Št ev. 128.
V L]ublfaniv sreda, 7. frnitja 1922.
Leto II
Izhaja vsak delavnik popolne
CENE PO POŠTI:
za celo leto Din 90’— za pol leta Din 45*—
Uredništvo in upravnlštvo v Ko* ottarjeu ulici šle«. 6 — Telefon uredništva štev. M — Telefon s npiavništva štev. 328 =>
CENE PO POŠTI*.
za četrt leta Din 22'50 za en mesec Din 7'50
V upravi stane mesečno Din 7*- Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Posamezna številka stane 50 p
Zuen % reakcionarnih
Tako se ima označiti takozvana mala antanta, ki naj se ob priliki kraljeve poro- j ke izpremeni v četverozvezo: Čehoslovaška j —Jugoslovija—Romunija—Poljska.	Cim
bolj se zavzemajo za to alijanso listi vladajočega reakcionarnega režima, s tem večjim nazupanjem jo zasleduje hrvatsko in slovensko ljudstvo. To ni zveza med narodi, ampak le med Benešem—Pašicem—Bratia- j nujem in Skirmuntom.
Svoj vseskozi reakcionarni značaj je ta zveza pokazala 6. junija na seji kongresa lige narodov v Pragi. Ta liga je odlična mednarodna korporacija, v kateri igrajo prvo vlogo pristaši velike antante, ki pa sestoji iz politikov in učenjakov, kateri gledajo z višjega vidika. Njen vpliv na javnost je seveda velik.
Na svojem letošnjem zasedanju je liga sprejela v svojo zvezo Turčijo, Armenijo, Estonijo, Bolgarijo in Ukrajino. Že pri tej priliki sta delala jugoslovanski in poljski delegat težave. Jugoslovanski delegat Jovanovič (Srb seveda) ni mogel navesti nobenega razloga, zakaj naj se Bolgarija ne sprejme v zvezo, zato pa je stavil nekake pogoje, na katere se pa visoki zbor ni oziral. Ravnotako se poljskemu zastopniku ni posrečilo preprečiti sprejema ukrajinskega delegata v zvezo, kajti ta narod kljub megalomaniji poljskega imperializma dejansko obstoja; drugih pogojev pa za sprejem v ligo ni treba.
To je seveda zastopnike male antante hudo dišgustiralo. Tem bolj so se razburili, ko je voditelj angleške delegacije, sir Di-ckinson, predlagal resolucijo: da je položaj narodnostnih manjšin v posameznih državah nezadovoljiv in je zato treba zanje v sogfcsju z interesi državne celote čim širše avtonomije; narodnostne manjšino pa naj imajo tudi pravico apelirati neposredno na ligo narodov.
Dickinsonov predlog je popolnoma pravičen, odgovarja potrebam in zahtevam narodnih manjšin samih in je sploh popolnoma v skladu z načeli demokracije m socialne morale. Delegat Jugoslavije pa je v imenu štirih držav male antante izjavil, da je odločno proti tej resoluciji, češ da krši »suverenitelne pravice posameznih držav«, nakar so delegati Jugoslavije, Čehoslova-ške, Romunije in Poljske demonstrativno zapustili zborovanje.
Ta čin pred licem odličnih zastopnikov Javnega življenja in znanosti iz celega sveta mora zbuditi v svetu kaj lepo mnenje o državah male antante. Za Romunijo eno najbolj nazadnjaških dežel celega sveta, ki jo vlada peščica ljudskih krvosesov, ni čudno, če se brani avtonomije svojih narodnih manjšin, za Jugoslavijo pod sedanjim režimom tudi ne, še manj seveda za Poljsko, ki s krvavim terorjem tlači Ukrajince in čisto brez potrebe preganja tudi Nemce v tistem delu Šlezije, ki ji je pripadel. Nekoliko bolj presenetljivo je stališče Čeho-slovaške kajti ta je sama opetovano izjavila, da je na pravični rešitvi narodnostnega vprašanja zelo interesirana.
Čehoslovaška, Jugoslavija, Poljska in Romunija — so enkrat same tvorile narodne manjšine v avstroogrski monarhiji. One so se takrat same skliceVale na tista načela, ki jih naglaša zdaj Dickinsonova resolucija. Toda zdaj si osvajajo Čehoslovaška, Jugoslavija, Poljska in Romunija stališče svojih bivših tlačiteljev, da namreč pravica fcapram drugim narodom pomeni kršenje suverenitetnih pravic tl&čitelja Toda, kdor ne spoštuje pravic in svobode drugega, ta sam ni svoje svobode vreden!
