Litijski prcdilec izhaja enkrat mesečno. Urejuje uredniški odbor: Branko Bizjak (glavni in odgovorni urednik), Albin Ankon, Martina Kralj, Marjan Sonc, Tone Štrus. List dobijo člani kolektiva in upokojenci brezplačno. Tisk in klišeji: Gorenjski tisk, Kranj
Leto XVI.
Litija, marec 1975
Številka 3
Povzetek poslovnega poročila, ki ga je obravnaval Delavski svet na 17. zasedanju, dne 24. februarja 1975
Inflacija je uspeh močno razvrednotila
V letu 1974 je podjetje doseglo precejšen napredek, vendar končni finančni rezultat ni tak kot smo pričakovali. Poslovno leto je bilo izredno razgibano. Velika konjunktura, ki je bila v začetku, je postopoma pojemala, proti koncu leta pa beležimo že delni zastoj. Vsi znaki kažejo, da se recesija, ki se pojavlja v svetu, močno odraža tudi pri nas in posledice bomo čutili tudi mi.
Leto 1974 je pomembno še iz nekega drugega vzroka. Začel se je uresničevati novi sistem financiranja samoupravnih interesnih skupnostih. S podpisovanjem samoupravnih sporazumov smo prevzeli tudi določene obveznosti, ki pomenijo večjo obremenitev za podjetje, ter zmanjšujejo končni finanči rezultat.
Za poslovno leto je značilno izredno gibanje cen, tako surovinam kot izdelkom. Cene so izredno hitro naraščale posebno pri surovini. Dosegle so celo tako višino, da so presegle prodajne cene izdelkov. To se je zgodilo pri bombažni preji. Zato je bilo nujno, da smo povečali prodajne cene našim izdelkom, če smo hoteli ugodno zaključiti poslovno leto. Rast cen pa je povzročila, da smo rabili pri našem poslovanju vedno več obratnih sredstev. Zaradi raznih vplivov se je promet v letu 1974 v odnosu na prehodno leto povečal za 125 mili j. din. Pomanjkanje obratnih sredstev je bilo tolikšno, da je povzročalo precejšnje motnje v plačilnem prometu. Pomanjkanje obratnih sredstev je povzročilo, da smo morali najemati kratkoročne kredite pri Ljubljanski banki, poleg tega pa smo tudi odtegovali obratna sredstva dobaviteljev in jih vključevali v naše poslovanje. S tem smo dosegli, da se je proizvodnja nemoteno odvijala. Večja angažiranost obratnih sredstev pa je povzročila večje stroške, zaradi plačila obresti tako rednih kot zamudnih, ki so izredno visoke in znašajo od 12 % do 16 °/o.
Cene so povzročile hiter nominalen porast zalog in sicer do take višine, da so ostale ha koncu nepokrite z obratnimi sredstvi, čeprav smo v ta namen namenili celoten Preostahek dohodka.
V posameznih elementih poslovanja smo dosegli naslednje rezultate:
Blagovna proizvodnja se je povečala za 7 % in tudi plan blagovne proizvodnje je presežen za 5 %. Največji vpliv na porast blagovne proizvodnje imajo nove kapacitete v sukalnici in previjalnici, ki so omogočile, da smo sukali in previjali poleg domače preje tudi kupljeno prejo. Dodelava kupljene preje je tudi vplivala na povečano vrednost prodaje.
Vsi naši proizvodni oddelki so povečali proizvodnjo. Obrat predilnice za 3 °/o, obrat sukalnice za 12 % in obrat previjalnice za 84 %.
Pri proizvodnji enojne preje smo tudi realizirali nalogo, ki smo si jo zadali v začetku leta, da izdelamo več tistih izdelkov, ki prinašajo več dobička. Posledica tega ukrepa je bil porast proizvodnje česane preje za 21 % in sintetične preje za 7 °/o.
Proizvodnjo smo tekoče prodajali, ker je bila proizvodnja prilagojena naročilom. V letu 1974 smo prodali 6.499 ton preje, za kar smo iztržili
346.840.000,— din. To je za 56 odst. več kot predhodno leto. Mnogo so k temu pripomogle tudi višje prodajne cene preje. Proti koncu leta so se naročila manjšala, zato so zaloge narastle. Na koncu leta znašajo zaloge gotovih izdelkov 186 ton kar predstavlja 9-dnevno proizvodnjo. Količinske zaloge so se se povečale, če jih primerjamo z zalogami v začetku leta za 18 odst., medtem, ko se je vrednost povečala za 81 °/o. Nominalni porast zalog je izredno velik in veže precejšnja obratna sredstva.
Izvoz je v letu 1974 nazadoval. Izvozili smo 530 ton preje in 211 ton odpadkov. Z izvozom smo iztržili' T .278.000 $ ali 20.582.000,— din. Izvoz bi
lahko bil v letu 1974 večji, vendar smo morali najprej zadovoljiti oz. pokriti potrebe naših kupcev, ker bi v nasprotnem primeru imeli zaradi pomanjkanja preje tkalci precejšnje zastoje. Največ izdelkov smo prodali v Sloveniji in sicer 68 % vrednosti prodaje in iztržili 234.000.000 din. Na Hrvaško smo prodali za 42 mili j. din izdelkov, v Makedonijo pa za 29 mili j. din, za 20 milij. pa v ostale republike.
Vzporedno z naraščanjem prodaje so se večali tudi dolgovi kupcev. V začetku leta so znašali dolgovi kupcev
20.281.000.— din, na koncu leta pa že 55.289.000.— din kljub intenzivni izterjavi. Naj večje terjatve smo zabeležili v mesecu novembru in so znesle 62 milij. din.
Porast vrednosti zalog in veliki dolgovi kupcev so zmanjšali likvidnost podjetja ni minimum. Zaradi tega so obveznosti do naših dobaviteljev naraščale in so bile na koncu leta že 46.106.000.— din. To pomeni, da smo za naše poslovanje vezali vedno več tujih sredstev, poleg tega pa smo bili v zadnjih mesecih zaradi pomanjkanja denarja na žiro računu pri banki večkrat blokirani.
Nove kapacitete v sukalnici in v drugih obratih so povzročile, da smo zvišali povprečno število zaposlenih od
I.	105 na 1.127.
Produktivnost merjena z HOK-i je napredovala. Za izdelavo 100 kg enojne preje smo porabili v obratu predilnice 16,05 ur (lani 16,31 ur), v obratu sukalnice 7,21 ur (lani 7,66 ur) in v previjalnici 2,61 ur (lani 4,95 ur).
Vzporedno z naraščanjem proizvodnje, produktivnosti ter življenjskih stroškov so naraščali tudi osebni dohodki. Hitrejše narščanje osebnih dohodkov pa je bilo po sprejetju Samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Lani je bil povprečni zaslužek (urni)
II,	76 din, letos pa že 15,24 din
na uro. To razmerje pove, da so se osebni dohodki povečali za 29,5'%v ~	1
Uspeh našega poslovanja pa se kaže v formiranju in delitvi celotnega dohodka.
Razdelitev celotnega dohodka kaže, če jo primerjamo s predhodnim letom, da se v njeni strukturi udeležba dohodka zaradi visokega porasta cen materiala znižuje. Lani je bil udeležen dohodek v
celotnem dohodku z 28 %, letos pa znaša udeležba samo 25 %. Tudi delitev dohodka kaže, da so se v letu 1974 izredno povečale pogodbene in zakonske obveznosti. V letu 1974 je bil dohodek obremenjen z dodatnimi obveznostmi kot npr. prispevek za financiranje izobraževanja republiške skupnosti, nadalje prispevek za financiranje republiške raziskovalne skupnosti. Uveden je bil prispevek za tekočo valorizacijo pokojnin. Zvišal se je davek iz dohodka, vodni prispevek in še
(Nadaljevanje na 2. strani)
v 000
DOHODKI	1973	1974
Realizacija proizv. in storitev	218.921.716	342.712.806
Interna realiz. proizv. in štor.	10.843	
Realiz. neproiz. storitev	18.875	
Realiz. trgov, blaga, materiala		
in odpadkov	3.367.782	4.239.057
Druga realizacija	3.125.485	4.127.091
Dohodki od obresti	1.411.641	888.710
Izredni dohodki	1.188.705	2.085.868
Dohodki in naslov, poprav, finan.		
rezultata	145.885	2.971
CELOTNI DOHODEK	228.190.935	354.056.506
Porabljena sredstva	162.656.027	263.954.800
Doseženi dohodek	65.534.907	90.101.705
Povečanje dohodka	270.271	452.885
DOHODEK ZA RAZDELITEV	65.851.546	90.554.590
Obresti za kredite	3.023.576	4.478.501
prov. in dr. plač. za banč. štor.	328.475	311.042
zavarovalne premije	750.174	954.870
prispevki in članarine	41.171	56.278
Zakonske obveznosti po obč. predp.:		
prisp. za uporabo mest. zemljišča	134.580	191.506
Zakonske obvez, po predp. republ.:		
vodni prispevek	151.229	386.966
davek iz dohodka	862.398	2.178.160
Zakonske obvez, po predp. feder.:		
prisp. za izgrad. Bos Krajine	276.514	359.627
Druge zakonske obveznosti:		
prisp. za ZZ za nesr. pri delu in pos.		
prisp. za kritje primanjkljajev	552.483	1.015.939
dod. prisp. za IPZ za nesrečo	73.679	416.436
stanovanjski prispevek	3.654.954	4.656.929
prisp. iz doh. za izobraževanje		3.991.655
rep. prisp. za znanst. delo		882.675
prispevek za zaposlovanje		102.014
prisp. iz doh. za let. valor. pokoj.		1.033.181
	4.281.117	12.098.831
Za osebne dohodke	41.390.078	52.081.785
Za druge osebne prejemke	267.635	291.119
Del dohodka za krit. izgube menze	33.897	—
Sredstva rezerv	1.297.950	1.811.092
Poslovna sredstva —		
del za posoj. nerazvitih republik	1.698.065	3.343.587
Poslovna sredstva —		
del za skupne rezerve	639.728	858.295
Poslovna sredstva —		
del za druge namene .	5.159.832	7.735.160
V sredstva skupne porabe.	4.000.000	3.400.000
Del doh. za potr. družb, služb	1.515.120	17.776
Maratonsko zasedanje delavskega sveta
17. zasedanje DS je trajalo skoraj 4 ure. Deset točk in še dodatna enajsta tega niso napovedale. In vendar se je seja zavlekla in tako veliko izgubila na kvaliteti. Nekaj bo treba storiti. V zvezni skupščini so omejili diskusijo posameznikov na 15 minut, pri nas bi bil ta čas verjetno lahko še krajši. Tudi ni povsem jasno, zakaj so bile nekatere stvari, ki so jih člani DS pravočasno dobili v pismeni obliki, na zasedanju še enkrat dobesedno brane!
OBRAVNAVA
ZAKLJUČNEGA RAČUNA
Delavski svet mora vsako leto obravnavati zaključni račun. Izvleček objavljamo na 1. strani te številke našega časopisa.
DELOVNI PROGRAMI
SEKTORJEV IN NJIHOVA
PROBLEMATIKA
Vsi sektorji so delavskemu svetu posredovali obširno poročilo o svojem delu, problematiki, ki spremlja njihovo delo. Nekateri sektorji so zelo konkretno postavili naloge, pogrešamo le datume, do kdaj bodo posamezne naloge izvršene. Iz obširnih poročil objavljamo samo izvlečke.
Komercialni sektor:
—	v najkrajšem času je potrebno izdelati pogodbe z našimi kupci za izdobavo preje. V zvezi s tem smo že izbrali in pregledali vsa naročila.
—	zaradi nelikvidnosti smo že podvzeli določene mere; na vsak način pa moramo s stalnimi urgencami še bolj pospešiti plačila.
—	uvesti nad zalogo surovin večji pregled in tudi te zaradi težav nelikvidnosti in z upoštevanjem vseh ekonomskih činiteljev znižati na najnižje še za naše potrebe proizvodnje zadostne količine.
