Leto VII, številka 62, Januar 2003, cena 1 SIT bzorniK CKl M, fcrtk», Mi 49* f* 7« IM. tail Ml 7h-I7h httpi//w«k-kllk.«ma UGODNECENE RAČUNALNIKOV iaMtaleoprtiM, servis zagotovljen ^—'( it ;iihI x Casino Lido I I V M I 'Ml / N.i v,il<>\ih ',/((C MIZARSTVO BO2IČNIK FERDINAND s.p. AKCIJSKAPRODAJA KUHINJSKEGAIN KOPALNIŠKEGA POHIŠTVAV FEBRUARJU Titova cesta 71, 8281 Senovo Tel-fax.:07/49 71 360, 49 71 363 e-mail :mlza rstvo.bozicnik@siol.net MICRA RACl)]VOVODSKI SERYLS nSTCTOTANJinU Iraiw Cobril, Dol. Pf^copo 51, Koitan|«4ca no Krfd feü 4« 17 306, O$M< 041 7714M KRSKO NOVO! NOVO! NOVO! Vsak eehtek ob 18. uri oddaja CETRIXOV MOZAIK L^ La tör&ke d& 10 lei §6 darile hanke dehim in v nagrcidnem grebangv §e>delvjem KOS hs^Nova KBMdJ Poteka v vseh enotah Nove KBM do 15. decembra 2003. Več o Sitkovem varčevanju lahko izveš v Novi KBM, Ekspozituri Brežice in Agenciji Krško ali na spletni strani www.nkbm.si. "ftp* flFIIJl '^i^^lHHB Na naslovnici: Vida Ban Foto: Silvester Mavsar Posavski obzornik izdaja Zavod Neviodunum v Krškem Direktorica zavoda Katarina Požun Sotošek Uredništvo: Trg Matije Gubca 3, 8270 Krško Tel.: 07 49 05 780 Faks: 07 49 05 781 www.zavod-neviodunum.si, neviodunum@volja.net, TRR: 03155-1086687920 Odgovorni urednik Silvester Mavsar Izvršna urednica Lidija Petrišič Novinarka Bojana Mavsar Tehnični urednik Boštjan Colarič Vodja trženja Katarina Požun Sotošek Posavski obzornik izhaja od 15. 12. 1997 kot mesečnik za področje ob- čin Krško, Brežice in Sevnica, ki iz- haja praviloma 30. v mesecu. Rok za rezervacijo oglasnega prostora je 10., za oddajo nenaročenih prispev- kov pa 15. v mesecu. Za točnost po- datkov v naročenih rubrikah in prilo- gah odgovarjajo njihovi uredniki. Tisk: Delo TČR Ljubljana. Naklada: 12.000 izvodov. Nekateri še boljše, drugi (večinal na slabše Letošnje leto se je začelo počasi. A kmalu po začetnih, prazničnih dneh se je marsikaj začelo odvijati hitro ali pa še hitreje, kot je najprej kazalo. Medtem ko so neka- ten med Posavci m posav- skimi podjetji, kot so na primer Terme Čatež, ob- likovali ponudbe za širje- nje svoje dejavnosti in jih s kar bolj ali manj veliki- mi vložki tudi realizirali, se je (tudi že konec prejš- njega leta) kmalu pokaza- lo, da v Posavju premore- mo tudi toliko oziroma žal še nekoliko več tistih pod- jetij in družb, ki se ubada- jo z rdecimi stevilkami, z lzpadom dohodka m posledicno, kar je konec koncev še najbolj pomembno, s prevelikim številom zaposlenih. Tako so se med njimi znašli Vipap Vi- dem Krško, sevniška Jutranjka pa SGP Posavje, Togrel, Be- gros in marsikateri samostojni podjetniki. Ponekod govorijo o številkah sto, dvesto, tudi o štiristo. Plače teh stotih, dvestotih ali štiristotih, ki že tako ali ta- ko niso visoke, zamujajo že nekaj mesecev. Ob tern pa vsi prevečkrat pozabljamo, da jih za temi štiristo čaka še vsaj po eden ali dva otroka, pa v najslabšem primeru, kar pa pri nas v Posavju ni redkost, tudi že kakšen brezpose- len doma. Pa je številka tistih, ki čakajo na svoje place in bodo že čez mesec, pol leta ali leto živeli le še od nizke podpore, še večja. Zato je toliko bolj pomembna borba Posavja pri večjih projektih, ki so se pri nas že začeli ali pa še prihajajo, od gradnje hidroelektrarn na spodnji Savi in avtoceste, da si izborimo sodelovanje pri teh projektih in brezposel- nim omogočimo zaslužek. A največkrat je pač tako, da tu- di socialna stiska in rdeče številke tistih, ki o ključnih za- devah odločajo, bolj malo ali pa sploh ne zanimajo, saj so svojo karto postavili na drugo polje, ki s posavskim ni- ma nič skupnega in je ponavadi popolnoma drugačne bar- ve kot posavsko polje. In kar šteje, je v korist njim in pol- ni njihovo blagajno, na luknjasto dno marsikatere posav- ske blagajne pa se požvižgajo. Morda bodo ravno ti posavske razmere oziroma natanč- neje razmere in življenje v Krškem nekoliko podrobne- je spoznali v filmu domačega režiserja Damjana Kozoleta, katerega premiera se že vrti v krškem kinu in ki naj bi tu- di takšnim in podobnim razjasnila položaj tega dela Slove- nije. In gre (film domačega režiserja, op.p.) vendarle za uspeh, s katerim lahko sicer bolj žalostno zgodbo, zaklju- čimo bolj optimistično. Lidijo Petrišič trotja IZVSEBME 4 Trldeset dni 8 Intervju -Vida Ban 10 "NajdaljšB" krlžiščo 16 Prad izidom "Fansar" 18 Krško so jlh spnminja 20 Uradna otvoritev ZD in Lekarne Krško 24 Pradtavitav clannv Občinskega avsta Krško 28 Tv Krško v iBtu 2003 34 AkcijaNaj natakarica/natakar 36 Družabna kronika ObzofniK JANUAR 2003 3 tridesot dni Damjan z Rezervnimi deli v Berlin Film domačina Damjana Kozoleta Rezervni deli, katerega predpremi- era bo 31. januarja v krškem Kulturnem domu, je bit kot prvi slovenski celovečerec po petnajstih letih uvrščen v tekmovalni program 53. med- narodnega filmskega festivala v Berlinu, ki bo potekal od 6. do 16. fe- bruarja. Film govori o dveh speedwejistih, ki tihotapita ljudi s hrvaške do itali- janske meje, hkrati pa je v filmu prikazan tudi utrip življenja v Krškem. Poleg znanih slovenskih igralcev je pri snemanju filma sodelovalo tudi okoli 800 statistov iz Krškega in sosednjih krajev. B.M. RešitvB za Zaton Na razširjeni seji sveta KS mesta Krško so predstavniki Savaprojekta in Občine Krško svetu KS predstavili dve varianti idejnih rešitev za pros- torsko ureditev območja Zaton. Predvidena je umaknitev ceste k bregu reke Save, kar pa ne pomeni le možnosti boljše ureditve prometa, pač pa tudi za ureditev parkirišč, avtobusriega postajališča ter kolesarskih in sprehajalnih stez. Prvič je bila javno predstavljena tudi lokacija mo- stu za pešce, ki naj bi staro Krško povezal s starim mestnim jedrom Vid- ma. Ta obravnava je bila sicer sele formalni zacetek postopka za ureditev tega dela mesta. Največ časa so člani sveta po- svetili nalogam in predlogom posameznih aktivnosti, ki bi jih morali realizirati v tern in na- slednjih letih. Razprava je bila povezana z bližnjim sprejema- njem proračuna Občine Krško. Na podlagi dosedanjih progra- mov so v KS že pred sejo pri- pravili seznam blizu sto točk, ki čakajo na razrešitev in po- trebna sredstva, člani pa so nanizali vrsto dodatnih, med katerimi so bi- li največkrat omenjeni prehodi za pešce, pločniki, javna razsvetljava in še posebno križišče pri nakupovalnem centru. V zadnji točki pa so čla- ni sveta podprli predlog za ponovno ustanovitev Turističnega društva Kr- ško, ki naj bi bila že 30. januarja. S.M. HIPtufHv Posavje V lanskem letu so v novomeškem podjetju pričeli z izgradnjo infra- strukture širokopasovnega podatkovnega omrežja z najnovejšo brez- žično tehnologijo, s katero omogočajo hitre prenose digitalnih poda- tkov. Hitre internetne povezave ali HIP so že na voljo v Novem mestu in v Krškem, v februarju pa storitve HIP lahko pričakujejo tudi v Sevnici in Brežicah. V aprilu in maju bodo povezave širili tudi na podeželje. Hitre internetne povezave ali HIP ne potrebujejo priključka (telefonskega, ISDN ali CATV), ni stroškov telefona, omogoča hitri internet dostop 24 ur dnevno in omogoča enako hitrost v obe smeri 2 Mb/sek. L.P. Aleksandra Balmazovič in Aljoša Kovačič (foto: Emotionfilm) Reziser Damjan Kozole m qlavni i$ralec Peter Musevski (foto: Emo- tionfilm) Z razpravo na seji se je formal- no začel postopek za ureditev la- tona. rux, k/wCffli/o Ko smo še v času božično-novoletnih praznikov tožiti, da ni pravih praz- nikov brez snega, nas je v prvem »delovnem« tednu letošnjega leta sneg presenetil, saj ga vendarle nis- mo pričakovali toliko. Največ nev- šečnosti je seveda povzročil na ce- stah, tako voznikom kot tudi peš- cem, zimske službe pa so imele pol- ne roke dela. Sevniški župan Kristijan Jane je za- pustil direktorsko mesto Gostinske- ga podjetja, ki ga kot vršilec dolžno- sti direktorja zdaj vodi Luka Baloh, saj bo Jane za razliko od prejšnjega mandata zdaj profesionalni župan. Aleksander Denžič, vodja nabave v Mercatorju Dolenjska, bo s februar- jem prevzel mesto direktorja bre- žiške Občinske uprave, potem ko se je na decembrski javni razpis za to mesto prijavilo devetnajst kan- didatov. Ob brežiški obvoznici so tik pred bo- žično-novoletnimi prazniki odprli nov bencinski servis. Klub posavskih študentov je na le- tošnji redni skupščini organiziral volitve v organe kluba. Predsedni- ca kluba je ponovno Maja Molan iz Dobove, ki je bila hkrati tu- di edina kan- didatka, no- vi člani upra- vnega odbora pa so Simon Ribič, Aleš Grmšek, Saša Kene, Marko Šonc in Bošt- jan Arh. Nad- zorni odbor sestavljajo Boris Golob, Marko Ber- nik in Rok Kerin, častno razsodišče pa Meta Vodopivc, Damjan Kolo- vrat in Janja Kranjc. <^<$><§> Kmetijska svetovalna služba Krško in Društvo podeželske mladine Kr- ško sta na Turistični kmetiji Vrtovšek v Koprivnici organizirala delavnico z naslovom Oživljanje domače obr- ti kot dopolnilna dejavnost na kme- tiji, na kateri so udeleženci preizku- sili svoje ročne spretnosti v opleta- nju košar, košev, steklenic ter izde- lovanju peharjev iz slame. 0 domači obrti je predavala dr. Ivanka Počkar. V klubu DZMP potekajo potopisna predavanja. V januarju je Imre Ci- JANUAR 2003 ObzörniK Nekateri so se zimskih služb ve- selili, drugim pa so povzročale nevšečnosti. Občan jih je mo- ral na ta način opozoriti, da mu povzročajo dodatno delo na dvorišču. trldeset dni Eksptozija na Kovbiarski v Krškem Podobno kot pred tremi leti, ko je 17. januarja 2000 v stanovanjskem bloku na C. 4. julija odjeknila eksplozija, je konec letošnjega januarja močno počilo v stanovanjskem bloku na Kovinarski ulici, v bližini Doma starejših občanov. Do eksplozije je prišlo malo po 13.uri v drugem nadstopju stanovanjske- ga bloka, kjer je bil v eno in pol sobnem stanovanju nastanjen 30-let- ni moški. Slednjemu je ob eksploziji dobesedno odtrgalo obe roki v pod- lahtnem predelu, nude poškodbe pa je utrpel tudi po obrazu. Preiskava do konca redakcije še ni bila zaključena. Tudi tokrat, kakor pred tremi leti, je šlo za eksplozijo neznanega eksplozivnega sredstva, kar nakazu- je, da je nevarno zmes pripravljal stanovalec sam. Slednjega so najprej prepeljali v brežiško bolnišnico in od tarn zaradi hudih telesnih poškodb v ljubljanski Klinični center. Močna eksplozija je razdejala stanovanje, hodnik in vhode sosednjih sta- novanj, med stanovalce bloka, v katerega so se vselili pred slabim le- tom, pa vnesla nemir, saj neodgovorno ravnanje njihovega soseda ni ogrozilo le njegovega življenja, temveč tudi vseh ostalih stanovalcev in naključno mimoidočih. Namreč posledice bi bile lahko še večje, saj so se malo pred dogodkom za blokom igrali otroci, ob eksploziji pa je razme- talo okenska stekla 30 metrov naokoli. B.M. Krčairi na potožajh Vlada RS je z dolžnosti generalnega sekretar- ja na ministrstvu za finance razrešila Damja- na Laha in ga imenovala za direktorja urada pred- sednika vlade. Začasno, do vrnitve ministrstva za notranje zadeve Rada Bo- hinca, ki okreva po ope- rativnem posegu, pa bo | po njegovem pooblastilu dolžnosti notranjega mi- nistra ODravlial Krčan Mi- ha Molan, steer državni sekretar za področje policije na MNZ. B.M. Damjan Lah Mi ha Molan Druga redna seja OS Brežice Na svoji drugi redni seji se je konec januarja sestal obdnski svet Obdne Brežice, ki je obravnaval kar 21.točk dnevnega reda. Med drugim so obravnavali osnutek sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta stanovanjske soseske Hrastina. Obravnavali so predlog odlo- ka o razglasitvi Banove domadje v Artičah za kulturni spomenik lo- kalnega pomena, saj je Banova domadja, kljub temu, da ni ohra- njena v celoti, edina tovrstna v vasi. Tvorijo jo stara kmečka hiša s črno kuhinjo, sestavljeno gospodarsko poslopje, dvorišče z gnoj- no jamo, apneno jamo in sadnim drevjem ter drvarnica z garažo. Prav tako so brežiške svetnice in svetniki dali skozi predlog odloka o razglasitvi zidanice v šolskem vinogradu na Bizeljskern za kultur- ni spomenik lokalnega pomena in podali pozitivno mnenje k imeno- vanju Vesne Bogovič iz Arnovega sela, za ravnateljico Osnovne so- le Artiče. Medtem ko so z dnevnega reda umaknili predlog menjal- ne pogodbe med Ministrstvom za obrambo RS in Obdno Brežice, je prislo do zapleta pri imenovanju predsednikov in članov komisij in odborov obdnskega sveta. Ker so v v svetu zastopani člani LDS in Liste za razvoj krajevnih skupnosti menili, da njihovi člani niso do- volj zastopani v organih, so sejo protesno zapustili. B.M. Ztanske prätitice 2003 Od ponedeljka, 17.2., do sobote, 22.2., bodo na sedežu Zveze prijate- Ijev mladine Krško potekali dnevi odprtih vrat, na katerih bodo otrokom na razpolago vse informacije o programih ZPM. Vsak dan med 10. in 12. bo potekala delavnica z naslovom Nekaj bi vam rad povedal. 18. in 19. februarja pa organizirajo izlet v Ljubljano z ogledom Centra Evrope ter udeležbo na delavnici Različni in enaki živimo skupaj v Ev- ropi in na planetu Zemlja. Društvo zaveznikov mehkega pristanka pa je v času zimskih podtnic pri- pravilo devetdnevni projekt Slika v sliki, v katerem bodo mladi iz Po- savja skupaj z njihovimi vrstniki iz Nizozemske in Francije skozi različ- ne aktivnosti odkrivali in raziskovali podobnosti in razlike med različ- nimi kulturami. Osnovni temi mednarodne izmenjave, ki bo potekala v okviru programa EU - Mladina; sta film in video, končni rezultat pa bo- do štirje različni igrani in dokumentarni filmi, ki jih bodo izdelali v na- rodno mešanih skupinah. L.P. kajlo predaval o Tajski in Malajskem polotoku ter Japonski, v februarju pa bo isti predavatelj predstavil še Španijo, Rožle Verhovc pa Gruzijo. V soboto, 18. januarja, so na Osnov- ni šoli Jurija Dalmatina Krško odprli svoja vrata, saj so obeležili dan so- le, ki je tokrat potekal na temo de- narja. Vse do začetka februarja bodo še potekale posezonske razprodaje tekstila in obutve ter športne opre- me, a kot kaže, bo do takrat ostalo bolj malo, saj so že v prvih dneh ja- nuarja, ko so se cene znižale, kupci v Krškem, Brežicah in Sevnici hitro pokupili najugodnejše artikle. Wf W7 WP V ribogojnici v okolici Kostanjevice na Krki je v začetku meseca poginilo približno 20 ton rib. Lastnik je v prvi prekat ribogojnice, ki je sestavljena iz večih prekatov in se z vodo napa- ja iz potoka Studena, spustil majhne ribice, medtem so bile v ostalih pre- katih večje postrvi. Majhne ribice so se zagozdile v zgomjem delu toka med rešetke, s katerimi so prekati med seboj ločeni, zaradi Cesar se je upočasnil in zmanjšal pretok vode v ostale prekate. Zaradi pomanjkanja kisika v vodi so večje ribe, razen ti- stih v prvem prekatu zgoraj, pogini- le. Vrednost poginulih rib znaša pri- bližno 20 milijonov SIT. Referenduma o lastninskem preob- likovanju Slovenskih železnic in za vračilo vlaganj v telekomunikacije se je v krški občini udeležilo 7093 volivcev oziroma 31, 24 % volilnih upravičencev. V okviru referendu- ma za lastninsko preoblikovanje Slo- venskih železnic je 51, 97 % glaso- valo PROTI. V okviru referenduma o vračilu vlaganj v telekomunikacijsko omrežje pa je 82,11 % volivcev gla- sovalo ZA. V Brežicah je v okviru re- ferenduma za železnice ZA glasovalo 53,33 % volivcev, v Sevnici pa 51,67 % , za vradlo vlaganj v telekomuni- kacije pa je ZA glasovalo 83, 54 % volivcev v Brežicah in 88, 72 % sev- niških volivcev. Zaradi vse redkejših avtobusnih linij v mestnem in medkrajevnem pro- metu je bilo v zadnjem obodbju v Krškem vse pogosteje slišati pobu- de o ponovni vzpostavitvi taksi služ- be. Konec januarja je slednja tudi začela delovati. Za začetek z enim vozilom, v primeru večjega intere- sa pa so pripravljeni v taksi službi iz Hrastnika povečati vozni park tu- di v Krškem. INa blagajni je bilo potrebno čakati tudi do 45 minut. ObzörniK JANUAR 2003 5 trldeset dni Obnovili orgle v brestaniški cerkvi V januarju se je zaključila devetmesečna, približno 15 milijonov tolarjev vredna obno- vitev orgel v brestaniški župnijski cerkvi, ki so jih izdelali leta 1927 v takratni Tvornici orgel in glasovirjev Josip Brandl v Mari bor u, že naslednje leto pa so jih namestili na ko- ru cerkve. Orglarski mojster Simon Kolar je bil pred začetkom obnove presenečen, da je največji izdelek Josipa Brandla po 75 letih ohranjen skoraj v povsem izvirnem stanju. Mnogi so bili prepričani, da bi bilo enostavneje preiti na elektrifika- cijo, a bi s tem po'mnenju mojstra Kolarja orgle izgubüe svojo histo- rično vrednost. Odločili 50 se za general- I no ob- I novo, ki I pa je si- I cer tež- I ja pot I obnove, I ki skriva I precej I nepred- I videnih I težav. I Pri obno- vi so od- stranili preko 300 starih usnjenih mešič- kov in membran ter jih nadome- stili, napeljali so skoraj štiri kilo- metre novih cevi iz posebne svin- čeve zlitine, po katerih se od ig- ralnika do sapnic prenašajo zrač- ni signali. Usposobili so vse funk- cije v igralniku, restavrirali sapni- ce, kanale, ohišje, zamenjali ven- tilator ter zaščitili vse lesene de- le pred škodljivci. Restavrirali so vseh 2572 piščali, od najdaljše, ki meri več kot pet metrov in teh- ta več kot sto kilogramov, do naj- krajše v velikosti svinčnika. Pri in- toniranju posameznih registrov piščali pa so se prilagodili izvirni Brandlovi intonaciji. Ob tem so organizirali tudi kon- cert Brestaniški zbori pojo z or- glami, načrtujejo pa tudi veliko- nočni koncert solistov, na kate- rem se bosta predstavila Mateja Arnež, sopran, in Janko Volčan- šek, bas. L.P. Brestaniske orgle so pnevmatske orgle (poznamo se mehanske in električne), kar pomeni, da signal od igralnika, kjer organist igra, do orgel tece preko svinčenih cevčic in preko njih prenasa zrak, v sapnici se odpre ventilček, skozi katerega skoči drugi igralni veter v piščalko in ta zapoje. Izbrali Kristino V organizaciji ZPM Krško je potekal 13. občinski parla- ment na temo »Otroštvo brez nasilja in zlorab«. Osnovno- šolci iz krške občine ter gost- je iz Brežic, Sevnice in Sred- nje šole Krško so razpravlja- li 0 pojmu nasilja, 0 storil- cih nasil- nih dejanj ter katere instituci- je in orga- ni so dolž- ni zagotav- Ijati var- no okolje. Strinjali so se, da si pri kakršnikoli obliki nasilja lahko pomagamo s pogovori, da se nasilnežu izogibamo, da so za pomoč žrtvam odgovorni predvsem odrasli, ki so dolžni ukrepati, pomembna je peda- goška pomoč, vzgoja staršev, vsakršno nasilje je potrebno pravočasno prijaviti, po po- moč pa se lahko obrnemo k različnim organizacijam. Ob koncu so mladi parlamen- tarci med petimi kandida- ti izvolili še predstavnico za nacionalni parlament, ki bo 14. marca v Ljubljani. Naj- več glasov je dobila osmošol- ka Kristina Resnik z OŠ Ra- ka. L.P. Kristina Resnik Simon Kolar BCS5K255KŽSBHI V Mladi nskem centru Brežice so se 24. januarja predstavile tri mlade posavske glasbene skupine, in si- cer Ad libitum z novim rockom, Bla- sted Mind z grungeom in La Škarpa z jazzom. Naslednji dan pa je brežiški Mladinski center gostil igralca Zija- ha A. Sokoloviča, ki se je obänstvu predstavil z monodramo "Kobajagi donela me roda" (Baje me je prines- laštorklja). . Kot je bilo objavljeno na internet- nih straneh Občine Sevnica, so kra- jani Studenca s somišljeniki ponov- no obudili pobudo, da bi organizira- li gorsko hitrostno dirko od Impoljce do Studenca,* ki je pred leti v te kra- je privabila številne ljubitelje avto- mobilskega športa. Izvedba priredit- ve je zahtevna tako po organizacij- ski kot po finančni strani, zato se je s predstavniki nekaterih podjetij žu- pan Kristijan Jane pogovarjal 0 mož- nostih prevzema pokroviteljstva nad dirko. Regijski pospeševalni center je ko- nec meseca gostil predstavnike sve- tovalnega podjetja izAvstrije. Pred- stavniki občin so predstavili posa- mezne občine in razvojne proble- me, s katerimi se srečujejo v posav- skem prostoru. Skupaj so si ogleda- li primere dobre prakse s področja kmetijstva, turizma in gospodarstva v Posavju. Predstavniki avstrijskega podjetja so predstavili tudi svoje podjetje in njihove izkušnje in refe- rence, ki temeljijo predvsem na po- moči institueijam pri analizi in pri- dobitvi novih tržišč. Planinsko društvo Videm je tudi letos, sredi januarja organiziralo že tradici- onalni pohod na Grmado po Bojanovi planinski poti, ki so se ga kljub snegu, a predvsem zaradi lepeca zimskeca dne udeležili številni Dohodniki. 