Kljub eksodusu delegatov male antante bo vprašanje narodnih manjšin ostalo dalje in nujno terjalo pravično rešitev. Kljub stališču dr. Beneša bo ostalo dejstvo, da v Čehoslovaški prebiva 7 milijonov Čehov, 2 milijona Slovakov, ki se smatrajo za Poseben narod, 3 milijone Nemcev in znatno število Madjarov ter Ukrajincev. Kljub eksodusu poljskega delegata se ne bo dalo izbrisati dejstvo, da je skoro polovica poljsko republike nepoljske, to je ukrajinska, ruska, beloruska, litovska, nemška in judovska. Kljub izjavam g. Jovanoviča ima Jugoslavija Nemce, Mndiare, Turke, Bolgare in Albance v svojih niejah in ti bodo ter-lali nazaj svoje šole in konfiscirane ter na urng način ugrabljene nepremičnine. In Romunija tudi ne bo mogla večno tlačiti Ukrajincev, Rusov, Madjarov, Nemcev,
Bolgarov in Srbov v svojih mejah. Vsi narodi Evrope, naj bodo še tako majhni, bodo
ves razvoj človeštva po ruski revoluciji. Tega ne bo preprečila niti velika niti
dosegli svoje pravice, kajti k temu stremi i njej udinjana mala antanta.
HSsre se preisSafefo.
Belgrad, 7. junija. Včeraj dopoldne se je vršila seja odbora za preiskavo vojnega plena. Na enketi je bilo storjenih več sklepov. Med drugim se je sklenilo, naj se odbor zanima posebno za afero Jadranske banke in koroškega svinca, pri kateri aferi sta baje udeležena minister dr. Gregor Žerjav in bivši minister Anton Kristan. Članu odbora Popoviču je naročeno, naj preišče zadevo rudnika v Boguminu. —
Članu odbora Mihailoviču je naročeno, naj se takoj odpelje v Dubrovnik, da tam preišče znano milijonarsko afero. — Preišče se tudi afera državnega plena v Ljubljani, ki je v njej prizadet polkovnik IVIio-drag Vasic. Preiskavo bo vodil tukaj samostojni poslanec Jv. Majcen.
Enketa se bo nadaljevala. Minister pravde se bo naprosil, da da na razpolago potrebne akte.
Porečnc msZ&msM. \ FaSisli o siužM tapISa-
Včeraj so se pričele uvodne poročne svečanosti v Belgradu. V mesto so došli gostje in zastopniki vnanjih držav, predvsem zastopnik italijanskega kralja, francoska delegacija in češkoslovaški zunanji minister. Že prej sta dospela zastopnika angleškega in španskega kralja. Nikola Pašič se je vrnil iz Ilidž, deputacije iz cele države prihajajo neprestano. Seveda je Belgrad ves v zastavah in zelenju. Saj niti na svatbi najmanjših ne manjka pušelcev in harmonike.
Včeraj ob enajstih dopoldne je imel parlament slavnostno sejo, na kateri je predsednik dr. Ribar izpolnil svojo ofici-jelno dolžnost kot eden odgovornih članov v kraljevini SHS. Popoldne ob treh se je pripeljala v spremstvu jugoslovanske ru-munska jahta z nevesto in njenim spremstvom. Kralj Aleksander je svojo bodočo ženo pozdravil, gostom pa so ponudili po stari slovanski navadi kruha in soli. Pokali so seveda topovi, občinstvo se je trlo, kar je ob takih prilikah umevno. Saj je še na navadni kmetski svatbi na peči več otrok kot svetnikov v pratiki in pri oknih nos pri nosu. Prostor nam ne dopušča, da bi priobčevali dolge popise vseh svečanosti. Poroka kralja SHS z rumunsko prin-cezo gotovo ni brez političnega pomena, in v toliko se bomo tudi pečali z njo in računali s tem dejstvom kot politiki.
Morda bi ne bilo odveč, registrirati ob tej priliki nekaj glasov srbskih časopisov:
»Bpoha« piše: Odločeno je, da se kupi za 1,250.000 dinarjev (t. j. punktnm 5 milijonov kron!) zlata škatulja polna dukatov kot poročni dar. — Med drugim je bil odklonjen predlog, da se nabrana vsota razdeli med štiri društva za pomoč deci padlih vojakov.
»Novosti« poročajo: Na nabavo avtomobilov N. V. kraljice Marije je odobrilo ministrstvo za javna dela kredit 1.020.000 dinarjev.
In za prej nabavljene avtomobile? In za 90 konj poleg dvoncžeev? Koliko?
»Novi list« od 2. junija priobčuje: Kakcr izvemo, je yorški vojvoda (zastopnik angleškega kralja) svatbeni drug N. V. kralja nabavil 200.000 srebrnih dinarjev, da jih razmeče med množico ob sabomi cerkvi... Pripominjamo, da so prijadrali ti novci iz temnih kleti Narodne banke. Gospod drug ne bo niti ob vinar, pač pa državna blagajna. Gospod, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo!
Na odlikovanja samo maio	...