—	izpopolniti in še bolj modernizirati moramo skladiščno službo tako, da bomo imeli boljši pregled nad vskladi-ščeno prejo.
—	zaradi stalnega problema cevk smo zadolžili skladiščnega delavca, da v poskusnem roku enega meseca vse cevke sortira in izloči tiste, ki so za nas neuporabne. Na osnovi ugotovljenega stanja bomo potem s proizvodnjo uredili boljši prevzem in oddajo cevk.
—	s forsiranim izobraževanjem skladiščnih delavcev (izpiti za viličarje) želimo pripraviti našo službo, da bo lahko proizvodnji dovažala surovine in odvažala prejo v rokih, ki bodo proizvodnji najbolj odgovarjali. Ker imamo nekaj voznikov že pripravljenih, moramo s proizvodnjo čimprej pripraviti programe dela in zahtev.
—	s proizvodnjo moramo dokončno urediti način embaliran ja in označevanja gotovih izdelkov. Zaradi stalnega povečevanja cen kartonov, se moramo čimprej odločiti za fiksnejšo oz. tako embalažo, ki bo dalj časa krožila na relaciji Litija—kupec in nazaj.
—	ker kljub večkrat postavljenim zahtevam na strokovnem kolegiju in drugod še vedno nismo v celoti razmejili delokrogov in nalog posameznih služb, moramo mi za naš sektor to napraviti. S tem ne mislimo na zapiranje v posamezne sektorje, kar bi
škodilo kolektivu, temveč samo na konkretizirani e nosilcev posameznih nalog. S tem bomo lahko bistveno izboljšali sodelovanje z ostalimi sektorji.
Finančni sektor:
— Dosledno je treba izpolnjevati delovne dolžnosti -— ažurno, pravilno in v celoti. Realizacija tega sklepa pomeni dvig produktivnosti v tem sektorju.
—	zaključni račun za leto 1975 mora biti izdelan pravočasno in predložen samoupravnim organom v razpravo in potrditev.
—	pospešiti delo finančnega sektorja tako, da bi letos že do 20. marca dosegli ažurnost po rokovniku računovodske službe za mesec januar in februar 1975.
—	delo sektorja pospešiti tako, da se bo že prva dva meseca t. j. do 20. marca izdelala razdelitev celotnega dohodka za interno uporabo in ugotovil finančni uspeh,
—	za tekoče poslovanje v letu 1975 je treba izdelati:
-	planske kalkulacije gotovih izdelkov,
-	analitični kontni plan za leto 1975,
-	evidence obračuna prispevkov in davkov po samoupravnih interesnih skupnostih in družbenih skupnostih,
-	evidence za sestavo obrazca OD za dvig sredstev za izplačilo osebnih dohodkov po novih predpisih za leto 1975,
-	evidenco osnovnih sredstev po organizacijskih oz. ekonomskih enotah po rezervnih knjigah za vodje enot,
—	saldakonti morajo proučiti vse možnosti za izvedbo večstranske kompenzacije in asignacije.
—	organizirati mesečne sestanke finančnega sektorja z vodji posameznih knjigovodstev in biroja.
Splošni sektor:
V preteklem letu so bila delovna mesta izpopolnjena, in sicer s socialnim delavcem, od vojakov se je vrnil referent za tisk in propagando. Čimprej bo treba zasesti delovno mesto pomočnika direktorja kadrovsko-splošnega sektorja ali vsaj pravnega referenta zaradi vse večjih in zahtevnejših del, tako na samoupravljanju, organizaciji podjetja in izpopolnjevanju samoupravnih aktov, zlasti še če upoštevamo, da bo šel direktor kadovsko-splošnega sektorja kmalu v pokoj. Poleg tega bo stopil v pokoj v drugem polletju še kadrovski referent, ki je poleg svojih del opravljal še delo tajnika Odbora za izrekanje ukrepov, opravljal zaslišanja itd.
Na novo bo treba, kjer še niso v celoti, delovna mesta natančneje opisati in določiti
delokroge delovnih mest zaradi pravilne obremenitve in odgovornosti. Nadomestila bo treba poiskati tudi za eno osebo, ki gre na porodniški dopust.
V letu 1975 je predviden sprejem za proizvodnjo 60 delavk. V letu 1975 izpolni 17 delavcev pogoje za upokojitev. Zanesljivo pa še ni, če bodo vsi ti šli v pokoj, ker imajo vsi izpolnjene maksimalne delovne dobe. Pravočasno bo treba ugotoviti, kdo bo stopil v pokoj in iskati zanj nadomestilo.
Glede na nov zakon o varnosti pri delu čaka zlasti to službo v tem letu veliko dela in odgovornosti pri izvajanju programa varstva pri delu, tako glede same zaščite strojev in pa izobraževanja, zlasti, če upoštevamo pogostnost nezgod v zadnjih časih.
Poleg potrebne izdelave samoupravnega sporazuma o varnosti pri delu bo treba izpopolniti temeljito samoupravni sporazum o delitvi dohodka in ga vskladiti s sindikalno listo. Treba bo pa tudi izdelati popolnejši sporazum o sistemizaciji.
Informacije tako vsakodnevne oz. tedenske in pa tovarniški časopis bo treba naprej izpopolnjevati tako, da bo čimbolj zadoščal potrebam obveščanja v kolektivu.
Potrebno bo sprotno usposabljanje enot civilne zaščite, oskrba enot s potrebnimi sredstvi in stalno izpopolnjevanje evidence v sodelovanju-s pristojnim organom občinske skupščine.
Trenutno je v veljavi 27 splošnih aktov (sporazumov, pravilnikov, poslovnikov). V prejšnjem letu je bila velika aktivnost v tem pogledu pri izdelavi novih aktov. Izdelan je bil samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih v združenem delu, sporazum o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, sistemizaciji, varstvu pri delu in dopolnjeni nekateri splošni akti, tako tudi statut podjetja. V tem letu nas čaka nadaljnje delo na izdelavi in pripravi sporazumov, tako o varstvu pri delu, o dodeljevanju stanovanj in dopolnitvi drugih splošnih aktov, kar bo zahtevalo precej dela s strani pristojnih komisij in referentov, zlasti pravne službe, ki bodo pripravljali zadeve. V tem letu bo tudi precej dela na uresničevanju ustave oz. ustavnih dopolnil, tako na organiziranju TOZD, za kar je že bila postavljena delovna skupina, izpopolniti pa bo treba oz. izvoliti akcijski odbor, v katerem bodo zastopani vsi oddelki in ki bo izjavljal na novo ali je potrebno ustanoviti TOZD in kje. V primeru, da se odločijo pristojni organi za ustanovitev TOZD, bo treba izpeljati ves postopek, ki ga predvidevajo predpisi, tako glede organizacije, sklenitve sporazuma, volitev itd., kar zahteva precej dela, ki je pa tudi zelo zamotano.
Izvajanje ukrepov se je začelo koncem septembra 1974, zato so bili sklicani sestanki
z dežurnimi vratarji, gasilci, telefonistom in zaposlenimi v administraciji posebej.
Ukrepi se izvajajo in je vidno izboljšanje glede prihodov in odhodov na delo, odhoda na malico. Vendar je treba še precej stvari urediti oz. utrditi, kar zadeva seveda tudi ostale sektorje oz. oddelke in o čemer bo lahko dala poročila in mnenja naša samoupravna delavska kontrola, ki se bo verjetno na tem področju precej udejstvovala, ker se doslej še ni.
Naloge sektorja vzdrževanja
v letu 1975:
—	še nadalje utrditi delovno disciplino in poboljšati organizacijo dela,
—	izdelati vse potrebne pravilnike in plane, ki vplivajo na organizacijo dela (plani čiščenja, mazanja, strojna kartoteka, kartice mazanja, primopredaja strojev, evidenca okvar),
—	prilagoditi ciklus dela potrebam proizvodnje (uvedba 4 izmenskega dela v valjč-karni in pri remontu klima naprav),
—	za vzdrževanje elektromotorjev pridobiti potrebne prostore (stara garaža),
—	organizirati sistematsko vzdrževanje transportnih sred-
stev (potrebna organizacijska rešitev in prostor),
—■ čimprej končati montažo že dobavljenih strojev (mikal-nikov, flajerjev, raztezalk, prstančnih strojev, teleks in Erical naprava),
—	pripraviti vse potrebno za montažo avtomatov (kom-primiran zrak, elektrika, podi),
—	popravilo epoksidnega tlaka v novi sukalnici in pre-vijalnici (reklamacija),
—	dokončno popravilo strehe na stari predpredilnici (sanacija druge polovice strehe v garantnem roku),
—	dokončno asfaltiranje dvorišča in transportne poti,
—	proučiti možnost rušenja polkrožnega skladišča, ki je povsem dotrajano in se odločiti za nadomestno gradnjo,
—	prestavitev industrijske-
ga tira, da se pridobi širša transportna	pot ob kot-
tlarni in stročnarni (odkup zemljišča, naročilo načrtov),
—	proučiti možnost ojačanja klime v novi hali zaradi montaže dodatnih strojev v prostoru, ki je predviden za vlagalnico,
—	izdelati plan ureditve bivše sukalnice I,
—	izdelava podzemnega in nadzemnega katastra celotnega območja podjetja,
(Nadaljevanje na 3. strani)
Inflacijo je uspeh mečne razvrednotila
(Nadaljevanje s 1. strani)
drugo .Na račun novih obveznosti smo morali dati iz dohodka 6.008.000.— din. Davek iz dohodka je znašal lansko leto 862.000.—, letos pa
2.178.000	din. Tolikšno povečanje dajatev dohodka je vplivalo tudi na ostanek dohodka, ki znaša 17.165.000.— din in je tudi nazadoval v strukturi celotnega dohodka. Leta 1973 je znašala udeležba ostanka dohodka v celotnem dohodku 6 °/o, medtem ko znaša letos samo 5 %. Tudi osebni dohodki so v strukturi celotnega dohodka nazadovali. V letu 1973 so bili udeleženi z 18 %, letos pa že samo s 15 %.
Ostanek dohodka je že deloma tudi vezan, ker moramo najprej pokriti obveznost do sredstev rezerv, obveznost za
gospodarsko nerazvite republike in skupne rezerve. Skupna obveznost za vse tri postavke znaša nekaj več kot 5 mili j. din. Ostanek za na-daljno razporeditev znaša le še 11.152.000.— din. Zaradi naraščanja cen reprodukcijskemu materialu so se povečale zaloge na 70.695.000.— din. V začetku leta, so znašale zaloge le 45 milij. din. Zaradi zvišane vrednosti zalog mora podjetje celotni preostali znesek nameniti za kritje primanjkljaja obratnih sredstev, medtem ko so se v sklad skupne porabe namenila le minimalna sredstva, da bomo zadostili tistim zahtevam, ki jih predvideva sindikalna lista. Inflacija je rezultat poslovanja popolnoma razvrednotila. Za razširjeno reprodukcijo ni ostalo niti dinarja.
SEŠTEVKI AKTIVE IN PASIVE Zneski aktive
denarna sredstva
terjatve iz poslovnih razmerij
terjatve iz dohodka
sredstva v obračunu
zaloge
plasmaji iz poslovnih razmerij osnovna sredstva v funkciji osnovna sredstva v pripravi poslovna sredstva izven funkcije sredstva rezerv sredstva skupne porabe
Zneski pasive
tekoče obveznosti
obveznosti iz dohodka
obveznosti v obračunu
del dohodka, vkalk. v vredn. zalog
srednjeročni viri poslovnih sredstev
dolgoročni viri poslovnih sredstev
viri sredstev rezerv
viri sredstev skupne porabe
5.414.066 57.232.152 2.354.257 880.677 89.272.569 14.772.860
41..900.188 13.807.362 1.587.999 1.326.647 24.910.925 253.459.708
65.073.386
6.613.620
2.720.571
2.354.257
11.439.508
128.070.854
7.299.739
29.887.770
253.459.708
Maratonsko zasedanje delavskega sveta
(Nadaljevanje z 2. strani)
— poiskati primerno lokacijo in izdelati priročno skladišče za olje in goriva.
