St. 20. V Gorici, v soboto dne 15. februvarija 1913. Te&tf XLI1I hhaja trikrat na teden, in sicer t torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: vse leto . . 15 K v, „ . i h%; **- Za Nemčijo K 10*60. Za Ameriko in inozemstvo ... K 20.-Posamične številke sta- _^_ nejo .10 viia. Ha naroČila bres ioposlane naročnine se ne oiiramo. Telefon št. 88. »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K Lan L. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici Št. 7 v Gorici v I. nadstr. ha *— Upravulštvo se nahaja v Gosposki ulici Št. 7 v I. nadstr. na levo v Goriški Tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petifcvrstah, Če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Trst in Gorica. Cuje se dostikrat, da so slovenski goriški trgovci sami krivi, da vse nazaduje, da sledi likvidacija likvidaciji, konkurz konkurzu. Ta obdolžitev je nepravična, ker so čisto drugi vzroki, ki so ta položaj zakrivili, ne morebiti lastna nesolidnost in negospodarsko ravnanje; vsa ta naša gospodarska kriza je povzročena v prvi vrsti vsled drugih zunanjih dogodkov. Vse v Gorici toži, da gospodarsko življenje nazaduje, da ni zaslužka, da ni denarja. In to ne samo na slovenski strani, ampak uidi na italijanski. Splošni neugodni gospodarski položaj ni škodoval morebiti .samo slovenskim trgovcem, ampak v isli meri tudi italijanskim. Zakaj torej Gorica gospodarsko nazaduje? Odgovor na to vprašanje ni težek. Nazadovanje se vrši od onega časa, ko se je sezidala državna železnica, druga zveza s Trstom. Veliko prometa gre preko Gorice,ne ustavi se v Gorici, Gorica ni več ono mesto, kjer so si prej trgovci z dežele nakupovali svoje potrebščine. Trst je preblizu Gorici. Ugodne železniške zveze vplivajo, da se ne čuti več daljave med obema mestoma. Trst je tisto mesto, ki uničuje našo veletrgovino, •našo veleobrt. Kakor velik polip vleče to mesto vse nase; tu se vse koncentrira, tu se grmadi bogastvo in revščina. V visoko razvit h državah, kakor je Nemčija, je mogoče, da eksistirati dve veliki mesti eno poleg drugega. Pri nas pa je nemogoče, da bi se mogla v ožjem okrožju kakega velikega mesta uspešno razvijati veletrgovina in obrt. Bližina Trsta je postala za Gorico usodepolna. Pa ne samo državna železnica je Gorico odtujila okolici; tudi furlanske železnice so ravno tako vplivale. Furlanija je vedno bolj odvisna od Trsta. Furlansko gospodarstvo stremi k Trstu. Kakšne vezi ima danes še Tržič, Cervinjan in furlanska ravan z Gorico? Vse to je danes že pod gospodarskim vplivom Trsta. Te gospodarske razmere so merodaj-ne, da peša pri nas marsikatera stroka trgovine in obrti. Te' vzroke bo težko odstraniti. Pa vendar je še dovolj ugodne prilike, da se razvijejo pri nas tiste obrtne stroke, ki so značilne za našo deželo. Kar se pa tiče trgovine, ostaja še vedno trgovina z južnimi poljskimi pridelki in vinom sposobna razvoja in napredka. Tudi ne bo POTAPENKO: Generalova hči. Prevel: A. M. (Oalje.) Manjička je sedela v šoli. V duši ji je bilo turobno, živci napeti; vsak udarec, vsaka glasnejša beseda se je bolestno odzvala v njenih možganih. Noč je prebila slabo, skoro popolnoma brez spanca, o-krog srca se ji je ovilo neko mrtvo čuvstvo, ne zloba, ne žalost, marveč preje topa brezbrižnost, hladna, otrpla. Učenci so brali glasno, vsi naenkrat, prizadevajoč si, da prekriče drug drugega; njihovi zdravi, močni glasovi so se zlivali v gntieč odmev, ki ga je Še povečala njena tenkočut-nost, da se ji je zdelo, kakor da zvoni sto zvonov na njenem vratu. Trudila se je, da bi razumela, kaj bero otroci, toda misli so mala trgovina in mala obrt v tej meri oškodovana, kakor velika industrija in veletrgovina, 7n malega trgovca in obrtnika bo vendar*Gorica nudila vedno Še dovolj prilike, da se njegovo podjetje razvija in da se vzpne do skromnega blagostanja. Gospodarske krize, v kateri živimo, ni povzročil slovenski trgovec in obrtnik. Ta kriza je posledica gospodarskih izpre-memb, o katerih smo ravnokar govorili, pa tudi konfliktov v zunanji politiki, in podobno, kakor je prt nas, je v celi Avstriji, 'lo pa seveda čutimo tembolj pri nas. ! °.r se spajajo neugodne gospodarske razmere, ki vladajo že nekoliko let, z neugodnim gospodarskim položajem, ki ga je prinesla zunanja politika celi državi. A po vsaki taki krizi prič'-1: zopet konjunktura, gospodarski zakon je, da se po vsaki krizi razvijejo ugodnejše gospodarske razmere in se vrne blagostanje. Ne sme se torej obupavati, kajti vselej mora slediti takemu neugodnemu gospodarskemu položaju boljše stanje in gospodarski razmah. Videli smo, da postaja Gorica vedno bolj odvisna od Trsta. Naravnost nenaravno se nam zdi, da je imela Gorica do-sedaj s Trstom tako malo stikov. S Trstom živimo v upravni enoti. Povsem naravno bi bilo, da bi bili tudi gospodarsko in politično s Trstom silnejše zvezani, kakor smo doslej. Naši sodniki so nameščeni v Istriji, upravni uradniki se prestavljajo iz Istre na Goriško in narobe, nastavljajo se v istem upravnem okrožju. Nenaravno je na vsak način, če ne bi prišlo tudi do ožjega in najožjega političnega stika med vsemi tremi deželami. Zedinjenje vseh treh dežel v eno celoto tudi s stališča deželne avtonomije, to je: en deželni zbor, ena deželna uprava, naj bode v bodoče točka slovenskega narodnega programa. Od nekdaj je bilo Primorjc upravno in politično združeno. Edinole sovražnikom našega naroda, nemškim liberalcem se imamo zahvaliti, da se je Primorje razdelilo v tri deželne zbore, v tri okrožja avtonomne deželne uprave. To je bilo samo primorskim Slovencem v škodo. Šele če bodo združeni vsi primorski Slovani tudi v ed-nem