GLASILO DELAVSKEGA KOLEKTIVA CINKARNE CELJE Izdaja Cinkarna metalurško-kemična industrija, Celje. Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Hubert Savodnik. Glasilo izhaja vsakega 15. v mesecu. Prispevke sprejemamo do 25. v mesecu. Rokopisov in slik ne vračamo. Naslov: Uredništvo glasila »Cinkarnar«, Cinkarna, Celje. Tel. 215 in 216. Naklada 2100 izvodov. Tisk in klišeji CP »Celjski tisk« Celje. TOČKOVANJE JE ZAKLJUČENO Mimo so živahne razprave v obratih, mimo je tudi seja upravnega odbora in delavskega sveta, kjer so člani organov samoupra-ljanja pregledali vse pripombe o točkovanju delovnih mest. Med vsemi razpravami v obratih so nekateri obrati pokazali prav dobro razumevanje, kakšen smisel ima točkovanje in so glede na celotno podjetje ustrezno korigirali tiste točke, ki so bile očitno premajhne. Mnogi obrati pa so skušali to priložnost izkoristiti, da bi na vsej črti povečali osebne dohodke, pri tem pa se sploh niso ozirali na druge obrate in na sorodna oziroma enakovredna delovna mesta. Takšno težnjo v posameznih obratih nikakor ne moremo odobravati, ker vemo, da je vsota vseh sredstev za osebne dohodke enaka in odvisna samo od povečanja proizvodnje oziroma od uresničene prodaje, pa tako ne moremo posameznikom ali posameznim obratom večati števila točk, ker bi s tem porušili sorazmerje in ustvarili razločke med prejemki na sorodnih delovnih mestih. Vse to je upošteval tudi delavski svet, ko je na 10. redni seji razpravljal o predlogu točkovnega pravilnika in je moral zavrniti težnje posameznikov in posameznih obratov za povečanje osebnih dohodkov na račun drugih obratov. Točkovni pravilnik je seveda samo ogrodje za določitev medsebojnih odnosov, medtem ko bodo sami osebni prejemki odvisni od proizvodnih uspehov. To pomeni, da bo točka vredna toliko več, kolikor več bomo proizvedli oziroma prodali. Ob razpravah o točkovnem sistemu pa se je pokazalo, da mnoga delovna mesta v podjetju niso točno imenovana, da ime nekega delovnega mesta še ne pove, kaj človek na tem delovnem mestu opravlja, niti ni dokončno urejena sistematizacija delovnih mest. V nasledji fazi, ko bomo razpravljali o besedilu našega novega pravilnika o osebnih do- Kaj bomo počeli ? hodkih, moramo vse te pomanjkljivosti upoštevati, če bomo hoteli, da bodo naši odnosi v skladu s pravično delitvijo dela in nagrajevanjem po učinku. Zdajšnji pravilnik o delitvi osebnih dohodkov bo vsekakor prinesel določene spremembe in večjo stabilizacijo odnosov, a v resnici je to samo prvi temelj za uresničevanje načel o pravični delitvi dohodka in izkoriščanju dejanskih proizvodnih možnosti. Nihče ne trdi, da je s tem pravil- nikom vse dokončno rešeno, kajti nujno bomo morali ob primerih v praksi o posameznih ocenah znova razmisliti in tako izpopolnjevati naš sistem delitve osebnih dohodkov. Tega se je zavedal tudi delavski svet, ki je zato določil, da bo najbolj očitne razločke in neskladnosti obravnaval na eni izmed sej v začetku Taiko vprašujejo odborniki, ki so jih izvolili člani sindikata v novih šestnajstih podružnicah. Nekateri morda sploh ne vprašujejo, ker so se zadovoljili z nezadovoljstvom, da so postali odborniki. S tem je zanje zadeva urejena. Morda bodo naši očitki preveč hudi, a očitno je, da »politično mrtvilo« — kakor imenujemo nedejavnost v družbenih organizacijah — tudi v Cinkarni vlada v mnogih primerih. Nekaj posebnega, kakor smo že pisali, so bili sestanki v obratih, ko smo razpravljali o točkovnem sistemu. Četudi je to pohvalno, vendarle nočemo hvaliti, ker je tolikšna udeležba na teh sestankih dokaz, da se ljudje zanimajo za dogajanje in prihajajo na sestanke samo takrat, kadar gre direktno za njihovo korist, kadar pa razpravljamo o splošnih problemih, tedaj menimo, da za nas ti niso pomembni, da se nas ne tičejo. Takšno mišljenje je povsem zmotno in samo dokazuje, kako slabo poznamo sodobno gospodarsko ureditev. Še v mnogih primerih je očitno, da se ne zavedamo tehtnosti družbenega samoupravljanja in celo zanikujemo njegovo praktično uveljavljanje. Sicer je res iz dneva v dan več ljudi, ki spoznavajo prednosti skupnega vodenja in upravljanja in v njihovem okolju zaznavamo zares socialistične odnose in lepe gospodarske uspehe. Ne da bi nadrobno naštevali vse posamezne naloge sindikalne organizacije, lahko iz uvoda povzamemo, da sta prva skrb predvsem večje uveljavljanje erganov samoupravljanja in večja zavzetost za splošne delovne uspehe. Vzporedno s tema nalogama pa je še skrb sindikalne organizacije za večje blagostanje našega delavca. 1. Skrb za uveljavljanje organov samoupravljanja: Posamezne sindikalne podružnice so dolžne, da na svojih sestankih terjajo od članov, ki jih zastopajo v organih samoupravljanja, pojasnila, o čem so organi razpravljali in kaj so sklenili. Hkrati na svojih sestankih člani posameznih sindikalnih organizacij ugotavljajo, kakšni problemi se javljajo v njihovem okolju in zahtevajo od članov samoupravnih organov, da s temi problemi nastopajo v upravnem odboru ali delavskem svetu, v kolikor problema sami ne bi mogli rešiti. To sodelovanje članov sindikalne organizacije in njenih zastopnikov v samoupravnih organih bi moralo dobivati vse večjo medsebojno vzgojno obliko in vsebino. 2. Večja zavzetost za splošne delovne uspehe: Vsaka sindikalna organizacija bi morala vsaj enkrat mesečno na svojem sestanku analizirati delovne uspehe vsega podjetja v določenem obdobju, a mimo takšne analize, bi morala podrobno razmisliti o svojem deležu v teh uspehih, oziroma o deležu vsakega posameznika njene podružnice. V teh razpravah bi morali zatorej tovariši in tovarišice v posameznih podružnicah objektivno ocenjevati drug drugega. Morali bi pohvaliti tiste, ki so zares prizadevni in grajati druge, ki ne kažejo dovolj delovne vneme in skušajo svoje delo zvaliti na drugega, torej živeti na tuj račun. Te ocene ne smejo izvzemati nikogar! Vsi smo dolžni prispevati po svojih močeh in vsi moramo biti nagrajeni po naših uspehih. V vseh teh razpravah (Nadaljevanje na drugi strani) prihodnjega leta. OB DNEVU REPUBLIKE Pogled v dvorano med svečanost j0. Četudi so prostori nove Samopostrežne restavracije v Gaberju zelo veliki, je skorajda zmanjkalo prostora Svečanost ob Dnevu republike Tovariš ing. Drago Čeh, glavni direktor podjetja, govori na svečanosti ob Dnevu republike V svečanem sporedu ob Prazniku republike je sodeloval tudi Pavle Jeršin, član SLG Celje, ki je posredoval besedilo Franceta Bevka: Rojstvo nove Jugoslavije in recitiral pesem Vladimirja Nazorja Titov naprej. V ozadju člani Komornega moškega pevskega zbora, ki je pod vodstvom svojega dirigenta profesorja Egona Kuneja zapel deset pesmi Železničarska godba na pihala »France Prešeren« je pod vodstvom dirigenta Karlovšca zaigrala venček narodnih in partizanskih pesmi Pionirje z osnovne šole na Hudinji, ki so prišli čestitat za Dan republike, je sprejel pomočnik glavnega direktorja, tovariš ing. Klemen Stegenšek Kai bomo počeli? (Nadaljevaje s prve strani) moramo misliti na pravično razdelitev dela, na smotrno in boljšo organizacijo dela, na delovno disciplino, medsebojne odnose in pravično nagrajevanje.. 