Tehnični sektor:
Norme v predpredilnici in
čistilnici:
Na vseh predpredilnih strojih, tako na bombažu kot kemijskih vlaknih se uporabljajo za nagrajevanje tehnične norme. Za posamično nagrajevanje pa ne uporabljamo več praktičnih norm na raz-tezalkah, dublirki in česalnih strojih, zaradi številnih pomanjkljivosti, ki jih je ta sistem pokazal. Dvomesečno oblikovanje OD po novem sistemu, ki temelji na povprečnem doseganju flayerjev, ni pokazalo pomembnih pomanjkljivosti, ki bi negativno vplivale na obseg proizvodnje.
Norme v predilnici:
Na vseh predilnih strojih temelji posamično nagrajevanje samo na tehničnih normah, ki pa niso kvalitetno merilo dela predic. Ne uporabljamo še stopenj zaposlenosti, čeprav so ti izračuni že dolgo pripravljeni. Razlog za to so velike variacije pretrgov.
Sukalnica:
Na vseh fazah, dvojenju, sukanju, previjanju se za individualno nagrajevanje uporabljajo tehnične norme. Zaradi velikih variacij številnih vplivnih dejavnikov (pretrgi, gramatura, hitrosti, obseg po-služevanja itd.), pa se pogosto pojavljajo primeri neobjektivnih izračunov OD. V delu je priprava organizacije normativov za vlaganje na p revijalnih avtomatih, ter stopenj zaposlenosti sukalk.
Izobraževalna dejavnost:
Izobraževanje se je odvijalo ob upoštevanju letnih in perspektivnih potreb ter zahtev podjetja. Za izvajanje nalog je skrbela služba izobraževanja v povezavi s kadrovsko službo in sodelovanjem s posameznimi sektorji. Svet centra za strokovno izobraževanje se redno sestaja in obravnava vso tekočo problematiko in delo.
Laboratorij:
Delo laboratorija se deli na vhodno, medfazno in izhodno kontrolo. Poleg domačih surovin (Ohis, Ložnica) se v skladu z zakonom pregleduje tudi vsa surovina iz uvoza. Za to je potrebno izdelati tudi ateste, ki smo jih izdali v 1974. letu 54.
Vse surovine pregledujemo na osnovi 10 % slučajnih vzorcev. Kolikor pa so surovine nekvalitetne, se roba kontrolira 100 %. Vse ugotovljene reklamacije se pošiljajo v komercialni sektor, kateri uveljavlja naprej reklamacijske zahtevke. Poleg teh reklamacij sodeluje laboratorij ludi pri razčiščevanju reklamacij, ki jih dobimo od kupcev naše preje. Teh reklamacij je v zadnjem času kar Precej in to v glavnem zaradi
pomešane preje pri kardirani in česani preji, odebeljenih mest v preji, izgleda, zavojev, vlage, tare cevk itd.
Poleg teh del se v sektorju vodijo razne tehnične evidence kot na primer:
—	izdelava mesečnega poročila za izračun produktivnosti,
—	zastojne vretenske ure in izpad proizvodnje po vzrokih,
—	evidenca števila norm po po sektorjih — mesečno,
—	evidenca izvrševanja norm po oddelkih,
—	primerjava vložene produkcije s hanks produkcijo za sukalnico v kg, dnevno,
—	tehnični podatki o produktivnosti za predilnico in predpredilnico za Mariborski institut,
—	dnevna evidenca odpadkov niti v predilnici, predpredilnici in celotni sukalnici ter previjalnici,
•— evidenca sukane preje po strojih, številki, zavojih, dnevno in razne druge evidence.
Proizvodni sektor:
Proizvodni sektor je v sodelovanju z ostalimi sektorji, predvsem z vzdrževanjem in tehničnim sektorjem, usmerjen v izpopolnjevanje nalog na naslednjih področjih:
A.	Povečanje proizvodnje
B.	Povečanje produktivnosti dela
C.	Izboljšanje kvalitete
D.	Znižanje proizvodnih stroškov
A.	Povečanje proizvodnje:
1.	Pričetek obratovanja novih strojev in pregrupacija obstoječih. Montažna dela opravlja v glavnem sektor vzdrževanja z delnim sodelovanjem tujih monterjev:
—	končuje montažo 7 pr-stančnih strojev v bivši sukalnici DD,
—	v prvem četrtletju bodo montirani 4 novi Krušik pr-stančni stroji,
—	v montaži je nova linija za predelavo sintetike (od rahljača bal do flyerja),
—	predvidoma s 1. aprilom bo priključena montaža 12 poljskih mikalnikov,
—	do konca I. polletja bo zamenjan 1. sortiment starih Ingolstadt raztezalk pri česani kvaliteti,
—	do konca leta predvidoma tudi drugi,
—	do konca leta bo montiran še 1 visoko raztezni flyer Krušik,
—	že v I. polletju je predvidena tudi izdobava in montaža še 5 Savio previjalnih avtomatov,
—	s premestitvijo in pre-montažo 2 mikalnikov Platt nazaj v mikalnico sintetike se bo povečala zmogljivost pred-predilnice sintetike.
2.	Zmanjšanje zastojev:
Čeprav zastoji prstančnih strojev tudi do sedaj niso pretirano visoki, stremimo, da bi jih še zmanjšali. To bomo dosegli s popolnejšim sodelovanjem s sektorjem vzdrževanja.
3.	Povečanje hitrosti strojev:
Pri nekaterih strojih in kvalitetah še niso izčrpane vse možnosti in zmogljivosti, vendar v celoti ni pričakovati kakšnega pomembnega povečanja proizvodnje potom povečanja hitrosti strojev.
4.	Izbira najprikladnejšega proizvodnega programa:
Zahteve tržišča nas pogosto silijo, da odstopamo od optimalnega proizvodnega programa in s tem izgubljamo nekaj količin.
5.	Izboljšanje organizacije dela
Predvsem ureditev in dopolnitev klimatskih naprav, postavitev vetrobranov, ki naj omilijo prepihe in ureditev transportnih naprav in poti, bo dopolnjevalo zgoraj navedene ukrepe za povečanje obsega proizvodnje.
7.	Spremembe delovnega časa:
Čim hitrejšo izvedbo vseh ukrepov za povečanje proizvodnje narekujejo tudi precejšnji izpadi, ki bodo nastali zaradi spremembe delovnega časa.
Ukinitev sobotne nočne izmene ter njeno nadomeščanje čez teden (ta čas pa smo v preteklih letih intenzivno koristili za nadure), bo povzročilo znižanje proizvodnje ca.
200.000	kg letno. Če upoštevamo še, da bo uveljavljena zahteva za ustavitev strojev za odmore na popoldanski in nočni izmeni, se bo proizvodnja zmanjšala za nadaljnjih
275.000	kg letno.
Skupaj bi to pomenilo izpad skoraj enomesečne proizvodnje z vsemi posledicami — znižanje dohodka, ostanka dohodka za sklade, osebnih dohodkov itd.
B.	Povečanje produktivnosti dela:
1. Za oceno produktivnosti dela bo potrebno izdelati nove analize in merila.
Z modernizacijo strojev in opreme, z izboljšanjem tehnoloških in delovnih pogojev, so odprte tudi nove možnosti za povečanje produktivnosti dela.
C.	Izboljšanje kvalitete:
Samo kvalitetna preja še najde kupca v današnjih izredno zaostrenih, lahko bi rekli kriznih tržnih razmerah.
Priznati moramo, da z našo kvaliteto kupci večkrat niso zadovoljni. Vzrok slabi kvaliteti pa so delno neprimerne surovine, največkrat pa naše napake v proizvodnji, od čistilnice do pakiranja v kartone.
D.	Znižanje proizvodnih stroškov:
Zaradi stalnega naraščanja cen surovinam in pomožnim materialom so velikega pomena vsi prihranki, ki jih lahko dosežemo z varčnostjo pri porabi, zato moramo uvesti:
1. Racionalno uporabo surovin;
2. Racionalno uporabo pomožnega materiala in pogonske energije.
POROČILO ODBORA
DELAVSKE KONTROLE
Naša delavska kontrola je posredovala prvo poročilo delavskemu svetu. Objavljamo izvleček kot samostojen članek.
DRUŽBENI DOGOVOR
O FINANCIRANJU
NEPOSREDNIH NALOG
KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Podpisniki tega dogovora so:
—	krajevne skupnosti,
— TOZD in OZD,
—	samoupravne interesne skupnosti,
—	občinska skupščina.
Za namene krajevnih skupnosti bodo podpisniki v letu 1975 zbrali 1,500.000 din, ne upoštevajoč sredstev, ki jih zberejo neposredno krajevne skupnosti.
Od tega zagotovijo OZD in TOZD 500.000 din na osnovi
števila zaposlenih, in sicer tako, da določijo za namene krajevnih skupnosti po 150.— dinarjev letno na zaposlenega.
Ker zaenkrat ni sredstev, niti posebnih izgledov, da bodo, je DS sklenil, da prepusti odločitev zborom. Predlog pa je, da bi za namene krajevnih skupnosti en dan delali.
DRUŽBENI DOGOVOR
O FINANCIRANJU
OBRAMBNIH NAPRAV
SKUPNEGA POMENA
Pristopili smo k družbenemu dogovoru o financiranju obrambnih naprav skupnega pomena. Tako se bodo prispevki iz tega naslova povečali skoraj za 100 %.
Delavski svet je obravnaval še predlog Samoupravnega sporazuma o financiranju vodnogospodarskih del na območju vodne skupnosti Ljubljanica —- Sava v letu 1975, prav tako je DS potrdil pristop k raziskovalni skupnosti SR Slovenije.
Hočemo odmor
Prejšnji mesec je ena izmena sukalnice oddala v skrinjico Litijskega predil-ca pismen zahtevek za malico na popoldanski in nočni izmeni. Zahtevek je podpisalo 40 delvacev.
Vprašanja ali so ali niso upravičeni do polurnega odmora ni — to je pravica, ki jo daje zakon. Glede na tehnološki proces so naši delovci to pravico »koristili« na različne načine — razen dopoldanskih izmen — neorganizirano. To je povzročalo v nekaterih oddelkih tudi precej nereda. Po vse večjih zahtevah se je pred tremi leti uredilo vprašanje malice na dopoldanski izmeni. In ko bo to utečeno, bomo postopoma reševali tudi vprašanje malice na ostalih dveh izmenah, je takrat menila komisija. Prvi korak je bil storjen letos, ko je menza začela dostavljati malico tudi popoldan in zvečer.
Jasno je, da je vpraša-šanje malice, če ustavimo stroje, povezano z določenim izpadom proizvodnje. Tu se vprašanje razcepi na dvoje. Nekateri trdijo (in dokazujejo), da tega izpada ni mogoče povrniti oz. nadoknaditi. Drugi trdijo (in dokazujejo), da ta izpad lahko delno ali pa v celoti zaposleni doprine-semo z boljšim delom, z boljšo organizacijo. Podobna vprašanja so se pojavila tudi ob uvajanju toplega obroka na dopoldansko izmeno. Toda pred očmi imamo samo proizvodnjo —• kaj pa izpad zaradi malice pri vzdrževanju, remontih, uslužbencih — o tem molčimo.
Verjetno bo potrebno enkrat rešiti tudi to vprašanje enotno za vse zaposlene, da ne bo očitkov, da se ustvarjajo razlike, ki ne bi smele biti.
Polni zaboji pred skladiščem čakajo na kupce ali na dež? Zakaj tako?!
Izvleček iz poročila Odbora samoupravne delavske kontrole našega podjetja za prvo obdobje obstoja tega organa
Prvo poročilo delavske kontrole
Kot predsednik Odbora samostojne delavske kontrole (SDK)
Predilnice Litija sem dolžan, da pojasnim DS, da je odbor začel redno delovati. Odbor SDK je imel doslej 5 rednih sej in več ur intenzivnega kontroliranja nekaterih stvari v podjetju.