6 JANUAR 2003 ObzöfniK kolumna SCpoltikanja GROTESKA V MO JEM MESTU l»GOGI«J »Goga« je mesto, ki duši! Je izmišljeno ali ni. Lahko je namreč katero koli slovensko mesto. Lahko je tudi naše mesto. Ki iz dneva v dan fivi v napetosti, da bi se končno kaj zgodilo! Dogodka pa ni in ni, dokler... ...niso nekega dne starši, stanujoči v mestu Gogi, na podlagi prijave iz vzgojno-varstvene ustanove (po členu 201 .Kazenskega zakonika RS), obdolženi zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja... A v tej isti vzgojno-varstveni ustanovi so opazili sledi trpinčenja, ki so se v nadaljevanju izkazala za prirojena znamenja, ie mesec dni pred dogodkom. In niso ukrepali tedaj! Ne povprašali staršev, ne naravnost ne po ovinkih: ali so modrice na zadnjici vaših otrok od pretepanja? Nič. Mesec dni tišine. Vzgojiteljice naj bi dobile od predpostavljene- ga le navodilo, naj budno spremljajo situacijo! Mar v roku meseca dni, ob predpostavki trpinčenja otrok (!) v vrtcu ni nihče pogledal male go- le htke triletne deklice in leto in pol mlajšega bratca, ki še moči pie- nice? A na zastavljeno vprašanje ti postrežejo z odgovorom, da imajo v oddelkih vrtca tako slabo(l) svetlobo, da so enkrat Use vidne, drugič ne! Lepo vas prosim, če je temu res tako, v kakšnih pogojih pa bivajo naši, vaši otroci ?! Napoä dan »D«. Nevidne Use postanejo zopet vidne in da bi zaščitili otroka pred grdimi starši, iz vrtca pokličejo khminaliste in socialno. In- stitucije na delu! In otroka odpeljejo na zdravniški pregled, kjer dezur- na zdravnica, ki kljub dolgemu zdravniškemu stazu ni še nikoli v prak- si videla t.i. »mongolske Use«, podpiše zdravniško potrdilo, da ima- ta otroka na telesu sledi pretepa. Tako, sum je sedaj še »zdravniško« overjen, le kdo bi dvomil? lal pa se ni nihče domislil stopiti nadstrop- je višje v otroško ordinacijo, kjer imata oba otroka zdravniško karto- teko, v katero so bila znamenja vpisana takoj po njunem rojstvu... Oh, institucije drugič! Starša morata na kraj, kjer morata odgovarjati na vprašanja, namesto da bi dobila odgovor. En sam odgovor: kje sta njuna otroka! Institucije pač! Po dveh urah zasliševanj so jima koncno »njuna otroka« vendor- le zaupali. Po izjavah očeta očitno neradi. Z veliko in odkrito mero ne- zaupanja. Poslali so ju domov, kamor so nekaj zatem uslužbenke cen- tra otroka tudi »dostavile«, po izjavi očeta celo pomanjkljivo oblece- ne. Institucije četrtič! Naslednji dan je izbrana pediatrinja sicer potrdila navedbe staršev in s temeljitim pregledom ovrgla diagnozo prejšnjega dne, a Skoda in kri- vica je bila storjena! Ali si predstavljate, kaj sta tisto popoldne in tudi tisto noč preživljala starša? In kakoje bilo otrokoma? Institucije se, kot je videti in razumeti po reakcijah, s tern ne ukvarjajo... Pravite, kaj da je narobe? Da se je vse uredilo, razjasnilo, pojasnilo, da je konec dober in vse dobro? In bi bilo sploh v redu, če zadeve ne bi (sicer na ieljo prizadetih staršev) objavila lokalna televizija... Za kate- ro so vsi glavni akterji dali izjave, rezultat paje bil, kot v mestu Gogi (po Grumu) - groteska! Po akciji je sledila reakcija: Da si kdo sploh upa podvomiti v najboljše in sploh in oh delo naših institucij, naših usta- nov, ki so praktično nedotaktjive in izza katerih zidov se skoraj nice- sar ne sliši... šele ko jim nastaviš ogledalo, postane jasno, kako so zaverovane same vase in v svojo vsemogočnost, kako se čudijo same sebi. Morda pa ima- jo takšno možnost res premalokrat.J? Bojana Mavsar r^^C^ ^se- SHvester Mavsar U -P Tudi tokrat bom začel z osebnim priznanjem. Priblizno toliko kot na glas- bo, o center sent pisal prejšnjič, se spoznatn še na eno področje - kmetijstvo. Morda bi za slednje lahko zapisal višjo oceno, a je moje »znanje o zemlji« še iz časov izpred treh desetletij (ročno okopavanje koruze, sajenje krompir- ja, grabljenje sena, ltd.). Medtem pa ga nisem kaj prida obnavljal, panoga pa je v tern času močno napredovala, se modernizirala in postala top tema, ki se lahko kosa z informatiko in borzništvom, zato je ocena mojega (pred- )znanja nekoliko vprašljiva. Kljub temu bom tvegal in si v tokratnem zapi- su dovolil uporabiti nekaj izrazov in primerjav s podrocja kmetijstva, prav- zaprav iivinoreje. Inventura občinskih jasli Najbri ne bodo obcinske jasli resevale vseh neumnosti!« je naprvi letosnji se- ji krskega obänskega sveta dejal zupan. Ah, sem si oddahnil. Prvi moz nase Občine je ponovno spregovoril v »svo- jem« jeziku. Pa ne da bi s tern mislil, da se je gospod župan pred tern začel sramovati svojega porekla in pripadnosti! Kako neki, ko paje bil vedno znan po tern, da uporablja znamenito kmečko logiko. Bil sem poleg, koje ob obra- vnavi perečih krajevnih vprašanj na terenu vročekrvne glave v neki vasipo- zval v klet, da se pri sodu pogovorijo, ce ie ne gre drugace. Hkrati pa je dal vedeti, da zna tudi zavihati rokave in se »pogovoriti« kot na podtzelski ve- selici. Dobro vem, kako je v zacetku vznemirjal sodelavke na obcini, ker je prihajal (pre)zgodaj na svoje delovno mesto. Navadaje ielezna srajca, se je opravičeval in pojasnjeval, daje na dezelipac tako, da se zgodaj vstaja in za- cne s hlevskimi opravili. Ne, namernega zatajevanja porekla temu iupanu negre očitati. A kerje člo- vek povečini hitro pokvarljivo ali vsaj zelo prilagodljivo bitje, se mu kaj lah- ko nehote zgodi, da se navzame novih navad in razvad. V minulem letu seje župan lotil velikih reči, zaradi katerih je moral dan za dnem v glavno mesto in kjer seje sčasoma srečal z vsemi, ki kaj pomenijo na tej strani Alp. Saj ve- ste, bitka okoli atomov s Hrvati, pravzaprav z nasim ministrom in njegovi- mipomagaci. Številni uradni in neuradni pogovori, izjave in nastopi v udar- nih terminih največjih medijev. Res, okolišcine, v katerih bi marsikdo poza- bil, daje kdaj kravepasel! A vrnimo se k »županovim« jaslim. Jasli imajo v slovenskem jeziku sicer več pomenov, vendor je tokrat očitno šlo za hlevski oziroma iivinorejski kontekst, v katerem pomenijo polne jasli določeno blagostanje, prazne pa siromaštvo in nemara celo stradanje. »Kmetija«, s katero zdaj ie kar nekaj let gospodari zupan, spada med večje v drzavi in tako tudi jasli niso kar tako. Krmeje obilo in marsikateri sosednji gospodar bi bil vesel takih jasli. No, pa ni čisto tako. 'Ze sam zupan, torej gospodar, je hote ali nehote omenil, da se muje v hlevu očitno zredilo nekaj glav vec (»vseh neumnosti«), kot sije ielel in kotjih zmore kmetija. Več kotje krme v hlevu, večje tudi lačnih glav. Kot izkusen gospodar najbrz ve, da se zivali, ki so navajene veliko krme, sčasoma preirejo. In da bi ob takem nadaljevanju lahko zmanjkalo krme ze do druge zime, še posebno če se pod nogami iivine zaredijo še zajci in kopljejo rove... Kmetija bi lahko prisla na slab glas. Zatoje pričakovati, da bo gospodar čimprej »preštel« iivino in se odločil, ko- liko glav bo imel v hlevu. Koga bo pustil k jaslim. Ali mu bo pomembno, da sliši na »stija« ali na »ajs«? Ali bo poloiil več tisti zivali, ki bolj glasno mu- ka, ali tisti, od katereje več koristi, daje več mleka, bolje vozi - in pri tern še uboga? ObzorniK JANUAR 2003 7 Vida Ban, sekretarka Zveze prijateljev mladine Krsko Prepovedali so mi delati za ZPM Malo občin v Sloveniji ima tako dobro organizirano in dejavno Zvezo prijateljev mladine, organizacijo, ki dela z mladimi in za mlade že pol stoletja. V njej delajo tisti, ki ne gledajo na vsako uro in vsak kilometer, ki ga porabijo za svoje delo. Prva med nji- mi je naša sogovornica Vida Ban, ki rada pove, da je iz Kostanjka, čeprav sedaj z družino živi nedaleč stran, na Zdolah. Njeni spomi- ni niso najbolj prijetni in tudi sedaj se skupaj s svojo organizacijo nahaja na nekakšnem, čeprav najbrž manj usodnem razpotju kot pred desetletjem. Sodi med tiste, ki še vedno delajo z dušo in sr- cem, ki znajo navdušiti za svoje delo tudi druge, še posebno mla- de, kar je danes, v obdobju krize vrednot, toliko več vredno. Letos v Zvezi prijateljev mladi- ne Slovenije praznujete petde- setletnico delovanja, vi pa ste že več kot četrt stoletja sinonim zanjo v našem okolju in tudi šir- še. Kako ste prišli v ZPM? Je bila to ljubezen na prvi pogled? Ne, sploh ne. Starejši dobro vedo, da je v naši občini pionirsko delo na tern področju opravila pokojna Rezi Pirc. Z njo je bila krška ZPM poznana po vsej Jugoslaviji. Jaz sem v začetku osemdesetih letih delala kot tajnik tedanje Samou- pravne izobraževalne skupnosti v Krškem, Rezi pa je že pred svojo upokojitvijo vedela, da njeno de- lo lahko prevzame le nekdo, ki je delal na področju izobraževanja, I ki ima organizatorske izkušnje, j predvsem pa mora imeti rajši Iju- di kot papir. Znala me je pritegni- I ti v delo, čeprav so tedaj nekateri temu nasprotovali. Ona je vztra- i jala in s svojim zgledom močno vplivala name. Ko ste začeli, je bila ZPM še moč- na organizacija z uveljavljenimi programi, drugače pa je bilo po političnih spremembah. Zame je bil najhujši udarec, ko sem od svoje predpostavljene do- "' bila prepoved opravljanja dela za ZPM. Čeprav je takratni izvrš- ni svet ugotovil, da je to potrebno in da jaz lahko delam, v delovno pogodbo tega niso vnesli. To je bil čas, ko naša organizacija kar na- enkrat ni bila več zaželena. Verjetno se niso veliko ukvarja- li z vsebino in namenom njene- ga dela? Seveda ne, gledali so samo ideolo- ški predznak. Nihče se ni ukvarjal s tern, kaj dejansko ZPM dela. Saj smo izvajali programe, ki so bi- li potrebni štirideset let in nikjer ni bilo rečeno, da kar naenkrat ni več takih potreb. Zakaj se je ZPM v Krškem obdr- žala, v Brežicah in Sevnici pa ne? Za to so bili objektivni in subjek- tivni razlogi. Čeprav mislim, da je od ljudi največ odvisno. Razmere so bile precej različne, mi smo ta- krat imeli otroško počitniško na- selje v Nerezinah, mrežo društev, nismo pa imeli prostorov in profe- sionalnega sekretarja, kot so ga imeli v Brežicah. V Sevnici je bi- la med vzroki tudi bolezen pred- sednice. Pri nas smo že po razpa- du samoupravnih interesnih skup- nosti ostali brez prostora, del ar- hiva je romal v kontejner, del pa sem ga morala imeti doma. Ali od centrale v Ljubljani ni bi- lo pomoči? Tudi tarn se je skoraj vse sesulo. Prišlo je seveda do reorganizacije služb, prišli so novi ljudje, ki ni- so dovolj poznali programov, ZPMS pa jim je bila predvsem odskočna deska za drugo kariero. Pravi akti- visti pa so odšli in pri obnovi orga- nizacije smo veliko pomagali s te- rena, iz občinskih organizacij in društev. Tudi danes so pogosti očitki, da ' je to politična, če ne kar stran- ObžorriiK IntBPVJu karska organizacija. To ni bila nikdar. Pa vendar, pogosto ste se obrni- li po pomoč k vidnim posamez- nikom, ki so tudi funkcionar- ji v ZPM. Ja, morda je bila s tem povzro- čena tudi določena škoda, zlasti na nacionalnem nivoju. A po dru- gi strani morate razumeti, da so bile razmere take, ko enostavno kot nevladna organizacija nismo mogli obstati. Če je nekdo ponu- dil roko, imel moč, jo je bilo treba sprejeti. Ker so bili napadi stran- karski, smo se morali braniti na enak način. Kdaj je bilo najhuje? Takrat ko so nas vrgli iz proračuna. Bilo je obdobje dveh, treh let, ko iz proračuna nismo dobili niti pa- re. Vseeno smo morali preživeti. To je bilo tudi zame osebno naj- težje obdobje, saj sem takrat da- la odpoved na Občini prav zaradi odnosa do ZPM. Nekateri so mi re- kli, da sem nora, ker zaradi tega pustim tako dobro službo, a sem šla in se za dve leti preizkušala v podjetnistyu. To so težke stva- ri, ki jih je danes morda že tež- ko razumeti. Kakšna pa je ZPM danes? Predvsem je organizacija, ki goji in vzpodbuja prostovoljstvo in po- zitivne vrednote pri mladih. Pros- tovoljno delo v ZPM bogati in od- pira nove možnosti za nas, ki de- lamo za otroke, mladino in našo družbo nasploh. Prostovoljstvo je pri vas pogo- sta beseda. Ni le beseda. Vem, da ga danda- nes nekateri podcenjujejo kot ne- kaj zastarelega in celo nemogoče- ga, a ti isti pozabljajo, da je v de- mokratičnih državah zelo razvito. Prostovoljnemu delu pripisujem velik pomen in ga podpiram pri vseh generacijah. Sožitje gene- racij je pravo izhodišče za skup- no pot pri doseganju ciljev. Mla- dino je treba usmerjati k prosto- voljstvu in graditvi novih vrednot. Starejše ljudi, ki so zgradili na- šo organizacijo, moramo vrniti v ZPM, saj imajo bogate izkušnje in veliko pripravljenost, da delujejo z nami v skupno korist. Na tem področju deluje vse več novih društev in skupin. Jih jem- Ijete kot konkurenco? Meni se zdi to v redu. Vedno sem bila za nove stvari. Zdaj se na pri- mer v Krškem pogosto pozablja, kdo je dal iniciativo za okroglo mizo o mladinskem centru v ta- kratnem dijaškem domu. Dže- ni (iz Društva zaveznikov mehke- ga pristanka Krško, op.p.) in jaz sva to organizirali. Ves čas sem to problematiko odpirala preko ZPM in tudi z drugimi skupinami, če- prav so me mnogi spraševali, za- kaj podpiram konkurenco. Ved- no sem menila, da mora biti tega čimveč. Zmotilo pa me je, ko nam je »konkurenca« začela speljeva- ti kadre, ki smo jih mi usposobi- li. Ali pa ko sem ugotovila, da se za en strankarski glas, za eno pod- poro v občinskem svetu lahko dobi dva milijona v proračunu. Po čem pa se najbolj razliku- jete? Mi smo res bolj usmerjeni k osnov- nošolski mladini in v sodelovanje z javnimi zavodi, s šolami, am- pak s tem, ko pridobivamo sred- nješolce in študente in jih usmer- jamo v aktivno delo z otroki, ob- likujemo njihov prosti čas in oni izvajajo aktivnosti za druge. Ta- ko ti mladi niso samo porabniki storitev, ampak aktivni ustvarjal- ci programov. Na lokalni ravni pogrešam nek do- kument, v katerem bi bilo opre- deljeno, kaj potrebujemo v tem okolju. Ne, kdo bo to in to izvajal, pač pa, kaj bo občina podprla, ker to lokalna skupnost potrebuje. Še- le na drugem mestu naj bi bili no- vi izzivi, te bi dali na razpise. Dol- goročnejših programov pa ne mo- res razviti v tako nedoločenih po- gojih, ko ti jih danes podprejo, jutri pa ne več. Programa, kot je npr. Evropa v soli, pri katerem po- tekajo aktivnosti celo leto in so- deluje okoli petdeset mentorjev in tristo otrok, ne mores primer- jati z enim projektom, ki ga neko društvo oceni na dva milijona. Za- to bi se morali na odborih, kot sta odbora za družbene dejavnosti in za mladino, več pogovarjati o ten zadevah, o vsebini, ne pa o indek- sih in številkah v proračunu. Tudi na vašem področju se vedno bolj uveljavljajo novi načini dela in tako imenovano projektno vo- denje ter financiranje. V tem pravzaprav zelo uživam, s tem živim. Največ mi pomeni, da sem z nekaterimi projekti uspe- la tudi na nacionalnem nivoju. To je zame največja nagrada, za vse, kar sem morala prestati. Saj tu- di sedaj ni dosti bolje, ni nobene zanesljivosti. Kljub temu, ko raz- mišljam o možnosti, da bi dobila kakšno drugo delo, kjer bi delala kot mnogi, zato da dobivajo plačo in jim tečejo leta, nisem prepriča- na, da bi sprejela/ Imate hčerko in dva sinova, ko- liko so vaše starševske izkušnje vplivale na delo z mladimi? S pomočjo svojih otrok, skozi nji- hove potrebe, sem lažje razume- la širše potrebe mladih. Kot ma- ma sem videla, kaj bi moj otrok rad imel, kam bi rad šel... To mi je pomagalo. Zdaj, ko so odrasli in imam že tudi vnuka, vem, kaj si želi on, kaj ga zanima. Tako lažje razumem otroke in starše. Ali pri tem ne trpi tudi družina? Še posebno, če je tako angažira- na mati? Otroci so me pri mojem delu ves čas podpirali, četudi je bilo kdaj kaj narobe. Kar pa se tiče karie- re ženske - tudi za moške je danes izredno težko, če ni podpore dru- žine v ožjem in širšem smislu. Ali to pomeni, da 1ažje delajo samske ženske? Samske ženske lahko dobro dela- jo, po drugi strani pa nimajo neka- terih izkušenj, ki jih dobiš kot ma- ti. To je vendarle zelo pomembno, vsaj v programih, kot so naši in tu- di v politiki. Treba se je enostav- no postaviti po robu, četudi po- tem slišiš od moških ali še prej od žensk, češ, karieristka! Na prvih demokratičnih volit- vah ste na občinskih volitvah kot kandidatka Zelenih Slovenije do- bili največ glasov med kandidati vseh strank. Takratni rezultat še danes jem- Ijem predvsem kot potrditev moje vere in prepričanja v ljudi. To so bili časi, ko sem bila zraven pov- sod, kjer je nastajalo kaj novega. Bila sem na vseh zborovanjih Od- bora za varstvo človekovih pra- vic (takoimenovani Bavčarjev od- bor, op.p.), na ustanovnem zbo- ru Slovenske demokratične zveze v Ljubljani in še marsikje, seveda tudi pri demokratičnih spremem- bah v obdni. Ali so vaša takratna pričakovanja danes izpolnjena? Ali bi še en- krat kandidirali? Morda zveni nenavadno, a nič več me ne vleče v občinski svet. Spremljam, kaj se dogaja in imam občutek, da gre ponovno samo za dvigovanje rok, za telovadbo. Te- ga pa mi ni treba, za to nam ni- so bile potrebne spremembe. Zal so tudi nove stranke v svoje vzor- ce obnašanja in delovanja pravza- prav pobrale tisto, kar so prej naj- bolj kritizirale. Pa vendar že nekaj let pripadate najmočnejši vladni stranki. V tej stranki so ljudje, ki so vred- ni vsega občudovanja, a tudi taki, s katerimi imam zelo malo skup- nega. V vasem odgovoru je čutiti razo- čaranje. Ne gre za to. Mislim, da je potreb- no še naprej delati s srcem. Kaj- ti vedno je še kakšna možnost, da bo drugače. Trenutno razmišljam, da je potrebno spraviti skupaj ne- kaj novega, nekaj, kjer bodo imeli možnost tisti, ki so bili odrinjeni. Če bi se jim pridružil tudi vsaj del tistih, ki so bili aktivni pri spre- membah, a so se kasneje umakni- li, mislim, da bi lahko uspeli. Besedilo in fotografije: Silvester Mavsar Vida Ban poleg sekretarskega dela v oDčinski ZMP opravlja tud funkcijo olanica Upravnaga od- bora ZPMS in je regijska koopdinatorica nacional nega programa ZPMS za podrocje Posavja. Je tu- di članica Odbora za družbene dejavnosti pri ob- činskem svetu Občine Krško. Za izjemno uspesno delo z otroki in za otroke je leta 1888 prejela Zlati znak, najvišje priznanje ZPMS. ObzorniK JANUAR 2003 9 popoptaža Najdaljše« križišče Ogorčen je marsikateri voznik, ki pripelje v to križišče. Že nekaj let. In tako je bilo tudi to- krat. V petek ob dveh popoldne. Ne glede na to, s katere strani si se poskušal vklopiti na glav- no cesto, s strani obrtne cone all če si ravno nakupoval v Nakupovalnem centru Krško, mini- lo je kar nekaj časa in tisti nekoliko manj potrpežljivi so izgubljali živce. Drugi spet smo med čakanjem premišljevali, kam bi se umaknili, če bi služba na številki 112 nujno morala na pot reševati življenje. Ugotovili smo, da ob dveh tovomjakih s priklopniki, ki zavijajo levo s stra- ni obrtne cone, in ob koloni šestih vozil, ki gredo naravnost ali zavijajo levo na strani naku- poval nega centra, ter še nekaj zavijalcev desno ta preboj urgentnega vozila ne bo mogoč. Mnogi, -ki skozi to križišče vozijo vsakodnevno, tako opozarjajo na nujnost ureditve, med njimi tudi dr. Rudolf Ladika, direktor Zdrav- stvenega do- ma Krško: » V toku na- še investi- cije smo na ta problem opozarjali in predlaga- li dve mož- nosti, ron- do ali se- maforizira- no križišče, pri čemer smo predlagali, da bi naša urgentna služba imela mož- nost, ko gre na nujno vožnjo, da bi vnaprej signalizirali križišče na ta način, da bi urgentna služba ime- la prednost.« 0 tej problematiki so razpravlja- li tudi na zadnji seji Sveta KS me- sta Krško. Član sveta Janko Hor- -, vat pravi:» Z izgradit- vijo novega zdravstve- nega doma in začetkom poslovanja na novi lo- . 4 kaciji pome- Id ni to za kri- I žišče dodat- no obreme- nitev in ob konicah je izvoz na glavno cesto nemogoč. Sem mnenja, da je po- trebno to problematiko čimprej urediti. Kakšen bo način. ureditve, naj povedo strokovnjaki, če ne gre drugače, to v tern trenutku pome- ni vsaj semaforizacijo.« Dr. Rudolf Ladika Janko Horvat | Z velikimi težavami se na tern križišču ubadajo tudi podjetja v obrtni coni, predvsem tista s ka- mioni in tovornjaki. Brane Siko- šek iz Transgloba Krško pravi, da se na njihovem parkirnem prosto- ru pojavlja več deset kamionov, ki potem vožnjo nadaljujejo po cesti Dmovo-Celje, ker potujejo pro- ti Obrežju ali Ljubljani. »Žal pa ie na tern križišču zavijanie levo nemogoce in prihaja do I velikih za- stojev. Ne- kateri voz- niki obup- ajo, gredo proti Celju, na prvem križišču, to je pri Domu upokojen- cev, zavije- jo levo in nastajajo dodatni zama- ški. To se dogaja vsakodnevno, » še dodaja. Po besedah vodje oddelka za go- spodarsko infrastrukturo Rafaela Jurečiča pa naj bi bilo križišče, če seveda ne bo zapletov, ureje- no še v tern letu. »Študija prome- ta je pokazala, da sta možni dve . rešitvi - krožišče ali pa semafori- zirano križišče z dodatnimi tretji- mi pasovi za leve in desne zavijal- ce. Po študiji je krožišče z enim krogom pri memo nekje do leta 2014, 2015, sama semaforizaci- ja pa je možna in obvladuje pro- met tudi po letu 2015. Plan direk- cije za ceste pa je trenutno tak- šen, da za takšen projekt ni pred- videnih sredstev. Glede na to, da je problem pereč, smo se odločili, da ne moremo čakati, ampak da Brane Sikošek V lanskem letu je bilo po podatkih Polidjske postaje Krsko v tern križišču osem prometnih nesreč, sicer samo z materialno škodo, vsaj toliko jih je bilo brez posredovanja policije. Najpogostejši vzrok teh prometnih nesrečje premajhna varnostna razdalja. Tisti, ki skozi to križišče vozijo vsakodnevno, pa se bojijo večjih nesreč. Kdaj rondo ali semafor za vecjo 10 JANUAR 2003 ObzorniK pristopimo k semaforizaciji tega križišča. Uspeli pa smo dosed tu- di naslednji dogovor - ob graditvi mostu čez reko Savo in medmest- ne poveza- ve med Kr- škim in Bre- žicami, t.i. Vrbinske ce- ste se bo ce- loten pro- jekt začel pri tern kri- žišču. Projekti so nareieni. poleg tega križišča rešujemo tudi leve zavi- jalce za srednješolski center. Pro- jektantski račun je v višini 82 mi- tijonov. Če ne bo zapletov na sa- mem terenu, je možno to križišče urediti po tem projektu že v letoš- njem letu,« pravi Jurečič. Morda bi križišče bilo že urejeno, če ne bi nekateri krajani ob pre- vozu uparjalnikov temu nasproto- j vali. Zdaj pa lahko le čakamo, ta- ko na križišču kot na njegovo ure- ditev. Morda pa le še eno leto...? Pa previdno in strpno! Lidija Petrišič, Bojana Mavsar Foto: Boštjan Colarič, Robert Sajovec Rafael liirorir Vozniki, ki so čakali, so potarnali, da vedno čakajo deset, petnajst minut, nekateri so govorili celo o tridesetih minutah. Slišali smo ko- mentarje... »Katastrofa!