"ftOLETMEC je delavski list aíslete čitatelje. OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION, S. P. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE D regí iijstarejii jugoslovanski socialistični list. NO__ST. 1183. .«•<-«> tid-rU»» milim Dt-couih«* «. i^af, «t um po*t offlc» «t Cfcir«*». III., under th« Act at Congf» of March Sr4. I»7t. CHICAGO, ILL., IS. MAJA (MAY 18,) 1930. PuUUb.J wkly •« MM W. Mtk St. LETO—VOL. XXV OSEMNAJST POROČIL |N BEFE RAM 0 ORGANIZATORICNEM, KULTURNEM IN POLITIČNEM DELU n r JB7 11)1 mladina in ženstvo bo dobro zastopano 'i Ali je JSZ. od proalei« zbora napredovala ali nazadovala? Ali je njen vpliv v naselbinah manjša aH večji, kakor je bil epo-mladi 1928, eb priliki Vil. rednega »bora? V katerih krajih so naši klubi napredovali, in v katerih nazadovali? O tam in drugam bo podal poročilo na prihodnjem zboru JSZ., ki se snide dne 30. maja ob 9. ajutraj v Slovenskem delavskem domu v Detroitu, Chas. Pogorelec, tajnik JSZ. Is njegovega pregleda bo rssvidso, kje smo bili pnanalo aktivni, in v katerih «sirih bo treba »popolnitve, da pospešimo svoje delo v bodoče. Prosvetno delo v naselbinah Kateri klubi, in v kolike, vrše prosvetno dalo? Koliko imamo knjižnic in čitalnic? Koliko je kulturnih organizacij v Izobraževalni akciji JSZ.? Kje in katera? Ali Izobraževalna akcija v številu pridruženih organizacij napreduje ali nasad u-je? AH se njene aktivnosti večajo? V čem bi bele potrebne izboljšave? O prosvetnem delu JSZ. in Izobraževalna akciji bo poročal tajnik Chas. Pogorelec. ,, Razprava bo obširne in važna, kajti izobraževalno delo med našim ljudstvom je ana glavnih nalog JSZ. Vprašanje našega tiska Največje važnosti za širjenje vsakega gibanja, za razglašanje kakršnihkoli idej, je še vedno tisk. Za JSZ. je Prolet», rec največjega pomena. Iz lista vidimo svoj* delo, naše uspe-he in neuspehe; Proletarec seznanja stotero sodrugov s poročili o aktivnostih v naselbinah. Kaklna je bodočnost Prole-tarca? Ali beleži napredovanje? Kolikega poni sna aa ssije Ameriški družinske koledar, ki je pubUkacija naše zveze? i Ale se velike izdaje Proletaufea, kot je bela prosla jubilejna številka, v agitacijsksm ožine izplačajo? O vsem tem in drugem, tikajoče se našega tiska, bosta poročala upravnik Pogorelec in u-rednik Fr. Zaitz. O agitaciji po naselbinah bo poročaj Joeeph Snojr iz Bridgeporta, O. Govoril bo iz izkušenj. Izkazal se je veščsha v agitaciji za Proletarca in JSZ. in vsled toga bo njegovo čile zelo važne za vse, ki so interes ir s ni v kampanjo za šarjenje "Proletarca". Dom JSZs in slovenski domovi Ali so izgledi, da dobi JSZ. in Prošetarec kmalu svoj dom? V koliko ie uspela ta akcija dozdaj? Na ta vprašanja odgovori zboru tajnik stavbinslšoga odseka JSZ. F. Zaitz. Važno poglavje »borovega sporeda bo referat, ki ga poda Joseph Skuk o vlogi slovenskih domov v (kulturnem m družabnem življenju naših ljudi. AU naj bodo naši člani povsod aktiv, ni v akcijah za gradnjo domov? Ali so tu mogoče kake smernice, ki bi bile veljavne v vseh naselbinah enako? Nedvomno so slovenske dvorane v večini kulturno in družabno središče naselbin. Vprašanj« je, oe se jih za prosvetne nameeie za-dostno uporaiblja, in koliko bi bilo možno storiti več, če bi nase aktivnosti na kulturnem polju praviti v boljšo enotnost in iih vzajemno povečali. Jos. Skuk, ki bo imel referat o domovih, je bil dolgo časa oskrbnik Slov. nar. doma v Clevelandu, ki je največji sloveaaski dom v Zed. državah. V teta poslu, kakor tudi v agitaciji za gradnjo doma prodno je slovenski Cleveland sploh imel kako svojo dvorano, si je pridobil mnogo izkušenj. Razen tega ima izkušnje in upogied v aktivnosti kulturnih društev in v akcije za gradnjo ostalih slovenskih domov v Clevelandu ter drugod. Dramatika, glasba In knjižnice Ga. Mary Ivanush bo podala delegaciji referat o kulturnem delu pevskih in dramskih zborov. Ona je aktivna članica pevskega zbora "Zarja" in dramatičnega društva "Ivan Cankar" v Clevelandu. Je pevka in igralka velikega slovesa. s svojimi nastopi si je Mary Ivanush pridobila splošen ugled. Na polju dramatike in glasbe je v naših naselbinah možen še velik razmah. Temu referatu sledi razprava, iz katere bomo razvideli, kaj treba storiti, da dvignemo to panogo nase kulture na višjo stopnjo v vseh večjih ne^elbinadi. Velikega pomena so čitednice m knjižnice. Razumno či-tanje je predpogoj za vsako drugo razumevanje. V področju klubov JSZ. in Izobraževalne akcije deluje več knjižnic in čitalnic, ki so važen del našega kulturnega udejstvovanja. O njih bo poročala Ana M ah nič, ki je aktivna v Slovenski narodni čitalnici v Waulseganu; ona ima bogate idcušnje is svojega delovanja v kulturnih in podpornih društvih svoje naselbine. Naie delo v bodoče In mladina Je že tako, da se danes vse organizacije tujerodcev baviio z vprašanjem mladine. Dokler je bilo naseljevanje neomejeno, sploh ni bilo govora o "naši mladini". Naseljenci so prihajali sem večinoma mladi in v svojem mladem navdušenju so gradili organizacije vseh vrst. Sedaj so zgrajene, a treba je nekoga, da iih bo polagoma preveeenal in nadaljeval z delom v njih. Ker naedjeeaci naše na« u ti nesli več ne prihajajo — ne tolike» da se bi poznalo, — iščemo naslednikov med tu rejce» ti jo Slovencev, ki pa je v splošnem svet zase. Združena (Nadaljevanje na 2. strani.) NESMISELNOST CARINSKIH OBZIDIJ Se ena preiskava o kupovanju nominacij Za* dri.* j« avttal carina v toliki a«ri, 4 ja raabarll vta druga dašala, ki Wiaj graMs rapmaalij—i". V Franciji M - rriila proti aavi amariiki tarifni po.fr i *.|ika domon.traci jo. JuMaAs, Ntajlja, Anglija ¡„ draga «Iriava — pripravljajo aa sviiaaja caria, Id kada omojilo uro, amariikaga blaga, končno »kodo pa trpi ljad"*o v»lod podraiitva iiv|jan«kik potv»kUin in »a^aika radi krop«*!.,»« ia seiŠaV»eja plat Ta kart«. pradrtavlja aa aai strani amortik, kaagraa ia a>ariika isvaaaa trgovino, ki gradi .id prati avroptki iavaaai trgovini, a pH tam ta straa «paaaa, da saaja tudi tam graditi carinski ««d. Novo linčanje v Texasu Slika civilizacije. Kraj : Sherman, Tex., 40 milj severno od Dallasa. Prebivalcev 15,000, med njimi okrog 2,000 črncev. Predmet: 41-letni zamorec George Hughes. Njegov zločin: posilil je belo žensko, dejanje priznal, bil vržen v ječo. Drugo dejanje drame: Množica par tisoč razjarjenih belo-poltnežev se je zbrala pred sodno palačo in zahtevala zločinca, da ga sama kaznuje. Šerif ga je zaprl v železno blagajno v sodnem poslopju, da ga obvaruje pred drhaljo. Ta pa je naskakovala, navlekla dinamita, začela z rušenjem, za-ž^ffela sodni dvor in končno dobila truplo zadušenega zločinca iz blagajne. Veliko navdušenje. Tretje dejanje: Zamorca pri" vežejo k avtu in vlačijo njegovo truplo po ulicah Shermana. Množica rjove v zadovoljstvu nad izkazano pravico. Mrtvega črnca streljajo. Obesijo ga na drevo. Spodaj zakurijo grmado. Tisoče belopoltnih vpije ,moli in poje v navdušenju, da je zamorca zadela tako pravična kazen. Njegovo truplo gine v pepel. Četrto dejanje: Drhal navali na zamorske koče in jih ruši ter zažiga. Vseh dva tisoč črncev je pobegnilo takoj po aretaciji Hughesa, zavedajoč se nevarnosti. Več sto so jih na begu do nezavesti pretepli. Pozvana je bila milica in sedaj SE$T IZRAŽA NEJEVOLJO PROTI NARAŠČAJOČI REAKCIJI V VRHOVNEM SODISCU Glasom zakona mora vsak kandidat v zvezni senat po primarnih ali končnih volitvah sporočiti, kolikšna vsota je bila potrošena v agitaciji zanj. Ruth Hanna McCormick, ki je dobila aprila to leto republikansko nominacijo za kandida-tinjo v zvezni senat v Illinoisu, je senatni komisiji izjavila, da je potrošila v agitaciji zase četrt milijona dolarjev svojega denarja, prispevkov od drugih pa baje ni iskala ,niti jih ni potrebovala. Vzlic temu je znano, da so njeni prijatelji potrošili visoke vsote, toda indirekt-no, da se jim v slučaju "ostre" preiskave ne bi moglo do živega. Njen glavni tekmec v prizadevanjih za nominacijo sedanji senator Chas. S. Deneen, je v svojem računskem poročilu izjavil, da je njegov kampanjski odbor potrošil okrog $50,-000. Zanj so agitirali tudi mnogi federalni in državni u-radniki, ki vlečejo plačo od države, toda njihova glavna naloga je opravljati agitacijsko delo v prid mašine, ki jim je dž*-la službo. "Tfe' - Senatna komisija bo preiskovala, ni pa verjetno, da bo njen izrek enak kakor je bil v slučaju, ko je bil pred par leti no-miniran in izvoljen za senatorja v Illinoisu republikanski kandidat Smith, za katerea so potrošile nekatere velike kor-poracije okrog pol milijona dolarjev, gotovo ne zato, da bi gospod senator služil ljudstvu. Proti ogromnim vsotam, ki jih imajo na razpolago kapitalistični kandidatje v volilnih kampanjah, se je delavskim kandidatom težko boriti. Sredstev imajo slednji komaj toliko, da izdajo nekaj letakov in plačajo najemnino v par dvoranah za shode, medtem ko iz druge strani tisočaki kar izvirajo in se stekajo v blagajne cJ.rn Prvič po 36 letih se je dogodilo, da senat ni odobril člana vrhovnega sodišča.—Nezaupnica Hooverju V Zedinjenih državah ima vrhovno sodišče pravico proglasiti katerikoli zakon, ki ga sprejme zvezni kongres ali legislatura te aleone države, neustavnim. Ni potrebno, da bi bilo vseh devet članov vrhovnega sodišča .enega mnenja Sko-ro v vsakem važnem vprašanju, ki pride v odločitev temu tri-bunalu, se pojavita dva nazora, in v izreku dva mnenja: eno, ki ga proglasi večina za svoj pravoveljavni končni izrek ,proti kateremu ni priziva, in poročilo manjšine članov vrhovnega sodišča, ki navaja argumente, Čemu je veČina v napačnem. Absolutistična moč, ki jo ima vrhovno sodišče po zastareli ustavi, je danes nesmisel. Na mesto bivšega načelnika vrhovnega sodišča W. H. Taf-ta je imenoval predsednik Hoo-ver Chas. E. Hughesa, ki je je v Shermanu zopet "red in mirM. Zamorci pa vprašujejo: Čemu Je moralo za zločin enega samega člana njihovega plemena trpeti dva tisoč drugih črncev? Odgovora ne bodo dobili. znan reakcionar in zaveden predstavnik kapitalističnih interesov. Proti imenovanju Hughesa je nastala po vsej deželi velika opozicija, ki je dobila mogočen odmev tudi v senatu. Vzlic temu je večina odobrila predsednikovo izbero in Hughes je postal vrhovni sodnik. Na drugo izpraznjeno mesto v vrhovnem sodišču je imenoval predsednik Hoover reakcionar-Ja in bigota J. J. Parkerja iz nič manj bigotske North Caro-line. V sodnih pozicijah nižjih inštanc si je Parker pridobil splošen sloves reakcionarnega sodnika, ki je podal kakršenkoli izrek proti delavstvu, če je bilo treba "braniti" Interese privatne svojine. Tudi je na glasu kot velik sovražnik črncev. Ne priznava jih še dovolj zrele, da bi smeli imeti volilno pravico ,in s tem je po-gazil tisto točko ustave, ki določa. da so črnci enakopravni državljani. Ko je Hoover sporočil Par-kerjevo imenovanje za člana vrhovnega sodišča senatu, Je završalo. Pred nekaj tedni (Nadaljevanje na 3. strani.) SOC. USTA V WISCONSIN!! Uspešna nominacijska konvencija.—Kampanjske priprave. Socialisti v Wisconsinu so na prošli konvenciji, ki je bila zelo dobro obiskana in polna navdušenja za kampanjsko ter organizatorično delo, nomini-rala močno listo kandidatov v državne urade ter sprejela volilno platformo, s katero bo šla pred prebivalstvo. Kandidatje so, za govemerja Frank B. Metcalfe; za podgoverner-ja, John Severin; za državnega blagajnika, Mrs. Percy Steu-ber; za državnega tajnika, Emil Tesch; za generalnega pravnika, Glen Turner. To je zelo močna in reprezentativna lista kandidatov. Platforma med drugim zahteva: Javno Jastništvo in demokratično kontrolo sredstev produkcije, distribucije, komunikacij ter prirodnih virov. Javno izrabljanje električne sile v prid ljudstva. Vse federalne in državne sodnike naj voli ljudstvo. Odprava zveznega in državnega senata. £oljšo penzijsko postavo, ki bi vključevala tudi bolniško podporo, podporo za brezposelne itd. Svoboda zborovanja in tiska. Modificiranje 18. amendment v toliko, da bi bilo dovoljeno pivo in lahka vina. Razen teh vključuje program mnogo drugih točk, ki se nanašajo na potrebe Wia-consina. profesionalnih političarjev, listov in kamorkoli, kjer se pričakuje ugodnega odziva z glasovih j Ce bi ljudstvo ne bilo tako zaslepljeno^ se bi z gnusom o-brnilo od prostituirane kapitalistične politike, toda ker čita le kapitalistične liste, ne zapo-pade, da razsipa bogastvo, ki ga ima v državljanskih pravicah. MATI JONES OB SVOJI STOLETNICI Ko je dne 1. maja "Mother" Jones praznovala svoj stoti rojstni dan, ji je čestital celo John Rockefeller Jr., ki jo Je dal pred mnogimi leti zapreti radi njenih unij-skih aktivnosti med premogarji v južnem Coloradu. Čestitali so ji mnogi političarji, unijski voditelji konservativnih in naprednih nazorov ,in tiaoČe delavcev iz njenih vrst. Časnikarjem je na vprašanja pojasnjevala, da se njeni nazori z ozirom na unije in na delavsko politično akcijo niso v ničemur spremenili. Je za reorganizirano U. M. W., in za samostojno delavsko politično akcijo. Ta slika je bila vzeta na farmi družine W. E. Burgess v Ma-rylandu, kjer je bila materi Joneg prirejena mala alav-nost k njenemu stotemu rojstnemu dnevu. S»Uri .Ii.u if.iJ uejisi VAŽEN SPORED OSMEGA ZBORA J. S. Z. ZAPISNIK SEJE EKSEKUTIVE JSZ. dne 2. maja 1930 (Nadaljevanje s 1. strani.) jm • starši rodbiruko, . u ustanov, in organisacij« svojib ro- govoru je predstavil vrlo so- so jih osrečili tako visoko kul-druginjo Anno P. Krasno, ki lurni moije. nam jc vzneseno deklamirala Žal, da vzlic temu ni ie vse kaj je pravi pomen delavskega tako kot bi moralo biti, pa smo prvega majnika. Naselbina ima začeli tudi tukaj verjeti, da je Iv nji moč, na katero je lahko temu res kriv Fr. Novak. Mil- Bridgeport, O. _Shod dne ponosna. Dasi nima viaokih wauSka naselbina bo reAena, ie 4. maja za reorganiziranje U.'*ol, se s svojo izobrazbo lahko se bi ga spravilo kam za omre- I' ' "* J ; Ro- Komunisti in lewisovd razbijajo premogarske shode ditoljev se v aplotnem ni senimela. Pod pritiskom razmer aku- od nadzornega odbpra slov. se k- Air, Pa.; klub it. 115 JSZ., Delajo rasno ustanov« in organizacije graditi moat, ki bi tudi du- cije Frank Margole, Mary VU- troit, Mich, kovno v »oglasil obe generaciji in pridobil mlajšo za nadalieva- dovich in Angela Tich. Gostje y gvrho dramskih in drugih nje dela svojih roditeljev. Za našo zvezo obstoji ta problem Anton Garden, John Rak in Fr. priredb je urad Izobraževalne revno tako kot za drue organizacije, če hočemo, da napredne Udovich. > akcije sodeloval s sledečimi za- podporne organizacije ostanejo napredne, moramo naprej med Odsotnost so opravičili D. J. gtopniki druätev: Leo Zevnik, mladino. Ako hočemo, da se bo nase prosvetno delo nadalieva- Lotrich in Blaž. Novak, ki sta ^ Salle, III.', Rudolph Gorjup, lo v duhu zavednega delavstva, moramo iskati naslednike med bila izven mesta, in iz istega Moon Run, Pa., in Vinko Coff, tu rojeno mladino. Na tem zboru bodo podali poročila o tem vzroka Peter Kokotovich. ¡Collinwood, O. Našo zbirko problemu trije ¿lani naae mlade generacije — Andrew Grum, Herman Rugel in John Rak. Razveseljivo ie ,da bo mladina na tem zboru imela precej zastopnikov in zastopnic. Socialistično gibanje in ienstvo Navzoči Fr. Alesh, Filip Go- ško poslujoč« društvo it. 669 dina, Fred A. Vidqr, Fr. Zaitz, SNPJ., Sygan, Pa.; druš. it. Geo Maslach, tajnik, Chas. Po- 234 SNPJ., Milwaukee, Wis.;____w_________________ gorelec, od prosvetnega odse- drué. ¿t. 66 SNPJ., Trinidad,! M. W. v tem okrožju so razbili kosa z marsikom, ki je prese- žje ali vsaj v drug kraj. ka John Olip in Andrew Miško, Colo.; druš. št. 162 SSPZ., Bon Lewiaovi gangeži in komunisti.'del leta v višjih šolah. doljubje bi potem slavilo svo- ' " ~ Govoriti bi imeli Howat, Ger-j Za njo je bila predstavljena ;jo velikonoč in zasijalo bi na- mer in Ameringer. Slednji je 16-letna hčerka znane Fradlo- rodu solnce lepše bodočnosti, moral po opravkih za unijo v1 ve družine, ki je nam deklami-Oklahomo, Howat je bil zadr-'rala lepo pesem socialne vse-žan vsled nujnih poslov, prišel bine v angleščini. Vse prizna-pa je podpredsednik reorgani- nje! Ko smo jo poslušali, in zirane U. M. W. Adolf Germer. ¡ ko smo videli, kako lepo je za-Howata je nadomestoval Hay- stopana mladina, postane člo-wood, otvoritelj shoda pa je bil vek vesel, kajti v naših mladih Za predsednika izvoljen John iger> ^ nabavljamo za to predsednik 6. distrikta F. J.sodrugih in sod ru gin j ah je bo \l '__f~W _ _1_-_ 1■ .S. sli 1 ■ ■ la t 1 9 a > _____ va _ _ -S__L. 1 • 1 _ _ •___• l _____ ' /1 A M < . ai «A/lin I t rf rvt o Bender, ki je pojasnil namen dočnost socializma, reorganizirane UMW in nato| . Dr. Wm. Van Essen iz Pitts-dal besedo njenemu podpred- burgha, socialistični kandidat sedniku Germerju. Se ni bil za zveznega senatorja v Pa., je skozi, ko so prisotni komunisti «voj govor posvetil predvsem S—č. Delegatom zbora J. S. Z. Detroit, Mich. — Sporočite na podpisanega, s katerim vlakom ali busom pridete, in koliko vas bo, da bomo mogli pravočasno preskrbeti stanovanja. Tu imamo konvenčni pripravljalni odbor ,ki bo rado-volje ustregel udeležencem zbora v čemurkoli ,in v to svrho Olip. Zapisnik prejšnje seje ustanovo, smo izpolnili z novo sprejet kot predložen. I pošiljatvijo, ki smo jo pred Korespondenca. Tajnik pre- kratkem prejeli iz Ljubljane, čita pisma Ludvika MedveškaJ y razpravi' glede vožnjih Na tem zboru bodo imele ženske tri važna poročila. Tudi Tomo Beseniča in ge. Mary Iva-1 stroškov delegatov zbora se mmg , __________ f.M „ w owiiiv to ja razveseljivo. Slovenske deUvke so ae že v velikem številu nush, tikajoča se referatov na »klene, da se dobi nadaljne in-'in lewisovci zagnali organizi- mladini. Ko sem ga poslušal, p¿trebuje vašega sodelovanja osvobodile starih predsodkov, ki ao jih uklepali v ozkomiselnoat prihodnjem zboru, ki se vza formacije. Nalogo se poveri ran vrišč, ki je trajal pol ure.'sem si želel, da bi taki možje, Ako žeHte h kakim fVojim in jih potiskali v inferiomost, in v pogledu emancipacije našega mejo na znanje. Alešu. 