Mer. S r°5liberalstva« in »klerikalstva« v naši domovini, kjer je oboje brez pravega pomena. Ta boj je imel pač svoj kolikor toliko praktičen pomen na Dunaju, kjer so si hoteli številni bogati židje priboriti ne samo iste pravice, kakor so jih uživali katoličani, ampak tudi se posebne pravice. Pri nas pa je bil-a vsa tista »borba« med libe-ralstvom in klerikalstvom prazno in brezpomembno bevskanje, ki ni za narod nikdar imelo praktičnega pomena. Za posameznike, zlasti za nekatere »voditelje . je imela seveda ta »borba« pomen tudi pri nas — če so bili »klerikalci« na vladi, so napredovali uradniki, ki so postali še pravočasno »klerikalci«, če je bilo pa narobe, so bili deležni raznih dobrot »liberalci«. To je bilo vse! Narod kot celota pa je trpel vsled te buda-laste »borbe« neizmerno škodo v vsakem oziru, najbolj pa v gospodarskem. fžazcepljeia© zadrnin išlvo Poglejmo le na naše zadružništvo. Danes se hvalimo, da je v naši državi zadružništvo najbolj razvito. To je res. Prav tako pa je tudi res, da ni nikjer tako razbito kakor je pri nas. Ta razbitost pa se ni pričela šele v Jugoslaviji, ampak smo jo prinesli seboj iz Avstrije. Razbitost naših zadrug je plod tiste neizmerne strankarske domišljavosti, ki si je postavila za načelo: »Stranka« je vse, vse drugo je nič; nič je narod, nič je država, ampak samo »stranka« in »stranka« — to je nekaj! Narodna skupnost? Narodna skupna gospodarska moč? Samo oslarije — samo »stranka« je nekaj: »stranka« namreč deli službe in tiste nesrečne »podpore«... In tako smo doživeli v naši deželi bedarijo, da kmetje iz ene in iste občine, ki jih je vse skupaj drl in tri isti oderuh, niso dobili le ene svoje denarne (kreditne) zadruge, ampak po toliko zavodov, kolikor je bilo »strank« ... S to razcepljenostjo pa ni bil nihče hujše Udarjen kakor ravno kmet. Ne tajimo, da se niso kmetje takrat rešili oderuhov; to drži. Ravno tako pa drži tudi to, da so prišli vsled svoje »strankarske« razcepljenosti v roke še hujših, in sicer duševnih »oderuhov«, ki so znali dobiti zadruge v svoje roke, pa ne zato, da pomagajo ▼ prvi vrsti kmetom gospodarsko, ampak zato, 'da pomagajo politično sebi in svojim »strankam« s tem, da s kmetskim denarjem kmete | politično zasužnjijo in jih udinjajo svojim strankarskim koristim! Ce bi kdo natančno vedel in poznal račune vseh naših zadrug, zlasti pa razdelitve dobička — o, kolike vsote bi našel, ki niso šle v prid kmetom, ampak pod kakršnim koli naslovom v prid raznih »strankarskih« blagajn! In kolikrat se je pripetilo, da je šlo gospodarstvo tudi na boben, če ni kmet-dolžnik n. pr. ob volitvah zvesto ubogal na povelja, ki jih je prejemal od strankarsko-politično zasužnjene kmetske zadruge, ki pa ni smela biti zgolj kmetska, ampak je morala služiti pokorno svojim »višjim gospodarjem« — strankarjem! Kako vse drugačno gospodarsko vlogo bi lahko igrale danes naše gospodarske zadruge, če bi stale vse pod enotnim strokovnim vodstvom brez »političnih« komandantov in špekulantov! Kaj so vse napravili Čehi z denarjem svojih kmetskih zadrug baš zaradi tega, ker jim politični kričači in hujskači niso niti smeli niti mogli blizu! Češki kmetje imajo danes ogromna svoja podjetja (sladkorne tovarne, tovarne špirita itd.), katerih dohodki služijo samo kmetom, mi pa imamo — le poslušajte: mi imamo pa »službe«, »podpore« in beračijo! To je plod vmešavanja političnih strank v zadružništvo in sploh v gospodarstvo, zlasti v kmetsko! Zato pravimo, da bo po pravici užival največjo