3. Skrb za večje blagostanje delavca: Sindikalne podružnice so dolžne razpravljati tudi o ljudeh in njihovih osebnih težavah. Prizadevati si morajo zato za pravilno reševanje stanovanjskega vprašanje, prehrane, oddiha, športne dejavnosti in kulturno prosvetne vzgoje. To so vprašanja, ki vsakega posameznika zadevajo najbolj živo, zato je o njih potrebno razpravljati osebno, a reševati jih moramo skupno — upoštevati moramo torej, da je v kolektivu več ljudi in zato veliko problemov. Načrti sindikalnih podružnic Bliža se čas občnih zborov sindikalnih podružnic. V trenutku, ko pišemo te vrstice, imamo podatke o novih odborih v posameznih sindikalnih podružnicah. Razen ene podružnice (plinarna, strojna energetika, elektro oddelek in merilni oddelek) so vse podružnice že sestavile svoje odbore. Večinoma so izvolile že tudi predsednike: Franc Tovornik (uprava, kadrovski sektor, kuhinja toplega obroka, ambulanta in šoferji uprave), Aleksander Do-brotinšek (glavni in raziskovalni laboratorij, razvojni inštitut, investicijski sektor in priprava dela), Ludvik Gregorič (superfos-fat), Drago Snoj (za skladišča), Franc Kovač (kemija I), Stane Karner (pomožni oddelek in ko-palničarji), Ivan Falnoga (kemija II), Anton Mikek (kemija III), Ivan Vičič (pražama in PiK). Rudi Mraz (topilnica in cinkovo belilo), Martin Kragolnik (gradbeni oddelek), Maks Pečnik (valjarna) in Stojan Predič (komercialni in finančni sektor). V teh sindikalnih podružnicah so izvolili tudi tajnike in blagajnike, medtem ko odborov v sindikalnih podružnicah: transportnega oddelka in mehanične delavnice še vedno niso konstituirali. Vsi predsedniki sindikalnih do-družnic so po našem pravilniku člani IS SPC, kar pomeni, da bodo na sestankih IS neposredno obveščeni o vseh tekočih nalogah, hkrati pa bodo moeli prav tako neposredno obveščati Izvršni svet o dogajanjih v svojih podružnicah. Vendar je predvsem pomembno dejstvo, da morajo sindikalne podružnice zaživeti povsem samostojno. Ustanovili smo jih predvsem zategadelj, ker smo ugotavljali, da velike podružnice s številnimi člani ne morejo uspevati. Problematika v takih podružnicah je bila tako različna in interesi so se tolikanj razhajali, da nam ni preostalo nič drugega, kakor da smo podružnice številčno zmanjšali in jih sestavili več ali manj po interesni zaključenosti. Toda s tem delo nd opravljeno. Sindikalne podružnice ne smejo prepustiti svoje dejavnosti trenutnosti. temveč morajo imeti za svoje delo določene načrte. In ti načrti morajo vsebovati glavne točke, ki smo jih omenili že v začetku, a usmerjeni morajo biti na dejavnost dn okolje vsake sindikalne podružnice posebej. Približuje se torej čas občnih zborov in prav ti zbori naj bi bili utemeljitev načrtov za prihodnje delo v sindikalnih podružnicah. Ob tei priložnosti vas bi zato radi spomnili, na kaj morate misliti, ko boste sestavljali načrte za prihodnje delovno obdobje. a) Vsaka sindikalna podružni ca mora predvideti, da bo imela zastopnika iz svoje srede v organih samoupravljanja, dalje mora določiti zvezo z drugimi družbenimi organizacijami v podjetju, to je z OO ZK in aktivom LMS svoje sindikalne podružnice. b) V načrtih za interno delo morajo sindikalne podružnice ob analizi uspehov podjetja predvideti tudi analize lastnega dela. To pomeni, da bodo tovariši določenega delovnega področja obravnavali prizadevanja vsakega posameznika, ugotavljali smotrnost delovnih procesov in svetovali, kaj bi mogli še narediti, da bi povečali proizvodnjo v svojem oddelku. Ob vseh teh razpravah bodo sindikalne podružnice seve poleg samih delovnih uspehov in načrtov obravnavale tudi medsebojne odnose, vprašanje števila zaposlenih, nagrajevanje in še vrsto vprašanj, ki jih sproža vsakdanje življenje. Med tem pa ne smejo pozabiti, da so dolžne svoje ugotovitve posredovati organom samoupravljanja, kajti le v tem primeru lahko pričakujemo, da bodo njihove razprave uresničene in uveljavljene. c) Menda bo še v prihodnje ostala najširša dejavnost sindikalnih organizacij prav v obsegu skrbi za večje blagostanje delavca. Tu ne mislimo samo na to, da je dolžnost sindikalnih podružnic, da se zanimajo o stanovanjski, prehranbeni in podobni problematiki vsakega svojega člana, temveč tudi to, da morajo sindikalne podružnice nuditi svojim članom izven delovnega ča sa primerno razvedrilo. Nesmiselno bi sicer bilo, če bi skušala vsaka sindikalna pod ružnica ustanavljati svoje sekpi je za vsako dejavnost posebej. Za vse dejavnosti obstajajo dosti boljše možnosti, če jih organizi ramo za vse podjetje skupaj Pač pa je dolžnost odbornikov v posameznih sindikalnih podružnicah, da seznanjajo svoje člane o sekcijah, ki jih imamo in da zanje pridobivajo člane. Te člane potem napotijo k vodjem sekcij, sami pa skrbijo, da jim ob vsaki priložnosti svetujejo. Pač pa lahko vsaka sindikalna podružnica zase priredi družabne večere, izlete, razgovore, predava nja in podobno — odvisno pač od tega, kaj njene člane zanima. Vse to — in še marsikaj drugega — morajo sindikalne organizacije upoštevati, ko bodo sprejemale svoje delovne načrte za prihodnje delovno obdobje. Vendar je nujno še eno opozorilo: načrti naj ne bodo splošni, temveč zelo konkretni. Upoštevajo naj tudi materialne možnosti, kajti sindikalne podružnice bodo predlagale za prihodnje leto tudi svoje proračune, ki jih bo pot lej IS SPC upošteval v razmerju, kolikor bomo razpolagali s sredstvi. Vsa sredstva bodo torej prihodnje leto, razdeljena namensko. Mimo načrtov, ki jih bodo sestavile sindikalne podružnice, morajo svoje predračune sesta viti tudi vise sekcije, kajti v ko likor do 1. I. 1963 IS SPC teh predračunov ne bo dobil, bodo sindikalne podružnice oziroma posamezne sekcije same krive, če prihodnje leto zanje ne bo razpoložljivih sredstev! Ob sestavljanju načrtov in proračunov pa morajo sindikalne podružnice in sekcije upoštevati, da smo doslej participirali razpoložljiva denarna sredstva za: 1. politično — ideološko in kulturno izobraževanje (predavanja, seminarji, tečaji, politične sole, knjige, prireditve in predstave), 2. rekreacija (dopusti, izleti, družabne prireditve), 3. svobodne aktivnosti (strelci, šahisti, kegljači, odbojkaši, nogometaši, namizni tenis, športni rekviziti, planinarska sekcija), 4. administracija (papir, tiskovine) in 5. dotacije članom kolektiva in družbenim organizacijam (socialne in zdravstvene podpore, ak tiv žena, aktiv ZB, rezervna sred stva in občni zbori). Menimo, da bodo ta navodila za zdaj zadoščala, vse podrobnosti pa bodo odborniki in vodje sekcij zvedeli na prihodnjih sestankih IS SPC. Hvala za sodelovanje V devetem letniku Cinkar-narja« je sodelovalo v devetih številkah glasila 87 sodelavcev. Uredništvo se vsem za njihovo prizadevnost najlepše zahvaljuje, hkrati pa vzpodbuja vse druge člane, da bi začeli sodelovati v svojem glasilu. Letos so v listu sodelovali tovariši in tovarišice: Ivan Bajec, En-ver Bajramovič, Bombač Lojze, Danica Božič, Zdravko Brdnik, Ivo Cesnik, ing. Drago Čeh, Drago Ceh, ml., Jurij Detiček, Franc Dečko, Franc Erjavec, Ivan Falnoga, ing. Jožica Farčnik. Ivan Fegeš, Vili Glažer, Jože Goršek, Jože Hohnjec, Bojan Horvat, Ivan Hercigonja, Milan Jager, Stane Jančič, Jakob Jeram, Edo Jurhar, Miha Kajtna, ing. Franc Kapus, Stane Karner, ing. Franjo Klin-ger, Alojz Klostemik, Karel Ma-cuh, Franjo Mališ, Miloš Kovač, Ljubo Kompan, Ivan Krka-lo, Jožica Krkalo Ivan Koštomaj, Peter Kušar, Stane Leskovšek, Marjan Leban, Zlatko Lukašček, Ivan Mastnak, ing. Boško Marjanovič, Rudolf Malinovskg, Kristina Mitrovič, {Majda Marčen, Marjana Mirnik, Mehdi Isljam, Andrej Mlakar, Drago Murovič, Mirna Ostruh, Maks Pečnik, Vu-kadin Pekič, Ivan Poznič, Franc Poklšek, Mitja Pipan, Stane Pla-zar, Slava Predič, Branko Pusto-slemšek, Jože Punčuh, Ivan Ramšak, ing. Miloš Rant, ing. J°ic Resman, ing. Zdenko Stojan, Karlo Sagadin, Kristina Savodnik, Viktor Skale, Franc Smeh, Vili Skrt, Jože Sotelšek, Ivan Ster-mecki, Vida Slapnik, Valentin Stante, ing. Klemen Stegenšek, Oskar Schmidt, Ivo Svetličič, Jakob Škoflek, Silvo Solar, dr. Slavko Sopar, Leopold Smon, Jože Snajder, Marica Uršič, Stanko Verk, Ivan Veranič, Mihael Vut-kovič, Vili Založnik, Jurij Zabav, Marjeta Žele in Pavel Žele. Se nekrat vsem skupaj najlepša hvala, saj ste pripomogli, da je bil naš list bolj zanimiv