1 "" :-----' " " ! ' " ^ ženatva bo bas U zbor značil velik korak naprej. Se nikoli v Alesh pojasni, da je govo- Godina predlaga, da se taj-agodovini JSZ. ae ni dogodilo, da bi imele na kakem kongresu ril v Clevelandu s sodrugom nikovo podaljšanje termina za JSZ. sodruginje kar tri izmed najvažnejših referatov. Razen Skukom, ki pride na zbor, da volitve delegatov do 15. ma tega bo na zboru oaem članic z delegatskimi pravicami, namreč poda poročilo o svoji točki zbo- ja odobri. Sprejeto. Allice Artach, Mary Udovich, Angela Tich in Frances Vider is rovega sporeda (o slovenskih Maslach pravi, da gre v Detroit nekaj dni pred zborom v Chicaga, Mary lvanush iz Clevelanda, Ann« Mahnich in Fran- domovih), cea Artach iz Waukegana, in Mary Pire iz Glencoe, O. Refo- K pismu T. Beseniča govore 8vrho konferiranja s hrvatski-rat o predmetu "Naše ženatvo in socialistično gibanje" poda G. Maslach, F. Godina in dru- mj nj srbskimi sodrugi. Vpra-delegaciji Angela Tich. Ako ae v prošlosti nismo dovolj potru- gi. ša, če se zdi eksekutivi umest- dili delati praktično, da bi pridobili čim več žensk v JSZ. in jih Geo Maslach predlaga, da v no> da bi deloval za sklicanje usposobili za razredni boj ter prosvetno delo, je treba ta ne- slučaju, če bi s. Kokotovich shoda, katerega glavni namen doatatek v bodoče odpraviti. Kakor pri drugih bo treba dele- vsled zaposljenosti na zapadu naj bi bil agitacija za JSZ. med gacaji tudi pri tej točki stvarno razpravljati, da napravi čim- ne mogel priti na zbor, da je Srbi in Hrvati. Sklenjeno, da bolj&e sklep«. - njegov namestnik Božo Stoja- naj pre(j vsem deluje za usta- n .. .. _u^-Af • Cek« novič. Sprejeto. Inovitev kluba njihove sekcije Agitacija mea llrvail in OTVl i Poročilo tajnika: Aprila so in v ta namen organizira sesta- Prej aH alej postane čas zopeft ugoden, da razvijemo obaei- klubi naročili 780 članskih nek. no agitacijo sa pridobitev hrvatskih in arbakih delavcev v eocia- znamk. Konvenčni fond je Sledila je splošna razprava Lewisovci so bili vsi pijani. Mi kot je sodrug Van Essen, res smo najeli dvorano, trudimo P»odrli pri volitvah. Delavstvu se, da rudarje znova organi- bi v zakonodajah ogromno ko* ziramo, tu pa vidimo takozva- ristili. On govori zanimivo in ne boritelje za delavstvo, ki stvarno. Z malo besedami jej nam hočejo preprečiti organi- veliko povedal. zacijo, je dejal Bender. Komunisti so govorili vse vprek, lewisovci pa tulili. V tem po- Kram lep, dobro izvajan, in prijateljem v Detroitu, ne iščete jih sami, če vam mesto ni znano, kajti Slovenci smo raz-trešeni v vseh krajih mesta. Prosimo vas, da nam glede stanovanj in drugega sporočite Večer je bil res prijeten, ker. jnnmju smo bili v prijetni družbi. Pro-, Za pripravljalni odboFf Jom listicno sibanie Na tem zboru bodo med drugimi poročali z osi- koncem aprila znašal $1,576.- 0 prihodnjem zboru in nalogah da ran na to vprašanje Peter Kokotovich, Geo. Maslach, Božo 65. Vanj plačujejo člani JSZ. ter problemih JSZ., ki so se jej či, «inivi 10c mesečno. Iz njega se pla- udeležili vsi navzoči. Sklenje- mi ložaju je bil shod nemogoč. Naši govorniki in večina rudarjev je odšla, komunisti, med katerimi je tudi Sepič, so pa kvakali sami sebi. Pošteni rudarji so se zgražali. Nekateri udeleženci so Članske karte National Miners unije in izjavljali, da na tem shodu vidijo, imajo opravka z razgraja- vsled tudi dober uspeh. Henrik Pečarič. Fotografija kulture Sheboygan, Wia. — Večkrat zmetali proč me kdo vpraša, kaj je z mano, komunistične da sem tako tih in miren, medtem ko drugi s tolikšno živahnostjo * plešejo jugoslovansko kolo. "Molčanje je lepa last-ne pa s poštenimi delavski-! „ost," si mislim. Ce kaj rečeš, Stojanorvich in drugi. ** F««- uaeiezm vsi navzoči, oaienje- j »n voditelji. Naši govorniki so prideš lahko v kremplje nepri- O vprašanju forme socialistične stranke bo poročal Anton čuje vožnje stroške delegatom no, da se skliče pred zborom bili povabljeni v razne premo-1 zanesljivim kritikom, ki so se seph Devyak, Detroit, Mich. 7929 Witt St., Garden. Ker ae bo referat dotikal tudi bodočnosti naših klu- klubov, konferenc, poročeval- izredno sejo, ako potrebno, bov bo to posebno sa njihove delegate važna točka sporeda. ,cem in članom odborov na zbo-| Fr. Alesh poda daljše poro-.. \ - 4 a____e_____Äie^eaall^f re JSZ" izdatke» ki nastanejo ¿i|0 o svojem obisku v Cleve- Nase naselbine V OKnpirancm ozemlju z zapisnikom, najemnino dvo- landu. Zaključek seje. Mnogo je slovenskih naselbin v Ameriki, kjer ao aktivno- rane itd Vožnji stroški čisti v duhu zavednega delavatva skoro popolnoma onemogoče- ^v P^šlega zbora so bih ne. Kompanie ao v njih vrhovna oblast. Nad delavci visi ^^09.29, a izgleda, da bodo za groinjaTaU .IL Ali bodi z nami, ali vsaj miren, če ne, tedaj prihodnjo precej višji. uLo odideš, kajti dela v tem kraju zate ne bo. Ali so krksni Mary lvanush je sporočila izkodi, kakšna pota, po katerih bi zanesli naše gibanje tudi v te <** referat o važnosti naših ki popolnoma nesvobodni, dasi v svobodnih Zedinje- Pevskih in dramskih zborov ^ drtavah? Delegatje bodo imeli priliko razpravljati o tem »Prejme m se udeleži zbora, problemu po referatu, Z ga poda John Kobi i« Dulutha o ju- Udeleži se ga tudi s. Jos. Skuk, Iz Gevelanda o volitvah in prvomajski slavnosti » » Prvomajska slavnost v Slov. nar. domu, na kateri je govo- garske kempe ,da ustanove lo- 'pojavili zadnje čase v lepem kale reorganizirane UMW. Or- Wisconsin u. V Sheboyganu ganizatorji gibanja za obnovo njihovo razpoloženje še ni do-rudarske unije so prišli do za-;8eglo vrhunca, dasi tudi tu zaključka, da bo v protekcijo pojemo kakšno brez ritma, vse naših shodov v bodoče potreb- bolj pa se gibljejo naši sosedje no dovoliti vstop samo onim, ki1 Milwaučanje. se z unijo strinjajo, razgrajači j Pn ¿itanju' "Obzora" vidim, pa naj si najamejo dvorane da je usposobil lepo število do- ) pisnikov, ki po svoje krasijo . ________ V teh krajih gre nova U. M. slovensko literaturo, namreč, če splošnemu •VaaprfTJ\ 80VC1 ln komu se listi tudi prištevajo pod to nju. nistična N. M. U. pa nazaj. Boj definicijo. Pa še pesniki Jubilejna številka dobila lep sprejem Canonsburg, Pa. — Jubilejno prvomajsko steviiko Proletarca smo nestrpno pričakovali. Presenetila nas je, kajti tako bogate razpodelbe in toliko gradiva v eni izdaji slovenskega lista nismo pričakovali. Ci-tatelji smo hvaležni sotrudni-kom, ki so zastopani v jubilejni številki s svojim.' spisi, so-drugu uredniku, ker nam je podal gradivo v tako izbrani obliki, Ivanu Moleku za res lep članek, in sploh vsem, ki so pripomogli, da 6mo dobili 1. maja "Proletarca" z vsebino, ilustracijami in v obsegu, ki je v ponos ne samo našemu nego delavskemu giba- go«lovaiukih d.l.Tcih v Min—t, -J^g P^»' * ^tj^t tSZSTS JS ^^ % t° Ce.e Co 'v 5 Z epohaln. VaiLsti za bodoči kulturni, politični in ,<»pod.r. kor prejšnji, ne pa tako od Praktično vodstvo zbora UrlolPthn n/i etrom Irlnhnu b- a- 'v "v* ke udeležbe ni imela naša ---------------------•• • ■ stranka v Clevelandu ie deset aki razvoj ameriških Slovencev m tudi drugih Jugoslovanov (Opimba. Spo^i o »bor. t« i^ dologa^v je "T ?«?*> ^T ^^ na 7. stran» v toj stenim.) do ^ maja, kjer je bilo ^ " ^ , , mlaHinp v delavskem duhu potrebno rok podaljšati. Do- J? P,kn2k ^^ S^kTni k ro ifi k akordu d i na- ^daj je prijavljenih 24 dele- ^my Rd. Vzemite 105th m orZizIciie naj delujejo ki bodo zastopali 23 karo ki vas pnpe- 5 organizacije, naj aeiujejo ... doiim iV hiln A* Ue v bližino, od tam pa vas od- a ustanovitev delavskih mla- klu^ov' vedejo na pikniški prostor vod-in.lfih 4nl DpI pirat u nrihod-i31em Z°0ru delegatov, ki SO .. . v. y____* ,____ smeri dobro razvijali, jdffmogo-.iod* v •Pri^htoko če, da bodo prekosili celo pe-UMW. imajo zaupanje in jo sniškega urednika ranjkega podpirajo. Vsi znaki kažejo, "Gladijatorja". "Recept za j časi da se ohijski premogarji kma- klobase", "lajanje na luno",'pro John Chesnik. Slabi časi povsod 0 newburski konferenci Cleveland, O. — V nedeljo 4. maja se je vršila v New-burghu konferenca soc. klubov ill društev Izobraževalne akcije JSZ. . " Za predsednika je bil izvoljen Joseph Dum in za zapisnikarja Avgust Komar. Zastopali so, druš. št. 5 SNPJ. John Krebelj, št. 126 SNPJ. Edward Branisel, št. 477 SNPJ. Joe Lever, št. 535 SNPJ. Maks Kotnik, št. 63 SNPJ. John Lo-kar st., št. 142 SNPJ. Anton Zorko, št. 147 SNPJ. Anton Jankovich, št. 312 SNPJ. Louis Zgonik, št. 61 SSPZ. Math Močnik, št. 20 SSPZ. Joe Likar, čitalnico S. D. D. Joseph Durn, klub št. 27 JSZ., Jos. Si-skovich, Joe Jauch, Jos. Skuk in August Komar, št. 28 JSZ., Anton Zeleznik, št. 49 JSZ. Joseph Durn. št. 222 JSZ. John Kosin, št. 232 JSZ. Joe Jereb, od dram. in pev. druš. "Balkan" je bil prisoten Maks Traven in od druš. Danica S. D. Z. Lever. Konferenčni tajnik Zorko je poročal, da je več društev pristopilo v Izobraževalno akcijo. Razposlal je povabila šestdesetim podpornim društvom in kulturnim organizacijam ter apel za sodelovanje . V konferenčno blagajno so prispevali: John Marn, $2; Ignac Rugel, 50c; druš. št. 5 SNPJ, $10; klub št. 222 JSZ. $10; Carniola Tent No. 1288 Od organizacije Maccabees, $5. Poročila zastopnikov klubov in društev so bila v splošnem, zadovoljiva. Povsod se sentiment ljudstva obrača v prilog delavskega gibanja. Pod točko "delavsko gibanje ln naša mladina" je s. Zorko izvajal, da se morajo podvzeti še organizacije za i dinakih šol. Delegatu prihod , njega zbora JSZ. se nalaga, da feprezentirali 26 klubov. p0 , niki. Na sporedu je nastop nil^rtr^ll^iTo 'žarov ari a delegatov so še delega- telovadcev Češke delavske te- naj preddelegacgozagovara dne Jednot€| Cla_ ta predlog. Razen o tem je J lističnega governerskega kan- ssrasrvíftAí: jrasarsrsiss!: lu v nji. v veliki večini organizirajo "gavge" in drugi izrazi te vr- Jos. Snoy. Dne 28. aprila smo imeli nona ka- . „ r» K;lo jonQ v fn legatom samo ena. Do te seje namei^potrebna Za —« ^ T'ZTaToT^ je bÜ S pošl^ e j 06 cTirek t ni hd e- ^n smo sestavili socialistično bil ponovno izvoljen Louis Zor- PaJe1hkl,U1^(),vn J šerifa Schreiber, za državnega ko. Organizatorji so K. Tri- ^eh čUnov zbor. do sedaj Benjamin, za komi- nastic, A. Jankovic in sarj;a Mandelilorn, za bla.ajni- 0 majski slavnosti na Franklinu-Conemaughu in drugem Krayn, Pa. — Praznovali smo — samo eni seveda — prvi1 maj dvakrat. En rov je tukaj 1. maja počival, obratoval pa je rov ene druge kompanije, pa ne radi praznika. Dasi je nas malo, bi se tukaj vseeno lahko zavzeli ter dali svojemu prazniku malo slovesnosti s kakšnim večjim sestankom in priredbo. V soboto 3. maja smo šli na majsko slavnost kluba št. 5 na Franklin-Conemaugh, Pa., v ste, ki jih čitamo v milwauškem tedniku, so globoko znanstvenega značaja ter v veliko pomoč kulturnemu razvoju našega naroda. Milwauške Slovence tukaj skoro zavidamo, ker Red Lodge, Mont .— Slabi . Vse se suče okrog teh . . slabih časov. Zdi se, kot da so vsi brez dela. Sel bi kam drugam, da si bi prebral, pa čitaš, da je povsod slabo. Pri nas delamo le po dva dni v tednu, kdor ima namreč delo, v okolici pa sploh nič. To ti je prosperiteta, kaj? E. POMLAD V NEW Y0RKU Pri ¿o^ki anoreda "delavsko' Povabljene, da pošljejo brat- 8od™ja YeJlen' za SlovensKi izobraževani dom. Pri točki sporeda delavsko gke delegate. Socialistična avditorja Herbey, za okrajnega M1 u fn mni ^ __ V poslansko zbornico, Bufly, Haisting, Kune, Brizina, Mar-tinec, Willart, Malm in Rigima-ky. Kandidat za kongresnika I Ob koncu poročila tajnik iz- v okraJ.u Je «ackenburch, ............v 21 pa ga imenuje poseben odbor. Da spravimo svojo listo na glasovnico, potrebujemo gibanje in naše ženstvo" se ^ ^ ^"^ocTa list i ¿^"stranka klerka Sprague. V ohijski se- zbor°^zreče,"da sTpo^r^ ^»^STnat Au.tin, Jauch in Veint.b. stran v Proletarcu naši ženi. ^« federacija «oc stranke; V razpravi o agitaciji za naš J^lovensk, Prosvetn, Savez; tisk je bil sprejet med drugim *;„„„ • J " i predlog, da 3e prispeva v tiskovni fond Proletarca $10. .___.. .. .. Razprave so bile živahne in vaja> da ^sled vodstva na<1 dve" konferenca uspešna. Udeleži- ™. «™<>oma (upravništvom lo se jo je 45 delegatov in go- IfZl^Z^^l T^C « svetiti toliko časa kot bi bilo v mo kmalu dob,hr Ce hočemo interesu JSŽ., in vsled tega lm*il v ¿eseni na glasovnici svo- smatra za potrebno navesti, da le kandidaie'. bo treba Pn, "a" VII. i,ku. «"¡sli vei kandidirati za taj- blrajlJu Podpisov precej aktiv- p»n«y Fork O. Nabrano na kon- I . . fcrenci klubov in druitev "Iiobraže-i Poročilo se sprejme, glede Kreoel. valne akcije JSZ." $14.29. njegove izjave pase v razpravi ___________________..._______ D^roit, Midi. Peter Benedict, ugotovi, da je potrebno urade Dr. ZaVertnik D0 predaval Prvi je zapel mešan pevski f ohraniti kot so z močmi, ki jih, lt zbor "Bled" pod vodstvom I. stov. Poročevalec. Lista v podporo Bil je to moj prvi obisk te naselbine. Ne jaz ne voznik nisva vedela, kje je Dom, pa sva vpraševala mimoidoče zanj, a nam niso mogli pojasniti. Vprašal sem še par dečkov, in od teh sem izvedel, kje da je "Krairer Hali". Prišedši pred dom še nisva bila na jasnem, ako sva na pravem kraju, kajti poslopje na zunaj te ne uve-ri, da si pred dvorano. Pridemo v spodnje prostore. Reči moram, skromen je ta dom. U-deležencev je bilo ob tem času prav malo. Tukaj ne bo nič, sem si mislil. Motil sem se. kajti dvorana se je začela naglo polniti z mladino in starši. na radio Potokarja dve lepi pesmi, ki sta bili za moj okus izborno Bon Air, Pa. Anton Periin, $1; . Joe Medle ,60c; po 25c: John Ku- lmaTno» °b enem naj se po mo-iar in Frank TuriiČ, skupaj $2.00, Žnosti razdeli gotove funkcije (poslal Ignac Groxnik). med sodruge, ki bi bili pri vo-1 Dne 17. maja ob 5 :2o (novi predvajani. Pozdravni govor Leasts od"' rionii9fn Bowlin«# Iji pomagati; če bodo sred- čas) ali ob 4:20 central stan-; je imel Andrew Vidrich, I. pod-^arraii Pa. Anton Zidanšek na- 8lva doPuWa,a. •• dobi še eno dard čas, bo na radio postaji predsednik SNPJ., ki je dejal, bral na agitaciji $1.21. ! pisarniško moč. |WBBM v Wrigley Bldg. v Chi- gowand*, n. y. Po B0c: Karol • Izobraževalna akcija. Tajnik cagu predaval dr. John J. Za-Strniia in John Matekovich, skupaj Pogorelec poroča, da so se od vertnik o predmetu, kako ubra- S». Micha.1, Pa. Frank Bi.j.k, «J «eje pridru- niti otroke jetiki. Predaval bo Wavkagan lil. John Mihevc, 50c. ustanovi se sledeče or- pod avspicljo Chicago luner- . Skupaj v tem izkasu $29.44, prej- K«nizacije; pevsko društvo culosis instituta, vsi mogoči koraki za vzgajanje j »nji itkai $140.82, skupaj $170.26. ("Cvet", Newburgh, O.; angle- gleški stranii da ima ta priredba namen prvomajske slavnosti. Ker pa v tukajšnjih razmerah ne moremo imeti efektivne slavnosti na l.fmaja, če pade na delavnik, Več na an- «mo si izbrali to soboto, je pojasnil navzočim. Po svojem Wall Straat in Broadway nista adini «lici v New Yorku in nafco-t »¿niki niso adino stavbo. East Sido npr., kjor jo natrpanili ljudi kakor mravelj ▼ mravlji!*«, ima svojo posobnosti, ki jih Nowyoriani na oclaiajo radi. Noki ¿asnilki fotograf jo iskal v Now Yorku snako spomladi. Sijalo jo toplo solace ,pa jo o**>". kako so stanovanjska kito v "slums" postajalo bolj ia bolj obkrotovano s "cvet-I*01' — oairoma kakor vidite, s porilom. Spodaj pa jo fodbe in igra na svojo lajno. Na vrb« jo bogataiki dol Now Yerka. Peiuisylvaiiska konferen-ca j. s. Z. kor bogatinu v nebesa, so vpra-1 glasila (lastnega) no namerava ¿ali apostoli svojega mojstra,1 ie likvidirati" . . . Hd. nfl nnt<>i drugih rudarjev proti Uwiaovemu relimu; in _ k Ker to na čelu reorganitirane unl- kdopa potem more biti izveli-| Kaj mislito vi ¿lani "Sloge", je preitkuAeni, hrabri in pošteni ru- ? g ^ ^^ kaj nam j« Obzor S tem pove- daraki boritelji progresivnih naao- \ w * k^.fi-l ,1.1* rov, vredni poJol«5fa taupanja «lan- Či, ali pa SO se jim bogatini me dal? „tva, in goče smilili. Učemk jimjegla- ¿ko bi naša organizacija u- Ker je cilj reorganiairan* U. M. W. som svetih knjig pojasnil, da resničila aklep gl. odbora in Razstava slik v Benetkah Duhovnikom je bila prepovedana. cres5 b'rezposelnih700'" senat proti parkerju Pred senatno komisijo, ki je zasliševala industrijalce, poli- (Nadaljevanje s 1. strani.) jo, ki ao je vrai->ivno in močno organitacijo rudar- neZapopadljive, ampak pri Bo- propagando izdajati lastno gla-1otvorJena prvi ^den maja v , , d«lav8ke federacije, 1 t^TS' fe^V^ VSe, ,n0g°Čeb Mtail urav ^bf.t« korakom „.dvom-j Benetkah, kaM? « dn* 20-1kakor ji pod Lewu»ovin» reiimom, ki Kot vidimo, se bogata*! prav no nagtaia ^tova "kompetici-1 vključevala mnogo slik, ki so V^^M^l'tTnn ftnii ■ I Mednarodna razstava umet-)Wm r^JL r^ilA^A^iu a of A. »graditi na ruievinah progre^ 80 take stvari človeškemu umu za$ela prej ali alpj za svojo njn (gijk jn kipov), ki je bila d llvike fede i e W\ !