Belgrad, 6. junija. (Izv.) Danes dopoldne je bila seja ministrskega sveta, na kateri je ministrski svet razpravljal o odlikovanjih povodom poroke. Sklenil .je, da se odlikovanja za nekaj dni odlože, ker se tozadevni ukaz še ne more izgotoviti.
Spopad na reški maji.
Pariz, 6. junija. (Izv.) »Petit Parisien« javlja, da je skupina bivših policijskih agentov, pristašev dr. Zanelle, ki je po Zanellovem padcu šla na Hrvatsko, skušala po fašisiovskem puču v Italiji povrniti se na R^ko. Na meji so te policijske agente, kakih 30 po številu, ustavili karabinjerji in redni italijanski vojaki. Nastal je boj, v katerem je bil en Italijan ubit, eden pa ranjen. Ta spopad je na Reki povzročil veliko vznemirjen ic.
' \
IIZMS.
Po kratkem premirju med fašisti in so-i cialisti v Italiji se je zadnje čase med njimi ! znova razplemenel silovit boj. Fašisti so se prvotno organizirali proti boljševizmu, proti socialni revoluciji, ki je po vojni Italiji dejansko resno pretila. Na svoji strani so imeli vlado in vse posedujoče sloje: kapitaliste in veleagrarce, poleg tega pa tudi vse nacionalistične elemente. Danes je socialna revolucija v Italiji izgubila vse šanse in bi fašisti lahko zopet postali mirni državljani. Toda na to ne mislijo. Moči, ki so si jo pridobili, nočejo dati iz rok, kar bi ne bilo najhuje. A žalostno je, da so to moč vdinjali kapitalu in njegovim interesom proti delavnim slojem.
Italijanska industrija preživlja krizo, katere težo bi kapitalisti radi zvalili na proletariat, ki mu hočejo znižati plače. Naravno je, da se delavstvo proti temu brani in dokler je tesno zvezano v svojih organizacijah, mu kapitalistični podjetniki ne morejo tako lahko blizu. Zato je največja želja kapitalistov, da delavsko organizacijo razbijejo. To pa posebno sedaj, ko je treba obnoviti z delavstvom sindikalne pogodbe. Tu so kapitalisti poslali v boj fašiste, da sterorizirajo delavstvo in uničijo delavska organizacijska središča. Fašisti so to sramotno službo sprejeli in uprizorili nov pohod proti delavstvu z bombami in požigal-nimi bakljami.
Pri tem tvori posebno poglavje kmetsko delavstvo. To delavstvo se sedaj vrača iz mest, kjer je delalo začasa vojne, vsled industrijske krize zopet na deželo. Tu si skuša pri veleposestnikih zagotoviti take delovne pogodbe, da bi moglo živeti. Veleposestniki pa bi sedanji položaj radi izkoristili v to, da bi si delavstvo zopet popolnoma usužnjili. V tem so jim priskočili na pomoč fašisti, ki prevažajo brezposelne kmetske delavce iz kraja v kraj, da z njimi izpodrivajo domače delavstvo, ki stavi višje zahteve. Socialistični poslanci so proti temu početju uvedli veliko parlamentarno akcijo in dejansko dosegli, da je vlada to preseljevanje kmetskega delavstva prepovedala. Fašisti pa vodijo sedaj vsled tega celo vojno, ki je na višku zlasti v bolonjski pokrajini. Ta vojna je naperjena na eni strani proti organiziranemu delavstvu, na drugi pa proti vladi in njenemu pokrajinskemu predstavitelju — prefektu v Bologni. Delavski domovi in zadruge gore in se rušijo v prah in pepel.
Boj med delom in kapitalom vihra v Italiji vsak dan ostrejše; v Lombardiji stavka kovinarsko delavstvo, ki v svojem gibanju ne bo ostalo osamljeno. Topot gre delavstvu za njegove življenjske pogoje v obliki dosedanjih pridobitev in ne za revolucijo. Zato v ta boj fašizem ne bi smel posegati, ako ne na strani delavstva. Godi se pa ravno nasprotno, fašisti tvorijo napadalne čete kapitalizma. S tem so si pač podpisali obsodbo, ki jo bo ljudstvo nad njimi prej ali slej izvršilo.
S&onac kovinskega Stpsfka na Češkem.
Praga, 6. junija. (Izv.) Danes popoldne je bila plenarna seja zveze delodajalcev združene češkoslovaške kovinske industrije. Generalni tajnik je poročal, da se je z delavci dosegel dne 26. maja sporazum, po katerem stavka preneha in se delavcem omogoča obnova dela z 10%, pomožnim delavcem pa z 8% znižanjem vseh prejemkov.
tfoHtični dogodki.
