POSmfBTA PAtSALIRASÄ
SS
I
I
I
1

I Izhaja vsako nedeljo. Tekstni del za Slovenijo 1 v slovenskem, za ostale jugoslovanske pokra-Š ■■■■■■ jine v srbohrvaškem narečju.
I UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA,
I KONGRESNI TRG ŠTEV. 31. TELEFON ŠT. 174.
t
Razpošilja se menjaje brezplačno po vsej Jugoslaviji n v inozemstvo. Naročnina za stalne prejemnike letno K 24'—. Inserati po posebnem ceniku.
ŠTEV. 2.
LJUBLJANA, DNE
Ift. JANUARJA 1931.
LETO III.
Vsebina 2. šievilkei Članki: Izvoz uvoz. — Naredba o pridobitvi in izgubi jugoslovanskega državljanstva. — Pasivnost naše plačivne bilance. — NARODNO GOSPODARSTVO. - Iz malega raste veliko. (Povest. - Dalje.) — Reklama. — Novoustanovljena podjetja.
Friziranje dam in:: manieura
vsaki
«lan
JjJjfU
OLGA SMERKOL
začasno LJUBLJANA, Nunska ulica 19/11.
Izvoz — uvoz.
Pri nas je še vse v Stadiju razvijanja. To velja tudi za izvozno in uvozno politiko. Da zmanjšamo pasivnost svoje trgovske in plačilne bilance — aktivni še dolgo ne bomo — se je svoj čas prepovedala cela vrsta luksurijoznih, v resnici nepotrebnih in dozdevno nepotrebnih predmetov. Naknadno pa se je pokazalo, da je bil dotični seznam trgovinsko - carinske uprave o marsičem pomoten in za naše splošno narodno gospodarstvo škodljiv.
Državna uprava je bila sedaj prisiljena, dovoljevati naknadno uvoz več potrebnih predmetov, ki je bil po prvobii naredbi prepovedan.
Sem spada zopet dovoljeni uvoz 1. kirurških in drugih Inštrumentov, škatel in lekarniških lončkov iz stekla In porcelana. Edini pogoj — tudi zacarinjenje se vrši po minimalni tarifi •— je, da uvažajo lekarnarji in drogeristi.
2.	Uvoz stenjev za viseče svetiljke.
3.	Uvoz neprevlečenih lesenih gumbov.
4.	Uvoz šolskih risalnih in pisalnih potrebščin in priprav iz papirja razven monopoliziran h predmetov: pisank, risank itd.
Na drugi strani pa se ju zopet dovolil uvoz predmetov, ki bi jih spričo tolikokrat izraženega principa dela in štcdenja prav lahko pogrešali. Sem spada zopet dovoljeni uvoz:
L smokev na vencu in zmešatiif^ vloženih v vrečah, zabojih, košarah in sodili nad' 5 kg nečiste teže, in
2. pomaranč.
Naravnost neverjetna pa je sledeča naredba generalne direkcije carin z dne 29. hov. 1920 C. br. 70.1)65: Prejšnje zadevne določbe, ki se nanašajo na uvoz vina brez plačila carine, nasoljenih in suhih rib z dalmatinskih otokov, zasedenih po Italijanih, se razširjajo tako, da veljajo te ugodnosti tudi za vse krajine ob Jadranu, zasedene po Italijanih; podobne olajšave se ob leza, sira paradižnikov, oljkinga olja in kamenov analognih pogojili uporabljajo tudi na uvoz že-iz teh krajin.
Ali naj bo to uvod za gospodarsko odvisnost od Italije, ki nam grozi spričo gospodarskih klavzul v rapallski pogodbi?! Če mislijo Lahi. da nas bodo krmili v zameno za banaško pšenico in živino s figami, pomarančami, paradižniki itd., se motijo. In potem dovoljujemo mi uvoz tu naštetih predmetov iz -krajin ob Jadranu, zasedenih no Italijanih, carine prosto. Ali smo res padli na glavo? Kaj pravijo naši vinogradniki?
Jugoslavija hoče sicer podpirati tudi gmotno svoje sinove, ki so prišli pod laško oblast, toda
in opekarna z vodno silo
zemljiščem, zgradbami, ob železniški postaji, se ngodno proda. Ilovica za strešno in zidno opeko je preizkušena in brez konkurence. Lesa v izobilju. — Dopise pod S. M. V. na upravo lista.
v prometnem kraju
seMouzainmM.
Cenjene ponudbe na upravo „Jug. borze“ pod „Pomlad 921“.
Ljubljanska kartonažna tovarna in papirna industrija
dobavlja vse v r s t e kartonaže, vreče in druge papirne izdelke za trgovino in industrijo. - Lepenka, ovojni in pisalni papir v veliki množini. :::
Export v Belgijo!
Podjetniki in lesni trgovci,ki bi mogli dobaviti direktno (posredovanja izključena)
večjo množino
ilželBznil
(Eicheneisenbahnschweller)
naj vpošljejo svoje točne ponudbe nemudoma (francosko, ■angleško ali nemško) na naslov .
..I* Z, K “ Agence Rossel Hruxelles Belgiqiie.
Interesenti, ki vpošljejo svoje ponudbe, naj blagovolijo o tem po dopisnici obvestili tudi upravo tega lisla.
Slamnu hartiju Nirnberšku robu
prodaje na veliko
Jakob S. Konforti,
I Beograd, [Kralja Petra ulica 40.
baterije, žarnice, elektrotehnični predmeti.
Janko Pogačar, Lovro Effenberger & Co.
Ljubljana	Zagreb
Mestni trg 25. Frankopanska ulica 2.
ne tako) kakor so si to morda? zamislili Italijani, marveč po svoji uvidevnosti.
Ako je ta naredba izšla na laško interven-cijo, potem je italijanska vlada sama priznala, da vzhoanojadranske pokrajine ne morejo živeti brez gospodarske zveze z daljnim zaledjem. To pa ravno pomeni, da spadajo tudi politično k Jugoslaviji ne pa k Italiji.
Vzroki stagnacije industrije mineralnih vrel.
Naša industrija mineralnih vrel je bila pred vojno tako močno razvita, da je eksponirala svoj produkt v Italijo, Madžarsko, Turško in Egipt. Najmočnejša podjetja so Rogaška Slatina (državno vrelno podjetje). Slatina - Radenci, Kostrivnica, Mineralna vrela v Detancih itd. forsirana produkcija je iznašala v mirni dobi nad 10 milijonov steklenic, danes se proizvaja samo 700.000 steklenic, ki se jih porabi večinoma po blizu ležečih mestih. Produkcija je toraj padla na 7%, konzum na 25%, obe številki značita krizo v industriji mineralnih vrel.
V rok padca produkcije je v prvi vrsti znižani kor zm. Znižanje konzuma pa je povzročila izv mračno vseka cena sorazmerno malo vredni mu produktu. Cena mineralni vodi je sestav-vU na iz različnih faktorjev, ki jih hočemo tukaj našteti in preiskati, ali so upravčeni ali ne. V največji meri obremeni mineralno rvodo trošarina, ki je iznašala pred kratkim 1.60 K za liter, ki sc je pa na intervencijo „Zveze lindustrijalcev v Ljubljani“ znižala na 80 vinarjev, in se izkazala navzlic znižanju še vedno mnogo previsoka. Drugi vzrok previsokih cen sc nahaja v železniških tarifih. Železniški tarifi obremenijo en vagon mineralne vode s 15.000 kronami prevoznih stroškov iz Rogaške Slatine do Beograda in podražijo steklenico za 4 K.