deželnem zboru, potem bo lahko politika primorskih Slovanov doslednejša in enotnejša ter bo imela tudi splošni narodni uspeh. se ji zapletale in se vračale vedno k predmetom, ki niso imeli ničesar skupnega s šolo. V njeni duši sta se borili dve sili: ona, ki se je rodila v nji, odkar je prečitala dnevnik Klavdije Antonovnc, — zdrava, bodra, ki jo je oživljala, svetla, pomirjujoča, radostna; in ona začasno udušena, ki se je zopet rodila, oživela sinoči, ko je videla ono omejenost in gnusobo, v kateri se je njena mati čutila tako prijetno in domače, —- mračna, zlobna sila, ki tira in sili k osveti in gnjevu ... A še sinoči se ji je zdelo, da se ji je duša za vedno razvedrila! Pod utisom srčne izpovedi Klavdije Antonovne je mislila, da bi mogla tudi ona vse in vsem odpustiti, da je tudi ona zmožna, da izpolni praznoto svojega srca. Ali kako naj odpusti? Včeraj se ji je zdelo, da jj opazila v materinem vedenju trenutno ponovitev celega svojega življenja — brezmiselnega, živinskega, sramotenja, sliko onega živ- M ii mi prrap? ta ilMi Dunajski list »Die Zeit« je priobčil članek o pehanju Avstrije za Albanijo. Ker je članek jako aktualen, ga podajemo v prevodu: »Mi krvavimo sedaj za Albanijo. V vseh drugih balkanskih vprašanjih smo se popolnoma odpovedali samostalne sodbe. Damo se voditi na povodcu od drugih ve-leviasti, se udarno kakor kakšen podčastnik, ako zahteva to tripelententa ali točneje Rusija, zatajimo balkanski program, ki je bil skozi generacije nezapisana postava naše diplomacije, zapustimo svoje prijatelje,, pomagamo svojim sovražni-Kom, udeležimo se izsiljevalne akcije, izvršene na ' mrtuoslabi Turčiji, da povišar mo Rusije prestiž na Balkanu: na kratko, čisto srno omehkeli v vseh balkanskih zadevah; samo v jedni ne. Na to jedno stvar koiicentriijemo vso svojo drugim in— teresom odtegnjeno moč, tu srno neizprosni, tu ne sledilno nobenemu, tu hočemo diktirati drugim, tu hoče biti naša diplomacija, kar se drugače tako bolestno pogreša, moška. Kakor hipnotizirana zre na to eno točko in je pri tem postala popolnoma neobčutljiva za vse drugo, kar se godi tu na naši desni in levi, in tudi za gospodarska bremena in nevarnosti, ki stiskajo naše prebivalstvo. Stotine iii stotine milijonov se izdajajo sedaj za to stvar, riskira se vojna na več front. Nič za to, velja visokemu cilju. In kateri je ta cilj? Albanija, veličina, svoboda in neodvisnost Albanije. Ako. misli na to, so glasovi naše diplomacije čisto revolucionarni, deklamira o narodnostnem principu, katerega živ ugovor tvori vendar pravzaprav avstroogrska monarhija, in zameta, skoro v stilu pacifistov, oboroženo silo in vendar bi si brez podpore bajonetov sicer ne upala izbrisati niti kak madež iz črnila na kaki svoji diploma-tični noti. Kaj je nam pravzaprav ta Albanija, radi katere živimo že mesece in mesece v večni razburjenosti in dobivamo pred se račune, da nam postaja tesno pri srcu? Pa denimo, da vse od nas doprinešene žrtve končno dosežejo to, da stopi v življenje velika, svobodna, neodvisna bal- Ijenja, za katero so jo vzgajali. Ako se ne bi zgodila katastrofa, bi ona pač sčasoma postala druga mati. Malo nežnejši živci, času primernejša vzgoja, malo več razuma, lepše koketno obnašanje, bolj gosposki okus, — in to je vsa razlika! Cilj pa je isti, — čim več naslade, kakršnekoli, hipne, minljive, navadne, živinske. Otroci so odšli, zdaj je bila prosta, a sedela je kar naprej v šoli. Studilo se ji je, da bi se vrnila v stanovanje;, neka nepremagljiva sila jo je zadržala, ko je pomislila,, da se bo srečala oči v oči s svojo materjo, govorila z njo, poslušala njene neumnosti, ki jih odkriva s tako naivno odkritosrčnostjo. Stopila je k oknu in topo strmela na široko zimsko pokrajino, ki se je razprostirala pred njo. Med belimi polji, pokritimi s sneženo odejo, ki je izginjala šele tam, kjer se je pričenjalo obzorje, se je vila v plitvi strugi ozka, vijugasta reka, isto- kanska država^ Kaj bi imeli od tega? Gotovo, Albanija bi bila poieg Srbije, Črne-gore in Bulgarije neslovanska- država, protiutež proti Slovanom na Balkanskem poluotoku. Ali dobijo se skeptiki, ki dvomijo, da bi mogli Albanci, ki se doslej še niso nikoli uklonili kakemu državnemu redu, priti do take mere vzajemne pod-ložnosti in vsestranske discipline, da bi si obdržali svojo samostojno državo. Pa prestopimo te dvome. Ako se že posreči ustanoviti življenja zmožno albansko državo, bo, navezana sama nase, premajhna, da bi se obdržala v množici narodov na Balkanskem poluotoku samostojna. Morala bi se nasloniti na druge države. Najbližje in najnaravnejše bi bilo to, da se nasloni na Balkansko-zvezo. Neslo v anstvo in dosedanji boji s Srbi ne izključujejo takega razvitka, tudi Grška se je priklopila Balkanski zvezi* čeprav rav-notako ni slovanska, in je bila skoro do zadnjega časa sovražna Slovanom v Ma-cedoniji, kakor Albanci Srbom. Potemtakem pa bi bili mi delali le za Balkansko zvezo in za carja. . . Vendar pa vzemimo že liipotetično, čeprav nasprotuje temu logika dosedanjega Balkanskega razvitka, da bi Albanija odklonila priklopitev Balkanski zvezi ter bi se zaupala varstvu velevlasti, torej v smislu obstoječe avstroitalijanske konvencije varstvu Avstro-Ogrske in Italije. Potem je neizogibno brezkončno ribanje, ali jasneje povedano, klanje med Albanci in Srbi. Albanija bi postala nova Macedo-nija in obe varstveni velevlasti bi morali neprestano intervenirati. Iz takih skupnih intervencij pa nastane neizogibno konflikt med varstvenima velevlastima, kakor smo to izkusili že v 60 letih pri kon-dominiju s Prusijo v Šlezvig-Hplsteinu. Nazadnje so nas ven vrgli, ko smo