Na osnovi opatijskega in blejskega posvetovanja, ki je bil organiziran na zveznem nivoju, se je odbor seznanil in razpravljal o vsebini in metodah dela, o izkušnjah ostalih odborov SDK in o navodilih, kako in kaj naj delamo. Odbor je tudi razpravljal in sodeloval pri izdelavi pravilnika o delu SDK. Za poslovnik pa je bil mnenja, da ga bomo izdelali kasneje, če se bo pokazala potreba. Odbor SDK je s svojim sodelovanjem vplival pri izdelavi pravilnika tako, da bo s tem zagotovljeno neovirano delo, kar je eden izmed glavnih pogojev, da bo to normalno steklo. Za dobro delovanje SDK je neobhodno potrebna stalna povezava s samoupravnimi in drugimi organi. Prav tako nam je potreben stalen vir informacij o vseh dogajanjih v podjetju. Zaradi tega smo zahtevah, da se vedno pravočasno seznani SDK kdaj bo zasedanje DS ali seja kolegija in kakšen je dnevni red s kratko vsebino. Postavili smo tudi zahtevo za dostavo sklepov kolegija in DS delavski kontroli. Moram omeniti, da smo pri tem naleteli na veliko razumevanje pri kolegiju in ostalih in se to že skoraj v celoti izvaja.
Na enem izmed naših sestankov smo tudi pozitivno ocenili lanskoletne oktobrske ukrepe za izboljšanje discipline in reda v podjetju z edino pripombo, da bi ti ukrepi za vse zaposlene enako veljali.
Nadalje seznanjam DS, da je odbor SDK v zadnjem času že več stvari kontroliral. Kontrolo smo izvršili v predilnici in sukalnici, v skladišču surovin, odpadkov in končnih izdelkov. Prav tako smo izvršili kontrolo na celotnem dvorišču predilnice in skladišča.
Res, da nismo imeli dovolj časa, da bi izvršili bolj temeljito kontrolo, zlasti v proizvodnih oddelkih, a vendar smo zasledili neke pomanjkljivosti, ki jih je treba odpraviti. Ugotovili smo, da če bi odstranili tistih nekaj starih sukalnih strojev iz sukal-nice pri mehanični delavnici, bi lahko na tisto mesto vskla-diščili precej bombaža, ki okoli predilnice in okoli skladišč plesni in gnije s plohi vred. Podobno bi prišli do začasnega prostora tudi v sukalnici pri regeneraciji odpadkov. Prav tako je neizkoriščen prostor v garderobi stare sukalnice, kjer je 52 zelo dobro ohranjenih praznih ce v sukalnici, zakaj se ie potem nabavilo toliko novih omar in to v času, ko najbolj potrebujemo denar za obratna sredstva. To so mrtva sredstva, od katerih nimamo nič. Prav tako je po
vseh kotih polno parafina, če ga slučajno ne potrebujemo, ga pa prodajmo.
V novi sukalnici smo pazili, da je popolnoma založen s polnimi zaboji hidrant za gašenje požara, V predilnici I v dvorani sintetike, pa je bilo naloženo polno težkih zabojev okoli brentače na kolesih.
Nadalje je SDK pregledala skladišče, dvorišče skladišča in dvorišče predilnice. Tu smo opazili več pomanjkljivosti in ugotovili, da se dela škoda na materialih. Okrog skladišča in predilnice je v kupe zložen bombaž in ostalo vlakno. Vse to je zloženo na zemlji z manjšo podlogo tramov ali plohov. Pri številnih kupih ta les gnije z materialom vred. Ce naredimo izračun tega lesa, ki ga je kar precej po celotnem dvorišču in upoštevamo, da se na goli zemlji zelo hitro uničuje, bomo tudi, če laično gledamo, lahko spoznali, da delamo sami sebi škodo.
Povsod okrog predilnice in skladišča je polno zabojev s cevkami. Cevke so vseh vrst (drage plastične, kovinske oz. aluminijaste in druge), z zaboji vred in jih čas razjeda. SDK zahteva, da se to v najkrajšem času spravi pod streho. Po kontroliranju smo ugotovili, da je prostor z dobro streho za takšne materiale, ki se zunaj uničujejo.
Pri skladišču so še vedno vozički ozkotirne železnice. Zakaj se ta nepotrebna navlaka hrani v podjetju toliko let. Isto je na dvorišču okrog dimnika. Največji del nepotrebne navlake pa je na prehodu do sobe civilne zaščite. Polno odpadnega železa leži navzkriž. Hiter dostop oz. prihod do te opreme je nemogoč. SDK zahteva, da se to takoj odstrani. Stare klima naprave in drugo odpadno železo je razmetano okrog in okrog predilnice. To je silno neurejeno in daje zelo slab estetski videz predilnice. SDK priporoča, da se to po možnosti lepše in bolj skrbno uredi.
Nadalje želim seznaniti DS, da smo napravili eno kontrolo v materialnem knijgovod-stvu. Tu smo želeli prekon-trolirati zato, da bomo ugotovili, kako posamezniki gledajo na ta pomožni oz. potroš-ni material. S tem želimo ugotoviti kakšen odnos imajo ti ljudje, ki nabavljajo razne potrošne materiale — do potrošnje in varčevanja.
Ker nam še manjkajo gotove primerjave, bom dal o tem poročilo prihodnjič. Takrat se bomo na osnovi naših ugotovitev in predlogov pogovarjali med drugim tudi v kakšnem obsegu naj se potrošne stvari nabavljajo in kolikšen naj bo ta krog ljudi, ki bo stvari nabavljal. Iz po-
datkov, ki smo jih doslej zbrali je razvidno, da je teh nabavljačev preveč, da dviga vsak po svoje, kar se mu zdi in tudi s kakega majhnega kota kar po trije ah štirje ljudje te materiale zapisujejo v zahtevnico in nabavljajo.
Članstvo je prostovoljno, član sindikata lahko postane delavec, ki izjavi osnovni organizaciji sindikata, da vstopa v članstvo. Ob vstopu v članstvo mora osnovna organizacija seznaniti člana z njegovimi pravicami in dolžnostmi. Član prejme člansko knjižico, članarina pa se članu odteguje od mesečnih osebnih dohodkov, in sicer 0,6 %. članarina se vpiše enkrat letno v člansko knjižico. Članstvo obdrži tudi delavec, ki gre na odsluženje vojaškega roka in ta čas ne plačuje članarine.
Članstvo preneha z izstopom delavca iz podjetja ah z izstopom iz članstva ali pa če je črtan iz članstva zaradi kršenja statutarnih določil. Če plan sindikata, kljub opominu, več kot šest mesecev zapored neupravičeno ne plača članarine, se črta iz članstva.
Član sindikata uživa določene pravice in pa ga zadevajo tudi seveda dolžnosti. Temeljne pravice in dolžnosti člana so:
—	da neposredno na zboru članstva, v sindikalni skupini, v aktivu, prek delegatov ali na druge ustrezne načine sodeluje pri določanju in izpolnjevanju sindikalnih nalog,
—	da se ravna po teh pravilih in statutarnem dogovoru o organiziranosti in delovanju sindikatov in Zveze sindikatov v SRS,
—	da se zavzema za socialistične samoupravne odnose v organizaciji združenega dela in na vseh ravneh družbe,
—	da voh delegate v organe sindikata in da je delegat,
•— da stalno izpopolnjuje svoje delovne in ustvarjalske sposobnosti,
—	da izraža mnenja, predloge in stališča o kateremkoli vprašanju s področja dela sindikata in da zahteva, naj ti organi njegova mnenja in stališča obravnavajo, in da je o stališčih organov obveščen,
—	da kritično spremlja delo organov sindikata in delegatov v organih sindikata, da daje o njihovem delu pripombe in predloge in da zahteva, naj o njih raznravliajo pristojni organi sindikata,
—	gradi moralne in druge vrednote socialistične samoupravne družbe in se bori za njihovo uresničevanje,
—	deluje v SZDL, kjer si prizadeva za spremljanje po-
Ko bo ta faza kontrole zaključena, bomo pregledali službena potovanja v lanskem letu, kilotemtrine in dnevnice. Nadalje dela nekaterih komisij in odborov in kako so se realizirali sklepi DS itd.
Na koncu tega poročila seznanjam DS, da bomo po končani kontroli vsak primer prikazali tako, kot je in ne bomo ničesar prikrivali. Po lastni presoji in na osnovi dokaznega gradiva, bomo sproti
bud in predlogov sindikata in aktivno sodeluje v izgrajevanju in uresničevanju njegove politike,
—	da si prizadeva za uve-javljanje načel delitve po delu,
—	da prek osnovne organizacije sindikata zahteva podrobnejše informacije, utemeljitve in obrazložitve sprejetih stališč in sklepov kateregakoli organa sindikata, organ sindikata pa je dolžan na utemeljene zahteve objaviti informacijo prek ustreznih sredstev za obveščanje ah pa jih neposredno sporočiti osnovni organizaciji sindikata,
—	da se zaradi varstva samoupravnih pravic in vseh pravic iz dela obrača na službe pravne pomoči organov sindikata, te službe pa so dolžne dati vse pravne informacije, pomoč in zastopanje brezplačno.
—	da lahko zahteva druCTe oblike pomoči, če se mu odrekajo posamezne pravice, v takih primerih je sindikat dolžan članu zagotoviti družbeno in politično zaščito,
—	da v osnovni organizaciji sindikata plačuje članarino, ki se z njegovo privolitvijo lahko odteguje pri izplačilu njegovega osebnega dohodka,
—	da v primeru začasne nezaposlenosti prejema denarno pomoč,
—	da se lahko pritoži vsem oragnom sindikata.
Delegatska razmerja
Člani sindikata neposredno uresničujejo svoje pravice in odgovornosti na zborih in v organih osnovne organizacije sindikata in drugih organih. Osnovna organiazcija v celoti opravlja funkcijo delegacije na članskem sestanku, zlasti v primeru, ko gre za sklenitev samoupravnega sporazuma o medseboinih razmerjih v združenem delu, o raznoreia-niu dohodka in delitvi osebnih dohokov. V drugih primerih na opravila funkcijo delegaciie izvršni ntihor osnovne organizacije. Osnovna organizacija oz. organ, ki onravlia funkciio delegaciie, izvoli in odpokliče delegate osnovne organizacije v sindikalnih konferencah in drugih sindikalnih organih, daie smernice delegatom za nii-hovo delovanje, obravnava poročilo delegatov. Mandatna doba delegata traia 4 leta, lahko pa se odpokliče po po-
Organiziranost našega sindikata
V prejšnji številki našega glasila smo obravnavali Pravila naše sindikalne organizacije, in sicer o temeljnih določbah, cilju organiziranja v osnovni organizaciji, itd. V tem sestavku pa bi opisali temeljne pravice in dolžnosti članov sindikata in o delegatskem sistemu ter organih sindikalne organizacije.
pripravljali predloge oz. ukrepe za odpravo negativnih pojavov. Kdorkoli bo pri teh ukrepih prizadet, naj mu bo to že sedaj jasno, da bomo to počenjali zato, da odpravimo nepravilnosti, nikakor pa ne zato, da bi s tem namerno škodili posameznim osebam.
Pri vsem tem je dolžnost DS, da maksimalno podpre in pomaga delavski kontroli, ker bomo le na ta način lahko prišli do dobrih rezultatov.
— nadaljevanje
stopku, kot je bil izvoljen, če krši pooblastila, ki jih ima. Član sindikata je lahko delegiran v posamezni organ največ dvakrat zaporedoma. V vseh teh primerih vidimo, da so izpeljana ustavna določila, ki veljajo za druge organe.
Organi osnovne organizacije sindikata
Najvišji organi osnovne organizacije so: občni zbor, ki se sestane vsake štiri leta in ki sprejema obračun dela za minulo obdobje in plan bodočega dela. Sprejema pravila in še druge zadeve po pravilih.
Letna skupščina se sestane vsako leto najpozneje do konca januarja in oceni dejavnost sindikata v preteklem letu. Letna skupščina lahko odpade, če se ujema s časom občnega zbora.
Članski sestanek na katerem odločajo vsi člani o pomembnejših zadevah sindikalnega delovanja.
