Celje - skladišče D-Per III 19/1987 MERK VESTNIK Glasilo delavcev sozda Merx Številka 7-8 — Leto VII —Julij-avgust 1987 Sozd Merx združuje: Avlo Celje, Avtotehnika Celje, Blagovni center Celje, Dravinjski dom Slovenjske Konjice. GTC Golte, Gostinsko podjetje Celje. Hoteli — Gostinstvo Celje. Kmetijska zadruga Celje. Kmetijska zadruga Laško. Kmetijska zadruga Slovenske Konjice. Kmetijski kombinat Šentjur. Košenjak Dravograd. Mlinsko predelovalna industrija Celje, Moda Celje, Potrošnik Celje. Reklama Celje. Savinja Mozirje, Teko Celje, Tkanina Celje, Turist Nazarje. Zdravilišče Dobrna. Savinjski magazin Žalec. Jelša Šmarje pri Jelšah in delovna skupnost skupnih služb sozda. — Naklada: 8300 izvodov. Izhaja enkrat 'mesečno. — Ureja uredniški odbor: Jana Mladenovič, glavna in odgovorna urednica, člani: Zdenka Zimšek, Karmen Magyar, Zdenka Detiček. Danica Dosedla, Bočiš Kmet. Fanika Ilijaš. Herbert Lešnik, Bojan Dežan. Alenka Škapin, Jelka Samec, Zdenka Mažgon. Tehnični urednik: Marjan Ivanuš. Delo-tozd Delavska enotnost. Naslov uredništva: Sozd Merx, Ul. 29. novembra 16. 63000 Celje — telefon (063) 21-352. Rokopisov in slik ne vračamo. Po sklepu republiškega komiteja za informiranje je glasilo sozda Merx Celje oproščeno plačevanja davka, sklep št. 421-1/72. Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana. [ * 7* FmmimS Novi objekt je na dan otvoritve privabil veliko kupcev Sporazum med Merxom in Iskro Najprej kadri, potem računalnik Štiriindvasetega julija je bil na Dobrni podpisan samoupravni sporazum o dolgoročnem poslovnem sodelovanju med sestavljeno organizacijo Mera in Iskro Delta pri gradnji informacijskega sistema sozda Mera. Samoupravni sporazum je podpisan. Kako naprej, kajti samo podpisan sporazum še zdaleč ni zagotovilo, da bo informacijski sistem zaživel. Stanko Terče, vodja sektorja nam je na vprašanje o tem odgovoril: »Sam sporazum še ni nič. Sicer nam daje možnosti, toda če vsi v sozdu ne bomo izpolnili svojih obveznosti, ne bomo nič izboljšali. Na podlagi sporazuma nam bo Iskra Delta do konca oktobra brezplačno izdelala projekt, kako naj bi se članice opremljale. Tu gre za strojno in programsko opremo. In katera je naša prednostna naloga? To so vsekakor kadri. V sozdu se moramo kadrovsko okrepiti, kadre si moramo vzgojiti, čeprav nam bo na osnovi podpisanega sporazuma tudi na tem področju vsaj na začetku pomagala Iskra Delta. Ko bomo imeli zaposlene delavce, mislim predvsem na organizatorje poslovanja, moramo ustrezno urediti poslovanje, kajti šele potem bomo lahko kupili računalnik. Nič nam ne pomaga strojna oprema, če nimamo kadrov in dobre organizacije poslovanja. Nekatere članice, na primer Tkanina, so že primerno organizirane, zato bodo še letos kupili programsko opremo; zanjo pa ne bodo plačali polne cene zaradi podpisanega samoupravnega sporazuma o dolgoročnem poslovnem sodelovanju. Mislim, da bodo Tkanini sledile še druge delovne organizacije in da bomo v naslednjih petih letih pri večini članic dogradili informacijski sistem. Ta naložba nas bo stala 200 starih milijard. Morda se bo nekaterim ta znesek zdel velik. Pa ni. Naj omenim samo nekaj primerjav. Po sporazumu s Kovinotehno plačujejo članice mesečno, odvisno seveda od količine obdelav, več kot pet milijard dinarjev. Samo delovna organizacija Blagovni center da mesečno za obdelave tri stare milijarde. S tem denarjem si ta delovna organizacija v enem letu plača nov računalnik. Morda se bo kdo vprašal, kaj bo sedaj s Kovinotehno in z našim deležem na računalniku. Dokler ne bodo imele delovne organizacije svoje strojne in programske opreme, bodo še delale s Kovinotehno, čeprav veljavnost sporazuma letos poteče. Glede deleža pri strojni opremi pa se bomo dogovarjali kasneje, ko bo to aktualno oziroma ko bodo naše članice izpolnjevale vse pogoje za svoj informacijski sistem.« O pomembnosti nove blagovnice za občino Žalec je spregovoril »Savinjko« je odprl predsednik izvršnega sveta Anton Bratuša Franc Ban, predsednik sozda Merx Odprli smo novo blagovnico Savinjka — za vsakogar nekaj Delovna organizacija Savinjski magazin je v središču Žalca že pred dobrim mesecem in pol slovesno odprla novo blagovnico SAVINJKA, ki so jo kljub nekaterim subjektivnim težavam zgradili v rekordnem času, to je v šestih mesecih. Številnim zbranim občanom, nekateri pravijo, da že dolgo niso videli tolikšne množice ljudi, je najprej govoril predsednik delavskega sveta delovne organizacije Savinjski magazin Karli Lobnikar, nato pa sta pozdravila občane še predsednik izvršnega sveta občine Žalec Anton Bratuša, ki je kasneje tudi odprl blagovnico, in predsednik kolegijskega poslovodnega organa sozda Mera Franc Ban. Naložba je veljala Savinjski magazin 80 starih milijard in je rezultat skupnih prizadevanj Savinjskega magazina in sozda Mera. Blagovnica Savinjka ima 2500 kvadratnih metrov skupnih površin, prodajnih pa nekaj nad 1000 kvadratnih metrov. Na 15 oddelkih, kjer je zaposleno približno 60 delavcev, lahko kupite živila, gospodinjske potrebščine, meso, mesne izdelke, darila, glasbila in še več drugih predmetov. Kakovostna ponudba in velik odziv kupcev že na otvoritvi torej potrjujeta, da so takšni centri uspešna oblika sodobnega trgovinskega poslovanja. Da pa je bila blagovnica Savinjka prebivalcem resnično potrebna in da je naložba ekonomsko utemeljena, potrjuje podatek, da je že v prvih dneh promet presegel načrte. “a MIERX VESTNIK JULIJ-AVGUST1987 Obisk v Kmetijski zadrugi Celje Brez strokovnjakov ni napredka Kolegijski poslovodni organ sestavljene organizacije nadaljuje svojo stalno prakso in obiskuje naše delovne organizacije in se s poslovodnimi delavci pogovarja o trenutni problematiki ter skupaj z njimi poskuša najti rešitve. Pred kratkim so bili v delovni organizaciji Kmetijska zadruga Celje in obravnavali njen ekonomski položaj ter skušali najti rešitve za izboljšanje. Težava, s katero se ubadajo, je po besedah direktorja delovne organizacije Petra Kneza ustvarjanje dohodka in kot posledica tega osebni dohodki in nepravilno nagrajevanje po delu. Poslovodna struktura Kmetijske zadruge je sicer nakazala izhodišča, za katera misli, da bi jim pomagala pri ustvarjanju večjega dohodka - širjenje proizvodnje, iskanje nove dejavnosti, prevzemanje komercialnih poslov, organizacijske spremembe in večje angažiranje širše družbenopolitične skupnosti. V zadrugi se zavedajo, da so razmere v kmetijstvu danes povsod enake, vendar menijo, da je pri njih še posebno kritično, ker nimajo svoje proizvodnje in razpolagajo le s slabo mehanizacijo. Vodstvo sozda je delavcem zadruge dalo priznanje za napredek pri utrditvi notranjih razmer, vendar pa so menili, da je še veliko vprašanj pri izboljšanju ekonomskega položaja te zadruge. Gre za povečevanja tržnosti, problematiko pospeševalne službe in financiranje le te s strani občine, ki za zdaj ni zadovoljivo. Prav tako ni dorečen dolgoročni razvoj zadruge, zato so na pogovoru imenovali posebno skupino, ki bo pripravila program razvoja in ukrepe za izboljšanje ekonom- skega položaja. Tudi za izvoz se bodo morali delavci zadruge bolj potruditi s sodelovanjem marketinškega sektorja, ki pa že pripravlja predlog za spodbujanje izvoza v Mmerau. »Pri vsem tem,« je poudaril predsednik kolegijskega poslovodnega organa Franc Ban, »pa ne smete pozabiti na kadre, kajti brez strokovnih kadrov v vaši delovni organizaciji ne bo napredka.« Po končanem pogovoru si je vodstvo sozda skupaj s predstavniki Kmetijske zadruge Celje ogledalo enega izmed njihovih novejših programov in programe nekaj boljših kmetov kooperan- tov. Tako so si ogledali proizvodnjo gob ostrigarjev v Višnji vasi, obiskali kmeta kooperanta Goričana v Strmcu, ki ima poleg 8ha njivskih površin in travnikov hlev pitanih govedi in krav molznic. Trenutno ima 42 glav in dosega 10.000 litrov mleka na hektar. Tudi kmet Štimulak na Dobrni je eden izmed boljših kooperantov. Poleg tega, da ima veliko gozda (kar 50 hektarov), ima tudi veliko obdelovalne zemlje in 47 glav živine, od katerih jih kar 31 pase na prostem na Kozjaku. Na koncu so si ogledali še zelo lepe nasade jabolk na 10 hektarjih pri kooperantu Miranu Prezlju v Rakovi stezi. Proizvodnja gob-ostrigarjev v Višnji vasi Polletno poslovanje Poslovanje v sozdu Mera v prvem polletju je v nasprotju s , .ičakovanji uspešno, še zlasti če upoštevamo pogoje za gospodarjenje in vpliv novega obračunskega sistema. Ustvarili smo 146.903 milijone dinarjev celoletnega prihodka, kar je za 118 % več kot v enakem obdobju lanskega leta in 45,5 % planiranega celotnega prihodka. Hitrejšo rast celotnega prihodka je imela dejavnost blagovnega prometa: indeks 221, v kmetijsko živilski predelovalni industriji je indeks rasti 208, v gostinstvu in turizmu pa le 202. Porabljena sredstva so rastla v poprečju za 2 % počasneje od rasti celotnega