Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: i N Za celo leto predplačan 15 gld., ta pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden XNarocnl'»° »n oznanila (inserate) vsprejema upruvniStvo In ekspedlelja v mesec 1 gld 40 kr. ' i> „Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice št. 2. 7. l»tn 19 M V af!Dini8tff°iji PreJ'eman velia: f Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Za celo leto 12 gld., za pol le'.a 6 gld., za Četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. * „ J . ' V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. ' Vredmstvo je v SemeniSkih ulleah St. 2, I., 17. Posamne številke po 7 kr. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uriipopoldne. Vredniitva t e 1 e f o n - i t e v. 74. ^tev. 147. V Ljubljani, v soboto 2. julija 1898. Letuil* XXVI. Avstrija — a tout! Avstrija je v nevarnosti! Ta divji klic je odmeval po vsem nemškoliberalnem in radikalnem časopisju povodom Palackega slavnosti v Pragi. Pangermani so nenadoma zasledili v svojih srcih avstrijska čustva, avstrijsko domoljubje ter se kot Don Kišoti s kopjem zaletavali v prazen strah, kateremu so nadeli ime »panslavizem«. In vendar so v Pragi vsi govorniki naglašali poleg vzajemnosti avstrijskih Slovanov tudi večno zvestobo staroslavni habsburški vladarski hiši in avstrijski državi. Slavili so Palackega, moža, ki je bil od pete do glave avstrijski rodoljub, ki je izustil krilate besede: Ko bi Avstrije ne bilo, morala bi se ustanoviti! Isti nemški listi, ki sedaj kličejo avstrijsko vlado in Mažare na pomoč proti Slovanom, so naravnost hvalili in proslavljali one germsnske zgube, ki so se onkraj črnožoltih kolov materi Germaniji predstavljali kot neodrešeni sinovi. Terorizem teh neodresencev je presegal že vse meje ter si dajal duška v besedah in govorih, s katerimi so se morala baviti državna pravdništva. To so dejstva, katerih ne more nihče utajiti. Znani pangerman Treitsche ima v Avstriji mnogo učencev na srednjih in visokih šolah. Svetovna zgodovina ne hodi sicer vedno ona pota, katera jej narekujejo učeni profesorji, toda istina je, da so avstrijske vlade v tem oziru prepotrpežljive. Nemška »narodna misel«, katero posebno goji nemško zabavno slovstvo, ki iz Nemčije preplavlja naše dežele, ima naravnost pangermanski značaj. To resnico povemo na vsa usta vsakemu in vselej. Kot politični Machiavelisti skušajo »begati ljudi« ter v kalni vodi ribariti. Toda pojmi o avstrij- LISTEK. Nekaj „španjskega" za nekatere gospode. Kedarkoli bereš po liberalnih časopisih trditve, naperjene proti katoliški cerkvi, preiskuj njih resničnost in verodostojnost in našel boš, da je baš nasprotje dotične liberalne trditve resnica. Stokrat smo v zadnji čas brali po liberalnih časnikih, da je »klerikalno« vladanje, da je dozdevna premoč katoliškega duhovenstva vzrok razmeram v španjskih kolonijah in nesrečni vojski. Tudi »Rodoljub« in »Slovenski Narod« stopila sta v kolo teh časnikov, kakor smo že poročali svojedobno. »Slov. Narod« poroča o grozodejstvih, katera so zakrivili baje Španjci proti vstašem, in naposled vpraša: »Je-li čuda, da se je ljudstvo uprlo takim gospodarjem, če tudi jim pošilja papež svoj blagoslov, ni-li pravično, da je ljudstvo takemu gospodstvu naredilo konec?« Ako bi se take grozovitosti napram vstašem tudi res bile dogajale, temu gotovo niso krivi »klerikalci« a Znano je, da tiči španjska inteligenca globoko v framasonstvu. Baš zadnji trije ministri skem domoljubju se jasnijo tudi v širših krogih. Vedno bolj prodira prepričanje, da Avstrija ni nemška država in da Nemci v Avstriji za svoj narodni obstanek ne potrebujejo političnih privilegijev in da avstrijski Slovani nočejo in ne morejo dalje prenašati hegemonije nemških nadutih kričačev. Z veseljem torej pozdravljamo besede, katere je baron Dipauli v sredo govoril na shodu v Bolcanu vpričo neštete množice vrlih, cesarju in cerkvi udanih Tirolcev. Rekel je mej drugim, kar je letos naglašal tudi v poslanski zbornici: »Ali Tirolci nismo Nemci, ako smo zvesti cerkvi in cesarju ? A s takimi Nemci se ne družimo, k i trgajo vezi zvestobe in u danost' vladarski hiši. Mi ne potrebujemo plavic, tirolski orel je naše znamenje, črnorumenaje naša zastava. Mi ne potrebujemo popotnih apostolov nove pajjaiiiku ui „ , ,1 o J tujcev ne poslušamo naukov... Kdorneti n a r o d n i b o j v A v s t r i j i, t a je njen sovražnik, on greši proti državi. Avstrija ne more biti ne nemška, ne slovanska, Avstrija je in mora ostati Avstrija.« Tem besedam popolnoma pritrjujemo. Avstrijski Slovani so tlačanili in trpeli dolga desetletja; spoznali so se, sošteli svoje vrste ter odrekli sveto pokorščino vladoželjni kliki nemške levice. Nikdar pa niso in ne bodo delali krivice sodržavljanom. Kar zahtevamo, je ravnopravnost, katera je in ostane trdna podlaga miru in dela, a s tem tudi obstanku države, v kateri smo in hočemo ostati. Avstrija — a tout! za naselbine bili so odlični framasoni: Moret je nadzornik lož, framason najvišje stopinje škotskega obreda, Manuel .Becorra je tripični brat »srčnost«, Balagnor tripični brat 33. stopinje. Sa-gasta sam, tripični brat »mir«, bil je do 1. 1881 veliki mojster. Ti ministri, osobito Moret, gojili so in pospeševali na vso moč v naselbinah fra-masonstvo, katero se je bujno razcvelo osobito na Filipinah, kjer so vstopili vsi izobraženi domačini v ložo. Pod vplivom lože ustanovljeni revolucijski odbori v Madridu, Parizu, Londonu, Novem Yorku in Hongkongu skrbijo za to, da t Špan-skej ne ugasne vstaja. Iramasonski ministri pa zopet skrbe, da vstaški vodje, ako so premagani, dobivajo od Španjske — penzije. Tako je dobil zloglasni Aguinaldo, kateri sedaj divja po Filipinab, svoje dni, ko se je moral podvreči, poleg penzije Se 3 milijone durov, L j. tolarjev. Izselil se je v Hongkong, kjer je pa lepo dalje rogovil proti Španskej in, ko je priplulo brodovje američanskega admirala Dewey-a, podal se je z De\vey-em zopet na Filipine nazaj, kjer so lože že pripravile vse potrebno za novo vstajo. Vstaši so podučili Dewey-a o slabosti in malošte-vilnosti španjskega brodovja ter o raznih utrdbah in pripravah za obrambo vhoda v Manilski zaliv. Shod v Štmiji Shod v Sturiji na praznik sv. Petra in Pavla se je obnesel zares veličastno. Zelo hvaležni smo kat. pol. društvu v Vipavi, zlasti pa drž. poslancu vč. g. dr. J. Ev. Kreku in Gostinčarju, da so priredili v našem zapuščenem in zanemarjenem kraju shod, ki je bil tako silno potreben, kakor sta pričala živahno zanimanje in pa ogromna udeležba. Ne samo vso delavstvo iz našega okraja, ne samo vsa naša občina z neznatnimi izjemami, ampak tudi iz bližnje in daljne okolice je privrelo vse polno ljudi poslušat poročilo svojega drž. zastopnika dr. Kreka, o katerem so je čulo že toliko hvale. Dr. J. Ev. Krek je očrtal v kratkih in jasnih potezah naš žalostni položaj; pojasnil jedernato in razvidno njega prave vzroke, tičoče v liberalizmu in kapitalizmu naše dobo, kazal nujno potrebo ljud. organizacije v zmislu krščan-socijalnih idej kot pogoj in jainsUo našega narodnega obstanka; duhovito 2r.11 in temeljito izpodbil puhlice in lažnjive obete socijalnih demokratov, ki hote človeštvo oMtečiti brez Boga in brez vere, dasi nimajo niti o človeku resničnih in pravih pojmov. Za njim je g. Gostinčar v poljudnih besedah kaj spretno in prikupno razvil krščanskosocijalni program in pokazal v tesni združitvi vseh delavskih stanov na podlagi krščanske pravičnosti in ljubezni edino možno rešitev našega naroda. Soglasno sta se vsprejeli dve resoluciji, prva zahteva ustanovitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani, druga z veseljem pozdravlja ustanovitev »Naše straže«, ki naj varuje našo obmejno posest. Kot predsednik shodu se je zahvalil vč. g. župnik Kromar obema govornikoma v zanosnih besedah in izrazil vseh vdeležnikov srčno željo Posledica bila je znana »zmaga« pri Manili in izbruh vstaje, katera se je, kakor je bilo pričakovati od framasonskega vodstva, obrnila precej proti cerkvi in duhovnom. V Zambales umorili so vstaši 6 frančiškanov, v Iloco 3 avguštince, nadalje tri župnike, izmed katerih so župnika v Candonu najprvo križali in potem sežgali. Tako je delo framasonov. Kratko pred njegovim padcem slavila je loža v slovesni seji Moreta radi pospeševanja frama-sonstva na Filipinah . . . »Rodoljub« pa piše: »Na rovaš klerikalizma je zapisati, da Španjci tako neumno vojno vodijo « — Težko je umeti, kako naj bi v teh razmerah Španjci se vojskovali drugače, srečneje. Poglejmo še, kaj delajo v teh razmerah »klerikalci«. Prokuratorji vseh na Filipinah zastopanih redov izdali so aprila meseca manifest na španjsko ljudstvo. Poudarjajo, kar so poudarjali vedno, da je moč rešiti Filipine samo, ako se uvede uprava, ki ustreza razmeram tamošnjega ljudstva. Z vojaškimi ekspedicijami se ne morejo vladati in osrečiti naselbine, marveč samo z razširjanjem prave prosvete. Ako so redovi uzrok nezadovoljnosti ljudstva, pripravljeni so umakniti se, ako ne, neha naj že podpiranje framasonov. Ali framasoni ali in prošnjo, naj nas dr. Krek, naša dika in naš ponos, pravi oče slovenskega naroda, prej ko prej spet poseti. Obema govornikoma so priredili zbo-rovalci prisrčne ovacije. Navdušenje je doseglo vrhunec, ko je prečital dr. Krek prekrasno himno, primorskim kršč. socijalistom posvečeno »V boj, po zmago, v boj!