V	delovni organizaciji so štiri osnovne organizacije sindikata, o čemer smo že pisali pred volitvami in zajemajo:
I.	osnovna organizaciaj — predpredilnico, mikalnico, čistilnico, čistilnico odpadkov in česalnico,
II.	osnovna organizaciaj — predilnico bombaža in sintetike,
III.	osnovna organizacija — sukalnico, previjalnico, dvo-jilnico, vlagalnico in stročar-no,
IV.	osnovna organizacija — ostale skupne službe, upravo, vzdrževanje, obrat družbene prehrane.
Na občni zbor pošlje vsaka osnovna organizacija delegate. Delegati so člani izvršnega in nadzornega odbora in pa še dodatno izvoljeni delegati in sicer na 30 članov po en delegat.
V	osnovnih organizacijah delujejo sindikalne skupine in to po izmenah, ki imajo svoje poverjenike in je poverjenik delegat skupine v izvršnem odboru osnovne organizacije.
Konferenco sestavljajo delegati in sicer trije iz vsake osnovne organizacije in štirie stalni člani, ki jih izvoli občni zbor, in nadzorni odbor, ki ga izvoli tudi občni zbor.
Sindikalna konferenca ima svojo pristojnost, določeno v pravilih in mora obveščati članstvo o svojih sklepih in odločitvah. Članstvo in konferenca bo moralo obravnavati v bodoče še organiziranost sindikata in jasno opredeliti funkcije posameznih sindikalnih organov.
A. A.
Kratka vsebina dveh predavanj
Poškodbe tekstilnih surovin pri uskladiščenju in predelavi
Na simpoziju, ki ga je priredilo Društvo za zaščito materiala SR Slovenije in Poslovno združenje v Ljubljani, so bile naslednje zanimive teme:
1.	škoda v gospodarstvu zaradi korozije.
2.	Poškodbe tekstilnih surovin in izdelkov pri vskladiščenju in transportu, v tehnološkem procesu in pri uporabi.
3.	Zaščita tekstilnega materiala pri mehanski predelavi.
4.	Poškodbe in zaščita tekstilnega materiala pri predelavi volne.
5.	Zaščita tekstilnega materiala pri kemijski predelavi.
6.	Pomembne okoliščine pri vžigu in gorenju tekstilnega materiala.
7.	Korozija in zaščita kovin.
8.	Zaščitni premazi v protikorozijski službi.
9.	Statistični pregled požarov v tekstilni industriji.
10.	Moderni načini gašenja požarov s posebnim ozirom na tekstilni material.
11.	Položaj in funkcija zavarovalstva po novi ustavi.
Za vsakim predavanjem je bila živahna razprava.
Kratka vsebina predavanja pod temo 2. in 3.:
Napake, ki nastanejo pri predenju, tkanju oz. pletenju, barvanju in oplemenitenju, se prenesejo v gotove izdelke. Proti takim napakam se uvajajo tehnični ukrepi, medfazna kontrola, premije za kvaliteto. Blago in izdelki z manj vidnimi napakami pa se morajo prodajati s popustom. Večji problem pa so takoime-novane skrite napake, ker jih težje odkrijemo in se pokažejo šele kasneje pri uporabi in negi. Tekstilne surovine in izdelki spadajo med občutljive materiale in pri nepravilnem ravnanju zgubljajo na svoji uporabni vrednosti. Nanje učinkujejo tudi sončna svetloba, staranje materiala, vlaga, plesni, molji, ostri predmeti itd. Te škode so lahko zelo velike v državnem merilu in jih moramo stalno zmanjševati. Surovine in izdelki se ne poškodujejo pri manipuliranju, ampak tudi v fazi mirovanja, t. j. v skladiščnih prostorih.
Velik del poškodb pa nastane pri tehnološki predelavi. Vsaka faza pomeni novo obremenitev materiala v mehanskem in kemijskem smislu.
Najvažnejša mesta, kjer poškodbe nastanejo so:
—	vskladiščenje,
—	transport,
—	proces proizvodnje,
—• uporaba ter nega.
Poškodbe vodimo v posebnih obrazcih, kjer se določa mesto, čas, vzrok, način, količina, pogostnost, posledice nastalih poškodb in pripombe o nadalnji uporabnosti.
Na osnovi analiz poškodb se uvede nov način dela, se Predpišejo zaščitni ukrepi. Včasih se z zelo preprostimi ukrepi preprečijo poškodbe.
Vzroki poškodb so vrečkrat težko ugotovljivi, posebno če se kvalitetne spremembe ugotovijo šele v končnem artiklu. Proizvod, ki preide mnogo delovnih faz ima veliko število možnosti poškodb.
Najbolj pogosti vzroki poškodb so:
—	neprimerna tehnologija,
—	neprimerna proivzajalna in druga sresdtva,
—	slaba uravnava strojev in procesa,
—	slabe metode dela,
—	nestrokovno vzdrževanje proizvajalnih in drugih sredstev,
—	slaba organizacija dela,
—	neodgovarjajoča embalaža,
—	brezbrižnost in malomarnost pri delu oziroma pri uporabi artikla.
Poškodbe pri vskladiščenju:
Pri prešanju surovin se zmanjša volumen, odvisno od vrste materiala tudi do 5.000 krat. Če so vlakna preveč stisnjena, se tudi poškodujejo. Gornja meja za bombaž je 750 — 850 kg/m3. Zaradi sigurnosti je ta vrednost še znižana za tretjino, tako da so bale bombaža stisnjene na 500 kg/m3. Bale morajo biti zaščitene s tkanino (ponavadi jutaste). Material je podvržen pritiskom zaradi »štosanja«. Zato več kot 3 vrste niso priporočljive. Pri staranju materiala se lahko vlakna navza-mejo nezaželjenega vonja, trohnjenja, piseni. Posebni pogoji povzročajo, da se razvijejo mikroorganizmi. V tem naraste temperatura in lahko pride do samovžiga. Pri trans-portiranju lahko pride do onesnaženja, do zmočitve zaradi vremenskih neprilik. S primerno ureditvijo skladišč se vse te vplive zmanjša na minimum:
—	skladišča morajo biti dovolj velika, da lahko posamezne surovine grupirajo in imamo manipulacijski prostor,
—	morajo biti suha in zaščitena pred talno vodo,
—	v skladiščih naj bo čim manj prahu,
—	bale nakladamo oz. razkladamo po možnosti mehanično,
—	skrbeti moramo, da poškodovane (ožgane ali mokre) bale izločimo,
—• lesene rešetnice pod balami omogočajo kroženje zraka,
—	bale naj bi odvažali v proizvodnjo tako, da bi se stare zaloge prej porabile, kot nove,
—	nepremočljiva platna ščitijo bale na prostem tudi pred prevelikim izsušenjem.
Tudi prejo moramo pravilno vskladiščiti. Preja je podvržena enakim obremenitvam
kot vlakna. Kartoni po navadi ne prenesejo velikih obremenitev, zato jih več kot do 2 krat v višino ne »štosamo«. Izjema so leseni zaboji, ali pa posode ,ki so v ta namen posebej izdelane. Navitki se lahko zaradi tresljajev in sunkov tudi podsujejo. Med poškodbe lahko štejemo tudi pomešanje preje. Če hočemo prejo ločiti, jo moramo sortirati. To pa je dodatno delo, kar poveča proizvodne stroške in možnost napake.
Tekstilne surovine je potrebno trošiti racionalno, ker jih tudi v prihodnosti ne bo na pretek. Cene surovim in umetni vlaknom stalno rastejo. Vsaka faza tehnološkega procesa mora biti izvedena po predpisu z ustreznim materialom. Stroji morajo biti tako uravnani, da dobimo optimalne rezultate pri medfaznih kontrolah in tudi take polizdelke, ki ustrezajo normam JUS-a ali pa internim standardom. Če kateri od proizvodnih pogojev ni izpolnjen, dobimo manj kvaliteten proizvod, ki ga je treba prodati s popustom. To pa pomeni manjši dohodek za TOZD.
Največ poškodb nastane pri rahlajnju, čiščenju in mika-nju materiala. Koliko udarcev rahljalnih organov dobi vlakno na dovedeno enoto, je odvisno od jakosti obdelave. Poškodbe, ki nastanejo tukaj so navadno vidne šele pri kasnejših obdelavah ali celo šele pri nošenju.
Tudi ustreznost materiala veliko pomeni. Pogoste me-najve povzročajo nižjo produktivnost in slabšo kvaliteto.
Vsaka provenienca bombaža ima svoje značilnosti, ki zahtevajo v posameznih fazah predelave specifične pogoje uravnave strojev, klime itd.
Za pripravo mešanic so pomembni naslednji faktorji:
—	dolžina štapla,
—	finoča vlaken in trdnost,
—	barva,
—	stopnja zrelosti in čistoča,
—	cena.
Vse te lastnosti vplivajo na predilni proces, oziroma prejo in tkanino. Zato morajo biti vse te lastnosti dobro vsklajene, posebno, če hočemo doseči visoko kvaliteto. Pri umetnih vlaknih sta pomembna vglavnem štapel in finoča. Mešanice, ki so sestavljene op zakonitostih statističnih metod in z uporabo v praksi preizkušenih toleranc, se najbojše obnesejo.
čiščenje vlaken:
Od vestnosti delavcev je odvisno, da ne nakladajo pre-
debelih plasti. Pri predelavi umetnih vlaken se je treba izogniti prevelikemu številu otepalnih mest (nopavost in poškodovanje vlaken). Zato vlakna vodimo pnevmatsko mimo otepalnikov. Sodobni čisitlni stroji ne poznajo upe-njanja vlaken v čistilnem procesu, zato se vlakna ne poškodujejo.
Mikanje vlaken:
Od dobrega mikanja pričakujemo:
— očiščen pramen, nizko nopavost in minimalno odstopanje od številke. Mikalne obloge morajo biti v brezhibnem stanju.
Vršiti se mora pravilno in pravočasno brušenje in po določenem šetvilu obratovalnih ur menajva oblog.
Pri avtomatskem dovajanju vlaken ne sme biti nihanje večje od ± 0,005 Nm pramena.
Kemična vlakna je potrebno predhodno avivirati z antistatičnimi sredstvi (posebno pri poliester vlaknih).
Česanje vlaken:
Pri proizvodnji višjih Nm preje se uporablja daljši in boljši bombaž. Kratka vlakna se izločijo. Do poškodb vlaken ne more priti. Lahko pa pride do nekvalitetnega česanja, če so posamezne glave slabo vzdrževane (manjkajoče igle, neočiščeni česalni elementi). Z ozirom na namen preje se naj določi % izčeska. Tudi delovanje dublirke, ki dela svitke za vse česalne stroje je zelo pomembno. Dublirka se mora dobro čistiti in mazati, da se izdelajo vendo enaki svitki. S tem se preprečijo večji odpadki na česalnih strojih in večje nihanje številke.
Relativna vlaga v oddelku je tudi odvisna od materiala. Priporoča se okrog 60 °/o.
Raztezanje:
Sodobne raztezalke imajo velike lastnosti. Zato je potrebno še bolj paziti, da so valjčki pravilno distancirani in dobro vzdrževani. Pri daljših vlaknih pride lahko do fizikalnih poškodb — pretrgov in s tem poslabšanje enakomernosti. Pri krajših vlaknih pa pride do »plavajočih vlaken«. Zelo pomembno je, da dobimo enakomerno številko pramena. Na voljo morajo biti brezhibni lonci. Preprečiti moramo drgnjenje pramenov in slabo vezanje pramenov.
Predenje:
To je zadnja faza predilne-ga procesa, kjer se napake predhodnjih faz ne morejo popravljati. Važno pa je, da so stroji tako urejeni, da ne pride do dodatnih kvalitetnih napak ,ki so v tej tehnološki fazi pogoste. Merilo za potek proizvodnih ie število nretr-gnv na 1.000 kretenskih ur. Pri mikani preji ne sme presegati številke 80, pri česani pa 40 pretrgov.
Koeficient variacije trdnosti mora biti za dobro česano prejo izpod 10, za dobro mikano prejo izpod 11,5.