prihodka, kar je tudi vplivalo na boljšo ekonomičnost poslovanja — 116,5%, indeks 101 v primerjavi z enakim obdobjem lani. Enaka rast porabljenih sredstev, kot je rast ce- lotnega prihodka, je le v gostinstvu m turizmu. Dohodek sozda se je povečal za 133,2 %, torej za 15,2 indeksne točke hitreje od celotnega prihodka in znaša 20.829 milijonov dinarjev. Dosegli smo le 43,3 % planiranega letnega dohodka. Obveznosti iz dohodka so zaostajale za rastjo dohodka za dve indeksni točki in znašajo 6.379 milijonov dinarjev. Spodbuden je podatek, da so se sredstva za akumulacijo povečala z indeksom 277 in znašajo 2.485 milijonov din. Najhitrejšo rast akumulacije Čistega dohodka je za 14.457 milijonov din (indeks 233) od tega predstavljajo sredstva za osebne dohodke 77,1 %, sredstva akumulacije pa 17,2%. Po podatkih Zavoda za statistiko SRS so povprečni neto osebni dohodki po posameznih dejavnostih v primerjavi s sozdom Mera v prvem polletju 1987 naslednji: ima kmetijsko živilsko-predelo-valna industrija, indeks 346, in znaša 506.599.000 din, blagovni promet indeks 283, oziroma 1.892.159.000 din in gostinstvo ter turizem indeks 105 ali 85.777.000 dinarjev. Povečala so se tudi sredstva za reprodukcijo z indeksom 242 in znašajo 4.179 milijonov din. Sredstva za reprodukcijo so naraščala po dejavnostih različno. Najhitrejša je rast v kmetijsko živilsko predelovalni industriji (indeks 278), v blagovnem prometu so se sredstva povečala za 140 %, v gostinstvu m turizmu pa le za 90 %, kar je nižje od povprečja sozda. Z izgubo so poslovale le delovna organizacija Reklama v višini 50.027.000 din. Turist Nazarje v višini 14.1 16.000 din in RTC Golte Mozirje 26.335.000 din. Te delovne organizacije v enakem obdobju lani niso imele izgube. Skupaj je v sozdu torej za 90.478.000 dinarjev izgube, indeks 80. Število zaposlenih v sozdu se je v povprečju povečalo za 3 % in sicer v kmetijsko živilsko predelovalni industriji za 6, blagovnem prometu za 3 in gostinstvu ter turizmu za en odstotek. V sozdu je 7459 delavcev. lironja Romanič Tkanina je odprla brezcarinsko prodajalno Brezcarinske prodajalne so bile sprva načrtovane le ob mejnih prehodih, mednarodnih letališčih in pristaniščih, pozneje pa je zZvezni izvršni svet sklenil, da jih je mogoče postavljati tudi v notranjosti države. Tako so tudi v naši sestavljeni organizaciji začeli odpirati te tako imenovane duty Irce shope. kot po tuje imenujemo brezcarinsko prodajalno, in sicer so v hotelu Mera v Celju, v Radljah in na Ravnah na Koroškem. Pred kratkim pa so brezcarinsko prodajalno odprli tudi v blagovnici Tkanina. V Zgornjih prostorih, lepo urejenem okolju, boste lahko kupili tobačne izdelke, kozmetiko, alkoholne pijače, avdio in video naprave m šc marsikaj zanimivega. Seveda pa bo kakovost in raznolikost blaga odvisna predvsem od dobavitelja, to je Brodocomcrca z Reke. Na žalost pa še vedno velja pravilo, da to blago ne bo dostopno vsakomur, ampak le tujim državljanom in našim zdomcem s potrjeno delovno vizo. Vprašanje je samo, ali je Celje dovolj turistično mesto, da ga bo obiskalo toliko tujih državljanov in zdomcev, da bosta obe brezcarinski prodajalni v Celju lahko donosno poslovali? Dejavnost SOZD MERX IND. SRS IND. % SOZD: SRS kmetijstvo 190.471 212 199.106 217 95,7 trgovina 187.204 220 209.653 220 * 89,3 gost. in turizem 164.578 209 173.993 209 94,6 SKUPAJ 184.552 217 200.643 214 92,0 Sadovnjak kooperanta Mirana Prezlja Rezultati so dobri Na zadnji seji kolegija direktorjev, ki je bil tokrat na Pirševem domu nad Mislinjo, so gospodarjenje sozda za prvih šest mesecev ocenili za uspešno. V razpravi so ponovno opozorili, da je potrebno kljub dobrim rezultatom vse ukrepe za boljši ekonomski položaj sozda še na- Sodelovanje zELCO France Zaradi nedelovanja deviznega trga in sedanjih težav pri plačevanju generalnega uvoza so v marketinškem sektorju na pobudo Kmetijskega kombinata Šentjur navezali stike s francosko firmo ELCO France, Rouen, z možnostjo sodelovanja na podlagi dolgoročne proizvodne kooperacije. ELCO France je namreč dobavitelj plemenskih kuncev in s Kmetijskim kombinatom Šentjur uspešno sodeluje. Francoski partner je izrazil velik interes za naš predlog in nakazal različne možnosti za sklenitev dolgoročne proizvodne kooperacije in sovlaganja kot na primer financiranje razvoja proizvodnje kuncev, gosi, rac in podobno, nadalje prenos tehnologije za to proizvodnjo, dobavo plemenskih živali ter prevzem mesa kuncev, gosi. rac in podobno za francoski trg. Predlogi bodo seveda zahtevali temeljitejšo preučitev, pomenijo pa možnost za večjo izvozno naravnanost naše proizodnje, obenem pa proizvodna kooperacija trenutno predstavlja tudi veliko prednost pri oskrbi z reprodukcijskimi materiali iz uvoza. Renata Mastnak prej izvajati. Pri vsem tem pa ne bi smeli pozabiti na osebne dohodke, torej na pravilno nagrajevanje po delu ter iskati vse možnosti, ki jih dajejo predpisi oziroma dogovori, da se ne bi zadovoljili s filozofijo, da so trenutno izplačani osebni dohodki dobri. Direktorji delovnih organizacij so se tudi strinjali s predlogom vodstva sozda, da se v tistih delovnih organizacijah, kjer se pojavljajo težave, opravijo razgovori, posebno pozorno pa je treba spremljati vse tiste delovne organizacije, ki izvajajo večjo naložbo ali pa so jo že končale. Prav tako so ocenili, da se sprejeta poslovno komercialna politika v večini delovnih organizacij uresničuje v skladu s sprejetimi usmeritvami. Pri nekaterih članicah so še majhna odstopanja, vendar pa so direktorji delovnih organizacij menili, da je potreb- no več pozornosti nameniti zagotovitvi pravočasnih in realnih podatkov članic za sprejemanje nekaterih sprotnih odločitev. Na področju ekonomskih odnosov s tujino smo v sozdu še vedno šibki, razen delovne organizacije Blagovni center, zato bi bilo potrebno razširiti paleto izvoznih izdelkov in se dogovoriti za spodbujanje izvoza znotraj Meraa. Dotaknili so se tudi vprašanja udeležbe sozda Mera na mednarodnih sejmih zaradi enotnega nastopa in organizacije. Direktorji so tudi sprejeli informacijo o poslovanju delovne organizacije Toper in se zavzeli, da bodo poskrbeli za pravočasno posredovanje vseh pripomb na osnutek predloga sprememb samoupravnih splošnih aktov, ki so po delovnih organizacijah v javni razpravi. Kmetijska proizvodnja Merxa Do 30. junija je bila proizvodnja naših kmetijskih delovnih orgar zacij v družbenem in zasebnem sektorju sledeča: — mlado pitano govedo — ostalo klavno govedo — teleta za zakol — teleta za pitanje — teleta sesna — pujski — prašiči pitanci —jarkice — kunci za zakol — jajca (v tisočih) — mleko (v tisočih litrov) 4.454 glav ali 2.3 17 ton 440 glav ali 220 ton 245 glav ali 25 ton 977 glav ali 201 tona 674 glav ali 83 ton 289 glav ali 8 ton 1.954 glav ali 221 ton 98.599 36.450 14.771 6.832 V primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta lahko ugotovimo, da je bila kmetijska proizvodnja nekoliko večja pri vseh proizvodih, nekoliko manjša odstopanja v prid lanskega leta so le pri jarkicah, sesnih teletih in teletih za zakol od 100 do 200 kilogramov. MlERX VkSTNIK JULIJ-AVGUST1987 Nagrada Slavko Šlander Med letošnjimi nagrajenci skupščine občine Celje je tudi delovna organizcija Tkanina Celje. Nagrado Slavko Šlander je prejela za uspešno poslovanje, organizacijo dela in za prizadevanje za boljšo življenjsko raven zaposlenih. Tkanina praznuje letos petintrideseto obletnico. Kot delovna organizacija združuje v treh tozdih 520 delavcev. Pretežno je organizirana kot organizacija za prodajo tekstilnega in galanterijskega blaga. V zadnjem srednjeročnem obdobju so precej denarja namenili gradnji poslovnih prostorov. Tako so nanovo pridobili 4680m2. Tak način vlaganja sredstev pa jim zagotavlja povečanje celotnega prihodka in večanje kapitalne sposobnosti delovne organizacije. V skupini specializiranih trgovskih organizacij združenega dela za prodajo tekstilno-alante-rijskega blaga je Tkanina Celje med 26 organizacijami v podskupini na 13. mestu. Ko so sprejemali srednjeročni plan 1986-1990,so se delavci odločili še za nadaljnje združevanje sredstev za naložbe, torej kljub težkim gospodarskim razmeram. Tako bi povečali prodajne površine, kar bi omogočilo razširitev poslovnega predmeta po blagovnih skupinah in tržnih deležih. Prav tako uspešno sodelujejo s svojimi sredstvi v sozdu Mera. Pri planiranih novih skladiščno prodajnih površinah bodo prešli od sedanje polavtomatske obdelave podatkov k avtomatski. Kljub manj novozaposlenim so dosegali dobre rezultate. Povečali so produktivnost in ekonomičnost poslovanja. Da pa bi bila produktivnost delavcev čim večja, so nenehno izboljševali družbeni standard. Za več kot enkrat so povečali zmogljivosti za počitnikovanje. Prav tako dobro je organizirana prehrana, ki je v celoti regresirana. Vsako