« »To je nesospodarno!« »Nekaj morajo narediti!« »Tu (v obrtni coni op.p.) smo kot odrezani od sveta!« yarnost, pretocnost in nemoteno deio urgence? ObzörhiK 1 roDortaža "Krajani naj sitnarijo odgovornim" Lanskega maja so o tej te- mi razpravljali tudi v okvi- ru foruma na portalu Po- savje.biz, kjer je eden iz- med občanov temo odprl z vprašanjem, ali je res po- trebna nesreča in žrtve, da se bo nekdo na občini konč- no zmigal. Oglasilo se je kar nekaj občanov. Lojze:"Človek se le s težavo prebije ne glavno cesto. Prej prides, če greš na semafor. Katastrofa! Tukaj bi bilo v pri- hodnje potrebno kaj ukreniti, zato pozivam odgovorne, da naredijo kaj; krajane pa, da sitnarijo odgovornim". Nada: "Katastrofa ! Jaz se rajši vozim po Leskovški in potem pri semaforju pri sta- dionu zavijem desno, da se izognem križišču pri Merka- torju". Janez: Draga Nada ! Ker je takšnih, kot ste vi, veliko, je postala Leskovška ulica bolj prometna kot Dunajska v Ljubljani". Miha: "Potem pa še kake av- tošole terajo pa matrajo, da morajo tarn peljat, pol se pa čaka pol ure, preden spelje- jo. Za še en semafor bi se res lahko našel denar. In tudi imamo predlog kako! Delno bi se lahko z Mercatorjem občina zmenla in bi Mercator sofinanciral semafor. Zato ker je pomagal, bi pa v zameno dobil to, da bi zelena na semaforju za zavijanje na desno (če se peljemo od OMV- ja proti Sparu) gorela malo dlje časa! Tako bi Mercator pridobil več strank. Zdaj tako ali tako vsi kar naravnost v Spar peljejo. Kaj pravite?" Blaž: "Imam eno rešitev za ti- ste, ki jim je čakanje na vhod v križišče muka. Če se pelje- te iz OMW --> Spar, zavijte le- vo za SŠ Krško in se peljite za Merkatorjem (če imate srečo, ste prišli medtem ko nalaga- jo robo) in se lepo peljete za "šopingom" in priključite v ponoven promet pri Cekinu in potem proti Šparu,........ JANUAR 2003 11 Qospodarstvo 'termoelektrarna brestanic a OKOLJSKA POLITIKA V Termoelektrami Brestanica je izoblikovana primerna okoljska politika, ki je pomemben del gospo- darske in razvojne strategije in ni samo varstvo okolja, temveč tudi gospodarjenje z naravnimi do- brinami in vrednotami, odgovornost za razmere, ki omogočajo zdravo delo in življenje. TEB si pri- zadeva, da zmanjša vpliv proizvodnje na okolje, zato se ukvarja s perečimi ekološkimi problemi ter spremlja kakovost in varstvo okolja. Temeljni cilj okoljske politike je trajna uravnoteženost, ki jo je moč doseči s preventivnimi ukrepi, preprečevanjem škod v okolju, z delitvijo odgovornosti in vklju- čevanjem varstva okolja v posamezne poslovne procese. To pomeni, da je potrebno preprečiti sta- nia. ki Domeniio nevarnost za okolie. že na viru. Prisotno je zavedanje, da je skrb za zdravo okolje temeljni pogoj za razvoj in usmerjanje naših dejavnosti, zato so postavljena na- slednja izhodišča: ^izpolnjevanje načel ravnanja z okoljem: ^delovanje v skladu z zakonodajo ter drugimi pravnimi akti, ter sodelovanje z institucijami na področju okolja, ^vključevanje okoljskih vidikov v vse poslovne procese in delovne enote, ^odgovornost do ljudi v okolici kjer deluje TEB, r6F nenehno izboljševanje sistema ravnanja z okoljem in posledično izboljševanje učinkov na okolje, "^varovanje okolja je ena od osnovnih odgovornosti in tudi pra- vic vseh zaposlenih, zato zaposleni aktivno sodelujejo pri izvajanju okoljske politike, se izobražujejo ter izpopolnjujejo in izboljšujejo zavest do varstva okolja, ^preprečevanje onesnaževanja in zmanjševanje količin odpadkov pri razvoju novih projektov: ^uporaba ekonomsko upravičene tehnologije, ki bo ekološko naj- primemejša, «°zmanjševanje porabe naravnih in drugih virov na minimalne za- hteve,_upoštevanje življenjskega cikla proizvoda, ^zmanjševanje količine odpadkov in preučevanje možnosti njiho- ve ponovne uporabe, zmanjšanje onesnaženosti zraka, vode, ^primemo ravnanje z nevarnimi snovmi in odpadki z usposoblje- nim osebjem, ^>obveščanje zaposlenih in javnosti o stanju ter dosežkih na po- dročju varovanja okolja, ^>sodelovanje z zainteresiranimi strankami za skupen uspeh pri va- rovanju okolja, ^spremljanje in nadzor nad vsemi pomembnimi okoljskimi vidi- ki podjetja ^takojšnje ukrepanje v primeru odstopanj od zastavljenih ciljev ^takojšnje ukrepanje v izrednih razmerah s čim manjšim negativ- nim vplivom na okolje ^>zagotavljanje stalnega izboljševanja na področju ravnanja z oko- ljem s sistematičnim postavljanjem okoljskih ciljev in programov. Prisotno je zavedanje, da današnji razvoj ne sme ogrožati razvoja in ekoloških potreb sedan je in prihodnjih generacij. PROIZVODNJA V LETU 2002 VIR PROIZVODNJA PORABAGORIVA ZEMELJSKI PLIN KURILNO OLJE EL PLINSKIBLOK1 1.003.200 kWh Sm3 339.511 kg PLINSKI BLÖK 2 2.052.600 kWh 658.354 Sm3 179.450 kg PLINSKIBLOK3 1.742.400 KWh 460.591 Sm3 200.150 kg PLINSKI BLÖK 4 13.412.000 kWh 3.648.341 Sm3 860.500 kg PLINSKI BLÖK 5 16.742.000 kWh 4.551.810 Sm3 969.200 kg naročeni članek 12 JANUAR 2003 ObzorhiK I gospodarstvo Izgradnja elektrarn na spodnji Savi Holding Slovenske elektrarne d.o.o. je s podpisom konce- sijske pogodbe julija 2002 pridobil pravico do izkoriščanja energetskega potenciala reke Save od HE Vrhovo do me- je z republiko Hrvaško. Zaradi tega ima pravico in obvezo zgraditi pet elektrarn v obdobju naslednjih petnajstih let. Istočasno z gradnjo energetskih objektov pa bodo izvede- ne številne infrastrukturne ureditve v lokalnem Drostoru. Holding Slovenske elektrarne je s pogodbo oddal izvajanje inve- sticijskega inženiringa za izgrad- njo energetskih objektov družbi HSE Invest d.o.o. s sedežem v Ma- riboru, katere ustanovitelj in edi- ni družbenik je Holding Sloven- ske elektrarne. Družba je projek- tno organiziraha in je svoj stalni strokovni sestav na začetku do- bila od Dravskih elektrarn Mari- bor. V njo so bili po besedah di- rektorja HSE Invest Vilija Vindiša prerazporejeni strokovni kadri, ki so v Dravskih elektrarnah izvajali projekte prenavljanja na HE Dra- vograd, HE Vuzenica, HE Maribor- ski otok, HE Vuhred in HE Ožbalt. V skladu z zastavljeno politiko HSE bodo v izvedbo projekta izgradnje elektrarn na spodnji Savi posto- poma vključeni strokovni kadri iz vseh hidro proizvodnih podjetij in iz Termoelektrarne Brestanica. »Vključitev družb skupine HSE je nujno potrebna, ker nihče ne mo- re sam izpeljati tako zahtevnega podviga,« pravi Vindiš. HSE Invest je za investitorja Hol- ding Slovenske elektrarne izvedel postopek oddaje naročila priprav- Ijalnih del in gradbene jame za HE Boštanj. Podrobnejši obseg del, ki so naročene kot pripravljalna de- la, zajema izgradnjo infrastruk- ture gradbišča, postavitev obo- dne stene gradbene jame, izdela- vo tesnilne zavese, izkop gradbe- ne jame, zavarovanje levega bre- ga reke Save ter manjše strojne in elektro gradbene inštalacije. Vsa navedena dela je potrebno izve- sti, da se pripravi in uredi gradbiš- če za začetek del na izgradnji je- zovne zgradbe HE Boštanj, v ka- tero je kasneje nameščena vsa energetska oprema za proizvod- njo električne energije. Kljub zimskemu obdobju potekajo dela v redu. Izvajalec del je imel z začetno mobilizacijo nekaj težav, ki so odpravljene. Kot poudarja Vindiš, bo planirani rok dokonča- nja del, ki je konec marca 2003, verjetno zaradi oteženih delovnih pogojev nekoliko podaljšan, ven- dar, kot pravi, je o tern danes še prezgodaj dajati natančnejše oce- ne. Izvajalec ima pred seboj še dobra dva meseca intenzivnega dela in pričakujejo, da jih bo pri- merno izkoristil. Njegov napredek del bo odvisen tudi od naklonjeno- sti vremenskih razmer. Izvajalec pripravljalnih del za HE Boštanj je konzorcij Gradis NG / GIZ Gradis, ki je bil uveden v de- lo konec meseca novembra 2002. Izvajalec je za potrebe izvaja- nja del angažiral tudi kapacite- te družb, ki imajo sedež v Posavju oziroma v Sevnici. Takšno vključe- vanje lokalnih izvajalcev je s stra- ni HSE po besedah Vindiša vzpod- bujeno, vendar je odvisno od trž- nega in poslovnega dogovora, ki ga dosežejo izvajalci del s pred- stavniki konzorcija, ki je prevzel dela v izvajanje. HSE Invest je s 01.01.2003 v Sev- nici ustanovil poslovno enoto in v njej zaposlil dve osebi, ki sta bi- li prezaposleni iz Savskih elek- trarn Ljubljana. Nadaljnje inten- zivno vključevanje novih sode- lavcev bo takoj po oddaji glavnih gradbenih del in po oddaji naro- čila glavne opreme za elektrarno Boštanj. Ključna oprema, ki je na kritični poti izgradnje elektrarne HE Boštanj in jo je potrebno na- ročiti letos do poletja, je izdelava in dobava turbinske in generator- ske opreme, hidromehanska opre- ma in žerjavi. Javni razpis za nabavo turbinske in generatorske opreme je v te- ku že od decembra 2002, za naba- vo hidromehanske opreme in žer- javov pa bodo javni razpisi objav- Ijeni v mesecu marcu letos. Projekt izgradnje HE Boštanj za- enkrat poteka v skladu s spreje- tim glavnim rokovnim načrtom iz- gradnje. »Težav in problemov je veliko, vendar jih sproti in vsaj do sedaj uspešno rešujemo skupaj z investitorjem, lokalno skupnost- jo in organi države. Samo skup- ne aktivnosti, ki so rokovno uskla- jene med glavnimi udeleženci, za- gotavljajo uspešno realizacijo za- htevnih projektov. Trudimo se, da bi tudi v izvedbi tega projek- ta ustvarili vzdušje skupnega dela in zadovoljstva pri doseganju za- stavljenih ciljev,« še dodaja Vin- diš. K.P. ObzörniK JANUAR 2003 13 gospodarstvo I Sunčani Hvar Termam Catež Terme Čatež so za 62,3 % delež hotelske verige Sunčani Hvar ponudile skoraj 75 milijonov hrvaških kun, kar je hrvaška vlada na redni seji ko- nec januarja tudi sprejela. Kot poročajo tiskovne agencije, so se Terme Čatež obvezale, da bodo ohranili število zaposlenih, v naslednjih petih letih pa naj bi v Sunčani Mvar vložili več kot 330 milijonov kun. Prodaji so nasprotovali člani hrvaške kmečke stranke, ki trdijo, da gre v termah za dvomljivo lastniško strukturo. Kot je poročal hrvaški časnik Vjesnik, je deset odstotkov delnic Term Čatež v lasti Nove ljubljanske banke, ki noče izplačati prihrankov hrvaških varčevalcev. Hrvaška kmečka stran- ka pa je nekaj dni po odločitvi zahtevala razveljavitev odločitve o pro- daji Sunčanega Hvara in zahtevala ureditev odnosov glede ljubljanske banke. L.P. Broz kadrovskih sprememb v NEK Glede na to, da so se v javnosti pojavile govorice o skorajšnji za- menjavi vodstva in poslovnega odbora NEK, smo za podrobnejše in- formacije zaprosili Ministrstvo za okolje, prostor in energijo. Po besedah Mance Šetina Miklič bo prihodnja zamenjava poslovne- ga odbora NEK formalna posledica lanskega vstopa novega družbe- nika ELES-GEN v NEK. Po nedavno sprejetih spremembah uredbe o Nuklearni elektrarni Krško dva člana poslovnega odbora imenuje vlada, dva pa ELES-GEN. Po besedah Mikličeve tudi sklica skupšči- ne NEK, na kateri bi menjali člane poslovnega odbora, ne predvi- devajo v kratkem, kar pomeni, da zaenkrat tudi ne načrtujejo ka- drovskih sprememb poslovnega odbora oziroma vodstva NEK. B.M. Proizvodnja v decembru za 1,357, presegla načrtovano Nuklearna elektrarna Krško je v decembru v elektroenergetsko omrež- je oddala 487 483 MWh električne energije, v lanskem letu pa 5 308 751 MWh neto električne energije. Faktor razpoložljivosti je bil 92,59-od- stoten, faktor izkoriščenosti pa 92,38- odstoten. Reka Sava se je zaradi delovanja NE Krško v decembru segrevala pov- prečno za 1,4 stopinje Celzija in največ za 2,1 stopinje Celzija od dovo- Ijenih 3 stopinje Celzija. Delež največje skupne dopustne letne radioaktivnosti v tekočinskih iz- pustih je v decembru znašal za tritij 0,59% in za ostale dopustne radio- nuklide 0,004%. V tern mesecu je bilo uskladiščenih 14 sodov (2,916 m3) z nizko in srednje radioaktivnimi odpadki. L.P. Use Holding Slovenske elektrarne d.o.o, Za druflič v prisilno poravnavo V JutranjksSevnica so konec prejšnjega leta zaradi izpada dohodka že drugič uvedli postopeR prisilne poravnave. Po podatkih Slovenske ti- skovne agencije pa je nadzorni svet sevniške družbe Jutranjka 24.janu- arja s funkcije direktorja družbe predčasno odpoklical Zdenko Marčič ter na njeno mesto imenoval Miho Rabiča. Spremembe na »Trgu Matije Gubca« Sredi meseca januarja je dobila »epilog« nedvomno ena izmed najbolj aktualnih krških tern minulega leta. Poslovni sistem Mercator je namreč za 255 milijonov tolarjev odprodal družbo Hotel Sremič Krško, in sicer 39-letnemu samostojnemu podjetniku Milanu Senici iz Krškega, ki je tudi lastnik hotela Pacifik. Senica namerava družbo dezinvestirati, med drugim tudi z odprodajo picerije v starem mestnem jedru. Kljub te- mu pa naj bi zaenkrat obdržalo zaposlitev vseh 37 zaposlenih v družbi. In medtem ko se je dosedanja direktorica družbe Mercator Hotel Sre- mič Mojca Lovšin Dostal (samoiniciativno) že umaknila z vodilnega me- sta, je'prislo do sprememb vodstvene strukture tudi v krški podružni- ci NLB. Direktor podružnice je postal Vito Cigoj, dosedanji direktor dr. Dejan Avsec pa po novem opravlja delo svetovalca direktorja. Zame- njava vodstva je posledica reorganizacije družbe oziroma »pomlajeva- nja« vodilnega kadra s strani novega lastnika. B.M. Zagnali nov kotel V Vipapu Krško so v začetku meseca za- gnali nov kotel K6, s čimer so v tovar- ni prešli z uporabe srednje težkega ku- rilnega olja na porabo zemeljskega pli- na, ki je okolju bolj prijazen, saj vsebu- je manj žvepla. 14 JANUAR 2003 ObzorniK okolje in prostor Kaj sme v skladisce in kaj v odlagališče? a§si Pripravila Irena Mele Kakšna je razlika med odpadki, ki jih hranimo v skladišču, in od- padki, ki gredo v odlagališče? Na- čeloma je ni, saj gredo odpadki iz skladišča, kjer so le začasno shra- njeni, slej ko prej v odlagališče. Razlika pa je lahko v predelavi od- padkov med eno in drugo fazo. Pod predelavo1 odpadkov razume- mo vse postopke, s katerimi spre- minjamo lastnosti odpadkov, da bi bilo nadaljnje ravnanje z nji- mi lažje, bolj ekonomično in bolj varno. Predelava obsega tri raz- lične stopnje: predobdelavo, ob- delavo in pripravo odpadkov. V predobdelavi odpadke predvsem zbiramo, sortiramo oziroma loču- jemo po vnaprej izbranih lastno- stih (npr. stisljive zbiramo loče- no od nestisljivih, gorljive loče- no od negorljivih ipd.) ali dekon- taminiramo površinsko onesnaže- ne odpadke. Pod obdelavo2 odpadkov šteje- mo vse tiste postopke (kemične, mehanične, toplotne), s katerimi zagotovimo bolj varno in/ali bolj ekonomično hrambo. Z zmanj- ševanjem prostornine odpadkov lahko npr. učinkovito zmanjšamo stroške skladiščenja in odlaganja, z nekaterimi postopki pa lahko iz odpadkov odstranimo določene radionuklide in s tem prispevamo k lažjemu in bolj varnemu roko- vanju z njimi, ali pa spremenimo njihovo sestavo, izločimo, na pri- mer, biološko razgradljive ali tok- sične snovi, kar zagotavlja varnej- še shranjevanje. Najbolj razšir- jeni postopki obdelave so stiska- nje in prešanje, rezanje in drob- Ijenje večjih kosov, sežiganje, ta- Ijenje kovinskih odpadkov, filtri- ranje, sedimentacija in izpare- vanje tekočih odpadkov. Obstaja seveda še vrsta drugih postopkov obdelave, prilagojena posamez- ni vrsti odpadkov, mnogi postopki pa so tudi še v razvoju. Nekatere od teh postopkov uspešno uporab- Ijajo tudi v NEK za obdelavo nizko in srednje radioaktivnih odpadov: npr. stiskanje, sežiganje, izpare- vanje, filtriranje in druge. Pod pripravo3 odpadkov pa uvršča- mo postopke, s katerimi pretvori- mo odpadke v obliko, primerno za prevoz, skladiščenje in/ali odla- ganje. v ta namen mo- ramo od- padke utr- diti oziro- ma imobi- lizirati in jih pakira- ti v ustrez- no embala- žo, ki zago- tavlja va- ren prevoz, varno shra- njevanje ali odlaganje. Priprava od- padkov je lahko raz- lična za raz- lične name- ne. Za pre- voz je lah- ko drugačna kot za skla- diščenje in za skladiš- čenje spet drugačna, kot za odla- ganje. Postopki iz predobdelave, obde- lave in priprave se med seboj po- gosto prepletajo in mnogokrat jih je težko enolično uvrstiti v eno od omenjenih stopenj. Določen po- stopek lahko uporabljamo za ob- delavo, lahko pa tudi za pripravo, odvisno pač od namena in zahtev za odpadke. Stiskanje in prešanje trdnih odpadkov se lahko, na pri- mer, uporablja za zmanjšanje vo- lumna odpadkov, torej kot obdela- va, lahko pa tudi za utrjevanje od- padkov, torej za pripravo. Poglejmo še drug primer. Če ima- mo radioaktivne odpadke v teko- či obliki, se med med rokovanjem ali skladiščenjem lahko taki od- padki polijejo ali pa embalaža, v kateri so shranjeni, prepušča. V tem primeru radioaktivna tekoči- na onesnaži svojo okolico, ki jo je potrebno dekontaminirati. Če pa tekoče odpadke pretvorimo v trd- no obliko, se seveda tem nevarno- stim izogne- mo in zago- tovimo bolj varno shra- njevanje. Najbolj pre- prost način pretvarjanja tekočih od- padkov v trd- ne je cemen- tiranje. Teko- če odpadke zamešamo s cementom in med stalnim mešan jem počakamo, da se strdi- jo. Če je po- stopek pra- vilno izpeljan in cementi- rani odpad- ki enakomer- no strjeni, so tako obde- lani odpadki primerni tu- di za kasnej- še odlaganje. V tem prime- ru je torej cernentiranje tudi ze priprava odpadkov. S tem načinom pa seveda prostornine odpadkov ne zmanjšamo, ampak celo pove- čamo. V skladiščih, kjer prostora ni na pretek, se takim postopkom raje izogibajo in uporabljajo dru- gačne metode. V NEK, na primer, so se odločili za sušenje tekočih odpadkov. S segrevanjem odpad- kov v sodih iz njih v celoti izparijo tekočino. S tem občutno zmanjša- jo tudi prostornino odpadkov. Po- sušene odpadke nato skladišči- jo. Taki odpadki seveda niso pri- merni tudi za odlaganje. Za odto- žitev bodo morali biti še dodatno pripravljeni. V splošnem pa velja, da lahko skladiščimo odpadke, ki niso šli skozi nikakršen proces obdelave. Če jih shranimo v embalažo, ki izpolnjuje pogoje za varno skla- diščenje, začasna hramba ni pro- blem. Prav tako lahko skladiščimo odpadke, ki imajo za seboj celo- tno obdelavo in pripravo in jih bo- mo nekoč samo še prenesli v odla- gališče. To je možno seveda le ta- krat, ko že dobro poznamo pogo- je odlaganja in znamo tudi dovolj, natančno definirati, na kakšen na- čin morajo biti odpadki pripravlje- ni. Med eno in drugo skrajnostjo je seveda še cela paleta možno- sti. V realnem življenju je seve- da običajno, da so odpadki uskla- diščeni že dolgo pred tem, ko po- znamo tudi lokacijo in tehnologi- jo odlaganja, ki pogojujeta na- čin priprave odpadkov za odlaga- nje. Postopki obdelave in pripra- ve uskladiščenih odpadkov so za- to običajno izbrani in prirejeni iz- ključno za namen skladiščenja. Pred odložitvijo bodo taki odpad- ki zato morali še enkrat skozi pro- ces priprave, kot je nazorno prika- zano na Sliki 1. Najbrž se bomo strinjali, da zelo optimiziran tak način ni. Najbolj racionalno in najbolj enostavno bi seveda bilo, če bi lahko odpadke takoj odložili: od proizvajalca bi šli skozi postopek obdelave in pri- prave direktno v odlagališče. Ker bi bili pogoji odlaganja poznani, bi lahko odpadke takoj obdelali in pripravili direktno za odlaga- nje. Vmesna obdelava in priprava za skladiščenje bi bila nepotreb- na. S tem bi prihranili čas, denar, pa tudi obsevanje ljudi, ki skrbijo za odpadke, bi bila manjša. Vir: S. Knez, I. Zupančič, M. Kralj, Pregled načinov pre- delave NSRAO za skladiščenje in odlaganje, ARAO-T1331, junij 2002 ' predelava ¦ an%. processing 2 obdelava - an$. treatment 3 priprava - one. conditioning ObzörriiK JANUAR 2003 15 kultura PREDIZIDOM »FANFAR« Sredi meseca kulture bo v Krškem po daljšem pričakovanju v knjižni obliki izšla antologija z izborom literamih del sodobnih avtorjev iz Krškega in Posavja. Fanfare bodo namreč po več kot desetih letih ponovno prinesle izbran pregled večine pomembnejših ustvarjalcev naše- ga prostora. Pred dvanajstimi leti je v Krškem izšla knjižica z naslovom V ograji belih akacij, v kateri je bil objav- Ijen izbor literamih del avtorjev krškega literarnega kluba, s tern Za objavo v antologijski knji- g/ FANFARE je urednik Silvo Mav- sar izbral dela naslednjih avtoric in avtorjev iz Posavja: Jurij Av- senak,. Dragica Dani, Vida Fritz, Stanka Hrastelj, Cveto Gradišar, Slavica Jarkovič, Milan Jazbec, Marija Kalčič - Mirtič, Martin Ke- rin, Bojana M. Kopina, Tatjana La- puh, Asta Malavašič, Maruša Mav- sar, Sebastijan Možic, Ana Rosto- har, Urška Skalicky, Rudi Stopar, Tanja Tršelič, Jožica Vogrinc in Ta- mar a Vonta. pa je bilo tudi na zunaj nekako za- ključeno plodno desetletno obdo- bje ene izmed najbolj dejavnih in prepoznavnih literamih kultumih skupin v našem in tudi širšem slo- venskem okolju. Skupina je moč- no in na specifičen način obeleži- la kulturno dogajanje osemdesetih let - z dotlej neobičajnimi literar- no-glasbenimi nastopi od mest do vasi in celo tovam ter osrednjih kulturnih prizorišč (začetki s Son- cem v predalu v Kulturnem domu Krško in zaključek z nastopom v ljubljanskem Cankarjevem domu). Potem ko je organizirana dejav- nost