in pester. Hkrati vas prosimo, da bi še bolj redno sodelovali v našem glasilu prihodnje leto in pritegnili k sodelovanju še tovariše v vašem okolju. Opozarjamo vas, da morate za številko v prihodnjem mesecu dostaviti rokopise, fotografije in risbe do 25. v tekočem mesecu. Toliko časa poprej je treba napisati članke zategadelj, ker je rok za dostavo materiala v tiskamo precej dolg in moramo sicer odložiti vaše prispevke za naslednjo številko, kar pa je če-sto velika škoda, ker tako zamudimo mesec in pol. Vsem skupaj torej najlepša hvala in hkrati srečno novo leto 1963. Srečno! Uredništvo DafUsuiU v Vaš list! KAKO SE JE UVELJAVILO NAŠE GLASILO BRAVCI OCENJUJEJO Z zadnjo številko v starem letu obhaja tudi Cinkamar nekaj manj kot eno leto rednega izhajanja. Spominjamo se še starega Cinkarnarja, ki je izhajal le po tri do štirikrat na leto, tako da skoraj nismo mogli govoriti, da imamo svoj časopis, ki bi nas redno obveščal o tem, kaj in kako delamo, kako v Cinkarni živimo. Uredništvo je zanimalo, ali je Cinkarnar svoje poslanstvo opravil zadovoljivo ali ne, pa je povprašalo nekaj čitavcev ob zadnji številki starega leta, kako jim je všeč naš list. Ker pa se poslavljamo od leta 1962, nas je zanimalo še, kaj je to leto prineslo dobrega članom našega kolektiva in kaj pričakujejo od novega leta. Tov. ing. Klemen Stegenšek je odgovoril na naša vprašanja takole: Glede na dogajanja v podjetju, kot npr. decentralizacijo, rekonstrukcijo, spremembe določenih tehnoloških procesov, je nujno, da je kolektiv s temi dogodki seznanjen, da je seznanjen s perspektivo in proizvodnjo, zlasti v tem letu, ko smo storili mnogo novega. Razen teh pomembnejših dogodkov, pa se v kolketivu dogaja vsakodnevno mnogo malih, vendar pomembnih dogodkov, o katerih pa kolektiv brez posredovanja Cinkarnarja ne bi bil seznanjen. »Smatram,« je dejal tovariš ing. Stegenšek, »da je Cinkarnar svojo nalogo glede na obstoječo dopisniško mrežo zadovoljivo opravil. Lahko pa bi bil še bolj pester, če bi se ta Pomočnik glavnega direktorja — ing. Klemen Stegenšek krog dopisnikov razširil. Zlasti pa pogrešam sodelovanja političnih in družbenih organizacij.« Ko smo ga vprašali, kaj ocenjuje kot inajpomembnejšo značilnost tovarne v tem letu, je tovariš Stegenšek odgovoril tako: »z že omenjenimi spremebami v tovarni, ki so bile v primerjavi s prejšnjimi leti izredno hitre in burne, prihaja tudi do sprememb zastarele miselnosti. Ob spremembi pa nujno prihaja do napak, tako pri samem delu kot tudi pri zahtevi ljudi za boljše pogoje dela. S tem pa tudi pride včasih do prevelike zahtevnosti, do želja, ki presegajo obstoječe možnosti. Na drugi strani pa so tudi zahteve novih oblik dela takšne, da pogosto zahtevajo od ljudi več kot zmorejo. Zaradi takšnega navzkrižja pa pride včasih do enih ali drugih napak. Mislim, da je najbistvenejša značilnost tega leta bilo takšno prepletanje zahtev delovnega mesta z zahtevami ljudi, ki je včasih pripeljalo tudi do določenih izpa dov, ki pa niso bistvenega pomena, temveč so zgolj prehodnega značaja. Ob takih pojavih Pa velja predvsem strpnost. Tovariš Stegenšek je navedel potem lep primer, ki ponazarja, kako spremembe s časom in strpnostjo kolektiva postanejo popolnoma jasne vsemu kolektivu, ko je omenil prepoved vožnje po tovarni s kolesi. Ta prepoved je najprej vzbudila ogorčenje in proteste, danes pa je sprejeta in jasna vsakemu članu kolektiva. Glede perspektive Cinkarne v prihodnjem letu je nato tovariš Stegenšek nadaljeval: »Tudi v pri hodnjem letu še ne moremo v celoti pričakovati, da bo miselnost ljudi popolnoma dohitela razvoj, ki se v prihodnjem letu z velikimi perspektivami na široko odpira«. Smatra pa, da se bo nov val in tempo, kljub vsem konfliktom, ki ob takem razvoju nastajajo, v prihodnjem letu že pozitivno odražal v miselnosti ljudi. Adolf Otorepec Tovariš Adolf Otorepec, preddelavec v metalitu, je že star cinkamiški maček, saj dela s prekinitvijo pri nas že od leta 1939. S Cinkamarjem je zelo zadovoljen in ga redno vsega prečita. Ce se zgodi, da ga zmanjka (kar pa se ne bi smelo zgoditi) si ga celo sposodi. Popolnoma pravilno se mu zdi, da časopis redno izhaja, ker tako lahko vidi, kaj se v tovarni zgodi in kako upravljamo. Od vsega pa najraje prebira kritike delavcev na račun nepravilnosti, ki se pri nas zgodijo. Časopis pa bi moral, je rekel, tudi o »plavmaherjih« pričeti več pisati. S starim letom je kar zadovoljen, saj je letos postal preddelavec. Želi si, da bi z novim letom še bolje napredovali in prišli tako do še boljšega zaslužka. Na ta način je najbolje združil želje za osebni procvit in uspeh tovarne. Oskar Schmidt Na naši nadaljnji poti pri iskanju mnenj smo komaj prepričali tovariša Oskarja Schmidta, asistenta obratov v praž&rini, da nam je odgovoril na naša vprašanja, tako zainteresirano je strmel v aparate pri žvepleni kislini. Dve leti delam v Cinkarni, pravi, in seveda vedno prečitam Cinkarnarja. Najbolj všeč so mu Butalci, pogreša pa drobne sličice iz življenja v tovarni, ki dajejo ton vsemu našemu delu (npr. anekdote) razen tega pa tudi prispevke naših vodilnih delavcev o delu političnih organizacij in o delu delavskih svetov. Ko se je spretno izognil vprašanju, kaj smatra za svoj letošnji naj- večji uspeh, je odgovoril na drugo vprašanje in povedal, da je naj lepši uspeh tovarne letos pričetek prve faze rekonstrukcije, ki jo je naš list že takoj ob pričetku nakazal s karikaturo »Jaka ruši«. Ob spominu na uspelo karikaturo se je nasmejal, nato pa resno nadaljeval: »Pričeli smo namreč resno graditi, ne pa enkrat tu malo, drugič drugje. Cinkamar pa naj bi pisal tudi o nadaljnjih gradbenih načrtih«, je rekel, »kaj bomo še gradili in kje.« In kaj si želite za prihodnje leto? »Dobro plačo«, je odgovoril in se spet široko nasmejal. Tovariš Janez Vozlič dela pri nas že leto in pol in je livar v valjarni. Povedal nam je, da o postavljenih vprašanjih ni doslej razmišljal. Cinkarnarja pa skoraj vedno prebere, saj ga zanima, kaj je novega pri nas. Posebno ga zanima, kadar piše o valjarni, rad pa prebira tudi zabavno stran. Želel bi, da bi Cinkarnar pisal o naših novih proizvodih in kakšno usodo doživljajo ti proizvodi. To leto se mu zdi uspešno zato, ker je dobil to delovno mesto v valjarni. Zeli, da bi prihodnje leto delali še več in z boljšimi stroji, zase pa, da bi imel v prihodnjem letu kaj več prostega časa, saj mora delati skoraj vedno tudi ob nedeljah. Franc Draksler Tovariš Franc Draksler, kurjač iz topilnice, je rad odgovoril na naša vprašanja. Delam v Cinkarni že od leta 1946 in doslej nisem imel nobenega izostanka, se je upravičeno pohvalil. Cinkarnarja redno bere, ker pa slabo vidi, mu kar žena celega prebere. Zadovoljna sta z njim, oba, posebno pa z zadnjo številko. Še posebno mu je branje v užitek zdaj, ko ima stanovanje v bloku Cinkarne. Najbolj ga zanima pisanje o si-mulantih in o neopravičeno izo-stalih, o čemer je govoril tudi tovariš direktor. Razživel se je, ko sem ga vprašal, kaj smatra dobrega zase in za tovarno v tem letu. »Najbolj uživam«, je rekel, »če gre produkcija dobro« in verjel sem mu, ko sem videl, -kako je s pogledom objel 8. peč, svojo peč. »Mislim, da je naša peč letos dobro gospodarila, saj je bila vedno najboljša.