leto dodelijo približno šest družbenih stanovanj in precej posojil za zidavo. Uvedli so tudi preventivne zdravniške preglede, ki so se izkazali za dobre, zato jih bodo nadaljevali. V skladu z gospodarsko politiko naše republike skrbe za redno gospodarsko izmenjavo z drugimi republikami, predvsem z Makedonijo, Hrvaško in Srbijo. Zaposleni v DO Tkanina tudi uspešno in vestno opravljajo vse naloge za samoupravljanje in delo v delegacijah zbora združenega dela ter v posameznih sisih. Iz poslovnih dosežkov in vseh drugih dejavnosti vseh zaposlenih lahko ugotovimo, da so si visoko priznanje zaslužili. Dokazali so, da z uspešno gospodarsko politiko in delovno vnemo lahko dosežemo dobre rezultate. Ti pa prinašajo vse izboljšave, ki so jih delavci DO Tkanina deležni. Ker pri vsem tem niso pozabili tudi na izobraževanje, ki je pot k napredku, lahko verjamemo, da se bodo njihovi uspehi nadaljevali! Čestitamo jim za sedanje in jim želimo še večje uspehe v prihodnosti! Prenovljen market v Laškem V začetku julija je delovna organizacija Potrošnik, temeljna organizacija Prodaja Laško odprla v samem centru mesta prenovljen market za prodajo prehrambenega blaga. Z dozidavo in nadzidavo prejšnjega marketa so si pridobili nove prodajne površine in s tem omogočili Laščanom večjo izbiro in kvaliteto blaga. Ob prisotnosti velike množice krajanov, ki so prišli na slavnostno otvoritev in predstavnikov družbenopolitične skupnosti je prenovljeni market odprl predsednik občine Laško Jože Krašovec. Za eno izmed naslednjih številk pa vam pripravljamo kratko reportažo o temeljni organizaciji Prodaja Laško. Takrat boste tudi nekaj več izvedeli o novem marketu, kako posluje, ali ima veliko kupcev in podobno. Realizacija izvoza blaga SOZD »MERX« Celje - I.—VI. 1987 Manj mlevskih izdelkov Proizvodnja mlevskih izdelkov je bila v naši sestavljeni organizaciji v prvi polovici letošnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta nekoliko manjša in sicer za 1.384.106 kilogramov. Za največje odstopanje gre pri proizvodnji moke T-500; te so v Mlinsko predelovalni industriji proizvedli 1.930.099 kilogramov manj. Prav tako so namleli manj namenske moke za kvašeno in vlečeno testo, graham in ajdove moke in pšeničnih kalčkov. Nekoliko več pa so proizvedli moke T-850, taboljše moke, pšeničnega zdroba in otrobov. O vzroku za to, da je mlevskih izdelkov v prvi polovici letošnjega leta manj za kar 11 odstotkov, nam je nekaj več povedal direktor Mlinsko predelovalne industrije Edi Stepišnik, ki je dejal: »Čisto pre- prosto. Lani na jugoslovanskem tržišču ni bilo dovolj moke, zato tudi naša delovna organizacija ni dobila planiranih količin. V mlinu smo mleli vse sobote, nedelje in praznike in v posameznih mesecih smo zmleli celo do 30 odstotkov več moke, samo da smo ugodili potrebam trga. Poraba moke pa se je letos ustalila in mletje v našem mlinu poteka povsem normalno. Zato nam podatki, če primerjamo proizvodnjo v lanskem letu z letošnjim letom, kažejo na to, da je proizvodnja mlevskih izdelkov padla. V resnici pa fizični obseg mlevskih proizvodov v letošnji prvi polovici ni padel, ampak se je celo povečal za 26 odstotkov, vendar ne samo na račun prodaje moke, ampak smo razširili prodajni program. Odkup pšenice Z dograditvijo novih silosnih celic na Spodnji Hudinji ima delovna organizacija Mlinsko predelovalna industrija dokaj večje možnosti za prevzem pšenice in drugih žitaric v razsutem stanju. »Tako kot vsako leto, smo si tudi letos prizadevali,« je dejal direktor te delovne organizacije Edvard Stepišnik, »odkupiti toliko pšenice, da bi zadovoljili našo letno potrebo po moki. Največji delež te pšenice smo dobili na podlagi samoupravnih sporazumov in rednih letnih,pogodb. Nekaj pšenice pa smo tako kot vsako leto tudi letos odkupili na domačem območju od zasebnega in družbenega sektorja na osnovi letnih pogodb o odkupu tržnih presežkov. Izvoz izdelkov za zaščito pri delu V prizadevanja za povečanje izvoza Menca smo vključili tudi izdelke za zaščito pri delu kooperacijske proizvodnje Dravinjske-ga doma, temeljne organizacije Varnost iz Slovenskih Konjic. Avstrijskemu kupcu Berger, Schvvanenstadt smo že poslali poskusno količino in v kratkem pričakujemo nova naročila. Prav tako že odpremljamo poskusne količine čelad, ušesnih ščitnikov in zaščitnih mask za kupca iz Belgije. Vsi skupaj, marketing sektor in pa delovna organizacija Dravinjski dom pa težimo tudi k temu, da bi ti proizvodi našli kupce še kod drugod, saj zanimanje tu- lz dosedanjih podatkov je razvidno, da smo že odkupili prek 90 odstotkov potrebnih količin pšenice. Tako je odkup v zasebnem sektorju že končan, odkupili smo vso potrebno pšenico. Sedaj še samo zamenjujemo pšenico za moko. Družbeni sektor še ni v celoti zaključen, nekoliko več bomo še dobili od delovne organizacije Kmetijstvo Žalec, ker nam bodo zaradi vlažnosti semensko pšenico prodati kot merkantilno. Letno potrebujemo 26.000 ton pšenice, iz zasebnega in družbenega sektorja te regije smo odkupili 5264 ton, 3900 ton smo dobili iz Murske Sobote, preostalo pšenico pa iz Vojvodine na podlagi sporazumov.« jih kupcev priča, da kvalitativno povsem dosegamo raven tujih proizvajalcev. R. M. Izvoz jabolk Tudi letos smo navezali stike z vsemi dosedanjimi pa tudi novimi kupci jabolk v Zvezni republiki Nemčiji, Belgiji in na Nizozemskem. Žal pa že sedaj lahko rečemo, da bo zaradi nedavne toče izvoz bistveno manjši od načrtovanega. Toča je prizadela predvsem nasade Kmetijske zadruge Slovenske Konjice in Kmetijskega kombinata Šentjur. Za zdaj načrtuje izvoz v nespremenjeni količini le Kmetijska zadruga Celje. R. M. (na osnovi podatkov DO in ICD, v 000 din, fco jugomeja $ — 451,60 din) Polletna realizacija načrtovanega izvoza blaga sozda Mera, skupaj izražena z odstotkom 63,1, je zadovoljiva, vendar nas ne sme uspavati, kajti težiti moramo, da bi se čim več naših dosedanjih enkratnih kupcev spremenilo v stalne odjemalce, obenem pa usmerjati našo proizvodnjo tako, da bo čim bolj izvozno naravnana. Podatki po posameznih delovnih organizacijah in vrstah izvoza kažejo pravilnejšo sliko izpolnjevanja načrtovanega. Kmetijska zadruga Celje beleži realizacijo na osnovi izvoza hmelja lanske proizvodnje, preostali proizvodi pa so planirani-za izvoz DELOVNA ORGANIZACIJA GENERALNI IZVOZ MOP KOOPERACIJA KOMPENZACIJA plan reali- zacija % plan reali- zacija % plan reali- zacija % plan reali- zacija % KZ Celje 61.227 7.398 12,1 — — — — — — — KZ Laško —* 2.090 100 24.100 — 24.454 19.179 78,4 — — KZ Sl. Konjice 117.290 — — — — — — — — KK Šentjur 39.498 21.573 54,6 109.401 48.234 44,1 — — — — BC Celje 34.195 132.925 388,7 162.800 121.415 74,6 — — 76.690 57.104 74,5 SOZD »MERX« Skupaj 252.210 163.986 65,0 296.301 169.649 57,25 24.454 19.179 78,4 76.690 57.104- 74,5 v III. oz. IV. četrtletju. Kmetijska zadruga Laško je realizacijo dosegla na osnovi izvoza kuncev po dolgoročni kooperaciji z italijanskim partnerjem. Kmetijski kombinat Šentjur je že skoraj v celoti izpolnil načrtovani generalni izvoz goveda z izvozom na Bližnji vzhod, prav tako pa kontinuirano teče izvoz kuncev po MOP v Italijo. Največji presežek ima Blagovni center Celje, ki je bistveno presegel plan generalnega izvoza, dosegel pa je tudi že visok izvoz po MOP in kompenzaciji. Upoštevaje planirane količine izvoza gozdnih sadežev, sadja in drugih proizvodov, pa lahko konec leta pričakujemo še višji odstotek realizacije. Glede na letošnje neugodne razmere lahko že sedaj ocenjujemo, da bo tudi letos manjši izvoz jabolk. Zato bo potrebno več naporov, da bi z izvozom drugih proizvodov ta izpad na- domestili in dosegli oziroma presegli s planom zastavljene cilje, kljub temu da tudi devizna zakonodaja še vedno ni naredila ustreznih korekcij, da bi resnično služila pospeševanju izvoza in aktivnim izvoznikom nudila položaj, ki jim gre. DELOVNA ORGANIZACIJA Plan izvoza 1987 I. Realizacija —VI. 1987 % KZ Celje 61.227 7.398 12‘, 1 KZ Laško 48.554 21.269 43,8 KZ Slovenske Konjice 117.290 — • KK Šentjur 148.899 69.807 46,9 BC Celje 273.685 311.444 113,8 SOZD »MERX« Skupaj 649.655 409.918 63,1 Zanimivi kazalci Obravnavali so jih na kolegiju direktorjev Sredstva za reprodukcijo na delavca od L januarja do 30. junija 1987 Letošnji Lanski vrstni Delovna organizacija vrstni red red 1. Avtotehnika Celje 6. 2. Avto Celje 11. 3. Dravinjski dom Slovenske Konjice 12. 4. Tkanina Celje 3. 5. Kmetijski kombinat Šentjur 5. 6. Kmetijska zadruga Slovenske Konjice 2. 7. Mlinsko predelovalna industrija Celje 23. 8. Moda Celje 8. 9. Kmetijska zadruga Laško 4. 10. Potrošnik Celje 13. 11. Savinja Mozirje 9. 12. Savinjski magazin Žalec 10. 13. Jelša Šmarje 16. 14. Zdravilišče Dobrna 15. 15. Košenjak Dravograd 7. 16. Blagovni center Celje 17. 17. Hoteli-gostinstvo Celje 21. 18. Teko Celje 19. 19. Kmetijska zadruga Celje 14. 