Sestre Pann so zaradi pomoči bralcev optimistične Rakuschevega mlina ne bodo prodali H» Mercator@@mß Opekarniška 9 Celje, tel. št: 03/426 80 00 sokola, 7. marec 2009, od 9. ure dalje DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ ST. 18 - LETO 64 - CELJE, 6.3. 2009 - CENA 1,25 EUR Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvim Rudarski jašek kot grozljiva grobnica Preiskovalci so pred dnevi odkrili množično grobišče v Barbarinem rovu pri Laškem. Gre za še enega od številnih srhljivih dokazov povojnih pobojev, o številu in identiteti žrtev pa zaenkrat le ugibajo. Krajani Rimskih Toplic: »Naj se podle igre že enkrat končajo!« WgL M + Do polnega vozička tUS brez mosnjička! Izrežite kupon, ga izpolnite in nakupujte brezplačno! Podrobnosti: www.radiocelje.com in www.novitednik.com n Misijonar Janez Puhan je srce pustil na Madagaskarju jo. PRIHRANIMO. Obiščite nas na sejmu Dom v Ljubljani, od 3, do 8. marca (hala A2, prostor 10). www.mik-ce.si Ö8ÖTFTT) rezpiačna Sttvilka OKNA LASTNA NEPREMIČNINA Informacije o prodaji: Ncislov: Lava 42,3000 Celje Telefon: 03/42 66 586 Telefaks: 03/42 66 305 E- pošta: marketing@crrvcelje.si Internet: www.cm-celje.si IJIDVAVEČSTANOVANJSKA Ä ŠTORE* L CMCelje CESTE MOSTOVI CEUE d.d. Drjžba za nizke in visoke gradnje VSAK IMA 1.580 m2 STANOVANJSKIH POVRŠIN (prevzem stanovanj in vselitev v oktobru 2009) Cena stanovanj: 1.280 -1.370 EUR/m2 + 8,5% DDV. HOV TEDNI Odkopali trupla in pokopali moralo Zgodilo se je - ponovno - čisto blizu vas. Komaj smo v kolektivni spomin ponotranjili Teharje, pred letom ali dvema goltali slino ob prizorih zloveščega otroškega taborišča na Petrič-ku, seje »zgodil« Barbarin rov v Hudi Jami, ki več kot šestdeset let služi za grobnico. Odprti jašek s posmrtnimi ostanki je na stežaj odprl vrata nela-godju, grozi, gnusu ... Temu se ne gre čuditi, do tega imamo pravico. Ljudje POLONA smo pač narejeni tako, da iščemo var- MASTNAK nost, stabilnost in urejenost sistema vrednot, ki oblikuje in osmisli naš svet. Karkoli zamaje ta sistem, ogroža. Kar ogroža, pa je lažje potlačiti in slednjič pozabiti. Naš svet je imel dosti več smisla, koje bilo Teharje zgolj smetišče, ko je bil Petriček priljubljena nedeljska lokacija za mlade družine in ko je bil Barbarin rov še en opuščen rudnik. Ravno to, paradoksalno, pa je ogrozilo sistem vrednot nekoga drugega, našega bližnjega. Tistega, ki je vedel, kaj se skriva v globinah, da so tam ljudje, ki so bili ljubljeni in pogrešani in imeli svojo vlogo ter mesto v svetu, ki so si ga delili z nami. In to mesto jim je bilo vzeto. Moralna odgovornost vseh nas je, da jim to mesto vrnemo, vsaj simbolično, z obeležjem in morda zapisanim imenom. Medvojne in povojne tragedije so slovenska temeljna dilema, rana, ki deli narod. Lahko potlačimo in zakoplje-mo, s pozabo je bolj tako tako. Kar je vedel že Dominik Smole, ko je pisal svojo Antigono. Žalosten pa je način, kako se tisti, ki kopljejo po zgodovini, bojda zgolj iz plemenitega razloga popraviti temeljne krivice, tega lotevajo. Barbarin rov je bil, vsaj po mojem mnenju, skrunjen dvakrat. Prvič, ko so v njem ugasnila življenja in drugič v torek in sredo, ko so »kopači« razgalili žrtve pred bliskavicami fotoaparatov in kamerami. Na osnovnem izpitu iz človeške etike so padli oboji; tisti, ki so se sončili v soju kamer in tisti, ki s(m)o držali mikrofone. Prvi:»Glejte, našli smo kup čevljev! Videli smo mumije! Nekaterih lobanj se še držijo lasje! Ne, ne, beli so zato, ker so posuti z apnom.« Drugi: »So se res dolgo dušili? A slekli so jih? Imajo lobanje strelne rane? Kako, da jih še niste prešteli? Ali jih boste pustili v rovu? Kdaj jih boste nesli ven? Lahko stopimo vsaj do vhoda za fotografijo?« Priznam, obšla me je slabost, pogledala sem okoli sebe (trenutek je neka novinarka spretno izkoristila za preboj v prvo »bojno vrsto«) in spoznala, da sem edina, ki se ji zdi, da je s tem prizorom nekaj narobe. V misli se mi je prikradel glas Tineta Hribarja, ki je tolikokrat govoril o pieteti do mrtvih. Okoli sebe je nisem začutila, sem pa videla medijsko posilstvo žrtev. Kdorkoli so že bile. Pred vhodom v rov v sredo ni gorela niti ena svečka. V sredo smo pokopali moralo. SLADKE Dokaz! Pa naj še kdo reče, da dobrnski župan Martin Brecl ni mož beseda. Pred novim letom je na seji občinskega sveta zagotovil, da imajo na Dobrni tako kvalitetno vodo, da bi bilo greh piti ustekleničeno in da bodo odtlej naprej na sejah občinskega sveta pili samo še vodo iz pipe. In res. Na tokratni seji so svetnike namesto plastenk na mizah pričakale majolke. Svetniki so dokazali, da imajo na Dobrni res čisto in zdravo vodo, saj seje nihče ni zapustil predčasno (zaradi prebavnih težav) ... Št. 17 - 3. marec 2009 zgodbe v črni kroniki Ob svetovnem dnevu civilne zaščite, ki ga obeležujemo 1. marca, so Štab civilne zaščite za zahodno Štajersko, celjska izpostava Uprave RS za zaščito in reševanje ter Občina Šentjur pripravili osrednjo regijsko prireditev. Ob tej priložnosti so podelili priznanja in nagrade najbolj zaslužnim pripadnikom civilne zaščite, pripadnikom prostovoljnih reševalnih enot, služb in sestavov ter drugim posameznikom. Za zasluge na področju zaščite, reševanja, pomoči in odpravljanja posledic naravnih in drugih nesreč so podelili 13 bronastih, pet srebrnih in en zlati znak civilne zaščite. Slavnostni govornik je bil Darko But z republiške uprave za zaščito in reševanje. »O našem delu večina ljudi bere na straneh črne kronike, vendar se pomena stotin prostovoljnih ur in odrekanja zavedo šele, ko sami potrebujejo pomoč,« je med drugim povedal in spomnil na ujme in naravne nesreče, ki zadnja leta v vse večjem obsegu in posledično večjem davku pustošijo tudi po naših območjih. Govorniki so opozarjali tudi na slabo urejen status tovrstnih prostovoljcev, na primer gasilcev v odnosu do delodajalcev. Kulturnoza-bavno noto prireditvi so doprinesle pevke ŽPZ skladateljev Ipavcev in Big band Šentjur. StO, foto: GrupA Zlati znak Civilne zaščite je prejel Franc Bercko, srebrni znak Franc Finkšt, Avgust Matavž, Janez Melanšek, Franc Sinkovič in Prostovoljno gasilsko društvo Leveč. Prejemniki bronastega znaka CZ pa so Anton Bezovšek, Martin Cmok, Marjan Čuješ, Alojz Hlastec, Stanislav Hlastec, Andrej Hriberšek, Anton Janžovnik, Ervin Per-čič, Franc Ravničan, Alenka Rednjak, Ciril Turk, Ekipa prve pomoči gasilske zveze občine Šentjur in Prostovoljno gasilsko društvo Griže. Obrambna ministrica s celjskimi dijaki Dijaki Gimnazije Celje-Center so v sredo na povabilo celjske poslanke Andreje Rihter gostili obrambno ministrico Ljubico Je-lušič, s katero so se pogovarjali o Slovenski vojski. Srečanja se je udeležilo okoli tisoč mladih iz osnovnih ter srednjih šol iz Celja in okolice ter gostje iz 38. teritorialnega poveljstva Slovenske vojske, 20. motoriziranega bataljona Slovenske vojske in celjske uprave za obrambo. Mladi so v uro in pol trajajočem druženju z ministrico predstavili svoje poglede na institucijo Slovenske vojske ter v povezavi z njo tudi, kako gledajo na nacionalno vprašanje ter nacionalne vrednote in identiteto. Ob tej priložnosti so pripravili tudi simulirano debato med člani gimnazijskega debat-nega kluba, ki so zagovarjali tezo, naj ukinemo Slovensko vojsko, ministrica je zatem nagovorila mlade, sklepni del srečanja pa je bil namenjen vprašanjem, ki so jih mladi zastavljali ministrici. Foto: SHERPA Ustavljena prodaja Olimie Prodaja 28,5-odstotnega deleža v Termah Olimia v Podčetrtku, ki je v lasti Slovenskih železnic, je začasno ustavljena. Tako je odločil nov nadzorni svet SŽ, ki se je v začetku tedna sestal na ustanovni seji ter menil, da je bilo vodstvo železničarjev pri prodaji »nespretno«. Nadzorniki od vodstva železnic zahtevajo pojasnila z listinami, zakaj ni lani prodalo delnic uspešne družbe iz Podčetrtka po ceni 48 evrov za delnico, sklicujejo pa se tudi na zaščito malih delničarjev. Kot smo poročali, so Slovenske železnice 19. februarja sklenile izvensodno poravnavo s prekmursko družbo Finander, ki so ji nazadnje želele prodati blizu eno tretjino Term Olimia po ceni 36,99 evra za delnico. BJ Zaslužnim so podelili 13 bronastih, pet srebrnih in en zlati znak civilne zaščite. Veliko več kot NOVI TEDNIK Dan žena - kaj pa njihovih pravic? Z direktorico Urada za enake možnosti Majdo Pučnik Rudi o položaju slovenskih žensk »So področja, kjer se lahko pohvalimo z dobrim statusom žensk. Denimo z otroškim varstvom, ki je zelo dostopno. Smo na prvem mestu v Evropi pri zaposlitvi žensk z otroki do 12. leta, spet na drugi strani pa to ne drži za ženske brez otrok. Kar 95 odstotkov žensk ima srednjo šolo, medtem ko je povprečje v Evropi 80 odstotkov, tudi diplomira ali magistrira več žensk kot moških, nekoliko manj žensk pa konča doktorat,« pravi direktorica Urada za enake možnosti Majda Pučnik Rudi. Kljub temu, da položaj žensk v Sloveniji ni tako zelo »na psu«, bi bilo treba nekatere stvari vendarle izboljšati. Veliko je predpisov o prepovedi diskriminacije, še več pa primerov, da se ta še vedno dogaja ... Diskriminacija je, če je neka oseba zaradi osebnih okoliščin obravnavana slabše kot druga oseba. Največ diskriminacije je na področju trga dela in zaposlovanja. Še vedno se namreč dogaja, da potencialni delodajalci vprašajo kandidatko za delo glede pričakovanja otrok, načrtovanja družine in podobno. Zakon o delovnih razmerjih to jasno prepoveduje! V Sloveniji v revščini posebej izstopajo ženske, stare nad 65 let, ki živijo same. Junija lani so izplačali socialno pomoč 21.668 ženskam, kar predstavlja dobrih 55 % vseh upravičencev, ki so jim pomoč dodelili. Je zato strah žensk za delo toliko večji? Da. Največjim tveganjem za krivice so podvržene ženske brez ali z nizko izobrazbo, te najmanj poznajo pravice in so zato ranljive in podvržene revščini. Med ženskami, ki imajo končano visoko šolo in so stare od 18 do 30 let, jih je kar 77 odstotkov brezposelnih, ogromno mladih žensk ima zaposlitev samo za določen čas! Na tem področju bi se moralo nekaj Majda Pučnik Rudi V okviru Urada za enake možnosti deluje zagovornik načela enakosti, na katerega se lahko obrne kdorkoli, ki meni, da so mu kršili pravice. Dosegljivi so na naslovu zagovornik.uem@gov.si ali na bezplačnem telefonu 080 12 13. nujno spremeniti, morali bomo poskrbeti za ugodnejše razmere za zaposlovanje mladih. Na katerem področju trga dela pa je največ žensk? V tako imenovanih »ženskih poklicih«. Ampak že ta izraz je napačno zastavljen, saj je spet usmerjen v stereotipne poglede na ženski spol. Največ žensk je v pedagoških poklicih, sledijo zdravstvo in sociala, umetnost in humanistika, bolj pri koncu so znanost, matematika in računalništvo. Najmanj žensk je v proizvodnji in gradbeništvu. Kaj pa v politiki glede na ženske kvote? Tukaj smo v Sloveniji na repu v primerjavi z drugimi evropskimi državami. Čeprav je bilo na državnozborskih volitvah med več kakor tisoč kandidati 35 odstotkov žensk, je bilo med izvoljenimi le 12 poslank. Zastopanost žensk v državnem zboru je torej komaj 13,3-odstotna. Pa je kakšna razlika med moškim in žensko v politiki? Gre za to, da se zdaj nekatera »ženska« vprašanja manj izpostavljajo. Če povem drugače, pomembno je, da so ženske bolj udeležene v politiki, v odločanju, ker dobimo tako nek dopolnilni pogled s stališča ženskih potreb in izkušenj na določeno področje, o katerem se odloča. Ampak, če si poslovna ženska in če ob tem še nimaš otrok, si že »karierist-ka« ... Težko bi rekla, da je ženska karieristka, če se kasneje Ženske v Sloveniji so za 3,4 leta starejše od moških, 94 odstotkov jih ima končano srednjo šolo, 75 odstotkov jih nadaljuje študij, ob rojstvu prvega otroka so stare 28 let, na uro so plačane 5 odstotkov manj kot moški, živijo 9,1 leta dlje kot moški. So bolj podvržene diskriminaciji, nasilju in revščini. Ženske zbolijo za boleznimi srca in ožilja v povprečju 10 let kasneje kot moški... odloči za otroke. Ženske opravijo več družinskega in gospodinjskega dela in imajo v poslovnem življenju premalo družinske podpore. In to se vidi tudi v politiki. Ko so poslance v Evropskem parlamentu spraševali, kje vidijo oviro za politično udejstvovanje, so ženske dejale, da v domačih obveznostih, v tradicionalnih pričakovanjih in pomanjkanju družinske podpore. Moški so odgovarjali popolnoma drugače. Omenjali so premajhno podporo stranke in volivcev! In ravno ta stereotip pričakovanja je ovira za žensko, hkrati pa vzpodbuda za moške. Še vedno namreč prevladuje predstava, da morajo moški biti vodilni v politiki. Po kom bi se torej morali zgledovati in po kom ne? Skandinavske države so znane po tem, da zelo spoštujejo pravice obeh spolov. Ženske so udeležene v delovanju države, odločajo tudi v politiki povprečno v 42 odstotkih. Najslabši položaj žensk je v Evropi v mediteranskih državah, denimo v Italiji in Grčiji. SIMONA ŠOLINIČ Vsak druga lezbijka je žrtev nadlegovanja in nasilja. Vsaka dvanajsta je bila poslana na psihiatrično zdravljenje, približno isto število jih je imelo zaradi spolne usmerjenosti težave z zdravstvenimi storitvami ali ob reševanju stanovanjskega problema. pir.* i t: rneoec.0 za /--e nove; jiočnike is 14 £U8 HSR j >'V£ HUJSAJMO Z NT-RC Povabilo na razgovor Danes smo v uredništvu sprejeli še zadnje kupone za sodelovanje v akciji zdravega hujšanja. Mnogo vas je, ki si želite spremembo, zmanjšati telesno težo, pridobiti večjo samozavest in v življenje vnesti več gibanja in zavedanja o zdravem načinu življenja. Izmed prispelih kuponov bomo izbrali 30 kandidatov in jih povabili na razgovor. V akciji bodo sodelovali tisti, katerih indeks telesne mase (ITM) je večji od 28 in niso podvrženi patološki debelosti, za kar je potrebno individualno delo z zdravnikom. So starejši od 18 let, nimajo večjih zdravstvenih težav in se strinjajo s pogoji hujšanja preko medija, to je medijskih objav v petkovih številkah Novega tednika in v sredinih oddajah na Radiu Celje. V torek, 10. marca, bomo na razgovor povabili 30 kandidatov in nato oblikovali skupino 20 udeležencev, ki bodo z nami hujšali od 17. marca do začetka junija. V teh dneh torej pričakujte našo pošto! MATEJ JAZBEC NAŠI POSLANCI Vlada med minusi in plusi V nedeljo je minilo sto dni, od kar je bila imenovana nova vlada. Vladna ekipa pod vodstvom Boruta Pahorja je bila imenovana dva meseca po parlamentarnih volitvah, 21. novembra lani. V ospredju njenega dela so gospodarska kriza in odnosi s Hrvaško. Po treh mesecih, še pred iztekom »stotih dni miru«, se vladi zaradi izbrisanih obeta prva interpelacija, precej pa je padla tudi njena podpora v javnosti. Podatki sicer kažejo, da je imela zdajšnja vladavprvih treh mesecih mandata skupno 13 sej (v številko niso vključene seje delovnih teles), ki so skupaj trajale skoraj 43 ur. Tudi prejšnja se je v tem času sestala na 13 sejah, ki pa so skupaj traja 29 ur. Sedanja vlada je do zdaj obravnavala 1.170 točk, medtem ko jih je prejšnja 941. Sicer je o delu vlade slišati različne ocene, od opozicijskih v smislu, da je minilo sto dni zamujenih priložnosti, do tega, da je vlada delala vsebinsko in se osredotočila na strateške interese. Tudi med poslanci s Celjskega smo preverili, kaj menijo o delu vlade. Štefan Tisel Da je vlada svoj mandat začela vneugodnem času, vsaj glede na finančno in gospodarsko krizo svetovnih razsežnosti, je prepričan Štefan Tisel (SDS). »Prepričan sem, da je večina ministrov zavzetih pri svojem delu, pravtako predsednik vlade. Vendarle pa oprijemljivih učinkov še ni videti, protikriz-ni ukrepi, ki se jih poslužuje vlada, so bolj gasilski in manj razvojno naravnam. Tudi zakoni, ki so že bih sprejeti ah so v proceduri, premalo spodbujajo nov gospodarski zagon in s tem možnosti ohranjanja zaposlenosti, s tem pa dodatnih prispevkov in davkov v državne blagajne. Kriza še ni pri dnu, preživetje podjetij pa otežuje zlasti plačilna nedisciplina in popoln zastoj kreditiranja tekoče proizvodnje.« na ukrepe za gospodarstvo oziroma za blažitev krize. Prav tako je bil sprejet rebalans proračuna, ki bo pripomogel, da se bo to leto normalno pripeljalo do konca. Osebno bi izrekel le očitek ministrom, da niso jasno povedali, koliko in kateri okostnjaki se skrivajo v omarah po odhodu prejšnje vlade. Prepričan sem, da jim bo to oteževalo delo tudi vnaprej.« Lojze Posedel Pozitivno oceno je delu vlade v prvih sto dneh prisodil Lojze Posedel (Zares). »Ob pozitivni oceni je treba upoštevati izrazito zaostrene razmere v svetovnem in našem gospodarstvu ter na finančnem trgu in velike finančne obveznosti državnega proračuna zaradi predvolilnih obljub in odločitev prejšnje vlade. Prav tako opozarjam na dvoličnost opozicije, ki navzven igra pripravljenost za sodelovanje, v praksi pa populistično predlaga nerealne zakonske spremembe ali celo nedopustno izsiljuje pri posameznih sklepih. Ocenjujem tudi, da se sicer v večini zelo kvaliteten ministrski zbor in predsednik vlade še niso povsem >ujeli< v medsebojnem delovanju. Pohvalni pa so predvsem ukrepi za ublažitev gospodarske in finančne krize, skrb za socialno varnost ljudi in reševanje« pravne države ter enotno stališče vseh strank do vprašanja državne meje.« Matjaž Han Tudi glede na to, da pripada tej vladi, je Matjaž Han (SD) v danih okoliščinah zadovoljen z njenim delom. »Sprejetih je bila vrsta ukrepov, ki se bodo v kratkem, če tako rečem, prijeli, pri tem pa mislim predvsem Silven Majhenič Da se vlada trudi po svojih močeh, je prepričan Silven Majhenič (SNS). »Prav je, da se vladi v začetku pomaga. Niti sam niti stranka nismo med tistimi, ki bi nagajali, zato dobre predloge podpremo, slabe pa skritiziramo. Nekaj stvari so dobro zastavili, nekaj pa slabo, med temi mislim na reševanje problema izbrisanih in pogovore okrog meje s Hrvaško. V celoti se ne strinjam tudi z varčevalnimi ukrepi. Plače funkcionarjem menda znižujejo za vzgled, toda za pomoč gospodarstvu bi bih potrebni drugačni ukrepi, pri tem pa bi morale ključno vlogo odigrati banke. Vendarle bi rekel, da so ministri speljali svoje delo najbolje, kolikor so znah.« URŠKA SELIŠNIK Št. 18 - 6. marec 2009 m 4 cetis Podjetniki z dolgimi nosovi Regionalna gospodarska zbornica Celje je v sodelovanju z Novo Ljubljansko banko pripravila strokovno srečanje Finančne poti do sredstev Slovenske izvozne in razvojne banke (SID banka). V tem času, ko gre denar, ki ga za rešitev krize namenja vlada, prav preko SID banke, so bile informacije o možnostih pridobitve sredstev za mnoge poslovne subjekte zelo dobrodošle. Tudi zato se je posveta udeležilo več kot sto podjetnikov. A kljub vsemu ob koncu vsi niso bili ravno navdušeni. Na posvetu skorajda ni manjkal noben predstavnik večjega celjskega podjetja, kar pomeni, da jih je tema le pritegnila. Vendar pa je marsikdo srečanje z dolgim nosom predčasno zapustil. »Mislil sem, da bi lahko na ta način prišel do novega kredita, s katerim bi poplačal starega. Kar bi ostalo, bi namenil za obnovo, dograditve, tako pa vidim, da iz te moke ne bo kruha,« je povedal manjši podjetnik. Tudi večji niso bih povsem zadovoljni, saj lahko de- nar SID banke podjetja preko svojih poslovnih bank pridobijo predvsem za razvojne, obetave projekte, ne pa zgolj za premoščanje likvidnostih težav. »Mi potrebujemo predvsem sredstva za tekoče poslovanje, ki ni vezano na nek razvoj, ampak enostavno za premoščanje likvidnostnih kriz. Te so nastale zaradi investitorjev, ki imajo v tem trenutku prav tako krizo; ali zaradi neizplačil ah zaradi že odobrenih kreditov,« je povedal direktor Ingrad Gramata Matjaž Pavčič. Malo bolj optimističen je bil direktor Mlekarne Celeia Marjan Jakob. »Po slišanem sem sicer malo zbegan. Najprej moramo ugotoviti, v kateri bonitetni razred spadamo, ker je to očitno tudi precej pomembno. Za nove projekte menim, da bi lahko kandidirali, ker imamo v planu precej naložb v smislu posodobitve proizvodnje.« Kot jim je razložil predsednik uprave SID banke Sibil Svilan, v banki ne razmišljajo kratkoročno, zato spodbujajo tudi projekte, za ka- Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je pred kratkim državo opozorila na nelojalno ravnanje bank, ki močno poslabšuje razmere obrtnikom. Poleg visokih obrestnih mer je njihov očitek povezan ravno s SID banko. Člani zbornice trdijo, da kljub dvojnim zavarovanjem kredita poslovne banke ne glede na to, da imajo sredstva SID banke, teh sredstev ne sprostijo. tere poslovne banke nimajo posluha. Ob predpostavki seveda, če presodijo, da bo projekt odpravil neke tržne vrzeli ter se tako dolgoročno obdržal na trgu. Dodal pa je še svoj pogled na stanje. Meni, da nas situacija sili v spremenjeni način razmišljanja. Sedanja proizvodnja, na primer, je bila v ekološkem pogledu nevzdržna. Poudarja pa tudi, da kriza še ni dosegla dna. Po kreditnem je prišel stroškovni krč, najhujši pa bo prihajajoči produkcijski krč, ko podjetja res ne bodo mogla več proizvajati. ROZMARI PETEK Izpod kozolca do dobrega zaposlovalca Sinoči so v Ljubljani razglasili zmagovalce akcije Zlata nit, v kateri izbirajo najboljše zaposlovalce. Edini, ki se je iz naše regije uvrstil v ožji izbor, je Hidro, majhno družinsko podjetje iz Zavrha pri Galiciji. Ustanovitelj Franc Šmar-čan je z delom pred 19 leti začel dobesedno pod domačim kozolcem. »Na eni strani smo imeli celo še koruzo. Prostor sem si našel še v garaži, pa je šlo. Najprej sem zaposlil enega strugarja, potem pa je šlo počasi naprej. Po kakšnih 20 odstotkov letno. Zdaj nas je skupaj devet, dva za nas delata pogodbeno. »Nikoli ni enostavno, pa vedno je pravi čas. Še danes je. Takrat, ko sem sam začenjal, so podjetja izgubila velike jugoslovanske proizvajalce hidravlik, ki so tako ah tako delali pod ceno. Odcep je bil takorekoč voda na moj mlin.« Hidro ima del proizvodnje tudi v Arnovskem gozdu, kjer bodo kmalu testirali novo tehnologijo. Glavnina proizvodnje na 2 tisoč kvadratnih metrih pa je še vedno v majhnem Zavrhu. Kot pravi Šmar-čan, krize še ne občutijo, kar Franc Šmarčan je s svojim podjetjem začel dobesedno pod domačim kozolcem. Zdaj je bil s Celjskega edini med finalisti v izboru najboljšega zaposlovalca. pa še ne pomeni, da jih bo obšla. »Precej našega dela je vezanega na vzdrževanje. Nekaj manjša naročila prihajajo iz Gorenja, Sipa in določenih ostalih podjetij. Nekateri so naročila celo odpovedali, a smo jih na srečo pri- dobili drugje. Obeti niso dobri, najhujše bo čez nekaj mesecev. Če veliki ne delajo, se ve, kaj sledi. Še posebej bo precej šepalo v gradbeništvu in industriji, a se bo pa našlo kje drugje.« ROZMARI PETEK Recesija boljša kot 3. svetovna vojna! Rotary klub Celje je v tem tednu listino častnega občana podelil dr. Štefanu Bogdanu Šaleju, predavatelju, diplomatu in podjetniku iz Šentjurja, ki je svojo kariero ustvaril v Braziliji. Kot je povedal predsednik kluba Jože Pušnik, so se zanj enoglasno odločili zato, ker je že dolga leta njihov zvesti dobrotnik. Obenem pa je odličen poznavalec gospodarskih razmer, predvsem v Južni Ameriki. Dr. Šalej, ki je bil naziva nadvse vesel, se je razgovo-ril tudi o gospodarski situaciji, v kateri smo se znašli. »Naj že uvodoma poudarim, da je recesija še vseeno boljša kot kakšna 3. svetovna vojna. V preteklosti so se običajno z vojnami urejale razmere. Obenem je dobra zato, ker se bodo razmerja popravila, na dan bodo prišle nove vrednote. Varovanje okolja ne bo več le fraza,« je optimističen Šalej. Na vprašanje, koliko časa bo trajala, tudi sam ne pozna odgovora, poudarja pa, da je situacija tako kompleksna, da nihče ne zna napovedati konca. »A če bo avtomobilska industrija še naprej nosilec razvoja, kot je na primer v naši regiji, dvomim, da bo kmalu zaldjučena.