Pa tudi postopanje carinskih uradov pri izvozu mineralne vode in carina sama ovira kar največje razpečavanje mineralne vode. Mineralna voda je sicer carine prosta, toda steklenice so podvržene toliki carinski tarifi, da je izvoz že v sled tega skoro onemogočen.
Poleg omenjenih ovir, moramo omeniti šc uvozno carino na prazne steklenice, visoko železniško tarifo za prazne že rabljene steklenice, kar onemogoča njihovo vračanje in konkurenca sodavode in sadnega mošta. Povsebno konkurenca sodavode je uspešna, ker ni njena produkcija vezana na gotovo mesto, in more izločiti pri kalkulaciji prodajne cene večino sicer tako visokih transportnih stroškov. V prvi vrsti je poklicana vlada, da odpomore težkim razmeram, ki vladajo v tej industrijski stroki.
Naredba o pridobitvi In izgubi jugoslovanskega državljanstva.
(Dr. Fran Ogrin.)
V Službenih Novinah z dne 6. decembra 1920 št. 271 je izšla važna naredba o državljanstvu, ponatisnjena tudi v uradnih listih pokrajinskih vlad. Ker zanimajo te določbe vsakogar, torej tudi trgovske kroge, naj podamo kratek pregled.
A) Državljanstvo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev se pridobi na trojen način: 1. Glasom postave (ipso iure), 2. na prošnjo, 3. potom opcije.
K 1. Polnopravni jugoslovanski državljani postanejo namreč —- brez kake prošnje ali izjave — vsi tisti nekdanji avstrijski državljani, ki so imeli dne 1. januarja 1910 domovinsko pravico na onem ozemlju avstrijske polovice avstro -ogrske monarhije, ki je pripadlo Jugoslaviji, od-
NajfinejSe ultramarinovo v krogljicah Sn prahu s:s
plavilo
SAMO ENGROS NUDI jE Tgil-in
lastna izdelovalnica ■■ 1 Mrillj VtCIJC
OST- EXPORT
Organ für den :::: Waren -Austausch zwischen Mittel -und Ost - Europa
List za izmenjavo blaga med srednjo in vzhodno Evropo ::	::	::	::
Razširjen po Finski, Poljski, Čehoslo-vaški, Rumuniji, Bulgariji, Jugoslaviji,
izhaja v Berlinu.
Zastopstvo: AnonZna Ekspedicija AL MATELIÜ, Ljubljana,
Kongresni trg 3.
fs
11
(C N
ffi
C Ol
c e
3 C
-H 4-
ec ir O 5
O
>
o
2

M
Z
06
M
►U
2:
o
H
Z
<
u 'S
Z o e >
> Q
c
-O
ta
„Croatia“
zavarovalna zadruga v Zagrebu, ustanovljena od mestne občine Zagreb leta 1884.
sprejema v elementarnem in življenskem oddelku vsakovrstna zavarovanja pod najugodnejšimi pogoji in najmodernejšimi tarifi.
Zahtevajte prospekte
katere pošilja in daje vsa potrebna pisma in ustna pojasnila
Podružnica v Ljubljani, Stari trg številka 11. Sprejemajo sposobne potnike in zastopnike, katerim se nudi prilika velikega zaslužka.
Klišeje
v vseh izpeljavah, najtočneje izvrši
E. Angerer & Göschl
Wien 161 Ottakringerstr. 49.
Zahtevajte cenik!
Kdor oglašuje, ta napreduje.
Vodovodni! cevi
v prpmeru po 4/4 in 5/4 cele oddaja, dokler traja zaloga, mnogo pod dnevno ceno, tvrdka J. Ra zborček Šmartno pri Litiji.
Milan Pugelj: Naša leta/
Znani pripovednik Pugelj je izdal v samozaložbi pod gorenjim naslovom izbor svojih novel. Knjiga obsega nad 11 tiskanih pol ter stane kupljena pri avtorju 28 kron, z ovojem in poštnino 1 K 50 v več. Naroča se pri pisatelju, LJUBLJANA, KONGRESNI TRG ST. 7 II.
Tovarna
Jos. Reich,
Ljubljana, Poljanski nasip 4. Podružnica: Šelenburgova ul. 3.
Barva vsakovrstno blago. — Kemično Čisti obleke. — Svetlolika ovratnike, zapestnice in srajce.
Podružnice: Maribor, Novomesto, Kočevje. Gosposka ulica štev. 38, Glavni trg štev. 39.
Velepodjetje išče
KNJIGOVODJO
KORESPONDENTA
(slovensko, hrvatsko, nemško)
BLAGAJNIKA
za takoj, nastop. Upoštevajo se le prvovrstne samostoj moči.*) Sprejme se tudi proti dobri plači perfektna steno-grafinja in strojepiska. Ponudbe s kratkim življenjepisom in navedbo željene plače ‘pod „SAH“ na upravo.
*) Prednost absolventi trg. akademij, samci.
Proda se odmah:
Uliti! Ldtrn^rmn^
l lM SeSTm todnpLzaa
......... žanje boca;
1 noMa llDf sa ^ Cijevima i ormarom 1	za sušenje za slaštičare,
2 ormara-ledenice te još više stvari za pekarnice. Naslovu upravi.
nosno vsi tisti, ki so imeli pripadnost v Bosni in Hercegovini istega dne.
Pogoj pa je; da se je gori imenovana pristojnost oz. pripadnost ohranila do dne, ko je stopila v veljavo saintgenmainska mirovna pogodba, t. j. do dne 16. julija 1920. Tudi navaja uvodna Uredba izjemne slučaje.
2.	Pridobitev državljanstva s prošnjo. Tisti pa, ki so si pridobili domovinsko pravico po 1. januarju 1910 na onem ozemlju avstrijske polovice bivše avstroogrsike monarhije, ki je pripadlo Jugoslaviji, odnosno tisti, ki so pridobili bosan-sko-hercegovsko pripadnost p 1. januarju 1910, postanejo jugoslovanski državljani na odločbo pokrajinske vlade, s katero se je ugodilo njihovi prošnji.
Kako morajo biti sestavljene te prošnje, ki so vložiti do vštetega 15. julija 1921 pri upravnem oblastvu prve stopnje, o tem vsebuje Uredba natančna določila.
3.	Pridobitev jugoslovanskega državljanstva z opcijo.
Ta opcija je dvojne vrste.
a)	Za jugoslovansko državljanstvo smejo op-tirati tisti, ki so stari nad 18 let in imajo domovinsko pravico na onem ozemlju dežel, nekdaj zasipanih v bivšem državnem zboru, katero ni pripadlo naši državi, in ki so postali po členu 70 saintgermainske pogodbe polnopravni romunski, poljski, češki ali italijanski državljani, ako so imeli domovinsko pravico oz. bosensko-hercegovsko pripadnost na kateremkoli ozemlju bivše avstro-ogrske monarhije, katero je pripadlo naši kraljevini.
Te opcije ne bi imeli sedaj nemško-avstrijski in madžarski državljani (vsaj za sedaj ne).
b)	Za naše državljanstvo lahko optirajo nad 18 let stare osebe srbskega, hrvaškega ali slovenskega plemena in jezika, ki imajo domovinsko pravico v eni izmed onih dežel, nekdaj zastopanih v državnem zboru, katere niso pripadle Jugoslaviji.
V slučaju a) so vložiti prijave za opcijo v enem letu, v slučaju b) v 6 mesecih, kateri rok teče od 16. julija 1920 dalje.
Na prijave izreka odločitev pokrajinska vlada oz. notr. ministrstvo, katera rešitev je deklarativnega značaja: da je namreč optant postal jugoslovanski državljan.