« Sledila je prosta zabava, pri kateri so peli šturski pevci in svirali ajdovsko-šturski tamburaSi na občo zadovoljnost še pozno v noč. Ko smo se razhajali, čuti je bilo en glas. izražajoč soglasno željo, da nam nebo nakloni še kaj tako lepih dnov, kakor je bil ta! Politični pregled. V Ljubljani, 2. julija. Razgovori s češkimi zaupniki so za sedaj končani in grof Thun je že povabil zastop nike druge stranke na Dunaj, da se pouči ko^ nečno tudi o mnenju nemških krogov. Najpreje so povabljeni zastopniki nemško-liberalnega vele-posestva. Tem povodom se snide jutri v Pragi izvrševalni odbor liberalnega veleposestva, katerega posvetovanja se udeleži tudi minister dr. Baernreither, ki se je preje temeljito o tem raz-govarjal z vodjo Chlumeckim. Minister bo tu poročal o vspehih, ki jih je dosegel grol Thun oziroma dr. Kaizl povodom razgovora z mladočeš-kimi voditelji, ter vsprejemal nato želje in zahteve svojih somišljenikov. S tem pa levičarji ne bodo zadovoljni, ker zahtevajo, da zasliši vlada vse stranke manjšine in no samo članov veleposestva. Skoval se je v to svrho poseben odbor levičarjev, ki je pripravljen razgovarjati se z vladnimi posredovalci. Da tudi ta korak ne bo imel zaželjenega vspeha, je umljivo. Občinske volitve v Gradcu. Brzojav nam je včeraj sporočil, da so splošne volitve za graški zastop že razpisane in sicer se vrše volitve za tretji razred 13., oziroma 20 septembra, za drugi 27. septembra ozir. 1. oktobra in za prvi razred 5. ali 8. oktobra. Komaj je bila ta vest znana gra-škim krogom, že so se zbrali nemško nacijonalni kolovodje v posvet, kjer so se razgovarjali o potrebnih pripravah za napovedani boj. Prusaški kliki v prvi vrsti to ne ugaja, ker so volitve razpisane o času, ko dijaštvo ne bo polnoštevilno zbrano v Gradcu, ki bi bilo močna opora njenim težnjam. Na prvem shodu se je sklenilo, da morajo prodreti vsi oni bivši mestni odborniki, ki so glasovali za znano resolucijo, radi katere je bil občinski zastop razpuščen. Le »nazadnjaških krščanskih socijalcev« ne sme nihče voliti, sicer ga zadene nemila pest prusaških elementov. V boju se hočejo združiti vse nemško - napredne stranke. Kaj pač store socijalni demokratje? Dogodki v Galiciji. V Galiciji vlada po-polen mir, glasi se v oficijoznih in poloficijoznih poljskih listih, v katerih se nadalje tudi naglaša, da so imeli najnoveji vladni koraki najboljši vspeh! pa redovniki, oboje skupaj ni mogoče, tako sklepajo prokuratorji svoj oklic. Da španjska duhovščina izpolnuje v sedanjem resnem času svojo dolžnost napram domovini, kaže že dejstvo, da je v dosedanjih bojih na Kubi in Filipinah padlo nič manj kot trideset vojaških duhovnov. Dočim govori svet in piše o padlih junakih — častnikih, ne govori se o teh za domovino in dušni blagor bližnjega padlih duhovnih. Edina tolažba jim je zavest, katera jih krepča v smrtnej uri, da so dali življenje, zvesto izvršujoči syoj poklic. Španija pa trpi za grehe svojih liberalnih ministrov. Liberalci ostalih narodov morali bi jo torej milovati, pa jo zasmehujejo in sicer zato, ker je masa naroda španjskega še verna. Da bi bil sv. Oče blagoslavljal početje fra-masonskih gospodarjev Španjske, tega menda liberalci vendar ne mislijo ? Kje pa so brali o papeževih blagoslovih ? Laži, katere trosijo framasoni po časopisju vesoljnega sveta, dobivajo pa seveda tudi prostora v časopisju malega našega naroda. Tisti dovtipi, katere razbijajo ob papeževih blagoslovih liberalni časniki raznih narodov, se pogrevajo tudi po nekaterih slovenskih listih. Klerikalizem je pač tom gospodom kriv vsega, kuge, lakote in vojske, morda tudi njihove — duhovitosti? Nagla sodba, obsedno stanje in prepoved raznih časnikov, to so sredstva, s katerimi se varuje židovska zalega in nje izsesovalni sistem. Uredniki treh antisemitičnih časnikov so dobili nalog, da morajo tri ure pred izhajanjem listov predložiti oblastvu dotične liste v pregled. Proti Židom se toraj ne sme niti govoriti, niti pisati, še manj pa dejanjsko postopati proti njim. Gotovo ni odobravati nasilnega postopanja razburjenih krogov, toda ravno tako pa treba obsojati one kroge, ki tako ljubeznivo ščitijo židovske pijavke, mesto da bi se tudi njim energično stopilo na prste ter tako radikalno odpomoglo vsakoletnim nemirom s tem, da bi se dalo vsakomur, kar mu gre S krog-ljami in zaporom se ne bodo nikdar nasitili lačni želodci. Prva bitka v francoski zbornici je izpadla za Brissonovo ministerstvo še dokaj povoljno, kajti njegova armada je zmagala s 316, ne 361, glasovi proti 230. Vkljub temu Brisson ne sme biti posebno vesel te navidezne zmage. Večina, ki si jo je s svojimi kombinacijami pridobil, ni tako znatna, kakor se vidi na prvi pogled. Absolutna večina cele zbornice šteje namreč 294 glasov; Brisson je prodrl toraj le z večino 22 glasov. Ako pa pomislimo, da so v tej bitki stali na vladni strani vsi socijalisti, ki pa že sedaj omahujejo in gotovo prestopijo v opozicijo, ko mine doba praznih splošnih fraz, s katerimi je omamil Brisson parlament. Konečno pa treba pomisliti, da se je večje število članov vzdržalo glasovanja, ki pa v odločilnih trenotkih ne bodo molčali. Ako prej ne, se gotovo pokaže prava podoba francoske zbornice povodom glavne razprave o Drey-fusovi aferi, ki bo prihodnji četrtek, ko se Brisson in vojni minister Cavaignac ne bodeta mogla izmuzniti iz zagate samo s praznimi splošnimi pojasnili. Nemški državni zbor je sedaj sostavljen na celi črti in se snide pričetkom jeseni k novemu zasedanju v 10. legislativni dobi. Otvoril 30 zasedanje starostni predsednik Dieden, kakor je otvoril zasedanje 4. julija 1893; rojen je ta mož 1. 1810 ter pripada drž. zboru ter centrumu od 1. 1874. Judi definitivni predsednik poslanske zbornice bode član najmočneje, po najnovejših virih 108 glasov broječe državnozborske stranke, namreč centruma. Imenuje se za to mesto obče priljubljeni grof Ballestrem, ki je bil 1. 