slavo med Slovenci mož, ki se mu bo posrečilo naše kmetske zadruge iztrgati iz rok nesposobnim politikonom in jih vrniti kmetom kot enotno kmetsko-gospodarsko ustanovo, ki bo delala za kor;st kmetske skupnosti, ne pa pod krinko »kmetske pomoči« vklepala kmetov v politično-strankarske verige! Težko je namreč reči, katera sužnjost je hujša: ali gospodarska ali pa politično-duševna! zlo Pretirana strankarija, oziroma tista bedasta borba med »liberalstvom« in »klerikalstvom« (»za svetovne nazore«!) nam je pa rodila še drugo zlo. Mi vemo, da mora imeti vsaka država, dežela ali občina svojo upravo. Od javne uprave pa zahtevajo povsod pravičnost in ne-pristranost, kajti javna uprava ni tukaj samo za pristaše te ali one stranke, ampak mora deliti pravico vsem državljanom po zakonu, ne glede na njihovo morebitno strankarsko pripadnost! Sedaj pa pomislite: kako naj upravljajo in nepristransko vodijo javno upravo ljudje, ki so jih na njihova mesta postavile ne njihova sposobnost in druge dobre lastnosti, ampak ki so jih postavile tjekaj »stranke« kot svoje agente in svoje strankarske priganjače? Ali je po- tem čudno, če nikdar ni konca ne kraja raznim pritožbam? S takim postopanjem se ne dviga v ljudstvu zaupanje v pravičnost javne uprave, ampak se seje samo mržnja in sovraštvo in nesloga tja, kjer sta sloga in zaupanje najbolj potrebni! Posledice nosi seveda v veliki meri tudi kmet, ker večne upokojitve, premestitve itd. stanejo denar, ki ga mora dobiti država iz; davkov! Zato zahtevajo tudi kmetske koristi, da se iz torišča javne uprave enkrat za vselej preženč politično-strankarski bikoborci; odločuje naj sposobnost in stvarna potreba, ne pa da država plačuje politične agitatorje; če jih hoče »stranka« imeti, naj jih plača sama! <$e en greh Še en greh moramo omeniti, ki so ga zagrešili naši politično-strankarski »liberalno-kle-rikalni« borci za svetovne nazore. To je kupovanje duš, mladih duš; ta greh je brez dvoma eden najhujših, ker je zagrešen nad našo mladino, v kateri mora tisto nesrečno (rajši bi rabili drugo besedo!) kupovanje duš ubiti zadnji ostanek značajnosti in čuta za čast in ponos Naši študentje so večinoma revni. Nikjer pa ni zapisano, da mora biti revež tudi rojen tepec, marveč vprav med reveži so veliki talenti. Šolanje je pa precej draga stvar — to vedo kmetski starši prav dobro, še bolje pa vedo to politični špekulantje. Ti love mladino na ta način, da pravijo mladim fantom: Kar k nam pridite (t. j. zapišite se nam kakor bi zapisali svoje duše hudiču), pa vam bomo pomagali. Oskrbeli vam bomo hrano, obleko, stanovanje, tudi kašen dinar za cigarete boste dobili — ampak vse to samo pod pogojem, da boste »naši«!! Ali si more pošten človek misliti večjo svinjarijo — drugače ne moremo reči! — kakor je to? Torej ne iz človeškega usmiljenja do lačnih revežev-dijakov, ne iz nesebične skrbi »za narod« gre tem ljudem preobili denar iz žepa, ampak le za najbolj umazano kupčijo, kar jih pozna svet, namreč za kupčijo z dušami! In tudi ta greh se je rodil pri nas iz politično-strankarske borbe med »liberalci« in »klerikalci«! In ta greh se pase in širi med nami še danes in se je že tako udomačil, da smatramo to nemoralo kar za nekaj vsakdanjega ...! O, kje je Kristus z bičem, ki bi pognal naše »liberalne« in »klerikalne« farizeje iz svetišča naše domovine? Kmete pa, ki bodo te besede brali, prosimo, naj opozore nanje tudi druge, ki so manj poučeni o teh zadevah. Odpirajte tudi drugim ljudem oči, da bo konec