« Kot svoj najboljši uspeh pa smatra, da je dobil novo stanovanje in, da ga je opremil, ne da bi se zadolžil, kar priča, da zna tudi sam dobro gospodariti. In kaj si želite za prihodnje leto, smo ga vprašali: »Dober zaslužek, dobro -produkcijo in zdravje« se je glasil njegov jedrnati odgovor, ki je bil spremljan s hudomušnimi pripombami ostalih topilničarjev, ki so ves čas razgovora krožili okoli naju. Da ne bi slišali mnenja samo moške plati, smo hoteli o Cinkar-narju povprašati tudi Marico Blažič iz oddelka za obračun osebnih dohodkov, pa se je razgovor razmahnil kar z vsemi ostalimi sodelavkami. Najprej je nastalo protestiranje zaradi slike. Krivi so bili oprani lasje, pa smo k sre či tudi to rešili in lahko pričeli razgovor. Vse so zadovoljne s Cin. karnarjem in ga redno prečitajo. Posebno rade prečitajo zabavno stran in novice iz Cinkarne, čeprav mislijo, da bi morala biti zabavna stran boljša, predvsem križanke. Zelo jim je všeč, kar napišejo upokojenci in pa pisma bravcev. Všeč so jim tudi kritično napisani prispevki. Rade pa bi Tovariš Vili Glazer je v tovarni že 5 in pol let in dela kot laborant v obratnem laboratoriju kemijskih obratov II. Takoj je bil pripravljen, da odgovori na vprašanja. Cinkarnarja redno bere. Od vsega ga najbolj zanimata prva in druga *stran, torej politične in proizvodne novice, čeprav ob tem pogreša več pisanja o politični razgibanosti. Časopis vedno skupaj z vsemi sodelavci prediskutirajo, posebno še, če piše o njih. Vendar pa je o delu v tem obratu na žalost premalo napisanega. Ob tem je Vili rahlo kritiziral premajhno aktivnost dopisnikov iz tega obrata. Kako je pri njih Cinkarnar priljubljen, pove tudi primer, ki ga je Vili povedal, ko se je delavec, ki pomotoma ni dobil časopisa, pričel razburjati in spraševati, če je manj vreden kot ostali delavci, ki so ga dobili. Časopis vedno tudi doma težko pričakujejo. Misli, da je kot informator zelo velikega pomena, saj bi sicer težko vedeli kaj novega. Po njegovem mnenju je tovarna v tem letu dosegla velik napredek glede na investicijske gradnje in reorganizacijo ter meni, da ima zaradi tega tudi za prihodnje leto jasne perspektive. Letos je bil tudi sam zadovoljen glede na delo, ki ga opravlja, pa tudi medsebojni odnosi v njihovem kolektivu so tako dobri, da se res prijetno počuti. Na te besede so mu pritrdili tudi ostali sodelavci, ki so prisostvovali razgovoru in pripomnili, da so ti odnosi in sloga zlasti dobri in pristni med inženirji in ostalimi delavci. Prav tako smatra, da je Vili Glazer kolektiv v glavnem bil zadovoljen z mesečnimi prejemki. Za prihodnje leto pa si Vili želi, da bi uspel v Srednji tehniški šoli, kar mu je zaradi oddaljenosti in osemurnega delavnika nekoliko otežkočeno. Končal je s tem, da bi za celo podjetje želel, da bi se še naprej širilo tako, da bi res nastal tak kombinat, kot ga je nakazal tovariš direktor. In Vili je tudi prepričan, da bo to uspelo. imele več slik, da bi tudi videle, kaj se dogaja. Letos se jim za Cinkarno zdi najpomembnejša pridobitev PIK, osebno pa pravijo, da niso nič posebnega pridobile. Tudi v prihodnje leto gledajo črnogledo. Vprašanje pa je zbudilo cel plaz navzkrižnih klicev, med katerimi je bilo največkrat slišati »nov pravilnik«, razformiranje in podobno. V mehaničnf delavnici pa je bilo kar težko najti nekoga, ki bi povedal svoje mnenje o Cin-kamarju. Tudi tovariš Franjo Mesareč, strugar, ki dela pri nas 8 mesecev, se je opravičeval, da o teh vprašanjih še ni posebej razmišljal. Potem pa se je le pokazalo, da tudi tovariš Mesareč razmišlja o problemih, bodisi svojih ali pa tovarniških. In Cinkarnar ga o teh problemih, kot pravi, primerno obvešča, zlasti o tem, kaj delamo, -kaj mislimo delati novega, o stanovanjski problematiki. Posebno o zadnji se je razgovoril in je bilo očitno, da ga ravno ta najbolj pesti. Zanimalo me je, ali Cinkarnar njemu kot mlajšemu članu kolektiva kaj pomaga pri tem, da Franjo Mesareč spozna Cinkarno. »Seveda mi«, mi je takoj pritrdil. Tako je zadnjič npr. prebral obvestilo o ustanovitvi pravne službe. O tem ukrepu meni, da je izredno koristen. V tem letu smatra kot posebno pridobitev za tovarno razširitev valjarne in misli, da bi bilo potrebno tudi v mehanični delavnici izboljšati in razširiti strojni park, če hočemo da bo sledila tempu ostale proizvodnje. Zase upa, da bi se mu dohodki vsaj na sedanji ravni ustalili, čeprav je bil ob tem nekoliko pesimističen. Predvsem pa si želi, da bi prihodnje leto rešil svoj stanovanjski problem. To je bilo nekoliko mnenj o našem Cinkarnarju. Predvsem so ti razgovori pokazali, da vsi vprašani intenzivno spremljajo razvoj cele Cinkarne, da v tem razvoju tudi sami radi prispevajo. Vsi so enotni, da je vloga našega časopisa pri tem pomembna, saj obvešča vse člane, kaj smo storili in kaj bo še potrebno. Želijo pa si konkretnih, kritičnih pripomb o nepravilnostih in slabostih, ki se ob našem delu pojavljajo. Želeti je, da bi vsi člani kolektiva pri odkrivanju teh slabosti tudi sodelovali. Uredništvo pa želi vsem vprašanim kot tudi ostalemu kolektivu, da bi se jim načrti in želje za prihodnje leto v celoti izpolnili. Tovarišice v obračunu osebnih dohodkov Si«! JE BILA SPET KRIVA TRANSMISIJA ? V kemičnem obratu Mozirje se je primerila pri nameščanju gonilnega jermena na jermenico transmisije težja poškodba, ki bi lahko bila smrtna. Ponesrečenec Stanko Sedovšek, rojen 8. 11. 1934, je bil že dva meseca zaposlen pri niansiranju barv, v obratu pa dela že pet let. Znan je kot spreten in marljiv delavec. Nesreče pri mazanju in nameščanju jermenov na strojih in transmisijah imajo nešteto vzro- kov, ki izvirajo v glavnem od osebne neprevidnosti, malomar-' nosti, nezadostne poučenosti in izkušenj pri tem delu. Nadzorno osebje, ki je odgovorno za poučevanje delavcev za varno delo, bi moralo kontrolirati izvajanje varnostnih ukrepov. Navedeni vzroki so utemeljeni, ker drugače ne bi prišlo do opisane nesreče. Dne 7. 11. letos je pričel z delom ob 8. uri. Po končanem šar-žiranju surovin v kolodrob je z Je to pošteno? Ves kolektiv našega podjetja, posebno še kolektiv EE metalurgije, z zanimanjem zasleduje montažo nove vodne inštalacije v kopalnici. Vsi nestrpno čakajo, kdaj bo to vse urejeno in končano. Res je, da se je vse skupaj nekako zavlačevalo tako, da nas je zatekla pred zaključkom del že zima. Pa ne samo to, tudi nekateri nepošteni se najdejo, ki že mortirane stvari snamejo in odnesejo. S tem nismo pospešili dela, temveč ga samo oviramo, ker je treba manjkajoče spet nadomestiti. Ti posamezniki se ne zavedajo, da so s tem napravili sebi in ostalim samo škodo — in to dvojno, to je, da delo dalj časa traja in pa finančno, ker se mora za ukradeno nabaviti novo. Če bomo tako nadaljevali, potem z našo kopalnico ne pridemo nikamor. Bodimo pošteni vsaj do samega sebe, če ne že do drugih. Vse poštene člane kolektiva pa prosimo, da take stvari, v kolikor jih vidijo, preprečijo in krivce prijavijo. Enkrat za vselej se moramo znebiti, kar je gnilega. V naši sredini ni mesta za nepoštene, ker kdor ni pošten, ta tudi ni delaven in je večni lenuh, ki se hoče na račun drugih okoriščati. Vse koristnike kopalnice EE metalurgije opozarjamo, da bomo v kopalnici zahtevali red in čistočo, za katero bo odgovoren vsak posameznik. Ni rečeno, da je ko-palničar tu samo zato, da bo za nami čistil, temveč je tu zato, da bo skrbel za nemoteno in pravilno gretje vode, seveda poleg tega pa še za čistočo. Ne moremo zahtevati od kopalničarja, da bo čistil za vsakim posamezno, ki ima namero delati smeti in jih meče po tleh kopalnice namesto, da jih spravi, oziroma vrže v posodo, ki je za to pripravljena. Dogaja se, da so posode prazne, po tleh se pa najde vse, kar kdo hoče. Če imaš kakšno stvar, ki ti ne koristi več, vrzi jo v posodo za smeti, ravno tako si vzemi to posodo, kadar si očistiš omarico, kar bomo v prihodnje tudi zahtevali, in zmeči vse nepotrebno v njo. Vse tiste pa, ki bodo namerno delali nered v kopalnici ali namerno poškodovali vodne naprave, bomo naj strožje kaznovali in odstranili iz kopalnice, ker za take v naši skupnosti ni prostora. Bodite pa toliko zavedni, da vsako poškodbo vodnih inštalacij takoj prijavite kopalničarju, da se ta popravi, ko je okvara še majhna. Pri malih okvarah so tudi stroški manjši. Tovariši, zavedati se moramo enkrat za vselej, da vsi stroški, ki nastajajo v sanitarnih napravah, to je, kopalnici, straniščih in podobno, gredo na račun naše ekonomske enote, to je iz naših finančnih sredstev. Sanitarne naprave naj bodo odraz poštene delavske zavesti in merilo kulturnega nivoja. M. K. P Ali NA |3£ PROMETNE 22 k PREDPISE! NA POTI SO SE POŠKODOVALI Jože Plevnik, star 25 let in Franc Jošovec, star 25 let. Oba sta delavca iz obrata valjarna. V nedeljo, 28. 