pomagali Prusom dobiti iz žrjavice kostanj. Vsa zgodovinska analogija govori za sli-čen potek naše kooperacije z Italijo v Albaniji. Tudi takrat kakor danes se je naša diplomacija na perverzen način navduševala za narodnostni princip. Celo geografija podpira, kakor leta 1864, tudi topot naše rivale, ker je Albanija, četudi ne meji na nobeno izmed varujočih -jo velevlasti, vendar iz Italije hitreje dosegljiva in je zajeta že danes od italijanskega jezika in kulture mnogo bolj nego od avstrijske kulture, ki se jim jo podaja tudi le v italijanskem jeziku. Ali hočemo na vsak način oživeti na novo leto 1864., ker je bilo to tako lep uvod k letu 1866? Ali pa je ustvarila naša tako bela; semintja, kjer je vihra razpihala sneg, seje bleščala s strmelo ledenim zrcalom. Poobelvbrsj^^^ v zrak turobno, porumenel^ls^e^u gosto, kakor stena, tam zopet redko, v posameznih steblih. Krnet v kožuhu se je pomikal po ledu zraven konja, ki je vlekel dolge sani, visoko obremenjene s snopi poko-šenega trstja. In to je bilo jedino, kar je oživljalo zapuščeno sliko pokrajine. Jed-nolične bele strehe .kmečkih, koč, dolgočasna prazna vaška ulica; nizka, Široka, okorna ženska, ki je šla po cesti k reki s praznimi vedri na ramenih; dva psa sta vesela privzdignila repova in se spustila v tek jeden za drugim, potem pa se pričela valjati po snegu brez vsakega vzroka. Turobna, .grda cerkev, in tam leseni križi na groben Širokega pokopališča, to je oživljalo po svoje vso sliko. V njih pa je stalna vsebina, zelo globoka... (Pride še.) diplomacija zagotovila, da skonSa njeno; nejasno-'- podjetje topot .• tiotje? Potem z besedo na danlt m, bLtadi.vedeli, kaj bomo imeli od Albanije.. Kako;,noyJi«,1864. leto pa bi si med tem na.vsak način radi najponižneje rzprbsili.« . Politični pregled. c Avstro-Ottfska. italijanska fakultetna [ ! - i predloga — sprejeta. , ^-^^račuftskiodsekle včeraj¦feSilta-. lijansko, fakultetno predlogo; določen je Trst za sedež fakultete.. " Glasovanje o raznih predlogih je poteklo po sledeči vrsti: Najprej se je glasovalo o Gostinčar-jevem in Verstovškovem predlogu glede prehoda na dnevni red. — Nato se je glasovalo o § 1 predloge, ki določa, da se za- i četkom zimskega tečaja leta ,1915—1910 1 ustanovi v Trstu italijanska pravna fakiii- | teta. Gostinčarjev spreminjevalni predlog, naj se ustanovi italijanska fakulteta najpozneje do 1. 1918—1919, a le v izključno italijanskem okraju in ne v Primorju, je bil v poimenskem glasovanju odklonjen s 30 proti. 3 glasovom. Nato sta bila odklonjena: Verstov-škov predlog, naj se ustanovi italijanska fakulteta v Roverettu in predlog, naj se j ustanovi v Trstu utrakvistična pravna fa- j kulteta z italijanskim učnim jezikom. Za J ta predlog so glasovali tudi Čehi. j Proti § .1. predloge so glasovali Is j Nemci Erler, Hummer, Marichl in Teufel, j proti Trstu kot sedežu seveda tudi Jugo- j slovani. j K § 2., ki določa, da je predavalni in . uradni "jezik tržaške fakultete italijanski, ' je stavil posl. Dulibič dodatni predlog, naj se dovolijo izpiti tudi v slovenskem in hr- j vatskem jeziku, ki pa je bil odklonjen. — . Odklonjen je bil tudi Dultbičev predlog, ! ki zahteva, da se prizna izpitom in spriče- J valom zagrebške univerze, v kolikor se 4 nanašajo na avstrijske jugoslovanske državljane, popolna enakopravnost z avstrijskimi. Sprejet pa je bil Erlerjev dodatni predlog, da morajo Italijani pri izpitih dokazati znanje .nemškega jezika. V proračunskem odseku je torej o tem delo končano in predloga pride v ple-niun. Toda dnevni red poslanske zbornice je sedaj tako zatlačen, da je veliko vprašanje, če pride razprava o fakultetnem vprašanju pred poletjem na vrsto. Dostavljamo, da še včeraj »Piccolo« ni verjel, da bo določen Trst za sedež Jaške fakultete. No, do plenuma zbornice je še daleč in Hussarek je pred par dnevi vendar dosti jasno označil stališče vlade v tem vprašanju. Ogrska volilna reforma. — V Budimpešti razpravljajo o volilni reformi. Kakor zveni iz goyorov min. predsednika Lu-kacsa, vstraja vlada na svojem prvotnem reakcionarnem stališču, kar javnost le še bolj razburja. Opozicionalne stranke razvijejo po celi deželi agitacijo proti Lu-kacsu in hočejo podpirati napovedani generalni štrajk delavstva. Članarino so plačali: iv.Dovgan, železn. uradnik 3"K; Fr. Kurlnčic, trgovec, 3 K; Emil Puppis, c. kr. gozdni komisar v Tolminu, 3 K; Andr. Lasič, okr. šol«- nadzornik v Tolminu, 10 K; Ad. Ant. Mlekuš v Bovcu 5 K. — Neimenovan št 7 za februar 5 K. — Županstvo v Tolminu in v Grahovem po 20 K. — Na račun mesec-nine je prišlo 112 K. Podpornemu društvu za slov. visoko-šolce na Dunaju je došlo skupno 276 K. Društveni odbor se vsem darovalcem isr kreno zahvaljuje in prosi*za nove darove na naslov blagajnika; Drv$tpko La-pajne, odv. in sod:' odvf :rla Dunaju 1. BrSunerstrasse 10.- ••:¦ Moll-ov Seidlitz-prašek je s* na želodcu trpeče neprekosIjtTo »redstvo katero ta* prednost pred ysemi drugimi ar*, •Učnimi čistil, kroglicami in grenCicami. .. Cena orig. škatljcjC?;!- Ponarejanje se sodnUiko saaledoje. Mollo-vo Franc, žganje in sof U ribanje Itvota. — Bolečine oiajsnjoce in okrepEojoCe sta-rosnano sredstvo proti trganja in prehlajenja vsake vrste. Orla*, steklenica K 2— Na prodaj po Vseh lekarnah in mirodilnicah. Glavna lekarna „ ^. _ . A.I0LL, c in kr. ftvorui utiotniK, Unna),. Tucnlauben 9. Zaloga, v florioi v lekarni: A\ Gironooli,-. &. Urblofoletti. .- ¦••?¦ Domače vesiL Državljanska vojna v Mehiki. —. Strašni boji divjajo, v Mehiki; situacija je vedno bolj kritična. Granate letijo po mestu, ranjenih je okoli 2000 osebi. Ubitih obilo, med njimi tudi inozemci in tudi podaniki Unije. Pripravlja-se intervencija s strani Unije. 