20. Gostinsko podjetje Celje 18. 21. RTC Golte Mozirje 1. 22. Turist Nazarje 20. 23. Reklama Celje 22. Dohodek na delavca od L januarja do 30. junija 1987 Letošnji Lanski vrstni Delovna organizacija vrstni red red 1. Avtotehnika Celje 11. 2. Avto Celje 7. 3. Tkanina Celje 2. 4. Blagovni center Celje 3. 5. Dravinjski dom Slovenske Konjice 8. 6. Kmetijska zadruga Laško 4. 7. 8. Mlinsko predelovalna industrija Celje Kmetijski kombinat Šentjur 20. 6. 9. Savinjski magazin Žalec 14. 10. Potrošnik Celje 15. 11. Savinja Mozirje 10. 12. Kmetijska zadruga Slovenske Konjice 5. 13. RTC Golte Mozirje 1. 14. Zdravilišče Dobrna 18. 15. 16. Kmetijska zadruga Celje Jelša Šmarje 13. 21. 17. Košenjak Dravograd 12. 18. Moda Celje 9. 19. Teko Celje 17. 20. Gostinsko podjetje Celje 16. 21. Hoteli'gostinstvo Celje 19. 22. Turist Nazarje 22. 23. Reklama Celje 23. Povprečni mesečni neto OD na delavca od 1. januarja do 30. junija 1987 Letošnji Lanski vrstni Delovna organizacija vrstni red red 1. RTC Golte Mozirje 2. 2. Avto Celje 1. 3. Avtotehnika Celje 8. 4. Kmetijska zadruga Laško 11. 5. Blagovni center Celje 3. 6. Zdravilišče Dobrna 7. 7. Tkanina Celje 5. 8. Mlinsko predelovalna industrija Celje 4„ 9. Savinjski magazin Žalec 16. 10. Kmetijski kombinat Šentjur 9. 11. Kmetijska zadruga Celje 6. 12. Dravinjski dom Slovenske Konjice 13. 13. Potrošnik Celje 18. 14. Teko Celje 15. 15. Savinja Mozirje 10. 16. Kmetijska zadruga Slovenske Konjice 14. 17. Moda Celje 12. 18. Košenjak Dravograd 21. 19. Gostinsko podjetje Celje 19. 20. Hoteli gostinstvo Celje 17. 21. Jelša Šmarje 23. 22. Reklama Celje 20. 23. Turist Nazarje 22. MIERX VESTNIK Komunisti v Potrošniku se zavedajo resnosti položaja trgovine Komunisti DE Potrošnik so se sestali in se resno in zavzeto pogovarjali o položaju trgovine v družbi, o vlogi komunistov 1 v DO ter o njihovih nalogah. Seje se je udeležil tudi član OK ZKS tovariš Bučar. V uvodnem referatu je opozoril na nekatere ugotovitve, ki so v kasnejši razpravi dobile potrditev delegatov. Ugotovili so, da je DO lani uspešno poslovala. Ta uspeh je toliko več vreden, ker je dosežen v težkih gospodarskih razmerah in po novem obračunskem sistemu. Vendar pa je položaj živilske trgovine v nezavidljivem položaju. Slabšajo ga še administrativno določanje pogojev gospodarjenja in naraščajoče obveznosti. Z opravljanjem glavne dejavnosti ne dosegajo dovolj celotnega prihodka, ki bi zagotavljal dohodek za OD, sklade in akumulacijo. Tudi dolgoletno obdobje zamrznjenih marž je zaustavilo razvoj trgovine. Zato bodo večjo pozornost posvečali prenovi obstoječih objektov kot pa gradnji novih. Vendar pa opažajo, da je pri DPS opaziti težnjo po novih gradnjah, pa če so te ekonomsko upravičene ali ne. Nezadovoljsto je bilo izraženo tudi v zvezi s sodelovanjem s sozdom Mera in informacijskim sistemom. Ker so v letu 1988 predvidene spremembe, upajo, da bo prišlo do kakovostnejšega sodelovanja in polne odgovornosti za pravilnost predlaganih strokovnih odločitev strokovnih služb sozd Mera. Razpravljale! so ugotavljali, da gre zadnje čase precej očitkov trgovini, ki pa so neupravičeni. Menili so, da smo trgovino preveč socializirali in razvrednotili njeno funkcijo V reprodukcijski verigi od proizvajalca do kupca. Zaskrbljujoče so razmere v vzgoji in izobraževanju. Strokovna izobrazba trgovcev je prešibka, saj družba danes pričakuje za pultom najboljše strokovno usposobljene delavce. Potrebno je tudi ustrezno izobraževanje kadrov za strokovne službe. Čeprav so že v uvodnem referatu ugotovili, da so dobro poslovali, so razpravljale! opozorili na vrsto odstopanj od začrtane poslovne politike za leto 1987. Precej rezerv je še v izrabi delovnega časa in boljši organizaciji dela. Težke gospodarske razmere so vzrok za padanje življenjske ravni. Zato se razvija neugodno politično ozračje med delavci. Ti morajo spoznati, da je dohodek odvisen od njih samih, njihovega dela in prizadevnosti. Zato je potrebno s kadrovskimi, finančnimi in komercialnimi ukrepi izboljšati poslovanje. Delegati so bili zelo kritični tudi do vloge ZK v naši družbi. Vse preveč je spremljevalka problemov, ko pa pride do ugotavljanja odgovornosti, mora sama prevzeti naj večja bremena. Vse preveč je administrativnih ukrepov, ki ponavadi prizadenejo dobre gospodarje, izgubarjev pa ne. Premalo je tudi odgovornosti vodstev v DO. Na vodilnih mestih naj bi bili le sposobni ljudje, ki bi se stalno potrjevali z delom. Predstavnik OK ZKS Celje tovariš Bučar je podprl prizadevanja komunistov. Poudaril je, da je potrebno s problematiko trgovine seznaniti čimveč ljudi. Podprl je zamisel sozda o postavitvi informacijskega sistema, vendar je treba pravočasno misliti na usposobljene delavce, kajti prav zato,ker teh ni bilo, sistem marsikje ni zaživel. Priznanje samoupravljalca Zdenki Zimšek Skupščina občine in Klub sa-moupravljalcev sta organizirala podelitev priznanj v veliki dvorani Narodnega doma, na kateri je bil slavnostni govornik predsednik delavskega sveta Zlatarne Celje. p0(jeijtev je spremljal prisrčen kulturni program. Priznanja je podeljeval predsednik skupščine Tone Zimšek in med tistimi, ki so za razvoj samoupravljanja prejeli priznanje, je bila tudi Zdenka Zimšek. Zaposlena je v DS SS DO Blagovni center kot tajnik organov upravljanja, družbenopolitičnih organizacij in informiranja. Skrbi, da delavski sveti pravočasno prejmejo gradivo, opozarja jih na poprejšnje razprave in aktivno vključevanje pri odločanju, na izvrševanje sprejetih stališč in sklepov. Obenem skrbi, da so aktiv- ne in da pravočasno opravljajo' svoje naloge tudi vse družbenopolitične organizacije. Veseli pa jo tudi informiranje, ker se zaveda, da je to osnova za dobro samoupravljanje ter potrebno za Prodaja kruha je padla Napekli so 8807 ton kruha V sozdovih pekarnah so do konca meseca junija napekli 1140 ton osnovnih vrst kruha ali kar za 60 odstotkov več kot v lanskem letu. Nekoliko manj, 6782 ton, so napekli posebnih vrst kruha, povečali pa so tudi proizvodnjo peciva in to kar za 15 odstotkov. Glede na to, da smo v začetku letošnjega leta odprli novo industrijsko pekarno z veliko večjimi zmogljivostmi, si vsak lahko predstavlja, da bo sedaj tudi peka kruha večja. Iz podatkov, ki jih je pripravila služba za plan in analize, pa je razvidno, daje proizvodnja padla. Kaj je vzrok za to, smo vprašali direktorja Mlinsko predelovalne industrije Edija Stepišnika. ki je dejal: »Ne samo proizvodnja, tudi prodaja kruha je padla, še posebno sedaj, po zadnji podražitvi. Pa tudi sami kupci so se bistveno spremenili, bolj pazijo na kruh. Analize so pokazale, da so včasih ljudje metali v smeti veliko več kruha, kot pa zdaj. V preteklosti je bilo odvrženega 10 odstotkov kruha, danes pa samo pa 5 odstotkov. Mogoče vpliva na manjšo prodajo tudi to, ker smo se usmerili v peko manj- ših kruhov. Drugače pa se trg ni nič spremenil, ostaja enak. Odkar imamo novo industrijsko pekarno, smo zaprli pekarni Gaber-je. Dolgo polje in prenesli 30 odstotkov proizvodnje iz pekarne Titovo Velenje.« Gostje so popili manj V prvem polletju so gostje v naših gostinsko turističnih objektih popili 936.129 litrov piva ali 9 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani, 295.924 litrov vina ali kar za 13 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, 13.302 litra žganja ali za 6 odstotkov manj kakor v enakem obdobju lani, 107.168 litrov raznih koncentriranih in nekoncentriranih sadnih sokov ali 6 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Pa še prenočitve. Do 30. junija smo v naših objektih imeli 114.502 prenočitvi, v enakem obdobju lani pa 116.188. Torej je bilo tudi teh v prvi polovici letošnjega leta nekoliko manj. odločanje. Je najaktivnejša v uredniškem odboru Vestnika Mera, v delovni organizaciji pa občasno izdaja še interne Informacije. Pravi, da je verjetno takšne lastnosti podedovala po svojem očetu, kajti njen cilj v življenju je bil povsem drugje, v športu. In od tod jo tudi dobro poznamo. Ni se opredelila za eno izmed panog, da bi dosegla vrhunske rezultate, temveč je bila povsod, in to uspešna. Kjer je bila zaposlena, je bila ona sama in tudi njena organizacija med najboljšimi. Takšno poznamo tudi v Mer-xu. Učinkovita je na delovnem, samoupravnem, družbenopolitičnem in športnem področju. Neizprosna je pri spoštovanju rokov za izvrševanje nalog, akcij, referendumov, volitev, občnih zborov, volilno-programskih sej, skratka, delovna organizacija uživa na teh področjih ugled in prav zaradi tega menimo, da je letošnje priznanje samoupravljal-cu prišlo v prave roke, saj se temu mnenju pridružujejo tudi klubi in društva zunaj delovne organizacije, kjer je naša Zdenka tudi zelo aktivna. ps Od besed k dejanjem Komunisti Merxa bolj revolucionarni Junija je bil na akcijski konferenci zveze komunistov sozda Mera, o njej smo