-f- Zmerjanje radi svinca. >Jutro se v današnji številki zaletava v nas, ker smo včeraj zapisali besede: »Dokazano je, da je nad en milijon denarja od svinčene kupčije, ki je bil namenjen za koroški fond, šel v politične namene JDS.« »Jutro« nas zaradi tega psuje na svoj izurjen način. Mi pa pravimo: V izjavi g. Kamenaroviča smo brali tudi sledeče: »26. 10. 1920 je položil g. Praprotnik (v Markovičev konto) '•/j dobička, ki bi imel pri prodaji 66 vagonov svinca pripasti Jadranski banki . . . 235.258.98 K. — 13. 6. 1921 je naložil g. Praprotnik del denarja, za katerega je bil oškodovan propagandni fond za Koroško pri predaji svinca . . . 1,341.306 K« — To piše g. Kamenarovič in ne mi. Nanj naj se Jutro« obrne in ovrže njegove trditve. S temi denarji je razpolagala JDS po naročilih g. ministra Žerjava. In tega pa menda niti gg. Jutrovci ne taje. Gospodje, le berite pa stvarno odgovarjajte! Nam gre za to, da se vsa zadeva v interesu javne morale pojasni! Pomagajte jo pojasnjevati! Psovke pa še niso pojasnilo.
-h Kakor veter veje. Javnost se gotovo še spominja, kako možato je »Narod« pred nekaj meseci nastopil za to, da se hrvatsko vprašanje reši pošteno potom bratskega sporazuma. (Govekarjev članek »Ali — Ali«.) Polagoma je pa »Narod« pozabil na to in ko se je zdelo, da se v Belgradu nekaj hudega kuha, je ubral »Narod« čisto nasprotno pot in začel s krvoločnostjo, ki bi je prav pri njem ne pričakovali, hujskati na krvav nastop proti Hrvatom in obenem proti vsem, ki nočejo sedanjega režima. Toda tudi topot se je »Narod« zmotil: Belgrad je ostal miren, pričakovani krvavi kazenski pohod proti Hrvatom in »protidržavnim« elementom je izostal. »Narodov« patriotični gnev se je sesedel sam vase in ugasnil. Nedavno je bil Protič v Zagrebu, glas gre po deželi, da so sedanjemu režimu dnevi ipak šteti in da mu utegne slediti vlada iz opozicije, ne izvzemši Hrvatov. »Narod« se je tudi temu vetru točno udal in se vnema zopet za sporazum s Hrvati. Trs, ka ga veter maje.
+ Dr. Ravnihar je odložil podpredsedniško mesto JDS. Tega gotovo ni storil zato, ker morda brezpogojno zaupa »Jutriu in njegovemu pisanju. Ni še dolgo od tega, ko je g. dr. Ravnihar v občinskem svetu branil dr. Žerjava pred napadi večine. Videlo se mu je, da to dela težko in prisiljeno. Vendar je to storil, ker je vsaj še malo verjel »Jutrovcem«. Danes jim ne verjame gotovo besede več in odhaja iz njih družbe.
+ Pred sklepom češkoslovaške-ruske pogodbe. Dr. Beneš je v parlamentu izjavil, da so dogovori z rusko delegacijo v Genovi zaradi pogodbe s Češkoslovaško dovršeni in pogodba začasno podpisana. Formalno se stvar izvrši tekom par dni. Priznanja de iure pogodba ne obsega, ker hoče Češkoslovaška v tem vprašanju postopati sporazumno z ostalo Evropo.
SHS
Odkritje spomenika neznanemu vojaku na Avali v Belgradu se je izvršilo na eni strani nad vse sijajno, na drugi pa je končalo s škandalom. Kakor poroča bel-grajsko »Vremec od 2. t. m., je bila okolica krog ministrov in najvišjih državnih predstavnikov do nezavesti pijana. Posebno so se v prekomernem uživanju alkohola odlikovali policijski uradniki in šoferji ministrskih avtomobilov. Posebno se ga je gospoda nasekala v času, ko so pričakovali dohoda kralja, ki se je imel pripeljati, da položi venec na grob neznanega junaka. Med tem pa se je pripeljal z avtom pijan policijski uradnik s pijanim šoferjem in naznanil, da kralja k proslavi ne bo. Množica se je začela vračati. Pijani šofer s pijanim policijskim uradnikom je z vratolomno brzino zapeljal med otroke, prepevajoč narodne pesmi. Pri tem je povozil enajstletnega dečka, ki ga je hipoma oblila kri. Otroci so vekali, kričali, skoz pijano množico se je prerila dečkova mati in vila roke nad umirajočim sinom-edincem. V tej zmešnjavi se je nenadoma pripeljal kralj in položil venec na grob. In tako se je slovesnost končala v splošnj zmešnjavi z največjim škandalom. Deček je v bolnici umrl... Gospoda krog ministrov m visoki uradniki na so pijančevali še pozno v noč,
Stran 2.
"'Novi ©as«, dne 7. junija 1922.
štev. 128.