14. t. m. je bil divji artilerijski dvoboj. 7000 mož vladnih čet je . bombardiralo pozicije Diaza^ katere je zasedlo 3000 mož. Na vladne čete se strelja tudi iz privatnih stanovanj. Bolgarski princ Ciril bodoči knez Albanije. — »Narodni Iistv« prinašajo iz Bukarešta vest, da tam se od odlične albanske strani dela na to, da bi bil bulgar-sktf princ Ciril izbran za kneza Albanije ter.bi.se oženil z runiunsko princežinjo Elizabeto. Po tem projektu bi prišla Albanija pod varstvo Bulgarske in Ruimuv ske in takobi bilo rešeno tudi vprašanje Kuoovlahov, Darovi: ; Darovi za »Dijaško kuhinjo«. — Nabiralnik v gostilni pri Dro5u (Plešničar) 1.1336 ^jdoslej skup?? 20'O6 K,t- Nabiralnik pri Iv. Miklavicu v Kobaridu 8 K. — Knjige Matice Slovenske so došle. Člani jih dobe pri poverjeniku g. dr. Franu Kosu. na Gorso Verdi, št. 17, drugo nad: t stropje. ) Naslov in značaj višjega stavbenega ,* svetnika, z oprostitvijo od takse, je dobil. stavbeni svetnik Hugo Rudan v Trstui Imenovanje v finančni službi. — Fi- ^ nančni minister je imenoval računska r.e-videnta Ivana Langa in Antona Vodopivca za računska svetnika v obsežju tržaškega • finančnega ravnateljstva. Zimski šport, -r- Vremensko poročilo dne 15. 2. MS^Boh-inj: Tempera^ tura: — 6 stop. Celz. — Vreme: jasno, -p-. Sankališče: prav dobro. — Vožnia s sajiH, mi: neporabna. — S skiji: dobra vožiy>s po snegu v senčnatih legah. — RacU ugodnega vremena v Bohinju vozijo jutri, v nedeljo 16. 2. t. i. zimsko-športni vlaki. V Kastvu je umrl g. Lev Jelušič, posestnik, brat tamkajšnjega župana. . 4 Umrl je v Trstu g. Fran Legat, c. kr., dvorni svetnik v pokoju. Prestolonaslednik v Miramaru. -r Prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand pride s svojo soprogo vojvodinjo Hohenburgovo dne 23. t. m. v grad Mi-, ramar pri Trstu ter ostane tam dlje Čas,a.; Sklep prvega semestra na tukajšnjih šolah je bil danes 15. t. m. Razdelili,,so spričevala šolski mladini, ki je nastopila štiridnevni dopust. Sankališče Belvedere na Bohinjski Bistrici: Zadnji ponedeljek se je našel zlat, prstan -s kamnom, znotraj ime dame] in datum. Kdor ga je zgubil, naj se zglasipri vodstvu sankališča in označi, ime im {datum na prstanu. Dobitki efektne loterije »Splošnega slovenskega ženskega društva« v Ljubljani obstojajo iz 200 umotvorov, slik irf^Tti^t pov, v skupni vrednosti K 12.000 in sicer: f prvi glavni dobitek v vrednosti K 1500; drugi v vrednosti K 1000; tretji K 800; četrti K 600; nadaljnji štirje po K 400; nadaljnjih pet po K 300. Sedem dobitkov je po K 100; 20 po K 80; 30 po K 30; 50 po K 20 in 80 po K 10. O igralnem načrtu poročalo se bode prihodnjič. »Društvo Goriških Slovenskih Foto-amarerjev« v Gorici opozarja in vab?* še neorganizirane ljubitelje fotografske umet-"" nosti, da se čim prej, v svojem lastnem interesu zglase ter pristopijo k našemu lepo se razvijajočemu strokovnemu društvu! K društvu pristopi lehko vsakdo, tudi dame, ki goji zanimanje za to umetnost. Via navodila, pojasnila, strokovne učne tečaje, kakor tudi vporabo temnice, labo-' ratorija, povekševalnega aparata, stroškovne knjižnice, revij itd. nudi društvo Članom brezplačno. Cas bi bil, da bi se posvečala temu hvaležnemu umetniškemu polju od strani tiasega meščanstva večja ; pozornost. Dobro se raacvitajoče društvo a bo v bodočnosti velikega pomena za promet tujcev v našej slikoviti, a žalibog svetu še malo znani domovini. Posrečena pokrajinska slika je v reklamnem ožiru neprecenljive vrednosti, s pomočjo te se .doseže lehko sijajue uspehe. Da se foto- " 'amaterska misel čim bolj razširi, prosimo dosedaj priglašene člane, da se resno oprimejo zanimivega dela ter po svojih močeh vplivajo med-znanci in prijatelji k pristopu v naše narodno foto-amatersko društvo. V prednaznahiiu objavljamo, da so se pričele predpriprave za letošnjo jesensko I. Foto-amatersko umetnj.šk«o razstavo v Gorici pod okriljem na- *. šega društva. Vsa tozadevna pojasnila • daje radevolje odbor. Podrobnosti o- bo- " doči razstavi v najkrajšem času.,DopisSi se naj naslove na ime društva v društven« prostore v ulico Mattioli št. 13. pritličje — desno. Odbor, , Na naslov si. magistrata mesta Go- ' rice: 40 podpisanih.posestnikov v. Gorici v v Borgo Vienna se vsoja vprašati, kedaj na- •¦ merava slavnoisti konečno rešiti njih . prošnjo ozir. zahtevo, vloženo meseca septembra l. i., glede naprave pitne vode!? Suša se bliža f | K požaru na hribu sv. Valentina. — Zgoreli so na hribu sv. Valentina lan- j ski borovi nasadi in 4 parcele starejših nasadov. Škoda se ceni na 1500 K. Pogo- J relo je vsega skupaj približno 6 hektarov nasadov. Kdo je zažgal, se ne ve. Pravijo, da je videl Fonzari v Št. Mavru, kako je tekjo § fontičev pod npč s firiba s,kpzi §t. Maver. To je že neznosno. — Iz mesta: »Hi-gijena, kje si? Tako je po pravici zaklical dopisnik v zadnji številki »Soče«. Prah s platnene strehe se je usul na mimoidoče otroke. To je bilo z vrha dol. Od spodaj gor pa sili v usta otrok in drugih prah, ki ga po raznih ulicah v Gorici pometajo, gotovo okoli 8. ure zjutraj, pred raznimi botegarni. Ali tega res ne bo nikoli konec, Kaj vendar pravi k temu slavni magistrat. j- Ko podajejo zdravniki v Gorici svoja fetna poročila, pa tožijo, koliko oseb v mestu umrje za — sušico!