obširneje poročali v junijski številki Vestnika, izvoljen za novega predsednika predsedstva akcijske konference Žare Frančeškin. Čas dopustov je skoraj za nami. Vsi, tudi komunisti, smo si nabrali novih moči za še boljše delo. Tako bo lahko marsikatera ideja v tem jesenskem času prišla z lista papirja tudi v prakso. Komunisti Meraa imamo dober program dela, dopolnjen z zelo konkretnimi sklepi konference. Vprašanje je samo, kako ga bomo prenesli iz teorije v prakso, kako bomo povečali aktivnost vseh komunistov z enim samim ciljem, to je izboljšanje družbenoekonomskega položaja sestavljene organizacije Mera. V kratkem pogovoru mi je nekaj svojih razmišljanj o delu partije povedal predsednik akcijske konference Žare Frančeškin. - Žare, kako se počutiš kot predsednik akcijske konference danes, v teh razmerah, če primerjaš to funkcijo z razmerami pred leti, ko si bil v enakem položaju? Žare Frančeškin: »Vsekakor dolžnost ni niti približno lahka v času izredno zaostrenih razmer in vse večjega nezadovoljstva ljudi. Zato tudi ne more biti primerjave s preteklostjo, ko je bil družbenoekonomski položaj naše družbe ugodnejši. Pa vendar menim, da imamo še vedno dovolj moči, da se izkopljemo iz te partijske krize tudi pri nas v Merau. Seveda brez težav ne bo šlo. Toda naloge komunistov so znane, zato jih ne bi ponovno našteval oziroma poudarjal. Vsekakor pa bo prednost veljala tistim nalogam, ki bodo zagotavljale uresničevanje ciljev in poslovne politike sozda oziroma njegovih članic.« V preteklem obdobju so se komunisti na ravni sozda zelo malokrat sestali. Ali to pomeni, da ni bilo večjih težav? Žare Frančeškin: »Ponovno moram poudariti, da niti v preteklosti niti zdaj ne bomo merili aktivnosti partije po številu sestankov, temveč predvsem po njihovi idejnopolitični naravnanosti in pripravljenosti spreminjati razmere. Zato bo učinkovitejše delo članstva zveze komunistov sozda Mera v tem mandatu predvsem odvisno od slehernega člana partije in seveda vodstev posameznih osnovnih organizacij in konferenc.« - Pa vendar menim, da se boš strinjal z mano, da vlada med člani zveze komunistov, tudi v sozdu Men, mrtvilo. Kako jih boš skušal ti v svojem mandatu bolj pritegniti? Žare Frančeškin: »Delno se strinjam s tabo, kajti ustaljeni načini in metode dela zveze komunistov postajajo vse bolj rutinski, brez pravih učinkov, zato je tudi med članstvom zveze komunistov mnogo oportunizma in apatičnosti do vključevanja v širše tokove družbenoekonomskega življenja. Kako bom pritegnil člane partije h boljšemu delu? V predsedstvu želim spremeniti dosedanje metode dela v smeri boljše obveščenosti članov in hitrejšega in neposrednejšega vključevanja vseh članov partije v reševanje nekaterih težav, ki ponekod nastajajo. Tako bomo tudi zahtevali neposredni vpliv na kadrovanje odgovornih in strokovnih delavcev. Sproti bomo spremljali njihovo delo in rezultate dela ter se v skladu z izvajanjem ali neizvajanjem sklepov samoupravnih organov in kolegijskega poslovodnega organa seveda zavzemali ali predlagali zamenjavo najodgovornejših kadrov.« - Po tem, kar si povedal, lahko sklepamo, da boste člani zveze komunistov v Merxu postali bolj revolucionarni. Ali to pomeni, da bo sedaj partija predlagala samoupravnim organom sozda ukrepe za nekatera delovna okolja? Žare Frančeškin: »Na vsak način želimo zagotoviti svoj vpliv na dogajanja, kar nam je precej uspevalo že v samem ustanavljanju in razvoju sozda, v prvih letih njegovega delovanja, predvsem zato, ker smo se znali vsakega problema organizirano in strokovno lotiti.« - Toda vsakega problema se verjetno ne boste lotili sami? Žare Frančeškin: »Nikakor ne. Na vsak način bomo ločili naloge, čeprav ne čisto v dobesednem smislu, ki se pogosto prepletajo znotraj sindikata in partije. Preprečiti namreč moramo to podvajanje in odvečno porabo energije povsod tgam, kjer se naloge podvajajo ali pa se že zelo uspešno izvajajo v okviru sindikata. In ne nazadnje, takšni sestanki, na katerih se obravnavajo teme, ki so že bile predhodno obravnavane na drugih organih in nanje ni več možno vplivati, so nezanimivi. Mi pa želimo, da bodo sestanki partije ponovno bolj zanimivi in obiskani. To pa bomo dosegli samo z zelo konkretnimi in kratkimi sejami.« - Praviš, da moramo biti bolj konkretni. Naj ti za konec še jaz postavim zelo konkretno vprašanje glede na to, da izhajaš iz dejavnosti gostinstva in da si tudi član komisije za reorganizacijo te dejavnosti v okviru sozda Merx. Občutek imam, da se ta reorganizacija vleče že kar malo predolgo. Kje je vzrok? Žare Frančeškin: »Resnično se ta reorganizacija gostinsko turistične dejavnosti vleče že malo predolgo. Sicer ne obstaja nobena analiza vzrokov, so pa napisane vse prednosti, ki vodijo k tej reorganizaciji. Prav tako ni podatkov, ali so razlogi pri odgovornih delavcih znotraj te panoge, ali še nedodelan elaborat, ki bo služil kot osnova delavcem za njihovo odločitev. In kaj lahko naredi pri vsem tem partija? Na vsak način moramo najprej dobiti strokovno oceno kolegijskega poslovodnega organa in komisije za reorganizacijo. Potem pa seveda po ugotovljenih stališčih nastopi naša vloga in sicer, da speljemo to še po družbenopolitični plati. Vsekakor pa je tudi predsedstvo akcijske konference pobudnik hitrejšega reševanja te in nekaterih drugih reorganizacij, vse za izboljšanje družbenoekonomskega položaja naše sestavljene organizacije Mera.« Zlati znak RO sindikata dejavnosti prometa in zvez Prejela ga je OOZS tozda Transport in obrtne storitve v DO Blagovni center V tozdu Transport in obrtne storitve je zaposlenih 172 delavcev v devetih organizacijskih enotah. Glavna dejavnost je prevoz blaga v cestnem prometu, stranska pa so obrtne storitve in popravila. Imajo prek 100 tovornih vozil, 18 servisnih in potniških vozil ter 14 prikolic. Vožnje opravljajo zvečino za delovno organizacijo, pa tudi za članico sozd Mera DO MPI, nekaj pa tudi za druge uporabnike. V avtomehanični delavnici sami skrbijo za vzdrževanje voznega parka in ker so delovni prostori izredno tesni, si prizadevajo urediti nove objekte Aero. saj pomeni lastno vzdrževanje velik prihranek. V obrt- nih delavnicah opravljajo večino storitev zunaj delovne organizacije, za članice Meraa pa tudi za druge. Prevažajo po vsej celjski regiji, po Koroški, Zasavju, Krškem, Sevnici, skratka ne poznajo omejitve delovnega časa, saj se začne zgodaj zjutraj in konča pozno popoldan ali že zvečer. Temu ustrezno je tudi nagrajevanje, uvedeni so količinski normativi, upoštevani so prevoženi kilometri. prepeljano blago in embalaža, pa tudi težke delovne razmere: vročina, mraz, fizična obremenjenost. Delavci v tem tozdu zaslužijo pohvalo zaradi izredne samoupravne, delovne in družbenopolitične aktivnosti. Dele- gati organov upravljanja organizirajo javne razprave o gradivih, da lahko tvorno odločajo in sprejemajo skupna stališča. Vodje samoupravnih delovnih skupin so delegati delavskih svetov in tako je zagotovljena obojestranska obveščenost. V tozdu so organizirane vse družbenopolitične organizacije, ki se učinkovito in odgovorno vključujejo v izvajanje skupno dogovorjenih nalog. OO ZS si nenehno prizadeva, da bi se izboljšale delovne in življenjske razmere vseh zaposlenih, za socialno in zdravstveno varnost, za organizirano letovanje in oddih; za kulturno in športno življenje zaposlenih. Najšte- vilčnejša organizacijska enota Avtopark je za svojo aktivnost že prejela tudi visoko priznanje v sozdu Mera. V tej organizacijski enoti deluje tudi aktiv ZŠAM, ki samostojno izobražuje delavce v cestnem prometu, kar je tudi poseben prispevek k rezultatom. Predsednik OO ZS Zvone Spolenak je z izrednim ponosom v Ljubljani sprejel zlati znak. ki ga je OO ZS podelil Republiški odbor zveze sindikata dejavnosti prometa in zvez. Pravi, da se zaveda, da je to priznanje nagrada za dosedanje delo. je pa tudi obveznost v prihodnje. ak MERK VESTNIK J ULIJ-A V G UST 1987 V mesni industriji imajo ideje Novi izdelki šentjurske klavnice „„ df Tgzčfi&svssz % Kmetijske zadruge . nadmorske obira kar deset dni. Ima tudi svoj sortirm stroj, ki mu posestvo . Rako , «« ™ >**. nwMM« i P™ kalimo in na višine. Z letim trdl' . • zzti industrijska jabolka. Z odkupom nima večjih težav, ‘SoZTmTSi $£ S 3m"ZZŠ7jnj. saj je organiziran prek Kmetijske zadruge Celja m Tako Pletno pridela, seveda če so vremenske razmere vprašanje, kako naprej, je Miran Prezelj dejal, da bo uvodne če ni raznih škodljivcev in bolezni, okoli 250 v prihodnje svojo osnovno dejavnost se razvijal in da do 100 ton jabolk. V svojem sadovnjaku prideluje te že pripravlja nekaj novih hektarov zemlje za nove vrste jabolk: gloster, melrose, jonagold, idared, nasade. »V zadnjem času se tudi v naši klavnici rojevajo ideje za nove proizvode in izboljšanje že ustaljenega programa klobasnih izdelkov,« pravi