•%/1 4 a n VM «t«»»' ^ ^ ^ ^ ^ J ^ ura- ¡prvič p0 36 letih, da večina se-tej de- nata ni odobrila predsedmko- Zapianik konference eoc. klubov in društev Izobraževalne akcije J. S. Z. za sapadno Petmsylvanijo, ki ae >e vrti la v dvorani na Lawrence aprila 1930. Konferenčni tajnik J. Am-brožič otvori zborovanje ob določenem času s primernim' in ^"^^"i^b^Valne akciji"ia 6e. Saj dajejo vbogaime in se "intenzivna", da bi končno do- »'prepovedal obiskati"razstavo. HH^OVOrOni nt)A nnn aao in ■ aimiim fllull tmn. t- i___1J » a . J .^»«.,»1« no»« im « ... ___ seje Terčelj,____________________| | | | | ■ I ■ I M__ _ Britz. I^Tda'bir'akiivM podpTrau'nK diš boljšati svoje življenske Vse načine; ne zadovoljuje »«kateri bi mnogo ljudi"drugači tične uradnike in vodilne unij- Hutfhesa, sedaj Parkerja —- to ske odbornike o sedanji eko- je bilo tudi konservativnim vo-nomski depresiji, je pričal tudi diteljem A. D. F. in še celo John L. Lewisu preveč! Pa se je v morju protestov dogodilo ieli približno 3,700,000 brezposelnih. •e bo borila proti ne»no»nemu Ukori- nič ne brigajo za tisto izroči- ja"f ki bi utegnila ustvariti za- pa£ umetnine, toda ne zadosti Manju in breipravnosti premogarjev j0 o šivanki in kameli. V cer- nimanje in razpoloženje tudi "moralne" Vsled tega je kar t ^denw»krlc!ie kvi in med vtookimi cerkvenimi med ¿lani rabili društev; in dina, i^Fontaine v posebnem SOi|.. lsTirN| r. A<(ftvl v V.lTt^Jkonfe^«c. klubov krogi s« počutijo zel« dom.- gtvar bi motf>če postala tako|pa8tir8kem pigmu duhovni ni WJuENoi a.RF^a ------------- _ — m aruhvev iiouriky»inc ----- —» —. — ....• —— , —-------- — , uuiskau la^siavu, igovorom. Za predsednika XMpMC»no Penn»ylvanijo, »borujoia 20. ponašajo s svojim filantrop- bivali nekateri mrzle noge. In g tem jo je obvaroval pohujša-je izvoljen soglasno John aprila mo na Lawrence, Pa., »kle- 8tvom. Revež, ti delaj pokoro, obzor ,ki je zagovornik "zdra- nja aij Gb enem je tudi pripo-erčelj, za zapisnikarja Louis ti si grešnik, posebno če se tru- Ve kompeticije" ,se te brani na mogel za reklamo razstavi, o vega odloka in tako Parker ne postane član vrhovnega sodila- Dva glasova večine sta odločila proti predsedniku, ki pa je dan za tem imenoval novega služabnika privatnih interesov na mesto odklonjenega Parkerja. Zapisnik prejšnje konferen- no delo in stremljenja ter njeno razmere, kajti s tem vendar samo 8 tem, da je gl. odbor 8pi0h ne vedelo, da je otvorje-ce, ki se je vršila v Cannon- kampanjo za organiiiranje rudarjev, škoduješ gospodarjevim inte- sklep zadeve glasila aboliral; na sburgu Pa se sprejme kot či- Naša konferenca nadalje urgira Slo- resom! Mar ni rekel Gospod, temveč, šibijo se mu kolena že tan ' ' i*en"ke tt,r jugoslovanske ru- ne ^^ se svojemu gospodar- cc]0 pred samo "pregrešno mi- .................... " še i ven«ke ter druge jugoslovanske ru- ne u^raj se svojemu gospodar- cc]0 pred samo "pregrešno I Korespondenca. - Tajnik ^Z^o noTu^ji p^d^ Ju! Trpi udano njegove bati- slijo" _ za lastno glasilo, ki prečita pismo s. Snoya iz Brid- stvom Howata, Germerja in Walker- ne, da boš imeli toliko večje r| "likvidirana" . geporta, ki se vzame na zna- Ja» ^ novo gibanje pomeni ne sa- zasluženje po smrti. j obzorje za "zdravo kompe- • « ----"»o Preporod U. M. W .of A., nego, Frank Barbie. Ucy0« in proti "zdravi kompe- ticiji"! nje. Prečita pismo s. Bana iz tudiHV80 nado u ¡tboljSanje iivljen- T^ 'a.1_L____—- i_ J u.i \m % a a «i r% _ __ ■ • . »•% i , Eksplozija in Unaturni plin" BUENOS AIRESU NA« RASČAJO. Pri volitvah v parlament, ki so se vršile nedavno, je dobila socialistična stranka v glavnem mestu Buenos Aires 68,234 glasov, neodvisni socialisti pa 82,-259. Slednji so se od soc. stranke ločili vsled notranjih dife- glasilo delavske stranke, je renc. Vladna stranka je v Bue- napredoval v teku treh mesecev nos Airesu dobila le nekaj nad v cirkulaciji s 300,000 na 1,-I 66,000 glasov, več uspeha pa 058,000. V teku je kampanja, i je imela na deželi. da se ga razširi po vsi Angliji. DAILY HERALD IMA NAD MILIJON CIRKULACIJE. Daily Herald v Londonu, V St. Josephu, Mo., se je dne I Nam je v resnici žal, da smo 8. maja dogodila v enem po-; Pittsburgha in druge, ki se na- akih r„mer rudarjev ter njihovih „ , 4;. j, .. „ našajo na priprave za konfe- druiin. Prenovljena unija rudarjev, (JOZOT 111 KOIlip6tlClJ2. renco. So sprejeta na znanje, gre po potih V™«™"™**/ TTnte ' To je drugi članek .poslan Obsoru po neprevidnosti izvabljeni na slopju ArmourJeve klavnice ek- Finančno poročilo tajnika ^ vseh°premogarjev, da se ji pri- od tiskovnega odbora JPZ. Sloga, ka- take stvari reagirati in naše splozija, ki je zahtevala okrog Ambrožiča se odobri. ! družijo, in v korist vsega delavstva, terega je urednik odklonil. Drugo je ¿ianstVQ opozarjati. Znamo u- dvajset življenj. Mnogo delav- J. Terčelj poroča o organi- da j» nakloni moralno oporo V borbi bilo pojasnjeno v prejšnji številki 'Ar pOŠtevatj tu(ji poštene želje po- cev je bilo ranjenih. Poslopje zatoričnem delu v njegovem o- proti reakciji *» '^rvo^LpITis te ni tameznikov, kadar te niso v se je popolnoma porušilo. Ge- kroiju. Svojo nalogo je vrt« nikdar^odovaT z nio fe s^ protisiovju. skupnosti in ie se nera.ni ravnatelj kompanje je kolikor je bilo v njeifov.h mo-, T resoiucija je bila spreje- mo ustvarja razpoloženje za Pride i .nj'™ pred naše ¿lan- izjavil da je eksploz. o po-¿eh. Po zaslugi a*,ta orjev je gn() Za de, Kon. ^^ zalfimanJeJ eian. stvo po >skren, pot»; sovraž.mo vzroč.l bržkone naturaln. plin. število naročnikov Proletarca v {efJ k, jo ^ zastopal na 8tva razn^h društev . . >r itd. pa vsako "blufanje" Ker ve- D.I « »U ne verjamejo pa njejrovem okrožju naraslo iz konvenciji pennsylvanske soc., Gornje je zapisal b. urednik mo. da «lanatvo vred- tudi oblast ne, vzlic temu mu števila 25 na 40. Poročilo spre- ^^ ,8 maja _ j ju„ija v \ Jgvojem <|anku kot no, da se ga bram. ker vemo. da bo pritrdila. - ^ LISTNICA UREDNIŠTVA Vsak dopis mora biti podpisan. tudi ¿e se ga objavi pod rila znana agitatorica angleške delavske stranke Jessie Stevens in omenil je razne druge aktivnosti. jeto na znanje. Readingu, je bil izvoljen Frank dei odgovora na naš oiitek, ker fanatvo, četudi ni morda Poroči a zastopnikov: L. Kav- yirant ^ g 8mo zadnjič povdarili, da Ob- V8eleJ » Pravem- Pf6 Pa P0f«T čič od kluba št 13. Sygan. pra-( sklenjen0i da se prihodnja zor dejansko ni samo naše, no muh' ,2ato Pa bomo skušal, vi, da njihov klub v številu čla- konferenca za zapadn0 Penno temveč glasilo raznih društev Pred zagovarjati in nov napreduje. Za delegata vrfi zadnjo nedeljo y 8eptenl. . orifanizacij> katera tudi po- braniti, kdorkoli bi ga utegnil na osmem rednem zboru JSZ. bru Moon Runu Pa glujej0 v našem delokrogu." zavaJaU mu *kodo ps6vdonlm°m a.!'. kakršnimkoli je izvoljen s. Jacob Dermota | ^ T«rč.lj, predsednik; Ce bi se šlo v tem slučaju za obračat, resnico! Kljub temu,]imenom. Poročila ki n^o pod-A. Zorn.k od kluba št. 69, Jacafc Ambro,ich, tajnik; LouU „avadne bizniške organizacije; da »mo "majhni", še vendarle pisana, niso upoštevana. To-Herminie, poroča, da so pnre- zapisnikar konference. ie bi J. P. Z. Sloga in pa druga vidlm0 na zeleno mlzo - ka ,reJ n« Pozablte vsak SV0J do" dili shod, na katerem je govo- ---samostojna društva v našem o- da<" Je to potrebno. Ipis podpisati s pravim imenom. Komenti in drugo ™ —7 Collinwood, O. — Zadnjič, in posmrtnine, prodajala na-! o , .... 11fl ko sem imel nekaj časa, sem sim ijudem recimo kakšno L. Beril od kluba št. u», šel malo na agitacijo za Prole- "narodno žajfo", potem bi mi Canonsburg. pravi, da ima tftrca Agitirati za ta list ni ne imeli nobeneiia ugovora, ker klub težkoče, vendar pa dela lahka rei Vedn0 naietiš na bi »kompeticija" takih žajfar-v danih razmerah kolikor naj- ^^ ki pripovedujejo^ da to jev darila nekomu razpolo- bolje more. . in to ni prav. Res je, marsikaj ženje za "intenzivno" zanima- J. Ambrožič m s. Butja od bi bilo ,ahko boljSe in druj?a. nje _ Mi bi v tem 8iučaju Ob- kluba št. 175, Moon Run,^ po- če Kritiki bi storili najbolj ZQTU pritrdili, da ima prav! ročata, da se članstvo k.uba pametn0t pristopijo v naše, Ker ima naša sloga kakor veča 'n da se težkoče, ki so o- gibanje, postanejo aktivni in s tudi ¿rugSi samostojna bratska virale večje uspehe, odstranj*- 8Vojimi nasveti ter sodelova- podporna društva predvsem . njem pripomorejo k izboljša- eno jn isti osnovni plemeniti V razpravi o vprašanju o za- nju Usta in organizacije. Pa namen> to je _ gojiti bratsko stopstvu na bodočem zboru ^ potem ne bo m0goče vsem vzajemnost in si medsebojno JSZ so go v on i so d ru gi Kvar- ustrečL Zat0 so kompromisi gmotno pomoči do predvidene tič, Kavčič, Shaf.cr in drugi. neiz0gibni. Ker je temu tako, meje; in> ker vgi 8kupaj po. JaC2o Jvr^f' zast°PnJk druš. so kompromisi neizbegljivi. |siujemo v našem omejenem št. 88 SNPJ., pravi, da delu- * 1 Zadružna banka LJubljana, Jugoslavija, V LASTNI HIŠI, MIKLOŠIČEVA CESTA 13. BLIZU GLAVNEGA KOLODVORA, SE PRIPOROČA ROJAKOM V AMERIKI ZA VSE GOSPODARSKE POSLE. ZLASTli L) 2) «pr.j.m« d.n.r t. kr.ailil. vlog. .11 u t«ltoči riinn proti ..jboljlm. ob r. t tov .n ju. po. rodu j. n.jcn.jio doat.vo d.n.rnik pošiljk is Am.rik. T domovino i. ob r.t no. 3.) po.rodujo v VMk ,o.pod.>4kik Eod.v.k kkro in po coni. Denar, ki K namerava poalati v ataro domovino, naj ae nakaie na rajun Zadružne banke na AaUfuiitod Buk .( N.« York, 11-tS Union Squ.r., N.w York, N. Y., Uto^asno na] se Zadruino banko o tem obveeti in naroii iiplaiilo. Nai upravni zaatopnlk ta Ameriko je Joeeph Menton, 16824 Normihdy Ave , Detroit Mich. Obračajte •e nanj. Obračajte ae v vaeh bančnik poalih u itari kraj na Zadniin. buk. v Ljubljani. MAHnMHaHBHMHHI jejo za porast Izobraževalne ... teritoriju ,se nam vsled tega , .. __ M . ... Nekoč mi je neki nasprotnik zdJ dft uka kompeticija med akcije Pristavlja, da naj bi našega gibanja zagotavljal da nam kakor ima y mig)ih sodrugi sm«trah za svojo dol- bi imel klub št 49 y Collin- Qbz more koristiti niU žnost pridobi . čimveč društev woodu lahko do 1B0 članov, če naSi gl l „iti dru im po8amez. v lzobraževa|no akcijo. Nje- ne bi bili mi taki... Ako mi je njm samofltojnim društVom. gova izvajanja so sprejeU z dovoljeno malo SaleJbi_ jaz re-, vzemimo milwauSki slučaj, odobravanjem. ke|, da bi štel še več kot pol- Kje in kakine korigti ima član. V obširni razpravi o agita- drug sto članov, če bi spremeni- gtyo kompeticij kakršno ciji za nas tisk in povečanje u gvojo taktiko tako, da bi pla- smatra Qbzor za iočlji. Proletarca so govorili mnogi ¿evali na sejah dolar na uro. In , zastopniki, ki so vsi naglašali, ie bi se še od nekje privalil sod, ¿¡m ameznih druStev> da bodo v nji aktivni kolikor doiarjev. pa bi rekli, tajniku se yeč" najemnine> več mo*°ie- -u -k a "u 1 Plača dolar na mesec od člana avnih stroSkov> toIiko S. Zornik o prihodnjih vo- _ t0 bi bilo kandidatovtaj- ..piknikov., in takozvanih V€. htvah. Podaja sliko dela v nika m tudi « »nov veliko. - 8eli kj ž aj0 članom ž fa njihovem okrožju opisuje so- sicer p» je tudi brez take spre- naV8ezadnje take razko. cialistične kandidate in nagla- membe mogoče da dobi naš sanogti ; male sk ine nj ni. te, da n»j sodelujemo v kampa- klub prej ali slej še več kot 150 kJer ,jnih tnih us . nji. K stv»n govore tudi drug. čia„0v. . hov. Z» prirejanje teh stvari sodrugi. Sklenjeno, da se ude-| Clan, naših klubov morajo treba plaževatiJreklamo. u. ležimi volitev povsod v agita-blti socialiat. Pričakuje se od gkatj kri^4 ,etak(| in d ciji za porast socialističnih gla- „jih, da so aktivni, in da se dr- Ugkovine ter dra(f0 plačevati 30V- j v. u v ž^svojega program^ oglase, ker sicer se prav lahko V razprav, o priredbah Kon- kolikim se zamerijo m koliko d o(Ji ^ yam ■• kvar| ference je sklenjeno, da se pn- dob.mo nasprotn.kov. Naše je yaJ namen za dobro ^ _ red. veselico ali piknik, in v ta gibanje bodočnosti Koraka- ako njgtor zadeve loži sledečo resolucijo: (narekoval sam gospod Bog. "Ker «o rudarji n« polju mehkega' Takc ^P0!"*! 8aT° I premofa ▼ »apadni Penn^rlvaniji in «a vernike. Duhovniki SI do-drufje, rasen ilUnoiekega diatrikta in V0ljtlj«j0 pravico čitati liste,1 t par dragih manjših revirjih, isiru- kot sta omenjena, sveto pismo bili unijo največ rae dejal Krist, aa je iagij«i kot definkivni retultat iiiinoi.kih in ka»meli skozi šivankino uho, ka-4 "intenzivnost". Obzorje za kompeticijo! V istem uredniákem članku "New Leader** •ntUflu »oeUHatMni todaik j j Izhaja v New Yorku. Naročnina $2 na leto, $1 na pol leta. Najboljše urejevan angleški w>-cialiaUčnl liit T Ameriki. Mnogo alovenakih delavcev ga čita. Naročite ei ga tudi vi. Naročnino sanj sprejema "Proletarec". ^minmiHiniMinHi dobrote, ki jo daje solnce NA zemeljski površini so primerni kraji, kjer se družita solnce in zemlja ter napravljata tobak čudovito dober. Nežni turftki listi zore v zlati solnčni svetlobi Iztoka . . . rahli listi domačega prihajajo s solncem gretih pokrajin naSega lastnega Juga ... ta slavni najbolj izbran tobak meša svojo milo, bogato, naravno dobroto v brezprimerni mešanici Camel. Zdrava sladka miloba in blestenje čiste Bolnčne svetlobe je spravljeno za vas v Camel Cigaretah — prežeto s samim solncem. Prvovrstne, znanstvene metode izdelovanja, ohranijo ta okus in ga vam prinesejo milega in svežega, brez izgube svoje dobrote. Ne odrecite se razkošju n. c. Jr.lt. . PROLETAREC List sa UIiwh d.U»«kt|i ljadatva. Isba ja vsak četrtek. Udo ja Jagoslov«nsk« DoUvsk« TUhovna Druiba, . Chicago, III. Glasil« Jugoslov««sko Socialistično Zva« NAROČNINA »a Zedinjene drisvs in Kanado ta cslo Ista $3.00; ta pol leta $1.76; m četrt leta $1.00. — Inosemstvo: u celo leto $3.60; ta pol leU $2.00. Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do pondeljka popoldne za priobčitev ▼ Številki tekočegaJ*dn^_ PROLETAREC Published every Thursday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1906. . Editor _______________________ Frank Zait» Business Manager______ Charles Pogorelec SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, One Year $3.00; Six Months $1.76; Tfcree Months $1.00.—Foreign Countries, One Year $3.60; Six Months $2.00. Addroas. PROLETAREC 363» W. 26th St., Chicaga, 111. Tolcpkonoi Rockwell 2SS4. S4< STAROSTNO ZAVAROYA- NJE Ko so se začele pojavljati med jugoslovanskim delavstvom v Ameriki podporne organizacije, so bile zahteve za socialno zavarovanje še šibke. Socialistična stranka je bila do pred dobrim desetletjem edina, ki je propagirala pokojnino starim, onemoglim delavcem. Med tem so bile sprejete naj prvo odškodninske postave, za katere so se socialisti borili dolgo let, in v povojnih letih sprejemajo razne države tudi zakone za starostno zavarovanje. Eden poslednjih je bil sprejet v državi New York. Ni sicer tak, kakor ga je predlagala socialistična stranka ,toda >e velik korak naprej. Večina legislature se je morala udati pritisku organiziranega delavstva in je spre jela postavo, ki bi jo pred leti smatrali za "neameriško' 'in "socialistično". Ker ima mnoge omejitve, bo samo okrog 51,000 ostarelih delavcev deležnih pokojnine, katero se jim začne plačevati 1. januarja prihodnje leto »postava pa je stopila v veljavo prošlega 1. maja. Višina penzije ni določena, kajti odvisna bo od okolščin, v katerih žive posamezniki, ki jo bodo prejemali. O aplikacijah in višinah penzije v vsakem posameznem slu*» čaju bodo odločevali uradniki, ki upravljajo takozvane dobrodelne ustanove. Vsak aplikant za penzijo v državi New York bo moral dokazati, da živi v nji neprestano deset let in da je državljan. Sedaj ima v eni ali drugi obliki že mnogo držav, ameriške unije zakone za starostno pokojnino. Vse so še jako nepopolne; pokojnina, ki jo nudijo, je majhna. Toda začetek je storjen, zakoni se bodo izpopolnjevali, in prej ali slej bo socialno zavarovanje prevzela zvezna oblast ter ga izenačila. Vzelo je trideset let, predno so socialisti pridobili dovolj unij in delavskih predstavnikov v prilog propagande za socialno zavarovanje. Delo ni bilo zamanj, dasi bi bil rezultat veliko boljši, če bi delavstvo poslalo, v zbornice svoje zastopnike, namesto da se zanaša na svoje takozvane prijatelje med republikanci in demokrati, ki dajo samo toliko kolikor absolutno morajo. DOBA ZDRUŽEVANJA Male firme se združujejo v velike. Velike se združujejo v še večje. Karteli posameznih dežel se združujejo v mednarodne truste. - Male banke se združujejo v velike denarne centrume. Velefinančniki se združujejo v mednarodne bančne kombinacije. Ustanovila se je prva svetovna banka. Na mesto malih privatnih trgovin prihajajo družbe z milijoni kapitala, ki prepregajo d» zelo s podružnimi prodajalnami. Med seboj tekmujoče kompanije se združujejo za boj proti unijam, za borbo proti "rdečkarjem" in za "patriotično" propagando med delavstvom. Mi pa (Slovenci), ker smo majhni ( a isti ljudje včasi prepovedujejo, kako smo "veliki"), ne bomo za socializem ničesar dosegli, ker smo le kaplja, torej bodimo samo majhni, samo Slovenci, in si pomagajmo sami. NOVO TOLMAČENJE Po dolgih letih smo izvedeli: Slovenci v Ameriki smo večinoma samo rudarji in fa-briški delavci zato, ker Jim socialistično gibanje ni dopustilo, da se bi posvetili biznisu, ali da bi si pomagali sami na kakšne druge načine. Socialisti baje hočemo, da Slovenci ostanejo proletarci, vsled česar smo seveda veliki sovražniki našega naroda. Ce nas ne bi bilo, bi imeli naši rojaki trgovine ali kake druge posle, ki bi jim omogočili dobre dohodke in brezskrbno živjjenje. Človek, ki med nami razlaga tak evangelij, je potrošil precej časa v šoli. Zanj bi bilo prav tako dobro, če bi bil analfabet. Več ljudi bi boljše mislilo o njemu, kot pa sedaj, ko jim razgalja s pisano besedo svojo omejenost. 