« Med prednostmi, ki lahko pomagajo pri izhodu iz krize, je izpostavil našo majhnost in Dr. Štefan Bogdan Šalej: »Bolje recesija kot 3. svetovna vojna.« vztrajnost. »Majhni in srednje veliki lahko hitro spremenijo smer. Nismo torej letalonosilka, temveč majhni patruljni čoln,« je ilustrativno povzel. RP Največja naložba Elektra Celje Elektro Celje je v Otiškem Vrhu pri Dravogradu javnosti predstavilo novo razdelilno transformatorsko postajo, ki je največja naložba podjetja v lanskem letu. Vredna je 5,7 milijona evrov, pripomogla pa bo k stabilni oskrbi z električno energijo na območju Dravograda z okolico. Letos v Elektru Celje načrtujejo še dokončanje RTP Brestanica, začetek izgradnje RTP Žalec in številnih novih transformatorskih postaj. Krvavec to sezono brez sreče Zaradi okvare žičnice na Krvavcu, ki sodi v sklop programa Turizem zreškega ■ £0 RODJHRn B1894 Bežigrajska 10, Celje stanovanjski kredit naftno K Mpr v ywvw.fKobarAa.si OBANKA nančna skupina Uniorja, ima podjetje že okoli 100 tisoč evrov škode. Na Krvavcu so morali sicer to zimsko sezono že v začetku decembra zaradi udara strele ustaviti dostopno kabinsko žičnico, še večje težave pa imajo z dvosedežnico Zvoh, saj je zanjo inšpektor za žičnice januarja prepovedal obratovanje. Na drugem smučišču Uniorja, na Rogli, nimajo težav. Tam naj bi letos beležili izjemne rezultate. Finetol na zatožni klopi Družba Finetol, ki je nastala iz družbe Etol, je le prejela odločbo Agencije za trg vrednostnih papirjev. Ta družbi očita, da je usklajeno sodelovala pri prevzemu Istrabenza. Postopek je sprožen tudi proti odgovorni osebi v Finetolu Franciju Strajnaiju. Sporno darilo Tušmobilu Komisija za preprečevanje korupcije je sprejela načelno mnenje glede-primera brezplačne podelitve radijskih frekvenc Tušmobilu. V njem ugotavlja, da so uradne osebe Agencije za pošto in elektronske komunikacije postopek izvedle v nasprotju s predpisi in s tem drugemu omogočile neupravičeno korist. Primer se nanaša na postopek, ki ga je agencija vodila v primeru dodelitve radio-frekvenčnega pasu za opravljanje storitev tretje generacije mobilne telefonije UMTS družbi Ttišmobil. Tušmobilu je frekvenco dodelila brez javnega razpisa in brez plačila. RP Za Paron dela še dovolj Laško pohištveno podjetje Paron je pred kratkim v Ljubljani skupaj s poslovnimi partnerji odprlo svoj razstavni prostor. Gre za majhen drobec v mozaiku večje prepoznavnosti podjetja, ki sicer na domačem trgu proda le slabo desetino celotne proizvodnje, ki trenutno še ni na nižjih obratih. »Pri nas poskušamo čim manjkrat uporabljati besedo recesija, in raje čim bolj pozitivno razmišljati,« pravi direktor dr. Boštjan Novak. »Normalno je, da se recesija tudi pri nas pozna. A z novimi možnostmi, tudi saloni, poskušamo ohranjati prodajo. Kakšnega resnega upada tako še nismo zaznali.« V podjetju, ki zaposluje 180 delavcev, zato ne razmišljajo o krajšem delovniku. »Še vedno se ukvarjamo s tem, kako nekaj narediti, ne pa kaj bi delali,« pravi. V čem je torej skrivnost, da nekateri pohištveni proizvajalci ostajajo skoraj brez dela, drugi pa ga še vseeno imajo dovolj? »To, mislim, vsi vedo. Ne smeš biti odvisen od enega kupca ali enega samega tržišča. Kljub temu, da krizo čutijo vsepovsod, je več kupcev še vedno boljša alternativa kot le eden. Mi smo pri tem vsa leta vztrajali in obrestovalo se je.« Paron je pred dobrim letom v celoti opremil hotel z več kot sto sobami pri Niagarskih slapovih v Severni Ameriki. Skupaj s povezanim podjetjem izdelujejo otroške stolčke trip-trap, imajo pa še poseben oddelek s 15 mizarji, ki delajo zgolj za individualne naročnike. RP mzmcit VRUNČEVA2 3000 CELJE GSM: 051/335-200 FAX:05/911 81 50 www.radiocelje.com im St. 18 - 6. marec 2009 QtOll partner i najboljšim okusom 5 OPTIKA J^TUZfUIr PE CELJE, Sfanetova ulica 13, tel.: 03/428 56 50 ponedeljek - četrtek OKULISTIČNI PREGLEDI Podjetje za proizvodnjo in trgovino z optičnimi pripomočki, d.o.o. OPTIKA 3301 PETROVČE, Leveč 38 Telefon: 03/428 55 80, fax: 03/428 55 83 Še pred pomladjo žarek upanja Št. 18 - 6. marec 2009 - Nyill Dobrodelni tradicionalni koncert ob dnevu žena v Celjskem domu jutri, v soboto, ob 19. uri pripravlja tudi Društvo ljubiteljev umetnosti Celje. Vrhunski glasbeni dogodek na temo muzikalov z Broadwaya in West Enda pripravlja društvo v sodelovanju z Rotary klubom Barbara Celjska, ob dnevu žena pa želijo opozoriti na težke finančne razmere, v katerih so se po smrti obeh staršev znašle tri mlade Celjanke, sestre Pann. Organizatorji obljubljajo zmes klasične in sodobne umetnosti. Solist večera bo celjski baritonist Boštjan Korošec, ki je k sodelovanju povabil Nuško Drašček in hrvaško sopranist-ko Željko Predojevič ter izbral privlačen program son-gov iz muzikalov Evita, My Fair Lady, Man of La Manca in Whistle Down the Wind. Program bo povezoval znani Sašo Papp, solisti pa bodo nastopih ob spremljavi Zbora in orkestra Društva ljubiteljev umetnosti Celje, ki je pod svoje okrilje združil številne celjske srednješolce, študente in profesionalce. Di- rigent večera bo maestro Simon Dvoršak. Hkrati Rotary klub Barbara Celjska želi z dobrodelno akcijo pomagati sestram Pann. Društvo ljubiteljev umetnosti bo klubu darovalo čisti izkupiček koncerta ob dnevu žena, klub pa denarne prispevke za sestre Pann zbira na svojem računu in bo iz zbranega skušal neposredno poplačati čimveč njihovih dolgov. Denar klub zbira na transakcij skem računu Banke Celje: SI56 0600 0097 3993 983, sklic: 00 3333. PM Valčkov ples za sestre Pann Celjsko zdravniško društvo jutri, v soboto, ob 20. uri v dvorani Narodnega doma pripravlja tradicionalno prireditev Valčkov ples. l\idi tokrat s humanitarno noto; letos so se odločili, da izkupiček podarijo sestram iz družine Pann, ki so se zaradi izgube staršev znašle v hudi socialni stiski. Na 39. Valčkov ples organizatorji ponovno vabijo vse ljubitelje dobre glasbe in ple- sa. Obiskovalci bodo zaplesali ob zvokih skupine Odiseja s pevko Andrejo Sonc in pevcem Ninom Kozlevčarjem, gost večera bo Uroš Perič, za plesne užitke pa bodo poskrbele plesalke Plesnega foruma Celje pod vodstvom Goge Stefanovič Erjavec. Večer bo povezovala Andreja Petrovič. Pokrovitelj prireditve je župan Mestne občine Celje Bojan Šrot. PM Map J v J ' \ \ O' \J V.J Zamenjajte števec! Predvsem vaša zasluga je, spoštovani bralci, pa tudi zasluga vztrajnosti in neomajnosti, ki ju kljub vsem tragedijam premoreta starejši sestri Pann, da so dekleta, katerih zgodbo spremljamo že več mesecev, skoraj prišla na zeleno vejo. Ko sta včeraj stopili v uredništvo, smo po dolgih mesecih videli nasmeh na obrazih Nine in Nene, iz njiju pa je zavel optimizem. Prebili sta se iz najbolj črnega obdobja svojih življenj, zatem ko sta z mlajšo sestrico po smrti očeta izgubili še mamo in se praktično nista videli iz dolgov. Grozila jima je zaplemba stanovanja, upniki so pošiljali obvestila o dolgovih, obrestih in izvršbah. »Zato se ponovno iskreno zahvaljujeva vsem, ki so se odzvali. Vsem podjetjem, ki so odpisala dolgove in obresti, ter vsem posameznikom, ki so darovali po svojih zmožnostih. Še posebej pa celjskemu centru za socialno delo in direktorici Olgi Be-zenšek Lalič, ki se je osebno zavzela za naše težave in pomagala na vse možne načine,« pravita Nina in Nena. Vmes jima je uspelo urediti prejemke materine pokojnine in stalno skrbništvo nad mlajšo sestrico. Ugotovili sta še, da je bila hipoteka na stanovanje zavarovana, zato ju zanjo naj ne bi mogli terjati, verja-meta pa, da bosta v nekaj letih uspeli odplačati kre- Poskrbeli ste, da sestre Pann v največji stiski niso ostale same. Na sliki starejši sestri dit za nakup stanovanja. Popolnoma brez dolgov sicer še zdaleč nista, zato nekoliko s strahom pričakujeta zapuščinsko razpravo. Po nekaj tisočakov dolgu-jeta še za dedovane očetove in materine kredite, medtem ko podatkov glede dolga na davčni upravi, nastalega v času, ko je bila mati še samostojna podjetnica, nimata. Predvidevata pa, da naj bi vse skupaj znašalo okoli 20 tisoč evrov. »Vendar sva veliko bolj optimistični kot prej. Videli sva, da bova postopoma lahko vse rešili. S pomočjo vaših bralcev sva se prebili skozi prve dni, da sva imeli za življenjske potrebščine. In lažje nama je, ker sva sedaj prepričani, da ne glede na to, kaj naju čaka, še obstajajo dobri ljudje. Pomoč, pa tudi moralna podpora, ki jo dobivava, sta neprecenljivi.« POLONA MASTNAK Foto: GrupA Društvo poslovnih žensk obiskalo Mik Minulo sredo je v Miku potekalo srečanje Društva poslovnih žensk - FAM. Po pozdravu direktorja podjetja Mik Celje, Francija Phberška, je sledila predstavitev podjetja, nato pa okrogla miza z naslovom Prostor, okolje in mi... Na njej so sodelovali dr. Lučka Kajfež Bogataj iz Biotehnične fakultete v Ljubljani, direktorica Direktorata za okolje in prostor Metka Černelč, predsednik društva za sončno energijo Marko Unberger in gostitelj Franci Pliberšek. Omizje je vodila dr. Milena Sedovnik. Foto: GREGOR KATIČ Z marcem so v veljavo stopile nove cene električne energije, ki so jih v podjetju Elektro Celje napovedali že pred dobrim mesecem dni. Če ne prej, je vsaj zdaj skrajni čas, da začnete varčevati pri elektriki. Če zaradi starih števcev nimate nobenih ugodnosti nižjih tarif, bi bil morebiti zdaj vendarle čas, da jih zamenjate. S prihodnjim mesecem bo strošek na položnici za povprečnega gospodinjskega odjemalca, ki mesečno plačuje 33 evrov, višji za dobre 3 evre, kar je skoraj 10-odstotni dvig. So pa gospodinjski odjemalci letos že plačali višje zneske za elektriko. Skladno z določili energetskega zakona sta od novega leta na računih dva nova prispevka s precej zapletenim imenom. Prvi je prispevek za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproi-zvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov. Drugega plačujemo zato, da si bomo zagotovili zanesljivo oskrbo z uporabo domačih virov primarne energije za proizvodnjo električne energije. Oba prispevka sta povprečni račun podražila za dober evro in pol. Skupaj s podražitvijo bo znesek na položnici povprečno višji za slabih 5 evrov. Gledanje na uro, kdaj vklopiti pomivalni, pralni stroj, bo sedaj še bolj na mestu. Višja tarifa (cena za kilovat znaša 0,093 evra) ali po domače »dražji štrom« je vsak delavnik od 6. do 22. ure. Cenejši (cena za kilovat je slabo polovico nižja, 0,057) pa vsak delavnik od 22. do 6. ure naslednjega dne ter vsako soboto, nedeljo in dela prost dan od 0. do 24. ure. Vendar pa tisti, ki imate starejše števce brez možnosti dvotarifnega merjenja, te prednosti nimate. »Če števec ne omogoča dvotarifnega načina merjenja, si ga mora odjemalec kupiti sam, lahko tudi pri nas. Načeloma pa imajo vsi novejši števci že vgrajeno notranjo stikalno uro, kjer odjemalec z načinom merjenja izbere enotarifno ah dvo- tarifno merjenje. Odloči se glede na statistiko svoje porabe, večinoma pa se izkaže, da se bolj splača dvota-rifno merjenje,« so nam sporočili iz Elektra Celje. Sprememba načina merjenja porabe električne energije (enotarifno, dvotarifno) po ceniku Elektra Celje znaša 22,50 evrov, če pa morate kupiti povsem nov števec, boste zanj odšteli okoli 200 evrov. RP, foto: SHERPA Ali boste lahko izkoristili prednosti nižje tarife, je odvisno od vašega števca. 6 INTERVJU ..............'ffi:,: v^ NOVI TEDNIK Žalska muzikologinja iz Cambridgea Žalčanki Suzani Ograjenšek, doktorici muzikoloških znanosti, se je pot ustavila v Cambridgeu -Sopranistko letos čaka mednarodni operni debi v Strasbourgu »Imela sem normalno mladost in z velikim veseljem hodila v kino in v celjskem Kl(j)ubu plesala pozno v noč.« Malo ljudi zna govoriti o klasični glasbi na način, ki pritegne tudi druge poslušalce. Malce drugače je bilo ob letošnjem kulturnem prazniku v nabito polni dvorani Doma H. slovenskega tabora v Žalcu, kjer je domačinka Suzana Ograjenšek govorila o glasbi, skladatelju Ristu Savinu in slovenski umetnosti. Prisluhnili smo njenemu zanosu in žaru, vse pa je, tudi zaradi slavnostne govornice, obdal ponos na žalskega skladatelja. O njem, predvsem pa o doktorici muzikologije, ki jo je življenjska pot zanesla na univerzo v Cambridgeu, sva se s Suzano Ograjenšek pogovarjali v čudovitem okolju Savinove hiše v Žalcu. »Veliko ljudi me vpraša, kaj sploh pomeni biti doktorica muzikologije. Najlažja je primerjava s študijem književnosti, za katerega ni potrebno, da je študent pisatelj. Med študijem muzikologije se učiš o glasbi, učiš se jo razumeti, analizirati, spoznavaš kontekste, v katerih glasba živi ... Veje muzikologije obsegajo vse od zgodovine in analize glasbe in akustike do modernih smeri, kot so glasbena psihologija, tehnologija glasbe, glasba v filmu ali politiki, tudi etnomu-zikologija in študij pop glasbe,« je pripovedovala Suzana Ograjenšek, ki je specializirala historično muzikologijo. »Ukvarjam se z baročno opero, predvsem opero Georga Friedricha Händla, ki je bil v 18. stoletju prvenstveno skladatelj italijanske opere v Lon- donu. To s sabo potegne ogromno vedenja o zgodovini 18. stoletja,- znanje več jezikov, poznavanje evropske drame in druge literature ... Študij je med dragim vključeval ogromno angleške literature in zgodovinskih razprav iz 18. stoletja.« Če dovolite: zelo mladi ste za doktorico iz Cambridgea? Dejansko ne - mogoče sem mlada po slovenskih merilih, po angleških, kjer lahko domači študentje doktorirajo že pri 25 letih, pa ne. Pri nas pač ta proces traja dlje, a mislim, da se tudi tu stvari spreminjajo v skladu z bolonjsko reformo. Začeli sva sicer pri koncu, za začetek pa bi se verjetno morali ustaviti v žalski glasbeni šoli. Še danes, ko pridem v Žalec, grem včasih vadit v glasbeno šolo. Tudi pevsko, kot sopranistka, specializiram baročno glasbo, predvsem Händla. Ravno za božič, ko sem bila doma, sem razmišljala, kako lepo otroštvo sem imela. Da sem na primer imela glasbeno šolo na dosegu roke in sem lahko tudi, ko sem bila še majhna, šla tja kar sama peš. V večjih mestih otroci tega ne morejo, v današnjem svetu pa jim najbrž to tudi ni dovoljeno - v Angliji je že tako ... Zanimivo je, da je moja nekdanja profesorica klavirja, Irena Kralj, pred kratkim magistrirala iz čembala v Avstriji in se tudi aktivno specializira v baročni smeri. Zdaj se dogovarjava o sodelovanju. Zdi se mi čudovito, da bo na takšen način sklenjen še en krog. Kaj vas je pritegnilo h glasbi? Doma smo pevska družina, vedno smo prepevali. Kadar smo se zbrali sorodniki, smo vedno v večji skupini več-glasno prepevali slovenske ljudske pesmi. Tako je še danes. Nikoli ni bilo vprašanje, če, temveč kdaj se bom vpisala v glasbeno šolo. Tudi moja sestra je zelo muzikalna. Veliko spodbude sva imeli doma, pa tudi ogromno veselja. Brez glasbe si življenja niti ne znam niti nočem predstavljati. Je pa nekaj časa trajalo, da sem odkrila svoj inštrument - torej, da se v izbiri med raznimi inštrumenti, med katerimi sta bila tudi klavir in saksofon, najlažje izražam s pomočjo glasu. Torej ste kot dijakinja in študentka za razliko od svojih sošolcev, ki so odhajali na ples in v kino, preučevali note in njihovo govorico? Imela sem normalno mladost in z velikim veseljem hodila v kino in v celjskem Kl(j)ubu plesala pozno v noč. Glasbeno in strokovno delo pa mi je bilo vedno v veselje, tako da mu v bistvu ne morem reči delo. Tako je tudi danes. Še vedno je zame eno najlepših doživetij, da zjutraj vstanem in grem na vajo z orkestrom. Veliko razkošje v življenju je, da človek najde tisto, kar zelo rad počne. Ste v Angliji na začasnem delu ali ste državo že vzeli za svojo? V Angliji sem »začasno« že skoraj deset let, domov pa pridem, kadar lahko. Mislim, da sem se v nekaterih pogledih malo poangležila, v nekaterih pa se gotovo nikoli ne bom. Ne vem, če bom ostala v Angliji, odvisno je od tega, kam me bo življenjska pot peljala še naprej. Življenje v Cambridgeu je sicer nekoliko drugačno od standardnega življenja na Angleškem: gre za zelo zanimivo univerzitetno mesto, kar je nekaj dragega, kot če bi živela v Londonu ali nekje na podeželju. To sem vprašala zato, ker ste za Žalčane, vsaj tako je bilo slišati ob letošnjem kulturnem prazniku, še njihovi. Takrat je bila dvorana polna ljudi, ki me poznajo še iz otroških let. Izjemno toplo mi je bilo pri srcu. Pomislila sem, da lahko človek nekam pride, če ima dobro popotnico. Hvaležna sem rojstnemu mestu, vsem, ki so me vzgajali, in tudi za možnosti, ki sem jih imela. Vesela sem, ker lahko sodelujem v času letošnjih Savinovih prireditev. Iz Savina sem delala diplomsko nalogo, in veseli me, da lahko svoje izsledke delim s svoji- mi someščani. Sploh, ker vidim, da ljudi to zanima in da je toplo sprejeto. Izvedba opere Poslednja straža mi ogromno pomeni kot muzikologi-nji, ki je študirala Savina. Ko že govoriva o Ristu Savinu - kakšno mesto zavzema v slovenski klasični glasbi? V svojem času je bil revolucionar. Ko se je večina drugih skladateljev še lovila ob abecedi skladanja, se je sam na Dunaju temeljito izobrazil. Bil je tudi časovno malce spredaj, saj se je posvetil novi romantilti, kar je bilo v slovenskem čitalniškem času nekaj izjemno revolucionarnega. Od takrat naprej tudi di-lentatizem ni več imel mesta v slovenski glasbi. Danes zapuščine slovenskih skladateljev ne poznamo dovolj. Vsi znamo recitirati Prešerna, vemo za Skodelico kave ..., ne znamo pa našteti petih slovenskih skladateljev iz Savinove-ga časa ali pa ne poznamo, recimo, skladb Antona Lajo-vica ali Slavka Osterca ... Če bi to znanje živelo, bi tudi Savina lažje umestili in ljudje bi bolje razumeli, kakšna figura je bil. Želim si, da bi se ta umetni zid med slovensko glasbo in poslušalci podrl. Mogoče je tako, ker ima glasba najdaljšo pot do poslušalca -knjigo ali sliko lahko vsak sam spozna, glasba je pa mrtva, če je ne izvede glasbenik. Glede na to, da tudi poučujete - bi rekli, da so angleški študentje bolj pridni od naših? Govoriva o Cambridgeu, ki je na lestvici svetovnih univerz številka 2. Odnos do študija v Angliji je drugačen. Dodiplomski študij traja tri leta, ta čas pa je namenjen temu, da se mladi ljudje vsestransko razvijejo, navežejo široko paleto stikov z dragimi ljudmi, se udejstvujejo v različnih aktivnostih, skrat- Dr. Suzana Ograjenšek je osnovno glasbeno izobrazbo pridobila v Glasbeni šoli Rista Savina v Žalcu (profesorica klavirja Irena Kralj). Študirala je primerjalno književnost in muzikologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani; diplomirala leta 1999 z nalogo na temo Dopisovanje Rista Savina s sodobnimi slovenskimi skladatelji. Na univerzi v Cambridgeu je opravila specializacijo iz baročne glasbe, leta 2000 magistrirala na temo operne glasbe Georga Friedricha Händla ter 2005 doktorirala na temo baročne opere v Londonu v začetku osemnajstega stoletja. Od takrat deluje kot raziskovalka na kolidžu Clare Hall univerze v Cambridgeu, kjer tudi poučuje na fakulteti za glasbo. Umetniško se udejstvuje kot sopranistka, tudi kot pevka pa posveča posebno pozornost baročni glasbi. Preteklo poletje je kot sopranistka doživela mednarodni debi na festivalu Aix-en-Provence v Franciji, v kratkem pa jo čaka profesionalni operni debi v Narodni operi v Strasbourgu, v Händlovem Jeftu. ka počnejo tisoč stvari in preizkušajo svoj potencial. V Cambridgeu imamo izjemno intenzivne osemtedenske semestre in ne vem, če v tem času kdo veliko spi - poleg vsega študijskega dela se študenti dobesedno vržejo v študentsko življenje, kar se mi zdi prav. Glede na to, da ste pevka: kakšno glasbo radi poslušate, kaj je tisto za dušo, med drugimi aktivnostmi? Zelo odvisno. Klasična glasba seveda predstavlja velik del mojega življenja. Lahko bi me zalotili veselo poplesovati ob Händlovih uverturah, zelo rada poslušam rok glasbo, hodim na koncerte, plešem, prisluhnem tudi popu iz 80. let, iz časa, ko sem odraščala ... V glavnem, pritegnejo me dobro narejene stvari. Med drugimi aktivnostmi so me v Cambridgeu navadili hoditi na jogging. Veslanja se nisem lotila, na reki sem bila le dvakrat, ker je ta šport z mojim petjem rahlo v navzkrižju. Kadar le morem, preživim večer s prijatelji, kadar imam čas, pa grem najraje v naravo, sploh doma. Prva pot je velikokrat na Bukovico, kjer si prečistim možgane. Kam vas bo v prihodnjih dneh odnesla pot? Konec februarja sem imela samostojen koncert na londonskem Händlovem Festivalu, marca pa me čaka Strasbourg. Ob tem povsod nesem s sabo svoje raziskovalno delo, tako da mi dolgčas gotovo ne bo. Vsekakor upam, da me bo pot še naprej vodila na čim več krasnih koncertov. Mogoče pretiravam, vendar je zame glasba sreča. Najlepše je, kadar sem del čudovite izvedbe kakšnega izjemnega glasbenega dela. URŠKA SELIŠNIK Foto: TONE TAVČAR »Nikoli ni bilo vprašanje, če, temveč kdaj se bom vpisala v glasbeno šolo.« »Vsi znamo recitirati Prešerna, vemo za Skodelico kave ..., ne znamo pa našteti petih slovenskih skladateljev iz Savinovega časa.« TO St. 18 - 6. marec 2009 »Še vedno je zame eno najlepših doživetij, da zjutraj vstanem in grem na vajo z orkestrom.« novi iMi aktualno »Naj se podle igre že enkrat končajo!u Odzivi ogorčenih krajanov Rimskih Toplic na ponovne poskuse zrušitve projekta oživitve Rimskih term Ko so se dela v propadajočem zdravilišču v Rimskih Toplicah leta 2006 končno začela in je obnovljeni Sofi-jin dvor lani sprejel prve goste, so si krajani oddahnili. Nihče med njimi ni pričakoval, da bo projekt oživitve Rimskih term obvisel na nitki. Zdaj Rimskim termam ne grozi samo finančna kriza, zaradi katere banke nočejo odobriti posojila za novogradnjo, temveč se je (kot smo že poročali v petkovi št. NT) spet aktivirala skupina, ki želi s pozivi vladi, naj zdravilišče vrne vsem državljanom, zrušiti projekt oživitve Rimskih term. Na dogajanje so se v torek razburjeni in prizadeti odzvali krajani: »Naj se te podle igre že enkrat končajo! Tudi v Rimskih Toplicah smo bih izbrisani, ker nam toliko let ni bil omogočen razvoj. Zdaj, ko nam je odrešitelj Maks Brečko z obnovo zdravilišča vnovič vlil upanja, pa so se spet pojavih posamezniki, ki ne želijo škodovati samo zdravilišču, ampak celemu kraju in tudi bodočim generacijam v Rimskih Toplicah.« Razočaran je bil tudi direktor Rimskih term Maks Brečko, ki je na robu solza dejal: »Nisem pričakoval, da je v Slovencih toliko škodoželjnosti, privoščljivosti, nečimernosti in zajedljivosti.