Rado Teržan, direktor šentjurske klavnice. »To je vsekakor posledica prihoda dveh mladih tehnologov Tomaža Šelekarja, vodje predelave, in tehnologinje Tanje Jager. Tri nove klobase Vodja predelave Tomaž Šele-kar in tehnologinja Tanja Jager sta skupaj predlagala tri nove klobasne proizvode, ki se bodo na tržišču pojavili še ta mesec. Ti proizvodi so posebna v kolobarju, mozaik s šunko in sirom ter pariška z zelenjavo. Do sedaj so v šentjurski klavnici poznali 15 klobasnih izdelkov in jih letno proizvedli kar 550 ton, v letošnjem letu pa imajo že načrt za 600 ton. »V šentjurski klavnici že dolgo niso izdelali nobenega novega klobasnčga proizvoda,« pravi Tomaž Šelekar, »zato sva se s Tanjo odločila za nekaj poskusov. Želela sva narediti nekaj novega. Pri posebni in pariški z zelenjavo nisva imela večjih težav, ker sta oba izdelka že na tržišču, nekoliko težje pa je bilo pri mozaik klobasi s šunko in sirom. Težava je bila predvsem pri siru, da smo lahko obdržali obstojnost sira pri določeni temperaturi. Mislim, da je to edini izdelek takšne vrste v Sloveniji. Drugače so vse tri klobase obarjene in jih bodo ljudje lahko kmalu kupili v vseh Merxovih prodajalnah in seveda v naši mesnici Pri magistratu v Celju. Tudi cene ne bodo pretirano visoke, imamo celo novo embalažo. Lahko bi rekel, da smo naredili vse za naše zveste kupce.« Zadržati kakovost izdelkov Medtem ko sem se pogovarjala s Tomažem, naju je Tanja pozor- Konjeniški klub Mera Celje prireja MEDMESTNI TURNIR V PRESKAKOVANJU OVIR za pokal Obrtnega sejma DIRKE KMEČKIH KONJ v nedeljo, 20. septembra 1987 ob 14. uri na hipodromu v Škofji vasi Tanja Jager no spremljala in občutek sem imela, da nenehno tuhta, kaj bi se še dalo bolje narediti, da bi bili njihovi izdelki boljši in seveda to kakovost tudi zadržati. »Moj delovni dan je zelo pester,« je dejala Tanja, »in zelo všeč mi je tukaj. Ne samo delo, ampak na splošno ozračje, ki vlada v tem delovnem okolju. Najprej zjutraj pregledam zorenje trajnih izdelkov, nato vzamem več vzorcev od začetka proizvodnje do konca in ugotavljam kvaliteto ter na koncu še pregledam končne izdelke. Predvsem ugotavljam, kakšen vonj imajo, okus, barvo in podobno. To je tisto vsakodnevno delo. Drugače pa je moja glavna skrb, torej skrb tehnologa, da zadržimo kvaliteto in standard na trgu že uspešnih proizvodov, da se le ta ne menja od serije do serije. Tudi ideje za nove proizvode so del mojih nalog. Trenutno delam tudi za vse naše tako imenovane »železne« klobasne izdelke poizkuse po starih, prvobitnih receptih. S tem želimo na eni strani izboljšati kvaliteto in jo tudi obdržati, na drugi strani pa tudi prisluhniti našim zvestim kupcem.« Tomaž Šelekar Manj pritožb in več pohval Kot nam je dejal direktor šentjurske klavnice Rado Teržan, so bile vse tri nove klobase predstavljene na Radgonskem sejmu, takoj za tem pa tudi na degustacijah na posameznih prodajnih mestih. Ne pozabite imen novih proizvodov: POSEBNA V KOLOBARJU, MOZAIK S ŠUNKO IN SIROM, PARIŠKA Z ZELENJAVO. In še cene? Za prvo boste odšteli 1972 dinarjev za kilogram, za mozaik klobaso 3289 dinarjev za kilogram in za pariško z zelenjavo 2632 dinarjev za kilogram. Pri tem pa ne pozabite na vse druge klobase šentjurske klavnice. Da so resnično kvalitetne pričajo tudi številna priznanja, ki jih zanje prejemajo vsako leto. Tako so letos na Radgonskem sejmu prejeli tri srebrne plakete in to za šentjursko in rifniško suho salamo ter za poltrajno lovsko salamo. Morda bomo v kratkem zopet pisali o njihovih novih proizvodih, vsaj tako mi je namignil ob odhodu Tomaž Šelekar, kajti •v tej delovni organizaciji se drže gesla: »Dobro je lahko še boljše.« Mladinski raziskovalni center v Jurkloštru Delo je bilo naporno a prijetno Mladi raziskovalci - živinorejci, veterinarji in agronomi so s pomočjo strokovnjakov Biotehniške fakultete, Višje agronomske šole. Kmetijskega inštituta Slovenje, Inštituta za gozdarstvo in lesno gospodarstvo in s speševal-ci Kmetijske zadruge Laško ter s svojim znanjem s fakultet preučevali območje krajevne skupnosti Jurklošter. V zaselkih Polana in Lahov greben so izvedli anketo na 37 kmetijah, da bi dobili vpogled v današnje stanje kmetijstva na tem območju. Ugotovili so,da prevladujejo predvsem mešane in dopolnilne kmetije z nenormalno demografsko strukturo kmečkih družin. Dostopnost do teh kmetij je izrazito slaba. Na čistih kmetijah pa v večini primerov gospodinjstvo sestavljata le dva družinska člana v starosti od 50 do 60 let in to brez naslednika. V anketi je bilo zajeto 147,9 ha kmetijskih površin. Od anketiranih kmetij obdeluje poleg lastne še zemljo v najemu 12 kmetij. 5 kmetij pa oddaja svojo zemljo v najem. 15,5ha zemlje je neobdelane in je v zaraščanju. Povprečna površina kmetijske zemlje v Polani je 4,7ha, v Lahovem grabnu pa 3,3ha in od tega skoraj 70 odstotkov zemlje pripada trav- nikom, pa vendarle imajo vse kmetije tudi njive. Glavna proizvodna usmeritev na teh kmetijah je ekstenzivna govedoreja, tri do pet govedi na kmetiji. Gozd, ki ga premore skoraj vsaka kmetija, pa lastnikom pomeni oskrbo z drvmi in le v manjši meri oddajajo tržne presežke. Globalno analizo stanja na šir šem področju Jurkloštra pa so mladi raziskovalci dopolnili še s podrobnejšo analizo proizvodnje na štirih večjih kmetijah v vasi Polje in sicer pri Vidmarju, Na-muršu, Videcu in Špecu. To so razmeroma velike in dobro opremljene kmetije. Tudi te so pretežno usmerjene v govedorejo, na dveh pa redijo tudi perutnino. Na vseh kmetijah imajo vezano rejo. Vsa domača teleta privežejo. Paša ni uveljavljena, zato so mladi raziskovalci v svoje delo vključili tudi to. Študentje veterine so na treh kmetijah pregledali rejno stanje, brejost, izvršili preglede živali splodnostnimi motnjami, pregle-" dali parklje in opravili nadzor mleka. Na taboru je bila ena izmed dejavnosti tudi vključevanje računalnika v kmetijstvo. Uporab- ljali so računalnik sokol, ki jtm ga je posodila Zveza organizacij za tehnično kulturo. Spoznanja in opažanja so zapisali v poročilu in povedali v razpravi, ki so jo pripravili zadnji dan tabora, na katerega so povabili tudi predstavnike družbenopolitične skupnosti občine Laško, Kmetijske zadruge Laško, udeležila pa sta se je tudi prof. dr. Franc Zagožen in dipl, oec Miroslav Rednak. Splošna ugotovitev navzočih je bila potrditev pomembnosti in koristnosti takšnih taborov. Na vprašanje Damjanu Jeriču, študentu Biotehniške fakultete, vodji tabora, kaj sam misli o delu tabora, je odgovoril: »Delo s kmeti, ki so nas izredno dobro sprejeli, prisluhnili našim nasvetom in dobro sodelovali z nami, je bilo naporno, a prijetno. Ko prideš s fakultete v neposredni stik z delom na kmetiji, ugotoviš, kakšna je pravzaprav razlika med teorijo in prakso. Območje Jurkloštra je zaostalo. Potrebno bi bilo, da bi se s tukajšnjimi kmeti še naprej tako ukvarjali, kot smo se mi. Vem. da sami pospeševalci v Kmetijski zadrugi Laško tega ne zmorejo, ker jih je premalo in bi za to morala biti zainteresirana širša družba.<• Zdenka Mažgon MIERX VESTNIK STRAN 6 J ULIJ-A VGUST 19H7 Učinkovita razširitev počitniških zmogljivosti Vsako leto kaj novega Ob reorganizaciji Merxa so v letu 1981 delovne organizcije Blagovni center. Mlinsko predelovalna industrija. Potrošnik in Gostinstvo razpolagale le z nekaj počitniškimi prikolicami ter zakupom dvo-in triposteljnih sob pri zasebnikih v Biogradu na mo-ru, kjer imajo tudi restavracijski dom. Ker je to vse premalo za letni oddih delavcev, so si delovne organizcije pomagale vsaka po svoje. V Blagovnem centru so tako na začetku imeli le eno prikolico in dve hišici v Strunjanu, kar je bilo premalo in iskati je bilo potrebno nove rešitve. Prvo leto so kupili dve novi počitniški prikolici, kajti bivanje v hotelu na morju je postalo že skoraj nedosegljivo. Toda strokovni delavci in sindikalisti niso mirovali, razpravljali in iskali so rešitve na- prej. Tako seje rodila ideja, da bi organizirali tudi nekaj za zirnova-nje. Organizirali smo o tem javne razprave med delavci in ugotovili skupni interes. Razpisali smo referendum za samoprispevek in uspeli. Kupili smo bungalov na Kopah s 4 apartmaji, kjer je mogoče preživeti nekaj lepih dni pozimi in poleti. V času letnih počitnic je bilo spet premalo počitniških kapacitet, denarja za nakup pa tudi ni bilo. Zbrale pa so ga . vse OO ZS skupaj in kupile še eno počitniško prikolico in tako je bilo zagotovljeno letovanje vsem prosilcem. Glede na to. da je v delovni organizaciji zaposlenih večino starejših delavcev, ki se jih lotevajo že najrazličnejše bolezni, so strokovni delavci in sindikalisti pomislili, da bi bilo dobro, če bi imeli kaj primernega tudi v kakšnem zdraviliškem kraju, in tudi to je uspelo. Kupili smo počitniško hišico v Čatežu. Zanjo so prispevali sredstva le tisti, ki so podpisali pisno izjavo