največje nesreče, ki nas je mogla zadeti in da bo prišlo do veljave — kmetsko poštenje! Kcif se degrczfcs sics ©gjjpsfeem ? V političnem svetu so vzbudile pretekli teden veliko pozornost izpremembe v ogrski vladi in na skoro vseh vodilnih mestih v državi. Predsednik ogrske vlade je namreč na svoj način iztisnil iz vlade vse pristaše svojega prednika grofa Bethlena in tudi v armadi poslal v pokoj vse generale, ki niso bili njegovi zvesti pristaši. Te izpremembe tolmačijo v svetu tako, da hoče predsednik ogrske vlade kreniti na čisto nova pota v zunanji in v notranji politiki Ogrske. Če hočemo razumeti pomen teh izprememb, moramo vedeti, da sta si stala na Ogrskem doslej v notranji politiki nasproti dva tabora: ple-menitaški ali veleposestniški pod vodstvom grofa Bethlena in pa zmerno-demokratski, ki ga zastopa Gombos (predsednik vlade). Glavna sporna točka med obema taboroma pa je izvedba agrarne reforme. Mi smo o razmerah na Ogrskem že večkrat poročali in rekli, da ima tam ogromno večino zemeljske površine v rokah ogrsko visoko plem- stvo, dočim je na stotisoče kmetov brez zemlje, ki žive samo kot poljedelski delavci na grofov-skih veleposestvih. Tem razmeram pa hočejo ne-plemenitaški krogi napraviti konec z agrarno reformo, po kateri naj bi tudi na Ogrskem kmetje prišli vsaj do toliko lastne zemlje, da bi mogli živeti. Agrarno reformo hočejo izpeljati po našem in češkem vzoru, tako da bi kmetje plačali odškodnino v več letih, in sicer ne previsoko. Temu načrtu pa se veleposestniki upirajo in hočejo odstopiti le malo zemlje, a še to hočejo imeti takoj plačano, in sicer po visoki ceni. Takojšnja odškodnina pa bi silno obremenila ogrske državne finance. Tej preveliki obremenitvi pa se upira vlada. Dogaja se torej tudi na Ogrskem to, kar se je dogajalo povsod po Evropi: plcmenitaške in veleposestniške predpravice se morajo ukiniti v korist kmetov. Jasno je, da bo ta boj dolgotrajen, ni pa dvoma, na čegavi strani bo končna zmagal 2>omen zadružnega po&rei« V današnjih težkih razmerah je medsebojna pomoč nujno potrebna; zato je zadružni pokret edino sredstvo, ki nas lahko gospodarsko in socialno vodi do zaželenega cilja. Zadružni pokret ni novejšega datuma; že davno poprej, preden je prišel v naše kraje, je bil znan v severnih evropskih državah, posebno na Angleškem, Danskem, Švedskem, v Švici, Avstriji in drugod. Ob tej priliki se moramo spomniti tudi naših starih slovanskih zadrug, ki so prinesle rešitev in očuvale naše ime, naše poštenje in našo moč. Ni dvoma, da so svojo zgodovinsko vlogo častno izvršile in njihova vez je bila tako trdna, da moramo ravno našim zadrugam pripisovati našo narodno celoto. In če je preteklost pokazala, da je zadružna pot edino prava in zdrava za našo gospodarsko in socialno ureditev, potem moramo tudi na tej liniji začrtati naše nadaljnje delo. Nehote se nam vsiljuje vprašanje: kaj nam je pravzaprav zadruga prinesla? Zasnovala je jamstvo proti siromaštvu, pomagala je pri delitvi dela, vršila je vlogo skupne proizvodnje, razvila je moralo in družabnost in pripravila osnovo za kmetsko in parlamentarno svobodo. Potemtakem je zadruga svobodna združitev enakopravnih ljudi (članov), ki razvijajo medsebojno gospodarsko delovanje, t. j. skušajo zboljšati Čimbolj nazadujejo cene kmetskim produktom, toliko bolj občutijo naši kmetje mitnino, ki jo morajo plačevati ob uvozu v Ljubljano. Glede na to, da so nazadovale v zadnjih letih cene pridelkov okrog 50 odstotkov, pomeni mitnina danes dvojno