Podrobnosti obsega Uredba.
Pasivnost naše pla-!	civne bilance,
Za.i-irebška »Riječ« prinaša zalitim iv članek z j goretikn naslovom, iz katerega posnemamo sledeče: Ravnokar publicirani ipodaitki o našem uvozu in izvozu kažejo, da je naša ipilaičilna bilanca v maivečji meri pasivna, vrednost uvoza 1. 19;9. je iznašala 3 milliaflde dčnairiev, a izvoza j 686 mil M. dinarjev. Leta 1920. je iznašala skupna vrednost uvoza v prvih 9 mesecih okrog 2'j s mi-Vjurdi dinarjev a izvoza 710 ničlijonov dinarjev. Če primerjamo obe leti 'Vidimo, da se je trgovska bilanca nekoliko popravila in je izvoz tiara ste! na 36% uvoza. Vendar je to samo na videz, pravi vzrok leži v padcu plačilne sposobnosti našega denarja in pa v izasičemju prvega gladu z bi.igom ‘še iz leta 1919. Če ipr inner jamo podatke za uvoz v Srbijo v letu 1912. z onimi za uv )z v Jugoslavijo, vidimo, da današnji uvoz še vedno ni dosegel predvojne višine. Tako na primer je Srbija uvozila leta 1912. kal'oni jalne.g a blaga I milijon kg, a petkrat večja Jugoslavija leto samo 2 milijona kg. Uvoz tkanine je iznaša! v Srbiji 1912. leta 5.3 mlltj. kg v Jugoslaviji j 1919 okrog 12 mil. kg, železa in železnih izdel-
Niže cijene, dok traje sadanja zaliha!
vrlo rastezljive marke SOKOL, bolje od gumijevih! - Cijena po komadu njem. M —‘45, —•50, —-55, —•60; nadalje nudjam moje pod veza če marke „TVAJNE“, ukusno izradjene, od najbolje glasovirske žice, koji potpuno nadoknadjuju gumijeve (mnogobrojne zahvale!); cijena po paru 10 ram široke počinjene M V40, pomjedene M V50, posrebrene M 210, počrnjene M 1*70. Uzorke samo uz unapred poslani novac pridodavši M V— za poštarinu.
Traže se prodavači i zastupnici!
Plativo kroz „Dresdener Handelsbank“ Dresden ili kroz Postscheckkonto Berlin N. W. 7 k. 83542.
Ivan Babic, Berlin 0.34.
Memeler Strasse 76/1. v.
rb b kavčuk« Icmit S1TAJB'
V* UIBLJAti a/
Trgovina z urami in zlatnino F. ČUDEN, Ljubljana, Prešernova uL 1.
lepilna sredstva
(Klebstoffe) za kartonažne tovarne, plakaterske zavode, litografije, tovarne kuvert, etiket in zavitkov
v vsaki množini na prodaj.
Naročila nasloviti na
ANONČNO EKSPEDICIJO AL. MATELIČ, Ljubljana, Kongresni trg 3.
Karbidne gorllce
na debelo in na drobno priporoča po tovarniški ceni
A. SUCHY, KRANJ.
Zastopniki se iščejo.
Lesene žeblje za čevljarje
(drvene čavlje za postolare)
i z r a d j u j e Tvornica drvenih čavlja,
IvanMig ml., Taten poti Šmarno goro pri Ljubljani.
Vsakovrstne
slamnate torbice «e' arje) predpražnike i vse railifna slamnate
Isdelke priporoča gospodom trgovcem in cenjenemu občinstvu v obilno naročbe
FRANJO CERAR,
tvornica slamnatih in volnenih klobukov v Stobu, posta Domžale pri Ljubljani.
PRODAM
IZNAJDBO
ki je splošno potrebna (sprejmem tudi družabnika). — Dopisi pod „JOR“ na upravo lista.
Kdor išče
oskrbnika, gozdarja, zastopnika v lesni stroki, pohištvom ild.,naj sporoči svoj naslov upravi lista.
Olaia vila na deželi
pol ure od Ptuja ob glavni cesti, hlevi, mlad sadovnik, njiva na prodaj. Dopisi se prosijo pod,Jap' na upravo lista.
MTimim mal° posestvo s hišo kje na
Dolenj, ali Sp. Štajerskem, v kateri bi se nahajala trgovina ali gostilna s 5—10 oralov zemljišča. Ponudbe z navedbo cene na Fr. Primc ml., Tominje 3 p. Ilirska Bistrica Julijska Benečija.
Ljubljana
Gradišče štev. 10 Gradišče štev. 10.
Špecljalna trgovina s pisalnimi stroji in vsemi pisarniškimi potrebščinami. Lastna mdderno urejena delavnica pod strokovnim vodstvom.
Prodajemo jednu kompletnu i intaktnu
okretnicu
(Drehscheibe) 4 m. duga, koja se može i podužiti. — Pogledati se može kod
Čakovačko skladište d. d. u Čakovcu.
U METU-PLAKATE' I iPEKLAMNE-RI/BE' 1 lOmUTKE'VAR/TV- | EMAHKE/1MEHA-D1' PLOHE- MODERNO- | OVOJNINO-ETIKETE i v ItLtfEJ E-O/KRBI'J 1
I
AI/OMV
IJUBUANA
KOMGJ? E/N TOG(3
kov, Srbija 1012 okrog 32.5 mitoj. kg, Jugoslavija samo 18.7 inilij. kg. Ker med .1 ugoSIlavijo in nekdanjo Srbijo v razvoju industrije ni velike razlike, ker moramo rudi nii -uvažati ‘večino industrijskih produktov, raziven tega naša indn Sirija celi niz let še ne bo dosegla predvojne kapacitete, napravimo iUuliko sklop, da se naša plačilna bilanca še dolgo časa ne bo popra vi'a in da bo njena pasivnost v bodoče mogoče šc večja.
Pasivnost naše plačilne bilance sestavlja v prvi vrišti veliki uvoz tekstilnega blaga in sladkorja. Tekstilnega blaiga smo uvozili v letu 1920 za mnogo več kat 2 milijardi dinarjev", sladkorja bomo morali «vozki v tem letu za 3 400 milijonov.
C e hočemo zmanjšati pasivnowt naše bilance sledi iz rami o kar rečenega, da moramo podpirati tekstilno Industrijo. Do sedaj vlada v tem iozi.ru ni ničesar naredila, pa tudi privatniki ne. Pomisliti moramo, da bi bil morda že čas da ob morju, kjer se naha'a mnogo cenene sile za pogon v vod en ih elekitraunili centralah, začnemo ustamaivljaU lastno tekstilno industrijo.
Ne mnogo več izaniimaaifa se kaže za saijenie sladkorne repe. V krajih, kjer se je preje sadila sladkorna repa se seje danes vslled razdeljen;h posestev potom aigrarme rečorme koruza in pšenica. Treba bi pri dajanju z emuje v .zakup zasi-gurati pri zakupniku eno gotovo površino za pmdukkijio sladkorne 'repe, ‘(xlnosno Obvezati vsakega od njih, da zasadi en del dobljene površine z repo. To se preteklo leto ni storilo, In vslod tega .iznaša naša. letošnja sladikorna kampanja, komaj 1500 vagonov sladkor j a.
v»i<5rr» i.	^	>«-*-a jvrrrTv..-
»Jugoslovanska borza“ se razpošilja brezplačno!
................
NARODNO........BSSSia !
GOSPODARSTVO I
.  i . . ■ m I •	IKM*'
IZVOZNA IN UVOZNA TRGOVINA.