o samoprispevku. Že po prvih prijavah je bilo ugotovljeno, da je bila ta hišica v zdravilišču še kako potrebna. Še več! Prav v letošnjem letu sta bili kupljeni še dve garsonjeri v Stinici pri Jablancu, kjer že ves mesec letujejo naši delavci. Vsi ti objekti so kupljeni torej z združenimi močmi in izven sezone omogočajo oddih tudi našim upokojencem. Vsekakor je to najcenejša oblika letovanja in prav zato bo potrebno tudi v prihodnje razmišljati o razširitvi teh oblik, da bodo delavci zadovoljni. ak Pisma bralcev Počitniško delo v delovno dobo? Učenci in študentje, ki so štipendisti delovnih organizacij sestavljene organizacije Mera. morajo v veliki večini v času poletnih počitnic opravljati delovno prakso, ki je sestavni del poklicnega usposabljanja in je po štipendijski pogodbi obvezna. Do tod nič posebnega, saj je to splošno uveljavljena praksa tudi v drugih delovnih organizacijah po Sloveniji. Vendar pa je to doba. ki se do sedaj ni štela v delovno dobo in se tako tudi ni upoštevala pri izpopolnjevanju pogojev za odhod v pokoj. Znano je, da zlasti študentje v letih študija dosti zamudijo v primerjavi s svojimi vrstniki glede delovne dobe, saj traja študij štiri leta. To pa z drugimi besedami pomeni, da imajo prav toliko časa krajšo delovno dobo kot vrstniki. Iz razlogov, ki so znani in to zlasti zato, ker tako obravnavanje študentov in s tem obravnavanje znanja iz razvojne perspektive nikakor ne spodbuja odločanja za strokovno izobraževanje, so mladinska organizacija in druge študentske organizacije že večkrat na različnih mestih predlagale, da bi se študentom čas rednega študija vštel v delovno dobo. Včasih se ideje res niso oblikovale v dokončne predloge, toda ideja je prisotna že dalj časa. Razumljivo je, da bi tako ravnanje gotovo spodbudilo motivacijo za študij in to reden in kvaliteten študij naše mladine. Ko pravim kvaliteten, želim poudariti, da gre v tem primeru za resno delo, ki bi se često lahko primerjalo z redno zaposlitvijo. Tudi je jasno, da je ravnanje v zvezi s tem vedno izražalo stopnjo, do katere se družba kot celota zaveda pomembnosti znanja. In ravno znanje je tisto, ki edino prinaša lepši jutri za celotno družbo in tudi posameznike. To še zlasti velja v razmerah izredno hitrega razvoja v svetu in lahko pomeni negativni odnos zaostajanje za razvitim svetom, ki bi bilo še večje, kakor je že. Da se tega dobro zavedajo, so dokazale tudi nekatere delovne organizacije, v katerih se izvaja ukrep družbenega varstva, kakršna je na primer delovna organizacija EKO iz Titovega Velenja. Tako so vse študente, pa tudi učence, ki so pri njih opravljali obvezno delovno prakso ali pa počitniško delo. prijavili in tako zagotovili, da se jim bo to delo vštelo v delovno dobo. Za tako ravnanje ni nikakršnih zakonskih ali drugih administrativnih ovir, le splošna praksa v naših delovnih organizacijah tega še ni sprejela. Vsekakor je to možnost, ki bi se utegnila uresničiti v bližnji prihodnosti v organizacijah članicah sozda Mera in bi jo zato morale strokovne službe podrobneje preučiti. Taka podrobna seznanitev in analiza bi lahko dala podatke tudi o tem. ali je tak sistem res toliko bolj zahteven in zapleten ali pa je celo enostavnejši in cenejši. Jasno pa je, da bi bila slednja možnost zelo zanimiva za štipendiste po posameznih delovnih organizacijah, saj sicer nagrajevanje v nekaterih članicah naše sestavljene organizacije Mera glede počitniške prakse ni ravno spodbudno. Upamo, da bodo znale delovne organizacije v sozdu Mera tudi tokrat slediti naprednejšim oblikam organizacije dela, ki bi tudi laže zagotavljala izvajanje poslovne politike tako v korist posameznikov, delovne organizacije in družbe nasploh in bi tako potrdile. da se zavedajo pomena znanja, ki ga s seboj prinaša jutrišnji dan. Peter Mikek Iz pravne prakse razporeditvi delovnega časa, pa delavci določen čas delajo dalj kot 42 ur tedensko, vendar mora biti povprečna delovna obveznost v določenem časovnem obdobju 42 ur na teden. Pri taki prerazporeditvi delovnega časa se delavcem ne priznava posebni delovni pogoj, saj ne gre za delo prek polnega delovnega časa. čeprav določen čas delajo več kot 42 ur tedensko. ^ Proste ure namesto dodatka k OD Vprašanje: Delavci, ki morajo zaradi narave svojega dela (vzdrževalci) delati včasih tudi prek polnega delovnega časa. zahtevajo, da se jim namesto posebnega dodatka, ki znaša 50% akontacij osebnega dohodka, omogoči izraba prostih ur, pri čemer želijo, da se proste ure obračunajo glede na dejansko opravljene ure prek polnega delovnega časa v razmerju 1 : 1.5. Ali lahko organizacija združenega dela omogoči tak način »obračunavanja« dela prek polnega delovnega časa? Odgovor: Delo prek polnega delovnega časa se šteje kot pose- ben delovni pogoj, kar mora biti upoštevano v samoupravnem splošnem aktu o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke (2. odst. 81. člena ter 2. odst. 82. čl. Zakona o delovnih razmerjih). Po našem mnenju ni opore v zakonu za samoupravno ureditev, po kateri bi imeli delavci proste ure oz. proste dneve, ki bi se jim obračunali na ure dela prek polnega delovnega časa v razmerju 1 : 1,5. V primerih višje sile ali izjemnih okoliščin, zaradi katerih pride do zmanjšanja ali povečanja obsega dela. lahko organizacija združenega dela prerazporedi delovni čas (69. člen zakona o delovnih razmerjih). Pri taki pre- Pripravništvo -delovne izkušnje Vprašanje: Ali se čas pripravništva všteva v delovne izkušnje? Odgovor: Namen pripravništva je usposobitev delavca za samostojno opravljanje dela v stroki N Če so torej za opravljanje določenih del potrebne delovne izkušnje samostojnega opravljanja dela v stroki, se doba pripravništva ne more všteti v dobo, ki je predvidena za delovne izkušnje. Če pa so delovne izkušnje potrebne v zvezi z opravljanjem le posameznih nalog, za katere ni nujno potrebna samostojnost, pa bi dobo pripravništva lahko vštevali v dobo, potrebno za oceno delovnih izkušenj. (j. D ) Velikokrat smo že pisali o počitniških zmogljivostih sozda, o tem. kako so članice nezainteresirane za združitev vseh zmogljivosti v sozdu, kako vsaka članica rešuje po svoje delavski turizem z različnimi cenami in podobno. Morda danes nekaj misli o Meraovem domu v Biogradu na moru. ki pa v pravem smislu besede ni dom, ampak samo restavracija, kajti vse sobe so pri zasebnikih in so v najemu. Ljudje smo zelo različni, zato so tudi vtisi letošnjih obiskovalcev v Biogradu na moru različni. Nekateri so bili zadovoljni, drugi so zopet grajali. Mislim, da ne bi bilo prav, da bi posploševali vsa negativna mnenja, zato bom napisala nekaj svojih osebnih razmišljanj. Menim, da bomo morali v prihodnje narediti korak naprej, če bomo želeli slediti tokovom sindikalnega turizma, to se pravi, da bo delavec imel večje udobje. Tu mislim predvsem na sobe, ki so glede na zelo visoko ceno, razen nekaj izjem, zelo slabe. To pa je tudi zelo velika postavka v ceni dnevnega penziona, ki se ne da zmanjšati, ampak bo iz leta v leto večja. V temeljni organizaciji Gostinstvo in turizem Radlje se sicer trudijo, da bi bilo letovanje kar najugodnejše, da bi bila cena dostopna. Toda sami, brez kakršnekoli pomoči, predvsem pa pomoči štirih delovnih organizacij, ki imajo dom v upravljanju, ne bodo zmogli. Res da delovne organizacije regresirajo svojim delavcem dnevno oskrbo, daje penzion cenejši, vse prerade pa pozabljajo na vse druge stvari, ki so potrebne, da je dom tehnično in sanitarno usposobljen. Včasih človek dobi občutek, da so prav vodilne strukture tiste, ki ne kažejo interesa za obnovo Biograda na moru. Če se motim, me, prosim, popravite. To potrjuje tudi podatek, da si prav te delovne organizacije kupujejo svoje kapacitete in da njihovi delavci vse manj obiskujejo dom v Biogradu. vse več pa je delavcev, ki sploh niso zaposleni v sozdu Mera. Analize, ki bodo narejene ob Biograd na moru Morali bomo korak naprej koncu sezone, bodo pokazale, da je tako. Mislim, da po tej srednji poti ne moremo več dolgo voziti. Ali se bomo borili za izboljšanje sindikalnega turizma in skupno z upraviteljicami našli rešitve in sredstva za posodobitev in večji interes za obisk naših delavcev, ali pa je bolje, da vse skupaj prodamo in da si vsaka članica zase kupuje in ureja počitniške zmogljivosti. Nikakor pa ne smemo pustiti vse na plečih temeljne organizacije Gostinstvo in turizem Radlje, ki se že tako dovolj ubada s kadrovskimi problemi in ima glede na položaj te dejavnosti resnično premalo sredstev za izboljšanje ponudbe. Tako nam verjetno potem ne bo treba plačati v lastnem počitniškem domu dodatnega čaja za otroke, kot je to bil primer letos. Naj ponovno poudarim, da je bilo to samo moje razmišljanje. Ni rečeno, da se morate, dragi bralci, strinjati z mano. Mogoče pa bo to izziv za marsikaterega od vas. Oglasite se, vsako vaše razmišljanje bomo objavili. Še vedno velja pregovor, da več ljudi več... Poslovili sta se Veronika Lampret in Angela Križnik Le nekaj je še tistih najstarejših delavk v tozdu Pražarna DO Blagovni center, ki so začele delo v izdelovalnici bonbonov v najtežjih časih. Med njimi je bila tudi Vefonika. saj se je zaposlila tam 6. 