krivico: 1. se je s padcem cen pravzaprav podvojila, namesto da bi se znižala v razmerju s cenami, 2. pa je mitnina sama na sebi krivična, saj vendar ne gre, da bi morali kmetje plačevati mestne davščine. Že predsednik »Zveze slovenskih kmetov« tov. Albin Koman je za-klical mestom, naj žive na svoj račun in ne na račun kmetov. Da se mitnina spravi v pravilno razmerje s cenami kmetskih produktov in da se z nazadovanjem znižuje tudi mitnina, v ta namen vodijo zlasti kmetje iz okolice Ljubljane že dolga leta boj za omiljenje mitnine. Najprej je pričela akcijo v tej smeri bivša SKS in tudi dosegla prav lepe uspehe v večkratnih svojih akcijah. Zatem so mlečni producenti ustanovili mlekarsko društvo ljubljanske okolice, ki se je prav tako dolga leta z uspehom borilo za kmetske pravice. Končno pa se je pred dobrim letom ustanovila »Zveza slovenskih kmetov«, ki ima v svojem programu tudi namen ščititi kmete pred prevelikim izkoriščanjem od strani mest in to predvsem v obliki mitnine. Poleg »Zveze slovenskih kmetov« je razvila akcijo v to smer tudi nova »Zveza mlekarskih zadrug« in zadnje čase obe zvezi delujeta sporazumno in imata ob dosedanjih bogatih izkustvih v tem kompliciranem vprašanju najlepše izglede, da bosta priborili kmetu znižanje mitnine, čeprav čujemo, da gredo mestne uprave za tem, da mitnine zvišajo in jih uvedejo tudi tam, kjer jih še ni. Da večje organizacije, torej »Zveza slovenskih kmetove in »Zveza mlekarskih zadrug«, nastopajo uspešneje, kot pa samo lokalne, ki združujejo samo kmete iz mestne okolice, leži na dlani, če pomislimo, da bi bili oddaljenejši kmetje celo veseli, če bi okoličani proglasili bojkot, saj bi potem oddaljenejši lahko prodali svoje produkte v mesto. To tudi mestne uprave prav dobro vedo, zato je razumljivo, če je nastop takih večjih organizacij, ki so tudi oblastveno priznane, uspešnejši. Zadnji čas so nekateri mladi ljudje pokre-nili med kmeti ljubljanske okolice, da se le ti svoj gospodarski položaj in dati gospodarstvu napredek. V novejšem času pa hoče zadružni pokret tudi spremeniti gospodarski in socialni red na vasi in v mestu, kar mu bo tudi uspelo, če bo osnova tudi v bodočnosti zdrava, složna in moralna. Če zasledujemo razvoj gospodarskih in socialnih razmer predvsem po vojni, vidimo, da so se mesta razvijala v prvi vrsti na račun naše vasi, ki je gospodarsko pretrpela neštevilne udarce. Mesta niso hotela uvideti, da so odvisna od vasi in tako je prišlo tako daleč, da so dala mesta gospodarskemu in socialnemu redu docela nepravilno in nestalno usmeritev. Dokaz za to so brezposelnost, kriza in splošno siromaštvo. Le napredno kmetsko gospodarstvo je edini pravi temelj, ki daje narodom in državam trajen obstoj. Le vrnitev k grudi, zaposlitev ljudi in sprememba celotnega narodnega gospodarstva morejo zaceliti vse rane, ki so se abnormalno pojavile na našem narodnem telesu. In da se vse to popravi, je v prvi vrsti poklicana naša zadruga, ki mora odslej naprej voditi celotno narodno gospodarstvo; kajti dokler se zemlja ne bo razumno izkoriščala in se denarno gospodarstvo ne bo uredilo na temelju razsodnega in pravičnesa sestava, ne more biti blagostanja, reda in miru. J. organizirajo v posebno društvo, katerega glavni namen naj bi bil boj proti mestni mitnini. Kakor mi kmetje samo pozdravljamo vsako resno akcijo v korist vasi, tako se v tem primeru bojimo, da ta akcija ne bo dosegla svojega namena. Tudi če se razvije tako daleč, da jo bodo oblasti končno priznale, bo še