s središčem v Krškem zamrla, je po krajšem zatišju v devetde- setih letih prejšnjega stoletja pri- šlo do organiziranega literarnega delovanja najprej v Brežicah, za- tem pa se je začelo vse bolj živah- no dogajanje v dijaških in študent- skih vrstah, ki je bilo podkrepljeno s pogostim nastopanjem in pred- stavitvami v klubski obliki (Pod dežnikom). Med predstavniki naj- mlajše generacije je razmeroma hitro izstopilo nekaj imen, ki so s svojimi objavami dosegla tudi sir- si literarni prostor, prav ta čas pa dočakali tudi prve knjižne izdaje. Že dlje časa se je ponujala ide- ja, da bi ob 20-letnici nastanka kr- škesa literarneea kluba (december 1980) in torej deset let po »aka- cijah« ljubiteljem domače lite- rarne ustvarjalnosti ponudili vsaj minimalni izbor literamih del ne- kaj najvztrajnejših in najobetav- nejših, predvsem pa seveda tu- di najprepričljivejših avtorjev te- ga območja. Takšna knjiga je na- posled le nastala leta 2002 v sode- lovanju KD Obzorje in Zavoda Ne- viodunum, Ijubitelji domače lite- rarne ustvarjalnosti pa jo lahko na knjižnih policah pričakujejo sredi mpipra fpbruaria Koncertni večer z MePZ Viva 18. januarja sta se v Kulturnem domu Krško v okviru koncertnega veče- ra predstavila Ljubljanski oktet in MePZ Viva Brežice, ki sta v lanskem letu praznovala prvi trideseto, brežiški zbor pa deseto obletnico. MePZ Viva Brežice je dosegel največji uspeh na 4. mednarodnem tekmovanju v italijanski Rivi del Gardo, saj so v sakralni kategoriji in kategoriji za ljudsko glasbo prejeli zlato plaketo, dirigentka Simona Rožman Strnad pa je dobila nagrado za najbolj obetavno mlado dirigentko. Konec leta 2002 pa so izdali tudi novo zgoščenko. Razstava Darija Petkoviča Sekcija Fototeater KPŠ je v Klubu za mlade Zvezda organizirala foto- grafsko razstavo del Darija Petkovi- ča, priznanega hrvaškega fotografa, ki je osvojil že dve nagradi na med- narodnih natečajih, sicer pa je raz- stavljal na šestih samostojnih raz- stavah v Zagrebu in na desetih sku- pinskih razstavah po svetu. Pod dežnikom V literarno-glasbenem večeru Pod dežnikom, ki ga Klub posavskih štu- dentov organizira v Klubu za mlade Zvezda, se je konec meseca pred- stavila znana tekstopiska otroških pesmic Zvezdana Majhen, glasbeno pa je večer popestrila vokalna sku- pina Srake z Rake. Zimski vecer Kulturno drustvo Leskovec je v leskovškem Gasilskem domu organiziral tako imenovani Zim- ski večer, v okviru katerega so se z glasbo in branjem pridige Jane- za Svetokriškega Na noviga lejta dan predstavili Leskovški oktet, Mateja in Jerneja Žarn, Kristina Lovšin, Stanka Hrastelj in Benja- min Siter. Glasbeno literarni večer ^ 6. februarja bo v Kulturnem do- mu Krško glasbeno-literarni več- er, na katerem se bodo predstavi- li Orkester Mandolina Ljubljana, Leskovški oktet, učenci Glasbene sole Krško, recitatorji in gostje. MePZ Viva Brežice (foto: arhiv MePZ Viva) Člani Vokalne skupine Valvasor . Krško so, potem ko so se čez le- to predstavili na posavski pev- ski reviji, na regijski pevski revi- ji Posavja, Dolenjske in Bele Kra- jine, sodelovali na prireditvi Po- zdrav vigredi na avstrijskem Koro- škem, konec leta 2002 organizirali svoj samostojni koncert v Kultur- nem domu Krško. Na koncertu so poslušalcem ponudili splet sloven- skih ljudskih in drugih pesmi ter angleških pesmi in gospelov. Samostojni koncert skupine Valpsor -, 16 JANUAR 2003 Kgjklvasorjeva |5pknjižnica Krško * Proseren in Bartol V mesecu, ko obhajamo Prešernovo smrt, se bo spet veliko pisalo in go- vorilo o »našem največjem pesniku«. Karkoli si že mislimo o Prešemu, ne moremo mimo dejstva, da je usod- no zaznamoval slovensko Uteraturo. Če se nam je včasih zdel nujno zlo, predvsem v času domačih branj, je Prešeren po dobrem poldrugem sto- letju še vedno dovolj dober, da nam nudi užitek teksta. Težave s Prešer- nom so povezane predvsem z zunaj- literarnimi prvinami njegove poezi- je. Prešeren je vedno bil »konstitutivni element slovenske sa- mobitnosti«, pesnik, ki je dokazal, da slovenski jezik ni le jezik hlapcev, pač pa tudi orodje visoke umetnosti. Spekuliramo lahko, da se je pesnik v procesu ustvarjanja znašel pred skušnjavo: pisati v materinem jeziku ali nemara v nemščini. Ciljna publika je bila v primeru slednje nedvomno števitčnejša, predvsem pa estetsko bolj izobražena. Prešeren je živel v dvojezični družbi. 24.velkiga travna 1.1824 piše staršem z Duneja: ...Jest sim vas rajtal ob vkancah objiskati, al če bo pri stricih zamera guerala, tok na bom mogil domu pridti, za to ker bo cerenge manjkalo... Če hoče sodobni bralec razumeti ta stavek, si mora pomagati s slovarji. Navede- ne Prešernove besede so mešanica arhaizmov in germanizmov in danes zvenijo tuje in smešno. Lahko pa se vprašamo, kako bodo čez nekaj de- setletij zvenele besede valda, kao, kobajagi, ful, kul, gruvi, nadas, mu- čas, nunka in druge tujke, ki se da- nes uporabljajo v slovenskem jezi- kovnem telesu in jih sodobni govorec oz. poslušalec mirno prebavi. Preše- ren pa ni le uporabljal germanizmov in popačenk v komuniciranju z dru- gimi, pač pa je tudi pisal poezijo v »pravem« nemškem jeziku. Njego- ve nemške pesmi, povsem solidni li- terarni izdelki, na trenutke zelo du- hovite ravno zaradi rabe nemškega jezika (sonet Warum sie, wert, daß Sänger aller Zungen) so doživele kar nekaj kvalitetnih prevodov (Župan- čič, Sovre, Gradnik, Moder, Kovič). Kljub temu, da so se z »nemškim« Prešernom ukvarjali naši najboljši prevajatci, se zdi, da ta del njego- vega opusa ni ravno živ niti med nje- govimi častilci, kaj šele pri povpre- čnem bralcu. Je pa zato več zanimanja za do- mnevno Prešernove »pohujšljivke«. Za vse, ki ste se že naužili visoke po- KRŠKO, CKŽ 26; Tel.: 490 4000, Izposojevališče VIDEM, C. 4. julija 59; Tel.: 07/490 30 70, Izposojevališče KOSTANJEVICA, Ljubljanska 7; Tel: 07/49 86 210 ezije in želite kaj bolj oprijemljive- ga, bo za to primerna antologija Fuk je Kranjcem v kratek čas. Omenje- nih pesmi v (i)zbranih delih namreč ne boste našli. V februarju pa se spominjamo še enega za slovensko literaturo po- membnega, za človeka pa bolj ve- selega dogodka. 24. februarja pred sto leti se je v Svetem Ivanu pri Tr- stu rodil Vladimir Bartol, avtor mno- gih člankov, kratkih zgodb, dramskih tekstov, danes predvsem znan zara- di romana Alamut, svojega življenj- skega dela. Recepcija Bartolove lite- rature je doživljala mnoge vzpone in padce. V sedemdesetih ga je aktua- liziral Taras Kermauner v spremni be- sedi k zbirki novel Demon in Eros, v osemdesetih Drago Bajt in Miran Ko- šuta v novih izdajah Alamuta, kasne- je krog mladih avtorjev zbranih oko- li revije Literatura. Zaradi domnevnih paralel s tero- rističnim napadom v New Yorku in Washingtonu pa so krila romanu iz I. 1938 najbolj zrastla po 11. septem- bru. V tern času je delo doživelo kar nekaj lepih knjigotrških uspehov v Sloveniji, pa tudi na tujem. Ko smo v Valvasorjevi knjižnici Krško primerjali izposojo Alamuta eno le- to pred enajstim septembrom 2001 in leto dni po tragičnem dogodku, smo prišli do naslednjih podatkov: v letu pred napadom na Ameriko so si naši bralci izposodili Alamut sedem- najstkrat, v letu, ki je sledilo pa kar stooseminpetdesetkrat. Število izpo- soj je tako narastlo za skoraj tisoč odstotkov. Seveda pa zasluga za množično bra- nje Alamuta ne gre le aktualni po- litični situaciji, ampak v precejšnji meri tudi dejstvu, da ga je maturi- tetna komisija poleg Zločina in kazni uvrstila na seznam literature za le- tošnji esej. Ena od stičnih točk obeh romanov je filozofija Friedricha Nietzscheja, za- to bom zaključil z njegovim citatom, ki v veliki meri velja za tržaškega pi- satelja in njegovo delo: »Meni pripa- da šele pojutrišnji dan. Nekateri so rojeni posthumno.« Želimo vam vesel praznik kulture in na svidenje v Valvasorjevi knjižnici. 6LASBENA SOLA KRSKO dasbena sola mate drugace V sredo 18. decembra 2002 se je glasbena sola Krško predstavila na že tradicionalni prireditvi »Glasbe- na sola malo drugače«. Nastop je bil, kot vsako leto organiziran v ok- viru praznovanja Veselega decem- bra. Tako so mladi glasbeniki in uči- telji na svoj najbolj iskren način za- želeli vse dobro v letu, ki je pred na- mi. Najbolj pa so se učenke in učen- ci razveselili nabito polne dvorane in vzpodbud s strani poslušalcev. Na tak način so učenci in njihovi učite- Iji na najlepši možen način nagrajeni za svoj trud in je tudi vzpodbuda za nadaljnje delo. In zakaj takšen naziv prireditve ? Vse glasbene sole, in tudi krška ni iz- jema, izvajajo svoj program na osno- vi klasične glasbe, kar je popolnoma prav v smislu vzgojnega vidika in di- daktičnega pristopa učenja instru- menta in glasbe. Glasbene sole se ne morejo izogibati trendom in željam mladih, zato je prav, da nekaj mini- malnih osnov spoznajo o zvrsti glas- be, ki se danes najbolj pogosto po- sluša. Sicer pa je morda nespamet- no glasbo »predalčkati«, saj vsaka zvrst le-te zaradi nečesa nastane. Dolžnost šol pa je, da učence nau- čijo ceniti dobro glasbo in v okvi- ru njihovih sposobnosti pokazati na- čin, kako priti do optimalne izvedbe na instrumentu. Tudi zabavna glas- ba zasluži spodobno izvedbo in ravno zato so se učenci in učenke in seve- da njihovi učitelji z vso odgovornost- jo lotili projekta. .Rezultat ni mogel izostati, kar je bilo opaziti ob pozor- nem spremljanju spoštovanih poslu- šalk in poslušalcev. Težko je izdva- jati posamezne nastopajoče, saj je vendarle bilo čutiti pri vseh iskreno željo po čim lepše izvedeni glasbeni čestitki ob prazničnih decembrskih dneh.Tudi v kolektivu iskreno upa- mo, da smo Vam z našim nastopom popestrili Veseli december. Sicer pa Glasbena sola malo drugače ni bila edina prireditev, kjer smo se predstavili v decembrskih dneh: V nedeljo 2. decembra sta glasbeni šoli Krško in Brežice skupaj pripra- vili tradicionalni dobrodelni koncert Rotary kluba. Krški glasbeniki so se predstavili s klavirskim duom profe- sorjev Karoline Vegelj Stopar in Bra- nimirja Biliška, s kvartetom klarine- tov, pod mentorstvom profesorja Ro- berta Pirca v sestavi: Domen Mam, Tamara Vardič, Urška Strojin, Tade- ja Kerin, ter Simfoničnim orkestrom. Glasbeniki brežiške glasbene sole pa s pevkami in pevci, njihovo mento- rico, profosor Marjetko Podgoršek Horžen, kvartetom citer pod men-- torstvom Anite Stergar in ženskim zborom Solzice. Program je bil izve- den na zavidljivi ravni v zadovoljstvo obiskovalcev, organizatorja in seve- da vseh nastopajočih. V soboto 21. decembra je svojo 45- letnico s pestrim programom obele- žil Pihalni orkester Videm . Tudi v tern orkestru, kot v obeh drugih v občini, sodelujejo naši aktivni in biv- ši učenci. Prav tako so se naši učenci predsta- vili 26. decembra na proslavi Dneva samostojnosti in sicer: s Pihalnim or- kestrom Videm, kvartetom klarine- tov , nastopili so pianisti Špela Tro- ha, Nika Tkalec, Primož Urbanč in kitarist Samo Štajner. Resnično velik prispevek glasbeni- kov, ki so kakor koli povezani z Glas- beno šolo. Predvsem nas veseli, da ljudje radi prihajajo na prireditve in nam na tak način izkazujejo svo- jo cenjeno pozornost. Naj tako tu- di ostane. Ravnatelj Glasbene sole Krško: Drago Gradišek, prof. ^H|^ LJÜDSKA UNIVERZA ^L9 KRŠKO J^H ^^^^H| ' —-^—— učlmo se ia žluljertfe l^^^^H Ekonomska fakulteta Ljubljana in Ljudska univerza Krško vabita k vpisu v 1 .letnik izrednega študija * „hbb^ na Visoki poslovni šoli. ^J WKm Skrajni rok za prijave je 8. marec 2003. ifll Hkrati vabljeni na informativni dan, ki bo v zvezi z omenjenim študijem potekal v sredo, 19. februarja 2003 med 8. in 18. uro v prostorih Ljudske univerze Krško na Dalmatinovi 8 v Krškem. Informacije: www.lukrsko.si/portal in 07 48 81 160, 48 81 175^^ ObzorniK JANUAR 2003 17 Krško sä jih spominja Nastajanje in rast Valvasorjeva knjižnicaje leta 1999 pridobila dragoceno zbirko knjig. Nastajalaje okoli sto petdeset letpri druzini Kerin iz Podbočja. Gospa Joža Kerin, profesorica in bibliotekarka iz Ljubljane, seje namreč odločila, da knjižno dediščino, ki seje zbirala v druzinski hiši v Pod- bočju, zapusti občini Krško oziroma njeni matični knjižnici. Kerinovi Vsekakor je to zelo trdoživa in razvejana rodbina, sorodstveno povezana še z drugo močno druži- no - Stritarji. Iz podsmreške veje Stritarjev izhaja tudi pisatelj Jo- sip Stritar, rod pa naj bi imel zače- tek v Stritu, zaselku med Rako in Bučko. Potomci obeh rodbin živi- jo kar v 31 krajih Slovenije, neka- teri tudi v tujini, glavnina pa seve- da na Dolenjskem. V okolici Pod- bočja (pošta Podbočja) je bilo 1. 1. 2003 46 sorodnikov. Silno razvejana je tudi njiho- va kulturna in življenjska usme- ritev. Nekateri pripadniki rodbi- ne so predani raziskovalci družin- ske zgodovine in člani Rodoslovne- ga društva Slovenije, vodijo pa tu- di lastno »Društvo Kerini & Stri- tarji«, Društvo izdaja publikacije, med najbolj odmevnimi je časo- pis »Trte« (od 1996) in genealoški zbornik »Kerini & Stritarji«. V njih najdemo predstavitev družinskega deblaod leta 1841 dalje. Zgodovina rodu se začenja sko- raj simbolično. Martin Kerin (roj. 1803) naj bi v začetku 19. stolet- ju v tedanji Sv. Križ prinesel prvo petrolejko, kar po svoje velja za simbolično tako v dobesednem kot v prenesenem smislu. Potomka ga. Zofija Longo je zapisala: »Ko so jo prižgali in obesili, so prišli gledat »to čudo« iz cele vasi.« Zapišemo lahko, da je poslej družina dejan- sko predstavljala središče, ver- jetno pa tudi luč krajevnega živ- Ijenja kar dvesto let. Podeželsko življenje je v virih slabo raziska- no, gotovo pa so si bogastvo, ug- led in veljavo pridobili tisti, ki so znali sprevideti pomen izobrazbe. Tudi Martin Kerin je svojega sina Janeza (roj. 1841) poslal v šolo, kar je bilo za majhno vas v tistem času kar svojevrstno dejanje. Po- tomci, ki so vodili domacijo, so se ukvarjali s kmetijstvom, vinograd- ništvom, furmanstvom, trgovino s sadjem, gostinstvom, ustanovi- li so prvo hranilnico v Podbočju, še v času furmanstva pa prevažali tudi že pošto (pošta je v kraju od leta 1886). Pravočasna vključitev v gospodar- sko življenje kraja je posledič- no seveda prinašala tudi bogastvo družini: Martinov sin Janez (1841- 1917) je imel dvoje posestev, 35 ha gozda, več vinogradov s klet- mi in hrami, mlin. Ob predaji go- stilne sinu Francu pa je poskrbel še za nov dom zase, svoje še žive starše in neporočene sestre. Da je imel tudi povezave in vzor v šir- šem svetu pa - ob knjižni ostali- ni - dokazuje tudi poročilo, da »je pohištvo naročil v glavnem z Du- naja«. Tudi Kerinove generacije so bile mnogoštevilne, neporočene se- stre so ostajale doma in skrbe- le za »ženske posle«, učbeniki in podpisahe knjige pa kažejo, da so imele tudi splosno in strokov- no izobrazbo. V 20. stoletju so bi- le med prvimi Križevkami, ki so se vpisale na fakulteto. Kerinovi so se uveljavljali tudi v širšem prostoru, na različnih po- dročjih, v neposredni bližini doma pa kot župani in člani takratne lo- kalne uprave tudi odločali in vpli- vali na razvoj naselij. V generaciji tretje četrtine 19. stoletja je zrasel Martin Kerin (1869-1931), duhovnik. Med dru- gim je bil leta 1895 kaplan v Kr- škem, 10 let pa župnik v Boštanju pri Sevnici (1906-1915), kjer je napisal tudi kroniko, ki žal velja za izgubljeno. Njegova sestra Zo- fija je bila redovnica in učiteljica pri notredamskih sestrah v Šmihe- lu pri Novem mestu. Na kulturnem polju je deloval Ko- stanjevičan Ladko Kukec (1928- 1995), sin Amalije Kerin. Kot gle- dališki igralec je v okviru Dolenj- skega kulturnega festivala odigral na desetine glavnih vlog doma in na gostovanjih v Ljubljani, Zagre- bu ltd. Janez Banič (1928- ), znani veterinarski strokovnjak in univer- zitetni profesor (sin Antonije Ke- rin) je našemu okolju ostal v spo- minu predvsem po romanu »Štihov Jože z Broda«, napisal je še neka- tera druga pripovedna dela in je tudi glavni urednik rodbinskega časopisa »Trte«. Ing. Lojze Kerin (1906-1966) je bil direktor Uprave oz. kasnej- šega Zavoda za vodno gospodar- stvo Slovemje v Ljubljani. Prispe- val je svoje mo- či k zakonoda- ji in organizaci- ji tega gospodar- skega področja, ukvarjal pa se je tudi z ekologijo (Blejsko jezero, Ljubljansko bar- je itd.). Očetovo delovno vztraj- nost nadaljuje- ta sinova Andrej, gradbeni inženir : pri Slovenija ce- ste - Tehnika, tu- di kot avtor stro- kovnih ter ured- nik rodoslovnih zapisov ter po- budnik rodbin- skeca časopisa. Na podrocju arhitekture in mdu- strijskega oblikovanja pa Miha, dobitnik Plečnikove nagrade za le- to 1997. V mlajši generaciji se kot plesatka uveljavlja Sonja (Andre- jeva hči). V bližnjih Brežicah živi Kerinova potomka Nina Mandžuka, ki kot citrarka pogosto nastopa na raznih prireditvah. Pesnik Tone Pavček je zapisal: »Vsak človek je zase svet, čuden, svetal in lep...«, zato bi bilo prav omeniti tudi ostale člane rodbine, žal pa tega ne dopušča niti zasno- Y boWbo miiitv in sioeii Janez Kerin puMstBik pri Sv. Krltu ro;cn 19. Dovenbra 1841 omrl 30. «T{(nsta 1417 Mm .him. uiaulitKi«1 Ml ttmt «4p. Si.\dku Srce Mariit*a. bodi m^U r»*iln ¦ yt> d*: ,.*,, V pobožno inulltcv in blag spotiiln sc prijiiirsK'rt n.iiii l|ub« Katarina Kerin rojesia X> .ipriU 1842. «mrta V.jMlija 1'W v Sv. Knh> pri Ko«lMi|rviei A/.t/ Jrxn*. utmtfatw» Sfd4tiu Sn;e Matijiao. Mi i.i hide *>!x>uni> Marlin Kerin (,,v,, /.Ufjw.k 1«;,c«f v >r, Krixn, iiif»fi «I'M* h. »|U. l'!»l < I Jlll>(|«"' k . ^ .tf fim ifa !> mim! Molitvene in spominske podobice za zakonca Kerin in njunega sina Martina 18 JANUAR 2003 ObzorhiK Krško sä jih spominja va niti dolžina tega prispevka. Sa- mo še kratka biografska informa- cija o Joži Kerinovi. Izbrala je po- klic profesorice romanskih jezi- kov, poučevala je francoščino, ita- lijanščino, latinščino, nemščino, ruščino in srbohrvaščino, študira- la pa je tudi bibliotekarstvo. Mla- demu rodu je vcepljala Ijubezen do romanske literature in tujih je- zikov v Ribnici, na otoku Krku, v Bačkem Petrovcu, Brežicah, v Be- li krajini, po 2. vojni v Sevnici, na Ijubljanskih gimnazijah in vmes celo v Albaniji. Predano je delala kot prevajalka pri Slovenskem po- ročevalcu pa tudi kot knjižničar- ka na Ekonomski fakulteti. Upoko- jila se je leta 1972 in potem bila še več let honorarna sodelavka pri Inštitutu za javno upravo. Podedovani trdni značaj in vo- Ijo so ji v mladosti oblikovali in usmerjali še težki življenjski do- godki, med njimi smrt brata Sta- neta, ki je padel kot talec v Gra- mozni jami. Pesnik Tone Seliškar je ob tem tragičnem dogodku na- pisal pesem »Pismo Kerinovi ma- teri«. Med vojno je bila nekaj ča- sa v Sv. Križu sekretarka rajonske- ga odbora OF, velikokrat zaprta in preganjana. Čeprav je Joža dom, kjer se je rodilo 10 otrok, zapustila že zelo mlada, se je vsa leta rada vrača- la k sestram in bratu Frenku. Ta je bil znan Ijubitelj konj, dirkač na gigu že v predvojnih letih, pred- sednik šentjernejskega dirkalne- ga društva (1945-1950). Trdno je zagovarjal pravice kmetov, med drugim kot poslanec Republiškega zbora (1953-1958), zato je prišel tudi v konflikt s tedanjo oblastjo. Gospa Joža Kerinova je 13. janu- arja praznovala 91. rojstni dan, zato naj zapis o njenem knjižnem daru zazveni tudi kot čestitka in zahvala lokalne skupnosti. Domnevna podoba rodbine Osvojeno je neko splošno mne- nje, da so bile v 19. in prvi polo- vici 20. stoletja vaške družine do- kaj na nizki stopnji razgledanosti. Iz darovane knjižne zbirke lahko vsaj približno izluščimo, da Keri- novi že takrat niso sodili v to sivo povprečje. Valvasorjevi knjižnici je ga. Keri- nova darovala 735 knjig in 25 na- slovov serijskih publikacij po nje- nem izboru. Najstarejša knjiga je »Razlaganje krščanskega katoli- škega nauka« iz leta 1864, naj- mlajša nosi letnico 1994. 55% je strokovne in poljudnoznanstvene literature, 45% leposlovja. V posameznih obdobjih se lepo pokaže resnično stanje sloven- ske založniške dejavnosti. V 19. stoletju so bile najbolj razširje- ne knjige Mohorjeve družbe (Slo- venske večernice za razvedrilo, poljudno razloženi nauki iz kme- tijstva in gospodarstva za izobra- ževanje) in teh so imeli v družini tudi največ. Iz druge polovice 20. stoletja so že prisotna dela večine slovenskih založb pa tudi knjige v tujih jezikih. In kaj je družinske člane zanima- lo? Prvenstveno vse, kar je bilo povezano z njihovim življenjem in delom. 