1 t JiH STRELJAL 75 MILJ bALEČ rt» Klatit. I J. S. Z. v nevarnosti Ko Ista ISIS prilotolo v Pari« prv« nomiko topov »k« krog I j a, j« nastala tenmacija po v som svata, kajti nomska fronta j« bil« oddal jona nad 70 milj in dot«d«j «i U nobon top str«lj«l t«ko «1. loč. "N«mik« tohnika i« vsega «možna." »o «klap«l> mnogi, i« čakali, k«j U prida. Salo v ««čotku t««« lota so priil« a« d«» skrivnosti nomikoga top«, Id so g« v tistom času svali Angloii "Blg Borih«" po im«nu Bortho Krap, solastnic« volikih Krnpovik sv* nicijskih tovaron. U t« slik« vidita nogocnoot tisto«« topa. Npmci »o ga svoaili v najbolj »krit kraj blttu fronto, ki so «a mogli najti, in aačoli instalirati ogromno »aiiaorijo, ki j« stala visok« vsot«. Vsak strni, s k«torim, «k« so i.Paia «ko« vw> zgodovi-ka naloga marksističnega kul- n°. namreč moralično navduše-tumega in strokovnega giba- nje in idealni enthuziazem razreda, ki stremi kvišku. Nobenega razrednega boja ni, pri katerem bi ne videli tega pojava. Tako je tudi meščanstvo bojevalo svoj razredni boj za človeške pravice. Nikdar in presodke ¿nekulturnost Uke-1 nikjer ni razredni boj samo ga naziranja ki tiči, žal tudi v divjanje moči in sile, nekako nja, da tako razširjeno napačno naziranje o nekulturnosti razrednega boja in trditev, da je razredni boj kulturi celo nasproten, ovrže in dokaže, kaj je v resnici in s tem razredno-zavednem, z meščansko psihologijo prežetem inte- nasilje in ogrožanje interesov vladajočih, nego povsod du- lektualcu-delavcu, izpodbije.'Sevni >n moralni boj, kjer se Seveda, ako si kdo predstavlja novi in pravičnejši in širši živ- razredni boj, da ni nič druze-ga, nego samo gmotne zahteve, upoštevanje in izvajanje gospodarskih interesov, pa bodisi Ali tako razlaganje in gledanje s stališča marksizma je smešno. Izvira samo iz površnega gledanja na razredni boj. Niti tega meščan neče premisliti, oziroma je nekako poza- Da, roa Je t Klab it. 1 j« * «av«r-nosti. Ali ga bodo morda nasprotniki uni-¿ili? Mar mu proti raapad v »I od k«-koga drug«g« vmrok«? Nič takoga s« ni b«ti, kajti kar s« tog« tič«, j« klub it. 1 tr«Wn kakor j« bil, modtom k« so njogovi nasprotniki sumljivo majajo. Vilic tomu j« v navarno«t». No, tor«j, v kakini 7 Klab it. 114 JSZ. v Dotroitu gro-»i, d« mu bo vs«l prvonstvo v članstvu. Kajn«, nič hud«g« s« JSZ. t Klub it. 1 j« im«l mosoca aprila 104 dobro stojoč« ¿lan« in članic«, klub it. 114 v Dotroitu p« 100. To j« po vojni v' JSZ. drugi klub, ki j« dosog«l itovilo sto čl«nov in im« po n«iik pravilih pravico do dvok dalo-gatov n« sboru. Ako bodo v klubu it. 114 t«ko marljivo sprojamali nov« čl«n«, bodo klub it. 1 v članstvu kmalu pr«kosili, in s tam bi mu odpadol slovos, da j« n«jv«čji klub v JSZ. Upamo, d« bodo tudi čl«ni in člnnic« klub« it. 1 storili kolikor mogoč« s« pridobivanj« novih članov i« si ohranili prvonstvo. Trotji klub po volikoMt j« it. 27 v Clovolandu, ki im« 43 članov; kluba it. 37 (Mllwauko«) in it. S. Con.-maugh, imata 40 članov vsakL Mod vojao in dolg« prod vojno j« bil klub k. 27 n«jv«čji slov««ski klub v JSZ. Sod«j imajo vsi trij« klubi v Clavo-landu skupaj toliko članov kakor klab it. 114 v Dotroitu. R«s«a toga s« v Dotroitu lopo r«avija tudi klab it. US, v Chicagu p« srbski klub it. 20. Stotistično poročilo o stanju klubov, o njihovih ust«novak in aktiv-»ostih k« podal tajnik prihodnjemu akarp^JSZ. Milwauška konferenca J.S.Z. O konferenci JSZ., ki se je vršila 27. aprila v Tamšetovi dvorani v Milwaukeeju, še ni 1ZVO-za-na ljenjski pogoji človeške družbe skušajo uveljaviti. Gotovo je, da se ti novi in pravilnejši življenjski pogoji mirno ali celo nasilno, potem morejo breg boja uveljavi-ni čuda, da si drugače razred-1 ti in uresničiti. Novi življenski nega boja ne more razlagati, ideali ne padajo z nebes, nego J*^'. nastajajo iz življenjskih in razvojnih interesov izkoriščanih razredov in zadenejo pri svojem stremljenju po uresničenju na sovražnika, na gospodujoči razred. Dasiravno torej bil, da se ima za svoj pojav ali |je razredni boj vedno moral-nastanek oela njegova kultura nega značaja, mora biti isto- zahvaliti razrednemu boju angleške in francoske revolucije. Zato treba pri vsem tem vedeti, da sila ekonomskega razrednega boja, dasi neizbežna časno vendar boj sil proti premoči gospodujočega razreda. To je gotovo zelo tragična kon-statacija, vendar kdor ne gleda zgodovino družabnega razvoja stvar, še vendar zato ni bistve- tako, kakor sam želi, nego tako, na stvar. Ali in koliko sile mo- kakor se resnično vrši, ta mora revolucionarni razredni boj ne ^^r^uo mZ pomeni, kakor je ironiziral .. . ^ . * Lassalle, špispurgarsko pred-' cna"a/bolJ živahnih 1kar se jih '. VYV i-^fi«; & v1*110 v njenem delokrogu, stavo o barikadah giljotini m Zbo e £ ^ na kandelabre obešenih na-.dne -n ^ Pred^doval sprotnikov, nego revolucijonar-| «e JohnP^Pt 2 ignik je m razredni boj pomeni vgtop (VodU Rudolf Skala> Njej; dJe. novega pHadpe v glavo in src« ]egAt nft detroitskem zboru bo cU>^.V8led česar ^Z® "fi"Uos. Radelj. Za tajnika-bla-re tradicije in razmere temelji-1 gajnflca je bi, vnQ . to spremenile. Tako gledani in |jen Martin Judnich nj€ni tako razumevam - drugače pa stopniki-organizatorji po ... misleči človek ne more razu-y|t)inah pa 2a Sheboygan meti —zgubi razredni boj do- JohnSpendal. zft Milwaukec cela svoj brutalen in neduše-|Joe Widmar in Kamnikar ml.; ven ali celo kulturi nasproten' Waukegan Anna Mahnich pojav. On je sedaj en del bu-|in pvances Artach; za Chica-dečega se kulturnega razvoja go Mary Kovach in Oscar Go-in pri tem obenem opora si- djna. gurnega napredka v zgodovini. | Prihodnja konferenca se bo Ker z vsako zmago zatiranega vrSila v Sheboyganu meseca razreda izginja kos zatiranja septembra, in nespameti iz družbe. Rav-| Zvečer so imeli zborovalci no, ker je razredni boj obenem družabni večer v isti dvorani, boj za nove in obsežnejše pra- |kjer so bili postrežem, ob enem vice in moralo, uresničenje ka- 8e je zborovanje nadaljevalo terih ekonomsko ni nemogoča, po načinu banketov. Govorili nego se celo priporoča, se mo- go župan Hoan, Landberg, Er-ra potom zmag teh idealov mene, Filip in Oscar Godina, družbe vedno popolnejše orga- Hrast ter mnogi drugi, nizirati, mora vedno več proti- o konferenci je poslal obši-slovij v svoji notranjosti pre-; ren zapisnik s. Skala, ki bo magati in se približevati idea- priobčen prihodnjič, lu solidarnejše človeške družbe. In tako je bil razredni boj resnično dvigalo družabnega napredka in bo ostal dokler bodo eksistirala razredna protislovja. ra za svojo osvoboditev uporabiti zatirani razred, ni odvisno od zatiranega razreda, pač pa od sile, s katero vladajoči razred drži zatirani razred. Dej- dejstvo spoznati in priznati, da razredni boj brez uporabe sile še dosedaj ni'nikdar dosegel svojega cilja. Pristaviti moramo k temu, kar smo že preje stvo je, da je dosedaj razredni rekli in dognali, da ta upora boj edino sredstvo v zgodovini, j ba sile ni bistvena stvar raz s katerim se naj odpravi kri- rednega boja. In posebno za vica in zatiranje. Na ta način današnjo stopnjo -političnega postaja razredni boj pravza-. razvoja, ko so delavske stran-prav orodje duševnega in nrav- fce malodane v vseh državah — Udeležencem S. rednega zbora Js Ss Zs OBSOJENA, KER JE PRODAJALA ŽGANJE nega napredka v zgodovini. To nam postane takoj jasno, ako se vprašamo, kako se odigrava razredni boj zgodovinsko. Razredni boj nastaja vedno na ta način, da veliki razred človeštva svoje življenske razmero občuti kot »«vzdržljive in izvojevale politično demokracijo, ni ravno nemogoče, da razredni boj proletariata doseže svoj cilj tudi samo po demokratsko - parlamentarni poti. Vendar, to je pač neke vrste teoretična možnost, ki pa je praktično pač zelo zelo never- človeka nedostojne. Marks v jetna. Ker moč razreda ne svojem nauku o ekonomskih stoji samo na parlamentarnem razmerah ni izključil človeka, gospodstvu, nego mnogo bolj nego ga označil kot nosilca na njegovi gospodarski in so-; ekonomskih razmer. In zato cijalni premoči. Ta se mora je tudi tukaj v razrednem boju pa zlomiti, ker drugače parla odločilen človeški motiv: upa mentarna majoriteta proleta nje, stremljenje in vrednost ri jat a ne bi pomagala. In pri zatiranih. Razredni boj ni nobena divja, brutalna vzplam-titev nizkih interesov in strasti, nego je rezultat vrednost in idealov, ki jih ljudje zatiranega razreda občutijo, kot svojo življensko potrebo. Svoj položaj smatrajo za krivičen, izko- tem boju za izvenparlamentar-no moč morajo biti uporabljeni izvenparlamentarna sredstva. Ali vkljub tej neizbežnosti nasilja v razrednem boju ostane^ razredni boj vendar v svojem bistvu nekaj skoziinskozi duševnega. Gre v prvi VTsti za riščanje in brezpravje za ne^ prevrat zavesti v človeku i* is- Osmi redni zbor, ki se bo vršil dne 30.—31. maja in 1. junija v Detroitu, Mich., bo v dvorani Slovenskega delavskega doma. Vsa pisma in forzojavi, ki bodo tekom zborovanja poslani zboru,. naj bodo naslovljeni Slovene Workers' Hall, 437 Artilery Ave., Detroit, Mick. V spodnji dvorani bo preskrbljeno za postrežbo članom in članicam zbora. Pripravljalni odbor v Dotroitu je pridno na delu in se trudi, da bo stvar lepo urejena in u- Na sliki je 68-letna prababica M rs. Mary Jane Trotter, ki je bila v Louisvlilu, Ky., obso jena na 6 mesecev zapora radi pamo, da bodo delegatke med butlegarstva. V svojo obram-nami zadovoljni in se počutili bo je navajala, da je prodajala žganje, ker je rabila dohodke za preživljanje osirotelih otrok kakor doma. Stanovanja bomo preskrbeli, in če ima kdo v tem oziru kake ki iih « J* zapustila v varstvo posebne želje, kje bi rad stano- hči nJene hčere- Zagovornik val, naj nam javi. Pišite na Je naglaAal, da je krivično po-pod|>.»arM*R« i šil jati to staro žensko v ječo, i medtem ko se stotine promi-Jooeph Devyak , 7929 Witt nentnih butlegarjev svobodno St., Detroit, Mich. | giblje. SAMOMORI VSLED BREZPOSELNOSTI Velika družina, prazna shramba, dolgovi, lirjalci — otroci plakajo, žena teka okrog, da bi dobila delo, ker ga mož ne more, ali če ga dobi, ji plačajo komaj par dolarjev. Ko izvedo, da je omožena, ji vzamejo še to, češ, saj imaš moža — on naj te preživlja! On polagoma klone, izgublja vero vase, prebredel je vse, prosil vse, vprašuj« že teden za tednom, mesec za mesecom, doma gleda obupano ženo, gladne otroke — izganjajo ga iz stanovanja, kredita nikjer več, prijatelji so mu dali kolikor mogli—in nato konec, morda v kanalu, morda s plinom, morda s strelom ali vrvjo. Koronerjeva porota* ugotovi: Cin storjen vsled obupa in bede. Tako si je končal življenje 33-letni Edgar Luzabder ,oče osmih otrok, tako si ga je vzelo že mnogo drugih v tej in v prejšnjih depresijah, ki tepejo tiste, ki so producirali vsega — preveč! Milijone bednih si seveda ne napravi nasilnega konca. Umirajo polagoma fizično in duševno, toda v trpljenju, ki ga tisti, ki se kopljejo v bogastvih, niti ne pojmujejo. Ali si je mogoče misliti večjo, gorostasnost, kakor v morju bogastev, v senci velikanskih zalog živil, obleke in drugih potrebščin, milijone bednih? Mar ni čas, da delavec spozna glupost take uredbe, tudi če dela — tudi ako ima stalno službo? Morda je drugo leto ne bo več, morda bodo čez leta njegovi otroci med bednimi in brezposelnimi. Čas, da pristopi delavstvo v politično organizacijo, je bil lani, predlanskim, pred desetimi in dvajsetimi leti. Čas je SEDAJ. V njegovo korist je, da se vsaj SEDAJ odloči iti v bodoče z organiziranim delavstvom pod praporom socialistične stranke v borbi za odpravo anarhične kapitalistične uredbe in jo nadomesti s kolektivno ,ki bo garantirala ekonomsko sigurnost vsem. LJUBEZEN DO ŽENSK Ravnatelji korporacij, superintendents veliki trgovci, direktorji in drugi gospodje, ki imajo stotisočake dohodkov na leto, zelo ljubijo ženske. Marsikak star parasit ima razen razkošne vile, v kateri živi družina, v kakem apartment hotelu tudi elegantno stanovanje za svojo mlado priležnico, ali se vozi okrog z mladimi damami, ki jih je vrglo življenje v prostitucijo, toda kadar ¿e pred temi starimi, z mastjo zalitimi "voditelji financ, trgovine in industrije" vprašanje delavnika za ženske in njihove minimalne plače, se zgražajo in vpijejo o ropu, in o atentatu na osebno svobodo žensk. V New Yorku je governer Roosevelt dne 30. aprila podpisal postavo, ki določa maksimalni delavnik za ženske. Delati ne smejo več kot 5 in pol dneva na teden. To je pač človeški zakon, v interesu žensk, v korist materam ter njihovih otrok, toda ravnatelji trgovin in tovaren v New Yorku niso tega mnenja. Protestirali so ves čas, ko je bila predloga v razpravi pred zbornico, pošiljali na zaslišanje svoje najboljše "veščake" in oblegali poslance z lobisti, ko pa vse ni nič pomagalo, so pritiskali na governerja, da naj zakon vetira. Ker so v New Yorku socialisti že močna stranka, in ker z njimi simpati-zira tisoče vplivnih liberalcev, je governer zakon podpisal in s tem stopi v veljavo. Mar ni pet in pol dneva dovolj za vsakega, ki dela v tovarni ali trgovini? Profitarji so odgovarjali, da morda je, toda v imenu osebne svobode so zahtevali, da naj bo ženskam prosto, da lahko delajo tudi sedem dni, po 10 ali 12 ur na dan, ako "žele". Pride čas, ko se človeška družba iznebi trotov, in tedaj se bo svet bodočnosti čudil, kako smo mogli biti že na tako visoki stopnji civilizacije še vedno toliko glupi, da smo dopuščali izkoriščanje milijonov v prid mftle peščice posedujočih. RAZBIJANJE SHODOV Mnogo let se je socialistično delavstvo borilo proti reakciji, predno si je izvojevalo zborovalno svobodo. Danes in že vsa leta po vojni pa vidimo, kako pustolovci, ki se prištevajo h komunistom, razbijajo shode delavskih struj. Poslednje tedne se v takem razbijanju odlikujejo tudi pristaši John L. Lewisa, ki je s svojo taktiko upropastil U. M. W. of A. in se sedaj trudi uničiti s silo prizadevanja za reorganizacijo te unije. V San Franciscu so komunisti nedavno celo fizično napadli predsednika socialističnega shoda in psovali milwauškega župana Hoana. Navadno poberejo komunisti za razbijanje shodov dvomljive karakterje iz nižin, ki so vajeni pretepaštva. Za vprizoritev kravala je zadosti, Če pride deset ali dvajset organiziranih zdražbar-jev, ki spremene iahko še tako miren shod v kaos. Zanimivo je, da se komunisti najrajše potikajo po drugih shodih, kjer s surovostjo in brutalnostjo preprečijo govore onim, ki so sklicali shod, medtem pa kriče s stolov ali izpred odra sami. Ljudstvo se zgraža, obsoja tako početje, in se navadno umakne iz dvorane. Zase zahtevajo komunisti prsvico zborovanja in paradiranja »drugim jo odrekajo. To je "dvojna morala", dvojno tolmačenje svobode, in zelo slaba taktika v prilog "revolucije". ifTfd mL f}^ Hi 4t —-y y n ......M I > PAVEL DOROHOV: J Prevedel Ivan Vuk. SIBIRSKI PUNTHH Ruski roman iz dni državljanske vojne ...............v......... ........IM................. (Nadaljevanje.) "Ne. Pod tujim. Tu ga nikdo ne pozna. Včasi ga srečam, ali delam se, kot da bi ga tam nikdar ne bil videl." "Ne dvomite glede njega?" "Niti najmanje. Ponavljam, da sem ga nekajkrati srečal v Tomsku na konferencah. Nastopal je vedno kot boljševik." "Ali bi me hoteli seznaniti z njim?" "Gotovo." ^ „i - "Pokažite mu najprej to tukaj." Murigin mu da sovjetski denar. Dva ali tri dni zatem se sreča Ivan Ale-ksaadrovič s Hlebnikovim v upravi Zveze. Pokaže mu zavojček sovjetskega denarja. Hlebnikov se živahno zainteresira. "Ne . . . Odkod imate?" "Tu je nekdo, ki je prišel iz Rusije." "Iz Rusije? Nu, kaj pripoveduje?" "Malo zanimivega. Lahko vas seznanim z njim." J ' ' - 1 . "Ne, mislil sem le, da vam je mnogokaj pripovedoval o Rusiji." Naredil je ravnodušen obraz in se obrnil stran. ' Prišedši domov, je sporočil Lomov, kako se je Hlebnikov obnašal . . . Muriginu je u« gajala Hlebnikova previdnost. Vzel je iz kovčega nekaj časopisov.4 "Predajte to, Ivan Aleksandrovič, Hlebni-kovu. Mogoče mu časopisi razvozljajo jezik." Lomov je srečal Hlebnikova na neki seji. Pazil je za trenutek, ko je Hlebnikov osta-* vil kabinet in ga dobi* na hodniku. "Vzemite to in čitajte doma." Molče Je vzel te časopise in jih vtaknil v^ žep, ne da bi jih pogledal. Dragi dan je prišel sam v kabinet Ivana Aleksandroviča. - - "Povejte mi — ali me poznate?" "Poznam." Srečali smo se v Tomsku." "Zakaj ste se delali ,kod da me ne poznate?' 