Hajdnštvo v Črni gori postaja od dne Ho dne živahneje. Čete in tolpe po planinah so se pomnožile in krvavi spopadi so na dnevnem redu. Značilno je pisanje belgraj-skih listov. Radikalci trdijo, da so demokratski funkcijonarji v Črni gori krivi vseh žalostnih razmer, demokratski listi pa v zadnjem času dosledno predstavljajo komunističnega begunca dr. Markoviča kot nekega voditelja vsega hajduštva. Celo uradna poročila so označevala poprej dr. Markoviča kot čisto političnega odmetnika, ki ne ropa in ni nikomur v nadlego, sedaj pa naj bi bil po demokratskih listih naenkrat najnevarnejši hajduk. To ima svoje politično ozadje. Dr. Markovič ima namreč v Črni gori okrog Podgorice veliko in ugledno sorodstvo, ki je demokratom na poti. Demokrati so radi tega začeli dr. Markoviča predstavljati kot največjega zločinca, da lahko pod to pretvezo preganjajo njegove sorodnike, ki so jim politično nevarni. To policajdemokratsko lopovščino razkriva tudi »Balkan«, ki piše pod naslovom »Črnogorske razmere — naša sramota«, kako se po Črni gori preganjajo od-metniške rodbine in tudi daljna sorodstva brez vsakega vzroka iz samih strankarskih interesov.
Današnji pr@c9borza*
Cnrih, 7. junija. (Izv.) Berlin 1.77, Holandsko 203.75, Nevvvork 521.50, London 23.45, Pariz 47.60, Italija 27.15, Praga 10.10, Pešta 0.62, Zagreb 1.90, Bukarešta 3.85, Varšava 0.13, Dunaj 0.035, Ka 0.04.
Dunaj, 7. junija. (Izv.) Praga 290, Zagreb 53, Pešta 17, Varšava 3.75, Italija .765.26, London 66.500, Newyork 14.600, Pariz 1410.25, Berlin 51, Holandsko 6000.
JDnevni dogodki
— Državna borza dela. Pri vseh podružnicah Državne borze dela v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 21. do 27. maja 1922 dela 198 moških in 85 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 217 moških in 105 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 287. — Promet od 1. januarja do 27. maja 1922 izkazuje 17.175 strank, in sicer 8298 delodajalcev in 8877 delojemalcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 3366. —- Dela iščejo: strojni in stavbni ključavničarji, mehaniki, elektromonterji, kovači, peki, mlinarji, natakarji, natakarice, strojniki, čevljarji, krojači, šivilje, trgovski sotrudniki, prodajalke, dninarji, dninarice, vajenci, vajenke itd. — V delo se sprejmejo: rudarji, gozdni delavci, stavbni in strojni ključavničarji, kleparji, mizarji, vrtnarji, žagarji, čevljarji, slikarji, pleskarji, kleparji, služkinje, kuharice, vajenci, vajenke itd.
— Akademski dan PDJA. Podpisani odbor prosi najvljudneje vse gospodične, da. se zanesljivo udeleže sestanka, ki se vrši danes ob 5. uri pop. v veliki dvorani Mestnega doma, in sicer, da se pomenimo o podrobnostih glede prireditve akademskega dne. — Odbor za akademski dan PDJA.
— Za socialno izobrazbo med primorskimi Slovenci. Začetkom letošnjega leta se je v Trstu osnovala osrednja slovenska
kulturna organizacija pod imenom »Prosveta«, ki hoče biti nekaj podobnega, kar je pri nas SKSZ. V »Prosveti« se je iz vsega početka ustanovil odsek za socialno izobrazbo, ki prireja predavanja v tržaški okolici. Poslej bo ta odsek razširil svoje delovanje na vse kraje Julijske krajine.
— Prvi slovanski krvni davek Italiji. Te dni se vrše v Julijski krajini prvi vojaški nabori za domačine. Pobirajo skoraj vse brez izjeme ter znaša postotek potrjenih 80 do 95 %; dočim jemljejo v ostali Italiji komaj 40 do 50% obvezancev. Nov,, težak udarec slovanskemu prebivalstvu!
— Preiskava v delavski zbornici v Trstu. Te dni je tržaška policija izvršila preiskavo v Delavski zbornici v ulici della Madonnina. Našli so nekaj samokresov in bomb. Zaprli so tajnika zbornice in občinskega svetnika Marijana Cavarochi ter devet drugih komunistov.
— Fašisti razgnali zborovanje hrvat-skega učiteljstva. Istrsko hrvatsko učiteljsko društvo je imelo 1. t. m. v Pazinu svoj občni zbor, katerega je bil komisariat dovolil. Kmalu pa otvoritvi so vdrli na zboro-vališče fašisti in prisilili navzoče, da so se razšli. Med fašisti je bil tudi en državni uradnik, ki bi moral biti ob tistem času v svojem uradu. Varnostni organi so fasi-stovsko organizacijo podpirali.