« Rimskotopličani kljub vsemu ostajajo optimistični in od države pričakujejo, da bo enkrat za vselej utišala nasprotnike, ki imajo že od vsega začetka samo en cilj, to je zrušiti projekt Rimskih term. »Absolutno verjamem v dokončno oživitev zdravilišča. Še vedno namreč zaupam vladi, v njeno modro presojo ter v zakonitost vseh dosedanjih postopkov, ki so jih sprejemale vla- ■BS KOMENTIRAMO Ko ima hudič mlade, nima samo enega Zdi se, da ima hudič že nekaj časa leglo v Rimskih Toplicah. Če temu ne bi bilo tako, obnova v tamkajšnjem zdravilišču ne bi stekla šele po petnajstih letih propadanja zdraviliškega kompleksa. Niti ne bi toliko poskusov oživitve že splavalo po vodi. Zdaj, ko se po obnovljenem Sofijinem dvoru končno spet sprehajajo gostje, krajani pa se veselijo novih delovnih mest in ponovnega razvoja kraja, je vrag znova začel opletati s svojim dolgim repom. Finančna kriza ni edino, kar bega krajane in vodstvo term, bolj jih skrbijo neresnice, natolcevanja in podle igrice nekaterih soobčanov, ki jim je edini cilj onemogočiti razvoj term in kraja in ki dobro vedo, da jim bo to najlažje uspelo, ko se bodo terme, znašle v krizi. In če je kdaj idealen čas za napad, je to zdaj. Časi za Rimske terme v tem trenutku tudi brez nasprotnikov oživitve ali »špil-ferderberjev«, kot jim pravijo, niso rožnati. Banke se obotavljajo pri odobritvi 22 milijonov evrov kredita, zaradi česar terme ne morejo začeti z novogradnjo. Nesoglasja pa se pojavljajo tudi znotraj družbe Rimske terme. NO namreč še vedno ni sprejel finančnega načrta naložbe, saj nekateri družbeniki vztrajajo pri še dodatnem znižanju skupne vrednosti investicije, čeprav sojo z 52 že oklestili na 49 milijonov evrov. Če lastniki ne bodo kmalu našli skupne rešitve, lahko po Savinji splava tudi 7 milijonov evrov že odobrenih evropskih sredstev. Zato je vse, kar krajani in terme pričakujejo od države, de s svojimi sklepi. Od sedanje vlade pa pričakujem, da bo omogočila čimprejšnje nadaljevanje projekta,« je dejal sklicatelj torkove novinarske konference Drago Zupan, ki si že 18 let prizadeva za oživitev zdravilišča. Kot je dejal, ga ne skrbijo posamezni nasprotniki oživitve zdravilišča, ga pa skrbi, ker te nasprotnike pri njihovem delovanju podpira tudi državni svet. To se je iz- da podpre projekt oživitve zdravilišča in da z državnimi poroštvi omogoči pridobitev kreditov. Nasprotniki oživitve Rimskih term v vsej nastali zmedi in težavah vidijo več kot idealno priložnost, da dokončno zaustavijo obnovo zdravilišča. Svojo strategijo imajo do potankosti izdelano. Vedo, da bodo svoje cilje lažje uresničili preko posrednikov na višjih položajih. Učinkovitost svoje metode so že preverili ob začetku mandata prejšnje vlade, ko so preko državnozborskega poslanca Mira Petka z enakimi zahtevami kot zdaj (naj vlada ponovno preuči možnost, da zdravilišče vrne v last državljanom ter preveri zakonitost postopkov in verodostojnost dokumentov vse od zaprtja zdravilišča) že dosegli enoletni zastoj projekta oživljanja zdravilišča. Zdaj želijo isto doseči s pomočjo državnega svetnika in vodjo svobodnih sindikatov Dušana Se-moliča. Zakaj bi radi ti na vsak način zrušili Rimske terme, pravzaprav nikomur ni povsem jasno. Ali pač. Govori se marsikaj. Tudi to, komu bi dokončno zaprtje zdravilišča najbolj koristilo... BOJANA AVGUŠTINČIČ predstavlja, kakšna odrešitev je za kraj in za ljudi, ki čakajo na službe, toliko novih delovnih mest. Me prav zanima, če je on toliko ljudem sposoben najti delo,« se je odzval direktor Rimskih term Maks Brečko, M je kljub težavam, v katerih so se znašle terme, prepričan, da projekta nihče več ne more zaustaviti. V oživitev term je bilo doslej vloženih že okoli 21 milijonov evrov, zato bi bila tudi za državo veliko sramota, če bi v tem trenutku dopustila zaustavitev projekta, meni Brečko, ki pričakuje, da bo država podprla projekt in z državnimi poroštvi pomagala pri pridobivanju 22 milijonov evrov posojila, kolikor terme še potrebujejo za izgradnjo centralnega objekta. »Luč na koncu tunela že vidim. Pogovori za pridobitev posojila intenzivno potekajo in prepričan sem, da bodo Rimske Tophce kljub nasprotnikom ponovno zaživele. Mi se maksimalno trudimo, da bi izpeljali projekt,« je dodal Brečko in javno pozval državnega svetnika Dušana Semoliča, naj se oglasi v Rimskih termah, da se bo prepričal, koliko truda in naporov je bilo doslej že vloženega v oživitev zdravilišča. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: SHERPA Rimske terme so v obnovo vložile že toliko sredstev, da projekta oživitve ni več mogoče ustaviti. Za dokončanje del potrebujejo še 22 milijonov evrov, zato apelirajo na vlado, naj pomaga pri pridobivanju potrebnega posojila in naj že enkrat konča dialog z nasprotniki oživitve. kazalo, ko je državni svetnik Dušan Semolič na vlado naslovil vprašanje oziroma pobudo, naj prouči možnost, da zdravilišče vrne v last vsem državljanom, in zahteval revizijo postopka projekta oživljanja zdravilišča od njegovega zaprtja do danes, pri tem pa ga je podprl tudi državni svet. Luč na koncu predora »Rimske terme bodo prinesle 160 novih delovnih mest. Doslej smo prejeli že več kot 500 prošenj za zaposlitev visoko izobraženih ljudi. Prepričan sem, da gospod Semolič tega ne ve. Verjetno si ne Brigita Pavčnik: »Stvari v Rimskih Toplicah se premikajo v pozitivno srtier. In to zagotovo ne po zaslugi negativnih želja, ki nam jih pošiljajo nekateri soobčani in njihovi privrženci iz cele Slovenije, pač pa po zaslugi pozitivno mislečih, ki jih v Rimskih Toplicah ne manjka. Zaradi takšnih ljudi, ki jim ni vseeno za zdravilišče, se njegova oživitev ne bo ustavila. Morda bo projekt za kratek čas obstal, a na koncu se bomo skupaj veselih uspeha.« Andrej Marinšek: »Ti posamezniki, ki v javnost pošiljajo razna pisma, v katerih nasprotujejo oživitvi zdravilišča, nimajo nobene moči in vpliva, s katerima bi lahko ogrozili zdravilišče. Gre samo za brezvezno dopisovanje, za nekakšno igro mačke z mišjo, nič resnega. Nekaj pač morajo početi. Po moje se zaradi tega nima smisla sekirati.« Nastopajo: SKUPINA ODISEJA z Andrejo Sonc in Ninom Kozlevčarjem, posebni gostje večera - Plesni forum Celje -Goga Stefanovič Erjavec in Uroš Perič. Povezovalka programa: Andreja Petrovič Izkupiček plesne prireditve bomo podarili v dobrodelne namene. PRODAJA VSTOPNIC: Zavod za kulturne prireditve in turizem Celeia, Celje, Krekov trg 3, telefon: 03 428 79 36,031610 537, fax: 03 428 79 31 MEDIJSKI POKROVITELJ: NOVI TEDNIK & RADIO CELJE Št. 18 - 6. marec 2009 m j0r [i. arvM Bit M r i # i« k • k . L m> s M Čez nekaj let naj bi imeli v Celju še tri nove garažne hiše. Dovolj parkirišč in brez ovir za kliniko Ovir, kar se tiče zazidalnega načrta, za gradnjo »Naše male klinike« na parkirišču pri Garažni hiši Gla-zija ni več. Celjski mestni svetniki so namreč potrdili odlok o spremembah zazidalnega načrta, po tem ko so slišali, da ne bo težav s parkiranjem, čeprav bo zaradi izgradnje klinike 140 parkirnih mest manj. Obeta se namreč gradnja kar treh parkirnih hiš. Preden so svetniki izvedeli za tri nove parkirne hiše, je bilo izrečenih precej besed in precej svetnikov se je izmenjalo za govorniškim odrom. Vložen je bil tudi amandma odbora za okolje in prostor, v katerem so člani odbora zahtevali, da bi investitor moral v dveh etažah poskrbeti za parkirišča, torej tudi za javna parkirišča. Kar je sicer pohvale vredno, je pa za investitorja, to je podjetje Reparo iz Celja, precej neugodno, za vse ostale pa vsaj čudno. Svetniki so namreč že leta 2007 potrdili prodajo zemljišča, kjer so trenutno še vedno parkirišča, slabi dve leti kasneje pa zahtevajo od investitorja, da nadomesti parkirišča, ki so jih sami prodali. Kakor koli, do tega sploh ni prišlo, ker so svetniki po daljši debati vendarle slišali, da se za parkirišča ni treba bati. Če so nekateri svetniki sprva še napovedovali podporo amandmaju odbora za okolje in prostor, so si premislili, ko je za govorniški oder stopil vodja oddelka za okolje in prostor Roman Kramer. Ta je povedal, da se, če bo vse po sreči, že letos obeta gradnja prizidka h Garaž- Mestna občina Celje se je pridružila mednarodnemu projektu Sugar (deloma je financiran iz evropskih sredstev), ki se je začel v sredo in ureja promet v evropskih mestnih jedrih. Kot je pojasnil vodja oddelka za okolje in prostor Roman Kramer, bodo v projektu morda videli kakšne dobre prakse, kako urediti promet v mestu, da obstajajo še drugi načini in ne le parkiranje v mestnem jedru. BREZPLAČNI PROMETNI TELEFON RADIA CELJE Pismo celjskih svetnikov Borutu Pahorju Na predlog svetniške skupine DeSUS bo celjski mestni svet z županom Bojanom Šrotom zaradi predloga zmanjšanja sredstev za poplavno varnost v rebalansu državnega proračuna poslal pismo premieru Borutu Pahorju, ministru za okolje in prostor Karlu Erjavcu ter vsem poslankam in poslancem državnega zbora. V uvodu seje mestnega sveta je Jože Bu-čer, DeSUS, pojasnil, da se državna protipo-plavna sredstva zmanjšujejo že od devetdesetih let, čeprav je bilo mestu ob Savinji večkrat obljubljeno, da se bo porečje Savinje uredilo. »Kljub obljubam, da se bodo sredstva vodnega sklada namenjala poplavni varnosti, se namenjajo za izgradnjo hidroenergetskih objektov. Na porečju Savinje se zelo malo sredstev namenja vzdrževanju Savinje in vodotokov, kaj šele za izvajanje investicijskih posegov, ki bi izboljšali poplavno varnost ogroženih urbanih območij,« so zapisali v pismu. V predlogu rebalansa državnega proračuna so sredstva za porečje Savinje še dodatno zmanjšana iz 8,2 milijona na 3,2 milijona evrov oziroma za kar pet milijonov evrov! Mestni svetniki so tako soglasno sprejeli sklep, da bodo poslali pismo tako premierju Pahorju, kot tudi pristojnemu ministru Erjavcu ter poslankam in poslancem. V njem pristojne opozarjajo na nevarnost poplav in pišejo, da ne morejo »razumeti, da se varčuje tudi na tistih področjih, kjer so bili državljani že dvakrat ali trikrat poplavljeni v 20 letih!« ŠK V pismu omenjajo tudi državni prostorski načrt za urejanje porečja Savinje, ki so ga začeli pripravljati aprila 2004 in že zamuja. V sredo, 11. marca, ob 18. uri v Narodnem domu pa bo sestanek predstavnikov lokalnih skupnosti s predstavniki ministrstva za okolje in prostor o zadrževalnikih na porečju Savinje. Podjetje Reparo, ki bo gradilo »Našo malo kliniko« oziroma Novo mestno kliniko, v kateri bodo prostori za zasebne zdravstvene storitve, bo zdaj lahko začelo postopke za pridobitev gradbenega dovoljenja. Po nekaterih ocenah naj bi klinika stala že prihodnje leto. ni hiši Glazija, v katerem bo dodatnih 218 parkirnih mest. Načrtuje se gradnja garažne hiše na parkirišču Spodnji grad, poleg tega pa naj bi svojo garažno hišo v Oblakovi ulici gradila tudi bolnišnica. Ko so svetniki slišali za vse te prihodnje pridobitve, amandma ni imel možnosti in ga niso izglasovah. Zakaj svetniki niso že prej izvedeli za vse nove garažne hiše, da bi se izognili dolgi razpravi, ni bilo pojasnjeno. Svetnica Urša Dru-govič je ob tem dejala, da vse skupaj izgleda kot predstava na Dnevih komedije. Morda pa le ni naključje, da stavba nosi delovno ime »Naša mala klinika«. ŠPELA KURALT Foto: GrupA IZJAVI TEDNA Svetnik Primož Posinek po pojasnilu Romana Kramerja o novih garažnih hišah: »Ali imamo čarovnika iz Oza ali kako, da se vedno, ko gospod Kramer stopi za govornico, vse spremeni.« Svetnik Brane Nezman po tem, ko je slišal, koliko novih garažnih hiš se obeta v Celju: »V Naši mali kliniki naj sploh ne zgradijo parkirišča. Ker če bo toliko naših garažnih hiš, nam je v interesu, da bi pri nas parkirali.« Izid žrebanja Rezultati žrebanja kuponov, ki so prispeli na naš naslov do četrtka, 6. marca 2009: 1. nagrada - zlata kocka Adamas: Kristina Kobilica, Vrhe 1, 3221 Teharje. 2. nagrada - majica in lonček NT&RC: Pavla Sorec, Vodule 1, 3222 Dramlje. 3. nagrada - majica NT&RC: Majda Šmerc, Sp. Rečica 175, 3270 Laško. Nagrade lahko prevzamejo na oglasnem oddelku naše medijske hiše na Prešernovi 19 v Celju. r ^ hprite Novi tednik, Obiščite Casino a ^ velikih nagrad Ijitekuponceks^ettvena _ Rovaša! Faraonove zlate kock« 18BI se: KUPON Pred nami je žedrugo veliko žrebanje- 18. aprila 2009! Izpolnjene kupone pošljite na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 19,3000 Celje IME, PRIIMEK NASLOV TELEFON - m St. 18 - 6. marec 2009 Mlina ne bodo prodali novi tednik ŠPELA KURALT Foto: KATJUŠA Na lokaciji Rakuschevega mlina bo morda kmalu stal nov kulturni center Celjski mestni svetniki so na torkovi seji med drugim obravnavali letni načrt ravnanja s stvarnim premoženjem občine. Ta med drugim zajema prodajo zemljišč oziroma nepremičnin. Letos načrtujejo, da bodo prodali za štiri milijone evrov nepremičnin. V teh milijonih pa ni več Rakuschevega mlina, kot je na seji presenetil župan Bojan Šrot. Če je bil lani njihov načrt precej ambiciozen, da bodo namreč prodali za osem milijonov evrov nepremičnin, prodah pa so jih le za približno 3,4 milijona evrov, so letos načrt bolj realno zastavili. Tako načrtujejo, da bodo prodali za štiri milijone evrov nepremičnin. Med večjimi je zagotovo prodaja treh karejev Sončnega parka. Skoraj polovico tega zneska, natančneje 1,9 milijona evrov, Bo ob ali v Rakuschevem mlinu, ki je zaenkrat v precej klavrnem stanju, zrasel nov hram kulture? predstavlja Rakuschev mlin s pripadajočimi zemljišči. Vsaj tako je razbrati iz zapisnika odbora za gospodarstvo, ki se je sestal 23. februarja. V tem zapisniku tudi piše, dabo Mestna občina Celje v roku enega meseca pripravila razpis za prodajo Rakuschevega mlina. To se je do torkove seje spremenilo, saj je župan Bojan Šrot dejal, da občina skoraj zagotovo mlina ne bo prodala. Z Društvom ljubiteljev umet- nosti Celje naj bi namreč postavili in na tem območju uredili nov celjski kulturni center. Kasneje je Šrot podrobneje povedal: »Pred tremi tedni je bil pri meni Gregor Deleja (predsednik Društva ljubiteljev Led na jezeru je, vsaj tako kaže, delo olajšal. Junija novo kopališče in sprehajalne poti Pri delih na poteh okoli Šmartinskega jezera se držijo zastavljenih rokov, zato delajo praktično ves čas, je povedala direktorica Zavoda Celeia Celje Milena Čeko Pun-gartnik. Gre za del projekta ureditve Šmartinskega jezera z zaledjem, za katerega so pridobili tudi evropska sredstva. Tako so delavci urejali pomol za sončenje oziroma kopališče pri Gradu tudi, ko je bilo jezero še zaledenelo. Poti okoli Šmartinskega jezera s pontonskim mostom bodo končane do konca junija. Pontonski oziroma plavajoči most, ki bo povezoval bregova kraka Šmartinskega jezera pri Čolnarni Muzelj, so že zgradili, vendar ga bodo, zaradi varnosti, dokončno postavili šele, ko bodo stali vsi spremljajoči objekti ob mostu. ŠK Foto: GrupA umetnosti Celje, op. p.) in dejal, da bi Celje vendarle začelo razmišljati o izgradnji kulturnega centra, zlasti, ker so dvorane v Celju premajhne. Morebiti bi bilo smiselno, ko bi Rakuschev mlin preuredili v mini Cankarjev dom. Trenutno smo v fazi preverjanja prostorskih zmožnosti, po informacijah, ki jih imam, bi dvorana s 700, 800 sedeži, kar bi bilo po mojem zadosti, šla v ta objekt, vključno z vsemi spremljajočimi prostori, kot so sodobni snemalni studio in garderobe.« Šrot je še dodal, da so trenutno v fazi naročanja idejnega projekta prenove objekta. Ah bo občina šla v ta projekt, še ni dokončno, saj mora to potrditi tudi mestni svet, odločiti pa se je seveda treba, kako bi to financirah. Župan je dejal, da je Deleja omenjal tudi zasebne partnerje, ki naj bi bih pripravljeni sodelovati. Gregor Deleja zaenkrat, dokler stvari niso dokončne in dogovorjene, ne daje komentarjev. Predaval bo Anselm Grün Anselm Grün, benediktinski menih, doktor teologije in diplomirani ekonomist, ki sodi med najbolj brane sodobne krščanske avtorje, saj njegove knjige v svetu dosegajo večmilijonske naklade, bo tri dni na obisku v Sloveniji, v soboto tudi v Celju. V slovenščino je prevedenih šestnajst njegovih del. Slušatelje svojih predavanj, udeležence tečajev in bralce svojih številnih knjižnih izdaj uči umetnosti življenja in vodenja ljudi. Modrost in izkustveno zakladnico duhov- nega izročila povezuje z našim dojemanjem življenja in s spoznanji sodobne psihologije. Anselm Grün se navdihuje zlasti v psihologiji Carla Gustava Junga, posveča pa se tudi raznim tehnikam meditacije. Griinove knjige so prevedene v vsaj 30 jezikov in so doslej izšle v več kot 15 milijonih izvodov. Poleg pisanja se Grün posveča tudi predava- teljskemu delu - letno ima 200 predavanj doma in v tujini, občasno pa je tudi gost televizijskih oddaj. V celjskem Domu sv. Jožefa bo v soboto predaval kar dvakrat. Že ob 10. uri bo starejšim in vsem, ki delajo s starostniki, predaval o umetnosti staranja, popoldansko predavanje (ob 15. uri) pa je naslovil Živi, kar si! Biti ženska in moški v svoji poklicanosti. Predavanje je namenjeno pastoralnim delavcem in zakoncem. BS Čistilni mesec Ves mesec, natančneje do 26. marca, bodo v Mestni občini Celje zbirali kosovne odpadke. Zabojniki bodo v posameznih mestnih četrtih in krajevnih skupnostih tri dni. V zabojnike lahko meščani odložijo pohištvo, belo tehniko, vzmetnice, talne obloge, kolesa in druge večje odpadke. Kot so pojasniti na Simbiu, je cilj akcije zmanjšati število divjih odlagališč, namenjena pa je zgolj gospodinjstvom. Sicer pa lahko občani kosovne odpadke tudi sami odpeljejo v Zbirni center Bukovžlak. ŠK Imenovali direktorico muzeja Celjski mestni svetniki so potrdili Tanjo Roženbergar Šega za direktorico Muzeja novejše zgodovine Celje. Tako je prav na svoj rojstni dan za pet let prevzela vodenje muzeja. Pred tem je bila vršilka dolžnosti direktorice, kar je postala, ko je Andreja Rihter odšla v Ljubljano za poslanko državnega zbora. ŠK - št. 18 - 6. marec 2009 - simbio, d.o.o. V simbiozi z okoljem Simbio, d.o.o. Teharska 49 3000 Celje Tel: »384 !31425 64 00 Fax: +384 (31425 64 12 infofösimbiQ.si www.simbio.si NAROČILO ZABOJNIKOV ZA KOSOVNE ODPADKE (odsluženo pohištvo, bela tehnika, gradbeni material...) Za informacije o dostavi in ceni pokličite na tel.: 425 64 OO ali GSM: 041 669 362 (do 14. ure) NTÜC s pV.orr T top'otc Iz veterinarske uprave so sporočili, da so rezultati preiskave poginulega laboda, ki so ga prejšnji četrtek našli na ribniku Vrbje, negativni. Odvzem brisa ni potrdil suma na aviarno influenco oziroma na prisotnost virusa ptičje gripe. Vzrok za pogin treh labodov v zadnjem mesecu dni je najverjetneje slab prehranjevalni režim v zimskem času in oslabitev njihovega organizma. MJ Svet zavoda GLASBENE ŠOLE RISTO SAVIN ŽALEC Aškerčeva 9, 3310 ŽALEC . razpisuje delovno mesto RAVNATELJA/RAVNATELJICE Kandidat mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja izpolnjevati splošne zakonske pogoje in posebne pogoje, skladno z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI (Ur. I. RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo in 36/08). Kandidati morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Izbrani kandidat bo imenovan za 5 let. Predvideni začetek dela je 1. 8. 2009. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev (potrdila o izobrazbi, nekaznovanosti zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev, nekaznovanosti zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost) ter dosedanjih delovnih izkušnjah s kratkim življenjepisom ter programom oziroma vizijo razvoja ter dela šole za mandatno obdobje pošljite najpozneje v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: SVET ZAVODA Glasbene šole Risto Savin Žalec, Aškerčeva 9, 3310 Žalec, z oznako »Prijava za razpis za ravnatelja«. Kandidati bodo pisno obvestilo o imenovanju prejeli v zakonitem roku. Deset dni mučne tišine za vrati stanovanja Marije Ivanek in zaudarjajoč vonj so dali slutiti, da je nekaj zelo narobe ŽALEC I PREBOLD [ Ugibali, ali še živi NOV! TEDNIK v redu in naj končno pridejo pogledat, kaj se dogaja. Odgovor upravljalca stanovanja je bil pričakovan. Kot velevajo predpisi - tudi ko gre za človeško življenje, sta za vlom v stanovanje pristojna edinole policija in gasilci. Pomoč je zamujala deset dni. Ivaneko-vi, ki je žalostno končala na stari postelji novega doma, ni Prihod Marija Ivanek med upokojence v Dobriši vasi v Petrovčah je med urejenega življenja vajene starostnike vnesel nemir. O stiski, bolezni in usodi Ivanekove je za zidovi upokojenskega bloka vedel le malokdo. Deset dni mučne tišine za vrati temnega stanovanja, iz katerega se je širil zaudarjajoč vonj, je dalo slutiti, da je nekaj zelo narobe. Pot bolne in socialno ogrožene Ivanekove so leto dni spremljali v žalskem centru za socialno delo in naposled presenečeno izvedeli, da je umrla. Ivanekovi je bilo dodeljeno stanovanje v pritličju bloka. V nov dom v Petrovčah se je vselila sredi januarja letos. Med upokojenci se je razširila vest o novi sosedi. Nihče ni vedel, kdo in kaj je, o njenem življenju so na veliko ugibali. Menda naj bi si v nov dom prinesla samo staro posteljo in štedilnik z ugnezdenimi mišmi. V novem domu se ni znašla. Električni bojler za ogrevanje vode ni služil svojemu namenu. Po toplo vodo se je nekega večera odpravila potrkat na sosednja vrata. Stikov s sosedi v kratkem času bivanja med njimi ni uspela navezati. Videva- li so jo odhajati v bližnjo gostilno in samo ugibali, ali gre na topel obrok ali skodelico čaja. Na poti do tja se je kdaj tudi izgubila, še znajo povedati sosedje. Deset dni po smrti Ko se je nekega dne na stopnišču bloka v nekaj kratkih besedah izpovedala eni od sosed, je zanimanje zanjo preraslo v skrb. Nameravala je priklopiti plinsko bombo za kuhanje na štedilniku in glasno povedala, da ni za življenje v bloku, temveč za odhodvbolnico. Edina, ki bi Ivanekovi lahko pri- skočila na pomoč, je bila po mnenju sosedov predstavnica žalskega podjetja Sipro, Bojana Hriberšek. »Bila je edina, ki je v imenu upravljalca prihajala v blok in imela stike z vsemi stanovalci,« pripovedujejo sosedi. Na kogarkoli drugega se niso znali niti upali obrniti. Hriberškova naj bi imela pomisleke, da Ivaneko-va zaradi demence, srčne bolezni in posledično slabih higienskih razmer ni sposobna bivati sama. V začetku februarja jo je, kot pravijo v Sipru, obiskala z namenom, dajo povpraša po njenem stanju in preveri, v kakšnih razmerah živi. Naletela naj bi na zaklenjena vrata. Izza njih je kmalu začelo zaudarjati. Neprijeten vonj se je širil po hodnikih in stanovanjih ter povzročil nemir in preplah. Kar tri dni so sosedje zaman skušali dopovedati zaposlenim Sipra, da nekaj ni Ni denarja za dom starejših Labod brez gripe Gradnja doma starejših v Preboldu stoji. Okoli osem milijonov evrov vredna investicija ne bo dokončana do poletja. Gradnja doma starejših v Preboldu stoji, Potem ko so uspešno tešili denacionali-zacijske zaplete z zemljiščem za začetek gradnje, denarja za poplačilo izgradnje temeljev ni. Investitor je zašel v finančne težave in banka odobritev kredita pogojuje s podelitvijo koncesije. Okoli osem milijonov evrov vredna investicija ne bo dokončana do poletja. Investitor gradnje doma, podjetje SG Kovač iz Izlak, zaradi finančnih težav ni upravičen do bančnega kredita, preden mu ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ne podeli koncesije ža upravljanje z domom. Banka odobritev kredita za nadaljevanje gradnje pogojuje s koncesijo, ki je lani marca podjetju niso podelili. Na ministrstvu ne vedo, kdaj bo ponovni razpis za pridobitev koncesij, kaj šele, kdaj bodo te podeljene. Možnosti, da bi podjetju podelili koncesijo, so tako minimalne. »Zgradili so temelje, ki čakajo na nadaljevanje gradnje. Kdaj bo to, lahko le ugibamo,« o zapletih pravi preboldski župan Vinko Debelak. Finanč- ne težave so investitorja pripeljale tudi do spora z izvajalcem, celjskim podjetjem In-grad Gramatom, saj mu je investitor dolžan plačilo za izgradnjo temeljev. Debelak vidi spor kot eno izmed možnosti za izhod iz težav. »Izvajalec lahko na trgu najde novega investitorja, ki bi bil finančno bolj perspektiven, kar bi bila ugodna napoved za nadaljevanje del.