'Mislil sem, da bi Vam bilo neprijetno. Saj me skoraj ne poznate." "To mi ugaja. Sedaj bi vas rad vprašal sledeče: Zakaj ste mi dali te časopise?" Ivan A|eksandrovič molči nekaj trenutkov. "Glejte, sodrag Hlebnikov, jat vem, da ste boljševik; Vsekakor ste bili v Tomsku. Ker nosite tu drufcoime, predpolagam, da se skrivate in da ste ostali boljševik." "Vzemimo. Kaj dalje?" "Slučajno sem spoznal človeka, ki je prišel naravnost ia Rusije. Ta mož je tudi boljševik in se skriva ravnotako kakor vi. Pripovedoval sčm vam o njem. Rad bi se sestal z vami, zato sem vam n* njegovo željo dal sovjetski denar in časopise." Hlebnikov pokima molče.k u * " ' i "Oprostite, Ivan Aleksandrovič, aH vseeno vam moram reči, 1 da ne odobravam vašega postopanja. Nepremišljeno ste ravnali. Odkod veste, da ni ta mož provokator?" Lomov se nasmeje. "Tudi jaz vam moram reči, sodrag Hlebnikov, da mi zelo ugaja vaša previdnost. Ali kratko in jasno, stvar je takšna, da sem tega moža poznal ie prej." "To je nekaj dragega. In vendar . . ." Hlebnikov premišlja. "Dobro, seznanite me s tem človekom." Ivan Aleksandrovič je dal Hlebnikovu svoj naslov. Murigin je poslušal z velikim zanimanjem poročilo Ivana Aleksandroviča o razgovoru s Hlebnikovim. "O, to je izboren dečko! To je pravi boljševik !" Nepotrpežljivo je čakal na obisk Hlebnikova. Zvečer je pripeljal Ivan Aleksandrovič majhnega, vitkega moža v Muriginovo sobo. "Tu je sodrag Hlebnikov." In pustil ju je sama.". Hlebnikov začne: "Hočem biti odkrit, dragi sodrag. Dejstvo, da ste mi poslali sovjetski denar in moskovske časopise ne zadostuje, da bi me popolnoma prepričali. Kaj še mi lahko poleg tega pokažete, da ste v resnici to, za kar se izdajate?" Murigin se smeje odkritosrčnosti in nezaupljivosti Hlebnikovi. Stopi k cvetlični vazi, ki stoji pri oknu. Z žepnim nožičem podreza v zemljo in vzame iz nje kapico in iz nje majhen židan trak. Smehljaje mu ga pomoli. "Citajte, sodrag." Hlebnikov skrbno pregleda dokument. Razburjen pomoli obe roki Muriginu. "Dragi sodrag!" Sodraga si padeta v naročje. ^ Nataša se dobro spominja moža. Mož v oljnati delavski bluzi in v kapi, svetlikajoči se od masti, je prišel v hišo. "Stanuje tu Ana Ivanovna Gnevenko?" "Da ..." "Ali ste to vi?" "Da." "In kdo je to?" Pokaže na Natašo. "Moja sorodnica." % "Tako . . ." Molči nekaj trenutkov in gleda obe ženi od nog do glave. "Prihajam od Alekseja." ' Obe ženi planeta naravnost nanj, ko sliši-ta to ime. "Kje je, kaj je ž njim?" Mož v olju se smeji. " > "Vidim,* da sem prišel na pravi naslov. Aleksej živi in je zdrav. To-le vam moram izročiti." Izročil je denar in listek od Petrahina. Dolgo je ostal pri njiju. Ko je odhajal, je rekel: "Pišem se Kuznecov, Ivan Kuznecov, sem kovač v železniški delavnici. Ako me boste potrebovali, vprašajte po meni v delavski koloniji." Nataša ga nato dolgo časa ni videla. Murigin je poslušal poročilo svoje žene -z zanimanjem. "Veš kaj, Nataša?! Tega Kuznecova boš morala poiskati. Ako mu Petrahin zaupa, mora biti zaupljiv mož." m* Potem je prišel nekoč drug mož k Verini materi. Vprašal jo je, če kaj potrebuje. Naj se le obrne nanj. Imenoval je svoje ime. Razhošev se piše in služi v Zemstvu. "Izvrstno. Za Razhoševa izvemo potom Lo-mova." Murigina je zelo veselilo poročilo njegove žene. *"* Sedaj jih je bilo pet: Murigin, Hlebnikov, kovač Ivan Kuznecov, nato vodja gozdarskega oddelka v Zemstvu — Razhožev in stavec Zemstvo-tiskarne — So tov. . "Štab je tu, treba še sedaj armade," se šali Kuznecov. Murigin se smeji.' • "Mi smo že več, kakor divizija. Pet ljudi, vsak je vreden za cel polk. Torej pet polkov v poln» bojni opremi."' Zbirali so se pri Hlebnikovu v skladišču, redko v stanovanju Razhoševa. K Muriginu so prihajali posamezno in gledali, da tega ni trebalo. Po dveh ali treh sestankih« so izdelali delovni program in si razdelili dolžnost. Hlebnikovu so poverili razen obrata, v katerem je bil zaposlen, vse obrate zadružne zveze. Kuznecov naj organizira železničarje, ki so po preganjanju še ostali. Razhoševa delovanje je prineslo s seboj, da je držal zveze s posameznimi deželnimi krogi in te zveze naj razširja in utrjuje. Sotov je prevzel delo v strokovnih zvezah. Murigin je vodil vso delovanje grape. Lotili so se dela počasi, ali s trdovratnostjo. Pred vsakim korakom so se tla skrbno pregledala. In šele potem, ko so se prepričali o njih trdnosti, so stopili na nje. Čakali so na prvo u-godno priložnost, da raztegnejo svoje delovanje na vojskine čete. In še z večjo nestrpnostjo so čakali poročil od Petrahina. Kuznecov že dva meseca ni ničesar slišal o njem. Kraj vojaškega transporta, ki odhaja na fronto, hodi mož v kratkem kožuhu, z majhnim jerbasom v roki.' "Vzemite me seboj, bratci. Samo dve postaji se peljem." "Je že itak pretesno. Sami vidite, da sedimo eden na dragem." "Saj ni treba da sedim. Ta jerbašček naj nekam vtaknem. Sam lahko stojim. Vzami-te me seboj, bo že šlo." "Kaj imaš v tistem jerbasu. Gotovo samo-gonko?" (Samogonka-doma kuhano žganje). "Samogonke nimam, ali nekaj boljšega. Vzemite me seboj, fantje!" "Kaj mislite, ali ga vzamemo ali ne?" "Kam ga naj vtaknemo?" "Dva dni že sedim na kolodvora ... in vendar se mi je peljati samo dve postaji." "No, naj bo. Daj jerbas. Ko se vlak premakne, skočiš v voz." Mož v kratkem kožuhu izroči jerbas. Tretji znak zvona se začuje. "He, rojak, vstopi." Mož beži ob vozu. XDalje prihodnjič.) koncert V Ameriki m+m Vrli m v nedeljo IS. moj«-v Orchestra Hall. — Sodolujo-jo vsi jugoslovanski pevski zbori v Chica g u. Chicago. — Ves jugoslovanski živel v Chicagu je na nogah ,da dostojno počasti svojega odličnega gosta g. Banov-ca na njegovem največjem koncertu v Ameriki, ki se vrši dne 18. maja točno ob 3. popoldne v prominentnem glasbenem zavodu, Orchestra Hali, na 220/ S. Michigan Ave. med Adam-I sonovo in Jacksonovo ulico. (Nasproti Art instituta.) Razveseljiv pojav složnega sode-j lovanja vseh jugoslovanskih pevskih zborov v Chicagu za1 čimvečji uspeh nedeljskega koncerta je dal zamaha vsem, da pred splošno javnostjo po-1 kažemo našo kulturno zavednost s tem, da napravimo nedeljski Banovčev koncert im-ponzantno manifestacijo naše pesmi. Med brati Hrvati in Srbi vlada veliko navdušenje in zanima nje za Banovče ♦ koncert. Njih pevski zbori so se odzvali stoodstotno, da tako povzdignejo našega umetnika in mu pripomorejo moralno do uspeha. Poročila iz njihovih vrst so razveseljiva, s kakšno vnemo agitirajo za nedeljski koncert. Zavedajo se velikega pomena največjega Banovčevega koncerta v Ameriki. To bo prvi, slovenski, oziro-i ma jugoslovanski koncert v tej, sloviti dvorani, v kateri nastopajo le najslavnejši, svetovno znani pevski in glasbeni umet-niki. Koncert v tej dvorani je v zvezi z velikimi stroški, kar je umevno. In vso riziko stroškov je prevzel umetnik sam, ker skuša pokazati dragorod-cem vrline naše pesmi. Če je bila kdaj naša dolžnost, da se strnemo in skupno pomagamo moralno in gmotno svojemu rojaku, tedaj je gotovo naša dolžnost sedaj, da storimo to, kar qam veleva zavest. -Napolnimo v nedeljo Orchestra Hali v resnici do zadnjega sedeža! Vseh sedežev je o-krog' 2,500. Ali naj-dopustimo, da bodo le deloma razprodani za največji Banovčev koncert v Ameriki? V Chicagu nas je nad 25 tisoč Jugoslovanov. Vsi skupaj pač lahko dosežemo, da bo naš odlični pevec v nedeljo dostojno predstavljen; da se bo naš Bolist predstavil splošnemu občinstvu ob veliki udeležbi Slovencev, Hrvatov in Srbov! Katera skupina bo najštevilnejše zastopana na nedeljskem koncertu? Nedeljski koncert bo pravi odsev naše kulturne zavesti. Na ta dan bo dana prilika vsem nam, da pokažemo drugorod-cem dejanski, da znamo ceniti svoje kulturne predstavnike. Jasno bi pričal nedeljski koncert, v koliki meri se naš delavski živelj zaveda pravega pomena delavske kulture. Pomagajmo našemu liričnemu pevcu moralno na nedeljskem koncertu ,da bo tem lažje izvajal narodne in operne skladbe pred ameriško javnostjo. Tako storimo, ker to je naša dolžnost! Vstopnice se dobe pri Prosve-ti in Proletarcu ter pri vseh članih pevskih društev do petka. Rojaki, ki pridejo na nedeljski koncert iz okoliških naselbin z avti, bodo dobili v bli- žini dvorane dovolj prostora, kjer bodo pustili svoje avte. Rojaki iz vsega Čikaškega območja, pohitite v nedeljo na največji ftanovčev koncert v takem številu, da nam ta koncert ostane v krasnem spominu v zavesti, da smo storili vsak svojo dolžnost! Pub. odsek. »ostaja policijske direkcije v mehiškem glavnem mestu Poročna noč" v Burgetts-townu Bur(stt.town, Pa__V soboto 17. maja bo v naši naselbini vprizoril diletantski zbor kluba št. 11 iz Bridgeporta znano Molekovo dramo "Poročna noč". Predstava se vrši pod pokroviteljstvom tukajšnjega kluba št. 19 JSZ. v Slovenskem dqmu. Začne se ob 7. zvečer. V Burgettstownu že dolgo ni bilo kakih posebnih priredb, deloma radi slabih delavskih razmer in izseljevanja iz naselbine, deloma ker se nismo zavzeli zanje. Za to, ki bo 17. maja, se pa delajo vehke pri-, prave. Drama "Poročna noč" je igra, kakršne še ni bilo na našem odra. Bo res nekaj izrednega. Ker žele napredni rojaki in rojakinje klub št. 19 zopet spraviti v aktivnosti, bo ta predstava nekak uvod k ponovnemu delu. Klub št. 11 se je radevolje odzval z voljo za sodelovanje. Seveda bodo stroški s priredbo veliki, toda če nam bodo šli rojaki tu in v o-kolici na roko, bomo težkoče zmogli in napravili ob enem velik moralen uspeh. Po igri bo govoril s. Joseph Snoy o našem gibanju ter o reorganizirani U. M. W. of A. Po programu bo svirala plesalcem izberna godba iz Moon Runa. Do Slovenskega doma v Bur-gettstowm je iz okoliških na-, selbin zelo lahko priti, ker ima dobre cestne zveze in tudi železniške. Peljete se lahko z vlakom ali busom. Ta priredba daje priložnost za sestanek rojakov iz vse tukajšnje okolice. Tako se bomo sešli stari prijatelji, sodragi in znanci in se pred in po programu pogovorili o marsičem in se ob enem zabavali v veseli dražbi. — Tajnik kluba. Mexico's MHwow DOU.AR Pouce Headquarters Ne »liki j« novo poslopja policijske direkcijo V flavnem mestu rop oblik s Mehike, ki )e stalo milijon dolarjev. Zgoraj na lovi Je Teodoro Gon sales. veščak V raziskovanj« odtiskov prstov, in na desni Benjamin A. Martino«, criminologist svetovnega slovesa. Značilno ja, da ima republika Msfeiko ▼ svojem policijskom sistemu bolj snanstvene metodo kakor pa Zod. državo, in da je T postopanju s jetniki v si od toga lahko in tudi jo bolj človečka kakor pa policija ameriikik mest. Mnogi ameriški vodilni kriminalci so od ¿asa do ¿asa "umaknejo" v Mehiko, če se ne počutijo varna v mostu, se skrivajo v gorah. M oh lika policijska oblast jo prod nekaj tedni podala lajava, da jo komercialne zločince, ki operirajo v Now Yorku, Chicagu In drugih velikih mestih, hi kf pridejo v "slabem vremenu" vodrkl v Mehiko, pripravljena poloviti, ako jo policiji »v Zod. državah, na tem. d« koopeHra. Znana jo, da američke policijsko in «vesne oblasti po •vojih saupnih uradnikik dostikrat same Munignojo velikim kriilcem zakonov, kdaj so prične "preganjanjo" in kdaj jih bodo sačeli "iskati". To jim jo avarilo, da se pravočasno "umaknejo". Banovčev koncert v Herminiju Hiorminio, Pa. — O opernem tenoristu Svetozarju Banovcu gre povsod dober glas. Pri nas je imel dobro obiskan koncert 12. aprila. Spremljala ga je na glasovir Miss Kalan. Sodelovala je tudi Miss Perdan s par >evskimi nastopi in skupno z 3anovcem v pevskih prizorih. Avdijenca je bila s programom zelo zadovoljna. Anton Zornik. Koncert in piknik "Bleda" Conemaugh, Pa. — Sezona izletov in piknikov je tukaj. Kdo je ni vesel! V prosti naravi se človek razveseli, otrese se mračnosti in doma tova-ren ali rovov in je vesel solnca ter zelenja. Velik piknik, združen s koncertom, priredi tukajšnje pevsko društvo "Bled", na katerega opozarjamo občinstvo v Johnstownu in okolici. Vršil se bo v nedeljo 1. junija na Faith Grove v Marrellville. Ta prostor, ki je mnogim našim rojakom dobro znan - ima moderne naprave za take priredbe in zabavišče, ki je opremljeno za otroke. Koncertni program bo zelo Wm. B. PUTZ Cicero's LEADING LARGEST OLDEST Florist Cvetlico in venci za vso »lučaje. 5134 W. 25TH ST.. CICERO, ILL. , Tel.: Cicero 69. Na domu Cicero 2143. Royal Bakery SLOVENSKA UN1JSKA PEKARNA. ANTON F. ŽAGAR, lastnik. 1724 S Sheridan Rd., No. Chicago, Hl. Tel. S524. Gospodinje, »ahtevajte v trgovinah kruh is naie pekarne. MLADENIČI - MOŽJE! $ ■m »■ rou 25 .00 Obleka po vaii meri. Ul vam is del amo obleko ali suknjo, da vam bo pristo-jala kakor rokavica na rtfrlrf. H CISTA VOLNA SAMO- Naročlte si obleko ali suknjo j: pri nt«. Delo jam¿eno. John Močnik 6517 St. Clair Avenue, CLEVELAND, O. bogat Izvajal ga bo mešan zbor "Bleda", ženski duet, mešan kvartet in več solistov. Na sodelovanje je povabljeno znano hrvatsko pevsko društvo "Rodoljub", ki slovi za enega najboljših hrvatskih pevskih zborov; dalje nas poseti srbsko prosvetno pevsko društvo, ki ima tudi sloves izbornega pevskega zobra. Koncertni spored se bo izvajal v velikem paviljonu na pikniškpm prostora. Ljubitelje lepe pesmi in prijetne zabave v prosti naravi vabimo ,da pridejo v nedeljo 1. junija na koncert in piknik "Bleda". Spored bo razviden iz oglasov v naših listih» Na veselo svidenje prvega junija. Bledčan. i: Ü >iM A / TISKOVINE . -- SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA ATLANTIC PRTG. & PÜB. CO. 2656-58 S. Crawford Ave., Chicago, 111. Tel. Landale 2012 A. H. Skubic, p reds. — J. F. Korecky taj. V nasi tiskarni so tiska "Proletarec". Skoro več kot 50 let je odkar je bila ustanovljena naša banka, in v tem času je hranila sto tisočem njenih odjemalcev vloženi denar. j ( 4 , JjCI. .i - » v Uradniki naše banke so vedno gledali, da so dali vla- ' nt / gateljem najboljšo postrežbo. Prepričali se boste, da je v vašem interesu, ako se v vseh denarnih zadevah obrnete na —.—■ i. ..i 4 n^-oma » ■ »i r, il, ..---------- KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 Blue laland Ave. CHICAGO, ILL. ANGELO CERKVtNIKi DAJ NAM DANES NAŠ VSAKDANJI KRUH ( Ponatis Is knjigo« "Cankarjevo druibe".) CALVIN COOUDGE IMA NOVO STANOVANJE poročen sem ... (Dalje.) — Jih je bilo mnogo? — Mnogo . • • Starec je ves gorel. — Koliko ste jim plačali? — Mnogo, mnogo! — In meni? Za kakšno ceno se moram udati vam? — Za vsako, to se pravi: jaz plačam vsako ceno!' Vsako ©eno, golobica 1 Samo povejte ! Hitro, hitro, da ne skoprnim! — Meni «e nič ne mudi! Napraviva pismeno pogodbo, če hočete . . . — Pismeno? Začudil se je. — To bo originalno, gospod! Kaj podobnega se niste doživel! _Kakšen zmisel ima vse to? - — Bojim se, da bi me opeharili! — Koliko zahtevate? • — Petdeset tisoč dinarjev! Petdeset tisoč dinarjev? Starec se >e sesedel. Zavrtelo se mu je, kakor da se je ogromen ledenomrzle vode z vso silo zrušil nanj. Oči so mu ugasnile, strast za kratek hip splahnila. Marta je videla spremembo v starcu. Dvignila ae je, da bi odšla . . . Od strani je zaslutil obrise njenih prsi in je ves vztrepetal . . . — Zdaj ali nikdar . . . _Petdeset tisoč ... to je strašno mnogo! — Vi bi morali plačati milijon! — Plačam, takoj plačam . . . Prestrašil se je svojega lastnega glasu. Strastno je zahrepenel po trenutku, ko bo slutene oblike zagledal bele, mehke ... ko bo razpral to obleko od vrha do tal.... V njem se je strast dvignila nad moč, pohotnost je požrla razum. Samo blazno drveča kri, samo ogenj je živel v njem. Oči so vročično objemale Martine grudi. Marta se je zasmejala. _podpišite.beK za petdeset tisoč dinarjev! Starec je s tresočo roko izpisal ček in ga dal Marti, ki ga je skrbno zvila in nesla v sobo. — Bogata bi bila, če bi hotela ... — Marta, hitro, hitro ... Prsti so se mu krčili. . . Sanje dolgih dveh tednov je hotel uresničiti ... S tresočo roko je hotel zgrabiti za obleko in jo strgati z nje. — Se ne! — Se vedno ne? Ne muči me! — Se ne! — Kaj hočeš še od mene? — Samo če ste pripravljeni poročiti se z menoj! Starec je onemel. Kakor osvinčenel je obstal pred njo.. — Jaz . . . jaz . — Ločite se! — Imam hčer! — Res, lep oče! — Marta, vi ste satanska ženska! Umrl bom . . . — Ločite se! Menda vendar niste mislili, da se bom za tistih par tisočakov prodala. — Moj denar . . . vrnite 1 — Ne, vzela ga bom in ga vrnila vaši gospe! — In ji vse povedala? — Vse! Starec se je zrušil v naslonjač. Ko je Marta zjutraj vstala, je še vedno ne-r premično sedel v naslonjaču. — Dobro jutro! Želite kavo? Molk. — Ce želite kavo, gospod ? Molk . . . Pogledala ga je pozorneje ... Starec je bil mrtev . . . — Kap! Oateklenele oči so preplašeno zrle vanjo ... Marto je streslo, a kmalu se je umirila. . — Samomorilec, je rekla, in šla po ček . . . Prižgala je svečo in na plamenu sežgala petdeset tisoč dinarjev ... Zvonovi vseh cerkva so zvonili . . . In časopis je napisal ginljiv nekrolog rojaku, ki je dosegel v Ameriki tolikšen sloves in ugled. Gospa je