Uvoz blaga preko Soluna. »Trgovinski glasilk« prinaša -zanimiv članek z gornjim nastavom, iz katerega podajamo sledeče misli:	Že dalje
časa nastaja zastoj v dovozu preko Soluna. Če ,>rav trpi naš trgovski svet ivsiled tega ogromno škodo, izgleda da se temu vprašanju od strani merodajnih mest ne poklada dovolj velika pažnja — da ne rečem: nobena pažnja. — V prvi vrsti ne dostaja vagonov, na katere je treba čakati po več tednov. Grčija ne daje na razpolago prav nobenega železniškega prostora ;u dr/voz blaga iz Soluna v Srbijo. Naši maloštevilni vagoni ■ pa se vporabiijo najprej e ;za odpravljanje državnih ipoši&utev in monopolnega blaga 1-, Soluna v Srbijo. Po podaitlklh, ki so n im m razpolago, čaka 400 vagonov blaga na prevez Ker se z prvi vrati porabijo vagoni za prevažr -nje monopolnega blaiga, to je soli in je to prav vzrok zastoja se upravičeno vprašamo zakaj se cgromna količina soli ne transportira na ladji d j Radujevca, a gotovi del u Bitoli? Nadalje žaluj se gotovi del naših pošlijatev ne dirigira preko Dubrovnika in Bakra in v bodoče tudi preko Reke, vsaj toliko časa, dokler je Solunska proga preobremenjena. Končno bi se morala naša vlada pobrigati, da izposluje pri grški vladi dovolili.' število vagonov m lokomotiv za srbski tranzit Solun-Skoplje,
Domača tvrdka. Solidna tene.
Ljubljana
Prešernova ulica 9. liajnovejši kroji. Točna postrežba.
Velika izbira izgotovljene
obleke
vseh vrst za gospode, dame in otroke. Zaloga vsakovrstnega blaga za molke obleke, površnike in suknje, dalje
vata
za krojače v kosih in na metre.
PRODA SE
sa stoječim Diesel-motorom 12 P. ti., di-namostrojevi, akumulatorom i svima aparatima, što so potrebni za pogon. — Pobliže obavesti daje
Samostan franjevaca u Mariboru.
Koja firma imale
za prodati Korkholz ili guba ?
u velik, komadima Odgovor na Pavao Kolarič, mlin na turbine, Drnje.
Klobuke, moške in ženske, sprejema v popravilo ter iste nrekroji v najmo-dernejše ‘oblike tovarna FR. CERAR, Stob, pošta Domžale pri Ljubljani.
v lesnoindustrijskem podjetju, veleposestvu, vinski veletrgovini, zdravilišču, lečilišču ali hotelu išče 35 let star privatnik, oženjen, brez otrok, s primernim kapitalom, katerega bi vložil lahko kot kavcijo ali delež. Obvlada vsa kontorska dela je zmožen popolnoma slovenskega, srbo-hrvatsknga, nemškega in madjarskega jezika. Športnik reprezent. osebnost
Dopise se prosi pod G. B.V. na upravo lista.
ramBažDjntrfljnointčDO pl-iDDie (risbe jote) puteni neiz-rabijlire, dakle nikada nado-mjettka potrebne $takl jloife
Zabtietajie rjeoik i motke razBBfrsma Mika
Slavilo zastupstvo za tijelo kraljevim E
ühäbE Im. ib
FINANCE.
Narodna hanka SHS. Zadnji iaveščaj »Na rodne banke SHS« od 8. decembra 1920 kaže nekoliko ižiivahnjejšo Hliko djcmegn delovanja, posebno kar sc tiče ilamibarda vrednostnih papirjev, tki Kinaša po izadMjom izikaau nekaj čez 24 mitijmav diitnarijev. Promet niavčanine kaže tudi naraščajočo tetnd,enoo. V priMižim) dveh 'n po! mesecih se Se dvignil isti za približno 400 milijoaiior/ kron.
Glasom odločbe ministrstva za trgovino i,i industrijo z dne 26. novembra 1920 štev. V 7290 morajo denarni zavodi izdajati svojim nastavljal-cem -ob ko-nčnetn iziplačiiliu njih zastavnic pole;; zastavljenih predmetov tudi pismeni obračun v katerem mora biti točno označeno, koliko, in na čigavo ime je 'zaistavlialec plačal. — Te obračune moraio denarni zavodii izdajati brez ozira na vrsto zastivnie (na ime, na prinosnika), in bodisi, da jih zastavlialci zahtevajo alti ne.
Hranilni in posojilni konzorcij v Ljubljani. k: je edina uradniška denarna organizacija, se je obrnil na ministrstvo za socijalno politiko s prošnjo za večje brezobrestno posojilo oz. za posojilo p) zelo nizkih obrestih. Kotmzotrciju bi bilo s tein omogočeno združiti vse uradniške dolgove, ki sc cenijo v Sloveniji na ena im poli mtiliijiona kroti,
v	konzorciju in nuditi članom ugodne posojilne pogoje. Zaradi valutnih razmer, bi moglo uredništvo danes svete dolgove na ta maičiin izdatni zmanjšati.
Prisilno posojilo. „Narodna politika“ piše, da se .govori v Beogradu mnogo o ipcMlmem posojilu »Eniprumt foreč«, ki bi se v obliki davka p '■ bralo od državljanov. List se obrača proti takemu posojilu in predlaga večje posojilo v zdm
vi	valuti v inozemstvu, ker bi pnisilno posojil o moglo neugodno irptivati na harmonijo narodnega in državnega utedMenja. S takim posojilom Lz inozemstva bi se popravila naša valuta vsaj za nekaj časa in diala bi se ji nekaka stabilnost brez katere ni napredka v narodnem gospodarstvu. Tako posojMo se bi moglo dobiti od vsake
države, samo ne od Italije, ki stremi po gospodarskem uničenju naše države na kopnem in na morju.
Poboljšanje francoske trgovinske bilance.
Fračo, ka trgovina z inozemstvom se razvi'.« vedno boljše, to je razvidno iz sledeče Statist ke francoskega izvoza in uvoza zadnjih dveh le.: Izvoz 1. 1919. v vrednosti 7,733 mili j. franc, fr Vvoz J.	1919.	v	»	27.397	»	»	..
izvoz 1.	1920.	v	»	18.890	»	»	->
Vvoz 1.	1920.	v	»>	29.784	»	»
Gornje številke nam jasno kažejo, kako »c trgovska bilanca Francije boljša. To je obenem znak, da se v Franclji mnogo več dela. Poljedelstvo.
Brezobrestna posojila iz državnih sredstev I sii";jo dobivati združbe naseljenih dobrovoljce•/ m poljedelcev, pa tudii .združbe drugih interesentov agrarne reforme, ako so te združbe proto-kobramc pri ipristainem trgovinskem sodišču na podstavi enotnih pravil pravih agrarnih zajednic. Podrobnejše o tem določuje naredba ministra z.i agrarno reformo z dne 12. oktobra 1920 štev.
17.321.
Kmetska zbornica. Poljedelsko ministrstvo namerava ustanoviti posebno kmetsko zbornico za celo državo. Vse tozadevne predpriprav e s< ve dovršene. Kakor sc poroča bodo izvoljeni v to kmetsko zbornico najrazumnejši kmetje in kmetski strckovrnjaki iiz cele države. Delokrog zbornice bo zelo važen.
Dvodnevni sadjarski tečaji v celjskem okraju. Sadjarsko nadzorništvo v Celju priredi janu-arla, februarja in marca 1921, leta po razliičivih občinah celjskega okraća več dvodnevnih praktičnih sadjarskih tečajev ,za fante in odrasle sadjarske interesente. Tečaji se bodo vršili !e v , tistih občinah, kjer se bo zglasilo najmanj !' udeležencev.