1890 izvoljen prvim podpredsednikom Druga mesta v predsedništvu zasedli bodo najbrže člani ostalih večjih strank in pridejo najbrže v poštev tudi socijalni demokratje s 56 glasovi, ki so največja stranka za konservativci, ki štejejo 62 mož, ako ne bo posegla vmes socijalistom skrajno sovražna vlada in prepovedala voliti v predsedstvo kakega socijalnega demokrata, kakor je te dni pod občutno kaznijo prepovedala vsem državnim uradnikom in uslužbencem, da se ne smejo niti najmanje pečati s soeijalno demokracijo. Anglija in španjsko-ameriška vojska Opetovano so že Angleži pokazali, da so na vsi črti naklonjeni ameriškim bojevnikom, katerim bi radi pomagali pri vsaki priliki. Javno sicer tega ne marajo kazati, tem vstrajneje pa izvajajo to svoje načelo na tihem. Vkljub temu j.5 Salisburv te dn. govoril o strogi nevtralnosti Anglije v španjsko-ameriški vojski. Angleška vlada le ieli da čim preje preneha prelivanje krvi in se sklene mir Seveda Salisbury ni hotel ničesar omenjati o post*, panju angleških oblastev na raznih naselbinah napram Spanjcem, katerim se prepoveduje zalaganje s premogom ter prevoz in dovoz raznih potrebščin, mej tem ko se Amerikancem dovoljujejo kar najrazsežneje ugodnosti. Tako se pač ne postopa nevtralno. TedeuNki koledar. N e d e 1 j a , 3. julija : 5. po bink., evang.: O farizejski pravičnosti. Mat. 5. Helijodor šk. — Ponedeljek, 4. julija: Urh šk. - Torek, 5- julija: Ciril in Metod šk. — Sreda, 6. jul • Izaija prerok. - Če t r t e k , 7. jul.: Vilibald šk Pulherija kr. - P e t e k, 8. jul. : Elizabeta kralj! Port. — Sobota, 9. julija: Vigilij šk. m. — Solnce izide 5. julija ob 4. uri 21 min, zaide pa ob 7. uri 46 minut. — Luninspremin-Sčip 3. julija ob 10. uri 10 min. zvečer. — Mu-s i c a s a c r a v nedeljo, dne 3. julija v s t o 1 n i cerkvi velika maša ob 10. uri: Maša v F-dur zl. Feliks Uhl, graduale zl. Anton Foerster offertorium zložil dr. Fr. \Vitt. - V mestni cerkvi sv. Jakoba velika masa ob 9 uri • maša op. 103 zl. Fr. Schopf, graduale koral, ofertorij zl. J. Bischoff Dnevne novice. v Ljubi j a ni, 2. julija. (Iz Postojne) 1. julija. »Gospodarsko in po-lit.čno društvo za Notranjsko« je sklicalo na dan 29. junija t. 1. na Rakeku (na vrtu g. Sebenikarjaj shod, ki je bil dokaj mnogobrojno obiskan iz vseh krajev bližnje in daljne okolice. Po jedrnatem in živahno odobravanem govoru g. dr. Treo-ta odvetnika v Postojni, vsprejele so se soglasno naslednje resolucije : I. »Gospodarsko in pol. društvo za Notranjsko« naj — kakor je to želeti tudi od drugih političnih društev - čim najhitrejše vloži pritožbo na c. kr. vlado proti sklepu naše višje sodnije v Gradcu, s katerim se je kršila naša državljanska jednakopravnost in nam odvzela možnost, iskati si svojih pravic v našem lastnem jeziku. Naši poslanci se pa pozivljejo, da nemudoma in s vso eneržijo v zvezi s češkim, poljskim in nemško-konservativnim klubom dosežejo pri c. kr vladi razveljavljenje tega sklepa — in sicer z izvajanjem najstrožjih konsekvencij v slučaju na-sprotstva s strani zavezanih klubov ali c. kr. vlade. II. Naši poslanci se z ozirom na žalostno stanje naših parlamentarnih razmer poživljajo, da še pred Kako je prišla Venera na Kapitol. Angleški spisal Mark Twain.*) I. (Atelier rimskega umetnika.) »O Jurij, kako te jaz ljubim!« »Bog naj blagoslovi zvesto tvoje srce, Ma-rija, dobro vem to - ali zakaj je tvoj oče tako trd in grozovit?« »Jurij, on misli sicer dobro; a umetnost se mu zdi prismodarija - on razume le o špecerijskem blagu. Misli, da bi pri tebi stradala.« »Vražja njegova modrost — treba ji je višjega razsvitljenja. Zakaj nisem denaren, brezsrčen trgovec, namesto bogato nadarjenega slikarja ki nima nič jesti!« *) Mark Twain - pravo njegovo ime je Samuel Lon-ghorne Clemens - je bil rojen dne 30. novembra 1837 v F ond,, grofij, Menroe v državi Missour. (sev. Ameriki) Sta-riši so mu že v mladostnih letih umrli, šel se je učit za Uskarja Tri leta je vztrajal pri tem pouku. Potem je postal omaj 17 let star, krmar na nekem parniku, ki je'vozil ' Mississippi-ju med St. Louis-om in New-OrIeans om. Ko ie postal leta 1860 njegov starejši brat podguverner v Nevadi je stop,! pn njem v službo, namreč za njegovega osebnega tajnika. Potem ko je nekoliko poskusil v zlatih in srebrnih rudnikih, pri hazardnih igralcih, srečolovcih in podobnih ljudeh, je b.l nekoliko pozneje že v Virginiji-City, glavnem mestu Nevade, kot sovrednik nekega časopisa, katerega je že med svojim potovanjem močno podpiral. Od leta 1864 do »Le nikar ne obupaj, dragi moj Jurij — vsi njegovi predsodki bodo izginili, precej ko si pre-skrbiš petdeset tisoč dolarjev, on__« »Petdeset tisoč vragov! Ljuba moja, jaz sem še najemnino dolžan in ne morem niti te plačati!« II. (Stanovanje v Rimu.) »Moj dragi gospod, čisto brezvspešno bi bilo še nadalje govoriti. Prav nič nimam proti vam. Toda jaz ne morem nikakor, da bi se moja hči omožila z vami iz ljubezni, umetnosti in lakote — in druzega, menim, ji ne morete ponuditi.« »Gospod moj, jaz sem ubog, to priznam. Toda, ali ni slava nič ? Vse časti vredni Bellamy Fodle iz Arkansas-a pravi, da je moj novi kip Amerike izvrstno delo kiparske umetnosti, in on 1866 je bil v San Francisco kot pisatelj, potem je potoval na Sandviške otoke, je imel na povratku v Kaliforniji in Nevadi potovalna predavanja ter je izdal po raznih časopisih raztresene črtice pod naslovom: The Celebrated Jum-ping Frog of Calaveras and other Sketches. — Leta 1867 se je udeležil ameriškega potovanja okoli sveta ter je obiskal pri tem Evropo, Azijo in Afriko. Umeje se, da je Mark Twain vse vtise, ki jih je potovanje nanj napravilo, literarno porabil. Pri tem potovanju je vodil humoristižki del new-yorških >Galaxy-Magazine«. Mark Twain je nedvomno najboljši ameriški humorist. Paradi originelnosti, po kateri se odlikujejo vsi njegovi spisi, se pa« splača, da se natančnejše seznanimo z njim. zaključenjem parlamentaričnega delovanja v sporazumu s zavezanimi klubi dosežejo od vlade zagotovilo, da se bodo osnovale slovenske ljudske in strokovne šole povsod, kjer imamo za to pravico — v Ljubljani pa da se zasnuje slovensko vseučilišče. III. Današnji shod odobrava spravo, sklenjeno med slovenskima strankama na Kranjskem, z iskreno željo, da se ta sprava točno vzdrži in v kratkem razširi na vse točke javnega delovanja, ter da omogoči povsod sodelovanje naj-boljih moči v obči prid in blagor prebivalstva. VI. »Gosp. in pol. dTuirtvu« se nalaga dolžnost, da osnuje po vseh krajih, kjer se kaže potreba, gospodarske zadruge, iz katerih naj dobiva ljudstvo dela in zaslužka, oz. da ustanovi posredovalnice za delo in zaslužek. (Osibae vesti.) G. Jernej Primožič, eks-pozit na Vrabčah, je preaentovan za župnijo G o-r i č e. — G. Jos. K r ž i š n i k, semeniški duhoven, je nastavljen za kaplana v Črnem Vrhu nad Idrijo. — G. Leopold Ji. i h a r, dosedaj v Gojzdu, j« imenovan za župnika v Ne vi j ah pri Kamniku. (Imenovan) je praktikant O. De v pri tuk. dež. sodišču avskultantom za okrožje graškega nadsodišča. (Iz deželnega šolskega sveta.) Začasni učitelj Ferd. Reininger je imenovan četrtim učiteljem na deški šoli v Kočevju. Definitivnemu učitelju na ljudski šoli v Krškem in bivšemu zač. učitelju na tukajšnji pripravnici Frančišku Gabršeku se odkaže mesto na drugi mestni deški šoli. — Konečno se je sklenilo ustanoviti jednorazrednico v Podblici za vasi Podblica, Nemilje, Jamnik in Rovte. (Bolnica usmiljenih bratov v Kamlijl) pri No vem Mestu je malone dograjena. To je v istini krasna zgradba, zgrajena in urejena po vseh modernih zahtevah. Slovesno blagoslovljenje se bode vršilo dne 9. t. m. Z ozirom na govorico, da so dela izvršili le tujci, moramo naglašati, da to ni istina. Vsi obrtniki so stari domačini ali pa podjetniki, ki so se udomačili, in sicer: Oliva, Jerman, Zupanee, Agnič, Umek, Smola, Ap6, Koši-ček, Bobnar, Kaetelic, Gustin, Kokalj, Perko, Pla-par in Smitka. (Glas iz občinstva.) Piše se nam: »Gospod Jože Leuz, reete Leveč, sin poštenih slovenskih starišev iz Dola, trgovec pri mesarskem mostu v Ljubljani, član nemškega »Turnvereina« in drugih nemških društev, je obljubil pred kratkimi leti, da bode svojo trgovino prepustil trgovcu — domačinu, ki je, ako Be ne motimo, še njegov sorodnik. Toda vsled vpliva raznih »siidmarkov-cev«, s katerimi je v prijateljskih zvezah, je svojo trgovino prodal nekemu Prusu, ki ne skriva ve-likonemškega svojega mišljenja, a pod prejšnjo tvrdko rad služi slovenski denar. — »Naša Straža« bode imela dovolj dela tudi v slovenskem središču 1 ■ ' i . i gt i Bgg je trdno prepričan, da bode moje ime »e jedenkrat slavno.« »Neumnost! Kaj razume ta osel iz Arkan-sasa o kaki stvari? Slava ni čisto nič — denar, katerega dobite za kip, za tega se gre — in vi ne dobite niti celih sto dolarjev, in jaz vam dam svojo hčer, — inače se omoži z nekom drugim. Časa imate ravno pol leta, da zberete denar. Z Bogom, gospod!« »O, gorje meni!« III. (Atelier.) »O John, prijatelj moj, jaz sem najnesrečnejši človek!« »Ti si tepec!« »Nič mi ni ostalo, kar naj bi ljubil razven mojega ubogega kipa — in glej cel6 ta nima nobenega sočutja zame v svojem mramornatem licu — tako lep in tako brezsrčen !