« ¦ '_/. . ,Vrčasu rekordov. — Lep rekord je flosegla •— ne v avijatiki, ampak v številu, obsodb ona Marija Pin, o kateri smo zad? hjič poročali, da je bila kaznpvana na 7 tednov zapora, ker se Je vkljub odgorm vrnila v Gorico, Bila je to pot 56, beri šestinpetdeseti krat obsojena. Je to znamenit rekord, zlasti za osebo, ki spada k »nežnemu« spolu! Marija Pin šteje sedaj šele 33 let in. smerno pač pričakovati, da doseže. Še lepše vspehe v tej stroki. Tečaj za učenje tujih jezikov po Ber-iitzovt metodi. — Za poduk tujih jezikov po Berlitzovi metodi v poskušnji uri v hotelu »Pri pošti« v Gorici s? je zbralo okoli 80 gospodov in dam. Govoril je Francoz in nekateri gospodje in dame so v pogovoru ž njim pokazali že nekaj znanja francoščine. Priglasov je dosedaj 15. Nadaljne prijave sprejema monsier Berdon v poned. 17. t.m. od 3.pop. do 9 zvečer o hotelu »pri pošti« v Gorici, Jahalno šolo se je otvorifv ulici Ros-sini jaha|ni učitejj Stefano Fumaj deij Roscigni.'" Da so ga po pomoti izgnali iz Avstrije, je trdil kazenskemu sodniku tuk. okrajne sodnije regnikol Peter Mbntico, pristojen I' Pordenon pri Vidinu, ker ga je policija aretirala vrnivšega se v Gorico, od koder je bil meseca julija lanskega leta odgnan. Sodnik mu ni verjel, temveč ga obsodil na sedem dni zapora. Po prestani kazni bode Montico »gratis« zopet potoval v domovino. Gentral-Bio. — Sobota 15., nedelja 16., pondeljek 17. t. m. velikanski in izvan-reden monstre spored. — 1. Povoden j Seine v Parizu, po naravi. — 2. Lastnik plavžev, velikanska drama v 3 delih, po znanem romanu/ — 3. Vesela vdova, po znani in slavni opereti P. de Flers-a in A. Caillavet-a. Največji uspeh. — 4. Bonifa-.cijeva sramežljivost, velekomično. — Predstave trajajo 1 pro in pričenjajo točno ob 5., 6., 7., 8. in 9. uri. Vsled hišnih prepirov je odpravil Valentin Čermelj iz Vrtovina svojega sina Henrika z ženo in otrokom iz hiše. 31, decembra 1. I. se je pa Henrik CermelJ vrnil z družino jn pohištvom ter se hotel šiloma zopet nastaniti V očetovi hiši. Ker seje pa, oče temu protivil, ga je zgrabil sin za tilnik in ga cebnil v nogo, povzročivši mu poškodbe, „ Obsojen je bil v četrtek za to surovo 'dejanje na 14 dni ječe poostrene z dvema postoma. .. - Ne vzdigujte pretežkih reči! — 34-letni Stanislav Suban iz Lokavca, Žagar, je privzdignil neko težo, -ki je presegala njegove telesne moči in si je pri tem vzro-čil notranje poškodbe. Po zdravniško pomoč je prišel v goriško bolnišnico. Notranjo poškodbo je dobil pri delu ,19-letni Karol Stepančič iz Št. Andreža. Zaposlen.jo v Moserjevi tovarni. Zdravit se je .prišel k usmiljenim bratom. Poskusen samomor. — .V tukajšnjo bolnišnico so pripeljali ponočnega čuvaja pri ladjedelnici v Tržiču A. Furlana. Obesil, se je pa so ga rešili, Bn\ se je, da bo oclpuščen te službe. i Bisfer med' vsemi žitnimi kavami je - ;franckoua Perl-rž. ! Vsak požirek iz skodelice potrjuje premoč te fine kakovosti, K vsaki žitni kavi pa je, da se doseže v resnici, poln okus in lepa okusna barva, treba pridjati malo porcijo pravega zagrebškega Fianckovega j- pridatka aa kavo. Obe vrsti dobite se v vsaki Špec trgovin. Domača politika. Fogo, fogo, ajuto! — Gori v hiši italijanske liberalne stranke. Prav močno je zagorelo in ogenj se je polotil že.... mer stne avtonomije. Fogo, fogo, ajuto! so za vpili in poslali so gasit v mestno hišo dva gasilca. Gasila sta v mestnem svetu dr. Pinavčig in dr. Vehjer, ali pogasiti nista mogla nas.talega ognja. ¦ Fogo, fogo, ajuto. Klic po »ajuto« so poslali na Dunaj na samega' ministerskega; predsednika % poslanec TJšaj se je moral obleči v »porn-pirja«, da bo pomagal gasiti. Gorelo pa Je le še naprej in »avtonomija« je zgorela. Slabe »pompiirje« ima italijanska liberalna stranka! V Gorici in na Dunaju se jim vse smeje, Panslavistl na goriškem glavarstvu. i), kaj čujemo? Ali je mogoče: panslavisti na goriškem glavarstvu! A, pa morda v. zaporih. Ne, ampak najvišji uradniki so — panslavisti. Tako namreč pravi neki ka-moraški list, ki izhaja v Gorici. In strmite: Trije panslavisti na glavarstvu bodo vodili — občinske volitve v Gorici. On) list je Objel strah, kaj bo... ker je glavarstvo sestavljeno iz oseb »di spiceato coiore panslavistico« in te osebe imajo v rokah sestavo imenika za občinske volitve v Gorici in izvršitev volitev. Rebek,.Baltič, Žnidersič, svetnik, nadkomisar in kprai-sar — vsi panslavisti! Pa bi se poteift laški človek v Gorici ne jokal in vzdihoval: Kam smo prišli! Vladnega komisarja kliče na goriški magistrat klerikalni list »II Popolo«. t^ra-yi, da naj sledi korak koraku; sedanji |>bčinski svet je obsojen,, da izgine. Ker so $e zadnje?'ča*s"e laški *M6r|fcaIci neJsaj zagledali v mestni statut, menijo, da če bi bil;razpuščen občinski svet, bi vodil občinske posle vsejedno župan, to po določbi statuta. No, doslej se laški klerikalci že večkrat klicali vladnega komisarja na magistrat pa se niso nič sklicevali na statut, dasi so ga tudi poprej že poznali; Ni se bati, da bi kak statut zaprl pot vladnemu komisarju na magistrat! SI tacuisses... •— Dr. Ahil Venier se ni mogel brzdati v ponedeljek v seji mestnega sveta. Moral se je potrkati na prsi in pozval je Vladnega zastopnika, naj stopi z imeni na dan, naj pove, koliko je po krivem upisanih v volilne imenike in ka':eri niso upisani. Bravo! Magistratni uradniki, navzoči pri seji, so pričakovali menda, da bo vladni zastopnik v zadregi iIa živinskem., trgu v Gorici je biio v četrtek 545 [j:lav; goveje živine, 55 pr-ešičev,. 4 konji. Cena pšenici, ovsu in rži je na dunajskem tržišču zopet padla in sicer za 5—8 v pri 100 kg. ••.--- Stavbeni red. — V prostorih zavoda za pospeševanje male obrti na Dunaju se je vršilo posvetovanje o sestavi uzorca |,za stavbeni red, ki naj bi veljal za celo državo, seveda s potrebnimi krajevnimi posebnostmi.. Predsedoval je minister Trnka. Sklenilo se je, naj vlada sestavi tak načrt ter ga dopošlje vsem dež. odborom v pretres. Zastopani so bili na konferenci vsi deželni odbori. Trgovska situacija v Carigradu. — Zadnje dni se je trgovska situacija v Carigradu, kakor poroča »Kons. Korr.