INDUSTRIJA.
Produkcija in konzum soli v državi. V naši državi se pridobi okrog 4000 vagoilmv soli hi si-
!z malega raste veliko.
Prosto po nemški trgovski povstl „Vom Stift zum Handelsherrn“ od Fr. W. Stern-a.
(Dalje)
Mi bomo tc stvari še mnogo potrebovali, tako, da bo naša knjiga še potrebna in koristna. Nadalje Vam bo treba kot špediterju paziti, da bodo vse označbe na zabojih, številke, teža, cena natančno predpisom odgovarjale ter da bodo prevozni! dokumenti z vso skrbnostjo izgotovljeni. Z nepopolnimi podatki na prevoznih dokumentih se ne pride daleč naprej in tudi špediter sam ne vei kaj z njim početi. Tako obleži blago v skladiščih, nastane nepotrebno spraševanje, stroški za ležarino in jeza.
Toraj, Franjo, oči je treba imeti odprte ter delati vestno in skrbno, da ne nastanejo pomote. S temi nam napravita nele jezo temveč tudi škodujete v znatni meri ugledu naše hiše. Kajti pomanjkljivi prevozni dokumenti značijo površnost in dajo sklepati na pomanjkljivo postrežbo, kar se v največ slučajih tudi vjema.
Za naš spedicijski oddelek potrebujemo tedaj troje knjig. Skladiščno knjigo, odpošiljalno knjigo in spedlcijsko knjigo, katera nam je itak že znana. Iz v njej vknjiženih opazk razvidlte, katero blago bo treba odposlati in kedaj. Na podlagi teli opazk si pregledate v glavni knjigi vse podatke, na podlagi katerih zapišete v skladiščni knigi število zabojev, ki jih je treba odposlati. Potem pripravite pošljatev in če so zaboj! in sodi že vsi oiznačenl in če treba še enkrat pretehtani, potem vpišete pošlljatev v po-
šilialno knjigo. Treba je vpisati natančno vse podatke, tako številko, bruto, tara in neto težo, če je pošlljatev šla po železnici ali parniku in v tem slučaju je treba navesti tudi ime parnika. Ce je vknjižba v pošilialno knjigo gotova, je s tem označeno, da je dotično blago tudi v resnici pripravljeno za oddajo in pošlljatev. Kolona, ki označi datum pošiljke, ima troje rubrik, in sicer dan, kdaj jc treba blago odposlati, dan, kadar je blago v resnici odšlo in končno dan . fakture, kar pa vknjiži dotičnik, ki je fakturo napisal.
Kot pa bodete še videli, imamo dvoje skladiščnih knjig in sicer eno, ki vsebuje tukajšno zalogo In drugo, ki vsebuje našo zunanjo zalogo ali ono blago, ki leži pri naših zunanjih dobaviteljih ali skladiščih za naš račun.
Kakor sem Vam že od začetka omenil, Franjo, je naš posel važen in pomemben in upam, da bodete naše zaupanje v Vas kot našega špediterja v polni meri opravičili.“
„Na vsak način, gospod Prinčič, potrudil se bom“, je važ,no in samozavestno odgovoril Franjo.
Po dokončanem popoldanskem delu so šli naši mladi znanci na kratek izprehod, kjer so z vso mlado navdušenostjo in živahnostjo obravnavali današnje dogodke v trgovini in svoje naloge ter kovali visoke načrte za bodočnost.
IV. poglavje.
Topla pomlad se je začela vračati v deželo in z njo vrnila živahnejši trgovski promet, ki je med zimo nekako počival.
or 3(.Crtj vagonov v Kreki (Bosna) m 1000 ,vagonov v Primorju. V Kreki se pridobiva drobna s i! z iztkuhavanjenn Slane vode. V Primorju se : l iaobiva sol v takozvanih solarnah, iz morske vode. Šolamo v Kreki uprarvLa Direkcija rud v Sarajevu, Produkcijski stroški soli v Kreki iz-in.šajio oikrog 10 dimamjev za 100 kg. Konsum sati v zem.j! se računa na 10.000 vagonov, kar znači o:‘00 vagonov ptrimarilkiljaja. Uvoz je mogoč iz Nemčije in Romunije. Romunija zahteva okrog i0.000 lejev za vagon fran/ko postaja Slanik, pod peg. eni. da se naloži soi v naše vagone in da naše lokomotive te vagone pripeljejo in odipe-ijej iz Slanika. Romunska soi stanc 68 din. za '.00 kg. pri tem je že vračunan prevozni strošek in \ >c drogo. Nemška sol bi prišla na 50 din. za ! 00 kg v Beogradu. Naša produkcija je toraj Škrat cmicjša, in če bi. sami producirafi dovolj soli z.i naše potrebe, bi mogli prihraniti na leto 24 milijonov din. Instalacija za povečano produkcijo v Kreki b' iznašala komaj eno tretjin«) te vsote, obenem bi se prihranilo 16 milijonov din. in cela vrsta vagonov in lokomotiv bi biila na razpolago za dovoz drugega blaga.
Pomanjkanje koksa. Pomanjkanje koksa se [osebno na Hrvatskom vodno boijj občuti. Nemčija Ge izjavila, da ne more dobavljati Hrvatski nükake količine, češkoslovaški premogovniki ga sploh niso oddajali, dasi so že davno prejeli zaiti predujem, tako da je eda industnija navezana na neznatno količino, ki se produoira doma.
PROMET.
Direktna zveza Praga-Zagreb-Beograd. Češkoslovaško ministrstvo je dovolilo, enemu izmed treh tedenskih brzovlakov Praga-Zagreb voziti do Beograda. Isti bo začel voziti takoj, ko se u postavijo zopet vlaki št. 5 in 6 med Beogradom in Zagrebom.
Stroški plovstva in carinske tariie. Kakor je med vojno vozarina na morju poskočila na 20-krato) višino radi pomanjkanja prostora, tako je p.> vojski zopet kmalu padla in danes je njih
'.Sedaj jc prišel čas«« je nekega dne dejal gospod Prinčič svojim učencem, „ko bo treba tudi vam pomagati pisati ponudbe. Na ta način sc bodete vpeljali v dopisovanje ter se polagoma seznanili s trgovskim slogom.
Vi, Milan, bodete tokrat začeli. Dušan in Ivan vam bodeta v prostem času pa pomagala. Jaz sem sestavil seznam naših klijentov, katerim bomo danes poslali ponudbe. Vi, Milan, prevzamete tedaj dolžnosti dopisnika. Vendar sem vam vašo nalogo dokaj olajšal ker sem vam za vsako danes v poštev prihajajočo ponudbo napisal vzorec, ki vam ga bo treba samo prepisati, le naslov vam bo treba spremeniti. Ne smatrajte pa delo samo kot mehanično. Mnogo pisem vam ne bom dal in s tem vam bo dana zadostna prilika, da temeljito premislite, kar pišete. Jaz mislim, da bodo tako vam, Milan, kot tudi Dušanu in Ivanu trgovski izrazi znani, vendar pa sem mnenja, da bo treba celo stvar še enkrat malo ponoviti.
Trgovec mora pri ponujanju blaga poznati običajne načine ponudb, da more prav kalkulirati cene blaga. Prcdno pa se ponudbo sploh napiše, mora si biti trgovec na jasnem, ali ponuja blago obvezno ali neobvezno.