« V Preboldu nad zapleti negodujejo toli- ko bolj, saj so zaradi zahtev koncesijske pogodbe pristali na poravnavo 200 tisoč evrov plačane odškodnine dedičem zemljišča, na katerem bi mo- ral biti dom dokončan do letošnjega junija. MATEJA JAZBEC Foto: KATJUŠA (arhiv NT) Z OBČINSKIH SVETOV Nova cena za pomoč na domu PREBOLD - Svetniki so na zadnji seji sprejeli višjo ceno za storitev pomoč družini na domu. Storitev znaša 17,16 evra. 5 odstotkov višjo ceno bo plačala občina, medtem ko se je cena za uporabnike znižala za 32 odstotkov in bodo zanjo odšteli 4, 91 evra. Cena za uporabnike, v Preboldu jih je 10, se je znižala zaradi socialnih oskrbnikov, ki bodo odslej to delo v Domu Nine Pokorn opravljali preko javnih del. Nova cena bo veljala od marca. Svetniki so razdelili tudi sredstva za ljubiteljske kulturne in športne dejavnosti. Ljubiteljski kulturi so namenili 20 tisoč in športu dobrih 33 tisoč evrov. Od tega sta največ, 10 tisoč evrov, prejela Pihalni orkester Prebold in slabih 12 tisoč evrov Košarkarski klub Prebold. MJ V Preboldu medtem nadaljujejo s projekti, povezanimi z izgradnjo kanalizacije in čistilne naprave ter z začetkom druge faze mreže lokalnih cest. Prav tako bodo do junija zgradili nove prostore občinske uprave, kjer bosta dve občinski stanovanji, pripravljajo potrebno dokumentacijo za gradnjo vrtca, čaka jih tudi izgradnja krožišča v Latkovi vasi. Sredstev za novo knjižnico letos ne bo. bilo rešitve. Umrla je bolna, zapuščena in v neznosnih razmerah. Zavračala dom Predstavnik Sipra Zlatko Prislan zanika, da bi zavrnili skrb za Ivanekovo. »Vseljena je bila na pobudo občinske komisije in njeno stanje bi moral spremljati center za socialno delo. Smo upravljavci bloka in žal ne skrbniki stanovalcev.« Na žalskem centru za socialno delo so za smrt upokojenke izvedeli iz medijev. Prvič so zanjo izvedeli lani v začetku leta, ko so ji, po zaključku zdravljenja v Topol-šici in naknadno pridobljenega psihiatričnega mnenja, urejali vse potrebno za sprejem v enega od domov po regiji. Toda Ivanekova je od- ločno zavračala sprejem. Varno zavetje je skušala najti doma, v Pongracu. Živela je sama z mamo, ki je že nekaj časa v domu na Polzeli. Zaradi ponovne bolezni se je zdravila v slovenjgraški bolnišnici. »Ko je izvedela, da zanjo urejamo nastanitev v domu upokojencev, je zdravljenje zapustila na lastno zahtevo,« pojasnjuje direktorica Centra za socialno delo Žalec Irena Pražnikar. Pod streho so jo novembra lani sprejeli v Škofji vasi v celjski občini, kjer niso imelj posluha za sodelovanje s centrom, da bi jo nastanili v domu. Decembra so na centru stik z njo prekinili in konec februarja letos izvedeli, da je umrla. MATEJA JAZBEC Foto: GrupA Blok, v katerem je živela Ivanekova. V Sipru so imeli pomisleke, da Ivanekova ni sposobna skrbeti sama zase. NOVI TEDNIK iS MOZIRJE [ «ElENJE | in ■■■■li Nadškofija v boju za vsak meter V Upravni enoti Mozirje z nekaterimi rešitvami ponujajo recept za slovenski prostor Številke, ki govorijo o lanskem delu, so v teh dneh predstavili tudi v Upravni enoti Mozirje, kjer se poleg z visokimi ocenami uporabnikov in zaposlenih ponašajo tudi z nekaterimi drugimi prednostmi. Ena med njimi je zagotovo upravni center, v katerem so že dve leti poleg občinskih praktično združene vse državne službe in zaradi katerega Mozirje še vedno velja za vzorčni primer. »Ne gre le za preprečevanje razpršenosti, v ospredju sta tudi stroškovni vidik in prijaznost do uporabnika, ki lahko vse potrebno uredi pod Za sončne elektrarne, ki energijo oddajo v omrežje, so se v UE Mozirje po dolgotrajnem poizvedovanju odločili, da morajo pridobiti gradbeno dovoljenje. »S tem vprašanjem smo se resno ukvarjali, bilo je tudi nekaj neodobravanja in pritožb. Eno je logika, drugo so predpisi, ki jih ni tako malo na tem področju. S tem smo prišli do recepture za celoten slovenski prostor.« Načelnik UE Moziije Vinko Polič-nik eno streho. To omogoča paleta različnih služb in zavodov, zadovoljstvo uporabnikov pa je razvidno tudi iz knjige pohval in pritožb,« je izpostavil načelnik Vinko Poličnik, ki pa se zaveda, da centru še kako manjka notar, kar bodo seveda skušali urediti. Posebnost mozirske državne uprave na lokalnem nivoju je t. i. Odbor za kakovost, ki skuša nenehno bogatiti delovanje za dobrobit uporabnikov. Hkrati pa kaže, da bo odbor pristojni ministrici predlagal razmislek o upravičenosti oziroma stroškovni utemeljenosti sobotnega dela v manjših UE. »Sobotni obisk kaže, da sem slab gospodar, česar seveda ne povem s ponosom. Delamo s petimi sodelavci, prisotni so tudi v davčni upravi, ob tem mora vse funkcionirati, strank je pa malo več kot zaposlenih. Res se ne moremo pohvaliti v primerjavi z večjimi mesti, kjer ta sistem živi. Sobote v mestih so drugačne kot na podeželju,« pravi Poličnik. Sicer je načelnik Poličnik zadovoljen z lanskim delom UE, saj številke povedo, da so rešili večino zadev ob majhnem številu pritožb. »V delu ni nič takšnega, kar bi posebej skrbelo, razen denacionalizacije, kjer sta v drugem kolobarjenju dve zadevi,« je omenil Poličnik. Pri zahtevku Ljubljanske nadš-kofije, kjer je sicer večina zadev rešenih, ne pa vse, se je namreč spet zakompliciralo. Pooblaščenec nadškofije je Tehnični pregledi za Šaleško Podjetje A. M. Miklavc ima v Nizki, tik ob glavni cesti Mozirje-Ljubno, že deset let prometno-tehnično bazo, v kateri izvajajo tehnične preglede. V soboto so v Črnovi pri Velenju odprli nov objekt tehničnih pregledov, ki ga bodo lahko uporabljali vozniki motornih in priklopnih vozil. Storitvam tehničnih pregledov, avtomobilskih zavarovanj in registracij so dodah še vrsto upravnih postopkov in de- janj. »V raziskavi smo ugotovili, da večje število občanov z območja Šaleške doline uporablja usluge v enoti TP Niz- V UE Mozirje so krajevni uradi prav posebna tema. Vsekakor imajo premalo obiska, ob morebitnem predlogu za ukinitev pa bi se takoj zagnal vik in krik. »Očitno krajevnih uradov ne bo ukinjal Poličnik, ker se bodo sami,« je duhovito navedel načelnik. Ne glede na ves trud namreč ugotavljajo, da imajo vsi Zgornje-savinjčani opravke v Mozirju in raje obiščejo upravni center kot pa sedeže občin, kjer enkrat tedensko delujejo krajevni uradi. »Pripravljena je analiza obremenjenosti zaposlenih, ki jo bomo predstavih občinam in širši javnosti, potem pa bomo videli.« zahtevke razbil na katastrske občine in sedaj na prvi stopnji zaključujejo vsako zadevo posebej. »Ukvarjamo se s parimi metri, pa nekoliko več metri, vprašanji odškodnine, vrniti ali ne... Pravno in vsebinsko je vračanje zelo komplicirano, glede porabljenega časa pa je skoraj že nerazumljivo razlagati, da še vedno nismo končali. Hkrati je tudi nehvaležno napovedovati, kdaj bomo zaključili,« je dodal Poličnik. URŠKA SELIŠNIK 10 evrov Gledališče Velenje in Gledališka skupina MAMOO-TI sta v tej sezoni pripravila komedijo z naslovom 10 evrov. Premierno jo bodo uprizorili nocoj ob 20. uri v Mladinskem centru Velenje. Gre za priredbo slovitega teksta Seana Caseya in Jana We-richa Prihranjeni funt (spomnili se boste TV-priredbe tega teksta z Arnoldom Tovornikom in Volodjo Peerom). Ker so zgodbo pod režijskim okriljem Karla Čretnika nekoliko spremenili in ji dodah drugačen pristop, se predstava imenuje 10 evrov. V predstavi Sammy in Jerry, ki sta pravkar prišla s pustnega karnevala, trpita hudo žejo. Ker jima je za nadaljevanje rajanja zmanjkalo denarja, se odpravita na pošto, kjer želita dvigniti denar, toda ... V predstavi igrajo Matej Mraz, Miha Šile in Petra Hribernik. BS Energija kot svetovni izziv VELENJE - V hotelu Paka se je v sredo zaključila mednarodna konferenca Energetika in klimatske spremembe - EnRe. Na konferenci so predstavljah hidro-, termo- in jedrsko energetiko, obnovljive vire energije, fosilna goriva, nove tehnologije, energetske politike ter ekologijo in varstvo okolja. Kot so ugotavljali mednarodni strokovnjaki, ima ravnanje z energijo danes večjo vlogo kot kadarkoli prej, njena zanesljiva oskrba pa predstavlja enega največjih svetovnih izzivov. Cene tradicionalnih fosilnih goriv so podvržene velikim ekonomskim nihanjem. Neučinkovita in potratna raba energije ne prizanaša niti našemu okolju. Hude klimatske spremembe, ki smo jim priča v zadnjem času, dokazujejo, da s svojim planetom ravnamo zelo neprimerno in neodgovorno. US Miklavčevi - sin Aleš in hči Maruša z očetom Antonom in mamo Anko ka. Poleg tega je število vozil za registracijo na območju občin Šoštanj in Velenje tolikšno, da omogoča poslovanje vsaj še enega pooblaščenega izvajalca tehničnih pregledov. S tem bo naraščala kakovost pregledov, hkrati pa tudi zadovoljstvo občanov, ki bodo uporabljali tovrstne usluge,« je omenil direktor in lastnik podjetja Anton Miklavc. Lani so v Nizki opravili 8 tisoč tehničnih pregledov, 12 tisoč registracij in 3 tisoč ho-mologacij, ob odprtju objekta v Črnovi pa večkrat obujali spomine na čas, ko je bila registracija vozila, vsaj na območju Zgornje Savinjske doline, precej zapleteno opravilo. Danes so seveda postopki precej poenostavljeni. Naložbo v Črnovi, kjer stoji tudi bencinski servis, ocenjujejo na 150 tisoč evrov. Nov objekt je odprl direktor direk-torata za upravne notranje zadeve Bojan Trnovšek, družinskemu podjetju Miklavc pa je dobrodošlico v Velenju izrekel podžupan Mihael Letonje. US Še nikoli tako blizu! Ksfeffl! Storitve za podjetju in podjetnike so odslej dostopne na prenovljenem spletnem portalu e VEM ali na točkah VtM. Portal e VEM omogoča brežplačno registracij samostojnega podjetnika in enostavne d.o.o. ter spremembe teh družb, prijave, odjave m spremembe zaposlenih in njihovih družinskih članov v obvezna socialna zavarovanja številne druge brezplačne storitve za podjetja in podjetnike. Storitvi! preko portala u Vt'M je mogoče uporabljali s kvalificiranim digitalnim potrdilom, Laliko pa obisCele točko VEM, ki nudi vse btespUtnt storitve potu!a t- VtM ©VEM rir/;ivni irnrlal http://evem.gov.si Državni portal za podjetja in podjetnike St. 18 - 6. marec 2009 m LAŠKO j ŠENTJUR 1 NOVI TEDNIK Spodkopavanje potoka naj bi povzročilo, da je struga povsem premeščena vse do doline. Bo zaradi odneslo spora cesto pod Šmohorjem? Sosedska nesoglasja preprečujejo sanacijo plazu na cesti nä Šmohor Zgodba, stara toliko kot človeštvo ali vsaj toliko, kolikor človeštvo pozna zasebno lastnino. Tokrat je zavrelo zaradi potočka pod Slivnim in nad Spodnjo Rečico v Laškem. Ob cesti, ki je močno poš- cije, teče tromeja sosedov, kodovana in potrebna sana- Eden od njih, Alojz Maček, je prepričan, da sosed s spodkopavanjem potoka premika mejo in da so ravno njegovi posegi povzročili plaz, ki ogroža cesto. Sanacijo, za Z manj sredstvi narediti več in bolje Upravna enota Šentjur pri Celju je v preteklem letu rešila vse zadeve v zakonitem roku in pri uporabnikih storitev dosegla zgolj pet sto-tink slabšo oceno kot lani. Ocenili so jo z oceno 4,58. Zaključili so tudi vse dena-cionalizacijske postopke, od 152 pa se na drugi stopnji nadaljuje samo eden. Kot je povedala načelnica Marjana Metličar, se iz leta v leto stopnjuje racionalizacija birokratskih postopkov. To upoštevajo tudi pri organizaciji lastnega dela. Sobotno delo zdaj namesto šestih opravljajo le še trije zaposleni, uradne ure v krajevnem uradu Dobje pa so od oktobra lani namesto dvakrat tedensko le ob sredah med 13. in 17. uro. Dolgoročno želijo urediti predvsem prostorske težave. Za uporabnike storitev je zanimiva novost t. i. sodobno delovno mesto, kjer je mogoče vložiti elektronsko vlogo z digitalnim podpisom. Starim kartončkom za pridobitev Marjana Metličar, načelnipa (JE Šentjur osebnega dokumenta so očitno dnevi šteti. Prav tako lahko fotografi s posebno licenco - v Šentjurju jih sicer še ni - fotografije direktno vložijo v posebno datoteko, kjer vam je nato na voljo leto dni. Dobrodošla novost je na primer tudi to, da izgubljenih dokumentov ni več treba preklice-vati z objavo v uradnem listu. Upravna enota Šentjur je v preteklem letu delovala s 25 zaposlenimi. Število se bo verjetno še zmanjševalo, saj upokojevanja načeloma ne nadomeščajo, vendar delo vseeno ne trpi. Stranke so v povprečju čakale največ pet minut. »Res je, da se postopki racionalizirajo in tudi centralizirajo. Potnih hstov se z vstopom v EU na primer izda celo trikrat manj kot v letu pred tem. Pozna se tudi zavest, da je zaposhtev vrednota, za katero so ljudje pripravljeni delati več in bolje,« je še povedala Metličarjeva. Varčevalni ukrepi se poznajo tudi pri njihovem proračunu. Z 862 tisoč leta 2007 so materialne stroške skupaj s plačami v preteklem letu znižali na dobrih 806 tisoč evrov. StO V letu 2008 so v Šentjurju zabeležili 231 rojstev, leto poprej 223, in 44 porok, leto pred tem le 35. katero je že zagotovljen proračunski denar, bi sicer dovolil, vendar ob tem postavlja svoje pogoje. Maček je prepričan, da se mu godi krivica. Da sosed potok, ki deloma teče po njegovi zemlji, spodkopava že leta, in to nalašč. »Samo da bi nagajal. Struga potoka je prej tekla drugje, on pa jo ves čas prekopava. Meja med njegovo in mojo zemljo je vedno šla po potoku, ki ga je on prestavil za celih osem metrov in si tako širil posestvo. Pa še dva plazova je potegnilo, ker struga ni urejena, kot bi morala biti,« nas Maček popelje do mesta ob cesti na Šmohor, kjer plaz dejansko spodkopava cesto. »Pa zemlje ni slučajno potegnilo ob zadnjih neurjih?« ga pobaram. »Ja, tudi, ampak tale škoda je nastala šele lani konec leta,« nas Maček pripelje do mejnika. Od oranžno obarvanega mejnika do potoka je res nekaj pedi zemljišča. Z druge strani pride tudi sosed, ki, ko ugotovi, da smo novinarji, ostane brez besed. »Raje ne bom komentiral, nič ne bom povedal,« zamahne ter odide v hišo. Maček medtem podrobno popisuje nekdanjo in sedanjo pot struge, propuste in speljane cevi usodnega potočka. »Če bi potok šel po stari poti, bi mu tekel naravnost v barako,« pravi Maček. »Sanacijo dovolim, škarpe ne!« Kot je mogoče soditi po zapisniku, so se vsi trije lastniki zemljišč sestali tudi s krajevno skupnostjo, tako Maček kot Oš-tirjevi in še tretji sosed, Drago Brečko. Kot pravi predsednik Krajevne skupnosti Rečica Matjaž Piki, je Maček edini od sosedov, ki še ni podpisal soglasja za sanacijo plazu. »In ga tudi ne bom! Zahtevam ne le sanacijo plazu, ampak tudi struge potoka. Potok naj se zasuje in se struga spelje tam, kjer je bila nekoč. Nobenih škarp! Te niso dolgoročna rešitev, vprašanje časa je, kdaj se bodo spet pogreznile,« ostaja odločen Maček. Kot je razvidno iz zapisnika, Oštirjeva zanikata, da bi kdajkoli prestavljala strugo potoka; ta naj bi bila prestavljena pb prvi sanaciji plazu, Oštir pa ■ naj bi zgolj skrbel za pretoč-nost potoka. Maček je ob tem zahteval, da se pri sanaciji pre-pust podaljša, hkrati pa, da geodet naredi novo izmero in postavi mejnike, ki jih že več let ni v naravi, s čimer se je strinjal - še gledamo zapisnik - tudi Brečko. Sicer pa je Mačkove interese na sestanku zastopal sin Roman, ki ga je skrbelo, da je plazina globlja, kot so pokazale nekatere meritve na globini 5 metrov. Zanimala ga je tudi odškodnina za zemljišča, kjer bodo sanirah, izrazil pa je tudi zahtevo, naj se sanirajo še brežine ob cesti, vse zaledne vode pa zajamejo in odvedejo s cestišča. Bodo državna sredstva šla v nič? Na drugi strani krajevna skupnost predvideva le sana- cijo plazu, ne pa tudi struge potoka, je pa res, da je načrt projekta še v pripravi. »Natančno ni mogoče reči, zaradi česa se je sprožil plaz. Res je, da je bil evidentiran po neurju 2005, in iz tega naslova smo od države pridobili sredstva za sanacijo plazu, saj je bila ocenjena za prednostno. Če teh sredstev ne porabimo do šestega meseca letos, jih ne bo mogoče več pridobiti,« nemočno pojasni Piki. Brez Mačkovega soglasja sanacija namreč ni možna. Preveriti smo še na laškem občinskem uradu za okolje in prostor. Vodja urada Tomaž Novak je prepričan, da je krajevna skupnost ob predstavitvi krajanom naredila vse, da bi umirila strasti, vendar se zaenkrat ni izšlo. »Dejansko si vsi prizadevamo za sanacijo. Vendar imamo glede dodatnih zahtev krajanov zvezane roke. Ne moremo niti jim ne smemo ugoditi, saj bi sicer kršiti zakon. Ves čas smo tudi v navezi z republiško agencijo za okolje, ki nalaga, da se plaz sanka le na delu struge, če se seveda bo. Nikakor pa se ne moremo in ne smemo postavljati v vlogo razsodnika v sporih glede zemljišča. Zelo nam bo žal, če bo sredstva treba prerazporediti, vendar, verjemite, je v Laškem še veliko lokacij, kjer bodo prišla krvavo prav, če se lastniki zemljišč ne bodo pravočasno zedinili,« pojasnjuje Novak. Hkrati dodaja. da je v igri ^ra Mejna zasnova sanacije, v katero so zajeli novejše podatke in poskušali upoštevati tudi nekatere pripombe krajanov. »Vendar smo dolžni ščititi javni interes in posege izvesti zgolj do mere zakonsko določenih pristojnosti. Glede spreminjanja umestitve struge in ostalih sporov ne moremo ukreniti ničesar.« Nauk zgodbe se tako zdi jasen. Ne glede na to, koliko starih razburkanih strasti s seboj nosi plaz ob potoku pod Šmo-hoijem, ostaja nesporno, da se lahko z državnimi sredstvi odpravljajo le njegove fizične posledice. In še te se ne bodo, če ne bodo krajani prišli vsaj do temeljnega soglasja. Cesto pa med tem centimeter za centimetrom lomi v globino. POLONA MASTNAK Foto: SHERPA Alojz Maček zahteva, da se ob sanaciji plazu pod cesto sanira tudi struga potoka, in sicer tako, da bo potoček Slivno razmejeval parcele tako kot nekoč. m St. 18 - 6. marec 2009 Iii KOZJE j PODČETRTEK) ŠMARJE P. J, Z živima legendama, ki praznujeta V Kozjem so pripravili večer s slovenskimi književniki, ki bi ga bili veseli celo na-jizbirčnejši obiskovalci prireditev v slovenski prestolnici. Na 7. čitalniškem večeru v Knjižnici Kozje so se zbrali s slovenskima živima legendama, s pisateljico Mimi Malen-šek in pesnikom Ivanom Mi-nattijem ter odlično pesnico Lojzko Špacapan. Malenško-va je za slovenski kulturni praznik praznovala 90. rojstni dan, Minatti bo v tem mesecu star 85 let. Najbolj zgovorna je bila naj-plodovitejša slovenska pisateljica Malenškova, ki jo je Slovenska akademija znanosti in umetnosti že dvakrat predlagala za Prešernovo nagrado. Zbranim je med drugim pripovedovala, kako si je pred drugo svetovno vojno kupila pisalni stroj, ki ji je služil več desetletij, prav tako je povedala o zameri nekdanje oblasti, ko je leta 1960 izšel njen roman Temna stran meseca. Zaradi romana, ki je govoril o medvojnem dogajanju nekoliko drugače, njenih knjig nato dolgo niso tiskali. Prva leta je bila v službi v knjižnici, nato je bila dolga leta ena redkih slovenskih poklicnih pisateljic, ki je med drugim av- Srečanje s pesnikom Ivanom Minattijem, njegovo soprogo pesnico Lojzko Špacapan ter 90-letno pisateljico Mimi Maleniek torica romanov o Trubarju, škofu Hrenu, Gallusu, Ketteju, Murnu, Valvasorju ... Njena zadnja knjiga, Ko dozori jerebika, je izšla pri celjski Mohorjevi za njen 90. rojstni dan. Na Kozjanskem so se prav tako razveselili žive pesniške legende ter še enega jubilanta Ivana Minattija, ki je bil tokrat dobro razpoložen. Zbrani so se v živo prepričali, da na zunaj robati pesnik skriva nežno notranjost, ki se izpoveda-na v nepozabnih pesmih, kot so Nekoga moraš imeti rad, Pa bo pomlad prišla ter številnih drugih. Prešernov nagra- jenec ter akademik Minatti, ki je najpomembnejši in najzna- čilnejši pesnik prvega povojnega rodu, je svoje pesmi recitiral tudi sam. Minatti, ki je bil rojen v Slovenskih Konjicah, je izdal trinajst pesniških zbirk, njegova soproga pesnica Lojzka Špacapan šele v zrelih letih osem zbirk. Spoznala sta se v Šent-* jakobskem gledališču, ko je brala njegove pesmi, nato sta se čez dve leti poročila. Tiste udeležence čitalniškega večera, ki Špacapanove še ne poznajo dovolj, je prijetno presenetila s svojimi izrazito liričnimi pesmimi, Knjižnici Kozje pa je podarila svoje pesniške zbirke. Udeleženci, ki so prišli tudi iz drugih krajev celjskega območja, so se lahko s tremi odličnimi slovenskimi književniki še pogovarjali. Dogodek so pripravili osrednja Knjižnica Šmarje pri Jelšah, Knjižnica Kozje ter kozjanski rojak Marjan Marin-šek, ki ga je povezoval skupaj s knjižničarko Andrejo Bra-čun. BRANE JERANKO Dežel zdrav Podčetrtek hoče drugega zdravnika V občini Podčetrtek si že vrsto let zelo prizadevajo, da bi imeli v zdravstveni postaji namesto enega dva splošna zdravnika. »Vsekakor ga potrebujemo, saj nas je 3400 prebivalcev ter velikokrat še dva do tri tisoč gostov zraven,« pravi župan Peter Mišja. Bo njihova želja končno uresničena? »Jeseni smo dobili od ministrstva za zdravje možnost zdravnika za polovični delovni čas. S Termami Olimia smo se dogovorili, da so tam pripravljeni prevzeti drugo polovico zdravnikovega delov- nega časa. Tako se zdaj pogovarjamo z dvema specia-lizantkama in upam, da bomo za rezultat vedeli do konca marca, ko naj bi dobili še drugega zdravnika,« pojasnjuje župan Podčetrtka. Optimistična je tudi Irena Nunčič, direktorica Zdravstvenega doma Šmarje pri Jelšah, kamor sodi zdravstvena postaja v Podčetrtku. »Zdravstveni dom ima potrebe po najmanj dveh dodatnih zdravnikih, zato intenzivno iščemo možnosti. Trenutno se možnost nedvomno odpira, saj imamo specializant- ko, ki v marcu končuje specializacijo, zato bomo seveda z občinami ustanoviteljicami usmerili vse moči, da ostane na našem območju. Seveda je treba upoštevati, da bo to tudi njena osebna odločitev,« je povedala direktorica, ki prav tako opozarja na potrebo po zdravniku v Rogaški Slatini. V Podčetrtku so pri svojih zahtevah po drugem zdravniku odločni. Zaradi tega namreč niso dali soglasja zdravniku Janku Čakšu, ko je ponovno kandidiral za direktorja. BRANE JERANKO Bi Sobota, 7s 3.2009 od 10.30 do 13. ure v Planetu Tuš Celje Vstop je prost! Je tudi vaš otrok nenehno prehlajen, alergičen, hiperaktiven, sklon debelosti? Tokrat bo za vas predavalo več predavateljev, ki vam bodo predstavili, kje so vzroki za takšno stanje. Predavanja bodo v kino dvorani St 7, v avli pa bodo hkrati potekale predstavitve društev, demonstracije priprave zdravih in otrokom Šmarski odbor SD nič kriv V slatinskem občinskem svetu je pobuda, da se sedež nujne medicinske pomoči iz Šmarja prenese v Rogaško Slatino, prišla iz vrst stranke SD in preko njihovega poslanca romala tudi do ministra za zdravje. Zdaj so se oglasili člani stranke iz Šmarja pri Jelšah. Na račun strankarske pripadnosti in omenjene pobude so v zadnjem času tarča očitkov svojih sokrajanov. Kot so zapisali, po njihovem mnenju strankarski kolegi z omenjeno pobudo opravljajo svojo dolžnost kot občinski svetniki, zagovarjajo interese svojih volilcev oz. občanov, ki jih predstavljajo. S tega vidika njihovo pobudo razumejo, se pa člani šmarske SD od nje distancirajo. Ugotavljajo tudi, da je s potrditvijo slatinskega in nekaj dni kasneje občinskega sveta Rogatec pobuda že presegla lokalni strankarski okvir in predstavlja stališče dveh občin. Posledično pa je omenjeno vprašanje stvar vseh občinskih odborov političnih strank in list, ki imajo svoje svetnike v omenjenih dveh občinskih svetih. StO SVETOV Pomoč na domu dražja ROGAŠKA SLATINA - Država je zmanjšala subvencije za program pomoč družini na domu. Na zadnji seji so se zaradi tega svetniki odločali o zvišanju cene tudi za uporabnike. Cena storitve pomoči na domu ob delavnikih odslej znaša slabih 16 evrov. Od tega občina prispeva nekaj manj kot osem evrov, subvencija države pa se je s 3,62 znižala na 3,17 evra. Uporabniki bodo po novem namesto 3,35 uro plačevali po 4,76 evra. Storitev pomoč družini na domu je preteklem letu koristilo med 30 in 40 uporabniki. StO Št. 18 - 6. marec 2009 m 14 VMRJ DOBRNA NOVI TEDNIK Hiša, v kateri sta živela Jože in Neža Borko, komaj še stoji »pokonci.