgubili med policami in stopni- cami. Med 13. in 14. uro smo si ogledali Slovenski knjižni sejem v preddverju CD, nato pa smo stopili v veliko dvorano, kjer smo takoj zagledali ogromne or- gle. Njihovi zvoki so nam kmalu napolnili ušesa, nato pa nam je govoril organist Saša Frelih-Mi- šo. Govoril nam je o nekdanjih orglah in sedanjih v Cankarje- vem domu, o njihovi zgradbi, razvoju in umetniškem pomenu. Njegovo pripoved so popestrili tudi diapozitivi o najlepših or- glah po naši deželi, vmes pa smo prisluhnili skladbam za orgle in trobento ter ogrle in solo petje. Bilo je res kaj videti in slišati. Proti koncu našega srečanja pod naslovom Čudoviti svet orglanja je umetnik S. Frelih povabil tiste, ki se učimo klavirja, naj pristopi- mo in preizkusimo ta veliki in- strument. Od vseh strani sem za- slišala vspodbudo: »Pojdi, poj- di ...!« In res se vstala ter odšla k orglam. Pri tem mi je srce raz- bijalo kot še nikoli, a k sreči je šlo vse gladko. Cas se je kar pre- hitro iztekel in nekaj mladih »glasbenikov« je zaman čakalo na svoj nastop, med njimi tudi sestra Polonca. Želim si, da bi še večkrat doživeli podobno ume- tniško srečanje. Maruška Strelec, 8. r., OŠ Markovci TO SEM JAZ Da ne bi bil plešast, so mi na glavi zrastli lasje. Tudi oči so rja- ve barve in zato se mi včasih doz- deva, da vidim vse rjavo. Za svo- ja leta sem srednje postave ter srednje teže. Dočakal sem že 13 pomladi. Za nekatere je to nesre- čna št evjlka^meni^pa se še v tem letu ni nič nesrečnega zgodilo. Ko sem začel hoditi v šolo, sem bil zelo miren, zdaj pa sem se že zelo razživel. Sem bolj vesele in žive narave. Rad tudi kaj ušpi- čim. Doma sem najmlajši, ker sta brata starejša. Rad nagajam bra- toma, vendar se to včasih konča tragično zame. Mami se včasih pregovarjam, ko bi moral kaj na- rediti, ker hočem iti v kino ali pa brcat žogo. Velikokrat pa ji po- magam. Starša me imata rada, zato ne verjamem, da mislita sla- bo o meni. V šoli se rad družim s sošolci. V razredu imam dosti prijateljev in prijateljic. Večkrat grem s pri- jatelji v kino. Pri pouku se radi smejemo in zezamo. Upam, da o meni sošolci ne mislijo nič slabe- ga. Ce pa mislijo, sem si pač sam kriv. V šoli sem bolj živ, zato me to- varišice ne marajo preveč. Zelo rad klepetam med poukom. Med odmori radi stojimo na stopni- cah, kar tovarišicam ni prav. Rad se tudi pregovarjam. Nobena to- varišica me nima na piki, vendar me tudi preveč rade nimajo. Moj najboljši prijatelj tudi ho- di v sedmi razred. Večkrat greva (Posnetek: Milena Zupanič.) skupaj v kino. Ko greva domov, rada kaj ušpičiva npr. gledava žensko, kako se slači, ali trkava na okna in potem takoj zbeživa. Najraje igrava nogomet. Ce ne greva na igrišče, pokličeva sose- de in igramo nogomet na ulici. Pred hišo. kjer igramo nogomet, se stanovalci vedno jezijo, zato nas odganjajo. Večkrat greva zvečer pred kakšno hišo in straši- va ljudi. Sva zelo dobra prijate- lja. Peter Kolednik, 7. b, OŠ Olge Meglic MOJ PROSTI ČAS V prostem času zelo rad grem v gozd. Nikoli ne grem sam, vedno me spremlja moj zvesti prijatelj psiček. Navadno se loviva in razisku- jeva gozdne skrivnosti. Včasih igram s prijatelji nogomet. Ko zapade sneg, se zelo rad smu- čam. Zanima pa me tudi kolesarjenje in plavanje. Pogosto še berem pravljice, le učim se zelo nerad. Malokdaj odprem kak učbenik ali zvezek. Stanko Štebih, 6. a V prostem času najrajši telovadim, pa čeprav sem sama. Vzamem žogo, jo dolgo vodim in skačem, se lovim sama s seboj, preskakujem nevidne ovire, se smejim in razigrano zapojem. Pa recite, ali ni zdravo razgibavati telo in se smejati! Ivanka Žnuderl, 6. a Pozimi se najrajši s sestro sankava, a kaj — saj ta čudna tetka zi- ma ne da snega. Želo hitro se prehladim, zato se v mrzlem in vlažnem vremeu moram zadrževati v topli sobi. Takrat se učim ali berem, po- magam mami v kuhinji, se igram s sestro, riševa ali pa greva na obisk k sosedovim. V prostem času mi ni nikoli dolgčas. Britiga Ceh, 6. a, OŠ Juršinci BILA SEM DOMA Včeraj sem bila doma. Igrala sem se. gledala televizijo, ko sem se naveličala, sem se šla na dvorišče se vozit s kolesom. Skakali smo s kolebnico in tekmovali, kdo naredi več skokov. Ko smo končali, sem se spet vozila. Nato sem šla v trgovino po lučko. Domov je prišla ma- ma, naredila je kosilo in me poklicala. Najedla sem se in se šla na dvorišče igrat. Zmračilo se je, šla sem večerjat. Ko pa sem bila že zaspana, sem šla spat. Urška Hansel, OŠ Olge Meglic TEDNIK ~ ^- februar 1990 OD TU IN TAM — 11 Direktor Emone-Merkurja Marjan Ostroško (levo) ob kolektivu nove prodajalne in zbrani množici na slovesnosti ob odprtju novega Jasmina. Tudi notranjost novega Jasmina je zelo prikupna. (Foto: M. Ozmec) MURKOVA ULICA BO POSTALA TRGOVSKA ... Jasmin — resnično cvet ptujskih trgovin Naše mesto je s ponedeljkovim odprtjem sodobne prodajalne Jasmin v Murkovi ulici dobilo trgovski lokal, na katerega smo resni- čno lahko ponosni. Pa ne le zaradi njegove vsebine in zaradi izredno bogate trgovske po- nudbe. Predvsem zaradi odlične urejenosti in arhitektonskih rešitev, ki so nekdanja vlažna skladišča in pomožne prostore spremenile v nadvse prikupno prodajalno, v katero nas ne bo sram povabiti prijateljev ali znancev s se- vera ali juga. Nova prodajalna Jasmin Emone-Merkurja iž Ptuja je plod skupnih načrtovanj, saj so — kot je povedal direktor Marjan Ostroško — projekt obnove zastavili skupaj s projektom obnove starega mestnega jedra, in sicer po programu, ki naj bi pripomogel k resničnemu vračanju življenja v ta predel mesta. Čeprav so se zavedali, da je obnova starih zgradb lahko še dražja kot novogradnja, so kmalu ugotovili, da je bil tako vložek kot ob- seg problemov precej višji od pričakovanega. Pa jim ni žal. Obnovljeni objekt v Murkovi ulici nudi obiskovalcu (kupcu) zares prijeten, domač ambient, ki ga ob vznožju prijetno po- pestri Emonin bistro. Ločeni oddelki ponud- bo samo še popestrijo in človek ima občutek, kot da bi se sprehajal po več trgovinicah hkrati. V Emoni — Merkurju načrtujejo nadaljnjo primerno