325 darovanih leposlovnih knjig pa kaže, da jim je bilo bra- nje pomembno razvedrilo po na- pornem delu. Vsekakor so Kerinovi kontinuira- no kupovali knjige s področja vi- nogradništva in vinarstva, saj so imeli obširne vinograde, v svoji gostilni pa točili doma pridelano vino. Vrsta priročnikov iz živinore- je in veterinarstva nakazuje skrb- nost pri gojenju domačih živali. Knjige o čisto običajnih življenj- skih temah, kot so Ijubezen, sta- ranje, zdravje, porodi... so bile najbrž last gospodinje in drugih žena v družini , tipično moške pa tiste o gasilstvu, konjereji, trak- torjih... Po svoje lahko tudi iz tega razberemo tradicionalno delitev dela v večjih vaških družinah. Po prvi svetovni vojni je bila dru- žina že politično opredeljena, saj se pojavi več knjig o Slovenski Ijudski stranki. Težko je razbrati, koliko svojci, vsekakor pa gospo- dar, saj knjige nosijo njegov pod- pis in pečat, včasih pa tudi vse- binske rokopisne opombe in pri- pombe. Vseskozi so bili družinski člani trdna opora katoliškemu življe- nju kraja. V darovani zbirki je ce- lo nekaj antifonarijev (kratkih li- turgičnih napevov), tudi v latin- ščini. Knjige verske vsebine ča- sovno segajo v začetek formira- nja družinske knjižnice. Vsebinsko so to: molitveniki, biblije, knjige o Jezusovem življenju, o svetni- kih, romanjih, krščanskih vredno- tah itd. Vsekakor sem sodijo tudi dela o krščanski Ijubezni, zako- nu in družini, avtorja Janeza Za- bukovca, svetokriškega kaplana v letu 1894. Zagotovo so zelo radi prepevali, saj so pesmarice kupovali resnič- no ves čas. Glasbeno nadarjena je bila zlasti Marija (1914-1939), učiteljica. Že kot študentka je so- delovala pri glasbenih in gledali- ških predstavah v Mariboru, po- zneje pa pri amaterskem gleda- lišču v Kostanjevici na Krki, ki ga je vodil akademski slikar Jože Gorjup. Precej pripadnikov rod- bine je bilo članov pevskih zbo- rov, tako v domačem kraju, od- seljeni pa tudi drugod (npr. Loj- ze pri Akademskem pevskem zbo- ru pod vodstvom Franceta Marol- ta). Glasbeno gradivo zajema pes- marice, partiture, Ijudske pesmi, koncertne liste, libreta ..., Pesma- rice so zlasti iz zadnjega desetlet- ja 19. stoletja, s podpisom Josipi- ne, žene Franca Kerina, zelo raz- novrstno usmerjenega in prodo- rnega moža. Z njegovim žigom je tudi opremljenih največ knjig. Družina je očitno tudi rada po- tovala, za zabavo pa seveda tudi zaradi svojega udejstvovanja. V zbirki so zemljevidi, mestni načr- ti, vodiči... poAvstriji, Švici, Nem- čiji, Italiji. Oddih in zdravje so iskali tudi v toplicah, verjetno največkrat v Dobrni, saj je največ drobnih ti- skov prav o tem zdravilišču. Iz družinske knjižnice lahko razbe- remo marsikaj celo o družbenem razvoju naše občine in krajev. Tudi Kerinova bi bila vredna širše ana- lize. Sem sodi tudi dejstvo, da so poznali izdaje avtorjev domačinov in dela, ki so se nanašala na nepo- sredno okolico in Posavje. Med da- rovi je kar 99 knjig, ki imajo ele- mente domoznanske vsebine. Ljudmila Šribar Podbočje okoli 1.1901 ObzöfhiK JANUAR 2003 19 informacije občine krško občina krško Uradna otvoritev Zdrava Začetki zdravstva v Krškem segajo v 16.stoletje, ko je mesto imelo že hiralnico in špital, skozi stoletja pa se je zdravstvena dejavnost, vse do leta 1965, ko je bil odprt zdravstveni dom v starem mestnem jedru, izvajala na različnih lokacijah po mestu. Zaradi intenzivnega razvoja gospodarstva v Krškem, naraščajočega števila prebivalcev pa tudi razmaha same zdravstvene dejavnosti, je tudi ta objekt kmalu postal premajhen za izvajanje dejavnosti, trajnejših prostorskih re- šitev pa tudi ni bilo mogoče zagotoviti z raznimi dozidavami in pre- zidavami objekta, nazadnje v letu 1979. V devetdesetih letih je pre- vzet inciativo za izgradnjo no- vega zdravstvenega doma v ta I namen ustanovljen odbor, v le- I tu 1996 je Občinski svet občine I Krško izgtasoval sklep o izgrad- I nji, teto kasneje potrdil investi- I cijski program, konec teta 1998 I pa je bit izdelan idejni projekt, I ki je predvidel novogradnjo na I lokaciji na spodnjem Griču. V le- tu 2000 so v družbi Bregrad, iz- vajalcu gradbeno obrtniških del in instalacij, pričeti z izgradnjo 1.325 milijonov tolarjev težke investicije, ki so jo uradno od- prli in predali svojemu namenu 17.januarja. V petetažnem objektu, skup- ne neto površine 4773 kvadrat- nih metrov, se nahaja 21 ambu- lant. V kletni etaži ima prostore fizioterapija, pritlični prostori so namenjeni urgenci, prehospitalni enoti in dežurni službi. V prvem nadstropju so otroške in splošne ordinacije, razvojne ambulan- te ter laboratorij in rentgen, v drugem nadstropju - šolske am- bulante, medicina dela, speciali- stične in splošne ordinacije, žen- ski dispanzer in mentalno higien- ObzoriiiK Zdravstveni dom in lekarno so svečano odprli dr. Rudolf Ladika, magistra farmacije Pavla Jane in krški žu- pan Franci Bogovič. (Foto: Ljubo Potočnik) iz oboine Krško itvenega doma in Lekarne Krško ski dispanzer, tretje nadstrop- je pa je namenjeno zobozdrav- stvu odraslih in otrok, patronaž- ni službi ter upravi zdravstvene- ga doma. Danes v zdravstvenem domu Kr- ško dela 19 zdravnikov, 11 zoboz- dravnikov, 13 zobnih asistentk, 8 zobotehnikov, 16 višjih in 23 srednjih medicinskih sester, 6,5 laborantov, 2 psihologa in 2 rent- genska tehnika. Z zunanjo ureditvijo je okoli ob- jekta urejeno parkirišče s skupno 142 parkirnimi mesti, dostop do zdravstvenega doma pa je omo- gočen iz dveh smeri, in sicer pre- ko novega mostička in s poveza- | vo s strani nakupovalnega cen- tra. V pritličju objekta pa je na okoli 300 kvadratnih metrih loci- rana tudi lekarna. V javnem za- vodu Lekarna Krško, v sklopu ka- tere posluje tudi enota v Kosta- | njevici na Krki, je 13 zaposlenih. I Ne glede na to, da se krška lekar- I na tako po številu zaposlenih kot po letnem prometu uvršča med najmanjše javne zavode v Slove- niji, so uspeli od 70 milijonov to- larjev, kolikor so znašala gradbe- na dela, sami financirati več kot polovico investidje, dodatno pa so 40 milijonov tolarjev vložili za notranjo opremo in potrebne aparature. Zdravstveni dom in lekarno so svečano odprli dr. Rudolf Ladika, magistra farmacije Pavla Jane in krški župan Franci Bogovič. Poleg novih zdravstvenih in lekarniških prostorov, ki zagotavljajo obča- nom višjo kakovost zdravstve- nih storitev, pa se bo tudi v bo- doče zdravstvena dejavnost za- radi bližine uporabnikov nemo- teno izvajala tudi v dislociranih enotah v Kostanjevici na Krki in na Senovem. ¦HP Investitor: Občina Krško I Vrednost investicije: 1.325.000.000,00 SIT Projektant: Medicoengineering, d.o.o., Ljubljana \ Nadzor pri gradnji: IBE, d.d., Ljubljana Izvajalec del: Begrad, d.d., Novo mesto \ Velikost objekta: 4773 m2 \ Velikost lekarniskega dela: 294 m2 ¦ I Začetek gradnje: 27.10.2000 j Zaključek gradnje: 18.10.2002 5 Uporabno dovoljenje: 15.1.2003 Otvoritev: 17.1.2003 JL. ¦ ¦ ..........'.._____________________________ ¦ ..............________________ . .,; ObzorniK JANUAR 2003 21 iz občine Krško Sestanek predstavnikov Posavja in HSE Brežice, 2O.1.2OO3 - Predstavniki Posavja in HSE so na skupnem sestan- ku govorili predvsem o organizacijskem pristopu k izgradnji HE Boštanj in o samem poteku izgradnje oz. pridobitvi gradbenega dovoljenja za izvajanje glavnih gradbenih del na HE Boštanj. Tema razgovora je bi- lo tudi zagotayljanje finančnih sredstev za nemoten potek izgradnje HE na spodnji Savi. V zvezi z družbo za izgradnjo infrastrukture v Posav- ju (družba IIP) je bilo izpostavtjeno predvsem sodelovanje predstavni- kov Posavja v organih upravljanja družbe IIP oziroma možnost pridobit- ve statusa družbenika. Tako bo HSE Invest do sredine februarja pripravil organizacijsko shemo vodenja izgradnje HE Boštanj, terminski plan po- trebnih strokovnih kadrov in plan vključevanja strokovnih kadrov iz Po- savja v izgradnjo HE Boštanj. Predstavniki Posavja in HSE pri ministru Kopaöu Ljubljana, 22.1.2003 - Urad za javna naroäla bo Vladi RS posredoval dokončen odgovor ali je HSE pri oddaji del za energetsko izgradnjo HE na spodnji Savi dolžan upoštevati Zakon o javnih naročilih. Predstavni- ki Posavja, HSE in Ministrstva za okolje, prostor in energijo so govori- li tudi o družbi IIP in zagotavljanju sredstev za izgradnjo infrastruktur- ne ureditve ob verigi hidroelektrarn, saj v proračunu za 2003 in 2004 ni predvideno financiranje infrastrukturne ureditve. Družba IIP naj bi vo- dila izgradnjo in financiranje infrastrukturne ureditve spodnje Save. Fi- nančna sredstva za izgradnjo naj bi v začetku zagotavljala z najema- njem kreditov z državnim poroštvom, kasneje pa iz državnega proraču- na in vodnega sklada. Občinski svet o komunaH inproracunu Krško, 16.1.2003 - Člani Občinskega sveta občine Krško so se sestali na prvi letošnji, sicer pa že 4. redni seji, katere dnevni red je poleg pobud in vprašanj ter soglasja k sistemizaciji delovnih mest v Vrtcu Krško vse- boval dve točki, ki vsako leto sprožita veliko razprav. Tudi tokrat ni bi- lo drugače, saj so s sprejemanjem Programa dela komunale v Kostaku in Osnutka proračuna v Občini Krško za leto 2003 zaključili šele po dva- indvajseti uri. Po uvodni obrazložitvi pomočnika direktorja Kostaka Jožeta Leskovarja so svetniki načeli mnoga vprašanja, zlasti v zvezi s cenovno politiko za komunalne storitve in nadaljnjimi posodobitvami vodovodov, kanaliza- cije in gradnjo čistilnih naprav. Ob sprejemu Programa komunale za le- to 2003 so svetniki sprejeli tudi predlagano povišanje cen za dejavnost odvajanja odplak z mesecem marcem za 15 odstotkov in za pogrebno- pokopališko dejavnost ter za vzdrževanje tržnice z mesecem aprilom za 15 odstotkov. Kljub oceni župana Franca Bogoviča, da sta se predvsem zadnji dve pro- računski leti za Občino Krško dobro iztekli, saj so ob zaključku leta imeli poravnane vse takrat zapadle obveznosti, je precej razpravljavcev me- nilo, da bi morali vsaj postopno zmanjšati tako imenovane predobreme- nitve proračuna, ki zaradi že sklenjenih pogodb svetnikom vsakič moč- no omejujejo možnost sprotnega odločanja o za njih najpomembnej- ših projektih. Tako bo tudi iz letošnje, kar 5,2 milijarde tolarjev težke proračunske vreče, dejansko mogoče vzeti le še manj kot petino sred- stev, ostalo pa so zakonske ali pa že v minulih letih sprejete obvezno- sti. Po razpravi na občinskem svetu in sprejemu osnutka proračuna je začel tea 10-dnevi rok, v katerem lahko svetniki županu pisno še dosta- vijo spremembe in dopolnitve. Obravnava predloga proračuna je pred- videna konec februarja. Podelili prve štipendije Krško, 26.12.2002 - Upravni odbor Fundacije Adama Bohoriča, ki jo je v sodelovanju s Klubom posavskih študentov in Zavodom za zaposlova- nje lani ustanovila Občina Krško, je podelil devet štipendij posavskim študentom, in sicer so jih prejeli: za izobraževanje na področju kulture Andreja Zlatič, Lovro Ravbar, Janez Gabrič in Danijel Ivša, za pridobi- tev izobrazbe univerzitetni diplomirani inženir gradbeništva Luka Dirn- bek in Robert Kaplan, za visokošolski študij arhitekture Jože Kunšek in Tadeja Božičnik ter za študij politologije Vanja Somrak. Štipendije so prejeli: Andreja Zlatič, Lovro Ravbar, Janez Gabrič, Da- nijel Ivša, Luka Dirnbek, Robert Kaplan, Jože Kunšek, Tadeja Božič- nik ter Vanja Somrak. 22 JANUAR 2003 ObzöfriiK iz občine Krško Predstavnik romske skupnosti v občinskem svetu Novoizvoljeni Občinski svet občine Krško je na prvi izredni seji, 19.12.2002, sprejel spremembe Statuta občine Krško, s katerimi je povečal število članov občinskega sveta iz dosedanjih 31 na 32. Dodatni svetnik bo predstavnik romske skupnosti v občinskem svetu. Poleg tega najpomembnejšega posega v statut so se spremenile tudi štiri druge določbe. Tako po novem komisij in odborov občin- skega sveta ne bo mogoče ustanavljati, ukinjati in združevati s statutarnimi sklepi, ampak samo s spremembami in dopolnitvami statuta, kot organ krajevne skupnosti pa se je črtal nadzorni odbor. Podlagazaspremombo statuta Zakon o lokalni samoupravi je v 39. členu določil, da morajo ime- ti Romi na območjih, kjer živi av- tohtono naseljena romska skup- nost, v občinskem svetu najmanj po enega predstavnika. Zakon je s takšno dikcijo prepustil izvedbo te pravice posameznim lokalnim skupnostim, a se je poja- vil problem določitve avtohtono- sti romske skupnosti, saj Romom v večini obdn, kjer ti živijo, na- vedene pravice do prejšnjega leta niso bile zagotovljene. Ustavno sodišče je v letu 2001 ( Uradni list RS, St. 28/2001) nalo- žilo državnernu zboru, da mora v roku enega leta odpraviti protiu- stavnost Zakona o lokalni samou- pravi s tern, da določi kriterije in druga merila na podlagi katerih bi občine same ugotovile ali na nji- hovih obmoqih prebiva avtohtona romska skupnost. Tako je Držav- ni zbor RS sprejel zakon o spre- membah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi, objavljenem v Uradnem listu RS, St. 51/2002, s katerim je bil dodan nov 101.a člen, ki je določil občine, med njimi tudi občino Krško, ki so bi- le dolžne do rednih lokalnih voli- tev 2002 zagotoviti pravico romski skupnosti do predstavnika v občin- skem svetu. Občinska uprava je v mesecu juli- ju prejšnjega leta pripravila osnu- tek sprememb statuta obdne Kr- ško in osnutek odloka o spremem- bi in dopolnitvi odloka o dolodt- vi volilnih enot za izvolitev čla- nov obdnskega sveta občine Kr- ško. Komisija za mandatna vpra- šanja, volitve in imenovanja pa je pripravila predlog sklepa o imeno- vanju posebne komisije za sestavo volilnega imenika za volitve čla- na obdnskega sveta obdne Krško - pripadnika romske skupnosti in predlog sklepa o imenovanju po- sebne volilne komisije za volitve člana obdnskega sveta obdne Kr- Predsednik komisije: Andrej Sluga Namestnica predsednika: Marina Novak Rabzelj Član I.: Janez Avguštin Namestnik člana I.: Franc Unetič Članica II.: Otivera Mirkovič Namestnica članice II.: Aleksandra Libenšek Član HI.: Josip Hudorovac Namestnik clana III.: Mi ran Jurkovič ško - pripadnika romske skupnosti. Našteti akti so bili 18.07.2002 uvr- ščeni na dnevni red 35. seje Ob- dnskega sveta Obdne Krško. Obdnski svet je osnutek spre- memb statuta obravnaval, vendar o njem ni odločal, ker v času gla- sovanja ni bil sklepčen, imenoval pa je posebno komisijo za sestavo volilnega imenika za volitve člana obdnskega sveta obdne Krško - pripadnika romske skupnosti. Komisija je svoje delo začela ta- koj po imenovanju in do konca meseca oktobra pridobila izja- ve velike večine polnoletnih Ro- mov, živečih na območju naše ob- dne, in pristojnemu organu v po- trditev posredovala volilni ime- nik, sestavljen na podlagi prido- bljenih izjav. Ker 35. seja 18.07.2002 ni bi- la končana, je obdnski svet 26.08.2002 sejo nadaljeval, ven- dar do glasovanja o navedenih točkah ni prišlo, saj znova ni bil sklepčen. Glede na dejstvo, da je bila Obd- na Krško ena izmed 6 občin, ki ni- so zagotovile pravico romski skup- nosti do najmanj enega predstav- nika v obdnskem svetu, je Ustav- no sodišče RS v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na zahtevo Vlade RS odlodlo (Ur. list RS, št. 105/02), odlodlo, da je Statut Obdne Krško v nesklad- ju z Zakonom o lokalni samoupra- vi. Obdna Krško je bila na podla- gi navedene odločbe dolžna statut uskladiti z zakonorn v roku 45 dni od prve seje novoizvoljenih obdn- ski h svetov. To je novoizvoljeni obdnski svet storil na 1. izredni seji, dne 19.12.2002. Na isti seji je obdn- ski svet sprejel tudi Odlok o spre- membi in dopolnitvi odloka o do- lodtvi volilnih enot za izvolitev članov obdnskega sveta obdne Krško, ter imenoval posebno volil- no komisijo za volitve člana obdn- skega sveta obdne Krško - pripad- nika romske skupnosti. Naslednjikoraki Sprememba statuta je bila objav- Ijena v Uradnem listu RS St. 5/03, dne 17.01.2003. Obdnski svet bo predvidoma v pr- vi polovici februarja razpisal vo- litve za člana obdnskega sveta - pripadnika romske skupnosti, sa- me volitve pa bodo najbrž izvede- ne v mesecu aprilu. Do dneva vo- litev bo potrebno dopolniti volil- ni imenik, ga predložiti v potrdi- tev upravni enoti, ki ga bo potem na krajevno običajen način razgr- nila. Volitve bodo potekale v skla- du z Zakonom o lokalnih volitvah, ki ureja predčasne volitve in sicer po vednskem načelu, volilna eno- ta pa bo samo ena in sicer celotno območje obdne Krško. Pravico vo- liti in biti voljeni na volitvah ima- jo pripadniki romske skupnosti, ki imajo volilno pravico in stal- no prebivališče na območju obd- ne Krško. Pripadnost romski skup- nosti se ugotavlja na podlagi izja- ve državljana RS, da je pripadnik romske skupnosti. Kandidata za člana obdnskega sveta - pripadnika romske skupno- sti bodo dolodli volivci - pripad- niki romske skupnosti v obdni, s podpisi najmanj 15 volivcev, kan- didata pa lahko določi tudi organ društvene organizacije Romov v obdni. Andrei Sluea ObzorniK JANUAR 2003 23 iz občine Krško Čiščenje kurilnih in dimovodnih naprav Dimnikarstvo Jelančič v občini Krško opravlja pooblaščeno dim- nikarsko službo, ki opravlja čiščenje in pregted kurilnih in dimo- vodnih naprav. Dimnikarska služba mora svoje delo organizirati tako, da so vsi uporabniki kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav obiskani v rokih, ki jih določa Odredba o oskrbi malih ku- rilnih naprav pri opravljanju javne službe pregledovanja, nadzo- rovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimovodnih in prezraceval- nih naprav zaradi varstva zraka (Uradni list RS, 2/02). Odredba dotoča, da je potreb- no čiščenje malih kurilnih naprav na trdna goriva, ki redno obratu- jejo, opravljati s presledki naj- manj dveh mesecev v času obra- tovanja za male kurilne naprave do 50 KW, redno s presledki naj- manj enega meseca za male kuril- ne naprave od 50 KW do 1 MW in enkrat na dva meseca izven kuril- ne sezone za male kurilne napra- ve od 50 KW do 1 MW. Redno čiščenje malih kurilnih na- prav na tekoča goriva, ki redno obratujejo, je potrebno opravi- ti najmanj enkrat v kurilni sezo- ni za male kurilne naprave do 50 KW, najmanj trikrat v času kurilne sezone pa za male kurilne napra- ve večje od 50 KW. Čiščenje malih kurilnih naprav, ki obratujejo sko- zi vse leto, se opravi v enakih ro- kih kot to velja za te naprave v ča- su kurilne sezone. Redno čiščenje malih kurilnih na- prav na plinasta goriva, ki redno obratujejo, je potrebno opraviti enkrat na kurilno sezono na na- pravah do 100 KW in enkrat na tri mesece na malih kurilnih napra- vah, ki so večje od 100 KW. Če se male kurilne naprave redno čistijo samo enkrat na leto, se ta- krat opravi generalno čiščenje. Iz- vajalec javne dimnikarske službe je enkrat na leto dolžan opravi- ti generalno čiščenje malih kuril- nih naprav s toplotno močjo nad 50 KW, ne glede na vrsto goriva. Generalno čiščenje se lahko opra- vi tudi po naročilu uporabnika ali na zahtevo pristojnih inšektor- jev. Generalno čiščenje se ne iz- vaja v času kurilne sezone, če na- prava redno obratuje, razen če je generalno čiščenje zahteval upo- rabnik naprav ali pristojni inšpek- tor. Odredba tudi določa, da se ob generalnem čiščenju lahko na- mesto mehanskega opravi kemič- no čiščenje, vendar mora izvaja- lec pridobiti soglasje uporabnika. V primeru kemičnega čiščenja na- prav je namreč potrebno upošte- vati predpise s področja varstva okolja glede izpuščanja kemičnih sredstev, ki se uporabljajo za čiš- čenje, v okolico ali kanalizacijo. V skladu z Odlokom o načinu opravljanja gospodarske javne službe nadzorovanja, pregledo- vanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov (Urad- ni list RS, 93/99) je dimnikarska služba dolžna o vseh napravah vo- diti kataster ter o svojem delu ob- veščati koncedenta in pristojne inšpekcijske službe. Zavnfl podaljšaflB proizvodqjo crtitoze Predlog sindikata Vipapa in Občine Krško, da se proizvodnja celulo- ze v Vipapu po starem postopkü podaljša do leta 2006, je vlada sre- di januarja zavrnila. Razlog naj bi bit ta, da za nadaljevanje proiz- vodnje brez plačila takse za obremenjevanje voda ni pravne pod- lage. V skladu z zakonom o varstvu okolja namreč sanacijskega pro- grama ni možno več kot enkrat spreminjati, Program ekološke sa- nacije Vipapa je bil izdelan leta 1997 in dopolnjen dve leti kasneje, kar pomeni, da je bil program že enkrat spremenjen. Podjetje Vipap je v okviru izvajanja sanacijskega programa opro- ščeno plačevanja takse. Če bi s starim postopkom proizvodnje ce- luloze nadaljevali,' bi za podjetje to pomenilo pribllžno 50 mitijo- nov tolarjev za plačevanje takse, na kar pa podjetje ne pristaja, saj je strošek za podjetje prevelik. Srodstva EU za gradnjo oistilnih naprav in kanalizacijskih sistemov Ljubljana, 24.1.2003 - Minister za evropske zadeve dr. Janez Potočnik in veleposlanik Evropske komisije Erwan Fouere sta podpisala finančna memoranduma Phare 2002 za jedrsko varnost in ISPAza gradnjo čistilnih naprav in kanalizacijskih sistemov. Več kot 345 milijonov tolarjev iz pro- grama Phare bo porabljenih za projekte namenjene povečanju jedrske varnosti, več kot šest milijard tolarjev iz sklada ISPA pa bo namenjenih čiščenju odpadnih voda v občinah Sevnica, Krško in Brežice. Finančni instrument ISPA je bil vzpostavljen 21.7.1999 z Uredbo Sve- ta St. 1267/1999. V uredbi je določeno, da bo pomoč, dana v okviru fi- nančnega instrumenta ISPA, prispevala k ciljem, ki so določeni v doku- mentih Partnerstvo za pnstop I in "Driavni program za prevzem I pravnega reda Evropske unije". I Program ISPA namenja pomoč za I vzpostavitev primerljive kakovo- I sti infrastrukture v državah kan- I didatkah in zagotavlja finančno I pomoč za gradnjo transportne in I okoljevarstvene infrastrukture. Skladno s tema dokumentoma sta Ministrstvo za promet in Ministrstvo za okolje in prostor pripravili Na- cionalni ISPA strategiji za področje transporta in za področje okolja. Na osnovi kriterijev, ki so določeni v uredbi, pripada Sloveniji od ene- ga do dveh odstotkov (1 -2%) celotnega proračuna finančnega instrumen- ta ISPA. Ta znesek se deli med področji transporta in okolja v razmer- ju 50:50. Iz sredstev EU bodo v Posavju v letih 2003 - 2007 financirani projekti iz- gradnje dstilne naprave in kanalizacijskega sistema v Sevnici, kanali- zacijskega sistema za mesto Krško in okoliške kraje, ki bo priključen na čistilno napravo v Vipapu ter za izgradnjo čistilne naprave in kanaliza- cijskega sistema v Brežicah. Kratko predstavttve članov krikaoa oučinskega sveta FRANC RAKAR Stalno bivališče: Brestanica Leto rojstva: 1934 Stan: poročen Predlagatelj: LDS Izobrazba: Višja - predmetni učitelj Delo: upokojenec Prevozno sredstvo: avto Prosti čas, hobiji: sport, delo v društvih Članstvo v komisfjah in odborih: Odbor za družbene dejavnosti, Ko- misija za občinska priznanja in so- delovanje z občinami. Področje, ki mu nameravate po- svetiti največ pozornosti: razvoj- nim temam, za odpiranje delovnih mest in uveljavljanju mladih, skrbi za okolje, stanovanjski problemati- ki, skrbi za ostarele generacije. Prvi vtisi in izkušnje v novi vlogi: Prvi vtisi so v glavnem dobri. Prve iz- kušnje mi vlivajo upanje, da bom s svojo aktivnostjo vsaj delno uresni- čil pričakovanja. Kako pa ste dosegljivi za ljudi, ob- čane, vaše volivce? Preko telefona in neposrednih stikov. Najnujnejše naloge Občinskega sveta? Da sprejme dobre razvoj- ne programe, glede na dane možno- sti zagotovi prebivalcem občine Kr- ško ustrez- ne življenj- ske pogoje (urejeno in- frastrukturo, možnosti za- poslovanja, kulturne do- | brine, mož- nost izobra- ževanja, športa in rekreacije, dobre informacije in ohranitev okolja. 