Zapredki in pretirano štev. odebtjenih mest nastopa zaradi predhodnih faz in se v procesna raztezanja zavlečejo, dočim so odebeljena mesta mesta pri samem predenju običajno krajša. Za Kvalitetno prejo, predvsem v višjih številkah je potrebna velika čistoča, kar dosežemo s pravilno menjavo zraka in filtriranjem zraka, pneumafilom, izpihovanjem ,pometanjem in ročnim čiščenjem. S tem se preprečuje vpredanje nalet-kov. Pomembno je tudi pravilno vezanje (prisuk), da ne povzročamo dodatnih odebelitev preje. To pa je predvsem odvisno od spretnosti predic. Nizka trdnost preje je največ pogojena od surovine, delno pa tudi od tehnoloških napak in nepravilnega vitja.
Pomešanje različnih vrst Nm preje ali vitja, lahko povzroči velike reklamacije in škode v tkalnicam S tem se razvrednoti kvaliteten material.
Za ugotavljanje toleranc kvalitete in fizikalnih poškodb skrbi tehnična kontrola. Ta mora biti sodobno organizirana na vsen ključnih mestih v proizvodnji. S pomočjo laboratorij skin aparatov in statističnih metod se ugotavlja kvalitetne parametre. Vodstvo proizvodnje pa mora hitro popraviti nastavitve, ki povzročajo proizvodnjo ivzen dovoljenih toleranc.
čiščenje in previjanje preje:
Avtomatski previjalni stroji opremljeni z elektronskimi čistilci nam omogočajo čiščenje preje po meri. Z upoštevanjem vlage in nastavitev lahko določimo, katere napake nam ostanejo v preji in katere izločimo. Tudi v previjalni-ci moramo paziti, da ne pride do pomešanja preje, raznih posebnih napak, skroio-vičenja ali do poškodovanja navitkov. Napake, ki se pojavljajo v tehnološkem procesu tkanja, pletenja, barvanja, tiskanja in oplemenitenja tkanin in nazadnje še lcon-fekcioniranja, tukaj ne bodo obravnavane, ker imamo v našem tehnološkem procesu le predilnico s previjalnico in sukalnico.
Največji del poškodb tekstilnih izdelkov pa nastane pri njihovi uporabi in vsakodnevni negi. To se vse preizkuša z nositelji, ki predstavljajo reprezentativen presek kasnejših uporabnikov v praksi.
Uporabnost nekega artikla ni odvisna samo od njegove kontsrukcije, ampak tudi od obremenitve v času uporabe, želja uporabnikov je, da bi bila uporabna sposobnost čim večja. To pa je odvisno tudi od cene. Modni ustvarjalci morajo upoštevati želje po trajnosti, fiziološke lastnosti (upijanje potu, varovanje pred mrazom, vročino itd.), funkcionalnost, modo in ceno. Te želje in sposobnosti se pri krojenju novih artiklov upoštevajo v večji ali manjši meri.
Koprivnikar ing. Pavel
Odstopanje v %		
	zelo dobro	dobro	dopustno
kratki štapel	4,0	5,5	8
srednji štapel	3,5	5,0	7
Zapis z občnega zbora našega industrijskega gasilskega društva
Mladim delavcem smo nudili premalo
Minila je dveletna mandatna doba in je treba podati obračun dela Operativnega štaba IGD Predilnica Litija. Od zadnjega občnega zbora pa do danes se je marsikaj spremenilo, ne samo v društvu, temveč v celotnem kolektivu. Dobili smo nove sodobne prostore v sukainici, zato je bila potrebna nova delovna sila.
Novi delavci so prišli v podjetje in pomladili desetine na izmenah. Pravilnik o požarni varnosti zahteva, da se vsi člani usposobijo za gašenje požarov, da obiskujejo gasilske vaje in da znajo pogasiti zanetek na svojem delovnem mestu. Iz podatkov vidimo, da smo mlademu članu nudili premalo, zato temu ni kos. Ne pozna gasilne opreme in ne zna rokovati z orodjem. Vaja enkrat mesečno je premalo, da bi vse znal, zato bo potrebno, da ti člani, ki še nimajo izpita za izprašanega gasilca le-tega tudi naredijo. Z izobraževanjem delavcev bi pridobili nove člane, ki bi bili člani desetine in bi jim lahko zaupali tudi večja gašenja zanetkov, dokler ne pride poklicni gasilec.
Ta pride največkrat prepozno, ko bi ogenj že lahko napravil večjo škodo. Mnogokrat pride pri takem neznanju do velikih nepravilnosti pri uporabi gasilnih sredstev.
Gasilni aparati so izpraznjeni po nepotrebnem in ustvarja se velik nered. Med temi so tudi vodje izmene, ki ne znajo organizirati pravilnega gašenja začetnih požarov. Vse te nepravilnosti smo tudi obravnavali na sejah Operativnega štaba.
Naj navedem nekaj ugotovitev komisije, ki je napravila zapisnik, ki ga je obravnaval tudi DS.
Delo gasilskih desetin
Zaradi različnih načinov dela posameznih izmen v podjetju, so organizirane za zaposlene v predilnici in sukainici 3 desetine, za zaposlene v predpredilnici pa 4 desetine.
Za zaposlene samo v dopoldanskem času (transport, remont, čistilna kolona in mehanične delavnice) pa 3 desetine. Gasilske vaje so za moške člane obvezne. Vaje so redne in jih je bilo v letu 1974 91. Ugotovljeno je, da je treba več praktičnih vaj prenesti na same oddelke, da se člani usposobijo gasiti požare v posameznih oddelkih. Predvsem velja to za predpredil-nico, kjer je največ zanetkov požarov. Komisija priporoča, da se v zimskem času organizira gasilski tečaj za moj-sterski kader, ker mlajši mojstri niso seznanjeni s požarnovarnostnimi ukrepi. V podjetju so tudi nove požarnovarnostne naprave in objekti, ki jih je treba poznati, zato je potrebno organizirati tečaj.
Po pravilniku o požarnem redu moramo obvezno seznaniti delovni kolektiv o uporabi ročnih gasilnih aparatov in načinu gašenja začetnih požarov.
Potrebno je takoj izdelati program, časovni razpored predavanj za člane delovnega kolektiva —- po oddelkih in izmenah.
Gasilska oprema in orodje
Gasilska oprema v podjetju je zadovoljiva. Vse gasilne konopljene cevi smo zamenjali z gumiranimi, nabavili smo motorko »Rosenbauer« 12001, ker sta motorki SORA in ILO starega tipa in ne data dovolj vode. ILO daje 6001 v minuti, SORA pa ne dela pravilno. Potrebno bi jo bilo popraviti, pa ni moč dobiti rezervnih delov, zato jo bomo morali izločiti.
Oddelki so dovolj preskrbljeni z ročnimi in prevoznimi gasilnimi aparati. V letu 1974 je bila v bombažni čistilnici nameščena protipožarna stabilna CO2 naprava firme PASTOR, za katero je izdal soglasje Republiški sekretariat za notranje zadeve SR Slovenije. Gasilsko orodje in opremo dežurni gasilci v redu vzdržujejo in v roku pregledujejo.
Vodne razmere: Za gasilske namene je v podjetju porab-na voda in voda iz mestnega vodovoda. Žal pa so mnogi hidranti večkrat zatrpani ali zunanji celo neuporabni, čeprav smo že večkrat opozorili, naj jih usposobijo. Sprin-kler naprave so dotrajane, načela jih je korozija in moramo obdobno krpati cevi, ker puščajo vodo. Pokvaril se je tudi požarni zvonec. Nova sukalnica je povezana s hidranti na mestni vodovod.
Skladišče surovin
Zaradi velikih zalog so skladišča zatrpana s surovinami Bombaž je vskladiščen tudi ob zidovih dvoriščnih zgradb V izpraznjenih prostorih su kalnice je vskladiščena paki stanska preja tako, da ni nobenega prehoda za gašenje požarov. Ravno tako je na prostem vskladiščena lahko-vnetljiva tekočina (olje — ca. 40 sodov). Nujno bi morali zgraditi prostor za te sode. Zasilni izhodi so tudi zatrpani z raznim materialom tako, da je nemogoč hiter prestop iz požarnih stopnic. Ob predilnici pri. računovodstvu je treba prepovedati nalaganje zabojnih delov. Za gasilskim domom je večkrat polno navlake, da ne prideš do skladišča civilne zaščite. Komisija je ugotovila še več nepravilnosti. Ali res nočemo reda? Kakšno bo gašenje in reševanje, če pride do večjega požara?
Kdo bo kriv?
Zanetki požarov
Iz evidence zanetkov požarov je razvidno, da je bilo v letu 1974 29 zanetkov poža-
rov. Od tega je bilo 14 zanetkov v oddelku čistilnice. Zaradi hermetično zaprtega delovnega postopka zračni vlek zanese iskro po zračnih kanalih v ostale čistilne stroje in mikalnike. Ob nepazljivosti se zanetek lahko razširi tudi na čistilne naprave klima naprav. Za zagotovitev varnega posluževanja in preprečevanja zanetkov požarov bi bilo potrebno vse delavce na čistilnih strojih izprašati o preventivnih merah in se v oddelku prepričati o pravilnem gašenju požara. Tem delavcem bi morah izročiti pismena navodila preventive v proizvodnem oddelku čistilnice, da bi tako zmanjšali število zanetkov v oddelku. Ostali zanetki so bili v predilnici I in predilnici II, zaradi iskre elektromotorja na prstanč-nih strojih. Podjetje mora nujno javiti vsak zanetek požara postaji LM, da se ugotavlja morebitna opustitev varnostnih ukrepov odgovornih oseb in prizadetih delavcev.
Člani gasilskih desetin so zavarovani za primer nezgode ali trajne invalidnosti pridobljene v podjetju.
Tekmovanje
V letu 1974 smo bili z dvema desetinama na Republi-
Med vajo naše gasilske desetine
škem tekmovanju v Velenju in na občinskem v Veliki Ko-strevnici. Ker sem že napisal članek v Litijskem predilcu, naj navedem samo rezultate, ki smo jih dosegli.
Desetina 4. izmene predpre-dilnice se je temeljito pripravila na ta tekmovanja. V Velenju smo imeli smolo, ker smo naleteli na gasilsko orodje, ki ni bilo primerno za tekmovanje. Odpenjale so se sesalne cevi. V upanju, da bomo nadoknadili zamujeno, smo v Veliki Kostrevnici osvojili prehodni pokal Občinske gasilske zveze.
Pokal smo osvojili že tretjič, zato je ta uspeh dragocenejši. Ženska desetina je tudi dosegla zelo lep uspeh
na obeh tekmovanjih, čeprav je z njimi težko, ker delajo na različnih izmenah. Veliko truda in dobre volje je potrebno, da se desetina res pripravi na tekmovanje, ker je program tudi za ženske zelo težak. Sestaviti desetino ene izmene je težko. Misliti pa bi morah tudi na to, sicer ne bo pravega uspeha.
Naj se bo tej priliki zahvalim vsem članom desetin, še posebej tekmovalnim desetinam za uspešno delo v letu 1974 in želim, da bi bili še naprej tako složni in se pripravljali na tekmovanja, ker se z vajami pridobi veliko znanja in obenem poveča varnost podjetja.
Na pomoč!
Zupan Rudi
Poročilo predsednika
Poročilo poveljnika, tov. Zupana, je tako obsežno, da bi moral jaz le ponavljati, če bi hotel še kaj več povedati o delu našega društva v preteklem mandatnem obdobju. Skušal se bom izogniti vsemu, o čemer smo že govorili in pisali, da ne bi vsako leto ponavljali isto, čeprav nekaterim gotovo prepovedi in opozorila iz požarnovarnostne preventive ne bi koristile, če bi jih ponavljali vsak dan. Delo društva so usmerjali in vodih, kot vsa leta nazaj, 13 članski upravni odbor in 9 članski operativni štab. Izdvo-jene so bile funkcije predsednika, tajnika, poveljnika in podpoveljnika, orodjarja, blagajnika in propagandista. Nadzor nad društvom je imel 3-članski odbor. Če prelistamo po zapisnikih, ugotovimo, da smo imeh do danes 4 skupne seje upravnega odbora in operativnega štaba in več ožjih posvetovanj.