« »Ti si bedak!« »O John !« »Neumnost! Ali nisi rekel, da imaš časa celega pol leta za denar ?« »John, ne zasramuj me v moji bolesti. Naj bi imel jaz časa šeststo let — kaj bi mi to koristilo ? Kaj bi mogel človek brez imena, brez kapitala in brez prijateljev ?« »Norec! Strašljivec ! Slabotnež ! Pol — leta imaš časa, da si preskrbiš denar — pet mesecev bi zadoščalo!« (If kamniškega ohližja) se nam poroča: Dne 1. julija popoludne me je vodila pot iz Kamnika mimo Neveljce. Na travniku ob Neveljci, za streljaj od ceste, so je zvirala in burke uganjala cela tropa odrašenih prav v Adamovem kostumu — in to brez vsega sramu in ozira na dostojnost, mej tem, ko so spravljali moški in ženske v bližini sono in je cesta vedno obljudena. Taka brezimnost od strani kneippovcev in nekaternikov iz Kamnika našemu ljudstvu kaj preseda; s studom se obrača od tacega skrajno pohujšljivega obnašanja moralnih propalic. Kedo pa moro pregledati pohujšanje, ki izvira iz podlega obnašanja tacih brezsramnežev ? Opozorimo slavno c. kr. okrajno glavarstvo na to okraj sramotilno dejstvo; izda naj v tem oziru na kneippovce in eventualno tudi na okoličane drakoničen ukaz, podoben ukazu sl. radovljiškega c. kr. okrajnega glavarstva do breEob/.irnih lliklijancev, ki tudi nobenega •sramu ne poznajo. Oblastva ne smejo molčati, ako se tako očitno spodkopuje nravnost in dostojno vedenje. (Iz Mengša.) Gospod urednik, ste radovedni kako in kaj ? Kako je lilo pri nas v ponedeljek popoludne, joj mene ! Pa tudi treščilo je v visoko jagnje, v kozolec, in v hišo na Pristavi, ki je na pol pogorela, polovico je rešila domača požarna bramba. — Dotična uboga pogorelka poprosi našega še-župana za uradno potrdilo, da je res pogorela, da poprosi za podporo. »Ne smem dati, me bo kaplan na glavarstvo naznanil«, jej odgovori surovo. Zastopnik banke »Slavije« g. Hribar je ocenil-škodo, naročil pogorelcu, naj dobi župansko in župnijsko potrdilo, da je res treščilo. A župan zavpije: »Pojdi k Rožniku, daj mi polico!« Kdor ugane, zakaj so naš oče župan tako hudi, dobi groš! Pssst! Pogorelec ga ni volil pri zadnjih volitvah!! Kje imate tako izvrstnega župana? Ali pozna kedo kaka zdravila, da bi se za ljudstvo tako vnetega župana že vender jedenkrat iznebili? iKedaj vender mislijo c. kr. oblasti rešiti vse neumne, brezmiselne, neveljavne, nepostavne pritožbe »Vidalijeve in sodrugov« proti volitvi obč. odbora, sveta in župana, ki se je v navzočnosti c. kr. komisarja za las natanko postavno mršila. Mislim, da ni občine na Slovenskem, ki bi i imela tako dolgo dva župana, kakor Mengeš. :Šaljivci pravijo, da smo Mengšani zaspani, a jaz ipravim : ne mi, ampak ... V kratkem dobimo tovarno na sapo za ajdovco pod firmo »J. F. ,& sodrugi«, ki bo skrbela za kresove, kadar bodo župani ala Vklali prestavljali kaplane. (Iz Rifcaice.) (Izv. dop.j V nedeljo, 26. junija t. I. je bil sklican v župnišče letni zbor ribniške kmetijske podružnice. Ta podružnica obsega župniji tRibnica in Dolenja Vas, torej nad 1000 večjih ali manjših posestnikov in približno 8400 ljudij. In koliko članov šteje ribniška kmetijska podružnica? Težko mi je razodeti resnico, a naj »j&Ji si še pri pameti ?« »Pol leta — časa več kot preveč. Čakaj, ti ga jaz pripravim.« »Kaj misliš ireči s tem, John ? Kako za Boga svetega moreš ti tako velikansko svoto denarja za me priskrbeti ? »Ali hočeš, da je to moja stvar in da se ne bodeš ti vmes mešal? Ali me pustiš čisto prostega? Prisežeš, da ee pokoriš vsemu, kar bodem jaz storil? Ali mi hočeš obljubiti, da ne bodeš nasprotoval mojemu delu?« »Meni se blede — ne vem, kje Bem — toda prisežem.« John zagrabi za kladivo in odbije varno Ameriki njen — nos. Še jedenkrat zavihti kladivo in dva njena prsta padeta na tla — tretjikrat, in del jednega ušesa je odpadel — še jedenkrat in cela vrsta prstov na nogi je zdrobljenih — še zadnjič, in leva noga od kolena doli je ležala kot kup zdrobljenega kamenja na tleh. Joh vzame klobuk in odide. Jurij pa je strmel trideset sekund na zdrobljeno spačeno strašilo pred seboj, potem se zavali po tleh in krč ga začne viti. John se kmalu vrne domov z vozom, pobaše vanj umetnika z ranjenim srcem in z zlomljeno nogo ter se odpelje, žvižgajoč na tihem neko pesmico. Umetnika odloži v njegovem stanovanju, kip pa pelje dalje in izgine ž njim na via Quiri-nalis. (Konec sledi.) bode : — 57 udov je zapisanih, torej niti 0 odst. vseh posestnikov. — Krošnjarija in lesna kupčija peša vedno bolj. Ljudje se selijo v Ameriko, da se zamorejo preživeti. Ostali, ki žive v ribniški dolini, se poprijemljejo sedaj poljedeljstva, sadje-reje in živinoreje. Toda, kako bodo napredovali, če se ne bodo navdušili za svoj stan ? V tem jih lahko najbolje podpira domača kmetijska podružnica. Zbralo se je k letnemu zboru nekaj nad 20 udov. Tu so so med drugim posvetovali, kako bi zamogli zbuditi med solarani zanimanje za kmetijsko družbo. Vsakdo je vedel povedati, da bi še ta ali oni pristopil k podružnici in rad plačeval letnih 2 gld., samo 4 gld. za prvo leto (2 gld. udnine in 2 gld. vpisnine) ne more pogrešati. To je preveč za enkrat! Pri glavnem zboru c. kr. kmet družbe kranjske za leto 1897 je stavil zastopnik ribniške podružnice nasvet, naj se odpravi vpisnina 2 gld., ker bode potem pristopilo še več poljedelcev k posameznim podružnicam. Isto je nasvetoval 1. 1896 nek drug zastopnik. Kaj so ukrenili na ta predlog ? Gosp. poročevalec kmet družbe se je izjavil, da je pred vsem namen c. kr. kmet. družbi izbrati med svojimi udi izobraženo poljedelce kranjske. Sicer bi družba trpela vsako leto približno 500 gld. škode, če se odpravi vpisnina. To svoto pa nujno rabijo za plačo pisarniškega osobja. Stavljeni predlog jc bil nato pri glasovanju odklonjen. — Letos namerava zastopnik druge podružnice zopet staviti jednak predlog — mogoče z boljšim vspehom. Izmed cenjenih gg. naročnikov tega lista bode marsikdo tudi zastopal domačo kmet. podružnico pri letošnjem glavnem zboru dne 7. julija. Njegov, kakor tudi naš namen je gotovo, da se poviša število udov pri posameznih podružnicah. Ribničani dvomimo, da je c. kr. kmetijska družba ustanovljena samo za kranjsko inteligenco, ki se pogosto bore malo zanima za prospeh kmetijstva. Ne samo za gospodo, marveč tudi za priprostega poljedelca, četudi ni obiskoval kmetijske šole na Grmu, jc ustanovljena c. kr. kmet. družba. Zlasti malim posestnikom moramo pomagati, da ne propadejo, večji si lahko sami opomorejo. Zanimanje med malimi posestniki pa bode naraščalo, če jih bode vedno več pristopilo h kmet. družbi. In da se omogoči ter olajša pristop malim posestnikom, je želja tukajšnje podružnice, da se odpravi visoka vpisnina. Škoda 500 gld. se da poravnati že s tem, da bode v kratkem času štela c. kr. kmetijska družba še jedenkrat več udov. — In družbo, ki tako izvrstno napreduje, bode gotovo podpiralo visoko c. kr. poljedelsko ministerstvo, slavni deželni odbor, hranilnica kranjska i. dr. Škoda se torej ne bode prav nič poznala. — Znabiti bode kdo ugovarjal, da ima c. kr. kmetijska družba stroške pri natiskavanju vsprejemnih diplom. Matica Slovenska je tudi včasih dajala novim udom podobne diplome proti odškodnini; zakaj ne vpelje istega slavna c. kr. kmet. družba? — Kmetič malo mara za velikansko diplomo, njemu bolje ugajajo štiri drevesca, katera dobi vsako leto, in list »Kmetovalec«. Marsikdo izmed ribniških zborovalcev je naravnost povedal, da še odprl ni diplome, marveč mu leži doma tako zavita, kakoršna je prišla s pošto. Kdor hrepeni po tem, da bode njegovo ime natisnjeno z velikimi črkami na diplomi, naj si diplomo sam naroči in plača dotično pristojbino. Mi navadni poljedelci pa ne maramo za diplome, torej jih lahko pogrešamo, lažje kakor 2 gld., katera mora vsakdo plačati za diplomo in vpisnino. Upamo, da bode letos ali v prihodnjih letih vendar jedenkrat prodrl ta pametni nasvet: »Vpisnina v c. kr. kmetijsko družbo (2 gld.) se odpravi in ravno tako razpošiljanje vsprejemnih diplom. Kdor si poželi take diplome, mu jo preskrbi slavna c. kr. kmetijska družba, seveda proti primerni odškodnini.