10. 1962 sta se peljala na delo z motorjem. Na Ljubljanski cesti pri Medlogu jima je po njihovi izpovedi spodneslo motor na pesku. Zaradi neprevidnosti sta se prevrnila in si oba poškodovala kolena. Anton Stvarnik, star 37 let. Zaradi hitre in neprevidne vožnje mu je na pesku v ovinku spodne- vzvodom premestil jermen kolo-droba s prosto tekoče jermenice na gonilno, pri čemer se mu je jermen snel s transmisijske jermenice. Ko je hotel jermen ponovno namestiti, ni uporabil za to določene A lestve, temveč je poskušal jermen namestiti ročno. Pri tem je stopil na pločevinast sod, z levo roko nameščal jermen na transmisijsko jermenico, z desno roko pa se je držal droga, ki je pritrjen na konzolo pogonske transmisije. Ker je verjetno z levo roko jermen predaleč spremljal, je prišel z nezapetim rokavom obleke v dotik z osjo transmisije, kar je bilo za njega usodno. Os, ki je zaradi vlage in prahu hrapava ter lepljiva, mu je začela ovijati ohlapni rokav in vlekla ponesrečenca kvišku. Zaradi upora in teže telesa se je delovna obleka raztrgala in ponesrečenca sprostila tako, da je padel na tla. - I $ Do nesreče je prišlo zaradi tega, ker ponesrečenec ni upošteval varnostnih ukrepov in nameščal jermen ročno, ne pa z A lestvijo, ki je za to določena, delo je opravljal sam med obratovanjem transmisije, brez tuje pomoči ob vzvodu pogona med transmisijo in vodno turbino. Poleg tega njegova delovna obleka ni bila upeta z gumbi (ohlapni rokav). Če hočemo nesrečo globlje analizirati, pridemo do zaključka, da je ponesrečenec šaržiral v kolodrob preveč surovin, kar je bil vzrok, da je sploh prišlo do manipulacije z jermenom. Da se preprečijo podobne nesreče, moramo poostriti varnostno disciplino in nadzor nad varnostnimi ukrepi pri mazanju in nameščanju jermenov na še obstoječe jermenice in transmisije, ki jih postopoma odstranjujemo. R. M. DELANO ^ VRRMO “ PRETIŠ slo motor/ Pri padcu si je poškodoval desno roko. OPOZORILO Vozniki akumulatorskih vozičkov, viličarjev in traktorjev so dolžni upoštevati prometne predpise. Vožnja drugih oseb na omenjenih vozilih je strogo prepovedana. V primeru, da voznik ne upošteva prepovedi in bi se osebe, ki jih nedovoljeno prevaža, poškodovale, odgovarja kazensko in materialno — voznik! .............I.... ..........* V OKTOBRU SMO IMELI 20 poškodb pri delu s 331 izgubljenimi dnevi in 3 poškodbe na poti s 23 izgubljenimi dnevi. V PRAŽARNI se je poškodoval pri delu: Marko Cecelja, star 34 let. Pri odvozu aglomerata mu je spodrsnilo. Zaradi neprevidnosti si je poškodoval roko. V TOPILNICI: Ivan Mironjug, star 25 let. Pri odvozu posod s cinkovim prahom mu je padla le-ta na nogo. Zaradi neprevidnosti si je poškodoval stopalo. Gojko Lončar, star 25 let. Pri čiščenju retort si je opekel stopalo. Do poškodbe je prišlo zaradi pomanjkanja poklicnih izkušenj. Nadomeščal je delavca v času, ko je ta opravljal državljanske dolžnosti. Ivan Vrabel, star 37 let. Pri podiranju predležev je zaradi neprevidnosti udaril z roko ob voz ter si je poškodoval prst. V VALJARNI: Alojz Imenšek, star 34 let. Pri odvozu odpadnega cinka mu je zaradi neprevidnosti padel cink na roko. Urezal ga je nad zapestjem. Karel Padir, star 29 let. Pri žaganju protektorjev se je odvila zaščitna plošča ter mu je poškodovala palec desne roke. Do poškodbe je prišlo zaradi neprevidnosti ponesrečenca. Ivan Brezak, star 32 let. Pri prevozu platin se je voziček za transport platin prevrnil in ga udaril po nogah. Do poškodbe je prišlo zaradi neustreznih transportnih sredstev. Jože Vrbovšek, star 37 let. Pri valjanju pločevine je udaril z roko po platinah. Poškodoval si je roko. Do nesreče je prišlo zaradi pomanjkanja poklicnih izkušenj. Anton Blatnik, star 36 let. Pri valjanju mu je nekaj padlo v oko. IZDELAVA ČAŠIC: Korošec Helena, stara 20 let. Pri nakladanju sodov z odpadnimi čašicami je sod zdrsnil in ji stisnil prst na nogi. Do nesreče je prišlo zaradi neustreznih posod (sodov) za odpadne čašice. V OBRATIH ANORGANSKE KEMIJE: _____ Adolf Pajk, star 20 let. Pri premikanju strnjenih kolačev surovega Na-sulfita je zaradi neprevidnosti dobil prst med dva kolača. Anton Frišek, star 34 let. Pri potiskanju vozička z litoponom mu je zaradi tega, ker je potiskal s hrbtom in ker so bila tla spolzka, spodrsnilo. Pri padcu si je poškodoval komolec leve roke. Obrat naj skrbi, da bodo v obratu litopona tla vedno hrapava. Miha Pukl, star 61 let. Pri prestavljanju vprežnega voza ga je lopata, ki je bila shranjena na vozu, zaradi neprevidnosti udarila po roki in mu jo poškodovala. Avgust Čretnik, star 49 let. Pri nakladanju litopona z viličarjem ni upošteval prepoved vožnje. Zaradi nediscipliniranosti poškodovanca in vozača viličarja, mu je stisnilo prst na roki. V ELEKTRO DELAVNICI: Peter Pungartnik, star 32 let. Pri montaži razsvetljave na podestu hladilnika za žvepleno kislino je padel s podesta zaradi nezadostno pritrjene ograje. Poškodoval si je koleno. KORISTNI PREDLOGI S tem naslovom smo v prejšnjih številkah Cinkamarja opisali več predlogov, ki so jih predložili naši delavci na razpis nagradnega natečaja, ki ga je bil razpisal UO v mesecu juliju 1962. Med predlogi sta bila tudi predloga tovariša Ivana ZORKA in tovarišice Milanke VUJAKLIJA. Da bi bilo odločanje o teh dveh predlogih lažje in pravičnejše, je komisija dala ta dva predloga v pretres obratom, v katerih bosta ta predloga prišla v veljavo. Izpopolnjena predloga je delavski svet podjetja obravnaval kasneje kot druge, to je na 8. redni seji v mesecu oktobru in vsakega izmed predlogov nagradil s 30.000 din. Kaj predlaga tovariš Zorko? Tovariš Zorko predlaga izboljšavo kontrole minizacije pri proizvodnji minija. Vzorec, ki ga vzame iz peči, najprej dobro premeša, ga preseje na situ DIN 100 in šele zatem analizira. Tako pripravljen vzorec pokaže realnejšo sliko minizacije oziroma, tako dobimo bolj točen procent minija, kar prej nismo mogli, ko še nismo sejali na situ in je zmeraj nastala razlika za 2 ali 3%. S tem načinom obdelave vzorca smo praktično skrajšali čas minizacije povprečno za dve uri pri šar-ži. V končnem rezultatu nam da to skrajšanje minizacije nekaj ton minija več na leto. Štiri nove zaščitne barve — pigmente v našo kemično proizvodnjo Tovarišica Vujaklijeva predlaga, da začnemo v Cinkarni proizvajati štiri nove zaščitne barve — pigmente. Ti pigmenti so: cinkov tetraoksi-kromat, svinčev kromat, kromov hidroksid, in kromov oksid. Za izdelavo teh pigmentov bi se uporabljale samo domače surovine. Te pigmente uporabljajo za prve zaščitne premaze železa, jekla, aluminija itd. Njihova uporabnost je zelo velika. Vse štiri pigmente je tovarišica Vujaklijeva laboratorijsko pripravila in bi lahko prešli na polin-dustrijsko pridelavo teh oljnatih barv. Seveda, vso stvar je po-(Nadaljevanje na deseti strani) V STROJNI SLUŽBI: Jože Vodušek, star 17 let. Pri popravilu centrifuge ga je zaradi neprevidnosti veriga uščipnila za prst. Alojz Medved, star 52 let. Pri odstranjevanju slepe prirobnice mu je zaradi neprevidnosti ostanek kisline v cevi brizgnil po roki ter mu jo opekel. V MIZARSKI DELAVNICI: Ivan Jurkovšek, star 26 let. Pri izdelavi embalaže se