zgubila vzor zakonskega moža ,družina vzornega in skrbnega očeta... Ugledni rodbini naše iskreno sožalje . . . Marta je mislila na ženako z brezizraznimi očmi, ki je odprla vrata v grob vsej družini ... -v Žalostno se je nasmehnila in zapuatila hišo, ki ji je v eni sami uri razodela resnico o tolikih in tolikih uglednih, vzornih in bogabo-ječih družinah, ki so stebri današnje družbe, nosilci vseh pretepih naukov za vae tiste, katerim hitijo pripovedovati, da človek ne živi samo od kruha . . . XII. Med malimi oglasi je brala: "Večje hotelsko poslopje išče sobarico prijetne zunanjosti, diskretno v občevanju ,elegantno v nastopu, zapeljivo v vsakem pogledu. Piamene ponudbe naj se pošljejo na poštni predal 372-22." Sobarica ? Zakaj ne? Poskusimo! Hotelir je bil dobrodušen, okrogel debelu-har, plešast, rdečeličen. Majhne oči ao se dobrohotno amehljale in živahno motrile Marto. — Gospodična, ali veste, katere poglavitne lastnosti morajo dičiti vsakega hotelirja? Okus za vino in okus za dekleta . . . Bajka o raju, jabolku in Evi je nerodna izmišljotina! O raju, šampanjcu in Evi! To bi bilo! Jaz sem iz satre hotelirske rodbine! Ne verjamete t — Moj ded se je osebno poznal z Napoleonom Bouapartom. Ce vam je ljubo, vam pokažem posteljo, v kateri je spal. Porogljivo se je nasmehnil, pomežiknil z levim očesom in bolj tiho nadaljeval: —■ In ni spal sam, seveda! S sobarico, z Micko Vernetovo je spal ... Da se je rodil krepak dečak? Jasno! Kranjica in francoski divjak — kaj se more iz tega izcimiti, če ne fant od fare! Zgodovina je dokazala, da je bil fant od fare, kajti sin Micke Verne-tove ni bil nihče drugi nego oče znamenitega francoskega mazača Julija Vernega . . . ali 2il Verna ... Se vam zdi neverjetno? Pri nas je Vernetov vse polno! Micka je bila šla v Francijo, tam povila dečka, ki je postal notar ali nekaj podobuega in rodil Julija . . . Slovenci smo bili že davno tiči! Da je ostala Micka doma, bi mogoče njen vnuk Julče krave pasel ... In vi, vi ste torej tista Marta Sošičeva? Tista znamenita Marta? — Zakaj sem baš vas sprejel v službo . . . j lmponirali ste mi . . . Takole dedca s samo- ( kresom usekati po nosu ne zna vsaka in voditi stavko tudi ne. Podjetne, pustolovske nature to je, kar mi imponira! . . . Zato sem i si prav vas izbral. — Pri meni ne boste mogli stavkati. Moralnih skrupelnov ne poznamo v naši dru- (To poročilo je bilo poslano v objavo 18. aprila, a je zastalo radi tesnobe s prostorom do te številke.) Umetnost vsake dobe je zrcalo njenih duševnih teženj. Ta resnica, ki sem jo nekje čital, mi je trenotno stopila pred oči, žini, zatorej bodite tudi v tem pogledu brez ko sem gledal, kako je Perušek skrbi! Bog ne daj! Moj stari oče ni bil jemal svoje slike iz zabojev in zaman prvi Slovenec, ki je zaneaei slavo in jih razobešal v dvorani Slov. sloves slovenskega imena med Eskime! Tam nar. doma. Zdelo se mi je, da se je naužil zelo zdravih in koristnih nazorov. ' je vsako sliko, ki jo je razobe- Marla ni razumela bega miga in se je le sil, pobožal z očmi, kakor po-¿»mejala. Tako uljudnega in dobrohotnega delodajalca sploh še ni videla. — Lepa dečva ste! Stavim glavo, da ste že marsikomu korenito prerešetala možgane! Ste ali niste? — Nisem imela časa misliti na takšne stva- ri .. . — Kdo pa premišljuje o tem? Možakar pride, vidi in je premagan . . . Da, to je zgodovinski izrek! Pri nas boste imeli prav mnogo priložnosti osvajanja moških trdnjav! Pri nas spijo bogati Amerikanci, Angleži, Francozi, Srbi, pri nas se zbira vsa pakaža sveta. Do zdaj so se skoraj vse moje sobarice omožile! Pa so tudi bile dekleta, Sakrament ! Saj sem vam že povedal, da se je sam Napoleon Bonaparte zazijal v našo Micko. To vam je morala biti pečenka . . . Včasih, ko takole mislim na tiste čaae, se mi kar sline pocedijo . . . — Gospod šef, meni ni do možitve! — Ni do možitve? To je neumnost! Sobaric, ki jim ni do možitve, sploh ne morem sprejeti. Sobarica mora biti vesela, razposajena. Sobarica v mojem hotelu mora biti solnčni žarek v temnem labirintu dogodov-ščin vsakega mojega gosta, oženjenega ali samca, atarca ali zelenega mladca, cerkve-njaka ali posvetnjaka. Kadar pridejo domov, morajo povsod povedati: — V hotelu "Universum" imajo sobarice! O, da nisem oženjen! Zum verrückt werden! — In potem vam kakšen star d«edec Bog ve od kod prilomasti semkaj . . . Vse pa se mora seveda zgoditi na skrajno dostojen način ... Vi morda še ne razumete, zakaj je n. pr. ostudno, če delavec v gostilni in na cesti pritisne na svoje srce dekliča . . . Vse je odvisno zgolj od oblike! Zato si morate zapomniti: Obleka mora biti do8tojna! Herren über vierzig — to vam je posebna pasma! Ne gre, tedaj, da bi kar naravnost kazali prša! Stvar mora biti okusno prezentirana! Toliko da se, kakor po nesrečnem naključju, vidi početek ,da se malce, maloe . . . dejal bi, da se komaj zasluti dolinica med romantičnima hribčkoma ... Ein bisschen Poesie schadet nie! Aber ja nicht moderne Poesie! Herren über vierzig schwärmen nur für Klassisches! In roke, ne nage prav gori do vrha! To vam je mesarski okus! Nekoliko nad komolci . . . In spodaj! Hlačke morajo vedno malce po-kukavati izpod krilca .. to je kakor malo po-prčka na sir! Med hlačnico in nogavičko ozek pas prelestne nožice, to vam je kakor prva violina v orkestru! Svileno perilo za prvo silo vam kupim jaz. In še to: Nikdar ^nobene vsiljivosti, prosim. Gost mora neka- no le Črto in barvo, barvo in črto, meril Je s palcem in kazalcem, naj-zadnje je pisal, dokler ni v svoji lastni puščobi zaspal . . . Taka je naučena šolska umetnost, stara in gnila, bres idealov in lastno volje." V nedeljo 13. aprila ob 10. zvečer je bila zaključena nepozabna razstava Peruškovih slik. V sredi aprila je bilo, ampak pri nas pomlad še ni potrkala na naša vrata. Naša društva, ki razumevajo kulturo in umetniška dela rojaka-proletarca, so po svoji moči kolikor so jim pač dopuščala gmotna sredstva, nakupila slike, ki bodo kosile dvorano v domu. DruŠ. Slovenski narodni dom je kupilo sliko_,"Zgodna zima"; Slovensko samostojno podporno društvo, sliko "Ob Jadranskem morju"; druš. "Sloga" št 14 S. N. P. J., sliko "Oblaki med hribi"; dr. "Moška Enakopravnost" št. 119 S. N. P. J., sliko "Cesta Santa Fe"; Čitalnični odsek S. N. D., "Sneženi park"; Gospodinjski ods^k S. N. D., "Grozdje in cvetlice"; Dramatični odsek S. N. D. "Puščava" portret "Slave" Ivana Cankarja sta kupili naselbini VVaukegan in North Chicago s prostovoljnimi prispevki. Naj-----j višjo svoto je prispeval socia- Umetnost je predhodnik no- p«-m pomladnjem dnevu vtepajo učen- listični klub št. 45, namreč $25. ve dobe Umetniki ki kopira- cem n**tevanko »i» abecedo. Nisem Izmed posameznikov je kupil io (fotografira io) niso v«č u-'bil uko krivU5en in kratkogled, <*« eno sliko Mr. Anton Slabe iz me ti liki Po n a v?j a j o sta ref o r- J7 TT ¡T*1 Cicero. Vseh slik je bilo pro- uitmiiti. runavijajo stare ior- 8em ln povedal mnogokrat, da ob na-1 . ., . • j kričači, kakor lažnji- ¿,h družabnih, političnih in kulturnih danlh na teJ razstavi devet. Na sliki je hiša, katero je kupil bivši predsednik Calvin Coolidge v Northampto-nu, Mass., za svoje stanovanje. Kupna ce na je bila $40,000. - Hiša ima 16 sob, elevator, zraven je lep vrt, malo privatno kopališče in združena je z drugimi ugodnostmi, ki delajo življenje človeku prijetnejše. Žal, da družba še ni napredovala toliko daleč, da bi imeli udobna stanovanja tudi vsi tisti, ki ust varjajo bogastva. PERIM0VA RAZSTAVA V WAUKEGANU me; so vi rodoljubi. Ne ustvarjajo in ne pokažejo novih potov, novih smeri. Njihovo pravilo je, ostanimo tam, kjer so naši dedje nehali. Pohvalimo tisto, razmerah ni bilo mogoče biti umetno-j V pondeljek 14. aprila je Pesti poslano, kakor ji je, a da naši ru£ek ostale slike zopet lepo rodoljubi niso mogli vzbuditi ljubezni zložij y z^jg in drugi dan jih do nje, zato ker jo sami niso imeli nrevoznik John Mesec v svojih pustih srcih. Strokovnjak J« nas PrevozniK jonn mesec je pa govoril takole: Zaklenil se je kar je bilo že tisočkrat pohva- v «yoj paviljom, ni videl ne dežele, Evanston, ljeno, pa bo ljudstvo hitelo za boža mati svojega otroka, ko se odpravlja razvedriti se v veselo naravo. Preštela sva jih. Šestdeset jih je. Koliko misli! Koliko dela! Peruškove slike niso posnetek, ampak so popolnoma njegove, izraz svobodne misli in duha, izraz sedanje industrial-ne dobe, ki nas duši, in mi silimo na zrak, na solnce v — spas. Perušek vidi, čuti, se zamisli in ustvarja iz narave same, ki je vir vse umetnosti. Vse to pove slika 'V študiju' in 'Lasten portret'. Tudi portret 'Slave' Ivan Cankarja ima isti namen. Značilna njegova slika je 'Iz Pittsburgha'. Ne vidimo človeka, samo njegovo bivališče je na platnu. Tako mračno pusto in tužno, brez harmonije in solnčne svetlobe. Ravno taki so ljudje, ki prebivajo v teh zatohlih ječah, človeška bivališča imenovana. Kmetski dom in vas v Sloveniji. Hiše, vrtovi, drevje, njive in ljudje. Nič se ni izpre-menilo. Vse je tako, kot je bilo. Pristanišče v Franciji in Večer v Milwaukeeju! Moč in sila dela! Pesem vprezenega uma in mišic, zlito v moč u-stvarjanja današnjih bogastev. Moderno suženjstvo je v ozadju ogromnega kolosa — kapitala. In druge slike? Krasote in sila narave. Proč s tem zastrupljenim lažiživljenjem, ven iz močvirja, ven iz mračnih, pustih in tužnih bivališč! Naj bo naš um in mišice zlito v moč ustvarjanja bogastva in kulturno za vse, da bo tudi nam posijalo solnce. Umakni se spoti, doba, ki si zastarela in gnila! Napravi pot novi dobi, mladi in silni, katere vir in cilj je — CLOVE-CANSTVO. Tako jaz razumem Peruška in njegove umotvore. Njegove slike so zrcalo naše sedanjosti in naših duševnih teženj. Ker nami — udrešeniki. Resnična likovna umetnost je uporna, hoče svobode, več luči in resnice. Odklanja laž in hlapčevstvo. Udeležba na razstavi v Slovenskem narodnem domu ni bila povoljna. Ampak ljudje niso sami krivi, da so takšni, kakršni so. Naj navedem tukaj, kaj je pisal ranjki Cankar o umetniški razstavi v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani: "Plazil se nisem s katalogom v roki od podobe do podobe, da bi spredel o vsaki posebej pusto prejo. Bolj potrebno se mi je zdelo, da govorim o razmerju med našimi umetniki in našim občinstvom, kakor je bilo, kakor je in kakor bi moralo biti. Razloiil sem, zakaj da je bila in je še umetnost pastorka v hiši naše kulture; in greh ni moj, če sem moral, napisati, da naši recenzentje niso govorili o umetnosti z ljubeznijo, z razumom in znanjem ,temveč kakor starokopitni učitelji, ki ob le- odpeljal na Peruškov dom v kjer bodo Čakale ne ljudi, ne sedanjosti, ne prihodnjo- boljših in lepših Časov. Prišlo sti, tudi ni videl ne lepote ne umet- bo spoznanje. Zdravstvuj, Pe-nosti, ni premišljeval, kaj da nam je - £ » umetnost in kam da jo vodi zavoženo r11®®* • življenje našega naroda; videl je edi- Rudolf Skala. Nove SPOMLADANSKE KRAVATE KRAVATE Iz čiste svile vredne $1.00 po 65c HRANITE DENAR! Velika zaloga hlač. Izvrstna priatoja vašemu staremu telovniku ali jopiču. NIZKE CENE. VofMNdHOOSpP^H 3649 West 26th St., blizu Lawndale wvyvvvvvvvvwyvvvvvvvvvvvw V JUGOSLAVIJO Z VELIKIM IZLETOM S. N. P. J. NA CUNARDOVIH BRZOPARNUUH ^KO nameravate obiskati staro domovino, potem se na vsak način pridružite velikemu skupnemu izletu, ki ga priredi IZLETNI URAD S. N. P. J. skupno s CUNARD STEAMSHIP CO. Izletniki bodo potovali na ogromnih Cunardovih brzo-pa mikih AQUITANIA MAURETANIA AQU IT AN IA 28. maja 28. junija 6. julija Lahko potujete naravnost v Jugoslavijo, ali pa si ogledate veseli Pariz, in—ako hočete—razen Pariza tudi slikovito Švico. iNa parnikih izvrstna domača hrana, privatne kabine, prostorni zabavni prostori, vljudna postrežba. Celo pot vas spremlja izkušen vodnik. Obrnite se za nadaljna pojasnila na bližnjega zastopnika, ali pa pišite na: Jugoslav Department CUNARD LINE 346 No. Michigan Ave. CHICAGO, ILL. Izletni urad Slmiske Narodne Podporne Jcdaite 2657 So. Lawndale Ave. i CHICAGO, ILL. Naši zastopniki v vseh večjih naaelbinah. ko občutiti, da ima posla s prvovrstno, do- je re8ničen umetnik, ne gleda bro vzgojeno damo, ki jo je le kruta usoda zanesla v takšno službo . . . — Plače seveda ne bo nič! — Nič? — Hrano dobite zastonj in posteljo tudi, če bo treba . . . Njegov smeh, ki je spremljal te besede, je bil tako dobrodušno prijeten, da ni šali pripisovala Bog ve kakšnega pomena. — In nič plače ? ' (Dalje prihodnjič.) • "STRANKARSKI" UST Kaj je bolj častno: biti glasilo socialistične stranke, ali služiti vsekrižem, vsakemu palitišnu, da le plača? Kaj je bolj pošteno: Imeti načela, ljudski program, ali pa le geslo, "kdo da več"? na svet in življenje z abecedar-skim očesom, ampak ustvarja svoja dela iz svojega časa. Spoznanje in resnica sta njegova zvesta spremljevalca. On ljubi svojo rojstno domovino, kakor jo more ljubiti le umetnik. Njegov moderni svetovni nazor se upira lažnjivemu kričanju rodoljubov in hinavskemu hej-slovenstvu. Njihovo delo je samo v besedah, ki jih v eno-mer ponavljajo; napredku ne pokažejo nobenih novih potov; za sedanjo dobo nimajo razumevanja. Ne bodimo stari, pomladimo se! Zakaj bi bili zakrknjeni, ko je Um zunaj tako lep solnčni dan? »jikJi^ Največji spomenik IVANU CANKARJU »o knjige, pisane v njegovem duhu, po njegovih nazorih. TAKE KNJIGE IZDAJA CANKARJEVA DRUŽBA. Štiri knjige, ki jih je izdala za leto 1930, so temeljni kamen živemu Cankarjevemu spomeniku. Vse štiri knjige stanejo samo $1 O Zastopstvo v Ameriki ima "Proletarec". Pošljite naročilo Čimprej. ATERA knjiga je najpopularnejša med naiimi priseljenci v tej deieli? Je jasno: AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR. Ako letnika 1930 ie nimate, ga naročite. Stane v platno vezan $1. Ta knjiga je vredna mnogo več kot ji je cena. Ona je sama sebi reklama. ———— Osmi redni zbor J. S. Z. SEZNAM ČLANOV VID. ZBORA Je Se Z. OSMI redni zbor J. S. Z. se vrši v petek 30. maja, ^ ^ ^ ^ ^ soboto 31. maja in v nedeljo 1. junija 1980 v L'^pnh^njeli »bom Jtt! Detroitu. Michigan. Prične se ob 9. zjutraj. v Detroitu svojega delegata. Pridne ' tie v petek 30. meje, ne premik Spo- Pravico do sedeža na zboru imajo delegatje krajev-1 dn*< Nadaljuje -e v soboto nih klubov, in sicer klubi do 60 članov enega delegata in n potem na vsakih nadaljnih 50 članov enega delegata več. Nadalje člani sekcijskih odborov, ki tvorij6 eksekutivo JSZ. Tajnik JSZ. in njen nadzorni odbor. Urednik in yich ^ Fil|p Go. upravnik glasila. Zastopnik Prosvetnega odseka. Nadzor- dina Fnfd A Vider F & Tmuchar> ni odbori sekcij. Delegatje konferenc JSZ. Poročevalci ______ (referantje), katerim da eksekutiva nalogo izdelati poro- Lotrich, bi »i Novak, johk uiich. čila pred zborom, da jih podajo delegaciji v informacijo in razpravo. Vsem tem plača JSZ. vožnje stroske in po- Tich. ročevalcem ter članom odborov tudi dnevnice, običajno L^^ntn aSitoLS^ Ti stroški se krijejo iz konvenčnega sklada _ jo«, snoy, Bridgeport, o. — Anna 'Mahnich, Waukegan, Ul. — Herman Rugel in Andrew Grum, Detroit, Vsaka organizacija, ki pripada Izobraževalni akciji, I _lcJoh7 ^'¿^¡o' in^-^'^h v nedeljo 1. junija. ČLANI VII. REDNEGA ZBORA J. S. Z. Charle» Pogorelec, tajnik J. S. Z. Eksekutiva: Frank Alesh, Peter Podpora jubilejni prvomajski številki Proletarca • V. iskas. Pueblo, Cola. Po 60c: Mary Macher in Frank Stare; po 26c: Agnen knafelc in Mary Hočevar; Frank Smerajc, 20c; Andy Rigler, 16c, skupaj $1.86. WWerd, Wis. Mike Krultz, 66c; Fred. Schilt», 60c; po 26c: Mike Cerne, Jo». Klemene, Geo. Vivoda in Jack Dechman; John Bergant, 20c, skupaj $2.86, (poslal M. Krultz). 2>t. Michaol. Pa. Po 60c: Frank Bixjak in Anton RukAe; po 26c: Latrob«, Pa. Johfr in Mary Fra-i del, 91-00. Collinwood, O. Frank Barbi«, $1.00. Lyoa., 4U. Frank Molan. $6.00. Traaianald, Minn. Joseph Slak, $1.00. Utica, N. Y. Joseph Simonieh, 60c. Browaton, W. Va. Frank Kle-menc, 26c. Virdon, 111. John Schluge, 32c. Franklin, Kaas. Anton Kovad, $1.00. Cicero, 111. Frank Podlipec, $2.00. Spring fiold, 1IL John Goriek, 60c. Dickson, Pa. John Murnich, 26c. Rock Spring«, Wyo. Anton Star-man, $1.00. La Sallo, III. Po 60c: Math Vo-grich, V. Obid, A. Setinc in Joe No- ima pravico do delegata na zboru. Njihove pravice 80 označene v pravilih in definirane v 11. točki poslovnega drew MiSko reda v tej koloni. Vožnje stroške in dnevnice jim plačajo | DELEGATJE KLUBOV, organizacije, katere jih pošljejo. Volitve delegatov so sedaj v teku in se vrše do 15. maja. Sledeči spored, dnevni in poslovni red je izdelala eksekutiva in ga predloži delegaciji, bodisi da ga sprejme I ^________ kakor predložen, ali da ga sprejme z dodatki in spremem- vak, 10bo—sth st , . I Coaemaugh, F bami. odseka: An- St. kluba in kraj: 1, Chicago, III. — Peter Bemik, 2768 S. Ridgeway Ave.; Joiko Oven, 2762 S. Ridgeway Ave. 2, Gloncoo, a — Mary Pire, Box La Sallo, 111. — Frank No. Pa. — Frank Pod. boy, Bo* 61, Parkhill, Pa. 10, Forest City, Pa.—Anton Zeit», boa »24. 11, Bridgeport, O. — Louis Go-renc, RFD 2, box 39. 