zmeraj veliko šibkejša, ker je samo lokalnega pomena in ne tako širo-kopotezna in smotrena, kot je akcija, ki jo vodita »Zveza slov. kmetov« in »Zveza mlekarskih zadrug«. Naravnost nazoriio zvene besede, ki smo jih slišali na zadnji tozadevni debati, ko je neki okoličan predlagal bojkot, kateremu pa je oddaljenejši kmet odgovoril, da bodo hribovci samo veseli, če bodo namesto stavkujočih dolin-cev lahko enkrat po zmerni ceni prodali svoje produkte. Najslabše pa je to, da pomeni vse to cepitev sil in da vodi do medsebojnega izigravanja, oziroma nesloge. Nesloga pa je našemu kmetu že doslej povzročila toliko škode, da je skrajni čas, da postanemo enkrat vendarle složni, t. j. da ne vodi vsak kraj in vsak prizadeti človek akcije na svojo pest. Kmetje! Izpametujmo se in podprimo akcijo »Zveze slovenskih kmetove, saj smo jo ustanovili za to, da bo ščitila kmetske interese. Okoliški kmet. v senoi so razpisane za 3. februarja Volilno pravico imajo vsi župani, banovin-ski svetniki in poslanci dotične banovine, kjer se volitve vrše. Kandidati za senat morajo biti najmanj po 40 let stari. Za Dravsko banovino je določen že tudi volilni odbor, za čegar člane so imenovani: dr. Fran Svetek, državni svetnik, predsednik; dr. Ivan Vrančič, predsednik višjega sodišča v Ljubljani; dr. Anton KržiSnik, sodnik upravnega sodišča v Celju; dr. Dinko Puc, ljubljanski župan in Peter Keršič, predsednik okrožnega sodišča v Ljubljani. Dne 14. januarja pa se je vršila v Ljubljani konferenca zastopnikov JNS, na kateri so določili kandidate za bodoče volitve v senat. Določili so dve listi. — Na prvi listi stoje; dr. Drago Marušič, dr. Albert Kramer, in Ivan Pucelj; namestniki pa: Janžekovič, dr. Kalan In dr. Gorišek. Na drugi listi pa stoje: dr. Drago Marušič, Ivan Janžekovič, in dr. Dinko Puc. Njihovi namestniki pa so: Ivan Pucelj, dr. Režek in dr. Jereb. Na konferenci je dobila prva lista 87, druga pa 43 glasov. Obe listi bosta predloženi še glavnemu odboru JNS v Beogradu, ki bo o njih izrekel svojo končno besedo. Važne reforme na Češkem Na Češkem so na vidiku važne go&podarske in politične reforme. O teh je govoril nedavno predsednik češke vlade Malypeter. Med zakonskimi načrti političnega značaja je omenil zlasti zakon o registraciji političnih strank. Stranke bodo morale imeti v bodoče vse predpisane organe. Notranja zgraditev in ureditev strank mora biti demokratična. Organizacija strank po načelu »voditelja« bo po tem zakonu prepovedana. Onemogočene bodo vse one stranke, kojih program sloni na nasilni izpre-membi državne in politične ali gospodarske ureditve. Odstotek glasov, ki jih mora doseči posamezna stranka, se ne bo računal po skupnem številu oddanih glasov, marveč se bodo pri tem upoštevali tudi oddani glasovi po narodnosti, ker bi bile sicer onemogočene vse manjšinske stranke, ki sedaj obstajajo, kakor so madžarska in nemška. V gospodarskem programu vlade je ministrski predsednik omenil predvsem uvedbo 40-urnega delovnega tedna v industriji. Vlada računa, da bo na ta način mogoče zaposliti 10 do 15 odstotkov več delavstva, kakor dosedaj, kar bo v veliki meri vplivalo na omiljenje brezposelnosti. Končno je izjavil, da vlada resno proučuje tudi predlog češke agrarne stranke o podržav-ljenju rudnikov. Teoretično je to izvedljivo in upravičeno, ker gre za narodno premoženje, praktično pa je treba stvar zelo dobro proučiti, ker je to resen in zelo dalekosežen problem. Praznoverni Beograd V Beogradu se morajo te dni zagovarjati pred