Na eni, to je bilo na peti seji, zapisnika nismo vodih, ker ni bila sklepčna. Sprejeli in odgovorih smo na 12 dopisov.
Na sejah smo pregledali poročilo o požarih tov. Zupan Rudija in poročilo požarnovarnostne komisije in pregledu podjetja, ki ga je podal tov. Lesjak Franci. Obravnavali smo tekočo problematiko iz požarne preventive in o pripravi in udeležbi moške in ženske deseitne na Republiškem tekmovanju tekstilne industrije v Velenju in občinskem tekmovanju vseh prostovoljni ter industrijskih
gasilskih društev v Veliki Kostrevnici. Poleg tekmovanj sta ženska in moška desetina bili na ekskurziji v tovarni Čateks v Čakovcu, ki je bila slabo pripravlejna. Trije člani društva so se udeležili obiska v tovarni Krušik v Valjevu, ravno toliko pa gasilskega sejma v Riedu v severozahodni Avstriji. Zadnje ekskurzije DITT-a v tovarno Motvoz in Platno v Grosupljem pa se je udeležbo nekaj članov gasilskega društva. Mislim, da je to odraz neke pozornosti do aktivnega dela mnogih članov društva. Želeli bi, da bi še v bodoče skupno organizirali ekskurzije z deljeno denarno udeležbo in tako omogočili podobne uglede širšemu krogu članov društva.
Rad bi poudaril, da smo vsi tisti, ki tako ah drugače delamo v IGD Predilnice angažirani tudi v prostovoljnih gasilskih društvih v krajih bivališča, 5 pa nas dela tudi v ožjih odborih ObGZ Litija. Prepričan sem, da je tako med društvena povezanost in sodelovanje zajamčeno.
Smo industrijsko gasilska organizacija, zato ne čutimo toliko bremen denarne in tehnične narave, ki jih občutijo prostovoljna gasilska društva in preko njih ObGZ. Podjetje je naš drugi dom. Od tod skrb vsakega posameznika, posebno pa še onih, ki za varnost podjetja neposredno odgovarjajo. Zunaj podjetja pa ostajajo skrbi v posameznih domovih — dru
žinah, skupna skrb, kot skrb dobrega, kolektiva, preventivnega varstva pred požari, pa se pozablja in životari ob nekaj osveščenih, lahko rečem žrtvovanih, najbolj humanih posameznikih. Z majhno pomočjo ObGZ jim lahko damo vedeti, da še obstojamo, čeprav te skromne dinarje nekateri s prostovoljnih delom pozlatijo. Te prostovoljnosti pri nas zelo pogrešamo.
V letošnjem letu pričakujemo prilagoditev Zakona o varstvu pred požari in gasilstvu novi ustavi. S tem bi uzakonili tudi v gasilstvu samoupravne interesne skupnosti v občinskem in republiškem merilu ter tako sorazmerno vsi prispevali k boljšim pogojem dela v občinski požarni preventivi in operativk Občina je velika, živimo pa le od tega, kar pridelamo sami, zato smo obvezno vezani tudi na skupni interes, da z dobro organizirano in opremljeno gasilsko službo kar najbolje bdimo nad nevarnostmi, ki nam bi utegnile odtegniti boljši kos kruha.
Od zveznega zakona o ljudski obrambi navzdol, je urejeno za vse strukture družbenega življenja in prebivalstva glede varnosti reševanja prebivalstva ter gmotnih dobrin pred učinki vojne. Te obveznosti v enotni organizaciji pravnih oseb razumemo pod enotnim pojmom in vsebino civilne zaščite. Gotovo pa je, da bo požarna obramba v morebitni vojni eden naj-
(Nade! j e vanj e na 8. strani)
MALA ANKETA
Ustaviti ali ne ustaviti
Tokrat smo za našo malo anketo izbrali delavke, ki delajo na strojih v treh ali štirih izmenah. Vprašali smo jih, kako so zadovoljne z malico popoldne in ponoči in kako naj bi po njihovem rešili to vprašanje. Na enaka vprašanja smo dobili različne dogovore, ki povedo, da vprašanje ni tako enostavno rešljivo. Bodo pa odgovori lahko pomagalo pri iskanju nadaljnjih rešitev. Poudarjamo, da anketa ne izraža mnenja večine, ampak le mnenja vprašanih, ki so bile izbrane popolnoma slučajno.
Kristina KAVŠEK, posluže-valka raztezalk: »Strojev ni treba ustaviti, ženska, če hoče delati, lahko pol ure doprinese. Sedaj je glede malice bolje, ker kupujemo klobase.«
Ani LAPORNIK, poslužcval-ka flyerja: »Popoldne je sedaj v redu, prej smo bili večkrat brez malice. Če bo večina
Ustavljala, bom ustavila tudi jaz, končno pa mi je vseeno. Včasih smo že ustavljale in tiste, ki nismo malicale, smo iegle za pol ure.«
Štefka ANŽUR, predica:
“Bolje je sedaj, ko nam pri-nesejo malico, pa čeprav je zvečer precej zgodaj. Če bodo
vse ustavljale, bom tudi jaz, če ne pa takoj rečejo, kako si požrešen.«
Marjeta ŠINKOVEC, predica: »če hočeš toplo klobaso, jo moraš zvečer takoj pojesti. Stroji so izrabljeni, pa če je še preja slaba, se vse potrga, če jih ustavimo. Če bi toplo
malico prinesli v garderobo, bi polovica jedla, ostala polovica pa bi bila pri strojih. Dopoldne gremo skoraj vse v menzo.«
Vida JESENŠEK, predica:
»Zjutraj grem vedno v menzo, popoldne največkrat ne malicam, ker ni časa, pred nočno izmeno se najem doma.
Dobro bi bilo, da bi vsaj popoldne ustavili stroje za 20 minut. Mogoče ne bi bilo slabo, če bi toplo malico prinesli v garderobo.«
Marija POVŠE, predica: »Sedaj, ko nam malico prinesejo popoldne in zvečer, je precej bolje. Zjutraj grem redno v menzo. Popoldne ima skoraj vsaka toliko časa, da lahko poje malico med delovnim časom. Edino zvečer je ob sedmih malo zgodaj, ob desetih pa so klobase že hladne. Mogoče bi nam na nočno
izmeno lahko pripeljali malico kasneje. Popoldne in ponoči v menzo skoraj ne bi bilo treba hoditi.«
Hilda GOLOB, posluževalka avtomata: »Zjutraj je dobro, za popoldan in ponoči pa naj bi delavke na strojih anketirali in potem po želji večine ukrenili nekaj, kar bi veljalo za vse. Na nekaterih strojih
so ženske le toliko proste, da lahko malicajo med delom, medtem ko avtomata praktično ne smeš pustiti niti za trenutek samega. Odločila bi se za polurni odmor. Rada delam, samo kar je pa pretirano, pa ne gre.«
Silva POTRPIN, posluževalka avtomata: »Rada bi, da bi stroje ustavili za pol ure. Avtomati sicer stojijo 15 minut, a to je premalo, da bi lahko v miru malicale. Med delom ne morem nikamor. Še ta-
krat, ko grem v stranišče, je vse prazno, ko se vrnem. Malica je dobrodošla predvsem tistim, ki pridemo na delo iz oddaljenejših krajev.«
Matilda KOKOT, sukalka:
»Zvečer ob sedmih je prezgodaj, klobasa se ohladi. Včasih je dovolj časa, da lahko pojem med delom, včasih pa tudi ne. Ponoči naj bi bila
malica ob pol enajstih. Če stroj ustavim, se, če je slaba preja, skoraj vse potrga, če je preja dobra, pa ne. Popoldne in ponoči bi bilo dovolj 20 minut za malico.«
V JANUARJU
ERŽEN MILAN — delavec v stročnarni Opis poškodbe:
Pod nadzorstvom strojne delavke se je poškodovanec priučeval za delo na brusilnem stroju. Med odsotnostjo delavke je poškodovanec kontroliral kvaliteto obrušenega papirja. S prsti desne roke je prijel obrušeni rob papirja, pri tem sta mu vlečna valja zagrabila sredinec in prstanec desne roke in mu jih poškodovala.
Vzrok: Poseganje z rokami v nevarno območje stroja med obratovanjem.
KRALJ IVAN — remontni delavec klima naprav Opis poškodbe:
Poškodovanec se je po kolovozni poti peljal z mopedom na delo. Zaradi razmočene ceste mu je na ovinku zadnje mopedovo kolo zaneslo v kolesnico poti in je zato izgubil ravnotežje. Padel je z mopeda na levo stran poti in si pri padcu poškodoval koleno leve noge.
Vzrok: Razmočena pot in neprimerna hitrost voznika.
ZORE MARIJA — potiuže-valka česalnih strojev Opis poškodbe:
Pri posluževanju česalnih strojev je hotela posluževalka popraviti svitkovo runo pod rebrasti valj stroja. Poškodo-vanka je z desno roko segla v prodajalno območje česala, pri tem so ji nihajoče klešče pritisnile prstanec desne roke ob zaslon česala in ji ga poškodovale.
Ljudmila KOZLEVČAR, posluževalka DD stroja: »Popoldne ne ustavljamo, čas za malico si vzamemo po potrebi. Petnajst minut smo ustavljale, pa je bilo kar malo. Če
bi že ustavljale, naj bi vsaj za 20 minut. Zjutraj grem v menzo, a mi velikokrat ravno tiste pol ure hodi navzkriž ob koncu dela.«
Vzrok: Uravnavanje bombažnega runa med obratovanjem stroja.
OKORN FANCIŠKA — predica v bombažni predilnici Opis poškodbe:
Po snemanju kopsov preje je predica s pomočjo kljuke, v sklonjenem položaju, spuščala prstančni voz. Med spuščanjem je poškodovanki padel s stroja flyerski na vi tek predpreje na desno stran prsnega koša in ji ga poškodoval.
Vzrok: Nepredvidevan j e nevarnosti in nestabilna polica stojala prstančnega stroja.
VRHOVEC ZOFIJA — predica v predilnici sintetike Opis poškodbe:
Predica je po končanem snemanju preje na prstanč-nem stroju hotela spustiti lo-čilce niti v spodnji položaj vretenskega voza. Z levo roko je držala ročaj stikalne rogat-ke, z desno roko pa je s kljuko zavrtela dvižni mehanizem ločilcev niti. Nenadoma se ji je ročica kljuke pod držajem odlomila, konec ročice se je še zavrtel v desno in ranil poškodovanki podlaket leve roke.
Vzrok:	Porozni	material
kljuke iz litine.
V FEBRUARJU
Lang Karel — posluževalec
otepalnlkov
Opis poškodbe:
Posluževalec otepalnika je po avtomatski odložitvi svitka potegnil z rokami kovinski drog iz svitka, ga dvignil in skušal položiti v ležišče mehanizma otepalnika. Nena-(Nadaljevanje na 8. strani)
Poškodbe na delu in na poti na delo
Odslej bomo v vsaki številki Litijskega predilca objavili imena delavcev, ki so se poškodovali na delu ali na poti na delo. Vedno bo objavljen tudi kratek opis nesreče in pa vzrok, ki je pripeljal do nesreče. Podobne sestavke objavljajo tudi časopisi drugih podjetij, saj tako lahko zaposlenim na enakih ali podobnih delovnih mestih najbolj približamo nevarnosti, ki jim pretijo pri njihovem delu ali na poti na delo.
Poročilo predsednika]
Konstituiran občinski odbor sindikata delavcev tekstilne in usnjarske industrije
(Nadaljevanje s 6. strani)
bolj potrebnih in najtežjih obrambnih problemov, posebno še, ker vojaška tehnika teži k odkrivanju vedno učinkovitejših zažigalnih sredstev.