Ponuja se neobvezno, ako se blaga še nima v skladišču ali pa. ako se blago ponuja več klijentom. Neobvezna ponudba nas ne veže, da izpolnimo došlo naročilo. Večina ponudb, ki jili razpošljemo, so brezdvomno neobvezne.
Za mnogo predmetov imamo že predtiskane ponudbene fonmilare. kjer je že natiskana označba „neobvezno“.
višina le še štirikratna one iz leta 1914. Na prvi p c sled se zdi, da je ivoizarina diaties zelo ugodi a in nosi lepe dahiöke iparotoloivniim drož-bani, vendar v bodoče ne bo kria vseh paro piovmh stroškov, kar sc lahko takoj kiotvštatiira, če se stvar natančneje zasleduje. Pilo-vbeni sit.ro šk' sv tako iiarastli, da ge poiožai pdatafl kritičen "a vsa nova parapäowna yodäeitja in se na novi graidbo ne more misliti.
kako isilno so narasli sitnoški ije dokazal angleški strokovnjak za brzovioczno ladjo »Enipiress o1" Canada«, ki je bila pred tonaitkäm spuščena v m -rje. Pred vojno je stala taka ladja 550.000 Ls, „E. of C.«« pa stane 1,700.000 Ls, stroški vsakega p Mo vanj« .znašajo za popravila pred vojsko 1700 Ls, po vojski 7.700 Ls, Prod .voljno je rabila ladij za potovanje 4.200 Ls, sedaj 23.000 Ls. Stroški za .prehrano posadke so zrasli od 3.000 na 7.965, plače od 2.397 na 8666 Ls, nazlličlni ostaiLi .stroški pa od 11.300 na 47.000 Ls. Ce vtpio-števanno še večje stroške zavarovanja i,n od!pi-sa, potem mora ladija za poit tja lin nazaj eaislliu-žiti 60.000 Ls več nego pred vojno. Tem Siilnim stroškom niso dohodki v nobenem razmerju. Potniške tanile znašado: pred vojno: I. razred 19 Ls, 11. razred 11 Ls, III. razred 6.75 Ls; po vojni: 1. razred 50.5 Ls, II. razred 30 Ls, lil. razred 19 Ls. Ce se tarife »višajo prestane vsak promet v tretjem razredu, kli je za reintabilitetu merodajen. Ne preostaja toraj druzega kot znižati stroške. Pri tovornih ladjah je .položaj nek-> iiko boljši. Cene ladtiam so se 10 kraltnio povečale, sedaj so cene za rabljene ladje .petkratne, za nove .pa mnogo večje. Zaradi tega so noaive-ška. poidijeitlia sltoilntraila ,z ogromniinii Hnanoiijailini-nii žirlbvaimi naročila v Angliji. Pred nekaj časa sk> bif.e cene v Nemčiji 20 ikratne, sedaj so pet-najstkratne, zato se nikomur ne mudi graditi. Da stana podjetja danes še nekako zaslužijo se morajo zahvaliti pred vsem starim cenenim ladjam. Ker pa so nove ladje neobhodmo potrebne, mora padec vozarine preluehatli in cene novim gradnjam pasti, kajti če se za 3000 tonsko ladjo za-
Ako ponudimo blago „obvezno“, se s tem zavežemo, da pri morebitnem naročilu blago tudi v resnici odpošljemo našim klijentom. Treba je tedaj pri obveznih ponudbah paziti na to, da imamo v zalogi ali kje drugje ležeče blago kot našo last, ki ga moremo potem dobaviti.
Pri vsaki ponudbi moramo nadalje upoštevati, v kakšnem razmerju nosita kupec in prodajalec prevozne in druge stroške. Ce na primer ponujamo blago iz tukajšnega skladišča ali iz skladišča v Reki, kakšne stroške imamo tedaj, Milan?“
„Nobenih, gospod Prinčič, kajti vsi prevozni stroški gredo na račun kupca.“
„Ravno tak je slučaj, če kupimo mi iz tvornice ali skladišča od našega dobavitelja. S tem smo prevzeli vse prevozne in druge stroške nase. Take ponudbe imenujemo loko ponudbe in lokokupčija. Pri teh preneha obveznost prodajalca v trenutku, ko zapusti blago njegovo tvornico ali skladišče, ako seveda ni bilo dogovorjeno drugače. Poleg imenovanih ponudb poznamo še takozvane frankoponudbe ali frankopo-šiljatvc. Ako ponudimo blago po železnici pre- , voznine prosto, na pr. iz Maribora, potem vsebuje pošiljatev za prodajalca sledeče stroške:
1. prevoznina do kolodvora in 2. železniška prevoznina do kraja, kjer se blago iztovori v slučaju, da gre za vagonske pošiljatve.
Tstotako kot pri ponudbi morajo biti tudi pri naročilu naše obveznosti in obveznosti trgovca natančno določene. — Pri večjih naročilih, katerih se takoj ne more izpolniti, je dobro, da se Ima pismeno potrdilo trgovca samega in se ne
hteva 15 imil.ijon.oiv mark, .iti nihče v stanju, da ta denar ranitaib litino izr albi.
DROBNE GOSPODARSKE VESTI.
I. Kongres zastopnikov kopališč, letovišč v» sanatorijev dne 29. in 30. dec. jv .zUključi!, da se I osnuje Savez kopališč, letovišč in zdravilišč s sedežem v Zagrebu, ki ima skrbeti za mjiih prosipeh in raizvoij v vsakem pogledu tako tudi upostaviti organizacijo za tujski promet po celi državi ter zainteresirati za to privatni kapital in kar največjo Vladno pomoč.
Tehnična srednja šoia se odslej imenuje Državna obrtna šola v Ljubljani. Organizacija zavoda ostane pri tej izpremembi naišlova .povsem neizipremeinjema.
Viničarska organizacija. Na Štajerskem sc je pričelo živahno gibanje za ustanovitev enotne j stanovske omganlzaclije, ker so dosedanje «xvt- ] stne od strank zasnovane onganfaacije služile le ! bolj v politične namene ter s tem škodovale skupnim gospodarskim interesom.
Nova iznajdba. »Dail Express« hvali v uvodnem članku berlinskega profesorja Eisberga, iznajditelja kemičnih krogilic, ki povzročajo dolgo spanje. Baje je nek trden mož, ki je zavžil eno teh kroglic prespali tri mesece brez vsakega občutka.
Vinarski in sadjarski odsek »Slovenske kme-Vjske družbe« v Mariboru je imel 11. decembre 1920. s\ojo ičeittibo redno sejo v Mariboru, na kateri je reševal razna vinarska in sadjarsk'; vprašanja.