sodiščem tri ciganke, Marija, Liza in Lina Šajn, ki so obtožene, da so s svojimi prerokovanji« osleparile več lahkovernih ljudi za vač kot za milijon dinarjev. Ciganke so »delovale« v Beogradu že nad dve leti. Na nje se je obračal v pravem pomenu besede ves Beograd, največ seveda ženske, pa ne samo priproste, ampak tudi take »iz najboljših krogov«. Največ uspehov je imela Marija Šajn, ki je sama osleparila ljudi za milijonske zneske. Ciganke so pa svojim dohodkom primerno tudi živele; v Beogradu so si kupile veliko palačo, v bankah pa so imele naloženih več stotiso5 dinarjev. Prea sodiščem, kamor so prišle vse tri prav elegantno oblečene, so nastopale skrajno samozavestno, zlasti 221etna Marija, ki slovi kot velika ciganska lepotica. Vse trdč, da so jim ljudje dajali denar »prostovoljno«; zahtevale niso od nikogar nič... Ta slučaj znova dokazuje, kako »daleč« d« smo prišli z vso svojo navidezno izobrazbo in kulturo... KmeJfe pi?ofi milnici Volitve v glavni odbep obdelovazi;e ®crvjei Po dolgih 12 letih so se na pritisk Zveze slov. kmetov vršile v nedeljo dne 13. t. m. volitve v glavni odbor za obdelovanje Barja. Volitev se je udeležilo nad 50 %> volilnih upravičencev, kar znači, da imajo kmetje ljubljanske okolice za to pereče vprašanje zelo velik interes. Rezultat volitev je naslednji: 1. Ljubljana (Trnovsko, Karlovško in Krakovsko predmestje ter Štepanja vas): Izvoljena za odbornika: Vidmar Jakob (Mo-kar) 375 glasov, Gale Jakob 375 glasov, namestnik Benkovič Ivan 375 glasov. 2. Vič (Dravlje, Glince in Zgornja Šiška): Izvoljen za odbornika: Javornik Franc, posestnik in trgovec, Glince, 204 glas., namestnik: Avšič Alojzij, posestnik, Koseze, 204 glasov. 3. Pijava gorica (Lanišče, Orle, Vino in Že-limlje): Izvoljen za odbornika: Trtnik Franc, Škofljica, 253 glasov, za namestnika Glavič Anton, Srednja vas, 253 glasov. 4. Brezovica in Log: Izvoljena za odbornika: Novak Ignac, pos., Vnanje gorice, 232 glasov, Rotar Ivan, pos., Log, Z velikim zadoščenjem sem prebral članek v eni zadnjih številk >Kmetskega lista«: Ali politika — ali kruh. Mislim, da pisec ni govoril samo meni iz srca, ampak tudi vsem drugim, ki so njegove besede pravilno razumeli ali razumeti hoteli. »Politika« je že lepa reč, posebno za ljudi, ki imajo dovolj časa in še več denarja, da se lahko brez skrbi pogovarjajo o stvareh, ki nič ne posegajo v gospodarsko življenje ali pa prav malo. Za nas pa, ki si moramo kar sproti, navadno od danes do jutri, služiti svoj kruh, je stvar čisto drugačna. Kaj mi pomagajo vse lepe ali pa grde besede o raznih političnih nasprotnikih, če pa ne vem, kaj bo morebiti že jutri z menoj in z mojo rodovino? Stara politika, ki ni poznala drugega kakor tiste nesrečne liberalce in klerikalce, je bila morebiti prav dobra za gospodo, ki se je borila za razne uradne službe, torej tudi za svojo gmotno preskrbo. Saj smo leta in leta gledali, kako to gre: Ce so prišli eni v vlado, se je moral seliti ta okrajni glavar ali učitelj, če so pa prišli na krmilo nasprotniki, smo pa zopet Zadnje čase se v naši deželi vlomi silno hmože. Podoba je, da nepošteni elementi prav idobro vedo, da je dandanes med ljudmi še precej denarja, ki ga pa ljudje ne nosijo več v hranilnice, ampak ga iz bojazni, da jim ga hranilnice ne bi izplačale v slučaju potrebe, rajši držijo doma. Danes pa je ta bojazen neopravičena. Zakon namreč določa, da mora imeti vsaka hranilnica redno toliko gotovine na razpolago, da vsak trc-notek lahko izplača nove vloge, o katerih mora voditi tudi posebne knjige in račune. Ta določba se tudi strogo izvaja in zato danes nimajo več prav tisti, ki tišče denar mesece in mesece doma, da jim ga lepega dne odneso kakšni uzmoviči, ampak prav delajo oni, ki nosijo odvisni denar tja, kamor spada, t. j. v hranilnice. Nekaj časa je res kazalo, da se z veliko naglico bližamo dogodkom, ki bi lahko čez noč prevrnili ves naš kreditni sistem. Danes te nemarnosti ni vež! Tega mnenja so najbolj bistri 203 glasove, za namestnika Pezdir Janez 205 glasov. 