— Krvav zločin na Vrhniki. Na bin-koštno nedeljo zjutraj je zlezel skozi okno v sobo kuharice Marije Čepon, pri trgovcu Jernejcu neki mož in jo zaklal ter oropal. Na krike Jernejčevega otroka je zločinec pobegnil. Orožništvo je takoj odšlo na delo in storilca aretiralo v nekem gozdu, ko je je hotel pobrisati čez mejo.
— Leninovo zdravje. Kakor znano, boleha Lenin že 4 leta. Do zadnje operacije so zdravniki menili, da je njegovo slabo zdravstveno stanje pasledica ran, zadoblje-nih pri atentatu, sedaj pa so ugotovili precej jak želodčni katar. Po poslednjih vesteh nevarnost ni velika in je upati, da bo Lenin popolnoma okreval
— Zaplemba dinamita. Na postaji Bo-humin pri moravski Ostrovi so zaplenili včeraj češkoslovaški policijski organi sodček, poln dinamitnih patron. Sod je odposlal neki rumunski častnik na Rumuna Charmantija. Oba so zaprli, ker sumijo, da sta pripravljala najbrže politične atentate.
— Prva dunajska prokuristinja. Za prokuristinjo Depozitne banke na Dunaju je bila te dni imenovana gdč. Greta Ebren-stein. To je na Dunaju prvi slučaj, da je ženska zasedla mesto prokurista.
£juhljanski dogodki.
Ij Slovo ^vestfalskih rudarjev. Včeraj zvečer so se poslovili od nas trpeči tovariši z Westfalskega. Krog šeste ure zvečer so se pripeljali z vlakom iz Rajhenburga. Na južni postaji se je nabralo številno občinstvo, rudar je pa so sprejeli zastopniki krščan-sko-socialnih organizacij. Z razvitimi zastavami so rudarji korakali skozi mesto v frančiškansko cerkev, kjer so opravili'poslovilno cerkveno slovesnost. Pred Prešernovim spomenikom so se nato v skupinah fotografirali. V unionski dvorani jim ie SKSZ priredila večerjo in poslovilni večer ob pogrnjenih mizah. V imenu SKSZ se je poslovil od westfalskih Slovencev g.
Vrtovec, v imenu slovenske duhovščine župnik Gomilšak v imenu JSZ pa urednik Kremžar. Za katoliške rudarje je govoril tov. Tuhtar, v imenu \vestfalskega Orla pa br. Zupančič. Zaključni govor je imel v slovenskem jeziku nemški kaplan Tensun-dern. Nato se ie razvil sprevod na postajo. Med sviranjem salezijanske godbe in med viharnimi živijo-klici je odpeljal vlak proti Gorenjski. Slovo je bilo prisrčno. Ta izlet westfalskih rudarjev v svojo domovino je poglobil zvezo med tujino in domovino. Naj bi teh vezi ne razrahljala nobena sila!
Ij Ljubljanska porota vsled kraljeve poroke jutri ne bo zborovala. V petek bo poi-ota sodila roparskega morilca Pelana.
Ij Na dan kraljeve poroke bodo vsi državni uradi zaprti in je ta dan službe prost. — Trgovski gremij odreja, da naj bodo v četrtek 8. t. m. vse trgovine v Ljubljani zaprte.
Ij Shod upokojencev. L splošno društvo jugoslovanskih upokojencev s sedežem v Ljubljani sklicuje javni društveni protestni shod, ki se vrši v nedeljo 11. junija 1922 v veliki dvorani »Narodnega domav Ljubljani ob 10. uri dopoldne.
Ij Namesto orglic — pastirsko piščal. Ob letošnjih binkoštnih pražnikih smo poleg običajnih malovrednih tujih tovarniških otroških igrač in dai'il opazili na Vodnikovem trgu tudi dva Hrvata, ki sta prodajala pristne hrvatske pastirske piščali. Človek se jih je resnično razveselil in se vprašal, kako da taki in podobni narodni izdelki še niso našli pota na naše trge in sejme. Od prvega ljubljanskega velesejma se pač pri nas prodajajo bosenski čilimi, drugih predmetov pa doslej nismo opazili. In vendar so naši južni bratje pravi mojstri v rezbarstvu, torbai*-stvu itd. Čas je, da zginejo z naših sejmov in trgov razni malovredni tuji fabriški izdelki in zavzame njih mesto pošteno in lično narodno blago. Naši Ribničani bi morali tu pokazati več iznajdljivosti in agilnosti. Njihovih lončenih in lesenih igrač
— katerih vrste bi se dale še zelo pomnožiti — ne vidimo ne na Mikltvževih, ne božičnih, ne binkoštnih sejmih in trgih. In vendar so tako lične, da morajo razveseliti vsak nepokvarjeni otroški okus. Ne izkvarjajmo mladine — vsaj ne prezgodaj
— z raznimi kompliciranimi tujimi fabri-škimi igračami, marveč dajmo jim v roko priprosto, pa lepo in solidno narodno blago. Namesto nemških orglic hrvatsko pastirsko piščal!