Odposlale so se resolucije glede zaščite našega vinarstva z ozirom na uvoz tujezemsk h ' vin ter zahteva, da je pri sklepanju trgovskih pogodb s sosednjimi državami navzoč strokovnjak - vinogradnik. Glede kuhanja žganja zahteva jrecejšnje olajšave, ker se sicer isto ne ren tira. (Vede zaščite pnovemBliemce domačih vin mi sc uvedejo komisije za presojo vin in pospeši kletarska kontrola. Končno apelira na vlado, n j na vse mogoče načine ipovsipeša uvoz trt.
sme zadovoljiti s samim potrdilom agenta. O teoriji blagovnih ponudb bi bili s tem v glavnem podučeni, največ pa vam bo prinesla praksa, ko bodete ponudbe pisali, kalkulirali in prejemali naročila. To vam bo boljša šola kot sama beseda in v kratkem se bodete znašli v tem dopisovanju kot doma. Prakse vam pa itak ne bo manjkalo, ker bomo baš sedaj začeli živahno trgovino s Srbijo, Makedonijo, Bosno, pa tudi z ostalimi balkanskimi državami. S tem se nam bo nudilo veliko možnosti za najrazličnejše uvozne in izvozne kupčije. Predvsem se pa ne bomo smeli omejiti le na ožji Balkan, temveč nam bo treba imeti vedno pred očmi ono kupčijo v Levanti, ki jc postala tako značilna v ostale večje evropske države in ki je sprožila toliko konfliktov med njimi in jih gotovo še bo. V neposredni sredini teh različnih interesov leži tudi naša država in od nas samih bo odvisno, kakšno stališče in položaj bomo zavzemali.“
..Kaj se pa natančno razume pravzaprav pod „levan-to“ gospod Prinčič?“
„Pravzaprav obrežja Egipta, Sirije in Male Azije, toda pod levantsko trgovino razumemo trgovino v mnogo obširnejšem ozemlju, ne samo Egipt, Sirijo in Malo Azijo, temveč tudi Grčijo, evropsko Turčijo, Jugoslavijo, Rumunijo in južno Rusijo. Toda danes je že prepozno, da bi se podrobneje spuščal v razgovarjanja, ker je treba za to več časa kakor nam ga preostaja danes. Pripravljajte se tedaj, da danes zaključite svoje delo, prihodnjič se bomo pa o levantski trgovini podrobneje pogovorili.“
(Dalje prih.)
I inancijalni položaj Italije. It.'Iranski drža vni proračun kaže, da se ue današnji prihod v primeri z predvtoinim samo 4krat povečal, izdatek pa pctiesefcariil. Zadnji dve leti je Italija izdala okrog 30 milijard na lato, od tega ni niti ea-i treEma krita. Radi ogromnih državnih dolgov m radi nad 20 milijard papirja v prometu je v primeri z nekdanjim raTamrijem italijanske lire ii vamte drugih držav prdla italijanska Lira na petino amerikamslke, čehltino španske, švicarske in angleške, na polovico francoske itd. valute.
Agraroja reforma na Madžarskem. Tudi madžarska irepubllka je začeli a zakonskim potem reševati vprašanja agrarne reforme seveda na drug način kakor pri nas. Zakonska osnova, ki jo je madžarski minister poljedelstva predloži > Narodni skupščini« bazira na principu, ki daje državi pravo odkupa. Ta odkup znači prav o razlastitev na dveh temeljiilh: za Savne splošne svrhe in potom popolne odškodnine.
REKLAMA
Reklama deia, ne miruje. Moderna doba je dobila modernega trgovca. Glavno svojstvo občinstva, ki kupuje, je radovednost. Na vse zgodaj, ko pri kavi odpiramo pošto, nas tira radovednost, da odpiramo pisma, tudi taka s tiskanimi naslovi firm. Že nas drži trgovec za halio s svoljimi priporočili, pozi Vinicami, prospekti. Listi, inserati itd. pošilja jih v kuvertah, dostikrat brez napisa, da nam zbudi radovednost. Ko odpiramo časopise, zopet ga .srečamo. Ne pomaga ničesar, mi moramo, da pijemo z našo kavo, ko čitamo časopise, različna sredstva za čiščenje zob, -st.roče, čevlje itd.
Silni aparat, ki ga moderna trgovina, obrt in indusitrija ustvarja -in goni, da si pridobi občinstvo za nakup se lahko primerja z egipčanskimi piramidami: kakor je bil tam en veliki narod v službi velikih del, tako smo mi danes vsi v službi skupne mislil, ponudbe in povpiraševamja. Ta misel dalje našemu času svoj stil, vse to samo radi olbčSnlstva, ki kupuje. Kdo je to občinstvo, kakšno Ije, katere lastnosti ima, na kak način si ga pridobiti? To so vprašamlja, ki jih rešuje psihologija ali dušeslovče mase. v pravilnem reše-vatiju tega problema leži tajnost bogastva, ob enem pa tudi tajnosit, zakaj zna tako malo ljudi razviti dobro in uspešno reklamo.
Vse dobre reklame računajo z dvemi najboljšimi človeškimi lastnosti: z radovednostjo in leiiostEo. O radovednosti simo že rekli besedo. Radi lenosti pa še sledeče: oglas ali reklama ne sme biti predolga, ne sme pripovedovati stvari, radi katerih bi moral čin,vek napenjati svoje možgane. Stte, skice, različne podobe, ki predstav-lljaijo kolt reklamno tehnična sredstva kar največjo vrednost, zadostijo obenem človeškim lastnostim, tako radovednosti, kakor lenosti.
Najti eno človeško slabost, znači najti eno novo reklamo in zvezano možnost prodaje. Zato more samo oni na svojo okolico vplivati, ki poizma dušo svojega časa, Te lepe misli smo našli od Pavla Bolkove a napisane v »Trgovcu«.
Edini list, ki se razpošilja brez plačno, je „Jugoslovanska borza!“
RSG
MOVO USTANOVLJENA PODJETJA
»Obrtna banka« v Ljubljani.
Združene opekarne d. d., v Ljubljani.
Strojarna In usnjarna v Žlreh d. z o. z„ s seaa-žam v 2 ir eh.
Ivan Rotar, trgovina z lesom, sadjem in zelenjavo na debelo v Gradcu pni Litiji.
A. Čopič, trgovina z mešanim blagom v Ljubljani.
Makso Zalokar, izdelovanje droži v Ljubljani.
'tiskarski in litografičnl zavod, krujigoveznica in založništvo J. Blasnikovi najsledniki, delniška družba v LjiuMjani.
»Globus«, trgovska družba z o. z. Obratni predmet: Nakupovanje in prodaja vseh vret deželnih pridelkov, kolanLjalmega in sprecerij-sikega blaga, in uvoiz in izvoiz vseh vrst istega. Sedež družbe v Brežicah.
S avb šče ob kolodvoru
(gramozni svet) pripravno za zgradbo tovarne na prodaj.
Dopise pod „Lob“ na upravo lista.
Prodajam parostroj «=*=
stoječi, posve dobar, 6HP, sposoban za svaki pogon, cijena umjerena. Ponude: Aurel Jurič, Hum na Sutli.
Manufakturo
in obleke domačega izdelka nudi Josip Olup, Ljubljana, Stari trg.
h
Inserate
za vse
i

tuzemske in inozemske Časopise
sprejema
Anončna expedieija Al. Matelič,
Ljubljana, Kongresni trg 3.
Majajo se podnjena tavi e 0 a @
iz litega železa, mufne cevi iz litega železa odtočne cevi, litoželezni odlitki (Fittinge), litoželezni oblikovalni kosi raznih dimenzij, bočni vodni premikalci (Flaschen-Wasserschieber) £0, 80 in 100 mm in drugo gradivo za instalacije, kleparsko in instalacijsko orodje v majhnih množinah. Oddajo se tudi generalnemu kupcu. Dopisi se prosijo na
Ed. Moda: Maribor, Mapa ulita štev. 1
Albert Matijevič
odpremničtvo.
Zagreb, Gajeva ul. 55. Telefon 22-73.
Na debelo!
jdiljilio posoilo
„etagere“
elegantne garniture z napisi, prima eksportno b ago čeho-slovaškega izvora, nudi po tovarniških cenah veletrgovina z železnino
Ivo Andraschitz Maribor.
AbiMlie Patent
cigaretni papir
Bomba* surov
(Knitting ungebleicht Nr. 10.)
Soda kristal nudi ugodno LEO P. KNEZ,
Riško ob Savi ::: Slovenija.