Želim poudariti, da moramo gledati krepitev material-no-tehnične baze gasilstva in šolanja strokovnega kadra, ki bo znalo uporabljati to tehniko, tudi s stališča potreb CZ. Požarno varstvo kot pomemben del zaščite, je že sedaj skoraj popolnoma materialno in kadrovsko oprto na obstoječe gasilske organizacije. Njeni strokovni kadri, ki se dnevno srečujejo s to problematiko, pa bi bili toliko bolj nenadomestljivi v primem vojne. Priporočilo Republiške gasilske zveze je tudi, da bi vključili čimveč žena v gasilske vrste, vsaj polovico članstva v vsakem društvu, ker bo padlo pretežno breme potreb CZ v morebitni vojni na žensko delovno silo. Naša organizacija je tipični primer teh potreb. Če bomo obravnavali gasilstvo vzporedno z vlogo zahtev v CZ, bomo gotovo lažje našli poti, da bomo postavili pravilno razmerje organiziranosti, ma-terialno-tehnične opremljenosti in strokovnih kadrov.
Priznati moramo, da so v našem podjetju gasilsko orodje, oprema in naprave prilagojene tehnološkemu procesu za uspešno interveniranje pri začetnih in manjših požarih, za velike požare pa je vprašljivo, če bi zapuščen vodni bazen odgovarjal. Mnenja smo, da bi v njem morali večkrat premenjati vodo, da bi tako ovirali nemoten razvoj alg, oz. mahovja. Tisto, kar je dosegljivo, pa tudi odstranjevati. Še boljša pa bi bila rešitev manjše betonske zajezitve vode.
Število požarov v predpre-dilnici tudi pada, ker se pozna intenzivnejše čiščenje. Bolje so tudi čiščene klima naprave. Znanje iz preventivnih mer, ki je potrebno vsem novozaposlenim, dobijo le-ti ob uvajalnih seminarjih, drugi del pa bi mogli dobiti ob začasno pomnoženih in temu prilagojenih gasilskih vajah, kjer na ta način proizvodnja ne bi toliko trpela, kolikor bi v primeru, če bi hoteli vse naenkrat poklicati na poseben seminar.
O tem bi bilo potrebno v proizvodnem sektorju resno razmisliti. Tudi preizkusi znanja mojstrov ob vseh novitetah bi bili redno potrebni. ObGZ ima že v mesecu marcu predvidene kratke tečaje za strojnike, ki bi bili časovno tako prilagojeni, da ne bi motili proizvodnje, zato moramo tudi mi najti kandidate.
Od 22. do 29. 9. 1975 praznujemo teden požarne varnosti. Temu tednu bomo dali tudi mi svoje obeležje, ker tudi Republiška zveza pripravlja svoj program. Sovpada namreč z letom mednarodne akcije OZN ob jubileju obletnice o enakopravnosti žena.
Zaradi te obletnice je predviden v mesecu juniju tudi izlet članic v Ormož.•Ta izlet
moramo planirati tudi mi, vendar bodo članice morale dokazati svoje enakoprvnost tudi v enaki zavzetosti pri gasilskem delu.
Sicer pa nas čaka isti tekmovalni program kot vsa leta nazaj. Ob vseh programih pa ne smemo pozabiti, da je naš prvi cilj in dolžnost, da s čimbolj Šim preventivnim delom in znanjem očuvamo našo organizacijo pred požarno nevarnostjo. Če nam bodo okoliščine dopuščale pa pridejo na vrsto še ostale stvari. Tudi mi moramo prispevati k stabilizaciij podjetja z racionalizirano nabavo gasilske aparature, opreme in ostalih stroškov, ne da bi bilo podjetje za to požarno ogroženo. Ko se že toliko let moderniziramo in širimo, gotovo nikoli dovolj ne pomislimo, koliko od tega nam bi mogel odvzeti večji požar, vedno pozabljamo, da bi se za to sigurnost morali zahvaliti članom skrbnega kolektiva, ki s takojšnjim posredovanjem in požrtvovalnostjo ne dopuščajo razširitve požara.
Hvaležni moramo biti tudi vodstvu podjetja za popolno razumevanje požarne preventive in tistim, ki vzdržujejo in kontrolirajo ta red. Gotovo od posameznih vestnih dežurnih gasilcev preko varnostnega tehnika do posameznih strokovnih služb in njihovih predpostovaljenih. Naj ob tej priliki opozorimo člane kolektiva še na neko dodatno budnost, ki je potrebna, ker se od časa do časa znajdemo v eksplozivnejši mednarodni situaciji, ker tako kot v sleherni državi tudi pri nas ro-goviljo naši ureditvi sovražni elementi ali diverzanti, ki skušajo zaustaviti kolo zgodovine, čeprav samo v njihovo ožjo osebno ali razredno
(Nadaljevanje s 7. strani) doma mu je desni konec droga omahnil in je zato drog pritisnil poškodovancu prstanec desne roke ob podajalno mizo in mu ga poškodoval.
Vzrok: naglica in delna neprevidnost
Škoberne Franc — poslu-ževalec otepalnikov Opis poškodbe:
Med avtomatsko odložitvijo svitka na otepalnem stroju, je poškodovanec z levo roko uravnaval plast novega svitka.
Po sprostitvi odloženega svitka, svitek ni padel na novo navijajoči svitek, kjer je imel poškodovanec roko. V naglici je z desno roko pritisnil blokirno stikalo in stroj ustavil. Zaradi nenadne spremembe položaja telesa si je poškodoval desno stran prsnega koša.
Vzrok: nepredvidevanje nevarnosti, motnje v mehanizmu stroja.
.Lokar Nada — snemalka na prstančnih strojih Opis poškodbe:
Poškodovanka ‘je po barvi in kvaliteti prebirala cevke v
korist, da tudi njih pravočasno izsledimo, če bi hoteli povzročiti materialno ali politično škodo. Ta bojazen je obstojala, obstoja in vedno bo obstojala v sleherni družbeni ureditvi vsake države, zato ne bodite vznemirjeni ob mojem opozorilu.
S svojim poročilom bi še lahko nadljeval, vendar prepuščam neizrečeno dopolnitvam živahnejše debate, h katerim vas vabim po podanih poročilih.
Na pomoč!
Keržan Vinko
NOVOIZVOLJENI ORGANI NAŠEGA GD
UPRAVNI ODBOR:
Keržan Vinko Mulj avec Hine Komotar Karel Cvetežar Danilo Malis Janez Elsner Zvone Mandelj Karel Tomc Joža Jug Tatjana Pintar Terezija Kralj Franc Gril Jernej Lesjak Franc
OPERATIVNI ŠTAB: Borštnar Jože Podkrajšek Karel Zupan Rudi Gril Jernej Mandelj Karel Tišler Franc Koprivnikar Lojze Lesjak Franc Pavliha Lojze Mali Franc
NADZORNI ODBOR:
Ankon Albin Koprivnikar ing. Pavel Žibert Franc
—	za poveljnika Gril Jernej
—■ za podpoveljnika Podkrajšek Karel
—	za orodjarja Zupan Rudi
—	za blagajničarko Bizjak Majda
—	za propagandista Cvetežar Danilo
skladišču cevk in jih sortirala v posamezne zaboje. Ker je bil zadnji zaboj odmaknjen, ga je hotela z rokami premakniti do drugih zabojev. Med premikanjem se ji je odtrga deska od stranice zaboja, pri tem se ji je zadrla trska stranice v dlan desne roke.
Vzrok:	Nepravilen način
dela poškodovanke
Resnik Drago — delavec na
otepalnikih
Opis poškodbe:
Poškodovanec se iz Raven (Polšnik) vozi z mopedom v Renke, nato nadaljuje vožnjo z vlakom do Litije. 17. februarja 1975 je bil bolj pozen, zato se je bal, da bi zamudil vlak in je vozil z večjo hitrostjo. V Pograjčevi dolini je na poledeneli poti nenadoma moped spodneslo in je padel z mopedom vred na levo 'stran poti. Poškodoval si je levo lice.
■ Vzrok: poledica in večja hitrost voznika
4. marca 1975 so se prvič sestali delegati Občinskega odbora sindikata delavcev tekstilne in usnjarske industrije, ki so bili predhodno izvoljeni na občnih zborih OOS v Predilnici Litija, IUV TOZD Šmartno pri Litiji in Pletilje iz Litije. Za predsednika odbora so izvolili tov. Bric Janeza iz Predilnice Litija, za podpredsednika odbora pa tov. Šebjan Jožeta iz IUV TOZD Šmartno pri Litiji.
Delegati so na svoje prvi seji razpravljali o novi organiziranosti sindikatov in o sklepih VIII. kongresa ZSS, ki so osnova za izdelavo delovnega načrta, ki ga mora sprejeti vsak občinski odbor sindikata.
Poleg občinskega odbora sindikata delavcev tekstilne in usnjarske industrije, ki ga tvorijo delegati iz Predilnice Litija, IUV TOZD Šmartno pri Litiji in Pletilje iz Litije bomo člani sindikata v občini v skladu s statutarnim dogovorom delovali še v sledečih 12. sindikatih:
1.	Sindikat lesne industrije in gozdarstva:
— Lesna industrija Litija
— GG Ljubljana, TOZD Litija
2.	Sindikat delavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije:
— KZ Litija
— KZ Gabrovka
Štros Frančiška — dvo-
jilka
Opis poškodbe:
Med posluževanjem dvojil-nega stroja se je na napenjalno kolut navilo bombažno vlakno oziroma preja. Poškodovanka je zataknila rezilo noža med kolut in navito prejo in skušala prerezati navite niti. Nenadoma ji je nož spodletel in jo urezal v dlan leve roke.
Vzrok: naglica in obrabljen nož
Kokalj Lojze — posluževa-
lec otepalnikov
Opis poškodbe:
Poškodovanec se je z mo-podom peljal iz Štangarskih poljan v službo. Nenadoma so iz travnika skočile pred voznika tri srne. Srednja srna je zadela ob prednje kolo mopeda in je zato poškodovanec padel in si ob padcu poškodoval desno ramo.
Pripomba: Poškodovanec si je ob padcu na glavo, razbil varnostno čelado, toda glava je ostala cela!
Vzrok: »neplaniran« prehod srn čez cesto
Od 6 poškodb v mesecu februarju so kar štirje iz čistilnice (posluževanje otenalnih strojev).
3.	Sindikat gradbenih delavcev:
— Industrija apna Kresnice
— GIF Beton, sektor Litija —- GOP Komunala Litija
4.	Sindikat prometa in zvez:
— ŽTP, enote — postaja Kresnice, Litija — Nadzorništvo proge Litija
5.	Sindikat delavcev trgovine:
—• Mercator, TOZD Litija — Centromercur — prodajalna Litija
6.	Sindikat gostinstva in turizma:
—• Gostinsko podjetje Litija
7.	Sindikat obrtnih delavcev:
— Kovina Šmartno pri Litiji
— Mizarstvo Litija — Mizarstvo Gabrovka —■ Mesarija Litija
8.	Sindikat stanovanjske in komunalne dejavnosti:
— Uprava SSS Litija
9.	Sindikat vzgoje in izobraževanja:
— Osnovna šola Litija — Osnovna šola Šmartno — Osnovna šola Gabrovka — Posebna osnovna šola Litija
— Vzgojno varstveni zavod Litija
— Delavska univerza Litija
10.	Sindikat delavcev zdravstvenega in socialnega vartsva:
— Zdravstveni dom PE Litija
— Lekarna Litija — Dom počitka Tišje, Šmartno
11.	Sindikat delavcev uprave, pravosodja in družbeno političnih dejavnosti:
— Uprava Sob Litija —■ Delavci DPO Litija — Postaja milice Litija
12.	Sindikat delavcev SDK in zavarovalstva:
— SDK, ekspozitura Litija
Izvoljeni delegati občinskega odbora sindikata delavcev tekstilne in usnjarske industrije pa so:
Bučar Marija Bebar Marjana Obermajer Fani Remec Anton Savinšek Anton Otrin Vinko Šebjan Jože Vidic Jože Kubot Milica Lindner Joža Markeljc Ivan Bric Janez Keše Marjan Blatnik Helena Čarman Joža Ilnikar Jožefa Koprivnikar Dragomira Taufer Vili :
V. B.
Poškodbe pri delu