1.) Otvoritev VIII. rodnega saora V...v.. mf— I Sygaa, Pa. — Frank Pustovrh, 2.) Volitve vorifikacijskega odbora aa proglod pooblastil (tri člane | p D No 2 McDonaldf p^ konstituiraranje zbora Otvoritev VIII. rodnega »bora (glavni tajnik JSZ.). * in glavni tajnik). S.) Predloiitev poslovnika, dnevnega roda in Vélitro predsednika in podprodsodnika. Volit»« konvenčnega tajnika. V ol Hive droh sapisnikarjev. Volitro reeolucijskega odbora (pot članov.) •poroda. 4.) 5.) • ) 7.) POROČILA IN REFERATI Poroda tajnik prosvet. Poroča Anna 20, Chicago, III. — Mike Ladevich, 4607 Keystone St. 21, Arma, Kaas. — Joseph Pillich, R. 8, Box 292, Mulberry, Kens. 27, Cleveland, O. — Joseph A. Siskovich, 100» E. 74th St 28, Newbargh, O. — Peter Segu-I Ün, 10709 Prince Ave. 37, Milwaukeo, Wis. — Albert Hrast, 666 S. Pierce Ave. 4», Collinwood, O. — Louis Zgo-nik, 723 E. 160th St. •9, Herminio, Pa. — Anton Zor-nik, Box 202. •ft, Pinoy Fork, O. — Frank Za-vrftnik, box 331. 114, Detroit, Mick. — Rudolph Potochnik, 8»71 Sherwood Ave. — Peter Benedict, 16326 Crudder Ave. lift, Detroit, Mick. — Frank Klan-čnik. lit, Canoaakurg, Pa. — Marko Teka rec, 614 Franklin Ave. 175, Moon Run, Pa. — Henry 8.) Poročilo tajaika a dala ia etanja JSZ., volilni kampanji in aktivnostih xvoae od VlL radaega »bora. Poroča tajnik Cba* Pogoroloc 9) Poročila sekcijskih odborov: a) sa slov .sekcijo poroča tajaik Frank Zait«. b) a dola članov srbska sekcijo poroča George Maslack. 10.) Zvoano glasila in literatura. Poročata aa aredniitvo Frank Zal t z, aa apravaiitvo Cka». Pogorelec. ... . „ 11.) Agitacija aa noš tisk, predvsem sa P rolet ar ca. v naselbinah. Poroča Joseph Snoy. ...» .. . 12.) Akcija »a dom J. S. Z. ia Proletarca. Poroča tajaik stavbinske- ga odsoka Fr. Zait*. 13.) laobraievalaa akcija JSZ. ia ajeao dolo. aoga odsoka Cfcas. Pogorelo«. 14.) Dolo čitalnic in knjiinic tor ajibov pomon. Mah"lft!) Kulturno dolo povskik ia dramskik »borov. Poroča Mary Ivanusk. I Kne*^ 18.) Vlaga slovoaskib domov v kultaraom in druiabnom «ivljoaju. Re- ^ Wm( __ AnU)n ferat, ki ga poda «baru Joseph Skalu . Demshar, 822 — 86th Ave. 17.) Socialistična agitacija mad mladino. Poročajo Horman Rugel, 224, Pullman, III. — Chas. Pogore-Androw Grum ml. ia Johnnie Rak mL , lec, zast. 18.) Naie ioasevo ia socialistično gibanje. Poroča Angolmo Tick. 232 Barb#r|0ll q __ John Jan 19.) Agitacija med brvataka s«4>slum dolavstvom. Poroča Poter fcovich, 464 N. 4th St. kotovicb. ____235, Shoboygan, Wis. — John 20.) Čemu opeianje socialistično agitacije mod Hrvati v Ameriki, in guppanchick, 1129 S .10th St. česa potrebuje«*», da se temu odpomore? _ .. . -___222, Girard O. — John Tancek, 21.) Jugoslovansko delavstvo v Minnesoti in našo gibanja. l*oro*a RFD ^ Ayon p^rk JOl>,l22.iiKakina aaj bo forma socialistično stranko, da pootano delavska DRUŠTVA IN KLUBI IZO-stranka, kateri bo dolavstvo tudi pripadalo. Roforira Anton Garden. BRAŽEVALNE AKCIJE 23.) Poročila o dolu Konfforonc JSZ. Poročajo dologatje istih. 24.) Unijo premogarjov in naso staliičo. 25.) Odbor sa resolucijo prodloii mod drugim slodočo resolucije! Ju-1 Drui. št. 102 SNPJ., Chicago, 111. goolovansko podporno organisacije in našo gibanje. — Zadružništvo. — — Frances Vider. J. S. Z. in unijski pokrot. Nadalje bo poročal o vsob resolucijah ki mu jih Drui. it. 81 SNPJ., Rod Lodge, predloio dologatje, klubi, Iconfforonco in druitva tor posamosni poročevalci. M on t. — Chas. Pogorelec, zastopnik. 28.) Pravila in načelna isjava J. S. Z. Poroča odbor »a pravila: Chas. Pogorelec, Frank Alesh in Blai Novak. ... . 27.) Rasno (nasveti, raaprava in drugo o predlogih, ki niso «apopadeni v prejšnjih točkah). 28.) Razpust zbora. Wauke- POSLOVNI RED. 1.) Po zboru izvoljeni predsednik predseduje. Zamenjuje ga pod. predsednik. Ako seli predsednik poseči v razpravo k predlogom, so mora obrniti do podpredsednika za besedo, ki jo dobi po vrsti prijavljenih govornikov. Predsednik ali podpredsednik se volita dnevno. Kdor ne govori k dnevnemu redu, ga mora predsednik poklicati k rodu, Govorniki dobe be- v skrajnem slučaju pa mu vzeti besedo. Ako prizadeti ni zadovoljen z odlo-1— Joseph Pillich. kom predsednika, se sme obrniti na sbor sa odločitev. 2.) Za besedo se je priglasiti s dviganjem roke. sodo po vrsti kakor se prijavijo. 3.) Predlogi se staivijo ustmeno ali pismeno. 4.) Pred glasovanjem o predlogu imajo pravico do besede vsi govorniki, prijavljeni do sprejema predloga sa zaključek debate. 5.) Pri enakosti glasov se odpre ponovna debata in se glasuje, dokler se no pride do resuttata. n 8.) Za sprejem predloga zadostuje navadna večina glasov. 7.) Glasovanje o predlogih jo javno s dviganjem roleo,, razen v slučajih kjer sbor sklene drugače. 8.) Volitve odborov so vrie tajno. Dramski odsek S. N. D., gan, UL France® Artach. Drui. it. 1 SNPJ., Chicage, lil. — Anton Garden. Drui. Pioneer it. 559 SNPJ., Chi cago, III. — Alice Artach. Drui. it. 87 SNPJ., Herminie, Pa. — Anton Zomik. Drui. it. 88 SNPJ., Moon Run, Pa. — Henry Knez. Drui. it. 138 SNPJ., Canonsburg, Pa. — Marko Tekavec. Pevsko in dram. druifcvo "Bled", Detroit, Mich. — Joseph Kotar. Druit. it. 208 SNPJ., Gross, Kans. Drui. it. 535 SNPJ., Kenmore, O. — Joseph Jereb. Klub it. US, JSZ., Detroit, Mich. — Frank Česen. Pevski zbor "Svoboda", Detroit, Mich. — Anton Semec. KONFERENCA J. S. Z. St. l , Zapadna Penna. — John Ter-čelj, Box 267, Strabane. St. 2, Ohio. — Louis Zorko, 1236 E. 61st St., Cleveland. ¿t. 5. vzhodni Ohio in W. Va. 9.) Poimensko glasovanje (Roll Call) se vrii, če ga zahteva najmanj Nace 2iemberfrer> Box 88> p¡ney Fork. ona četrtina članov zbora. 10.) čas zborovanja določa zbor. 11.) Bratski delegatje društev, klubo* in organizacij, ki prispevajo v fond I «obraze v al ne akcije JSZ., imajo na sboru vse delegatske pravice v razpravah in sklepanju glede prosvetnega dela, organisacij, ustanov in sadov sploinega značaja. V političnih zadevah ki se tičejo političnega dola stran, ko, pa imajo posvetovalen glas. DNEVNI RED ZA SEJE. 1. Otvoritev seje. 2. Volitev predsednika in podpredsednika. 3. Čttanje zapisnika prejinje seje. 4. Čitanje dopiso* in brzojavov. B. Najne zadeve. 8. Posebna poročila 7. Nadaljevanje sporeda. 8. Zaključek seje. Nasvete glede sprememb v pravilih JSZ., resolucije in drugo, tikajoče se zbora, pošljite tajništvu JSZ., kar pa je za objavo, uredništvu "Proletarca". Poverilnice delegatov pošljite tajništvu JSZ. takoj po izvolitvi, da se imena j uvrsti v seznam. át. 4. Illinois in Wisconsin. — Jos Rädel st., 477—61»t Ave., West Allis, Wi«. ta.75 (po»Ul Frank Bizjak). Strabane, Pa. Po 60c: John Ter-¿elj, Frank Drenik, Joe Novak, Loui» liartol in John Rosenberger; po 26c: Jo». Potočar, John Bobnar, John Zigman, John koklich, Anton Ma-vnd, Math Surina, Frank Majzel, Val. Heven, Frank Mikec, Jacob Vehar, Jonn Troha, Anton Kirn, Martin Mi-doixr, Frank Batiata, Anton Slano-vi* in John Kutch ^kupaj $6.60 (poslal John Terfelj). Cleveland, O. Vincent J u rman, $6; John Erien, $1.20; po $1: Frank Mikiha, Frank Rant, Edward Brani-»el, Steve Koren in Jo»eph Samsa; po 60c: Anton Kukovac, W. J. Lazar, Math Meeec, Frank Lavrič, Frank Brimtek in John Stopar; po 26c: Frank Trtnik, Frank Tratnik, Ro«i Sumrada, Frank Trtnik, John Smith in John Tavčar, »kupaj $16.70, (poslal Edward Braniael). Johnstown, Pa. Po 60c: Mike Kro-fina, Henry Pečarič, Joe Volčjak, in John Kobal, skupaj $2.00 (poslal John Kobal). Windber, Pa. Po $1: Tony Straii-iar in Tony Opeka; po 26c: John Airich in Frank Kresovioh, skupaj $2.60 (poslal Tony Straiiiar). Cleveland, O. John Krebel, $6; Louis Kveder, $1.60; po $1: Aug. komar, Anton Eppich in Jerry Ro-ianc; Jos. Papič, 60c; po 26c: Anton Ab ram, Jos. Vidmar in Fr. Sumrada, skupaj $10.76 (poslal John Krebel). Cambarlaad. Wyo. Po 66c: Ignac Bozovičar, Louis Tlak er, Lovrenc Sifrar, Julia Fabjančič, John Petrov-iii in Frank Remitz; po 26c: Anton Kuiner, Louis Gorenc in Jacob Ber-gant, skupaj $3.76 (poslal Louis Tlaker). Detroit, Mich. Po 60c: Jacob Babich, Nick Kaste lic in Martin Men-ton; Ernest Baic, 26c, skupaj $1.76, (poslal Peter B.enedict). Johnstown, Pa. Rozi Glavach, 60c; po 26c: Frank Vrhpviek, Anna Dereani in Joseph Glavach, skupaj $1.26, (poslala Rozi Glavach). Pittsburgh, Pa. Po,60c: Nick Po-vie in Frank Alič; po 26c: John Boritnar, Frank Kroiel in John Ban, skupaj $1.76, (poslal Frank Alič). Krayn, Pa. Henrik Pečarič $1; po 60c: Louis Sterle, Neimenovan in Frank Bavdek; po 26c: John Ko-zole, Martin Korpis, Frank Naglič, Andy Kaica, John Zalar, Louis Bavdek, Joe Krainc, Frank Zalar, Peča-rič ml. Tony Ucman, John Hribar in Matija Turiič, skupaj $6.60, (poslal Henrik Pečarič). Ckicago, lil. Po $1: Ludvik Katz in Frank Sustersich; John Sagadin, 60c, skupaj $2.60, (poslal L Katz). — John Jančič, 27c; Joseph MaČus, 26c; Frances Ferkul, 10c, skupaj 62c, (poslal John Jančič). — Po $1: Mirni Hoji na. Frank Omahen, Frank Fiorjaniič, Math V idegar, Mirko Ci-ganich, Lovro Gorjup, John Sprohar, Rok Boiičnik, Anton Trojar, Frank Udovich, John Rak, Fred A. Vider; Anton Wouk 76c; Vinko Ločniikar, 65c; po 60c: Helen Arko in D. J. Lotrich; John Rayer, 60c; Martin Abram, 20c; John Drzich, 16c, Joe Kristan, 10c, skupaj $16.66. Detroit, -Micb. Thomas Petrich, $1; Joe Koršič, 60c; Mike CveUn, 50c, skupaj $2.10. Strabane, Pa. Ivana Krulc, 60c; Jacob Pavčič, 25c; Joseph Progar, 10c .skupaj 96c. Clarendon HHIs, III. Mary Au-cin, $1; Helena Zavertnik, 20c, skupaj $1.20. Waukegan, III. Dr. it. 14 SNPJ., $2.60. Washington, Pa. Mike Podboy, $1.60. NM es, O. John Plahtar, 60c. Hendersonville, Pa. Jacob Baloh, 26c. Bowie, Colo. Frank Remikar, 46c. Leadville, Colo. John Zupančič, 40c. Joseph Dobrovoljc, Anton Oiaben, Anton Zaletel, Loui» v»ki P<> 26c: Leo Zevnik, Fr. Struna, Vozel, Julian Majnar, John Zupan- Martinjak, A. Deriič, V. Bergles, tit, Frank Kumerday, Nick Kaviek, Fr Novak ,Fr. Udvanc, Peter Banich, John Cahlar, Loui» Klenoviek, An- A- Remenik, »kupaj $4.26, (poslal P. ton Dremel in Louis Boiich, skupaj Banich). Hostetter, Pa. Po $1: Vincenc Resnik in John Resnik; po 26c: John Mikec in Joseph Žabkar, skupaj $2.60, (poslal John Resnik) . Parkbill, Pa. Po $1: Andrej Ivan-tit in Frank Jančar; po 60c: John Jančar, A. P. Krasna in Adolf Kra. sna; po 26c: Albina Mrak in Gaiper Petrovčič, skupaj $4.00 (poslal A. Krasna). Forest City, Pa. Po 26c: Anton Zeitz, Jennie Zeitz, Anton Drasler, Matt Zgaga in Vide Germ, »kupaj $1.26 (poslal Anton Zaitz). Somerset, Cela. Po 10c: Anton Mejnik in Anton Trebeč skupaj 20c. Strabane, Pa. Klub it 118 JSZ., $6.00 MuHan, Idaho. Andrew O raze m, $1.00. Cleveland, O. Po 60c: John Zalar in Frank Mlakar, skupaj $1.00. Bridgeport, O. Frank Blatnik, 20e. Arm«, Kaas. Martin Gorence, 80c. Reck Springs, Wya John Jereb, 60c.* Yukon, Pa. Joseph Hob ich. 60c. Skupaj v tem izkazu $133.69, prejinji izkaz $246.16 »kupaj do 9. maje $378.84 . Popravek: V tretjem izkazu prispevkov iz Detroit» bi se moralo glasiti: Mary namesto Martin Grum ter Joe Bohinc namesto Joe Čeme. Prispevala »ta po 60c vsak. Iz Park-hilla, Pa., prispevateljev je bilo pomotoma izpuičeno ime John Turiiča, prispeval 26c . M>mmiMii##ee#>»i»e Priredbe klubov J. S. Z. In dragih soc. organizacij Martin Baretincic & Son POGREBNI ZAVOD 324 Broad Street I T.I. 1475. JOHNSTOWN. PA. hum............. MAJ. BURGETTSTOWN, PA. — V soboto 17. maja vprisore igralci kluba it. 11 pod pokrovitoljsevom kluba it. 10 JSZ. dramo "Poročna noč". Vmes bo govor o reorganisirani UMW in po programu veselica. OSMI REDNI ZBOR J. S. Z. dne 30—31. maja ter 1. junija v Detroi- tu. JULIJ. PULLMAN, ILL. — Piknik kluba it. 224 JSZ. v nedeljo 13. julija v Wild Wood Preserve, 127th St. in Michigan Ave. WAUKEGAN, ILL. — Piknik klu-ba it. 45 JSZ. v nedeljo 27. julija. CLEVELAND, O. — Piknik "Zarje" , nedeljo 27. julija na Goriikovi farmi v Randallu. AVGUST. GITARD, O. — Piknik kluba it. 222 JSZ. v nedeljo 24. avgusta. CLEVELAND, O. — Piknik kluba it. 27 JSZ. na Močilnikarjevi farmi v nedeljo 17. avgusta. SEPTEMBER. MOON RUN, PA. — Konferenca JSZ. za sapadno Penno v nedeljo 28. septembra. SHEBOYGAN. WIS. — Konferen-i JSZ. sa Wisconsin in severni Illinois se vrii meseca septembra. Datum bo sporočen pozneje. OKTOBER. WAUKEGAN, ILL. — Veselica ia dramska predstava kluba št. 48 JSZ. v Slov. nar. domu v nedeljo 12. okt. pop. in zvečer. CHICAGO, ILL. — Dramska predstava kluba it. 1 v nedeljo 28. oktobra v dvorani ČSPS. NOVEMBER. CHICAGO, ILL. — Koncert "Save" v aedeljo 30. novembra v dvorani ČSPS. DECEMBER. CHICAGO, ILL. — Sihreetrova zabava kluba it. 1 v sredo 31. decembra. _ __ (Tajnike klubov prosimo, da aam sporoča datume svojih priredb, da jih uvrstimo v ta seaaam.) Prva Jugoslovanska restaurad]a DOMAČA KUHINJA Otto and Jerry Miškovsky, lastnika. 4047 W. 26U» Street Se priporoča Slovencem v posot '♦♦»♦♦♦♦»♦♦eeee»oeeeee»M»» Dr. Andrew Furlan! ZOBOZDRAVNIK vogal Crawford and Ogden Ave. (Ogden Bank Bldg.) Uradne ure: Od 9. do 12. dop., od 1. do 6. popoldne in od 6. do 9. zvečer. Ob sredah od 9. do 12. dop., in od 6. do 9. zvečer. Tel. Crawford 2803. Tel. na domu Rockwell 2818. 0»00»00»08M»»00008»80800» Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON Office hours at 3724 W. 26th Street Tel. Crawford 2212. 1:30 — 8:30 — 6:30 — 8:80 Daily at Hlavaty's Drug Store 1888 WEST 22ND ST. 4:30—6:00 p. m. daily. Except Wed. and Sunday only by appointments. Residence Tel.: Crawford 8440. 00»00000»0000»8000»80»00»0 John Metelko, 0. D. PreiSčemo oči in določimo očala 6417 St. Clair Ato.v CLEVELAND, O. ieeeeeeeeeeeeeeeeeeee»»»»» POGOSTE SPREMEMBE VREMENA SPOMLADI v tem krasnem letnem času so zelo nevarne. Nere&io delovanje notranjih organov povzroča neprijetnosti. Viivajte TRINERJEVO GRENKO VINO redno v malih količinah in držite notranje organe v redu. "Los Angele«, Calif., 3 .aprila. — Trinerjevo grenko vino je izvrstna ičlodčna tonika. Jaz ga priporočam vsem prijateljem. Luigi Marcucci." — V vseh lekarnah- Brezplačni vzorec od Joseph Triner Co., 1333 S. Ashland Ave., Chicago, 111. — Dept 27. Dr. Otis M. Walter ZDRAVNIK IN KIRURG 4002 Weet 26th Street, CHICAGO, ILL. V uradu od 1 do 6. popoldne, v torek, četrtek in petek od 1. pop. do 8. zvečer. Tel., LAWNDALE 4872. V FRANCES WILLARD BOLNIŠNICI od 9. do 10. dopoldan ob torkih, _četrtkih in sobotah. Sodrugom v Clevelandu. Seje kluba it. 27 JSZ. se vrie vsak prvi petek ob 7130 zvečer in vsako tretjo nedeljo ob 2:30 popoldne i klubovih prostorih v Slov. narodnem domu. Sodrugi, prihajajte redno na oje in pridobivajte mu novih članov, da bo mogel napraviti čim več na polju socialistične vzgoje in v borbi sa naia prava. TWMilwaukee Leider" Največji ameriški socialistl-ini dnevnik.—Naročnina« $6.00 na leto, $3.00 »e pol l^ta, $1.60 sa tri mesece. Naslovi 828 Jaaoau Ava MILWAUKEE, WIS. Sto Izvodov za dva dolarja t— V agitacijske namene pošljemo »to izvodov "Proletarca" za dva dolarja. Naročite jih, kadar imate večjo sejo, veselico, »hod, pred»tavo ali kako drugo priredbo, in jih razdelite med udeležence » priporoči-lom, da naj »e nanj naroče. Pošljite naročilo pravo-čaeno! Frank Mivšek Coal, Coke aad Wood.—Gravel. WAUKEGAN. ILL. Phone 2728. »«*»»»»»» wswwswwswssswwsee VINKO ARBANAS 1320 W. 18th St., Chicago, 111. Telefon Canal 4340. SLOVENSKO-HRVATSKA TRGOVINA CVETLIC. Sveie cvetlico sa plese, svadbe, pogrebe itd. Joseph Robich, 40c; 10c, skupaj 60c. John Krainz, I6c. Louis Viinikar, 26c. Frank Jesch, Aurora, III. 26c. Yukon, Pa. Frank Zalokar, Gillespie, 111. Oglesby, 111. West Frankfort, 111. 86c. Johnstown, Pa. Louis Gall, $1.00. Girard, Kans. Anton Selak, 26c. Elizabeth, N. J. Amlrew Sprogar, 60c. Barton, O. Joseph Skoff 10c. Aubuf«, III. John Homez, $1.00. New Market, N. J. John Rupnik, 60c. Youngstown, O. John Petrich, $1.26. Buhl, Minn. Max Martz, 60c. ~ Valley Home, Calif. Martin Stro-jan, $1.00. Now Sheffield, Pa John Panger-fttt, 60c. Pittsburgh, Pa Mike Pleshe, $1.00. Conneaut, O. Po 60c: Joseph Sed-mak in John Kalafatlt, skupaj $1.00. Oglašajte priredbe pod- i *" ^ pornih društev, klubov JeSeZe in kulturnih ter vseh drugih naprednih organizacij v "proletarcu" Anton Zornik HERMINIE, PA. Trgovina s meianim blagom. Peči in pralni stroji naAa posebnost. Tel. Herminie 2221. SLOVENCEM PRIPOROČAMO KAVARNO MERKUR 3551 W. 26th St., CHICAGO, ILL. (V bliiini urada SNPJ In Proletarca) FINA KUHINJA IN POSTREŽBA. KARL GLASER, lastnik. NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE narodna tiskarna 2142-2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. Mi tiskamo * Sl.ven.kem, Hrvalkem. Slovalk.m, Č.lk.m, Poljskem, kakor tudi v Angleikem in Nemikem jesika. Naia posebnost so tiskovine sa draitva In trgovca. Pristopajte k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI. Naročite si dnevnik "prosveta" Stane sa celo leto $8.00, pol leta $3 00. Ustanavljajte nove druitva. Deset članov (le) Je treba ze novo društvo. Naslov sa Hat ia p sa tajništvo 1e: 2887 S. LAWNDAl E AVE., CHlpAGO. ILL.. A Jugoslav Weekly Devoted to the In torea t of the Workers. Official Organ of Jugoslav Federation, S. P. OUR AIM: EDUCATION, ORGANIZATION, i CO-OPERATIVE, COMMONWEALTH CLERICAL OBJECTORS The Reverend Peter Ainslie, pastor of the Christian Temple at Baltimore, delivered a sermon at the First Congregational Church in Washington, the church to which Calvin Coolidge belonged when he was president. There were some army chaplains in the congregation. The Daughters of the American Revolution were holding their annual convention in the city, where they would be sure to hear about his remarks, and some of them were present. In this as good as made-to-order setting, the courageous Mr. Ainslie, among other things, said, "There is no more justification for being a chaplain in the army or navy than there is for being a chaplain in a speakeasy." To say that this brought forth a howl of pain is putting it mildly. In a speakeasy they have "spiritual" consolation without calling in a preacher, and they do say that such consolation was not unknown in the trenches. In the play, Journey's End, the soldiers drown their misery in liquor. Peter Ainslie is one of the outstanding preachers in America. His words carry weight with other ministers, even if they do not bring forth anything but froth from the capitalistic and militaristic newspapers. Some of the religious periodicals have also been searching their consciences regarding chaplain service. It looks as if there would be an increasing number of conscientious objectors among the ministers.