ureditev Murkove ulice, ki naj bi postala resnično trgovska, kot je bila včasih. V povezavi s hotelom Zlati noj pa naj bi prek slovenskega trga oživila tudi ta predel stare- ga mestnega jedra. S preselitvijo Jasmina so omogočili tudi razmere za razvoj salona po- hištva in notranje opreme. OM Zakaj je skoraj izumrlo slovensko ljudsko petje? Ne domišljam si, da bom lah- ko v tem sestavku razjasnil vse vzroke, zaradi katerih je izvirni triglasni ali celo štiriglasni način petja slovenskih ljudskih pesmi skoraj popolnoma izumrl. Nave- del bom le nekaj dejstev, nekaj povodov za takšno stanje ter na- kazal rešitev. Dejstvi sta naslednji: pred tri- desetimi ali štiridesetimi leti so v vaseh iz okolice Ptuja povsod znali zapeti fantje (pa tudi dekle- ta) ljudske pesmi triglasno; tiste- mu, ki je začel peti, so rekli, da poje »naprej«, drugemu, ki je pel ponavadi terco višje, so rekli da poje »prek«, vsi ostali pa so prepevali »bas«. Na tak izvirno lep način, redek v Evropi, so predvsem vaščani prepevali ljud- ske pesmi, kot Tam doP na Rav- nem polju. Dekle je po vodo šlo. Vrtec ogradila bodem. Delaj, de- laj dekle pušeljc in druge. Drugo dejstvo je današnje stanje: mladi ne obvladajo več tašnega načina petja; če že poznajo besedilo, pojejo pesmi enoglasno, kar je seveda mnogo manj zapleteno od triglasnega petja. Kaj se je pripetilo v teh deset- letjih, da je prišlo do takšne ne- gativne glasbene spremembe? Predvsem smo bili priča velike- mu preseljevanju ljudi iz vasi v mesto pa tudi v tujino, kar je bilo povezano z boljšimi ekonomski- mi razmerami v mestih, pa tudi s poniževanjem ljudi s podeželja (spomnim se, da je bila v moji mladosti »kmet« ena najhujših žaljivk). Zato ni nič nenavadne- ga, da so vsi novi meščani želeli čimprej pozabiti svoje kmečko poreklo in vse, kar je bilo pove- zano s tem, med drugim tudi ljudski način petja. V tem duhu so bili vzgajani pogosto tudi otroci. Takšen »strah« pred kmečkimi predniki je za Sloven- ce nesmiseln, saj vemo, da smo skoraj vsi kmečkega porekla, če ne že v prvem, pa vsaj v petem kolenu. Imel sem srečo, da moja starša nista imela takih predsodkov. Ko sem tako odraščal na Ptuju po drugi svetovni vojni, me je oče naučil mnogo slovenskih ljudskih pesmi. Pri tem sva pela dvoglasno, če je pritegnil še kdo drug, pa triglasno. Tako sem se že kot otrok naučil peti »na- prej«, »prek« in »bas«. V glasbe- ni šoli, v katero so me vpisali, sem triglasni način petja še pod- krepil s teoretičnim znanjem. Ko se me nato moji sošolci va- bili na obiske k sebi na vas, sem ob različnih priložnostih, ko so tudi peli, lahko takoj pritegnil. Danes žal znajo peti na tak izvi- ren ljudski način le še ponekod in še to predvsem starejši pevci. Prijetno sem bil presenečen ob radijski oddaji Martinovanje na Švabovem, ko so zlasti pevke prepevale zelo ubrano. Danes sicer pevski zbori poje- jo tudi ljudske pesmi, vendar ne na izviren, pač pa na umeten na- čin. Take skladbe prirejajo skla- datelji ter vnašajo vanje razne molske in druge harmonije, ki s slovensko ljudsko pesmijo nima- jo ničesr skupnega. Zbori, zlasti moški, ki te priredbe izvajajo, jih izvajajo s temnimi barvami gla- sov in s pretiranim vibratom, če- sar ni v izvirni ljudski pesmi. Ugotovili smo, da naša pevska politika v zadnjih desetletjih ni rodila sadov, kakršne bi morala. Pred desetletji je bila slovenska ljudska pevska kultura v samem evropskem vrhu, danes pa je žal v agoniji, razen na redkih po- dročjih Slovenije, na primer v Halozah. In kaj bi bilo treba storiti, da bi stanje izboljšali? Le tisto, če- sar v zadnjih desetletjih na pev- skem področju nismo počenjali. Skladatelji naj bi pisali svoje zborovske skladbe, ne pa prireja- li (oziroma ponarejali) ljudskih. Zapisali pa naj bi z notami izvir- ne slovenske ljudske pesmi — se- veda triglasno, pevski zbori pa naj bi jih nato izvajali na izviren ljudski način. Izvirni način slo- venskega ljudskega petja naj bi poučevali vsaj v osnovnih šolah. Učenci se ne bi smeli sramovati, naj bi bili ponosni, da pojejo slo- venske pesmi na način, kot so jih peli njihovi daljni predniki pred desetletji ali celo stoletji. To je del slovenske kulture in narodne zavesti. Drevo lahko kdo ugonobi ta- ko, da ga poseka ali pa da mu postopoma uničuje korenine — tudi ljudski način petja je ena od korenin lipe. Dr. Adolf Žižek Ali bo trgovina v kulturni dvorani? V SESTRZAH SO NEZADOVOUNI Očitno nezadovoljni s seda- njim stanjem in urejanjem zadev skupnega pomena so se krajani Sestrž (KS Majšperk) minulo so- boto sestali na protestnem zboru, na katerem so ob prisotnosti 33 sovaščanov izrazili odločne zah- teve in jih tudi podkrepili s svo- jeročnimi podpisi. Napredno misleči krajani Sestrž (kot je zapisano) so neza- dovoljni predvsem zaradi težav in nepravilnosti, do katerih naj bi prihajalo tako pri cestni pro- blematiki kot pri vzdrževanju in uporabi doma krajanov, pri na- peljavi vodovoda, razsvetljave itd. Predvsem pa so nezadovoljni s sedanjim načinom dela, je zapi- sano, saj je nedokončanih inve- sticij preveč, zaradi česar krivijo predvsem vodstvene strukture v KS Majšperk, ki po njihovem mnenju že več kot 20 let sedijo na monopolnih položajih in ma- nipulirajo z voljo krajanov. Zato krajani Sestrž (33 podpis- nikov) zahtevajo odstop sedanje Vodstvene strukture KS Maj- šperk, predvsem Rafka Mohorka in delegatov iz Sestrž, ki niso upoštevali volje večine krajanov. Nadalje zahtevajo večjo racio- nalizacijo in zmanjšanje vseh stroškov, zato predlagajo, da se krajevni urad in KS Majšperk združita pri opravljanju skupnih administrativnih zadev. Zahteva- jo tudi večjo kontrolo nad posa- mezniki, ki naj bi si prilaščali monopol nad družbeno lastnino. 