»Montanistische Rundschau" „Tagl. Montan-Berichte" „Petroleum*4 „Die Rohölindustrie“
„Tttgl. Berichte Über die Petroleumindustrie“ „Zeitschrift für Eis- und Kälte-Industrie“
„Beig- u Hüttenmännisches Jahrbuch“
„Jahrbuch d. Techn. Zeitschriften Literatur“
lahko naročite v
Anončni ebspedici 1 Al. Matelič, Ljubljana,
Kongresni trg 3.
Jia Slivi!
(originalni	suhe,domač»,
zaboji)	večja mnoiina
nudi ugodno
LEOP. KXEZ.
Riško ob Savi ::: Slovenija.
V vsaki množiBi kopi
oddaja
ptistoo zajamčeni, čisti
eni ffirnež eno olje
lene tropine kranjska tovarna lanenega olja
Zabret & komp.
Britof pri Kranju.
KOIESA oafrSB* MOTOCIKLE VSO OPREMO
NUDIŠ SKLADIŠČA
liim BELIMI
LJUBLJANA
GOSPOSVETSKA 1* VEGOVA UL ŠT. 8
DOPISE SPREJEMA IN PISMENA POJASNILA DAJE ANONČNA EKSPEDICIJA AL. MATELIČ LJUBLJANA V NASLEDNJIH ZADEVAH:
Kipar sprejme službo oz. prevzame vsa dela. ki spadajo v njegovo stroko.
Osnutke modernih razglednic za bodočo ve-likonoč in binkošti oskrbi umetnik.
Lokal se išče v Ljubljani (sredina mesta), posestnik bi se event. lahko udeležil kot d.užah-nik dobro idoče obrti.
Špecerijske stelaže se kupijo.
Za prodaju lanenog ulja i firnisa tražimo u Srbji j Hrvatskoj sveze s solidnim firmama. Predaju se zastupstva.
Bilard za karambol in keglje s keji in krog-Ljami na prodaj'
20.000 zabojev v velikosti 20 X 23 X 23 cm in 25 X 23 X 23 cm takoj na razpolago.
Proda se jeklena blagajna (Wertheini) za
10000 K.
Registrirna blagajna na prodaj za 6000 K.
Steklena stena za predelitev pisarne v lepi izdelavi se proda.
Vpeljana agentura z manufakturnim blagom
išče za povečanje, družabnika z 1 milijonom K.
Izdelovatelj kemičnih proizvodov išče družabnika (kapitalista).
Mlad trgovec išče za razširjenje že obstoječe trgovine v prometnem mestu v Sloveniji družabnika (izkušenega trgovca) z nekaj kapitala.
Valvazor, II. izdaja. Vsi štirje deli z vsemi slikami, dobro ohranjen se proda.
Krojaško zrcalo s podstavkom in okvirjem iz trdega lesa se proda.
Zastupnike u Beogradu traži tvornica u Sloveniji.
Nujno rabimo naslove tovarn in tvrdk, ki bi dobavljale:
coklje,
oltarje, lipove kipe,
žeblje, vijake, železne pollabrikate.
Zamenja se hiša s posestvom eno uro od Vrbskega jezera (cona A), ki obsega: vrt. njivo, travnike, mal gozd, hišo z gostilno (salon), stanovanje 5 sob, trgovski lokal, skladišče, kleti, ledenice. hleve in še druge prostore, in sicer za ravnotako v Jugoslaviji. Evtl. prodajna cena ju-gosl. K 160.000.—.
Cinkovo pločevino
cink (v blokih), cinkov prah predaja v poljubnih množinah
Državna cinkarna :: CELJE.
GOSPODARSKA ZVEZA centrala za skapni nakup in prodajo v Ljubljani priporoča svojo veliko zalogo špecerijskega blaga, deželnih pridelkov, modre galice in žvepla, nadalje stekla, poljedelskih strojev vseh vrst, najboljših vin in vseh na praški način izdelanih mesnih izdelkov.		Štora d z o. z. Št. Vid nad Ljubljano tovarna za gardine, bonfams, posteljna pregrinjala, zavese za kavarne in hotele iz tula, ripsa, entamina, kongresa, platna i. t. d.
Ferdo Paar :: Varaždin trgovina željeza, kuhinjskog namještaja, gospodarskih strojeva, svakovrsnog alata te drvene robe, kao: slavinenega za ormare, držke, čepove i.t.d. i.t.d.		Karbid in krasne karbidne namizne in rudokopne svetiljke po tovarniški ceni v glavni zalogi Ivo Andraschitz Maribor, Vodnikov trg šU.
I
Ročni menjalnik
s zavarovanjem, na dva pola. 250 Volt, do 400 Amperov.

Tovarna električn. aparatov za jaki tok
SCHEIBER & KWAYSSER
d. z o. z.
Wien XIII 2 AL, Linzerstrasse 16
APARATI
ZA
NIZKO IN VISOKO NAPETOST.
Ceniki in ponudbe brezplačno.
Kreda i™ mastnec,
(Cali carbonic. pur.) (Federweiss)
v večji množini na prodaj. Vzorci na željo. — Dopisi na poštni predal 26. Ljubljana.
Otioške mike
se sprejemajo
v popravilo.
Naslov v upravi
Veličan Bešter ::: Ljubljana,
Aleksandrova ulica 5. UmetniSki in reklamni posnetki.
Iščem kompanjona (-ko)
v svrho ustanovitve prvovrstnega elegantnega
damskega liizirskega in maniteskega salona
v Ljubljani.
Oni, ki imajo lokal v sredini mesta, prednost. Točne ponudbe pod „Elite“ na upravo lista.
NAZNANILO. ÄÄ
govcem vljudno naznanjam, da sem zopet dobil večjo pošiljatev
sukanca, bombaža, aide -svile za preši vanje (Stepanje) ter rokavice
PO NIZKIH CENAH.
Se priporočam
Omlav talil ■ LjiHisi - Si. Petra rasla 13.
liajidealnili ameiaaski pisati stroj
UNDERWOOD1
mm&
P—
I Jugoslovanski trgovci 5ÜSÄSÖI!
I Kline - ostrice
ta giiette, brl ve, manicure. žepaie in namizne nože, sablje bodala, Škarje Itd.
|j!|i!!|i!:i:;:'...............
■ !| G. ARTHUR MEIER, GROSSBAUCHLITZ I. Sa.
(DEUTSCHLAND)
Delavnica za glasbene instrumente
1,
teile, Beneška elita 38
Edina izdelovalnica glasbeeih instrumentov v Jugoslaviji.
I
i
dobije se odmah kod
THE REX CO., Ljubljana
Gradišče štev. 10 Gradišče štev. 10.
Kod većih narnd/.aba popust.
mgaammmmmsBmmsmmmmMaBBnssnKBBamsBaEmmmmKm
Čitajte naš tednik!


amo
Jla“ Lan ki! (nlMg
Vas more Bopolnoina zadovoljiti!
1
j fplitdorf
I # In vžigali
I
magneti vžlgalne sveče
(Zündkerzen) so najtrpeinejii in so se v svetovni vojni najbolje obnesli. EXPORT V VSE DEŽELE.
» “•
$omter Division, 1466 MiLti gan five, [Mtago - flmerka.
Importerji, zahtevajte cenike!
vseh visi v naj
International Harvester Comp.
Chicago III. U. St. A.

m



Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Državne Razredne Loterije.
y pliiil lim Z1E, Bral la l. 38:1. Mac ivoilm klnlom vsak znesek km oagovaii v gotovini.
ie Me
posluje z.HĆasiio

XCCLCx^CCCCCCi