—Milwaukee Leader. COLBY IS RIGHT ——■MMPWMP1 Speaking to an audience of Washington University students in Graham Memorial Chapel, Bainbridge Colby, Secretary of State in the last year of Woodrow Wilson's administration, said: "There is no variance in the viewpoint of the two major political parties. The politicians have no thought of seeking remedies for public ills, but are intent only on grasping and retaining power. 1 "The ebb and flow of political success has no more significance in regaré to the improvement of social ills than h*ve the daily victories and defeats portrayed in the baseball box scores on the sport pages of newspapers/' "A fault of the people of today is an incumbency complex. They have their opinion of the success or failure of a man in public life on the number of times he has held office. They respect vastly more a coarse, shallow individual who holds an office than a man ,of real power who is not an incumbent." . Mr. Colby deserves credit for his plain talk. He told the plain, unvarnished truth. Our faulty political conditions of today reflect the stupidity, indifference and irresponsibility of the people. Don't blame the politicians in public office for all the faults and shortcomings; blame yourselves—you, the people, are neglacting your duty as men and as citizens. . > > Income Tax Retaros Flask Fear was expressed by the administration that the returns from the income tax would be rather scant on account of industrial depression, but present indications show that the big taxpayers have been doing business in the regular way and are enjoying a lucrative income regardless of the common lot. The real trouble in the United States is that the few are so situated that they drain industry of its substance and only the masses suffer. If the government would tax more heavily the excess profits of the few and use the proceeds to furnish work for the unemployed in the construction of vital public works, all society would profit.—Minnesota Union Advocate. Only OR a Few Inches The New Leader asks if the Socialists threw away their votes in 1928, or should they have voted for Hoover in order to get something now? Migosh, man, can't you see that the workingmen who voted for Hoover are getting something now? They are getting it in the neck. True, they expected to get it in the stomach, but the neck is only a couple of feet from the stomach. Why be so finicky about a miss of a few inches ? SEARCHLIGHT By Donald Ji' Lot rich TIMELY OBSERVATIONS I jrH That's the Difference They Go Together ' « A harsh materialism is a foe to the spirit of Socialism. Grace and beauty must go hand in hand with knowledge and power.—Minnie Pal lister, English Socialist. Br JOHN F. KUTCH The prisoner* of Ohio have paid their debt to society in full but at an enormous price. Three hundred and some lives snuffed out in a dastardly manner through the negligence of the parasites of our defective ruling system. All over our nation our prisons and reformatories are overcrowded. Men, convicted mostly on small offenses are thrown into these pens facing grave dangers just as those of the Ohio penitentiary. Our real criminals however, srs at liberty, for they are immune from Imprisonment because of their political connections and wealth. It is time that Labor should take a hand into these unbearable and unbelievable conditions which are taking away the life and liberty of our people. Cleaning up our nation of criminals should begin in Washington, D. C., then the debt to humanity would be well repaid. • • • More than 2,000 Pennsylvania undergraduates participated in the May Day celebration in Philadelphia. Before the disturbance was quelled 800 students were in jail and L. B. Schofield, Philadelphia's chief of police had been arrested, held under $1,500 bail and sent to Moyamensing prison, for releasing prisoners pending a hearing. The safety directors arrest climaxed a night of turmoil that made life sleeples for residents surrounding the University campus, where the first outbreak started about midnight. Stores were wrecked, windows smashed and innocent bystanders thrown into patrol wagons when the police attempted to stop the disturbance. Hundreds of students were beaten into submission on the streets ss many hundred blue coats wielded clubs snd pistols. These demonstrations in which youth also participated go a long way in showing that a new light is on the horizon. Youth is gradually stepping into our movement, just as every class conscious persons should do. Economic conditions are ripe and a social change can t)e made with a strong will by class conscious work- ! ing men and women. • • • John J. Parker, appointed by President Hoover for s seat in the supreme court has been rejected by the Renate. As he is not willing to appoint anyone who would consider human rights above property rights, the President will have his way. Ev-rn at that the senates rejection of Parker is a good sign, that the trend of public opinion regarding the supreme court, is headed to a right direction. "Nowhere has the poor immigrant such opportunities as the United States so generously offers." asserted Prof. Michael I. Pupin of Columbia University. Prof. Pupin should visit Western Pennsylvania and see the wonderful opportunities available. He would see that coal miners do not earn sufficient wages to buy enough bread, children deprived of an education because, as soon as they reach 13 or 14 years of sge, they have to look for bread and butter. Such is the picture of our opportunities and prosperity. There Is more depression, mors exploitation than anywhere else. The one opportunity we want is here; let's take advantage of it snd effect a social change. {¿104* IU ttifc The prosecuting attorney was examining a Negro witness: "Now, Tom," he said, "tell us what you know about this fight." "Well boss," began Tom, "I thinks—" "I don't want to know what you think. Tell us what you know." . "I thinks," said Tom, as he began again. "I told you not to tell what you think." "But, boss," said Tom, apologetically, "I ain't no lawyer. I can't talk without thinking." RADIO LECTURE BY DR. J. J. ZAVERTNIK. Dr. J. J. Zavertnik will give a radio talk over Station W. B. B. M. in the Wrigley Bldg., Chicago, on Saturday, May 17th, at 5:20 (daylight saving time) on "The Prevention of Tuberculosis in Children". Dr. Zavertnik will speak under the auspices of The Chicago Tuberculosis Institute, 3SO N. Michigan Ave., Chicago, which is maintained by the sale of Christmas Seals. Visiting our folks in Kansas was quite an experience for the writer. In the midst of all the blossoms, the advanced work of nature, and the forceful winds no great activity was noticeable. In the years gone by, we were told the small localities hummed busily. But now the mines were not operating, the workers were not earning and the idleness gave no opportunity for hustling. One fact was very evident however. Our people are strong for the reorganised mine union and their Alex Howat. They went thru the Lewis regime and secured nothing for themselves. They needed a chansre. They want this change yet they are having a terrible time because of Lewis' paid reactionaries. And there are men who still believe that Lewis was and is all right. There are men who have been tricked into believing thg*< Howat and the new union officials are just as bad as Lewis, and therefore care to support neither one nor the other. • • • In the course of conversation they will admit that things could not be any worse than they were under Lewis. That sn organization is necessary. That Howat and his new crew are honest. But somehow they cannot work for the new union. When you ask them for a substitute they can offer none. They are just willing to hang in the wind. — That will bring them nothing. The thing for them to do is U> get back to real life; into the live union, and that is the reorganized Miners Union of which Howat is president. • • • We have had hopes that unemployment had reached its peak. That business was improving. But every sign tells us that we are mistaken if we say so. To our surprise Judge Parker was not confirmed to the U. S. Supreme Court bench. Labor after all did unite to show its strength, by telling the Senate to beware if they should seat him. We must confees, that we are surprised. If Labor did have the strength to sidetrack Parker just think what greater things it would accomplish if it was organized into its own political party. But in spite of Parker and Hoover the outlook for the future is still dim. A ray of hope shines through that dimness in the Socialist program. • • • Svetozar Banovec will render his concert this Sunday * May 18, at Orchestra Hall at 220 8. Michigan Ave, Slovenes and other Jugoslavs are working together to make this concert the best from the standpoint of attendance and Mr. Banovec has selected an excellent variety of songs. Tickets are selling from 50c to $2.50. They can be produced from members of Sava ,at the S. N. P. J. office, Proletarec, or at the box office of Orchestra Hall. It is expected that the Theater will be filled with people of other nationalities as well. Another step towards bringing about a change of the prohibition laws has been taken. Ten distinct groups, having this purpose, will convene to draft a unified system in bringing about this change, while a Supreme Court decision making the sale of equipment with which to make home brew and other beverages illegal, has been handed down. This has been intended to tighten the lid closer. The anti prohibitionists regard it however as a step to hasten the deliverence of a sane, modified prohibition law. We too feel in the same manner ,especially because the small offenders are being pursued and punished while the big booze rings are extolling millions of dollars from the present system. • * • • The Convention of the Jugoslav Socialist Federation will bo well represented by the younger generation. Our folks in Detroit, Michigan are well prepared to receive the delegates and participants of the convention on May 30, 31 and June 1. A number of spectators from Chicago and vicinity expect to make the trip to help manifest the will of our workers. • • • The last dance of this indoor season will be sponsored by the Ham Bone Chewers Club, a subsidiary of the Pioneer Lodge at the S. N. P. J. Hall on Saturday evening May 24. TickeU are 50 cents and the advance sale of tickets makes us feel that there will be a big attendance.' CASH AND CARRY Customer: "I want some powder to kill cockroaches." Clerk: "Will you take it with you?" Customer: "No, I'll have the cockroaches call and you can rub it on their little tummies f ASTRONOMICAL NOTE A man was brought into court for illicit distilling of whisky. "What Is your name?" asked the judge. "Joshua," replied the prisoner. "Joshua?" repeated the judge. "Are you the Joshua. who made the sun stand still?" "No, judlge," was the answer, "I'm the man who made the moon, shine." TREADING ON DANGEROUS GROUND THE SOCIALIST PARTY AT WORK May Day Huge Success Chicago—Largest and most successful meetings in over ten years are the reports coming into the national office of the Socialist party from all over the country. In Chicago, eight meetings were held, with a total attendance of over 6,000. The Cook County celebration was held in Workmen's Circle hall, with 2000 persons present. There was entertainment, mass singing, and pageantry^ The University of Chicago Socialist and liberal clubs combined attracted over 500 to their meeting, where McAllister Coleman and Clarence Darrow spoke. Clarence Senior was the English speaker at both the Bohemian and Slovenian meetings. The Polish comrades held two meetings, and the Italians and Lithuanians one each. In addition, the Amalgamated held a meeting. In Milwaukee, over a dozen meetings were held, the main one being Sunday, topping off a series held by branches, unions, fraternal organizations, and singing societies. New York City jammed the Bronx auditorium to its doors and an overflow crowd listened thru loud speakers which had been provided. Over 250,000 trade unionists quit work at the call of the Committee on Unemployment, formed by the party and several dozen local unions. Los Angeles filled the labor temple, While Cleveland, with Norman Thomas as speaker, had the best attendance for a long time. According to the national secretary, these meetings change in attitude on the part of th«- American people and a change toward more militancy in the party. Connecticut The State Federation of Labor has invited the Socialist party to send delegates to the conference on the old age pension bill that will be presented at thé next session of the assembly. Arrangements are already under way for the biggest state convention held in over ten years. The date is June 22. In all probability the next meeting of the N. E. C. will be held in Connecticut and it is expected that the presence of the committee members will help in the campaign. ^ Illinois Since the resignation of W. R. Snow as state secretary, the state executive committee has appinted a sub-committee to reorganize the state office, re-combine it with the Cook County office and hire an organizer for the two. Kansas Lawrence, Kansas — May 1. — Students at the University of Kansas celebrated May Day by oiganiz-ing a Socialist club for the purpose of gaining a further knowledge of Socialism, and interesting others in its principles. The roll of this first meeting included twenty-one. Maryland At a recent meeting in Baltimore, one of the most enthusiastic held in s long time, secretary Neistadt reported the party was growing in membership and that several new branches had been formed. Michigan A political state convention of the party will be held Sunday, May 18th, 3 P. M. in the Polish Hall, 2841 Harper Ave., corner of Joseph Campau Ave., Detroit. . Nominations for the following officers for the fall election will be made: Governor, Lieutenant Governor, Secretary of State, State Treasurer, Auditor General« Attorney General, United States Senator and platform adopted. Montana John F. McKay, former state Senator "is busily engaged in organizing Sanders County and is having wonderful success. Noxon boasts of being the best organized town in the country with eighty per cent of the registered voters enrolled as members of the party. Heron has a local consisting of the majority of the registered voters and there are high hopes of enrolling the majority of the registered voters of the entire country. In less than a month over two hundred new members have been brought into the party and an organizer has now been sent over into Lincoln County to do the same there. Wm. F. Held, secretary of the Sanders County party says, "If we had means to cover the state with competent organizers, we believe we could carry Montana this November. As it is, we at least hope to carry the western district for Congress and send a,gfod delegation to the state legislature." 4 Pennsylvania The state executive committee met and decided to admit new members at $2. until January 1931. Half of this money is to be used for a subscription to the state bulletin, which will be issued in July and for a subscription to the New Leader. r RY THE WAY And, by the way, did Socialists throw away their votes in 1928 or should they have voted for Hoover in order to "get something now"?—The New Leader. FOR ALL MEN . • L ft n i Socialism is the ideal and hope of a new society founded on industrial peace and forethought, aiming at a new and higher life for all man.—William Morris. THE UNBELIEVER Two littls girls were on their way home from Sunday school, and were solemnly discussing the las-son. "Do you believe thsre is s devil?*' ssked one. "No," esid the other promptly. "It's like Ssnts Clsus, It'e your father." Musa