6. ,1961. leta. Ves čas svoje zaposlitve je bila vestna in marljiva, tiha, nikdar ni negodovala, opravila je svoje delo tudi izven delovnega časa, če je bilo to potrebno. Bila je tudi blagovni manipulant, sicer pa je pakirala blago v embalirnici vse do upokojitve, do 30. 6. 1987. kar pomeni, da je bila zvesta svojemu delu polnih 26 let. Zanimivo je. da je bila nekaj časa zaposlena tudi v Merao- vem Domu v Biogradu na moru. sc pravi, če je bilo potrebno pomagati, ni znala odreči. In sedaj se je poslovila: tiha in skromna, kot je bila. v krogu svojih sodelavcev, ki so se ji zahvalili za njeno dolgoletno učinkovito ustvarjalnost ter ji zaželeli v krogu svojih domačih še mnogo zdravja in sreče. Tudi Angelca je tiha in mirna. toda zelo aktivna. V času svoje zaposlitve od 9. novembra 1970 dalje je opravljala najrazličnejša dela. skratka, pomagala je povsod, kjer je to bilo potrebno. Toda Angelca ni bila samo pridna.vestna in marljiva pri opravljanju delovnih nnlorr bila ic zelo ak- tivna samoupravljavka in družbenopolitična delavka. Vrsto let je bila delegatka v delavskem svetu.v komisijah. v delegacijah za skupščine SIS in ZZD ter v OK ZK. kjer je bila tudi namestnica sekretarja. Tudi ona se je poslovila 30. 6. 1987 skupaj z Veroniko v krogu svojih sodelavcev. Tudi njej so se zahvalili za njeno marljivost in aktivnost ter ji zaželeli še vrsto zdravih let in sreče v kroeu svojih najdražjih. Upamo, da se bosta vsako leto radi vračali med nas. da nas ne bosta pozabili, kot tudi mi ne bomo njiju. ak MIE ICC VIESTNIK JUl.U-AVGUST 19X7 f \ Kotiček za poezijo METULJ UMIRA Kakor otrok s sončnim pogledom metuljev poleti vidim čebele v cvetih hlastajo med tudi greh zanikam v slaščicah nevesti gre mi na jok ko smeh moj pahnejo v led v grenko slutnjo se pogreznem nihalo časa zapiči svojo zavist v moje srce metulj umira V TEMNI NOČI Krošnja drevesa se prebudi gleda let ptice kam letiš ptica sredi noči skozi mik tišine čez objem temine v ostre pasti v globine noči tvoje življenje ni varno osamljena ptica leti leti k svetli zvezdi v objem si želi Ivanka Petek MARJETICE Položi mi srce med bele marjetice, naj napije se beline, naj navzame se svežine. Daj, skrijva se med bele marjetice, za trenutek samo, naj čutim opojnost to. Sreča moja poljubi me, na dnu bele marjetice, ustnice ti nudim, telo, dotakni se me, dotakni samo. NESPEČNOST Spet te iščem grdi spanec, pa te od nikoder ni, zdaj ne vem kam naj odložim vse probleme in skrbi. Se po postelji premetavam, iščem ugodje si zaman, zraven tiho že preklinjam, ali bo že skoraj dan? Res je grozno za človeka, če nespečnost ga mori, kdor pogosto v temo zeva, spi z odprtimi očmi. Pa si zjutraj kakor blaznež, Z upadlimi očmi, ves si mlahav in brezvoljen, brez življenjske radosti. ZLA TI P RA H ZIVLJENJA Jemala sva, kar je nudilo življenje, pobirala drobce svetlečega prahu, čuvala ga na zlatem pladnju, iščoč skrinjice, da ga skrijeva pred svetom. Nihče ni vedel za skrivnost, tako skrbno sva opravila čaščenje sleherni dan. še notranji glas je zamrl, zakaj svetleči prah je bilo življenje. Nedolžno kot metuljev let, nežnost samu je rodila ljubezen, ki bo zdrknila obema iz rok. a pokopati jene bova mogla nikoli. Zdenka Detiček Dopustov in počitnic je konec. Tudi šola se je že začela Miklova Zala na celjskem gradu Na pobudo Turističnega društva Celje bo 11. in 12. septembra v času Obrtnega sejma na celjskem Starem gradu pomemben kulturno-politični dogodek. Slovensko ljudsko gledališče Samorastniki iz avstrijske Koroške se bo predstavil s predstavo MIKLOVA ZALA '87. Gre za 120-članski ansambel, ki je s svojo zadnjo predstavo na Koroškem vzbudil izredno zanimanje javnosti. Ansambel gostuje prvič v Sloveniji, za naše mesto in izredno lep ambient za to igro, celjski Stari grad, pa so se odločili zato, ker celjska regija izredno dobro sodeluje s koroškimi Slovenci. TOREJ, NE POZABITE' PRIDITE 11. in 12. septembra ob 20. uri na celjski Stari grad na predstavo MIKLOVA ZALA '87 v izvedbi Slovenskega ljudskega gledališča Samorastniki iz avstrijske Koroške Učenci osnovne šole Hudinja na obisku V tozd Preskrba so prispeli na obisk učenci osnovne šole Franja Vrunča iz Hudinje, da bi si ogledali skladišče blaga, namenjenega za preskrbovanje prebivalstva. Sprejel jih je pomočnik direktorja Franc Kerk ter jim pojasnil potek poslovanja v skladišču, ki so si ga učenci z velikim zanimanjem ogledali. Predvsem so bili navdušeni nad viličarji, s ka- terimi prevažamo blago. Tovarišica in učenci so bili z ogledom izredno zadovoljni, o čemer pričajo tudi njihove čestitke, ki so jih sami izdelali za nadaljnje uspešno delo ter zahvalo vodstvu DO. glavnemu direktorju in vodji skladišča. Najbolj pa je zgovoren prosti spis učenca Grege Rojca. ak \j\ jjfj j^G:7VM cjniw Av /Ma^crviu/ zce/Žfo/. JJLoMZms i/C /nvou ArOAUCl/ Aty /rva/rn/ /cLaii/ /rrvu/-/Locju. U XoI /trtM' Ali ^ ImL /w»X fAL- yyaJLy /itJLEi' AiJiE' aaaE A/tv AtusifiAAV-ITsnjdi> /hu/ JluEfO' - LMastr- T.MJN ^ JLoOlAtAJA soTaJmO /bo- /1UXi /oEa-AAaJL, AXa JTtJLaaac Ali/ /TOnaZiko-l^v, 2 c Na zabavi je sedela neka ženska poleg slavnega zdravnika. »Ah. doktor.« pravi, »moj mož med spanjem strašno škriplje z zobmi. Ali se da kaj ukreniti proti temu?« Zdravnik ji mirno odvrne: »Spoštovana gospa, dokler vaš mož samo v spanju škriplje z zobmi, mu jaz tega ne bi zameril.« Pogovor med kolegi: ' »Ali ste že kdaj postavili napačno diagnozo?« »Da, enkrat. Imel sem bolnika. ki je imel malo preveč tolšče, jaz pa sem mu rekel, da je popolnoma zdrav, da potrebuje samo malo več gibanja in nobenega zdravnika.« »Kaj. ali je bil resno bolan?« »Ne, toda milijonar!« MERX VESTNIK J ULIJ-A VGUST1987 Fotoreportaža z Radgonskega sejma Na jubilejnem 25. radgonskem sejmu smo prejeli priznanje za dolgoletno in uspešno sodelovanje. Kmetijski kombinat Šentjur je prejel tri srebrne plakete za kvaliteto svojih proizvodov Delovna organizacija Turist Nazarje je za vse ljubitelje dobrih slaščic odprla novo slaščičarno, ki jo je pridobila s preureditvijo starih, zapuščenih prostorov. Najbolj živahno je bilo na sam dan otvoritve, saj so vsi mladi obiskovalci lahko poizkusili sladoled zastonj. Kot zanimivost naj povemo še to. da v slaščičarni prodajajo slaščice, ki so jih pripravili po receptih iz »starejših dni«. Rešitev nagradne križanke iz 6. številke VODORAVNO: AMINOKISLINA, SMAL-TA, REVOLUCIONAR, CERERA, IN ARI, ANTIPASAT, SIR, TIRANI, ACA, TRAK, PE, MN, TRAM, ISKALNICA, EGER, ALO-P ATI J A, PENA, TITOV, PRUT, MATE, LOS, ITALIJAN, ILO, TOGOST, KINETIKA, VENTILATOR, AS, ROMAR, ATOM, DAMA. IZŽREBANI REŠEVALCI NAGRADNE KRIŽANKE: L nagrada: 3.000 dinarjev, VERA LOFFROV, 63001 Celje, Ljubljanska 1.0/1 2. nagrada: 2.500 dinarjev, ANKA KLINAR, 63000 Celje, Goriška 6 3. nagrada: 2.000 dinarjev, MATILDA GOŠ-NJAK, 63250 Rogaška Slatina, Celjska c. 39 4. nagrada: 1.500 dinarjev, VIKA KOVAČIČ, 63000 Celje, Riharjeva 2 5. nagrada: 1.000 dinarjev, MARA LEDNIK, 63000 Celje, Ul. Moše Pijade 20 NAGRADNI RAZPIS: 1. nagrada: 3.000 dinarjev 2. nagrada: 2.500 dinarjev 3. nagrada: 2.000 dinarjev 4. nagrada: 1.500 dinarjev 5. nagrada: 1.000 dinarjev ¥ PIRAMIDAST VRH V PEN INSKIH ALPAH SLOV. PISATELJ (CVETJE V JESENI) SLOV. FILMSKA IGRALKA (ITA) IME TREH PERGAM-SKIH KRALJEV AFRIŠKA DRŽAVA (AKRA) PEVKA PRODNIK PRIPADNIK GRŠKE KATOLIŠKE CERKVE PODZEMNI HODNIKI AMERIŠKA DIVJA MAČKA KOLAR ANTON MADŽ. KOREOGRAF IN PLESNI PEDAGOG IZNAJDITELJ KINE-TOGRAFt-JE (RUDOLF VON) PAPEŽEVA PALAČA V RIMU ANDREJ MARINC NAUK O RASTLINAH GRŠKI BOG VOJNE ŠKOTSKO JEZERO (LOCH) AVTOR KRIŽANKE R. NOČ e FRANC. BOJNO LETALO ZAČARA- NJE IZDELOVALEC IR HOVINE ALKALOID V ČAJU PEVKA TADOIO BOLEZEN ZARADI POMANJKANJA VITAMINOV SPREMLJEVALCI AMORJA PRIHOD V NOVO STA- OL MESTO MADAGASKARJA VENO TAUFER GRAPA, SOTESKA ŽALO- ST1NKA LARS ONSAGER KLADA ZA SEKANJE BIVŠI ETIOPSKI CESAR TAklTAt- EDWARD TELLER NEMŠKI FILOZOF (immanuel; IZBRANA DRUŽBA ZMIKAVT RIM. ZGODOVINAR (»ANALI«) FRANCOSKI OTOK (OSTRIGE) SETEV MESTO v Boki KOTORSKI NOVI SAD LETALSKI VUAK, PROPELER tZSTRE- UEVALEC RAKET NAGROBNI STEBER EISEN- HOVVER KRAJNA KOČEV- SKEM DRAG KAMEN Z VREZANO PODOBO EKSPLOZIVNO TELO DRŽAVNA BLAGAJNA BESEDA ZAHVALE NEKDANJI TURŠKI VEUKAŠ MARKO ELSNER SPECIALIST ZA ŽENSKE BOLEZNI MORNARSKA PUAČA VISOKO- GORSKA CVETLICA PLANIKA URADNI IZRAELSKI JEZIK ANDREJ KURENT NAKODRANO SUKNO DELAVSKA ENOTNOST ANGL. KOMEDIOGRAF1 IN SCENARIST (TE-RENCE) ROPARSKA PTICA GLAVNI ŠTEVNIK NINO ROBIČ NAPAD, NASKOK SLOV. KARIKATURIST (MILAN) KRAJ PRI KRŠKEM