2^ahtevajo čimprejšnje dokonča- nje vseh nedokončanih, a plani- •"anih objektov in projektov: predvsem realizacijo projekta za ^ovn krajanov po veljavni doku- mentaciji, dokončanje projekta za napeljavo vodovoda ter pro- jekta za urejanje in asfaltiranje krajevnih cest. Udeleženci zbora so ostro rea- girali zaradi »uničenja« dvorane v domu krajanov Sestrže. Dom so zgradili s prostovoljnim de- lom ter iz sredstev krajevnega sa- moprispevka. In že pred gradnjo naj bi se dogovorili, da bo dvora- na namenjena za kulturne in družabne prireditve. Sedaj pa v tej dvorani ureja zasebnica iz so- sednje občine trgovski lokal. Krajani niso proti razvoju drob- nega gospodarstva, vendar pa so odločno proti temu, da bi bila tr- govina v njihovi kulturni dvora- ni. Odločno zahtevajo, da se vsa pripravljalna dela za trgovski lo- kal takoj ustavijo. Zahtevajo pi- sni odgovor na vprašanje, kdo je dovolil, da se dvorana nameni za trgovino. Nadalje zahtevajo iz- praznitev dvorane in ureditev funkcionalnosti. Upravičeno zahtevajo tudi krivca za takšno stanje, zamenjavo vodstva na KS Majšperk ter dosledno uresniči- tev programa za gradnjo cest. Če v KS ne bodo našli ustrezne reši- tve in če ne bodo mogli uresničiti "'zahtev krajanov Sestrž, pa bodo — kot so zapisali — resnično proučili možnost za konstituira- nje svoje KS oziroma možnost, da se Sestrže priključijo drugi KS — Makole ali Crešnjevec, s čimer bi seveda prešli iz ptujske v slovenjebistriško občino. Meni- jo namreč, da je sodelovanje s sosednjimi KS v drugi občini bolj učinkovito in uspešno pred- vsem zaradi pravih ljudi, ki naj bi jih tam imeli. Za uresničitev vseh teh skle- pov so na zboru imenovali 8-članski delovni odbor, pričaku- jejo pa seveda, da bodo kmalu sklicali zbor krajanov, kjer naj bi zadevam vendarle prišli do dna. -O M Spandau Ballet V ponedeljek, 22. januarja, se nas je nekaj »ostarelih« in nekaj mlajših novoromantikov stlačilo v avtomobile. V Ljubljani je namreč nastopala skupina, ki se že kakih 10 let drži visoko v svetovni glasbe- ni sceni. Mogoče res nimajo hitov, ki bi zasedali prva mesta lestvic, toda njihove plošče se kar dobro prodajajo. Povprečnim poslušalcem so verjetno najbolj znani po komadih True, Gold in Thrue the Barica- des. Prvi vtis v hali Tivoli je bil peklenski mraz. Tudi tistim, ki ne ka- dijo, seje kar pošteno kadilo iz ust. Koncert je bil napovedan za 19. uro in 30 minut, vendar je ob tej uri dvorana bila še relativno prazna, tako da me je že malo zaskrbelo, kakšno bo vzdušje v napol prazni dvorani. No, potem so, kaže, pripeljali avtobusi ali nekaj podobnega, saj se je dvorana naenkrat napolnila. Res, da ne do zadnjega kotička, vendar bi lahko vseeno rekli, da je bilo ogromno ljudi. Točno ob 20. uri so se pogasnile vse luči v dvorani in ob nežni svetlobi laserskih reflektorjev so se zaslišali prvi takti pesmi Raw v zadnje plošče skupine Spandau Ballet. Do takrat z zaveso zagrnjeni oder se je naenkrat začel kopati v vseh mogočih barvah. Nato so sle- dili še drugi komadi z nove plošče, ki so skoraj vsi precej ritmični, ta- ko daje bilo razpoloženje v dvorani od pesmi do pesmi boljše. Rezul- tat tega je bil tudi malo toplejši prostor. Ko so fantje in dekleti odigrali pesmi z zadnje plošče, so začeli nizati stare uspešnice. S tem pa se je tudi začela »vsesplošna veselica« v hali Tivoli. Koncert je trajal slabi dve uri in lahko rečem, da verjet- no ni bilo človeka, ki bi iz dvorane odšel nezadovoljen — razen s tem. Start novoromantične ekspedicije. Od pesni do pesmi je bilo v dvorani bolj vroče. Svetlobni efekti so bili res prava paša za oči. da je že konec, saj so nam specifični vokal Tonya Hadleya, kvalitetno odigrana spremljava in fantastični svetlobni efekti res ponudili užitek za oči in ušesa. Glasbeni okusi so res različni, tako da je o tem, kaj je dobro in kaj ne, težko govoriti, vendar za Spandau Ballet lahko rečemo, da so zelo dobri. DMS Povzetek s strokovnega predavanja na Gorci Na Gorci je bilo strokovno predavanje, ki sta ga vodila dr. Jože Colnarič in dr. Stojan Vrabl. Predstavila sta nova dognanja na področju vinogradništva in varstva vinogra- dov. Dr. Colnarič je predaval o vlogi asimilacije listja pri vinski trti. Za dobro asimilacijo je najprej potrebno har- monično gnojenje vinogradov. Najvažnejši element je du- šik, ki mora biti v tleh vse leto v zadovoljivi količini. Znanstveno je z atomskimi izotopi dokazano, da listje hi- tro ostari. Funkcijo asimilacije mu sicer lahko podaljša- mo s primernim gnojenjem, predvsem z organskim, ven- dar ne za bistveno daljši čas, tako da pozneje, okrog dru- ge polovice julija, prevzamejo glavni del asimilacije mla- di listi. Teh je največ na zalistnikih. Vinska trta potrebuje za svojo prehrano ter za prehrano in primerno dozoreva- nje grozdja ogromno asimilatov. Največje potrebe so v drugi polovici avgusta in prvi polovici septembra, zato mora imeti trta v tem času največ asimilacijsko sposobne- ga listja; to pa je mlado listje na vrhovih mladik in na za- listnikih. Kako ohraniti v tem času čimveč zdrave listne površi- ne? Glavni ukrep je pravočasno spravilo v žico ter pravoča- sno vršičkanje. Vršičkamo dva do trikrat, vendar tako, da gremo vsakokrat nekoliko bolj na široko. Zalistnikov ne odstranjujemo, po 10. avgustu odstranimo le tiste mladi- ce, ki nas eventualno motijo pri obdelavi. Med letom si pri morebitni premajhni bujnosti lahko pomagamo tudi z listnimi gnojili. Zakaj določene lege za določene sorte? Na kvaliteto ima odločilen vpliv lega, prav tako je do- bro znano, da na določeni legi ni vseeno, katera sorta je posajena, saj nam na primer nekje odlično uspeva trami- nec, renski rizling pa nam na enaki legi ne daje nekih po- sebnih kvalitet. Ugotavljanje kvalitete za posamezne sor- te je dokaj enostavno. Sorta, ki ji neka lega ustreza, ima manjše razlike pri meritvah najdozorelejše jagode v pri- merjavi z nedozorelimi jagodami. Dr. Vrabl nam je predaval o najnovejših dognanjih s področja varstva vinske trte. Po najnovejših dognanjih lahko kalijo pospore vinske trte iz tal do 5 let, pa ne samo spomladi, kot je do sedaj veljalo prepričanje, ampak ves čas vegetacijske dobe do_konca poletja, tako da je nevar- nost primarne okužbe iz zemeljskih pospor ob vsakem deževju do konca poletja. Primarna okužba vinske trte je možna, če od januarja naprej seštevamo vse srednje dnevne temperature nad 8° C, od skupnega