« — Ta predlog bode letos ponovil zastopnik rov-tarske kmetijske podružnice. Če ne bode letos dovolj glasov zanj, da prodre s potrebno večino, prosimo naravnost slavno vodstvo c. kr. kmetijske družbe za Kranjsko, naj stavi ta predlog v bodoče kot točko vsporeda pri vsakoletnem glavnem zborovanju. (Iz Črnomlja. Dne 11. julija t. 1. vršilo se bode slovesno otvorjenje in blagoslovljenje vodovoda belokranjskega. S to slovesnostjo združile bodo prizadeto občine Črnomelj, Semič, Kot in Petrovavas proslavljenje 50 letnega vladanja našega presvitlega cesarja Franca Jožeta I. — Pro. gram: 1. Otvoritev in blagoslovljenje vodovoda 11. julija t. 1. ob 10 uri zjutraj pri izviru na Blatniku (Russbach). 2. Slavnostni banket ob 1. uri popoldne v Črnomlji (hotel Lakner). iOpozarjamo) na današnji koncert pevskega društva »Slavec« na vrtu »Narodnega doma», v korist Preše r n o v e m u s p o m en i k u. Ako bi bilo vreme neugodno, vrši se koncert v »Sokolovi« telovadnici. — Začetek ob pol 9. uri zvečer. (Sejmi po Slovenskem od 4.-9. julija.) N a Kranjskem: 4. v Novem Mestu, Ljubljani, Trnovem, Vel. Gabru, Žireh in na Krškem; 5. v Črnomlju in v Vidmu poleg Krke; 7. v Žužemberku ; 9. v Nemški Loki, Tirni. - Na slov. Štajerskem: 4. v Mariboru, Vojniku, na Rečici in Spod. Kostrivnici ; 6. na Ptujem; 8. pri sv. Juriju v Svičini. — Na Primorskem: 4. v Brezovici, Rifenbergu; 7. v Gorici. Di'uštva. (S t. Jakobsko trnovska ženska podružnica sv. Cirila in Metoda) naznanja, da bode č. gospod prvomestnik Tomo Zupan v torek, dne 5. julija ob 6. uri zjutraj, daroval sv. mašo na Rožniku v čast sv. blagovest-nikoma. (Zadruga gostilničarjev.) Gostilničarji. kavarnarji in žganjetočarji so imeli dne 30. junija t. 1 \ Kopitarjevem hramu svoj izvanredni občni zbor, katerega se je izmed 260 broječih zgoraj omenjenih obrtnikov vdeležilo samo 19. Radi pičlosti števila se je moralo zborovanje razpustiti in preložiti na 14 julija t. 1. tudi v Kopitarjevem hramu, kier se bode zborovanje vršilo pri vsakem številu Ker je lahko vsaka druga zadruga ponosna na svoje delovanje in na svoje člane, katerih ni v takej obilici, kakor zgoraj omenjenih obrtnikov, in pri katerih organizovanje vidno napreduje in dela v prid obrta, bil bi tudi skrajni čas, da se zadruga gostilničarjev, krčmarjev, ka-varnarjev in žganjetočarjev tudi nekoliko gane, ker gotovo v Ljubljani omenjenim obrtnikom, izvzemši izjeme, ne gre preveč dobro, kateri se pa v času sile le k zadrugi obračajo in iščejo pomoči. Na svidenje dne 14. t. m. ob 3. uri popol. v Kopitarjevem hramu, ker le na ta način nam je možno v naš prid delovati. Odbor. (»Klub slovenskih biciklistov Kamnik in okolica«.) Ker se dosedaj ni še do vel j dirkačev prijavilo, toraj se je sklenilo, da se dirka le potem vrši, ako je prijavljenih najmanje 8 dirkačev, ter se podaljša minimalen čas na 90 minut. Narodno gospodarstvo. O povzdigi živinoreje na Dolenjskem. (Konec.) Pa tudi za take kraje na Dolenjskem, ki so pripravnejši za rejo pincgavskega plemena, nastane to-le važno vprašanje: Ali kaže sedaj, ko je kmetijska družba s pomočjo državne in deželne subvencije vplivala skozi desetletja na razvoj do-lenjske reje z jednobarvnimi biki muricodolske pasme, ko je to delo že daleč vspelo in ko se gospodarji pohvalijo s sedanjo živino, ali kaže sedaj prenehati s to rejo in pričeti na novo z rudeče lisastim pincgavskim plemenom? To vprašanje je dobro prevdariti, kajti pri sedanjih kmetijskih razmerah nimamo posebnega veselja, pustiti dosedanjo živino in pričeti z novimi poskusi, ki se utegnejo na zadnje še ponesrečiti na veliko škodo reje same in živinske kupčije. Ako začnem« v bolj pripravnih krajih vpeljevati pinegavsko živino in mešati jo z domačo, pomisliti je, kako dolgo bomo potrebovali, predno pridemo do čiste reje, kajti s tisto živino mešane krvi, ki bo imela na sebi vse mogoče oblike in barve, se pač ne bodemo zadovoljili. Kedaj pa pridemo na Dolenjskem do take reje, kakor jo imajo se- I daj Gorenjci? Veliko časa bo trajala prehodna doba m kako se bo mej tem časom in pozneje obrnila živinska kupčija po Dolenjskem v primeri s sedanjo kupčijo in s kupčijo na Gorenjskem?? Sedaj prav lahko in prav dobro kupčujemo z našo živino, ali bodemo pa tudi pozneje tako lahko prodajali našo živino, ko bo vsa pomešana in imela vsakovrstne znake po sebi, to jc veliko vprašanje, katerega ne smemo prezreti. Bojim se, da bodemo imeli pozneje slabšo kupčijo. Kupci bodo raje hodili na Gorenjsko, kjer bodo dobili lepšo živino in bolj čiste pinegavske pasme. Konečno se moramo pri takih vprašanjih ozirati tudi na gospodarske razmere posameznih krajev. Dolenjci imamo drugo potrebe kakor Gorenjci in planinci. Naša parola ni mlekarstvo, dasi moramo tudi na to polagati večjo važnost, kakor doslej, kar bo pa tudi pri sedanji živini mogoče. Pri nas imamo druge težnje, in kar se tiče reje goveje živine, iskati moramo tudi zanaprej glavni dohodek v r e j'i mlade živine, delavne živine in živine, ki je dobra za opitanje. Urediti si moramo našo rejo po tem, kar lahko prodamo, če hočemo, da bo kupčija lepo napredovala. Po naših sejmovih je od nekdaj naša živina jako cenjena, se rada kupuje in dobro plačuje. Zaradi tega ni čudno, da želijo Dolenjci tudi iz ozira na nadaljno kupčijo ohraniti jednobarvno živino v bodoče. Živinorejcem in kupcem se dopade taka živina, pa ne samo zaradi barve, ampak zaradi dobrih in za naše razmere pripravnih lastnostij, ki tičijo za to barvo in obstoje v tem, da je naša živina prav pripravna za delo in opitanje, da je dobre mlečnosti, daje malotreb na in trdna. To moram naglašati, ker se Dolenjcem rado očita, da ne gledajo na nič druzega, kakor na samo barvo. Ako tedaj vse te okolščine dobro preudarimo, utegne priti vendar do tega, da bodemo pri takih vprašanjih računali z naravnimi in gospodarskimi razmerami naše pokrajine in da bodemo upoštevali gospodarske potrebe Dolenjcev. V tem slučaju bo morda vendar le kazalo, srečno nadaljevati in dokončati započeto delo in rabiti za zboljšanje domače živine tako pleme, ki je domači živini v vsakem oziru podobno. Morda utegne imeti potem vendar le murbodensko pleme večjo važnost, ker je to pleme sedanji živini po Dolenjskem najbolj podobno in ker je to pleme deloma že samo nastalo po Dolenjskem iz murico-dolskega in marijinodvorskega oziroma labodskega plemena, ki so se vpeljavala tudi že v naše kraje. 5 tem plemenom, ki se ne redi le doma na Štajerskem, ampak se rabi tudi drugod, n. prim. na Nižje-Avstrijskem, kjer imajo sedaj že dva živi-narska zavoda in pet živinarskih postaj za to pleme, da zboljšujejo z njim domačo živino, dalo bi se po mojem mnenju še najhitreje priti do pravega cilja pri dolenjski živinoreji. To pleme ni sicer tako mlečno, kakor je pinegavsko, a je tudi dobro za molžo, če dobiva primerno krmo. Izvrstno je pa v vseh drugih ozirih, kakor nas uče mnogoletne izkušnje krog Mokronoga in drugod. To pleme ni le prikladno po svoji telesni obliki in barvi, ampak tudi po vseh drugih svojih lastnostih, tako da bi z njim lahko dosegli v najkrajšem času prav primerne vspehe. Pri tej priliki opozarjati moram še na to, da bi se lahko dobili tudi že doma prav lepi in dobri biki za pleme, in da ni iskati povzdige naše govedoreje le v rabi tujih plemen, ampak tudi v dobri reji domače živine, v dobrem krmljenju in oskrbovanju. Ker pa ne bo mogoče izhajati sedaj z domačimi biki, naj se rabijo še naprej biki pripravnih plemen. Želeti je tedaj, da bi se merodajni faktorji čim preje in po pravih načelih odločili za to, katero pleme je potem najbolj pripravno za zboljšanje govedi po Dolenjskem, in da bi izdelali načrt, po katerem bi bilo pospeševati rejo goveje živine po Dolenjskem. Darovi. Za Jeranovo dijaško mizo: Neimenovana 4 gold. kot kruhe sv. Antona s prošnjo za zdravje. — G. M. Preželj, župnik v Mavčičah, 5 gold. — G. J. Brence, župnik v Preski, 1 gold. 50 kr. — G. J. Novak, dekan v Radovljici, 10 gld. Za »Pripravniški dom« XIII. izkaz: C. g. Jos. Vrankar, kaplan 10 K. — Preč. gosp. Anton Nemec, župnik 2 K. — Preč. g. Alojzij Bobek, župnik 4 K. - Preč. g. Mihael Koželj, župnik 10 K. - Preč. g. Josip Benkovič, prefekt 6 K. — Preč. gosp. Janez Hladnik, ekspozit 9 K 60 bel. — Preč. g. Ignacij Okorn, župnik 2 K. - Preč. g. Mihael Trček, župnik 4 I< 80 bel. — Preč. g. Andrej Zaman, župnik 8 K. - Č. g Fr Juvan, kaplan 4 K. - Preč. gosp. Janez Bizjan,' župnik 4 K. - Preč. g. Janez Sušnik, dekan 30 K. — Preč. g. Fr. Kepec, župni upravitelj 5 K — Preč. g. Miha Saje, župnik 2 K. — Preč. g. Janez Ivunauer, župnik 6 K. — Dva prijatelja mladine 12 K. — Preč. g. Matevž Preželj, zlato-mašnik 8 K. — Preč. gosp. Ivan Gnjezda, c. kr. prof. 4 K. — Preč. g. Fr. Kušar, ekspozit 60 K. — Preč. g. Janez Zupančič, župnik 3 K. — »Pobratim« 5 K. — Preč. g. Peter Warthol, zlato-mašnik 40 K. — Preč. g. Janez Oblak, župnik 20 Kron. Bog plačaj stotero! Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj, 2. julija. Cesar in cesarica sta se danes odpeljala v Ischl. Dunaj, 2. julija. Časniki poročajo, da vlada kmalu razveljavi jezikovne na-redbe ter predloži v jeseni državnemu zboru načrt za jezikovni zakon. Dunaj, 2. julija. Nekateri nemški poslanci so pritrdili grofu Thunu, da se na jednak način kakor Čehi vdeleže prostih posvetovanj. Praga, 2. julija. Povodom izložbe raznih strojev vršil se bo v Pragi shod ruskih industrijcev, ki so sprožili to misel. Neapel, 2. julija. Car jeseni obišče ita-janskega kralja v Kimu. Vojska mej Španijo in Ameriko. Iz Madrida je došlo včeraj popoludne poročilo, da se je bila v bližini Santiago de Cuba vroča bitka, ki se jc povoljno končala za španjsko armado. Uradno se ta vest tudi še danes ni potrdila in toraj nimamo v tem oziru nikake gotovosti. Vladni krogi v Washingtonu hite naznanjati svetu, da njim še ni ničesar znano o kaki večji bitki in da dvomijo nad zmago španjskih sil. Iz današnjih poročil pa je posneti, da se v okolici Santiago res bije boj mej obestranskima armadama. Španjski general Pando, o katerem so Amerikanci trdili, da ostane v Manzanilli, je že pred nekaj dnevi došel v St. Luis, katero mesto je le 24 milj oddaljeno od Santiago na severozahodni strani in je zvezano s Santiago po železnici. Nič čudnega bi torej ne bilo, ako se je včeraj ali predvčeranjim prkSel boj in so Španjci z vspehom napali svoje nasprotnike. To pa sedaj tudi lahko store, ker so prvič mnogo številneji od nasprotnika, drugič pa so Španjccm na razpolago marsikatere ugodnosti, ki jih razvajeni Amerikanci silno pogrešajo. Neznosna vročina, ki se menja z deževjem, pomanjkanje živeža, slaba pota, polega vsega pa še razsajajoča bolezen, vse to v obilni meri greni bivanje Amerikancem na tem otoku. Ako torej Španjci sedaj ne uženo nasprotnikov v kozji rog, jih res nikdar ne bodo zmogli, še manje pa tedaj, ako bodo čakali, da se moštvo cele Amerike izkrca na Kubi. London, 2. julija. Ameriški konzul poroča iz Port Saida, da je na tihem odkupil 20.000 ton premoga ter s tem preprečil Spanjcem nakup premoga. London, 2. julija. „Times" poroča iz Washingtona, da se pripravlja na odhod ladija z vojnimi potrebščinami za več mesecev. Spremljalo jo bo brodovje admirala Watsona. Plaja del Este, 2. julija. Včeraj zjutraj se je pričel splošen napad na Santiago z morja in s suhega. Ameriška križarka „Vesuvius" je streljala z dinaraitom. Na celi črti je ljut boj. General Laston je zasedel Carteno. Brodovje bombarduje utrdbo Moro. Do 11. ure 20 min. zjutraj je bilo ranjenih 9 Kubancev in 8 Amerikancev. New-York, 2. julija. , Včeraj popoludne je bila bitka mej Amerikanci in Španjci pri Santiago de Cuba, ki je trajala pet ur. — Španjci so se umaknili iz svojih vtrjenih prostorov proti Santiago. Amerikanski ko-njiki so bitko odločili. Ti so namreč prodrli španjske vrste in Španjce za hrbtom napadli, vsled tega je nastala panika me) Španjci. Amerikancev je 50 mrtvih in 80 ranjenih. Iz „Vezuvija" so sprožili več di-namitnih strelov na trdnjavico Moro, ki je bila razbita. Newjork, 2. julija. „Evening Jour." poroča, da so 4 ameriške ladije bombardo-vale Manzanillo in provzročile španjskim ba- terijam veliko škodo. Baterije so streljale na Amerikance ter jih prisilile, da so se umaknili. Newjork, 2. julija. V brzojavki iz Plaja del Este 28. junija se izraža mnenje, da odrine vodja Garoia s 3000 možmi proti zahodu ter zastavi pot španjskemu generalu Pando. Hongkong, 2. julija. Položaj v Manili je nespremenjen. Španjci nadaljujejo priprave. Vstaši so se približali mestu na 3000 korakov. V mestu vlada velika beda. BGŠT" Splošno priznano Jo kot najboljie odvajalno ln prebavljivo sredstvo Sagrada Malaga - vino. Cena 1 vel. stekl. X gld. 20 kr. Dobiti Je v deželni lekarni pri Mariji Pomagaj M. Leustek v Ljubljani, * k* Sesljeva oesta štev. 1, poleg mesarskega mosta. Telefon štev. 68. Meteorologidno poročilo. Višina nad morjem 3utj'2 m. čas opazovanja Stanje barometra v min Tempe;*-: tura 1 Vetrovi oo Cehi i u Wct)u 11 5 . ? T3 .» * i a. 1| 9 zvečer | ?386 j 18"5 | A. sever"] "jažno J 7. zjutraj I J38 6 I 14t» I si. jv/.h. j del. jasno 0-0 2. popol. I 735 4 j 2(5'3 j sr. jzah. |d«l. oblač.| Srednja včerajšnja temperatura 19'2" za 0-l° nad normalno). Zahvala. Odbora pevskih zborov „Glasbene Matice'1 spolnujeta s tem prijetno dolžnost, da se kar najiskrenejše zahvaljujeta slavnemu občinskemu svčtu v Zagorji ob Savi, tamošnjemu čilemu »Sokolu« in vrlim slovenskim katoliškim društvom za bratski, veleprijazni vsprejem in za požrtvovalno, rodoljubno delo, katero so imeli o priliki nepozabnega nam izleta v lepe zagorske kraje. Hvala iskrena tudi velecenjenim gospem in gospodičnam za krasne šopke in ljubeznivo spremstvo, hvala in slava sploh vsem Zamorcem in okoličanom! »Glasbena Matica" v Ljubljani, VABILO na redni občni zbor za 1.1897198 v petek, dnč 15. julija 1898, zvečer ob 8. uri v društveni dvorani. Dnevni r e d : 1. Ogovor predsednikov. — 2. Poročilo tajnikovo. — 3. Poročilo blagajnikovo. — 4. Poročilo gospodarjevo. — 5. Posamezni nasveti. Ljubljana, 30. junija 1898. Za odbor »Glasbene Matice' : Fr. Ravnih&r, tč. predsednik. 460 1-1 I. Bele, tč. lajuik. I. delavsko konsumno društvo na Jesenicah (Gorenjsko) išče spretnega trgovskega pomočnika in uradnika srednje starosti. —Ponudbe pošiljati je društvu naravnost. 459 (3_j) Razpisana in nastopiti je služba orgljavca in cerkvenika do sv. Mihaela. — Oglasila do 20. julija 1898. pri župnem uradu na Homcu, pošta Radomlje pri Kamniku. 456 (2-1) Novi sladkor jJtM (Sacharin) t taitaii Štev. 9 (po 2000 tablet na 1 Ko) 17.cn 1 kos = 9 deka sladkorja gld. lL JU Štev. 5 (po 2000 tablet na 1 Ko) 90. 1 kos = 15 deka sladkorja gld. ^ prodaja, dokler zadošča zaloga, tvrdka T. HOLLA, Praga-Žižkov Husova tfida č. 57. 439 5-5 Telefon št. 2049. S m- Af Za Marijine družhn ! -»TI Pri predstojnlitvu deklUke Marijine druibe v Skofjl Loki se dobiva: 1 Otrok Marijin, opravilnik in obrednik za (mladenUke iti dekliške) Marijine družbe. — Cena lično v platno vezanemu izvodu 45 kr. 2. Najboljša mati, molitvenik za kongreganiste in vse častivce Marijine; v platnu z rudečo obrezo 45 kr. 3. Po Mariji k .feznsn! obe zgoraj imenovani knjigi skupaj vezani — v platnu 75 kr., v usnju z zlato obrezo 1 gld. 5 kr. 422 10-3 4. Posvečenje, 100 izvodov 1 gld. Na koiist kongregacijam P>"i obilnejših naročilih družba-založitelj ca navrže primerno število izvodov. Tudi ista družbam rada oskrbuje sprejemnic iu svetinjic s slovenskim besedilom. Nu drobno se dobivajo te knjižice tudi v v prodajalnici katol. tiskovnega druStvu (preje Ničman, v Ljubljani, Kopitarjeve ulice 2). Vkusna Iv. Bonačeva vezava in nizka cena! 1 13 ■o' t S) < 3 » I X" » ! i Edini "m «1 « i 9 ki se pri zgibanju nič ne poškoduje, je na patentiran način narejeni 145 25-7 Pate n t Satin de Chine (ne zamenjati z navadnim Satin de Chine), Ta dežnik je popolnoma nepremočljtv in stalne barve, podoben najfinejši svilali omreli Blago se ne zgu-banči, ko jc mokro, ampak ostane lepo napeto. Kdor si kupi tak dežnik, nikoli več ne mara drugačnega. V Ljubljani te dežnike prodaja edini JOttU» VIDMAR, dežnikar. Vsak teh dežnikov ima na notranji strani tole patentno znamko: Vsako ponarejanje ali posnemanje patentne znamke se sodnijsko zabranja. — Natanko je paziti na patentno številko Nijedcn drugih dežnikov nima tako izvrstnih svojstev. Domača umetnost! Podobarski i pozlatarski Andrei tek v Ljubljani Kolodvorske ulice 22 s" priporoča prečast. duhovščini in cerkvenim pivdstojništvom v naročila na izdelovanje oltarjev iz. lesa v poljubnem slogu, kipov in svetniških sob iz gipsa , kamna , lesenih itd. Oltarne skupine iz različnega materijala. Biagorodnemu gospodu Andreju Rovšek-u, podobarj« in pozlalarju v Ljubljani. Altar, ki ste ga naredili za podružno cerkev v Lučilh župnije ždlinske, je prav lepo in trpežno delo. katero dea, svojemu mojstru vso čast. Altar ne naredi samo v obče na gledalca prav prijetnega utiša, ampak so tudi posamezni deli pravilno, natančno in trpežno izdelani. Ž a 1 i n a , dne 1. avgusta 1897. 