« trgovskega muzeja na Dunaju, znatno poslabšala; Naznanjenih je polno falimentov in pričakuje se še dosti insolvenc. Draginja je neznosna. Pričakuje se proglas moratorija. Konsum piva lansko leto v Gorici. — Popilo se je lani v Gorici 16.932.41 hI piva; v primeri s popitim pivom iz prejšnjega leta se je popilo lani manj piva za 1038,26 hI. Lani je bilo mrzlo poletje v Gorici, DOPISI, Iz -obrtnih krogov: — Žalostno je, da je mogoč tak.slučaj, kakor se je pripetil pri volitvi v sodovičarsko zadrugo za Trst in Goriško, ko je volil slov. sodovičar z Lahi in je izvoljen radi tega v njih odbor. Pripeljal je bil dotičnik tudi svojega sina, ki nima več tvornice sodovice; vprašal je komisar, če ima vabilo, ko je hotel voliti,. potem če ga kdo pozna. Znani C. iz Gorice in še nekdo drugi sta hitro rekla, da ga poznata, in volil je. O. je imel za slučaj sile Še 2 pooblastili; eno iz Tolmina, eno iz Kobarida. Ali so vedeli ti, za kaj gre? Gotovo ne! — Iz učiteljskih krogov. — Pred kratkim so dobila goriška Šolska vodstva sle-. deči odlok: " »C. kr. okr. Sol. svet v Gorici je dne 2. "t. m. na predlog g. Pavlice enoglasno dovolil 5000 K podpore onim učnirn močem tega okraja, ki so prišle bodisi vsled bolezni ali radi obilne družine ali iz kakih drugih vzrokov brez lastne krivdev gmotno stisko ter so nujno potrebne denarne podpore.« Za danes vprašamo le. koliko bo s tem pomagano uči*eljstvu? Radovedni smo, kateri dobijo podporo in koliko? iz temenskega okraja. javna Hudska knjižnica v. Nabrežini bo imela dne 9. marca t 1. svoj redni občni zbor. Občnega zbora se morejo udeležiti tudi nečlani. Iz ajdouskega okraja. Dol-Otlica. — Občina Dol-Otiica je v propadu. Obč. računi za 1. 1911 proti ka-terim se je vložil rekurs na dež. odbor, kažejo 10.000 K dolga. To je dolg brez-] nove ceste. Poprašujejjo se ljudje, kam je . Se i ta denar, kafri tako ogromne doklade, kakor jih ima ta občina, jih menda nima, nobena. Tudi obč, preudarek za 1. 1913. se je potrdil z nepostavnim številom sta-, rašin. Kaj takega se rce zgodi kmalu v kaki drugi občini! Tudi proti potrditvi proračuna se je vložil priziv. Vložena je pri dež. odboru obtožba, in ko bo ta rešena, bomo Še nadalje poročali o žalostnih . razmerah občine Dol-Otlica. - . Kolesarska zveza. Kolesarsko društvo »Danica« v Gorici. — Preteklo nedeljo se je vršil V. redni občni zbor kol. dr. »Danica« ob veliki udeležbi. V odbor so bili enoglasno izvoljeni sledeči gg.: Franc Batjel predsednik, Vinko Valič podpredsednik, Izidor Nanut tajnik, Ivan Simonetti namestnik, Alojzij Schiwitz blagajnik, Karol Kulot namestnik, Alojzij SlamiC rednik, Janko Žvanuf namestnik. Razsodišče: Andrej Fajt, Ga-špar Hvalic, Jožef Delpin, Ivan Krek, Jožef Rebek, Anton Tronkar. Pregledovalca računov: Anton Crnigoj ml. in Aleksander Sfiligoj. Po občnem zboru v spumin petletnice je slikal g. Weiss društvo ter pri dobri kapljici v gostilni g. Kreka na Tržaški cesti se je nabralo za družbo sv. Cirila in Metoda K 5'60, kateri denar se je vrglo v nabiralnik. Iz poročil na občnem zboru je bilo razvidno, da društvo napreduje. Imetja in I fe sklenil mestni svet nakup zemljišča denarja v gotovini ima v vrednosti nad | Rocolu (ulica sedmih studencev) za zne Ujeta Je bila namreč depeša Šukri paše, ki naznanja v Carigrad, da ima trdnjava hrane komaj še za 5 dni. Albansko vprašanje na poslanlški reuulji. • Na konferenci 14. t. m. so poslaniki konstatirali, da se ima bodoča Albanija neutralizirati in postaviti pod varstvo vseh šestih velevlasti, tako'da hiti Avstrija.niti It al i j'a Ttie i) i im e-1 i g 1 e d e A1 b a n i j e n i k a k i h p r e d-pravic. Razne vesti. Zopet — polom v Istri! — Ko*smo v »Pfccolu« od 4. februarja t. L čitali razpis dopolnilne deželno-žborske volitve namesto .odstopi vsega poslanca d.ra Avguština Tomasi za istrsko velepošestvo, je gotovo le malokdo med nas slutil resnične vzroke, ki so rečenega poslanca prisilili v po-loži.iev mandata. (Italijanski listi niso do-ted$j cisto nič omenjali, da je Tomasi odložil mandat ./.'.' ., ...... .'.."'; * Že-pred par ..leti-se je govorilo o. velikem neredu, ki da vlada v deželnem kulturnem (kmetijskeiri) "svetu, — Vagcni umetnega gnojila da so izginjali nevese-. kam. Vminolem letu je deželni kulturni svft razpisal nagrado za gradnjo uzonnk hlevov, gnojnic, prirejanje pašnikov itd. Za te nagrade — kakor tudi za *povzdigo živinoreje — dobiva deželni kulturni, svet poleg drugih zneskov.tudi svoto 33000 K, ali o razdelitvi te svote ni bilo doslej ne duha ne sluha! Kje leži ta denar?! Po Kopru se govori v italijanskih krogih, da je pri deželnem kulturnem svetu zmanjkal znesek 50.000 K, ki so ga pa nekateri gospodje pokrili. Radi tega da so g. lomasija prisilili, da je odložil deželno-zborski mandat. Je-H to resnično?! Ima-mo-li tuai tu polom?! Kaj pravi vlada k temu? Je-li obveščen o tem vladni odposlanec, ki zastopa vlado v deželnem kulturnem svetu?! Je-li dobro informiran o vsem, posebno pa o tem, kam gredo državne podpore? Se-li res uporabljajo v povspeševanjekmetijstva?! Tržaški mestni svet In italijanske in slovenske narodne potrebe. — Pri razpravi o izvanrednem proračunu se je pokazalo zopet, da je Italijanom mar le za svoje potrebe in prav nič za slovenske. Velikanske svote so dovolili zase, na primer: za zemljišče za italijansko ljudsko šolo v Kjadinu K 180.000. Poleg tega je bila že leta 1906 sklenjena vstanovitev nove italijanske ljudske šole na BelvedeT-ju, za katero je že nakupljeno zemljišče za K 49.161.040 ki pa ga ima občina čas plačati do 1. 