seštevka 170 naprej, seveda ob zado- stni količini vlage v tleh in ozračju. Sekundama infekcija je možna, če seštevamo po prvi primarni okužbi vse ure, ko je nad 10° C, da dobimo seštevek 50° ur (na primer 3 ure 17"). Pri botritisu se je pojavila odpornost na vse preparate. Dr. Vrabl priporoča izmenično ur>orabo različnih botriti- cidov, na primer enkrat euparen, nato polpet, nato sumi- lex ali ronilan. Proti akarinozi priporoča obvezno f)oškropiti lani na- padene parcele. Albert GONC. dipl. mg. agr. 12 — ZA KRATEK ČAS 1. februar 1990 - TEDNIK Dober den! Morem vam najpret napisati, da je ob kunci prejšnjega tjedna tudi na našem Suhem Bregi vsaj lejko deža in snega paio. da man jaz drgoč kejko tejko škrge odmočene. Vse je blo že tak suho kak v moji mošji in na hranilni knjižici. Vete. jaz pozimi zdaj. kdo je malo več cajta. zlo rad knjige štejem, najrajši pa še tiste bančne, če je gor napisani kokšni konvertibilni dinar ali pa devize. Kak vidite, je naš Markovičov konvertibilni dinar dobro teto marko in druge device nategna in se prav po moško drži. Samo da bi tak ostalo, ne samo šest mescov, pač pa malo duže in trajno. Samo da bi še lote cene malo doj zamrznoli ali pa zabetonirali. Čeglih pozimi vegetacija miruvle, tole cene rose- jo iz dneva v den in je le tu pa tam objovleno kakšno znižaje, ki pa je prafzaprav samo pesek v oči tistim potrošnikom, ki še verv- lejo v tokšne pravljice. Pa tota ekonomska blokada med brati Slovenci in Srbi mi tudi že na jetra gre. Misla sen in si seveda tudi želeja, da bodo toto blokado odblokirali na tisti beograjski seji pulnočnici. pa se seveda to zavolo trme neje zgodilo. Tak vam je to v naši domovi- ni, v keri pač tisti malo boj številni mislijo, da nas bodo lehko ti- ste manj številne kak kvokla piščance pod svojimi perutmi in krempii meli. Motijo se in to jim je dokazala v Beogradi tudi na- ša slovenska delegacija, ki je po moško pokončno zapustila tisti izredni kongres izrednih medsebojnih zajebancij. Tudi moja Mica mi je napovedala blokado, in to na vseh področjih — od štampeta do mize. Če si nede hitro premislila, bodo sledili povračilni ukrepi in se bom odsela v štampet in k mi- zi k drugi, bojmirljubni ženski, s kero borna vskladila pluralisti- čne interese. Žalostno pa je pri nas to. da eni pluralizem razmijo kak pljuvarizem in pluvlejo po vseh, ki mislijo drugačik . . . Eto vam ga na, tak je to. Za gnes naj bo zadosti in drugi tjeden več. Srečno! Vaš bojkotirani LVJZEK. : TEDNIK - ^- februar 1990 ZA RAZVEDRILO — 13 14 — ŠPORT IN ŠE KAJ 1. februar 1990 - TEDNIK Še dolgo Je ne bomo pozabili. . . ... letošnje pohorske zlate lisice namreč, saj je bila zares en sam velik slovenski smučarski praznik. Zato objavljamo še nekaj zanimi- vih fotografij Martina Ozmeca. Predvsem takšnih, ki smo jih bili do sedaj manj vajeni. leteča Švicarka Vreni Schneider je bila takoj po zmagovainem tekn ob- kražcaa z Mviaarji in fotoreporterji. Oče zlate lisice Dušan Senčar in direktor reprezentanc Tone Vogrinec sta tekmo opazovala v ciljni areni pred televizijskim sprejemnikom; še dobro, da komentarjev ni slišati___ Korošica Katjuša Pušnik je bila s svojo vožnjo zadovolJBa. Pa kako ne bi bila, saj si je prismučala deveto mesto. Strelske novice 27. januarja je bilo tekmovanje za Košnikov memorial v Kranju. Udeležila se ga je tudi ekipa SD J. Lacko in si med ekipami priborila 4. mesto. Med posamezniki je bil Trstenjak 3. 28. januarja pa je bilo na strelišču v Ptuju občinsko tekmovanje v streljanju s ser. zračno puško za vse kategorije. Udeležilo se ga je 68 tekmovalcev in tekmovalk, doseženi so bili naslednji rezultati: ekipno: I. Jože Lacko — 1086 krogov, 2. Agis — 1061, 3. Kidriče- vo - 1051, 4 MIP- 1051,5. Opekar- 1004, 6. Polenšak — 994 in 7. Domava ~ 978; člani — posamezno: 1. Ludvik Pšajd — 370 krogov, 2. Zvonko Petek — 361, 3. Tonči Planine — 359, 4. David Ribič — 357, 5. Franc Simonič — 357, Zvonko Hajduk — 357; mladinci — ekipno: 1. Tumišče — 1040 krogov, 2. Domava — 977, 3. J. Lacko - 943; mladinci — posamezno: I. Stanko Lenart — 370 krogov, 2. An- drej Pulko - 364, 3. Danilo Gojkovič — 341, 4. Izidor Pulko — 339, Primož Vidovič — 338, 6. Robi Šegula — 338; mladinke — posamezno: Majda RaušI — 352 krogov, 2. Mateja Rozman — 336; pionirji — ekipno: I. J. Lacko — 431 krogov, 2. Tumišče — 404; pionirji — posamezno: I. Miha Ribič 168 krogov, 2. Branko Boj- kovič — 158, 3. Damjan Mohorko — 146; pionirke — posamezno: 1. Ksenja Lampret 159 krogov, 2. Mateja Repec - 152, 3. Jasmina Žemljic - 124. Danica Serdinšek Nagradni šahovski turnir Pod okriljem Šahovskega društva Ptuj bo v soboto, 3. februarja, ob 9. uri v gostilni Pavla Firbasa (prejšnji Ojnik) v Mo.'kanjcih odprti hitropotezni šahovski turnir za posameznike. Udeležijo se ga lahko vsi igralci, ki imajo nižjo kategorijo od mojstrskega kar.iidata ali so brez kategorij. Vpisnina za člane je 20 din, za mladince in pionirje pa 10 din. Zagotovljene so denarne nagrade: za prvo mesto 400 din, dmgo 300 din, tretje 200 din in četrto 100 din. Denarna sredstva za nagrade so prispevali zasebniki iz Moškanj- cev: Pavel Firbas (gostilna). Vlado Firbas (ključavničarstvo), Jože Ko- kot (montaža centralne kurjave), Olga Vemik (samopostrežna proda- jalna) in Janez Strelec (avtoprevozništvo). Rok za prijave je pol ure pred pričetkom tumirja. OT NAMIZNI TENIS Strašek odličen drugi v Zagrebu v Zagrebu je potekalo 37. odprto prvenstvo Jugoslavije za mlajše in starej.