505 52 - 49 Josip Novak, župnik. Ustanovljeno lotu 1870. Izdelava perila za gospode, gosp6 in otroke n» debelo in drobno. Ccnj in blago brez konkurence. * O n ET o* - ^ \'M e) u Oh O a> r—i 4> O rQ J3 n O k ■raje* » gospod«, b.li .hiffon, gl.dk« n» pr.ih, brt» .u.tntk., bi.i ra.ul.t, IT »ri» l.dn. .d gld. 1 10 ao I TI «•■> , . ( »5 „ lt — ■rajo* ia d.ftk«, t i T.llkoitib, alc.r kak.r gornj« j.Ju« od gld. r— d. i»o •»« „ ., 8 J5 176 Bvltlo. ii (oapode, * vnt J.dn. «0 kr. do fld. 1*10 l<» gld. 4 80 Jo gld. 7hO Dvanajat ovratnikov od gld. i ao d. t »o. Dvanajat mani.t od gld. 3*30 d. 4 60. ji 18 predlog j (Vorh.r.l.u) •dgid.rttdof- '' i h/ o ♦d ►i P> < (0 M P> B O < O ►1 c2. (D B o« pr Za kroj brez nje m /.» točno postrežbo jMlaf-i tvrdka JT, O B 3;IUI*iiiii v Ljubljani, ki s perilom oskrbuje mnogo c. ln kr. častnikov in c. ln kr. mornarico. JkJT Cenike slovoiiske, iifinške laške pošilja nu zahtevo brezplačno 26H 2i-!l 1 (ičenio poslovodjo zanesljivega in v trgovini vseskozi izurjenega. Posameznosti po dogovoru. — Kje, pove iz prijaznosti upravništvo »Slovenca®. 45« 2 — 1 mr ivozob'!^i Novi, lin , i*i svinčniki M s?. Cirila ii Mslofla". Z načelom, da kar se zalaga pod imenom dične naše družbe — mora biti najboljše kakovosti, da se obdrži in ostane v trajni rabi, založil sem s privoljenjem slavnega vodstva nove line svinčnike v korist »Družbe sv. Cirila in Metoda«, izdelane od prve svetovne firme te stroke: L. C. Hardtmuth na Dunaju. Da se udomačijo ti novi, edino dobri svinčniki v vsaki narodni hiši, po pisarnah in šolah in da se moje dobro blago ne zamenja s kakimi slabimi izdelki, izdanimi na ime družbe, zato zahtevajte, kupujte in v lastno korist rabite R I le svinčnike, ki imajo poleg družbenega imena utis-rijeno tudi tovarniško znamko L, C. Hardtmuth, Moje blago je prima-blago. Le k piima-blagu priutisne firma L. C. Hardtmuth svojo znamko. Cena svinčnikom je po 1, 2, 3, 4 in 7 kr. kos; v dvanajstoricah ceneje, prekupovalcern rabat. Zalaga in prodaja Ivan Bonač trgovina s papirjem in šolskimi potrebšdi nami v Ljubljani. Založnik priznano najlepših slovenskih razglednih dopisnic v korist „l)ružbe sv. Cirila in Metoda" s podobe nje prvomestnika veleč. gosp. Tomo Zupana. Cena za kos 5 kr., 100 kosov 4 gld franko. Prevzemam naročila za izdelovanje razglednih dopisnic v eni ali več barvah. Prosim, da se mi iz vseh krajev slovenske zemlje, kjer še nimam zveze, pošlje po 10 razglednih dopisnic proti takojšnji odškodnini. (421} 6—3 ja Samozastopnik za vso Kranjsko: - FRAN KAISER J 9 Ljubljana. Šelenburgove ulice 6 Orožna tovarna Stever 224 15 ^ Nova vozna i.la: Marije Terezije eesta. « ,Waffen'-kolesa. ,Opel'- kolesa. Dobra delavnica za poprave. S ---—-__ Vsi pripadajočijprcdmetl. I |>feOfeijski IZ&elki X. YrSfS. Vodno - zdravilne toplice v Kamniku nn KTranjslicem prav blizu mosta (železniška postaja), ob znožji kamniških planin, v krasui legi, z lepimi sprehajališči po smrečji, lov. tudi na postrvi, prelepa zdravilnica z verandami, toplice z banjami in dušem, basin za plavanje, pokrito hodišče, igrišče in telovadnica, zdravljenje po Knelppovem načinu, po želji tudi drugače: s pitjem, elektriko, masažo, telovadbo. Zdravniški voditelj: dr. Waokenrelter. Stanovanja po ceni, sobe od 40 kr. do 1 gld. 30 kr v zdravišču m v 4 vilah, ki so v zvezi s toplicami in parkom. Izvrstna restavracija, pensijon 1. raz. 1 gld. 36 kr., 2 raz. 70 kr. na dan. — Prospekte pošilja vodstvo. 243 15—13 je najboljši in najčistejši prhnesek h kavi ! festite gospodinje! 221 50-15 Zahtevajte in kupujte le-to kavo! Dobiva se v rdečih zavitkih z belim trakom ali pa v ikatljah. Služba cerkvenika. organista je takoj nastopiti v Starem Trgu pri Poljanah. Pojasnila daje podpisani. Peter Režek, župnik. 452 3-2 Pošta Stari Trg pri Kočevji. 1! na meseo lahko pošteno laslu/.i sleherni ter povsod brez zgube. ako hoče prodajati postavno dopuščena srečke in državna pisma. Ponudbe na Ludovika Oesterreicher, Budapesl VIII, Oeutschegasse 8 267 10-2 353 10—6 Otvoritev gostilne. Podpisani naznanjam p. n. slav. občinstvu, da sem z današnjim dnem otvoril že več le£obstoječo gostilno pri na polog- Ivjubljniie. Točil bodem prava pristna vipavska in lstrljanska bela in črna vina na drobno in na debelo, kakor tudi najflnejil „rofosco" v steklenicah po najnižji ceni; skrbel bodem tudi za točno in prijazno postrežbo 443 4— 2 Na Glincah, pri Ljubljani, dn6 27. junija 1898. Velespoštovanjem Anton Kodre. Naznanilo. Na c. kr. veliki gimnaziji v Ljubljani se vrše v poletnem obroku vzprejemni izpiti za vstop v I. razred šolskega leta 1898 99 dne 16 julija poienši ob 8 uri zjutraj. Učenci, ki žele delati ta izpit, naj se spremljani od svojih starišev ali njih odgovornih zastopnikov oglase dne 10. julija mej 8 in 12. uro pri gimnazijskem ravnateljstvu ter s seboj prineso krstni list in obiskovalno spričevalo, ako so doslej obiskovali ljudsko Šolo. Plačati morajo tudi 3 gld. 30 kr. pristojbine, ki se njim vrne, ako vzprejemnega izpita ne zvrs«'' z dobrim vspehom. Vnanji uoenci se k vzprejemnim izpitom tudi lahko oglase pismeno, ako pravočasno po pošti pošljejo gori navedeni listini in pristojbino. Po naredbi veleslavnega deželnega šolskega sveta z dnč 28. avgusta 1894, št. 2354, smejo se odslej učenci, ki po svojem rojstvu in po rodbinskih razmerah pripadajo ozemlju c. kr. okrajnih glavarstev v Črnomlju. Kranju, Novem Mestu in Radovljici in ozemlju okrajnih sodišč v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu in Zatičini, v ljubr ljanski gimnazij vzprejemati le izjemoma, v posameznih, posebnega ozi-a vrednih slučajih, in to le po dovoljenju c. kr. deželnega šolskega sveta. Zaradi tega se opozarjajo stariši onih učencev, ki potrebujejo takega dovoljenja, da si je pravočasno po posebni prošnji preskrbe pri veleslavnem c. kr, deželnem šolskem svetu. V Ljubljani, dne 28. junija 1898. 442 3-2 Ravnateljstvo c. kr. velike gimnazije. FELIX TOMAN kamnoseški mojster in lastnik kiparskega atelijerja Reseljeva cesta štev. 6, LJUBLJANA Reseljeva cesta štev. 6. priporoča svojo največjo zalogo 234 30-15 fa nadgrobnih spomenikov od raznovrstnih najtrpežnejšili marmorov, od granita in črnega sijenita. Prevzame tudi vsako najmanjšo kakor največjo tK »r stavbene kamnoseško delo -»h po najnižji ceni. Posebno priporoča se prečastiti duhovščini za izdelovanje različnih cerkvenih umetno-kamnoseških del kakor oltarjev, tabernakeljnov, prižnic, obhajilnikov, krstnih in kropilnih kamnov in podob v vsaki velikosti iz marmorja ali peščenika itd., 7,a katera dela izgotovi na zahtevo brezplačno potrebne načrte in proračune. Najcenejša zaloga vsakovrstnih plošč za pohištvo od tu- In Inozemskih marmorov, . z x i * x * i.aaAj.aa; a x t x x t x * Tomo Tollazzi r Logafci § ^ ——--2--* JJ^ priporoča svoja |a raznovrstna vina » * W po najnižjih cenah. Na zahtevanje pošlje tudi frankovane ^ vzorce. "n « « 449 2—2 v J */.',/v/,y*/*/»Av/,/,/,y,y,/,/,/, yv yvyv j Izredna prilika za skrajno ii»olga,iii, Vsled odborovega sklepa v slavnostni Reji, na predlog gosp. odbornika »Glasbene Matice« Ivana Vene a j za, razpisuje »Glasbena Matica« v Ljubljani dve jubilejski nagradi za najboljši dve izvirni, za proizvajanje sposobni prvo s 6oo K drugo s joo K (oratorij, balada, romanca, legenda, epiški ciklus) za veliki orkester, soli in zbor Snov hodi vzeta iz domače zgodovine ali legende, in domačega bajeslovja ali domačega življenja ali se naslanjaj na kak slovenski izvirni (narodni) poem. Po obsegu naj skladba izpolni pol koncertnega večera. — K ti konkurenci se vabijo vsi domači skladatelji. — Skladbe je poslati «lo 1. januvarija lOOO „Glasbenl Matici" v Ljubljani na zavitku označene kot konkurenčne skladbe in opremljene s kakim geslom ali drugim znakom. Isto geslo hodi napisano na zapečatenem zavitku, v katerem je ime skladateljevo. — Za oceno skladb in razsodbo o njih sposobnosti za proizvajanje se bo sestavila posebna strokovnjaška jury. Skladbe ostanejo z vsemi pravicami last skladateljev. »Glasbena Matica« ima samo pravico do prepisa in proizvajanje za-se in za »Zvezo slovenskih pevskih društev« kjer in kadarsibodi. — K obilni udeležbi vabi odbor „Glasbene Matice" v Ljubljani. 