« Jožeta zdaj najbolj skrbi, kdo mu bo Predsednik KS Nova Cerkev Slavko Jezernik je prepričan, da bi bila Nežika še živa, če bi pristojne ustanove namesto Nežike pomagal prekrivati streho s plastično folijo, pravi Slavko Jezemik. pravočasno ukrepale. Kdo je kriv za Nežikino smrt? Bi bila Nežika Borko, če bi pristojne ustanove pravočasno ukrepale, še živa? - Kaj bo zdaj z bratom Jožetom? »Ukrepali bomo lahko šele, ko bo prepozno,« je pred nekaj tedni, ko smo pisali o primeru Borko iz Polž pri Novi Cerkvi, nemočen dejal predsednik KS Slavko Jezernik. In zgodilo se je prav to. Nežika Borko, ki je s svojim bratom Jožetom živela v napol podrti, s slamo kriti in z vseh štirih strani podprti leseni hiši v neprimernih življenjskih razmerah, se je v ponedeljek zvečer zgrudila in umrla. Spomnimo: brat in sestra sta zavračala vsakršno pomoč in stike z ljudmi. Pred njimi sta se zaklepala v hišo. Krajani so že nekaj časa sumili, da nista pri najboljšem zdravju, zlasti Nežika naj bi bila videti precej slabotna, zato so se obračali na KS in občino Vojnik, naj nekaj ukrenejo in poskrbijo za njuno zdravje. »Z županom Benom Podergajsom sva se večkrat obrnila na zdravnico Jano Govc Eržen, ki je dejala, da Borkova nista ogrožena, da skrbita za sebe, zato ni osnove, da bi ju prisilno hospitalizirali. Ampak, če bi ju takrat spravili v bolnišnico, bi bila Nežika danes še živa,« je prepričan Slavko Jezernik, ki pravi, da je slutil, da se bo nekaj takega zgodilo. »Ampak meni nima kdo kaj očitati. Jaz sem naredil vse, kar je bilo v moji moči, da bi ju zaščitil,« pravi. Zagotavljala je, da je zdrava Občina Vojnik in zavod za varstvo kulturne dediščine sta Borkovima pred leti zgradili novo hiško, staro so hoteli obnoviti, a Borkova v obnovo nista privolila, niti se nista hotela preseliti v novo hišo. Živela sta v podrtiji, pri čemer je moral Jože Borko ob vsakem dežju pokrivati luknjasto slamnato streho s plastično folijo. Jože se je tako tudi v ponedeljek lotil prekrivanja strehe, Nežika pa mu je pri tem pomagala tako, da mu je držala lestev. Nato naj bi ji poslalo slabo, šla je v hišo ter se ob štedilniku zgrudila in umrla. O dogodku je Jože obvestil sosede, poklicali so reševalce, a je bila pomoč za Nežiko žal prepozna. »Jožeta je najbolj skrbelo, kdo mu bo zdaj, ko Nežike ni več, pomagal prekrivati streho. Rekel je tudi, da verjetno ne bo šel na pogreb, saj mora doma paziti na hišo. Mislim, da je tudi on potreben zdravniške oskrbe. Če Govčeva zdaj ne bo ukrepala, potem res ne vem, kaj bo,« tarna Jezernik. Zgrožen je tudi župan Beno Podergajs, ki je Jožetu Borku ponudil pomoč občine pri pogrebu in ostalem, a jo je ta zavrnil, gluh ostaja tudi na prigovarjanja, naj se vendarle preseli v novo hišo. Borkova osebna zdravnica Jana Govc Eržen, na katero letijo očitki, da ni pravočasno ukrepala, pravi, da je storila, kar je bilo v njeni moči: »Borkova nikogar nista spustila k sebi. Tudi mene ne. Z njima sem se zato pogovarjala samo skozi zaprta vrata. Nazadnje sem z Nežiko govorila pred nekaj dnevi. Takrat mi je zagotovila, da se dobro počuti, da ne potrebuje zdravniške pomoči in mi obljubila, da me bo sama obvestila, ko in če po potrebovala pomoč. Tedaj je bila z menoj tudi patronažna sestra, ki lahko potrdi moje besede. Nežika je bila slišati dobrovoljna in pri dovolj trdnem zdravju, zato se mi ni zdelo potrebno vdirati v njuno hišo in jo na silo zdraviti. Žal mi je za Nežiko, ampak vsak ima pravico odločati o svojem življenju.« Kakšna usoda zdaj čaka Jožeta Borka, zaenkrat ne ve še nihče. Medtem ko nekateri vztrajajo, da se ga na vsak način odpelje v bolnišnico, pa Govčeva ne želi prehitevati dogodkov. Pravi, naj se najprej dostojno poslovi od svoje sestre, potem bodo videli, kako in kaj. BOJANA AVGUŠTINČIČ, foto: SHERPA (arhiv NT) Atka Prima d.o. Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 490 18 05 ATKA 2 «""üiKidHO nekajprihranite* OB ROBU Janez ali Urška? To je zdaj vprašanje. Svetniki Občine Dobrna so s sprejetjem odloka dali zeleno luč za ustanovitev Javnega zavoda za turizem, šport in kulturo Dobrna, ki bi se krajše imenoval kar ZTŠK Dobrna. S takšnim poimenovanjem pa svetniki niso bili zadovoljni, saj bi se občanom ob njegovi izgovorjavi preveč lomili jeziki, zato so predlagali kakšno bolj marketinško ime. »Velja,« se je strinjal župan Martin Brecl, »bomo ob koncu seje na hitro izvedli 'brainstorming'. Morda se vam pa utrne kakšna zanimiva ideja.« Nekateri so pobudo vzeli nadvse zares in so si že med sejo zapisovali predloge, spet drugim je bilo čisto vseeno, če nov zavod sploh nima imena. »Gremo kar lepo po vrsti,« je ob zaključku seje dejal župan ter vzel pisalo in list papirja: »Povejte eno ime, gospod podžupan.« »Janez!« je ravnodušno odvrnil ta. Župan je na list zapisal Janez. »Dob, po hrastu,« je predlagal naslednji. »Naj se zavod imenuje Dota,« je prešinilo svetnico. »Jaz bi se kar s kolegico strinjal,« se je hotel izmuzniti eden od svetnikov. »Ne morete se strinjati z njo. Vaš predlog me zanima,« je bil nepopustljiv župan, »recite Urška, če nimate boljše ideje.« »Dobro, pa naj bo Urška,« se je strinjal svetnik ... Župan si je vse predloge skrbno zapisal, vseeno pa bo raje še malo počakal z izbiro imena, če bi se komu vendarle utrnila kakšna bolj modra ideja za bolj marketinško poimenovanje ZTŠK Dobrna. BA Št. 18 - 6. marec 2009 NOVI »Nil kultura 15 Trije prašički en volk.com V Celjskem domu bodo v nedeljo ob 17. uri (ponovitev bo čez teden dni) KD Koral Laško, vokalna skupina Lilija in gledališka skupina uprizorila komični muzikal Trije prašički en volk.com. Osnova muzikalu je zgodba o treh prašičkih, ki gradijo hišice, da bi se zavarovali pred hudobnim volkom. Mama nažene od doma razvajene prašičke, saj ima zadosti njihovega lenarjenja. Vsaka pujskova hišica skriva presenečenje. Pred gledalci se tako zvrstijo pravljične osebe iz Rdeče Kapice, Volka in sedmih kozličkov ter Sneguljčice. Predstavo spremlja glasba iz filmov, kot so Moje pesmi moje sanje, Fantom iz opere, Levji kralj in drugih. Predstava je nastala po scenariju in v režiji Magdalene Hrastnik, koreografija in petje sta bila v rokah Rebeke Hrastnik. www.novitednik.com Priznanje Lišaninu na Madeiri Mihailo Lišanin, ustanovitelj in vodja Galerije likovnih del mladih Celje, je bil konec februarja gost ministrstva za kulturo in šolstvo portugalskega otoka Madeira, kjer je na slovesnosti predal priznanja nagrajencem XIV. Mednarodnega likovnega razpisa svoje revije Likovni svet za avtorje do 20 let. Na slovesnosti, ki sta se je med drugimi udeležila častna konzulka Slovenije Urška Ziherl in minister za šolstvo in kulturo dr. Francisko Fernandes, je v kulturnem programu nastopil mladinski pevski zbor, ki je leta 2002 sodeloval na Mednarodnem mladinskem pevskem festivalu v Celju. Takrat so ob obisku galerije likovnih del mladih navezali stike z Lišaninom. Gostitelji so za večletno sodelovanje in promocijo likovne kulture mladih vsega sveta Mi-hailu Lišaninu izročili posebno priznanje. Lišanin je včeraj že odpotoval v Turčijo, kjer bo sodeloval v mednarodni žiriji njihovega mednarodnega razpisa. Istočasno pa bo v Gaziantepu, dvomilijonskem turškem mestu, odprl veliko razstavo nagrajenih likovnih del na temo Tihožitje, iz arhiva Galerije likovnih del mladih Celje. Čaka ga še pot na Kubo, kjer bo v prvi polovici aprila na slovesnosti v Havani podelil priznanja letošnjim nagrajencem razpisa revije Likovni svet iz te države. Otvoritev razstave nagrajenih likovnih del XIV. mednarodnega razpisa bo v Celju 15. maja. BS Elling in Solistika ■Po polovici letošnjih Dnevov komedije so v SLG Celje zelo zadovoljni s predstavami, nič manj zadovoljno pa ni občinstvo, ki je ob vselej razprodani dvorani doslej videlo štiri tekmovalne in dve spremljevalni predstavi. Nocoj bodo na oder stopili domačini, ki se bodo za naklonjenost žirije in občinstva potegovali z letošnjo predstavo Elling v režiji Andreja Husa. V igri o dveh iz psihiatrične bolnišnice odpuščenih posebnežev, ki postaneta del vladnega programa po vnovični asimilaciji ljudi s psihičnimi težavami nazaj v družbo, sta odlična Renato Jenček in Kristijan Guček. V soboto pa bo občinstvo videlo prav posebno predstavo igralca in dveh glasbenih solistov v imenitni odrski klovni-jadi Solistika, ki jo je pripravila skupina Familija v koprodukciji z Mestnim gledališčem ljubljanskim. Branko Zavr-šan (tudi režiser predstave) je radijski voditelj živega glasbenega tekmovanja talentov, na katerega pa prideta le dva glasbenika, ki odra nikakor nočeta zapustiti. Boštjan Gom-bač in Marko Brdnik igrata vse, na kar je mogoče igrati. Od svojih pravih inštrumentov - klarineta in harmonike, do povsem improviziranih glasbil, kot so plastične igrače in podobno. Solistika je zastavljena v tradiciji glasbenih klovnov, enem od najstarejših zabavnih žanrov, ki se odlikuje z duhovitim in predvsem virtuoznim izvajanjem glasbe, tokrat vrhuncev klasične glasbe v inovativnih aranžmajih za nepričakovane inštrumente. V spremljevalnem programu pa bo občinstvo v nedeljo ob 17. uri videlo predstavo koprskih in novogoriških gle-dališčnikov Duohtar pod mus, ki je zmagovalna predstava lanskih Dnevov komedije in predstava z doslej najvišjo oceno občinstva. Režiser je Vito Täufer, duhovit tekst za songe in glasbo pa je napisal Iztok Mlakar. Predstava je v primorskem narečju, v maniri Molierove komedio-grafije. BRST V Muzeju novejše zgodovine Celje so v torek odprli razstavo fotografij mojstra fotografije in člana društva fotografov Svit, Hermana Čatra. Tokrat del razstave namenja fotografijam iz Sibirije, kjer je bil jeseni in pozimi leta 2007 in ki jih je pokazal tudi na videoprojekciji ter jih pospremil s krajšim predavanjem. Dotik svetlo- be je poimenoval fotografije, ki jih je že precej razstavljal, tretji ciklus slik pa je poimenoval Ostaline časa oziroma Pozabljen, o ostarelem, zdaj že umrlem človeku iz središča Slovenije. Prav za to serijo fotografij je Čater prejel kar 37 nagrad. Pretresljive fotografije človeka, ki je živel sam v razpadajoči hiši, je predstavil tudi na videoprojekciji. Ob ogledu teh fotografij je v Celju živeča japonska pesnica Seiko Araki Gerl napisala tudi pesem, ki smo jo na otvoritvi slišali v izvirniku in še v prevodu Marijana Pu-šavca in izvedbi Branka Dobra vca. Zadnji del razstave je Čater namenil portretu fotografa Stojana Kerblerja, homma-geu še vedno aktivnemu 70-letnemu ptujskemu mojstru fotografije, ki ga je snemal od leta 2004 do danes in ki se je tudi udeležil otvoritve razstave. Razstavo fotografij Hermana Čatra, čigar fotografije so nabite s čustvi in v katerih zna ustaviti čas in se z njimi dotakniti gledalca, si lahko ogledate do 22. marca. BRST Foto: SHERPA Št. 487 - 3. marec 2009 Predsednik društva Svit Marko Rebov, Herman Čater in Stojan Kerbler na otvoritvi razstave Čatrovih fotografij. Čater je ustavil čas Citre kot koncertni inštrument Irena Zdolšek z Grobelnega predstavlja svojo prvo zgoščenko na brezplačnem koncertu v Narodnem domu Citer se še vedno drži sloves inštrumenta, ki je uporaben le v ljudski glasbi. A v svetu že dolgo ni več tako. Citre so in vse bolj postajajo pravi koncertni inštrument, vse več je tudi umetnikov, ki na njih izvajajo citram prirejeno ali posebej za citre napisano klasično oziroma resno glasbo. Med njimi je tudi mlada Irena Zdolšek z Grobelnega. »Citre se učim že od sedmega leta starosti. Učila sem se jih v nižji glasbeni šoli v Šentjurju in takrat je bil ta predmet še nadstandarden. Uradno so namreč na nižji stopnji citre v glasbenih šolah začeli poučevati šele leta 2003. In še danes jih na srednji stopnji glasbenega poučevanja pri nas še ni,« pove Irena Zdolšek. Ker si je želela dodatnih znanj, je morala v tujino, v sosednjo Avstrijo, kjer se je izpopolnjevala na citrarskih seminarjih. Danes je mogoče citre študirati v Salzburgu in v Miinchenu, kjer je svoj študij tudi zaključila. Citre so zdaj njen spremljevalec že 15 let. O tem in- zingerjem (oprekelj) lahkotno sprehaja med zahtevnimi kompozicijami. »Gre za zelo resno glasbo iz obdobja baroka in renesanse, ki je bila v izvirniku pisana za lutnjo, poleg tega pa sodobno glasbo, pisano za citre, predvsem izpod peres nemških skladateljev, od katerih je najstarejša stara vsega 10 let,« pove Zdolš-kova. Sama pravi, da ne igra le glasbe, kakršno je izbrala za zgoščenko, ampak se loteva vsega po malem. Pri svojem delu sodeluje z obema omenjenima prijateljema, s sopranistko Urško Ar-lič Gololičič, flavtistko Je-ro Petriček, igra pa tudi v slovenskem citrarskem kvartetu. V zadnjem času sodeluje tudi s slovensko skupino Jararaja. Svojo glasbo bo v nedeljo predstavila tudi Celjanom na brezplačnem koncertu, ki se bo v Narodnem domu začel ob 18. uri. Ob Lieblu in Watzingerju bo na koncertu sodelovala tudi Jararaja, s katero bo odigrala dve skladbi. BRANKO STAMEJČIČ V teh dneh je izšla njena prva zgoščenka, ki jo je naslovila Zither moves. Nanjo je uvrstila zgolj tako imenovano resno glasbo novodobnih avtorjev in klasikov, kot so Scarlatti, Logi in drugi. V dobri uri glasbe se s svojima prijateljema in nekdanjima soštuden-toma Florianom Lieblom (citre) in Michaelom Wat- Irena Zdolšek (Foto: BS) štrumentu govori z ljubeznijo. »Citre so mnogo več od inštrumenta za ljudsko glasbo, na njih je mogoče odigrati marsikaj tudi iz zakladnice resne glasbe. Prav to me je potegnilo k študiju citer v tujini. Ze na seminarjih v Avstriji sem videla, da je nanje mogoče igrati staro glasbo, džez, sodobno glasbo, avantgardo, pa tudi ljudsko glasbo.« 16 NOVI TEDNIK »Vem, da danes bo srečen dan ...« Prvi tek v novi sezoni akcije Do polnega vozička brez mošnjička - Voziček za več kot 100 evrov Brigiti Kužnik! Zloščila je športne copate, nabrusila pete, celo leto vestno skrbela za ohranjanje kondicije, v sredo pa se po letu dni spet podala v bitko s časom. Seveda govorimo o Tanji Seme - tisti hitri nakupovalki, ki z nadzvočno hitrostjo dirja med polnimi Tuševimi policami in nakupuje le za vas. Akcija Do polnega vozička brez mošnjička se je v času recesije vrnila in ponovno vam omogoča, da svoj hladilnik dodobra napolnite povsem brezplačno! Akcijo smo po letu dni spet zagnali minulo sredo in kot prvi možnost brezplačnega nakupovanja ponudili Brigiti Kužnik iz Andraža nad Polzelo. Brigita je v skladu z Domicljevo melodijo enostavno slutila, da bo sreda njen srečen dan in že vnaprej povedala tašči, da okrog poldneva enostavno mora poslušati Radio Celje, saj ima občutek, da bo sreča na njeni strani. Šesti čut je ni pustil na cedilu - telefon je res zazvonil! Mamica S-letne hčerkice in komajda 6-mesečnega fantka je nalogo opravila zares dobro. Najprej je poskrbela za svoja najmlajša, saj je v voziček romal čokolešnik in ostale dobrote, namenjene mlajšim, njen nakup pa je zavoljo kančka dodatne sreče trajal ne le tri, temveč kar štiri minute. Izkupiček je bil za prvi tek več kot odličen. Brigita Kužnik je z nakupom v akciji Do polnega vozička brez mošnjička prihranila kar 108 evrov! Možnost brezplačnega nakupa se ponuja tudi vam. Postopek je povsem enostaven - vestno izpolnjujte priložene kupone in čakajte na naš klic v sredo ob 12.15. Če želite prihraniti kar največ, si pripravite nakupovalni listek! Sicer pa obiščite trgovine Tuš - na vas čaka kar nekaj akcijskih ponudb, s katerimi kupujete, a tudi privarčujete. Foto: GrupA Tudi letos za vas teče najhitrejša dvojica, ki navkljub enoletnemu premoru sploh ni | Simona in naša Tanja Seme v borbi s časom in torto. i iz forme. Tuševa VELIKA NAGRADNA IGRA Do polnega vozička brez mošnjička je spet tu! Izkoristite priložnost in svoj hladilnik napolnite brezplačno! Super, brezglavi nakup brez greha, brez obžalovanja, brez plačila. Kako lahko sodelujete? Izpolnite kupon in ga na dopisnici pošljite v naše uredništvo na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Do polnega vozička brez mošnjička, Prešernova 19,3000 Celje. Izžrebanec bo po telefonu usmerjal našo voditeljico, ki bo zanj "nakupovala" želene izdelke. Pravila nagradne igre najdete na: www.tus.si,www.novitednik.com in www.radiocelje.com. KUPON za sodelovanje v igri Do polnega vozička brez mošnjička t US Brigita Kužnik iz Andraža nad Polzelo je po voziček, vreden 108 evrov, prišla v spremstvu mame, hčerkice in le nekaj mesecev starega sinka Andraža. In da je vse ostalo v znamenju Andražev, jih je ob vozičku polnem dobrot fotografiral Andražev soimenjak. Ime in priimek:. Naslov:_ št. Tuš klub kartice: QOOOODDCXJOOOO Davčna številka:_ Telefon:__ - Podpis:_ m St. 18 - 6. marec 2009 NOVI TEDNIK . REPORTAŽA Zadnje obdobje Janez Puhan živi v Celju pri sv. Jožefu. Kljub temu, da je na Madagaskarju čez noč oglušel, mu je v posebno veselje služba duhovnega pomočnika v Dobju. »Kar pogrešam, je glasba. Ko sem se vozil po Madagaskarju, sem vedno poslušal kasete.«(Foto: GrupA) Srce je ostalo med Malgaši Janez Puhan kot misijonar za 30 let iz Bogojine na Madagaskar - »Rad sem med svojimi farani v Dobju« 17 Janez Puhan je kot misijonar marsikje oral ledino. V 30 letih je le kratek čas zdržal v mestnih centrih. Vedno znova se je selil v oddaljene regije in župnije gradil praktično iz nič. V družbi svojih najmlajših župljanov pred novozgrajenim medicinskim centrom. »Vesel sem, da sem bil tako trmast in sem vztrajal. Zdaj ga vodijo sestre.« Nekateri ljudje vse življenje iščejo svoj smisel in poslanstvo, spet drugi ga najdejo v trenutku in dokončno. Janez Puhan je bil čisto običajen petnajstletnik, ko je njegovo rojstno Bogo-jino v Prekmurju obiskal nek duhovnik misijonar in se kot star družinski prijatelj zglasil pri hiši. »Bi tebe to zanimalo?« je mimogrede navrgel. »Bi,« je odvrnil Janez in se nedolgo zatem znašel v jezuitski gimnaziji v Zagrebu. Še danes ima pred očmi sliko Jezusa nai žitnem polju. Besede pod njo »žetev je velika, delavcev pa malo« so ga namreč za tri desetletja preselile med kristjane na daljni Madagaskar. »Takoj po maturi sem seveda moral k vojakom. Bili smo pravi kazenski bataljon - >popovi< in lopovi skupaj. Bih so fantje iz tujske legije, razni prestopniki in seveda mi, bogoslovci. Ampak zanimivo, kako dobro smo se razumeli. Seveda lepa beseda lepo mesto najde, še bolj pa nas je povezovalo, da smo vsi po svoje odpadniki. Pretirane prevzgoje se resda niso šli. Videti je bilo, da so bih tudi oficirji tam bolj po kazni in se niso preveč gnali. Življenjske razmere so bile pa živa žalost. Ni bilo prave hrane, po več tednov niti vode za umivanje. Po tistem sem se na misijon sicer pripravljal v noviciatu, ampak če mene vprašate - sem najboljšo pripravo imel že v vojski,« z vedrim nasmehom, ki bolj kot o grenkobi pripoveduje o prijetnih spominih, svojo zgodbo začne Puhan. Zadnje obdobje živi v Celju pri la-zaristih pri sv. Jožefu. V njegovi sobici ima računalnik posebno mesto. Vsak dan v elektronski obliki prebira malgaške časopise in spremlja življenje na otoku. »Velikokrat me novice žalostijo. Gospodarskopolitične razmere gredo samo navzdol. Pa tako malo bi bilo treba... Madagaskar bi lahko bil raj na zemlji.« Sanjalo se mi ni, kaj me čaka V družini sta bili še dve sestri. Bolj kot odločitev za duhovniški poklic je starša pretreslo, da hoče sin na vsak način tako daleč v neznano. »Preden sem odpotoval, sva z očetom poromala v Lurd. In tam je zbolel. Kot so mi kasneje povedali, se dolgo ni pobral. Ampak kasneje sta me prav starša v molitvi zelo podpirala. Ves čas smo bih v pismih zelo povezani,« pravi Puhan. Izkazalo se je, da je sestra vso njegovo pošto skrbno hranila. »Morda bo iz tega nastala celo knjiga spominov.« In ti so še kako živi. »Kljub vsem pripravam nisem imel pojma, kam grem in kako bom živel.« Iz tega izvira tudi glavna skrb bodočih misionarjev - če in kako bodo zmogli. A za začetek se je bilo treba naučiti jezika. Najprej francoščine, nato še malgaščine. »Bilo nas je več in leto dni smo preživeli v višjih predelih otoka, kjer je klima bolj blaga. Učili smo se jezika in običajev. A ko sem končno prišel v slovenski misijon na JV otoka, se je izkazalo, da ljudje govorijo narečje in da v komunikaciji še dolgo ne bom čisto sproščen. Mislim, da je trajalo vsaj štiri leta, da sem si upal suvereno pridigati v malgaščini. Vmes sem pač napisal v francoščini, pa sva skupaj s katero od sester prevedla. Z otroki smo pa nekaj klatili in se čisto dobro razumeli že prej. « Do večnosti jih ne bom razumel Janez Puhan je med Malgaši živel 30 let, a kot pravi, teh posebnih ljudi verjetno tudi do večnosti ne bi do obisti razumel. »Tako zelo različni smo si, da smo včasih skupaj z našimi laičnimi misi-jonarkami ob večerih utrujeni obupavali, češ da bomo vsi prej znoreli, kot dosegli kakšno spremembo.« Malgaši so namreč vdani v usodo in na prvi pogled malo leni. »A potem vidiš, da gre samo za obrambni sistem. Tako sploh preživijo. Če ne delaš, nimaš za jesti. In iz tega začaranega kroga je pač nujno treba izstopiti.« Naš sogovornik je svojo malgaško pot sicer začel v mestni škofiji, a se kar nekajkrat preselil v oddaljene župnije in jih gradil praktično iz nič. »Hoteli so, da jim pomagam do tega, da bi sami živeli kot belci, ne pa, da jaz živim kot oni. Po tistem smo napravili kar nekaj reči, na katere sem ponosen. Od otroških vrtcev, šol do medicinskega centra. Sicer pa je bilo treba zgraditi vse - ni bilo ne infrastrukture, ne cerkva, ne elektrike, ne telefona. Zdaj je marsikaj drugače. In tega sem iskreno vesel, ko se obračam nazaj.« Kot bi bil na Luni Vsakih nekaj let se je naš misijonar vrnil v Slovenijo na dopust. »V resnici je bilo bolj garanje kot lenarjenje. Tekal sem od župnije do župnije in iskal dobrotnike. Brez njih po vrnitvi ne bi mogel ničesar narediti. Takrat uradna cerkev ni posebej skrbela za misijonarje. So nam pa v tistem času veliko pomagali Avstrijci.« Po 30 letih življenja na Madagaskarju ga je izdalo zdravje. Malarija je opravila svoje, čez noč je tudi oglušel. Cena za življenje je bila vrnitev v Evropo. A vseeno se težko navaja na Slovenijo. »Šele zdaj, po nekaj letih bivanja tu, vidim, kako se je v tem času vse spremenilo. Počutim se kot tujec, kot da sem na Luni, z otroki pa na Marsu. Računalnik sem videl šele pred nekaj leti, oni pa ga obvladajo že iz plenic.« Še bolj kot napredek ga presenečajo naše karakterne lastnosti. »Indvidualisti smo. Zaprti Madagaskar je otoška država v Indijskem oceanu, ob vzhodni obali afriške celine. Je četrti največji otok na svetu. Uradna jezika sta francoščina in malgaščina, glavno mesto je Antananarivo (Tana). Po podatkih iz leta 2004 ima približno 18 milijonov prebivalcev. Portugalci so odkrili otok v začetku 16. stoletja med potovanjem v Indijo. V boju za vplivna območja je ostal otok francoski protektorat. Leta 1947 je prišlo do anti-kolonialne vstaje, ki je bila krvavo zadušena leto kasneje. 