Ij Pobiranje pisem v Ljubljani. Kakor smo izvedeli, se bodo pobirala pisma iz poštnih nabiralnikov še nadalje trikrat na dan, in sicer ob 8. uri, ob 13. in ob 19. uri. Ob 8. in 13. uri bodo poštni uslužbenci pobirali peš, ob 19. pa z navadnim zbiralnim vozom. Toliko občinstvu v blagohotno obvestilo.
Ij Kdo ie izgubil? V kavarni .Zvezda:', se je danes zjutraj našel zlat prstan. Dobi se Iiradeckega kas št. 82 pri gospej Mariji Tinta proti nagradi,
J£aša društva.
d Krekova prosveta. Zveza uradnic in trg. nastavljenk priredi jutri izlet k sv. Joštu. Ker je gremij trgovcev sklenil, da bodo trgovine zaprte, je vsem članicam omogo-
čeno, da se izleta polnoštevilno udeleže.
Peljemo se do postaje sv. Jošt. Z južnega kolodvora odpelje vlak ob % na sedem zjutraj. Več se pogovorimo še danes pri pre-davanju v društvu, ki bo ob pol 8 uri zvečer. Predava g. Fr. Zabret. Članice udeležite se predavanja in izleta polnoštevilno. Povabljeni tudi vsi prijatelji društva. — Odbor.
Zveza uradniških vdov in sirot v Ljubljani ima svojo redno sejo dne 7. junija t. 1. v navadnih prostorih. Prosi se članice, da se udeležijo v velikem »številu. —-— Predsednica.
Ljubljana, 7. junija 1922.
Porotnemu senatu predseduje danes višji sodni svetniki pl. Levičnik, votanta sta višji svetnik Pernuš in okrajni sodnik dr. Merala; državno pravdništvo zastopa državni pravdnik Lavrenčak. Razpisana sta dva slučaja: proti Francetu Bregarju, ki je obdolžen tatvine in poskušenega di-namitnega napada in proti Mariji Globočnik iz Lahovč, katera je obtožena, da je ogoljufala s ponarejenim pismom svojega brata Franceta Erzarja v Vopolju za 75.000 kron.
Dejanski stan slučaja Franceta Bregarja je sledeči:
Preprečeni dinaiuitni napad pri Trojanah.
Franc Bregar in njegov brat Alojzij, ki je pobegnil, sta vlomila v noči 2. septembra 1921 z železnim drogom v skladišče strelji-va Trboveljske premogokopne družbe in ukradla dva zaboja dinamita z dvajsetimi ovoji po dva in pol kilograma v vrednosti 5000 K. Dne 3. septembra 1921 sta spravila šest zavitkov v nahrbtnik v katerem sta imela že pripravljeno žico in vžigal ni aparat in sta odšla na Trojane. Blizu Trojan sta skopala na cesti jamo v katero sta položila dinamit in jo zakopala, dinamit pa z žicami zvezala z vžigalnim aparatom, ki je bil postavljen blizu nekega kozolca. Tam sta čakala, toda nekako ob štirinajstih je prišel mimo France Globočnik, kateri je spoznal nakano, toda Bregarjeva sta mu ušla. France Bregar je bil aretiran, njegov brat Lojze je pa pravočasno pobegnil.
Bregarja zagovarja dvorni svetnik v pokoju Miha Gabrijelčič.
Obtoženi Bregar je rekel, da priznava tatvino dinamita, zanikava pa vsako krivdo glede na nameravani atentat z dinamitom. Povedal je, da je bil vpisan pri komunistih, toda članarine ni vplačal nobejie.
Izdaja konzorcij »Novega Časa«. , Urednik in odgovorni urednik Franc Kremžar.
Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
F.	Uubljana	j
it
po konkurenčni ceni.
Mesini trg 25. t.
2 mizarska pomočnika
se sprejmeta takoj brez ali z vso preskrbo. — Jožci Sitar, mizarstvo, Križe pri Tržiču.
Zlatorog
iimuiiimiusuiiimimHiiimiiiiiMimiimmmtii
le
m nariborsta tovarna mi!a,
preje C. Bros, Maribor.
Glavno zastopstvo za Slovenijo in zaloga:
it sune sta mm
CELJE — LJUBLJANA - MARIBOR.
Zlatorog
Roman. Spisal Bernhard Kellermann. — Poslovenil Peter Mlakar.
»Nekdo je v rovu!« jc dejal Allan razburjeno.
Zdaj so iudi drugi menili, da slišijo rahel, daljen
klic.