je zaradi neprevidnosti zaskalil v dlan desne V TRANSPORTNEM ODDELKU: Martin Slapšek, star 39 let. Pri ročnem zaganjanju motorja ranžirne lokomotive se je le-ta nepredvideno vžgal ter so mu zobje vztrajnika stisnili prst. Do poškodbe je prišlo zaradi zavlačevanja popravila zaganjača. Število nesreč in izgubljenih dni v podjetju je v mesecu oktobru za 29,1% nižje od lanskega povprečja. Za 10 mesecev tega leta smo v primerjavi s preteklim letom znižali število nesreč za 12% in izgubljene dneve za 9%. Padec števila nesreč je občut-nejši kot pa padec izgubljenih dni. To pa zaradi tega, ker je število nesreč padlo, izgubljeni dnevi od poškodb iz preteklega leta pa nam dvigajo povprečje na poškodbo. Struktura izgubljenih dni na poškodbo je bila naslednja: V letih: 1958 1959 1960 1961 1962 Izg. dni tekoč, poškodb 14,0 13,8 13,2 14,3 18,8 Izg. dni od Došk. pret. leta 3,4 2,4 2,0 3,1 3,5 Izg. dni skupaj 17,4 16,2 15,2 17,4 17,3 S temi rezultati pa ne moremo biti zadovoljni. Naša naloga je, izboljšati preventivo in varnostno disciplino. Naše prizadevanje pa nam bo pokazalo rezultate. R. M. Vsi bi morali svetovati RAZGOVOR Z UPRAVNIKOM KUHINJE TOPLEGA OBROKA TOVARIŠEM PLETERŠEK FRANCOM ZAKAJ NI BILO INTERESA ZA MLADINSKO ODDAJO SONČNA URA« Tovariš upravnik, radi bi vedeli, kako je zdaj v vaši kuhinji, ko ste končali s preureditvijo? Dne 19. novembra si je preurejeni obrat ogledala komisija, ki so jo sestavljali tovariši dr. Hrušovar, Karlo Sagadin, Rudolf Malinovsky in še nekateri drugi. Komisija je takoj pokazala zadovoljstvo, saj je že ob vhodu ugotovila, da so prostori sveže prepleskani in preurejeni, imajo sodobno osvetlitev in zračenje. Komisija je sicer svetovala, kako bi lahko še to in ono izboljšali, a v glavnem je bila kar zadovoljna. So ta zunanja znamenja vse, kar ste naredili, ali ste morda^ mislili tudi na izboljšanje same' hrane? Vse, kar delamo, je zato, da bi izboljšali hrano. Zategadelj smo tudi nekdanjo garderobo preuredili v priročno skladišče. Tu bo- Upravnik kuhinje toplega obroka Franc Pleteršek mo lahko hranili ozimnico. Poprej smo morali vse kupovati sproti, a nihanje cen na tržišču nam je zato cesto spreminjalo načrte v kuhinji. Priročno skladišče nam b» zdaj zagotovilo, da bomo imeli v njem pri roki raznovrstne artikle po zmernih cenah. Potlej bo možno kuhati pestro (in bogato, ne da bi višali ceno toplega obroka. Imate v kuhinji mimo skladišča še kakšne druge novosti? Da, da! Omeniti moram predvsem stroj za lupljenje krompirja, potem nov parni kotel in še Slednjič je v kuhinji toplega obroka uspelo montirati nov kotel, ki že vpliva, da so jedila bolj okusna električni štedilnik. Vse te naprave so nam omogočile, da smo zmanjšali število zaposlenih v kuhinji za eno moč, zdaj pa razmišljamo, če bi ne bilo mogoče, da bi skrčili zaposlene še za eno moč. Te naprave nam namreč omogočajo, da vsa jedila pripravimo dosti bolj naglo, a hkrati zagotavljamo večjo kakovost hrane. Na svoji zadnji seji je TK-LMS sklenil, da se da razglas radia Ljubljane za mladinsko oddajo »Sončna ura« na razglasno desko, tako da bi bili zainteresirani mladinci in mladinke, ki bi želeli sodelovati na tej oddaji, seznanjeni s pravili in pogoji, ki so dani za to oddajo. Ta oddaja naj bi zbližala mladince enega in drugega delovnega kolektiva med seboj. Med seboj bi se pomerili v obliki tekmovanja v raznih oblikah naše dejavnosti (kulturne, športne, družabne prireditve itd.), vendar vse to v obliki vprašanj in odgovorov. Vendar se oglas do danes ni pojavil na razglasni Seski in je ta ostal v predalu tovariša, ki je bil zadolžen za to nalogo. Mislim, da smo tudi rok za prijavo pri so- Kuhinja toplega obroka ima zdaj tudi svoje skladišče, kjer bodo mogli shraniti ozimnico. To bo precej pocenilo hrano in popestrilo jedilnike čez zimo Kaj pa glede jedilnika, ste kaj razmišljali? Vodstvo kuhinje se je odločilo, da bo od časa do časa sklicevalo sestanke, ki se jih bodo udeležili predstavniki posameznih obratov, da bi z njimi razpravljali o minulih obrokih in o sestavljanju jedilnikov za prihodnje. Prvi tak sestanek je bil 20. novembra. Na sestanku, ki se ga pa žal niso udeležili vsi povabljeni, smo se pogovorili o marsičem. Mnogi nasveti so bili za nas koristni in skušali jih bomo uresničiti. Prvo pa je, da smo začeli sestavljati desetdnevne jedilnike, ki so razobešeni, tako da lahko vsak ve, kaj bo v prihodnjih dneh za malico. Kakšni so pa vaši načrti? Naši načrti niso kdo ve kaj posebnega. Gre nam za to, da bi za čim manjšo ceno nudili našim delavcem kar se da boljšo hrano. Seveda pa so zato zelo pomembne ocene abonentov, njihove želje in predlogi. Zato nameravamo odslej redno sklicevati sestanke, kjer se bomo z abonenti pogovorili o njihovih željah, upoštevali njihove predloge in pripombe, da bomo tako naš topli obrok zares približali željam in ukusom v najširšem možnem obsegu! čelo: o vsakem sestanku lahko pošljete uredništvu dopis, ki boste v njem opisali, na kakšnem sestanku ste bili, koliko je bilo na sestanku drugih tovarišev, kaj ste se pogovorili in kako boste sklepe sestanka uresničevali. Dalje: vsi ste člani raznih društev in sekcij, bodisi v Cinkarni ali izven nje. Kaj mislite, da bi druge tovariše ne zanimalo, kaj tam počnete? Recimo v raznih krožkih Ljudske tehnike? Kako ste se učili voziti avtomobil ali motor? Kako je bilo na treningih ali tekmovanjih, če ste strelec. Hosveli DOPISNIKOM Letos vas je bilo kar precej, ki ste uporabili naše glasilo, da ste v njem povedali svoje mnenje drugim članom kolektiva. Toda uredništvo še vedno ni zadovoljno. Bilo bi vas lahko več in tuidi napisali bi lahko več. Gre namreč za to, da v vašem vsakdanjem življenju v podjetju in izven podjetja doživljate razne dogodke, ki so zelo zanimivi. Kar pomislite, da večkrat doma pripovedujete ženam, ali v družbi prijateljem, kaj se dogaja v vaši delovni okolici. Vedite, da bi te dogodke radi zvedeli tudi drugi tovariši v kolektivu! Vsi želimo, da bi bilo naše glasilo zanimivo, toda takšno bo lahko samo tedaj, če bomo vsi v njem sodelovali. Morda se mnogi niti ne domislite, o čem bi lahko pisali? Samo nekaj nasvetov: večkrat ste na raznih sestankih, kjer se pogovarjate o pomembnih zadevah. Toda tega, kar ste se na kakšnem sestanku dogovorili, ne izve nihče drugi. Zato velja na- nogometaš, odbojkar, telovadec, atlet, smučar, jadralni letalec, ali kaj podobnega. Morda ste član kakšne amaterske gledališke družine? Bi ne bilo zanimivo, če poveste tovarišem, kako je na vajah, kakšne igre pripravljate, kje in kdaj jih igrate, kdo jih gleda? Podobno je, če igrate kakšen inštrument! Kam hodite na ples in kako se zabavate. Morda vas zanima lov, ribolov, planinarstvo? Bi ne poskusili povabiti tudi druge cinkarnarje, naj gredo ob priložnosti z vami in bi jim povedali v članku, kako se bodo imeli? Potlej se najdete v družbi s tovariši in kramljate o domačih in tujih zadevah. Bi ne bilo zanimivo, če bi vaše misli posredovali vsem članom kolektiva? Na primer o tem, kako bi mogli urediti kopalnice, kaj je narobe pri novih kolesarnicah, kako ste zadovoljni s toplim obrokom, kaj bi lahko izboljšali v vašem obratu, kaj bi delovanju te oddaje zamudili. Vem in prepričan sem, da bi se javili mladinci, ki bi hoteli sodelovati na tej oddaji in bi tudi naše kulturno življenje v podjetju malo zaživelo. Torej, kdo je zdaj odgovoren, da naša mladina ni bila seznanjena z razpisom? V glavnem krivda TK-LMS in tovariša, ki sta bila zadolžena. Ne smemo trditi, da pri nas ni mladincev in mladink, ki niso zainteresirani za oddajo, saj jih sploh nismo seznannili s tem. Menim, da je treba sklepe TK izvajati in izpolnjevati, ne pa da so samo sklepi na papirju. Zelo žalostno je, da TK-LMS ni bil v stanju, da prijavi vsaj eno ekipo za mladinsko oddajo »Sončna ura«. S. F. morali popraviti in še pa še! Morda v razgovoru s člani drugih kolektivov -izveste kaj takega, kar bi mogli uvesti tudi v Cinkarni, ker bi bilo za nas koristno. Povedali bi nam lahko, kako se vozite na delo ali z dela, kakšne napore morate premagovati in — saj veste sami, kaj vse se vam rojeva v glavi! Dajte torej, zapišite te vaše misli in jih pošljite uredništvu! Morda ne bomo objavili vsega, kar nam boste pisali, verjetno vam bomo dopise tudi nekoliko popravili. Toda to vas naj ne skrbi! Vi samo dopisujte — s svinčnikom, črnilom ali pa tudi s pisalnim strojem. Vse nam bo prišlo prav. In kadar napišete dopis »Cin-kamarju«, napravite spodaj črto in pod njo napišite ime, priimek in obrat, da vam bomo znali nakazati denar za prispevek. In če ne marate, da bi bravci vedeli, kdo je članek pisal, pripišite prav tako pod črto: »Brez podpisa!