5. Vrhnika (Blatna Brezovica, Vel. Ligojna, Podlipa in Verd): Izvoljena za odbornika: Bradeško Franc, Vel. Ligojna, 235 glasov, Kržnanc Anton, Bevke, 239 glasov, za namestnika Furlan Franc, Verd, 237 glasov. 6. Dobrova (Podsmreka in Šujca): Izvoljen za odbornika Zalaznik Franc, pos., Dobrova, 114 glasov, za namestnika Oven Franc 126 glasov. 7. Tomišelj (Iška Loka, Jezero): Izvoljen za odbornika Peruzzi Vladimir, posestnik, Lipe, 140 glasov, za namestnika Šker-janc Ivan, posestnik, 140 glasov. 8. Ig (Studenec-Dobravica): Izvoljena edina kandidata: za odbornika Štrumbelj Ivan, posestnik, Ig, 122 glasov, za namestnika Boh Ivan, posestnik, Ig, 122 glasov. 9. Borovnica (Preserje, Kamnik, Zabočevo): Izvoljen za odbornika Krašovec Franc, posestnik, Goričica, 57 glasov, za namestnika Gruden Anton, posestnik, Podpeč, 58 glasov. gledali selitev! Te »selitve« so bile morebiti dobre (ali pa slabe) za prizadeto gospodo, mi kmetje pa nismo imeli od tega prav nič! Tudi v občini ni bilo dosti drugače. Občinskih revežev, za katere smo morali skrbeti vsi brez izjeme, nikdar ni zmanjkalo, pa če je bil občinski odbor tak ali pa tak. Ravno tako tudi doklad ni nikdar zmanjkalo. Dostikrat bi se bilo dalo z občinskim denarjem napraviti nekaj, od česar bi bili imeli vsi nekaj koristi, a vedno se to zaradi tiste »politike« ni zgodilo! Zato pa sem mnenja, da za nas kmete tista »politika«, ki ji pravijo »visoka«, ni zdaleka toliko važna, kakor je pa kmetsko-gospodarska politika. To je vprašanje našega vsakdanjega kruha in našega gospodarskega obstoja. Za nas je v prvi vrsti merodajno naše življenje, ker če bomo mrtvi, nas nobeno liberalstvo ali klerikalstvo ne bo zbudilo k novemu življenju. Dajte torej gospodi, kar je njenega, a tudi nam kmetom, kar je kmetskega. Mi potrebujemo kruh — šolana in z vsemi dobrotami dobro preskrbljena gospoda pa naj se lovi za svojo »politiko«! državniki, n. pr. češkoslovaški minister dr. Be-neš, in zato je vsako nezaupanje odveč in neutemeljeno. Položaj je danes tak, da je v največji meri odvisno od nas samih, ali se bodo kreditne razmere pri nas popravile kmalu, ali pa pozno! A kolikor bolj pozno se bo to zgodilo, toliko večja bo naša škoda! Papež proti vojni Ob priliki božičnih čestitk se je papež zahvalil zbranim kardinalom z nagovorom, kjer je rekel med drugim: »Nikoli kakor v tem času, ko se je toliko govorilo o vojni nevarnosti, ni bil bolj upravičen božični spev: Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje! Nekateri ponavljajo namesto tega stari izrek: Če hočeš mir, se pripravljaj na vojno, ker vidijo v takih pripravah in oborožitvi jamstvo miru. Mi bi želeli, da bi te pripravo v resnici služile miru, zakaj nasprotno bi bilo preveč strašno. Toda, če bi kdo, sledeč norosti sa- moumora ali umora, v resnici želel vojne, moramo moliti s prerokom: Bog, kaznuj narode, ki hočejo vojsko! Mi pa molimo za mir, ga blagoslavljamo in ga hočemo ter ponavljamo sveto besedo: Mir, mir, mir!