še pionirje in pio- nirke. Tudi tokrat je NTK Peto- via igral vidno vlogo. Nastopilo je več kot 900 igralcev iz 107 klu- bov od Jesenic do Pljevlje v Črni Gori. Prvič je na takšnem tekmova- nju — potekalo je na 36 mizah — igrala naša najmlajša igralka Breda Majsilovič. Imela je neu- goden žreb, saj je igrala s tri leta starejšo igralko. Ob nadaljnjem dobrem delu upamo, da bo tudi Breda nekoč med najboljšimi, saj ima časa še pet let. Mlakarje- va in Cegnerjeva sta se v ekip- nem delu uvrstili od 8. do 16. mesta, z več borbenosti bi bile lahko med osmerico. V posame- zni konkurenci sta obe uvrščeni od 16. do 32. mesta. Tu je v Jugo- slaviji njuno realno mesto. Igralo je 128 pionirk. Starejša pionirja Nino Križe in Miha Brodnjak sta se uvrstila od 16. do 32. mesta. Oba malo boljši koncentraciji in upošteva- nju nasvetov bi Miha lahko do- segel več tako v ekipnem kot po- sameznem delu. Dokaj dobro se je uvrstil Nino, in sicer od 32. do 64. mesta, igralo pa je 256 pionir- jev. Izredno presenečenje in zado- voljstvo so nam priredili mlajši pionirji. Druga ekipa Gorazd Klajderič-Goga ter Rok Pišek se je uvrstila od 16. do 32. mesta. Na trenutke sta prikazala zares odlično igro, vendar je neizkuše- nost terjala svoj davek in nista dosegla več. Vendar morata biti zadovoljna, saj imata tudi v na- slednjem letu priložnost za še boljše rezultate — seveda ob marljivem delu. Odlično sta igrala Strašek— Rozman (le-ta trenira leto dni) in sta se uvrstila od 8. do 16. mesta. Igralo je 192 ekip, zato fantoma čestitamo. V posamezni konkurenci je na- stopilo 384 mlajših pionirjev. Rok in Goga sta izpadla v tret- jem kolu, odlično pa je igral Rozman in je izpadel v petem kolu — uvrstil se je od 32. do 64. mesta, kar pomeni izreden Urh Strašek uspeh, vendar bi bil lahko še boljši, saj je ob odličnih in bor- benih igrah proti boljšim dal vse od sebe, odpovedal pa proti real- no slabšemu. Poglavje zase je bil trenutno vadilni mlajši pionir Jugoslavije Urh Strašek. Suvereno je vladal v namiznoteniških ringih, da pa ni zasedel prvega mesta, ima naj- več »zaslug« sodnik v finalu, ki ni dovolil, da bi po servisu Urh razvil igro in mu je jemal točke zaradi nepravilnega servisa. Bralci in športniki ter športni de- lavci bodo razumeli, če povem, da je bil Urhu v finalu naspro- tnik sin svetovno znanega Šurb- ka, igrali pa smo v Zagrebu. Mo- ralno zadovoljstvo smo občutili v četrtfinalu, ko sta se sestala dva najboljša mlajša pionirja v Jugo- slaviji — Alagič iz Tuzle ter naš Urh. Ploskala je vsa dvorana, sodnik in celo vrhovni sodnik. Urh je v fantastični igri in borbe- nosti rpepričljivo slavil z 2:0, v polfinalu pa je bila formalnost gladka zmaga proti Retelju prav tako z 2:0. Finale je, enostavno povedano, moral izgubiti. V ilu- stracijo: mladega Šurbka ni med desetimi najboljšimi v državi. Urhu pohvale ter čestitke! Vse bo še postavil na svoje mesto, tu- di Šurbka. Čestitke tudi za zve- zne priprave v Kanjiži, kjer so deset dni vadili najboljši mladin- ci in perspektivni pionirji Jugo- slavije. Ivo Pšajd NOGOMET »Mali brat<( v polnem razmahu Sezona malega nogometa je na na- šem območju dokaj bogata. Ce bi bili običajni turnirji tako obiskani kot prej, potem pa bi bila zelo bogata. V prejšnjem tednu so končali ligo v malem nogometu, ki jo je v dvorani Mladika izvedla komisija za mali no- gomet MNZ Ptuj. Sodelovalo je 12 ekip, prvo mesto pa je zelo prepričlji- vo osvojila druga ekipa KMN Poeto- vio — Super Li in se tako uvrstila v fi- nale republiškega tekmovanja v ma- lem nogometu, ki bo II. februarja v ptujski dvorani Center. Drugo mesto je osvojila ekipa Zamuda, trete Vito- marci, četrto pa Klub mladih. V zad- nem kolu je bilo najbolj zanimivo na srečanju Vitomarci—Zamuda, ki je odločalo o drugem mestu, ki prav ta- ko pelje v republiški finale, končalo pa seje z 1:1. Ekipa KMN Poetovio, finalisti republiškega tkemovanja in občinski pr- vaki trikrat zapored (1988, 1989 in 1990). Običajno nastopajo v nasled- nji postavi: Komik, Šalamun, Ramšek, Leben, Vesenjak, Sterbal, Lon- čarič, KralL Mere, Krajnc, Vesenjak io^Kmetec. Za mlajšimi igralci bodo ob četr- tkovih večerih v Mladiki nabijali sta- rejši oziroma veterani. Namreč MNZ in ZTKO Ptuj organizirata ligo vete- ranov, pravico nastopa pa imajo le- tniki 1958 in starejši. Tekmovanje bo- do začeli v četrtek, 8. februarja, ob 20. uri. Velja opozoriti, da bodo od 19. do 20. ure zbirali prijave in opravili žrebanje. Torej predhodne prijave ni- so potrebne. Omenili smo, da bo finale republi- škega tkemovanja v malem nogometu v nedeljo, 11. februarja, v športni dvorani Center. Žrebanje za tekmova- nje, ki bo trajalo ves dan, bo v pone- deljek zvečer v Ptujskih toplicah. 1. k. V SOBOTO V CENTRU Veliki turnir pionirjev NK Drava Ptuj, sekcija pionirji, organizira v soboto, 3. februarja, v dvorani Srednješolskega centra v Ptuju od 12. do 20. ure pionirski nogometni lurnir Pri- jateljstvo 90. Sodelovale bodo ekipe: Dinamo (Zagreb), Varteks (Varaždin), MTC (Čakovec), Maribor — Branik (Maribor), Kovinar (Maribor), Lipnica (Avstrija) in domača Drava z dvema ekipama. Ekipa Olimpije je zaradi delovne obveznosti trenerja Matoviča v prvem moštvu odpovedala udeležbo. Vabimo ljubitelje nogometa, vse stare »dravaše«, še posebej pa pedagoge, ki delajo na področju mladinskega nogometa v MNZ Ptuj, da si ogledajo prire- ditev, saj bodo tako najlažje ugotovili, koliko dela nas še čaka, če hočemo v naši občini povrniti nekdanji ugled Drave in Aluminija in s tem tudi navdušiti večje število mladih za to športno panogo. D. C. Letna skupščina Aerokluba Ptuj v petek so se v narodnem domu srečali ptujski letalci in pregle- dali delo v sezoni, ki je za njimi. Lani so dosegli veliko uspehov tako na tekmovanjih kot pri dose- ganju značk. Po doseženih rezultatih so izstopali motorni piloti pred- vsem po zaslugi Tomija Verbančiča. Tomi je član državne reprezen- tance in se je za jugoslovanske barve boril na svetovnem prvenstvu v natančnosfi letenja, kot novinec pa je med 85 tekmovalci zasedel 34. mesto. Na mnogih tekmovanjih po Jugoslaviji je bil med prvimi tre- mi, na jugoslovanskem aerorallyju pa je bil s pomočnikom Robertom Tetičkovičem na koncu na odličnem dmgem mestu. Med jadralnimi piloti je izstopal Igor, Kolarič, ki je osvojil na državnem prvenstvu v Subotici drugo mestoi Bojan Žmavc in Dejan Bezjak sta z jadralnima letaloma preletela razdaljo 500 kilometrov od Ptuja do Vinkovcev in nazaj kot prva iz aerokluba Ptuj. Dejan je nad okolico Ptuja dosegel višino 6000 metrov in si s tem prislužil diamantno značko. Odlični so bili modelarji, saj so bili v državnem vrhu kot že nekaj let. Njihovih