« Če tega ne boste pripisali bomo vaše ime objavili. Mimogrede pa vam naj sporočimo še to, da uredništvo nikomur ne izda imena pisca, zato vas naj ne bo strah, če boste napisali kakšno reč bolj negativno in kritično! Prizadeti pa imajo potlej možnost, da vam v novem članku odgovorijo! Toliko to pot o tem, v prihodnje pa bomo redno objavljali nasvete našim dopisnikom in vam bomo v njih tudi sporočali, zakaj morebitnih prispevkov nismo objavili. Se enkrat to: ne bojte se, da ne znate pisati! Vselej vam bomo pomagali, če pa že res mislite, da sami ne bi znali napisati, se oglasite v uredništvu (v I. nadstropju ambulante, soba številka 60) in nam povejte, kaj bi radi videli napisano v našem »Cinkarnarju«. Uredništvo | Mil 8EIEPH JE BUDU | V PREJŠNJIH ŠTEVILKAH SMO OBJAVILI RAZMEROMA DOSTI GRADIVA, KI BI MOGLO KORISTITI OB RAZPRAVAH O NOVI USTAVI. ZANIMALO NAS JE, KAKO JE TA STVAR ZAŽIVELA V PRAKSI. PRAVZAPRAV NISMO USPELI NAJTI NOBENIH POSEBNIH PODATKOV, ZATO NAS JE RAZVESELIL DOPIS NEKEGA NAŠEGA DELAVCA, KI JE NAPISAL NEKAJ SVOJIH MISLI: Razprava o novi ustavi Prebudil sem se iz »mrtvila« v Cinkarni, zato želim napisati nekaj besed o tem važnem vprašanju. čudno se mi zdi, da še do danes naš kolektiv ni zavestno za- hteval od predpostavljenih, da bi poskrbeli za predavanja o novi ustavi. Eno predavanje je bilo organizirano, a udeležba ni bila popolna. Mislim, da je že čas. da nam ne bo največja skrb samo velika plača oziroma veliki prejemki. Naša nova ustava nam ne bo dala »velikih plač«, pač pa nam daje možnost, da do njih pridemo, če bomo to s svojim delom zaslužili. To govorim samo zaradi tega, ker je dosedanja praksa pokazala, da nekateri ne mislijo o ničemer drugem, kot o denarju. Ta skrajnost nas vodi do tega, da smo včasih pripravljeni tudi svojo vest prodati za denar, žaliti posameznike in organe delavskega samoupravljanja. Člani ZK, Mladinska organizacija, kakor tudi druge organizacije bi morale posvetiti temu vprašanju veliko večjo pozornost. Vsak popust v tem pogledu nas pušča izven dogajanja. Naš delav- ski razred Jugoslavije je s Komunistično partijo na čelu, s svojo borbo v vojni omogočil ustanavljanje društev, v katerih je delo in človek osvobojen vsakega izkoriščanja. Doseženi rezultati nam omogočajo napredek socialističnih odnosov med ljudmi in razvoj vsakega posameznika v naši socialistični domovini. Zato naj bo naša prva skrb, najti toliko svobodnega časa, da se sestanemo in pogovorimo o tem zgodovinskem dokumentu. Zavest vsakega poe-dinca bi morala biti na najvišji ravni v času, ko polagamo temelje naši prihodnosti. Čas, ki ga bomo porabili za razpravo o novi ustavi, nam ne bo zaman! I. K. Izobraževanje za delovno mesto v topilnici Visoko zdravstvena zavest y okviru izobraževanja za delovne mesto v topilnioi, so bili dne 27. 10. 1962 iz.piti za mojstre. Izpit je opravilo 5 mojstrov iz topilnice, in sicer: Slokar Rudi, Hotko Ivan, Blaainšek Anton, Leben Anton in Šolar Franc. Povprečna ocena na izpitu je bila 3,6, kar je pripisati dejstvu, da so bili izpiti šele 4 mesece arfi 9* i Iti £ j H j pL pil SEritaM«' <„«r > L ^1 Kaj se čudiš, ženka, to vozilo mi je posodil naš transportni oddelek, dokler ne bomo dokončno uredili okolja pri naših zadružnih hišicah... Butalci in LTB Tmuren zimski dan. Megla in mraz. Iz pekarne kostanja in ostalih cehovskih delavnic hite Butalci domov. Med njimi tudi trije prijatelji, Andrejc, Stef in Francelj. Roke globoko v žepih, z glavo potegnjeno v ramenih, da se vsaj malo zaščitijo pred gri-žečim mrazom. Stanujejo vsi skupaj v sobici, ki je s tremi posteljami in mizico s kuhalnikom že kar polna. Stol samo en, več ne potrebujejo, ker ga tudi ne bi imeli kam postaviti. Sedijo kar po posteljah, če pa je treba napisati pisemce, pospravijo kuhalnik in posodo z mize ter primaknejo tisti edini stol ter se izmenoma poslužujejo tako pridobljenega prostora. Danes je vrsta na Stefu, da skuha kosilo. Kuhajo si sami, je najcenejše, pravijo. V gostilni je drago, pa še vzamejo te ne v vsaki. Tako Štef kuha zabeljen fižol in kislo zelje, ker pa še ni dolgo, kar je bila plača, še_vsak po pol kranjske. Po kosilu se zlekne vsak na svojo posteljo. Pogovor, kakor že tolikokrat, se suče o tem, kam bi šli, kako bi (Andrejčkove sanje) čas, popoldne in večer, koristno in v zabavi izrabili. Vsak od njih je imel željo, vsak je vedel, kako bi koristil čas. Andrejca je zanimala fotografija. Poznal je veliko raznih znamk fotoaparatov. Kupil je knjigo o fotografiji, prebiral in ni veliko razumel. Potreboval bi nekoga, da mu to razloži in praktično poduči. Ker je varčen, bo imel kmalu prihranjen denar za fotoaparat. Štef je imel spet svoje veselje. Strašno rad bi postal radioamater, da bi si sam izdeloval razne male sprejemnike 'in višek želje mu je, da bi imel svoj amaterski oddajnik, s katerim bi lahko klical ostale amaterje širom sveta. Francelj je bil ves navdušen za motorizacijo. Sanjal je, kako bo nekoč vozil svoj avto, ga popravljal in negoval. Zaenkrat si pa raje ogleduje v izložbi, kar je za njega bolj dostopno, dvosedežne mopede, ki so tudi njegov cilj. Pogovor teče o njihovih željah, vsak razpreda svoje misli. Počasi pogovor utihne. Toplota električne peči, postelja, utruje- rtost po delu, tako počasi jih premaga spanec. Andrejc je še malo buden, pa škili po svojih dveh prijateljih, se nasmehne in še on zadrema. * Lep sončen zimski dan, prijatelji hite z dela v novo samopostrežno restavracijo, kjer krepko in poceni kosijo. Tako so ne hali kuhati sami doma. Tega je bil najbolj vesel Francelj, ki ga je že sama misel na kuhanje spravila v slabo voljo. Po kosilu se spravijo domov in se veselo pogovarjajo. Andrejc ves navdušen pripoveduje, da bo danes s svojo skupino tečajnikov fotoamaterjev praktično v slikanju v naravi preizkusil pridobitve dvomesečnega tečaja za fotoamaterje. Slikali bodo motive proste izbire in določene od vodje tečaja, ki jih spremlja. Pri pripovedovanju preganja tovarjše naj hitreje stopijo, ker dan je še zmeraj kratek in morajo izkoristiti čas, ko še sije sonce. Doma se hitro napravlja in vmes kar naprej pripoveduje ter ga nič ne moti tiha glasba iiz radia, ki ga je napravil v tečaju za radioamaterje Štef. Res je še hreščal in čisto tiho igral, ampak radio je le bil. Tako je šel Andrejc slikat. Tistim, ki niso imeli svojih aparatov, jih je posodilo društvo. Za Andrejem se je odpravil še Francelj, on hodi na šoferski tečaj A in B kategorije, ima uro praktične vožnje. Izjemoma je tečaj bil dosegljiv tudi njemu, saj je bila šolnina minimalna, skoraj simbolična. Poleg šofiranja so se tudi učili, kako se popra vijo manjše napake na motornih vozilih, za to so uporabljali že star doslužen motor in avto. Doma je ostal le Štef sam, ves zadovoljen je vrtel gumbe svojega radia in nestrpno