24 JANUAR 2003 ObzorniK iz občine Krško Načrtovanje nove knjižnične zgradbe za Valvasorjevo knjižnico Krško [11 Valvasorjeva knjižnica Krško je matična knjižnica za občino Krško, katere dejavnost je namenjena zbiranju, obdelova- nju, hranjenju, predstavljanju in posredovanju knjižničnega gradiva ter omogočanje dostopa do informadj vsem pre- bivalcem na svojem območju. Dostop do vseh vrst znanj in informacij zagotavlja posameznikom in skupinam s poseb- nimi potrebami. Javni zavod Valvasorjeva knjižni- ca Krško deluje na območju ob- čine Krško. Ima pa še izposoje- vališče na Vidmu in v Kostanje- vici. Knjižnica je s svojo osnov- no dejavnostjo še vedno .tista kul- turna ustanova, ki je vir in sre- dišče informacij, ustanova, ki ši- ri knjižno in bralno kulturo in za- radi vse večje potrebe po vseživ- Ijenjskem učenju in izpopolnjeva- nju privablja vedno večje število uporabnikov. V zadnjem času pa vedno bolj potrjuje svojo social- no vlogo, saj je zaradi minimalnih stroškov uporabnikov in brezplač- no uporabo za otroke in nezapo- slene občane, dostopna vsakomur. Matična knjižnica domuje v pros- torih kapucinskega samostana, kjer ima 1014 m2 prostora, ven- dar je za knjižnično dejavnost na- menjenih le 668 m2, ostali prostor pa odpade na stopnišča, hodnike, toaletne prostore, galerije. Pros- tori so za dejavnost dokaj nefunk- cionalni, saj delo poteka v treh nadstropjih, prostori sami pa so dokaj razdrobljeni in jih je fizično težko pokrivati in nadzirati. Knjiž- na stojala so previsoka in preveč obremenjena, kar otežuje izpo- sojo uporabnikom in zaposlenim, predvsem pa primanjkuje prosto- ra za postavitev računalniške in komunikacijske opreme in za pri- reditve. Po standardu bi morali v knjižnici imeti na 1.000 prebival- cev občine eno računalniško me- sto z dostopom do interneta, Ce- sar pa knjižnica še zdaleč ne zago- tavlja. Vstop v knjižnico in stop- nišča pomenijo oviro za invalide in starejše uporabnike. Pogodba s Kapucinsko provinco Slovenije je bila v letu 1980 pod- pisana za dobo 45 let, kar pome- ni, da seje pogodbeni čas do pol- ovice že iztekel. Sicer pa so pros- tori prenatrpani, veiiko knjig je v skladišču, kar otežuje delo zapo- slenim in izposojo uporabnikom, prostor za prireditve so morali pred dvema letoma opremiti s po- licami in ga nameniti obdelavi in hranjenju gradiva. Temeljna knjižna zaloga je v letu 2002 dosegla preko 100.000 enot, matično knjižnico in izposojeva- lišči je obiskalo 91.307 bralcev, ki so si izposodili 294.947 enot knjiž- ničnih gradiv. Iz statističnih poda- tkov je razvidno, da je v letu 2002 dnevno povprečno obiskalo knjiž- nico okoli 500 ljudi, seveda pa bi bil obisk še bistveno večji, če bi uporabnikom poleg osnovnih lah- ko nudili različne storitve (bor- za znanja, borza dela..) in pred- vsem več različnih kvalitetni kul- turnih prireditev (okrogle mize, tematski pogovori, bralni večeri, poslušanje glasbe, videoprodukci- je...), ki jih sedaj zaradi prevelike prostorske stiske skoraj ne morejo več organizirati. Izposoja in obisk sta iz leta v leto večja, ker pa za- radi pomanjkanja prostora ne mo- rejo zagotoviti več izposojevalnih mest, se predvsem v popoldan- skem času pojavljajo čakalne vr- ste in gneče pred izposojevalni- mi pulti. Sodoben in vabljivo urejen prostor s potrebno informacijsko in komu- nikacijsko opremo, s pomočjo ka- tere bi lahko sledili razvoju člove- kovih potreb, in ki bi uporabnikom nudil varnost in udobje, bi vseka- kor pritegnil še veliko večje števi- lo obiskovalcev. V Valvasorjevi knjižnici so poseb- no skrb posvetili zbiranju domoz- nanskega gradiva, ki z zbranim gradivom prebivalce tekoče infor- mira o aktualnih dogodkih in do- gajanju na lokalnem območju in omogoča dostop do vsega, kar je zanje pomembnega iz zgodovine lokalne skupnosti. Njihovi uporab- niki to gradivo nujno potrebujejo, vedno več pa se pojavlja tudi bral- cev iz drugih občin, ki si izposoja- jo gradivo iz naše knjižnice, tako da Valvasorjeva knjižnica Krško že prerašča občinske meje in vedno bolj posega v prostor Posavja. (VK) KATARINA ŠTEFANIČ Stalno bivališče: Podbočje 28, Pod- bočje / Letorojstva: 1982 Stan: samska Predlagatelj: SLS Izobrazba: Instrumentalist - glasbe- nik in ekonomski tehnik Delo: Študentka prava Prevozno sredstvo: vsepovsod me vozi stric Prosti čas, hobiji: Glasba! Vodim harmonikarsko skupino Mladi har- monikarji iz Podbočja, Ženski pev- ski zbor Aktiva kmečkih žena »Pod Gorjanci«, Otroški zbor Mavrica, organizatorka in pomočnica pri vo- denju OPZ, vodja dekliške vokalne skupine Lilia. Delo z mladimi: ora- toriji in skavti. Področje, ki mu nameravate po- svettti največ pozornosti: Vseka- kor sem najbolj »doma« na glasbe- nem področju, ki se mu bom posve- čala, na vseh ostalih področjih pa se bom prisluhnila Ijudem, njiho- vim željam. Prvi vtisi In izkušnje v novi vlo- gi: Prvi vtisi in občutki so mešani, kaiti marsi- cesa nisem pričakovala. Že zdaj pa obljubljam, da bom sku- šala kot člo- vek - člove- ku prisluh- niti Ijudem in upravičiti zaupanje. Kako Da ste aosegijivi za ijuai, oDcane, vase volivce? Ko se vrnem iz Ljubljane, me je najlažje dobiti doma, v Pod- bočju, ali pa na telefon: 497-82-29 in mobitel: 031 265-677. Najnujnejše naloge Občinskega sveta? Vsekakor je v tern trenutku pomembno sprejeti proračun za le- to 2003, prav tako pa tudi načrt raz- vojnih programov za obdobje 2003 - 2006. Zatem pa novi predlogi in na- loge na različnih področjih, menim pa, da je najbolj pereče področje infrastrukture. BOŠTJAN PIRC Stalno bivališče: Krško Leto rojstva: 1973 Stan: samski Predlagatelj: Posavska unija mladih Izobrazba: strojnik Delo: varnostnik Prevozno sredstvo: avto Prosti čas, hobiji: Body building, nogomet, tek, vodenje navijaške skupine Članstvo v komisijah in odborih: Komisija za vloge in pritožbe, Stro- kovna komisija za šport. Področje, ki mu nameravate po- svetiti največ pozornosti: Proble- matiki mladih in športnim panogam. Prvi vtisi in izkušnje v novi vlogi: Pozitivni. Kako pa ste dosegfjivi za ljudi, obča- ne, vaše vo- livce? Na ulicah mesta, kjer sem veliko prisoten in na telefon: 041-317-887 Najnujnejše naloee Ob- činskega sveta? Da zagotovi pogoje mladim za udejstvovanje, od športa, izobraževanja, do zaposlovanja. ObzorniK JANUAR 2003 25 okolje in prostor fcU^SQJju/j« ÖWfeuDuu Ena izmed dejavnosti družbe Ko- stak d.d. je opravljanje zimske služ- be. Njeno delovanje je bilo zlasti opazno ta mesec, saj je koliäna za- padlega snega in nenehno sneženje med 7. in 10. januarjem že botrova- lo izrednim razmeram. V takih oko- tiščinah je dobra organiziranost zim- sko službo izrednega pomena. Ker se vseh posledic ne da sanirati naen- krat, je pomembno, da občani razu- mejo način delovanja in s svojim ra- zumevanjem prioritet ter strpnostjo pripomorejo k hitremu in učinkovite- mu ukrepanju. S tem namenom vas zeli/no v nadaljevanju seznaniti z iz- vedbenim programom zimske službe, s katerim je urejeno njeno delovanje in verjamemo, da bomo s tem odgo- vorili na marsikatero vprašanje. Vzdrževanje občinskih cest je na ob- močju, ki ga pokriva KOSTAK d.d., urejeno s pogodbo za zimsko vzdr- ževanje cest, sklenjeno med Občino KRŠKO in družbo KOSTAK d.d.. Ceste so razdeljene na štiri območja, na katerih delujejo štirje izvajatci zim- ske službe - vsako področje en izva- jalec, s katerimi ima KOSTAK d.d. urejene podizvajalske pogodbe. KOSTAK d.d. s svojimi podizvajal- ci na območju občine pluži in po- sipava 481,742 km občinskih cest in 38,632 km pločnikov. RAZDELITEV CEST IN IZVAJALCI PO OBMOČJIH: • I. Območje : 152,943 km cest in 9,475 km pločnikov. VIPSO d.o.o. Ti- tova 75 8281 Senovo • II. Območje: 79,481 km cest in 12,810 km pločnikov. KOSTAK d.d. Leskovška 2a. 8270 Krško • III. Obrnočje: 177,024 km cest in 14,757 km pločnikov. ITEO d.o.o. Vrh pri Površju 7, 8274 Raka • IV. Območje: 72,294 km cest in 1,590 km pločnikov CGP - Novo Me- sto, baza Krško Zimska služba oz. zimsko vzdrževa- nje cest je samo en segment v sklo- pu rednega vzdrževanja cest za- radi izjemnih pogojev, ki nastaja- jo na cestah, predvsem ob poledi- ci, snegu, sodri, žledu in drugih po- gojih; je najtežja in tudi najbolj za- htevna. Prav zaradi tega se moramo nanjo tudi posebej in zelo dobro pri- praviti. Vse ukrepe v zvezi z zimsko sl,užbo je potrebno opraviti pravočasno, v skladu s Pravilnikom o vrstah vzdrie- valnih del na javnih cestah in nivo- ju rednega vzdrževanja javnih cest - poglavje 14 - zimska služba (Ur. list RS, St. 62zdne 11.9.1998). Enako je potrebno pristopiti k pre- ventivnemu DOsiDaniu vozišč. kot tu- di posipanju in odstranjevanju snega z vozišč, po končanem zimskem obdo- bju pa čiščenju cest z odstranje- vanjem dopol- nilne signaliza- cije, opreme in cestnih naprav za zimsko službo in ureditvi okolice cestišča. Nivo zimske službe je potrebno imeti na taki višini, da se tako gospodarska kot materialna škoda, ki sicer v vsa- kem primeru nastane, zmanjša do optimalne meje. ODSTRANJEVANJE SNEGA Odstranjevanje snega z voznih povr- šin se prične takrat, ko je višina sne- ga na cestah I. in II. prednostnega razreda 5 - 10 cm in še vedno sneži, promet pa je možen z uporabo zim- ske opreme vozil. Ceste se štejejo za prevozne tudi tedaj, če je promet oviran zaradi ostanka snega na vozišču, vključno z delno sriežno desko. POLEDICA Poledica nastane zaradi podhladit- ve vozišča, nenadne vlage pri niz- kih temperaturah, slane, snežne plo- he ali ledenega dežja (žled) in pred- stavlja največji strošek zimske služ- be. Število teh akcij namreč ni soraz- merno s številom dni s snežnimi pa- davinami. Največja pogostost pole- dice nastopi ob pogojih, ko je pod- nevi toplo (tudi sneg se tali), pono- či pa zmrzuje. Zato morajo dežurne ekipe stalno opravliati nadzor nad stanjem vozišč, posebej kritičnejših odsekov, ki so * že izkustveno znani. To velja predvsem za ostre krivine, večje strmine, mostove, senčne od- seke (posebej v gozdovih in ob vodo- tokih), cestne prehode pre- ko železnice, cestna križišča in podobno. Posipanje se začne izvajati takoj, ko se na cestišču zazna oziroma po- javi poledica. Na cestnih od- sekih, kjer se pogosto pojavlja pole- dica in je to glede na splošne značil- nosti ceste posebno nevarno za pro- met, je potrebno postaviti dodatne prometne znake, kot opozorilo ude- ležencem v prometu. Na cestah, oziroma daljših cestnih odsekih, za katere je v programu zimske službe predvideno tudi pre- ventivno posipanje, se posip izvrši že ob sami napovedi možnosti nastanka poledice. To velja za vse prednost- ne razrede. DEŽURNA SLUŽBA Glavna dežurna služba bo enotna, na sedežu KOSTAK - a. d.d.. V času zimske službe ob nastopu z dnem prvega sneženja oz. poledi- ce je organizirano neprekinjeno de- žurstvo 24 ur v sestavi dežurni (24 ur neprekinjeno dežurstvo) ter voznik in strojnik v pripravljenosti na do- mu, skladno z navodili Občine KR- ŠKO. Pripravljenost določi vodja zimske službe in je odvisna od napovedanih vremenskih zimskih razmer oz. vre- menskih napovedi, prispelih s strani hidrometeorološkega zavoda. Dežur- stvo traja vseh 24 ur na dan in vse dni v mesecu , in traja do konca zim- ske službe, ne glede na vremenske razmere. V primeru lepega stabilnega vreme- na se redno dežurstvo na delovnem mestu po dogovoru z nadzorom lahko prekine, razen glavnega dežurnega. UKREPI V IZJEMNO SLABIH VREMEN- SKIH RAZMERAH Ob nastopu izrednih razmer (izred- ne višine snežnih padavin, okvare in izpad večjega števila plužnih sred- stev) se aktivira štab zimske službe. Štab zimske službe odloča o ukrepih za zagotovitev prevoznosti v izrednih razmerah, poišče pomoč pri sorodnih organizacijah in je v stiku z občin- skim štabom za civilno zaščito. Ob nastopu izrednih zimskih razmer je potrebno zagotoviti najnujnej- šo prevoznost, skladno s potrjenimi prednostnimi razredi. V ta namen se sestane stab zim- ske službe, ki določi manj pomemb- ne odseke cest, kateri se ob izred- nih razmerah zapro za ves promet, sočasno pa se plužna sredstva iz teh odsekov preusmerijo na pomemb- nejše odseke cest, ki so v višjem pri- oritetnem razredu. O zapori določenih cestnih odsekov je potrebno preko sredstev javne- ga obveščanja takoj obvestiti vse ustrezne službe in udeležence v pro- KOSTÄK komunalno stavbno podjetje d.d. Leskoyska cesta 2a, 8270 KRŠKO VODJA ZIMSKE SLUŽBE RADOVAN TKALEC DEŽURNA SLUŽBA: 48 27 242 I.OBMOČNABAZA Senovo, Brestartica, Rožno- Presladol, Koprivnica VIPSO, d.o.o. Senovo Vodja: KELHAR FRANC 041 745 379 II. OBMOČNA BAZA Dotenja vas, Zdole, krško - le- vi breg KOSTAK, d.d. Krško Vodja: RADOVAN TKALEC 041 799 073 Dežurni delavec: 48 17 242 III.OBMOČNA BAZA Veliki Trn, Krško - desni breg, Senuše, Veliki Podlog ITEO, d.o.o. Raka Vodja:ČEŠNOVAR ALOJZ 041 651 542 IV. OBMOČNA BAZA Kostanjevica na Krki Podbočje CGP d.d. Novo mesto Vodja: URBANČ TOMAŽ 041 695 446 Dežurni delavec: 49 20 398 26 JANUAR 2003 ObzörhiK okolje in prostor metu. V slučaju izrednih razmer štab zim- ske službe odloči o potrebah angaži- ranja razpoložljivih kapacitet pri so- rodnih organizacijah, ki so na raz- polago. V ta namen je potrebno pri teh podjetjih pred pričetkom zimske službe opraviti informativne razgo- vore o razpoložljivi opremi, ki bi mo- rebiti lahko ob izrednih razmerah in večjih akcijah bila na razpolago. SPLOŠNA POLEDICA V izjemno neugodnih vremenskih razmerah, ki povzročajo pojav sploš- ne poledice, se v akcijo vklopijo do- datne posipalne enote iz II faze. Za- radi hitrejšega in bolj učinkovitega delovanja mokre mešanice se delo izvaja predvsem s posipalci za mo- kro posipanje cest. Po potrebi se v akcijo vključijo tudi dodatna vozila z vlečnimi posipalci. Pri tern se do- sledno upošteva prednostna razvr- stitev cest. PODHLADITEV CEST Pri nenadni podhladitvi cest je po- stopek enak kot pri poledici, le da je učinek pri takojšnjem posipanju negativen - poledica se lahko še po- veča. V tern primeru je potrebno za določen čas namestiti dodatno opo- zorilno prometno signalizacijo ali po možnosti v sodelovanju s prometno policijo dodatno opozarjati voznike na previdno vožnjo. V skrajnem pri- meru je potrebno take cestne odse- ke za določen čas zapreti za ves pro- met in preko sredstev javnega ob- veščanja o tern informirati uporab- nike cest. ŽLED Pri pojavu ledenega dežja ali žledu prihaja najpogosteje do loma grmi- čevja in drevja oziroma posameznih drevesnih vej ob ali na samem cest- nem telesu. Na takih mestih je po- trebno namestiti potrebno promet- no signalizacijo oziroma delne ali popolne cestne zapore. Interventno je potrebno pristopiti k odstranje- vanju ovir in preventivnemu poseku rastlinja, ki ogroža varnost prometa. V primeru pojava poledice se izvaja- jo tudi dela iz prvega odstavka. SNEŽNE PLOHE V primeru močnega sneženja, ki na- stopi ob sicer normalnih razmerah na cestah (kopno in suho vozišče), se ukrepa tako, kot v primeru prve- ga sneženja, sicer se pa tretira kot normalni začetek sneženja. V prime- ru vremenske napovedi daljšega sne- ženja se cesta posuje zaradi prepre- čevanja nastanka tako imenovanih "snežnih desk," ob koncu sneženja ali ob zadostni debelini snežne ode- je pa se cesta spluži. ObzorniK PREVENTIVNO POSIPANJE Preventivno posipanje se izvaja pred ali po večjih akcijah v času trajanje zimske službe, predvsem na tako imenovanih kritičnih odsekih cest, pa tudi na ostalih cestah, kjer že- limo doseči, da se izognemo vsako- dnevnim lokalnim posipanjem osoj- nih leg, klancev, mostov, sotesk ter cestnih odsekov I. in II. prioritetne- ga razreda, kjer je PLDP velik. S tern prihranimo pri stroških, ki bi jih ime- li z vsakodnevnimi posipi. Za preven- tivni posip zadostuje količina 10-20 g/m2 posipnega meteriala - vlažne soli v razmerju 70% MgCl2 (CaCl2) + 30% NaCl. Seveda je učinkovitost ta- kega posipa zadostna samo ob suhih zimah in sneženju, kjer je količina padavin zelo majhna (pršenje, rahlo naletavanje snega, megla). Preventivni posip samo s soljo NaCl ali mešanico gramoza in soli ni pri- meren, ker zaradi prometa na cesti pride do prevelikega izmeta posip- nega materiala z vozišča (do 90%). Pri posipu z vlažno soljo je izme- ta samo ok. 10%. Ves ostali posipni material se prilepi na vozišče in tako učinkuje daljši čas, tudi do 14 dni. Preventivno posipanje bomo omejili na minimum. NAČINI PLUŽENJA CEST, ULIC, PLOČNIKOV, PARKIRNIH PROS- TOROV, PEŠPOTI IN STOPNIC CESTE Ceste se plužijo s kamioni, Unimogi, traktorji in ostalimi delovnimi stroji. Ceste se posipajo s peskom in meša- nico peska in soli. ULICE Ulice se plužijo s traktorji , unimogi in rovokopači. Posipni material je iz- ključno sol. PLOČNIKI Pločniki se plužijo s traktorjem in z grederjem. Nekatere dele pločni- kov se čistijo ročno. Posipni mate- rial je sol. PARKIRNI PROSTORI Parkirni prostori se pluži s traktorji in kamionom Unimog.Za nakladanje snega se bo uporabljal rovokopač. Pri večji količini snega bomo nakla- dali z avtomatskim nakladalnikom, ki se priključi na Unimog. PEŠPOTI Pešpoti se čistijo ročno. Posipni material je sol, ki se bo posipava- la ročno. STOPNICE Stopnice do javnih objektov se čisti- jo ročno. Posipni material je sol, ki se posipava ročno. SNEŽNI KOLI Normativ za postavitev snežnih kolov znaša 50 kolov / na 1 km ceste. Zima zna s svojo radodarnostjo včasih zagosti. Zlasti vozniki so takega mne- nja. Z drugega zornega kota pa pri- nese tudi obilo veselja in zimske ra- dosti. Z našim delovanjem skušamo čim bolje poskrbeti za vašo varnost in vam omogočiti, da se osredotoči- te prav na te radosti. Vendar v iz- rednih razmerah, ki včasih nastopijo, vendarle ne gre spregledati glavne- ga sporočila, ki nam ga prinaša zima. Ustaviti se, upočasniti tempo. Za ti- ste pa, ki si tega ne morejo privoščiti, pa ostane opozorilo na previdnost. RENAULT Ponudba rabljenih vozil Tip vozila Barva Letnik Kilom. CENA Opombe GAR Clio 1.5 DCI 5v Bel 2001/8 21.000 1.890.000 Nov diesel 3.m Clio 1.2 Rdeč 1999 22.000 1.250.000 Llastnik Clio 1.4 RT M.srebrn 1998/11 53.000 1.290.000 Llastnik Clio 1.4 RT Bel 1999/4 57.000 1.400.000 Llastnik KLIMA Clio 1.2 RT Rdeč 2001 22.000 1.490.000 Llastnik Twingo Moder 1998 78.000 950.000 RENAULT 5, five Siv 1996 120.000 570.000 1. lastnik, servisiran, nekaram. Laguna II 1.6 16VK. M.siv 2001/10 21.000 3.300.000 KLIMA 3m Laguna2.0RXEAIize M.zelen 1996 135.000 1.490.000 Llastnik Servisna knjižica Laguna 1.616V M.moder 2001 27.000 3.190.000 Vsa oprema KLIMA.usnje 3m Megane 1.6 coupe Rumen 1998 74.000 1.490.000 1. lastnik, strešno okno Megane 1.4e Bel 1998/7 98.000 1.290.000 Megane 1.9 DTI Bel 2000/7 64.000 2.390.000 Alu platišča, radio, KLIMA Megane1.616V5V M.siv 2001/10 20.000 2.360.000 Llastnik Servisna knjižica 3m Megane1.416V5.V M.siv 2001 38.000 2.220.000 Vsa oprema KLIMA 3.m Megane1.616VPrivil M.siv 2001/4 13.500 2.590.000 Llastnik Servisna knjižica 3m Megane1.6e Coupe M.rdeč 1996/8 86.700 1.190.000 Llastnik Kangoo 1.2 Bel 1999 750 1.320.000 Renault pomoč .nerabljen Scenic 1.4 16V Bel 2001/3 19.000 2.990.000 Lreq.27.2.2002 Scenic 1.6e RT Vijola 1997/11 120.000 1.620.000 Servisna knjižica Scenic 1.6eRT Vijola 1998 47.000 1.750.000 Llastnik Scenic 1.616V M.srebrn 2002 8.500 2.920 000 KLIMA 3.m Scenic 1.616V M.srebrn 2002 16.500 2.900.000 KLIMA Espace 22 dci exp. M.zlat 2001/12 12.800 5.790.000 Skoda Felicia 1.3 LX Črna 1997/12 117.000 650.000 Llastnik Ford Escord 1.4 i Moder 1996/7 136.000 750.000 Redno servisiran Ford Focus 1.6i M.srebrn 1999 37.000 1.940 Llastnik Ford fiesta 1.3i Moder 1998 45.000 950.000 Llastnik Vse cene so v SIT. V cenije vštet prepis vozila in tehnični pregled, če vozilo ni registrirano. ODKUP RABLJENIH VOZM PO SISTEMU STARO ZA NOVO IN STARO ZA STARO. Avtocenter Krašna, Škocjan 