prvih mest je preveč, da bi vsa naštevali, pa še skromni so preveč in o svojih uspehih molčijo. Padalci so na začetku sezone svojo formo lovili, proti koncu sezone pa se je zaradi smole poškodo- val Edi Butolen, kar je padalce ponovno nekako zmedlo. Kljub smoli se je Aleš Debeljak uvrstil v padalsko jugoslovansko reprezentanco B. Žal pa tako rožnato, kot je pri rezultatih, ni pri financah. Gospo- darstvo Ptuja, ki je bilo največji potrošnik in mecen kluba, je vse šib- kejše. Drugi viri kluba, na primer srečelovi, razne veselice, so se izja- lovili zaradi vremena. Dodatnih virov pa kot da člani ne vidijo, mor- da pa jih bodo prisilile okoliščine. M. Samec Ptujski šahisti pričeli priprave za nastop v drugi zvezni ligi šahisti šahovskega društva; Ptuj se zavedajo odgovornosti, ki jih čakajo z uvrstitvijo v drugo zvezno ligo. Da se bodo lahko enakovred- no borili z nasprotniki in da bi v ligi tudi ostali, je potrebno takoj pri- četi resne priprave. Izdelali so obširen program dela in treningov, nje- govo uresničevanje so pričeli že takoj ob začetku leta. Tako sta se pol- finala državnega prvenstva za članice udeležili Anita Ličina, lansko- letna republiška članska prvakinja ter druga med športnicami Ptuja za leto 1989, in Narcisa Mihevc, republiška mladinska prvakinja ter 5. med športnicami Ptuja (v času poročanja tekmovanje še traja). Mladinskega prvenstva mariborske regije sta se udeležila mladin- ca Sašo Prelog in Matjaž Planjšek. Med 26 udeleženci je Sašo zbral 4, Matjaž pa 4,5 točke, kar je glede na močno konkurenco zelo solidno. Od 6. do 24. februarja bo v prostorih društva odigrano posame- zno prvenstvo društva. Na njem lahko sodelujejo vsi z najmanj II. ka- tegorijo. Zmagovalec bo postal prvak društva za leto 1990, najboljši trije brez ratinga pa si bodo zagotovili mesto v ekipi za jesenski na- stop v drugi zvezni ligi. Tehnična komisija bo tudi tokrat pri sestavi ekipe strogo upoštevala sprejete kriterije. Igranja na društvenem pr- venstvu so oproščeni le igralci z mednarodnimi naslovi, je pa zažele- no, da bi nastopili tudi ti igralci, kar bi povečalo kvaliteto prvenstva. V nadaljevanju bo društvo skupaj z ZTKO občine Ptuj konec fe- bruarja izvedlo občinsko ekipno prvenstvo pionirjev, v začetku marca pa še posamezno. Najboljših pet iz kategorije pionirjev in pionirU se bo vključilo v program pionirske šahovske šole. Silva Razlag TEDNIK - 1- februar 1990 OGLASI IN OBJAVE — 15 NOVE TEŽAVE S PITNO VODO Nitrati v črpališčih v Lancovi vasi Sredi minulega tedna je prebivalce ptujske občine vznemirila aovica o ponovnem onesnaženju pitne \ode. Tokrat so onesnažena črpališča v Lancovi vasi, tista torej, ki so ob lanski vodni katastrofi ostala toliko čista, da so lahko iz njih oskrbovali druga območja občine. Tokrat po trditvah strokovnjakov ne gre za novo vodno afe- ro, nitrati v vodi menda ne pomenijo večje nevarnosti za zdravje uživalcev te vode. Toda lanskoletna izkušnja je bila tako bridka, da že samo beseda o onesnaženi vodi povzroči pravi preplah. Zavod za zdravstveno varstvo Maribor je že od srede decembra ugotavljal nekoliko zvišane kon- centracije nitratov. Dr. Ciril Korpar, vodja higien- sko-epidemiološkega oddelka ma- riborskega Zavoda za zdravstveno varstvo v Ptuju: »Organske duši- kove spojine odmrlih rastlin in živali se razgradijo v številne spojine, ki tako pridejo prek zemlje v vodo. Gnojnica, organ- ski gnoj, redkeje tudi dušična gnojila, ki jih uporabljamo v bli- žini vodnih virov, vplivajo • na podtalnico predvsem na prodna- ti zemlji, ko vegetacije ni. Nitra- ti, nitriti in amonijak so v naši vodi organskega izvora in so znak onesnaženja. V pravilnikih o neoporečnosti pitnih voda so navedene njihove dopustne kon- centracije, saj imajo lahko v viso- kih koncentracijah škodljiv vpliv na naše zdravje. Dopustne kon- centracije nitratov so bile v črpa- lišču v Lancovi vasi rahlo prese- žene v črpališču in omrežju, v Skorbi pa so bile v normalnih mejah (razen v enem črpališču). Presežene koncentracije niso stalne in zdravje ljudi ni ogrože- no. Ko že govorimo o nitratih, je potrebno omeniti, da z mesom iz tunke vnašamo v naše telo dosti večje količine le-teh.« Kako pa v vodi najdene snovi vendarle lahko vplivajo na člove- ka? Dr. Ciril Korpar: »O akutnih zastrupitvah ne moremo govori- ti. Nekoliko bolj so občutljivi do- jenčki, mlajši od štirih mesecev, zaradi možnih sprememb v krv- nem barvilu. Le pri visokih kon- centracijah lahko pride tudi do bruhanja in driske ter posinjelo- sti sluznice in okončin. V novej- šem času pa je v strokovni litera- turi prisotno tudi mnenje, da so nitrati karcenogeni (rakotvor- ni).« Kakšni so ukrepi za zavarova- nje zdravja ljudi? Dr. Ciril Korpar: »Razlikuje- mo začasne ali kratkoročne ukre- pe, ki jih izvajamo tako, da je v omrežju črpališča Lancova vas že voda iz črpališča v Skorbi. Tu gre v bistvu za preventivni ukrep, saj to možnost imamo. Komu- nalno podjetje je za to že zgradi- lo povezovalni vod v Apačah. Trajno znižanje koncentracije ni- tratov lahko dosežemo s pravil- nim zavarovanjem vodnih virov. Določiti bi morali varnostne pa- sove okoli črpališč in jih dosled- no upoštevati. Danes vidimo v neposredni bližini vodnih črpa- lišč v Lancovi vasi kupe hlevske- ga gnoja, v neposredni bližini so sledovi gnojenja z gnojevko, ve- Gradnja povezovalnega voda iz Skorbe v Lancovo vas, Majšperk, Podlehnik. i mo pa, da je zemljišče na tem ob- močju zelo porozno in tako je pronicanje v zemljo in do pod- talnice toliko večje. Doseči mo- ramo tvorno sodelovanje kmetij- skih strokovnjakov in kmetoval- cev ter doseči način gnojenja, ki pušča najmanj posledic za pitno vodo. Potrebno bo več zdravstve- Kol je povedal Albin Pišek. so v komunalnem podjejtu že nekaj ča- sa načrtovali povezovalni vod med omrežjem, napajanim iz črpališča v Lancovi vasi. in tistim, po katerem teče voda iz črpališča v Skorbi. To povezavo so uredili v petek in tako začasno zaprli črpališča v Lancovi rasi. ne vzgoje in več samokritičnosti vseh nas, da bomo varovali ne- precenljivo bogastvo vodnih vi- rov, sicer bo prihodnost človeka vedno bolj žalostna.