čakal večer, ko se bo lahko s svojimi kolegi radioamaterji pogovarjal po amaterskem oddajniku. Tako izpolnjeni dnevi so jim hitro minevali, manj so pohajkovali po mestu, zato jim je ob mesecu ostajalo več od zaslužka in so dajali več na stran za izpolnitev svojih skritih želja. Tako so pričakali malo s tesnobo in veseljem dan izpitov, ki so ga opravljali vsak v svojem resorju zanimanja. Prvi ga je opravljal Francelj in je za izreden uspeh pri praktičnem izpitu dobil nagrado od svojega društva. Nagrada je bila 500 km vožnje z društvenim avtomobilom. Andrejc je postal dober fotograf. Saj je na razstavi mladih fotoamaterjev dobil prvo nagrado in to fotoaparat domače znamke. Štef je po uspešno opravljenem izpitu tekmoval v radioamaterski panogi »lov na lisico« ter pri tem dosegel drugo mesto in s tem nagrado tranzistorski sprejemnik. Ker so bili dobri prijatelji in so še zmeraj stanovali skupaj, so se dogovorili, da pojdejo skupaj na izlet. Francelj bo vozil, Andrejc slikal, vsi trije pa bodo poslušali glasbo iz Štefovega radia. Tako so samo še čakali na lepo vreme in na to, kdaj bodo dobili od društva obljubljen avto. Morali so čakati nekaj časa, da pridejo na vrsto. Društvo je imelo tri avtomobile, izmed katerih je bil eden namenjen za šolanje, drugega so sd lahko izposojali člani za minimalno odškodnino, tretji pa je služil za službene potrebe društva. Francelj je imel prednost pred ostalimi, ker mu je društvo podelilo kot nagrado vožnjo in je prišel hitro na vrsto. Tako je naša trojka z velikim veseljem in v dobrem razpoloženju šla na pot. »Hej, zbudi se zaspanec!« kliče Štef Andrejca. »Uh, kako lepe sanje sem imel. Zdaj bi morali samo še postati funkcionarji naše LTB in bili bi na konju!« OSA Zakaj ga pa bereš narobe? — Včasih si zaželim majhno spremembo! Ob lansiranju novih proizvodov na tuja tržišča, Vam ob Novem letu želi obilo uspehov karikaturist Meh NAGRADNA KRRIŽANKA »CC« 1. nagrada 3.000 din 2. nagrada 2.000 din 3. nagrada 1.000 din Izpoljnjeno križanko izrežite in jo dostavite uredništvu (ali vrzite v nabiralnik »Cinkarnarjeva pošta«) do 31. decembra 1962. ANEKDOTE Dober mož 2 3 L 5 t 7 8 9 to H P 12 % tS t6 n ta *9 % lo % lt 22 li 2« 2S 26 n 20 29 JO Jt 12 JJ VODORAVNO: 1. domači glodavec, 3. kazalni zaimek, 4. mednarodna značka za avtomobile — Island, 6. naš rudnik bakra, 7. reka v Afriki, 9. naša najdaljša reka, 10. glas vrane, 11. kratica naše organizacije rezervnih oficirjev, 12. žito, 13. junaška pesnitev, 15. veselje čebelarja, 17. kratice alžirskega gibanja, 18. sibirska reka, 19. začetnici priimka in imena našega znanega prevajavca klasičnih grških pesnitev, 21. kazalni zaimek, 22. orodje (srbohrvatsko), 24. industrijska rastlina, 27. trup, 28. žensko ime, 29. ladjedelniška naprava, 30. nogometni stadion v Budimpešti, 31. predlog, 32. veznik, 33. plemenita kovina, 34. glodavec z dragocenim krznom, 36. dva zaporedna soglasnika, 37. del stroja, 39. dragocena tekočina, 40. lesena posoda, 42. gola, ka-menita pokrajina, 43. žensko ime, 44. norveško mesto, 45. prva in četrta črka abecede, 46. začetni črki imena in priimka našega umrlega revolucionarja, 48. makedonsko kolo, 50. jadranski otok znan iz NOV, 51. nekdanja portugalska posest v prednji Indiji, 52. ploskovna mera, 54. kemični element-simbol, 55. istrsko mesto, 57. vsa si ga želimo, 60. zahodni vojaški pakt, 61. ura — italijansko, 62. hrana, 63. kazalni zaimek, 64. pritrdilnica, 65. osebni zaimek, 66. naše staro pomorsko mesto. NAVPIČNO: 1. pogum, 2. proizvod Cinkarne, 3. breme, 5. mlečni izdelek, 6. zabavišče, 9. proizvod Cinkarne, 8. kemični element — simbol, 14. ples, 16. naša armada, 20. znan slovenski dramski igravec, 21. del kart pri taroku, 23. oblika vode, 24. proizvod Cinkarne, 25. pristanišče na jugu Arabskega polotoka, 26. pogosti vzrok smrti, 34. toaletna potrebščina, 35. del telesa, 36. glavno mesto evropske države, 38. plod, 39. isto kot 39. vodoravno, 41. pritrdilnica, 42. proizvod Cinkarne, 47. predstojnik v samostanu, 49. žuželka, 53. zadetek (srbohrvatsko), 54. moško ime, 56. mesec, 57. pogonski stroj, 58. azijska država, 59. zahrbtna bolezen. »Oh, kako sem vesela, da imam tako dobrega moža. Kaj ne, Jože, odkar si me vzel, nisi napravil nobene neumnosti več?« »Ne«, odvrne Jože, »to je bila zadnja.« Veliko zahtevo Najemnik: »Poglejte, soba je vendar tako vlažna, da rastejo gobe po stenah!« Gospodar: »Ali mislite, da naj za najemnino, ki jo vi plačujete na mesec, rastejo nageljni po zidu?« Nojnovejše »Ali že veste najnovejše?« »Hm?« »Denar bodo odpravili!« »Kako to!« »Res! So že začeli. Večina ljudi ga že nima več!« Prepovedano Tovariša ing. Klemen Stegenšek in Aleksander Rojnik sta se peljala dopoldne službeno skupaj z avtomobilom v Ljubljano. Spotoma zaprosi tovariš Stegenšek: »Sandi, daj mi no malo časopis.« »Ne dam!« se je odrezal tovariš Rojnik. »Zakaj pa ne?« »Med službenim časom ni dovoljeno čitati časopisov!« je uradno pojasnil tovariš Rojnik. Čudak w »Kadite ne, igrate ne, pijete ne — s čim pa se potemtakem ukvarjate ves dan?« »Delam!« »Da, da, vi ste bili zmerom čudak!« KRIŽANKA ZA PRAZNIKE r~ 1 5 4 5 6 7 8 9 40 * # 11 m * 11 14 * 15 16 * 17 18 * 19 * lo * 11 11 * M 14 * 15 * 26 17 28 * 19 5o * 51 * 51 53 34 * 55 56 57 * 58 # 59 4o * Ul •* * 45 0,5 procenta za STROKOVNO ŠOLSTVO Občinski skladi za šolstvo so razmeroma majhni, a vsi vemo, da brez izobrazbe ni napredka. Ze v začetku leta je Občinski ljudski odbor Celje zaprosil podjetje, naj bi prispevali v sklad za strokovno izobraževanje 0,5 % od izplačanih osebnih dohodkov. Tov. Gaberšek, predsednik gos-podarsko-finančne komisije, je navedel, da sprva nismo vedeli, kako je s to zadevo, potem pa smo razčistili namen teh sredstev. Gre namreč za sofinansira-nje strokovnega šolstva v občini in kadri, ki bodo prišli iz teh šol, bodo potrebni tudi nam. Zato je delavski svet odločil, da odobri teh 0,5 % od izplačanih osebnih dohodkov. To je približno pet in pol milijona dinarjev, ki jih bomo izplačali iz sklada za izobraževanje strokovnih kadrov. VODORAVNO: 1. strnjevanje, povezovanje; 10. pralni prašek; 11. naša filmska družba; 12. število; 13. žensko ime; 15. atom — m; 16. upravni odbor; 17. nasoljeno; 19. površinska mera; 20. dežela v Prednji Indiji; 21. žensko ime; 23. vrvica; 26. južnoameriško pogorje; 28. zgoden; 29. konica, bodica; 31. armenski (okrajšano); 32. glavno mesto Turčije; 35. osebni zaimek; 36. jugoslovanska armada; 38. ekonomska enota; 39. kraj v Egiptu, kjer gradijo velik jez; 41. izven igrališča (fonetična tujka); 42. glavno mesto Italije; 43. koš je narejen iz ... NAVPIČNO: 1. zvrst gospodarske proizvodnje; 2. raven, stopnja; 3. pod; 4. vsak (kratica za angleški »each«); 5. zemeljska izkopanina; 6. kemijski simbol za baker; 7. kratica za enega izmed naših sosednjih podjetij; 8. vrsta preje in tkanina; 9. razne vrste proizvodov ali blaga; 13. žensko ime; 14. žensko ime; 17. napitek iz sadežev; 18. pesem hvalnica; 20 af- riška dežela; 22. enako kakor 14. navpično; 24. egipčanski bog sonca; 25. strupena žuželka; 27. mesto, ki je zaslovelo po desantu sovražnih enot na štab NOB; 29. barva; 30. lesen opornik; 33. nikalnica; 34. igralna karta; 37. medmet, ki izraža bolečino; 40. novi generalni sekretar OZN (začetnici). V znamenju rekonstrukcije Oprostite, tovarišica, a pridem tod v upravo? Res ne vem, kako se boste odpeljali, tovariš šef, toda z rekon-' strukcijo nismo mogli več čakati! Izpolnite, izrežite in vrzite v nabiralnik »Cinkarnarjeva poštad Ste zadovoljni z našo številko? Da — ne. ______________ ---------------- Kaj vam je najbolj ugajalo? ____----------------------------------------- O čem bi radi brali prihodnjič? ________________________________________—