14. oktobra 1958 je Madagaskar postal avtonomna republika v sestavi Francoske skupnosti, popolno neodvisnost pa je dosegel 26. junija 1960. in malenkostni. Manjka nam za Malgaše tako značilna širina. Njim so najbolj pomembni duša in odnosi - do stvarnika in soljudi. Če se tu kaj zalomi, so lahko zavrženi. Le redko katerega kristjana vsaj približno tako skrbi, da morda ne bo prišel v nebesa,« pripoveduje Puhan. Vesel je, da zdaj opravlja službo duhovnega pomočnika v Dobju. »Tako sem bliže ljudem.« A njegovo srce je vseeno ostalo tam daleč ob afriški obali na Madagaskarju. »Ti kraji te začarajo in uročijo. Nič ne moreš proti temu. Čeprav se verjetno ne bom nikoli več vrnil... Raje se bom vsega spominjal v lepem in si verjetno prihranil kakšno razočaranje. Sploh pa - kako naj se vrnem tja kot turist? Dovolj denarja, da bi vsem pomagal, pa ne bom imel nikoli.« SAŠKA T. OCVIRK Foto: osebni arhiv ram in otrokom. »Prav zanje smo zgradili ambulanto Janez Puhan ob slovesu z Madagaskarja. Trenutno tam ostaja še približno deset sloven-in vrtec.« skih misijonarjev. Med njimi je najbolj znan Pedro Opeka. Št. 18 - 6. marec 2009 m 18 Velenjske »ose« spet pičile v Zlatorogu Iz Prage M * ■ ■ ■ s štirimi odličji! Prejšnji konec tedna se je spet zapisal v zgodovino celjskega juda oziroma judo kluba Sankaku. Na tekmi svetovnega pokala v Pragi, kjer je sodelovalo 213 judoistk s celega sveta, so borke Marjana Fabjana osvojile kar štiri medalje. Lucija Polavder je v kategoriji nad 78 kg v finalu premagala Kitajko Liu Huan yuan. Na poti do finala je gladko ugnala svoje tekmice, saj so vse padle na ipon, najprej Ukrajinka Jaromko, nato Kitajka Yiqing, v polfinalu pa Še Rusinja Ivaščenko. Drugo mesto je osvojila Urška Žol-nir, tretji sta bili Petra Nareks in 19-letna Tina Trstenjak. Trener Marjan Fabjan, ki bo letos prejel srebrni celjski grb, je ob tem dejal: »Zelo sem vesel, to je bil zadnji turnir pred aprilskim evropskim prvenstvom.« Urška Žolnir je ugnala Portugalko, nato Avstrijko, v tretjem krogu še Nemko, v polfinalu Francozinjo, premoč je morala priznati le v finalu dvakratni olimpijski prvakinji, Japonki Ajumi Tanimoto. Urška me je prijetno presenetila v finalu, toda sodniki so na vsak način želeli, da zmaga olimpijska prvakinja. Komaj čakamo naslednji dvoboj in da Urška potrdi svojo kvaliteto. Petra Nareks je prve tri tekmice premagala brez večjih težav, nato je v polfinalu klonila proti Kitajki, v borbi za tretje mesto pa se je znova zbrala in z jukom premagala Mongolko Bundmaa. Petra je bila enakovredna Kitajki in izgubila šele v dodatnem času. Tekmica je bila za odtenek aktivnejša. Htdi Tina Trstenjak je do polfinala premagala tri nasprotnice, nato pa izgubila proti Madžarki Karakas. V borbi za bron se je 19-letna Trstenjakova spoprijela s Kitajko Zu Gui Rong in zmagala ter tako prvič v karieri stopila na stopničke svetovnega pokala. V uvodnem krogu je premagala kitajsko predstavnico. Njene borbe so biLe lepe, veliko obeta. Seveda pa zadnje besede v isti kategoriji zagotovo še ni rekla Vesna Džukič. In še enkrat o boju Davida in Goljata. Kakšno je bilo razmerje v višini med Lucijo Polavder, ki je zmagala že sedmič na tekmah svetovnega pökala, in Kitajko Liu Huan yuan? Je dvometrašica. Tudi ko je Lucija stala na najvišji stopnički zmagovalnega odra, je bila Kitajka še vedno nekoliko višja od nje. Do dvoboja z našo tekmovalko je mlela tekmice z iponi v uvodnih minutah, sedaj pa je doživela prvi poraz v Evropi. Na ogrevanju je proti sotekmovalki nakazovala boksarske udarce in se s tem norčevala na način boja Polavderjeve, kar pa se ji je maščevalo. Za evropsko prvenstvo imata norme poleg naštetih še Ana Velenšek in Roki Drakšič. DEAN ŠUSTER Št. 17 - 3. marec 2009 Rokometno moštvo iz Zlatoroga pod vodstvom Toneta Tislja ruši rekorde, na žalost negativne. V 17 tekmah 1. slovenske lige je doživelo - reci in piši - kar pet porazov ob enem remiju. V sredo je klonilo v svoji dvorani, Gorenje je bilo boljše s 30:26. Koprčani in Velenjčani imajo po 27 točk, Celjani pa kar štiri manj ob tekmi več. Čupić, Čupić, Čupić ... »Pivovarji« so v prvem delu - tudi po zaslugi obrambe 5+1 (Rezniček ob Har-mandiču) - dvakrat vodili s štirimi goli prednosti, nazadnje'v 23. minuti, pa čeprav sta sodnika Krašna in Vodopi-vec do 5. minute razveljavila tri njihove gole. Edi Kokšarov in Vasja Fur-lan sta uprizorila dve imenitni akciji, sledile pa so začetniške napake in na odmor so odšli brez naskoka, ko timeout ni imel učinka. V drugem delu so še povedli s 16:14, potem pa obramba ni bila več kos razpoloženim »osam«. Pri 16:15 so gostje imeli še smolo ob še nevidenem pripetljaju: Aljoša Štefanič je žogo vrgel ob tla, odbila pa se je med vratnico in prečko ter se tam po zaslugi smole tudi zaustavila. Vratar Aljoša Rezar jo je izpulil in igra se je nadaljevala. Do 18:18 je bila izenačena, potem pa se je začela simultanka hrvaškega mojstra Ivana Čupića, ki pa je imel odlične »sekundante« v bombar-derju Momirju Rniču, vratarju Ivanu Gajiću in Marku Bezjaku. Tudi on je prvič zmagal v Zlatorogu: »Lepo je to doživeti. Po domačem porazu s Preven-tom je bila to za nas zelo pomembna tekma. Vzdušje je bilo odlično za slovensko ligo. Malenkost so nas presenetili z obrambo 5+1, ko pa smo ugotovili, kako moramo igrati, nam je uspelo zmagati.« Ivan Čupić je zaigral v novih copatah: »To je model našega opremljevalca. Če so dobre? Super so, videli ste, same igrajo!« Bil je največji razlog za velenjsko zmago, saj je zadeval tudi z zunanjih položajev: »Naša prednost je bila morda v tem, da smo se za razliko od Celjanov deset dni v miru pripravljali. Proti nam še nihče ni igral tako, da bi enega igralca >prilepil< našemu organizatorju igre. Potrebovali smo nekaj časa za prilagoditev. Dvoboj je bil dolgo izenačen, nato je odločila naša spočitost in obenem boljša fizična pripravljenost. Znah smo ohraniti naskok in zato smo presrečni. Nič še ni odločeno, vendar smo si okrepili samozavest in začrtali smernico, kako osvojiti naslov prvaka.« Gorenje se je držalo navodil trenerja Ivice Obrvana, naj ne popušča tudi ob občutnem zaostanku. V zadnjih 15 minutah je z obrambo 6-0 prisililo tekmece na neizdelane mete. Močno načeti v Zagreb Domači strateg Tone Tiselj je zagotovo pričakoval bolj »moško« obrambo svojega moštva. O 2. polčasu je dejal: »Nasprotnik je bil boljši v vseh pogledih. Ko je povedel, nismo našli rešitve. Imeli smo premalo razpoloženih igralcev, tudi poškodbe so nas načele. Mislim pa, da je glavni problem v glavah, ki niso zbrane tako, kot bi morale biti. Poraz je velik šok za nas. Ne vem, kako se bomo >pobrali< do tekme v Zagrebu. V tem trenutku je zadeva zelo težka in verjetno komaj čakamo na 14-dnevni reprezentančni premor, da bomo stvari mogoče popravili.« Renato Sulič je bil iskren: »Kako se počutim? Še nikoli bolje. Zakaj nisem igral? To vprašajte trenerja ...«V teh časih to nima smisla. Tiselj je govoril tudi o Za- Tomaš Rezniček je pred 2.500 gledalci zelo dobro začel tekmo proti svojim bivšim soigralcem. Zaustavlja ga Matjaž Mlakar, ki se je po celjski avanturi vrnil v Rdečo dvorano. grebu: »Četrtek je bil prost dan, da igralci zbistrijo glave. V Zagrebu nimamo realnih možnosti za zmago. Tja gremo brez pravega treninga*in priprave. Naša ekipa je zdesetkana tako fizično kot psihološko. Upam, da se bodo fantje zbrali in zadnjo evropsko tekmo odigrali po najboljših močeh. Kdo bo lahko nastopil, bomo videli šele jutri pred tekmo.« Najboljši strelec Celja na derbiju je bil seveda Edi Kokšarov: »V Nemčiji smo 50 minut igrah dobro, za uspeh je treba prikazati dobro predstavo še v zadnjih 10 minutah, kar je najtežje. V Zagreb ne gremo z belo zastavo. Odigrati moramo kvalitetno, ne glede na sredin poraz in utrujenost!« Občinstvu je, ko je bil marljivi Alem Toskič že povsem izčrpan, uspelo na igrišče »priklicati« Luko Ščurka: »Z mojo poškodbo prsta je že veliko bolje, čeprav še čutim bolečino. Jutri se bomo potrudili in poskusih zmagati.« Vodstvo Celja Pivovarne Laško se je za sporazumno prekinitev pogodbe dogovorilo tudi z Draganom Gajičem, še prej pa z Davidom Špilerjem: »V 2. polčasu smo prejeli 17 golov, kar je absolutno preveč, sploh na domačem igrišču. Točki zasluženo potujeta v Velenje, toda boj za naslov prvaka zanesljivo še ni končan. Ostajam optimist. Res pa je, da bomo s takšno igro težko karkoli osvojili ...« DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Sest medalj iz Zetre Mladi celjski umetnostni drsalci so se udeležili odprtega prvenstva Bosne in Hercegovine. V Sarajevu je nastopilo 86 tekmovalcev iz štirih držav bivše Jugoslavije (še iz Hrvaške in Srbije) . Tri Celjanke so zmagale v svojih kategorijah, Pina Umek, Patricija Juren in Lara Guček, drugo mesto je osvojila Dorote-Spredaj z leve stojijo Lara Guček. Nina Polšak in Anama- ja Šimunič, tretji sta bili Ana Marija Koželnik, za njimi Doroteja Šimunič, Pina Umek in rija Koželnik in Nina Polšak. Patricija Juren. DEAN ŠUSTER Treh lilijah ga dobro vodi Dušan Haupt-man, bo še bolj nevarno, kajti išče še eno zmago, ki bi ga popeljala v ligo za prvaka. Zagotovo bo to skušalo narediti že v Šentjurju, kajti v zadnjem krogu igra doma z Laščani, ki jih bo težko premagati. Zaradi vsega naštetega in velikega vložka v samo tekmo bi bilo prav, da se dvorana Hruševec napolni in da se z navijanjem pomaga Alposu do zmage, ki je nuja v težkem boju za obstanek. Šentjurčane čaka namreč najtežji del sezone, odkar od leta 2000 igrajo v prvi državni ligi. Zmaga za sedmo mesto Elektra Esotech potuje na Obalo na neposreden dvoboj za sedmo mesto in s tem za ligo za prvaka. Koper ima zmago več od moštva Boruta Ce-rarja, ima pa tudi zmago iz Šoštanja, jeseni je bilo 72:81. A če Elektri uspe zmagati na Obali in potem v zadnjem kro- gu še doma proti Mercatorju, ki je prav tako v boju za sedmo mesto, potem bi se »elek-tričarji« lahko uvrstili v boljši del lige in si, kar je še pomembneje, že zagotovili obstanek v druščini najboljših tudi za naslednjo sezono. Morebiten poraz že prinaša ligo za obstanek, ne glede na zadnji krog z Gorenjci doma. Za Koper, ki je odslovil trenerja Ivana Sta-nišaka, lani stratega Elektre, se že dlje časa govori o težji finančni krizi, vendar je večina ekipe še vedno skupaj, le nekdanjega igralca Elektre Ivana Šimuniča je v dresu Kopra zamenjal veteran Slavko Duščak, ki se je po slabem letu znova vrnil na parket. V Kopru pa so še vedno nekdanji »Šoštanjčani« Čmer, Bubnič, Nachbar, Kune in Mihalič, torej bo Elektra igrala proti svoji bivši peterki. Nikakor ni brez možnosti, le ponoviti mora igre z zaključnega turnirja pokala KZS v Laškem. JANEZ TERBOVC V uä j- i i * a> i/>, A ROKOMET 1. SL, zaostala tekma 18. kroga: Celje Pivovarna Laško - Gorenje 26:30 (13:13); Kokšarov 6, Terzič 5, Špiler 4, Rezniček 3, Ščurek, Kojić, Furlan 2, Gajič, Toskić 1; Cu-pič 10, Rnić 7, Bezjak 4, Ka-vaš 3, Harmandič, Mlakar 2, Sovič, Dobelšek 1. Vrstni red: Koper, Gorenje 27, Celje 23, Prevent 18, Trimo 16, Slovan 15, Ormož, Ribnica 13, Merkur 9, Rudar 8, Krka 3. "(KM) KOŠARKA 1. B SL, 21. krog: Hrastnik - Rogaška (18.30) Sobota, 7. 3. NOGOMET 1. SL, 23. krog: MIK CM Celje - Primorje, Koper - Rudar Velenje (obe 15). ROKOMET Liga prvakov, drugi del, 6. krog: Zagreb - Celje Pivovarna Laško (17.30). KOŠARKA 1. SL, 21. krog, Laško: Zlatorog - Hopsi (19.30), Šentjur: Alpos - Zagorje, Koper -Elektra (obe 19). 1. B SL, 21. krog, Ljubljana: Janče - Konjice (19). 2. SL - vzhod, 21. krog, Kamnik: Calcit - Celjski KK, Dravograd - Terme Olimia (obe 20). Pokal KZS (ž), polfinale, Maribor: Merkur Celje -Kranjska Gora (16). ODBOJKA 1. DOL, 19. krog: SIP Šempeter - Calcit (19). 1. DOL (ž), 19. krog, Ljubljana: Sloving - Aliansa Šempeter (18). NOGOMET 2. SL, 15. krog: Šentjur -Livar (15). ROKOMET 1. SL, 19. krog, Novo mesto: Krka - Gorenje (20). Polzelani v najboljši V nedeljo se je zaključilo tekmovanje v Savinjski košarkarski ligi, Ligi Brglez.com, ki je bila že šestnajsta po vrsti. V finalu, ki si ga je ogledalo 250 obiskovalcev, je lanski zmagovalec Kamnoseštvo Vogrinec Parižlje z zmago nad Vrani Vransko obranil naslov najboljšega iz preteklega leta. Bilo je 78:62. Za zmagovalno moštvo so igrali Andrej Podvršnik, v finalu je dosegel 29 točk, Uroš Godler 14, Rok Vaši 11, Boris Kovačič 9, Primož Bizjak 7, Boštjan Štravs 6, Miloš Dernač 2 in Boštjan Goričan. Za Vrane so točke dosegli Žan Ocvirk 21, Matic Goropevšek 15, Matej Lukan 8, Moris Krašovec 7, Davorin Govedič 4, Nejc Vodovnik 3, Grega Štorman 2 in Luc Ocvirk 2. Tretje je bilo Športno društvo Gomil-sko, četrto Celje-Avtokontrol Žalec, v boju za peto mesto je bil Študentski klub Žalec s 85:58 boljši od Veteranov Pivovarna Laško, sedmo mesto pa si je priboril domači Brglez.com Polzela po zmagi s 67:64 nad Pekarno. Rednak Nazarje. Deveti je bil Pungi bar Polzela, deseti Rešpard Parižlje. Za najboljšega igralca finala je bil proglašen Andrej Podvršnik. Že četrto leto zapored je najboljši strelec lige Primož Skok z 287 točkami (ŠD Gomilsko), sledita Boris Kovačič 246 (Parižlje) in Tomaž Blagotinšek 215 iz ekipe Veterani Pivovarna Laško, odkoder prihaja tudi najstarejši igralec lige, Srečko Lesjak. DEAN ŠUSTER Foto: GrupA Z leve stojijo novinci NK Šentjur Edin Barčič, Marko Križnik, Almir Rahmanovič, Simon Sešlar, Marko Gobec in Dejan Korat. Šentjur s Simonom Sešlarjem! Žan Ocvirk (z žogo) je za Vrane dosegel pet trojk, pri rumenih pa je bil izza črte 6,25 najnatančnejši Andrej Podvršnik (s št. 24) s kar sedmimi trojkami. S tekmami 15. kroga se bo jutri in v nedeljo nadaljevalo nogometno prvenstvo v 2. SL. Šestouvrščena ekipa Šentjurja bo gostila predzadnji Livar. Šentjurčani so se med zimskim premorom razšli s šestimi igralci. Plošnik in Murko sta odšla v Avstrijo, Mandič in Lenart k Aluminiju, Muhare-movič in Hajdari pa v Zreče. Novincev pa je tudi šest. Najodmevnejša okrepitev je nedvomno Simon Sešlar, ekipo je okrepil tudi Marko Križnik, iz Mure je prišel Marko Gobec. Za Šentjur bodo zaigrali tudi Rahmanovič, Barčič, Korat, Pažon, Neskič, po poškodbi sta se vrnila Peša in Fras. Še naprej bodo pomagali tudi igralci, ki imajo dvojno registracijo (MIK CM Celje). Športni direktor Šentjurčanov Oskar Drobne nam je zaupal, da priprave niso uspele tako, kot so jih začrtali: »Imeli smo zelo veliko težav s pomožnim igriščem. Pogoji za treniranje so bih zelo slabi. Šele prejšnji teden smo začeli z vadbo na igrišču. Kar se tiče taktičnih zamisli, nismo naredili niti polovice načrtovanega. Morali smo odigrati pač nekoliko več prijateljskih tekem.« Iz 2. SL je zaradi finančnih težav izstopila Bonifika, kako pa je s tem v Šentjurju? »Stanje v naši ekipi nikakor ni rožnato. Finančna kriza je zajela tudi nas, tako da nekateri sponzorji zmanjšujejo svoja sredstva, tudi klub je zmanjšal proračun za 20 odstotkov. Nedvomno moramo zdržati do konca sezone, potem pa bomo videli, s kakšnim kadrom bomo nadaljevali v naslednji sezoni.« Prvi tekmec bo Livar. »Ta tekma je za nas zelo pomembna, kajti igramo s konkurentom za obstanek v ligi. Imamo šest točkprednostipred njim, z zmago pa bi storili dolg korak na poti do obstanka. Po zelo dolgem premoru je prisotne nekaj nervoze, a je pozitivna. Želimo si dobiti tekmo, nikakor pa je ne želimo izgubiti,« je zaključil Drobne. MITJA KNEZ ZZ Top na belo-črnih poljih Zoja Zorko V Rogaški Slatini je bilo 16. državno posamično šahovsko prvenstvo za mlajše kategorije. Na regijskih kvalifikacijah si je pravico nastopa pridobilo 219 najboljših slovenskih mladih šahistov, starih od 8 do 18 let. Med njimi je bilo tudi pet šahistov Celjskega šahovskega kluba. Še ne 11-letnaZoja Zorko je naslovu državne prvakinje deklic do 10 let izpred dveh let dodala naslov najboljše med deklicami do 12 let. Za seboj je pustila vseh 22 tekmic, prvo zasledovalko s poldrugo točko prednosti. DŠ igralci, tudi nekdanji »pivovar« Nemanja Jelesijevič, ki bo zagotovo poln motivov proti svojemu bivšemu klubu. Na drugi strani zanesljivo še ne bo Nejca Strnada, katerega odsotnost, enako kot Uroša Lučića, se v prejšnjem krogu v Šoštanju niti ni bistveno občutila. Velik motiv ob lokalnem prestižu bodo »pivovarji« imeli tudi zaradi dejstva, da v ligaškem srečanju v tej sezoni v Treh lilijah še niso izgubili. Zmaga je nuja Šentjurčani, ki so dodobra zasidrani na predzadnjem mestu, čakajo v tem krogu sila nevarno ekipo Zagorja. Alposu igra pravzaprav samo zmaga v krčevitem boju za obstanek, kajti točke se v ligo za obstanek prenašajo. Odločati bi morala obramba, kajti srečanje na 90 ali več točkah je voda na mlin Zasavcem, ki imajo kar nekaj odličnih strelcev, kar pa za fante v dresu Alposa ne bi mogli reči. Moštvo, ki »Kamnoseki iz Pariželj« s svojim pokroviteljem Igorjem Vogrincem -Cigijem, ki ponosno kaže zmagovalni prstan. »Kamnoseki« znova Čeprav bo v predzadnjem krogu prvega dela sezone v ligi UPC na sporedu nov lokalni derbi, tokrat med najboljšima ekipama s Celjskega, pa bosta preostali dve srečanji naših ekip pomembnejši. Tako za Elektro kot za Alpos namreč odločata o marsičem. Tipanje moči O ničemer, razen o rivalstvu, ki pa je vedno še kako prisotno, ne odloča tekma v Laškem, kjer Zlatorog čaka ekipo Hopsov. Samo srečanje bo bolj tipanje ekip s strani trenerjev in priprava za ligo za prvaka, kamor sta se obe ekipi suvereno uvrstili. Polzelani prihajajo v Laško po seriji zmag in precej spremenjeni glede na prvo srečanje, ko je na Polzeli slavil Zlatorog z 92:81. Vprašanje je sicer, aH bo že zaigral Grega Hafnar, ki še ni povsem nared, zato pa bodo na parketu vsi preostali Št. 17 - 18. marec 2009 NK PRIMORJE 7.3.2009, ob 15.00 jj^- St. 18 - 6. marec 2009 NOVI TEDNIK Kradel v odklenjeni hiši V torek dopoldne je neznanec iz odklenjene stanovanjske hiše v Mat-kah odnesel večjo vsoto denarja. V hišo je vstopil skozi odklenjena garažna vrata, denar pa, medtem ko je bila lastnica na dvorišču, ukradel iz njene torbice. Dan kasneje so vlomili tudi v stanovanjsko hišo v Rupah, kjer pogrešajo večjo vsoto denarja in nekaj zlatnine. Tat je prišel še v garažo na Partizanski cesti v Celju in pobasal več motornih žag in nekaj orodja. Škode je za več kot 2 tisoč evrov. Pohcisti iščejo vlomilca, ki je iz podjetja v Šentjurju ukradel večjo kohčina hidro in termoizolacijske-ga materiala in s tem povzročil za 2.500 evrov škode. Varen pa ni bil niti osebni avtomobil, ki je bil v torek na parkirnem prostoru pred gostinskim lokalom v Novi vasi. Lastnica je ostala brez fotografskega aparata in avtoradia. Bolgara kradla po trgovskih centrih Celjski pohcisti so konec minulega tedna odvzeli prostost 25-letni ženski in 29-letnemu moškemu iz Bolgarije. Osumljena sta več tatvin v trgovskih centrih v Celju. V preteklih mesecih, predvsem ob vikendih, so namreč zaznali porast tatvin denarnic, mobilnih telefonov, avtomobilskih ključev ter ostalih vrednejših predmetov iz torbic obiskovalcev. 25-letna Bolgarka je običajno okradla ženske tako, da se jim je približala, s svojo torbico prekrila torbico oškodovanke in iz nje kradla različne predmete. Pri tatvinah sta ji pomagala 29-letnik in za zdaj še neznana mlajša ženska. Zoper osumljena bodo na okrožno državno tožilstvo v Celju podali kazensko ovadbo. Prednost ima življenje V torek se je začela preventivna akcija Stop! Prednost ima življenje, ki bo trajala do 13. marca, opozarja pa na večjo previdnost pri prehodu čez železniške proge. Glede na veliko število nezavarovanih nivojskih železniških prehodov in počasno modernizacijo le-teh, so nesreče vlaka in osebnih vozil pri nas pogoste. Statistika kaže, da se mnogo voznikov pri vožnji čez nezavarovan prehod preko železniške proge ne prepriča dovolj o varnosti. V zadnjih štirinajstih letih se je v Sloveniji na tak način zgodilo že skoraj 600 nesreč, v katerih je umrlo kar 130 ljudi. Na Celjskem je 101 nezavarovan železniški prehod, na enem od njih pa je sredi februarja umrl 59-letni voznik tovornega vozila. Ta je izven Slatine pri Šmartnemu ob Paki prečkal progo kljub temu, da je pripeljal potniški vlak. Voznik je umrl na kraju nesreče. Še vedno pa za najhujšo tovrstno prometno tragedijo velja nesreča v Podlogu leta 1999, ko je voznik avtobusa, poln otrok, zapeljal na tire v trenutku, ko je pripeljal vlak. V nesreči so umrli štirje petošolci, kar 31 otrok je bilo poškodovanih. SŠol Kameniku grozi do 40 let zapora Aprila na Reki sojenje Kristijanu Kameniku zaradi vpletenosti v tihotapljenje mamil - Sodnica ena najstrožjih na Hrvaškem V začetku aprila se bo na Okrožnem sodišču na Reki začelo sojenje Kristijanu Kameniku, ki so ga pred meseci hrvaški kriminalisti prijeli v organizirani združbi tihotapcev heroina. Kot so nam potrdili na tamkajšnjem sodišču, so obravnave razpisane od 6. do 10. aprila. In to ves dan! Sodnica v tem procesu bo Ika Šarič, ki na Hrvaškem slovi kot ena najbolj strogih v primerih, kadar gre za kazniva dejanja, povezana z mamili. Ni niti skrivnost, da se lahko zgodi, da bi Kamenika, ki naj bi bil ključni člen tihotapske združbe, obsodila celo na 40 let zapora. Hrvaški kazenski zakonik je namreč glede drog izjemno neizprosen. Kamenika so prijeli lani skupaj še z nekaterimi osumljenci, zdaj obtoženci, ki naj bi na območje Reke drogo pretihotapili po tako imenovani »balkanski ruti«, in sicer: ali iz Turčije in Bolgarije ah iz Bosne in Hercegovine. Akcija Briškula, kot so ji hrvaški kriminalisti nadeli ime, je ena večjih tovrstnih v sosednji državi v zadnjem obdobju. Združba naj bi na območju Reke drogo skladiščila, prepakirala v pakete, težke od 10 do 50 gramov. Zatem so drogo prodajali na Hrvaškem dilerjem, ki.pokrivajo določen del mesta. Ti drogo, ki jo prepakirajo v od 1- do 5-gramske vrečke, nato prodajajo uličnim preprodajalcem, od katerih pride mamilo k odvisnikom. V številnih hišnih preiskavah na Reki in v njeni okolici so policisti pri posrednikih in uličnih preprodajalcih našli in zaplenili kilogram heroina. Kilogram droge so zasegli tudi med samo aretacijo v vozilu tihotapcev, ki so ga ustavili na cestninski postaji na avtocesti Zagreb-Reka. V celotni akciji so aretirali kar 25 oseb, sedem so jih s kazensko ovadbo privedli tudi k preiskovalnem sodniku, ki je zanje odredil takojšnji pripor. Med priprtimi je tudi Kamenik. V hišnih preiskavah so med drugim našh še predmete Kristijan Kamenik je trenutno v priporu na Reki. za predelavo droge ter pištolo! Tihotapcem so zasegli tudi več osebnih avtomobilov ter 50 tisoč kun in 8 tisoč evrov. Sicer pa bi se v Celju pred kratkim moralo začeti sojenje Kameniku zaradi umorov v Tekačevem, vendar se je zapletlo, ker zagovornik ni uspel priti do njega. Problem je tudi v tem, ali mu bodo sodih v nenavzočnosti. Je pa tožilec v tem procesu bil dokaj nejasen, ko je omenil, da obstaja možnost, da bo na obtožno klop zaradi Tekačevega morda sedel še kdo. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA novi tednik 21 - Roman Leljak, ki na domnevne krivce opozarja že skoraj 20 let, je zo per devetericovtorek celjskemu tožilstvu posredoval ovadbo. Kot odgovorne navaja pripadnike 3. brigade drugega bataljona prve slovenske divi- Prizori, na katere so preiskovalci naleteli ob vhodu v jašek. Je žrtev več sto ali celo več tisoč? (Foto: PUC) —- Št. 18 - 6. marec 2009 - Če si priče dolga leta niso upale spregovoriti, so, če pustimo ob strani vprašljivost tovrstnih virov, ano-nimneži izjemno zgovorni na različnih spletnih forumih. -Po pripovedovanju še živih prebivalcev so bili prve žrtve slovenski domobranci, in to zadnjo nedeljo v maju 1945. S kamioni so jih zapeljali v kamnolom, nato pa v Barbarin rov. Bile so to skupine ljudi, ki so jih odbrali v Slovenj Gradcu, Velenju, Kranju in na postaji v Celju. To je bilo jedro slovenske domobranske vojske, ludi teharske žrtve, ki so jih odpeljali i/, taborišča podnevi, so tukaj. Istega dne so kamione preusmerili k Barbarinemu rovu. Nihče od tamkajšnjih prebivalcev ni smel iz hiše. Hrvate so pripeljali tudi peš. V množici ljudi so bili tudi ljudje v nemških uniformah. Pravijo, da naj bi bilo skupno število umorjenih okoli 12 tisoč ... Žrtve so prihajale do jaška gole. Pri jašku je morala žrtev poklekniti, po udarcu z rudarskim kladivom pa je bila z rudarskim krampom ponujena v globino teme ... Grobarji - upokojeni rudarji - so povedali: Poslani smo bili na pokop žrtev. Po celi dolžini, ne samo v jaških, so ležala trupla moških, žena in otrok. Znosili smo jih desno od vhoda v rudnik v globeli in jih le slabo pokrili. Čez dve leti so jih izkopali nemški vojni ujetniki in jih ponoči odpeljali. Rudniški jašek pa je bil takoj po čiščenju hodnika zazidan ...<• je en od zapisov, ki smo jih našli na spletu Rudarski jašek kot odprta grobnica Jože Balažic in Mitja Ferenc (v ozadju) sta po prihodu iz rova pred novinarje stopila povsem pretresena. Barbarin rov, smo našh številne prispevke hrvaških društev, ustanovljenih po hrvaški osamosvojitvi, ki beležijo vsakoletne obiske vhoda v Barbarin rov in kapelice (mimogrede, že v noči po dnevu, ko so jo odkrili, je bila porisana s kljukastimi križi), navedbe o številu hrvaških žrtev v rovu pa segajo do več tisoč. »Ocene so različne. Lahko bi sklepali na od 3 do 12 tisoč žrtev,« navaja Štrovs. Vprašanja brez odgovorov Mitja Ferenc dodaja, da za zdaj kaže, da so bile žrtve pobite na mestu, kjer so jih odkrili, od kod so jih pripeljali pa ni znano. Po njegovih besedah je edini neposredni vir voznik, ki je ujetnike vozil v rudnik in pravi, da so bili Slovenci. Z Balažicem sta v sredo skupaj prišla iz rova pred novinarje. »Veliko je ugibanj, vendar se bojim, da je bila njihova smrt grozljiva. Verjetno je nastopila po dolgo- trajnih mukah, sodeč po legi kosti so lezli drug čez drugega, ko so se poskušali prebiti iz jaška. Po kupih oblek in čevljev sklepamo, da so se žrtve morale sleči,« je še povedal Balažic. Verjetnost, da bi natančno identificirali ostanke, ni velika, vendar bodo s preiskavo poskušali ugotoviti vsaj njihovo nacionalnost. Ostaja še vprašanje, kaj storiti s posmrtnimi ostanki; Balažic je omenjal mariborsko kostnico, vendar se v tem trenutku ne ve še niti, ah in kdaj bodo ostanke odstranili iz jame, o čemer bo odločal inštitut za sodno medicino ljubljanske medicinske fakultete. Kriminalisti pa zaenkrat napovedujejo zgolj pospešeno in intenzivno preiskavo. »Rov je odprl brez števila vprašanj, na katera v tako času kratkem ne moremo dati odgovorov,« je bil jedrnat Jamnik. POLONA MASTNAK Foto: SHERPA Grozljivi prizori na grobišču v Barbarinem rovu pri Laškem - Še neslutene razsežnosti pomorov Vedelo oziroma govorilo se je že dolgo, da naj bi Barbarin rov nekdanjega rudnika v Hudi Jami pri Laškem skrival neznano število posmrtnih ostankov, »zapuščino« povojnih pobojev. Še pred tremi tedni smo pri službi za vojna grobišča ministrstva za delo preverjali, kaj je s preiskavo. »Globlje kot kopljemo, na več ovir naletimo. Ne vemo, kaj nas čaka. Morda res posmrtni ostanki, morda zgolj prtljaga,« je ugibal vodja pristojne službe Marko Štrovs. V torek so se preiskovalci prebili do grozljivih prizorov. Vidno pretresene očividce smo naslednjega dne pričakali pred vhodom v jamo. Takrat so jo že zavarovali celjski kriminalisti, ki so jim preiskovalci - služba za vojna grobišča, preiskovalec Mitja Ferenc, plačnik raziskave Muzej novejše zgodovine z vodjo Jože Dežman in delavci Rudnika Trbovlje Hrastnik -prepustili vhod v rov. Celjski kriminalisti sedaj v okviru akcije Sprava nadaljujejo s preiskavo, vendar nadaljnjih ukrepov še ne upajo napovedati. Še posebej, ker so očitno zadeli zgolj na delček posmrtnih ostankov. »Sodeč po predvojnih načrtih obstaja še en 72 metrov dolg in okoli 3 metre širok jašek, ki ga bo prav tako treba preiskati,« zatrjuje Štrovs. Opisuje tudi pot v že odprt jašek: »Dostop je bil izjemno otežen. Naleteli smo na več plasti zemlje, ki je bila nasuta, plasti so se nadaljevale v dolžini več metrov. Vmes smo se morah prebiti skozi več zidov, opečnih in lesenih. Jašek je bil zazidan še s 120 in 80 centimetrov debelima betonskima. zidovoma, obita z železniškimi pragovi. Ilovna- Vhod v Barbarin rov, ki so ga celjski kriminalisti takoj po torkovem odkritju zavarovali. ta zemlja je prešla v izjemno kvalitetno in neprepustno glino. Po skoraj 500 metrih smo nato našh kopico čevljev. Pa prvo truplo, verjetno nesrečneža, ki se je poskušal rešiti. In zatem truplo naslednjega, ki je že bil zasut. Verjetno so bile žrtve zasute še žive in so se zadušile. Glina in vlaga pa bi pojasnila, da smo nato naleteli na gomilo 200 do 300 mumificiranih trupel.« V sredo je iz rova prišel vidno šokiran izvedenec za sodno medicino Jože Balažic, skoraj na robu solz. »Po prvem ogledu ne bi ravno rekel, da so trupla mumificirana, našli smo predvsem okostja, posuta z apnom. Kup čevljev, vojaških, okovanih čevljev. Ne bi mogel reči, ali so med njimi tudi otroška obuvala. Najbolj me je pretresel prizor nožne proteze in na njej okostje. Strelnih ran zaenkrat nisem opazil, zato sklepam, da so žrtve umirale počasi, od zadušitve. Naj- prej smo naleteli na posamezne ostanke, zatem so bila okostja naložena eno na drugo, nadaljevali so se pravi kupi.« Povsem pretresena je bila generalna državna tožilka Barbara Brezigar: »Tako grozljivega prizora še nisem videla. Ne morete si niti predstavljati. Sprašujem se, zakaj v več kot 60 letih nismo bili sposobni razkriti te grozote in ukrepati, to je pravi problem države.« Se bodo trupla preštevala v tisočih? »Gre po do sedaj znanih podatkih za edini rudniški rov v svetu, kjer je bilo odkrito množično grobišče. Ob tem, da smo šele na začetku preiskave,« je povedal Ferenc. Štrovs se boji, da bo število najdenih posmrtnih ostankov še večja: »Na tem mestu velja poudariti, da ljudskih govoric ne gre podcenjevati. Preiskava se je začela ravno na podlagi pričevanj okoličanov iz Laškega, ki pa si še danes ne upajo povedati vsega, kar vedo.« Zaključkov si po odkritju ne upa podati nihče, niti kriminalisti. Ne o številu, ne o identiteti žrtev. Prav tako se v tem trenutku še ne ve, kam bodo prepeljali posmrtne ostanke, niti, ali in kdaj ter proti komu bodo podane kazenske ovadbe. Zato celjska policija poziva morebitne priče k sodelovanju, saj bodo vse informacije o izvedbi poboja natančno preverjali, nekaj ljudi naj bi se s tem v zvezi že oglasilo. »O podrobnostih pa v tem trenutku, dokler je preiskava v teku, ne moremo govoriti in napovedovati,« je bil kratek pomočnik direktorja uprave kriminalistične policije GPU Pavle Jamnik, ki pri preiskavi sodeluje v okviru akcije Sprava. Ostanejo nam torej le še ugibanja in govorice. »Nekaj informacij o domnevnih žrtvah je navedenih v takoime-novanem poročilu Pučnikove komisije. Drugi viri so ustni. Po teh naj bi šlo za domobrance oziroma zapornike s Teharja, ki so jih z vlakom prevažali med Celjem in Zidanim Mostom. Govori se tudi o pripadnikih Rupni-kove brigade. Na drugi strani viri navajajo predvsem hrvaške ustaše,« domneva Štrovs. In res, ko smo pred dnevi pred odkritjem grobišča v spletni iskalnih vtipkali Avtosalon Ženeva z letalom 1 dan, 13.3.2009; CENA: 349 i rootmce v nurgaai, križa ljenje po Nilu in Kairo 8 dni, 7. In 14.3.; CENA: 884 € Podrobnosti na spletni strani WWW.palma.si U. -MMAj 01/24436 90, U. TCTai - 8TC 01/52 02 700, MB. - FteietlUi: 82/48 03 900, (L: 03/42 S4 302, KFL 04/20 20 880, VE.: 03 89 84 370, KP.: 05/66 33 660, POj 05/ 6710 680 Na Celjski koči zadovoljni Ta teden je vlečnica na Celjski koči zadnjič v letošnji sezoni prepeljala smuke željne obiskovalce. Kot je pojasnil direktor TRC-ja Edi Krajnik, so zadovoljni tako s številom smučarskih dni, teh je bilo 64, kot tudi z obiskovalci, saj naj bi jih bilo po prvih ocenah v sezoni okoli 15 tisoč. Tisti, ki si vseeno Še želite smučanja, pa boste nekaj malega še lahko uživali konec tedna. Krajnik namreč pravi, da bodo s snegom, ki je ostal, uredili manjši del smučišča za mlade smučarje in sankače, ki se bodo na vrh prepeljali s trakom. Sicer pa bodo takoj, ko bo možno, začeli urejati letno sankališče, ki naj bi ga odprli že pred 1. majem. SK - Št. 18 - 6. marec 2009 DAN ŽENA MALO DRUGAČE ... Rezervirajte romantični pobeg iz vsakdana v hotelih Družbe dobrega počutja Thermana Laško Dnevni počitek za dve osebi, romantična kope! z večerjo, kozarček penine v sobi, kopanje, savnanje... 7. ali 8. marca '09 že od 116 €. Za našteto poskrbimo mi, ostalo prepuščamo vama in vajini domišljiji. Pokličite 03 423 2100 aii obiščite našo spletno stran www.thermana.si W THERMANA fe«-«đ*brk (s. ^IFUA&I..}jo,: Vpi/r Aa4K Koyui ur CW k /-<•' A Oi... Uoua OtA^iff T %$AUM}Uf' t>T iuD-k^A^ vec teleRom 090/4434 mobitel 090/6663 telekom 090/4434 mobitel 090/6663 ---- fctGANSKE KARTE vec telekom 090/4434 mobitel 090/6663 telekom 090/4434 mobitel 090/6663 St. 18 - 6. marec 2009 m 28 MALI OGLASI - INFORMACIJE S K ■ ; SLADKO seno, pomešano z otavo, lucerno in deteljo, cca 3 nakladnike, ugodno prodam. Telefon (03) 5461-275. 978 KORUZO v storžih, suho, 500 kg, prodam. Telefon 030 929-341 ali 5461-567. 958 KVALITETNO seno in otavo, prodam. Telefon 5772-459. 967 SLADKO seno v kockah, prodam. Cena 2 EURAom. Telefon 031 362-569, Šentjur. 992 VINO rdeče, iz neškropljenega grozdja, prodam po 0,50 EUR/liter. Telefon 041 720499,(03)5821-535. 998 HLEVSKI gnoj, ugodno prodam. Možna dostava. Telefon 041726-488. 988 ENO nakladalko lucerne in sena, prodam. Telefon (03) 5772-467. 999 ODDAM GNOJ oddam brezplačno. Telefon 041 596-149. Š84 OSTALO PRODAM REŠETKE za kravja stojišča, kovinske, malo rabljene, prodam.Telefon 5778415. 922 TRAKTOR Zetor 52-11 in telko, težko 200 kg, prodam. Telefon 031 353-638. 91 e SENO, rinfuza ali v balah, hrastove deske, 25 mm in hrastove »fosne«, 50 mm, prodam. Telefon (03) 573-23-55,040 827-587. 957 STARINE, kmečko orodje in ostalo, prodam. Telefon 031317-714. 997 SENO in otavo, refuza, in hrast, 5 cm, prodam.Telefon 031317-714. 997 KOLE za vvinograd, dolge 1,80 m, prodam. Telefon 041 969-391. 959 TELICO, v 9. mesecu brejosli ter kosilnico bes, prodam. Telefon 031 461 -800. 1022 SENO in otavo v refuzi in križne brane, 24 diskov, prodam.Telefon 031 557-754. Š83 BOJLER inox, 1801, za centralno in elektra motor 5,5 KW 380, prodam. Telefon 040161-786. 1018 SUHE hrastove deske, debelina 42 mm in pocinkano žico 3 mm, prodam. Telefon 040161-319. 1021 ŽRE8IČK0, staro 7 mesecev, manjše rasti (poni), motor skuter, nov, registriran in silokombajn z motorjem, prodam. Telefon 031 249-934. L 85 BODOČI mamici prodam voziček Inglesina, lupinico Maxi-Cosi, kenguru jeka, kolo -tricikel, nekaj poletne opreme (majhen bazen s strehico), nosečniška oblačila (hlače, srajca in brezrokavnik št. 4042). Cena 40 EUR. Telefon 031 860-168. 1041 36-letni, s hišo, urejen, delaven, pošten, ljubitelj narave, športa, s službo in avtomobilom, ne pijem, želim spoznati urejeno dekle ali mamico z enim otrokom, s podeželja, za resno zvezo. Telefon 031 812-700. 929 Brezplačna posredovanja za ženske do 46 let. Posredovalnica 03 57-26-319. 031 336-37 S Leopold Orešnik s.p., Prebold 404etni, samski, zaposlen, s stanovanjem, urejen, želim spoznati samsko čustveno žensko, od 35 do 55 let. Bodi iz Celja ali >lice. Telefon 041 524-398. 964 Ženitna posredovalnica ZAUPANJE za vse osamljene 03 57-26-319. 031 505-495 ^LeojooJd^Orešmk^jD^Prebold^ POŠTENA in urejena, vitka, 56-letna, vdova, želi prijatelja do 70 let. Telefon 041 248-647. Agencija Super Alan. 970 45-letna, zaposlena, mladostna ženska iz Savinjske doline, želi prijatelja. Telefon 041 248-647. Agencija Super Alan. 970 POSLOVNEŽ, 48-letni, urejen, situiran, želi prijateljico od 30 do 60 let za občasno vezo. Telefon 041 248-647. Agencija Super Alan. 970 ZAPOSLITEV IŠČEM delo. Pomoč in negovanje na domu. Imam veliko izkušenj in sem zanesljiva. Telefon 041 525-004. 1004 Zivex d.o.o. Volčja Draga, trgovina za zunanjo ureditev v Štorah, zaposli VOZNIKA C in E kategorije za območje Štajerske. Prednost bodo imeli kandidati z opravljenim NPK. Sprejemamo samo pisne prijave s tel. št. v roku 8 dni od objave na: ŽIVEX d.o.o. Volčja Draga, Volčja Draga 40, 5293 Volčja Draga. Iščamo zanesljive, urejene it prilagodim sode-lavce na različnih področjih. Izkušnje niso potrebne. Začetek takoj. Vse inf. od pon. do pet med 8.00 in 14.30 po tel. 03/425-61-50. Jakoma d.o.o., Mariborska c. 44,3000 Celje. RAZNO IZDELUJEMO projekte stanovanjskih hiš, gospodarskih in poslovnih objektov in podobno. Telefon (03) 8104-182, 031 393-560. ARS-Projektiranje, Anton Strniša, s. p., Gabrovec 1 a, 3241 Podplat. n CREATON /' &GERARD 0 isola a Drevesa: obrezovanje, nižanje, podiranje tudi večjih, na težje dostopnih mestih (odvoz). Telefon 031 786-975 Janez Dolinar s.p. _Zabukovica 109, Griže ž 34 M-n-Vil'.HIM POSOJILA MEDIAFIN KOM d.o.o.. Dunajska 21, uiubUana Celje: 031 508 326 delovni čas: vsak dan non-stop SPLOŠNO KLEPARSTVO - KROVSTVO KRK Zabukovica 162, Griže GSM: 031 307 780 IZPOSOJO strojev za raznovrstna dela obrti, gradbeništva, vrtnarstva in raznih vzdrževalnih del omogoča izposojevalnica strojev in naprav SAM v Celju (Hudinja), Ul. bratov Dobrotinškov 13, telefon 041 629-644,5414-311. n KOMPLETNE adaptacije kopalnic in stanovanj, opustitev greznic. Kopalnice Štel-cer, Malgajeva 20, Celje, telefon 041 826-594. 731 IZVAJAMO obnove in novogradnje vseh vrst dimnikov ter krovska, kleparska in tesarska dela. Telefon 041 652-186. Bogdan Drev, s. p., Parižlje 35 a, Braslovče. Ž 21 Gozdarske storitve tudi v zahtevnejših pogojih, odkup lesa na panju. I Prodaja vseh vrst drv. Tel: 031666-707. |Timbles d.o.o., Lahov Graben 5,3273 Jurklošter rrmrr™ TAKOJ!!! IZVAJAMO vse vrste izkopov s kombinirko, bagri in mini bagri; kiper prevozi, izgradnja dvorišč in ostale nizke gradnje. Telefon 051 377-900. GMG Vin-der, d. o. o., Zadobrova 126, Škofja vas. 962 DRVA in premog, zelo ugodno (še po lanski ceni), z dostavo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Pernek, s.p., Sed-■ lasek 91, Podlehnik. n KVALITETNO in po zelo ugodnih cenah izdelujemo demit fasade. M3Grad d.o.o., Gosposvetska 3, Celje. Telefon 041 771-104 1007 DVA para lesenih garažnih vrat prodam in oddam garažo v Novi vasi v Celju. Telefon 051 6364)33. Ž35 PEDIKUR0 nudim po ugodni ceni. Naročanje po telefonu 031 799-660. Andreja Maizidovšek s.p., Cankarjeva 6, Celje. 1009 VAS pestijo težave, kot so bolečine v križu in ramenih, imate boleče noge, glavobole, menstrualne težave, ste pod stresom? Ste potrebni sprostitve? Vabimo vas na terapevtske, refleksne ter energijske masaže. Naročila po telefonu 031 664-027, www.nano-energijska-masaža.com. Nataša Polonca Vrečko s.p., Pohorska ulica 13 a, Celje. n GOTOVINSKA POSOJILA IN ODKUPI POSOJIL D0 3.400 EUR. Do 36 mesecev na osnovi OD, pokojnine PE CELJE, Ul. XIV. divizije 14, 03/425 70 OO PE MURSKA SOBOTA, Staneta Rozmana 16,02/521 30 OO PE MARIBOR, Partizanska 3-5, 02/23410 OO PE Slovenj Gradec, Ronkova r, 02/881 2000 BOIUAF1N, d.o.o.. Slovenska 27,1000 Ljubljana NUMERO UNO GOTOVINSKI KREDITI DO 10 LET ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TER ZA UPOKOJENCE, do 50 % obr., obveznosti niso ovira. Tudi krediti na osnovi vozila in leasingi. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom. NUMERO UNO Roberr Kukovec s.p.. Mlinska ul. 22, Maribor tel.: 02/252-48-26, 041/750-560 POTREBUJETE DENAR IZPLAČILO TAKOJ! 03/490 0336 HUMID Žnider's d.o.o., Ul. Vita Kraigherja 5, Maribor IZREDNO UGODNA GOTOVINSKA POSOJILA!!! ITAKOJSNJE IZPLAČILO! Zneski od 500-1.500 EUR na 11 mesecev. IPREVER1TE! PE MARIBOR, Partizanska 5 tel: 08 200 16 20, 040 633 332 PE CEUE. Ulica XIV divizije 14 tel: 08 200 16 30. 040 633 334 I Skupina 8, Finančne storitve d.o.o.l Dunajska 22,1000 Ljubljana | ******************** * * * VSAKO NEDELJO OB 20. URI * * * radiocelje 95.1 95.9 100.3 90.6 MHz www.radiocelje.com S PON /O KI I KITI,K Plačilo bolniške Bralcu (posredoval je osebne podatke) je bila leta 2006 zaradi zdravstvenih razlogov priznana možnost 4-urnega dela na drugem delovnem mestu. Zaradi operacije je bil nato ves čas v bolniškem staležu, nakar je bil oktobra lani invalidsko upokojen. Pri vsem skupaj se je pojavil problem plačila njegove bolniške; štiri ure mu je plačal delodajalec, ki je dobil to vrnjeno od zavarovalnice, druge štiri ure pa naj bi mu plačal Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki tega naj ne bi hotel storiti. V ZPIZ naj bi mu rekli, da ker ni podpisal za drugo delovno mesto (ker je bil v bolniškem staležu), tudi ni upravičen do njihovega plačila. Kdo mu bo torej plačal preostale štiri ure? Brane Kokot, vodja službe za odnose z javnostmi v Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, odgovarja: »V konkretni zadevi je bila zavarovancu, delovnemu invalidu III. kategorije invalidnosti zaradi posledic 60-od-stotne poškodbe pri delu in 40-odstotne bolezni, priznana pravica do dela na delovnem mestu s polovico polnega delovnega časa od 1. junija 2006 dalje. Z isto odločbo je bilo tudi odločeno, da bo o pravici in višini delne invalidske pokojnine odločeno s posebno odločbo. Ker je bil zavarovanec v bolniškem staležu, ni bil premeščen na drugo delovno mesto in ni začel delati s krajšim delovnim časom, zato pravice do delne invalidske pokojnine ni pridobil. Glede vprašanja, kdo krije ostale štiri ure »bolniške«, saj mu ZZZS izplača nadomestilo le za štiri ure, pa pojasnjujemo naslednje: po 262. členu ZPIZ-1-UPB4 se odločba, s katero so bile priznane pravice na podlagi II. in III. kategorije invalidnosti, izvrši, ko postane v upravnem postopku dokončna. Zavarovancem, pri katerih je podana III. kategorija invalidnosti in so po 93. členu zakona pridobili pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega in pravico do delne invalidske pokojnine, se delna invalidska pokojnina po 159. členu zakona izplačuje od dneva pričetka dela s kraj- šim delovnim časom od polnega pa vse dokler zavarovanec opravlja delo z delovnim časom, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti. Za izplačevanje delne invalidske pokojnine po zakonu je potrebno torej, poleg dokončne - izvršljive odločbe o priznanju pravice do dela s krajšim delovnim časom, izpolniti tudi pogoj, da zavarovanec dejansko prične opravljati delo s krajšim delovnim časom. V primeru bolniškega staleža ni mogoče šteti, da je zavarovanec pričel z delom s krajšim delovnim časom od polnega. Invalidnost je riziko pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zato se lahko pravice, torej tudi pravica do delne pokojnine, prizna le ob izpolnjevanju v zakonu določenih pogojev, kar je v tem primeru začetek dela s krajšim delovnim časom od polnega. Iz navedenega je razvidno, da je zavod v konkretnem primeru ravnal pravilno in v skladu z veljavno zakonodajo.« BJ Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/ 569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190. m St. 19 - 18. marec 2009 NOVI TEDNIK 29 i Polje, kdo bo tebe ljubil, kadar bom jaz v grobu spal? Ljubil žar me bo pomladi, ki nad mano bo sijal. Jaz pa bom pomlad naprosil, naj gre mimo tvojih tal. (ljudska) V SPOMIN dragi mami, stari mami, sestri, teti, sestrični in iskreni prijateljici ROZALIJI TRŽAN rojeni Lesjak iz Jezerc 2, Dobje pri Planini (22.8.1934-18.2.2009} Žalostni smo ostali sami brez tebe: hčerka Zdenka ter sinova Dušan in Bojan z družinami, brata Franci z družino in Jože, tvoji vnuki Srečko, Goran, Daniel, Jan, nečaki Breda, Marko, Roman z družinami, sestrične in bratranci ter drugo žalujoče sorodstvo. Jezerce, Sevnica, Svetina, München, Ljubljana, Večje Brdo, Lažiše, Celje in Šentjur Zadnje slovo od pokojne je bilo v ponedeljek, 23. februarja 2009, v župnijski cerkvi Dobje pri Planini, kjer tudi počiva v tamkajšnjem družinskem grobu. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo skrbnemu osebju Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, oddelku za srce in ožilje. Ob slovesu zahvala duhovniku Nadškofije Ljubljana dr. Stanislavu Matičiču, duhovniku naše fare Petru Orešniku, orga-nistki, pevcem iz Dobja, prof. Matjažu Rabavzu, opernemu pevcu in spremljavi na citre. Hvala ge. Tatjani Česen in lokalnemu govorniku. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, svete maše, molitve, za izrečena sožalja v pisni in elektronski obliki ter vsem, ki ste sožalje izrekli osebno. Hvala vsem sosedom, prijateljem, Dobjanom in vsem, ki ste se je spomnili in jo pospremili na njeni zadnji poti. 979 Zdaj v tihem grobu spiš, a v srcih naših in spominu vedno še živiš. V S P O M IN Z. marca bo minilo 10 let, kar te ni več med nami, dragi mož, oče, brat in svak MARKO LAZAREVIČ iz Celja Žalostni v srcu: vsi tvoji 919 Poštenost, delo in trpljenje tvoje bilo je življenje, vse življenje trdo si garal, vse za dom in družino si dajal. Sledi za tabo ostale so povsod od tvojih pridnih rok. Nastala velika je praznina in huda boleäna. A v srcih naših boš živel, nikdar od nas ne boš odšel ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, ata, starega ata, brata, strica in botra ANTONA PERTINAČA iz Olešč (5.1.1926 do 19.2.2009) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih slovesa pomagali in stali ob strani, izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in svete maše. Hvala g. Muršcu za lepo opravljen cerkveni obred, govornikoma g. Dernaču in g. Kaplu za ganljive besede slovesa doma in ob odprtem grobu, praporščaku, trobentaču za odigrano Tišino, pevcem, molivcem, kolektivu Thermanna d.o.o. in Komunah Laško za pogrebno storitev. Hvala vsem, ki ste ga spoštovali in ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Žalujoči: žena Terezija, otroci Branko, Jožica, Slavica in Anica z družinami ter ostalo sorodstvo L084 Te bolezen je objela, ■ ■ m •% i še poslednjo moč ti vzela, zdaj med nami več te ni, a v naših srcih boš vse dni. t * V SPOMIN «•k * » ± f» Danes, 6. marca, minevajo štiri kar nas je zapustil naš dragi I POLDI KOZOVINC iz Zvodnega 27 Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem mnogo prezgodnjem grobu, mu prižigate svečke in prinašate cvetje. Njegovi najdražji 972 ZAHVALA V neizmerni žalosti smo se poslovili od našega dragega očeta, dedija in tasta ALOJZA ČOBCA iz Ul. bratov Vošnjakov 17, v Celju (18.6.1937-16.2.2009) Globoko se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in mestni četrti Nova vas za izrečeno sožalje ter vsem, ki ste z nami dehli neizmerno bolečino, mu darovali cvetje in sveče in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo uniformiranim članom ZŠAM Celje in celjsko zasavske regije za izkazano zadnjo čast na njegovi zadnji poti, kardiološkemu oddelku celjske bolnišnice za nudeno medicinsko pomoč, osebju doma starejših Lipa za skrbno nego in gospodu župniku cerkve sv. Duha v Celju za lepo opravljen pogreb in sveto mašo. Še enkrat hvala vsem, ki ga boste ohranili v srcu. Žalujoč: Robi, Sara, Suzana 996 |f Oko zaprem, v spominu vedno znova tebe uzrem Nikjer te ni, to boli... Spomin na tebe večno bo živel, nikoli ti zares od nas ne boš odšel, v naših srcih večno boš živel. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta in dedija FRANCA RADANOVIČA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Žalujoči: hčerka Ivanka ter sinova Branko in Slavko Celje V celjski porodnišnici so rodile: 23. 2.: Alenka OKROŽNIK z Dobrne - dečka, Mojca SELIČ KOVAČ iz Štor - deklico. 24. 2.: Kristina ČUŠIN MEDVEŠEK iz Dola pri Hrastniku - dečka, Doris ŽNIDAR-KO iz Loč - deklico. 25.2.: Barbara VREČKO iz Laškega - deklico, Lilijana ZALOŽNIK iz Vitanja - dečka, Lidija LEVSTIK iz Štor -deklico. 26.2.: Tanja VASLE iz Šempetra - deklico, Vesna OREŠNIK iz Velenja - deklico, Maja OBERSKI iz Rogaške Slatine - deklico, Polonca ZALOKAR iz Laškega - dečka, Metka KOTNK iz Nove Cerkve - deklico. 27. 2.: Jožica JAMNIKAR iz Slovenskih Konjic - deklico, Martina GAJŠEK GRBEC iz Šmarja pri Jelšah - deklico, Helena KREPEL iz Velenja - deklico, Simona FRIDL iz Štor - dečka. 28. 2.: Mateja ŠUFLAJ iz Celja - deklico, Bojana PODKRIŽNIK iz Šoštanja -dečka. 1. 3.: Maja PETKOVNIKiz Celja - deklico, Lučka ČAMPA iz Velenja - dečka, Martina VEBER iz Loke pri Žusmu -deklico, Daška DRNOVŠEK iz Dola pri Hrastniku - deklico, Alenka ŽOLGAR iz Šentjurja - dečka. 2. 3.: Brigita JELEN z Go-milskega - dečka, Katja BOŽNIK iz Nove Cerkve -dečka, Irena NJOMTATO iz Šentjurja - deklico. 3. 3.: Tadeja NOVAK iz Velenja - dečka, Melitka DEŽELAK z Grobelnega - deklico, Tina ŠERUGA iz Kranja - deklico, Rada RAKANOVIČ iz Šmartnega v Rožni dolini - de- radiocelje klico, Jasmina TEMNIK KERŠ z Ljubečne - dečka. Celje Umrli so: Jernej KUKOVIČ iz Pristave, 73 let, Stanislav PODPEČAN iz Velenja, 77 let, Zofija KNEŽEVIĆ iz Velenja, 84 let, Ljudmila GUČEK iz Brodnic, 68 let, Anton PERTINAČ iz Olešč, 83 let, Ana JAKOB iz Ljubni-ce, 87 let, Vera Apolonija ROŽANC iz Lokovine, 86 let, Jožefa GLUŠIČ iz Celja, 84 let, Ana ŽABERL z Vrh, 86 let, Mira OSTERMAN iz Celja, 87 let, Justina PUNGER-ŠEK iz Laške vasi pri Štorah, 77 let, Bojan PELC iz Celja, 60 let. 95.1 95.9 m c«s».!» , ^"T ................ mi i iniinhfflP»*'-.................... www.radiocelje.coni HITRO NAROČITE Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,81 petkova pa € 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,90 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. 1 J'WO ;> letnik 2009 ^ J»W'] >ys prilogo ^ * 4 1 Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. raEMnii 19 Ime in priimek:__ NAROCILNICA Kraj: Datum rojstva: Ulica: Nepreklicna naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev podpis: NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika Št. 18 - 6. marec 2009 MTRf 30 HOV KINO PLANET TUS Spored od S. 3.-9.3. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Bolt 3D, animirana družinska komedija (sin- hroniaran) 11.00.15.20,17.30 Gola resnica, komični dokumentarec 12.10.16.50.21.30.23.35 International: Mednarodna prevara, ak- 12.50.16.00.18.30, 21.00.23.30 Milk. biografska drama 14.10. 18.50 Nenavaden primer Benjamina Buttona, drama 12.40-16.40, 20.00, 23.20 Nerojen, grozljivka 13.45.15.45,19.45, 21.45,23.45 Operacija Valkira, vojna drama 13.40.16.10,18.40,21.10,23.50 Povest o Despereauxu, animirana komedija 13.05. 15.05.17.10 Rožnati panter 2, komedija 11.05.19.15,21.15,23.15 Somrak, fantazijska romantična drama 12.30.15.40.18.10.20.40.23.10 Toše: The hardest thing, biografski dokumentarec 11.50.17.45 Vojna mod nevestama, romantična komedija 13.10.19.40,21.40,23.40 LEGENDA: predstave so vsak dan BSOV predstave so v nedeljo MALI UNION PETEK 18.00 Sirotišnica, srhljivka 20.00 ljubezen n drugi zločini, tragikomedija SOBOTA, NEDELJA in PONEDELJEK 18.00 ljubezen m drugi zločini, tragikomedija 20.30 Sirotišnica, srhljivka SLOVENSKE KONJICE SOBOTA in NEDELJA 18.00 Bolt, animjrana družinska komedija 20.00 Avstralija, drama PRIREDITVE PETEK. 6.3. 18.30 Glasbena šola Velenje_ Orglavci nastop tekmovalcev 38. državnega tekmovanja mladih glasbenikov Sbvenije 19.00 Galerija Plevnik-Kronkowska, Celje___ Postdestruction otvoritev slikarske razstave in instalacije slikarja Tomaža Milača 19.00 Dom II. slovenskega tabora, Žalec Sibirija predavanje ob projekciji fotografij Hermana Čatra, 19.00 Kavarna Mignon, Žalec_ poezija Mateja Krajnca 17. kavarniški večer 19.30 SLG Celje___ Etting Dnevi komedije - tekmovalna predstava (SLG Celje) 20.00 Mladinski center Velenje_ 10 evrov premierapredstave Gledališča Velenje in Gledališke skupine MAMOO-T1 20.00 Galerija Arsin, Velenje_ Žarko Vrezec otvoritev razstave likovnih del 21.00 Mestni kino Metropol, Celje LadyBird's Nights tematski večeri kvalitetne glasbe SOBOTA. 7.3. 10.00 Dom sv. Jožefa, Celje_ Umetnost staranja predavanje Anselma Grüna 10.00 Knjižnica Šmarje pri Jelšah Sobotna ustvarjalna delavnica izdelovanje darilc in drobnih presenečenj za mamice in babice 10.30 Galerija Velenje_ Kako se kuha pravljica o Rdeči kapici? lutkarije Lutkovnega gledališča Velenje 15.00 Dom sv. Jožefa, Celje_ Živi, kar si! Biti ženska in moški v svoji poklicanosti predavanje Anselma Grüna za pastoralne delavce in zakonce 18.00 Kulturni center Rog. Slatina Županova Micka predstavavizveđbigledališke skupine KPDStoperce 18.30 Dom Svobode Griže_ Delavke-knapovke rudnika Za-bukovica-Liboje, odprtje razstave 19.30 SLG Celje_ Solistika Dnevi komedije - tekmovalna predstava (Famihja in MGLj 20.00 Narodni dom Celje_ Valčkov ples Celjskega zdravniškega društva skupina Odiseja s pevko Andrejo Sonc inpevcem Ninom Kozlev-čarjem, Uroš Perič, Plesni forum Celje 20.00 Špital za pr'jatle, Celje Sara Horžen nastop stand-up komedijantke 20.30 Center Nova Velenje_ Vesna Petković sekstet koncert 21.00 Celjski mladinski center Noctiferia, Inmate, Chaos star koncert 21.00 Mladinski center Velenje_ Electronic Overdose nastopajo Dy Sebastian, Dy Tic-ko,DyParthyza NEDELJA, 8.3. 17. 00 Celjski dom_ Trije prašički en volk.com komični muzikal KD Koral Laško 17.00 Dom krajanov Vrbje___ Kaj bodo rekli ljudje? komedija v izvedbi KUD Štandrež 19.30 SLG Celje, Duohtar pod mus Dnevi komedije - spremljevalni program (GkdiališčeKoperinSNG Nova Gorica) PONEDELJEK. 9.3. 19.30 SLG Celje _ Triko abonma po posebnem razporedu in izven 19.30 Dom kulture Velenje_ Ljubezen za vse dobrodelni koncert Lions kluba Velenje - Tereza Kesovija, Slovenski oktet, T-angels, Lions band, Mlada Longa, Ave 20.00 Dom II. slovenskega tabora, Žalec d RAZSTAVE ■■■■■■■■M PETEK, 6.3. 19.30 Vsi moji moški: monotragiko-medija v izvedbi Ane Marije Mitić -Kulturni center Laško 19.30 Werner: koncert z gosti Majdo Petan, Brigito Šuler, Daliborjem Brunom in Džojem Maračičem-Makijem -Dvorana Golovec Celje 20.00 Severina: koncert - Rdeča dvorana Velenje SOBOTA. 7.3. 19.00 Večer muzikalov: solist Boštjan Korošec, zbor in orkester DLU Celje ter gostji Nuška Drašček in Željka Predojevič - Celjski dom 20.00 Jan Plestenjak s simfoniki: koncert - dvorana Golovec Celje 21.00 Josipa Lisac: koncert - Plesni forum Celje 11.00 Mavrični svet Schiitzove keramike: javno vodstvo po občasni razstavi - Pokrajinski muzej Celje 18.00 Natalija Kolšek: koncert - dvorana KZ Šempeter 19.00 Gledališka predstava - Dom kulture Velenje 20.00 Šaleški študentski oktet - Glasbena šola Velenje Gospa ministrica komedijaSNGNovaGoricainGle-dališče Koper za abonma in izven Pokrajinski muzej Celje: Lapidarij z zunanjim lapidarijem, Mavrični svet Schiitzove keramike, Kulturno- in umet-nostnozgodovinska zbirka, Svetišča ob reki, Svet bogov. Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid. Zgornji trg Šentjur: stalna arheološka razstava Rifnik in njegovi zakladi. Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas, pregled razvoja kraja in okolice; V pradavnem Panonskem morju, razstava okamnin; Vsem Slovencem... - razstava o Primožu Trubarju; Zgodovinski razvoj pivovarstva v Laškem in zdraviliškega turizma v Laškem in Rimskih Toplicah. Knjižnica Gimnazije Celje-Center: likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje-Center. Galerija Mozaik Celje: razstava stalne umetniške zbirke. Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka. Muzej novejše zgodovine Celje -Otroški muzej Hermanov brlog: Če ne bomo brali, bo volk pojedel Rdečo kapico. Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev. Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tri-pex Celje, gostišče Hochkraut Tremerje, restavracija na celjski železniški postaji, Celeiapark Celje in pošta Celje: likovna dela Vlada Geršaka. Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev. Galerija Oskarja Kogoja Celje, Trg celjskih knezov, prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska, oblikovalca Oskarja Kogoja ter grafik Rudolfa Španzla na temo Celjski grofi. Minoritski samostan Podčetrtek: Herbarij, dragulj kulturne dediščine -zdravilna zelišča, stalna razstava Marije Gaber. www.novjtednik.com Likovni salon Celje: David (R), razstava Mateja Koširja, do 5. 4. Zgodovinski arhiv Celje: razstava Načrti okrožnih inženirjev in mestnih zidarskih mojstrov na slovenskem Štajerskem v obdobju 1786-1849, do 31. 3. Galerija erotike Račka, Celje: Drugi program, razstava Draga Tršarja, do 8. 3. Galerija sodobne umetnosti Celje: Barvne interpretacije - razstava del Marijana Tršarja, do 26. 3. Muzej novejše zgodovine Celje: Sestri in njuni izrazni poti, razstava akvarelov in raku keramike Branke Prime in Majde Schlosser Jager, do 22. 3. Muzej novejše zgodovine Celje: fotografije Hermana Čatra, do 22.3. Galerija Maleš Laško: Poklon dekletu, materi, ženi; ženske v upodobitvah slovenskih umetnikov 20. stoletja, do 30. 4. Savinov likovni salon Žalec: keramika Nevenke in Vlada Novaka, do 31. 3. Jakijeva hiša Nazarje: Pregledna razstava Alojza Zavolovška, do 15. 3. Galerija MIK: kiparska dela Eve Pan-telič, do 19. 3. Kulturni dom Slov. Konjice: Ana-mofoze globin, razstava del Denisa Se-negačnika, do 31. 3. Kulturni dom Šmarje pri Jelšah: slike Izidorja Jalovca, do 15. 3. Anina galerija Rog. Slatina: likovna dela Jožeta Udovča Krhena, do 31.3. DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje (dnevni center in stanovanjske skupine) Gregorčičeva 6 - pisarna 3000 Celje tel. št. 03/428 88 90 MATERINSKI DOM Telefon 492-40-42 DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE-ŽRTVE NASILJA 080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@drustvo-sos.si ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827 SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Kocenova 4 - 8, Celje tel.: 03/548 60 U ali 051/ 418 446 DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA, telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO OZARA CELJE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju Krekov trg 3, 3000 Celje Pisarna za svetovanje, ponedeljek-petek od 8. do 16. ure (tel. 03 492-57-50) Uradne ure: ponedeljek, sreda od 9. do 13. ure. «F ceJsW miađnski öess62T Sobota ob 9. uri: Bio je boljše, predavanje Marjete Jeler (v organizaciji KŠOC). Sobota ob 21. uri: Noctiferia, Inmate, Choasstar; koncert Sreda in četrtek od 17. do 20. ure: Multimedijska delavnica Photoshop CS3 Natečaji: Slovenija je... 5 let v Evropi, do 30. 4.; Naj prostovoljec šolskega leta 2008/09, do 31. 3. smoti Petek ob 20. uri: Takle mamo, predstavitev knjige Gregorja Jazbeca. Ponedeljek ob 20. uri: Energija prebija, koncerti Bom from pain, Course of instinct, In the Crossfire t7VKV-'UTiKL"UKTM'LTADTlHTS£»7'Jilfl Petek ob 17.30, P2: 5. redna seja Sobota ob 10. uri, Mestni trg: Pr(a) va sobota Sobota ob 19. uri, Kava bar Pošta: Samo za ženske Četrtek ob 18. uri, P2: Jadralno padalstvo, postopki v sili, predavanje Redno dogajanje: Vsak petek med 19.30 in 21. uro v telovadnici III.OŠ Celje: Rekreativno igranje košarke Vsako sredo med 9. in 16. uro v prostorih KŠOC na Mariborski 2: Prodaja študentskih bonov TICEK Na Snežnik Planinsko društvo Celje Matica vabi v nedeljo, 8. marca, na izlet na Snežnik, ki mu pravijo Gospodar notranjskih gora. Odhod bo s postajališča pred garažno hišo na Ljubljanski cesti v Celju ob 5. uri. Od planinskega doma na Svišča-kih čaka planince dveurni vzpon na Veliki Snežnik. Pot bo nato vodila v Loško dolino, čez Gašperjev hrib v Leskovo dolino in po evropski pešpoti E6 do gradu Snežnik, kjer se bo 7-urni pohod zaključil. BREZPLAČNI PROMETNI TELEFON RADIA CEUE Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-cijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25190, fax: (03) 5441032,Novi tednik izhaja vsak torekinpetek, cena torkovega izvoda je 0,81 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 7,90 EUR. Za tujino je letna naročnina 189,60 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in foto- grafij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Izlakar Oblikovanje: www.minjadesign.com E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Simona Brglez Urednica informativnega programa: Janja Intihar- E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič . Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek, Rok Založnik Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt pošti: agencija@nt-rc.si MTRf St. 18 - 6. marec 2009 NOVI TEDNIK 31 Nagradna križanka Nagradni razpis 1. nagrada: darilni bon za 20 evrov podjetja Kračun iz Loč in vstopnica za 1 osebo za Rogaško riviero 2. nagrada: darilni bon za 20 evrov Medico centra Lavan-ya iz Celja 3.-S. nagrada: vstopnica za 2 osebi za drsališče v mestnem parku ali bazen Golovec ZPO Celje Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 12. marca. Danes objavljamo izid žrebanja križanke, ki je izšla 27. februarja. Rešitev nagradne križanke iz št. 16 Vodoravno: NEO, PINAS, ASTRONAVT, VATA, TRLO, FRAK, VARTAN, ADMIRALITETA, TOLMAČ, VLADIKA, ENI, NJASA, CARON, SAN, C ADORNA, ART, -TT, KOZAK, AMANDA, ERAZEM, SKAJ, AL, PLOVILO, TL, ALBA, VERA, MAE, SPORED, EVROPU, LA, TETRAPAK, RK, KABUKI, VSOTA, ORAN, LARA, HLENA, OCET, OKNAR, MENI, TOTTI Geslo: Svetovni prvaki v rokometu Izid žrebanja 1. nagrado, darilni bon za 20 evrov podjetja Kračun iz Loč in vstopnica za 1 osebo za Rogaško riviero, prejme: Nina Bezovšek, Luže 68, 4212 Visoko. 2. nagrado, vstopnica za 2 osebi v Titanium fitnes center v Celju (namesto smučarske karte za Celjsko kočo, kjer ni Ona: Poskusite se umiriti in spet se bodo odprle nekdanje priložnosti, ki ste jih po neumnosti zapravili. Obeta se vam težak poslovni sestanek, s katerega pa boste lahko potegnili dober nauk in kasneje tudi dobiček. On: Nikar se ne prepuščajte vsakdanji rutini, ampak se zanašajte zlasti na lastne občutke, ki vas vsekakor vodijo do končnega cilja. To velja tako za poslovne zadeve kot tudi za tiste na ljubezenskem področju. Ona: Pričakujete obisk, ki vam lahko še dodobra spremeni življenje. Naj vam ne bo žal izdatkov, saj brez tveganja ne bo pravih rezultatov. Čaka vas prijetna avantura, le oseba ne bo tista, ki bi si jo želeli. On: Zapletli se boste v manjši prepir s partnerko, vendar bosta kaj hitro našla skupen interes in s tem pomiritev. Malo boste popustili vi, malo druga stran in vse bo spet v najlepšem redu. TEHTNICA Ona: Se enkrat boste ugotovili, da tudi vi niste sposobni uresničevanja čudežev. Posvetite se raje običajnim stvarem, kjer se veliko bolje znajdete. Ali pa pustite vse skupaj popolnoma na miru. On: Niste ravno v najboljšem obdobju. Zelo dobro bi bilo, če bi se vsaj malo imeli v oblasti, sicer se vam ne obeta nič dobrega. Vsaka hitra odločitev se lahko hitro obrne proti vam in povzroči kopico neprijetnosti. ŠKORPIJON Ona: Sami veste, kaj čakate, zato naj vam vaše odločitve ne bo žal. Včasih je najboljše pustiti stvarem da gredo svojo pot, ker tako nimate kaj izgubiti, zato pa lahko veliko pridobite. Ohranite mimo kri! On: Sreča bo ponovno na vaši strani, in vse kar bo potrebno, bo le to, da se boste sklonili in pobrali sadove svojega preteklega dela. To je vaš teden, ko vam bo uspevalo tudi tisto, kar je običajno nemogoče. DVOJČKA ^ ■ STRELEC ^ Ona: Nekdo vam bo ponudil roko, a vaša ihta in zaletavost, zlasti pa prevelik ponos, vas bodo pokopali. Ne mislite, da je vsem čisto vseeno za vas, saj se nekdo zelo trudi, da bi vam pomagal. Poglejte okrog sebe! On: Pravega prijatelja spoznate v nesreä. Pot vam bo križala povsem nepričakovana situacija, zato boste pristali v precejšnji zmešnjavi, iz katere na prvi pogled ne bo pravega izhoda. A samo na prvi pogled ... POMOČ: ALAVDA-Cezarjeva galska legija, CONSTANTA-romunsko pristanišče ob Črnem morju, LOG-gaj, ODOAKER-zahodnogermanski vojskovodja Ona: S partnerjem se bosta odločila za precej ekstavagant-no idejo, ki pa bo na vajino začudenje naletela na izredno pozitiven odziv iz okolice. Očitno se vaše ideje primejo celo bolje, kot to pričakujete sami. On: Ne zavidajte tistim, ki so navidez srečni, saj se velikokrat izkaže, daje resnica popolnoma drugačna kot je videti na prvi pogled. Uživajte v tistem, kar imate, saj je tudi to za marsikoga povsem nedosegljivo. Ona: Ljubezenske zadeve se bodo popolnoma zasukale, tako da je pred vami spet pozitivno obdobje, ki ga boste pošteno izkoristili. Prepustite se uživanju, skrbi naj ostanejo tistim, ki so se vam še pred kratkim smejali. On: Boljše je najprej skoäti in šele nato reči hop, sicer boste kaj hitro postali tarča posmeha. Pustite ta »privilegij« raje drugim, sami pa se posvetite malo bolj prijetnim stvarem. KOZOROG Ona: Žilica vam ne bo dala miru vse dokler ne boste tudi sami poskusih prepovedanega sadu. Pričakujete lahko veliko odmevnost svoje ideje, njena realizacija pa bo ostala predvsem na vas samih. On: Na ušesa vam bo prišla novica, ki jo že dolgo pričakujete. Sedaj se nikar ne obirajte, uporabite informacije za realizacijo svojih čustvenih ciljev, ki jih že vse predolgo samo načrtujete, ne pa tudi realizirate. več smuke) in vstopnica za 2 osebi za drsališče v mestnem parku ali bazen Golovec ZPO Celje, prejme: Rok Matuš, Botričnica 13 a, 3230 Šentjur. 3.-5. nagrado, darilni bon v vrednosti 8 evrov podjetja Romana Brgleza, prejmejo: Ivan Ogorevc, Čopova 14,3000 Celje; Mitja Plevnik, Podplat 3a, 3241 Podplat in Ana Golič, Latkova vas 264, 3312 Prebold. Vsi izžrebani nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošti. LEV ■ VODNAR {fe Ona: Uspeh bo sicer prišel, vendar ni še nič dokončnega. Za kaj več se bo treba še zelo potruditi, a naj vam to ne pobere poguma. Proti koncu tedna se vam obeta nepričakovan obisk, ki ne bo prinesel nič dobrega. On: Z ljudmi iz okolice boste ravnali v rokavicah, saj se bodo obnašali veliko bolj občutljivo, kot ste jih vajeni. To se vam bo sprva zdelo precej čudno, ko pa boste izvedeli vzrok, boste povsem pomirjeni. DEVICA Ona: Ne obirajte se preveč, saj se vam lahko priložnost hitro izmuzne iz rok. Imate še kar lepe možnosti, seveda pod pogojem, da ne stojite prekrižanih rok! To boste počeli kasneje, ko bo vse na svojem mestu. Oru Pričakovanja v ljubezni se vam sicer ne bodo povsem izpolnila, vendar bo za začetek kar dovolj. Sedaj je najbolje, da se poskusite nekoliko umiriti in urediti svoje viharno življenje. Ona: Presenečenje bo sicer uspelo, toda to še ne bo dovolj za popolni uspeh. Poskusite raje z majhno ukano, ki vam utegne prinesti veliko več kot še tako premišljena poteza. Zaupaj-. te osebi, ici vam bo dala nasvet. On: Nekaterim stvarem bi bilo dobro priti do konca, saj vam počasi že preseda igra slepih miši. Pozabite na strah in naredite tisti korak. Tega partnerki raje še ne povejte, lahko bi si ustvarila napačno predstavo. Ona: Zadnji hip boste naredili odločilno potezo in preprečili prijatelju, da bi naredil odločilno napako, ki bi povzročila obilo preglavic tako njemu kot tudi vam. Za to vam bo odkrito hvaležen. On: Uspeli se boste dokazati na poslovnem področju, kar ste že dolgo želeli. Sedaj so vam vrata odprta, zato se nikar ne obotavljajte, ampak izkoristite ugodno obdobje, ki je pred vami. Št. 19 - 6. marec 2009 m * PLESKARSTVO FASADERSTVO KUGLER Kosovelova 16 3000 CELJE GSM 041 651 056 Tel 03 490 0ZZZ Modni dogodek, da dol padeš Celjana Simona Oset in Zlatko Hliš (na sliki) sta v Celju odprla novo trgovino, ki prinaša najnovejši trend iz sveta mode. Obiskovalci Citycentra so lahko bili ob tem priča izjemnemu modnemu dogodku z DJ Sylvai-nom, udeležile in sodelovale pa so tudi znane manekenke in manekeni, kot so Sabina Remar, Iryna Osy-penko, model za naslovko 2009 David Urankar. Da je dogodek uspel na najvišjem modnem nivoju, je poskrbel vse bolj uspešen slovenski »modni policist« Aljoša Krošlin Grlj. SB Foto: GREGOR KATIČ [imMiaserarcD JFrlw,---- Št. 18 - 6. marec 2009 Nyii Še cestna mešanica Pod budnim očesom predsednika Gobarsko-mikološkega društva Polzela Franca Uratnika (levo) je tudi polzelski župan Ljubo Žnidar znal zmešati gobovo juho. V uredništvu razmišljamo, katerega svetovalca bi mu poslali, da bi kot direktor DDC-ja zmešal malce več asfalta za »cvetoče« savinjske ceste (3. razvojna os žal »še« ni v njegovi domeni). Foto: TT Ko pride ministrica Ravnatelj Gimnazije Celje-Center Igor Majerle je bil ob obisku obrambne ministrice Ljubice Jelušič na šoli očitno že malo utrujen od vseh priprav. Vsak dan pač ne gostiš tako pomembnih ljudi ... Foto: SHERPA Podoknica na pravem naslovu Papir je boljši Dolgoletna ravnateljica Poslovno-komercialne šole Celje Maja Krajne seveda ve, kako je treba ravnati v časih krize in recesije. Potrpežljivo varčevati, saj se bo to, ko se bo trend obrnil, obrestovalo: »Pridni pujsek, dobri pujsek, kar lepo >papcaj<. Kaj, ne maraš kovine? Jaz tudi ne, papir je veliko boljši! Še dobro, da ne veš, kdaj bodo koline oziroma razbitje ...« Foto: SHERPA »Glej, Andrej, v Vojniku dom za starejše občane že imamo, v Kozjem si ga vroče želite, manjka vam le še resni investitor,« pravi vojniški župan Beno Podergajs (levo) županu Kozjega Andreju Kocma-nu. »Razpisi gor, razpisi dol, v teh težkih časih se je treba znajti na druge načine, saj poznaš, kako je v naši državi. Oba sva v oktetu županov in glej, če bo treba na pravem naslovu zapeti podoknico, lahko name resno račiinaš,« je zaključil župan Beno. »Ko boš ti rabil pevsko uslugo, ti jo seveda vrnem,« ni ostal dolžan prvi mož Kozjega. BJ Foto: GrupA Ne ve večf kam s priznanji Mihailo Lišanin je eden tistih Celjanov, ki imajo največ domačih in mednarodnih priznanj. Z leti dela Galerije likovnih del mladih si je ustvaril močan mednarodni sloves in ugled. Tudi zato je doma, kot rečemo v šali, le na krajših delovnih obiskih. Pred nedavnim se je odločil, da bo svoja priznanja, med katerimi je tudi bronasti celjski grb iz leta 2003 (priznanj in diplom različnih ministrstev za kulturo niti ne omenjamo), razstavil v svoji galeriji. Pa mu je zmanjkalo sten. Lišanin j e trenutno v Turčiji kot žirant za turško razstavo likovnih del mladih, takoj zatem pa potuje na Kubo. No, maja bo zanesljivo v Celju. Foto: SHERPA