Klicali so, poslušali ler iskali po temnem rovu. V neki preseki, v katero je vetrovod vel kakor orkan, so nazadnje naleteli na starca, ki je sedel na tleh ter slonel z glavo na steni. Poleg njega je ležal mrtev črnec; v odprtih ustih so se mu režali zobje. Starec sc jc rahlo smehljal. Napravljal je vlis stoletnega moža, posušen, uvel, s snežno belimi redkimi lasmi, ki so frfotali na prepihu. Njegove oči so bile nenaravno raz-kolačene, da se je okoli punčic še videla bela roženica. E»il je preveč izmučen, da bi se mogel še premikati, samo smehljati se je še mogel.
»Saj sem vedel, Mac, da prideš pome!« jc zaše-peiul komaj umljivo.
V tem ga je Allan spoznal.
»To je vendar Hobby!« je vzkliknil prestrašen ter vesel dvignil starca.
»Hobby?« so dejali drugi neverno, kajti niso go spoznali.
»Hobby — — ?« ie vprašal Allan, ki je svoje veselje in ganotje komaj skrival.
Hobby je rahlo pokimal z glavo. »1 am ali right. — Da, jaz sem,« je zašepetal. Nato je pokazal na mrtvega
črnca ter dejal; »Zamorec mi je dal mnogo opravila, a nazadnje mi je vendarle umrl.«
Hobby je visel ledne in tedne v bolnišnici med življenjem in smrtjo, dokler ga ni njegova krepka narava iztrgala. Toda ni bil več stari Hobby.
Hobbyju je bil spomin oslabel. In nikoli ni mogel povedati, kako se je prebil do te preseke. Dejstvo je bilo, da je imel pri sebi aparate s kisikom in svetiljke iz one male preseke, v kateri jc ležal no dan katastrofe mrtvi monter. Jackson, črnec, pa se ni bil zadušil, temveč umrl od lakote in onemoglosti.
Tu eden, tam eden so prihajali vlaki iz tunela, tu eden, tain eden so se zaganjali vanj. Bataljoni inženirjev so se v njem junaško bili z dimom. Boj ni bil brez nevarnosti. Na ducate jih jc težko obolelo na za-strupljenju z dimom in pet jih je umrlo, bije Američani, en Francoz in en Japonec.
Delavske trume same se niso lotile dela. Pustili so delo. Tisoč in tisoč jih je stalo v dolgih vrstah na terasah ter gledali, kaj počno Allan in inženirji. Slali so ter niso ganili z mezincem. Velike stroje za svetlobo, ventilatorje in sesalke so ravnali inženirji, ki so. od utrujenosti komaj odpirali oči. Med zmrzujočimi delavskimi tolpami so se prerivali nešteti radovedneži, ki jih jc privabilo vzdušje strahu in groze. Dnevno so bruhali vlaki nove čete. Proga Hoboken — Mac City je delala sijajne dobičke. V enem tednu je prejela dva milijona dolarjev; sindikat je voznino takoj povišal. »Tunelski hotel« je bil poln časnikarskih poročevalcev.
Na tisoče avlomobilov je drvelo skozi mesto na gru-ščevini, natlačenih z gospemi in gospodi, ki so si ho-ieli ogledali nesrečni kraj. Kramljali so, čebrnjali ter vlekli s seboj polne košare z zajtrkom. Toda vsi so s tajno grozo strmeli v štiri slebre dima, ki so se neprestano vili iz steklenih streh tik nad tunelskim ustjem proti modremu oktobrskemu nebu. To je bil dim, ki so ga ventilatorji sesali iz rovov. In vendar so bili tam notri ljudje! Ure in ure so mogli lieradovcdneži čakati, čeprav niso ničesar videli, kajti mrliče so prinašali le ponoči. Osladen duh po klorovem apnu jc prihajal iz postajnega poslopja.
Pospravljanje je zahtevalo več tednov. Najtežje je bilo delo v lesenem rovu, ki je povečini zgorel. Mogli so le korakoma naprej. Mrliči so tu ležali v kupih. Povečini so bili strašno razmrcvarjeni in včasi so mogli le s težavo razločiti, ali je pred njimi zogljenel podboj ali zogljenel človek. Vsepovsod so bili. Ležali so pod gruščem, čepeli za ožganimi tramovi ter se režali prišlecem v obraz. Celo najpogumnejše je obšel strah in groza v tej strašni mrtvašnici.
Allan je bil vedno na čelu, neutrudljiv.
V mrtvašnici in bolniških dvoranah so se odigravali oni pretresljivi prizori, ki sc dogajajo po vsaki katastrofi. Jokajoče ženske in možje, napol blazni od bolečine, iščejo svojce, jih spoznajo, vzkrikajo ter se onesveščajo. Večine ponesrečencev pa niso mogli spoznati.
(Dalj«.;