22, tel.: 07 38 46 112, Robert Kerin Vaše zadovoljstvo je naš uspeh JANUAR 2003 27 mtdiji Televizija Krško \ r I Osmega januarja je minilo leto dni, kar so gledalci krškega kabelskega razdelilne- ga sistema na kanalu S 19 lahko prvič gledali informativno oddajo Televizije Krško z naslovom Od torka do torka. Že dobra dva meseca prej, v mesecu oktobru, pa so iz malega in improviziranega studia v hotelu Sremič začeli oddajati videostrani. Krško je tako po desetletju ponovno dobilo svoj lokalni televizijski program, ki je pri gle- \ dalkah in gledalcih v Krškem, Dolenji vasi, Leskovcu, Brestanici in na Senovem na- il letel na več kot dober sprejem. Miada in simpatična voditeSjica Bojana Kunej je postala zaščit- ni znak oddaje Od torka do torka. Poleg že omenjenega objavljanja dnevno ažuriranih videostrani, so v uredništvu TV Krško v letu 2002 pri- pravili kar dvainpetdeset informativ- nih oddaj magazinskega tipa z naslo- vom Od torka do torka. V uredništvu TV Krško so še posebno ponosni na spremljanje zadnjih lokalnih volitev, ko so se prvič preizkusili v celodnev- nem delu dveh ekip na terenu in ene v studiu, na volilno nedeljo pa so pri- pravili kar pet oddaj z naslovom Da- nes volimo, ki so bile za večino obča- nov najhftrejši vir informacij o pote- ku in rezultatih lanskih volitev. Svo- jo ažurnost in usposobljenost so do- kazali tudi s posebno oddajo ob po- večanem izpustu klora iz tovarne ce- luloze in ob vaji NEK 2002. Začetki s prostBVOljstvom inspomočjosponzopjev Izdajatelj krškega programa Zavod Neviodunum je nevladna in nepro- fitna organizacija, ki nima zagotov- Ijenega rednega proračunskega fi- nanciranja, pač pa potrebna sred- stva zagotavlja s prijavami na raz- pise, izvajanjem storitev za naroč- nike (obvestila in sporočila na vide- ostraneh, kratki propagandni spo- ti, predstavitve podjetij, izdelkov, organizacij ter snemanje in presne- mavanje videokaset) in s sponzorski- mi sredstvi. S slednjimi so zagotovi- li predvsem najnujnejšo opremo za začetek delovanja lokalnega studia in prve lastne informativne oddaje. V prvih tednih, a tudi kasneje so so- delavci TV Krško vložili veliko pros- tovoljnih delovnih ur ter prevoženih kilometrov tako v svoje usposablja- nje kot v pripravo prostorov in opre- me za zagon nove televizije. Lokalni televizijski program ima po- dobno po§lanstvo kot nacionalni me- diji s to razliko, da deluje lokal- no. Obveščanje občanov o politič- nih, kultumih, verskih, gospodar- skih in drugih vprašanjih, pomemb- Boštjan Colarič, pravi posavski me- dijski maček, zdaj tudi student Ijub- Ijanske Akademije za multimedije, je bil prvi snemalec in operater TV Krško, zdaj pa je tudi njen tehnič- ni urednik nih za življenje in delo prebival- cev, vzpodbujanje kultume ustvar- jalnosti in poustvarjalnosti na tern območju ter poročanje o dejavno- sti ustanov in društev so le nekate- Za finančno-poslovno plat programa skrbi vodja marketinga, sicer pa di- rektorica izdajatelja programa Za- voda Neviodunum Katarina Požun Sotošek re od nalog lokalne televizije. Ured- niška politika TV Krško je oprede- Ijena s programsko zasnovo, ki jo je sprejel Svet Zavoda Neviodunum dne 19.9.2001. Programska zasnova se uresničuje postopoma in v skladu z materialnimi, kadrovskimi in pros- torskimi možnostmi. Končni cilj je pridobitev statusa nepridobitnega lokalnega televizijskega programa. Sodelovanje izkušenih z mladi- mi kadri Zavedajoč se dejstva, da na razme- roma majhnem prostoru občine in regije noben medij ne more preži- veti na povsem tržni osnovi, so v ok- viru zavoda združili več projektov, s tern pa zmanjšali skupne stroške po- slovanja. V pol- dru- gem letu dm od dejan- . skega za- Š četka po- M slovanja fl so ustva- ™ rili in za- | gotovili šti- ri pov- Bojana Mavsar, izku-šena avtorica Posavskega obzorni- ka ter nekda- nja dopisnica ljubljanskega Dnevni- ka in revije Vzajemna je v začetku predstavljala edino novinarsko moč majhne televizijske ekipe. sem nova delovna mesta ter omo- gočili honorarno delo še nekaterim sodelavkam in sodelavcem. Gre za premišljeno kombinacijo v kultur- no-umetniških in v uredniško-dopis- niških delih izkušenih medijskih ka- drov z mladimi, visoko strokovnimi kadri s področja novinarstva, komu- nikologije in multimedijev. Tern se pridružujejo ambiciozni in ustvar- jalni amaterji v vlogi honorarnih so- delavcev, katerih vrste v vse večjem številu krepijo in širijo mladi Ijubi- telji te dejavnosti, ki se jim s pogo- stimi izobraževalnimi programi s po- dročja videa in filma v našem okolju odpirajo nove možnosti. Ena od novosti, ki jih na TV Krško pripravljajo v sodelovanju z DZMP, je tudi mladinska oddaja, ki bo na sporedu enkrat mesečno. 28 JANUAR 2003 ObzörniK I mediji druoem letu delovania V lanskem letu je uredništvo okrepi- la mlada, a že tudi izkušena novinar- ka Lidija Petrišič, zdaj glavna koor- dinatorica vsakodnevnih aktivnosti ekipe TV Krško. Lokalna televizija kot pri- ložnost za mlade V času, ko se tudi v našem okolju so- očamo z vse bolj perečim vpraša- njem koristnega zaposlovanja mla- dih v prostem času, je pomemb- no prisluhniti potrebam in željam mladih in jim slediti s ponudbo in organiziranjem posodobljenih ob- lik dejavnosti. Lokalna televizija več kot katerikoli drug medij nudi ustvarjalne možnosti mladim, in si- cer s samim usposabljanjem in de- lom pri pripravi programov kot tu- di s tern, da so rezultati njihovega dela najbolj neposredno vidni v jav- nosti in med vrstniki ter jim je ta- ko omogočena odmevnost, ki jih tu- di vzpodbuja k nadaljevanju. V okvi- ru svojega televizijskega dela mla- di v prvi vrsti spremljajo in priprav- Ijajo prispevke o aktivnostih klubov, društev in skupin, ki združujejo mla- de ali pripravljajo programe za mla- de, s tern pa je prav tako omogoče- na afirmacija njihovega dela in njih kot posameznikov. Možnosti razvoja in sodelo vanjavregiji Z nastankom in delovanjem, pred- vsem pa z dosedanjimi izkušnjami pri pripravi in oddajanju lokalnega programa obstajajo večje možnosti, da TV Krško v sodelovanju s skupi- nami ali posamezniki v ostalih dveh posavskih občinah vzpodbudi nasta- nek posavskega programa z regio- nalnimi vsebinami. Za takšno sode- lovanje obstajajo nekatere tehnične možnosti, delno pa je tudi že vzpo- stavljeno (npr. z TV Ropot iz Bre- žic). V vseh znanih razvojnih doku- mentih za prostor Posavja oziroma regije Posavje lahko zasledimo po- trebo po širjenju sodelovanja in po- vezovanja v regiji. To je še posebno pomembno v trenutku, ko pričakuje- mo borbo za pridobitev statusa po- krajine, ko se večajo pritiski zaradi interesov sosednjih regij in naspro- tnikov medobcinskega sodelovanja zaradi višjih, centralističnih intere- sov. S pridobljenimi izkušnjami, ka- drom in drugimi možnostmi se nudi tudi možnost organiziranega sodelo- vanja z drugimi lokalnimi televizija- mi, .predvsem pa z regionalno TV iz Novega mesta. Postopna širitev programa v letu 2003 Čeprav je leto dni razmeroma krat- ka doba za zagon tovrstnega projek- ta, so si krški televizijci pod vod- stvom Silvestra Mavsarja že v začet- ku zadali načrt, da bodo postopno širili in razvijali svoj program. Z vse bogatejšimi izkušnjami mlade ekipe so nastajali tudi vse boljši izdelki in nekaterih med njimi se tudi po mne- nju poznavalcev ne bi sramovali na večjih TV postajah. Proti koncu le- ta 2002 jim je uspelo zagotoviti vsaj minimalno kadrovsko rezervo za primer bolezni, dopustov ali druge daljše odsotnosti, manj sreče (be- ri: denarja) pa so imeli pri rezervni opremi za predvajanje, ki je še ved- no njihova šibka točka. Ne le lastni cilji pač pa tudi želje gledalcev terjajo v letošnjem letu od ekipe TV Krško nadaljnje širje- nje programa, kar pa bodo le delo- ma zmogli sami, več pa morda v so- delovanju z drugimi, zunanjimi pro- dukcijskimi skupinami iz občine Kr- ško ali sosednjih krajev. V pričako- vanju vsaj delne materialne podpo- re lokalne skupnosti nameravajo v letošnjem letu še izboljšati oddajo Od torka do torka, po njej pa posto- poma uvesti posebno lokalno sport- no oddajo. Največji izziv pa vseka- kor predstavlja uvedba novega pro- gramskega bloka z naslovom ČETR- TKOV MOZAIK, v kateri se bodo zvr- stili prispevki Naš gost, Mladinska oddaja, Srečanja, Naše ulice in va- si ter nekaj drugih. Prav Mladinska oddaja (delovni naslov), ki nastaja v sodelovanju z Društvom zaveznikov mehkega pristanka, potrjuje mož- nost uspešnega sodelovanja z zuna- njimi produkcijskimi skupinami. Zagotoviti pogoje za nadalj njirazvoj Čeprav je produkcija programa v okviru TV Krško na najnižjem mož- nem stroškovnem nivoju in se je delež sponzorskih in marketinških sredstev povečal, vse analize kaže- jo, da tovrstnega programa ni mo- goče zagotavljati brez podpore lo- kalne skupnosti, kateri je v največji meri tudi namenjen. Ker si vodstvo Zavoda Neviodunum skupaj z ekipo prizadeva ustvarjati TV Krško kot iz- razito lokalno televizijsko postajo in bi jo v tem pogledu v letošnjem le- tu radi še učvrstili, so se te dni obr- nili na župana, predstavnike krajev- nih skupnosti in občinske svetnike s prošnjo, da bi njihova prizadevanja za finančno podporo programu. Kot pravijo na Zavodu Neviodunum de- lovanje lokalne televizije v današ- njem času ne pomeni luksuza, pač pa nujno potrebno obliko obvešča- nja krajanov, hkrati pa tudi prilož- nost za dejansko razvijanje kvalite- te življenja. Nenazadnje, ocene, da je potrebno zagotoviti delovanje in razvoj tega medija smo iz različnih strani krške politike lahko kar pogo- sto slišali tudi v predvolilnem času. Nafrtmrf prqm IV Irüu v 2H3 Torek: 20.00 - tedenska informativna oddaja OD TORKA DO TORKA. 20.30 - ŠPORTNA ARENA: reportaže in posnetki športnih tekem domačih ekip, predstavitve klubov in ekip. Sreda: 10.00 - Ponovitev oddaje OD TORKA DO TORKA Četrtek: 18.00 - tedenska oddaja ČETRTKOV MOZAIK: Naš gost - 18.25 - Oglasi, 18.30 - Mozaik oddaj (izmenoma) Mladinska oddaja, Srečanja, Naše ulice in vasi, Naši obrtniki in podjetniki itd. 19.00 - Z NAŠIH ODROV (pošnetki koncertov, gledaliških predstav, revij itd.). 21.00 - Ponovitev oddaje OD TORKA DO TORKA. 21.30 - Ponovitev oddaje ČETRTKOV MOZAIK. Nedelja: 10.00 - Ponovitev oddaj minulega tedna: OD TORKA DO TORKA, ČETRTKOV MOZAIK in drugih prispevkov (npr. seje OS, sveta KS) Videostrani na TV Krško: kratke dnevne novice iz Krškega in okolice, ob- vestila krajanom in občanom iz KS Krško, Občine Krško, UE Krško, napo- vedi kulturnih prireditev, napovedi športnih priredjtev, ekološka obve- stila, naročena oglasna sporočila in mali oglasi. ObzörhiK JANUAR 2003 29 Filmski navdušenec Jože Macur se pripravlja.... Dva izmed nepogrešljivih sodelavcev za kamero, prvi pa tudi za montaž- no mizo v minulem letu - Robert Sajovec in Mirko Mežič MUka ^Kaj dogs ja in kje dogaja za m/ade v občini Kriko FEBRUAR Plesna delavnica za starejše ^fe z V ft od 14.00 do 15.30 ure ^F Plesna delavnica za mlajče ^^± ^ od 15.30 do 17.00 ure ^^ 2V * ^ Hip-bop galerija ^^ _^ ä,^^ od 18.00 do 19.30 ure ^p^ '*Wr Tematski večer v Zvezdi: - Potopisno predavanje PI /j2j\ ^ Med severnimi medvedi in Eskimi. |L| ^^ &m«* Predava Andreja Rustja. Ob 18.00. I Dramska delavnica za mlaj&e dfäfr- z V ß Pe'ek od 18.00 do 17.30 ure. ^" Plesna delavnica za ofarejče Apt od 14.00 do 15.30 ure M0 Plesna delavnica za mlajše -M&- zv ft 8od 15.30 do 17.00 ure ^W Hip - hop galerija ^r ^ l Sobct* od 18.00 do 19.30 ure %; ^ Q OskarJGvi večeri v Zvezdi, Q Qj Nedelia film: CudovHi um ob 19.00 H ¦¦ 1/ Predsfavifev neformalnega indeksa |^3 JjL 5re^ NEFIK8, ob 13.30 uri. lgS Bl, Kuliurni mozaik; produkcija « -^ kulfurnih drušfev občine Krško v Kuitumi jgjQ) ±Jj počastifev kulturnega praznika, Kriko __Četrtek ob 18.00 uri. ^ Odprije razefave slik akademekega slikarja Dusana Podgornika (Koper), ob 18.00 uri. Razstava bo na ogled ^SS^ JSKD do 15. marca 2003. Dramska delavnica za mlajše f±* od 18.00 do 17.30 ure. ^ Klubski večer v Zvezdi: DJ Bufn'hrupn bo predstavil __ I A ^* Uke city punkl hard ^^ in Q ^ X*% sfoner rock. Ob 21.00 uri. ™ w ^tcA: ^ Pridife, vabi vas DJ But n hrupnl J Plesna delavnica za starej&e jŠ$k% od 14.00 do 15.30 ure ^W Plesna delavnica za mlajöe ^r od 16.30 do 17.00 ure ^ Hip-hop galerija ^ ffi, ^ ^ od 18.00 do 19.30 ure MC ^ Jl J Koncert: Duet: Timotej 8Her in PJj (LSjt\ Sobout Rok Platinovšek, ob 21.00 uri |L ^^P\ "I "*7 Počitniška ustvarjalna delavnica. if* JtfC pČJtjek Tema: Zima. zima bela. ob 10.00 A.help 1Q Počitniška ustvarjalna delavnica, jf» jfä ^J*jr izdelovanje pustnih mask ob 10.00. ^^ A.h0lp _^ Tematski veöer v Zvezdi: __ 20 LHerarno glasbeni večer Q LLC temek p°d dežnikom, ob 20.00 uri. ™ Dramska delavnica za mlajse ^^ ^^ od 18.00 do 17.30 ure. ^g^ 2V R m~JL Razesava fotografij: Gregor Oečen Q MČ ^ Petek ______ _______ _ __ ¦ _ ¦¦¦ _^ Plesna delavnica za starejše Lj&, od 14.00 do 15.30 ure ^6' Plesna delavnica za mlajše ^** ' od 15.30 do 17.00 ure M0 Hip-hop galerija •y^r j^t ^^v od 18.00 do 19.30 ure - '^m" ^_ f_ Oledališka predstava Matjaža Qj ML K tototo Javšnika Od boga poslan ob 21.00 ¦ . I O "3 Nostalgičen večer v Zvezdi, film: W9 Wj I 2^ Klub za m'ac'e~Zvezc'a praznuje Q Qj ] 1 ^r^ SVOJ P1^ ^8*^ dan-_____________M II J O""7 Jazz v Zvezdi: IJJ ^^» __IjJ* _J?<^J«y*Wo_ob2l!00_____H Dramska delavnloa za mlajše *** r\f\ od 18.00 do 17.30 ure. ^^ f_ Vir ' ^am 8e ro'a ^rez drog in alkohola" kuiturmsa ass* ^Jetek___Party. Od 19.00 do 22.00._____ ^o lenenda- JSKD Jaw»' sklad za kulturne deJavnosti -10 Krško ^B^ Aaencüa za mladc PUNKT (o^@ÄC0EÄQLD3 UP?' Mladinski Center Krško '^jp) Klub posavskih itudentov |J Zvezda - klub za mlade Z V ^ Oruitvo (ZUIR Kriko I";'' ' ' ¦ ^^^^ [l(öT]^XgiJIg -4ß^ MILKA - Dom Milke Kerin -Mladinski Center Krško Q Zvezda - Klub za miade |^B^ AeencUa za mlade PUNKT www.me-ktsko.sl /POTOPISNO PREDAVän/eN NE8KONČNO8T DO NEBA ^ (Andreja Rasfja) \Lj 06.02.2003 ob 18.00 uri Med severnimi medvedi in Eskimi Andreja je absolventka na Rlozofski fakulteti v > Ljubljani in je lansko jesen in zimo preživela !¦¦¦¦¦¦¦ med Eskimi in severnimi ^RSSHHHHHp medvedi. Med prebivalci te dežele je bila Andreja -JaflL •^ana^m. oudovito sprejefa in je k. v. jy^Kii|j^^^H celo učila v njihovi soli. * - l^^^HRUE Eskimi so jo sprejeli v kL*,. J^^^^HUf/BH*"' inuHsko skupnost, kjerje ^KBS^^^r^ dobila inuitsko ime. karje ^^^^^^^ največ kar lahko beli človek dobi. Pri odhodu nazaj ,v domovino pa so ji prijazni domacini podarili eel kup tradioionalnih predmetov. Od tradksionalne ženske obleke do kože severnega rnedveda ter njihovo orodje, orožje, kožc.Vse fe stvari bo Andreja prinesla s seboj na predavanje, kjer si jib bosfe lahko po diapozitivih ogledali. Poleg teh čudovitih predmetov, pa bo nam Andreja postregla tudi s tradicionalnim eskimskem kruhom, ki se imenuje banick. Vse, ki vas zanima kakoje živeti v ledu in snegu in zakaj se eskimi sedaj imenujejo inuiti vabljeni v öetrtek v Klub za mlade CZvezda. / 1>0ČITNIOKE UOTVARJALNE^ DELAVNICE V MC KRÖK0 Z&* 17. in 18.2.2003 ob 10.00 v ^^ Mladinskem centm Krško A-help V Mladinskem oentru Krško smo v sodelovanju z zavodom A-help zopet pripravili počitniške usfvarjalne delavnice. Z Darjo Serbec boste ustvarjali in raziskovali nekatere radosti, ki nam jih nudi zimski 6as. . Vabljenil , /RAZ8TAVA FOTOGRAFÜ: .M%\ GREGOR 8EČEN 21.2.2002 ob 20.00 uri '*¦ lote Mladinski center Krsko, Gekoija Fototeater prireja razstavo del Gregorja Seena, perspektivnega mladega brežiškega fotografa, rojenega 1979, ki je končal srednjo ekonomsko ^^^^^^^^^^^^ šolo v Brežieah, sedaj pa ^^^^flj^H^^^^^H obiskuje 3. letnik Fakultete J^t ^^F^^^^K za špoH v Ljubljani. 8 KLiÄ**' "^^M fotografijoseukvarja3leta. E^Bt^f ' ^^^H Za sabo ima že 10 HHHvbJiHHH samostqjnih razstav. Med njimi je bila ena na sevniškem gradu, dve v Ljubljanski bank! in ena v Dofenjski banki. Predstavil se bo s paleto barvnih fotografij z naslovom Barva življenja. Razsfava bo na ogled od 22. februarja do 21.maroa2003. \Vabljeni! J /GLEDALIOKA PRED8TAVA ^ OD BOGA PO8LAN 3{L 22.02.2003 ob 21.00 '^ V Klubu za mlade-Zvezda Preds+ava Ma+jaža Javšnika Od Boga poslan je avtorska monodrama, ki je s 300 ponovitvami v našem pros+oru posebnost, če ne že kar podvig. Za navdušenjem publike ^^^^^^^^^^^^^^^^ ne zaos+ajajo ni+i kriiiki ^^^^^^^^^^^^^^^| in celo tis+i, ki jim ^^^^^^^D^^^^^^^l monodrama kos oblika ^^^^^¦HPj^^^^^^l odrskega dela ni in ne ^H^^^^ vi^^^^H more biti blizu. Ne ^B^^K^3fl|^^^H^H glede na s+aros-t, ¦HHBbtv^HH^HI izobrazbo ali poli+ično prepričanje gledaloev Ma+jaž pelje preds+avo od aplavza do apiavza na odpr+i sceni, vse do konca, ko se ploskanje in navdušenje publike nikakor ne poleže +er se nikomur več ne mudi domov, v realnost. S+oria: feksf, ki se naslanja na našo polpreteklo zgodovino, nam predsfavi poi grobarja Jožeta Britofa na poti od zibelke do rakve, v iskanju ljubezni ali vsaj požirka žganja. Čeprav je zgodba tragična, Ma+jaž s svojo lucidnosijo pelje publiko skozi nezadržljiv smeh in zadovoljstvo. Predprodaja vstopnic agenoija Punkt in \MC Krsko. ClPOZ KONCERT jšgfe PJ " 27.02.2003 ob 21.00 uri ^^ H Nas+opil bo trio mladega basista Roberta Jukiča, ki je pravkar izdal plosčo pod lastnim imenom. Kot studijski glasbenik je sodelovas v projektih Petra Lovšina, Anje Rüpel, bendov Funk You, Nude idr. Trenutno študira jazz kontrabas v avstrijskern Gradou. \Vabljeni! /ClSIAM 8E ROLA BREZ DR0G^^N IN ALKOHOU« PARTY ^# 28.2.2003 ob 19.00 v avli Kulturnega doma Senovo V Mladinskem centru Krsko smo se odločili projekt zabav Nam se rola brez drog in alkobola, saj želimo mladim ponuditi zabavo brez drog in dokazati, da je zabava tudi brez njih lahko nora. Zaöenjamo z 0Š Senovo in vabimo vse učence 7. in 8. razredov, da se nam pridružite. Zabaval vas bo Peter s kitaro. 8 sabo prinesite tudi glasbene instrumente, lahko tudi najbolj nenevadne, saj boste me drugim imeli tudi priložnost Vpokazati, kaj znate. /TeZIKOVNI TEČAJI V N MLADINSKEM CENTRU KRÖKO Še vedno se lahko prijavite na obnovitveni teöaj angleščine in zaoetni tečaj nemščine na tef. številki 07490582S oz. na e-mail naslov: info^mo- krsko.si. Obseg: 30ur. Prostor: Mladinski center Krško. Termin: februar - april 2003, tedenski termini po dogovoru. Izvajalec tečaja agleškega jezika: prof. Anton Tasiö. Izvajalec teoaja nemškega jezika: Katarina Lapuh, absoivenfka nemškega jezika. Cena teöajev: - za dijake in študente do 26. leta: 12.000,00 SIT. V za zaposlene: 20.000,00 8IT. BODOČI STUDENT WfZZSSM V mesecu februarju bodo v Punktu na voljo informaoije in predstavitvene zloženke o fakultetah in posameznih študijskih program ih, prav tako pa lahko dobite informaeije o obstudijskih dejavnostih v visokošolskih središčih. V Punkt-u so na voljo tudi vloge za vpis na visokošolske zavode. PU8TNI KARNEVAL BENETKE Beneške pustne maske so posebnost v svetu in ta dogodek je treba "ujeti". Lepota kostumov, mrkost mask in spokojnost samega mesta se zlijejo skupaj v oasu pustovanja. Maske so del mesta že dolga stoletja in kot take so znane po vsem svetu. Zato ne zamudite tega posebnega dne in pojdite z nami. Cena 4.900,00 8IT vkljuouje prevoz z udobnim turističnim avtobusom (odhod iz Ljubljane ali Maribora), oestnine in parkirnine, vodenje in \organizaoijo izleta, vstbp v Benetke. / /iZMENJAVE. TABORI. J^] DELAVNICE. TEČAJI. WUf 8EMINARJI ^ Nefiks niso prazne oanje, vanj vpišeš evoje znanje! 12. 2. 