1916 in ga še ni plačala. L. 1907 Syrup. SorsoparlUoc t^Liniment s sidrom agfsj I Kal otnestilo a fahvCKpcIlir s sitnm 1 1 Bolečine ublažujoče 1 \ mrtatro n vdopiafe pri PreblM«aJm. J IV rftvmstUma.prtrtinu itd. itd. • M\ \ ^^ Stoklenie«K~--80.1-*,?-. ^f I Zeleinatooeljakovlnaata tinktura ti PobJrnSpoTSMnfth^ffp« n» Dr. RICHTEfUEVE letarncPrl zlatem lev«\Pr*n L, ElUtbetn* tHdi L 600 kron. Spomladi priredi društvo za petletnico veselico v večjem obsegu združeno z dirko. Kolesarsko društvo »Danica« opozarja vse gg. člane, ki nimajo legitimacij podpisanih za prosti prehod čez italijansko mejo, naj jih dajo podpisati pri predsedniku društva. Nadaljevanje volite na Balkanu. Skader. Neprestano se vršijo spopadi. Črnogorska artilerija obstreljuje z vso silo utrdbe Skader-Tepe. Za prevoz topov na Bardanjol je storjeno vse potrebno. Odločilen naskok na Brdico je pripravljen. Na Bardanjolu so bile turške izgube jako velike; ker so Turki trikrat poskusili zopet si osvojiti zgubljene pozicije. Odrta. Obroč okrog Odrina je vedno tesnejši. Bombardiranje se nadaljuje neprestano, po dnevi in ponoči. Srbske čete so po hudem boju zavzele pozicijo Petolija in tako je onemogočena vsaka daljna aprovizacija mesta. Iz turških virov se znova zatrjuje, d a ima Odrinska trdnjava živeža dostišeza8mesecev; V Odrlnu Je hrane Še za 5 dni. !z Beograda poročajo, da po zanesljivih vesteh je v Odrinu hrane koma) še za 5 dni. sek K 1441450 v svrho sezidanja italijan-skega rikreatorija za dečke. Tudi delni znesek te skupine se nahaja v letošnjem proračunu (K 20.000). Za povečanje in razširjenje italijanske ljudske šole in vrtca pri Sv. Ivanu je določil mestni svet nič manj ko K 160.000. Na podlagi sklepa mestnega sveta z dne 7. apr. 1910 se je nakupil pri Sv. Ivanu (zemljišče ex-Mestron) svet za K 190.000, ki ima služiti zgradbi za bodoči II. italijanski dekliški licej. Za ljudsko šolo in deški rikreatorij, seveda obojno italijansko pri Sv. Vidu je bilo vsprejetih v pitetfačun K 545.000. Za zgradbo laškega otroškega vrtca v Spodnji Carboli se jej odobril strošek v znesku K 190.000. Za dokončanje del v laški ljudski šoli v ulici R. Manna je določenih K 16.080. Za nov laširi rikreatorij v Rojanu je bil določen strošek K 80.000. Za razširjenje poslopja pri Sv. Jakobu, v katerem se nahajata italijanska občinska realka in gimnazija Francesco Petrarca je mestni svet določil postavko K 350.000. In še druge svote. . Železniška nesreča med Zagorjem in Savo. — Podrobnejše se poroča o nesreči: Lokomotiva poštnega vlaka je pretrgala tovorni vlak, ki je vozil premog iz Zagorja v Ljubljano, Šest vozov tovornega vlaka se je po strmem bregu prevrnilo proti Savi, dočim je ostalo kakih 11 vozov prevrnjenih na železniškem tim Lokomotiva in službeni voz poštnega vlaka sta bila skoraj popolnoma razbita. Strojevodja poštnega vlaka, Jožef Kaš, je ostal na stroju do zadnjega trenotka. Kosci raztiite lokomotive'so ga nevarno ranili na glavi, mu strgali čreva ter-ga nevarno, pritisnili na prsih. Kurjač Šibret se je samo s.tem |? rešil, da se je na odvodni, cevi: za vodo dvignil kvišku- Pasažirji poštnega vlaka niso drugega čutili kot mal sunek, ko se je lokomotiva zadela ob.skalo. Sprva niso. vedeli, kaj se je zgodilo. Še le, ko so sto-, pili iz vlaka,;so spoznali, v kako nevarni, situaciji so bili. '.-_'....'.. .Učinek je bil grozen.. Pragi.so bili-sto metrov v daljavi..prelomljeni, .kakor. vži-. galice. Čez 20 osij leži na tiru zvitih kakor žica. Razbiti vozovi leže deloma na tiru, deloma na bregu Save. Strojevodja Franc Kaši ki je zadobil pri železniški katastrofi med Savo in Zagorjem težke poškodbe, je že uiurL Pokojnik zapušča vdovo in ne dolitnega otroka. Rešilna dela na progi so sedaj popolnoma končana. Trajala so celih 12 ur, ker je bilo treba pospraviti 12 vozov, ki so bili popolnoma razbiti. Potem so pričeli pospravljati one štiri vozove, ki so padli v Savo. Strahovit umor v Trstu. — 13. t. m. dopoldne okoli 11 je videl neki kmet Andrej Gerdol, da se vali dim iz gozda na hribu za domobransko vojašnico v Ro-colu. Ko je prišel bliže, je ugledal na tleh moško truplo, ki je gorelo, okoli njega pa tudi vse grmovje v ognju. Kolikor se je moglo takoj dognati, je nesrečnik, ki |g na tak strahovit načjn končal svoje življenje, moral biti človek, ki ga je revščina prignala do samoumora. Črevlji, ki niso zgoreli, so bili zelo raztrgani. Samomorilec si ie najprej polil vso obleko s petrolejem. Našli so namreč v bližini dve steklenici, v katerih so bili še ostanki petroleja. Najbrž se je obenem, ko si je užgal obleko, tudi ustrelil, kajti v bližini so našli tudi nekaj revolverskih patron. Golo žensko truplo na vlaku. — Na jednem vagonu osebnega, vlaka, ki je 11. t. m. v jutro prišel v madjarsko postajo Aszod, je viselo mrtvo žensko telo, povsem golo. Identitete niso mogli takoj dognati. Srbski cigan kot politik. — Sodnija v Osjeku je obsodila srbskega cigana Tomo Nikolica iž Trpinje na .8 mesecev zapora, ker je pred kratkim v času napetih Odno-šajev s Srbijo v Vukovaru v .neki krčmi, žalil cesarja, bana in oblasti ter prorofco-val, da Hrvatska pade kmalu v rbkeTSr— bije. Ko so ga bili prijeli orožniki, je kričal: Rešite me, nedolžnega Srba tirajo v zapor! . . Kongres Albancev v Trstu. — Albanec Massar'bey Toptani naznanja v imenu albanskega odbora, da se bo vršil prvega marca v Trstu kongres delegatov vseh albanskih kolonij Evrope, Egipta in Amerike. Vabi se na kongres tudi' Trža-čane,.ki se.zanimajo.in ogrevajo za alban- . sko vprašanje. . ¦ ¦' t. Dalje na 4. strani. Od pondeljka 17. do Četrtka 20. t. m. Bernč u Gorici hotel „pri treh kronah" KILE usled napora in izpad čreues. Kontenzacifa zajamčena. Brez operacije- Oni, ki imajo kilo, naj opuste nošenje kakoršnegakoli pasu in naj si preskrbe »sistem Berne", ki je. najnovejši in lastna iznajdba. Tem potom se priporočamo tudi vsem veleuč. gosp. zdravnikom, ki so nam izkazali dosedaj svojo naklonjenost. Opozarjamo vse interesente: možke, ženske irt otroke, da si ogledajo „sistem Berne" v zg<>rai navedenih Lokalih in ob določenih dnevih. 