« TOKRAT KRIVO KMETIJ- STVO Medtem ko razlogi za poletno onesnaženje vode s pesticidi še vedno niso povsem pojasnjeni, je tokrat menda dokaj zanesljivo, da je vzrok za onesnaženje vod- nih virov v Lancovi vasi nepra- vočasno in nepravilno gnojenje v neposredni bližini črpališč. Kmetovalci vedo, daje gnojni- ca v poljedelstvu in travništvu še kako koristna. Z modernimi hle- vi kmetje dobijo tudi mnogo več- je količine gnojnice, sedanje onesnaženje pitne vode pa nas znova opominja, da moramo z napredkom na enem področju urediti tudi marsikaj v naši zako- nodaji in zavesti ljudi. Za pravil- no in pravočasno uporabo gnoj- nice je potrebno znanje, kaže pa, da smo ga doslej tudi tu zane- marjali. Kaže tudi, da razvoja ne znamo graditi brez vedno novih napak in da se lahko česa nauči- mo le na svojih napakah, izku- šenj drugih pa ne znamo upora- biti sebi v prid. Tako imajo neka- tere nam vzorne države čas in način uporabe gnojnice predpi- sane v strogih zakonih in nihče seveda ne upa niti pomisliti, da bi zakone kršil. Pri nas pa . .. V tolažbo nam je lahko spo- znanje, da se ekološka zavest pri nas vse bolj prebuja in da je predvsem v vrstah mladih ljudi vse več borcev za lepšo in čistej- šo prihodnost. Imamo tudi stro- kovnjake, ki lahko veliko pripo- morejo k manj škodljivemu kme- tovanju. Diplomirani inženir agronomije Peter PRI BOŽIČ iz obdravskega zavoda za veteri- narstvo in živinorejo v Ptuju ta- kole svetuje kmetovalcem, ki uporabljajo gnojevko: »Gnojevka je bogata s hranil- nimi snovmi, težave pa so z duši- kom v tem gnojilu in njegovim izkoriščanjem. Pri uporabi gno- jevke v zimskem času nastajajo velike izgube dušika in zato je ta čas za uporabo gnojevke nepri- meren. Dušik se v zemlji razgra- juje do nitratov pri temperaturi 10 do 15 stopinj. Toliko stopinj v zemlji pozimi v glavnem ni in razgradnja dušika je manjša. Tu- di tisti koristni elementi, ki na- stanejo v tem času, niso porablje- ni, saj vegetacija miruje. Gnojev- ko torej razvažamo v času vege- tacije, to je na začektu pomladi in med letom. Manjše padavine takoj po uporabi gnojevke so zelo primer- ne, ob večjih nalivih pa pride do izpiranja gnojevke v vodotoke in podtalnico. Okolje onesnažujemo tudi s pretiranimi količinami porablje- ne gnojnice, poleg tega pa s tem negospodarno razmetavamo hra- nilne snovi. Za vsako poljščino je potrebno odmeriti različne ko- ličine gnojnice. Za koruzo je do- bro pred jesenskim oranjem upo- rabiti dvajset do trideset kubikov na hektar, prav toliko pred setvi- jo na pomlad in pozneje za do- Zrak vsebuje nad 78 odstotko\ dušika, kije neobhoden za nastaja- nje mnogih za življenje nujnih spo- \jin. kot so aminokisline in beljako- vine. Večina rastlin ga sprejema prek korenin v obliki anorganskih spojin, ki so v zemlji; to so nitratne, nitritne spojine in amonijeve soli. Lahko ga dobijo tudi iz organskih spojin ali celo v elementarni obliki. Posebne bakterije v procesu nitriji- kacije ob prisotnosti kisika spreme- nijo amonijak v nitrate. Če pa kisi- ka v zemlji ni. pa pride do nasprot- nega procesa — nitrati prehajajo v nitrite. gnojevanje. Na travnikih lahko uporabimo v začektu vegetacije do 20 kubikov, potem pa po vsa- ki košnji dodatnih 15 do 20 kubi- kov. Pred uporabo na travnikih je gnojnico dobro razredčiti, saj tako rastline dušik bolje izkori- stijo. Pri strninah uporabljamo gno- jevko ob jesenskem oranju, mo- žno je tudi dognojevanje spomla- di, predvsem pa ob zaoravanju strnišč, saj ostanki slame pri raz- kroju potrebujejo precej dušika. Največji problem so premajh- na skladišča za gnojevko, saj prav to sili kmetovalce k nepra- vočasni uporabi. Pri načrtovanju in gradnji novih hlevov bi morali zagotoviti skladišča vsaj za šest mesecev in težav z gnojevko bi bilo mnogo manj.« Če nam je kaj do čistejšega okolja in do zdrave pitne vode, si zapomnimo: GNOJNICE POZI- MI NE UPORABLJAMO, UPO- RABLJATI JO ZAČNEMO OB ZAČETKU VEGETACIJE ~ V ZAČETKU APRILA, PRI ZGODNJIH SETVAH PA PRI ZAORAVANJU ŽE V MARCU! Pripravil: J. Bračič Zakonca Neža in Martin Korošec pred 10 leti na svoji zlati poroki. 60 skupnih let ^ biserna poroka Neže in Martina Korošca iz Zabovec »60 skupnih let smela sta doži- vet . . .« S temi verzi začenjam zapis o lepem in redkem jubileju, ki ga bosta 3. februarja letos v krogu najožje družine praznova- la zakonca Martin in Neža Koro- šec iz Zabovec 4. V dolgem in bogatem življenju sta vsak zase in oba skupaj doži- vela resnično mnogo lepega, sre- če in radosti, a tudi z najbolj bridkimi doživetji jima ni bilo prizanešeno. Ko sta si ustvarjala dom in trdne temelje za življenje, so ju osrečila rojstva 5 otrok, 3 sinov in 2 hčera, a je srednji sin umrl že v otroški dobi. Dolgo so vsi živeli srečno, v medsebojni ljubezni in slogi, dokler jih ni le- ta 1978 usodno prizadela nenad- na smrt najstarejše hčerke Mari- je, sicer že dolgo srečno poroče- ne žene, matere in babice. Kmalu po letih vojne, v kateri je oče Martin sodeloval kot akti- vist partizanskih kurirjev, so otroci po končanem osnovnem šolanju v Markovcih iskali svojo življenjsko pot. Potomstvo letoš- njih bisernih zakoncev se je v le- tih med 1962 in 1971 povečalo še z vnukinjami Ido, Jožico, še eno Ido, z vnukom Ivanom, ki prav v teh mesecih služi zadnje tedne vojaškega roka. Zadnja se je ro- dila vnukinja Marjana, le nekaj let mlajši od nje pa je njun naj- starejši pravnuk Matjaž. Doslej se je pravnukov nabralo še ne- kaj: Marko in Peter, Katja in Matej. Vse to je napolnjevalo njuno življenje s srečo in zado- voljstvom, čeprav bolečina za prezgodaj umrlo hčerko Marijo z leti ni mogla zamreti, pogosto pa sta delila in še delita žalost z bol- no drugo hčerko Ivano, kakršno lahko občutijo le starši, ki bi lju- bljenemu otroku nadvse radi po- magali, a ne morejo storiti prav ničesar, ostaja jim le tolažba . . . Draga biserna zakonca Neža in Martin Korošec! Ljudje iz va- jinega okolja — mnogi smo v fe- bruarju 1980 počastili vajin ta- kratni zlati jubilej — vemo, da sta s trudom in odpovedovanjem ustvarila svojim potomcem trdne temelje za njihovo življenje, za nadaljevanje svojega rodu. Zato vama danes lahko le še čestitamo z iskreno željo: Naj vsak bo vajin dan le s soncem obsijan! Kot sonce je ljubezen naša, »Na zdravje!