« Cb 1C letnici smrti dr. Jauha IŽehelaka belak, prvi direktor pošte in telegrafa v Ljubljani. Doma je bil od Sv. Mohorja pri Rogaški Slatini. Jeklena volja preprostega kmečkega fanta je pripomogla do tega, da je pokojnik bil izmed najuglednejših strokovnjakov poštne službe. V avstrijski državi je služboval v različnih krajih; tako ga je službena dolžnost zanesla v Bosno, v Dalmacijo in tja do Albanije mu je bila poverena organizacija poštne službe. Ob prevratu službe ga je deželna vlada med prvimi poklicala v osvobojeno domovino. Naše ozemlje je po požtno-upravnem okolišu pripadalo deloma pod Gradec, deloma pa pod tržaško direkcijo. Pokojniku je bila prepuščena naloga izvesti unifikacijo poštne službe na slovenskem ozemlju. Brez potrebnega poslopja, kamor bi spravil po vseh mogočih koncih in krajih oddelke, brez zadostnega materiala in izvežbanega osobja, se je pokojnik lotil posla in ga tudi s svojo znano vzrajnostjo dovršil. Kupil je za erar Virantovo hišo na Št. JakobsVftm trgu in v njej združil vse odsek« poštn3 uprave z lastno tiskarno. Danes po desetih letih se jasno vidijo širo-kopotezne ustvaritve njegovega dela. Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani, ki se danes vodi po njegovem vzoru, je bila po svoji notranji organizaciji vzgled in so se po tem primeru organizirale ostale poštne uprave v državi. Danes ob desetletnici njegove smrti se s spoštovanjem klanjamo njegovemu spomniu! hani zi2 senaicvii Za bana Vrbaske banovine je postavljen dr. Bogoljub Kujundžič, narodni poslanec; za bana Moravske banovine Dobrica Matko-vič, ban Dunavske banovine; za bana Vardarske banovine Dragoslav Djordjevič, ban Vrbaske banovine; za bana Dunavske banovine Mihajlo Vaso-vič, član glavne kontrole. Ban Moravske banovine Milan Nikolič je postavljen na razpoloženje. Za senatorje pa so imenovani: sedanji finančni minister Milan Stojadinovič, Radoslav Dunjič, odvetnik iz Kruševca, in Vatroslav Ca-njuga, bivši župan v Bakru. (Dopis.) 2Ve 3% na ime »prima«. Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8'20 dinarjev. „EICIMOM" LltiBLiAiA, 1 -*ij**rvtiUisk hitre in pečeni.! TISKARNA MERKUR LJUB LIANA ,G REGORČIČEVAši 23 %[-25-&^qram:JiskarnalUerkuv, 1 naScžite nai^oiie in nafvarneje pri domačem zavodu METSKI HRANILNI IN POSOJILNI DON reg. zadr. z neomejeno zavezo w LJUBLJANI« Tavčarjeva (Sodna) ulica Stev. 1 Telef. šf. 28-47. Rač. pošt hran. št. 14.257. Brzojavi: ..Kmetski dom". Žiro rač.: Narodna banka VLOGE na knjižice in tekoči račun sprejema proti najugodnejšemu obresfovanju — večje stalne vloge po dogovoru. // MMSTV0 ZA VS£ Vi0GE presega večkratno vrednost vlog. // Strankam nudi brezplačno postne položnice za nalaganje denarja. // Vložne knjižice drugih zavodov sprejema v inkaso brez prekinjenja obresfovanja. // POSOJILA daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi vrednostnih papirjev ter kredite v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji. // OSKRBUJE: Kavcije, inkase, srečke in vrednostne papirje. PRESKRBUJE: Čeke in nakaznice (nakazila) na druga mesta. // BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8—127, in od 3—4Va. le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8 —12 V2 ure. - MARIBOR Hezarve: Din 1,300.000- Stanje vlog: Din 31,000.000- Urednik: Janko Vičič. — Izdaja za konzorcij Ivan Pipan. — Tiska tiskarna Merkur .(predstavnik tiskarne: O, Mihalek), LJubljana. 0001000200010002000000010002000202010002020201020100020102000001020002010200020101004801010202