440 3-2 Fran Ravnihar, s. r., t. č. predsednik. 387 (4-3) Zastonj 319 (12—2) so B B nikjer ne ivajo! Velika zaloga bicikljev in poljedelskih strojev! Pozor! / Kdor pa hoče kupiti iz-/ vrsten in trpežen šivalni \ ! stroj za 5% ceneje kakor kje \ drugej, ta naj se zaupno obrne' na prvo in najstarejšo tovarniško zalogo šivalnih in poljedelskih strojev na Kranjskem ceneje kakor kje drugej. Ceniki /.nston) Trdka k sprejema pod dobrimi pogoji potovalce in zastopnike za deželo. in poštntiio prosto. Zarezano strešno opeko iiilliSil (Strangfalz-Daehziegel) prešano opeko za zid in navadno opeko za zid ponujata po znatno znižanih cenah Knez & Supaneič tovarna za opeko v Ljubljani. 227 15 Dobiva se povsod. C 745 36—30 Najbolje in najceneje sredstva za čiščenje zob. Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejSe trpežno, krasno blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve- , lume, albe, koretelje prte itd , sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božj.. — Prevzema tudi vezenje, prenovljen)« stare obleke In vsa popravila. — Izdeluje ročno In pofiteno po najnižji ceni bandera lu vso drugo obleko. Prečastite gospode prosim d i se blagovole pri naročilih ,[ ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, dru-I štev in potujočih agentov. Zagotavljajo hitro in najpostenejso postrežbo in najnižjo i- ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spoštovanjam se priporoča 81 62-23 Ana Hofbauer, imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode v Ljubljani. Gledališke ulioe 4. Ignacij Oamernik § i_______ . -..........n kamnosek v Ljubljani, )K K Komenskega vOio© 49, r,; II fll OfI Knhpolnan-iAim ----------^ poleg Schreiner-jeve pivarne, L Pr'P°roča prečastiti duhovščini in slav. občinstvu svojo izborno 5? ii zalogo nairazli^noiCiVi S zalogo najrazličnejših nagrobnih spominkov Vsprejemlje tudi na w iz poljubnega kamena po Izredno nizkih cenah. ročila na kamnoseku nmefiia cerkvena dela, * ^V^Se^E ,ulStna k3mena' °bhajilne Pre9raje' tabernake|ii, Po- $ * fS': iZV,Suje d°br° " na,anČn°' - Nari3e P--6une * ,r\ ropravna Vj^ izdeluje brezplačno. F.F.Vidle v Ljubljani ponudijo po najnižji ceni poljubno množino stavbinske opeke, § Si w ©i X iari«,v • A (Strangfalz - Ziegel) in tem pripadajočo _ stekleno zarezno opeko. W Strešna okna iz litega železa. Peči in štedilna (lastni izdelek). 193 25 Roman-cement, dovski Poriland-cement pa tudi vse druge za stavbe potrebne predmete. ognjišča IV ti j nižje cene. Priložnostna darila! X i »j ' pr £>1 T Friderik Hoffmann, urar, 338 26~6 na Dunajski cesti v Ljubjani, priporoča svojo zalogo a > rst ar žepnih ur v zlatu, srebru, tuli, jeklu in niklu ravno tako tudi nihalnih, stenskih in budilnih ur in le dobre do naitioeiše kakovosti po najnižjih cenah. Specijalitet« in novosti žepnih, nihalnih, stenskih in budilnih ur so vedno v zalogi. Poprave se dobro lu solidno IzTriujejo. l-f-f-f-f-f-f-f-f-f-f-f-f-f-f-f-f-f-f-f-f-f-f-f-f-fB TbiirRcpp-ova l&iana-fiolesa t t presegajo vsa druga po trdnosti, ličnosti in lahkem teku! Lita 1898. razni modeli z mnogimi novostmi so videti pri zastopniku Janezu Jax-u 205 2410 v I ;jiil>ljjini, Dunnjska cesta sit. 13. Podpisani priporoča prečastiti duhovščini in slav. občinstvu svojo Ss | zalogo pristnih vin, * ^ hrvaških, dolenjskih in istrijanskih, po primernih cenah. ^ pristnost blaga se jamči. 426 4-3 Franc Detter _Ljubljana, Stari trg št. i. Prva in najstareja tovarniška zaloga šivalnih in poljedelskih strojev na Kranjskem Najnovejše! priporoča Najnovejše! mlatilnice z ležiščem s krogljami (Kugcllager). Kdor toraj namerava kupili mlatilni ali kateri drugi kmetijski stroj, nai se zaupljivo obrne na zgoraj navedeno tvrdko, katera edina na Kranjskem ima razen druzlh kmetijskih strojev tudi najbolje mlatilnice v zalogi, katere imajo ležišča s krogljami (Kugellager), enako biciklom. To je zelo praktična in koristna novost, katera omogoči, da se stroj 40% laglje goni kakor doslej. Ako se je popreje moral stroj s štirimi ali tremi možmi goniti, zadostujeta sedaj samo dva, oziroma jeden mož. Ti slroji so toraj neverjetno lahko goniti, zelo trpežni in, primeroma njih zmožnosti, ceni. Krogle v ležiščih so iz najfinejega angleškega litega jekla (Gusstahl) in hrezpogojno trpežne. Ako bi se ležišče (Lager) sčasoma obrabilo, zamore se za majhen denar novo dobiti in stroj deluje zopet kakor nov. Ob jednem priporočam na izber svojo bogato zalogo šivalnih strojev za domačo in obrtntjsko rabo, 10% oeneje kakor drugje. Odličnim spoštovanjem • Franc Detter. Ceniki in pojasnila dobivajo se zastonj in poštnine prosto wm Izlili o |ira io 420 15-7 on m »IV© je le ono i/, meščanske pivovarne v Pismu, ustanovij™ i »us Mino to je bilo odlikovano na vseh razstavah, kjer je bilo izleženo, z najvišjimi pošastnimi znaki. Zastopnik: Ivan Gorup v Ljubljani. Telefon št. fJO. aRvSOBI t©l\/l® VOh (Past mi jc naznaniti, ca sem cBpif dne 30. junija /$?S tufiaj na %)vors£em trgu štev. 3 pod tvrdko JO. Scfizoentner 454 3-3 novo urejeno Knjigarno in trgovino z muziRalijami, umetninami, papirjem, pisalnim in risalnim orodjem. Tr S°9atC %fXT, Ti™ Zt9 o r z a. Dnč X. julija. Skopni držami dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru . . . Avstrijska zlata renta 4°/0 ....'.' Avstrijska kronska renta 4"/0, 200 kron ! Ogerska zlata renta 4°/0....... Ogerska kronska renta 4°/0, 200 kron .' Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. Kreditne delnice, 160 gld. .... London vista...... Nemški drž.bankovci za lOOm.nem. drž.veli' 20 mark........... 20 frankov (napoleondor) .!!!.' Italijanski bankovci....." * ' C. kr. cekini....... 101 gld. 95 kr. 101 „ 65 121 „ 40 t 100 „ 70 120 „ 70 99 . - 911 „ - 359 „ 50 119 „ 95 58 „ 77' t •, 11 „ 74 9 „ 52 44 „ 35 ■ 5 „ 63 n Oni 1. julija. 4•/„ državne srečke 1. 1854, 250 gld. . 5°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. ! .' Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 6•/„ Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta......i 4°/0 kranjsko deželno posojilo ..... Zastavna pisma av. osr. zem.-kred. banke 4%' Prijoritetne obveznice državne železnice . . * * južne železnice 3°/„ . » » južne železnice 6% . dolenjskih železnic 4°/0 - gld. - kr. 160 „ — „ 193 „ - „ 99 139 128 110 112 98 98 221 182 127 99 50 75 75 50 25 60 10 50 Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, »rečic, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. - - Promeae za vsako žrebanje Kulantna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba »I E R C U H« I., Wo«i U in 13, Dunaj, I., Strelnima, 2. Kreditne srečke, 100 gld.......201 gld. 50 kr, 4°/o srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. — „ - „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. — " — , Rudolfove srečke, 10 gld.......27 l -- . Salmove srečke, 40 gld......85 " 25 " St. Gen6is srečke, 40 gld......79 " _ * Waldsteinove srečke, 20 gld. . . . i 60 — * Ljubljanske srečke........22 1 — Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.. 157 " 25 " Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 g!, st. v. 3425 „ — " Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . .436 — Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 78 „ - " Splošna avstrijska stavbinska družba . . 110 „ 60 " Montanska družba avstr. plan..........162 90 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 172 „ 50 " Papirnih rubljev 100 ................126 „ 75 „