2003 ob 13.30 - Agenciji za mlade Punkt v Krekem in Brežicah Nefiks je indeks neformalnega izobraževanja, ki je namenjen mladim od 14. do 31. leta, da lahko vpisujejo vanj vsa svoja izobraževanja, zahtevna dela preko študentskega servisa, vodenje zahtevnih projektov..., kar bi drugače ostalo nedokumentirano. Pomagal vam bo pri iskanju zaposlitve. Kupite ga lahko na info tooki Mladinskega centra Krško Agenciji za mlade Punkt. Cena: 1.500,00 8IT. Veo o indeksu boste izvedeli na predstavitvi v Agenciji za mlade Punkt v Brežicah in v Krškem dne,12. februarja 2003 ob 13.30. Potrudili i se bomo za vas I J ZV6ZDANASNEGU MDSP» [^T-«k. «m~°" -o»,»757 GERLITZEN & BAD KLEINKIRCHHEIM -j% 15. in 16. Februar 2003 ^^žood 13-990 SITI U ceno je vštet: - avtobusni prevoz, - dnevni smučarski karti. • prenočišče & polpenzion - Porentov dom. • oraanizaeüa izleta in - presenečenie. /TnformacüeinvPldäla: """N Memiia a mlade - PUNKT j KRŠKO. C.K.137. tel: 07 49 05 «80 f------------ ""'TSS) J BREŽICE. C.P.B. «6. tel: 07 49 66 II6 / OUnKt. I j >>info@punkt-on.net _____"ll-?J.I......', i'rsrr^^y MÜKsiatp: mesečni napovednik prireditev in dotodkov za mlade v obctni Krtko köiältlJ:MtedlMWcenterKriko,CKŽ 1 OS,P.P.246.Krika.tti/toc07/49-0S-825/826 inf(xaiiKkr»Ko.sl/www.iw-lirsto^ QtoS!9sBl-«rs k/icCtfco Uspešni mladi teniški w Na odprtem turnirju Teniške zveze Slovenije do 12 let B za deklice, ki se ga je udeležilo 32 deklic iz vse Slovenije, si je Hana Umek iz Teni- škega kluba Krško priigrala finale, kjer pa je izgubila z rezultatom 4/6, 3/6. Na turnirju do 12 let B za dečke v Domžalah je Jaša Bulovič iz TK Kr- ško prišel do polfinala, Anže Deržič pa je izgubil v 1/16 finala. Najboljša Tone in Primož V začetku januarja je na igriščih kr- škega teniškega kluba potekal tra- dicionalni turnir tenjških dvojic, na katerem mora vsota let soigralcev presegati 65 let. Turnirja se je udeležilo 12 parov iz Posavja, med katerimi sta bila naj- boljša Tone Zakšek in Primož Gaj- šek, ki sta premagala par Ivan Ger- jevič in Matjaž Kukovičič z rezulta- tom 9/8. Zaživel Moto kkib Posavje Konec leta 2002 je bil na pobudo šestih iniciatorjev ustanovljen Mo- to KiuD Kosavje Sevnica, z na- menom uresni- čevanja skupnih in posameznih interesov moto- ristov v Posavju, za predsedni- ka pa so izvoli- li Sama Mohor- ka. Moto klub Posavje Sevnica so na zboru preime- novali v Moto klub Posavje, saj želi- jo tudi i imenom pokazati, da klub ni teritorialno vezan na samo en kraj ampak v klub vabijo Clane iz celo- tnega Posavja, da bi tako lahko za- dovoljili in uresničili interese dm širšega kroga ljubiteljev in uporab- niko motociklov. Njihov program vključuje predvsem organiziranje usposabljanj na po- dročju tehnične vožnje (poudarek na spretnosti obvladovanja motor- ja), organiziranje skupnih tedenskih in mesečnih voženj, potovanj in iz- letov ter ekskurzij po Sloveniji in tu- jini, izmenjava izkušenj med člani kluba in organizacija krožka varne vožnje za učence 8. razreda osnov- ne sole. V spomin Leona Štuklja Gimnastično društvo »RAIN« Krško je v telovadnici OS J. Dalmatin Kr- ško izvedlo IV. novoletni pozivni turnir v ženski' športni gimnasti- ki v spomin olimpionika Leona Štuk- Ija. V ekipnem delu tekmovanja je l. mesto osvojila ekipa Športnega dru- štva Tabor Ljubljana, 2. mesto je za- sedla ekipa Gimnastičnega društva Rain Krško in 3. mesto ekipa cici- bank iz Športnega društva Studen- ci Maribor. V posamični konkurenci sta si 1. me- sto podelili Ana Vodeb (Rain Krško) in Manja Arenšek (Tabor Ljubljana), 2. mesto je zasedla Rebeka Viltuž- nik (Tabor Ljubljana) in 3. Ana Račič (Rain Krško). Novazmaoa Kržanove Na preglednem tekmovanju najbolj- ših slovenskih. strelcev z zračnim orožjem v Ljubljani je v konkurenci mladink z zračno pištolo z doseženi- mi 367 krogi znova premočno zma- 32 JANUAR 2003 ObzorniK šport in rekreacija Dva Lukčeva para prestopila v najvišji A razred 25. januarja je v Mariboru potekal državni kvalifikacijski plesni turnir v ST in LA plesih. Tekmovanja so se udeležili tudi štirje ples- ni pari PPK Lukec Krško. V najvišjem A razredu v ST in LA plesih sta prvič tekmovala Simon Cerjak in Maja Omerzel, poleg njiju pa tudi par Dejan Baliban in Zala Zorenč. V višjo kategorijo (mladinci) sta v letošnjem letu prestopila tudi Luka Vodlan in Amadeja Plevel, ki pa tokrat zara- di poškodbe plesalke nista tekmovala. V višjo starostno skupino (pionirji) sta se preselila tudi para David in Valentina Romih ter Leon Štrok in Karmen Kobe. Na mariborskem plesnem turnirju sta med pionirji C David in Va- lentina Romih osvojila 2. mesto v ST in LA plesih, Leon Štrok in Karmen Kobe pa 3. mesto v ST in LA plesih. V kategoriji mlajši mladinci A sta Simon Cerjak in Maja Omerzel osvojila 2. mesto v ST in 4. mesto v LA plesih, Dejan Baliban in Zala Zorenč pa 3. me- sto v ST in 5. mesto v LA plesih. Mod dobitniki priznanj tudi krški kolesarii Na Kolesarski zvezi Slovenije so 17.januarja podelili pri- znanja za uvrstitve na tekmah za Pokal Slovenije in dr- žavnega prvenstva v letu 2002. Med dobitnike priznanj so se z uvrstitvami do 10.mesta uvrstili tudi člani kole- sarske sekcije kluba Orion iz Krškega, in sicer Ouro Kovač ^ (na fotografiji) za 8.mesto in Alojz Levičar za osvoje- ^ no 5.mesto v kategoriji Masters-E, Aljoša Šumljaj za ^B osvojeno 10.mesto v kategoriji Amater-C in Slavko H Petrič za osvojeno 8.mesto v kategoriji Masters-A. Zima za ljubitelje smučanja Zima nam je po dolgem času spet prinesla nekaj več snega, ki so se ga gotovo razveselili predvsem Ijubitelji smučanja. Marsikateri smučar pa je preizkusil tudi progo na Planini nad Podbočjem, kjer za smuko že 35 let skrbi Smučarski klub Krško. In letos jim je zima kar naklonjena, saj so imeli približno 70 centimetrov snega, smu- čarji pa so prišli tako iz Posavja, Dolenjske pa tudi iz sosednje Hr- vaške. . Marsikdo pa je smuči preizkusil tudi na Lisci ali pa na Ve- likem trnu. Dvojna zmaga mladih Brežičank Najboljši brežiški in hkrati tudi najboljši slovenski mladi strelki, Vesna Kržan in Kristina Grubeša, nadaljujeta zmagoviti pohod. V 4. krogu dr- žavnih mladinskih lig sta gladko zmagali in se tako v skupnem seštevku le še utrdili na vrhu lestvic. Kržanova je v konkurenci mladink zmaga- la z zadnja leta najboljšim izidom v Sloveniji. Zadela je kar 376 krogov od 400 možnih in drueouvrščeno Marušo Strniša iz Predoselj premagala kar za 11 krogov. Kristini Grubeša je za zmago zadostovalo 343 krogov. Pohvaliti velja tudi Brežičana Davorja Mrkiča, ki je med mlajšimi mladinci s 345 krogi zasedel 5. mesto, medtem ko se je njegova ekipa uvrstila na 4. mesto. Strelci z zračno puško iz Leskovca tokrat niso na- stopili. gala Brežičanka Vesna Kržan in s tern potrdila mesto v državni repre- zentanci. Druga Brežičanka Kristina Grubeša je bila s 331 krogi deveta. V streljanju z zračno puško sta iz- med posavskih tekmovalcev in tek- movalk vidnejši uvrstitvi s 7. in 8. mestom dosegli Leskovčanki Nina Zupančič in Jelica Majstorovič. Pr- va je dosegla 374 krogov, druga pa enega manj. V konkurenci invalidov je s 595 krogi zmagal Damjan Pavlin iz Leskovca. V pospešenem šahu najbolj sa Jalraa Topic Šahovski klub Milan Majcen Sevni- ca je v začetku januarja organiziral odprto posamezno prvenstvo Sevni- ce v pospešenem šahu za mesec ja- nuar 2003. Udeležilo se ga je 11 ša- hostov in šahistk, ki so tekmovali po švicarskem sistemu in pravilih FIDE na 7 krogov ter določenim časom 2 krat 15 minut za eno igro. Zmaga- la je mlada ženska prvokategorni- ca Jelena Topic pred drugokategor- nikom Janezom Blasom in četrtoka- tegornikom Jovom Stevičem. Šahovski turnir dolenjsko- posavskelige Osnovna šola Jurija Dalmatina Krško je organizirala drugi šahovski turnir dolenjsko-posavske lige, na katerem so tekmovali mladi šahisti do 10 let, do 12 let in do 16 let. V prvi skupi- ni je od domačih, posavskih igralcev Tomaž Kunej z OŠ Koprivnica zase- del sedmo, Aristel Škrbič z OŠ Juri- ja Dalmatina pa osmo mesto. V dru- gi skupini je Nataša Bučar z OŠ Juri- ja Dalamtina zasedla osmo mesto, v zadnji skupini pa je Boris Mitrovič z OS Savo Kladnik Sevnica zmagal, Je- lena Topic tudi iz Sevnice je zasedla tretje mesto, Primož Kranjec z OŠ Brestanica pa sedmo mesto. Diving team vKrki Člani potapljaškega društva Diving team Krško so organizirali tretji tra- Člani potapljaškega društva Di- ving team Krško dicionalni božično-novoletni potop na Otočcu, pri katerem so se jim pridružili tudi potapljači iz Novega mesta. Devet potapljačev se je z bo- žičnim drevesom in okraski podalo v globino 6 stopinj mrzle Krke, kjer so jelko okrasili, okrašeno pa prinesli na površje. A so se v sicer onesnaže- no Krko vrnili. 0 uspehih posavskih športnikov nas lahko obvestite na elektronskemnaslovu: nßviodunum@volja.net ObzörriiK JANUAR 2003 33 ikeiji I NAJ NATAKARICA / NAJ NATAKAR 2003 Izbiranje naj športnikov, naj lepotic, naj zdravnikov, celo naj poštarjev ni nič novega, mi pa smo se tokrat odločiH, da bi s pomočjo bralcev in bralk iz- birali naj natakarico in naj natakarja Posavskega obzornika za leto 2003. Natančnejši razmislek pokaže, da so natakarice (in seveda natakar- ji) ali po domače kelnarce in kel- narji pogosti in kar pomembni sopotniki vsakdanjega življenja mnogih ljudi. Nekateri prihajajo v stik z njimi vsak dan, nekateri ceto večkrat na dan, vsako jutro, samo ob več- erih, drugi spet samo ob posebnih priložnostih, kot so rojstni dnevi, prazniki, pomembni poslovni do- godki, sestanki in srečanja, raz- log za obiskovanje lokalov so tudi klepeti s prijatelji in prijateljica- mi ali preprosto, ko »ne veš, kam bi se dal«. Seveda je največ takih stikov z natakaricami in natakar- ji v kafičih, barih, bifejih, pubih in kakorkoli se še reče tern pros- torom, največkrat na zelo malo kvadratih, zahtevnejša pa so sre- čanja v gostilnah, picerijah in re- stavracijah, kjer potrebujemo in ocenjujemo tudi njihove gostin- ske kvatitete in poklicno profe- sionalnost. Tako imenovana »strežba« je si- cer dokaj naporno delo, vendar se ga je mogoče dovolj hitro na- učiti, morebitne strokovne po- manjkljivosti pa, vsaj v že ome- njenih kotičkih, pogosto odtehta- ta zunanjost in »posluh« za goste, kot si ga največkrat predstavlja- jo tastniki lokalov. Osebe na dru- gi strani šanka so pogosto svoje- vrstne spovednice, duševni ma- sažni saloni za nekatere stalne goste ali tudi naključne popotni- ke, ki jih priložnostno pivo in za- upljiv obraz natakarice nezadrž- no zvabi k izpovedi in olajsanju. Ko prav razmislimo, je le manjši del razlogov za obiskovanje loka- lov v potrebi po potešitvi žeje ali lakote, vse bolj željni smo pogo- vora, klepeta ali vsaj spremembe okolja. In ko se zaman oziramo za sogovornikom ali sogovornico, nam pomaga že kratek nasmešek ali prijazna beseda osebe, ki nam je natočila pijačo. Zato ne dvomimo, drage bralke in bralci, da se boste odzvali na- šemu vabilu in se z izpolnjenim glasovalnim listkom spomnili ko- ga, ki vam iz dneva v dan prijaz- no vošči dobro jutro ob prvi kavi- ci, morda koga, ki vam je olep- šal posebno svečan trenutek ali pa boste navijali za natakarico ali natakarja, ki zna vedno zno- va prisluhniti vašim gastronom- skim potrebam. Kakorkoli, gla- sujte za naj natakarja ali naj na- takarico 2003. NA J NATAK ARICA/NATAK AR i i ttosutemzanatakapfco/natakaria: lokat______________kp*_ ime m prime* #asovaka/k§:_________ Baslov:_______]____________________ m Glasovnice pošliite na naslov: Posavski obzornik, p.p. 288, 8270 Krško PRAVILA: V vsaki številki Posavskega obzornika boste našli glasovalni listek, na katerega napišite ime in priimek izbrane natakarice ali natkar- ja, ime in kraj lokala, v katerem dela, spodaj pa še svoje ime in pri- imek ter naslov, da boste lahko sodelovali v nagradnem žrebanju. Glasujete lahko samo za enega natakarja ali natakarico in samo z enim glasom na mesec. Vsak mesec bomo izmed kandidatk in kan- didatov, ki bodo prejeli največ glasov, izbrali nekaj, ki jih bomo na kratko predstavili v naslednjem Posavskem obzorniku. Med kandidatkami in kandidati bomo izbrali deset udeleženk in udeležencev finala, ki bo v okviru zaključne javne prireditve z za- bavno-glasbenim programom. Najboljši trije bodo prejeli posebne nagrade pokroviteljev in spon- zorjev naše akcije, nagradili pa bomo tudi izžrebane bralke in bral- ce, ki bodo sodelovali v naši akciji. Več o tern in nagradah pa v naslednji številki. Vaše predloge priča- kujemo v uredništvu do 15. v mesecu. SPONZOR AKCIJE V MESECU JANUARJU JE KMEČKA ZADRUGA KRŠKO. Dolenfski korenjak ima nov frak. Nov Lrak! In oblačilo, lepo, rdece, kako se mu že reče? Cvi...katn! Ne zameri, gotovo je po vaši meri. / I IKmecka zadruga Krsko d.o.o. Rostoharjeva 88, 8270 Kriho p.*.p. 34 JANUAR 2003 ObzöriiiK Za začetBk akoije - predlog urednistva Da ne bo pomote: naše prvo gostjo smo izbrali kar v uredništvu, prav- zaprav se je nanjo spomnil urednik, ki je sicer prej redek kot reden ob- iskovalec gostinskih lokalov; vsekakor pa mlajši člani uredništva mnogo bolj poznajo domačo natakarsko sceno. Zato pa mu je bilo toliko bolj v zadovoljstvo, ko so tako rekoč v en glas potrdili: »Ja, Marina, Marina je pa v redu. Ona si pa to res zasluži.« MARINA KAUN Marino smo obiskali v bifeju Doma starejših občanov v Krškem. V gostinstvu je sicer že od leta 1980, ko je končala Gostinsko šolo v Novem mestu, na praksi je bila v tamkajšnji restavraciji Breg. Nato se je zaposlila v Čateških toplicah oziroma kasnejših Termah, kjer je delala celih deset let. Ko se je z družino preselila v Krško, je najprej v Medexovem bifejčku na krški tržnici eno leto nadomešča- la delavko, ki je bila na bolniški. Nato je delala v zasebnem lokalu Jurček na Hočevarjevem trgu v starem Krškem, zdaj pa je že pet let v Domu starejših občanov. Gostinstvo so imeli že v družini, če- prav je njo veselila tudi medicina. »To ni cenjeno delo, čeprav je lahko zelo zahtevno. Poznati moraš Ijudi, vedeti, s kom se lahko pošališ in s kom ne, kar malo psihologa moras biti. Prvo desetletje, ko sem delala v Termah, sploh ni- sem poznala praznikov, čeprav smo se tudi v službi znali ime- li lepo.« Delala je v vseh obra- tih, razen na kegljišču, še po- sebno z veseljem pa pri sveča- nih dogodkih, kot so poroke, banketi in podobno, česar pa ni bilo več, ko je odšla iz Ča- teža. Razlika med restavraci- jo in šankom v bifeju je seve- da velika, a za Marino tudi to ni bil problem. »Ker se hitro prilagodim, sem se dobro znašla tudi v Jurčku. Tarn so bili gostje v veliki več- ini srednješolci, s katerimi je bilo tudi lepo delati. Veliko so mi potožili, da nimajo opravi- čil in smo skupaj našli rešitev. Marsikaj so mi zaupali in mnogi se me še danes spomnijo. Generacija 78/79 mi je za rojstni dan kupi- la zlato verižico, ki jo imam še vedno; res, na Ijudi se navežeš, če- prav si jih sploh ne zapomniš po imenu, pač pa po tem, kaj je kdo običajno spit,« pripoveduje Marina. In kako je zadovoljna tu, med starejšimi ljudmi? »Tu je, z eno besedo, zelo dobro. Rada grem v službo, čeprav je včasih tudi precej napomo. Delo v jedilnici, nato še za šankom, a nikoli mi ni težko.« Pravi, da jo imajo ljudje zelo radi, to čuti in zato zelo rada dela tu. Žal ji je, da nima več časa zanje. Ko pride z dopusta, ji pravijo: »0, gospa Marina, kako dolgo vas ni bilo, pogrešali smo vas...« Pa niso samo prebivalci doma na Spodnjem Griču deležni Marini- ne pozomosti in prijazne postrežbe, ker je bife odprt tudi za druge obiskovalce. Niso redki šoferji, trgovski potniki in drugi, ki celo za- vijejo z glavne ceste in tvegajo prometne zagate pri Nakupovalnem centru - za kavico ali pivo pri Marini. A kot smo se prepričali ob ob- isku v domu, so tudi vse njene kolegice prijazne in gostoljubne. ObzörniK Platin v pohodu na Evropo Letošnji slovenski izbor za pesem Evrovizije - EMA 2003 bo še posebno zanimiv za posavske ljubitelje glasbe, saj se je v finalni del, ki bo 15. februarja na Gospodarskem razstaviš- ču v Ljubljani, poleg nepogrešljive in z vsemi možnimi na- slovi ovenčane Nuše Derenda, tokrat prvič uspel uvrstiti tudi Platin. Za manj poučene naj povemo, da je »motor« Platina naš rojak Simon Gomilšek, ki se po dolgoletni karieri v glasbe- noinstrumentalnih zasedbah (najbolj znani so bili Karavan's, kjer je glasbeno kilometrino nabirala tudi Nuša Derenda) sku- paj z Diano Lekovič pod imenom Platin zadnji dve leti počasi in vztrajno vzpenjata proti vrhu slovenske glasbene scene. »Na festivalu se bova predstavi- la s skladbo STO IN ENA ZGODBA, ki je prav gotovo dobra, saj je iz- ven konkurence ostalo nekaj ze- lo znanih skupin in posamezni- kov s slovenske glasbene scene,« zadovoljno pripoveduje Simon. »Uvrstitev mi toliko več pomeni, ker sva z Diano sama tudi avtorja glasbe in besedila.« Platin ima zdaj v razširjeni za- sedbi vrhunsko instrumentalno spremljavo z ritem sekcijo, ki jo tvorijo člani Big banda Radlje ob Dravi, ki velja za enega bolj- ših tudi izven Slovenije. Tudi si- cer so bili zadnji meseci za Platin uspešni, saj je po nastopu na Ori- onu (grafit) in Festivalu narečnih skladb ter po zmagi na lanskem Hitovem festivalu izšla prva sa- mostojna zgoščenka z naslovom Pet minut, na njej pa je trinajst skladb, med njimi tudi posavski »evergreen« Tarn na sredi bele stene izpod peresa Silva Mavsar- ja. Na zgoščenki je tudi videospot naslovne skladbe, kar je pri nas še posebnost. Plošča je izšla pri ZKP RTV Ljubljana in gre kar dobro v prodajo, zato se z založbo že do- govarjajo za ponatis. Nov izziv za Platin pa pomeni tudi povabilo k sodelovanju s strani Robert Jun- ga iz Nemčije (avtor znane evro- vizijske uspešnice Ein Bischen Fri- eden), s katerim že pripravljajö skladbo za nemško tržišče. - mm - Simon Gomilšek JANUAR 2003 35 družabna kronika Po tekmovanju je režiser iz Be- verly Hillsa Sašu zaradi atrak- tivnosti njegovih bojev ponudil sodelovanje v snemanju video- spotov. pisanju knjig in snema- nju filmov. Pred odhodom v ZDA pa je Sašo prejel še pošto nomi- nacije za Hall of Fame (dvorana slavnih). Izmed skoraj 4000 kan- didatov je izbran v selekcijo 234 posameznikov, ki so najbolj za- znamovali to borilno panogo. Da je sevniški župan Kristijan Janc tudi Ijubitelj smučanja. smo se prepričali tudi na posavskem smučišču Planina nad Podbočjem. Pa ne samo to. smuka mu je šla kar dobro od nog... na muhi... Simbolno dejanje vzdrževalca Slavka, s katerim se veliki Mer- cator (bogve ali res tudi Janko- vič?) poslavlja od krškega gostin- stva (restavracija Pod Gorjanci, Gostišče Tri lučke, Pizzerija Sre- mič in zdaj še Hotel Sremič, še prej seveda nekaj manjših loka- lov). Ostaja pa seveda še naprej (vsaj za zdaj) naš najboljši (tr- govski) sosed. kŠT. 1 Prc^isodnik 00 VojKo Sotošek (desno) in prvdsedmk 0 LOS Krško Peter Žigante (levo) sta po neuradnih podatkih amagcivatoi dvoj«c (brei krmarja?) wdavn« intern« kvahfi- HKm« v Krtkem. AH se bo poražtnt osmerec zdaj razdeHI ^^ä trenutek ^» m ?nar»o 3^ JANUAR 2003 DVOJEC ŠT. 2 - Ostal jo le šo lop sponiin! Visoka krška speodwayska funkcionarja Jure Podgoriek in Niko Somrak ie lep čas Hčeta rešitev la potapljajočo barko krike«|<» ^portnoga ponosa. Kdo jima bo spot ivabil nasmeh na obrai? Ob/orniK nagradna križanka ¦1 UIW ' «¦¦¦^^^¦H AVTOR- ""«TVE, ! DOM.ŠUAV « i TreT > ¦r "^»¦f 1—^^BP^ S NADE"™ *«SSk ZGr° guve°c mater,au : krog^ob ! °™JA ^^^^ ^^ ^* ^ ^HBBBBI^^^^^ SLOŽNOST, ENOTNOST SAMUEL RIBIŠKE i MORSE VILICE ^rtlllWIlliiP " -+M* H^HIIIH^^^Hi^^^li^^^^^^HBlulUluS^MHMiHlcaMiBiAMiHMW .........___-—- —-------—.....................— -.................—j________________—. . . - ——----------------------- SLOVENSKA MUSIIMAN [ BOJEVNICA ^*"****"^ AM. IGRALEC KPMifARKA öLASBILOZ KDOR «n»"™ PWI „ .4 EVROPSKA SLOVENSKI L_GJBSON__ imarmav LESENIMI OPREMLJA, InSfoSn KLONIRAN e^A 0T0ŠKA PISATELJ, I OBVEZNO DCDDAB PLOŠČICAMI OPREMITEU „™„ ° OTROK UIWÄ DRŽAVA PREVAJALEC 1ZOBRA-PERPAR MEST0 IN LIT. KRITIK ŽEVANJE AVSTRALSKI PRODAJNI MEDVEDEK nnnFiFKV VREČAR PODJETJU - OKRAJŠAVA ZA ÖLEN ODRSKO NEOMEJENO IVAN DELO Z TRAJANJE ZAJEC GOVORNIMI 3. BEET- --------------------- DIALOGI IN HOVNOVA KRAJ PRI PETJEM SIMFONUA OPATIJI BLAZ1NE, ' PREBI- ODEJEIN VALKA RJUHE IRSKE SL. NOGOME-TAŠ (JANI) » ™«:iicifi SLOVENSKA VRSTA dm^-ah? KEMIČARKA _METUUA_ PESNICA IN IUARI IA\ LINO AU=f=7. tel.: 07/4 961775 MBBBBHI RAČUNALNlKI-KOPIRNISTROJI-TjfBIlmKFKbPiRNICA Wk i—-• FOTOKOPIRANJE ¦II *-W -B.ARVNO x^S^» yWV^j^ _ ČRNOBELO Al^Mf ii^CTSijai^iSjggsni - ao format! * y^Hf S KZ Krkq VSE VRSTE ELEKTROINSTALACIJ ELEKTRIČNE MERITVE SPEC1AL1ZIRANA TRGOVINA Z ELEKTROMATERIALOM VELIKA tZBIRA SVETIL ZA DOM IN INDUSTRIJO REZERVNI DELI ZA GOSPODINJSKE APARATE_________ P^lajvacjo ^KUiulliJiL^H Hrfevlxwrfev, vtdeorekorderfev, %iŽennSiUp 9losb«nih stolpov, HI-FI kompon»rrt, ' Vahrnhnn ont«iwklh slsiemov, fotoopreme, », um öwjy i^^fcnn^ \^^ f^hnik», mam Y PflSaVJU flospodlnjskih aparatov In CO-|ev ^Hr^i ŠQ| B^ I y% JCH3MM.OM* I ; ^L^ C5 IVI I I coon/T.4« ; f I.IIIIIWI—li1IIWMWM% II '......llllllillllll.............Ill..........¦IIIIIIIIIIIIL VUUUNinRSTYO^VTOMARKET, I IAR,R(KNAAYTOfRALNia I CKŽ132 B, 8270 KRiKO I HL: 07/490 5470, FAX: 07/490 M71f GSM: 041/697 W9 \^S^r^ GRADBENIŠTVO, KOMUNALA IN VZDRŽEVANJE i > SPLOŠNA GRADBENA DELA > ZEMELJSKA DELA IN RUŠENJE OBJEKTOV > GRADNJA CEST IN ŠPORTNIH OBJEKTOV > LETNO IN ZIMSKO VZDRŽEVANJE CEST .1 Tltova 75, 8281 Senovo, Tel.:(07) 48 81 960 Fax:(07) 48 81 9671 NEViODVNVM NEVIOOUNUM-ZAVODZAKUITUROINODNOSEZJAVNOSTMI • Trg Matije Gubca 3, 8270 Krško, tel.: 49 05 780 38 JANUAR 2003 ObzörhiK Če boste na smučanju nasankali Preden greste uživat v zimskih radostih, obiščite poslovalnico Vzajemne ali spletno stran www.vzajemna.si in si uredite zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini. Vzajemna zdravstvena zavarovainica v sodelovanju z asistenčnim partnerjem Eivia. brezplačen telefon 080 20 60, www.vzajemna.si, wap.vzajemna.si m VZAjEMNA | zdravstvena zavarovainica, d.v.z. 1 Jaz zate, ti zame. .P.RVA KNJIGA 0 .SPEEDWAYU ,P.R) .NAS! _ Knjiga velikega formata (205 x 280 mm) obsega 150 strani in vse- ! buje preko 150 barvnih fotografij. Ker je besedilo v slovenskem in f angleškem jeziku, bo knjiga tudi lepo darilo za prijatelje in poslov- i ne partnerie v tuiini. Kuoite io lahko na receociii hotela Sremič 1 v Krškem linvbolje ¦ založe- Inih knji- Igarnah I po Slove- i Iniji, na- I ročite pa no pIaIc. tronski pošti: alifaksu:07 49 05 781. M Naročam(o)..........izvodov knjige SPEEDWAY V KRŠKEM (SPEEDWAY IN KRŠKO). Cena za 1 izvod (z vključenim 8,5 % DDV) je 6.510,00. Plačilo po povzetju. Naročnik________________-_____________________________ Ulica___________________________________________________________ I Kraj _______.---------------------_----------------------------------------------------------------- I ] Naročilnico pošljite na naslov: KD Obzorje Krško, p.p., 288, 8270 KRŠKO. ____________________________J ObzofriiK JANUAR 2003 39 U p ra vlj a nj e premoženja v vrednostnih papirjih ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Posavje - Krško Telefon: 07 490 46 50