58—a Spreten pomočnik za modno blago in drobnarijo, ki je dober prodajalec, spreten izložbenik in ki zna slovensko, italijansko in nemško dobi takoj službo "'"»'' '' !r pri tvfdki Waldmann & Fischhof 52-1 Gorica* Corso Verdi 37. ODVETNIK Dr. Lovro Scalier je odprl svojo pisarno O PULJII (hbrodih Dom). Zobozdravniški in zobotehniški atelje Dr. I. Eržen liRlCi [jos. Vetrni tekaliSCe Steo. 3?. Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone, zlate mostove, zobe na kaučukove plošče, uravnavanje krivo stoječih zob. Plombe vsake vrste. Ordinira v sooiem atel]ein od 9. ure dop. do 5. are pop- l-ekarna Cristofoletti y Eofjgj na t ravniku I Trskiuo (Stokfiie^o) jetrno olje. I Posebno sredstvo proti prsnim bolez- I nim in splošni telesni slabosti. ¦ Izvirna steklenica tega olja naravno I murne barve po R. 1'40, bele barve tt 2 I Trskino ieleznato jetrno olje. I Raba tegft olja jo soHobno priporoč- | Ijiva otrokom in dedkom, ki so nor- j vozni in nežne' narave. I -Trskino jetrno olje se železnim -Jodecem. S tem' oljem se ozdravijo v kratkem času z gotovostjo j vse kostne bolezni, žlezni otoki, golše, malokrvnost itd. itd. I Cena ene steklenice je i krono 40 vinarjev. OLIOdiFEGATO/o DLMERLUZZof . ¦ opomba, oi, ¦ predno se Olje, katerega naroCam direktno iz Norvegije, preiiCe se vedno v mojem kem. laboratoriju, j napolnijo steklenice. Zato zamorem jamčiti-svojim CC. odjemalcem glede Cistote in I ===== stalne sposobnosti za zdravljenje. ====== I Crlfttofolettijava pijača Iz kina In železa. Najboljši pripomoček pri zdravljenja s trškim oljem. = Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. Kupujte samo dvo^olesa „HIfeiia", ki so najboljši francoski sistem in žiajtrpežnejše vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji OrlfilNfll IffCfDTla so najprak-tičnejši za vsako hišo. Isti služijo za vsakovrstno šivanje in štikanje (vezenje). Stroj teče brezšumnp in je jako trpežen. Puške, samokrese, slamoreznice in vse v to stroko spadajoče predmete se dobi po tovarniški ceni pri tvrdki Keršsvani & Cnk GORICA, na Stolnem trgu it. 9. Naročajte Cvekov brinovec, hruškovec in meiisovec iz Kanuika domače žganje. Išče se zastopnik za Gorico. 59—1 Glavna zaloga Palma podpetnikov A. Dmfovka Gorica, Raštelj 3. Zaloga usnja A. vd. Beri 11 i Gorica, Šolska ulica St. 2. velika zaloga = = oljkfnega olja prve vrste najbtljifl tvrdk iz litre. Dalmacije, Miif site, far JU lin b prodajo na drobno in debelo. Proda]a na drobno: Kron —'96,1*04 1*12 1-20, 1-28, 1-36, H4f 1-60, 1'80, 2"-,' 240 sa ledi po 72 vin. ------- Na debelo cene ugodne. _____ PoSuja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zalog« raiia in sveč. Cene zmerne. -------- ODLIKOVANO -------- MIZARSTVO : z električnim mehaničnim obratom : ANT. ČERNIGOJ Gorica, Tržaška cesta št 18. Izdeluje: vsa stavbena dela, okna, vrata, podove. - - -Zaloga pohištva omare, mize, postelje, stolice, okvirje, blazine in suste. -........ Zaloga: Strugarskih in rez-barskih izdelkov.....~ - Radi družinskih razmer oddani takoj dobro idočo srednje veliko trgovino z mešanim blagom, žganjetocem itd. za dobo :: 5—10 let v najem. :: Trgovina obstoji 10 let v lepem industrijskem kraju na Kranjskem. Letni promet okoli 45.000 K. Najemnina zelo nizka, potreben kapital 2000—4000 K. Cenj. ponudbe pod »dobro idoča trgovina" na upravništvo „Soee". 62-3 Najboljšo Švicarske precizne ure „Schaffhausen" in drnge raznovrstne ure zlate in srebrne. Trgovina z zlatom in srebrom, brlljanti in diamanti ter optičnimi predmeti Jakob Šuligoj, nrar c. kr. državnik železnic in zaprisežen sodni cenilec Gtrica, Gosposka ulica itev. 25. Lesene valovite vratajce izdelek prve vrsto priporoča tržaška tovarna za izdelovanje vratnic iz jeklene valovite pločevino in lesenih izložb Ing. Ludvik Fischer TRST-Rojan. Sprejmo Be spretnega in vpeljanega zastopnika za ta okraj, Jezikovna šola po Berlitz. Otvoritev kurza v Gorici za dame in gospode. Učitelj francozčine iz Francije; učitelj angleščine iz Anglije. be narodne in akademično izobražene učne moči. Vsak učitelj, (ki mora biti rojen Francoz, oziroma Anglež) po« učuje po dobroznani »metodi Berlitz" v svojem materinskem jeziku in brez prevajanja. Od prve ure naprej govori in sliši učenec le oni jezik, kojega se misli učiti. Tem potom je [naznanja, da namerava otvoriti ravnateljstvo tudi v Gorici Hurz za. učenje francozCine In angleiCSne. Da se seznani si. občinstvo z „metodo Berlitz", se priredi za dame in gospode v petek, dne 14. t. m. HMP* lavno poskusno uro *^MI za francozčino in sicer v salonu" hotela „pri Pošti" v Gorici ob 8'/» uri zvečer. — Vstop je prost in ni ni kako obveznosti. Po poskusnih urah je gosp. Berdon na razpolago si. občinstvu in daje vsa potrebna pojasnila ter sprejema zglasitve za poučevanje. Pouk * prične takoj. Začetni nauki za začetnike. — ' Konverzacija za one, ki že znajo. — Literatura in trgovska korespondenca. 1 Za dame in gospode, N. B. Pripominjamo, da sme vsak učitelj poučevati le v svojem ma-temeni jeziku in s tem je dana možnost učencu, da se nauči pravilnega naglaSavanja. "be-s