« Izpije naj se čaša! K. Pičerko ČRNA KRONIKA NA KRAJU TRCENJA UMRL Po cesti od Spuhlje proti Or- možu je v sredo, 24. januarja, ob 13.30 vozil osebni avto Marjan Kralj iz Šardinja, KS Velika Ne- delja. V naselju Borovci je v bla- gem ovinku zapeljal na levo stran ceste in silovito trčil v to- vornjak, ki ga je nasproti pripe- ljal Marjan Rop iz Pregrade. Rop se je skušal sicer umakniti, vendar mu to ni uspelo. Trčenje je bilo tako silovito, da je 25-le- tni Marjan Kralj takoj umrl. V BOLNIŠNICO Z ODREZA- NIMA NOGAMA Pot čez železniške tire na že- lezniški postaji v Ptuju je za mnoge občane postala stalna bližnjica v industrijski del Ptuja. Kako nevarna je taka pot, resno opozarja nesreča, ki se je pripeti- la v torek, 23. januarja, ob 16.25. Tedaj je 76-letna Jera Kovačec, Volkmerjeva 10, Ptuj (dom upo- kojencev), prečkala železniške ti- re. Z leve je lokomotiva za pre- mikanje pripeljala osem praznih vagonov. Prvi vagon je Kovačce- vo zadel in zbil na tračnice, kole- sa so ji odrezala obe nogi. Odgo- vorni delavci so ženico opazili šele tedaj, ko je bilo že prepo- zno. Hitro so ukrepali, saj je bila ženica v rešilnem vozilu že 12 minut po nesreči, v bolnišnico pa so odpeljali tudi obe odrezani nogi. Spet resno opozorilo vsem, ki hodijo čez železniške tire na nedovoljenih mestih. HIDRAVLIČNE ŠKARJE PRED AVTOBUS Od Starš proti Ptuju je v sredo, 24. januarja, ob 13.25 vozil to- vornjak s polpriklopnikom bol- garski državljan Luben Etov. Na ovinku v Zlatoličju mu je s tovor- njaka zdrsnil tovor — 13-tonske hidravlične škarje, ki niso bile pravilno pritrjene. Prav takrat je pripeljal mimo avtobus, ki ga je vozil Dušan Kokot iz Hrastovca, in trčil v tovor. Pri tem sta bila šofer in potnik Ivan Šeruga iz Podlehnika težje poškodovana. Na srečo v avtobusu ni bilo več potnikov. Na avtobusu in hi- dravličnih škarjah je škode za več kot 400.000 dinarjev. TOVORNJAK V OSEBNI AV- TO V soboto, 27. januarja, ob 18.30 je na magistralni cesti pri Lancovi vasi grški državljan, voznik tovornjaka Theodorakis Mavre natis začel prehitevati osebni avto, ki ga je pred njim vozil Slavko Gaube z Vršnika pri Pesnici. Prehitevati je začel prav tedaj, ko je Gaube s smerokazom nakazal, da bo zavil levo na stransko cesto. Zato je tovornjak trčil v osebni avto, v katerem je bila hudo poškodovana sopotni- ca Andreja Gaiser z Dravinjske- ga Vrha, lažje pa so bile ranjene sopotnice — 3-letna Mateja, že- na Helena Gaube in Mati Jožefa Gaube. ZAKAJ EKSPLOZIJA V DIM- NIKU? Prejšnji torek okoli 9. ure je odjeknila eksplozija v dimniku Tovarne sladkorja v Ormožu. Ocenjujejo, da je škode za več kot 4 milijone dinarjev, saj je po- škodovana notranja zidna oblo- ga, dimni kanali za odvajanje to- plote iz- kurilnice in fasada skla- dišča. Zakaj je prišlo do eksplo- zije v sto metrov visokem tovar- niškem dimniku, še ugotavljajo. DELOVNA NEZGODA V TGA V elektrolizi v TGA Kidričevo so prejšnjo sredo prebijali elek- trolitsko peč. Pri delu je 22-letne- mu delavcu Ediju Krajncu spo- drsnilo in stopil je v talino. Ne- mudoma so ga prepeljali v ptuj- sko bolnišnico. FF osebna kroniha RODILE SO: Desanka Zidarič, Pušenci 22 — Majo; Sonja Mlakar, Stanoši- na 32 — Dejana; Marija Žuran, Raičeva 7 — Anjo; Sonja Rebek, Kraigherjeva 6 — Luka; Marija Sire, Mezgovci 5, Tomaž pri Or- možu — Marka; Lojska Korez, Grajenščak 70 — Klavdijo; An- dreja Mihelač, Sagadinova 11 — Jerneja; Irena Korent, Črmlja 20 — deklico; Dragica Starman, Ul. bratstva in enotnosti, Ljutomer — deklico; Andrejka Meznarič, Dolena 23/a — dečka; Bojana Majcenovič, Hrastovec 61 — de- čka; Tanja Cizerl, Podvinci 66 — Benjamina; Marija Cafuta, Zakl 15/a — Simono; Stanka Rakuša, Obrez 119 — Nino; Veronika Še- ruga, Rucmanci 6 — Dorotejo; Majda Paternost, Mestni Vrh 17 — Mateja; Ana Toš, Vitomarci 84 — Damirja. POROKE: Branko Krulc, Skorba 27/a, in Irena Lukman, Skorba 27/a; Branko Firbas, Moškanjci 76, in Marjeta Osebek, Strejaci 6; Stan- ko Vajda, Zagojiči 24, in Franči- ška Petek, Gajevci 34. UMRLI SO: Angela Penverlek, Ptujska 7, Pragersko, roj. 1925, umrla 20. jan. 1990; Martin Zelenko, Kicar 35, roj. 1913, umrl 15. jan. 1990; Kristina Vajda, Vinski Vrh 75, roj. 1914, umrla 17. jan. 1990; Marija Horvat, Strmec pri Polen- šaku 10, roj. 1915, umrla 20. jan. 1990; Marija Vindiš, Aškerčeva 8, roj. 1907, umrla 22. jan. 1990; Franc Zoreč, Vitan 19, roj. 1913, umrl 24. jan. 1990; Marija Ma- lek, Krčevina pri Ptuju 77, roj. 1893, umrla 23. jan. 1990; Vikto- rija Borko, Hermanci 16, roj. 1915, umrla 17.Jan. 1990; Ana Lorenčič, Sp. Žerjanci 51, roj. 1894, umrla 24. jan. 1990; Ana Fras, Ločki Vrh 54, roj. 1921, umrla 24. jan. 1990; Marija Bol- car. Dobrava 50, roj. 1932, umrla 24. jan. 1990; Marija Šori, Jur- šinci 74, roj. 1923, umrla 25. jan. 1990; Neža Brečko, Ribiška pot 19, roj. 1913, umrla 25. jan. 1990; Katarina Kostanjevec, Volkmer- jeva 10, roj. 1904, umrla 27. jan. 1990; Ana Tomažič, Mala vas 25, roj. 1909, umrla 28. jan. 1990; Helena Hajšek, Koritno I, roj. 1903, umrla 28. ian. 1990. TEDNIK Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO- TEDNIK Ptuj. UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor in gla- vni urednik), Ludvik Kotar [odgovorni urednik), Jože Smigoc (namestnik odgovor- nega urednika in lektor), Šte- fan Pušnik (tehnični ured- nik), Jože Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik, Darja Luk- man, Martin Ozmec, Vida To- polovec, Nataša Vodušek in Milena Zupanič. NASLOV: Radio-Tednik, Raičeva 6, 62250 Ptuj, p.p. 99; tel. D62/771-261 in 771-226. Celo- letna naročnina 200.— dinar- j^ev, za tujino 380.— dinarjev. ŽIRO RAČUN pri SDK Ptuj: 52400-603-31023. Tisk: ČGP Večer, TOZD Mariborski tisk, Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med proizvode, za katere se temeljni davek ne plačuje.